IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX, oktober 2016, str. 40 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/IX oktober 2016 IRDO MOZAIK Dr. Martina Rauter Str. 4 »Lokalna skupnost bi lahko bila promotor družbene odgovorno-sti.« Foto: FreeImages.com/Ned Horton Str. 9 Na slovensko nagrado za družbe-no odgovornost prispelo 24 vlog. Kdo bo prejemnik na- grade HORSU 2016? Str. 26 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor Konferenca za telo in duha: zdravje in varnost kot skupni interes delodajalca in delojemalca –NI POSLOVNEGA USPEHA BREZ ZDRAVJA in delavnice. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 4 IRDO intervju — dr. Martina Rauter 9 Horus 2016 14 Mladi, podjetništvo in DO 17 Pakt za mlade 19 DO v Sloveniji 22 Pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. 26 2. Festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor 28 DO v Evropi in po svetu 30 Dogodki in konference 32 Razpisi in priložnosti 34 Trilogija: Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Na razpis za Slovensko nagrado za dru-žbeno odgovornost HORUS 2016 je do 19. oktobra 2016, ko se je razpis zakljucil, prispelo 24 vlog. »Ko se podjetje odloci sodelovati na razpisu za nagrado Horus, je veckrat nagrajeno. Prvic tako, da dejan-sko zbere vse, kar v podjetju pocnejo dru-žbeno odgovornega v en sam dokument. Ob raziskovanju tega se med seboj pove-žejo osebe iz razlicnih oddelkov in tako že posredno oblikujejo projektno skupino. Ta analizira dosedanje delo podjetja na podrocju družbene odgovornosti in se sproti uci, kaj še bi lahko v podjetju poce-li. V procesu analize že nastaja zapis o strategiji podjetja na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki ga kasneje podjetje lahko preoblikuje v jasno definirano strategijo na tem podro-cju,« o postopku priprave vloge na razpis pojasnjuje direktorica inštituta IRDO, mag. Anita Hrast. »Zato so za nas nagra-jenci že vsi, ki se prijave na razpis za na-grado Horus lotijo,« še dodaja Hrastova. »Rezultat takšnega dela podjetij, zavo-dov, torej vseh organizacij, tudi javnih, je prijava na razpis za nagrado Horus, dejan-sko pa so si nagrado ustvarili že sami. Z analiziranjem podjetja, povezovanjem in hkrati ucenjem o družbeni odgovornosti ter trajnostnem razvoju so se veliko nau-cili, pridobili nove ideje, vpoglede v delo-vanje samega podjetja in možnosti za nadaljnji razvoj ter izboljšave. Zato je na-grada Horus vec kot samo nagrada, je priznanje za opravljeno delo. Je tudi na-grada, ki podjetje uci, hkrati pa mu omo-goca, da se z vloženim trudom samo sebe nagradi, po drugi strani pa pridobi tudi javno priznanje in dejansko nagrado, umetniško delo akademskega kiparja Marka Pogacnika in njegove žene Mari-ke,« o nagradi rad poudari zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno organizacijskega odbora nagrade Horus. Kdo bo letošnji prejemnik Slovenske na-grade za družbeno odgovornost HORUS 2016? To bo znano v zacetku decembra 2016. Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Intervju dr. Martina Rauter str. Dr. Martina Rauter, doktorica sociologije, že od leta 2008 opravlja funkcijo višje svetovalke za mladino na Uradu za kulturo in mladino Mestne obcine Maribor (MOM), prav tako pa je clanica komisije za mladinska vprašanja MOM o družbeni odgovornosti , o vlogi lokalnih skupnosti in drža-ve. Leto je naokrog in 16.11.2016 bo potekal že 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Organizatorji pripravlja-jo KONFERENCA za podjetja ZDRAV CLOVEK = ZDRAVO PODJETJE = ZDRAVA DRUŽBA. Konferenca za telo in duha: zdravje in varnost kot skupni interes delodajalca in delo-jemalca – NI POSLOVNEGA USPEHA BREZ ZDRAVJA. Sledi-le pa bodo še DELAVNICE (KA)ko dvignem sebe, (DA) dvig-nem tebe (Maribor) za samorazvoj, za dvig telesa in duha. Horus 2016 str. 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor str. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016 je do 19. oktobra 2016, ko se je razpis zakljucil, prispelo 24 vlog. Nagrada Horus sodelujocim ne predstavlja le nagrade, temvec predvsem ucni proces in samoanalizo stanja na podrocju družbene odgovornosti pravne osebe. Zmagovalci bodo znani v zacetku decem-bra 2016. Kako vi razumete družbeno odgovornost? Kot nekaj nujno potrebnega trenutno v našem okolju. Sploh pri delu v lokalni skupnosti. Dru-žbena odgovornost v kontekstu vkljucevanja vseh deležnikov in omogocanja vsakemu od njih izražanje sebe za doseganje skupnih družbenih ciljev. Ali poznate kakšne mreže, ki delujejo na po-drocju družbene odgovornosti ali pa na podro-cju mladine v lokalnem okolju ali širše? Kot mrežo najbolj poznam mariborski Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Drugace pa na podrocju mladine že na splošno spodbujamo mreženje skozi razpise, kjer pac pricakujemo sodelovanje razlicnih organizacij za sledenje ci-ljem, zapisanih v strateških dokumentih na po-drocju mladine. Kako pa vi kot lokalna skupnost podpirate de-lovanje takšnih mrež? S sofinanciranjem preko javnih razpisov v glav-nem. Potem s pridobivanjem tudi evropskih projektov, v glavnem to. Kako pa delujejo te mreže v lokalnem okolju, kakšne so vaše izkušnje na podrocju mladine, recimo, ker je to vaše podrocje dela? Za moje pojme je še vedno prevec individualne- ga pristopa, da se ljudje povezujejo z namenom reševanja posamicne naloge. Drugace pa … ka-ko bi to lahko rekla…, da dejansko tisti pravi uspešni pristop se pa potem takoj vidi, ko je posredi dolgorocnejša vizija in pa upoštevanje širšega socialnega konteksta. Kako pa se formirajo takšne mreže, recimo na mladinskem podrocju? Kako se formirajo? V bistvu tako, kot sem rekla, preko že razpisnih pogojev. Potem pa predvsem na podlagi nekih osebnih prepoznanj. Ene bolj-še funkcionirajo… Na podlagi podobnih izku-šenj in na podlagi podobnih želenj. Kdo pa so clani takšnih mrež? V Mariboru na primer nevladne organizacije, od Infopeke, Zavoda PIP, Centra za pomoc mla-dim… v glavnem so nevladne organizacije. V pri-meru, kadar je pa to lokalna skupnost, pa stopi-mo tudi v podrocje vladnih organizacij, to so pa potem univerza, zavod za zaposlovanje in razlic-ni inštituti. Namen, zaradi katerega se združujejo so lahko torej prijave na razpise, ali pa tudi kakšna dru-ga poslanstva? Ja, zdaj recimo… reševanje problematike… Ka-dar je tu vprašanje skupne problematike, je zelo dobrodošlo ustvarjanje teh celic. Nam je to pr-vic uspelo ravno preko razpisa Urbact…, ko smo preko evropskega razpisa formirali lokalno pod-porno skupino. V bistvu bi se na tak nacin mora-lo povezovati v vseh primerih odprtih vprašanj. Povezovati pac vse deležnike v mestu, ki se s to temo ukvarjajo. In potem pac dobiti razlicno perspektivo. Kdo pa naj bi bil koordinator takšnih mrež? Odvisno, kdo se s problematiko ukvarja. Pri nas gre gotovo za reševanje lokalnih problemov, to se pravi v tem primeru, ko rešujemo lokalne probleme, absolutno lokalna skupnost. Morda pa pogrešamo to, da v glavnem mi to nalogo že delamo, medtem ko zelo malokdaj dobimo pa poziv od drugih vladnih ali tudi nevladnih za sodelovanje pri reševanju problematike. Kako dolgo pa takšne mreže po nastanku de-lujejo, kakšne so vaše izkušnje? Organizirano delujejo, dokler je skupni interes. Dokler je nekaj, kar je potrebno rešiti. Potem pa se tu ustvari še dialog ena na ena znotraj teh mrež. Naceloma, dokler so ljudje v istih in-stitucijah, sodelovanje ostaja. Pac, se intenzivi-ra, potem se malo manj intenzivira, potem se posamezniki povežejo… v glavnem to je to. In rezultat delovanja teh mrež je…? Absolutno boljši kot individualno reševanje problematike. Rezultat je potem uresnicitev neke rešitve za nek problema ali…? Ja, recimo v našem primeru, ce govorimo o mreži kot komisija za mladinska vprašanja, je bil rezultat absolutno boljši, kot pa, ce bi se vsak posamezno s tem ukvarjal. Tako da je ab-solutno uresnicitev…, potem pac malo energija poide, energija se najde… jasen cilj mora biti. In akcija potem tudi verjetno? Ja. Zakaj pa nekatere mreže recimo odmrejo? Zakaj pa nekatere mreže odmrejo… Morebiti zato, ker je akcija zakljucena, morebiti zato, ker ni skupnega interesa, morebiti zato, ker ni kon-kretne koordinacije in ustrezne koordinacije. Ali se zgodi tudi, da se kakšna rešitev potem institucionalizira iz takšne mreže, npr. v pro-gram, v projekt…? Ja, v našem primeru absolutno. V našem pri-meru je ta mreža iz Urbacta šla v lokalni pro-gram mladih. Tako da, to mora biti cilj. Imple-mentacija rezultatov v nadaljnje strategije. Ta lokalni program mladih je potem potrdila mestna obcina…? Obcinski svet. Obcinski svet in je sedaj to pac potrjen program do leta 2021, nastal je pa kot rezultat mreže, ki se ukvarja z zaposlovanjem mladih v lokalni skupnosti. In ta mreža je sedaj zamrla, ker je bil cilj dose-žen? V bistvu, cilj je bil dosežen, mreža pa bo zaživela zdaj spet, ko smo dobili še sredstva za to. Sedaj cakamo tudi kadrovsko okrepitev…. Recimo, zakaj je zamrla mreža v enem trenutku? Ravno zaradi kadrovske podhranjenosti. Ampak to imamo namen oživiti. Se pravi, mreže je mogoce ponovno oživiti z nekim novim namenom? Ja, ja… ne, v bistvu namen bo isti. Samo zaceti je potrebno spet delati na mreži. Kako pa je to na nacionalni ravni? Verjetno po-dobno? Imamo razlicne komisije, ki pac delujejo same po sebi oz. pac kot zapisano v razlicnih zakonih in odlokih. Drugace pa bi jaz rekla, da je podob-no, ampak veliko premalo je tega. Kako pa se recimo mladi organizirajo dandanes v družbi, kakšne so vaše izkušnje, se radi zdru-žujejo v mrežah ali raje 'solirajo'? Za moje pojme je prevec individualizma še pov-sod. Ampak, sedaj… jaz imam pac vpogled v lo-kalni svet mladinskih skupnosti, kjer se že po svoji osnovi zorganizirajo. Ampak locimo orga-nizirano, pa neorganizirano mladino. Organizi-rana mladina itak pride do teh nevladnih orga-nizacij v lokalni skupnosti in se potem tam mre-žijo, ne. Medtem ko vse prevelik je delež te ne-organizirane mladine za moje pojme, ki je pac prevec obremenjena z ucnim procesom in vse premalo vpeta v podobne mreže. Kako pa se financirajo recimo mladinske mre-že? V našem primeru se financirajo preko bazicnih društev, zavodov. Recimo lokalni mladinski svet je direktno financiran. Medtem, ko za neorgani-zirane mlade nimamo vzvoda za financiranje. Smo poskusili s financiranjem neorganiziranih mladih, ampak zaenkrat še ni napredka. To pomeni neorganiziranih mladih…, se pravi neformalnih skupin, da morajo imeti formalno obliko delovanja..? Tako. En tak nacin je Banka idej, kar vodi naš javni zavod, kjer so se lahko posamezniki, neor-ganizirane skupine mladih, prijavili s svojim projektom. To je recimo primer financiranja. Recimo, da si ena skupina mladih zaželi izpeljati en projekt, pa niso clani kakšnega društva ali zavoda, so imeli preko javnega zavoda projekt Banka idej in so se prijavili. Preko javnega zavo-da MKC. Kako bi pa vi ocenili stanje družbene odgovor-nosti podjetij v Sloveniji? Na splošno ocenjujem stanje družbene odgo-vornosti v Sloveniji na še zelo nizkem nivoju. Tako, da iz tega konteksta ne izvzemam niti podjetij. Mislim, da bi vsi lahko naredili veliko vec, kot se sedaj pocne. Kaj pa bi lahko naredila lokalna skupnost, da bi lahko bilo vec družbene odgovornosti? Lokalna skupnost bi lahko bila promotor dru-žbene odgovornosti, ne pa da je kontra. Tako da… Mislim, da bi lokalna skupnost lahko sama nudila veliko podporo razvoju družbene odgo-vornosti. Bodisi z akcijami, bodisi s podpira-njem, predvsem pa z dobrim zgledom. Kakšen bi bil pravi nacin komuniciranja oz. do-stopa do lokalne skupnosti in podjetij, da bi ponotranjile idejo o družbeni odgovornosti in jo potem tudi uresnicevale skozi svoje institu-cije in akcije v praksi? Ja, pri vsem tem je treba biti izjemno vztrajen, se zavedati, da se po navadi stvari premaknejo po dolgotrajnem postopku. Tako, da je treba pac pri tem vztrajati. V primeru nepravilnosti o tem opozarjati, morda ne negativno, ampak s primerom, kako bi se dalo narediti drugace. Se prijavljati na razpise, širiti idejo o družbeni od-govornosti, predvsem pa spremljati, kaj je prav in kaj