Logaške
NOVICE
februar 1984
Aktualna vprašanja zdravstvenega varstva v občini
Logatec
I. UVOD
Razvoj in uspehi zdravstvenega varstva v zadnjih desetletjih so nesporni Zdravstveno varstvo na visoki strokovni ravni smo razvili za vse občane Tudi medicinska stroka je na visoki rav-n|. nekatere njene veje pa spadajo v evropski vrh Ustvarjene so obsežne materialne in kadrovske zmogljivosti za nuđenje zdravstvenega varstva Vzporedno, včasih pa tudi hitreje, so se Pri občanih povečevale potrebe po zdravstvenih storitvah Sočasno pa se ni razvijala pri posa mezmkih skrb za lastno zdravje oziroma v vseh družbenih organizacijah stalno in organizirano delovanje za ohranjanje in izboljševanje delovnih ln ostalih življenjskih pogojev, ki vplivajo na zdravje Živeli smo v lažnem prepričanju da je to le naloga posebnih organizacij    največkrat le zdravstvenih Taksne razmere je pogosto ustvar jala poleg splošnih družbenih pogojev zadnjega obdobja tudi praksa, da smo iz skupnih družbe "ih sredstev pokrivali vse zdravstvene storitve Tudi tedaj, ko je šlo za zdravljenje posledic aso cialnih dejanj ali opustitev najnujnejših ukrepov za zdravo in varno delo ter življenjske aktivnosti Ob opuščenem razvijanju zdravstvene kulture. ko verietno v zadnjih letih zdravstvena prosvet 'lenost celo nazaduje   in hkratni brezplačni zdravstveni storitvi za posameznika so stalno rastoče potrebe narekovale stalno povečevanje zmogljivosti Tako danes v naši republiki po šle vilnih kazalcih presegamo zdravstvene zmoglji v°sti veliko bogatejše države Te zmogljivosti pa s° večinoma zasedene, nekatere pogosto pre zasedene Občani se torej poslužujejo zdrav stvenih storitev pogosteje, kot v nekaterih razvi •ejših državah To bi nas lahko privedlo tudi do "apačnih sklepov če poleg demogratskih zna C|lnosti ne upoštevamo tudi nekatere socialne Prvine našega zdravstva vrsta socialnih pravic le namreč pogojena s predhodno zdravstveno storitvijo ki z medicinskega vidika ni vedno nuj na (potrdila zaradi pravice do nadomestila, zaradi ugotavljanja pravic iz delovnega razmerja itd ). Podaljšuje se ležalna doba v bolnišnici, ker pre Počasi urejamo ustrezne pogoje za življenje sta rostnikov ter težkih kroničnih bolnikov V obse 9u zdravstvenega varstva torej odsevajo nafte demogratske značilnosti, delovne in bivalne raz mere pa tudi nafta zdravstvena vzgoja, razvade in raven socialnega varstva Ugotovljeno je. da le obseg potrebnih sredstev na račun socialnih Prvin v zdravstvenem varstvu rastel hitreje od sredstev za samo zdravstveno varstvo
Zdravstveno varstvo |e kljub številnim proble mom različnih vrst doseglo pomembne rezulta ,e' ki jih merimo z nekaterimi kazalci - nizka
umrljivost novorojencev, nizka stopnja odsotnosti z dela zaradi bolezni, stalno podaljševanje življenjske dobe Pri tem pa moramo ugotoviti, da bi lahko bili ti rezultati še boljši, če bi ta razvoj spremljala bolj domišljena ter trdna organizira nost zdravstva, višja stopnja zdravstvene sa-moskrbi in prosvetljenosti bolj zdrave delovne in bivalne razmere ter instrumentarij, ki bi razbremenjeval zdravstvo vseh tistih zahtev ki ne izboljšujejo oz ne ohranjajo zdravja To so tudi ključni problemi, ki jih poskušamo reševati
Tokrat morata zdravstvo in celotna družba hitreje najti reftitve za te probleme Tudi zdravstveno varstvo se je namreč razvijalo preko naših materialnih možnosti in se jim mora zdaj prilaga jati Hkrati se zdravstvo dnevno srečuje z zahtevami posameznika, ki se ne dajo naravnati na enostaven način v okviru družbenih hotenj in možnosti V zadnjem času so bili sprejeti številni ukrepi za hitrejše odpravljanje problemov Raz korak med materialnimi možnostmi in zahtevami je že takften. da je občasno ogroženo najnujnej fte varstvo Ukrepi so usmerjeni v izvajalske organizacije in k zdravstvenim delavcem ter tudi k uporabnikom in organizacijam združenega dela Proces uveljavljanja teh ukrepov je zahteven in
OPOZORILO vodjem delegacij, ki delegirajo delegate v Skupščino občine Logatec in Občinsko zdravstveno skupnost Logatec
Gradivo "Aktualna vprašanja zdravstvenega varstva v občini Logatec bo na dnevnem redu Občinske zdravstvene skupnosti Logatec 27. 2. 1984 in ponovno na skupni seji vseh treh zborov Skupščine občine Logatec ter obeh zborov Občinske zdravstvene skupnosti Logatec v sredo, 29. februarja 1984.
Glede na to predsedstva Skupščine občine Logatec, Zdravstvene skupnosti Logatec, Občinskega sindikalnega sveta Logatec in Občinske konference SZDL Logatec naročajo vodjem delegacij, vodstvom Zveze sindikatov Slovenije in Socialistične zveze delovnega ljudstva, da o pričujočem gradivu organizirajo v TOZD in KS skupno razpravo.
Če bodo na gradivo pripombe, predvsem pa vprašanja (delegatska vprašanja) prosimo, da jih v pismeni obliki pošljete najpozneje do 25. februarja 1984 na naslov: Občinska zdravstvena skupnost Logatec. Notranjska 14.
Tako bomo lahko pravočasno oblikovali odgovore in jih povedali na skupni seji obeh skupščin.
občutljiv Zahtevna In občutljiva je organizacija izvajanja zdravstvenih storitev, še bolj pa uravnavanje zahtev uporabnikov, ko imamo opraviti z interesom posameznika, ki ga ni mogoče usmeriti preko nobene institucije To nam kažejo primeri neučinkovitega organiziranja uporabni kov v organizacijah združenega dela, kjer bi kot delavci in uporabniki morali in mogli veliko več storiti za bolj zdrave delovne razmere K temu sili tudi zakonodaja, vendar so delavci še vedno neučinkoviti pri odpravljanju ali zmanjševanju nevarnosti različnih delovnih operacij, pri uporabi zaščitnih sredstev, omejevanju časa dela pri nezdravih delih itd
V tako zahtevnih in specifičnih pogojih so za izvajanje ukrepov, ki naj uravnajo zdravstveno varstvo z našimi materialnimi možnostmi, zelo pomembne širše družbene razmere - pogoji Eden izmed pomembnih dejavnikov pri zagotavljanju ustreznih razmer za izvajanje navedenih aktivnosti je občinska skupščina. Zato tudi odločitev, da se o tej problematiki skupščina občine seznani, da sprejme svoja stališča do posameznih problemov in skupaj s skupščino občinske zdravstvene skupnosti oblikuje ustrezne usmeritve Pričakujemo, da bodo te usmeritve, ki so zavezujoče za vse organe in organizacije v občini, pomembno prispevale k izboljšanju razmer oz pogojev, v katerih bo mogoče zagotoviti ustrezen del družbenega proizvoda za zdrav stveno varstvo in tudi za zdravje in delovno sposobnost ustrezno raven storitev Hkrati bo treba povečati skrb in odgovornost posameznika in organizacij za zdravje
2. Zagotavljanje zdravstvenega varstva
V skladu z našo ustavno ureditvijo so z repub liškimi zakoni določene osnove oblike zdravstvenega varstva, načela za organiziranje izvajanja in financiranja, določen je obseg pravic, ki je zagotovljen vsem občanom itd Povedati je tre ba. da z republiškim zakonom določene oblike zdravstvenega varstva predstavljajo minimalen program, za katerega zagotavlja sredstva republiška solidarnost, če jih posamezna občina ne more sama zbrati dovolj za njegovo izvajanje V naši republiki imamo brezplačno zdravstveno varstvo za vse občane, ki so v pravicah tudi izenačeni Manjše razlike v pravicah nastajajo zaradi različnih materialnih možnosti in posebnosti posameznih občin Te razlike se kažejo predvsem pri obsegu in višini doplačil uporabnika pri koriščenju nekaterih zdravstvenih storitev Večje pa so razlike v obsegu in ravni zdravstvenega varstva glede na dejansko dostopnost posameznih zdravstvenih storitev uporabniku
S srednjeročnimi planskimi akti in s posebnimi sporazumi so v zdravstvenih skupnostih določeni različni normativi in standardi, razmestitev zmogljivosti, obsegi in standardi pravic iz zdrav stvenega varstva, organizacija izvajanja dejavnosti ter delitev dela, postopki za uveljavljanje pravic itd Številna vprašanja urejamo s planski mi in drugimi samoupravnimi akti in je tako zakon le okvir za to urejanje V tem samoupravnem procesu ima pomembno vlogo republiška zdravstvena skupnost
Občani uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti tako, da se preko nje dogovarjajo za nekatere oblike zdravstvenega varstva v medobčinski m republiški zdravstveni skupnosti V medobčinski zdravstveni skupnosti urejamo specialistično, bolnišnično in zdraviliško varstvo, v republiški zdravstveni skupnosti pa vrhunsko zdravstveno dejavnost (univerzitetne zdravstvene storitve) Čeprav urejamo zmogljivosti, programe in cene za posamezne ravni zdravstvenega varstva na treh mestih, vedno soodloča občinska zdrav stvena skupnost, katere program zajema vse oblike in ravni zdravstvenega varstva Tudi sred stva za zdravstveno varstvo se zbirajo le v občinski zdravstveni skupnosti. Za prej navedene oblike zdravstvenega varstva, za katere se
dogovarjamo v medobčinski ali republiški skupnosti, neposredno plačuje opravljene storitve občinska zdravstvena skupnost V občinah zagotavljajo  uporabniki  sredstva  po prispevni stopnji iz dohodka TOZD, manjši del za nadomestila pa iz osebnega dohodka Stroški zdravstvenega varstva obremenjujejo dohodek temeljnih organizacij Prispevek plačujejo TOZD in nosilci samostojne dejavnosti ter kmetje v občini, v kateri je sedež TOZD oz, kjer opravljajo dejavnost Tudi delovne enote plačujejo prispevek v občini, kjer je sedež enote Upokojenci ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo Uporabnik uveljavlja pravice v občinski zdravstveni skupnosti, v kateri ima sedež njegova TOZD ali delovna enota To velja tudi za družinske člane aktivnih zavarovancev Ostali neza posleni uporabniki uveljavljajo pravice v občin ski zdravstveni skupnosti (OZS). na katere ob močju imajo stalno bivališče Skupnost, v kateri uporabnik uveljavlja pravice, je tudi plačnik stroškov za njemu opravljene storitve V zdrav stvu velja načelo, da se plačuje dejansko oprav Ijena storitev, pri čemer predstavlja program do ločen okvir Takšen način financiranja je slab, ker sili izvajalce k čimvečjemu fizičnemu obse gu storitev, na drugi strani pa je nemogoče upo rabljati le program Na njegovo izvajanje vpliva vrsta nepredvidljivih in neobvladljivih elementov, kot so npr posebnosti v obolevnosti prebival stva v določenem obdobju, ravnanje uporabnikov v določenem času Potrebno je upoštevati, da tudi vsak lastnik zdravstvene izkaznice lahko vpliva na izvajanje programa, pri čemer je ta izkaznica tudi bianko ček za koriščenje storitev (uporabnik se večinoma sam odloča, ali bo izkoristil vse možnosti, ki mu jih daje zdravstveno varstvo) Zato se zavzemamo, da pri plačevanju storitev najdemo rešitve, ki bodo enakovredno upoštevale tako program, kot dejansko oprav Ijene storitve
V Občinski zdravstveni skupnosti Logatec je približno 8400 uporabnikov, torej manj kot je prebivalcev v občini Razlika je minimalna, če upoštevamo, da se vozi v občino na delo preko 500 delavcev, skoraj 1000 pa je zaposlenih v drugih občinah Poenostavljeno in kratko pove dano iz občine se vozi dobršen del aktivnega prebivalstva, pri katerem je na en osebni doho dek vezanih manj uporabnikov, kot je to pri delavcih, ki nimajo stalnega bivališča v občini Čeprav ni posebnih raziskav, številni podatki po trjujejo domnevo, da ob rastoči dnevni migraciji raste število delavcev v občini v višjih starostnih skupinah, ko tudi znatno porastejo stroški za oh ranjevanje njihove delovne sposobnosti Temu neugodnemu podatku, ki ima negativen trend, je potrebno dodati dejstvo, da v republiki nasploh raste število občanov v višjih starostnih skupi nah V naši občini je tudi neugodno razmerje med aktivnimi zavarovanci (ki plačujejo prispe vek) in vsemi zavarovanci Tako pride v občini Logatec na 100 zavarovancev 38, v širšem ljub Ijanskem območju 46 in v mestu Ljubljana že 49 aktivnih zavarovancev V širšem ljubljanskem območju imamo tudi visoko udeležbo upokojen cev in kmetov v številu vseh uporabnikov Tako pride v regiji na 100 aktivnih uporabnikov 2,9 kmeta (v Logatcu 8,4) in 16 upokojencev (v Logatcu 25,4) Navedeni podatki kažejo, da so demografski in zaposlitveni pokazatelji slabši od poprečnih, kar ima tudi negativen vpliv pri finan ciranju Ravno zaradi navedenih neugodnih raz merij, si naša skupnost prizadeva za trdno uredi tev solidarnosti v ljubljanski regiji.
