ŠTEVILKA
LETO XI.VII, 19. JUNIJ 2015 CENA 1.60 EUR
Od 19. do 24. junija 2015
BREZPLAČNO
Razmašcevalec v razpršilo z vonjem limone 750 ml
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Razmašcevalec v razpršili! z vonjem limone 750 ml
Bon v^a samo od 19. do 24. pna 2015 ZI borom pomete 1 t<ezp¡<xen udetek, 8oni se w se&e/^o, na rakup se lahko uveljavi samo I bor. wjjajo samo boni a oogiralne tstovire Velja u količino na zalogi v trgovini
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331
obiščite EUROSPIN
IN POSKUSITE NAŠE IZDELKE
Oglasi
F -
Sledimo modnim smernica m
r*L839*4 P-SJ* 620-98- 64.	A«]
GSM: 031 -jBS-ojo, Faksi 839-49-54	^m i
Stirb za Vas, strokovno rfs^etovanje in mojstrska 'izdetavajpčal rta j Vas T *	optike!
[ p^Jm
OČESNA OPTIKA
um® inasMOK ¿¿m
1
2
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Promocija pomemben del
aktivnosti čebelarskih organizacij....................4
Občinski svet Mozirje:
Aplavz pripravljalcu ob sprejetju občinskega prostorskega načrta.....................5
Gornji Grad:
Osnovna šola dobila novo ravnateljico..........5
Občinski svet Rečica ob Savinji:
Rdeča luč za pokrivanje
stroškov zapiranja Podhoma............................6
Šmartno ob Dreti:
Na začetku del ureditve
središča kraja prestavili kapelico...........................7
OOZ Mozirje:
Predsednik še naprej ostaja Janez Kaker.....9
Your name forever:
Projekt, ki bo v Mozirje privabil ljudi
iz vsega sveta......................................................10
Ekipe prve pomoči CZ in RK:
Razvijali izurjenost za usklajeno delo .........17
Mali maraton Mozirja:
Čez cilj okoli 600 tekačev................................18
Tretja stran
Čebela in čebelarji si zaslužijo poseben dan v koledarju
Letošnje leto je za slovenske čebelarje nekaj posebnega, saj je naša država začela z globalno kampanjo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Na ta dan se namreč spominjamo rojstva Antona Janše, začetnika modernega čebelarstva in enega najboljših poznavalcev čebel.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je prepričan, da si čebela in čebelarji zaslužijo poseben dan v koledarju, saj je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od opra-ševanja čebel. Tretjina svetovne hrane je torej odvisna od opraševanja, pri čemer glavno delo opravijo ravno čebele. Še posebej je njihova vloga pomembna v sadovnjakih, kjer čebele opra-šijo kar štiri petine sadnega drevja. Čebelji izdelki, kot so med, cvetni prah, matični mleček ali propolis, so izjemnega pomena za zdravje ljudi.
Slovenski čebelarji so leta 2010 pridelali 1.910 ton medu, leta 2011 je pridelava padla na 1.673 ton, leta 2012 je bila letina z 2.472 tonami medu zelo dobra, leta 2013 je pridelek padel na 1.031 ton, lanska letina pa je bila katastrofalna, saj so slovenski čebelarji skupaj uspeli pridelati zgolj 470 ton medu. Kako pa jim kaže letos?
Pozimi so izgubili okrog 30 odstotkov čebel, kakšna bo letina, pa je zaenkrat težko napovedati, ocenjuje prvi mož slovenske čebelarske zveze Boštjan Noč, katerega sicer veseli dejstvo, da je v zadnjih treh letih bistveno manj težav s pomori čebel. To pripisuje tudi boljši osveščenosti javnosti, da je treba drevje škropiti takrat, ko so čebele v panjih.
Čebelarstvo je pri nas tradicionalna kmetijska dejavnost, ki ima pomembno gospodarsko vlogo. Trenutno je v Sloveniji registriranih 12.545 čebelnjakov in 146.755 čebeljih družin oziroma 9.885 čebelarjev. V nacionalno čebelarsko zvezo je vključenih 203 čebelarskih društev in 16 regijskih čebelarskih zvez.
Ob tem je razveseljivo, da zanimanje za čebelarstvo narašča, kljub temu da je s čebelami težko preživeti. Zanimanje za tečaje za čebelarje začetnike bistveno presega ponudbo oziroma zmožnosti kakovostne izvedbe. Letos naj bi se jih po vsej Sloveniji udeležilo okoli 500 kandidatov.
Od novembra 2013 je slovenski med zaščiten z geografsko označbo. Pod imenom Slovenski med se lahko prodajajo akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični ali nektarni ter gozdni ali manin med. Za Slovenski med so značilne visoke kakovostne zahteve, ki se odrazijo zlasti po tem, ko se kozarec z medom odpre. Zelo kakovosten med, shranjen v temnem in suhem prostoru, tudi odprt ne bo zavrel več let, medtem ko lahko med slabše kakovosti zavre že po enem letu.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 25, 19. junij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E--pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
3
Tema tedna, Aktualno
PROMOCIJA POMEMBEN DEL AKTIVNOSTI ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ
Medena letina zaenkrat kaže dobro, pomorov
čebelarji še ne beležijo
»Človek posadi, čebela opra-ši« je vseslovenski projekt, ki ga je sprožila Čebelarska zveza Slovenije. S pomočjo tega želi spodbujati zasajanje medovitih rastlin na javnih površinah. V ta namen je zveza v sodelovanju s podjetjem Me-dex podarila sadike lip vsem občinam Slovenije. V omenjeno pobudo so bili pred kratkim vključeni tudi slovenski čebelarji v zamejstvu.
Številne akcije in pobude, ki se jim pridružujejo tudi zgornjesavinj-ski organizirani čebelarji, so namenjene ozaveščanju o pomenu in pomembnosti čebel, ki so v svetu vse bolj ogrožene. Čebela prinaša korist svojemu čebelarju, še veliko več pa je naredi splošno v kmetijstvu in vrtičkarstvu z opraševa-njem prehrambnih rastlin.
DAN ODPRTIH VRAT ČEBELNJAKOV
Že nekaj let teče akcija Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. Večina čebelarskih društev in družin v sklopu Čebelarske zveze
priložnosti še posebej posvetili najmlajšim, ki so iz vrtca prišli pogledat čebele in čebelarjeva opravila k čebelnjaku v Šokatu. Rečiška čebelarska družina je ta dogodek sklenila pripraviti nekaj dni kasneje, v okviru občinskega praznovanja, ko je vrata svojega čebelnjaka v Poljanah odprl Jože Časl. Večina čebelarjev za obiskovalce ob tej priložnosti pripravi pokušino medenih dobrot.
KAKO DOBRA LETINA SE OBETA?
Po dveh res katastrofalnih letinah, ko je bil doprinos medu na splošno tako pičel, da ga ne pomnijo najstarejši čebelarji, zaenkrat letos kaže bolje. Vreme je bilo ugodno že za regratove paše. Sadno drevje ter grmičevje sta zacvetela tako, da so v šali dejali, da bi letos skoraj zacvetel tudi fižolov kol.
Pojavilo se je gozdno medenje, pravkar je cvetela lipa, na vrsti je še kostanj, kjer ga ni že povsem uničila bolezen. Ne pozabimo ajde, ki
Otroci iz vrtca v Gornjem Gradu so si z zanimanjem ogledali čebelje življenje in prisluhnili razlagi čebelarja Ivana Ropa. (Foto: Marija Lebar)
zgornjesavinjsko šaleškega območja (SAŠA) je na tak ali drugačen način v petek, 12. junija, pripravila ogled posameznih čebelarstev za splošno javnost. V Solčavi so pri Firštu ponujali vodene oglede čebelnjaka in vrta zdravilnih zelišč, podobno je bilo v Mozirju, kjer je bil za ogled odprt čebelnjak v Mozir-skem gaju in vrt medovitih rastlin zraven njega.
V Gornjem Gradu so se ob tej
MEDSEBOJNA POMOČ
Po besedah predsednika ČZ SAŠA Ivana Čoparja letos na srečo še niso zabeležili pomorov čebel zaradi zastrupitev. Še bolj pa čebelarja prizadene izguba čebel in celotnega čebelnjaka, kar se je zgodilo nedavno v Pustem Polju, ko je popolnoma zgorel čebelnjak, postavljen leta 2012, v katerem sta čebe-larili mladi čebelarki Vesna in Ana
Tratnik. Čebelarji ČZ SAŠA so začeli solidarnostno akcijo zbiranja sredstev, da bi pomagali premostiti težko izgubo.
Podobna akcija je stekla pred dobrim letom in pol, ko je skupaj z gospodarskim poslopjem pogorel čebelnjak v Podvolovljeku. Tudi sicer si čebelarji pomagajo med seboj, če ne drugače, pa z nasveti iz lastne prakse.
Marija Lebar
Takole sta se mladi čebelarki Vesna in Ana Tratnik pred tremi leti veselili čebelnjaka, ki so ga sedaj uničili ognjeni zublji.
(Fotodokumentacija ČZ SAŠA)
HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI
Javna razgrnitev bo trajala do 12. julija
zadnja leta obilno cveti po poljih naše doline. S tem pa se čebelarska sezona počasi prevesi v drugo, mirnejšo polovico, ko mora čebelar svojo živinico dodobra nakrmiti, zdraviti in pripraviti na zimsko mirovanje. To je zelo pomembno, saj vpliva na preživetje družin do naslednje pašne sezone. V zadnjih letih so bile zimske izgube družin zelo visoke, ponekod spomladi skoraj ni bilo čebel.
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo naznanilo o začetku javne razgrnitve dokumentacije v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za umeščanje in izgradnjo trase 3. razvojne osi na odseku od priključka na avtocesto A1 in do priključka Velenje jug.
Ob tem so v začetku tega tedna potekale v treh občinah, skozi katere načrtovana trasa poteka, javne obravnave. Te so pripravili v Mestni občini Velenje, Občini Šmartno ob Paki in Občini Braslovče. V okviru enomesečne javne razgrnitve bo mogoče dajati pripombe in predloge tako na državni prostorski načrt kot na okoljsko poročilo. Dokumentacija je na ogled v prostorih prej
omenjenih občin.
Postopki za pripravo državnega prostorskega načrta v zvezi z izgradnjo 3. osi trajajo že devet let. Po večkratnih različnih variantnih predlogih se je sedanja vlada letos spomladi odločila za sicer nekoliko popravljeno tako imenovano zahodno traso, ki je najbližja tudi za Zgornjesavinjčane in kjer se je pred časom postopek zaustavil zaradi problematike kmetijskih zemljišč.
Javna razgrnitev bo potekala do 12. julija. Ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor bosta tako zbrane pripombe proučila v roku 60 dni.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Aktualno
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Aplavz pripravljavcu ob sprejetju občinskega
prostorskega načrta
Mozirski svetniki so kot prvi v Zgornji Savinjski dolini sprejeli občinski prostorski načrt (OPN). Kot je povedal župan Ivan Suhoveršnik, so smelo stopili v njegovo pripravo, nato pa so se pričele težave z menjavami vlad, ministrov in zakonodaje. Žal so imeli nesrečno roko tudi pri izbiri prvega pripravljavca. So se pa temni oblaki nad mozirskim OPN--jem razkadili po tem, ko so pripravo prevzeli in nadaljevali v podjetju Savaprojekt, kjer jim je v dobrem letu uspelo OPN tudi dokončati.
Direktor podjetja Peter Žigante je dodal, da so pripravo OPN sprejeli marca lanskega leta, priprave pa so trajale dlje, kot so pričakovali. Dela je bilo namreč kar za polovico več od pričakovanega. Pohvalil je dobro odzivnost župana Suho-veršnika in urbanista Jožeta Sinur-ja, ki tudi nosita veliko zaslug, da je bil OPN končan.
SPREJELI VELIKO POBUD
Petra Žarn, ki je v mozirski OPN vložila največ časa in dela, je svetnikom podrobno predstavila
OPN, ki ga sestavljata tekstualni in grafični del ter priloge. V tekstualnem delu je odlok o OPN, v gra-
centralnih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti ... V izvedbenem delu pa so prostorski in izvedbeni
mljivih, 28 pa so jih že sami izločili pred usklajevanji z ministrstvi. Po njenih besedah je bil procent sprejetih pobud velik.
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT JAVNO PREDSTAVITI OBČANOM
Svetniki so OPN sprejeli po hitrem postopku, kljub temu pa so imeli še nekaj vprašanj glede poplavne varnosti - kako je le-ta zajeta v OPN. Dodali so, da bi bilo potrebno OPN javno predstaviti občanom, čeprav bo objavljen na spletni strani občine. Predvsem zanimiv za občane je del, kje je dovoljena gradnja. Po poročilu Žarnove je gradnja možna na Škrubovem vrhu, na območju Podrožnika, Brdc, Novih Lok, Lepe Njive, Dobrovelj, Brezja in Trnavč.
Ker se je Žigante na začetku pošalil, da jim je eden od svetnikov na zadnjem srečanju obljubil aplavz, v kolikor bo OPN pod streho do jeseni, so svetniki izpolnili obljubo in pripravljavcem čestitali za dobro delo in jim zaploskali.
ŠS
Zadovoljstva ob prejetju OPN niso skrivali (z leve) občinski urbanist Jože Sinur in predstavnika podjetja Savaprojekt Petra Žarn in Peter Žigante.
(Foto: ŠS)
fičnem delu pa strateški in izvedbeni načrt. Strateški del zajema področja stanovanjske gradnje, vodovoda, kanalizacije, turizma,
pogoji za gradnjo.
Žarnova je še povedla, da so prejeli 167 raznih pobud, od tega je bilo 97 sprejemljivih, 70 nespreje-
GORNJEGRAJSKA ŠOLA DOBILA NOVO RAVNATELJICO
Svet zavoda postopek zaključil in podpisal pogodbo z novo ravnateljico Blanko Nerad
V mesecu marcu je bil objavljen razpis za ravnatelja Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Na razpis sta se prijavili dve kandidatki, sedanja ravnateljica Lilijana Bele iz Gornjega Grada in Blanka Nerad iz Braslovč. Potrditev kandidatke je bila v rokah sveta javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Gornji Grad, v njem pa so po trije predstavniki občine ustanoviteljice in staršev ter pet predstavnikov delavcev šole. Predsednica sveta zavoda je Irena Vodušek, ki je podala nekaj informacij o zaključenem postopku s strani sveta.
OBČINSKI SVET ZA MENJAVO
K imenovanju ravnateljice lahko poda svoje mnenje tudi občina
kot ustanoviteljica javnega zavoda. V tokratnem primeru je soglasje podal občinski svet. Na seji, ko so obravnavali, koga bodo podprli, je bila točka zaprta za javnost, iz zapisnika seje objavljenega na občinski spletni strani pa je moč razbrati, da je za Neradovo glasovalo devet svetnikov, za Beletovo pa štirje. S tem je občinski svet svojo podporo izkazal novi kandidatki, njihovo odločitev pa je lahko svet zavoda upošteval ali ne, kajti mnenje občinskega sveta je neobvezujoče.
