{ \
M
i
y
PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055
RESTAVRACIJA
BELLEVUE
TEL. 41 - 055
DNEVI PIVA IN JEDI Z ŽARA
od 25. do 29. maja 1994
HLADNO PIVO IN PIVSKI NAPPPKI (PO CENAH, K! Sl JIH LAHKO SAMO ŽELITE), DOBRA HRANA IN POSTREŽBA
Ob petkih in sobotah do 24.00 ure vabljeni v
KLUBSKI PROSTOR.
PRIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
PROMING
IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA
62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034
NAGROBNI SPOMENIKI
NUDIMO VAM:
□	že gotove nagrobnike
□	izdelava po vaši želji C kratki roki izdelave
□	kovinske črke, vaze in svetilke
SE PRIPOROČAMO
t^MIERX
GP Kozjak, Radlje ob Dravi, Mariborska 8, tel.: 0602/71-361, fax: 0602/71-823
Gostinsko podjetje KOZJAK Radlje ob Dravi
Vas vabi v svoje lokale:
-	Restavracija Merx Vuzenica
-	Slaščičarna Radlje ob Dravi
-	Gostišče Marčič Slovenj Gradec
-	Gostilna Merx Ribnica na Pohorju
-	Lovski rog Dravograd
-	Hotel Kozjak Radlje ob Dravi
V mesecu maju smo prenovili gostilno Lovski rog v Dravogradu
Posebna ponudba:
-	lovski narezek
-	srnin golaž
-	jelenov zrezek
V mesecu juniju bomo dokončali obnovo nočitvenih kapacitet v hotelu KOZJAK v Radljah:
-	14 sob s TVT s 30 ležišči
Vabi vas kolektiv GP KOZJAK Radlje ob Dravi!
Karikirano
MOČNA STIMULACIJA
MESEC LJUBEZNI IN RAZVEZ
Maj že tisoletja velja za mesec ljubezni in cvetja. Ljubezen obudi telesne sokove, zimska ravnodušnost se nepričakovano sprevrže v naklonjenost. Slovenski majski politični barometer je živ dokaz za to. Med dvajsetimi najbolj priljubljenimi državljani je kar šest žensk, česar druge mesece v letu ni bilo. Pomlad je navdihnila anketirance, da so pomislili na nežnejši spol, pa je to znana športnica, medijska zvezda ali redovnica. Vso priznanje pomladi!
Prelepi majski idili pa je naredila konec mati država z odlokom o referendumu. Ko bi bila stara izžeta starka, bi še razumeli. Je pa mlada in ljubezni vredna, pa nepremišljeno zavrača ljubezen. Nekateri pravijo, da je naš majski kaos zakrivila slavna CIA, saj rdeči in črni skoraj niso sposobni tolikega soglasja. Zadnja majska nedelja je torej rezervirana za razveze.
V Franciji menda razpade 25% zakonov, v Rusiji celo 33%, v lepi podalpski deželici pa se na razvezo pripravlja kar 89% občinskih "zakoncev".
Le sedem občin se je na spravnem poskusu odreklo ločitvenim pravdam. Za 55 občin pa se vneto pripravlja množica “porotnikov", ki bodo budno spremljali ločitvene krče in porajanje množice nebogljenčkov. Blagor bodočim županom, Id ne vedo, kaj jih čaka.
Vrli Korošci se tudi vneto pripravljamo na ločitvene orgije.
Dravograd, bodoči trgovsko-turistični center, bo zlahka prebolel ločitev od zelene občine Šentjanž. Radlje bodo v sedmih novih občinah živele kot v pravljici, prisrčno skromno in revno. Slovenj Gradec bo kljub odcepitvi Šmartna, Podgorja in Mislinje ostal svetovno znano mesto mini.
Ravne pa bodo po razpadu na štiri nove občine začele svojstven križev pot. Črnjani bodo zagreto razvijali smučarski center in bogateli, Mežičani bodo lepšali mlado mesto z izkupičkom od lastne elektrarne, Prevaljčani pa bodo veselo pobirali cekine za smeti in pogrebe. Saj denar ne smrdi!
Ravenčani bodo pred načrti za čistilno napravo razmišljali o bogati preteklosti, ki je niso znali izkoristiti.
Pa vendar - upanje še ostaja, da bo spet nastopil maj in čas dvorjenja za nove zakone. Če nevesta na Prevaljah ne bi pristala na nov zakon, se na vrhu Uršlje gore koridori stikajo s Črno in Slovenj Gradcem. Morda pa bodo stare gozdne poti omogočile nove ljubezenske vezi.
Prijetno je, da se maj vsako leto ponovi. Če se bo letošnji zaključil v kratkotrajno veselje, bodo morda prihodnji prinesli zrelejše odločitve.
•	SEM ZA NOVE OBČINE, LE STRAH ME JE, DA BOMO IMELI VEČ ŽUPANOV KOT GOSPODOV.
•	TOLIKO SMO HODILI NA OBČINE, DA JE KAR PRAV,
DA BODO KONČNO PRIŠLE OBČINE K NAM.
•	V SEX SHOPU JE TAKO KOT NA BORZI: KUPUJEJO LE DOBRO STOJEČI.
•	ŽAL V SEX SHOPU NE BOM NIKOLI KUPOVAL: PREJ JE BILO PREZGODAJ, ZDAJ JE PREPOZNO.
NIKO
IZ YSEBinC:
□ NOVE OBČINE - OBRAČUN PRI OTIŠKEM VRHU
4
□	SEX SHOP -POMAGAJ Sl SAM
6
□	PREZENTA ’94
8
□	850 OEM ZA KOROŠKE ŠTUDENTE
12
□ HALA TIO NA PREVALJAH PRODANA
□ NA RAVNAH PLESALI
□ SMRT KOSI
Na naslovnici:
Utrinek iz sex shopa v Dravogradu
Foto:	T. JESENIČNIK
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem.
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
16
SO
22
32
V ospredju
ZMANJKALO JE ČASA
Adi CIGLER, predsednik SO Ravne na Koroškem
D
■ »eferendumska območja, kot jih je določil Državni zbor, so še najbolj sporna v sedanji občini Ravne na Koroškem. Meje območij so tako nelogične, da se "smejijo še kure", glede na razprave v krajevnih skupnostih pred to odločitvijo pa nesprejemljive. Pa kaj, ta voz je že dopeljal, za mnenje pa smo seveda povprašali sedanjega ravenskega župana Adija Ciglerja. Bil je vseskozi zraven, nekateri so menili, da celo preveč.
Vaša ocena razprav in odločitve Državnega zbora o referendumskih območjih?
Odločitve na zborih krajanov so sicer povsem legitimne, moje osebno mnenje pa je, da so bili zbori preslabo obiskani in da smo pričakovali večjo udeležbo. Razlogi: že začetek v Ljubljani ni bil izpeljan najbolje, odprtih je bila vrsta vprašanj brez jasnih odgovorov, s katerimi bi morali priti na zbore. Kako bo z državno upravo, kako bo s financiranjem bodočih občin, njihovimi pristojnostmi... vse to je viselo v zraku.
Državni zbor je s svojo odločitvijo vrgel na površje
predvsem teritorialna vprašanja, ki pa bodo po referendumu v novih občinah vendarle zapletla življenje ljudi. Ste tem vprašanjem posvetili premalo pozornosti?
Res je, da smo presenečeni nad določitvijo referendumskih območij. Črna in Mežica nista bili problematični od vsega začetka, vseskozi se je zapletalo na Ravnah in Prevaljah. Državni zbor je ugodil ugovoru, ki so mu ga poslali iz krajevnih skupnosti in prišlo je do zapleta. Po zakonodaji naselij ne morejo deliti, mi pa smo s tem začeli prepozno in postopka nismo izpeljali do konca. Če zdaj pogledamo karto, vidimo, da je marsikje situacija prav komična.
V	radeljski in slovenjgraški občini časovna stiska ni povzročila takih problemov. Pravi čas so v postopkih uredili, kar je bilo potrebno. Imate morda vsaj slab občutek, da ste v občini preveč pozornosti posvetili eni sami dilemi - dve ali ena občina v spodnjem delu Mežiške doline?
Ne, nobenega slabega občutka nimam. Pogledati bi morali, kako se je kaj kronološko odvijalo, vseeno pa ostaja dejstvo, da smo bili tik pred zdajci obveščeni, da se naselja deliti ne morejo. Razprave smo vodili po krajevnih skupnostih in tik pred njihovim začetkom smo dobili stališče iz Ljubljane o tej nedeljivosti. Na zborih smo potem povedali, da postopka v tako kratkem času ne moremo izpeljati, posebej tam, kjer sporazuma med deli naselij ne bo. In nesporazumi so ostali.
V	Radljah so, potem ko so videli, kam pes taco moli, sprejeli odločitve o delitvi naselij še 19. aprila. Tako
kot so hoteli krajani. Takrat so bile v ravenski občini še vedno najbolj glasne razprave o številu občin. Zakaj?
Res smo se pogovarjali o tem, vendar smo se istočasno pogovarjali tudi o tem, kakšna naj bo meja, če bo občina Prevalje za sebe. In ko smo jo približno dorekli, smo naleteli na nasprotovanja v krajevnih skupnostih, ki so bile vpletene. Začeli smo neke postopke, denimo v Strojni in drugih mejnih predelih, seveda pa je osnovni zaplet vendarle bil v Dobji vasi. Ker tam nismo dosegli sporazuma, je ostalo odprto vprašanje, kaj narediti. Na koncu smo vse skupaj poslali v Ljubljano, naj pač tam odločijo in razrešijo ta problem.
Ljubljana pa ga je razrešila tako, da ni nikomur po volji...
V tem trenutku res ne. Seveda pa še ne vemo, kako se bo Državni zbor na osnovi referendumskih odločitev dokončno opredelil. Ali bo takrat
upošteval, da so se pojavile nelogičnosti pri oblikovanju teh dveh referendumskih območij. Se pravi o mejah. Mi ga bomo na to opozorili, sicer pa jih v pristojni komisiji že poznajo.
Kakorkoli že, kaj vi obetate novim občinam?
Menim, da bo v začetni fazi nastopila vrsta problemov. Najprej problemi delitve premoženja sedanje občine na nove, kjer zna priti do konfliktov, če ne bomo imeli korektnih kriterijev, kako to izvesti. Menim	tudi, da	se	bo	naša
predstava o tem, kaj občina je, morala bistveno spremeniti. Zlasti, da občina ne bo več v državni	funkciji	in bo imela
povsem novo fizionomijo. Seveda pa je največ odvisno od ljudi v posamezni občini. Pripadnost ljudi v Črni je prav gotovo	drugačna	kot	na	Rav-
nah, pa še kaj bo prišlo do izraza.
Sicer	pa, če	sem	že	pri
besedi, jaz osebno sem za to, da sta Ravne in Prevalje v eni občini, ker je na daljši rok to bolj smotrno...
Edi Prošt
OBRAČUN PRI OTIŠKEM URHU
Dušan Kudrnovsky, podpredsednik skupščine občine Dravograd
trakovne podlage komisije za lokalno samoupravo so za današnjo občino Dravograd v novem sistemu lokalne samouprave ponovno predvidele ustanovitev ene same občine. Vendar je bila volja ljudi drugačna:	v krajevni
skupnosti Šentjanž pri Dravogradu so se odločili, da bodo na nedeljskem referendumu glasovali za svojo občino, in ta odločitev je sprožila kar precej napetosti in hude krvi med aktualno občinsko oblastjo v Dravogradu in vodilnimi v KS Šentjanž.
Komentar
Če držijo podatki o volitili upravičencih, ki smo jih dobili na občini Dravograd, potem si lahko privoščimo tudi nekoliko špekulativno razmišljanje. Naselje Šentjanž ima 353 volilnih upravičencev, Bu-kovska vas 240, Selovec 303, Otiški vrh pa kar 653 volilnih upravičencev. Če bi se za samostojno občino odločil Otiški vrh z nekaterimi drugimi naselji, tudi Šentjanžem, potem bi bodoča občina Dravograd zanesljivo ostala brez Otiškega vrha, ki bi segal, denimo, tja do vojašnice v Bukovju.
Višek pa je bila odločitev državnega zbora, da je Otiški vrli del 35. referendumskega območja, to je Dravograda in ne 36. referendumskega območja, to je Šentjanža pri Dravogradu. Te dni je bilo iz Šentjanža tudi slišati obtožbe, da so predstavniki občinskih oblasti v Ljubljano pošiljali ponarejene zapisnike, da so do ljubljane potovali po stranskih poteh, da bodo v Šentjanžu sprožili ustavni spor in podobno. Zupani današnjih občin pa so tisti, ki so skrbeli za organizacijo zborov krajanov in so tudi odgovorni za verodostojnost podatkov, ki so jih nato pošiljali v Ljubljano. In kaj na to pravi Dušan Kudr-novsky, podpredsednik občinske skupščine občine Dravograd?
"Zaradi velikosti današnje občine Dravograd, ki ima okoli 8700 prebivalcev in zaradi mnogih skupnih interesov na področju komunale je koordinacija na ravni občinskega predsedstva v sodelovanju s predstavniki političnih strank in vodilnimi ljudmi iz krajevnih skupnosti predlagala, da bi v Dravogradu organizirali enovito občino. No, nekaj krajevnih lider-jev v krajevni skupnosti Šenjanž je menilo drugače in so začeli prepričevati ljudi, da je imela občina Dravograd do Šentjanža mačehovski odnos, da bi samostojna občina Šenjanž lahko bolje živela in podobno.
Osebno sem sodeloval na zborih krajanov in sem jim tudi dokazoval s številkami, da temu ni tako in da v kraju ne morejo imeti nobenega občutka, da bi bila ta krajevna skupnost kakorkoli zapostavljena. Mnogi problemi pa izvirjao iz preteklosti in jih tudi sedanja občinska ekipa v tem obdobju objektivno ni mogla razrešiti. Mislim pa tudi takole: če bi vsi krajani Šentjanža bili za samostojno občino, potem bi se na zbom krajanov zbralo kakšnih 300 ljudi in ne samo 40."
Otiški vrli je med Dravogradom in Šentjanžem dobil podobno vlogo kot Dobja vas med
bodočima občinama Ravne in Prevalje. Otiški vrli pomeni inudstrij-sko središče današnje dravograjske občine in razumljivo je zanimanje za to naselje z obeh strani. Kaj se je dogajalo na zborih krajanov v Otiškem vrhu, kakšna je bila volja ljudi? Dušan Kudmovsky pravi:
"Na prvem zbom krajanov za naselje Otiški vrh, ki je potekal v Šentjanžu, je od 653 volilnih upravičencev bilo prisotnih manj kot 30 krajanov. Ti so se večinoma izrekli za referendumsko območje Šentjanž. Vendar je nato precej krajanov zahtevalo ponovni zbor krajanov, ki je bil v Šem-petru na Kronski gori in se ga je udeležilo okoli 50 krajanov, ki pa so bili za to, da Otiški vrli pripada referendumskemu območju Dravograd.
Z vso odgovornostjo trdim, da smo v Ljubljano poslali zapisnike iz vseh zborov krajanov, tako kot je veleval zakon in v predvidenih zakonskih rokih. In državni zbor se je odločil, kot se je pač odločil in na takšno odločitev nismo mogli ali želeli v nobenem primem vplivati. Kot je znano, pa so bile strokovne podlage vladne službe za lokalno samoupravo takšne, da se Dravograd ne bi drobil na več občin. Kakršnikoli očitki na naš račun so neupravičeni, saj smo naredili prav vse, kar nam je veleval zakon."
Po referendumu se bodo veijet-no vroče glave ohladile in v prihodnjem letu bosta obe občini pač morali nekako sodelovati, kajti v teh desetlejtih se je nabralo veliko skupnih vezi. Dušan Kudmovsky pravi, da je to že v domeni obeh bodočih občinskih svetov, vendar kljub temu razmišlja dalje:
"Po mojem prepričanju bo čas kaj kmalu pokazal, da je bila ideja za samosotjno občino Šentjanž, ki je sicer povsem legitimna, le maslo nekaterih posameznikov v kraju. Po naših izračunih naj bi bodoča občina Šentjanž imela le enajst milijonov tolaijev občinskega proračuna, dravograjska občina pa okoli 80 milijonov tolaijev. Iz Šentjanža so nam očitali, da nismo uspeli narediti telovadnice pri šoli in dmgo. Kar poglejte: krajani Dravograda že 25 let plačujemo samoprispevek za ureditev komunalne infra-stmkture v kraju, referendum za uvedbo samoprispevka v Šentjanžu pa je propadel. Šentjanž tudi nima manj razvitih območij, ki jih je v bodoči občini Dravograd kar nekaj in tudi na ta denar v bodoči občini Dravograd lahko računamo. Sicer pa bo Otiški vrli v prihodnje dobil status krajevne skupnosti."
Miro Petek
RES, KAJ PA POTEM?
Piše: Edi PROŠT
Pred štirinajstimi dnevi je kolega Petek postavil retorično vprašanje - "V nove občine, kaj pa potem?". In tudi odgovoril, da slabše ne bo, če bo dovolj denarja, in če bodo v novih občinah poprijeli za delo pravi ljudje in ne karieristi.
Seveda je odgovor pravi, le da bi mu bilo treba že zdaj dodati dimenzijo prihodnosti, ki bi pokrila kruto realnost, da v novih občinah denarja ne bo dovolj, in da pri tolikšni razdrobljenosti Koroške v novih občinah brez sodelovanja med njimi pač ne bo šlo. In ker se je država sklenila popolnoma ločiti od bodoče samouprave, je hočeš nočeš spet na tapeti nekaterim ljuba, nekaterim pa zoprna razprava o regijskem povezovanju.
Še dobro, da je državni zbor	umaknil	razpravo o
upravnih okrajih, saj smo se tisti čas na Koroškem uspeli do konca razgaliti, ne samo z idejami, temveč tudi z metodami, kako "svojo" idejo uresničiti. Dobro zato, ker se lahko zdaj zavemo nestrpnosti, ki ni vodila nikamor, ki je nekatere med sabo dodobra sprla, predvsem pa ni dala nobenega rezultata. Četudi so nekateri v imenu ljudi bili pripravljeni dobesedno na vse.