Ob navedeni neugodni zaposlitveni in deloma demografski strukturi ne ugotavljamo bistvene ga odstopanja v obsegu koriščenja posameznih vrst zdravstvenih storitev v primerjavi z republiš kimi poprečji Preden navedemo nekaj podat kov, moramo predstaviti organiziranost izvajanja zdravstvenega varstva  V republiki je sprejet sporazum o delitvi dela. ki temelji na načelu stopnjevite diagnostike in zdravljenja To pome ni, da je osnovnemu zdravstvu naložena skrb za
izvajanje zdravstvenega varstva vsega prebivalstva na njegovem območju Ko zahtevnost zdravljenja preseže (dogovorjene) možnosti osnovnega zdravstvenega varstva, se vključuje specialistična in bolnišnična dejavnost in šele nato univerzitetna dejavnost Osnovna zdravstvena dejavnost ima določene naloge tudi pri zdravljenju na zahtevnejši (tudi dražji) stopnji in se redni proces zdravljenja zopet sklene pri njej (Opozoriti je treba, da navedeno stopnjevanje vedno ne pomeni tudi časovnega zaporedja ) V navedeni delitvi dela ima torej osnovna zdravstvena dejavnost pomembnejšo vlogo, kot jo ima v predstavah številnih uporabnikov in za kakršno je kadrovsko ter materialno usposobljena Zato razvoju te dejavnosti dajemo v tekočem srednjeročnem obdobju prednost, ki je tudi materialno podprta V naši občini sredstva za to dejavnost rastejo hitreje, kot za druge dejavnosti
V splošni ambulantni in dispanzerski dejavnosti v poprečju vsak uporabnik naše skupnosti išče storitev več kot petkrat letno V zobozdravstveni dejavnosti so nudene poprečno v enem letu storitve vsakemu uporabniku, s tem da se te storitve opravljajo večkrat Za navedene osnovne zdravstvene dejavnosti spodbujamo tudi pospeševanje fizičnega obsega ob hkratnem zmanjševanju zahtevnejših in dražjih oblik zdravljenja. Zato tudi napori za zagotovitev potrebnih kadrov in prostorov, ki bodo omogočili izvajanje te naloge Poleg teh naporov pa bo potrebno ustvariti ustrezen družbeni odnos do osnovne zdravstvene dejavnosti, ki je bila v preteklosti razvrednotena. Posledice se poznajo še danes, in to od nezaupanja uporabnikov do odpora mladih zdravnikov do tega dela
V specialistični ambulantni dejavnosti so poprečno v enem letu nudene storitve več kot enkrat vsakemu uporabniku naše skupnosti Na tem področju presegamo republiško poprečje, zato se pojavlja zahteva, da dejavnost zmanjšamo in da mora naše osnovno zdravstvo prevzeti izvrševanje dela te storitve
Skoraj šest receptov dobi v poprečju naš uporabnik v enem letu Pri porabi zdravil se sicer odraža tudi naša demografska struktura, vendar je poraba zdravil nasploh v naši republiki prevelika. To strokovno oceno je potrdilo tudi ravnanje uporabnikov v občinah, ki so že pred meseci uvedle doplačilo za zdravila za vsak omot Zahteve za predpisovanje zdravil so se zmanjšale.
V bolnišnici se vsako leto zdravi vsak šesti do sedmi uporabnik Če upoštevamo, da nekaj dni v letu bolniške postelje ne morejo biti zasedene, leži vse leto v bolnišnicah 35 40 uporabnikov naše skupnosti
Na nobenem medicinskem področju ne presegamo slovenskih poprečij, ki pa presegajo poprečja razvitejših držav. Zato je pomemben stabilizacijski ukrep v zdravstvu skrajševanje ležal ne dobe in nadomeščanje bolnišničnega z ambulantnim zdravljenjem Pri izvajanju teh ukrepov se srečujemo z dvema vrstama problemov V prvo skupino sodijo problemi z zapolnjevanjem zmogljivosti, ki jih v republiki z velikimi napori zmanjšujemo. Istočasno zmogljivosti osnovne zdravstvene dejavnosti pogosto ne morejo slediti večjemu obsegu in zahtevnosti nalog V drugi skupini pa so problemi socialne narave, kot je neurejena domača oskrba, zahtevnost uporabnikov, ki drugačnemu zdravljenju ne zaupajo itd.
V naši skupnosti smo v letu 1983 uspeh zmanjšati bolnišnično zdravljenje v primerjavi z letom 1982 Tudi obseg specialističnega zdrav ljenja je bil zmanjšan Kljub temu bomo morali ta obseg zmanjševati še naprej na medicinsko nujen obseg tako, da bodo morali uporabniki sami reševati vse probleme, ki niso v neposredni zvezi z zdravljenjem. Hkrati se bomo zavzemali za ustrezno zmanjševanje zmogljivosti oz izboljšanje kvalitete storitev Sem sodijo tudi čakalne dobe, ki so v nekaterih specialističnih dejavnostih predolge, kar ima negativne posledice na samo zdravljenje, pogosto pa neutemeljeno podaljšuje odsotnost z dela
L
Število   prevoženih   kilometrov reševalnih avtomobilov za naše uporabnike v enem letu dosega dvakratni obseg našega planeta Na tem Področju je še posebej visok obseg storitev, ki medicinsko ni utemeljen Velik porast je bil ugotovljen po uvedbi bencinskih bonov Marsikomu )e ta ukrep povzročil velike probleme, vendar jih ni mogoče reševati s prevozi z reševalnimi avtomobili Ti se lahko uporabljajo takrat, ko je zaradi zdravstvenega stanja drugačen prevoz neprimeren Finančne razmere nas silijo k doslednejši uveljavitvi kriterijev, po katerih je uporabnik upravičen do prevoza z reševalnim avtomobilom na račun skupnosti
Ostale oblike zdiavstvenega vaistva. kol je zdraviliško zdravljenje ali zagotavljanje ortoped skih pripotnoftkov, predstavljajo manjši dol pio grama
Del zdiavstvenega varstva morajo zagotavljati neposredno organizacija združenega dela Gre za zagotavljanje preventivnega zdiavstvenega varstva delavcev I o |o omejeno v glavnini na minimalni zakonsko predpisani obseg
Ne samo pn tej obliki zdiavstvenega varstva, nasploh je celotna zdravstvena dejavnost pre več usmotjona k /diavljenju m premalo k preprečevanju Zato ima v programu stabilizacijskih ukrepov pomembno mesto kiepitev preventivne dejavnosti V sklop teti ukiepov spada kiejiitev vzgojnih m Izobraževalnih aktivnosti, »ključevi nj« zdravstvenih pogojev v različne programe (od planov do investicijskih programov za posa mezne novogiadnje), v piojektiranje tehnoloških oz delovnih procesov itd. Praksa kaze. da po navadi zdravstvo šele na podlagi obolevati) pri one opozarjati na probleme, ki jih povzročimo z neupoštevanjem zdravstvenih pogojev pn odločitvah na posameznih področjih dela in /ivl|en|a verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je takšen odnos našemu sistemu tuj, kei zasleduje kratkoročne, včasih pa tudi vprašljive učinke M račun človekovega zdravja Zato se zavzemamo, da strokovnjaki, poslovodni delavci, samouprav ni organi in družbenopolitične oiganizacije pti Pripravi strokovnih rešitev in odločanju upošte vajo zdravstvene pogoje in posledice, jih usklajujejo z ostalimi zahtevami in nato najdejo ojiti mahzacijo vseh zahtev, vendar nikdar na račun človekovega zdravja Če je nujno, je potrebno na to opozonti samoupravne organe, ki sprejemajo odločitve Zavedamo se. da je takšno ravnanje dolgoročnejši proces Vendai jia In lulo mogoče takoj že marsikaj stonti zagotovili dosledno uporabo zaščitnih sredstev za varno delo. orne jevati čas dela na nevarnih delovnih mestih, z majhnimi sredstvi se da pogosto izboljšati de 'ovne pogoje (Pogosto več let UZD v nekatenh delavnicah ne prepreci ali zmanjša prepiha, ne uporablja prezračevalnih najiiav m s tem siste matično ustvarja delovne invalide itd )
°a bi te procese v OZD pospešili, teče v naši republiki že dalj časa akcija za spremembo pla n°v, po katerih bodo vsi stroški zdravljena ne-srec pri delu in poklicnih bolezni preneseni v OZD, vendar nad določeno višino teh stioškov ostaja solidarnost v skupnosti V naši občini je Di|a za te spremembe izvedena široka družbena akcija, vendar podpisovanje sprememb temeljev Planov poteka zelo počasi Zaradi zgoraj nave denega cilja moramo te spremembe temeljev planov čimprej sprejeti
Pomemben delež sredstev za zdravstvo pora D|mo za nadomestila različnih stroškov Velik del nadomestil osebnega dohodka za čas bolezni je l2Plačan iz sredstev OZD Izgubljene delovne ure zaradi bolezni in nege v naši občini presegajo regijsko poprečje V letu 1982 smo ugotavljali zmanjševanje tega odstotka, v preteklem letu pa *• le zopet povečal Tako je bilo v preteklem le,u zaradi bolezni in nege izgubljeno v regiji skupaj nad 5 %, v naši občini pa skoraj 6 % vseh delovnih ur Ko smo poskušali ugotoviti, kateie OZD so povzročile to povečanje, nismo v nobeni organizaciji združenega dela ugotovili bistvene-
ga povečanji-fglede na predhodno leto Zato do puščamo domnevo, da prihaja do lazlik zaradi različnega načina zajemanja podatkov Ob tem je zopet oživela pobuda, da bi organizirali laično kontrolo »bolniške«, čeprav, uspeh takšne kontrole ni zagotovljen Vemo. da se tudi skozi »bolniško« rešujejo številni pioblemi. ki niso v zvezi z zdravjem in jih laična kontrola ne more rešiti Naloga zdravstvene službe je, da v čimmanj pri merih »prizna bolezen« zdravim, čeprav je veliko težje dokazovati zdravje kot bolezen Ugotavlja mo, da tu niso izkoriščene različne možne oblike sodelovanja med OZD in zdravstveno službo, ki pa se ne bi smele omejevati le na piepreče vanje neupravičene »bolniške«, temveč bi v večji meri morale odpravljati vzroke obolevnosti nasploh Na tem področju bi bila koristna izdelava poglobljene strokovne analize, ki bi problem »bolniške« raziskala s stališča različnih stiok Analiza je umestna, če smo pripravljeni uporabiti njene napotke Še vedno ni ustvarjeno ustiezno družbeno tazpoloženje za preprečevanje nepotrebnih in neupravičenih »bolniških« pa tudi za uveljavljanje varnih ter zdravih delovnih in ziv Ijenjskih razmer Še vedno naletijo redki napori za izboljšanje razmer na nerazumevanje, če ne celo na širši odpor med ljudmi
Pri zagotavljanju zdravstvenega varstva imamo torej opraviti z vsemi občani, z zahtevnimi strokovnimi tei človeškimi procesi in odnosi zdravljenja, z velikimi obsegi storitev Te procese uravnavajo različna pravila stroke in pravni predpisi, zato jih moramo uokviriti v razpoložlji va sredstva Uveljavljanje piavic poteka po posebnem sporazumu, ki se ga pogosto ne držijo ne uporabniki ne izvajalci Navajamo ugotovitev, da poseben organ pri skupnosti doslej ni dobil v obravnavo niti enega zahtevka uporabnika, ki z nudeno storitvijo v zdravstveni službi ni bil zado voljen Izkazani obsegi storitev kažejo, da se uporabniki zavedajo svojih pravic in da izvajalci želijo v okviru možnosti storiti čimveč Tako se skuša uporabnikom prilagoditi delovni čas am bulant. skrajšati čakalne dobe itd Ravno pri ča kalnih dobah je premalo storjeno na podiočju specialistične ambulantne dejavnosti Pri urejanju odnosov z Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani bomo zahtevali skrajševanje čakalne ga časa K temu lahko veliko prispevajo izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva Tudi tu se ne
držimo sprejetega načina uveljavljanja pravic, ki predvideva, da osnovna zdravstvena služba spremlja potek zdravljenja tudi na vseh ostalih ravneh. Zato je pomembno okrepiti sodelovanje med izvajalci osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti
Večkrat je izven organov skupnosti izrečena kritična pripomba na opravljeno zdravstveno storitev Težko je presojati tehtnost lakšnih pripomb, če ni vsestransko proučena V tako veh kem obsegu opravljenih storitev gotovo prihaja do nezadovoljivo opravljenih Da bi stanje izboljšali, moramo v večji men uporabljati organe skupnosti (zbor uporabnikov, odboi za uveljavljanje pravic), okrepiti delo odbora samouprav nega nadzora v skupnosti (posebno v izvajalskih organizacijah) in v izvajalskih organizacijah do slednejše izvajati strokovni in disciplinski nadzor Bolj sistematično bi morale pooblaščene strokovne organizacije nadzorovati izvajanje storitev v izvajalskih organizacijah
3 Samoupravna organiziranost
Že v prvem delu te informacije smo predstavili organiziranost samoupravnih interesnih skup nosti s področja zdravstva Programi in svobodna menjava dela se za posamezne ravni zdravstvenega varstva sprejemajo oz urejajo v občin ski, medobčinski in republiški zdravstveni skup nosti, vedno pa v sodelovanju občinskih zdrav stvenih skupnosti Usklajevanje je zahtevnejše že zaradi tega. ker se vsa sredstva za zdravstve no varstvo zbuajo v občinskih skupnostih Precej problemov povzroča preobrazba bivše re gionalne skupnosti v medobčinsko skupnost Sprejeta so jasna politična izhodišča za njeno delovanje Kljub temu se zatika pn reševanju po sameznih problemov, posebej takrat, ko je po trebno prevzemati finančne obveznosti Način financiranja zdravstvenega varstva, posebnosti v demografski ter zaposlitveni strukturi, postavlja jo posamezne občinske zdravstvene skupnosti v zelo različne položaje V naši skupnosti ugotav ljamo, da bi domicilni način financiranja, ki bi moral veljati tudi po ujjokojitvi, znatno znižal pn spevno stopnjo za zdravstveno varstvo in odpra vil potrebo po solidarnostnih siedstvih V naši skupnosti smo svoje delovanje v medobčinski
' aru
I
skupnosti uskladili s sprejetimi političnimi izho dišči. Pri tem se zavzemamo za uveljavitev krite rijev o zagotavljanju solidarnostnih sredstev, ki naj. glede na sistem financiranja, izenačijo moz nosti zdravstvenega varstva v gospodarsko enovitem prostoru ljubljanske regije, za skupno reševanje naložb v zdravstvene zmogljivosti ter za skupno reševanje že navedenih oblik zdravstve nega varstva
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti po formalni strani zadovoljivo deluje Manj pa smo lahko zadovoljni z vsebino delovanja delegacij in predvsem zbora uporabnikov Predvsem v organizacijah združenega dela bi morale stro kovne službe In samoupravni organi večkrat obravnavati zdravstveno problematiko in poma gati delegacijam pri oblikovanju pobud in stališč. Več aktivnosti bi morala pokazati tudi samoup ravna delavska kontrola skupnosti Za teševanje posameznih strokovnih problemov bi morala v okviru skupnosti delovati strokovna komisija Zaradi majhnosti in tudi zaradi poenotenja na širšem območju bomo skušali zagotoviti ustanovitev takšnega organa (medicinskega sveta) na celotnem območiu, ki ga poknva Notranjski zdravstveni dom Vrhnika Za uspešno delovanje skupnosti je pomembno tudi delovanje strokov nih služb. Ker so te prvenstveno usmerjene v izvajanje del za delovanje samoupravnih organov, administrativnih in finančnih del, nastajajo pro blemi pri izvajanju strokovnih nalog iz delovnega področja skupnosti   Te naloge se v občini opravljajo le krajši čas, vendar se skupne službe postopoma usposabljajo tudi za izvajanje le teh Kljub napredku pa ostaja in bo ostala vrsta stro kovnih nalog nepokritih, zato je toliko pomembnejše delovanje medicinskega sveta
Večji del specialistične, ambulantne bolniš nične dejavnosti in reševalne prevoze opravlja za naše uporabnike Univerzitetni klinični center v Ljubljani V preteklem letu je uspel zmanjšati fizični obseg storitev. Kljub temu spremljajo delo vanje tega izvajalca veliki problemi s poknva njem stroškov Materialni stroški dosegajo ze 70 % celotnega prihodka Pri tem je del teh ve zan na uvožene materiale in tako na še večje podražitve od rasti cen domačih materialov Istočasno so sredstva za zdravstvo in s tem tudi cene izvajalcev omejene z znatno nižjimi letnimi stopnjami povečanja Ta razkorak je pripeljal iz vajalce v položaj, da vzdržujejo standard storitev deloma na račun osebnih dohodkov zdravstve nih delavcev, deloma pa tudi na račun zmanjše vanja materialne podlage dela. Tako ni mogoče več zagotavljati sredstev za celotno amortizaci jo, kaj šele za posodabljanje opreme
Od bolnišnične dejavnosti terjamo nadaljnje skrajševanje ležalne dobe, istočasno pa bomo morali zagotoviti potrebna sredstva, ki bodo za doščala za spremljanje rasti stroškov. Če tega ne bomo zagotovili, moramo računati na padec standarda storitev
Pretežen del oskrbe z zdravili zagotavlja enota ljubljanskih lekarn v Logatcu. Oskrbljenost z zdravili v občini je nadpovprečna Po združitvi z ljubljanskimi lekarnami so po zagotovilih enote v Logatcu dane še večje možnosti za strokovni napredek te službe
Osnovno zdravstveno varstvo za prebivalce občine izvaja TOZD Zdravstvo Logatec, ki deluje v okviru Notranjskega zdravstvenega doma Vrhnika Del storitev s tega področja opravljajo tudi zdravstveni domovi v okoliških občinah Po kadrovski zasedbi dosegamo normative gospodarsko bolj razvitih občin Pri presojanju doseganja normativov pa je nujno upoštevati, da je potrebno večje število delavcev (merjeno na 1000 prebivalcev) v majhnih zdravstvenih domovih zaradi zagotavljanja neprekinjene službe.