narobe. Kaj pa menite o dejstvu, da Slovenija še nima nacionalne strategije družbene odgovornosti, vsaj za podjetja? Da je to to, o cemer govorim. Da je v bistvu morda to podrocje komu še v korist, zaradi te-ga, ker pac potem to ni pokrito in se lahko dela, tako kot se dela. Te stvari bi nam pocasi morale postati same po sebi umevne. Kdo na nacionalnem nivoju pa je odgovoren za to, da Slovenija ima ali pa nima takšne strate-gije? Družbene odgovornosti? Za moje pojme bi tu že lahko naredila najvec komisija za preprecevanje korupcije, potem pa… ne vem, katero bi bilo pristojno ministrstvo. Vsekakor mora strategijo družbene odgovornosti zagovarjati tako predse-dnik, kot premier. Na katero ministrstvo se to locira je še najmanj pomembna zadeva. Lahko spada v resor dela, sociale, lahko spada v zna-nost, razvoj… Vsekakor pa bi morala biti to biblija Komisije za preprecevanje korupcije. Kdo pa naj bi sodeloval pri pripravi takšne strategije? Mislim, da bi morali vodilni dolociti resor, po-tem pa bi morali po nekem integrativnem pri-stopu pac v ta odlocilni resor povabiti vso zain-teresirano javnost. Jasno, nek osnutek se naredi znotraj resorja, potem se pa povabi zainteresi-rano javnost k možnosti podajanja pripomb. Zainteresirana javnost, se pravi vec razlicnih deležnikov? Verjetno je mišljeno gospodar- stvo, civilna družba… Tako, tako…in vladne, nevladne organizacije, tudi zainteresirani posamezniki. Kakšna pa je po vašem mnenju prihodnost Slovenije na podrocju družbene odgovornosti in razvoja mladine? Mislim da, ce ne drugega, nas bo življenje prisi-lilo, da bomo zaceli razmišljati o svojih potezah in da bo vedno vec ljudi sledilo temu zapisane-mu. To so v bistvu pobožne želje. V nasprot-nem primeru mislim, da bomo ostali ujeti v lastno zanko ne-napredka. Kaj pa so glavne ovire, da Slovenija ne napre-duje? Zagovarjanje prevec parcialnih interesov brez nekega globalnega, dolgorocnega pogleda, kje želimo biti, kam želimo priti, kako želimo funk-cionirati kot družba. Kaj lahko v zvezi s tem storijo mladi? Prvic to, da bi bili sami dovolj poduceni o svojih možnostih. Drugic, da recejo jasen ne drugac-nim vizijam, pa drugacnim strategijam. In da dejansko povedo, s kakšnimi težavami se soo-cajo, ravno zaradi tega, ker teh stvari nimamo ne v vladnih, ne v nevladnih, ne v gospodarskih vizijah. Kako bi lahko pospešili združevanje mladih v smislu njihovega prispevka k razvoju Slovenije in lastnega razvoja? Predvsem z vpeljevanjem te družbene odgo-vornosti že v najzgodnejša leta. Pogrešamo re-cimo predmet državljanstvo, državljanska vzgo-ja, o tem je bilo že veliko govora. Skozi to bi se potem dalo te stvari ... Potem recimo spodbu-diti lokalne skupnosti, da mladih ne prepušcajo ulici, ampak jim približujejo kraj in nacin diha-nja v skupnosti že isto skozi najzgodnejše zacet-ke. Da jim nudijo spodbudno okolje, preko ka-terega lahko udejanjajo svoje potenciale, da jim prisluhnejo in da jim pokažejo, da dejansko biti družbeno odgovoren pomeni soustvarjati svoj jutri. Morda se to ne bo videlo jutri, se bo videlo pa cez pet let. Ce prav razumem je nujno potrebno osvešca- nje in izobraževanje mladih in verjetno vseh ostalih o tem podrocju? Absolutno, absolutno. Kdo lahko dosti naredi zato? Tako kot sem rekla, po mojem že lokalne skup-nosti z nekim neformalnim izobraževanjem oz. s podporo razlicnim programom. Po drugi strani pa sam izobraževalni sistem, ki bi za moje poj-me pod nujno moral vpeljati dolocene vsebine v šolski sistem. Veliko potujete tudi po tujini. Kakšne so vaše izkušnje, kako je to urejeno v tujini? Izkušnje so zelo razlicne od lokalne skupnosti do lokalne skupnosti. Tiste, ki jim preboj uspe, ima-jo trenutno kar dodano vrednost, že vidijo re-zultate. Recimo, sedaj je bil ravno primer, kako je eni lokalni skupnosti uspelo vpeljati kuriku-lum domace hrane v jedilnike. Srecevali so se z istimi težavami, vendar so povedali, da so na koncu uspeli ozavestiti razlicne oddelke svoje lokalne skupnosti in so skupaj naredili preboj. Drugace pa je stanje duha po Evropi precej po-dobno nam. In za moje pojme še ni v pravi sme-ri. Ne morem govoriti o tem, da je drugje toliko boljše, kot je pri nas. Ali je pomemben dialog z razlicnimi skupinami deležnikov in zakaj? Dialog z razlicnimi skupinami je nujen. Pred-vsem gre tu za vkljucevanje… V bistvu bi si vsak moral narediti shemo, koga za rešitev svojega problema vse potrebuje. Zaradi tega, ker kot receno, se stvari lotevamo prevec parcialno in morda ko rešimo eno stvar, podremo drugo stvar. Ta dialog je nujen, da se zavedajo razlic-nih vidikov vpeljevanja. Absolutno pa danes en sam ne bo rešil nicesar. Kakšne koristi lahko lokalna skupnost pridobi skozi takšen dialog? Za moje pojme izjemne. Že na primeru lokalne-ga programa mladih odpiramo dimenzije, širi-mo obzorje, potem tudi lažje rešujemo odprte probleme, s katerimi se soocamo, zaradi tega, ker se spoznavamo med seboj. In ker vsak, ki je vkljucen v zgodbo, jo drugace ponotranji, kot nakljucni opazovalec. Tako, da tukaj gre že za neko pripadnost zgodbi. Kaj bi za konec še povedali sami? Da si želim Evropo 2030, lokalno skupnost 2030, ki bo bazirala na družbeno odgovornem ravnanju. Da bi vizija razvoja šla v smer, da bi bila to osnova delovanja vseh javnih institucij in da bi za to v bistvu sedaj morda odrinjeni posa-mezniki, govorim o izjemnem številu brezposel-nih, socialno depriviligiranih, lahko priceli ude-janjati svoj bit. Zaradi tega, ker samo skupaj bomo lahko naredili ene stvari, ki nam toliko manjkajo. Dr. Martina Rauter, višja svetovalka, Mestna obcina Maribor, Urad za kulturo in mladino. Maribor, 25.4.2016 »Lokalna skupnost bi lahko bila promotor družbene odgovornosti« Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO je na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za družbene vede napisala magistrirala z magistrsko nalogo z naslovom Model vecdeležniškega dialoga za vec družbene odgovor-nosti podjetij na nacionalni ravni . V magistrskem delu je objavila tudi 12 polstrukturiranih intervjujev z osebami, ki jih glede na zgodovino njihovega dela na podrocju DOP lahko štejemo med mnenjske voditelje. Anita Hrast je intervjuje opravila z naslednjimi skupinami deležnikov: vlada in lokalna skup-nost, neprofitne organizacije in mreže podjetništva, podjetja razlicnih velikosti in mediji. Intervjuje bomo objavili tudi v Mozaiku. Zacenjamo z dr. Martino Rauter. Pripravila: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO Foto: osebni arhiv in spletne strani projektov Dr. Martina Rauter, doktorica sociologije, že od leta 2008 opravlja funkcijo višje svetovalke za mladino na Uradu za kulturo in mladino Mest-ne obcine Maribor (MOM), prav tako pa je cla-nica komisije za mladinska vprašanja MOM. Urbact Lokalni sklad za mlade z idejami - Banka idej Na razpis za nagrado Horus 2016 je prispelo 24 vlog Komisija bo ocenjevala v dveh krogih, zmagovalci bodo znani v zacetku decembra 2016. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016 je do 19. oktobra 2016, ko se je razpis za-kljucil, prispelo 24 vlog. Od tega je prispelo za kategorijo Strateška nagrada šest vlog, za priznanje za Projekt šest vlog, za priznanje Press je prispela ena vloga, za kategorijo zavodi in druge organizacije ena vloga in deset vlog za posebna priznanja. Za kategorijo socialna podjetja in novinarji ter velika podjetja vlog ni bilo. Vloge bodo v no-vembru 2016 poslane v ocenjevanje razlicnim neodvisnim strokovnjakom. Ocenjevanje bo potekalo v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste morajo kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih tock. 16. novembra 2016 bodo znani fina-listi, podelitev nagrad Horus 2016 pa bo v zacetku decembra 2016. Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016 se potegujejo razlicne pravne osebe in posamezniki. Za strateško nagrado Horus 2016 se v kategoriji zavodi poteguje AJPES - Agencija Republike Slovenije za javno-pravne evidence in storitve, v kategoriji mikro podjetja IDentiks karticni sistemi d.o.o., v kategoriji majhna podje-tja Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., DATA, poslovne storitve, d.o.o. in Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o., v kategoriji srednje velika podjetja pa SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o. ter DOSOR dom starejših obcanov d.o.o. V kategoriji velikih in socialnih podjetij za strateško na-grado prijav ni bilo. Za priznanje Press kandidira Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. Za priznanja za Projekt sta se v kategoriji mikro podjetja prijavila BNI Adria d.o.o. in Contall d.o.o., v kategoriji velika podjetja pa Adriatic Slovenica d.d., Lidl Slovenija d.o.o. k.d. z dvema vlogama in Nova KBM d.d. Za posebna priznanja v kategoriji splošno so predlagali državljani Slovenije naslednje kandidate: dr. Danica Purg, Jurcek Nowakk in dr. Tanja Bagar. V kategoriji Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, so slovenska veleposlaništva po svetu za posebno priznanje predlagala naslednje kandidate: Andreja Valtanen (Finska), Darijo Križ (Švedska), Ivan Štraus (Bosna in Hercegovina), John Doma (Kanada), dr. Jure Leskovec (ZDA), Marko Benda (Bolgarija), Pavel Košir (ZDA). »Ko se podjetje odloci sodelovati na razpisu za nagrado Horus, je veckrat nagrajeno. Prvic tako, da dejansko zbere vse, kar v podjetju pocnejo družbeno odgovornega v en sam dokument. Ob raziskovanju tega se med seboj povežejo osebe iz razlicnih oddelkov in tako že posredno oblikujejo projektno skupino. Ta analizira dosedanje delo podjetja na podrocju družbene odgovornosti in se sproti uci, kaj še bi lahko v podjetju poceli. V procesu analize že nastaja zapis o strategiji podjetja na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki ga kasneje podjetje lahko preobliku-je v jasno definirano strategijo na tem podrocju,« o postopku priprave vloge na razpis pojasnjuje direktorica inštituta IRDO, mag. Anita Hrast. »Zato so za nas nagrajenci že vsi, ki se prijave na razpis za nagrado Horus lotijo,« še doda-ja Hrastova. »Rezultat takšnega dela podjetij, zavodov, torej vseh organizacij, tudi javnih, je prijava na razpis za nagrado Horus, dejansko pa so si nagrado ustvarili že sami. Z analiziranjem podjetja, povezovanjem in hkrati ucenjem o družbeni odgovornosti ter trajnostnem razvoju so se veliko naucili, pridobili nove ideje, vpoglede v delovanje samega podjetja in možnosti za nadaljnji razvoj ter izboljšave. Zato je nagrada Horus vec kot samo nagrada, je priznanje za opravljeno delo. Je tudi nagrada, ki podjetje uci, hkrati pa mu omogoca, da se z vloženim trudom samo sebe nagradi, po drugi strani pa pridobi tudi javno priznanje in dejansko nagrado, umetniško delo akademskega kiparja Marka Pogacnika in njegove žene Marike,« o nagradi rad poudari zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno organizacijskega odbora nagrade Horus. Razpis za nagrado Horus je objavljen osmic. Z razpisom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope prav-nih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016 pode-ljujeta IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sode-lovanju s številnimi podpornimi partnerji, zlasti Združenjem delodajalcev Slovenije, Združenjem Manager, Štajersko gospodarsko zbornico in CNVOS - Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Nagrado sofinancirajo prijavitelji, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad RS za mladino in Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani. Nagrada Horus sodelujocim ne predstavlja le nagrade, temvec predvsem ucni proces in samoanalizo stanja na po-drocju družbene odgovornosti pravne osebe. Vse to je osnova za kakovostno pripravo strategije in s tem porocila o družbeni odgovornosti pravne osebe, kar bo zlasti od velikih podjetij v letu 2017 zahtevala tako evropska, kot slovenska zakonodaja. SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Organizatorja: Sofinancerji: Castni pokrovitelj: Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Nagrajenci HORUS 2015 so: Identiks karticni sistemi d.o.o., Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., Novo Nordisk d.o.o., Snaga Javno podjetje d.o.o., Bolnišnica Seža-na. Posebna priznanja so prejeli Mirjam Muženic, izr. prof. dr. Urša Golob Podnar, dr. Timi Ecimovic, Jurcek Nowakk, Anita Ogulin. Foto: mediaspeed.net HORUS 2016, Slovensko nagrado za družbeno odgovornost ZA PRAVNE OSEBE VRSTE NAGRAD IN PRIZNANJ: . Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2016 za celotno organizacijo – NAGRADA ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE (za strateški pristop podjetij, zavodov k družbeni od-govornosti) . Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2016 za projekt – PRIZNANJE ZA PROJEKT (sodelovanje gospodarstvo, šolstvo, mladi) . Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2016 za projekt – PRIZNANJE PRESS (priznanje za objave v medijih o DOP, podeljujemo v sodelovanju s partnerjem Press Clipping d.o.o.) SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Organizatorji: Castni pokrovitelj: Borut Pahor, predse-dnik Republike Slovenije Zakaj nagrada za družbeno odgovornost? Po zgledu vecine evropskih in mnogih drugih držav, smo se v Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi - PRSS (v sodelovanju s projektnimi partnerji) že leta 2009 odlo-cili, da tudi v Sloveniji poišcemo in nagradimo dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, tj. odgovornosti za vplive na ljudi in naravo. V okviru tega razpisa za nagrado Horus 2016 nas zanimajo kandidati – pravne osebe (podjetja in zavodi), ki v družbeno odgovornem delovanju vidijo svoje poslovne priložnosti, obenem pa jih razumejo kot svoj prispevek k dolgorocnemu preživetju in razvoju cloveštva ter so v to pripravljeni tudi vlagati – svoj cas, svojo energijo in sredstva. Poudarek smo dali uravnoteženim aktivnostim pravnih oseb na podrocju družbene odgovornosti ter njihovim ucinkom. Pri oblikovanju meril za izbor in ocenjevanje, smo izhajali iz definicije EU o družbeni odgovornosti, iz standarda ISO26000, GRI ter drugih dokumentov in iz primerov dobre prakse, ki so v Evropi že uveljavljeni (v Veliki Britani-ji, na Irskem, v Latviji, v Avstriji in drugod). Preucili smo razlicne modele in priporocila in se odlocili za koncept, ki povezuje in nadgrajuje certifikate, nagrade in priznanja za družbeno odgovorno delovanje na razlicnih parcial-nih podrocjih poslovanja – pri odnosu do okolja (ekologija in trajnostna naravnanost), pri odnosih do zaposle-nih, do drugih partnerjev (déležnikov) – kupcev, dobaviteljev, lokalne skupnosti, nevladnih organizacij, ipd., pri odnosu do razvoja izdelkov in storitev. Kljucna elementa, ki povezujeta vsa ta podrocja, sta nacin vodenja orga-nizacije, ki upošteva soodvisnost, in celosten pristop v delovanju, ki smo ju prav tako vkljucili med merila za oce-njevanje. Ponosni smo, da je vecino elementov, ki jih opredeljuje standard za družbeno odgovornost ISO 26000 nagrada Horus vkljucevala že ob svojem nastanku (leta 2009), torej pred sprejemom ISO 26000 (november 2010). V raz-pisu za nagrado za pravne osebe je vprašalnik prenovljen tako, da si bo z izpolnitvijo vprašanj podjetje ali zavod lahko pomagalo analizirati svojo obstojeco in oblikovati prihodnjo strategijo družbene odgovornosti. Dosedanji finalisti in nagrajenci Horus porocajo o pozitivnih ucinkih njihovega sodelovanja na tekmovanju za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus. Poudarjajo, da so prejeli številne pohvale svojih deležnikov (zaposleni, kupci, dobavitelji, lokalna skupnost, mediji…), kar vse je vplivalo na povecanje njihovega ugleda in s tem poslovne uspešnosti. Mnogi tudi spoznajo, kakšne izboljšave še lahko vnesejo v svoje poslovanje. Delujejo z zgledom in na ta nacin prispevajo k širjenju dobre osebne in poslovne prakse na podrocju družbene odgovor-nosti v Sloveniji. Kategorije prijave na razpis Horus 2016 za pravne osebe: Za pravne osebe - mikro, majhna, srednje velika, velika in socialna podjetja ter zavode: . Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2016 za celotno organizacijo – NAGRADA ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE (za strateški pristop podjetij, zavodov k družbeni od-govornosti) . Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2016 za projekt – PRIZNANJE ZA PROJEKT (sodelovanje gospodarstvo, šolstvo, mladi) . Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus 2016 za projekt – PRIZNANJE PRESS (priznanje za objave v medijih o DOP, podeljujemo v sodelovanju s partnerjem Press Clipping d.o.o.) Obvešcanje o izboru O izboru in dodelitvi nagrad odloci dvostopenjska strokovna komisija. Predlagatelji bodo o izboru ustrezno ob-vešceni, in sicer: . 16.11.2016 – informacije o finalistih za nagrade, . predvidoma zacetek decembra 2016 – razglasitev nagrajencev in prejemnikov posebnih priznanj. Nagrajenci bodo javno objavljeni na spletnem naslovu inštituta IRDO www.irdo.si, na spletnem naslovu projek-ta www.horus.si in na spletnih naslovih ostalih partnerjev projekta. Pomembni datumi Dodatne informacije Za dodatne informacije pišite na naslov: nagrada.horus@irdo.si, tel. 031 344 883. Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, www.horus.si. SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Fotografija levo: Horus 2015 za majhno podjetje: Sauberma-cher—Komunala Mur-ska Sobota d.o.o. Fotografija desno: Nagrajenec Horus 2015 v kategoriji zavodov: Bolnišnica Sežana. Foto: mediaspeed.net SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Termin Aktivnost 28. 10. – 14. 11. 2016 ocenjevanje komisije, 1. krog 16.11.2016 razglasitev finalistov za nagrado in priznanja 16. 11. – 30. 11. 2016 ocenjevanje komisije, 2. krog 2. teden decembra 2016 predstavitev nominirancev za nagrado in podelitev nagrad, priznanj December 2016 izdaja zbornika s predstavitvijo sodelujocih Organizatorja: Sofinancerji: Castni pokrovitelj: Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Forum 2016 Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. de-cembru, pripravlja Slovenska filantropija forum na zelo aktualno temo ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji: "Beleženje in priznavanje kompetenc, ki jih mladi pridobijo s prostovolj-skim delom". Na forumu bodo s strokovnjaki iz gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja obravnavali možnosti za nadaljnji razvoj na tem podrocju in oblikovali izhodišca za priznavanje kompetenc, razvitih s prostovoljskim delom, pri delodajalcih. Forum bo potekal v ponedeljek, 5. decembra 2016, od 8.30 do 16.30 v Ljubljani. Poleg vabljenih govorcev iz vseh treh sektorjev bo na dogodku sodelovala vrsta prostovoljskih organizacij in zavodov s prostovoljskim progra-mom. Vec. Vir: Slovenska filantropija, nosilka Slovenske mreže prostovoljskih organizacij Prijava v program Made with Y za mlade V Zavodu Ypsilon zacenjajo projekt Made with Y, ki bo mladim pomagal do redne zaposlitve. Zavedajo se aktualne problematike brezposel-nosti mladih in hkrati težav pri zaposlovanju kompetentne delovne sile na strani delodajal- cev, zato se izziva lotevajo proaktivno in so po-budnik in izvajalec projekta Made with Y. Namen projekta Made with Y je prek spodbuja-nja inovativnih oblik mladinskega dela z inovativ-nimi pristopi reševati problematiko brezposelno-sti mladih in med mladimi spodbujati aktivno državljanstvo. Aktivnosti so usmerjene k dosegu dviga zaposljivosti in trajne zaposlenosti mladih med 15. in 29. letom ter dvigu stopnje aktivnega državljanstva. S široko partnersko mrežo organi-zacij iz razlicnih podrocjih delovanja predstavlja unikum ima zelo velik potencial na lokalni, regio-nalni in nacionalni ravni. Vec. Vir: Zavod Ypsilon Pridobivanje dodatnih znanj za mlade na podrocju kulturnih dejavnosti Javni sklad Republike Slovenije za kulturne de-javnosti je objavil javni razpis v okviru izbora operacij Pridobivanje dodatnih znanj za mlade na podrocju kulturnih dejavnosti v okviru JSKD. Z javnim razpisom se mladim do vkljucno 29. leta starosti prispeva k zagotavljanju dostopnosti do cim hitrejše in kakovostne zaposlitve na podro-cju kulture in spremljajocih kulturnih dejavnosti ter s tem k povecanju deleža zaposlenih med mladimi. Predmet javnega razpisa so: a) Subvencije za delodajalce (v višini 5.000 evrov). Število pred-videnih subvencij: 55 subvencij za zaposlitev, od tega v vzhodni kohezijski regiji 33 in v zahodni kohezijski regiji 22. Rok prijave: 15. 11. 2016! b) Dopolnilna izobraževanja za delo/zaposlovanje v kulturi: Vrednost: brezplacna udeležba na izo-braževanju. Število vkljucenih posameznikov: 55 mladih bo vkljucenih v razlicne oblike izobraževa-nja, od tega v vzhodni kohezijski regiji 33 in zaho-dni kohezijski regiji 22. Rok prijave: 7. 11. 2016. Vec. Vir: Javni sklad Republike Slovenije za kul-turne dejavnosti Dijaki s programom Mladi podjetnik do prve podjetniške izkušnje Skoraj 400 dijakov iz 27 šol bo tudi letos svoje prve podjetniške izkušnje pridobivalo v progra-mu Moje podjetje, ki ga vodi Zavod za spodbuja-nje podjetnosti mladih. Dijaki bodo v enem letu prehodili pot podjetnika od poslovne ideje do poslovanja in zaprtja podjetja. Ustanoviti podje-tje, v katerem je potem treba narediti izdelek in ga prodati na trgu, je bistvo programa Moje pod-jetje. Ta program, ki pod vodstvom Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih tece po evrop-skem programu JA-YE (Junior Achievement Young Enterprises), bodo letos na naših srednjih šolah izvajali že cetrto leto zapored. Vec. Vir: Za-vod za spodbujanje podjetnosti mladih Študenti medicine uspešno in medna-rodno prepoznavno delujejo na podro-cju duševnega zdravja Prostovoljni študentski projekt V odsevu je v pri-merjavi s tujino za zdaj edini, ki na podrocju du-ševnega zdravja deluje dolgorocno. Za svoje delo so lani, slabi dve leti po nastanku, prejeli nagrado Mednarodne zveze organizacij študentov medici-ne, maja letos pa še priznanje evropske zveze. Projekt V odsevu deluje v sklopu Društva študen-tov medicine Slovenije (DŠMS) od septembra 2013. Nastal je na pobudo aktivnega clana pro-jekta Virus (o varni in zdravi spolnosti), ki je želel, da bi podobno ozavešcali tudi o duševnem zdra-vju in tako pripomogli k destigmatizaciji duševnih motenj. Drugi kongres V odsevu duševne motnje skozi primere bo 8. in 10. novembra 2016 v veliki predavalnici na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vec. Vir: projekt V odsevu #MaleZmage: Mladi zdravniki gredo pomagat na Madagaskar Mladi zdravniki se odpravljajo na jugovzhodni del otoka v vas Matanga, kjer bodo delovali v dispanzerju tamkajšnjega misijona, ki ga je do lani vodil slovenski misijonar Izidor Grošelj. Zobozdravnica pripravnica Alja Crv ter zdravniki pripravniki Staša Mudrovcic, Jernej A. Lesjak in Alejandro M. Rant se za tri mesece odpravljajo pomagat na Madagaskar (foto: osebni arhiv). Clani odprave po koncu študija na ljubljanski medicinski fakulteti pridno pridobivajo izkušnje doma in v tujini. Za odpravo so se odlocili, ker želijo pomagati najbolj zapostavljenim ter prido-biti dragocene poklicne in življenjske izkušnje. Vec. Vir: siol.net 30. obletnica delovanja programa mladih raziskovalcev V 30 letih delovanja tega programa je bilo vanj vkljucenih 7570 mladih raziskovalcev, usposab-ljanje s pridobitvijo naziva doktor znanosti pa je do danes koncalo 4987 raziskovalcev. Mnogi so koncali znanstveni magisterij, oktobra pa je na pot stopila nova generacija mladih raziskovalcev. Trenutno se usposablja skupaj 677 mladih razi-skovalcev. Vec. Vir: Javna agencija za raziskoval-no dejavnost republike Slovenije in casnik Delo 20.10.2016 Radio Marš 2016 Glas vpijocega v pušcavi ne seže dalec. Pridruži se ekipi Radia MARŠ, izklesaj svojo radijsko osebnost in sezi do devete vasi! Išcejo novinarje, govorce, glasbene opremljeval-ce ter tehnike. Avdicije ste sicer že zamudili, a za dobre se vedno najde cas. Za vec informacij piši-te na info@radiomars.si. Vir: mladimaribor.si Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Mladi zdravniki bodo tri mesece darovali svoj cas in energijo za najbolj zapostavljene na Madagaskarju. Objavljen razpis za mlade raziskovalce Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo javni razpis za mlade raziskovalce oziroma za spodbujanje raziskovalcev na zacet-ku kariere 2.0. Skupna okvirna vrednost razpo-ložljivih sredstev za razpis znaša najvec do 10 milijonov evrov, rok za oddajo vlog za dodeli-tev sredstev je 7. december do 12. ure. Vec. Vir: STA Erasmus+ -z mednarodnim sodelova-njem do boljšega izobraževanja in us-posabljanja Je vaše poslanstvo izobraževati in usposabljati? Želite obogatiti svoje strokovne kompetence in dvigniti kakovost izobraževalnega sistema? To vam preko mednarodnega sodelovanja omogo-ca evropski programErasmus+. Za aktivnosti uc-ne mobilnosti posameznikov in mednarodne projekte je na voljo znatno vec sredstev kot la-ni. Skupni proracun za ta razpis za zbiranje pre-dlogov je ocenjen na 2.157,1 milijona EUR, kar je skoraj 300 milijonov EUR vec kot v razpisu 2016. Kljucna datuma za decentralizirane aktivnosti na podrocju izobraževanja in usposabljanja sta 2. februar 2017 za projekte mobilnosti (KA1) in 29. marec 2017 za strateška partnerstva (KA2). Razpoložljive podrobnosti so objavljene na naci-onalni spletni strani Razpis Erasmus+ 2017, kjer bo ažurno na voljo vsa razpisna dokumentacija. Informativna predstavitev za vse, ki programa še ne poznajo, bo 14. novembra 2016 v prosto-rih MIZŠ. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Najvplivnejši najstniki leta 2016 so... Ceprav so še v najstniških letih, so že milijonar-ji, svetovno znani ali pa s svojim znanjem in vešcinami pomembno vplivajo na svet. Revija Time je razkrila 30 najvplivnejših najstnikov letošnjega leta. Najstnike so na seznam naj-vplivnejših uvrstili glede na njihovo prepoznav-nost, dosežke na številnih podrocjih ter glede na njihov vpliv, ki ga imajo na družbenih omrežjih, in na to, kako zanimivi so za medije. Kdo so najvplivnejši najstniki, preberite. Vir: siol.net Za izboljšanje položaja mladih znotraj Evropske unije Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto se je od 3. do 9. oktobra 2016 na Cipru udeležilo mednarodnega izobraževanja .NO NE-ET., organiziranega s strani .CITIZENS IN POWER. in sofinanciranega s strani Evropske komisije - Programa Erasmus. Izobraževanje je bilo namenjeno opolnomocenju mladih, ki niso vkljuceni v nobeno izobraževanje, trening ali za-poslitev. Devetnajst udeležencev iz desetih dr-žav (Italija, Španija, Portugalska, Bolgarija, Ro-munija, Grcija, Ceška, Poljska, Ciper in Slovenija) si je izmenjalo primere dobrih praks, se naucilo novih pristopov pomoci mladim, se medkulturno povezovalo in širilo socialno mrežo z namenom izboljšanja položaja mladih znotraj Evropske uni-je. Društvo je med sedemdnevnim izobraževa-njem uspešno predstavilo svoje dosedanje do-sežke, orodje za vrednotenje neformalno pri-dobljenega znanja – Nefiks, slovensko kulturo in Novo mesto. Vec. Vir: lokalno.si Medsektorski posvet “Kljuc do vklju-cenosti” Nacionalna agencija MOVIT skupaj z Uradom RS za mladino, Uradom RS za komuniciranje, Uni-verzo v Ljubljani in CMEPIUS, 17. 11. 2016 ob 10:00 organizira medsektorski posvet “Kljuc do vkljucenosti” na temo aktivnega prizadevanja za bolj vkljucujoco družbo. Namen posveta je iden-tificirati uspešne modele sodelovanja med razlic-nimi organizacijami in institucijami na lokalnih ravneh za bolj vkljucujoco družbo ter na njihovi podlagi oblikovati priporocila za lokalne skupno-sti. Na posvetu bomo predstavili dobre prakse iz razlicnih sektorjev na lokalni ravni ter dobre prakse posameznih akterjev. Posvet je namenjen predstavnikom mladinskih organizacij in organizacij za mlade, obcin, osnov-nih in srednjih šol, predstavnikom centrov za socialno delo, ljudskih univerz, zavodov za zapo-slovanje, gasilskih društev ter predstavnikom drugih nevladnih organizacij. Prijave do pone-deljka, 7. 11. 2016, na https://goo.gl/PLvXm9. Za vec informacij ali dodatna pojasnila se obrni-te na info(at)mva.si.Vec. Vir: Ministrstvo za izo-braževanje, znanost in šport Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizacije po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, zna-nja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni partnerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno od-govornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator aktivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabimo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite organizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evropskih institucij. K sode-lovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizaci-je, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ci-ljev in ukrepov: 1.POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2.ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3.PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje. VIZIJA PAKTA ZA MLADE Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spretnosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnološkega na-predka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spremembe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi tak-šna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževalnega siste-ma. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in usposabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmovali v globalni ekono-miji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro 2 prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izobraževalnimi institucijami pri reševanju te-ga izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZ V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisarko za zaposlova-nje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacijami, da ustva-rimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih viso-ko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordinaciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in pobud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delovno mesto, o boljšem usklajeva-nju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo tega Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! Slove'n'aidovci z novo razlicico sklad- be En svet Slove'n'aid je skupina 12 uveljavljenih slovenskih glasbenikov in ambasadorjev mednarodnega raz-vojnega sodelovanja in humanitarne pomoci Slo-venije. S skladbo One World, simfonicno razlicico njihovega hita En svet, ki je bila premierno pred-stavljena na Strateškem forumu Bled 2016, se pridružujejo svetovni kampanji za podporo in promocijo ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 Združenih narodov: akcijski nacrt za ljudi, planet Zemljo in blaginjo vseh. Vec o ciljih trajnostnega razvoja: http://www.globalgoals.org. Slove'n'aid: http://www.fb.com/slovenaid. Prenesi mp3 One World: http://goo.gl/WlA94d. Sodelujoci: Alya, Andraž Hribar, Darja Švajger, Eva Boto, Eva Cerne, Eva Hren, Jana Šušteršic, Manca Špik, Nejc Lombardo, Nuša Derenda, Omar Naber in Vlado Pilja. Glasba, besedilo in aranžma: Žiga Pirnat. Angleški prevod: Lucienne Loncina. Režija: Nejc Levstik. Produkcija: VIZUALIST. Lokacija snemanja: Bled, Slovenija.http://www.bled.si, http://www.slovenia.info Vpisnik prostovoljskih organizacij in orga-nizacij s prostovoljskim programom Javnim zavodom s sprejetim posebnim prosto- voljskim programom je od 3. oktobra 2016 omo-gocen vpis v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. No-vembra 2015 sprejeta novela Zakona o prosto-voljstvu namrec med drugim ureja tudi prosto-voljsko delo v organizacijah s prostovoljskim programom. Vec. Vir: Ministrstvo za javno upra-vo Izdelajte program promocije zdravja s pomocjo orodja ISOP Razvit je interaktivni spletni pripomocek za pri-pravo programa promocije zdravja na delovnem mestu, krajše imenovanega orodje ISOP. Orodje je namenjeno delodajalcem za pomoc pri siste-maticnemu in strokovnemu pristopu k nacrtova-nju, izvajanju in evalvaciji programa promocije zdravja, ne glede na panogo ali velikost podjetja. Zasnovano je tako, da se prilagaja potrebam specificnega podjetja. Orodje je na voljo brez-placno, na naslovu orodje.zdrav-na-delu.si. Vir: Zdravi zaposleni, uspešna organizacija Nacionalni strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam še v javni obravnavi Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO) in s prof. dr. Luc-ko Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljub-ljani, ki zagotavlja strokovno podporo procesu, predstavilo osnutek dolgorocnega strateškega dokumenta z naslovom »Nacionalni strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam«, ki je v javni obravnavi do 21. novembra 2016, ter druge aktivnosti v povezavi s procesom prilaga-janja podnebnim spremembam. Vec. Vir: Mini-strstvo za okolje in prostor Kako imeti ustvarjalne ideje? Nova knji-ga! In trening: od 8. 11. Ce želite kreativnost razvijati in uriti (kot smo v šoli urili poštevanko, periodni sistem ali nepravilne glagole), si pomagajte z novo vadnico Kako imeti ustvarjalne ideje. V njej avtor dr. Edward de Bono predstavlja 62 razlicnih iger in vaj, ki uporabljajo njegovo znamenito tehniko Nakljucne besede kot provokacije, s katero lahko spodbudimo in vadimo ustvarjalnost in lateralno razmišljanje. Enostavna, prakticna in zabavna knjiga je namenjena vsem, ki želijo vaditi svoj um in dobiti odlicne ideje. Doslej je bila prevedena že v nizozemšcino, kitajšcino, arabšcino, italijan-šcino, španšcino, madžaršcino, indonezijšcino, bolgaršcino, tajšcino, rušcino, korejšcino in polj-šcino. Izšla je v nizki nakladi, zato vam priporo-cam, da narocite svoj izvod že danes (na in-fo@deBono.si). In ce ne želite vaditi sami, vablje-ni na trening, ki bo potekal vsak torek od 8. 11. 2016 do 18. 4. 2017. Vec. Vir: debono.si Trženje poslanstva letos z dvema zmago-valcema V petek, 14. oktobra, se je v Mestnem muzeju Ljubljana odvil zakljucni dogodek projekta Trže-nje poslanstva, razvojno-izobraževalnega progra-ma, ki povezuje podjetja, nevladne organizacije in oglaševalske agencije pri snovanju družbeno odgovornih akcij na tržni osnovi. Žirija je letos razglasila kar dva zmagovalca. Prvi je projekt AMZS Slovenija, Rdecega križa Ljublja-na in agencije Digigral Prave reakcije rešujejo življenja – Bodi pripravljen – obnovitveni tecaji prve pomoci in varne vožnje s poudarkom na varnosti otrok. Drugi pa projekt Pošte Slovenije, društva Ekologi brez meja in agencije Futura DDB z naslovom Dober teden za hrano – distribucija zavržene, a še vedno kvalitetne in užitne hrane od podjetij, gostincev in trgovcev do koncnih uporabnikov s ciljem, da to postane stalnica. Vec. Vir: CNVOS Revija Dve domovini/Two homelands Izšla je nova številka znanstvene revije za mi-gracijske študije Dve domovini / Two Home-lands, ki si jo lahko ogledate tu. Revija Dve do-movini • Two Homelands je namenjena objavi znanstvenih in strokovnih clankov, porocil, razmišljanj in knjižnih ocen s podrocja humani-sticnih in družboslovnih disciplin, ki obravna-vajo razlicne vidike migracij. Revija, ki izhaja od leta 1990, je vec disciplinarna in vecjezicna. Revija izhaja dvakrat letno. Clanki so recenzi-rani. Vir: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Znanstvenoraziskovalni center Slo-venske akademije znanosti in umetnosti Brezplacna E-knjiga: NEUSPEHI USPE-ŠNIH Na tejle povezavi lahko brezplacno prenesete e-knjigo Neuspehi uspešnih - malo za pogum, malo za motivacijo, malo za dušo ... Predvsem pa - Cesa se lahko naucimo iz neuspehov vseh tistih, ki so danes resnicno uspešni in kako lah-ko to pomaga uspeti nam? Avtorica Petra Škarje piše, da se Slovenci na smrt bojimo pad-cev (neuspehov). Dobesedno na smrt. Kaj mislim s tem? Statistika kaže, da je v Sloveniji približno 450 samomorov letno (za primerjavo – 130 je žrtev prometnih nesrec). Kar nakazu-je, da se v splošnem ne znamo soocati z neu-spehi. Malo v razmislek – ljudje, ki so se zapi-sali v zgodovino kot eni najuspešnejših ljudi na svojem podrocju, so imeli mnogo hudih pad-cev, iz katerih se lahko tudi mi mnogo nauci-mo, ce si to dovolimo. In v knjigi je zapisanih kar nekaj slavnih padcev. Vir: petraskarja.com Superjunak je prostovoljec vsak Tudi letos so v Petrolovem tednu korporativ-nega