Vsekakor je prostor med Hudo	luknjo,	Koprivno in
Podvelko že	dolgo tako
povezan, da mu namenjamo ime	Koroška	brez vsake
namere, da bi ljudi ločevali, temveč kvečjemu poudarili njihovo povezanost. Ta je vsakršna - gospodarska, prometna, geografska. In nič
hudega, če je kdaj kakšna deželna meja v daljni preteklosti res bila potegnjena drugače kot bo sodobna, da bo le po meri ljudi. O ločevanju prebivalcev tega dela Slovenije na Korošce in "ostale" (slabšalno) pa smo že zapisali, da je neumnost in šovinizem, ki kvečjemu potrjuje lastno zaplankanost in nesposobnost. Prav to zadnjo kategorijo bi nekateri radi skrili za etnično čisto koroško vnemo...
Vsaj upamo lahko, da se bodo bodoče občine povezovale po načelih sposobnosti in ne takšne ali drugačne zgodovinske pripadnosti. Se pravi, da bodo bodoči občinski funkcionarji hoteli imeti urbanizem urejan tako kot so ga urejali v na tem področju najuspešnejši občini, da bodo v ustanove, ki bodo skupne, dajali najboljše, kar sedanje občine imajo in tako naprej. Torej brez "ni važno, če nima pojma, glavno, da je naš".
Seveda globoko upam, da je prekinjena razprava o upravnih okrajih tudi največjim gorečnežem odprla oči. Vsaj zdaj, ko je že jasno, da nove občine ne bodo obvladovale vseh področij, ki so jih do sedaj zanje na sedanjih (vsaj tiste najmanjše ne), bomo morali pač začeti novo razpravo, kako se na Koroškem povezati. Ne zato, da bi katero od sedanjih občinskih središč pokasiralo prestiž, ampak zato, da bi ljudem v novih občinah (menda ja) bilo bolje.
Edi Prošt
PAZI -STOPNICA!
_____ Reportaža ________
U dravograjskem sex shopu:
POMAGAJ Sl SAM (N BOG Tl BO POMAGAL
(TUDI PRI SEKSUJ
Moški poznavalci sex shopov trdijo, da dravograjski po založenosti ne zaostaja za tujimi, cene v tukajšnji prodajalni pa so znatno nižje. Kljub temu je zadržanost Korošcev, ki v seksu najbrž niso nič manj dolgočasni kot drugi Slovenci, še zmeraj velika. Res pa je tudi, da mnoge odvrača lokacija, ki ni bogve kako posrečena.
MOJ PRVI OBISK V SEX SHOPU
Zlatka je dobila za nalogo občutljivo temo. Bila sem prvi človek, na katerega se je spomnila, da bi pri tem "pomagal". Zakaj pa ne? V dvoje gre vedno lažje...
"PAZI - STOPNICA!" Tako namreč piše na vhodnih vratih sex shopa v Dravogradu, (o tem, da na izložbenem oknu piše sexy shop, naj razpravljajo raje poznavalci angleščine). Korak v trgovine te vrste je za marsikoga težak, poln pomislekov, odpora, radovednosti. Zato opozorilo kar prav pride, saj tokrat stopnica vodi navzdol.
Opazujem se, svoje občutke in okolje, v katerega sva pravkar vstopili. Res sem prvič na takem kraju, čeprav sem v življenju imela nešteto možnosti, kjer me živ bog ne bi videl, kam vstopam, kaj si ogledujem. Pa nisem nikoli izkoristila, niti imela želje po tem. Psihoanalitiki bi verjetno uživali ob mojem primeru, re-gresoterapevti bi me po neuspehu poslali še na vodni rebirthing, dedek Freud pa bi bil razočaran, ker ne sanjam nič seksualnega. Da ne bo pomote - frigidna tudi nisem!
Prej sva se dogovorili, da bova vse skupaj prepustili naključju in ne bova takoj povedali, zakaj sva prišli. Dodobra sva si torej ogledali vse artikle, prijazna prodajalka pa je imela živce, da "novinarkama" vse lepo razloži, zakaj se kakšna stvar uporablja. Neverjetno, kako presenetljiva je inovativnost človeka na tem področju!
Ušla mi je neumnost: "Dobro bi bilo, če bi stranke lahko kakšno stvar tudi poizkusile, kako deluje!" "Ja, še tega bi bilo treba!" je komaj opazno prišlo iz njenih ust in občutek krivde, seveda z moje strani, je takoj botroval pred-
stavitvi. Ob tem je bilo tudi naključnemu obiskovalcu, katerega oči sva ves čas čutili na najinih hrbtih, dovolj, saj je spoznal, da verjetno ne bova nič kupili, on pa porniča tudi ne bo videl do konca. In je odšel.
Ko smo ostale same, smo se šele sproščeno pogovarjale. O tem bo pisala Zlatka. Opazila
sem, da naslednji obiskovalec ni nič kupil, ker ga je presenetila ženska prisotnost. Pa dva mladeniča, ki sta prišla kupit darilo za moškega - bili sva vljudni in sva odšli - naj v miru izbereta.
Ostane torej le še "analiza" mojega prvega obiska v sex shopu. Zadovoljna sem. Ničesar nisem zamudila v življenju, ko
sem ga šele sedaj obiskala. Dopadljivo spodnje perilo lahko kupim skoraj že v vsaki bolje založeni prodajalni s perilom (tam imajo tudi kabine, kjer ga lahko pomerim). Ostali, predvsem plastični pripomočki, me niso ganili. Prej nasprotno - še vedno imam raje, da se po dotičnih organih pretaka življenjska tekočina, kot pa da jih poganjajo baterije. 0 španski muhi imam podobno mnenje, kot ga nama je prišepnila gospa Marica: "Tu zraven je tudi psihološki učinek!"
Zakaj pa ne, če vam paše. Zato se ne ozirajte na moje mnenje (tako in tako sva ugotovili, da tale zapis ne bo popoln, ker nisva zraven peljali še nasprotnega spola) in navalite v sex shop. Naj vam ne bo nerodno, kajti prej se bo izvedelo, če boste to skrivaj storili v Celovcu ali Muenche-nu. Preizkusili sva gospo Marico in .cela tortura ne bi pomagala, da bi izdala, kdo hodi v njeno prodajalno. Ženska in pol! Po štirih letih se še vedno drži in preganja dolgčas s šivanjem gobelinov. Prav zaradi nje sem se odločila, da bom še kdaj stopila k njej po nogavice!
Verjeli ali ne: v sex shopu sem bila prvič.
Miša Felle
Reportaža
"TU BI GA
DOBILA
CENEJE."
Del Prepihovih delničarjev me je nagovoril, da bi pripravila zapis o dravograjski prodajalni erotičnih pripomočkov. Pri tem so bili tako skrivnostni, da sem imela občutek, da je to vznemirljiv kraj. Za nekatere najbrž je, saj so pred leti v to prodajalno vlomili, pokradli precej umetnih tičev (penisov) in podobnega materiala. Nekaj zadrege že, toda vznemirjenja ob vstopu pač ni bilo nič več kot v katerikoli navadni špeceriji. Tam kruh in paštete, tu kompleti plastičnih penisov različnih oblik in velikosti, ki se uporabljajo brez muke, saj brezhibno delujejo na baterije, kot je povedala gospa Marica.
Na eni od polic so plastične vagine, a te mora uporabnik poganjati sam. No, v ponudbo sodijo še praški, kreme, španska muha, debeloritna in prsata mila, penisi iz voska, kondomi z različnimi okusi, svetleči ali brez barve, navadni ali z dražilnimi izrastki. Ženskam so na voljo kitajske kroglice, ki so opremljene z vrvico, da je uporaba brezskrb-nejša. So manjše in večje, ene se da uporabiti med kolesarjenjem, druge so priporočljive po porodu, da se vaginalne mišice spet lepo skrčijo, tako naju je poučila gospa Marica.
Za mali denar se dobi plastična mrha, ki ima usta široko odprta, še preden jo on napihne, plastični On pa ima tako debilen izraz, da sem pozabila vprašati, kako se uporablja.
Še nekaj erotičnega perila in ogled je končan. Na vrsti je gospa Marica Skutnik. Ko sva se z Mišo naposled predstavili in povedali, da naju k njej pošiljajo Prepihovci, je rekla, da naj greva kar k sekretarki, da ima ona poln kufer te službe od treh do pol desetih zvečer. Moški, ki je medtem sedel v kotu pri mizi in gledal pomo film, je plačal zapitek in šel, domnevam, da ne-potešen. V resnici mu nismo
hotele pokvariti veselja, a z Mišo sva se vseeno počutili bolje, ko je izginil. Marico sva zasuli z navzkrižnimi vprašanji, ona pa se ni dala zmesti. Vsa imena, podobe in incidenti so pri njej varovani bolje kot državne skrivnosti.
Se zgodi, da je kdo tudi nesramen?
Tuintam je bilo kdaj tudi že ostro, v glavnem pa je največ nesramnosti po telefonu. Predvsem najstniki zlorabljajo telefon po mili volji in govorijo take stvari, da je človeku slabo. Dolgo bo trajalo, da bodo ljudje to sprejeli kot nekaj normalnega, da se bodo res navadili vstopiti v tako prodajalno, tako kot gredo v trafiko.
Pri vas lahko gledajo tudi porno filme?
Nekateri pridejo zelo od daleč samo zaradi tega. Vendar bi morah biti to ločeno od prodaje, ker to moti druge kupce.
Kako se počutite, ko vidite, da se moški ob gledanju filmov vznemirijo?
Nič kaj posebno. Mi je pa všeč, če vidim, da so zadovoljni.
Kakšen	odnos imajo
ljudje do teh različnih pripomočkov, kako se vedejo med ogledom in nakupom?
Nekateri so zelo sramežljivi in sploh nočejo, da bi jim kaj razložila, pogosto pridejo tudi samo iz firbca, so pa tudi taki, ki jih predmeti vzburijo in taki, ki se zmorejo o vsem sproščeno pogovarjati. Tridest ali štirideset odstotkov ljudi misli, da je to luksuz, kar pa seveda ni. Se najdejo moški, ki mislijo, da če bodo ženi kupili vibrator, jih ne bo več marala. Vendar kot vsakdo ve, postane sam seks sčasoma dolgočasen. Ljudje se razhajajo zaradi tega dolgočasja in pri tem se ne zavedajo, da bi jim bilo marsikaj olajšano, če bi žrtvovali tisočaka ali dva.
Kaj priporočate morebitnim bodočim kupcem?
Več poudarka na lepem spodnjem perilu. Sama golota, tako mi pravijo tudi moški kupci, ni več vznemirljiva.
Kupujejo tudi lutke?
Zelo veliko sem jih že prodala. Včasih je kar obdobje, ko gre samo ta roba, no, potem pa spet kaj drugega.
Moški navadno pripovedujejo o sex shopih, ki so jih obiskali v tujini.
Tudi meni. Povedo mi tudi, da so tam iste stvari precej dražje. Pa še nekaj je: tam cel avtobus vidi, kaj kdo kupuje, ampak tedaj na to ne mislijo. Včasih mi kdo reče, da je videl to in to osebo, ki si je kupovala v Celovcu. Glejte, gor si je šla kupit, ko bi ga tu enkrat ceneje dobila. Trapasto, ne.
Kako pridete do artiklov?
Vso blago je iz uvoza. Izbiram in naročam ga sama prek katalogov, po telefonu in nekaj tudi pri potnikih.
Je kaj takega, po čemer vprašujejo, pa nimate?
Ne, mislim, da imamo vse. So vse oblike in velikosti, tako zanjo kot zanj.
Zlatka Strgar
2. SEJEM Z MEDNARODNO UDELEŽBO:
PREZENTA 94
Mesto Slovenj Gradec bo od L do 6. junija gostitelj kar dveh že znanih prireditev: 2. sejma PREZENTA, v športni hali v Slovenj Gradcu in ob njej ter 10. razstaved domače in umetne obrti v Galeriji likovnih umetnosti. O prvi prireditvi smo kramljali s Francem Krebsom, enem glavnih organizatorejv mednarodnega sejma PREZENTA ’94.
Franc KREBS
Na Razstavi domače in umetne obrti se bodo predstavili izdelovalci, ki so na preteklih razstavah prejeli naziv "MOJSTER oz. MOJSTRSKA DELAVNICA" in tisti, ki so v zadnjih dveh letih prejeli pozitivno mnenje strokovne komisije pri Obrtni zbornici Slovenije, da njihov izdelek sodi v okvir domače in umetne obrti. Medtem ko bodo v času sejma izdelki domače in umetne obrti na prodaj na sejmišču, si bodo obiskovalci razstavo ogledali v Galeriji likovnih umetnosti.
Sama sejemska prireditev Pre-zenta 94 pa bo letos po velikosti za 50% večja kot lani in tudi vsebinsko pestrejša. Organizatorji: STEP d.o.o. Maribor, K&W TOUR d.o.o. Slovenj Gradec in Izvršni svet občine Slovenj Gradec ocenjujejo, da bo glede na lanski obisk 1. sejma (15.000 obiskovalcev) letos sejem obiskalo preko 20.000 obiskovalcev, na 5000 m2 razstavnih površin pa se bo predstavilo okoli 200 razstavljalcev.
Namen sejma je v prvi vrsti trženje v regiji in v širšem prostoru, sejem pa še vedno išče svojo identiteto. Razstav-no-prodajni program bo naslednji:	prodaja izdelkov do-
mače in umetne obrti, računalniška oprema, komunikacijska tehnika, strojna oprema, stavbno pohištvo, oprema za gradbeništvo, kmetijska oprema in mehanizacija, čistilna in bela tehnika, avto salon, turistična ponudba z lovsko razstavo, blago široke potrošnje - mali
gospodinjski aparati, tekstil, kozmetika, nakit... in še vrsta spremljevalnih aktivnosti, razstav, okroglih miz, modnih revij ipd.
Posebnost letošnje prireditve bo predstavitev srednjih šol iz koroške regije, ki se bodo predstavile s svojimi šolskimi delavnicami (Srednja kovinarska šola Ravne, Sola oblačilne stroke Muta in Lesarska šola Slovenj Gradec). S tem bo njihovo delo predstavljeno iskalcem poklica, organizatorji pa so jim ponudili pri vstopnicah kar 50% popust.
Obsejemske prireditve bodo zajemale naslednje vsebine:
2.6.,	ob lOh. Odnosi zavoda za gozdove RS z lastniki gozdov in kako uveljaviti določila zakona o gozdovi (inž. Primož Ilešič in mag. Franc Ferlin).
-Predstavitev računalniškega sistema za krmiljenje (dipl.inž. Srečko Slemenik).
3.6.,	ob 12h: POHORJE KOT NARAVNI PARK, za učence 8.razredov osnovnih šol (prof. Matjaž Jež): STROKOVNI DAN SVETOVALCEV ZA PODJETNIŠTVO (Duška Kotnik): ZDRAVA VAROVALNA PREHRANA (Maruša Pavčič).
6.6., ob lOh do 12h: OKROGLA MIZA O PODJETNIŠTVU, POSVETOVANJE O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI in ob 14h podelitev PRIZNANJ INOVATORJEM.
Vodja posvetovanja in okrogle mize bo g. STELE iz Ljubljane. Vse dni sejma bo po mestu Slovenj Gradec vozil sejemski vlak, v neposredni bližini sejmišča pa bo Luna park. Sejem bo odprt od 1.6. do 6.6. vsak dan od 9h do 20h, sejemska vstopnica (obisk razstave DUO in sejma ter vožnja z vlakom) stane 300.- SIT, za dijake v skupini nad 15 je 150.-SIT, za druge skupine nad 15 ljudi pa 210,- SIT.
Generalni pokrovitelj Prezente je Zavarovalnica Maribor. Otvoritev razstave domače in umetne obrti bo 1.6. ob lih v Atriju Galerije likovnih umetnosti, otvoritev sejma pa isti dan ob 12h v avli II. osnovne šole Slovenj Gradec. Slavnostni govornik in otvoritelj sejma bo presednik državnega zbora RS, mag. Herman Rigelnik.
Irena FASVALD
TIO
TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o.
Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279
Na sejmu PREZENTA '94, ki bo v Slovenj Gradcu od 1. 6. do 6. 6. 1994, se vam v hali A predstavljamo z izdelki iz svojega prodajnega programa:
□	hlačnimi nogavicami TARA
□	ženskimi, moškimi in otroškimi haljami iz pliša
□	kvalitetnimi brisačami VOSSEN iz Nemčije
□	ženskim spodnjim perilom priznanega proizvajalca NATURANE iz Avstrije
Vse naše izdelke vam na sejmu in v naši trgovini TARA na Mariborski cesti v Dravogradu nudimo po ugodnih sejemskih cenah.
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE!
2. MEDNARODNI SEJEM "PREZENTA ,94"
SLOVENJ GRADEC, SLOVENIJA 01. - 06. JUNIJ 1994
SREDA, 1. JUNIJ 1994: 11.00
12.00
ČETRTEK, 2. JUNIJ 1994 10.00 - 12.00 URE
10.00
12.00 - 14.00 ure
12.00 - 13.00 ure
OTVORITEV RAZSTAVA DOMAČE IN UMETNE OBRTI DUO '94
-	Galerija likovnih umetnosti (atrij) OTVORITEV SEJMA PREZENTA ’94
-	Športna hala Slovenj Gradec
ODNOSI ZAVODA ZA GOZDOVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z LASTNIKI GOZDOV Primož Ilešič, dipl.ing. v.d. direktor Zavoda za gozdove RS Učilnica 2. Osnovne šole PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKEGA SIS TEMA ZA KRMILJENJE Srečko Slemenik, dipl.inj*.
KAKO UVELJAVITI DOLOČILA ZAKONA O GOZDOVIH
Mag. Franc Ferlin, dipl.ing.