Sprejeta zakonodaja s področja zdravstvenega varstva nalaga osnovni zdravstveni dejavno sti v občini nalogo, da zagotovi storitve, ki zade vajo:
- zdravstveno varstvo otrok, šolarjev mladine in žensk,
- zdravstveno varstvo borcev NOV
- zdravstveno varstvo delavcev in zdravniški nadzor nad delovnim okoljem,
- zdravstveno varstvo drugega odraslega, zlasti ostarelega prebivalstva,
- zobozdravstveno varstvo predšolske, šolske in druge mladine,
- zobozdravstveno varstvo odraslega prebival stva.
pulmološko varstvo,
- psihiatrično zdravstveno varstvo,
- zdravljenje ter nego m medicinsko rehabilita cijo na domu,
patronažno varstvo,
- osnovno higiensko epidemiološko dejavnost,
- skupinsko obravnavo in delo z bolniki s kronic nimi degenerativnimi in socialnimi boleznimi,
- laboratorijske storitve ki so potrebne za opravljanje zdravstvenih storitev v drugih službah osnovne zdravstvene dejavnosti, za opravila tipa I laboratorija.
- zdravstveno statistične informacije
Za realizacijo navedenih nalog se mora mom lec osnovnega zdravstvenega varstva  to je TOZD Zdravstvo Logatec, organizirati tako, da bo organizacijsko, strokovno ter samoupravno povezal posamezne naloge v zaokroženo celo to. Rezultat bo tako zdravstveno varstvo v obči ni, ki bo upoštevalo vsa demogiafska gibanja in značilnosti ter razvitost industnje kraja Hkrati pa mora po načelih stopnjevane diagnostike in terapije vzpostaviti ustrezne relacije, da organi ziranim uporabnikom lahko zagotovi koriščenje vseh storitev specialistične, bolnišnične in um verzitetne zdravstvene dejavnosti
Prednostna naloga je zagotavljanje' vseh Sto ritev iz navedenih področij v skladu s sprejeto delitvijo dela. Še več nujno je treba pričeti z iz vajanjem posvetovalne specialistične dejavnosti za stroke, ki ne zahtevajo specifične opreme in je s tega področja tudi potreba po ustreznem obsegu storitev Temeljna organizacija je do segla v zadnjem času znatne kadrovske okiejii tve Zmanjšala se je tudi fluktuacija delavcev Dana je možnost za povečanje stiokovne uspo sobljenosti izvajalcev Iako ze izvajajo razne ob like izobraževanja Povečati pa bo potrebno tudi število specialistov, saj glede tega naša temeljna organizacija zaostaja za doseženo ravnijo v regiji
Za hitrejše In učinkovitejše reševanje organi zacijskih, strokovno-medicinskih pa tudi eko nomskih vprašanj bi morala opraviti večji del na log tudi delovna organizacija Notranjski zdrav stveni dom Vrhnika. Ugotavljamo, da vrsta ciljev vsebinske narave, ki naj bi osmislili združitev v delovno organizacijo, ni bila dosežena Takšna, kot je sedaj, predstavlja le servis za izvajanje ne katerih vzporednih nalog, kot sta finančno-raču novodska in splošna-pravna služba Menimo, da je za povezovanje na ravni osnovnega zdravstva vrsta razlogov, posebno se. če imamo opraviti z majhnimi temeljnimi organizacijami Potrebno pa bo več naporov za strokovno in funkcionalno povezovanje V tej smeri naj bi teklo tudi prizadevanje za okrepitev vsebine delovanja delovne organizacije
V letu 1982 je bil sprožen postopek za reorga nizacijo izvajalskih organizacij po »tehnološ kem« načelu Organizacijsko naj bi se povezale organizacije od osnovne do bolnišnične dejav nosti Na nekaterih območjih je zdravstvo že tako organizirano O takšni organiziranosti razprava ni bila nadaljevana Ne glede na to, kakšna bo končna organizacijska podoba izvajalskih organizacij, je nujna strokovna funkcionalna povezanost izvajalcev vseh stopenj.
Osnovno zdravstvo v občini TOZD zdravstvo Logatec izvaja na treh lokacijah Čeprav je bil zdravstveni dom zgrajen pred 10 leti, v njem ni mogoče nuditi potrebnih prostorskih pogojev za izvaianje vseh dejavnosti S srednjeročnim pla-
nom za tekoče srednjeročno obdobje' je bila predvidena izgradnja prizidka, ki bi za več kot enkrat povečal sedanje površine zdravstvenega doma. Zmanjšane materialne možnosti in odlo žitev investicij v medobčinski zdravstveni skup nosti v naslednje srednjeročno obdobje so nare kovale spremembo prvotne zasnove prizidka V preteklem letu je bila sprejeta odločitev, da zgradimo prizidek vsaj v takšnem obsegu, da bo omogočeno opravljali vse dejavnosti na enem mestu V skladu s to odločitvijo je bila začeta gradnja okrog 670 m novih površin Predvidena je tudi delna adaptacija obstoječih ambulant Zaključek gradnje je predviden za avgust 1983 Od takrat dalje se ne bodo več uporabljali prd stori v Novi vasi in na Kl I ju
Razprave o gradnji prizidka so tekle tudi v skupščini skupnosti, zato je presenetila odločitev, da namerava Kl I zgraditi novo obratno am bulanto Glede na majhnost celotne zdravstvene službe v občini, ki mora zagotavljati nejirekinje-no zdravstveno varstvo, jo bilo v organih skupnosti ocenjeno, da je organizacijsko, kadrovsko in prostorsko ločevanje zdravstva v občini škod Ijivo. KLI-ju je bila ponujena obratna ambulanta v okviru zdravstvenega doma (tudi lokacijsko), kar pa ni bilo sprejeto Najtežje je uskladiti za hteve KIJ ja in organizacijske možnosti TOZD-a, ker delovna organizacija želi v svoji obratni am bulanti izvajali preventivno in kurativno dejav nost. Takšna rešitev gotovo podraži zdravstvenu varstvo za ostale uporabnike v občini ali pa jim zmanjša dostopnost oz kvaliteto Tega ne more povzročiti nobena organizacija zdtuženega dela Nesprejemljivo je. da bi del uporabnikov imel višji standard pri zagotavljanju dela zdravstvenega varstva, hkrati pa bi solidarnostno z drugimi uporabniki skupaj reševal vse ostale, zahtevnejše in dražje, oblike zdravstvenega varstva V občinski zdravstveni skupnosti smo se zato odločili, da pridobimo strokovno oceno, od katere pri čakujemo, da bo dala zadostne osnove za odlo čanje. Žal je izdelava le-te v zamudi Menimo da je pri odločanju potrebno upoštevati dejstvo da KLI želi imeti del zdravstvenega varstva na ob močju tovarne in da si želi za nekatere storitve povečati dostopnost Pri odločanju o vrsti storitev pa pričakujemo, da bo delovna organizacija upoštevala tudi interese drugih uporabnikov v občini Samo ob uskladitvi teh interesov je mogoče organizacijsko vključiti obratno ambulanto v sestavo zdravstvenega doma, vendai bo mora la delovna organizacija zagotavljati dodatna sredstva za povečani standard Skupnost si bo prizadevala, da bo te interese uskladila
4 Financiranje
Zaradi že navedenih razlogov prejema naša skupnost tudi sredstva iz medobčinske solidai nosti. V občini imamo sicer visoko prispevno stopnjo za zdravstvo vendar delež sredstev zanj v družbenem proizvodu m večji od tega deleža v republiki 5 % delež se ze' nekaj let znižuje in jo v letu 1983 zdrsnil pod mejo. ki je ugotovljena kot minimum za zagotavljanje nemotene zdrav stvene oskrbe občanov (4.7 %). Nadaljnje zmanjševanje vodi v zmanjševanje pravic uporabni kov
Sredstva za zdravstveno varstvo znašajo pnbl 52 % vseh sredstev skupne poiabe na ravni občine Ta delež je manjši od poprečnega dele ža v regiji Na uj>orabnika smo v letu 1983 zbrali dobrih 13 500 din, od tega iz medobčinske solidarnosti dobrih 850 din Višina zbranih sredstev na uporabnika ne dosega poprečja v regiji Zbrana sredstva so bila razporejena po posameznih skupinah stroškov takole: 2050 (15 %) din splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje,
- 1095 (8 %) din za zobozdravstveno dejavnost,
- 295 (2 %) din za reševalne prevoze,
850 (6 %) din za specialistično ambulantno zdravljenje,
J
Lo#a*kc
NOVICE
- 4425 (33 %) din za bolnišnično zdravljenje,
- 105 (0.6 %) din za zdraviliško zdravljenje,
- 1065 (8 %) din za zdravila,
- 85 (0,4 %) din za druge oblike zdravstvenega varstva,
- 1230 (9%) din za nadomestila osebnega do hodka,
- 205 (2 %) din za pogrebnine in povračila potnih stroškov,
~ 340 (3 %) din za skupne službe,
- 960 (7 "/„) za naložbe,
- 795 (6 %) din za ostale stroške
Poleg navedenih sredstev uporabniki sami Pokrivajo neposredno pri koriščenju posamez nih storitev v poprečju 2 % vseh stroškov
5 Zaključki
V tem gradivu poskušamo glede na omejen Prostor delegate le informirati o stanju, proble ,n|l> m aktualnih nalogah zdravstvenega varstva Ni bil namen, podati izčrpno informacijo, kajti delegati so verjetno tudi po drugih sredstvih obveščanja seznanjeni s to problematiko Za reševanje perečih pioblemov smo v skupščini zdrav stvene skupnosti v preteklem letu sprejeli zahte ven stabilizacijski piogram. ki ga ne bomo uspešno izvedli, če ne bodo ustvarjene ustrezne družbene razmere Skupna seja vseh treh zborov občinske  skupščine  in  skupščine občinske zdravstvene skupnosti je gotovo možnost, da napravimo korak naprej pri osveščanju vsakega občana, da odgovorneje skrbi za svoje zdravje;
- da skupaj zaostrimo odgovornost vsake orga nizacije za bolj zdrave delovne in življenjske Pogoje ter razmere in
da zdravstveni delavci vložijo še večje napore.
da z razpoložljivimi sredstvi zagotovijo čimviš-
jo raven zdravstvenih storitev
Ko kritično presojamo stanje in se dogovarjamo za nove naloge, je treba priznati pomemben delež, ki ga ima zdravstvena dejavnost v doseže nem materialnem in socialnem razvoju naše družbe. Zdravstvo se zaveda nalog, ki jih ima pri stabilizacijskih naporih Računa pa. da mu bo Priznana vloga nosilca pomembnega pogoja za 'zvajanje vseh drugih nalog in da ne bo obravnavano le kot poraba, kar se v zadnjem času rado Poudarja Prav je, da ob tej priložnosti opozori mo in poudarimo, da je doseženo zdravstveno varstvo pomembna pridobitev in vrednota naše družbe
Predlagamo, da na skupnem zasedanju sprej memo stališča, ki bodo vodilo pri oblikovanju in 'zvajanju zdravstvene politike v občini:
1 v skladu z ugotovitvijo da materialne mož-nosti ne omogočajo izvajanje dosedanjega ob sega zdravstvenih storitev, je potrebno dosled no izvajati sprejete ukiepe v zdravstvenih skup nostih, ki morajo zagotoviti naslednje cilje
okrepiti preventivno dejavnost, Povečati odgovornost vsakega občana za lastno zdravje in organizacij združenega dela za zdrave pogoje dela, zagotoviti dosledno delitev dela med zdrav stvenimi organizacijami
■ m odpraviti podvajanje storitev,
- omejiti vse oblike zdravstvenega varstva na medicinsko utemeljen obseg, pri čemer je potrebno zmanjševati obseg bolnišničnega zdravljenja
2 V razvojnih programih, planih, tehnoloških in delovnih postopkih ter njegovem izvajanju morajo odgovorni nosilci strokovnih in samouprav nin odločitev dosledneje upoštevati zahteve varovanja človekovega zdravja
3. Iz obsega zdravstvenega varstva je potreb no izločevati vse tiste storitve, ki niso neposredno Povezane z zdravljenjem
Strokovne službe, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih bodo v
svoje delo pogosto vključevale zdravstveno problematiko Večja pomoč bo zato nudena delu delegacij
4 Uporabniki in izvajalci morajo zagotoviti do sledno upoštevanje postopkov za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva
5 Spremembe temeljev planov zdravstvenega varstva, ki predvidevajo prenos stroškov zdrav ljenja nesreč pri delu in poklicnih bolezni, izpla čevanje večino nadomestil v breme OZD, in ohrajevanje doseženih standardov na ravni leta 1982 je potrebno čimpreje sprejeti in uveljaviti
6 Potrebna je nadaljnja krepitev osnovnega zdravstvenega varstva in hitrejše dvigovanje strokovne ravni v izvajalski organizaciji
7 V zdravstvenih skupnostih in zdravstvenih organizacijah je j>otiebno povečati samoupravni in strokovni nadzor
8 Zdravstvene organizacije morajo okrepiti medsebojno povezanost in doseči večjo uskla jenost delovanja Tako je potrebno doseči večjo strokovno funkcionalno povezanost znotraj Notranjskega zdravstvenega doma Vrhnika in med organizacijami različnih stopenj zdravstve nega varstva
9 Zavzemali se bomo za praktično uveljavitev političnih izhodišč za delovanje medobčinske zdravstvene skupnosti
10 Problem obratne ambulante KLI-ja je po trebno uskladiti z interesi in potrebami vseh ostalih uporabnikov v občini Vključitev te ambu lante v organizacijo izvajanja osnovnega zdrav stvenega varstva ne sme zmanjšati dostopnosti
do storitev ostalim uporabnikom ali povečati stroške zdravstvenega varstva
11 Pri urejanju odnosov med uporabniki in izvajalci je treba v večji meri upoštevati dogovor jene programe ter doseganje dogovorjenih ci Ijev.