TESNA ODLOČITEV NA SVETU ZAVODA
Na svetu zavoda so člani s šestimi glasovi za Neradovo in petimi za Beletovo potrdili novinko in od-
ločitev sporočili na šolsko ministrstvo. Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič izbrane kandidatke s strani sveta zavoda ni potrdila. V času trajanja postopka je na Inšpektorat RS za šolstvo in šport prispel pisno izražen dvom o korektnosti oziroma popolni zakonitosti izvedbe postopka imenovanja ravnatelja. Na podlagi tega je bil izveden izreden inšpekcijski pregled dokumentacije imenovanja ravnateljice, je povedala Voduškova.
BELETOVA SE JE PRITOŽILA
Rezultat pregleda je bil predlog o zaključku postopka, z neimenova-njem Neradove za ravnateljico. V inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da so bile v postopku nepra-
vilnosti. Svet zavoda se z navedenimi očitki ni strinjal in je kljub temu zaključil postopek z imenovanjem Blanke Nerad za novo ravnateljico. V tem času so potekli roki za pritožbe. Svet zavoda zaenkrat še ni seznanjen z morebitnimi pritožbami, je v preteklem tednu povedala Voduškova.
Kot je povedala Beletova, je na skupnem sestanku svet zavoda seznanila, da se je na odločitev pritožila v zakonitem roku. Po njenih besedah se je svet zavoda odločil, da to na njihovo odločitev ne vpliva, saj do skupnega sestanka z obema kandidatkama niso prejeli nobenega obvestila o pritožbi Beleto-ve, zato so tudi podpisali pogodbo z Blanko Nerad.
ŠS
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 5
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINSKI SVET LUČE
Urejena pravna razmerja na zemljišču lučkega
pokopališča
Na majski seji lučkega občinskega sveta so člani ugotavljali, da v Lučah še vedno primanjkuje parkirnih prostorov, zlasti ob različnih prireditvah in cerkvenih slovesnostih. Župan je pojasnil, da so skušali za ureditev mirujočega prometa pridobiti zemljišče, ki je v cerkveni lasti, zaenkrat neuspešno. Je pa bila občina uspešna pri dogovarjanju s škofijo in župnijo za najem pokopališča, ki je prav tako na cerkvenem zemljišču.
Župan Ciril Rosc je povedal, da jih je uspelo skleniti najemno pogodbo za pokopališče, in sicer za petdeset let. Že pred časom je občina za-
CEMENTNINARSTVO POLAK ŠTEFKA S.P.
Z novo betonarno kupcem naproti
V preteklem mesecu so v družinskem podjetju Polak v Gorenju odprli novo betonarno. Z njo so povečali proizvodne zmogljivosti mešanja transportnih betonov, s tem pa bodo lažje zadovoljili potrebe kupcev po tem gradbenem materialu.
Cilj družinskega podjetja Polak je, da s posodabljanjem proizvodnje vzdržujejo, ob tem pa stalno povečujejo kvaliteto svojih izdelkov. Mešalec v novi betonarni hkrati zmeša kubični meter betona. Ves proces mešanja betona in doziranja surovin je avtomatiziran in računalniško voden, s tem pa odpade večji del napak. Kakovost izdelkov zagotavljajo s stalno kontrolo. Vse betone in tudi ostale izdelke preizkušajo v lastnem laboratoriju. Za vse betone imajo certifikat kontrole proizvodnje. Kontrolo periodično opravlja tudi Inštitut za gradbene materiale Igmat d.d.
Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Prav tako se betoni lahko odvažajo s tovornjaki kiperji, traktorji ali manjšimi prikolicami.
Začetki podjetja Polak v Gorenju segajo v leto 1951, ko je Jože Polak začel z ročno izdelavo betonskih strešnikov. Danes je proces izdelave in zlaganja popolnoma robotiziran in računalniško voden, proizvodnja pa temelji na stalnem uvajanju izboljšav, kvaliteti in korektnemu odnosu do slehernega kupca. Leta 1967 so zgradili novo proizvodno halo in začel izdelovati tudi betonske zidake. Povpraševanje po njih je bilo veliko, zato so iz leta v leto širili in posodabljal proizvodnjo.
Leta 2007 so prejeli zlati znak slovenske kakovosti SQ in s tem potrditev, da so na pravi poti.
Benjamin Kanjir
devno zemljišče želela kupiti, vendar neuspešno.
Pokopališče in cerkev sv. Lovrenca sta v samem središču kraja, ki se je širil, zato je pokopališče omejeno na obseg, ki ga ima zdaj. Da bi zagotovila dovolj prostora, je občina, ki je pristojna za upravljanje pokopališča, pred nekaj leti v obzidju uredila okoli trideset žarnih grobov. Tudi sicer občina skrbi za videz in urejenost pokopa-
Na peti redni seji, ki je bila v maju, je imel re-čiški občinski svet med drugim na dnevnem redu tudi točko o sofinanciranju zgornjesavinjskih občin pri zapiranju odlagališča Podhom. Sprejemali so tudi nov pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v obdobju od 2015 do 2020, ki so ga v prvi obravnavi potrdili. Nasprotno pa so svetniki menili, da občina ni dolžna prispevati k zapiranju odlagališča Podhom.
LETOS NE BO MOGOČE IZVESTI RAZPISA ZA POMOČ V KMETIJSTVU
Župan Vincenc Jeraj in direktorica občinske uprave Majda Potočnik sta pojasnila, da stari pravilniki za dodeljevanje sredstev za namene investicij v kmetijstvu v novem programskem obdobju ne veljajo več. Vlada je šele letos spomladi oblikovala smernice, po katerih lahko občine pripravijo nove pravilnike. Rečiška občinska uprava je to že storila in pred svetniki je bilo gradivo, pripravljeno za prvo obravnavo.
Ob tem je Potočnikova povedala, da zaradi samega dvofaznega sprejemanja odloka in usklajevanja z ministrstvom odlok verjetno ne bo v veljavi prej kot proti koncu leta, kar pomeni,
lišča, nekaj časa nazaj so dodobra prenovili tudi mrliško vežico.
Še bodo poskušali doseči dogovor z župnijskim gospodarskim svetom tudi za najem prostora, kjer bi bilo mogoče urediti še nekaj dodatnih parkirišč, ki so jih sicer v Lučah v zadnjih letih naredili precej, a kot kaže, je teh še vedno premalo.
Marija Lebar
da letos ne bo mogoče izvesti razpisa za pomoč v kmetijstvu. Svetniki so menili, da bodo kmetje, ki so nameravali izvesti kakšno večjo investicijo, letos prikrajšani, kar se jim ni zdelo prav. Po razpravi so zavzeli sklep, da omenjeni odlok v prvi obravnavi potrdijo, občinska uprava pa naj občane informira o poteku financiranja kmetijstva v tem letu.
PROTI SOFINANCIRANJU ZAPIRANJA ODLAGALIŠČA V PODHOMU
Svetniki so bili s ključem razdelitve sofinanciranja zapiranja odlagališča Podhom seznanjeni v pisnem gradivu. Kot je pojasnil župan Jeraj, občini Mozirje in Rečica ob Savinji že leta nista odlagali v Podhomu. O upravičenosti pokrivanja stroškov zapiranja odlagališča je pred sejo sveta že razpravljal odbor za gospodarstvo in ob tem izrazil dvom.
Svetniki so menili, da je občina precej prispevala že s tem, ko je vzdrževala ceste, preko katerih so s težkimi tovornjaki dovažali odpadke na Podhom od vsepovsod. Sprejeli so sklep, da nasprotujejo sofinanciranju občine pri kritju stroškov zapiranja odlagališča.
Marija Lebar
Območje pokopališča je občina najela za dobo 50 let. (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Rdeča luč za pokrivanje stroškov zapiranja Podhoma
6 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Iz občin, Organizacije
UREDITEV SREDIŠČA ŠMARTNEGA OB DRETI
Na začetku del prestavili kapelico
Občina Nazarje je začela s prvo fazo ureditve središča Šmartnega ob Dreti. V okviru projekta so v teh dneh prestavili tamkajšnjo kapelico. Ta je bila na mestu, kjer je v bodoče načrtovan uvoz na novo parkirišče, ki ga bodo tam uredili.
Kapelico so prestavili le za nekaj metrov od kraja, kjer je stala do sedaj. Prestavitev je bila potrebna tudi zaradi večjega polja preglednosti v križišču s cesto, ki vodi na prelaz Lipa in naprej proti Vranskemu. Novo lokacijo je kapelica, za prestavitev katere je občina predvidela okoli 9.000 evrov, dobila prav tako na občinskem zemljišču in je sedaj locirana ob avtobusni postaji le dober meter in pol od bodočega pločnika. Izgradnja pločnika je predvidena v sklopu ureditve regionalne ceste, katere izvedbo država že nekaj časa na-
OBČINA LJUBNO
Občina Ljubno pripravlja razpis za šolske prevoze na naslednje pogodbeno obdobje. Obenem so se odločili za nakup šolskega kombija, s katerim bodo opravljali nekatere obvezne šolske prevoze. To bo pomenilo znaten prihranek sredstev proračuna.
Občinski svet ter člani komisije za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Ljubno so že večkrat razpravljali o previsokem standardu prevoza šolskih otrok, ki ga zagotavljajo svojim
PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD
dogodkov
V	petek, 19. junija, se bodo z otvoritvijo fotografske razstave Mateja Krašovica v galeriji Šte-kl pričele prireditve ob občinskem prazniku občine Gornji Grad, ki bodo trajale do konca meseca. Osrednja proslava bo v petek, 26. junija, v kulturnem domu v Gornjem Gradu, na kateri bodo podeljena občinska priznanja. Zlati grb občine bodo prejeli Alojzija Suhovršnik in družina Za-volovšek, grb občine bosta prejela Marija Polič-nik in Jure Sovinšek.
V	soboto, 20. junija, bodo v Bočni obeležili 110-letnico organiziranega petja v Bočni, v nedeljo, 28. junija, pa bo v gornjegrajskem kulturnem domu območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudski viž Pod to goro zeleno. V času praznovanja se bo odvijalo tudi večje število kulturnih in športnih dogodkov, Noč in Dan Menine ter gasilsko tekmovanje.
ŠS
Dela na prestavitvi kapelice (Foto: LM)
učencem. Način, da je avtobus na nekaterih progah vozil po večkrat in skoraj prazen, je občino stal precejšnje zneske, ki bi jih po mnenju omenjenih bilo mogoče znižati. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi župan Franjo Naraločnik. Lani so pregledali proge, na katerih vozi šolski avtobus in izvedli nekaj ukrepov. Letos je bila imenovana posebna komisija, ki je vse proge pregledala, preverila število otrok, ki so upravičeni do prevoza, in izmerila kilometrine, saj se občina pripravlja na nov razpis za šolske prevoze, ki se bodo
Društva upokojencev Zgornje Savinjske doline izvajajo Projekt Erasmus+, ki poteka v sklopu Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Projekt, imenovan Most, je namenjen sodelovanju upokojencev z generacijami v osnovnih šolah, srednjih šolah in univerzah, ali drugače povedano prenašanje znanja in izkušenj s pomočjo dialoga, s strani upokojencev na mlade rodove.
Vodja projekta za Slovenijo je prof. dr. Anton Jezernik, koordinator projekta je Toni Rifelj. Udeleženci štirih držav so se 5. in 6. junija zbrali v Zgornji Savinjski dolini, v Šport centru Prodnik v Juvanju. Vseh udeležencev projekta je bilo 44. Na srečanju so spregovorili o svojih izkušnjah pri prenašanju znanja na mlade, o sodelovanju z učenci, dijaki in študenti ter pomenu širjenja in pridobivanja neformalnega znanja iz različnih
črtuje, kdaj bo uresničena, pa je težko reči.
Občina je v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti prisluhnila potrebam krajanov, saj v središču Šmartnega ob raznih dogodkih in prireditvah močno primanjkuje parkirnih mest. Na svojem zemljišču se je odločila urediti okoli 20 prostorov za parkiranje. Dela izvaja TGM Janžovnik Aleš s.p. V prvi fazi bo parkirišče narejeno v makadamski izvedbi, na željo krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti pa bodo kasneje parkirišče dopolnili s travnimi ploščami ali tlakovci. Suhi zadrževalnik na tem mestu, ki je doslej služil za poplavno varnost, bo nadomeščen s ponikalnim poljem v samem parkirišču, je povedal direktor občinske uprave Samo Begič.
Marija Lebar
pri
začeli z novim šolskim letom to jesen.
Trenutno na občini zbirajo ponudbe in iščejo najugodnejšo varianto za nabavo kombiniranega vozila za prevoz šolskih otrok. Ta bo otroke prevažal na relacijah, kjer vožnja z avtobusom zaradi majhnega števila otrok ne bi bila smotrna. Kombi bo vozil šolski hišnik, takšen način prevoza so na Ljubnem nekoč že imeli. Po predvidevanjih in primerjavah sedaj računajo s precejšnjim prihrankom, je povedal župan Naraločnik.
Marija Lebar
področij. Le-tega jim lahko podajajo upokojenci, ki tako tudi sami ostajajo aktivni. V Zgornji Savinjski dolini bodo v projektu sodelovale nekatere osnovne šole, je povedal Toni Rifelj. Poleg delovnega srečanja so si udeleženci ogledali Mo-zirski gaj in Logarsko dolino.
Slovenska ekipa šteje deset članov, kar devet jih je iz Zgornje Savinjske doline. Poleg Jezernika in Riflja so to še Bert Savodnik, Vida Cajner, Anton Žunter, Franc Bastl, Jože Štiglic, Jože Tlaker, Jože Poznič, deseti član je prof. dr. Stane Pejovnik iz Ljubljane. Projekt poteka v nemščini, zato morajo biti udeleženci nemško govoreči. V projektu sodelujejo univerze iz Nemčije (Chemnitz), Češke (Liberec), Avstrije (Gradec) in ZDUS iz Slovenije. Projekt bo trajal tri leta, od 2015 do 2017.
ŠS
Nabava šolskega kombija bo prinesla prihranke
prevozih
PROJEKT ERASMUS+
Most med izkušnjami in željo po
znanju
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 7
Iz občin, Politika, Organizacije
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Šola bo odločala, ali potrebujejo več zunanjih površin
Na zadnji seji gornjegrajskega občinskega sveta se je razvila pestra debata glede predloga krajevne skupnosti (KS) Bočna za brezplačen prenos lastništva podružnične osnovne šole Bočna na Občino Gornji Grad. Glavni razlog za ta predlog je bil, da je krajevna skupnost prejela na svoj naslov od Geodetske uprave Republike Slovenije informativno odločbo o odmeri davka na nepremičnine. Krajevna skupnost ni pravna oseba, nima
V predlogu nove uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ministrstvo za okolje in prostor napoveduje temeljite spremembe. Lastnikom hiš, ki ne bodo priključene na javno kanalizacijo, po novem naj ne bi bilo več treba nameščati malih čistilnih naprav, in to tudi v primerih, če objekti stojijo na vodovarstvenih in drugih občutljivih območjih. Po pisanju Dnevnika bi s tem odpadli roki, po katerih bi morali prebivalci občutljivih območij male čistilne naprave ob svojih hišah postaviti že do konca letošnjega leta, vsi drugi pa do konca leta 2017.