Sekretar za gozdarstvo v Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo RS Učilnica 2. Osnovne šole OKROGLA MIZA
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
Organizator: Republiški zavod za za poslovanje, Območna enota Velenje Učilnica 2. Osnovne šole
PETEK, 3. JUNIJ 1994
11.00
11.00
12.00	- 14.00 ure
18.00	- 19.00 ure
20.00	uri
STROKOVNI DAN SVETOVALCEV ZA
PODJETNIŠTVO
Vodja: Duška Kotnik
Skupščina občine Slovenj Gradec
PODPIS dogovora o pospeševanju
razvoja turizma na šišem območju
Pohorja
Grad Rotenthurn POHORJE KOT NARAVNI PARK Prof. Matjaž Jež Učilnica 2. Osnovne šole ZDRAVA VAROVALNA PREHRANA Maruša Pavčič, dipl.ing. - dietetik SPREJEM ZA RAZSTAVLJALCE Jedilnica 2. Osnovne šole
PONEDELJEK, 6. junij 1994
10.00	- 12.00 ure	OKROGLA MIZA O PODJETNIŠTVU
Organizator: Ministrstvo za gospo darsko dejavnost - SPIM
Sejna soba 2. Osnovne šole
12.00	- 14.00 ure	POSVETOVANJE O INOVACIJSKI DE
JAVNOSTI
Organizator: Ministrstvo za gospo
darske dejavnosti
Sejna soba 2. Osnovne šole
14.00	PODELITEV PRIZNANJ SPIM MREŽE
INOVATORJEM
Sejna soba 2. Osnovne šole
KULTURNO ZABAVNE PRIREDITVE
Sreda, 1. junij 1994:
Od 26.05. do 5.06.94:
Četrtek, 2. junij 1994: Glavni trg SL Gradec; ob 17. uri
Petek, 3. junij 1994: Tržnica Slovenj Gradec; ob 18. uri
Sobota, 4. junij 1994: Atrij mestne hiše; ob 19,30 uri
Nedelja, 5. junija 1994:
Glavni trg Slovenj Gradec;
ob 10 uri	- prikaz izdelovanja čipk, nastop čla-
nov turističnega društva Železniki
Vrt hotela POHORJE;
ob 17. uri	- promenadni koncert Pihalnega or-
kestra iz Deutschlandsberga in Pihalnega orkestra Slovenj Gradec.
Od 25. maja do 4. junija:
Letališče Turiška vas - tretje Alpe - adria prvenstvo in
tretje državno prvenstvo v jadralnem letenju
12. junij 1994:
Jama Huda luknja;
ob 16. uri	- koncert Okteta LESNA in učencev
Glasbene šole Slovenj Gradec
Petek, 24. junij 1994:
Druga osnovna šola Sl .Gradec;
ob 19. uri	- rock koncert koroških glasbenih
skupin
Sobota, 25. junij 1994:
Glavni trg Slovenj Gradec;
od 9. ure dalje	- srečanje slikarjev Šaleškega likovne
ga kluba in slikarjev Mislinjske doline. Ob 18. uri bo otvoritev razstave ustvarjenih slik v restavraciji BELLEVUE
Kulturni dom Slovenj Gradec;
ob 19.30 - premiera slovenskega filma
KLAVIR
Kulturni dom SI.Gradec; ob 19.uri - koncert učencev glasbene šole iz Slovenj Gradca in avstrijske Koroške ter dekliškega pevskega zbora iz Šmartnega
Kmetija POPLOTNIK na Graški gori - orglarski večeri, prikaz žganjekuhe in izdelovanje šitlnov, zabavni večeri ob zvokih domače muzike (posebna ponudba jedi OB DOMAČEM OGNJIŠČU)
- nastop folklorne skupine Podgorje
- koncert skupine TRANSCENDENCE (koncert bhajanov alietične glasbe spiritualne Indije in pop-rock koncert)
- medobčinsko srečanje malih vokalnih skupin in oktetov Koroške. V primeru slabega vremena bo koncert v cerkvici sv. Duha.
KOROŠKI UTRIP
NOVA LDS
Člani Demokratov - Demokratske stranke, Liberalno demokratske stranke in Socialistične stranke Slovenije v občini Ravne na Koroškem so se 19. maja zbrali na ustanovnem zboru Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Pri Brančumiku so člani nove stranke sprejeli program in pravila delovanja občinskega odbora LDS ter izvolili organe stranke, ki šteje v občini Ravne na Koroškem 180 registriranih članov. Za predsednika občinskega odbora je bil izvoljen Miran Kos (bivša LDS) za podpredsednika pa dr. Janez Bratina (DS) in Franc Juričan (SSS). Ustanovnemu zboru je med zasedanjem poslal brzojavno čestitko predsednik LDS in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Kot zanimivost navajamo, da je med člani organov Stranke v občini Ravne kar 16 ljudi z visokošolsko izobrazbo, od tega dva doktorja znanosti in en magister.
Mladi
raziskovane!
Nagrade za raziskovalno delo so te dni dobili mladi koroški raziskovalci. Kot je znano, na Koroškem deluje gibanje Mladi raziskovalci Koroške in na prvi razpis je prispelo kar 40 nalog, pri katerih se sodelovalo 80 srednješolcev. Deset nalog je bilo s tehničnega, enajst z naravoslovnega in 19 z družboslov-no-humanističnega področja.
Najboljši raziskovalci tega gibanja so z naravoslovnega področja Aljaž Matvoz, Rok Dreu in Petra Stres; s tehničnega Metod Hoijak, Damijan Kocuvan, Bojana Cerhold in Lidija UrŠnik; z družboslovno - humanističnega pa Aleksander Praper, Nataša Pudgar, Metka Mlekuš in Suzana Pernat, ki so tudi dobili nagrade. Posebna priznanja pa so prejeli še Egon Melanšek in Irena Hribernik, Helena Dretnik, Borut Gruber, Nataša Boh in Polonca Kocuvan, Jernej Pikalo, Alenka Prednik in Vanja Svetec.
Na državno tekmovanje so se uvrstili Nataša Pudgar, Aleksander Praper, Damijan Kocuvan, Bomt Gruber, Metod Horjak, Petra Stres in Aljaž Matvoz.
RIBIŠKA TROFEJA „ NAJ BO KOT ZIULJENSKI MEJNIK
Precej zgovoren zna biti tale MIRAN SUŠEČ iz Slovenj Gradca, posebej še, ko pogovor in beseda naneseta na utrinke in doživetja iz ribolova. Poleg tega, da je že vrsto let član Koroške ribiške družine, je med številnimi ribiškimi prijatelji znan predvsem kot izjemno dober, kar izvrsten preparator ribjih trofej. Ne ustraši se lotiti tudi perjastih živali in divjadi, vendar pa mu predvsem "ležijo” najrazličnejše ribe.
Ko smo mu zastavili preprosto vprašanje, kaj ga je pač gnalo k prepariranju, je na njemu značilen način enostavno dejal:	"Ribič sem postal že pred
skupaj lepo oblikuje. Seveda je nekoliko drugače pri izdelavi celotne ribe v naravni velikosti: Temeljito je potrebno odstraniti iz njene notranjosti sleherni košček mesa, da ostane koža, ki se potem dodobra predela s številnimi kemikalijami. Iz “pur-pene" se nato izdela model z veliko preciznostjo in natančnostjo, tako da se trofeja oblikuje v naravni velikosti. Ob koncu sledi še sušenje, kitanje, barvanje..., vse do končne podobe in oblike trofeje.
Povsem z zagotovostjo lahko trdimo, da se je Miran v vseh teh letih intenzivnega prepariranja, izpopolnjevanja, iskanja novih
mnogimi leti in kot kratkohlačnik pogosto razmišljal, da bi mogoče uplenjeno ribo v kakšni drugačni obliki ohranil kot spomin, takšno pač, kakršna je bila v svojem naravnem okolju."
Številne ideje in predvsem smisel za oblikovanje, pa še dobro poznavanje domala vseh vrst sladkovodnih rib, je Mirana vodilo, da jih je začel pred dobrimi petimi leti preparirati. In v tem času je nastalo krepko čez 50 najrazličnejših trofej številnih rib, tako tistih iz Drave, Meže kot onih iz Mislinje, Suhadolnice in jezer. Velikokrat pa se je posvetil tudi preparatorst-vu morskih rib, od morskega psa do tuna in lista.
Pri prepariranju je najpomembnejša metoda in pristop k samemu delu. Glava ribe se namaka v raztopini formalina, iz gline se potem naredi model ter nato vse
in novih izraznih možnosti, materialov ter še nekaterih skrivnosti, ki jih pač ima sleherni preparator, kalil in postal resnično mojster svojega dela. Morda je zanimivo še to, da trofeje potem oplemeniti in opremi s številnimi vodnimi koreninami, panji, mahovi, tako da je celota potem popolna.
Veliko njegovih trofej krasi domove ribičev, svoje mesto bodo našle tudi v novem ribiškem domu koroških ribičev v Dravogradu, pa v športni prodajalni Play-of.
Kot nam je ob koncu klepeta zatrdil: V sleherno trofejo (tudi če je še tako majhna, na prvi pogled morda tudi nepomembna), se moraš poglobiti dobesedno s srcem in dušo. Vsaka naj bo namreč življenjski mejnik nekega časa in obdobja, prav vsaka pa naj njenega lastnika tudi živo spominja, kje, kdaj in na kakšen način jo je uplenil.
S.Jaš
TUDI DOMA JE LEPO
TURISTA
PRIPELJATI K NAM
Že vrsto let ima občinska turistična zveza v Radljah v svojih aktih zapisano, da morajo v svoj kraj privabiti turiste. Kajti, kot pravi sekretarka zveze in pa lastnica prve zasebne turistične agencije v Sloveniji, gospa Erika S A H O R N I K , je za radeljsko občino pomembno predvsem:
"Da spoznamo, da je turizem naša prihodnost. Neizmerno lepe kraje imamo , Pohorje in Kozjak, pa Dravo in kup manjših rek in potokov in ne znamo jih izkoristiti. Pred leti so sicer oživele turistične kmetije, ki smo jim namenili veliko časopisnega pompa, potem pa po malem vsi pozabljali nanje, sedaj nekako pozabljajo tudi lastniki. Mi pa smo z namenom, da gostom pokažemo, da	nekaj vendarle
imamo, pred kratkim dali v javnost TURISTIČNI KOLEDARČEK PRIREDITEV, ki okvirno pove, kaj se v Radljah, Muti, Vuzenici, Vuhredu, Podvelki, Breznu, Ribnici, Remšniku ali Kapli dogaja.
Ta koledarček ni naše edino delo. Zveza združuje turistično olepševalna društva celotne občine v letu turizma, ki ima za svoje osnovno geslo besedo PRIJAZNOST. Gosta bomo privabili, če bo naše okolje čisto in če bomo prijazni, kar najbolj prijazni z njimi! Tudi zato, da bi gost še kdaj rad prišel med nas, smo pričeli z izvajanjem projekta OD KMETIJE DO KMETIJE. Kmetije, oddaljene od hrupa, nameravamo turistični delavci povezati z transverzalo. Tu naj bi gost ostal dalj časa. Na pot bo lahko šel z avtomobilom, kjer pa to ne bo
mogoče, bomo sedli na gorsko kolo ali šli peš. Seveda po kmetijah in drugih postajah ne bomb uživali samo svežega zraka, marveč tudi domače klobase, prave domače grumpe - ocvirke), pa pili mošt,... Predvsem prijetno naj bo, nič obvezujoče, nevsiljivo, pa vendarle naj gostu ostane v spominu kot nekaj prijetnega, kar bi še rad doživel".
Turistični koledarček, ki ste ga izdali, je namenjen domačinom?
"Namenoma je izdan v slovenskem in v nemškem jeziku. Računamo na domačega gosta in na goste čez mejo. Takoj čez mejo je Ivnik, majhno avstrijsko mestece, s katerim veliko sodelujemo in kjer se veliko predstavljamo, vedno smo lepo sprejeti v Deutschlandsbergu, od koder prihajajo naši gostje. Ker nimamo razvitih restavracij in hotelov v občini, moramo ponuditi to, kar imamo. In tu so naše kulturne in športne prireditve, tu so ljudje, ki v svojih domovih ob prijaznosti v majhnem raju svežine nudijo tudi domačo hrano. Zakaj bi jih ne privabili takoj? "
Da, zakaj ne, čeprav pozno, enkrat pa le. Upamo lahko le, da tako kot pri turizmu na kmetih zagnancem tudi tokrat ne bo zmanjkalo moči. Prav je, da tako mi, ki živimo v tem majhnem koščku raja, kot tisti, ki prihajajo od drugod, spoznajo, kako lepa je zgornjedravska dolina in hribovje nad njo.
T.Repnik-Vrhnak
Kinološko društvo Šmartno pri Slovenj gradcu je izvedlo prvo državno razstavo psov nemških ovčarjev, na kateri je sodelovalo 78 psov iz Avstrije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Razstavo psov nemških ovčarjev je ocenjeval mednarodni sodnik Richard Dexel, ki je ugotovil, da so se razstavljale! dobro pripravili na to prireditev, razstavljeni psi nemški ovčarji pa se lahko kosajo z psi, ki izvirajo iz matične države Nemčije.
Na razstavi so izbrali prvaka pasme, ki ga dobila psička Wespe von Lederanien lastnika Janeza Žekša iz Malih Bakovcev pri Murski Soboti, najboljša psarna pa je Cicerova iz Maribora.
F.J.
Uspela razstava nemških ovčarjev
KOROŠKI UTRIP
Cene na stare raven
Ravenski izvršni svet je nedavno vrnil cene komunalnih storitev na staro raven. Kot je znano, so konec lanskega leta podražili vodo za 118 odstokov, kanalščino za 158 odstotkov in odvoz smeti za 115 odstotkov. S takšno podražitvijo so kršili uredbo vlade republike Slovenije, komunalno podjetje pa si je na ta način pridobilo premoženjsko korist v višini več kot 3,8 milijonov tolarjev. Ta denar bodo verjetno v prihodnjih mesecih občanom poračunali.
Enako velja tudi za slovenjgraško občino, kjer so podražili komunalne storitve s tako imenovano akontacijo k osnovni ceni. Od 1. aprila dalje te akontacije ni več potrebno plačevati, občanom pa bodo v dveh mesecih preveč plačane položnice tudi poračunali.
Jeral na Eavnah
Na pogovorih v občini Ravne so bili generalni konzul RS v Sloveniji Jože Jeraj in predstavniki nekaterih zamejskih občin v Avstriji. V razgovoru so poudarili, da je na področju športa, kulture in izobraževanja dobro sodelovanje med Koroškama na obeh straneh meje, slabše pa je na področju gospodarskega sodelovanja, ki ga želijo okrepiti.
Ckrei»a miza
V okviru vrste prireditev, ki bodo letos potekale v Mežici, je bila tudi okrogla miza o vizijah razvoja Mežiške doline. V zanimivi razpravi je bilo slišati različna mnenja: na eni strani klici državi na pomoč in ugotovitve, da manjka denarja, na drugi strani pa ugotovitve, da bi se denar že našel, problem je v tem, da ni idej.
Po koroški
Zvone Sirnik.
PIČLIH
predsednik KKŠ
850 DEM
KOROŠKE ŠTUDENTE
Klub Koroških študentov v Ljubljani je pred dvema letoma prekinil mrtvilo in spet pričel delovati. Prav ponovno organiziranje koroških študentov je sprožilo plaz aktiviranja večine ostalih pokrajinskih študentskih klubov v našem glavnem mestu, o katerih nekaj časa ni bilo nič slišati. Danes je predsednik KKŠ Zvone Sirnik, študent 4. letnika fakultete za strojništvo, ki je skupaj s sodelavci v tem študijskem letu dodobra aktiviral delo v klubu, v intervjuju za Prepih pa je spregovoril tudi o najbolj perečih težavah KKŠ.
Zvone Sirnik, predsednik KKS: "Veliko nam pomeni že dobra volja Korošcev."
Zvone, kako je v tem študijskem letu 'dihal' Klub koroških študentov?
Po planu dela smo večino načrtovanega realizirali. Določenih stvari nismo naredili, ker smo finančno prešibki. Drugače smo se zgledovali po projektih, ki so se jih lotili v KKŠ v tistih najbolj aktivnih časih. Sodeč po tem nismo kaj dosti zaostajali. V klubu je registriranih 150 članov, čeprav v Ljubljani študira več Korošcev, žal pa s to številko ne morem postreči, ker je do nje izredno težko priti. 10 do 20 nas je tistih, ki smo v klubu najbolj aktivni. Organizirani smo v različne sekcije, od glasbene do tiste, ki skrbi za sodelovanje s Korošci. V tem študijskem letu smo priredili vrsto športnih tekmovanj, zabav, brucovanje v Mežici in akademski ples na Ravnah. Vse to nam je lepo uspelo, v načrtu pa imamo -še pred poletjem piknik in izlet čez gore domov na Koroško.
Z aktivnostmi je povezan tudi denar. Kako ste prišli do njega?
Nekaj ga je navrgla članarina, sicer pa smo plan dela in finančni plan poslali vsem koroškim občinam. Z vsemi smo se pogovarjali o pomoči, odzvali pa sta se le občini Dravograd in Radlje ob Dravi. Dravograjčani so nam nakazali 28 000 SIT, Radeljčani pa so za akademski ples prispevali 40.000 SIT. Osebno sem se
pogovarjal z gospodom Tasičem iz ravenske občine. Dane so bile neke obljube, realizirano pa ni bilo nič. Podobno se je za to študijsko leto končalo tudi sodelovanje z občino Slovenj Gradec. Rad pa bi izpostavil to, da niti v Ljubljani niti na Koroškem nimamo svojega klubskega prostora. V Ljubljani reševanje tega problema počasi napreduje, na Koroškem pa sem prosil gospoda Tasiča da bi to nekako pospešil. Če povem dobesedno: zapisal si je na en list, iz tega pa ni bilo nič.
V klubu so se organizirali tudi Korošci, ki živijo in delajo v Ljubljani. Kako sodelujete z njimi?
Dva člana iz KKŠ sva bila na njihovi ustanovni skupščini. Njihov program je zelo dober, v
prvi vrsti pa delajo na pomoči Koroški, ki je v gospodarski krizi.
So pri tem koroški študenti izključeni?
Ravno na zadnjem sestanku se je govorilo o tem, da bomo v program vključeni tudi študenti, vendar se še išče oblika resnega sodelovanja. Drugače pa so nam zagotovili, da nam bodo za naš klubski prostor v Ljubljani priskrbeli B računalnik, ki ga “ bomo imeli v upo-^ rabi.
Kljub krizi na £ Koroškem ste bržkone pričakovali večjo pomoč iz domačih logov,
kajne?
Razumemo, da so krizni časi. Toda, če prideš do človeka kot študent s prošnjo, veliko pomeni že to, da ta pokaže vsaj dobro voljo, ne pa da te hladno odpravi, kar pač ni najbolj taktno.
Kaj bo tisto glavno v planu dela za prihodnje študijsko leto?