Poročilo o izvedbi programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 in programi za leto 1984 v občini Logatec
V resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 je opre deljena tudi naloga, da bodo samoupravne interesne skupnosti ob razpravah o zaključnih računih skupaj predložile delavcem poročila o izvedbi programov v letu 1983 in usklajene programe ter prispevne stopnje za leto 1984, ki v globalu ne bodo višje od tistih v letu 1983 Več podrob nosti o izvajanju programov, združevanju sred stev in planih za leto 1984 morajo skupnosti piedložiti delegatom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v svojih gradivih
Gotovo so se zaostrene razmere gospodarje nja v letu 1983 odražale tudi na področju skupne porabe, tako v občini kot na ravni republike Sprejet je bil zvezni interventni zakon, ki je orne jeval porast skupne porabe v globalu za leto 1983 na 18 % porast v primerjavi z letom 1982 in dodatne 3 indeksne točke za skupnost otroškega varstva, izobraževalno skupnost, zdravstveno skupnost in skupnost socialnega skrbstva Zara di usklajevanja dotoka sredstev SIS je bilo v letu 1983 potrebno petkratno spreminjanje prispev nih stopenj, o čemer so bih delavci seznanjeni v obširnejši obrazložitvi v poročilu o uresmčeva nju resolucije v politiki izvajanja družbenega pla na občine Logatec v decembru na občinski skupščini Sedaj, ko je leto za nami, ugotavljamo, da vsi napori le niso bili zaman, saj se je popre čna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohod ka zmanjšala v primerjavi z letom 1982 za 1,52 % Kljub težavam, ki so se pojavile zaradi večjega porasta bruto OD v združenem delu. kot je bil planiran še v mesecu oktobru, nam je uspelo, da ni prišlo do presežkov, ki bi jih morali odvesti za pospeševanje izvoza  Pri zbranih 212 239 000,00 din je prišlo samo do malen
kostnega presežka pri SIS za zaposlovanje v višini 4.471.00 din (0,002 %) od vseh zbranih sred stev) Kako je potekalo spreminjanje stopenj je razvidno iz tabele 1
Kljub omejevanju prihodkov SIS z zveznim zakonom in omejevanju pravic in potreb občanov na področju družbenega standarda lahko ugoto vimo. da ni prišlo do krčenja programov, ki smo jih sprejeli Problem pri vseh skupnostih pred stavlja hitro naraščanje materialnih stroškov, katerih porast je dosti višji, kot pa jih priznamo izvajalcem z valorizacijo ob koncu leta Tako je bil za leto 1983 priznan samo 30 % porast materialnih stroškov, valorizacija OD pa 23 % v primerja vi z letom 1983, s tem da se dokončni obračun opravi po sprejetju zaključnih računov in ugoto vitvi stopnje rasti BOD v gospodarstvu občine, kot določa dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka
V vseh SIS so bili sprejeti stabilizacijski pro grami, s katerimi si prizadevamo ob najbolj ra cionalni porabi sredstev ohraniti doseženo ra ven družbenega standarda, ki je v naši občini na dokaj ustreznem nivoju V letu 1983 nam je u-spelo uvesti celodnevno osnovno šolo na obeh matičnih šolah od 1,-4 razreda, pridobili smo novo enoto vzgojnovaistvenega zavoda v Rov tah in začeli z gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu (obseg gradnje pa ne obsega polovice v srednjeročnem planu planirane gradnje) Opozorili pa bi na to, da smo izvajalcem pri izobraževalni skupnosti lahko pokrili sredstva samo za 50 % obračun amortizacije (to dovoljuje zakon), kar pa ne bi smelo postati pravilo, saj je to lahko le kratkoročna rešitev
Pri oceni delovanja delegatskega sistema moramo biti kritični in priznati, da smo sicer do-
segli določene pozitivne premike, da pa dele gatski sistem kot tak, še ni povsod uveljavljen Prepogosto se dogaja, da so skupščine SIS. ki so mesto dogovarjanja in odločanja, na robu sklepčnosti ali celo nesklepčne Delegati ne pri hajajo na seje skupščin z oblikovanimi predlogi in stališči sredin (DO ali KS). ki so jih izvolile Dostikrat delavski sveti oz sveti krajevnih skupno sti pri pomembnih vprašanjih ne pomagajo obli kovati stališč delegacij V letu 1984 bo potrebno na področju utrjevanja in razvijanja delegatske ga sistema nadaljevati z delom ki smo ga uvedli v letu 1983 (dodatno tolmačenje gradiv na sejah delegacij, posveti pred skupščinami z vodji delegacij itd.)
Za izvedbo programov posameznih SIS smo v letu 1983 (ocena rebalansuanih finančnih načr tov) potrebovali skupaj 232,519 000 din Od tega smo jih s prispevno stopnjo iz BOD in dohodka zbrali 212.239 000 din. ostalo pa predstavljajo prihodki iz solidarnosti (zdravstvo in zaposlova nje), nekaj je bilo prenesenih sredstev iz leta 1982 in ostalih prihodkov. 51,7 % vseh sredstev predstavlja   program   občinske zdravstvene skupnosti, za osnovno izobraževanje je name njenih 28.2 %. za otroško varstvo skupaj 11,8 %. za skupnost socialnega skrbstva 4 %, ostale 4,3 % pa predstavljajo programi kulturne, teles nokulturne in raziskovalne skupnosti ter skup nosti za zaposlovanje (Glej tabelo 2!)
Po posameznih skupnostih je bila realizacija programov za leto 1983 naslednja
(povzetek poročil predsednikov skupščin po sameznih skupnosti)
1. Občinska zdravstvena skupnost (OZS)
V OZS je bila v letu 1983 sprejeta vrsta stabilizacijskih ukrepov, da se je raven zdravstvenega varstva uskladila z materialnimi možnostmi V drugi polovici leta je bil uveljavljen nov samoupravni sporazum o uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva Prenos stroškov za zdravstveno varstvo zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter izplačila večine nadomestil osebnih dohodkov v breme dohodka organizacij združenega dela je zaradi nedosežene potrebne večine za spremembo temeljev plana, preložen na 1 4 1984 Kljub številnim ukrepom obseg zdravstvenih storitev na uporabnika še vedno presega bogatejše države, ki zagotavljajo za zdravstvo večji delež narodnega dohodka Pred vsem morajo izvajalci osnovnega zdravstva zagotoviti nadaljnje zmanjševanje obsega dražjih oblik zdravstvenega varstva Skupnost je v letu 1983 zbrala iz prispevne stopnje 106.270 000 din (popr prisp stop znaša 12,29), iz medobčin ske solidarnosti pa še 7 310 000 din Glede na rast osebnih dohodkov v letu 1983 v naši občini, lahko v letu 1984 izgubimo pravico do sohdar nostnih sredstev To pomeni, da bomo morali iz prispevne stopnje zbrati skoraj 900 starih milijo nov din, če hočemo pokriti program Od 106.270 000 din je bilo skoraj 84,000 000 din porabljenih za razne oblike zdravstvenega varstva Zmanjšan je bil fizični obseg specialistične in bolnišnične dejavnosti, vendar je bil dogovorjeni program še vedno presežen V osnovnem zdrav stvenem varstvu niso ugotovljena večja odstopanja fizičnih kazalcev od prejšnjega leta, opazen pa je porast obsega storitev, posebno v zo bozdravstvu, ki jih uporabniki naše skupnosti koristijo izven Logatca Tudi število receptov se ni zmanjšalo (v širšem ljubljanskem območju se je za 4 %), poprečna vrednost zdravil na recept pa se je povečala za večji odstotek kot v regiji Največjo rast glede na leto 1982 opazimo pri nad omestilih osebnih dohodkov zaradi bolezni, nege, nesreč pri delu, potnih stroškov in pogrebnin, kar je posledica rasti osebnih dohodkov in povečanja odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege Po številu izgubljenih ur zaradi bolezni in
nege v letu 1983 presegamo poprečje v regiji, pa tudi občinske skupnosti z rudarstvom in tež ko industrijo
Iz sredstev, ki so se zbirala v skupnosti že od leta 1981, je bila proti koncu leta začeta gradnja prizidka k zdravstvenemu domu v sicer manjšem (več kot polovico) obsegu, kot je bilo planirano Ker se je tudi KLI odločil zgraditi obratno ambu lanto, bo potrebno najti optimalne organizacij sko kadrovske in prostorske rešitve za uporabo vseh novih prostorov za zdravstvo v občini Če prav so bila sredstva za zdravstveno varstvo v letu 1983 realno manjša, smo uspeli obdržati nivo zdravstvenega varstva ob skoraj nezmanj šanih pravicah uporabnikov
Ob koncu leta 1983 ugotavljamo, da je dele/ za zdravstvo v narodnem dohodku na spodnji meji m da bo njegovo nadaljnje zmanjševanje povzročilo padanje ravni storitev oz pravic upo rabnikov iz zdravstvenega varstva
Zato je potrebno, da izvajalci čimbolj racio nalno trosijo sredslva in da uporabniki / večjo odgovornostjo skibijo /a svoje zdravje
V [jrvem tromesečju bo OZS nastopila kot četrti zbor občinske skupščine in delegate bolj podrobno seznanila s problematiko
2. Občinska izobraževalna skupnost (OIS)
Za OIS je bilo v letu 1983 zbranih s prispevno stopnjo 63,876 000 din, ki so bila porabljena za i/vedbo programa osnovne šole, za program se lodnevne šole na nižji stopnji na obeh matičnih šolah, za glasbeno vzgojo in izobraževanje, za amortizacijo, svetovalno službo, regresiranje prehrane učencem, učbenike tet šolo v naravi Financirali smo tudi ekskuizije, šolanje učencev v posebnih osnovnih šolah, knjižničarje kuharice šolskih malic, obvezne zdravniške' preglede uči teljev in svetovanje pri Svetovalnem centru v Ljubljani. Del sredstev smo združili za skupne naloge in vzajemnost na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji Poprečna letna prispevna stopnja za izobraževanje znaša 5,63 Progra mi in storitve vzgoje in izobraževanja so bili opravljeni v celoti Zaradi omejitve skupne poia be v občini, pa že drugič zapored nismo mogli zagotoviti izvajalcem 100 : amortizacije, na kar smo opozorili že v uvodu Hitro naraščanje ma terialnih stroškov tudi povzroča, da šole niso op remljene s sodobnimi učnimi pripomočki, da so morali starši prispevati za kosila otrok, za glas beno vzgojo in za šolo v naravi, kar gotovo ni v prid  večji  kakovosti vzgojnoizobraževalnega dela. Prav tako niso še v celoti zaživele interes ne dejavnosti v celodnevni šoli, kai je posledica pomanjkanja materialnih sredstev in ustreznih mentorjev Zaradi vseh naštetih omejitev o pravi svobodni menjavi dela na področju izobraževa nja ni mogoče govoriti Omejitve so vplivale tudi na interes delegatov (zlasti uporabnikov) za udeležbo in razpravo na sejah skupščine Večina sej skupščine in njenih organov je bila v zname nju finančne problematike, ne pa razprave o tem, kako izboljšati kakovost programov in storitev
3. Skupnost otroškega varstva (SOV)
Pri SOV se zbirajo sredstva za dejavnost m lo čeno za denarne pomoči (otroške doklade) Po prečna prispevna stopnja za dejavnost je znašala v letu 1983 1,47 % od bruto osebnega dohod ka. za denarne pomoči pa 0,94 % od BOD vseh zaposlenih v občini (princip delovnega mesla)
Za dejavnost smo zbrali 16,742 000 din Od tega je 81 % sredstev (ah 13566051 din) name njenih za enotni program (to je vzgojno delo v VVZ, pokrivanje amortizacije, izvedba male šole in prevozov za malo šolo in izvedba 80 - urnega vzgojnega programa za 5 letne otroke, ki niso v dnevnem varstvu)
V dogovorjenem programu, ki znaša okoli 3,830 000 din, smo namenili skoraj polovico sredstev za subvencionitanje ekonomske cene v VVZ (Na skupščini je bilo dogovorjeno, da se subvencionita ekonomska cena v Hotedršici in Rovtah, ki je dosti višja kot v VVZ Kurirček v Lo gatcu, tako da starši plačujejo enako ceno po dohodkovni lestvici kot v Logatcu, in delen izpad dohodka po lestvici v Logatcu )
Za letovanje predšolskih otrok, ki se ga je udeležilo 63 otrok, snro namenili 202 770 din in za dograditev kuhinje 100 000 din Ker skupnost otroškega vaislva pripravlja obširno gtadivo za sejo občinske Skupščine v prvem tromesečju 1984, kjer bo nastopila kot četrti zboi in kjer bo podana analiza slanja na področju otroškega varstva v občini, se v samo ptoblematiko tokrat ne spuščamo
Za denarne pomoči otrokom smo v letu 1983 zbrali iz prispevne stopnje le 8 026 000 din, kei smo imeli prenos iz leta 1982 v višini 2,012 869 din Za izvedbo celotnega programa denarnih pomoči (tu je vključeno sofinanciianje skupnosti socialnega varslva) |>a smo porabili 9,995.869 din Denarno pomoč je v letu 1983 prejemalo do 30 4 471 otrok delavcev in upokojencev, 73 otrok iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna. 71 otrok povečano denarno pomoč kot otroci edinih hranilcev in 15 težje teles no ali duševno prizadetih Od 15 dalje pa 592 otrok delavcev in upokojencev, 66 otrok kmetov in otrok iz drugih družin, 45 otrok povečano de narno pomoč za edine hranilce in 12 za težje pri zadetih
Pri dodeljevanju denarnih pomoči smo se držali republiškega limita, ki služi za izračun soli darnosti m jih nismo podeljevali v višjih zneskih, kot si lahko privoščijo v bogatejših občinah
4. Skupnost socialnega skrbstva (SSS)
Skupnost socialnega skrbstva občine Logatec je v letu 1983 posvetila največ pozornosti gmotno ogroženim in starejšim občanom, saj zaostreni gospodatski pogoji znižujejo osebni in družbeni standaid in ogro/ajo socialno varnost predvsem diu/innm / m/jimi dohodki, družinam z večjim številom otrok, nezaposleni mladini, upokojencem z najnižjimi pokojninami in prejemnikom družbeno denarnih pomoči Svet za varstvo otrok, diužine in odiaslih je na svojih se jah obravnaval gmotno in socialno ogrožene po sameznike in odločal o ustreznih oblikah pomoči (stalna družbeno denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, za časna ali enkiatnadiu/benn denarna jiomoč posamezniku ali družini, enkratna zimska pomoč, doplačilo ali plačilo celotnih oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, plačilo rejnine, plačilo oskrbnih stroškov v zavodu za usjjosabljanje, v mladinskem domu ali internatu)
Vseh prejemnikov družbeno denarnih jiomoci v letu 1983 je bilo 148, za kar je skupnost name nila 6,575,200 din
V letu 1984 bo po zakonu o družbenem vai stvu duševno in telesno prizadetih oseb okoli 30 občanov Logatca pridobilo status invalidnih oseb in s tem pravico do pokojnine, v letu 1983 pa je večina le teh prejemala denarno pomoč ali pa je bilo v zavodskem varstvu Delegati v skupščini so podrobneje razpravljali še o sa moupravnem sporazumu o socialnovarstvenih pomočeh in o prispevkih za socialno-varstvene storitve, ki predstavlja pozitivne premike na tem področju.