prostovoljstva rokave zavihali v zadnjem tednu v septembru. Med 26. in 29. septem-brom 2016 so izpeljali pet izbranih akcij. Ob zakljucku so vsi prostovoljci pohvalili akcije in enoglasno izrekli, da bi se takšnih akcij udele-žili tudi veckrat med letom. Vec. Vir: Slovenska filantropija DO v Sloveniji V Goodyearu zaceli sedmo kampanjo Po-zor(!)ni za okolje Dijaki so pri zniževanju ogljicnega odtisa na dobri poti, potrjuje podatek Raziskave o odnosu slo-venskih dijakov do okolja: 73 odstotkov dijakov vedno ali pogosto pravilno locuje odpadke. Pro-jekt Pozor(!)ni za okolje družbe Goodyear Dun-lop Sava Tires je osvojil na letošnjih Dnevih ener-getikov prvo nagrado v kategoriji promocijski projekt. Vec. Vir: Finance.si Slovenija v National Geographicu postav-ljena za vzgled »V Sloveniji zeleno ni krepostna okoljska mono-tonija. Je živahna mavrica. Vec krajem po svetu bi koristilo, ce bi sledili temu zgledu,« je za Nati-onal Geographic zapisal Jonathan Tourtellot. Vec. Vir: pomurec.com Izšel je zbornik dobrih trajnostnih praks na podrocju Izšel je zbornik dobrih praks z imenom Trajnost-na mobilnost v praksi. Avtorji in partnerji istoi-menskega projekta, to so Inštitut za politike pro-stora, Cipra Slovenija, Focus, društvo za sonara-ven razvoj, in Ministrstvo za okolje in prostor, želijo razlicnim ciljnim skupinam prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti niso le puhlice na papirju, ampak so mnogi že izvedeni v naši bližini ter da jih lahko z nekaj prilagoditvami prenese-mo tudi v naša ostala mesta, vasi in obcine. Zbornik vkljucuje ukrepe, ki spodbujajo trajnost-no mobilnost v mestih, kot tudi ukrepe, ki zmanj-šujejo rabo avtomobilov na podeželju, v turistic-nih krajih in pri organizaciji dogodkov. Primeri praks so vecinoma iz slovenskih obcin, nekaj idej pa je tudi iz bližnjih držav, kot so Avstrija, Italija in Francija. Do zbornika lahko dostopate na tej povezavi. Vec. Vir: Inštitut za politike prostora TEDxLjubljana 2016 4. december 2016 je tista nedelja, ki jo mora-te oznaciti v svojem koledarju in rezervirati za najvecji TEDx dogodek v Sloveniji. Ta bo tudi letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Imena govornikov bodo razkrili v prihodnjih tednih, že zdaj pa vam lahko povemo, da si bomo z njihovo pomocjo širili obzorja na po-drocju okolja, izobraževanja, novih odkritij v medicini, znanosti, pogledali v sfero podjet-ništva in prihodnost kmetijstva, ne bomo pa pozabili tudi na umetnost in kakšno temo, ki nas bo popeljala izven cone udobja. Vec. Vir: TEDxLjubljana Dame s svojo idejo pokazale, da se lah-ko uspe tudi v Mariboru Kooperativne Dame, štiri gospe, ki so svojo idejo razvile pred nekaj leti, po tem ko so ostale brez služb, želijo s svojim podjetjem spodbuditi razvoj trajnostnega turizma in gostinstva. S svojim podjetjem želijo zaposliti težje zaposljive ljudi in na takšen nacin iz-boljšati njihove možnosti, da najdejo službo ter poskrbeti, da bodo ostali konkurencni pri iskanju službe. Prav tako pa želijo spodbujati prehransko samooskrbo, spodbujanje upora-be naravnih virov ter promoviranje lokalnih izdelkov. Poslovna ideja Kooperativa Dame vse od zacetkov temelji na razvoju trajnost-nega gostinstva in turizma, pripravi lokalnih ter ekoloških prehrambnih shrankov in jedi. Vec. Vir: novice.najdi.si Steklarna Hrastnik najboljša med naj-boljšimi v sklopu Odprtost AmCham Slovenija tudi v letu 2016 predstav-lja in nagrajuje najboljše poslovne prakse v gospodarstvu v okviru programa Best of the Best. Med tremi predstavljenimi projekti iz tematskega sklopa Odprtost je uvrstitev v finale po izboru obcinstva, komisije in aktiv-nega poslušalca pripadla Steklarni Hrastnik za projekt Premium Business Club – HUB. Na treh dogodkih Best of the Best so predstavili devet najboljših praks v treh tematskih sklo-pih: INOVATIVNOST, MOTIVACIJA in ODPR-TOST. Vec. Vir: siol.net TM v praksi - zbornik - naslovnica Vabimo vas, da se udeležite Treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Prvih šest udeležencev izobraževanja je v Mariboru septembra 2016 že pridobilo certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Pridružite se jim tudi vi! Kdo naj se udeleži izobraževanja? Direktorji in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslo-vanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju, Koordinatorji in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefinanc-nih kazalcih poslovanja še v tem letu. Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okolijskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveni-ji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v pro-gram treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni! Program seminarjev in delavnic: Naslov Vsebina ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, eko-nomski, okolijski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podjetja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbu-dne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodar-stvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspe-šnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Porocanje o dru-žbeni odgovor-nosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifikati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno porocilo o DOP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe terminov in programa izobraževanja. Kompetence, ki jih boste pridobili: Kako pripraviti politiko in strategijo TR in DOP v vašem podjetju. Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v vašem podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu z aktualno zakonodajo in najnovejšimi standardi. Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DOP vašega podjetja. DOP mreže in dobre prakse uspešnih podjetij na podrocju DOP. Aktualna zakonodaja, dokumenti in standardi, usmeritve EU ter Slovenije na podrocju TR in DOP. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Proces dela . Trajanje: trije seminarji z delavnicami, od 9h do 14h . Lokacija: po Sloveniji . Metode dela: predavanja, delavnice, predstavitve dobrih praks. . Predavata: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in mag. Vesna Lešnik Štefotic Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in najvec 20 udeležencev. Cena za udeleženca: ABC o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Izpit za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja: 190 EUR Clanom Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO priznavamo 20 % popust. V ceno ni vkljucen DDV, saj inštitut IRDO ni zavezanec za DDV. Dodatna pojasnila: Prijavnina za posamezen seminar vkljucuje predavanja in delavnice, prirocnik, prigrizke in pijaco med odmori. Udeleženec se lahko udeleži vseh treh seminarjev ali le nekaterih izmed njih po lastni izbiri in predhodnem dogovoru s pomocjo pisne prijave na posamezen seminar. Za pridobitev certifikata je potrebna udeležba na vseh treh seminarjih ter dodatno opravljanje pisnega izpita ob zakljucku izobraževanja. Placilo: najmanj 3 dni pred pricetkom posameznega izobraževanja oz. izpita. Vsak nadaljnji udeleženec iz istega podjetja prejme 10 % popust. V primeru odpovedi sodelovanja do 5 dni pred zacetkom izobraževanja organizator zadrži 30 % prijav-nine. V primeru odpovedi sodelovanja v roku 3 dni pred pricetkom izobraževanja organizator zadrži 70 % prijavnine. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organiza-cija za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij, nevladnih organiza-cij in ustanov. Je nacionalna partnerska organizacija najvecje evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe. Podeljuje Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si), organizira mednarodne konfe-rence na temo družbene odgovornosti (www.irdo.si) ter usposablja mlade za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve. K družbeni odgovornosti lahko pomembno prispevate tudi vi, zato sodelujte z nami, postanite naši clani! Podelitev prvih IRDO certifikatov V prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru smo na Inštitutu IRDO junija 2016 izpeljali se-rijo treh seminarjev z delavnicami za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnost-ni razvoj podjetja. Izobraževanja za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, se je udeležilo devet oseb, šest od njih je opravljalo tudi izpit za pridobitev certifikata in ga uspešno opravilo. Podelitev prvih IRDO certifikatov Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja je pote-kala 8. septembra 2016 v Mariboru. Nekaj fotografskih utrinkov iz podelitve in izobraževanja: 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor 16.11.2016 Leto je naokrog in 16.11.2016 bo potekal že 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Z vašo pomocjo so 12.11.2015 napolnili veliko dvorano Slovenskega narodnega gledališca v Mariboru (cca. 700 obiskovalcev). Tu-kaj si lahko ogledate nekaj utrinkov, na naši spletni strani www.ocistimo.info pa tudi tv in radijsko reportažo. Z aktivnostmi dvigujejo zavest med posamezniki in podjetji, da je potrebno sprejeti odgovornost za svoje življe-nje v svoje roke, jih motivirati in z njimi sodelovati na tem podrocju. Zato so v dobrem letu od prvega do druge-ga festivala organizirali nekaj konferenc in prireditev - nekaj utrinkov si lahko ogledate tukaj. Dopoldne 16.11.2016 od 9. do 13. ure bo v Hotelu City v Mariboru potekala KONFERENCA za pod-jetja ZDRAV CLOVEK = ZDRAVO PODJETJE = ZDRAVA DRUŽBA za podjetnike, kadrovske delavce, inženirje varstva pri delu, s primeri in orodji za dvig zdravja posameznika na delovnem mestu. Konferenca za telo in duha: zdravje in varnost kot skupni interes delodajalca in delojemalca – NI POSLOVNEGA USPEHA BREZ ZDRAVJA. Popoldne od 14, do 20. ure bodo potekale DELAVNICE (KA)ko dvignem sebe, (DA) dvignem tebe (Maribor) za samorazvoj, za dvig telesa in duha. Organizatorji: Pupillam, gibanje Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, Etika d.o.o., Društvo kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice, NuGen d.o.o., IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Vec informacij v nadaljevanju in na spodnjih kontaktih. Iris Magajna, predsednica Pupillam, so.p., 041 280-009 Miro Mihec, PR & eticno oglaševanje, 041 710-277 www.ocistimo.info, facebook, Pupillam PROGRAM KONFERENCE 9:10 – 9:20 Zdravje družbe z vidika odgovornosti posameznika – ddr. Matjaž Mulej 9:20 – 9:35 Inovativno izvajanje promocije zdravja in osvešcanja ljudi za zdrav življenjski slog, Karmen Zager, Nu Gen d.o.o. 9:35 – 9:50 Inšpekcijski nadzor izvajanja varnosti in zdravja pri delu, mag. Borut Brezovar, dolgoletni bivši glavni inšpektor RS za delo 9:50 – 10:05 Vecja produktivnost s promocijo zdravja na delovnem mestu, IVD Maribor, mag. Katarina Železnik Logar, dipl. san. Inž. 10:05 – 10:20 Ekologija delovnega mesta s primerom dobre prakse izvajalca eko cišcenja z ENJO, Združenje Fre-kvenca in drugi – Alenka Kügerl, ENJO 10:20 – 10:40 Zdravje posameznika, mag. Miloš Židanik, dr. med., spec. psih. 10:40 – 11:00 Waldorfski pristop k zdravju – Suzana Mihec, waldorfska razvojna pedagoginja 11:00 – 11:30 Odmor z napitkom 11:30 – 11:40 Virusi Slovenije na delovnem mestu, Petra Škarja, podjetnica in avtorica knjig 11:40 – 11:50 Motivacija in prevzem osebne odgovornosti – Jerneja Krapše, trenerka uspešnega življenja 11:50 – 12:00 Zdrava komunikacija – Iris Magajna, mojstrica NLP 12:00 – 12:10 Eticno delovanje za celovitost cloveka, Miro Mihec, dipl. univ. ekon., Etika d.o.o., “Ni vsee-no, vse je eno” 12:10 – 12.40 Povecajte prosti cas in kreativni pocitek – dvignite poslovni uspeh, dr. Špelca Morojna Po-slovna boginja d.o.o. 12:40 – 13:30 Pomen zdravja Zemlje, Slovenije in Maribora za nas, Marko Pogacnik, kipar in zdravilec Zemlje, avtor knjige Maribor v svoji lepoti in moci Od 13.30 – 15.00 ure pokušine, ogled stojnic, druženje. Od 15:00. ure dalje udeležence konference vabimo na brezplacen obisk popoldanskih delavnic. Delavnice (Ka)ko dvignem sebe, (da) dvignem tebe (Maribor) Delavnice, da boste lažje dvignili sebe in vse ljudi okoli sebe. Predstavili se vam bodo mariborski