Delali bomo na tem, da bomo več prisotni na Koroškem. V Ljubljani bi radi še povečali število članov, novim študentom pa bomo poskušali po svoje pomagati. Zato jim že zdaj sporočam, naj se brez obotavljanja obrnejo na nas. Včasih lahko že nasvet reši problem. Seveda pa želimo pridobiti več finančnih sredstev za delovanje kluba.
ROK TAMŠE
REMŠNIK
KOT
PROJEKT
V petek se je zbral na Remšniku takorekoč eden od vrhov državnega zbora, to je Odbor za Kmetijstvo in gozdarstvo.
Seveda je zopet tekla beseda o celostnem razvoju podeželja. Ljudi pa predvsem zanimajo: denar, to je vlaganje, ceste in trg.
Prebivalci Remšnika so v dveh letih že dobro spoznali temeljna prizadevanja, s katerimi naj bi s pomočjo države, usklajeno z domačimi možno- strni in delom domačinov dosegli in utrdili svoj prihodnji obstoj.
Saj je na dlani, da so planinska, posebej mejna območja praviloma tista, kjer se drastično zmanjšuje število ljudi.
Prav primer Remšnika naj bi nastal nekakšen model za urejanje tovrstne problematike.
Kot smo slišali na Remšniku, je katastrofalen podatek, da se kar polovica hribovitega območja države demografsko prazni. To pa ni samo naš pojav, še prej so to opazili in tudi posegli po pomoči že naši sosedje v Avstriji in drugih planinskih deželah Evrope. Tako nekatere države prispevajo za ohranitev naseljenosti gorskega sveta tudi do 120 DEM po hektarju na leto (pri nas sedaj le 15 DEM).
Predsednik odbora je tudi povedal, da se pripravlja poseben zakon o celostnem razvoju podeželja, ki bo razreševal ta vprašanja.
Remšničani pa, ki v tem projektu sodelujejo, vanj povsem ne verjamejo. Kajti, za njimi je že mnogo podobnih akcij, ki so se več ali manj ohranile na papirju. Za obstoj in rast je namreč potreben denar, konkretna vlaganja in krediti, stabilen trg in seveda tudi ceste, ki so osnovni pogoj, da neko planinsko območje, naselje ali vas sploh živi.
Tokrat je nekaj upanja in zaupanja več, kajti vzporedno se vendarle nekaj premika, lani nekaj kilometrov asfalta, letos načrtujejo naprej. Vse pa itak ne pride čez noč, to dobro vedo ljudje v planinah!
K.Valtl
Po koroški
Foto Anka v prostorih
Že kar dobro znan mladi radeljski fotograf iz družine "Holcman" iz Selnice ob Dravi, tu poznan kot delavnica "Foto Anka", kjer poleg fotografiranja tudi svetujejo amaterjem in drugim, se je preselil na novo lokacijo.
Ob otvoritvi novih prostorov je nekaj priložnostnih spodbudnih besed mlademu
novih
obrtniku Davidu in materi Anki izrekel tudi radeljski župan g. Herman Tomažič.
Zaželel jima je uspešno delo in vsestransko vključevanje tudi v druge potrebe kraja.
Za pester kulturni program je poskrbela Nižja glasbena šola Radlje.
Vode za nekaj let
Z investicijo, ki bo veljala radeljske komunalce in sofinancerje polnih 55 milijonov tolarjev, bodo razrešili vodne težave krajev Muta, Radlje in Josipdol vsaj za kakšno desetletje.
Domači gradbeniki namreč na Muti že končujejo rezervoar s 400 kubiki 'odnih rezerv, v Radljah je v gradnji bazen enake kapacitete in v Josipdolu rezervoar s 100 kubiki vode.
Ker pa vemo, da je sistem vodooskrbe v dolinskem delu občine Radlje povezan, se s temi vodnimi zalogami praktično razrešujejo širša vprašanja oskrbe z vodo.
Hkrati pa je občinska vlada že storila prve korake za dodatno in stalno z. -rito vodnega črpališča in vodnih virov v dolini.
Diplomski nastop
V polni dvorani radeljskega kulturnega doma je imela konec preteklega tedna diplomski nastop obetajoča mlada flavtistka Mateja Kremljak iz Radelj.
Mateja Končuje SGBŠ v Mariboru v razredu prof. Marjete Urbanc. Tudi s tem nastopom je v domačem kraju navdušila obiskovalce in prepričani smo, da bomo o njenem nadaljevanju še slišali!
Vsi trije teksti: K.valtl
JOŽE-SILVA KREUH g

WLYAjS
BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694
V'
SLOVENJ GRADEC
Tel.: 0602 41 818, 41 245,
fax: 0602 42 600
LIBELIŠKA KOSTNICA
Libeliče so znane daleč po Koroški in po Sloveniji. Poleg edinstvenega dogodka v zgodovini, kot je plebiscit, pa bi jih lahko poznali tudi po edinstvenem kulturno zgodovinskem spomeniku -kostnici.
Kostnica je več kot 800 let stara stavba, ki je služila za shranjevanje izkopanih kosti na pokopališču. Vse fare v preteklosti niso imele pravice pokopa umrlih, zato je bil okoliš veliko večji, kot je danes. Libe-liška fara je bila ena izmed tistih, ki je to pravico imela. Libeliško pokopališče je sprejemalo umrle iz okoliša, ki je zajemal prostor od Uršlje gore pa do Suhe na Avstrijskem.
Zaradi pogostih pokopov in malega pokopališkega prostora so pri izkopih na površje prišle še nestrohnjene kosti, ki jih je bilo treba z vsem spoštovanjem dati na primerno mesto. V ta namen so postavili stavbo okrogle oblike, ki je imela "velbano" klet in nad-prostor ter strmo, s skodlami krito streho. Kletni prostor je služil za shranjevanje kosti, nadprostor pa za verske obre-
de. Ime kostnica izvira iz besede "kamer".
TELEFON V STISKI
za otroke in odrasle 0602/23-399, 23-004
sreda: 17 - /9* pon.-pet:
12 - n"
pod šifro: "PRIJATELJ"
V 17. stoletju so škofovski vizitatorji naročali župnikom, naj te "nepotrebne" stavbe porušijo. Veliko župnikov je ukaz ubogalo, le tri stavbe so se na slovenskem ohranile do danes. Ena je v Mokronogu na Dolenjskem, druga v Jarenini v Slovenskih Goricah in tretja v Libeličah.
Libeliški spomenik stoji ob farni cerkvi sv. Martina na hribčku nad Libeličami in ta kostnica ima edina v svoji notranjosti še avtentično vsebino.
Danes je ta objekt restavriran in primeren za ogled.
Včasih so se ob pogrebih dogajale tudi žalostno smešne stvari, o katerih še danes pripovedujejo starejši občani. Na primer:
Včasih so tudi zime bile bolj radodarne s snegom, cest ni bilo in zato so bili hriboviti deli naše pokrajine velikokrat odrezani od sveta. Če se je v tem času komu zgodila tragedija in je kdo umrl, so svojci morali počakati s pogrebom do spomladi. Tako se je primerilo na neki kmetiji pod Uršljo goro. Umrl je "dedi" in ker pogreba ni bilo možno izpeljati, so pokojnika v zaboju odnesli na podstrešje, da bi na hladnem počakal na čas, ko ga bo možno prenesti na pokopališče v Libeliče.
No, spomladi se je to res zgodilo. Nekaj tednov po pogrebu pa je mati poslala vnučka na podstrešje, da bi prinesel nekaj "kvoc" iz zaboja za kompot. Vnuček je pritekel ves zapihan s podstrešja in dejal materi: “Mati, mati, kvoc pa ni venč g're samo dedi leži čist bled v kišti!"
Da smo najbrž vsi ljudje enaki, kadar gre za poznavanje svoje preteklosti in zgodovinskih dejstev, je res. Zato, dragi Korošci, vredno si je ogledati edinstveno stvar, ki je v naši neposredni bližini, saj bodo drugače bolj oddaljeni prej vedeli, kaj imamo na Koroškem in v Libeličah, kot mi sami.
Adrijan Zalesnik
SGP KOGRAD DRAVOGRAD
Tel.: 0602/85-070, 85-230 Fax: 0602/85-918
Izelujemo kvalitetne betonske izdelke in jih prodajamo po konkurenčnih cenah.
>	vse vrste betonskih zidakov >■ pohodne plošče in več vrst robnikov
>	betonske cevi
>	drugo betonsko galanterijo za gradnjo objektov in ureditev okolja
>	betonske mešanice
>	po naročilu izdelujemo in vgrajujemo betonsko železo in mreže
>	izdelali smo KO - SIL silos za siliranje krme.
SE PRIPOROČAMO!
Uspeh
Avstriji
Na nedavnem mednarodnem turnirju v biljardu v Celovcu, na katerem so poleg gostiteljev sodelovali še igralci iz Nemčije, Italije, Slovenije in Madžarske, je prvo mesto dosegel Boštjan Žinko, član biljard kluba Lečnik z Raven na Koroškem. Tekmovanje za pokal Vrbskega jezera, ki ga prirejajo že 15. let, poteka v osmici in devetki international. Žinko je tekmoval v devetki, kjer je nastopilo 180 tekmovalcev, Žinko pa je z izredno igro osvojil prvo mesto in je bil tudi prvi igralec iz Slovenije, ki je na tem elitnem tekmovanju dosegel tak uspeh.
(mir)
Boštjana Žinka v
Pesem slovenskih obrtnikov
Dravograd, njegovi obrtniki	zbor, ki ga vodi Katica Ko-	organizator in gostitelj 12.
in njihov obrtniški pevski	rošec,	je bil	v soboto
Obrtniški pevski zbor Stanko Rek iz Dravograda
revije obrtniških pevskih zborov Slovenije.
To je bila ena lepših pevskih prireditev, na kateri je nastopilo okrog 200 pevcev oziroma enajst pevskih zborov iz raznih krajev Slovenije.
Za številne obiskovalce je bilo tudi izjemno doživetje, ko so vsi zbori skupaj zapeli tisto našo narodno "Čej so tiste stazice". S tem so hkrati dostojno počastili 25 letnico Obrtne zbornice Slovenije in 15 letnico Obrtne zbornice v Dravogradu, ki združuje obrtnike koroške krajine.
Poleg domačinov so nastopili še: MPZ Obrtnik - Lenart, MePZ Notranjska Logatec, Nonet Ajdovščina, MPZ dr. Janez Bleiweiss, Škofjeloški oktet, MPZ Radomlje - obrtne zbornice Domžale, MPZ obrtnik iz Slovenske Bistrice, Komorni zbor obrtne zbornice Ruše, MPZ Obrtnik - Maribor, in Ptujski nonet obrtne zbornice Ptuj.
K.Valtl
Aktualno
"PRODALI SO NASO TOVARNO - KAJ BO Z NAMI?"
Zaposleni v prevaljski tovarni hlačnih nogavic so
zaskrbljeni za prihodnost
Pred nekaj tedni je med delavkami prevaljskega oddelka TlO završalo:	"Vodstvo
TlO prodaja proizvodno halo na Prevaljah tovarni zdravil Lek. Naše	proizvodne
zmogljivosti bodo preselili v Otiški vrh.
Na tak zaključek svojih dolgoletnih prizadevanj po osamosvojitvi prevaljske tekstilke niso bile pripravljene, zato so v torek, 10. maja, sklicale protestni zbor, ki se ga je udeležilo tudi celotno vodstvo TlO.
V burni, na trenutke mučni razpravi, so v. d. direktorice Anica Golt-nik in ostali člani vodstva zagotavljali, da je odločitev o prodaji prevaljske tovarne poslovno utemeljena in za kolektiv pozitivna, delavke, predvsem starejše, pa niso skoparile z očitki in sumničenji, da bo prevaljski del kolektiva TlO žrtvovan in tako nagrajen za vse dosedanje žrtve in odpovedovanja v tovarni, kjer so si mnoge nakopale invalidnost in omejitve delovnih zmožnosti, kar jim bo preprečevalo zaposlitev pri drugih delodajalcih, če jo bodo morale iskati.
Na vprašanje, kaj je vodstvo TlO vodilo k temu, da proda prevaljsko tovarno hlačnih nogavic, je član UO Ludvik Klemen odgovoril, da bodo s kupnino lahko zgradili sodobno, klimatizirano proizvodno halo s približno 1700 m2 delovne površine v Otiškem vrhu. Ker bo tu združena vsa proizvodnja, se bo izboljšala organizacija dela oz. logistika, zmanjšali se bodo transportni
Pletilnica v Otiškem vrhu
stroški, povečala se bo vrednost certifikatov, če jih bodo ob lastninjenju zaposleni vložili v tovarno. Ker se bodo delovne razmere približale evropskim standardom, se bodo povečale možnosti dokapitalizacije iz tujine. Zaradi združitve proizvodnje na enem mestu pa
(Foto: M. Potočnik) bo treba v Otiškem vrhu povečati energetske zmogljivosti.
Vodstvo TlO bo poskrbelo za socialno varnost zaposlenih. Večina delavk bo dobila delo v Otiškem vrhu, izkupiček od prodaje prevaljske tovarne pa
naj bi zadoščal tudi za zagotovitev socialne varnosti presežnih delavcev -za predčasne upokojitve in odpravnine.
V. d. direktorice Goltnikova je poudarila, da ne gre za ukinitev proizvodnje, temveč za preselitev pod skupno streho, kar pomeni veliko racionalizacijo, saj je dosedanja razdrobljenost proizvodnega procesa povzročala prevelike in izgubo. Možnost prevaljske tovarne
Foto: JU RAC
stroške prodaje
Leku je zato nadvse dobrodošla. Kolektivu TlO prinaša bistveno izboljšanje delovnih razmer in boljšo perspektivo za prihodnost.
Predstavnice prevaljskega kolektiva so izrazile dvom o tem, da bodo ohranile delo, predvsem pa se jim ne zdi verjetno, da so transportni stroški dela nogavic iz Otiške-ga vrha na Prevalje večji, kot bodo • stali prevozi delavk iz vse Mežiške doline na delo v Otiški vrh in domov. Še posebno tistih, ki delajo po štiri ure. Sploh pa še ni daleč čas, ko so vsi strokovnjaki zagotavljali, da so najprimernejše tovarne s po 200 do 300 zaposlenimi. Zakaj torej zdaj združevanje v veliko tovarno? In zakaj raje ne ukinejo tovarne v Dobrovniku, kjer je komaj 40 zaposlenih in bistveno krajši delovni proces?
Aktualno
ODCEPITEV NI USPELO
Obrat TIO na Prevaljah je pred 23 leti zgradila Tekstilna industrija Otiški vrh v sodelovanju z nemško firmo Vatter in Palme in občino Ravne na Koroškem, ki je želela pridobiti delovna mesta za ženske.
Zgradili so zmogljivosti za 7 delovnih postopkov v proizvodnji hlačnih nogavic, kar je dodelavni posel za nemškega partnerja. Več let je bila prevaljska tovarna samostojen tozd, leta 1989 pa je postal del enovite delovne organizacije. Leto zatem je bil referendum o odcepitvi obrata od TIO, vendar so drugi obrati odcepitev preprečili. Kljub temu je vodstvo prevaljskega obrata še naprej razmišljalo o zaokrožitvi proizvodnje na Prevaljah. Želelo je zgraditi lastno barvarno in se osamosvojiti (glej Koroški fuzinar 1991, št. 2, str. 10). Kakor se je pokazalo, so bile to le sanje tedanjega prevaljskega vodstva, saj so pred letom dni vodjo
prevaljskega obrata Marijo Klemenc premestili v Otiški vrh, njena naslednica pa razmišlja bolj v skladu z vodstveno strukturo podjetja.
SINDIKAT JE NEMOČEN
Kot pravijo predstavniki sindikatov, na odločitev o prodaji tovarne in selitvi proizvodnje s Prevalj ne morejo veliko vplivati. "Kadar gre za poslovne odločitve, in v tem primeru je argument racionalizacija proizvodnje in znižanje stroškov, ima direktor vse pristojnosti," je po zboru na Prevaljah dejal Marjan Bari, sekretar Svobodnega sindikata za občini Radlje in Slovenj Gradec.
Predsednica sindikata TIO Meta Lorenci je izjavila: "Čeprav v Otiškem vrhu ne razmišljamo enako kakor na Prevaljah, pa nam ni vseeno, kaj se bo s temi delavkami zgodilo, saj bo posledice čutil celoten kolektiv TIO. Obljube so eno, dejstva pa drugo.
Imam premalo podatkov, da bi mogla z gotovostjo trditi, da je prodaja prevaljske tovarne in selitev proizvodnje v Otiški vrh res upravičena, ali pa, da ni. Čudno je, da je v zadnjem mesecu začelo primanjkovati dela, pa so predstavnice vodstva še aprila na seji sindikata zatrjevale, da je polna proizvodnja zagotovljena vsaj do konca polletja. V maju so morale delavke v prevaljski pakirnici porabiti že 7 dni dopusta, proizvodnja pa se znižuje tudi v drugih oddelkih. In nič bolje ne kaže za prihodnje mesece. Bojim se, da se bo proizvodnja v TIO za nemškega partnerja v celoti skrčila, sami pa na domačem trgu nismo sposobni prodati več, čeprav so naši izdelki kakovostni. Vprašanje je, ali je v takih razmerah smiselno graditi novo, veliko tovarno. Ali pa je sedanje krčenje proizvodnje le sredstvo za pritisk na zaposlene, da bi se uklonili volji vodstva.
V preteklosti so bile poslovne odločitve v TIO velikokrat izraz volje posameznih direktorjev, ne pa stvar dolgoročnih načrtov in usmeritev podjetja. Tudi sedanje vodstvo
jasnih vizij TIO še ni predstavilo, zato smo iz leta v leto prepuščeni na milost in nemilost nemškemu partnerju. Prej je podpisoval letne pogodbe, zdaj nas drži v šahu s polletnimi pogodbami.
Glede na veliko nezadovoljstvo in strese, ki jih zaradi prodaje doživljajo te delavke, bi moralo vodstvo TIO zelo dobro premisliti, kakšne poslovne odločitve sprejema."
Romana Kolbl, predsednica sindikata prevaljske enote TIO, pa je poudarila: "Naše delavke, predvsem starejše, so za tovarno veliko žrtvovale: Živele so ob slabih plačah, da so lahko gradili nove obrate; naučile so se šivati konfekcijo za Muro, ko so delo obvladale, so pogodbo prekinili; sprijaznile so se s težkimi delovnimi razmerami, ker so verjele, da ni denarja za izboljšanje. Zato je to naša tovarna in ne zdi se nam prav, da so jo prodali brez ozira na naše mnenje."