S problematiko alkoholizma se je SSS pojavi la kot četrti zbor v občinski skupščini v mesecu decembru, saj so za rešitev tega perečega pro blema potrebna prizadevanja širše družbene skupnosti,
V okviru socialnega skrbstva so se izvajale storitve, ki jih določa zakon o zakonski zvezi in družinskih razmer|ih in drugi predpisi s tega pod
ročja (problemi v družinskih odnosih, spravni po skusi ob razvezah zakonskih zvez in mnenja gle de dodelitve mladoletnih otiok. diagnostično, svetovalno in teiapevtsko delo z osebnostno ali vedenjsko motenimi osebami itd )
5 Občinska kulturna skupnost (OKS)
Za potrebe KS smo v letu 1983 zbrali 3,365 942 din Večji del sredstev 894 072 din je bilo dodeljenih /vezi kulturnih organizacij Loga •ec za potrebe kulturnih diušlev in organizacij, čeprav menimo, da jo bila OKS premalo udele žena pri oblikovanju in usmerjanju kulturne po lit i k e v občini preko kulturnih dtuštev in organi zacij
Za delovanje knjižnice in nakup knjig je bilo namenjeno 868 000 din, za sotinancuanje Re gionalnega zavoda za spomeniško varstvo in Zgodovinskega arhiva pa 461 085 din Zaskrblju loče pa je naraščanje stroškov s poslovanjem Narodnega doma v KS Naklo, s katenm upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, Plačnik stroškov pa je Kulturna skupnost Loga 'ec (642 490 din) Ta problem bo potrebno nemudoma rešiti v sodelovanju z uporabniki pro štorov m OK SZDL Logatec
Od delovnih m družbenopolitičnih organizacij nam je uspelo zbiati 254 000 din za ureditev pro štora v stan šoli v KS laboi za potrebe Zgodo vnskega arhiva občine Logatec. Prostor je že iz 'očen Svojemu namenu
Pregled prispevnih stopenj za SIS družbenih dejavnosti v občini Logatec v letu 1983
Tabela 1
I - VI
pnspst VII 83
pnspst pnstpst VIII IX - XI 83 83
pnsp si XII 83
prtsp st 1983 83
z> prispst    0 pnspst povečanje 1982 ali zmanjša stopnje nje v primer
letom 82
SOV-dejav - pomoči OIS skupaj OKS TKS OSSS
OZS skupaj iz BOD iz dohodka Zaposlovanje Raziskoval.skup SKUPAJ iz doh. iz BOD na osn doh
I. 76
I, 50 5.81 0.33 0,30 0,86
12,45 1,31
II, 14 0.24 0.04
II, 38 11,87
0,04-
0,54 1,21 4,04 0,30 0.27 0.86
11,64 1,53
10.11 0.24 0,04
10,35 8,75 0,04
I, 60 0,41 7,41 0,30 0,30 0,86
13,00 1,53
11,47 0,24 0,04
II. 71 12,41
0,04
1,03 0,23 5,13 0.23 0,22 0,57
10,95 0,81
10,14 0,18 0,04
10.32 8,22 0,04
1.87
5.81 0,31 0,10 0,62
15,30 1.53
13,77 0.22 0.04
13.95
10,24 0,04
I. 47 0,94 5,63 0,30 0,26 0.77
12.29 1,24
11,05 0,22 0,04
II. 27 10,61
0.04
1.68
I, 81 5,80 0.33 0,28 0.92
12,36 1.31
11,05 0
0,04
II, 27 12,13
0.04
0,21 0.87 0,17 0,33 0.02
- 0,15
- 0,07
- 0,07 0
0,22
0
0
- 1.52 0
SKUPAJ
23,29
19,14
24,16
18,58
24.23       21,92 23,44
za leto 1984
1,47
I, 03 5.63 0,30 0.26 0.33
12,29 1.52 10,77
0,04 10.99
II, 04 0,04
1,52 22,07
Pregled sredstev SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 in planirana sredstva za leto 1984 Tabela 2
6 Telesno kulturna skupnost (TKS)
Tudi TKS se je v letu 1983 ukvarjala pretežno s 'mančno problematiko, saj se iz leta v leto TKS namenjajo lealno nižja sredstva Vseh iz prispev ne stopnje zbranih sredstev je bilo 2,927.000 din večina pa jih je bila dodeljena (2,077053) Zvezi telesno kulturnih organizacij in za program TKS SRS (440 097 din) Skupščina 1KS se je oprede-llla da je potrebno zgraditi športno rekreacijski center, ki je bil sprejet s programom samopns-Pevka, za potiebe vseh upoiabnikov in sprejela Predlog nove lokacije, ki naj bi bila v peskokopu na Sekirici, saj zakon o varovanju kmetijskih zemljišč ne dopušča gradnje pod Sekirico
7- Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje
Skupnost za zaposlovanje je s 1.728 000 din zbranih sredstev lahko pokrila le 75 % programa, zato je bila deležna regijske solidarnosti v višini 563000 din Skupnost je zagotavljala socialno varnost 8 upravičencem (86 000 din) ki pa jim je zelo hitro uspelo najti zaposlitev, v pripiavo za zaposlitev (110000 dm) pa je vključila 6 brezpo selnih oseb. ki so se usposobile za delo v IUV. Konfekciji (ETA) in Iskri v Hotedršici V letu 1983 1e skupnost napotila 3 invalidne osebe na uspo sabljanje za delo in dve sta se že zaposlili Njiho v° usposabljanje je relativno daljše (6 mesecev) ln za to je bilo porabljenih 121 000 din
Za republiško solidarnost je skupnost združila 59,000 din, ostala sredstva pa so bila namenjena za Pokrivanje mateiialnih stroškov delovanja skupnosti in za strokovno službo v Ljubljani
8 Občinska raziskovalna skupnost (ORS)
V letu 1983 je ORS usmerila svojo dejavnost v iskanje in organiziranje novih razvojnih možnosti v logaškem združenem delu Sodelovali smo predvsem s TOZD Elektro strojni obrati DO KLI. Organizirali smo posvetovanje 0 inovativni dejavnosti in podelili plakete inovatoijem za leto 1982 Financirali smo društva, ki delujejo na Področju raziskav (Jamaisko društvo in Radio k|ub »Dolomiti«) Za svoje delovanje smo zbrali s Prispevno stopnjo 564 000 din
s ■ *e n
lil?
(D O m 10
lit!
■2 8ž
lil
o. o L
to -n -
8 li
tO ro
|8 i &
0 stopnja
Skupnost otroškega varstva - dejavnost
- denarne pomoči
Občinska izobraževalna skupnost Občinska kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Skupnost socialnega skrbstva Občinska zdravstvena skupnost
- iz BOD
- iz DOH
Skupnost za zaposlovanje Raziskovalna skupnost
17 396 9 996
65644 3.833 3.176 9 317 120 106
2408 643
16 742 8 026
63 876 3366 2.927 8632 106 270
1 836 564
1.47 1,03 5.63 0,30 0,26 0,83
12.29 1,52
10,77 0,22 0,04
20 110 10712 77 018 4 104 3.557 11 354 124 744 15 428 109316 2233 708
20 562 11 330 80 141 5892 3807 11 832 122 628
2274 708
122.8 141.8 125,5 175.0 130,1 137.1 115,4
123.9 125,5
SKUPAJ
232 519      212 239
22.07      254 540      259 224
122,1
Pregled sredstev SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 in planirana sredstva za leto 1984 Tabe|a 3
(nadaljevanje tabele 2)
sis
SOV - dejavnost
- dejar. pomoči OIS skupaj OKS TKS SSS
OZS skupaj
Zaposlovanje
Raziskovanje
SKUPAJ
Osnova za izračun dovolj porabe v letu 1984	% povečanja	Dovoljena poraba 1984
6	7	8
17 287 7983 65377 3452 3.076 8966 100 940 1 728 590	21,6 21,6 21,6 21,6 21,6 21,6 21,6 21.6 21,6	21.021 9707 79498 4 198 3 740 10 903 122 744 2.101 717
209399	21,6	254 629
NOVICE PRILOGA V,ll J
Progi umi za lelo 1904
V tabeli 2 je prikazana tudi ocena sredstev, ki jih bomo zbrali s poprečno prispevno stopnjo v letu 1984 po posameznih skupnostih Prikazani so tudi ovrednoteni programi skupnosti, ki pa še niso v fazi osnutkov, saj se bodo finančni načrti sprejemali po zaključnih računih za leto 1983 Dovoljen obseg skupne porabe za leto 1984 je ob predvideni 27 % rasti dohodka in 20 % zaos tajanju, skupaj s prenesenimi sredstvi iz leta
1983 258.629 000 din Po delovnih gradivih posameznih skupnosti pa bi potrebovali 259.224 000 din Potrebno bo še usklajevanje med posameznimi skupnostmi, saj naj v globalu prispevne stopnje ne bi bile višje kot leta 1983
Odprtih je še nekaj vprašanj glede solidarnosti in Sas o prenosu stroškov za zdravstveno var stvo zaradi nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter večini nadomestil OD v breme dohodka or ganizaci| združenega dela (zdravstvo) in širjenja dejavnosti (kultura).
Tudi BOD izvajalcev je v delovnih gradivih ov rednoten samo z 20 % porastom in ne z 21,6 %, kot opredeljuje občinska resolucija za leto
1984 Zato prosimo vse delegate, da posvetijo posebno pozornost sprejemanju delovnih in fi nančnih načrtov, saj bo le tako omogočeno, da bomo sami odločali o našem skupnem družbenem standardu v občini.
Še opomba glede poprečne stopnje za leto 1984 Kot je razvidno iz tabele je višja za 0,15 %, vendar naj bi se za toliko znižala stopnja za Skupnost pokojninsko invalidskega zavaiovanja zaradi uveljavitve zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb
V tabeli 3 je prikazano, v skladu z metodologijo za izračun dovoljene skupne porabe v obči-
ni, izhodišče za planirana sredstva za leto 1984 Skupna poraba se lahko poveča z indeksom 121,6 in sicer na tisti obseg programov, ki je bil usklajen s sredstvi, ki so bila planirana in sporočena SDK na začetku decembra 1983 Vse kasnejše spremembe oz. povečevanje planov prihodkov niso osnova za novo (višje) oblikovanje programov za leto 1984. Ob predpostavki, da bo rast dohodka v občini 27 %. lahko prihodki posameznih skupnosti znašajo skupaj 254 629 tisoč din, kolikor pomeni 21,6% povečanje programov vseh posameznih skupnosti Posamezne skupnosti pa se bodo morale znotraj globala uskladiti in prilagoditi svoje želje materialnim možnostim. Probfem bo predvsem pri tistih skupnostih (zdravstvo), kjer materialni stroški predstavljajo večji delež v strukturi porabe in hitreje naraščajo kot celotna skupna poraba Nobena skupnost pa ne bo mogla samostojno povečati svojega programa, ne da bi se uskladila z ostalimi skupnostmi. Zato je v tabeli prikazano, za vsako posamezno skupnost, s kakšnimi sredstvi bi lahko razpolagali v letu 1984, finančni načrti pa bodo morali biti prilagojeni tem materialnim možnostim. Iz tabele 2 je razvidno, kakšni so bili delovni osnutki za finančne načrte, vendar še enkrat poudarjamo, da so ti delovni načrti prenizko ovrednoteni, kljub temu, da se že sedaj razhajajo z dovoljeno porabo. Ker nimamo kriterijev za diferenciran pristop k vrednotenju programov, menimo, da je najbolj pravično, da se vsem skupnostim povečajo sredstva z enakim odstotkom, delavci pa se bodo potem preko svojih delegatov odločali, kateri skupnosti bo še kaj dodano, seveda s tem, da bo drugi skupnosti ravno toliko odvzeto.