Po novem predlogu bi čistilne
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Zavod za gozdove operira z veliko bazo podatkov o slovenskih gozdovih, ki jo uporabljajo revirni gozdarji, primerna pa je tudi za vse lastnike gozdov. Javno dostopni pregledovalnik omogoča dostop do pomembnih informacij o gozdu posameznim lastnikom, prav tako lahko v njem najdejo zanimive in uporabne informacije vsi, ki jih zanimajo gozdovi.
Pregledovalnik omogoča dostop do gozdnogospodarskih na-
matične številke in nima finančnih sredstev za pokrivanje tovrstnega davka. Predstavniki KS so se zato z občinsko upravo dogovorili glede podrobnosti prenosa lastništva.
Poseben del pogodbe je dana služnost petim društvom, ki imajo v kleti šole svoje prostore, ki jih šola ne potrebuje. KS bi društvom tudi dala pravico do ureditve zelenice ob šoli za ruski biljard, kar pa se je svetnikom zdelo sporno. Šola namreč igrišča ob stavbi nima,
naprave namestili prebivalci, ki čiščenja nimajo urejenega, in še to do konca leta 2021. Lastniki hiš z vsaj preprosto greznico bi morali za ustrezno čiščenje odpadnih voda poskrbeti le ob prenovi oziroma rekonstrukciji stavbe. Nikomur pa naj ne bi bilo treba vlagati v malo čistilno napravo ali nepretočno greznico. Pretočne (večprekatne) greznice s podobnimi zmogljivostmi čiščenja, kot jih imajo male čistilne naprave, bi bile ponovno dovoljene. Ministrstvo bi omililo tudi zahteve za občine in podaljšalo roke za njihovo uresničitev. Predlog nove uredbe bo v javni obravnavi do 10. julija.
MKD
črtov in do podatkov o posameznih odsekih in gozdnih sestojih. V pregledovalniku je mogoče izvedeti številne podatke, ki so v pomoč lastnikom gozdov, kot so tarife, povprečne spravilne razdalje, odprtost, razvojna faza gozda, delež listavcev in iglavcev, sestava sestojev, lesna zaloga itd. Poseben poudarek je namenjen funkcijam gozdov in razdelitvi gozdnega prostora.
ZG
Gornjegrajski svetnik in predsednik krajevnega odbora Bočna Jure Purnat je povzel dogovore med odborom in občinsko upravo.
(Foto: ŠS) majhen del zelenice koristijo otroci iz vrtca, ki imajo tam postavljena igrala.
Svetniki so bili enotni, da se pred podpisom pogodbe stranki sesta-neta še s predstavniki šole, saj naj
OBČINSKI SVET NAZARJE
Na majski seji so člani nazar-skega občinskega svet razpravljali in sklepali o organizaciji delovanja vrtca Nazarje. Na podlagi pisne vloge Osnovne šole Nazarje so svetniki sprejeli sklep, da soglašajo z uvedbo petega oddelka vrtca. Prav tako so bili soglasni z uvedbo polovičnega šestega oddelka.
Kot je bilo obrazloženo v vlogi osnovne šole, kamor sodita tudi vrtca v Nazarjah in v Šmartnem ob Dreti, je za šolsko leto 2015/2016 v obeh vrtcih skupaj vpisanih 110 otrok, ki so razdeljeni v prvo in drugo starostno obdobje ter v kombiniran oddelek v vrtcu Šmartno ob Dreti. Občinska uprava je preverila normative in ugotovila, da je vloga za uvedbo petega oddelka upravičena.
Glede na izvedeni razpis bi vrtec Nazarje s 1. januarjem 2016 začelo obiskovati sedem otrok v starosti
bi imela šola prednost pri uporabi zelenice za svoje igrišče, v kolikor je ne bi potrebovali, bi se lahko dala služnost društvom. Čeprav je predsednik krajevnega odbora in svetnik Jure Purnat zatrdil, da lahko otroci uporabljajo tudi športno igrišče v Bočni, je težava v tem, da je precej oddaljeno od šole.
Poročilo o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in odvoza odpadkov v občini Gornji Grad je podala Alenka Centrih Ocepek s podjetja PUP Saubermacher. Povzela je količine zbranih in odloženih odpadkov, stroške in prihodke podjetja in zaključila, da je na območju občine koncesionar letos ustvaril minimalni dobiček. Odgovorila je na nekaj vprašanj svetnikov.
Svetniki so tudi sprejeli sklep o financiranju političnih strank v občini ter o povišanju cene za bivanje v počitniški hišici v Čateških toplicah, katere lastnik je občina.
ŠS
1 do 1,5 leta. Osnovna šola je zato zaprosila za soglasje za uvedbo polovice 6. oddelka. To pomeni dodatno zaposlitev ene vzgojiteljice, kar bi proračun občine obremenilo za okoli 1.500 evrov mesečno. V primeru, da bi se starši do konca leta odločili, da omenjeni otroci ne bodo obiskovali vrtca, se oddelek ne bi oblikoval. Če ne bi bilo soglasja občinskega svet k polovičnemu šestemu oddelku, bi bilo treba starše obvestiti, da otrok 1. januarja 2016 ni mogoče sprejeti v vrtec Nazarje.
Vsebino je že pred občinskim svetom obravnaval odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, o čemer je poročala predsednica Tatjana Jurjovec. Svetniki so menili, da je uvedba obeh oddelkov upravičena in sprejeli ustrezna sklepa.
Marija Lebar
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
Okoljsko ministrstvo uvaja velike spremembe
Predstavili aplikacijo za pregledovanje gozdov
Potrdili uvedbo petega in polovičnega šestega oddelka vrtca
8 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Gospodarstvo, Kultura, Oglasi
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE
Predsednik še naprej ostaja Janez Kaker
V juniju so na volitvah Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje (OOZ) izbirali novo vodstvo. Na volilni skupščini za mandatno obdobje 2015-2019 so poslanke in poslanci skupščine zaupali nov mandat za vodenje zbornice dosedanjemu predsedniku Janezu Ka-kerju.
ZADNJE OBDOBJE ZAZNAMOVALA KRIZA
Kaker je po volitvah povzel preteklo obdobje: »Za nami je pomembno obdobje za delovanje obrtno--podjetniškega zborničnega sistema 2011-2015, saj je omenjeno obdobje najbolj zaznamovala še kar trajajoča kriza v Sloveniji in v letu 2013 sprejet nov obrtni zakon, ki je prinesel z uzakonitvijo prostovoljnega članstva v obrtno-podje-tniškem zborničnem sistemu velike spremembe.
Obrtno-podjetniški zbornični sistem se vztrajno bori z vsemi vladami za izboljšanje pogojev poslovanja, saj Slovenija in njeno gospodarstvo postajata čedalje manj konkurenčna. V obrtno-podjetni-
Janez Kaker ostaja na čelu »mozirskih« obrtnikov še en mandat. (Foto: ŠS)
škem zborničnem sistemu vztrajamo pri svojem stališču, da lahko le z močnim gospodarstvom povle-čemo Slovenijo iz krize. Tako smo se veliko ukvarjali s težavami naših članov, ki so povezane s finančno in gospodarsko krizo, in sprejemanjem nove zakonodaje na najrazličnejših področjih.
Čeprav krizi pri veliki večini naših članov še ni videti konca, želimo delovati razumno, razvojno in
s pogledom v prihodnost. Žal dogajanja v politiki ne vlivajo pretiranega optimizma. Plačilna nedisciplina, siva ekonomija, davčni predpisi, pokojninska reforma, delovno--pravni predpisi bodo v prihajajočem mandatu naša prioriteta.«
ZA RAST IN NOVA DELOVNA MESTA
V letu 2013 so pripravili veliko gospodarskih razvojnih projektov z raznih področij, kot so Razvojno promocijski center lesarstva, projekti za prehrano, za Zgornjo Savinjsko dolino za obdobje 20142020 z in za njihove člane in jih prijavili na Regionalno agencijo Savinjske regije za prednostne razvojne projekte v okviru državnega oblikovanja razvojnih projektov, ki je namenjeno aktivni pripravi črpanja sredstev Evropske unije za omenjeno obdobje.
Aktivnosti na teh projektih še trajajo, saj v okviru regije in države ti postopki oblikovanja razvojnih projektov še niso končani. Namen teh projektov je, da bi v prihodnosti v regijo pripeljali nova delovna me-
sta, zagotovili trajnostno rast in zagotavljali druge razvojne učinke.
NAPREJ GLEDAJO Z OPTIMIZMOM
Na spremenjene pogoje delovanja, ki ga je prinesel nov obrtni zakon, so se v OOZ Mozirje začeli pripravljati že v letu 2012, tako da lahko ob sedanjem stabilnem finančnem stanju OOZ Mozirje z optimizmom gledajo naprej, je dejal Kaker.
»Tako želimo tudi v novem mandatu članom še naprej nuditi ob storitvah v skladu s predpisi: zastopanje, informiranje, svetovanje idr., tudi aktivnosti, kot so prej omenjeni razvojni projekti. Prav tako bomo še naprej aktivno sodelovali z ostalimi subjekti, ki so pomembni za delovanje obrtnikov in podjetnikov. Odprti bomo za pobude in iniciativo članstva. Ves čas poskušamo čim več mladih pritegniti k delu v organih zbornice, da bodo nadaljevali tradicijo in potrebo stanovskega združevanja v okviru OOZ Mozirje,« je povedal predsednik zbornice.
ŠS
ZLATA PALETA ZA MODERNO SLIKARSTVO V TRBOVLJAH
Zgornjesavinjskim likovnicam društva Gal certifikat
za kakovost in priznanja
Zveza likovnih društev Slovenije in Društvo revirskih likovnikov RE-LIK Trbovlje sta pripravili razstavo likovnih del Zlata paleta na temo
moderno slikarstvo. Na njej so svoja dela predstavili ljubiteljski likovniki iz 17 slovenskih likovnih društev. Med njimi so bili tudi amater-
ski slikarji naše doline, ki ustvarjajo v društvu Gal.
Strokovna komisija je za razstavo izbrala 50 del izmed 132, devet najboljših pa nagradila s certifikatom kakovosti. Ocenjevalci so izbrali šest del štirih zgornjesavinjskih avtoric, in sicer Blanke Božič, Branke Ermenc, Darinke Marolt in Saše Dolšak. Božičeva je za svoje delo Putpuri prejela certifikat kakovosti,
za delo Izgubljena v množici pa priznanje. Priznanja so si prislužile tudi Maroltova za Brodolom, Dolšakova za Z vetrom v jadrih na pot in Ermen-čeva za svoji deli Na dnu oceana in Žaba v močvirju. Akrili na platnu so nastali pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kneževica. Dela si je v Delavskem domu Trbovlje moč ogledati do 20. junija.
Marija Šukalo
Prejemnica certifikata in priznanja Blanka Božič (od leve) ter prejemnici priznanja Branka Ermenc in Saša Dolšak so svoja dela, ki so jih razstavile v Trbovljah, naredile pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kneževica. (Foto: Marija Šukalo)
+
OZ RK
Zgornje Savinjske doline
Vabimo vas na krvodajalsko akcijo
v petek, 26.6.2015, od 7. do 11. ure v Osnovno šolo Gornji Grad.
S sabo prinesite osebni dokument s fotografijo.
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
»YOUR NAME FOREVER«
Projekt, ki bo v Mozirje privabil ljudi z vsega sveta
Marijan Ogorevc iz Brežic je razvil inovativen projekt, s katerim lahko Slovenija postane turistično bolj zanimiva in privlačna. V Mozirju bo postavil skulpturo v obliki satja, ki lahko sčasoma postane svetovno znana turistična atrakcija, ki bo v Zgornjo Savinjsko dolino privabila množice novih turistov. Oblika skulpture ponazarja povezavo med dobrodelnostjo in slovensko naravno ter kulturno dediščino - čebelo.
Bistvo projekta »Your name forever« (Tvoje ime za vedno) v enem stavku: »Darujte vsaj 20 evrov dobrodelni organizaciji po svoji izbiri in vaše ime bo za vedno vgravirano v veličastno stekleno skulpturo!«
ZA VEDNO NAPISANI DOBRODELNEŽI
Vsakdo, ki bo katerikoli izmed sodelujočih slovenskih dobrodelnih organizacij daroval vsaj 20 evrov, bo za vedno napisan na skulpturi, posvečeni dobrodelnosti. Vse donacije gredo v celoti in neposredno na račune teh organizacij, vsaka organizacija bo zbrana sredstva namenila za točno določen namen, naveden v javno objavljenih pogodbah - http://www.yournamefo-rever.org/sl/donatorji/organizacije-pogodbe/.
Organizacije, ki jim lahko darujete, so: Rdeči križ Slovenije, Karitas, Slovensko društvo ho-spic, Društvo Vesele nogice, Humanitarno društvo Hrana za življenje, Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine, Zavod Nazaj na konja, Lajka - društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski in Društvo za zaščito živali Pomurja.
OSREDNJI DEL SKULPTURE BO IZDELAL OSKAR KOGOJ
Lokacijo za postavitev skulpture, katere osrednji del, čebelo, bo izdelal mednarodno uveljavljen oblikovalec in umetnik Oskar Kogoj, je Ogorevc iskal po vsej Sloveniji. Za projekt se je zanimalo devet občin, predvsem iz Prekmurja, na koncu je izbral Mozirje. Zemljišče, na katerem bo stala skulptura, trenutno še urejajo, medtem pa že poteka dobrodelna kampanja.
IZREDNA IN BREZPLAČNA PROMOCIJA
»V šestih mesecih želim zbrati 10 milijonov dolarjev, približno 9,2 milijona evrov, za dobrodelne organizacije iz celega sveta, v Sloveniji seveda prvenstveno za slovenske dobrodelne organizacije. Če mi to uspe, bo v Mozirju postavljenih 14 satov s pol milijona imeni darovalcev iz celega sveta. To bo hkrati pomenilo, da je najmanj 100 milijonov ljudi obiskalo spletno stran yournameforever.org/sl/ in se seznanilo z lokacijo skulpture. Izredna in brezplačna promocija Mozirja, Savinjske doline in cele Slovenije, ki bi, če bi jo morali plačati, stala nekaj milijonov evrov.
Predpogoj vsega pa je, da najprej Slovenci sami dokažemo, da verjamemo v ta projekt in ga podpremo. Če ga ne bomo mi, ga tudi v tujini ne bodo. Vsak lahko pomaga po svojih močeh: če lahko, naj daruje 20 evrov slovenski dobrodelni organizaciji po svojem izboru, če ne more ali ne želi darovati, lahko pomaga pri širjenju te pobude. Če končno enkrat stopimo skupaj in vsak naredi nekaj malega, vam zagotavljam, da bo ta projekt in s tem Mozirje in Slovenija v roku nekaj mesecev na naslovnicah svetovnih medijev,« razlaga Ogorevc.