V. d. direktorice TIO Anica Goltnik za Prepih ni dala izjave. Kar je želela, je povedala za Večer (glej: Miro Petek, Da bi pocenili proizvodnjo, 18. 5., str. 10).
Mojca Potočnik
n
□
POSLOVNA
ENOTA ZA KOROŠKO, SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja
tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814
/■----------------------------------------------------\
Predstavništva:
RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079
Obiščite nas na sejmu "PREZENTA ’94" v Slovenj Gradcu med 1. in 6. junijem in sodelujte
v nagradni igri
Na sejmu in v naših predstavništvih vas bomo informirali o možnostih vložitve vaših certifikatov v družbo za upravljanje KBM INFONDI
Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
Družabna kronika
MASAŽNI SALON NA KOROŠKEM?
Prepihovci smo se dogovorili, da bomo zelo prijazno pisali o prvem masažnem salonu na Koroškem. Tudi zato, ker ljubljanski podobni saloni slovijo daleč naokrog. Kšeft jim laufa brez problemov.
Brhka Ukrajinka, ki jo vidimo na sliki, nam je zaupala, da bi zelo rada prišla na Koroško, samo delovno vizo ji mora nekdo zagotoviti.
Interesenti na plan!
IZPADU IZ
KONKURENCE
Za občinsko nagrado občine Ravne na Koroškem je bil nominiran tudi Prepih, kar je dvignilo pritisk nekaterim v vodstvu občine in Prepih je izpadel iz konkurence. Zato pa je Dušan Kudrnovsky, podžupan Dravograda, dejal, da bi Prepih kot regijski časopis lahko dobil občinsko nagrado v njihovi občini. Bomo videli.
v_______________________J
ADI SE itA^?
Župan ravenske občine Adi Cigler je nedavno v polemiki z novinarjem Dela Ivanom Praprotnikom zapisal, da sta z Ivanom dobra znanca.
Zanimivo. Ob občinskem prazniku pa je ravenski župan ob srečanju s Praprotnikom pogled uperil na drugo stran.
DRAVO-
GRAD
GRE
dalie
Ravenska in slovenjgraška občinska vlada sta cene komunalnih storitev vrnila na staro raven. Le Dravograd gre dalje, saj so v Medobčinskem uradnem vestniku objavili, da bodo še leto dni pobirali denar za razširjeno reprodukcijo.
OBČINSKI SVET
Referendum za nove občine je tu, čez nekaj mesecev nas čakajo še lokalne volitve. Podobno kot pri referendumskih območjih se tudi pri volitvah obeta pravi rokenrol. Želimo vam, da bodoči občinski svet ne bi izgledal kot naša ilustracija: eden govori, drugi pa s plašnicami na očeh le srepo poslušajo.
in prepihane čveke
KJE JE SEDEŽNA GARNITURA?
Podjetje Golfturist je ob nedavni selitvi inventarja hotela v Črni menda odpeljalo tudi usnjeno sedežno garnituro, ki jo je kupil zavod v Črni za potrebe seminarske dejavnosti. Postavlja pa se zanimivo vprašanje: kje je sedaj ta usnjena sedežna garnitura?
a/ v pisarni direktorja, gospoda Mirka Friderika Rusa b/ v gostilni pri Dalmatincu d v penzionu na Poljani Pravilne odgovore bomo žrebali in nagradili s kosilom v penzionu na Poljani.
TOČNO
OPOLDAN
M
Cigler, ravenski župan, je na nedavni podelitvi občinskih nagrad in priznanj v Mežici počakal do poldneva, da bi nagrado izročil Jožku Kertu. Takrat pa so se v bližnji cerkvi v pozdrav oglasili tudi zvonovi.
SREČAN J? PREPiNOVCEV
Na tem prostoru bi morala biti objavljena fotografija s srečanja Prepihovcev - sodelavcev vesoljnega časopisa Prepih, ki je bilo sredi meseca ljubezni na neki tajni lokaciji. Ker pa je nekaterim pristna kapljica tako udarila v glavo, da so pozabili na obljubljeno gradivo s srečanja, si je uredništvo pomagalo na najboljši možni način (glej sliko).
ANAU2A
ŽalkaponeŽTemeljita analiza dogodkov ob zamenjavi Janeza Janše danes nedvoumno kaže, da na Koroškem v tem času ni bilo zaznati večjih premikov. Razen premika gradbene mehanizacije Mirana Igerca seveda.
Se pač zgodi, če ostane avto nekoliko dlje časa parkiran na enem in istem mestu ter je na očeh mimoidočim, posebej, če je ob tako prometni cesti, ki vodi na Piršev dom nad Mislinjo.
Najprej si je nekdo od naključnih obiskovalcev izposodil levo kolo in ker lastnik ni niti na to reagiral ali pa je morda celo na avtomobil pozabil, se je zgodila naslednja faza. In avtomobil je bil tako viden še z druge plati.
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
>	VS€H VRST PR€HRRM8€NIH IZD6LKOV
>	RLKOHOLN6 IN BR6ZRLKOHOLN6 PIJRČ6
>	ČISTILfì, PRRLN6 PRRŠK€, GRLRNT6RIJO
S U V< L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264
Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven.
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskim podjetjem in družbenim prehranam
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Kontaktne osebe:
Ponudba paketov:
Paket:	POMOČ NA DOMU POMOČ NA DOMU + TEL.
Višina premije:	34.800,00 SIT	42.000,00 SIT
OBMOČNA ENOTA RAVNE:
Vilko REK, tel.: 22 461 IZPOSTAVA RADLJE:
Ivica RAC, tel.: 71 120 IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC:
Olga ČEVNIK, tel.: 44 461 IZPOSTAVA VELENJE:
Gorazd DRETNIK, tel.: 063 855 621 IZPOSTAVA MOZIRJE:
Bernarda VODLAK, tel.: 063 831 840
Zavarovalni paket "POMOČ NA DOMU" vključuje pravico do pomoči na domu med zdravljenjem in medicinsko
nego na domu ter vključuje naslednja opravila:
O	higiena	prostorov zavarovanca
O	skrb za	ogrevanje
O	manjši,	najnujnejši nakupi in prinašanje
O	higiena	ležišča in njegovega okolja
O priprava napitkov in enostavnejših obrokov hrane O	pomoč	pri osnovnih življenskih funkcijah
Za ta paket ne morejo biti zavarovani varovanci v socialnih zavodih in zavodih za usposabljanje.
Zavarovalni paket "POMOČ NA DOMU + TELEFON" vključuje zgornja opravila in posebni telefon za klic v
sili (Life line).
Prepih je zraven
Z avtomobilskega salona
PLOČEVINA, KI JO SANJAMO
Poroča: Rok TAMŠE Foto: Tadej Regent
Audi A8 v vsem aluminijastem blišču in s konkretnimi karakteristikami, ki so več kot privlačne
Fiat Coupé - mlade naj bi obnorel
Na 18. slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani se je predstavilo 281 razstavljalcev iz petindvajsetih držav. Na več kot 10 000 kvadratnih metrih površine je letošnji salon ponudil tudi nekaj novosti, kot zanimivost pa je bila postavljena bencinska črpalka iz leta 1920, na ogled so bili stari avtomobili Ford T, letnik 1920 (prvi avto s tekočega traku, čigar proizvodnja je dosegla število 10 milijonov), BMV 315, letnik 1922 in Bouchet, letnik 1911.
Toda največ pozornosti so bili deležni aluminijasti Audi A8, simpatični Peugeot 306 Cabrio, futuristični Renaultov Argons, Športni in elegantni Fiatov Coupé ter večna Ferrari in Porshe. Seveda smo bili med občudovalci tudi Prepihovci, del razstavljenega pa objavljamo tudi za pašo vaših oči.
Porsche 911 Carrera - evergreen med športniki
Peugeot 306 Cabrio - za lepotca je bil proglašen že na ženevskem
salonu
Renault Argos - futuristični avto, ki ga bi mnogi radi vozili zdaj
Ferrari - brez komentarja
Po Koroški
USPEL TURNIR
Utrinki z uspešnega plesnega turnirja, ki je bil v nedeljo v športni hali osnovne šole Prežihovega Voran-ca na Ravnah na Koroškem v organizaciji Koroškega plesnega kluba Karmen Dravograd.
Turnirja se je udeležilo okrog 200 parov širne Slovenije, ki so bili zelo zadovoljni z organizacijo in izvedbo, pa tudi lepote Koroške so jih prevzele.
Foto: IVKO
% MEI3X
MERX
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE KOŠENJAK DRAVOGRAD
ODDAJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE
v L nadstropju objekta (restavracije Vič) na mednarodnem mejnem prehodu Vič pri Dravogradu.
Prostori so namenjeni za pisarne (štirje prostori v izmeri: llm2, 24m2 , 26m2 in opremljena pisarna v izmeri 36m2).
Vse informacije lahko dobite na upravi Turistično gostinskega podjetja KOŠENJAK DRAVOGRAD Meža 3, tel.: 0602 / 83 - 073
Glasba
ZORIM PREDIR: PEJRIK. PEVEC. ROCKER
zooniA
YECERJA Al
POflEDAlA
fTVAR
"Potem bom samo tvoj heroj za vse večne čase, predpražnik, senca tvojega psa. Potem bom obešalnik, kabla za otroke, kava v postelji, ljubimec za oba." Tako pravi (poje) Zoran Predin, pevec in frontman skupine Lačni Franz, v pesmi Čakaj me, ki je po mnenju spodaj podpisanega tekstovno in glasbeno najboljša balada, ki smo jo Slovenci kdajkoli imeli.
bomo poskušali vključiti pri naslednjem projektu."
D Torej naslov Zadnja večerja le ne pomeni konec Lačnega Franza ?
"Ne, to je bila provokacija. Ravno zato, da bi spomnili ljudi, da smo še tu. Morda tudi zato, da bi nekatere prestrašili, da je to zadnja stvar, v bistvu pa je to zaključek nekega perioda. Čeprav smo skupaj že petnajst let, bomo še delali."
D Posneli ste tudi videospot za komad Ambasadorji užitka. Kje in kako ste ga naredili ?
"Naredili smo ga sami, snemali pa smo v Kranju in mariborskem Štuku. Zmontiral ga je Stanko Kostanjevec, ki je edini filmski montažer pri nas. Odstopili smo ga raznim TV hišam, da ga zavrtijo, in mis-
Zoran PREDIN je zadnje čase dvakrat gostoval na Koroškem. Po enem od nastopov je nastal tudi ta intervju in ocena dela Lačnega Franca.
Sicer pa: okusi so različni. Mimo vseh okusov pa so Mariborčani pred kratkim izdali CD Zadnja večerja, ki je spet tako značilno Predinovski, da oboževalce naredi še bolj odvisne od njegove glasbe, ki z vsakim novim projektom ponudi nekaj novega, novost pa je vselej neponovljiva.
D Zoran, kako si po zadnjem poslušanju no-
vega izdelka ocenil vaše delo?
"To je zelo blizu tistega ta-pravega. Obstajajo še neke rezerve. Predvsem se mi zdi, da bi morali delati brez klaviatur in teh zadev. Bolj bi morali vključiti akustične instrumente, akustične kitare, kakšen pleh, ampak tapravi pleh. Prav tako se mi zdi, da imamo rezerve še v zborovskem petju. To
lim, da se dokaj razlikuje od normalne produkcije. Mi smo z njim zadovoljni."
H Kot gost na televiziji si jasno povedal svoje stališče do raznih slovenskih izvajalcev, ki se ravno ne morejo pohvaliti s kakovostjo svojih izdelkov...
"Neumnost in plehkost najbolj sovražim. In če se prodaja to	hahljanje, zvijanje,	pačenje
in	kopiranje tujih	vzorov	kot
neki štos, potem	se	mi	res
zdi, da je treba reagirati. V bistvu pa sem bil dokaj skrivnosten v tem početju. Moral bi jim pač povedati, vstati in oditi. To bom verjetno napravil ob prihodnji priložnosti."
□	Kako ljudje,	ki	si	jih
skritiziral, reagirajo na tvoje izjave?
"Z njimi nimam nobenih problemov. S kakšnim človekom se lahko pogovarjam brez problemov, ne glede na to, kaj on dela v življenju. Če pa to zaide na področje dela, potem ni več heca. Vedno zahtevam profesionalen odnos do mene in svojih sodelavcev." .
D Kako gledaš na vdor "jugo" izvajalcev v slovenski glasbeni prostor?
"V Slovenijo je potrebno spustiti neobdavčeno tisto kvalitetno avtorsko muziko, ki je pri nas ni. Tisto, kar imamo mi sami, je treba obdavčiti, tako kot to počnejo vse države. To je po mojem edini recept. Če cikaš na Bajago: tudi on mora plačati davke, če služi denar pri nas. Navsezadnje moramo tudi Slovenci plačati, če igramo v Avstraliji. Tu sploh ni potrebno nič filozofirati."
n Za konec: kje si dobil inspiracijo za besedilo pesmi Čakaj me?
"Aaah... Hm... To je bilo pač eno občutje. Čisto imaginarna stvar. Če bi imel kakšno žensko, ki bi jo imel tako močno rad, bi si želel, da me čaka, da jaz dosežem vse svoje cilje, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo; da ne bi prej obupala, naj me čaka, ker se bo izplačalo."
D Bo res naslov vašega naslednjega CD-ja Prvi zajtrk ?
'ja, možno, da bo res. Dobra ideja."
Rok Tamše
Razgledi
Piše: Blaž Prapotnik
MAJSKI
fUJTRIP
Natečaj za grafit, ki ga je razpisal Mladi forum združene liste, mi ni prinesel prve nagrade (zmagal je grafit: "Prvega ne pozabiš nikoli. Maja") niti druge ali tretje nagrade ne. Pa kaj. Dobil sem vabilo na delovno - družabno srečanje z naslovom "Idejni in duhovni premiki ob koncu tisočletja". To ni bilo samo vabilo na morje, v Izolo, ampak je program obljubljal tudi zanimiva predavanja z naslovi: "Mladi in seks", "Čas modernizma ali čas postmodernizma", "Vplivi novih tehnologij na družbo - ustvarjanje navidezne resničnosti", "Praznoverje in čarovniški procesi na Slovenskem", "Čas televizije" ter "New age in ekologija". Izlet z ribiško barko ob slovenski obali, ribji piknik, prvomajski kres na Socerbu, predvsem pa koncert legendarnega Janija Kovačiča in namig: povabi s seboj prijateljico, so le še olajšali odločitev: Gremo na morje! In sva šla.
Prvi večer smo govorili predvsem o seksualni revoluciji, o prijetnih in tudi manj prijetnih ter usodnih posledicah spolne svobode. Pa tudi o načrtovanju družine in stanovanjih za mlade. Ob koncu debate je vodja srečanja razdelil priložnostno pakiranje, po jagodah dišeče rdeče kondome. Na škatlici pa je pisalo: "Proletarci vseh dežel, zaščitite se!" Ampak to geslo se je nanašalo predvsem na izumiranje delavskega razreda* v socialnem smislu. Ob prelomu tisočletja postaja struktura družbe vse
bolj raznolika in nič ne pomaga - proletariat kakršnega smo bili vajeni, postaja del preteklosti in sprijazniti se moramo z novo družbeno shemo: številčnost primarne dejavnosti (kmetijstvo) se ne spreminja, sekundarni sektor (proletariat) se manjša, terciarni in kvartarni del družbe, tja spadajo poleg družbenih dejavnosti in birokracije tudi kultura, znanost in šolstvo, pa naraščata. Ta shema za zdaj velja za razviti svet, kamor so uprte velike otožne oči s sončne strani Alp. Ampak ne bodite žalostni, s pomočjo novih tehnologij bo tudi nam dostopna neka druga, boljša resničnost -pa čeprav samo navidezna, kamor se bomo, razočarani nad realnostjo, lahko zatekali, kakor so se v šestdesetih tolažili z umetnimi raji mamil. Teoretično bomo po novem tripali po trodimenzionalnih sanjah s pomočjo elektronskih krmiljenih prividov. Najbolj praktična stvar je dobra teorija... in v resnici nam delček tega vsakodnevno prinašajo TV videospoti, v katere je vgrajeno umetniško eksperimentiranje modernih multimedialnih ustvarjalcev, ki pa na vojaškem področju dobiva srhljive razsežnosti. Oni vedo o nas več kot mi sami, čeprav morda niso opazili niti premikov: z leve na desno in z desne na levo, ki se dogajajo v politiki, kar je posledica družbenih sprememb, izginjanja velikih polov, družbenih razredov; posledica podrtih zidov, razdrobljenosti in razpršenosti.
Poraja se problem indentifi-kacije, čeprav se nam zdi, da postaja svet ena velika vas, v resnici pa jo samo gledamo in opazujemo (popačeno) preko zaslona, ob tem pa nimamo nobenega vpliva, ker svet ni del nas in mi nismo del sveta. Z druge strani pa verjamemo le informacijam, ki jih dobimo preko medijev in so včasih le delno resnične ter kombinirane z navidezno resničnostjo.
Predavanje o čarovniških procesih je načelo nekaj občutljivih tem. Bogatejši za spoznanje o absurdnosti človeškega praznoverja, netolerantnosti, zaslepljenosti in grozljivih posledicah teh človeških zmot in zablod, smo se na predvečer prvega maja odpravili kresovat na Socerb. Zažgali nismo nobene čarovnice, a je
bilo kljub temu kar veselo, čeprav brez rdečega nageljna v gumbnici. Tolažil nas je Jani Kovačič s svojimi zimzelenimi socialnokritičnimi pesmimi: Lojze je delavec, Delam, Revolucija... Upoštevajoč levo - desne in rdeče-črne družbene spremembe je repertoar zajel tudi skladbe iz novejšega opusa: Asfaltni otroci, Sistem čudovitih trupel, Angelci Angelci...
Zadnji dan smo začeli z meditacijo in razmislekom o okolju in človeku v njem. Gibanje newage vnaša v naš čas več razumevanja in upoštevanja človeka kot individuuma, mnogo bolj je dojemljivo in odprto za alternativne metode zdravljenja ter zdravega življenja. V racionalistični analitični zahodnjaški model mišljenja vnaša prepotrebne elemente vzhodnjaške modrosti. Za začetek je dovolj dojeti razliko med vedenjem in zavedanjem ter znanjem in modrostjo.