smo bili pri dodeljevanju stanovanj omejeni m dodeljevanje med letom izpraznjenih stanovanj ; tako da smo dodelili 9 stanovanj novim imetnikom stanovanjske pravice Število pričakoval-cev prosilcev za solidarnostna stanovanja se veča. kar je med drugim tudi posledica nekonti-nuiranega reševanja stanovanjskih vprašanj » ' delovnih organizacijah t
Stananno smo opredelili kot družbeno pnzna- ; no ceno za upotabo stanovanja, ki naj bi orno- ( gočila enostavno tepiodukcijo stanovanjskega < fonda \
Sedanje stananne ne zagotavljajo matenalne ; osnove za vzdrževanje stanovanj, saj amoitiza- < cija predstavlja velik del stananne, kar nenehno zmanjšuje ostala sredstva Neizpolnjevanje obveznosti pri plačevanju stanarin in drugih pu spevkov predstavlja veliko oviro za že tako majhno materialno podlago   (282 400,00 din i neplačane stanarine in 24.000,00 din neplačanih prispevkov etažnih lastnikov) Ob šibko opredeljeni podlagi za zagotavljanje enostavne reprodukcije v stanovanjskem gospodaistvu se zaiudi neurejenih odnosov pojavlja torej še vrsta težav pri prilivu sredstev, ki so vir gospodarjenja s stanovanjskim skladom
Delo skupščine je potekalo, tudi na uresničevanju sprejetih vsebinskih nalog piogiama dela, ki je obsegal področje dopolnjevanja in dogiaje- i vanja samoupravnih aktov s podiocja stanovanjskega gospodarstva, racionalizacije stanovanjske gradnje, cen stanovanjske gradnje itd Poleg tega je bila obravnavana tudi ocena o uveljavljanju stanovanjske politike m sicer skupaj z občinskim svetom zveze sindikatov Samoupravna organiziranost stanovalcev, kljub prizadevanjem še vedno ni zaživela v izpolnjevanju vseh obveznosti iz zakona, zato bo potrebno za zagotovitev vsebine dela še veliko naporov in skupnih pnza-devanj, predvsem v Bmislu prevzema vseh odgo vornih nalog s področja gospodarjenja
Poročilo o delu samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti za leto 1983 in program dela za leto 1984 v občini Logatec
1. Samoupravna stanovanjska skupnost
Delo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je potekalo na osnovi sprejetega programa, ki |e temeljil na izvajanju določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu družbenega do govora, samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS za obdobje 1981- 1985 in programu zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Delovni načrt za leto 1983 je vseboval več sklopov nalog, različnih po vsebini, ki ga je skupščina sprejela na svoji 6 seji dne 16 3 1983 V drugem polletju leta 1983 je bilo ugo tovljeno, da so bili plani zastavljeni preskromno Na osnovi novih podatkov o rasti osebnih do hodkov smo zato-pristopih k pripravi rebalansa plana za leto 1983. ki je bil sprejet na 9 seji skupščine samoupravne stanovanjske skupno str
Skladno s samoupravnim sporazumom združujemo 6 % sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva Glede na notranjo delitev je bilo v letu 1983 zbranih na računu sredstev za družbe no pomoč (1,28 na BOD iz dohodka, plačila
anuitet in obresti od posojil, lastna udeležba sta novanj. prispevek za kadrovska stanovanja) 16 215 256,00 din Sredstva so bila porabljena skladno s planom in sicer za posojila borcem in obrtnikom 1 500.000,00 din. odplačila najetih posojil za nakup stanovanj 835 717.00 din, za delno nadomestitev stanarine in sofinanciranje socialnega varstva 121 217,00 din, ter za nakup stanovanj v višini 10 011638.00 din. kjer smo glede na priliv sredstev sklepali pogodbe o nakupu stanovanj pri DO GRADNIK Logatec. (360 m', kar pomeni 6 dvosobnih stanovanj v stol[>iču na Pavšičevi ulici - soseska S 1 za Narodnim domom) V letu 1983 smo sofinancirali tudi ur banistični načrt in elaborat kategorizacije zem Ijišč v vrednosti 1 77 500,00 din
Vzajemnostna sredstva (1 % na BOD iz čiste ga dohodka), ki se združujejo na računu LB-SKB so bila porabljena skladno z razpisom za prido bitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti in sicer
individualnim prosilcem v višini 4650000.00 din in delovnim organizacijam za nakup družbe nih stanovanj 2 550 000.00
Ker v letu 1983 nismo pridobili nobenega no vega stanovanja (zamujanje rokov pri izvajalcih)
2. Samoupravna komunalno interesna skupnost
Skupščina komunalne interesne skupnosti je na seji dne 13 aprila 1983 po široki obravnavi v krajevnih skujrnostih m TOZD, sprejela plan komunalnih dejavnosti za leto 1983 V drugi polovici leta pa je bilo ugotovljeno, da je plan nekoliko preskromno zastavljen, ker so osebni dohodki rasli hitreje, kot je bilo v začetku leta predvideno Zato je skupščina SKIS na seji dne 10 10 1983 sprejela rebalans plana komunalnih dejavnosti za leto 1983, ki je bil tudi v celoti realiziran
Viri sredstev, ki se zbirajo na žiro računu SKIS so naslednji
I Za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe združujemo sredstva v višini
1 % iz dohodka od osnove BOD Teh sredstev je bilo v letu 1983 zbranih 7 000 000.00 din in so bila po posebnem ključu razdeljena krajevnim skupnostim v občini Vzdrževanje cest. javne razsvetljave parkirnih prostorov in drugih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter zimsko vzdrževanje cest. je bilo v letu 1983 zadovoljivo, saj so bile ceste prevozne vse leto in tudi v zimskem času V KS Vrh in Naklo Logatec pa je bilo del teh sredstev namenjenih tudi za modernizacijo cest in ulic, zato je bilo v teh KS vzdr zevanje cest nekoliko slabše
Drugi vir sredstev v višini 1 % iz dohodka od osnove BOD je namenjen za komunalno ureja nje in opremljanje stavbnih zemljišč v naselju, ki se ureja na podlagi sprejete urbanistične doku mentacije
1.1% iz dohodka od osnove BOD...........................
......................................................................... 7 000 000 din
2 Nadomestilo za uporabo stavb zemljišča
l 200 000 din
3 Soudeležba občanov za asfaltiranje ulic
1 4 75 000 din
4 Vračilo vozanih sredstev pri LB
1 860 000 din 5. Prispevek občanov za gradnjo kanalizacije
1 250 000 din
SKUPAJ ........................................... 12785 000 din
Ta sredstva pa so bila poiabljena 1. Za komunal, ureditev in asfalt soseskeS Iza Narodnim domom, vzhodni del     7 900 000 din
2 Za asfalt ulice Nova vas (op 575 000 je bilo dodanih iz sredstev Skupne komunalne rabe -skupaj je bilo poiabljenih siedstev za ulico Nova vas 2 210 000 din)............................... 1635 000 din
3 Položitev kanalizacije v soseski S 1 (zapadni del) ............................................................... 3 250 000 din
SKUPAJ ............................................. 12 785 000 din
Asfaltirana je bila tudi Staia pot in ulica Kla nec v Mandrge v skupni vrednosti
1 304 000 din
»d tega so občani prispevali 627.000 din - KS Naklo ............................................ 250.000 din
SKIS iz sredstev skupne kom rabe ............................................................................ 427.000 din
SKUPAJ 1 304 000 din
OPOMBA
Združevanje sredstev za asfaltiranje ceste SMRfcCJt ŽIRI in TRATI  VEHARŠI bo obdela no v poročilu odbora za samoprispevek
3- Kmetijsko zemljiška skupnost
Ovajanje nalog KZS Logatec je bilo v letu 1983 zasnovano na podlagi 'srednjeročnega Programa dela, ter programa dola /a loto 1983 138   v teklom letu so bile izvršene volitve novih samoupravnih organov, to je skupščine, Izvršne-9a odbora, odbora /a samoupravni nadzor, h nančna m administrativna dela so prevzele Skupne strokovne službe SIS občine Logatec •zvrSni odbor skupno',n jo imet v pieteklem letu sedem sej. delegati skupščine so zasedali dvak rat Delegati oz člani so se sej redno udeležili (udeležba vedno nad 75   ) m na njih aktivno so delovali Tako delegati skupščine kot člani IO izhajajo iz vrst zasebnih kmetijskih proizvajalcev N;)|pomembnejša oz glavna dejavnost KZS je Dl|a v letu 1983 posvečena skrbi za obdelanost zeniljišč m izboljšanju oz  pridobivanju novih kmetijskih zemljišč.
v preteklem letu so bile izvršene agromeliora-ciie na 12 ha katere je sofinancirala KZS v višini 70% v vrednosti din 150 000 , za ureditev do oatnih površin pašnika v Novem svetu pa smo dobili sredstva Zveze KZS Slovenije v višini din 49O.Ooo na jiodlagi SaS o združevanju sredstev za agromelioracije KZS je sodelovala tudi pri Pripravi letnih programov OVS Ljubljanica -Sava in Zveze KZS Slovenije in sicer na področ iu Priprave planov agro in hidromelioracij KZS 'e v preteklem letu aktivno sodelovala pri izvaja niu prometa s kmetijskimi zemljišči Tako je bilo v Prodaji ponuđenih 97 579 m zemljišč, vendar le KZS na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih l:ihk" odkupila i«  17.208 m   v vrednosti ^0000  din V kmetijski zemljiški sklad je bilo na Podlagi 33 in 145 člena ZKZ preneseno 25 na zemljišč in sklenjenih 6 novih zakupnih po godb
pri izvajanju zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč je K/S sodelovala jjii določenih zapuš-C|hskih razpravah in dajala mnenja v zvezi s tem v 'etu 1983 je potekala revizija odloka o zaščitenih kmetijah .lavne obravnavo odloka SO pote kale po vseh krajevnih skupnostih v občini
Menimo, da je bilo delo KZS v preteklem letu UsPešno, večjo odgovornost pa mora KZS na meniti intenzifikaciji kmetijske proizvodnje Ven dar pa ne smemo mimo dejstev, da je KZS v letu 1983 vse skozi srečevala s finančnimi težavami ln bistvenih sprememb tudi v letu 1984 ne pričakujemo Koncem leta 1982 sprejeti zakon o var-
stvu kmetijskih zemljišč je namreč prepovedal vsako spremembo namembnosti zemljišč do uskladitve diužbenih planov občine vključno s prostorskim delom z navedenim zakonom to pa je povzročilo, da se je dohodek skupnosti zmanjšal za več kot polovico
Dohodek od odškodnin je znašal 300 000 din oz namembnost je s|>iemenilo 1,5 ha zemljišč Od tega zneska je KZS odvedla Zvezi vodnih skupnosti 180 000 din. Zvezi KZS Slovenije 40 000 din. tako da je bilo iz tega vira čistih pri hodkov le 70 000- din Drugi dohodek, to so od škodnine po 15 členu ZKZ od izkopanih ludnin je znašal 110 000 - din Prenos iz preteklega leta je znašal 834 000- din Celotni dohodek KZS v letu 1983 tako ocenjujemo na 1 200 000 din Poraba sredstev smo delno navedli že v prvem delu poročila, za redno delovanje skupnosti pa se je porabilo 650 000 din
Iz poročila je torej razvidno da bo v letu 1984 potrebno iskati nove vire financiranja, sicer sredstev niti za redno delovanje ne bo dovolj
4. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom
Skupščina interesne skupnosti /a varstvo pred požarom je koncem meseca febiuaija 1983 sprejela po predhodni obravnavi v TOZD in KS letni program dela za leto 1983 V izhodiščih je bilo postavljeno, da bodo stedstva rasla nomi nalno za 20 kai pa je bilo v drugi polovici leta preseženo na račun večje inflacije Stedstva ki so se zbrala nad prvotno sprejetim planom so bila z rebalansom plana v mesecu decembiu 1983 skoraj v celoti razporejena za tiste name ne. ki jih v začetku leta ni bilo mogoče zagotoviti in na račun jrrekoračitev zaradi porasta cen
Požarna skupnost je za redno financiranje programa razpolagala z naslednjimi viri sred stev
1 Prenos sredstev iz leta 1982     90 324 din
2 Prispevek za protipožarno varnost po - stop nji 0,5 iz
- gospodarstva .................................. 3.531 892- din
negospodarstva ........................ 549 204- din
- od civilno pravnih oseb .................. 47 575 din
3 Prispevek Zavarovalne skupnosti Triglav
421 059 din
4 Prispevek od prevoza pitne vode
45 743 - din
SKUPAJ
4 685 797 din
Ta sredstva pa so bila porabljena za
1 Odplačilo anuitet (za intervencijska vozila in sistem radijskih zvez) .................... 1 452 137 din
2 Dotacija Občinske gasilske zveze Logatec in Gasilskim društvom za redno dejavnost in vzdr zevanje po programih .................. 1 906 000 din
3 Sofinanciranje alarmnega sistema
300 000 din
4 Nadomestna in dopolnilna oprema
419 823 din
5 Nakup goriva in maziva 180 000 din
6 Vzdrževanje vozil in opreme     143 600 din
7 Administiativni stroški in strokovne službe
172 960 din
8 Drugi manjši odhodki ...................... 38 295- din
SKUPAJ 4612815- din
Na osnovi višine zbranih sredstev je bil program požarne skupnosti skoraj v celoti izvršen in ni bilo posebnih večjih problemov Poudariti pa moramo, da se je število požarnih intervencij v letu 1983 močno zmanjšalo nasproti prejšnjim letom in da je bila tako tudi požarna škoda mno go manjša, kar je tudi odraz boljšega m obsež nejšega dela na podiočju preventive v šolah, KS in TOZD in boljše osveščenosti prebivalstva
Programi za leto 1984
1. Samoupravna stanovanjska skupnost
V letu 1984 ne predvidevamo uvajanje novih virov financiranja za stanovanjsko gospodar stvo. zato ostajamo na istem odstotku, kot v letu 1983 Glede na resolucijske usmentve občine Logatec v letu 1984 predvidevamo, da bodo sredstva za osebne dohodke porasla za 21 % napram letu 1983 Zaradi tega. ker so vsi prihod ki za stanovanjsko gospodarstvo v odvisnosti od porasta sredstev za OD, planiramo 21 % večji pritok sredstev za stanovanjsko gospodarstvo 1,28 % na BOD nepovratna iz dohodka - sredstva po stopnji za namene solidarnosti, bodo to rej 21 % večja kar pomeni, da bomo v letu 1984 ob upoštevanju ostalih manjših obveznosti od hodkov lai.fc*) namenih za nakup solidarnostnih stanovanj 11 500 000,00 din siedstev, kar pomeni nakup 5 dvosobnih stanovanj v približni izmen 300 m . po izhodiščni ceni 38 000,00 din za m . Ne glede na zvezni odlok o zamrznitvi cen, naj bi v letu 1984 povečali stanarine skladno s pnpo ročili in stališči republiške skupščine Povečanje stanarin bo v letu 1984 takšno, da bomo dosegli 0,75 % programirane stanarine, ki jo mora posa mezna SSS doseči v letu 1985. s tem da bo amottizacija v stananni najmanj v višini 0,6 % revalorizirane vrednosti Ob tem povečanju, ki bo sigurno večji kot je bil planiran po samouprav nem sporazumu o prehodu na ekonomske stanarine, bo več imetnikov v položaju, ko bo de janska stanarina večja od znosne stanarine, zato planiramo v letu 1984 tudi več sredstev za delno nadomeščanje stanarin 160 000 00 din
Tudi sredstva vzajemnosti so planirana za 21 % večje, kar pomeni da bomo v letu 1984 zbrali na računu pri LB SKB Ljubljana 8 712 000,00 din Ta sredstva bodo namenjena
za kreditiranje gradnje, nakupa in pienove sta novanj in stanovanjskih hiš v individualni in druž beni lastnini Razmeije sredstev naj bi bilo 60 % proti 40 % v korist družbene, odvisno pa bo še od zbianih podatkov o potrebah v delovnih organizacijah
Od vsebinskih podiočij bomo delo skupščine usmenli na tista podiočja, ki jih v letu 1983 ms mo dokončno tazrešili To so predvsem vprašanja v zvezi z vzdrževanjem stanovanj, saj mora mo v letu 1984 sprejeti nov dogovor za opravlja nje vzdrževalnih del ter sprejeti sporazum o usk lajevanju planov vseh udeležencev stanovanjske gradnje Skupaj z občinskim sindikalnim svetom bomo  pripravili  analizo  usklajenosti planov TOZD in DS s planom samoupravne stanovanj ske skupnosti in usklajenosti s pozitivno zako nodajo Še nadalje bomo aktivno delovali tudi na področju vsebine dela skupnosti stanovalcev in njihove samoupravne organiziranosti Prav tako bomo skupaj z družbenopolitično skupnostjo morali izpeljati dogovor o nadaljnji gradnji sta novanj v soseski S-1 za Naiodnim domom gle de na probleme, ki so se pojavili v letu 1983 (za mujanje rokov gradnje, način gradnje, odnos investitor kupec itd)
2. Samoupravna komunalno interesna skupnost
Za leto 1984 ne predvidevamo uvajanje novih virov financiranja komunalnih dejavnosti in ostanejo isti in v istem odstotku kot v letu 1983 Glede na resolucijske usmeritve občine Logatec v letu 1984 predvidevamo, da bodo sredstva za osebne dohodke porasla za 21 % napram letu 1983 Ker so vsi prihodki za komunalne dejav nosti v soodvisnosti od porasta sredstev za osebne dohodke, planiramo 21 % večji pritok sredstev za komunalne dejavnosti v letu 1984
1 Sredstva za skupno komunalno rabo v visim 1 % iz dohodka od osnove BOD po sporazumu
......................................................................... 8 500 000 din
Namen porabe teh sredstev v letu 1984 bo Isti kot v letu 1983.