POMAGATI POMOČI POTREBNIM
Glavni cilj projekta je pomagati pomoči potrebnim in hkrati v Slovenijo pripeljati čim več novih turistov. Darovalci si bodo gotovo prej ko slej želeli ogledati svoje ime na skulpturi, zato bodo obiskali Mozirje. Sledili jim bodo ostali radove-
dneži - bolj, ko se bo v medijih in na spletu govorilo o tej skulpturi, več jih bo.
Župana Ivana Suhoveršnika je prepričala ino-vativnost: »Vesel sem, da je bila naša občina prepoznana in vredna, da se tukaj odvija ta enkraten in dolgoročen projekt. Lepota narave, urejenost in prijaznost, to so prednosti naše okolice, in prepričan sem, da bo ta ideja pri nas še kako zaživela. V projektu se združujeta humanitarni čut do sočloveka in podjetnost. Verjamem v zagnanost g. Ogorevca in hkrati še večjo prepoznavnost naše občine.«
Izgradnjo spomenika bodo financirali slovenski in tuji podjetniki preko oglaševanja na spletni strani »Your name forever« in na centralnem delu skulpture ter na podporni spletni strani »Best from Slovenia« (Najboljše iz Slovenije), kjer se predstavljajo najboljši slovenski izvozniki in turistični ponudniki.
Katja Remic Novak
Skulptura v obliki satja lahko sčasoma postane svetovno znana turistična atrakcija, ki bi v Zgornjo Savinjsko dolino privabila množice novih turistov. (www.yournameforever.org/sl/)
Alojzijevo v Mozirskem gaju
Četrtič, odkar je prišlo do ideje, da so se organizatorji posvetili spominu pokojnega mozir-skega kanonika Alojzija Žagarja, ki je pet desetletij služboval v župnišču v Mozirju, bodo poseben dogodek na dan godovanja Alojzijev v Mo-zirskem gaju v parku vinskih trt, pripravili krajšo slovesnost z mašo ter dobrodelno prireditvijo.
Vinogradništvo Steyer in Steyerjeva klet Gru-dnik Mozirje bosta v sodelovanju z Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje ter EHD Mo-zirski gaj v nedeljo, 21. junija, ob 15. uri pripravili tradicionalni Alojzijev praznik v kapelici sv. Va-
lentina z mašo, ki jo bo daroval Janez Ferencek, župnik iz Apač. Sledil bo krajši kulturni program tenorista Gregorja Verbuča in citrarke Urške Ve-denik, nato bo pri Steyerjevih trtah dobrodelna avkcija Alojzijevega vina, letnika 2014, pridelanega na trtah radgonska ranina in dišeči trami-nec. Zbrani denar bo šel v dobrodelni namen za otroke. Organizator vabi na dogodek, še posebej Alojze in Alojzije, ki ta dan praznujejo svoj god. Vstop v park in do kapelice bo v tem času brez vstopnine.
Jože Miklavc
10 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Iz občin, Gospodarstvo
NA RECICI OB SAVINJI URADNO ODPRLI CENTER ZA DRUŽENJE MLADIH
Simbolično odklepanje opravil predsednik Pahor
Minulo sredo so na Rečici ob Savinji uradno predali namenu obnovljeno stavbo nekdanje zadružne trgovine. V njej že od marca deluje Center za druženje mladih Rečica ob Savinji - Med-gen borza. Ob otvoritvi centra so s pomočjo članov turističnega društva prikazali nekatere like Lenartovega sejma, v programu pa so sodelovali predvsem uporabniki Medgen borze. Simbolično odklepanje vrat je opravil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Predsednik je v pozdravnem nagovoru čestital vsem, ki so sodelovali v projektu, saj se zavedajo, kako pomembni so medsebojno zaupanje, vera vase in v sočloveka ter različnosti, ki nas bogatijo. Pri tem je poudaril, da ta stavba ni samo zid, ni samo prostor za druženje med generacijami ljudi, ki bodo v njej preživljali svoj prosti čas. Prepričan je, da je to tudi signal, ki ga daje občina, da mora za ljudi poskrbeti ne le z infrastrukturo, marveč tudi z vsebino. Pahor je poudaril, da je potrebno mladim zaupati v njihovi vnemi in spodbujati njihovo radovednost, starejšim pa zaupati v njihovi modrosti in spodbujati njihovo pripravljenost, da izkušnje delijo z mlajšimi.
Zbrane je pozdravil tudi Janez Komidar, župan občine Loška dolina, ki je vodilni partner v projek-
tu. Župan občine Rečica ob Savinji Vincenc Jeraj se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da je zgradba obnovljena. Pri tem je izpostavil, da kljub temu, da je bil v projektu petih partnerjev največji finančni zalogaj prav obnova objektov, pa bolj kot obnova odmeva medgeneracijsko sodelovanje, osvajanje dodatnih znanj in druge aktivnosti, ki se in se bodo odvijale v prostorih centra.
Center je blagoslovil župnik David Zagorc, s kulturnim programom so dogodek obogatili Re-čiški pobi, harmonikarji Primoža Zvira in moderator Franci Podbrežnik.
Fotogalerijo odprtja centra in druženja s predsednikom Pahorjem si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: cdmedgen).
Marija Šukalo
Osrednji lik Lenartovega sejma Pičkurin je zabaval župana občine Loška dolina Janeza Komidarja, predsednika Boruta Pahorja in rečiškega župana Vincenca Jeraja (od desne), preden je Pahorju izročil ključe centra (v ozadju). (Foto: Marija Šukalo)
2. CAMP-LET VIKEND IN FREEDOM DOGODEK V KAMPU MENINA
»
Kampirajmo skupaj!
«
V kampu Menina v Varpoljah je od 29. do 31. maja pod naslovom 2. Camp-let vikend potekalo srečanje kupcev Freedom centra Celje, lastnikov Camp-let šotorskih prikolic in ostalih ljubiteljev kampiranja. Zbralo se je 70 družin iz vse Slovenije, ki jih je (Zgornja) Savinjska dolina očarala.
Ob koncu meteorološke pomladi se je v kampu Menina zbralo veliko tistih, ki prisegajo na edinstvene trenutke v neokrnjeni naravi, na aktivno preživljanje prostega časa
s ščepcem adrenalina, na preprosto druženje v sozvočju z glasbo in peko na žaru ... In srečanje »Kampirajmo skupaj!« je vsebovalo prav to. Pozitivni odzivi udeležencev zato niso bili presenetljivi, kakor tudi ne obljuba ob zaključku, da se prihodnje leto znova srečajo.
Kampiranje je način življenja: potovanje iz kraja v kraj, vikend počitnice ob jezeru ali v termah, teden na morju ali v kateri od prestolnic, uživanje v občutkih svobode in popolnih doživetjih ... Kampiranje po-
meni tudi aktivno preživljanje prostega časa: kolesarjenje, odkrivanje naravnih in kulturnih znamenitosti, skritih krajev ...
Za vse našteto imajo lastniki ali uporabniki Camp-let šotorskih prikolic dovolj časa, saj so le-te opremljene z vsem, kar človek v kampu potrebuje (postelja, kuhinja, balda-hin ...), poleg tega pa so lahke za transport, enostavne za manevriranje in omogočajo veliko dodatne opreme (prtljažnik za kolo, dodatni
prostori, kovček za prtljago).
»Veseli smo, da se je našemu povabilu na 2. Camp-let vikend odzvalo toliko lastnikov prikolic. V Sloveniji jih je že krepko več kot sto, tokrat pa smo imeli na enem mestu možnost izmenjati izkušnje, mnenja in priporočila. Prav to smo si kot uradni zastopniki danske blagovne znamke Camp-let tudi želeli,« je ob tej priložnosti povedala Tanja Budna Pun-cer, direktorica Freedom centra Celje.
PR
I
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 11
Ljudje in dogodki, Kultura
ZLATA POROKA FRANCA IN ANE PRAZNIK IZ DOBLETINE
Spoznala
sta se po zaslugi plohe med nogometno tekmo
V cerkvi Marije Nazaret v Nazarjah sta zadnjo nedeljo v maju slavila svoj visoki jubilej zakonca Franc in Ana Praznik. Po pol stoletja skupne poti sta svečano obnovila zaobljube ob prisotnosti razširjene družine in drugih obiskovalcev zlate poroke.
Ana je bila zadnjo zimo zelo bolna. Odločila se je dati za mašo, ki bi bila spomladi. In tako je prišla na vrsto obhajilna maša, pa se je utrnila misel, da mineva 50 let ... Takrat, 22. maja 1965, sta se civilno poročila v Kokarjah, kjer je sedaj gostilna Rdeča armada. Cerkvena poroka je bila v nazarski cerkvi, kot sedaj zlata.
Spoznala sta se v Kokarjah, na nedeljsko popoldne, ko je kot strela z jasnega začelo ulivati z neba, da so fantje in dekleta zbežali pod napušč dvorane. Dež je hitro ponehal, a iskrica, ki je takrat preskočila, je zrasla v plamen, ki je pomenil poroko. Sledila je leto po tem dogodku. Starši devetnajstletne Ane, ki je bila ena od dveh hčera, niso bili navdušeni nad šest let starejšim ženinom, ker je bil iz revne družine. A ljubezen ju je obdržala skupaj do današnjega dne. Jakopov Franc s Potoka, eden od sedmih otrok, ostaja Anin prvi in zadnji.
Skupaj sta zaživela na kmetiji ženinih staršev. Sprva sta delala za hrano in stanovanje, a še isto leto je mož začel s službo na Elektru Celje. Sledilo je kratko delo na cesti in kmetijski zadrugi, na kar je dobil delo na Glinu Nazarje za polnih dvajset let.
Zlatoporočenca Ana in Franc Praznik z najdražjimi v nazarski cerkvi.
Žena Ana je bila doma in je delala na kmetiji, ki jo je leta 1982 tudi prevzela. Rodila sta se jima dva otroka, hči Marija in sin Franci. Najhuje za Ano je bilo, ko je hči Marija poročena Vodlan, izgubila moža in ostala sama v novi hiši, z leto in pol starim sinom, ki sta ga z možem dolgo in težko čakala. Smrt njenega moža je bila hud udarec za družino, a danes je vsem v veselje dvanajstletni vnuk Vid, ki z mamo živi v neposredni bližini babice in dedka. Sin Franci se je poročil in ostal doma. Desetletna Nika in osemletna Mojca pa sta domače veselje starima staršema.
Franc je vojsko služil kot mornar, takrat je videl morje. Sicer pa zaradi kmetije zakonca niko-
li nista mogla na dopust do obale, niti nista šla v kakšne toplice. Sedaj je težava bolezen, pravi Ana in ostaja zadovoljna doma. Ponosna in vesela je na svoje, ki radi prihajajo domov, in skrbi, da je skuhano za vse, tudi za hčerko in vnuka.
Kmetovanje se je vrtelo okoli krav molznic in teličkov, zraven pa je sodilo tudi delo na njivi in travniku. Napredek na kmetiji je bil obema v veselje. Franc je s ponosom povedal, da je gasilski prostovoljec, podčastnik in včasih sodnik, že preko šestdeset let. Ana pa pravi, da so potrpežljivost, pridnost, ljubezen in skromnost vrline, ki štejejo pri dolgoletnem nizanju skupnih korakov.
Slavica Tesovnik
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE V SOLČAVI
Zven glasbe v cerkvi Marije Snežne
V ambientu solčavske cerkve se je na prvi junijski četrtek zbralo veliko nastopajočih glasbenikov. Skupno jim je obiskovanje Glasbene šole Nazarje in to, da je ta, od teh krajev, precej oddaljena. Pričujoči poslušalci so bili priča napredka učencev in z aplavzi so pospremili vsako točko posebej.
Za organizacijo sta poskrbela ravnatelj šole Jernej Marinšek in mentor Bojan Zeme. Potrebno spremljavo na klavirju je dodala mentorica Milanka Črešnik, priprava točk pa je bila naloga pristojnih mentorjev. V hladu cerkve se je zvrstilo 17 točk, ki so bile izvedene solo, par pa jih je bilo tudi v zasedbi trojice. Intimno okolje je podprlo nastopajoče, tako da so zvoki klavirja, flavte, klarineta, saksofona, citer, harmonike in dia-tonične harmonike zveneli veličastno in navdušujoče. Repertoar je ponujal izbor vse od tujih narodnih pesmi preko domačih, že ponarodelih Avsenikov in Dovžana, pa do zahtevne Beethovnove in Shumannove skladbe. Mladi nadebudni glasbeniki so pravkar na koncu prvega in vse tja do sedmega razreda glasbene šole.
Poleg strokovnega kadra šole, učencev, ki v prostem času pridno vadijo in obiskujejo ure teorije in glasbe v Nazarjah, so z vztrajnim prevažanje svojih otrok za njihovo izobraževanje za-
S skladbo Rože, Borisa Kovačiča se je predstavil
Aljaž Pančur, ki letos zaključuje 6. razred diatonične harmonike pri mentorju Tomažu Gučku.
Dovžanovo, v priredbi Tomaža Plahutnika, Proti Logatcu je na citre odigral Jošt Roban, ki letos zaključuje 6. razred pri mentorici Citi Galič.
služni tudi njihovi starši. Na koncu je šla zahvala še Občini Solčava in župniku, ki so podprli uresničitev dogodka.
Tekst in foto: Slavica Tesovnik
12 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Zgodovina in narodopisje
Spomini na nekdanje drvarje (14)
Piše: Aleksander Videčnik
ZAOSTROVANJE MEZDNEGA BOJA
V dopisu Delavske zbornice v Ljubljani ugotavljajo, da je postopek sreskega načelstva v Gornjem Gradu, ki je predlagal delavcem in JSZ, da se kar sami pogovorijo z delodajalci, nepravilen. Zahteva po uradni razpravi je ponovno izražena, istočasno pa je v dopisu JSZ rečeno med drugim, da gre za zelo težak mezdni spor.
Sresko načelstvo v Gornjem Gradu si ni belilo las okoli težkega položaja lesnih delavcev v dolini in ni sklicalo razprave, kot jo je narekoval zakon. Delavska zbornica v Ljubljani je 19. avgusta 1938 sreske-mu načelstvu v Gornji Grad poslala dopis, v katerem je opozorila na dolžnost načelstva, da skliče javno obravnavo. Končno je ta urad to sklical 19. septembra 1938.
Delodajalci so oporekali upravičenost uradne obravnave, saj delavci zaslužijo predpisane minimalne mezde. Delavci pa so trdili, da napravijo pri 16-urnem delovni-ku v tednu dva in pol splava, med tem ko so delodajalci trdili, da more en žagar narediti v tednu (12-ur-ni delavnik), tri splave lesa. Obravnava je bila preložena.
Zbornica je prosila Lojzeta Žumra za strokovno mnenje. V Gornjem Gradu so vzeli stvari zelo resno štiri dni po tem, ko so dobili strokovno mnenje inž. Lojzeta Žumra, ki je podal izčrpno stališče strokovnjaka.