Morda pa se nam bo le posvetilo, še preden se zabliska... Ob zaključku srečanja smo si rekli, da je bilo OK.
In da je to dobro, ker lahko sodelujejo tudi nečlani stranke oz. apolitični subjekti. Temu se lepše reče, da se človek dviga nad ozko opredelitev in se ne omejuje... temveč je odprt in dojemljiv za resnice vseh vrst. To pa je že vprašanje skepse in filozofije. Da potrdim to predzadnje, sva pred odhodom domov v minoritskem samostanu v Piranu še obiskala patra Janeza, da si ogledava oni dan ukradene in - hvala Bogu - vrnjene umetniške slike; ter da rečemo besedo, dve o tem in onem. Pa je stekla debata o osemsto narkomanih, ki so na igli, o dveh mrtvih na mesec... samo na obali.
Utrnilo se mi je, da bi morali levi in desni in vmesni brez predsodkov stopiti skupaj, razrešiti problem perspektive in prihodnosti sveta - ter zase, za nas in zanamce ustvariti okolje, kjer prešerno radostno razpoloženje ne bo zgolj prvoaprilska šala. In da nam ne prvega in ne zadnjega maja ne bo treba sanjati utopičnih vizij navidezne resničnosti -srečnega sveta, v katerem bi bilo vredno živeti.
□
KOROŠKA POJE 94
VEČ POUDARKA ZBOROVSKEMU ZVOKU
Ob ponovni imenitni organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenj Gradec je bila v avli Srednje šole Slovenj Gradec zaključna revija odraslih pevskih zborov KOROŠKA POJE 94. Na reviji je zapelo 10 najboljših zborov koroških občin, ki so bili izbrani na predhodnih občinskih revijah: Moški pevski zbor Šmartno (Janez Kolerič), Mešani pevski zbor Mato Črna na Koroškem (Mojca Kovač), Moški pevski zbor Šempetrski pavri (Irena Glasenčnik), Ženski pevski zbor Radlje ob Dravi (Irena Trojak), Moški pevski zbor Kope Legen (Polona Krpač), Moški pevski zbor Štefan Goršek Čaki Otiški vrh (Viljemka Raško), Dekliški pevski zbor Šmartno (Janez Kolerič), Moški pevski zbor Radlje ob Dravi (Branko Čepin), Mešani pevski zbor Vuzenica (Danica Pokeršnik) in Moški pevski zbor Vres (Almira Rogina).
Viden kakovosten napredek letošnje področne revije je bil predvsem v izbom programov, saj so le trije zbori v svojem nastopu ostali le v okvim priredb ljudskih pesmi, ostali zborovodje pa so skrbno izbrali tudi umetne pesmi skladateljev različnih stilnih obdobij (Pitoni, Gallus. Ipavec, Gobec, Lajovic, Kodally, Stickles, Lebič).
Rahli intonančni ali ritmični spodrsljaji niso bili tako očitni, da bi motili splošen vtis dognanih in smiselnih interpretacij, ki so jih zborovodje skrbno oblikovali in tako dosegli polno izraznost napisanih notnih partitur.
Veliko truda pa bodo v prihodnje morali prav vsi zborovodje vložiti v izenačevanje glasov in v oblikovanje lepega, enotnega zborovskega zvoka. Prav zaradi pomanjkljivega dela na zborovskem zvoku je končni vtis kakšnega nastopa kar zbledel. Temu se bodo morali še posebej posvetiti tisti zbori, ki nameravajo tekmovati tudi na državnem tekmovanju.
Koncert najboljših koroških zborov je spremljala tudi številna publika, ki je s svojimi aplavzi skrbno potijevala dobre in bolj dobre nas - topajoče.
DRAGICA ŽVAR
Pooblaščena investicijska družba za Štajersko in Koroško d.d.
Triglav
NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA
Zakaj strokovnjaki svetujejo vlaganje lastniških certifikatov v investicijske družbe?
Do konca junija prihodnjega leta morajo imetniki vnovčiti svoje lastninske certifikate. Kam in kako jih naložiti? Kaj lahko dobimo, kaj izgubimo? Se splača tvegati? Kaj je nujno upoštevati? Zakonsko so predvidene različne možnosti njihove zamenjave za delnice. Ekonomski strokovnjaki pa opozarjajo, da je eden od najbolj zanimivih načinov vnovčenje certifikata za delnico pooblaščene investicijske družbe. Pri nas se tovrstne oblike investiranja šele^pojavljajo, v tujini pa imajo že dolgoletno tradicijo.
Osnovno načelo delovanja investicijske družbe je razpršitev tveganja. Posameznik si običajno ne more privoščiti nakupa velikega števila delnic različnih podjetij. Če bi si lahko, bi bilo njegovo vlaganje varnejše. Zmanjšal bi namreč možnost, da naložba propade zaradi stečaja enega podjetja. Investicijska družba pa posamezniku omogoča, da kljub omejenim sredstvom svoje naložbe razprši. Investicijska družba s prodajo lastnih delnic zbere veliko kapitala, ki ga nato usmeri v različne naložbe - v vrednostne papirje, nepremičnine in drugo. Naložbe razprši in zmanjša tveganje investiranja. Vsi delničarji družbe, to so vsi, ki so svoj certifikat zamenjali za delnico družbe, pa so posredno udeleženi v vseh njenih naložbah. Vrednost ene delnice družbe je zato - če nekoliko poenostavimo - enaka vrednosti vseh naložb družbe, deljeno s številom njenih delnic.
Prednosti takšnega delovanja in takšnega vlaganja certifikatov je več. Temeljna je razpršenost naložb, ki povečajo varnost. Druga prednost je, da se z naložbami v pooblaščenih družbah ukvarjajo za to usposobljeni strokovnjaki, ki lažje kot posdameznik ocenjujejo primernost in donosnost investicij. In nenazadnje je prednost tudi v tem, da bodo delnice investicijskih družb zaradi zakonskih predpisov prej kotirale na borzi kot delnice večine podjetij. Zato jih bo mogoče hitreje normalno prodajati in kupovati kot druge delnice ter tako tudi najhitreje vnovčiti svoj certifikat za bolj otipljiva denarna sredstva. Vrednost delnic pooblaščenih investicijskih družb bo objavljena v dnevnem časopisju, ko bo družba uvrščena v kotizacijo na borzi, vrednost delnic posameznega podjetja, ki na borzi ne bo kotiralo, pa bo znana le ob koncu leta, ko bo podjetje izdelalo svojo bilanco. Delnice takšnih podjetij bo v večini primerov tudi dokaj težko prodati. Pri investicijskih družbah bo nenehno zagotovljen tudi nadzor stroškov in preglednost poslovanja družb, poleg tega pa bo strokovnjake v teh družbah k odgovornemu ravnanju silil tudi sistem nagrajevanja, po katerem je denarno nadomestilo za upravljalsko družbo neposredno odvisno od vrednosti delnic investicijskih družb, s katerimi upravlja.
Po doslej znanih podatkih je med že ustanovljenimi slovenskimi družbami za upravljanje eno največjih doslej ustanovila Zavarovalnica Triglav. Z ustanovitvenim kapitalom 200 milijonov tolarjev bo delovalo preko šestih regionalno usmerjenih pooblaščenih investicijskih družb Triglav. Zaradi ugleda in zaupanja, ki ga ima Triglav med Slovenci, ter tudi zaradi dobre organiziranosti, naj bi družbi uspelo pridobiti toliko certifikatov, da bo lahko postala ena največjih tovrstnih družb v Sloveniji.
Triglavove družbe bodo imele sedeže v vseh večjih slovenskih krajih, kjer ima Zavarovalnica Triglav že svoje organizacijske enote.
Naložbe bodo, kot je znano, družbe pridobivale z licitacijskim odkupom paketov delnic podjetij preko republiškega Sklada za razvoj. Prodaja teh delnic se bo začela letos jeseni in bo trajala do konca prihodnjega leta. Šlo bo za delnice najrazličnejših slovenskih podjetij, saj skoraj vsi modeli njihovega lastninjenja predvidevajo prenos najmanj 20-odstotnega deleža kapitala podjetij na Sklad prav z namenom njihove prodaje pooblaščenim družbam.
Družba, ki jo je ustanovila Zavarovalnica Triglav, bo usmerjena predvsem v varne in trdne naložbe, za kar naj bi skbelo jedro posebej izkušenih strokovnjakov, ki bodo družbo vodili. Usmerjeni bodo predvsem v kupovanje delnic najboljših slovenskih podjetij, katerih primernost bodo ocenjevali z analizami preteklega poslovanja in s predvidevanji za poslovanje v prihodnosti. S posebno strategijo ugotavljanja bonitet podjetij pa bodo tudi nenehno spremljali njihov položaj ter tako tudi pravočasno poskrbeli za morebitno preusmerjanje naložb. Začetne dobre nakupe naj bi jim omogočala tudi večja količina zbranih certifikatov.
In če smo za konec še praktični - če se odločite za naložbo v eno od investicijskih družb, kako in kdaj lahko to naredite? Najprej potrebujete obvestilo o odprtju vašega evidenčnega računa pri SDK-ju. Če ste ga izgubili ali ga zaradi kakršnegakoli razloga morebiti niste dobili, lahko pri najbližji enoti SDK zahtevate izpisek o stanju na vašem računu. Potem potrebujete še lastniško nakaznico, ki jo lahko kupite na vsaki pošti. Nakaznico izpolnite na določenem sprejemnem mestu in zanjo boste prejeli delnico podjetja ali družbe, za katero ste se odločili. Pri Triglavu so postopek poenostavili. Ko bodo začeli zbirati certifikate, boste prav vse informacije o vpisu dobili kar doma, kjer vas bo obiskal njihov predstavnik. Če se boste odločili za vlaganje v eno od pooblaščenih investicijskih družb Triglav, boste vpis lahko opravili na okencih kateregakoli poslovenga mesta Zavarovalnice Triglav, verjetno pa tudi na vsaki pošti. Seveda pa bodo vse tovrstne družbe morale najprej pridobiti pooblastilo Agencije za trg vrednostnih papirjev, kar lahko pričakujemo v začetku julija letos.
bQ,m,t0- _
„ V,u”°v.sn,
■ S<JZUK?!m W«f
^ dan od 1 a ~l
£»7^7
^ ' SAt*UXAj SUZUKI. spn^.
J'*»«
£*•*»*,
[f?*usr
yta*u



zavarovalnica triglav d.d.
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840
PREDSTAVNIŠTVA:
Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026
Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769
RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV
ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVARI V ŽIVLJENJU
M
wmmm
• IliiM», II

>£v.
llP’lllilf
atjuiiiii
I
- L i r ...
sojem
’’I ’RI /XI .X I V’
^ ,	S!o^	Ždi .do 6. jonijo
OKNfl STflNOVlìNJSKe Hiše
S€NCtlfì „o£Mnwfi0K€N
11
'iži
m
<-
II
IC
II

HONKUR€NCN€ C€N€
■ •
JELOVICA Škofja Loka, tel,:064/631-241, fax:064/632-261 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.:0602/20-175 CELJE, tel ./fax :063/25-881 MARIBOR, tel.:062/102-800 MURSKA SOBOTAr tel./fax;069/22-921
i;l:
8
■5:1
ti
:
1

pisi


šport
Devetletni Dejan Grabner z Raven že uspešno nastopa
na tekmovanjih v kartinžu
HITROST MU JE U KRUI
Ste se morda že kdaj vsedli v malo go kart vozilo, oblečeni v kombinezon in s čelado na glavi ter se zapodili s hitrostjo več kot 100 km na uro po pisti kartodroma? Najbrž ne! Prav tako najbrž niste vedeli, da imamo tudi na Koroškem junake tega atraktivnega športa, ki si vse bolj utira pot v nova slovenska središča. Prvi, ki je prebil led med kartisti v naši regiji, je bil 13 letni Slovenjgradčan Mitja Štruc, ki tekmuje v razredu 100 ccm junior, lansko jesen se mu je pridružil Ravenčan Dejan Grabner, na letošnji uvodni dirki za državno prvenstvo v Portorožu pa je že nastopil tudi 10-letni Miha Kadiš z Raven. Oba mlada tekmovalca seveda tekmujeta v najlažjem razredu N-1 do 60 ccm.
Tokrat smo se namenili obiskati mladega Dejana Grabnerja, ki je letos 3. aprila prvič opozoril nase, potem ko je na pozivni	dirki v Luciji	pri	Portorožu	osvojil	odlično	3.	mesto.
V prostorih avtoservisa v industrijski coni v Dobji vasi, katerega lastnik je oče malega Dejana Albert Grabner, smo si najprej ogledali go-kart vozilo italijanske firme TONY KART, nato pa skupaj z očetom Albertom, mamo Dragico in seveda hrabrim voznikom Dejanom pokramljali o vsemogočem v zvezi s kartingom.
"Za ta šport sem se navdušil lani,	potem	ko sva	z	očetom
obiskala kartodrom v Portorožu. Vsedel sem se v vozilo in se zapeljal po progi. Všeč mi je hitra vožnja. Tudi očeta sem navdušil in odločil se je kupiti vozilo," pravi Dejan, ki obiskuje 3.	razred	OŠ	Preži-
hovega Voranca na Ravnah.
Že s štirimi leti se je mali Dejan sam popeljal z mopedom Tori, kasneje pa vse bolj kazal nagnjenost k vozilom.
Njegova nadarjenost za bencinske stroje, ki jo je zagotovo podedoval po očetu avtomehaniku, je bila kmalu vidna. To so opazili tudi pri karting klubu v Portorožu, kjer so Dejana vpisali v svoje vrste. Prvič se je na tekmovanju preizkusil lani septembra, ko je praktično brez pravega treninga osvojil 8. mesto na dirki za državno prvenstvo v Celju. Letos aprila je bil tretji, na uvodni dirki za DP v Portorožu pa je med 16 tekmovalci v najlažjem razredu
(s precej smole) ponovil 8. mesto.
"Pričakovali smo boljšo uvrstitev," je dejal oče Albert, saj je
Dejan štartal z odlične četrte pozicije, toda takoj po štartu se je v gneči zapletel z drugimi vozili. Velik problem so
seveda treningi, saj nas vožnja na kartodrom v Portorož, skoraj vsako soboto, kar precej stane. Poskusili bomo z vadbo
bližje domu, morda v Ljubečni pri Celju ali v Hajdini pri Ptuju. Doma na Ravnah seveda ni pravih pogojev za trening.
Konec maja se bova s sinom udeležila še druge dirke za državno prvenstvo."
Da, da - karting je precej drag šport in le redki se odločijo zanj. Toda, ko postaneš dober, znan voznik, si je lažje pridobiti sponzorje. Sicer pa, mnogi bivši in sedanji piloti formule 1 so pričeli svojo kariero prav z vožnjo v go-kartu. Med njimi je bil tudi tragično preminuli Brazilec Senna, pa vodilni v svetovnem prvenstvu Nemec Mihael Schumacher in mnogi drugi.
"Go-kart seveda pred vsako dirko posebej pripravim. Vozilo ima 60 kubični Tomosov motor. Voznik sedi v vozilu v kombinezonu in seveda s čelado na glavi, obvezna pa je tudi uporaba rokavic in lednega pasu. Šofer ima na voljo samo pedali za plin in zavoro, medtem ko najmanjša vozila N-1 do 60 ccm sklopke nimajo. Pred vsako dirko so trije uradni treningi po 10 minut, nato pa sledi še vožnja za štartno pozicijo. Go-kart, s katerim vozi Dejan, doseže poprečno hitrost okoli 65 kilometrov na uro, v ravnini pa tudi 120 kilometrov," poudarja oče Albert, medtem ko mama Dragica, ki se občasno vključuje v pogovor, pripominja: "Včasih me je na tekmah kar malo strah za Dejana - da ne bi prišlo do kakšnega hujšega trčenja, posebej po štartu."
Ivo Mlakar
Dejan Grabner
šport
S tiskovne konference
SE VEDNO
nogometašev Korotan Suvela
CILJ - I. LIGA
Po gladki zmagi v Piranu s 4:0 minulo nedeljo ostajajo nogometaši Korotan Suvela še naprej v krogu kandidatov za osvojitev enega od prvih dveh mest, ki vodita v prvo ligo. Tri kola pred koncem prvenstva v II. slovenski ligi vlada na vrini lestvice nepopisna gneča. Nogometaši Gaja Kočevje, ki so vodili vse od 6. jesenskega kola, so morali po porazil v Lendavi prepustiti prvo mesto Gramatexu Turnišče, ki je znova brez posebnih težav zmagal v gosteh, tokrat v Domžalah. Prevaljčani so še naprej na tretjem mestu in ker vodeča trojica igra v nedeljo doma, se stanje na lestvici tudi po 28. kolu bržkone ne bo spremenilo.
Korotan Suvel torej ne odstopa od dlja, ki se imenuje I. liga - to je bilo tudi jasno povedano na tiskovni konferenci, ki je bila 15. maja na Prevaljah.
Vodstvo edinega koroškega nogometnega drugoligaša je na konferenci razkrilo svoje ambicije, s tem v zvezi pa tudi organizacijske in seveda finančne težave. Kljub spodrsljaju, ki se jim je "zgodil11 v Rogaški Slatini, kjer so izgubili proti Steklarju z 2:0 in si tako poslabšali svoj položaj, imajo nogometaši Korotana po zadnji zmagi v
Piranu vendarle še svoje železo v ognju. Žal v zadnjih treh kolih svojo usodo ne bodo krojili sami. Njihov končni položaj na lestvici bo odvisen tudi od rezultatov neposrednih tekmecev.
Kapetan Samo Vidovič, ki bo vsekakor ostal v klubu, če se Korotan Suvel uvrsti v prvo ligo, je povdaril, da imajo dobro moštvo, toda njega in soigralce so že v preteklih kolih presenetili nekateri nenormalno uspešni rezultati Tumiščakov, ki so v spomladanskem delu v gosteh izgubili le dve točki. Ali je šlo v več primerih za kupovanje rezultatov, je seveda nesmiselno trditi. Tudi trener Tone Tomažič je ocenil, da bi Korotan Suvel lahko dostojno igral v prvoligaški konkurenci. Povdaril je, da ima prevaljsko moštvo šibko rezervno klop, toda v primem uvrstitve v višji rang vodstvo kluba načrtuje nakup vsaj dveh kvalitetnih domačih igralcev.
Seveda so vsi načrti kluba pogojeni s sredstvi, teh pa letno potrebujejo za nastopanje v II. ligi kar - reci in piši - nekaj čez 214 tisoč DEM. V primem uvrstitve v I. ligo, bi se moral finančni propračun po-
večati za minimalno 60 tisoč DEM. Klubski delavci so vse moči usmerili v iskanje glavnega pokrovitelja, ki ga bodo seveda najlažje dobili prav z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja. Febmaija letos so imenovali nov upravni odbor kluba, ki ga vodi Andrej Kokalj, direktor slovenskih železarn. V njem so še nekateri znani koroški menedžeiji, toda klubski propračun se kaj prida ni izboljšal. Po besedah Sana uprave Draga Kosa, sredstev za redno delovanje kluba ne manjka, tudi izplačila igralcem ne zamujajo, toda denaija zmanjkuje za razna potrebna investicijska dela.
Uprava Korotana Suvela želi izboljšati razmere za delo nogometašev. Tako se na Prevaljah že gradi večnamensko pomožno igrišče, do katerega bodo nogometaši prišli skupaj s šolo. Ob dejstvu, da ima Korotan Suvel daleč največ gledalcev v II. ligi, se zato občasno v javnosti neupravičeno širijo govorice o nekontroliranem trošenju namenskih sredstev. Prevaljski nogometni klub je klub, ki predstavlja vso Koroško, to bi se morali vsi, ki imajo možnost in lahko pomagajo, še kako zavedati.
I.	M.
S kolesi na Bricnik
Kolesarski klub Radlje je tudi letos izvedel prvo gorsko kolesarsko dirko, v kateri je sodelovalo štirideset tekmovalcev, med njimi skoraj polovica iz sosednje Avstrije, kjer imajo ta šport dokaj razvit.
V	devet kilometrski progi so premagali višinsko razliko od 320 metrov na 960 metrov. Toliko namreč meri tisti izjemno lep, z gozdovi pokrit Bricnikov vrli nad Sv. Primožem nad Muto. Proga je bila dobro označena, vendar glede vzponov zelo zahtevna.
Po tekmi je bilo tudi prijetno športno srečanje pri kmetu Pematu na Treh Kraljih.
V	ženski konkurenci si je prvo mesto privozila Avstrijka BURZI SIFKOVITS (101).
Najboljša domačinka je bila MATEJA MAZGAN - Gortina .
V	moški konkurenci pa je bil zanesljiv zmagovalec Ra-deljčan JOŽE ROGINA (50.59).
-K.V.
ŠPORTNE (GRE GOJENCEV ^DUM V ČRNI
V okvim specialne olimpiade Slovenije so bile v Cmi prve letne igre gojencev zavodov za delovno usposabljanje mladine iz celjsko - koroške regije. Nastopilo je kar 117 tekmovalcev iz 8 delovnih organizacij, kar priča o velikem razmahu ideje o specialni olimpiadi. Iz čmjanskega zavoda je nastopilo 43 gojencev, ki so skupno osvojili kar 36 medalj, od tega 16 zlatih, medtem ko so vse ostale ekipe skupno osvojile preostalih 16 zlatih medalj. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v atletiki, to je v teku na 100 in 200 m, v skoku v daljino in metu žogice ter v igrah in elementih namiznega tenisa in v elementih košarke.
Sočasno je bil opravljen izbor tekmovalcev za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 17. in 18. junija v Vipavi.
□
ANTENSKI SISTEMI PAČNIK
Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471,
mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM:
INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PRIBOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI; DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJ UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI

/TT\	l^jHONDA.	
(^)	Hvunoni SERVIS	
AVTO SERVIS FIŠER	-	AVTOMEHANIKA -	AVTO KLEPARSTVO -	AVTOL1ČARSTVO -	mODAJA VOZIL m KEi. DELOV	
62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizie 86		
	Tel.: (062) 510-625	
KOROŠKI
ŠPORTNI
POBERKI
Piše: Ivo MLAKAR
NAS! TEKAČI. ZNOVA USPESNl
V	AVSTRIJI
V	Avstrijskem Wolfsbergu je bil 13. maja enajsti mednarodni mestni tek. Na progi dolžine 10,5 km se je pomerilo okoli 120 tekačev in tekačic, med njimi so bili uspešni tudi tekmovalci iz koroško-štajerske regije. Pri moških je bil v kategoriji od 40 do 45 let peti Dravograjčan Niko Poberžnik, sedmi pa ra-venčan Beno Jelen. V kategoriji nad 50 let je bil daigi Vili Blatnik iz Mežice, tretji pa Hinko Jerčič iz Velenja. Pri ženskah je v starostni kategoriji do 40 let osvojila 2. mesto Slavica Poznič iz Velenja, v kategoriji na 40 let pa je bila prva Hedvika Blatnik iz Mežice.
Naslednji dan, je nekaj naših tekačev in tekačic nastopilo na enajstem uličnem teku za pokal Murtal v Judenburgu v Avstriji. Med okoli 140 tekači sta se najbolj izkazala Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca in Vili Blatnik iz Mežice, ki sta zmagala v kategoriji veteranov nad 50 let. Jože Lesjak iz Radelj je bil v tej kategoriji četrti.
Uličnega teka v Vrbi na avstrijskem Koroškem se je tudi letos udeležilo nekaj tekačev in tekačic iz Slovenije. Tek je bil v nedeljo 15. maja, absolutna zmagovalca te izjemne tekaške prireditve ob Vrbskem Jezeru pa sta bila Etiopijec Terefe Mekonnen in Romunka Simona Staicu. Uvrstitve naših: moški - od 30 do 40 let 6. Drago Laznik, 15. Bojan Pogo-^evc, oba Ravne. Od 40 do 50
V
export
let: 10. Oto Gumilar, Prevalje, od' 50 do 60 let 6. Jože Lesjak, Radlje. Med starejšimi veterani je bil drugi Alojz Gologranc iz Raven, med veterankami pa je zmagala Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca.
TRIJE NASLOV!
ZA KOROŠKE INVALIDE
Na Ravnah je bilo tretje državno prvenstvo Slovenije v kegljanju za invalide. Med 115 tekmovalci in tekmovalkami iz 28 društev so naslov prvaka Slovenije osvojili tudi trije Korošci.
V kategoriji gluhih in naglušnih je 1. mesto osvojil Bernard Rebernik s Prevalj, v kategoriji splošne poškodbe pa sta zmagala Peter Ozmec s Prevalj in Albin Kapel z Raven, oba člana IŠD Samorastnik Ravne.
MLAKAR !N . BELA J „ US PES N A V KOČEVJU
Na prvem odprtem prvenstvu Kočevja sta izjemno lep uspeh dosegla kegljača ravenskega Fuži-naija. Med 66 kegljači iz vse Slovenije je bil Ivo Mlakar 2., Silvo Belaj pa 5. Zmagal je Bojan Marinček iz Domžal z 944 podrtimi keglji.
VEZONIK DVAKRAT MED DESETERICO
Dani Vezonik iz Dravograda, član AO Ravne se je udeležil dveh tekem za državno prvenstvo v športnem plezanju na umetnih stenah. V Kamniku je osvojil 8. v Škofji Loki pa 9. mesto. Dani Vezonik pa pri ravenskem alpinističnem odseku skrbi tudi za vzgojo mladih plezalcev. Te dni so se že udeležili prvega tekmovanja v Celju in osvojili vidne rezultate.
PLAVALCI FUŽl-NARJA NASTOPILI V
WOLFSBERGU
Na mednarodnem plavalnem mitingu v avstrijskem Wolfsbergu, so uspešno nastopili tudi plavalci in plavalke ravenskega Fužinaija Prva mesta so osvojili: Primož Abraham med_ kadeti, Marko Šuler, Matjaž Čepelnik in Tanja Merzdovnik med dečki in deklica mi ter Tanja Kumprej med mlajšimi deklicami.
Zaupajte vaš certifikat KBM Infond, družbi za upravlj anje.
Donosnost in varnost Vaše naložbe zagotavljajo dolgoletne izkušnje in dragoceno strokovno znanje naših ustanoviteljev.
To so:
Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Maribor,
Finea, in
Mariborska borzno posredniška hiša.
Vaš certifikat boste lahko predvidoma junija vložili v vseh enotah Zavarovalnice Maribor in
Kreditne banke Maribor.
^7^
OCdlM Infond
Glosirana črna kronika
Zagotovo bo prišla še ona
Kaže, da v očeh nekaterih javne ustanove vse bolj in bolj zares tudi postajajo javne. Med javne ustanove namreč v tem primeru prištevam tudi hotele, ki sicer vedno niso v lasti družbenih podjetij, marveč tudi zasebnikov. In kakšno zvezo ima to s črno kroniko? Na Koroškem - žal - precejšnjo!
Če vas samo nekoliko spomnim na naslov moje zadnje črne kronike- bi! je Laž in Prilažič - sem s tem že dregnil v srčiko stvari. Gre namreč za "zastoj nkarsko" prenočevanje v hotelih, če si lahko izmislim svoj slovenski izraz za takšno početje. Torej ne gre več za prebukiranje, ki je hotelirska značilnost, temveč za "samoprebukiranje" koristnikov uslug iz gostov v neplačnike. Nekdo kratko in malo pride v hotel, prenoči in jo lepo po francosko pobriše. Policija se tako na primer zdaj ukvraja tudi z L. M. iz Ribnice na Pohorju, ki je takšno dejanje storil že 6. februarja v Hotelu Košenjak. Spal je sladko, imel celo kopalnico, plačal pa ni. Tako je hotelu ostal dolžan več kot 5000 tolarjev.
o Meja
Druga značilnost tokratne črne kronike prihaja z meje. Spet se je nekoliko povečalo tihotapljenje orožja. Tako na primer 19. maja malo pred deveto večerno uro D.K. iz Osijeka na mejnem prehodu Vič ni priglasil vnosa samokresa CZ, model 70 in 6 komadov nabojev. Takšnih in podobnih primerov je bilo v zadnjem času kar nekaj.
o Ostrostrelni sako
S tihotapljenjem orožja je povezana tudi prva vedreje zasukana "štorija" tokratne črne kronike. Na mejni prehod Radlje je 19. maja okoli 18. ure prišel I.A. iz Grobelnega. Ob vstopu je priglasil vnos ostrostrelne puške Sako kalibra 6 milimetrov in 20 komadov streliva za to orožje. Za tak vnos pa I.A. ni imel ustreznih dokumentov. Orožje so mu
zato začasnp zadržali.
•
Slišati je, da IA s svojim advokatom že pripravlja zagovor
za kadijo: sploh ni nameraval kupiti puške! Kratko in malo je šel v neko trgovino in - ker je rad elegantno oblečen - zahteval ustrezni SAKO. To, kar je dobil, je pripeljal na mejo in tudi prijavil. Najbrž že ni njegova krivda, če mu je prodajalec prodal in zavil nekaj drugega. I.A. lahko samo upa, da kadija ne bo oblečen v podoben SAKO, saj mu bo potem trda predla.
Ostajam še pri orožju. Policistom PP Dravograd je uspel zares velik met, ki pa ga je tuji tisk kar "prešprical". Lastnoročno jim je namreč uspelo prijeti koroškega Ramba (ali rambona - kot rečejo na Koroškem). Občanu Z.M. so zasegli kar dve pištoli in 57 komadov streliva. To so storilili zaradi njegovih groženj in kršitve Zakona o orožju.
"Ni kaj, v teh dneh bo treba tovrstni nadzor zares poostriti, saj se bliža obletnica junijske vojne, nekateri pa še od one prejšnje (druga svetovna vojna -op. pisca) niso prišli iz gozda",
bi to kometiral moj prijatelj "bifedžija" Miran.
Morebiti sta iz tega vica ali testa tudi R.P. in M.P., ki sta 9. maja (Dan zmage) na mejnem prehodu Holmec nameravala "prešvercati" kar 209 komadov nabojev remington in 36 komadov šiber. Ni kaj: nekateri še niso ugotovili, da so se v Sloveniji - na srečo -končale vse vojne, ali pa morda načrtujejo kakšno novo?!
o Razbijalec, uničevalec
O orožju nič več, zato pa nekaj o zasebni vojni. Od 7. na 8. maj se jo je šel neznani storilec in bila je zares svojevrstna: na skladišču železniške postaje Podvelka je razbil kar 50 okenskih stekel. Tudi tukaj sta možnosti za takšno dejanje po mojem le dve: slovenska narodna pesem... "Tiririrajsa, pa moje dekle, tri kamenčke vržem, se okence odpre...!" -vendar mi v tem primeru ni jasno, zakaj je storilec moral vreči kar 50 kamenčkov. Ali pa so za škodo, ki znaša okoli 35.000 tolarjev, krivi kar pri Slovenskih železnicah sami: če gre namreč za potnika, ki je čakal na vlak in si je zaradi zamude pač na nek način krajšal čas.
Bližnje srečanje tretje vrstt^ s koroškimi policaji pa je imel Nizozemec F.C.M.E. (nima toliko očetov, pač pa tako dolgo ime, op. pisca), ki so ga 18. maja v Šentjanžu pri Radljah prijeli polcisti PP Radlje. Skupaj s sodelavko U.C. iz Maribora je namreč prodajal posodo in jedilni pribor brez ustreznega dovoljenja za uvoz.
Neuradno smo izvedeli tudi za izjavo Nizozemca ob "aretaciji". Bojda naj bi bil izjavil, da je slišal, da gre Slovencem gospodarsko že tako slabo, da kmalu ne bodo potrebovali ne posode ne pribora za hrano. Pa se je še pravočasno želel rešiti svojih zalog!
o Kje je tuš?
Posebne vrste srečanje in izkušnjo pa je imela državljanka
M. Tuš. K njej domov je namreč prišel neznani "obrtnik" in ji ponudil čiščenje električnega bojlerja. Pri tem je ugotovil še nekaj drugih napak in jih popravil. Za vstavljene nove dele pa je izstavil nepodpisan in nežigosan račun za 6400 tolarjev. Stranka je kasneje na servisu ugotovila, da bi morala za te dele odšteti zgolj dobrih 450 tolarjev. Obrtnik je med tem seveda izpuhtel, stranka pa ima srečo, da se ni lotil še popravila tuša!
Kakšnega "popravila" se je nameraval lotiti l.Š. iz Šmartnega lahko samo ugibamo. Dejstvo pa je, da se je 14. maja okoli 4.15 nahajal v nočnem klubu Hotela Kompas v Slovenj Gradcu. Z “barskimi plesačicami", kot lepo piše v policijskem zapisniku, se je bil dogovoril, da jih po končani predstavi obišče v njihovih sobah. Ko je zares prišel, ga niso hotele spustiti k sebi. Tedaj ga je opazilo tudi osebje hotela in iz strahu pred njimi je skočil skozi okno iz 3. nadstropja ter si zlomil roko. Morda pa je celo dobro, da mu "barske plesačice" niso odprle. Bogsigavedi, kaj bi si lahko tedaj zlomil!
Zelo pozorni so te dni v trgovini Ona On na Ravnah. Dne 7. maja jih je namreč obiskala neznana stranka in odtujila moške hlače. In zakaj poslej večja pozornost? Povsem logično bi lahko bilo, da bo to trgovino zdaj obiskala še partnerica "izpuhtelega" kupca in na podoben francoski način kupila še kaj zase. So pa tudi sami krivi, zakaj pa dajo ime trgovini Ona On, bi se ob tem utegnilo razmišljati.
o Žrtvi
Žal je promet na Koroškem tudi tokrat spet terjal dve smrtni žrtvi. Pravzaprav bi lahko rekli, da je v obeh primerih šlo za delovni nezgodi. V prvi je spet umrl traktorist, v drugi pa voznik kamiona, naloženega s hlodi, na gozdni cesti.
T.l.
Glosirana črna kronika
Smrt kosi
Do prvega maja je bilo na koroških cestah že šest mrtvih. Šesta oseba je izgubila življenje prav na dan Praznika dela 1. maja. Ob tem podatku in fotografiji iz policijskega arhiva bi veljalo zapisati tudi ugotovitev koroških prometnih policistov. Ugotavljajo, da se zadnje čase vse več hudih prometnih nesreč - tudi takih s smrtnim izidom - pripeti na ozkih in vijugastih krajevnih cestah v času najrazličnejših praznikov - uradnih ali
Podobno velja tudi za prej omenjeno šesto letošnjo smrtno žrtev v času "veselih" prvomajskih noči blizu Dovž.
Posledice druge "prvomajske" nesreče pa so dobro vidne na drugem posnetku iz arhiva prometne policije Koroške. Ta se je zgodila prav tako 1. maja blizu Mislinje.
Foto: Arhiv UNZ
PREPIH
Spoštovani !
Morda vas bo tole pisanje, ki je mišljeno predvsem kot vabilo, presenetilo, kajti v kolesju iskanja novih poti k boljšemu človeku, smo se znašli tudi mi. To počnemo verjetno na precej skromnejši način kot vi, vendar iskreno in vsaj toliko, da si vas dovoljujemo povabiti
najbolj odštekan in najbolj resen
KOZMIČNI PIKNIK
v soboto, 11. junija 1994
na livadi nad hotelom Vesna v TERMAH TOPOLŠICA.
• ob zvokih ptičjega žvrgolenja in skupine ILEX ter Merka Marčnih a * ob programu, ki ga bomo obliko vek na krqju dogajanja * na tani ne bomo vrtek vola. ampak pšenično meso. sojin sir in druge dobrote, ki jih pripravljajo ljudje z dobro voljo in ljubeznijo • zbrati se bomo do 11. ure ki se za ves dan prepustili pozitivnim energijam, ki nas bodo morda zadržale še vas večer na terasi pred hotelom Vesna * če nam vreme ne bo naklonjeno, se bomo družili v prostorih hotela *
Srečanje bo odprtega tipa - brez vstopnina za vse. ki b/ se radi srečali ki tako dati vedeti, da je v Sloveniji precej ljudi, ki razmišljamo v pozitivni smeri, zato vas vljudno prosimo, da vabilo posredujete naprej ■ svojim prijateljem, znancem.
V kolikor boste teisti na kraju dogajanja predstaviti svoje izkušnje - dobrodošli / Mikrofon in prostor vam bosta na voljo brezplačno, nudimo pa vam tudi motnost komercialne promocije v priložnostnem biltenu.
PRISRČNO VABLJENI
* v imenu POSLUŠALCEV oddaj 'SAM! O SEBI - ZVEZDE IN Ml' Radia Alfa. ki so s svojim odzivom okrepiti idejo o takem srečanju in s tem izraziti željo po srečanju z vami * v imenu TERM TOPOLŠICA.ki jih je vse skupaj potegnilo v alternativne oblike turistične ponudbe in kjer vam bo odslej na voljo tudi makrobiotični obrok • v imenu naše desne roke - ICE SITAROVASNIKOVE, na katero se zanašamo da bo prva množična promocija žitnega mesa v Sloveniji ob tej priložnosti dostopna vsakomur, ki bo tako želel *
TERME TOPOLŠICA 63326 Topolšica Topolšica 77 063 892 120 I Vesna Lešnik!
RADIO ALFA d.o. o. 62380 Slovenj Gradec Cankarjeva 1 p. p. 92 0602 41 630 (Miša Felle)
lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d. Dl
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
1	V 11 ■«	/
ENERGETSKO SVETOVANJE		
Energetsko svetovanje v Sloveniji je projekt, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij ter Fakulteto za strojništvo v ljubljani. Namen projekta je svetovati občanom, kako varčno porabljati energijo in s tem znižati stroške. Svetovanje poteka v energetsko svetovalnih pisarnah in je za občane brezplačno.
V	občini Ravne na Koroškem je bila pisarna ustanovljena decembra lani. V tem času se je pokazalo, da je delo uspešno steklo in da potrebuje nasvete zmeraj več občanov.
Energetsko svetovanje je namenjeno vsem občanom, ki se jim porajajo vprašanja s področja varčevanja z energijo. Iz leta v leto namreč spoznavamo, da so stroški za ogrevanje objektov, pripravo sanitarne tople vode in ostalo porabljeno energijo v gospodinjstvu zmeraj višji, ker porabljamo zmeraj več energije. Vzroke za to moramo iskati na večih med seboj povezanih področjih, ki vplivajo na količino porabljene energije.
1.	Gradbeništvo:	pravilna
gradnja in toplotna zaščita objekta
V	energetsko svetovalni pisarni vam svetujejo, kako odpraviti slabosti v že zgrajenih objektih in kako načrtovati novogradnjo, da do njih ne bo prišlo. Doseganje zdravih bivalnih pogojev in varčevanje z energijo bo namreč uspešnejše, kadar bo v nastajanje novega objekta že od vsega začetka vključen energetski svetovalec, ki bo predvidel vse posebnosti in okoliščine gradnje.
2.	Strojne instalacije in oprema.
V	energetsko svetovalni pisarni vam pomagajo poiskati nepravilnosti v vaših ogrevalnih
sistemih oziroma vam svetujejo pri načrtovanju novih sistemov.
Enako velja tudi za sisteme priprave sanitarne tople vode, za katere je značilno, da so v veliki večini preveliki potrošniki energije. Na višino stroškov za energijo za pripravo sanitarne tople vode, kakor tudi na živ-Ijensko dobo elementov v sistemu še posebej vpliva pravilna izbira letnega in zimskega režima.
Svetujejo vam, kako si urediti kvaliteten in cenovno najugodnejši način priprave sanitarne tople vode.
3.	Elektro instalacije in oprema
V energetsko svetovalni pisarni vam svetujejo kako pravilno načrtovati oskrbo z električno energijo in njeno porabo z izbiro energijsko varčnih gospodinjskih aparatov.
Iz kratkega pregleda naštetih aktivnosti je razvidno, da vam v energetsko svetovalni pisarni nudijo s področja racionalne rabe energije v vaših že zgrajenih objektih oziroma svetujejo, kako načrtovati novogradnjo. Pri tem ugotavljajo stanje in iščejo vzroke, ki povzročajo probleme in napake na področju gradbeništva (toplotna zaščita objekta, toplotni mostovi, vlaga v objektu,...), strojnih instalacij (ogrevalni sistem, sistemi za pripravo sanitarne tople vode s povdarkom na izkoriščanju alternativnih virov energije sončni kolektorji in toplotne črpalke,...) ter elektroinstalacij in opreme (pravilna oskrba objekta z električno energijo in varčna poraba).
Energetska svetovalnica ima prostore v prodajnem centru Kovinotehna Prevalje, kjer vam brezplačno svetujejo vsak torek in petek od 16.00 do 18.30 ure.
Priporočljivo je, da se za obisk najavite na telefon svetovalcev:
21-131 int. 4625 (Andrej Žlebnik)
21-131 int. 5603 (Mojca Kert-Kos),
oziroma na telefon PC Kovinotehne 31-221, kjer bodo vašo prijavo posredovali svetovalnici. Zaradi hitrejšega in kvalitetnejšega dela naj občani prinesejo s seboj:
. ustrezno projektno dokumentacijo
(načrt hiše, stanje in sestavo zidov, strehe in tal, število, vrsto in velikost oken, velikost ogrevanih stanovanjskih površin, višino prostorov, moč ogrevalne naprave, temperaturo vode na izstopu iz kotla, po-
datke o pripravi sanitarne tople vode)
. račune o porabljeni energiji za obdobje zadnjih dveh do treh let (gorivo in elektrika)
. prospekte elementov oziroma naprav, za katere menijo, da potrebujejo nasvet.
V okviru delovanja energetsko svetovalne pisarne organizirajo približno enkrat mesečno tudi tehnološko tehniške predstavitve strojnih instalacij in opreme. S tem informirajo občane o vseh prednostih in slabostih v konstrukciji in delovanju opreme in jim omogočijo, da se sami lažje odločijo o izbiri. Energetsko svetovalna pisarna Ravne na koroškem
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA
SLOVENJ GRADEC
LlflfigYž&Q_POPJETJgh
SLOVENJ GRADEC
V poslovalnici ŠPORT TRGOVSKEGA PODJETJA ŽILA SLOVENJ GRADEC imajo bogato izbiro gorskih koles in športnih naprav
za opremo domačih FITTNES studiov, kot so sobna kolesa, naprave za veslanje in tek.
Poleg tega lahko ribičem ponudijo celoten program ribiške opreme najboljših svetovnih proizvajalcev po konkurenčnih cenah.
Najnovejše v poslovalnici ŠPORT v Meškovi ulici v Slovenj Gradcu pa je oprema za konjeniški in jahalni šport. Članom CROSS COUNTRY cluba nudijo pri gotovinskem plačilu 10 % popust
Oglasite se, pri ŽILI je vaš denar vreden več!
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU

Pisma, odmevi
32.12.1993 - Sprejet je bil zakon o lokalni samoupravi.
5.1.1994	- Sestanek predsedstva SO s predstavniki političnih strank. Dogovorijo se za enoten postopek priprave na referendum.
10.1.1994	- Sestanek v Črni za krajevne skupnosti Črna, Žerjav in Mežica. Jasno je bil izražen namen za ustanovitev novih občin Črna in Mežica.
17.1.1994	- Sestanek na Prevaljah za 10 krajevnih skupnosti s področja Prevalj in Raven. Predstavljeno je stališče koordinacije KS Ravne za ustanovitev mestne občine Ravne, ter stališče Krajevnih skupnosti Prevalje, Lese, Šentanel in Hol-niec za ustanovitev občine Prevalje.
Postavljena je alternativna možnost skupne občine Prevalje - Ravne.
Izpostavljeno je vprašanje meje med Prevaljami in Ravnami v Dobji vasi.
19.1.1994	- Sestanek predsedstva in predstavnikov strank. Seznanijo se s predlogi krajevnih skupnosti. Dogovorijo se za pripravo gradiva za vsa gospodinjstva, ki bi vseboval enakopravno predstavitev vseh treh variantnih predlogov (ena, tri ali štiri občine).
Januar 1994 - Ustavno sodišče razveljavi 95. člen Zakona o lokalni samoupravi. Izide II. rokovnik, ki podaljšuje roke.
28.1.1994	- Sestanek Predsedstva predstavnikov strank in Krajevnih skupnosti.
Sprejmejo sklep o izvedbi ankete med občani.
21.2.1994	- Sestanek Predsedstva, predstavnikov strank in krajevnih skupnosti. Tema: Organizacijski dogovori v zvezi s sklicem zbora občanov.
Rezultat ankete pokaže, da večina ne želi nikakršne delitve občine.
21.2.1994 - Izide Poročevalec Državnega zbora, ki vsebuje strokovne predloge za določitev referendumskih območij (novih občin). Iz teksta
in zemljevida je razvidno, da je osnovna "gradbena” celica nove občine krajevna skupnost.
3.3.1994	- Vladna služba za reformo lokalne samouprave pošlje gradivo "strokovne podlage za opredelitev referendumskih območij", kjer je omenjeno, da tvori referendumsko območje eno ali več naselij in da naselja ni mogoče deliti.
4.3.1994	- Ugotovim, da se območja naselij ne pokrivajo z območji krajevnih skupnosti. Službi za reformo lokalnne samouprave predstavim problem in zahtevam pojasnilo. Ne dobim ustreznega odgovora. S problemom seznanim predstavnike krajevnih skupnosti.
5.3. - 11.3.1994 - Zvrstilo se je 21 zborov občanov. Nesporna sta bila predloga za občino Črna na Kor. in Mežica. Na območju Prevalj in Raven so bili izglasovani trije nasprotujoči si predlogi:
-	za skupno občino Prevalje -Ravne so glasovali v KS Holmec, Kotlje, Strojnska reka in Dobja vas
-	za občino Prevalje z Dobjo vasjo so glasovali v KS Prevalje, Leše in Šentanel
-	za občino R/K z Dobjo vasjo so glasovali v KS Javornik - Šance in Ravne - trg. V KS Čečovje je bil rezultat neodločen 14:14 med občino Ravne na Koroškem in skupno občino P - R.
14.3.1994	- Seja Predsedstva, strank in KS: seznanijo se z rezultati na zborih in odločijo, da se zbor občanov ponovi samo v KS Dobja vas.
16.3.1994	- Sestanek predsedstva in predstavnikov KS Ravne, Prevalje in Dobja vas zaradi poskusa določitve meje.
Sklenejo, da Geodetska uprava pripravi predlog odloka o razdelitvi naselij Suhi vrh, Breznica, Stražišče, Navrški vrh, Podkraj, Uršlja gora in Dobja vas.
V KS Dobja vas zberejo 42 podpisov za priključitev k Prevaljam. Predstavniki KS Dobja vas taki delitvi nasprotujejo.
25.3.1994	- Sestanek predsedstva in predstavnikov KS. V KS Dobja vas so zbrali 473 podpisov ali 86% vseh volilnih upravičencev, ki želijo ostati v skupni občini P-R. V primeru dveh občin pa želi 84,5% k Ravnam. Zahtevajo dvoje referendumskih vprašanj.
Ni dosežen sporazum za razdelitev naselja Dobja vas.
28.3.1994	- Ponovitev zbora občanov v KS Dobja vas. Rezultat ostane nespremenjen.
30.3.1994	- Predsednik SO pošlje Državnem zboru vso dokumentacijo. Za referendumsko območje za Prevalje in Ravne predlaga dvoje referendumskih vprašanj.
11.4.1994	- Državni zbor objavi Odlok o določitvi referendumskih območij. Predvidena so tri: Črna na Kor., Mežica in Prevalje-Ravne. Delitev naselij ni več potrebna.
13.4.1994	- Sestanek Predsedstva in predstavnikov strank. Zavrnejo očitke, da je predsednik SO poslal Državne-
mu zboru potvorjene podatke (Delo 13.4.1994).
2.4.1994	- Vloženi so ugovori s strani nekaterih pooblaščencev zborov občanov.
28.4.1994	- Državni zbor
ugodi ugovorom in določi 4 referendumska območja:	Črna
na Kor., Mežica, Prevalje in Ravne. Pri tem predvidi na Prevaljah dvoje referendumskih vprašanj (izbira med občino P in P-R) in razpiše referendum.
5.5.1994	- Zbori SO protestirajo proti taki odločitvi in zahtevajo dvoje referendumskih vprašanj tudi na Ravnah.
13.5.1994	- Sestanek Predsedstva, strank in KS. Protesti niso imeli učinka. Dogovorijo se za pripravo drugega gradiva za občane, s katerim jih seznanimo z našimi referendumskimi območji.
Da, za vse zaplete "v zvezi z opravljanjem novih občin" je politično odgovoren župan, pa še morda kakšen funkcionar, ki se ogreva za skupno občino Prevalje - Ravne.
Po bitki so lahko vsi generali!
Predsednik SO Ravne na Koroškem Adi Cigler
partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a
62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631
Zanimivosti
					AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK	ejIjbljana V RIMSKIH ČASIH	SLOV. GLEDALIŠKA IGRALKA, MAJDA	KDOR UMETNIŠKO OBUKUJE LES	NADAV, PRIBITEK	NEUMNA, NESPAME- TNA ŽENSKA	AMERIŠKA KRATICA ZA "VSE V REDU	OŽE	UMETNO MODRO BARVILO	REKA, KI TEČE SKOZI PRAGO	EMILJAN CEVC	TOMISLAV MČ
					>											
					RED ŽUŽELK Z MREŽASTIMI KRILI											
					OBZIRNOSTI						ENOTA ZA MOČ EL TOKA				PLEMIŠKI DEČEK V DVORNI SLUŽBI	DOICOREPA TROPSKA PAPIGA
					PATRONA ZORANA ZEMIJA						SKRAJNI KONEC ZEMLJE V MORJU	MEHKO USNJE GOSTINSKI OBJEICT				
				I PERNATA ŽIVAL				DELAVEC V ARHIVU								
				PRITOK CERKNICE				IGRALNA KARTA								
CERAR MIRO			VEZNIK SLOV. SKIA-DATELJ, RISTO			IME FILMSKE IGRALKE WEST	ROMAN ALBREITT			LADIJSKA NOSILNOST						
							ZAČETEK, POREKLO			OBOROŽENI SPOPADI						
MESTO V OSREDNJI FINSKI								JUTRANJA ZORA DOMAŠE MOŠKO IME					IME NEKOČ POPULARNE POPEVKARICE SRŠEN	samec domaci: ŽIVALI	ŽIDOVSKO ŽENSKO IME	NOSILNI EL-EMENT V OSTREŠJU
ZVOK. TON					OSEBA IZ PREŠERNOVE PESMI POKLON				ATA STARA FE. ENOTA ZA DELO							
NASLOV VORANČEVi: ČRTICE											SLOV. IGRALEC IVAN EVA LONCYKA					
NAJSLABŠA OCENA, ENKA						KRAJ PRI BOHINJSKI BUI						REUGIJA				
RANO- CELNIK						P01JCA ZA KNJIGE						POKRAJINA V VIETNAMU				
ZANIMALO VAS 30
COLANO
V času sejma Prezenta se bodo v Slovenj Gradcu ponovno spomnili na svojo preteklost. Slovenj Gradec je namreč dobil tržne pravice že daljnega leta 1251, precej prej kot Ljubljana, med leti 1253 in 1267 pa je dobil tudi mestne pravice. V Slovenj Gradcu se je vseskozi odvijala bogata obrtna in trgovska dejavnost, kot je znano, je tu dolga leta delovala tudi kovnica denarja. Popolno mestno avtonomijo je dobilo mesto pod deželnimi knezi in posebej velja izpostaviti letnico 1396, ko je Slovenj Gradec dobil mestno sodstvo, leta 1440 pa mestno upravo. Med zanimivimi letnicami velja omeniti tudi 1450, ko je mesto dobilo bolnišnico, 1491 so tod ustanovili sirotišnico, v 16. stoletju pa tudi šolo.
Naselitvena kontinuiteta Slovenj Gradca pa sega daleč v pradavnino, v čas Ketlov in Ilirov. Od I. do 3. stolejta pa so na območju Starega trga imeli Rimljani poštno postojanko Colatio. Danes se to rimsko ime precej uporablja tudi v komercialne namene.
SVETUJE MIRO PIRTOUŠEK
Že pozabljene Jedi
MOČENICA
1,5 KG svinjskega plečeta,
8 dag masti, 1 čebula, sol, košček zelene, peteršilj (korenina in zelenje), Um. lupinica, timijan, lovorov Ust, malo vode. belo vino (po okusu), 6 dak masla,
I žlica sladk., 2 žlici drobtin (črni kruh), 1 žlica moke.
Meso zrežemo na koščke. Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo, ji dodamo meso, sol, zeleno, petršilj, lim. lupinico, timijan in lovorov list. Prilijemo nekoliko vode in vina. Premešamo in pokrito dušimo (1 uro). Med dušenjem po potrebi prilivamo mešanico vode in vina (po okusu). Ko je meso mehko, zarumenimo sladkor na maslu, dodamo drobtine in nazadnje moko. Prilijemo malo vode in razkuhamo. Zlijemo k mesu in skupaj prevremo. Nazadnje prilijemo močenici po okusu še vino.
HOH
OPREMA
SLOVENJ GRADEC
V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME
SLOVENJ GRADEC
Stari trg 304 0602/44-185, 41-144
NOVO MESTO
Regerške košenice 65a 068/21-674
najnižje možne cene oblazinjenega pohi/tva in uaooni kreditni prodajni pogoji
o 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
•	• v •
Tovarna	akumulatorskih baterij
MEŽICA
PKOtMMMO fM MM MUDIMO:
[E akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo, ^akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih.
		&
/S KOKOŠKI		PreMočuče-fteitavuuija, jtyP1 KOKOŠKA VZ&l/A 4.*.».
KG 97,2 fm Ram© SLOVENJ GRADEC Ir		Otti/ti uti 25 a 1	62373 ŠentjaMj. UC C60Z TS-6ZOHS-6ZI
	i	y	3 ^smo-6ot-9<ti99 svr.
— % vsak dan...		
...ves dan		JKClS-d ~ *tovn feoMcdén
Tel.: 0602 41 818,		i*t fyievfai&e*te
41 245,		
fax: 0602 42 600		posKitsrjs (jo KHZ)') W'
GinS
PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE
menjdlnica
Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627
Dravograd Trg 4. julija 34
Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29
Boutique
Prizma
Dravograd
Nova ponudba:
ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE
STALNO NA ZALOGI:
O nočne cme
MURZKS
^ KdÀit ifatcvute (ZeCje čeCe
dotino,
O ijdeč&i cÙmìOcc in umetne obiti
O voe obio/iiteu
O AUROPAL SE o DENTOR N O AURODENT 20
ZELO UGODNE CENE!
Staro zobno zlato zamenjamo za novo.