2. Sredstva za komunalno urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč - osnovni viri
- po sporazumu 1 % iz dohodka od osnove BOD za komunal opremo stavb zemljišč
8 500000 din
- nadomestilo za uporabo stavb zemljišča
1 200 000 din
SKUPAJ............................................. 9.700.000 din
K tem sredstvom planiramo še dodatne vire:
- del sredstev skupne komunalne rabe in del sredstev skupnosti KS .................. 2000.000 din
- dodatni prispevki OZD ............. 1 410.000 din
- prispevki občanov in ................... 1.455.000 din
- premostitveni kredit LB, ki bi ga vrnili iz sredstev leta 1985 ............................... 3 500 000 din
SKUPAJ ............................................ 18.065 000 din
PORABA SREDSTEV
Celotna komunalna oprema poslovitvenega prostora v KS Naklo ......................... 3256.000 din
- komunalna ureditev in položitev asfalta na Vodovodni cesti, del ulice Čevica. Potoški cesti, Ulici talcev, Bred, Režlški cesti (del), odcepu Gorenjske ceste .............................. 11.910 000 din
- komunalna ureditev in položitev asfalta priključkov Gubčeve in Titove ceste na cesto M -10 ter ureditev prostorov pred Skrijem in Mus-cem .............................................................. 2.000 000 din
OPOMBA Ta ureditev je pogojena z ureditvijo počasnega pasu ob cesti M - 10 od Postaje milice do Klama iz sredstev samoprispevka
- drugi stroški in projekti .................. 899.000 din
SKUPAJ ............................................. 18.065.000 din
3. Dodatni prispevki OZD za modernizacijo ulic
Predsedstvo SKIS je na seji dne 23 11 1983 sprejelo predlog, da tudi organizacije združene ga dela še dodatno prispevajo svoj delež sred stev v primerih, ko se modernizira ulica mimo objekta v katerem ima posamezna OZD svojo poslovno dejavnost Ti prispevki bi v letu 1984 znašali;
1 Za modernizacijo ulice BROD
- KLI za poslovni objekt na Brodu
500.000 din
- GRADNIK ................................................ 400.000 din
2 Za ureditev prostora pred Muscem in novo trgovino Mercatorja
- KONFEKCIJA za poslovni objekt na Cevici
100 000 din
- MERCATOR za poslovni objekt na Tržaški
50 000 din
3 Ureditev prostora pred Skrijem
- ALPINA ŽIRI za poslovalnico pri Škrlju
100 000 din
4. Prostor pred šolo Edvarda Kardelja v KS Tabor
- osnovna šola EK ................................. 160 000 din
5 Odcep Režiške ceste
- Gozdno gospodarstvo za odcep goznde ceste od Režijske ceste ................................... 100 000 din
SKUPAJ ................................................ 1 410000 din
V kolikor organizacije združenega dela ne bodo prispevale predvidenih sredstev bo potrebno plan SKIS za leto 1984 skrčiti
CESTNO GOSPODARSTVO
Na območju občine Logatec je kategoriziranih:
- regionalne ceste 41.965 km
- lokalne ceste 34 980 km
SKUPAJ
76 945 km
SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE TEH CEST
Po ključu, ki ga je sprejela Skupnost za ceste Slovenije na seji dne 28. 12. 1983, dobi občina Logatec 0,80839 % od vseh zbranih sredstev namenjenih za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest v SRS Ta sredstva so namenjena izključno za enostavno reprodukcijo v cestnem gospo darstvu Sredstva za razširjeno reprodukcijo (novogradnjo cest) pa še naprej ostajajo v pristojnosti Skupnosti za ceste Slovenije Prihodki sredstev od pogonskega goriva in taks na motorna vozrla (cestnine)     15 489 444 din
Odhodki
Vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest ter zini ska služba ............................................. 15.489 444 din
SREDSTVA SKUPNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Prihodki
Prispevek 0,5 % iz dohodka od osnove BOD po sporazumu ............................................... 4.000.000 din
Poraba:
1 Prispevek za sanacijo vodovodov v Hotedršici in Rovtah ...................................................... 500.000 din
2. Prispevek za modernizacijo ulic v KS Naklo in Tabor.......................................................... 1 000 000 din
3. Nakazilo sredstev krajevnim skupnostim na podlagi sklepa Skupnosti KS       2 500000 din
SKUPAJ ................................................ 4 000 000 din
3. Kmetijsko zemljiška skupnost
Kmetijsko zemljiška skupnost Logatec bo v okviru svojih nalog in pristojnosti v letu 1984 iz vršila naslednje naloge;
1. Na področju izvajanja programa agrarnih operacij
- v sodelovanju s pospeševalno službo KZ Logatec bo izdelan projekt za ureditev skupnega pašnika na Režišah (37 ha) m v sodelovanju s pospeševalno službo Mercator KGZ Sora Žiri bo izdelan projekt agromelioracij na desetih kmetijah na področju Vrha, Hlevnega vrha m Hleviš Sredstva za izvedbo obeh nalog so zago tovljena pri Zvezi KZS Slovenije, k izvedbi del pa se pristopi spomladi,
- pripravili bomo program čiščenja mreže me lioracijskih jarkov, ki že obstajajo na planinskem polju. Dela bo izvedla in financirala OVS Ljublja niča - Sava do začetka vegetacije,
- v sklopu programa OVS Ljubljanica - Sava bo izdelana teh dokumentacija za ureditev po toka Logaščica od gradu do Lokve, kot glavne ga odvodnika melioracijskega območja Sred stva za izdelavo projekta bo zagotovila KZS in bo izdelan do junija 1984,
v letu 1984 bomo nadaljevali z izvajanjem malih melioracij,
izdelali strokovno oceno o možnostih hidromelioracij v dolini Rovtarice,
- pripravili in sprejeli strožje ukrepe glede intenzivne obdelave zemljišč kmetijskega zemljis kega sklada
2. Za zagotavljanje boljše obdelanosti kmetijskih zemljšč bodo izvedene sledeče aktivnosti:
- do konca februarja 1984 bomo v sodelova nju z obema zadrugama opravili revizijo progra ma ukrepov za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje in izvajali ta program,
- sodelovali z vsemi lastniki zemljišč, ki so bili doslej evidentirani kot slabi obdelovalci in jim nudili strokovno pomo oz. ukrepali po 18. členu ZKZ v kolikor bi leti ravnali v nasprotju z našimi predlogi O stanju glede obdelanosti bomo ob veščah Zvezo KZS Slovenije in inšpekcijsko službo.
Spremljanje in vključevanje v promet s kmetijskimi zemljišči ostaja prioritetna naloga K/S V I. tromesečju bo KZS sodelovala pri pnpiavi ol pri spremembah in dopolnitvah zakonov s pod ročja kmetijstva. Konkretne spremembe s« predvidevajo na področju intenzivne obdelave Na podlagi Zakona o varstvu kmetijskih zemljlM pred spreminjanjem namembnosti bo KZS vztrajala pri doslednem izvajanju varstva k kmetijskih zemljišč.
V letu 1984 bo glede na zahteven program potrebno oživeti delo posameznih komisij določenih v statutu KZS in dokončno rešiti ludi pio blem financiranja
Poleg že naštetih nalog pa bo K/S izvajala v letu 1984 tudi vse tiste naloge, ki so določene \ zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zako nu o preživninskem varstvu
4. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom
Za leto 1984 ne načrtujemo nobenih novih virov za financiranje programa dejavnosti, prav tako pa tudi ne spreminjanja prispevne stopnje Na osnovi izhodišč in usmeritev planiramo nominalno rast sredstev za 21 % nasproti letu 1983, kar je seveda v odvisnosti od porasta sredSteH za osebno porabo
Tako naj bi zbrali za leto 1984 naslednja sred stva:
1 prenos sredstev iz leta 1983      72 981 din
2 prispevki iz dohodka na BOD po stopnji 0,5 iz
- gospodarstva .................................. 4 370 000- din
- negospodarstva .............................. 600 000 din
- civilno pravnih oseb 150.000 din
3 pris[)evek Zavarovalno skupnosti Inglav
440 000 dm
SKUPAJ ............................................. 5.632.981, din
Zbrana sredstva bodo po programu uporab1 Ijena za naslednje namene 1. za odplačilo anuitet (radijske zveze in intervencijska vozila) .............................. 2 000 000 din
2 financiranje programov dela Občinske gasilske zveze in GD ................................ 1 570 000 din
3. nabava manjkajoče opieme in
740.000 din
4. vzdrževanje opreme in nakup poti os materiS la ..................................................................... 260.000, dil"
5. financiranje regijskega centra za preprečeva nje in odstranjevanje posledic nevarnih snovi
200 000 din
6. stroški izobraževanja na rep ravni
200000 din
7 financiranje strokovnih služb    230 000 din
8 nabava goriva in maziva 180 000- din
9 drugi manjši funkcionalni izdatki ..........................
.......................................................................... 100 000, din
10 rezerva ................................................ 152 981 din
SKUPAJ ............................................. 5.632.981, di*
Ocenjujemo, da bo s planiranimi sredstvi možno realizirati program dela za leto 1984, razen primeru, če bi prišlo do večjih katastrofalnih požarov, ki bi terjali mnogo večjo porabo gasilni sredstev, goriva, ah celo odškodnin in nadomestil osebnega dohodka posameznim delavcem. Ki bi bih dalj časa angažirani pri požarnih intervencijah
SPLOŠNA PORABA
Izhodišča za splošno porabo za leto 1983 so bila, da lahko sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v občini porastejo za 10,7 % glede nS leto 1982. Glede na to je na začetku leta 1981 znašal dovoljen obseg sredstev 36 213.000 din Bih jja sta še dve bistveni spremembi v proračunu
davek od prometa proizvodov in storitev se združi na nivoju SRS, republika pa občim odstopi
določen delež od zbranega davka na območju občine Tako je bil delež za občino Logatec v za četku leta 1983 določen na višini 3 08%.
- ukinjen je bil davek na tovorna vozila
Priliv sredstev se je mesečno kontroliral s po močjo plana sredstev za splošne potrebe Primerjali so se planuani in dejanski prihodki De lanski prihodki niso smeli presegati planiranih
Dovoljena poraba za leto 1983 se je povečala z aneksom k družbenemu dogovoru o izvajanju Politike na področju splošne porabe na ravni ob C|n v SR Sloveniji v letu 1983
Ker se večina siedstev proračuna občine Lo gatec nameni za finansiranje z zakonom določe nih dejavnosti, je bilo možno povečati prihodke ža 4 %. To je bil največji možni odstotek poveča nia glede na aneks, ker se pač večina sredstev Proračuna nameni za finansiranje dejavnosti, določenih z zakonom in nimamo še drugih postavk v proračunu
Drugo povečanje je bilo možno še na osnovi dejstva, da je bila izteijavu davkov nad 95 % in je bl|o za ta znesek nad 95 % možno povečati pio račun
Da bi lahko pokrili vse proračunske odhodke seie povečal delež odstopljenega republiškega davka od prometa proizvodov od 3 08 % na '0.39%. Odstopljeni delež za leto 1983 je 2 603.245 din
Skupni prihodki ptoračuna za leto 1983 so znašali 44 248 320 din. od tega so izvirni prihod ki   39753388   din    Razporejeno   je bilo 42 579.400 din, razlika 1 668,920 pa se razdeli
razporejeno na posebno paitijo proračuna ........................................................................................ 97.317
- za intervencije v kmetijstvu in pioizvodnji hra ne................................................................................. 71.943
- za prenos v proračunu za.lelo 1984
1 499 660
SKUPAJ ............................................ 1 668 920
Glede na zvezni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom diužbenih siedstev DPS je SDK ugotovila, da se je pioračunska poraba v občini Logatec gibalu v planuaneni obsegu in da ni nobenih viškov
Izhodišča za leto 1984 so, da bi siedstva za splošno porabo porasla v globalu za 16.2 %
Ta limita pa ne velja za
- financiranje temeljnega sodišča, financiranje temeljnega javnega tožilstva,
- financiranje sodišča združenega dela, financiranje medobčinskih inšpekcijskih služb
in
- financiranje priznavalnin boicem NOV
Na ta način se poskuša Razrešiti perečo pro blematiko financiranja pravosodnih organov, medobčinskih inspekcijskih služb in pnznavalnin borcem NOV po menlih in kriterijih republiškega sekretariata za pravosodje in upravo in republiš kega komiteja za boice in vojaške invalide
Spremenjen je tudi delež, ki ga lepubhka od stopa občini, in sicer znaša za leto 1984 1 7.39 %
IZVRŠNI SVET
Predlog programa dela Občinske skupščine in njenih zborov v letu 1984
A TEME VSEBINSKEGA ZNAČAJA ' TRIMESEČJE
1 Uresničevanje ptoblematike zdravstvene Politike in dejavnosti v občini Logatec Gradivo Pripravijo predsedstvo OZS. delovna skupina in SSS SIS, objavljeno bo v prilogi Logaških novic
Nosilci razprave so delegacije - vodstva DPO ln samoupravni organi v TOZD in KS
Gradivo obravnavajo - sprejemajo ZZD, ZKS, ^PZ in kot 4 zbor skupščina zdravstvene skup nosti
2 Osnutek družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981-85
Gradivo pripravita izvršni svet in komite za °ER m DP
V predhodni obiavnavi gradiva sodelujejo občinska vodstva DPO, komisija za družbeno pla niranje, predsedstvo SO, IS SO in OO MGZ.
Gradivo obravnavalo in sprejemajo ZZD. ZKS m DPz.
3 Predlog družbenega plana občine Logatec za obdobje 1981-85
Gradivo pripravita izvršni svet in komite za ER m DP obravnavajo in sprejemajo pa ZZD. ZKS in DPZ
4 Predlog resolucije o uresničevanju družbenoekonomske politike v občini Logatec v letu 1984
Gradivo pripravita izvršni svet in komite za
tR in DP obravnavajo in sprejemajo pa ZZD, ZKS in DPZ.
» Ocena uresničevanja družbenega varstva otrok v občim Logatec
Gradivo pripravi predsedstvo skupnosti otroš kega varstva, delovna skupina in SSS SIS Ob lav'|eno bo v jinlogi Logaških novic
Delegacije v TOZD in KS organizirajo o gradi Vu Širšo razpravo
Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD. ZKS. DPZ Kot 4 zbor sodelujejo delegati skupščine otroškega varstva
6 Informacija o vsebini družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1984
Gradivo pripravi IS SO
Informacijo obravnavajo in se o njem oprede lijo ZZD, ZKS. DPZ.
7 Predlog programa dela skupščine občine in njenih zborov
Gradivo pripravijo sekretariat SO. predsed stvo SO, IS SO Objavljeno bo v prilogi Logaških novic
Gradivo obravnavajo in sprejemajo ZZD. ZKS. DPZ
8 Ocena stanja gostinske in turistične dejav nosti v občini Logatec ter nadaljnje razvojne možnosti in usmeritve
Gradivo pripravi komite za DER in DP
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo IS SO. OZD s področja gostinstva in turizma. OZLO - sekcija za gostinstvo, KO za društva pri OK SZDL
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic, obravnavano in sprejemajo pa ga ZZD, ZKS DPZ
II TRIMESEČJE
1 Analiza rezultatov poslovanja OZD s področja gospodarstva in negospodarstva v letu 1983
Gradivo pripravi komite za DER in DP
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO, IS SO, občinska vodstva DPO in OO MGZ
Povzetek iz poročil ZR OZD s področja gospodarstva in negospodarstva v letu 1983 bo objavljen v prilogi Logaških novic
2 Stanje in problematika vzgojnoizobraževal-ne dejavnosti v občini Logatec
Gradivo pripravijo predsedstvo OIS, delovna skupina in SSS-SIS
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO. občinska vodstva DPO. Izobra ževalna skupnosl Logatec
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic obravnavajo in sprejmejo pa ga ZZD, ZKS. DPZ in kot 4 zbor skupščina izobraževalne skupnosti
3 Ocena in delovanje kmetijsko-zemljiške skupnosti Logatec in kmetijske pospeševalne skupnosti
Gradivo pripravijo IO KZS, strokovna služba KZS in kmetijska pospeševalna služba
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo občinska vodstva DPO, predsedstvo SO, 00 MGZ. Kmetijsko zemljiška skupnost Logatec
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic obravnavajo in sprejemajo ga ZZD. ZKS, DPZ
4 Analiza rezultatov poslovanja OZD s področja gospodarstva v I trimesečju 1984
Gradivo pripravi komite za DER in DP
V predhodni obravnavi gradiva sodeluje IS SO, predsedstvo SO, občinska vodstva DPO in OO MGZ
Gradivo obravnavajo in sprejemajo ZZD. ZKS, DPZ
5 Ocena gibanja zaposlovanja delavcev v občini Logatec v letu 1983
Gradivo pripravi Skupnost za zaposlovanje Logatec
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo IS SO, predsedstvo SO. občinska vodstva DPO. 00 MGZ
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD, ZKS, DPZ
6 Ocena delovanja delegatskega sistema Gradivo pripravi delovna skupina pri predsed
stvu SO
Objavljeno bo v Logaških novicah Gradivo obravnavajo in sprejemajo ZZD, ZKS DPZ
III TRIMESEČJE
1 Zazidalni načrt za mestno naselje Logatec Gradivo pripravita KCS in Gradnik Logatec
V predhodni obravnavi gradiva sodelujeta predsedstvo SO in IS SO Javno razpravo organizirata KK SZDL Naklo in Tabor skupaj s KS
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic
Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD. ZKS. DPZ
2 Problematika dela na področju kulturne dejavnosti in materialno stanje kulturnih objektov v občini Logatec
Gradivo pripravijo predsedstvo OKS. delovna skupina in SSS-SIS
V predhodni obravnavi gradiva sodeluje pred sedstvo SO, občinska vodstva DPO. organizaci je s področja kulture v občim
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD. ZKS DPZ in kot 4 zbor skupščina kulturne skupnosti
3 Analiza rezultatov poslovanja OZD s pod ročja gospodarstva in negospodarstva v I polletju 1984
Gradivo pripravi komite za DER in DP
V obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO, IS SO, 00 MGZ in občinska vodstva DPO
Gradivo obravnavajo in sprejemajo ZZD. ZKS DPZ
IV TRIMESEČJE
1 Ocena   rezultati uvedbe enotne - skupne evidence prejemnikov socialno vrastvenih po moči
Gradivo pripravi SSS-SIS ob pomoči organov Skupnosti za socialno skrbstvo Logatec, SOV. zaposlovanje in stanovanjsko gospodarstvo
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO, občinska vodstva DPO, IS SO in skupščine SIS, ki sestavl|a|o Skupnost socialnega varstva Logatec Gradivo bo ob|avl|eno v prilogi Logaških novic
Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD, ZKS, DPZ skupaj s skupščino SV
2 Analiza stanja na področju stanovanjskega gospodarstva in ocena o uveljavljanju stanovanjske politike
Gradivo pripravi Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO, IS SO, občinska vodstva DPO
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških no vic
Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD, ZKS, DPZ
3 Ocena gibanja zaposlovanja delavcev v občini Logatec v prvem polletju 1984
Gradivo pripravi Skupnost za zaposlovanje Logatec.
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO, IS. SO, 00 MGZ m občinska vodstva DPO
Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD. ZKS. DPZ
4 Analiza rezultatov poslovanja OZD s pod ročja gospodarstva v 9 mesecih leta 1984
Gradivo pripravi komite za DER in DP
V predhodni obravnavi gradiva sodelujejo predsedstvo SO. IS SO, OO MGZ in občinska vodstva DPO
Gradivo obravnavajo ZZD. ZKS. DPZ.
5. Ocena in nadaljnje usmeritve mladinskega prostovoljnega dela v občini
Gradivo pripravi OK ZSMS Objavljeno bo v prilogi Logaških novic
Obravnavajo in sprejemajo ga ZZD. ZKS, DPZ
B POROČILA ORGANOV, SKUPNOSTI IN OSTALIH SUBJEKTOV
Poročila so našteta v vsebinsko povezanem pomenu Predlagamo, da bi na posameznih skupščinah obravnavali le po nekaj poročil Tako bi se delegati lahko temeljiteje seznanili s posredovano problematiko Vsa poročila obrav navajo in sprejemajo vsi trije zbori (ZZD. ZKS, DPZ)
I TRIMESEČJE
1 Poročilo o izvršitvi programa dela občinske skupščine in njenih organov v letu 1984 (pripravi predsedstvo SO, sekretariat SO in IS SO)
2 Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov v letu 1983 in program dela za leto 1984
(pripravi izvršni svet in upravni organi)
3 Poročilo o delu komisij občinske skupščine v letu 1983 in program dela za leto 1984
(pripravijo komisije občinske skupščine)
4 Poročilo o delu obrambnih struktur v letu 1983 na področju SLO in DS
(pripravi svet za LOVDS)
5 Poročilo o združevanju in porabi sredstev za gradnjo, financiranje in vzdrževanje zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov
(pripravi OŠ CZ)
6 Poročilo o delu Temeljnega sodišča v Lj Enote na Vrhniki za leto 1983
(pripravi T^> Ljubljana - Enota Vrhnika)
7 Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - Enota na Vrhniki za leto 1983 (pripravi Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani -Enota na Vrhniki)
8 Poročilo o delu Občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1983
(pripravi Obč javno pravobranilstvo v L) )
9 Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1983
(pripravi družbeni pravobranilec samouprav Ijanja)
10 Poročilo o delu medobčinskega inšpektorata za leto 1983
(pripravi medobčinski inšpektorat)
1 1 Poročilo o delu Sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1983
(pripravi Sodišče združenega dela v Ljubljani)
12. Poročilo Postaje milice Logatec o delu za leto 1983
(pripravi Postaja milice Logatec)
13. Poročilo o delu organa za kaznovanje prekrškov za leto 1983
(pripravi organ za kaznovanje prekrškov)
14 Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Logatec v letu 1983
(pripravi kadrovska služba)
15 Poročilo o delu skupin delegatov za zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine za leto 1983
(pripravi skupina delegatov za ZO in ZZD) Predlagamo, da se poročila obravnavajo na
treh skupščinah, in sicer poročila pod štev 1,2.
3, 14 in 15 na eni seji. na drugi seji poročila pod
štev 4 . 5. 11 . 12 in 13. na tretji seji pa poročila
pod štev 6. 7, 8, 9 in 10 Predvidevamo, da bodo na ta način poročila
obravnavana z večjo zavzetostjo
II trimesečje
1 Poročilo o izvajanju programa samoprispevka v obdobju 1981-1985 za leto 1983
(pripravi izvršni odbor samoprispevka) Poročilo bo objavljeno v prilogi Logaških novic.
2 Poročilo o delu KCS za leto 1983 in program dela za leto 1984
(pripravi Komunalno cestna skupnost Logatec)
Poročilo bo objavljeno v prilogi Logaških novic.
3 Poročilo o delu Samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec za leto 1983 in program dela za leto 1984 (pripravi SSS)
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic
4 Poročilo o delu Kmetijsko zemljiške skupnosti Logatec v letu 1983 in program dela za leto 1984 (pripravi Kmetijsko zemljiška skup nost Logatec)
5. Poročilo o delu Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu Logatec v letu 1983 in program dela za leto 1984
(pripravi Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu Logatec)
6 Poročilo o delu Skupnosti za varstvo pred požarom Logatec v letu 1983 in program dela za leto 1964 (pripravi Skupnost za vars tvo pred požarom Logatec)
7 Poročilo delegatov SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ o delu v letu 1983 (pripravi skupina delegatov SRS)
Predlagamo, da se poročila pod št 1 , 2. in 3 obravnavajo na eni seji, ostala štiri poročila pa na drugi seji
IV TRIMESEČJE
1 Poročilo o izvajanju poklicnega usmerjanja v občini Logatec (pripravi Skupnost za zaposlo vanje Logatec)
2 Poročilo o izvajanju štipendijske polit i k f; v občini Logatec (pripravi Skupnost za zaposlovanje Logatec in kadrovska služba)
Vsa poročila obravnavajo vsi trije zbori
C OSNUTKI IN PREDLOGI ODLOKOV
Večina odlokov se sprejema po dvofaznem postopku V osnutku programa so našteti le odloki, ki se praviloma sprejemajo vsako leto Ker pa je sprejemanje odlokov odvisno tudi od sprejetja zakonov na republiški ravni je težko vnaprej predvideti vse odloke, ki bodo v letu 1984 sprejeti.
I. TRIMESEČJE
1 Osnutek m predlog odloka o proračunu ob čine Logatec za leto 1984 (pripravi komite za DER in DP)
2 Osntutek in predlog odloka o uvedbi |in spevka za razširjeno reprodukcijo vodooskrbe v Logatcu (pripravi Gradnik)
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških no-
vic.
3 Osnutek in predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o odvozu smeti in odpadkov (pripravi Gradnik)
4 Osnutek in predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (pripravi komite za DER in DP)
Gradivo bo objavljeno v prilogi Logaških novic
5 Predlog odloka o pokopališkem redu in pogrebni svečanosti v občini Logatec (pripravi oddelek za občo upravo in družbene službe)
6 Predlog odloka o hišnem redu (pripravi SSS)
Vse naštete odloke sprejemata ZZD in ZKS
II TRIMESEČJE
1 Osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Logatec (pripravi OŠ CZ)
2 Osnutek in predlog odloka o kategorizaciji cest (pripravi KCS)
3. Osnutek in predlog odloka o gradnji objek tov v varstvenem pasu ceste (pripravi KCS)
4 Osnutek in predlog odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v uporabo investitorjem (pripravi KCS)
5. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1983 (pripravi uprava za družbene prihodke)
6 Osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev kmetij (pripravi KZS)
Vse odloke sprejemata ZZD in ZKS. prvi odlok tudi DPZ
IV TRIMESEČJE
1. Osnutek in predlog odloka o davkih občanov (pripravi uprava za družbene prihodke)
2 Osnutek in predlog odloka o davku na pro met proizvodov in od plačil za storitve (pripravi uprava za družbene prihodke)
3 Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Logatec za leto 1984 (pripravi komite za DER in DP)
4 Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Logatec v letu 1985 (pripravi komite za DER in DP)
O vseh osnutkih in predlogih razpravljata in jih sprejemata ZZD in ZKS
OBRAZLOŽITEV
Občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo v začetku leta program svoiega dela zaradi zagotovitve načrtnosti in kontinuitete delovanja ter skladnosti in izvajanja sprejetih temeljnih družbenih dokumentov m predpisov
Pri predlogu programa so upoštevane vse pripombe na osnutek
Kot najvišji organ oblasti v občini bo občinska skupščina obravanala in sprejela skladno s pro-j gramom svojega dela predpise, ki jih narekuj«' zvezna ali republiška zakonodaja, ter stanje na posameznih področjih v občini
Občinska skupščina kot organ samoupravljanja v občini pa bo obravnavala posamezna družbenoekonomska področja ter določena vpraša-] nja m zadeve, ki jih je potrebno razrešiti ali sprejeti temeljno usmeritev za delovanje
V predlogu dela občinske skupščine in njen*] zborov smo zajeli vse tiste predpise oziroma zadeve, katerih obravnavo m sprejem so predlagali upravni organi, izvršni svet, samoupravne mte-resne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva in drugi To pa še ne pomeni, da, smo zajeli vse bistvene stvari, ki bi se morale1 obravnavati na občinski skupščini
SEKRETARIAT SO in iS