podjet-niki z delavnicami, stojnicami, predavanji. Pridite si ogledat, kaj vse mariborska podjetja, društva in po-samezniki nudijo Mariborcanom za dvig telesa in duha. Delavnic za dvig cloveka in družbe bodo potekale na temo samorazvoja, motivacije in vešcin, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju pri svojem delu, odnosih, doma. PROGRAM DELAVNIC Od 15:00 – 20:00 v treh predavalnicah Hotela City Maribor, A, B, C, navajamo nekatere: . Predstavitev in koristi Partnerstva Ko dvignem sebe . Dnevni center brezplacnih aktivnosti Toti DCA in mreža Gremo mi po svoje . Miro Mihec – Ni vseeno, vse je eno (Eticni marketing, Povej svojo zgodbo) . Iris Magajna – Ucinkovita komunikacija za vsak dan . dr. Špelca Morojna – Poslovna boginja d.o.o. – Zakon privlacnosti in upaj si noro (financno) uspeti . Marko Pogacnik – Maribor v svoji lepoti in moci . mag. Mihaela Jeler- Preventivni testi zdravja . Bojan Butolen – Prevzem odgovornosti na poti iz blodnjaka . Suzana Mihec, Waldorfska razvojna pedagoginja . Petra Škarja – Strah pred padci . Jerneja Krapše – 30 dni treninga za uspešno življenje Podnebje se spreminja, temu moramo prilagoditi tudi prehrano in kmetijstvo Organizacija združenih narodov za hrano in kmetij-stvo (Food and Agriculture Organization of the Uni-ted Nations – FAO) je za temo letošnjega svetovne-ga dneva hrane, 16. oktobra, izbrala prilaganje kmetijstva na podnebne spremembe. Zaradi vse pogostejših in intenzivnejših ekstremnih vremen-skih dogodkov, ki vplivajo na naravne vire (suše, poplave, zmrzali, degradacija tal, krcenje gozdov…) in so posledica podnebnih sprememb, so namrec spremembe v proizvodnji hrane oz. v kmetijstvu samem nujne, še posebej iz vidika zagotavljanja zadostnih kolicin hrane za narašcajoce svetovno prebivalstvo. To naj bi se - glede na zadnje ocene FAO - do leta 2050 povecalo na 9,6 milijard, kar pomeni, da se bo morala globalna proizvodnja hra-ne bistveno povecati. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Španija: Ustavno sodišce odpravilo prepoved bikoborb v Kataloniji Špansko ustavno sodišce je odpravilo štiri leta sta-ro prepoved bikoborb v Kataloniji. V utemeljitvi piše, da so bikoborbe del španske kulturne dedišci-ne, zato bi morala o tem odlocati vlada v Madridu, ne pa posamezne regije. Sodišce je prepoved raz-glasilo za "neustavno in nicno". Vec. Vir: MMC RTV SLO Nemcija proti »socialnemu turizmu« iz drugih držav EU Nemška vlada razpravlja o zakonskem osnutku, ki bo državljanom Evropske unije brez zaposlitve v Nemciji v prvih petih letih zanikal pravico do socialne pomoci Hartz IV. Vec. Vir: delo.si Belgija edina clanica EU, ki ne bo pod-pisala Cete Po tem, ko regija Valonija ni podelila soglasja zvez-ni vladi za podpis sporazuma, Belgija sporoca, da ne bo podpisala gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta). Vec. Vir: pla-net.si Portugalski Tate 4. arhitekturni trienale v Lizboni bo trajal vse do 11. decembra, in Lizbona je bogatejša za novo arhitekturno pridobitev – Muzej umetnosti, arhi-tekture in tehnologije (MAAT), ki naj bi revitalizi-ral jugozahodni zgodovinski predel mesta Bélem ob reki Tejo. Vec. Vir: delo.si EU ratificirala pariški podnebni spora-zum Evropska unija je dokoncno ratificirala pariški pod-nebni sporazum. Listina so deponirali Združeni na-rodih v New Yorku 7. oktobra 2016. S tem dnem je dokument tudi stopil v veljavo. Države clanice bo-do sporazum ratificirale ali skupaj z EU, ce bodo pravocasno opravile nacionalne postopke, ali pa nekoliko pozneje. Vec. Vir: delo.si Nizozemska želi uzakoniti evtanazijo za ostarele Na Nizozemskem naj bi bila po novem pod doloce-nimi pogoji dovoljena tudi evtanazija za ljudi, ki se bližajo koncu življenja. Z novo zakonodajo naj bi ostareli, ki sicer nimajo neozdravljive bolezni, ven-dar menijo, da je njihovo življenje že dopolnjeno, dobili možnost, da razmislijo tudi o dejavni evtana-ziji, kot so porocali razlicni nizozemski mediji. Vec. Vir: Družina.si Švedi bi zmanjšali davke za popravila Švedska vladna ekipa bi rada zmanjšala porabo surovin, zato predlagajo drasticno znižanje dav-kov za popravilo cevljev, oblacil, koles, gospo-dinjskih aparatov in ostalih stvari. V švedskem parlamentu bodo kmalu odlocali o svežnju vla-dnih predlogov, ki so namenjeni krepitvi in raz-voju podrocja recikliranja ter ponovni vecji upo-rabi storitev, pri katerih lahko obrabljene ali okvarjene stvari obnavljamo in popravimo. Naj-bolj izstopa predlog po zmanjšanju davka na te storitve. Kot poroca Guardian, gre za odziv na situacijo, v kateri se je znašla moderna potrošni-ška družba, ko je na primer nakup novih cevljev za potrošnika bolj ugoden od popravila. Vec. Vir: 24ur.com DO v Evropi in po svetu Ne prezrite: »4thCSR Communication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po-trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajno- sti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in po-rocanje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, na-mena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evropi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in ponovno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogo-ce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 20. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teori-je, metodološke in menedžerske pristope ter štu-dije primerov o strategijah družbene odgovorno-sti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost podjetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Prispevke oddajte do 15. februar-ja. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Tematsko srecanje EURAXESS Srecanje bo potekalo v Ljubljani 11. novembra 2016. Mreža EURAXESS je pomemben del sistemske podpore mobilnim raziskovalcem v Evropi in po svetu, zaradi cesar je pomembno, da se njeno delovanje predstavi cim širšemu krogu uporabnikov. Tematsko srecanje je na-menjeno strokovnemu razvoju vseh, ki se pri svojem delu srecujejo s tujimi raziskovalci. Dogodek bo posvecen strokovni delavnici za prenos dobrih praks, pregledu dogajanja na podrocju raziskav in razvoja v Sloveniji in v Evropi ter pregledu novosti v delovanju mreže EURAXESS. Na spletnem portalu Evropske komisije »EURAXESS – Raziskovalci v giba-nju«www.euraxess.eu boste našli osnovne informacije o državi, ki je vaš naslednji cilj na poti mobilne raziskovalke ali raziskovalca: možnosti za izvajanje raziskovalne dejavnosti v ciljni državi, prosta delovna mesta, štipendi-je in dotacije in vse napotke, ki bodo omogoci-li lažji prehod v novo delovno in življenjsko okolje – vam in vaši družini. Vec. Vir: Mreža EURAXESS 8th Conference on Corporate Social Re-sponsibility Hrvaška organizacija Hrvatski poslovni savjet za održivi razvoj (Croatian Business Council for Sustainable Development) organizira 8. konfe-renco o družbeno odgovornem poslovanju. Ta bo potekala 1. decembra 2016 v Hotelu Espla-nade v Zagrebu. Vec. Vir: HRPSOR. Kakovost in odlicnost v digitalni družbi Letna konferenca SZKO (Slovensko združenje za kakovost in odlicnost) je osrednji letni do-godek združenja. To dvodnevno strokovno srecanje je organizirano v sklopu evropskega tedna kakovosti v zacetku novembra. Konfe-renca "Kakovost in odlicnost v digitalni družbi" bo letos potekala 10. in 11. novembra 2016 v Portorožu. Vec. Vir: SZKO VII. Mednarodna znanstvena konferenca »PREHRANA, GIBANJE IN ZDRAVJE« Namen konference je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosežkov ter prime-rov dobre prakse. Konferenca bo potekala kot interdisciplinarni dogodek, na katerem bodo svo-je prispevke in posterje predstavili slovenski in tuji strokovnjaki ter znanstveniki v obliki plenar-nih predavanj, okroglih miz in delavnic. Prijava je možna do vkljucno 04. 11. 2016. Vec. Vir: Ris Dvorec Rakican Nagrade Ypsilon + za drzne in uspešne posameznike Zavod Ypsilon že šesto leto zapored razpisuje no-minacije za Ypsilon+ nagrade, s katerimi nagradi najbolj drzne posameznike in organizacije, ki s svojimi uresnicenimi idejami, dejanji in projekti delujejo družbeno odgovorno, premikajo meje in nasploh soustvarjajo svetlejšo prihodnost vseh nas. Ypsilon+ nagrada bo podeljena posamezni-kom 24. novembra 2016, na 7. obletnici Zavoda Ypsilon. Vec. Vir: si21.com V Bukarešti bodo razpravljali o skupnih akcijah v podporo demokraciji v Evropi V Bukarešti bo 25. novembra potekal letošnji fo-rum civilne družbe, na katerem bodo predstavniki nevladnih organizacij iz Srednje in Vzhodne Evro-pe razpravljali o tem, kako s skupnimi akcijami podpreti demokracijo v Evropi. Osrednja tema letošnjega dogodka bo vloga ne-vladnih organizacij v novi politicni krajini Evrope, ki je zaznamovana z begunsko krizo, vzponom populizma in erozijo liberalne demokracije. Ude-leženci bodo razmišljali o skupnih akcijah za mo-bilizacijo državljanov, spodbujanju dialoga med interesnimi skupinami na lokalnih in nacionalnih ravneh, skupnih zagovorniških akcijah in krepitvi vloge nevladnih organizacij pri zagotavljanju de-mokracije in pravne države. Poleg nevladnikov se bo k razpravi prikljucilo tudi nekaj predstavnikov iz vladnih vrst in donatorjev. Vec. Vir: CNVOS Dogodki, konference CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Inovacije v zdravih lesenih trajnostnih stavbah Konferenca, ki bo potekala 10. novembra 2016 v Cankarjevem domu v Ljubljani, pod eno streho združuje gradbeno in nepremicninsko skupnost z namenom predstavitev inovativnih praks v po-slovnih in tehnoloških pristopih pri uporabi lesa v gradbeništvu. Namenjena je interdisciplinarne-mu povezovanju in iskanju poslovnih priložnosti. Na konferenci bodo predstavljene inovacije v projektiranju, gradnji, delovanju in vzdrževanju zdravih lesenih trajnostnih stavb. Konferenco organizirata Javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Direktorat za lesarstvo v sodelovanju z zavo-dom aFRONT ter ostalimi partnerji. Hkrati pa napovedujemo, da bo od 17. do 21. aprila 2017 potekal Najvecji arhitekturno nepremicninski festival v Sloveniji. Vec. Vir: Odprte hiše Slove-nije Najuspešnejše mentorske povezave 2016 Zavod Ypsilonišce najuspešnejši mentorski par, ki je v letu 2016 stopil korak naprej pri dosega-nju osebnih ali kariernih ciljev in promociji men-torstva. Mentorski pari, ki so letošnjem letu še posebej izstopali iz povprecja imajo možnost za prijavo v izbor za najuspešnejše mentorske povezave leta 2016. Rok za oddajo prijave je 11.11. 2016 Najuspešnejšim bodo že drugo leto zapored po-delili posebne certifikate na 7. obletnici Zavoda Ypsilon, 24. 11. 2016. Vec. Vir: Zavod Ypsilon Datum Naslov dogodka (konferenca, seminar, webinar idr.) 16.11.2016 Workshop: Responsible Sourcing across Industries Platform Second An-nual Meeting. Povezava. 7.11.2016 Pact for Youth webinar: Progress on National Actions Plans. Povezava. 24.11.2016 STEM Alliance conference: skilling up the next generation for an innovative Europe – together! Povezava. 24.11.2016 Workshop: Pact for Youth National Action Plans – Peer Review meeting. Povezava. 29.11.2016 Conference: Pollutec 2016. Povezava 1.12.2016 Webinar: Implementing the Susta-inable Development Goals in your Business. Povezava. 6.12.2016 Taking Action: One year on from COP21 and the launch of the SDGs. Povezava. 7.12.2016 Open webinar: SME engagement in apprenticeships. Povezava. 14.12.2016 Seminar: The EU directive on non-financial information: ready to report? Povezava. 18.1.2017 Workshop: Responsible Sourcing across Industries Platform Second An-nual Meeting. Povezava. 7.2.2017 Webinar: Ensuring good working con-ditions in complex supply chains. Po-vezava. Razpisi in priložnosti Odprt je 11. razpis za štipendije »Za ženske v znanosti« Partnerja nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«, L'OREAL Slovenija in Slovenska nacio-nalna komisija za UNESCO, sta objavila že 11. razpis za štipendije »Za ženske v znanosti« v vre-dnosti 5.000 eur. Nanj se lahko prijavijo razisko-valke, ki niso starejše od 35 let in so v zakljucni fazi doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine. Prijave bodo odprte od 10. oktobra do vkljucno 11. novembra 2016. Vec informacij je na voljo na spletni strani Mini-strstva za izobraževanje, znanost in šport. 