Takole je uvodoma zapisal: »Jedro socialnega vprašanja žagarjev niti ni samo v zaslužku od splava, temveč o zaslužku in zaposlitvi za skoraj večji del leta, ko žage ne obratujejo. Bodisi zaradi pomanjkanja vode ali lesa za razrez. Žage so največkrat take kot pred sto leti, kar seveda vpliva na zmogljivost. Malo je takih, ki so vsaj delno sodobne. Torej zmogljivosti so od žage do žage drugačne in tedaj ni mogoče postaviti enotnih meril. Tako manjše hribovske žage zmo-
rejo dva splava na teden, če upoštevamo enega žagarja. Za obrate brez krožne žage, ki zaposlujejo po enega žagarja, bi lahko postavili povprečno zmogljivost 2 3/4 splava na teden, seveda ob 16-urnem delavniku. Seveda če gre za običajne lesne mere, če pa je les droben, zahteva delo 10 odstotkov več časa. Tudi mala popravila žage gredo v breme žagarja, kar je razlog za manjšo storilnost. Vsekakor pa je delavčev zaslužek v podjetjih za okoli 30 odstotkov višji.«
Žumer meni, da bi moral delavec dobiti za splav 86 din brez hrane (dejansko so dobivali le kakih 60 din, op. A.V.). Ugotavlja še, da se žagarji selijo od žage do žage, kot hlapci ob svetem Juriju. Povprečno delajo žage do osem mesecev letno. Žagar spomladi spla-vari, ker so zaslužki dobri, ko se vrne, čaka na les, vmesni čas pa lovi vsako drugo delo, redko pa postopa. Končna rešitev delovnega razmerja bo možna šele z razvojem v tehničnem pogledu, pa tudi s soci-
alno miselnostjo lastnikov žag.
Kamen spotike je bila še trditev nekaterih delodajalcev, da njihovi obrati ne sodijo med tiste, ki jih zajema določilo zakona o minimalnih mezdah. Zato je Delavska zbornica v Ljubljani postavila dne 21. septembra 1938 banovini v Ljubljani pisno vprašanje, kako gre tolmačiti zakon, saj so nekateri lastniki žag trdili, da režejo izključno les iz svojih gozdov in torej ne gre za obrtno dejavnost ...
Nadaljevanje prihodnjič.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA
LJUBLJANA — DELAVSKA ZBORNICA
TELEFONOM» * ČEKOVNI RAČUN It. Ilt«
Opr. it. 2.038/59.-Rsi.O/J.
LJubljana, IS.avgusta 1933.
P.n.
Delavska zbornica
Ljubljana
Žagarski delavci gornje savinske doline so poten podpisane organizacije predložili svojim delodajalcem spomenico za ureditev in zviSanJe plač, da bi tako iste odgovarjale zakonito določenim miniaalnirc mezdam in 3e 5o^ pribitku za nadurno delo. Na to spomenico niti polovica delodajalcev ni odgovorila ostali 30 pa odgovorili odklonilno. Podpisana organizacija je na t.o 2e pred tremi tedni zahtevala od srezkega načelstva v Gornjem gradu da v smislu uredbe čl.,15. skliče poravialno postopanje. Sresko načelstvo je na to pozvalo zastopnike tankajinje na3e skupine, se od njih izčrpno informiralo o potegu mezdnega spora in od njih zahtevalo, ga se naj seml že ponovno pogajajo za zviSanje plač, Se3, da to 9e ni pravi spor. ,
Ker je tolmačenje srezkega načelstva tukaj nepravilno prosimo naslovljeno zbornico, da zahteva od srezkega načelstva v Gornjem gradu, da nemudoma skliče 2a zahtevano uradno razpravo in sicer za 27.t,m,
Ker je navedena zadeva temeljito poznana referentu g. A.Marinčku, prosimo, da bi p.n.naslov dolSčil nje^a kot zastopnika zbornice pri reševanju tega zalo tankega mazdnega spora^
T.S.predsednik:
Tajnik:
U.


ftdays'n ;T: ^^Ljublji
wIl
Dopis JSZ, v katerem sporoča Delavski zbornici Slovenije nepravilno ravnanje sreskega načelstva Gornji Grad v
primeru spora okoli mezd.
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 13
Ljudje in dogodki
^mm
JOŽE JERŠE, NEKDANJI LEGIONAR IZ BOČNE
Zgodba življenja, ki je šlo skozi pekel (4)
tujske legije je odhajal brez cesar- čeprav brez plačanih vozovnic. Iz-koli. Pri tem mu je pomagal kapitan krcali so se v Puli, od tam so se od-ladje. Njemu in drugim bivšim legi- peljali proti Ljubljani. Jeršeta so za-
Ob gradnji nove hiše. Noseča mama Neža, oče Jože in trije Jeršetovi otroci Jelka, Jože in mala Janja. Ko se je rodil Janko, so se vselili.
POBEG S SKOKOM V MORJE
Jerše se je med plovbo po sueškem prekopu skupaj s skupino tovarišev odločil, da se poskusi rešiti. Zmenili so se, da bodo na kraju, kjer bo ladja najbliže obali, poskakali v vodo. Jože se je odrekel denarju, okoli milijona dinarjev ga je bilo v kovčku, važnejša je bila misel o rešitvi svojega življenja. Bil je slab plavalec, od kakih petnajstih v skupini je okleval in skočil zadnji. Skoraj bi padel na egiptovsko ladjo. Val ga je nosil in pokopaval pod sabo. Bil je pod vodo in spet nad gladino. Neki Črnogorec ga je bodril, pomagal pa mu ni nihče. Nazadnje je le srečno priplaval na obalo. Oblečen v kratke hlače in majico, obut v nizke čevlje in brez kovčka, v katerem je ostalo tisto, za kar se je boril tri leta. Čakala jih je policija.
SEDEM MESECEV ZAPORA
Jeršeta in ostale ubežnike je policija odpeljala v Ismailijo, v mesto blizu Kaira na severu jezera Timsah, kjer je bil sedež uprave severnega dela kanala. Na hodniku, v eni tamkajšnjih hiš so prespali noč, zjutraj so jih odvedli v Port Said, od tam pa so šli v zapore v Kairo. Jože je, podobno kot že v Avstriji, prodal uro in prstan, da si je kupil kruh. Imetje z denarjem vred je ostalo na ladji in po treh letih je imel mnogo manj, kot na začetku.
Jožeta so sedaj namesto pot domov, čakali dolgi meseci v zaporu, kjer se je znašla ista pisana druščina kot v legiji, le da je bilo članov manj. Spet so kvartali, a izmenjava kart je bila mnogo boljša od izmenjave krogel. Kasneje so jih premestili v Canatrijo, zgradbo z debelimi zidovi. Tu se je začelo iskanje načina, kako priti domov. Ni bilo enostavno. Jerše ni imel razen uspešno rešenih fotografij nobenih dokumentov. Pri izhodu iz zapora s posredovanjem jugoslovanskega veleposlaništva mu je pomagal grški zapornik. Po sedmih mesecih zapora se je Jože v Aleksandriji vkrcal na »Makedonijo«.
POT DOMOV
Na ladjo je vstopil v nizkih čevljih, kratkih hlačah in majici, ki mu jo je podaril eden od zapornikov. Iz
onarjem je najprej priskrbel obleko, ko so prispeli v pristanišče Lataka, pa še čevlje in plašče. Dobili so občutek, da so spet normalni ljudje,
držali dva ali tri dni in sledila je pot do Celja, nato pa še do Šmartnega ob Paki, od koder je odšel na svoj zadnji pohod, saj mu je ušel avto-
bus. Odločil se je, da gre do Bočne peš. V Mozirju je bila pustna veselica. Srečal je nekega znanca, a bilo ga je preveč sram, da bi ga prosil za denar in nadaljeval je pot.
LAŽNO PISMO IN VESELA RESNICA
Domov je prišel ob pol petih zjutraj, odprl vrata in stopil v kuhinjo. Pred tem je potrkal na spalnično okno Matevža Požarnika, ki je bil takrat vpliven in razgledan mož, ter preveril, če je varno priti domov. Šele po njegovem zagotovilu je vstopil v domačo hišo. Mati je slišala, da nekdo hodi po kuhinji. Vstala je, da vidi, kdo je. Ko jo je zagledal, je zaklical mama!, ona pa ga je ogovorila z gospodom in dodala, da je najbrž zašel. Ko ji je zatrdil, da je njen sin, se je začudila in povedala, da je njen sin brez roke in noge ter slep.
Jožetova starša sta nekaj časa pred tem dobila iz legije sporočilo, da je sin težko ranjen. Poleg tega je komando Jeršetove enote zanimalo, če jima pošljejo invalida. Oče je na vprašanje odgovoril, da želi sina, kakršenkoli že je. Tako sta z materjo živela v prepričanju, da je sin pohabljenec.
Mati ob snidenju z Jožetom nikakor ni mogla verjeti očem. Nezaupljivo si ga je ogledovala in ker ji ni odnehal dopovedovati, da je njen sin, je poklicala očeta. Oče je obstal kot vkopan. Ko je ugotovil, da sin vidi in ima roke in noge, sta si padla v objem.
Novica o Jožetovi vrnitvi se je hitro raznesla po vasi. Vaščani so prihajali, da bi si ogledali legionarja, takšnega, kot naj bi bil po pisnem sporočilu, a bili so prijetno presenečeni. Jože je bil telesno zdrav, v srcu pa je čutil bolečino, ki jo je prizadejal staršem. Bilo mu je žal treh brezplodno žrtvovanih let. A preteklost je bila zdaj za njim.
PO VRNITVI
Ob spominjanju najstarejše hčerke Jelke, starejše sestre Marije Špes in nečaka Rajka Jerše-ta, ki sedaj živi na domu, kamor se je Jože vrnil iz legije, se je njegovo življenje nadaljevalo v Bočni. V tem letu je spoznal svojo bo-
Jožetov nečak Rajko Jerše in legionarjeva starejša sestra Marija Špes pred njihovo domačo hišo v Bočni. (Foto: Slavica Tesovnik)
14 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Ljudje in dogodki, Kultura, Organizacije
dočo ženo Nežo Kolenc, p. d. Me-želnovo, iz Homc in se z njo na jesen poročil. Jožetova izbranka je delala v pletilstvu pri Slapniku. Ko se jima je rodil tretji otrok, je pustila službo in od takrat je denar služil Jože sam. Ob vrnitvi je bil sprva brez zaposlitve kljub temu, da je bil mizar, zato je začel z delom pri Zadrugi. Vozil je s konji iz Bočne do Rečice in opravljal kmečka dela za Ekonomijo, kot se je takrat reklo. Po dveh letih so začeli z mizarstvom Cigaletovi in tam se je našlo delo tudi za Jeršeta. Tu
je delal le kratek čas, saj je začela obratovati Smreka in vsi zaposleni so šli delat v novo podjetje, kjer je Jože delal do upokojitve.
PEČAT OČETA
Življenje je teklo, rojevali so se otroci in ko se je rodil četrti, Janko, je bila nova hiša toliko gotova, da so se preselili vanjo. Ob plači je mož kuverto z denarjem prinesel ženi, sam pa je nekaj denarja prislužil še popoldne v svoji mizarski delavnici. Otrokom je naredil »človek ne jezi se«, se spominja Jelka,
ki po osemintridesetih letih še hrani zavoj in novo belo spalno srajco, ki jo je dobila od očeta za darilo. Rokopis posvetila je napisan z rdečo barvo in ni čudno, da so bili otroci vedno ponosni na njegov lep podpis oziroma pisavo.
Jože je še vedno rad vrgel karte, ob večerih pa se je pri njih doma veliko prepevalo. Petje je bilo gospodarjevo veselje. Očeta se otroci spominjajo kot srčnega, strogega, a tudi milega človeka, ki je potočil solze žalosti in solze veselja. Znal se je postaviti za
družino in jo zaščititi, z ženo pa sta bila zelo povezana in sta se dobro razumela.
Če je v vasi imel kdo kaj za prevesti iz ali v kak tuj jezik, je Jože z veseljem priskočil na pomoč. Govoril je namreč nemško, francosko in angleško. Včasih pa, ko je prišel kdo na obisk in ga nagovoril, da kaj pove o tistih časih, se je usedel za mizo in začel slikovito pripoved, ki je trajala dolgo v noč, in poslušali so tudi otroci.
Konec.
Slavica Tesovnik
MEDNARODNI SEMINAR NA VENISAH
Pomoč osebam s posebnimi potrebami preko športa
V soboto, 30. maja, se je na Ve-nišah odvil mednarodni simpozij na temo šport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami v okviru projekta IRIS. V projektu so poleg slovenskega IPAK Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij sodelovali še partnerji iz Hrvaške - Riječki sportski savez in Centar za inkluziju i po-dršku u zajednici iz Pule.
Namen projekta je pospešiti socialno integracijo oseb s posebnimi potrebami s pomočjo športa že v zgodnjem otrošlvu. Po mnenju raziskovalcev je šport idealno sredstvo za socialno integracijo, vendar se njegovi potenciali slabo koristijo, predvsem pri predšolskih otrocih in učencih v nižjih razredih. Poleg tega pa ne obstajajo oziroma se ne organizirajo športne dejavnosti za otro-
RAZSTAVA POLJUDNOZNANSTVENIH ILUSTRACIJ AKADEMSKEGA SLIKARJA ŽARKA VREZCA
V ospredju razstave so
ke s posebnimi potrebami.
V izboljšanje teh pogojev bodo raziskovalci projekta razvili ustrezne izobraževalne programe in učna gradiva, izvedli izobraževanja in usposabljanja osebja v vrtcih, osnovnih šolah, športnih organizacijah ter organizirali festivale športa za osebe s posebnimi potrebami.
Na seminarju so posamezni raziskovalci predstavili izsledke svojih raziskav in se o njih pogovarjali z drugimi. Ta seminar je bil le del širokega programa, ki se odvija v okviru projekta IRIS - šport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije oseb s posebnimi potrebami. V Velenju so tako predstavili vaje empatije in imeli okroglo mizo o projektu, kjer so bili prisotni strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
Primož Vajdl
Knjižnica Mozirje je konec maja pripravila razstavo s poljudnoznanstvenega področja, natančneje s področja entomologije, vede o žuželkah. V prostorih njihove galerije je namreč vse do srede junija razstavljal akademski slikar Žarko Vrezec, eden redkih slovenskih slikarjev, ki se ukvarja s poljudno-
postal član Slovenskega entomo-loškega društva Štefana Michieli-ja in tudi najditelj jamskega hrošč-ka, ki se po njem imenuje prospe-leobates vrezeci. Tudi po mnenju Stibilj Šajnove slikar Vrezec tesno vez z naravo razkriva skozi obsežen opus svojih ilustracij. Kot je povedala, slikar »na barv-
Zarka Vrezca sta predstavili Anamarija Stibilj Sajn (levo) in Barbara Boltar.
(Foto: Tatiana Golob)
Raziskovalci so predstavili svoje izsledke in se o njih pogovarjali z drugimi.
(Foto: Primož Vajdl)
znanstveno oziroma naravoslovno ilustracijo. Njegova dela je na otvoritvi predstavila umetnostna zgodovinarka Barbara Boltar, strokovno oceno razstave pa podala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.
Obiskovalci, ki so v minulih tednih obiskali razstavo, so si lahko ogledali 74 slik žuželk in ptic. Kot je na otvoritvi povedala Boltarje-va, so bile v ospredju razstave žuželke, ki so tema slikarjevega zanimanja že vsaj od leta 1985, ko je
no in oblikovno dovršen način oživlja metulje, hrošče in druga drobna živalska bitja ter pri tem razkriva mojstrsko obvladovanje risbe in barve, pa tudi drugih izrazito slikarskih elementov ter uresničuje občutek za vzpostavitev snovnih specifik in morfoloških značilnosti.«
Za popestritev dogodka, ki ga je povezovala Vladka Planovšek, sta poskrbela tolkalista Luka Venek in Nejc Tevž.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 15
Organizacije, Kultura, Oglasi
5. MRAZEKOV POHOD
Pohod v spomin na Ivana Žmavca Mrazeka
Zadnjo soboto v maju so se v spomin na prvega partizana v Bočni Ivana Žmavca Mrazeka pohodni-ki že petič podali na kraj, kjer stoji spominsko obeležje v Bočkih grabnih. Pohoda se je udeležilo preko sto ljudi, med njimi tudi Mrazeko-vi sorodniki. Med udeleženci so bili otroci iz podružnične osnovne šole Bočna in vrtca, ki so skupaj z mentorico Jelko Grudnik pretekli del poti in si zato zaslužili odličja. Ker je bilo med udeleženci veliko starejših, so za prevoz le-teh poskrbeli domači gasilci.
Pohodniki so se na pot podali od spomenika v Bočni, se ustavili na Mrazekovem grobu na bočkem po-
kopališču, kjer je njegova vnukinja na grob položila cvetje, pozdravne besede pa je spregovoril Ivan Rop, predsednik bočke krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB. V Bočkih grabnih so pripravili slovesnost, na kateri je bil glavni govornik gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Opomnil je na pomen polpretekle zgodovine in izpostavil pogum partizanov, kot je bil Mrazek, zaradi katerih sedaj uživamo svobodo. Po spominski slovesnosti je bil čas za druženje in obujanje spominov.
Pred pohodom so v dvorani kulturnega doma v Bočni odprli razstavo posvečeno 70-letnici po-
Bralkam in bralcem
želimo lepo praznovanje dneva državnosti!
Uredništvo
VINOGRADNIŠTVO STEYER
STEYERJEVA VINSKA KLET MOZIRJE
¿V
ALOJZIJEV PRAZNIK V MOZIRJU
VABILO
V nedeljo, 21. ¡unija 2015, ob 15. uri vas vabimo v Mozirskigaj,
kjer bo v kapelici sv, Valentina sveta maša ob Alojzije ve m prazniku. Sveto mašo bo daroval župnik iz Apač Janez Ferencek.
V	kulturnem programu bosta nastopala tenorist Gregor Ver buč in citrarka Urška Vedenik.
Po maši bo dobrodelna dražba Alojzijevega vina, letnik 2014 iz Steyerjevih trt dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine v Mozirskemgaju.
Če želite pomagati otrokom in jim polepšati nekaj trenutkov, v vašo dragoceno zbirko vin pa dodati unikatno stekleničko posebnega Alojzijevega vina, se nam pridružite. Ob praznični zdravici z vinom Steyer vsem prisotnim ter še posebej »godovniakom« Alojzom in Alojzijam, bo gostitelj poskrbel za prijetno druženje v senci trt Mozirskega gaja, priložnost pa je tudi za ogled izjemno lepega parka cvetja ob hladilni Savinji in strugi.
V	času dogodka boste imeli prost vstop v park cvetja Mozirski gaj.
Danijel Grudnik
Danilo Steyer
hoda 14. divizije na Štajersko in osvoboditvi Zgornje Savinjske doline, katere obletnico smo obeležili v lanskem letu. Razstavo je na sodoben galerijski način pripravil dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
Tako razstavo kot pohod je organizirala bočka borčevska organizacija, financirala Občina Gornji Grad, pohodniki pa so bili poleg domačinov tudi člani drugih krajevnih organizacij in planinci.
ŠS
Pohodniki so proti Bočkim grabnom krenili od spomenika v Bočni.
(Foto: ŠS)
PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU LJUBNO OB SAVINJI
Poštene dogodivščine na stolčkih vodilnih
Kot povratno gostujoči so se na Ljubno ob Savinji pripeljali igralci Teatra Šentviškega in njihova spremljevalna ekipa izza kulis. Angel varuh ali kdo je g. Shaffler? Čeprav je delo Ephraima Kishona na odrskih deskah že trideset let, je v priredbi in režiji Andreje Bečan sveža, duhovita, aktualna, neizpeta pesem.
Na oddelku za okolje, ki sodi pod kmetijsko ministrstvo, se ležerno soočajo s problemi, ki za ljudi gotovo niso nepomembni. Gre za vodovod, ki ga v četrtni skupnosti Šentvid obljubljajo že štiri leta.
In se pojavi Jošt Klepec, preprost mlad fant, ki postane vodilna oseba. V ozadju pa je še nekdo, ki je zanj napisal pomembno priporočilo, Ernst Magnus Shaffler. Za svetovalca si Jošt v stiski neobvlado-vanja položaja dobi Martina, ki ponuja čajček po pisarnah. S skupno močjo pripomoreta k rešitvi problema s poštenimi potezami, a nepo-štenjaki stare pisarniške klape ju kmalu razkrinkajo. Pošten fant se umakne s položaja sam in vse se začne po starem.
Slavica Tesovnik
Vinogradništvo Steyer - klet Mozirje, v sodelovanju s Sadjarskim društvom Franca Praprotnika Mozirje
Duhovitost ima poleg skrivnostne napetosti temeljno vlogo v igri.
(Foto: Slavica Tesovnik)
16 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Organizacije, Šport
PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PP CZ IN RK ZAHODNO ŠTAJERSKE REGIJE
Razvijali izurjenost za usklajeno delo
Na Rečici ob Savinji je 6. junija potekalo 21. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite (CZ) in Rdečega Križa (RK) zahodno štajerske regije. Organizacija dogodka je bila v domeni Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Celje, Območnega združenja RK Zgornje Savinjske doline in Občine Rečica ob Savinji.
Tematika tekmovanja je bila preverjanje delovanja in usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK v nudenju prve pomoči ob nesrečah. Ekipe so se preizkusile pri reševanju ponesrečencev pri naravnih nesrečah, plazovih, poplavah in neurjih ter ugrabitvi učencev v OŠ Rečica ob Savinji, kjer so pri izvedbi vaje pomagali gasilci re-čiške občine. Deset ekip je prikazalo aktivnosti pri dajanju prve pomoči poškodovanim v različnih situacijah.
»Ob naravnih in drugih množičnih nesrečah je namreč naenkrat ogroženo življenje in zdravje velikega števila ljudi. V takih razmerah so zmogljivosti obstoječe zdravstvene službe premajhne, zato je hitra in pravilna prva pomoč poškodovanim, ki jo dajejo dobro usposobljene, izurjene in opremljene laične ekipe pomoči odločujočega pomena za njihovo preživetje in uspešno nadaljnje zdravljenje,« je povedala predstavnica organizatorjev Vesna Slamnik. Pri tem je poudarila, da je namen letošnjega regijskega pre-
verjanja utrjevati in širiti znanje za preprečevanje nesreč.
Tokrat so največ točk in možnost nastopa na državnem nivoju zbrali člani ekipe Gorenje d.d. Velenje. Na drugo mesto so se uvrstili OZRK Šentjur GZ Občine Šentjur in tretje BSH Hišni aparati Nazarje. Med tekmovalci je bila tudi ekipa OZRK Zgornje Savinjske doline občin Rečica ob Savinji in Ljubno.
Obiskovalcem so se na stojnicah predstavili
kinologi, jamarji, policisti in Slovenska vojska. V rečiškem gasilskem domu si je bilo moč izmeriti krvni sladkor in krvni tlak, pred občino pa so s programom Svit osveščali o preventivnem pregledu debelega črevesja in ozaveščali o raku na debelem črevesju ter v posebnem prostoru prikazali spremembe na njem.
Obiščite fotogalerijo na www.savinjske.com (geslo: cz21rk).
Marija Šukalo
Ekipa BSH Hišni aparati Nazarje je nalogo s predpostavko, da so po neurju poškodovani delavci, dobro
opravila. (Foto: Marija Šukalo)
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Še zadnje dejanje v letošnji sezoni
Rokometašice RK Nazarje so v sezoni 2014/2015 osvojile končno 3. mesto v 1. B DRL za ženske. V petek, 5. junija, in soboto, 6. junija, so na Primorskem praznovali 50 let obstoja Rokometnega kluba Jadran. Pripravili so dvodnevni program, v nedeljo pa je bila odigrana tudi zadnja tekma 1. B državne rokometne lige za ženske v Kozini. Na sporedu je bila All star tekma 1. B DRL za ženske ekip Vzhoda in Zahoda, igralke Nazarij pa so prejele medalje za uspeh v prvenstvu.
Ekipo Zahoda so sestavljale igralke ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina, RK Adria Logatec in ŽRK Litija, ekipo Vzhoda pa igralke ŽRK Brežice, RK Nazarje ter ŽRK Ptuj. Tekma je imela revialni pomen, vendar so igralke zaigrale zelo resno. Na koncu so bile uspešnejše igralke Vzhoda (rezultat 26:29). K uspehu so zelo pripomogle igralke in vratarke RK Nazarij, saj so celotno tekmo sestavljale večji del ekipe.
Članice RK Nazarje so bile vesele druženja in tekme, najbolj vesele pa so bile podelitve medalj za osvojeno končno tretje mesto v 1. B DRL za ženske v sezoni 2014/2015. S tem so uresničile načrte Rokometnega kluba Nazarje in pouda-
rile pomen športnega sodelovanja rokometašic iz Zgornje Savinjske doline v najvišjih ligah.
Rezultat daje klubu potrditev o pravilni usmeritvi delovanja na zelo širokem razponu starostnega delovanja selekcij. Rezultati vseh selekcij v klubu kažejo interes otrok in njihovih staršev za ukvarjanje s športom v obdobju odraščanja,
pri tem pa so jim za vzgled in v vzpodbudo najstarejše selekcije v klubu (starejše deklice in članice). V klubu pravijo, da je prihodnost delovanja ekip RK Nazarje nejasna zaradi slabega interesa sponzorjev in nezainteresiranosti lokalne skupnosti za ženske športe.
Roman Mežnar
Članice RK Nazarje so bile vesele druženja in tekme, najbolj pa podelitve medalj za osvojeno končno tretje mesto v 1. B DRL za ženske v sezoni 2014/2015.
(Fotodokumentacija RK Nazarje)
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 17
Šport, Oglasi
MALI MARATON MOZIRJA
Preteklo soboto je v Mozirju potekala daleč naokoli najbolj obiskana športna prireditev, tradicionalni Mali maraton Mozirja, tokrat šesti zapovrstjo. Najdaljšo traso v dolžini polovice maratona je med ženskami najhitreje pretekla Rečičan-ka Bernarda Zvir, med moškimi pa
Čez cilj okoli šesto tekačev
tudi že lanskoletni zmagovalec Danijel Hajdinjak iz Kranja.
Po treh mesecih zbiranja prijav se je na prostoru pred Mozir-skim gajem zbralo okoli šesto tekačev od blizu in daleč. Veliko starih obrazov je dopolnilo lepo število novih. Tekmovalci so se tudi tokrat
lahko pomerili na treh različnih dolžinah teka.
Še pred temi tekmovalci je bil čas namenjen najmlajšim tekačem. Na Bimbo tek v dolžini 150 ali 300 metrov se je podalo okoli sto malčkov.
Najkrajši tek, dolg dobrih šest
Start daleč naokoli najbolj obiskane športne prireditve (Foto: Benjamin Kanjir)
kilometrov, so organizatorji, člani Športnega društva Mozirje in tekaške sekcije, ki jo vodi Robert Bre-zovnik, poimenovali družinski tek. Upravičeno, saj se je na progo poleg odraslih podalo lepo število otrok, ki jim tek ni delal večjih preglavic. Najhitrejša na tej dolžini sta bila Boža Meža in Jošt Kunej.
Rekreativni tek v dolžini slabih enajst kilometrov je bil ob visokih temperaturah in vetru še napornej-ši od družinskega. Na cilju sta bila najhitrejša Viktorija Modrijan in Aljoša Šumlaj.
Še bistveno večja kondicijska in psihična pripravljenost pa sta bili potrebni za udeležence malega maratona v dolžini dobrih 21 kilometrov. Najboljšo pripravljenost na ta dan sta pokazala Bernarda Zvir, ki je traso pretekla v času 1:41:17, in Danijel Hajdinjak, ki je bil še za 22 minut hitrejši. Zmagovalca sta dobila v Mozirskem gaju na prehodni gredici svoji obeležji z imenoma in časoma, ki sta ju dosegla.
Benjamin Kanjir
Tekmovalci so se tudi tokrat lahko pomerili na treh različnih dolžinah teka.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Na odru za zmagovalce sta bila od Zgornjesavinjčanov poleg Bernarde Zvir na najvišji, še Katja Bric in Matej Letojne na stopnički številka tri.
(Foto: Ciril M. Sem)
I
18 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Organizacije, Šport
36. OD LIPE DO PRANGERJA NA RECICI OB SAVINJI
Začetek dogajanj s športnimi aktivnostmi, zaključek z Večerom pod trško lipo
Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji letos pripravljajo 36. tradicionalno turistično prireditev Od lipe do prangerja. Od 25. junija do 4. julija se bodo zvrstile številne športne, narodopisne in kulturne prireditve.
Letos bodo dan državnosti obogatili z zorbing nogometom, ki ža-nje vse več zanimanja. Četrtkovo druženje bo moderiral Franci Pod-brežnik.
Naslednji dan bodo organizatorji narodopisne in kulturne dogodke pripravili v sodelovanju s KUD Utrip, veziljami društva upokojencev in rečiškimi osnovnošolci. V
OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Pevsko in plesno obarvana zaključna prireditev šolskega leta
Zadnji četrtek v maju so učenci gornjegrajske šole in podružničnih šol iz Bočne in Nove Štifte v dvorani kulturnega doma pripravili zaključno prireditev šolskega leta, na kateri so nastopili pevski zbori in plesne skupine. Revijalni program, ki so ga zbori ali plesalci pripravili za razne nastope na tekmovanjih in prireditvah, so tokrat izvedli tudi za starše, učitelje in ostale goste
ČLANICE DRUŠTVA BICKA
Dobro obiskan dan
odprtih vrat
osnovni šoli bodo na ogled likovna dela Branke Ermenc, vezenine, ki so nastale v minuli zimi, ter likovni in literarni izdelki osnovnošolcev na temo čevljarstva.
Za zadnjo nedeljo v juniju organizatorji napovedujejo obilico smeha, saj se bodo predstavniki naselij v domači občini znova pomerili v šaljivih igrah.
Sklop prireditev bodo člani TD Rečica ob Savinji zaključili z Večerom pod trško lipo. Ob zanimivem kulturnem programu in srečelovu bo za zabavo poskrbel ansambel Franca Miheliča.
Marija Šukalo
V sklopu projekta vseživljenj-skega učenja, ki ga je organizirala agencija Ave iz Celja, so solčavske filcarke, članice društva Bicka, konec maja pripravile dan odprtih vrat društvenih prostorov in delavnico polstenja. Z obiskom dogodka so bile zadovoljne, saj jih je obiskala skupina izletnikov in nekaj posameznikov, ki so jih na ogled napotili iz Centra Rinka.
Kot je v imenu članic, teh je okoli petnajst, povedala Bernarda Prodnik, ki je sodelovala na dnevu odprtih vrat, so kot skupina včasih bolj in drugič manj aktivne. A sedaj so njihove misli že pri jesenski prireditvi Festival Bicka, v okviru katerega pripravljajo osrednje dogajanje ob desetletnici svojega delovanja.
Marija Lebar
Na odru so se izmenjavali zbori iz matične in podružničnih šol ter plesalci in povezovalki programa, ki sta dogajanje povezali v rime. Prijetno druženje je dalo vedeti, da so otroške misli že v počitnicah, katere se vse hitreje približujejo. Le-te je poleg truda, ki so ga morali vložiti učenci preko leta, da so bili uspešni, v svojem govoru omenila tudi ravnateljica Lilijana Bele.
ŠS
Utrinek z dneva odprtih vrat (Foto: Bernarda Prodnik)
STRELSKA TEKMA V ZAGRADIŠČU
Streljali na bežečega »merjasca« in »gamsa«
Najboljši trije (z leve): Peter Krajnc, zmagovalec Robert Borovnik in Jože Grudnik. (Fotodokumentacija SK Menina)
Nastopajoči šolarji so z revijalnim programom napolnili dvorano. (Foto: ŠS)
Konec maja so se na medsebojni tekmi pomerili člani Lovske družine Gornji Grad in Strelskega kluba Menina. Na strelišču v Zagradi-šču so tekmovali v streljanju z ma-lokalibrsko puško optika ob kolu na bežečega merjasca na 50 metrov in gamsa na 35 metrov.
Za rezultat je štelo deset strelov na gamsa in deset na merjasca. Najboljši rezultat je dosegel Robert Bo-rovnik (161 krogov), drugo mesto je dosegel Peter Krajnc (149), oba sta člana LD Gornji Grad. Tretji je bil član SK Menina Jože Grudnik s 144 krogi.
ŠS
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 19
Šport, Ljudje in dogodki
NAZARJE
Na prvi junijski petek so se na igrišču ob Dreti v Nazarjah zbrali športniki in navijači iz celotnega kraja. Privabil jih je tradicionalni turnir v nogometu med zaselki. Na igrišču Športnega društva Vr-bovec se je zbralo lepo število Na-
Ko združuje okroglo usnje
zarčanov, ki so prišli igrat ali bodrit člane svojih ekip.
Nogometaši šestih zaselkov oziroma ekip so se na žgočem soncu udarili na polno, brez odvečnega rešpekta pred nasprotniki, a z obilo športnega duha. Ekipe
Ekipe so se resno lotile streljanja žoge za hrbte nasprotnih vratarjev.
(Foto: Benjamin Kanjir)
4. Noč Menine in 6. Dan Menine
Vsi ljubitelji narave, planin in še posebej Menine planine se lahko v prazničnih dneh ustavijo na Menini, kjer se bo druženje z Nočjo Menine pričelo v sredo, 24. junija, zvečer. Ob lepem vremenu si bo mogoče s teleskopi ogledati zvezdnato nebo in ob ognju prisluhniti lokalnim zgodbam. Na praznični četrtek, 25. junija, se bo dogajanje pričelo dopoldne s predstavitvami različnih društev in organizacij, mašo ob 11. uri, ob 13. uri pa bo osrednji program, ki se bo nadaljeval z različnimi igrami družabne in izobraževalne narave.
ŠS
Bloki, Stari bloki, Zgornje Nazarje, Prihova, Dobletina in Trnina so se resno lotile streljanja žoge za hrbte nasprotnih vratarjev. Žar borbe se je večal iz ure v uro, ko so se iz dveh skupin najboljše štiri ekipe uvrstile v polfinalne in kasneje še finalne dvoboje. Osmega tur-
nirja je bilo konec po dobrih petih urah napetih in zanimivih bojev. V finalu je Trnina premagala Bloke in osvojila zasluženo prvo mesto, v tekmi za tretje pa so Stari bloki zmogli kanček več moči in odpravili Dobletino.
Benjamin Kanjir
ATLETSKO TEKMOVANJE ZA POKAL SLOVENIJE V CELJU
Mihalinčeva zmagala na 100 metrov
Atletska zveze Slovenije je v sodelovanju z celjskim Atletskim klubom Kladivar drugi vikend v juniju pripravila atletsko tekmovanje za članice in člane za pokal Slovenije. Med tekmovalci je bila tudi šprinterka Maja Mihalinec iz Mozirja, sicer članica velenjskega atletskega kluba.
Zgornjesavinjčanka je tekla na 100 in 200 metrov. Na 100 metrov je z rezultatom 11,33 s zmagala in bi s tem dosegla normo za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Pekingu in olimpijske igre naslednje leto, a ji norme zaradi premočnega vetra v hrbet (+3.6) niso priznali. Na 200 metrov si je z rezultatom 23,40 pritekla drugo mesto.
Marija Šukalo
Maja Mihalinec iz Mozirja si je na atletskemu tekmovanju za pokal Slovenije pritekla zmago na 100 metrov.
(Fotodokumentacija MM)
ODBITEK 2015
Skavtski turnir v odbojki na mivki
Na skavtskemu turnirju v odbojki na mivki Odbitek se je srečalo kar enajst ekip iz različnih koncev Slovenije: od Maribora, Ljubljane, Novega mesta, Škofje Loke do Ankarana. Skupaj se je družilo več kot sto mladih skavtov, ki so se pomerili v odbojki na mivki. Sočasno so potekale spremljevalne aktivnosti, kot so skavtska igra ro-verček, ročni nogomet in podobne.
Prvi dve mesti sta ostali doma. Prvi so bili mo-zirski skavtski voditelji, drugi pa člani stega Mozirje 1. Tretje mesto so si priigrali skavtski prijatelji iz Krškega.
Odbitek je tradicionalno tekmovanje v odbojki na mivki, ki ga mozirski skavti organizirajo že vrsto let in ki se ga skavtske skupine širom Slovenije z veseljem udeležujejo. Skavti pravijo, da bodo Odbitek, ki je letos potekal pod glavno organizacijo Roka Rakuna, Roka Brezovnika, Jožeta Repen-ška in Urha Černivška, z veseljem še kdaj pripravili.
Julija Remenik
Odbitek je tradicionalno tekmovanje v odbojki na mivki, ki ga mozirski skavti organizirajo že vrsto let in se ga udeležujejo skavtske skupine širom Slovenije. (Foto: Rok Rakun)
20 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Šport
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST RECICI OB SAVINJI
Zorbing nogomet tudi v Zgornji Savinjski dolini
Zadnjo nedeljo v maju so člani Športnega društva Mladost z Rečice ob Savinji pripravili turnir v zorbing nogometu, česar v Zgornji Savinjski dolini še ni bilo moč videti. Na turnirju je sodelovalo 13 ekip iz celotne doline, od tega dve ženski, ki so se med seboj merile v tekmah dolgih dvakrat po tri minut.
Vsako ekipo so zastopali štirje člani, ki so imeli na sebi zorb (napihljiva žoga iz posebnega PVC--ja). Pravila pri zorbing nogometu so skoraj identična pravilom malega nogometa, s to razliko, da ni prekrškov, saj je čar zorbinga ne-
Vsako ekipo so zastopali štirje člani, ki so imeli na sebi napihljivo žogo iz posebnega PVC-ja. (Foto: Primož Vajdl)
moteno zaletavanje v nasprotnika, ki je najbolj zanimivo za gledalce.
Po napetih tekmah polnih preobratov so največ znanja, moči in sreče obenem pokazali člani ekipe MPP. Za njimi pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstili ekipi Viseči cu-raki in Barabe pokvarjene.
Ta poseben turnir si je ogledalo lepo število ljudi, ki so lahko uživali ob zanimivih predstavah. Zaradi odlične udeležbe in velikega zanimanja naj bi organizatorji v bližnji prihodnosti pripravili še en tovrsten turnir.
Primož Vajdl
3. TREKSTA MALI MARATON V LOGARSKI DOLINI
Med zmagovalci tudi Američanka
3. HALF IRON TRIATLON
Logarska dolina gostila triatlonce
Za zaključek so morali tekmovalci preteči še dva kroga po osrčju Logarske doline. (Fotodokumentacija fatburn.si)
V	okviru športnega dogajanja v Logarski dolini se je zadnjo nedeljo v maju odvijal tretji Treksta mali maraton. Zadnji vikend v maju je bilo dogajanje v Logarski dolini pestro, saj so organizatorji dan prej izvedli še tekmo v half triatlonu, medtem ko je bil kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo odpovedan.
V	nedeljo so se najprej predstavili najmlajši, ki so tekli na razdaljah 400 in 800 metrov ter bili za svoj trud nagrajeni z medaljami in diplomami. Za njimi je na sceno stopilo več kot 100 tekačev, ki so se pomerili na 8- oziroma 21-kilometrski razdalji. Na najdaljši razdalji sta s progo najhitreje opravila Vinko Jost, ki
je v cilj pritekel s časom 1:20:28 ter Američanka Crystal Goecker s časom 1:33:26. Na osemkilometr-ski razdalji sta bila najhitrejša Anže Obreza s časom 33 minut in 38 sekund ter Monja Drnovšek s časom 40 minut in 52 sekund.
Čeprav je tekmovalce spremljalo slabo vreme, je bilo ozračje zelo pozitivno. Vsi so bili s pripravljenostjo proge in samo organizacijo zelo zadovoljni. »Če bi tekači vedeli za celotno tekaško traso vnaprej, mislim, da bi bila Logarska dolina premajhna za vse, ki bi na teku želeli teči. Tako je lepo tukaj,« je izjavil eden izmed tekačev.
Primož Vajdl
Zadnjo soboto v maju se je na območju Zgornje Savinjske doline odvijal 3. Half iron triatlon, ki ga je organiziral Triatlon klub Celje. Tekmovalci so s startom pričeli v Celju, kjer so morali opraviti dva kroga plavanja v dolžini 1,9 kilometra po Šmartinskem jezeru. Po plavanju so se tekmovalci podali na 90-kilo-metrsko traso z 850 metri višinske razlike, ki so jo prekolesarili.
Pot jih je vodila od Celja mimo Braslovč proti Nazarjam, nato pa po Zadrečki dolini mimo Gornjega Grada do Ljubnega ob Savinji in naprej do hotela Plesnik v Logarski dolini. Za zaključek so morali tekmovalci preteči še dva kroga z dol-
žino 10,5 kilometra po osrčju Logarske doline.
Med moškimi je s progo najhitreje opravil Janez Klančnik, ki je za celotno progo potreboval štiri ure, 29 minut in 59 sekund. V ženski konkurenci se je na najvišjo stopničko zavihtela Maja Urban s časom pet ur, 25 minut in šest sekund.
Čeprav ga je organizatorjem malce zagodlo vreme, je bilo tekmovanje uspešno, saj se ga je udeležilo lepo število tekmovalcev. Vsi so za premagane kilometre pokazali izjemno borbo in dokazali svojo športno pripravljenost.
Primož Vajdl
Čeprav je tekmovalce spremljalo slabo vreme, so bili s pripravljenostjo proge in samo organizacijo zelo zadovoljni. (Foto: fatburn.si)
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 21
Šport, Oglasi
ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI
Razgibano športno dopoldne v Račneku
Zadnjo majsko soboto je na športnem igrišču Račnek v Šmar-tnem ob Dreti potekalo tekmovanje mladih Veter v laseh. Tokrat je bilo organizator akcije šmarško Športno društvo Lipa. Tekmovanje poteka za celotno občino Nazarje, športna društva pa se pri organizaciji vrstijo, tako da pride vsako leto na vrsto drugo. ŠD Lipa se je z omenjeno prireditvijo pridružilo tudi nacionalnemu projektu Športne unije Slovenije - Slovenija v gibanju, ki z namenom ozaveščanja in
promoviranja zdravega, aktivnega življenjskega sloga povezuje slovensko prebivalstvo.
Dogajanje v Račneku se je začelo ob deveti uri s prijavami tekmovalcev in razdelitvijo majic. Sodelovalo je 28 mladih športnikov. Oblikovali so šest ekip, tri v mlajši in tri v starejši kategoriji osnovnošolcev. Vsaka ekipa je sodelovala v vseh športih, to je v nogometu, odbojki in košarki. Pripravljeno je bilo tudi tekmovanje v rolanju, kjer so sodelovali štirje posamezniki.
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško leže
Po sobotnem treningu je bila v nedeljo na strelišču LD Gornji Grad 2. tekma z MK puško leže brez naslona za naslov prvaka kombinacije v letu 2015. Zmagal je Tomaž Trogar (78 krogov, 2 x 10), drugi je bil Pe-
Po besedah Davida Žehlja, predsednika ŠD Lipa, so bili organizatorji z udeležbo in z izvedbo zelo zadovoljni. Tudi vreme jim je bilo
naklonjeno. Dogajanje so zaključili ob 12. uri, ko so razglasili rezultate in podelili medalje.
Marija Lebar
ter Bezovšek (78 krogov, 1 x 10) in tretji Ivko Poličnik (76). Začasni vrstni red za prvaka kombinacije je: 1. Peter Bezovšek (297 točk), 2. Ivko Poličnik (285) in 3. Tomaž Trogar (285).
PB
Vsaka ekipa je sodelovala v vseh športih, to je v nogometu, odbojki in košarki. (Foto: Marija Lebar)
OPRAVIČILO
Iskreno se opravičujem policistu Petru Marku iz Policijske postaje Mozirje za izgovorjene žaljive besede in nedostojno vedenje.
Silvo Kukovič, Kolovrat 5, Ljubno ob Savinji
l/)
i-
2 I
LO
	(D	
	V) fl)	2
LU	u	<
u	ra	INJ
		<
>	m »i C	Z
O		*H no
Z	ra i/i	m m
I t
¿•3 I
tf S
I *	s
CO	®
35 s	f
o	o
Q.	re
■a?	I
0	>	-s
1	g	i
o ti	w
U> rv	r-
uL	»
E °	Bi
s g	f
< s I
Q EL 2
i/>
%
POT, KI JE LAHKO TUDI VAŠA
Knjiga z močno sporočilno vrednostjo
Sredi aprila je pri celjski založbi Grafika Gracer izšla knjiga pod naslovom Moja pot: Start-upi za vse življenje. Napisala jo je Mozirjanka Biserka Povše Tašič, ki jo v Zgornji Savinjski dolini mnogi pomnijo tudi po dveletnem vodenju Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mlacfino Mozirje.
Sicer pa ima avtorica knjige 15-letne izkušnje v medijih, bila je prva ženska dopisnica Radia Slovenija v Beogradu, se za tem kalila kot poznavalka Balkana tudi v dopisništvu za jug Balkana v Skopju, februarja letos pa zaključila štiriletni mandat odgovorne urednice Novega tednika. Skupaj z možem sta tudi prehodila 13 let podjetništva, kamor se v okviru podjetja Kupa komunikacije vnovič podaja tudi Biserka. Knjigo je, kot pravi sama, napisala v enem takšnih trenutkov, ko se je treba preprosto ustaviti, ozreti na prehojeno pot, potegniti črto prednosti in slabosti pod vsemi življenjskimi preizkušnjami ter pogumno kreniti naprej.
Barbara Fužir, profesorica slovenščine in avtorica bloga Bronja, prav tako Mozirjanka, je o knjigi zapisala: »Da si upaš, da nekaj začneš, da to počneš zvest svojim načelom in profesionalnim standardom, ne moreš življenja prejadrati v sladkem kometu. Start-upi niso pravljica za lahko noč - razen če so vaša pričakovanja od pravljice ta, da jih potem meljete še celo noč. Krušne drobtine na naslovnici in roka, ki reže hlebec na zadnji, precej jasno sporočajo, da je pot do vsakdanjega kruha še kako zavita in nič kaj pravljična. A vendar se v ozadju Biserkinih start-upov, vseh realističnih spoznanj, ki pljusknejo kozarec hladne vode v obraz, skriva in pronica toplina...«
22 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	PODTAKNJEN POŽAR V ČEBELNJAKU
Pusto Polje: 8. junija v nočnem času je prišlo do požara na čebelnjaku v Pustem Polju. Objekt je v celoti pogorel. Posredovali so gasilci PGD Gorica ob Dreti in Nazarje, ki so požar omejili in pogasili. Ogenj je lesen objekt v celoti uničil. Nastala je materialna škoda, ki znaša okoli 25.000 evrov. Z opravljenim ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je bil ogenj v čebelnjaku podtaknjen.
•	VLOMILCI V VIKENDIH
Prihova: 11. junija so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da so neznanci na Prihovi vlomili v dva vikenda. V notranjost so vstopili z naviranjem vhodnih vrat, nato pa od tam ukradli nekaj predmetov. Skupna materialna škoda znaša okoli 800 evrov.
•	OTROK PADEL POD TRAKTOR IN SE HUJE POŠKODOVAL
Planina pri Ljubnem: 12. junija se je med obračanjem sena v Planini zgodila huda delovna nesreča. Z gorskega traktorja, ki je zadaj imel priključek pajek, je padel otrok, ki je stal na zunanji stopnici in se z rokama držal za držalo, ki je v notranjosti kabine. Med vožnjo je oče zapeljal v luknjo, ki je na travniku ni opazil, kar je imelo za posledico, da je sin padel s traktorja. Zadnje kolo traktorja mu je zapeljalo čez levo nogo, priključek pa ga je podrsal po desni roki in ob levem očesu.
•	NEZNANEC TRČIL V OTROKA KOLESARJA
Lačja vas: 13. junija po 21. uri je na regionalni cesti izven naselja Lačja vas prišlo do prometne nesreče, pri kateri je neznani voznik osebnega avtomobila, ki je vozil za kolesarjem, trčil v kolesarja otroka. Po trčenju je neznani voznik brez ustavljanja na kraju prometne nesreče odpeljal naprej v smeri proti Nazarjam, kolesar pa je padel na travnik. Ob padcu je dobil lahko telesno poškodbo. Policisti pozivajo neznanega voznika oziroma morebitne priče, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče zglasijo na Policijsko postajo Mozirje ali pokličejo na telefonske številke 03 839-18-80, 113 ali anonimno številko policije 080 1200.
•	ZARADI UDARA STRELE ZAGORELA SMREKA
Mozirje: 14. junija zvečer je zaradi udara strele zagorela smreka v ulici V Savinjski gaj v Mozirju. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so požar pogasili. Strela je poškodovala tudi betonsko ploščo v bližini drevesa.
•	ZAGOREL DROG ELEKTRIČNE NAPELJAVE
Rečica ob Savinji: Zgodaj zjutraj 15. junija je na Rečici ob Savinji zagorel drog električne napeljave. Dežurni delavec Elektro Celja je odklopil elektriko. Gasilci PGD Rečica ob Savinji pa so goreči drog pogasili in zavarovali požarišče.
Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi drage mame, babice in tašče
Vide ORLOVIC
iz Spodnje Rečice 14.7.1942 - 30.5.2015
se zahvaljujemo dr. Andreji Marš Podbregar, sestri Ireni, dr. Andreji Pečnik, medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica za ves njihov trud, ki so ji ga izkazali v času njene bolezni.
Hvala vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, sošolcem, članom raznih društev, znancem in dobrim ljudem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in sočustvovali z nami ter jo v velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Hvala g. župniku Zagorcu za lepo opravljen obred, govorcema g. Grudniku in g. Tlakerju za ganljiva poslovilna govora, praporščakom, organistki Mojci za orgelsko spremljavo ter sopranistki za veličastno odpeto Ave Marijo.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Biserka in Branka z družinama
Hvala vsem, ki jo nosite v svojih srcih!
Usojeno ti ni bilo živeti. Zakaj...? Zakaj...?
Ne moremo razumeti.
V SPOMIN
Nives RAK
16.2.1989 - 20.6.2015
Pred 20 leti usoda je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla. Zakaj tako krut je svet?
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižigate sveče in se spominjate nanjo.
Starša Dušan in Marija, brat David in sestra Špela
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
A DAS ZA EN KROG?
Marjan Šinkar, lastnik kolesa (desno): »Gospod predsednik, ta pa je starejši od vas, a ga negujem in čuvam, da teče kot podmazan.«
Borut Pahor, predsednik države: »Z njim bi se lahko podal na kakšen kolesarski maraton ali do svojega urada.«
Rečiški župan Vinko Jeraj: »Take znamenitosti, kot je to kolo, ne damo z Rečice. Pridite na Lenartov sejem in vam ga bomo posodili za kak krog po trgu.«
Irena Remic, članica društva Gal: »V kolikor niste zadovoljni z barvo, vam ga naše likovnice z veseljem osvežijo.«
S SPERO NA POROKO
Medtem ko so včasih na poroke vozili mladoporočence s paru-či in zapravljivčki, je hotel na Golteh nabavil za prevoz poročnih parov rabljeno terensko vozilo. To so gledali svatje in mimoidoči planinci, da o kravah ne govorimo, ko je k jezercu pri Treh plotih pripeljala lep par mladih stara terenska »škropilnica« z vključeno špero. A je vse funkcioniralo.
DELUX POSTREŽBA
Na golažijadi v Mozirju so bili gostje deležni delux postrežbe. Ne samo da so vas hitro postregli za šankom, hitro ste se lahko znašli tudi na njegovi drugi strani. Ali pa je bilo tako, da niso stregle samo natakarice, pač pa so tudi njim postregli, in to z gosti. Ministrica za zdravje pa opozarja, da pijača škodi, smeh pa koristi.
24 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Križanka, Napovednik
fant sukanec
sestavil: pfftrudir
knjiga psalmov
goran karan
z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi
britanski pisatelj (charles percy)
MM;:J
traj atola
Coplas nao čelom
rumen ptič pevec s črnimi perutmi
glavna junakinja tavčarjeve povesti visoska kronika
jap nabiral-
ka biserov
avtomobilska oznaka postojne
krajše pripovedno oelo
antično računalo
država v malih anti-lih v sred. ameriki
vzdevek goethejeve matere
mojzesov brat
dvignjen spodnji oel vratne odprtine med podbojema
odisejeva domovina
LJUDSTVO NAJZNOVE GVINEJE
osje gnezdo
glagolska oblika, nastopni cas
sanka. sankač
te lica ali mlada krava
pisarna. biro
salomonov učitelj
íi d. jud (slató.)
italijanska pesnica (negri)
tropski kuščar. ki rije po pesku
ovoj. ovitek
prebivalec )bc n
vëcstano-vanjsko poslopje
skupek izrojenih celic ma-sčobnega tkiva
mesto v pokrajini artois v franciji
slovenski
pevec (pestner)
himalajska koza
živčna napetost. strah pred
javnim nastopom
davno ljudstvo v italiji
enota za osvetljenost
kraj pri ljubljani
kramber-ger, ivan
kar je eksotično
britanski dramatik (terence. 1911-1877)
ustanovitelj in zavetnik pravoslavnega samostana
Napovednik dogodkov	
Petek, 19. junij	ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev fotografske razstave Mateja Krašovica
	ob 19.00. Galerija Nazarje Tematska razstava Zlate palete 2015 kiparstvo in fotografija
	ob 19.00. Športni park Varpolje 24-urni maraton odbojke na mivki
	ob 20.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Koncert Rečiških pobov s prijatelji
Sobota, 20. junij	ob 8.00. Športno igrišče Bočna 26. tradicionalni košarkarski maraton
	ob 9.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu Turnir v malem nogometu
	ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Igrajmo se z Aljo - ustvarjalnice za otroke
	ob 10.00. TIC Gornji Grad Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji 1. Festival nevladnih organizacij in civilne družbe Savinjske regije
	ob 13.00. Športni park Varpolje Športne igre društev Savinjske regije v okviru Festivala nevladnih organizacij
-^
Slovarček:
CAMBRAI - mesto v pokrajini Artois v Franciji; RATTIGAN - britanski dramatik (Terence); SNOW - britanski pisatelj (Charles Percy);
v_J
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
AVTOSTOPAR, BRESTOVINA, BART, PIROG, ATAIR, JANA RJUHA. ID. ADRIAN A UMA, KRAJ, DROG, OBELISK, TAR, RAS, KORA, TVAR, IMAGO, VSOTA, AVTOSALON, NTERURBAN, AKRA, RAINER, ARA, SAAR
v_■>
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):
■b
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
	ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad
	Prireditev Pozdrav Mirne Gornjemu Gradu
	ob 18.00. Pred kulturnim domom Bočna
	Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
Sobota,	ob 19.00. Kulturni dom Bočna
20. junij	Svečana proslava ob 110-letnici organiziranega petja v Bočni in ob 20-letnici Pesmi pomladi
	ob 19.00. Gasilski poligon v Šentjanžu
	Obeležitev 90-letnice PGD Grušovlje in gasilska
	veselica z Ansamblom Toneta Rusa
	ob 8.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu
	Gasilsko tekmovanje GZ ZSD in občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine
	ob 15.00. Mozirski gaj
Nedelja,	Alojzijev praznik v Mozirju
21. junij	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predstavitev knjige Šaljive zgodbe pod rečiškim zvonom
	ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad
	Predavanje Na kolesu z Erikom Rosensteinom
Ponedeljek,	ob 10.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji
22. junij	Teniški turnir Rečica open 2015
	ob 18.00. Dom kulture Nazarje
Torek, 23. junij	Koncert ob zaključku šolskega leta in v počastitev dneva državnosti
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Kulturni večer članov Društva upokojencev Gornji Grad
	ob 17.00. Planinski dom na Menini planini
	4. Noč Menine
	ob 18.30. CDM Rečica ob Savinji
	Svetovalnica za demenco
	ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad
Sreda,	Bralna uprizoritev komedije Dvojni aksel
24. junij	ob 20.00. Borseka Kresovanje
	ob 20.30. Igrišče pri OŠ Luče
	Slavnostni koncert Okteta Žetev
	ob 21.00. Športni park Mozirje Kresovanje ob dnevu državnosti
	ob 7.00. Planinski dom na Menini planini
	5. Dan Menine
	ob 7.00. TIC Luče
	Pohod na Raduho z ogledom Snežne jame
	ob 10.00. Športni park Mozirje Tenis na mivki
Četrtek, 25. junij	ob 15.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Zorbing nogomet
	ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari
	ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad
	Otvoritev razstave ročnih del sekcije Spominčice
	DU Gornji Grad
	ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad Atletski četveroboj
ŽIVALI - PRODAM
Prodam teličko ciko, staro 1 teden; gsm 031/762-772.
Prodam zajce za zakol ali nadaljno rejo; gsm 040/513-093.
Prodam bikca simentalca, težkega 140 kg; gsm 051/319-040.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	NUDIM RAZREZ LESA
in razrez lesa za ostrešja; gsm 041 783 987.
Gregorc Martin, Dol-Suha 9, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE,
za različne starosti. Gsm 031/836-378, www.zau.si.
Prodam bikca sivca, starega en teden; gsm 041/519-507.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico, bikca za zakol, do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Bikca starega 1 teden, simentalca ali limuzin kupim; gsm 041/239-017. Kupim teličko ali bikca, starega okoli 7 dni; gsm 031/762-097.
VOZILA - PRODAM
Peugeot 206, ohranjen, 96.000 km, registriran do februarja 2016; gsm 041/698252.
Volkswagen polo 1,4 clasic, l. 2000, reg. do 30.12.2015, prevoženih 152,00 km; gsm 031/780-615.
Prodam traktor zetor 25 -11, let. 1971, dobro stanje, cena 600 EUR; gsm 070/738979.
VOZILA - KUPIM
Kupim hidravlični traktorski plato (kibro); gsm 041/324-409.
Kupim traktor zetor, IMT, štore, univer-zal ter ostale traktorje; gsm 030/419790.
DRUGO - PRODAM
Prodam suho žagovino za steljo; gsm 031/716-809.
Prodam koruzo v zrnih; gsm 041/510219.
Prodam jabolčnik, cena po dogovoru; gsm 031/557-290.
Prodam ograjo za ovce, pocinkana, visoka 100 cm; gsm 041/371-976. Poceni prodam črpalko in motor z espa-zijsko posodo za molzni stroj westfalia; gsm 040/256-652
NEPREMIČNINE
Lokal v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151.
V	Sp. Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163.
Manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049.
V	Gornjem Gradu prodam travnik v izmeri 11.841 m2, na ravnini, cena po dogovoru; gsm 051/331-007.
Ugodno prodam stanovanje v Mozirju, velikost 55 m2; gsm 041/282-573.
OSEBNI STIKI
Ostal sem sam z otrokom. Punco prijazno bi rad spoznal; gsm 031/807-376.
Prodam dvomesečne račke (jedo polže) in gosi, podarim petelinčke. N. Štifta; gsm 051/341-733.
Prodam telička čb, starega 14 dni; gsm 031/494-533.
Odojke prodam, od 25 do 30 kg; gsm 041/986-071.
26 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015
Oglasi

Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju.
BSH Hišni aparati d .0.0, Nazarje www.bih-group.si
TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2015 27
Občankam in občanom
vseh občin Zgornje Savinjske doline želimo lepo praznovanje dneva državnosti.
Obtiiifl
Njijiji: Ulična HaiaLa od	Obtia fifldjf t3f jJ
CtiGiis Lpibnc
„m Si-ir.itf»