10,5 milijona evrov za raziskovalno-razvojno-investicijsko sodelovanje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo želi z razpisom, za katerega bo namenilo 10,5 milijona evrov sredstev, okrepiti raziskovalno-razvojno-inovacijsko sodelovanje sicer neodvi-snih deležnikov. Javni razpis za izbor operacij "Podpora strateškim razvojno inovacijskim part-nerstvom (SRIP) na prioritetnih podrocjih pa-metne specializacije" skladno z S4, pokriva celot-no obmocje Republike Slovenije, torej tako Vzhodno kot Zahodno kohezijsko regijo. Skupno bo podeljenih 10.490.783,75 evrov sredstev. Rok za prijavo je 15. 11. 2016. Vec. Vir: najdi.si Kmalu podpore za razvoj inovativnih podjetij Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo v kratkem objavilo javni razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega oko-lja v letih 2016 in 2017. Razpis bo vreden 3,2 mi-lijona evrov, od tega bo 2,3 milijona evrov evropskega denarja. Javni razpis bo razdeljen v tri sklope: Tehnološki parki, Podjetniški inkuba-torji in Univerzitetni inkubatorji. V okviru razpisa bo prepoznanih 370 poslovnih idej in inkubacija 160 novih podjetij. Vec. Vir: STA Najave javnih razpisov 2016 Trenutno je zopet precej zatišja z objavami novih javnih razpisov. A ministrstva napovedujejo vec deset novih javnih razpisov. Le-ti bodo vsaj iz po-drocij: . raziskovalno razvojnih projektov v gospo-darstvu, . podpore podjetjem na problemskih obmo-cjih, . lesarstva, . internacionalizacije, . turizma, . socialnega podjetništva, . kmetijstva in promocije hrane. Da se lahko že sedaj pripravite nanje, si oglejte podrobnejši pregled vseh najav. Vec. Vir: http://nepovratna-sredstva.eu/ Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter sto-ritev turisticnega gospodarstva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja razpis. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turisticnih proizvodov turisticnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnost-nega razvoja ter s tem okrepiti konkurencnost in kakovost na vseh podrocjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do 22.2.2017 Odpiranje prispelih vlog 7.12.2016 in 22.2.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info/ Spodbude za delodajalce Aktualne financne spodbude Zavoda za zaposlo-vanje delodajalcem omogocajo nepovratna sred-stva za usposabljanje in zaposlitev novih sodelav-cev: Nova možnost Zaposli.me 2016 Prvi izziv 2015 Delovni preizkus 2016 Usposabljanje na delovnem mestu: 30+, mladi, Zmorem, ker znam Vec. Vir: Zavod RS za zaposlovanje Javni razpis za izvedbo podpornih sto-ritev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih 2016 in 2017 »SIO 2016-2017« Javna agencija SPIRIT Slovenije je konec oktobra objavila javni razpis, katerega namen je preko subjektov inovativnega okolja (v nadaljevanju: SIO) vzpostaviti standardizirano, geografsko in programsko uravnoteženo podporo zagonu, raz-voju in rasti inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti. SIO so pravne osebe javnega ali za-sebnega prava, opredeljene v Pravilniku o vode-nju evidence subjektov inovativnega okolja (Uradni list RS, št. 25/2008, v nadaljevanju: Pra-vilnik), ki so, najkasneje na dan pred objavo jav-nega razpisa, kot tehnološki parki, podjetniški inkubatorji ali univerzitetni inkubatorji vpisane v Evidenco subjektov inovativnega okolja. Cilj javnega razpisa je spodbuditi zagon, rast in raz-voj inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti. Povecati želijo njihovo inovacijsko aktivnost, mednarodno konkurencnost in internacionaliza-cijo. Cilj javnega razpisa je prepoznanih 370 po-slovnih idej in inkubacija 160 novih podjetij. Rok za oddajo vlog je 28. 11. 2016. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Napovedujemo javno povabilo za jav-na dela 2017 Za leto 2017 Zavod RS za zaposlovanje nacrtuje objavo enega javnega povabila za izbor progra-mov javnih del, predvidoma v prvih dneh no-vembra 2016. Javna dela bodo prihodnje leto prednostno usmerjena na podrocja socialnega varstva in v vkljucevanje dolgotrajno brezposel-nih z nižjo izobrazbo. Poglejte si Katalog progra-mov za leto 2017. Javna dela bodo prihodnje leto prednostno usmerjana v izvajanje: . programov na podrocju socialnega varstva, predvsem zaradi ranljivih skupin uporabni-kov storitev javnih del (starejši, invalidi), in . programov, v katere se bodo vkljucevali dolgotrajno brezposelni z nižjo ravnjo izo-brazbe (od I. do IV. ravni). Za javna dela v prihodnjem letu je nacrtovanih 27 milijonov EUR, ki jih zagotavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mož-nosti iz slovenskega proracuna. Med letošnjimi novostmi velja omeniti, da bomo omogocili zapo-slitev udeležencev tudi za krajši delovni cas (najmanj 25 ur na teden). Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zade-ve nacrtujejo, da se bo lahko v letu 2017 v javna dela vkljucilo okvirno 5.000 dolgotrajno brezpo-selnih oseb. Pri vkljucevanju bodo imele pred-nost tisti osebe, ki so vec kot dve leti neprekinje-no prijavljene med brezposelnimi in v tem casu niso bile vkljucene v noben program aktivne poli-tike zaposlovanja. Vec. Vir: Zavod RS za zaposlo-vanje Javni razpis za spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letu 2016 in 2017 »Procesni vavcer 2016/2017« Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov svetovalnih storitev, ki jih podjetjem zagotovijo zu-nanji izvajalci v zvezi z uvajanjem izboljšav poslov-nih procesov v podjetjih. Namen javnega razpisa je izboljšati konkurencnost podjetij preko procesnih izboljšav (kot npr. prenova poslovnih procesov, vit-ko poslovanje, vitki poslovni procesi, ucinkovito upravljanje poslovnih procesov, business process management, dizajn management,……). Roki za od-dajo vlog so: 10.11.2016, 8.12.2016, 11.1.2017 in 15.2.2017. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Evropska sredstva za kompetencne centre za razvoj kadrov V petek, 28. 10. 2016, je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja Kompe-tencnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2017 do 2018. Razpis je odlicna priložnost za izbolj-šanje kompetenc, produktivnosti in ustvarjalnosti zaposlenih v slovenskih podjetjih. Skoraj 4 milijone EUR je namenjenih partnerstvom za izboljšanje kompetenc, produktivnosti, ustvarjalnosti in ino-vativnosti zaposlenih in krepitev konkurencnosti slovenskega gospodarstva. Posamezno partnerstvo bo lahko pridobilo sredstva v višini od 250.000 - 400.000 EUR za obdobje 2016-2017. Informativni dan bo izveden skupaj s predstavitvijo razpisa Strateško razvojnih inovacijskih partnerstev 4. 11. 2016 v hotelu Mons. Prijavite se lahko tukaj. 1. predstavitvena delavnica za potencialne prijavite-lje bo v Ljubljani (Gospodarska zbornica Slovenije) v petek, 11. 11. 2016. Prijavite se lahko tukaj. Vec informacij o ostalih delavnicah bo objavljeno nak-nadno na spletni strani sklada. Vec. Vir: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in naslednje generacije in pripravljenost za uveljavljanja družbene odgovorno-sti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. Upamo tudi, da s trojno knjigo dopolnjujemo spoznanja, ki so jih objavili drugi, podobno bistveni in upoštevanja vredni avtorji. Svoj vec kot desetletni trud IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti tako zaokrožujemo na preko 5.000 strani objav avtorjev z vseh celin. Glejte www.irdo.si. Bistvo sodobne družbe morajo biti: enakost, bratstvo in svoboda. To vkljucuje vse ljudi in vse druge dele narave. Tako so povedali ob francoski revoluciji nekaj let pred rojstvom Franceta Prešerna. Tedaj (1789) so zapisali tudi: »Družbene razlike smejo temeljiti le na splošni koristi.« in to v 1. clen Deklaracije o pravicah cloveka in državljana. Tako citira na strani 11 za zacetek svojega Uvoda T. Piketty v knjigi ‘Kapital v 21. stoletju’ (Mladinska knjiga, 2015, francoski izvirnik: 2013). Do danes so najvplivnejši in najpožrešnejši pozabili, da je to koncalo neproduktivno fevdalno oblast in so jo – po eko-nomskih merilih, a z novimi pravnimi imeni – obnovili. Zato je zdaj globalna kriza. Pot iz nje vidi napredni del sveta v družbeni odgovornosti, tudi Evropska unija (EU, 2011). Konferenca OZN leta 2015 je bila pod oznako ‘podnebje’ del tru-da, da bi uveljavili družbeno odgovornost, zato da bi cloveštvo rešili pred izumrtjem. Dajemo svoj prispevek s trojno knjigo - trilogijo: NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE (Prihodnosti ekonomije in cloveštva ni brez družbene odgovornosti!!!) 1. Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 2. Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 3. Izobraževanje in usposabljanje družbeno odgovornih V luci spoznanj iz nedavno prevedene knjige Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona (2015): ZAKAJ NARODI PROPADA-JO – Izvori moci, blaginje in revšcine na razlicnih koncih sveta, UMCo, Ljubljana (izvirnik: 2012) bi smeli in morali reci, da je družbena odgovornost nadgradnja vkljucujocih, tj. inkluzivnih in zato uspešnih, namesto roparskih, tj. ekstraktivnih in zato za svoje državljane unicevalnih vodstev družb, politicnih in poslovnih monopolov. Pojma družbena odgovornost v njuni knjigi ni, a praksa, ki jo opisujeta, jo mocno nakazuje: brez družbene odgovornosti vodij in drugih vplivnih oseb ter organi-zacij narodi propadajo; tako je bilo v starih casih in tako je danes. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST zaslužni prof. ddr. Matjaž Mulej predsednik Strokovnega in Raziskovalnega sveta inštituta IRDO l.r. mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO l.r. Dušan Hedl, mag.posl.ved., Ustanovitelj Kulturnega centra Mari-bor NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTRO-KE IN VNUKE KNJIGA: Družbenoekonomski okvir in oseb-ne lastnosti družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE To je prva knjiga iz trilogije o tem, kako mora in more iz družbenoekonomskih razlogov cloveštvo – zlasti njegovi najvplivnejši ljudje in njihova podjetja ter druge organizacije s prakticiranjem svoje družbene odgovornosti – nehati so-vražiti naslednje generacije. Kajti uporabniki sedaj prevladujocih ozkih in kratkorocnih kriterijev, kaj se iz-placa in je za ljudi optimalno, unicujejo pogoje za preživetje; dobesedno sovra-žijo svoje otroke in vnuke, a tudi sebe. Podatke o tem povzemamo predvsem v prvi knjigi te trilogije. Njihovo bistvo na kratko povzema moto knjige – opozori-lo cloveka, ki je vedno živel skladno z naravnimi razmerami. Povzel bi ga lahko tudi stavek avstralskih staroselcev pod njihovo sveto goro Uluru: ‘Mi moramo biti ravno toliko lacni kot narava okrog nas, da preživimo.’ Preživeli so tisocle-tja. V prvih treh poglavjih opozarjamo, da ni prihodnosti in preživetja brez skrbi za skupno družbeno korist, ne samo posameznikovo, temvec ekosocializma, torej; nujna je skladnost življenja ljudi z ostalo naravo. Tega ne omogocajo niti držav-ni niti podjetniški monopoli, ampak družbena odgovornost – lastnost ljudi, da odlocajo tako, da kar najbolj upoštevajo posledice svojih dejanj za družbo, tj. ljudi in ostalo naravo, zato svojo soodvisnost in trud za celovitost. Podatki o sodobni praksi nam žal dajejo prav: kažejo nasprotno delovanje vpliv-nih. Zato v nadaljnjih petih poglavjih postavljamo v ospredje cloveške osebne, dru-žbene in gospodarske lastnosti. Ker odlocajo ljudje, je bistvena zadostna in potrebna (osebna) celovitost cloveka (ZIPOC). Novosti, tudi to, ljudje sprejmejo lažje, ce omogocajo dobro pocutje sodelavcev, ki je zato del celovitega družbe-no odgovornega modela ravnanja z ljudmi. Upravljanje ne more vedno teci z vsemi možnimi podatki, zato v praksi vpliva intuicija, tudi ko gre za vec družbe-ne odgovornosti. Da govorimo o stvarni teoriji, kažejo empiricne študije global-no najuspešnejših podjetij. Ne moremo pa brez upoštevanja zakoreninjenih navad prenesti le-teh npr. iz t. i. Zahoda v Slovenijo. To dejstvo se žal kaže tudi pri odnosu do inoviranja, tj. prakticnega uveljavljanja novosti, ki so dokazano koristne uporabnikom in zato tudi avtorjem in lastnikom. Druga knjiga dopolnjuje prvo z informacijskimi podlagami modela, kako bi vse to uresnicili. Tretja knjiga dopolnjuje obe prvi s številnimi premisleki in izkuš-njami uveljavljanja družbene odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem delu. Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, uredniki prve knjige KAZALO VSEBINE Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 Moto ...................................................................................................................... 9 0 Prihodnost – preživetje brez ekosocializma in družbene odgovornosti??? Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj ..................................................... 11 1 Kljucno vprašanje in (možen) odgovor? Viktor Žakelj ......................................................................................................... 24 2 Prihodnost ekonomije v obdobju izobilja in krize izobilja brez zdravih ambicij Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, Anita Hrast, Viljem Merhar ............................. 35 3 Zadostna in potrebna (osebna) celovitost posameznika (ZIPOC) Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej .................................................................. 86 4 Dobro pocutje zaposlenih kot del celovitega družbeno odgovornega modela upravljanja cloveških virov Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven ................................................................ 141 5 Intuitivno odlocanje za vec družbene odgovornosti Vesna Kovacic, Violeta Bulc .............................................................................. 167 6 Pravi ljudje na pravih mestih – podlaga za vizionarske organizacije kot prihodnost ekonomije Matjaž Mulej ...................................................................................................... 187 7 Antropološki razlogi za uvajanje ekonomske demokracije v Sloveniji Vesna Vuk Godina ............................................................................................. 232 8 (Ne)inovativnost slovenskega gospodarstva Borut Likar, Marko Ropret, Peter Fatur ........................................................... 252 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Informacije za odlocanje družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE Brez družbene odgovornosti kot odgovornosti vsakogar za posledice vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravo, ni poti iz sedanje globalne družbenoekonomske krize cloveštva, vkljucno s Slovenijo. V prvi knjigi te trilogije smo to izpostavili, v tej pa poskušamo pod-preti trud z vec premisleki in predlogi z medsebojno razlicnih vidikov kot informacijami, kaj in kako kaže poceti, da se bi rešili iz te krize. Potrebne so obcutne inovacije številnih praks; vsaka izmed tu obravnavanih je netehnološka, nobena ne potrebuje velikih na-ložb, vsaka pa se tice ljudi in prenove utecenih navad. Slednje so pac podedovane iz zelo drugacnih casov in razmer. V tej knjigi sodeluje 20 avtorjev s precej razlicnimi prispevki v 12 poglavjih. Za skupni imenovalec smo vzeli predlog za slovenski modelni program družbene odgovornosti, ki naj Sloveniji in drugim pokaže podlage za družbeno odgovorno življenje. Tega naj pod-pre zamisel o prehodu dane prakse v trajnostno bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti. Da bi to bilo izvedljivo, je potreben strateški menedžment, ki ima informacije iz okolja, ker je to pogoj za dru-žbeno odgovorni razvoj podjetij, ki so danes najvplivnejše organizacije na svetu. Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) lahko onemogocajo uve-ljavitev modela. Med njih spada vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe. Med ovire spada tudi zastarelo merje-nje gospodarjenja, kajti bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje. Potrebna je tudi posodobitev mednarodnega davcnega okolja, da bi obvelja-le pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe. Vendar ne smemo vsega pricakovati od modelov: v gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode. Na njih pomembno vplivajo pravni okviri poslovanja, med drugim pravo Evropske unije, iz katerega tukaj obravnavamo privatiza-cijo družb v državni lasti in pravice delavcev z vidika vprašanja, kdaj nastane nezakonita državna pomoc po pravu EU. Nadaljnji pomemben vidik sodobnega poslovanja zajema povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja. Ker je uspeh poslovanja bistveno odvisen od prevladujocih navad, je pomembno, kako vplivajo mediji, npr. pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih. Razen države, podjetij in mladih je vplivno tudi lokalno okolje – za zgled smo izbrali integracijo družbene odgo-vornosti v trajnostni razvoj v primeru (ucne) obcine Poljcane. Matjaž Mulej in Anita Hrast, urednika 2. knjige trilogije KAZALO Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 1 Slovenski modelni program družbene odgovornosti Robert G. Dyck ..................................................................................................... 11 2 Trajnostna bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti Matjaž Mulej, Timi Ecimovic, Anita Hrast, Zdenka Ženko .............................. 22 3 Strateški menedžment in informacije iz okolja – pogoj za družbeno odgovorni razvoj podjetij Tjaša Štrukelj, Simona Sternad Zabukovšek ...................................................... 36 4 Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) Mira Zore, Matjaž Mulej ..................................................................................... 65 5 Vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe Katja Rašic ........................................................................................................... 87 6 Merjenje gospodarjenja: bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje Katja Rašic ......................................................................................................... 121 7 Oblikovanje mednarodnega davcnega okolja: pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe Lidija Hauptman, Romana Korez-Vide .......................................................... 138 8 V gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode Aleš Lokar, Lubica Bajzikova ............................................................................ 165 9 Privatizacija družb v državni lasti in pravice delavcev – nezakonita državna pomoc po pravu EU? Janja Hojnik ....................................................................................................... 180 10 Povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja Maja Ahac, Natalie C. Postružnik ................................................................... 200 11 Premalo izkorišcen potencial medijev pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih Tanja Plestenjak, Borut Likar .......................................................................... 221 12 Integracija družbene odgovornosti v trajnostni razvoj – primer (ucne) obcine Poljcane Ana Vovk Korže ................................................................................................. 243 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si POVZETEK BISTVA KNJIGE Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in na-slednje generacije ter pripravljenost za uveljavljanje družbene odgovornosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. V tej knjigi, ki je tretja v trilogiji ‘Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke’, se osredotocamo na družbeno odgovornost v vzgoji in izobraže-vanju. Univerza v Mariboru se je z vsemi potrebnimi listinami, vkljucno z vecletnim progra-mom, uradno opredelila za ‘Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru’. Uresnicitev te dragocene opredelitve potrebuje uveljavljanje družbene odgovornosti (DO) v vzgoji in izobraževanju. Ta knjiga je prispevek k temu. Sestavljajo jo trije deli: spoznavno-teoreticne podlage DO, primeri posrednega prakticnega uveljavljanja DO v vzgojno-izobraževalnem delu in primeri empiricnih raziskav o uveljavljanju DO. Name-sto sklepov jo koncuje cetverni moto. Družbena odgovornost ali bolje: odgovornost vsakogar za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravno okolje, je maksima cloveških vrednot, kulture, etike in norm (VKEN). Po mednarodnih listinah je DO pomembna nova lastnost ljudi, ki je med bistvenimi pogoji, da cloveštvo najde pot iz sedanje krize (EU 2011; ISO 2000) in zagotovi prihodnost se-danje civilizacije, ki je brez DO v slepi ulici ter se sooca z nevarnostjo unicevalne tretje svetovne vojne in unicenja naravnih pogojev za obstoj cloveštva sedanje civilizacije. V duhu takih spoznanj v tej knjigi najprej v 1. poglavju povzemamo in komentiramo temeljna nacela DO (organizacij). Ker gre za VKEN, prikazuje 2. poglavje razvoj vrednot. Praksa je zapletenejša kot teorija in listine, tudi na Univerzi v Mariboru, kar utemeljuje 3. poglavje, ki s filozofsko teoreticno podlago in prakticnim zapletom pokaže razliko med listinami in prakso; iz nje izhaja tudi vpliv na javni ugled in DO. Nadaljujemo z vpra-šanjem vzgoje za ustvarjalno sodelovanje, kajti ISO 26000 kot globalno sprejeta listina o DO izpostavlja kot dve temeljni lastnosti upoštevanje soodvisnosti, ki vodi k ustvarjalne-mu sodelovanju, kot pot k celovitosti. Izvora sedanjih problemov cloveštva sta namrec enostranskost in etika neodvisnosti (ki pa je možna samo unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohranjanje. Izkaže se, da je DO kot skrb za prihodnost cloveštva imanentna naloga vseh ravni izo-braževanja (od vrtca do univerze) ali, kot poudarja Delors s sodelavci v delu Ucenje: Skriti zaklad (1996, str. 77–88), ‘uciti se, da bi vedeli’, uciti se, da bi znali delati’, ‘uciti se biti’ in ‘uciti se sobivati’. Matjaž Mulej in Branka Cagran, urednika 3. knjige trilogije KAZALO Povzetek bistva knjige .................................................................................... 9 1. del: Spoznavnoteoreticne podlage družbene odgovornosti 12 1 Temeljna nacela družbene odgovornosti (organizacij) Matjaž Mulej......................................................................................................... 13 2 Razvoj vrednot Majda Pšunder...................................................................................................... 32 3 Eticna odgovornost univerze med uvedbo poklicnega kodeksa in javnim ugledom Boris Vezjak........................................................................................................... 49 4 Vzgoja za ustvarjalno sodelovanje – del družbene odgovornosti šolstva Matjaž Mulej, Anita Hrast, Branka Cagran....................................................... 73 5 Teze za razpravo: za katere vrednote naj vzgajamo in izobražujemo? Matjaž Mulej in Simona Šarotar Žižek............................................................. 104 6 Družbena odgovornosti v športu Matjaž Mulej, Stojan Puhalj, Peter Sitar........................................................... 129 7 CoRT – metoda za poucevanje mladih za ustvarjalno razmišljanje Nastja Mulej in Bojana Gnamuš Tancer........................................................... 144 8 Razsežnosti primerno celovitega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj Vesna Weingerl.................................................................................................... 154 9 Stališca zaposlenih v slovenskih vrtcih in v slovenski vojski do vkljucevanja moških v slovenske vrtce: primer stereotipov in predsod-kov Aleš Tocaj, Branka Cagran................................................................................. 328 10 Izvajanje projektov v vrtcu in kakovost življenja in dela v njem Tanja Planinšek, Branka Cagran....................................................................... 353 11: Namesto sklepov knjige: Cetverni moto za družbeno odgovornost v vzgoji in izobraževanju 380 Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu