^oStvtjn« Diačana v gotovini Posamtzna štev. 1 Din ttdjifits II. LIT® Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahii Izidor. Telefon štev. 76." Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 30. polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Stev rač. Tioštne hran. 12.549 Murska Sobota, 2«. januarja 1940. ŠTEV. 3. Zunanji pregled Finci, se po časopisnih poročilih, še nadalje uspešno stavljajo v bran proti ruski premoči. Tako so baje pri Salii zdrobili že tretjo sovjetsko divizijo, ki je štela 18.000 mož. Sovjeti so doživeli težek poraz in so se na tem odseku celo umaknili na sovjetsko ozemlje, kjer se nadaljujejo boji »Mannerheimova črta", to so obrambne naprave, ki so jih Finci zgradili še pred vojno na svoji meji proti Rusiji, krjub ogorčenim napadom z ruske strani tudi še ni bila prebita. Tu se bori finska armada pod poveljstvom maršala Mannerheima. Vedno več prostovoljcev prihaja na Finsko, a istočasno pa se dovažajo velike količine orožja in municije. Posebno Anglija in Francija bi Fince radi izdatno podprli in so se s tem v zvezi potaviii načrti, da bi poslali na severno finsko obalo skupino vojnih adij, ki bi tamkaj izkrcala do 100.000 mož močno armado. Na drugi strani pa bi zavezniki napadli Rusijo v Črnem morju, da bi na ta način prisilili Sovjete, da bi se bojevali na dveh frontah, kar bt seveda razbremenilo finsko bt-jišče. Vse to so seveda načrti in bodočnost bo pokazala, kaj je na teh vesteh resnice. Med zavezniki in Nemčijo je prišlo do več letalskih bitk v katerih sta imela oba tabora manjše izgube. Dočim so nemška ie-tala napadla angleške trgovske ladje so Angleži obstreljevali nemške utrjene otoke. Angleška letala so se tudi že pojavila nad Avstrijo in Češko. Odvrgla so številne letake. Balkanske držaye se bodo dne 2. februarja sestale v Beogradu. Delegati bodo razpravljali v prvi vrsti o nastalem političnem položaju po sestanku med madžarskim in italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah, Položaj je namreč ta: Italija ne more Madžarom vojaško pomagati, dokler ni zmenjena z Jugoslavijo, ki leži med obema državama. Da bi pa Nemčija dovolila spričo sadanje-ga zavezništva z Rusijo, da bi preko njenega ozemlja Italija pošiljala pomoč Madžarom proti Sovjetom pa tudi ni verjetno. Na-daljni razvoj v tem vprašanju bo še zanimiv. Nemci se boje, da bi se Fin-ska vojna razširila v splošno voj- no za hrbtom Nemčije, zato žele, da bi se čimprej končala. S tem v zvezi se je razširila vest, da namerava Hitler sam posredovati med Finsko in Sovjetijo, da bi obe državi sklenile mir. Francoski mornariški minister je povedal, da so Francozi do zdaj potopili 10, a Angleži 20 nemških podmornic. Rekel je tudi, da grade francoske ladjedelnice sedaj 126 raznih vojnih ladij. Vojni material, ki so ga hoteli Italijani poslati skozi Nemčijo na Finsko, je Nemčija vrnila Italiji. 20 višjih nemških oficirjev je odpotovalo v Rusijo, da reorganizirajo rusko armado, ki ne more doseči pravih uspehov na Finskem. Tako poročajo italijanski časopisi. V Srednji Evropi se je prijavilo za finsko vojsko več sto prostovoljcev. Ker jim je zaprta pot skozi Nemčijo, bodo potovali preko Francije. »Blokada je Nemčijo skoraj popolnoma onemogočila oskrbovanje po morju. V štirih mesecih smo zasegli 622.000 ton nemškega blaga. Doslej sovražnik še ni potopil ali vsaj poškodoval niti ene francoske ladje". Iz poročila franc. mornariškega ministra. Knez namestnik Pavle in Ineginja Olga v Zagrebu Domači pregled O novem voilvnem redu, ki ^a je izdala vlada, smo že poročali. S tern v zvezi napovedujejo nekateri volitve že za konec meseca februarja ali marca. Preden se pa bodo te izvršile, pa mora vlada izdati še nov zakon glede strank in zborovanj. V srbskih krogih se širi zahteva, da bi se pred volitvami .še preuredila vsa država in da se predvsem reši vprašanje glede srbske banovine, kakor je bila urejena banovina Hrvatska To je predvsem zahteva srbske opozicije. Preureditev države je sploh stopilo v ospredje našega notranjega političnega delovanja. O tem vprašanju se čujejo razni glasovi. Zanimivo o tem piše neki Matič iz Novega Sada, ki pravi naj se ustanove le dve banovini: Srbijain Hrvatska. ZaSlovencepra-vi, da se jih naj priključi Hrvatom. Kdaj bi bile nove volitve, o tem se mnogo razpravlja v naši politični javnosti. Velik del politikov je mnenja, da bi bile volitve neprimerne pri sedanji med- V začetku tega tedna sta prispela knez namestnik Pavle in kneginja Olga na tridnevni obisk v Zagreb. Hrvaški narod, zbran po svojih zastopnikih, kakor tudi kraljevski Zagreb sta navdušeno in z ljubeznijo sprejela visoka gosta, v čigar spremstvu so bili tudi predsednik vlade Cvetkovič, minister dvora Antič ter kraljevi adjutanti. Na vsej poti po banovini Hrvatski, so bili navdušeni sprejemi, višek navdušenja pa je bil v Zagrebu, kjer je kneza in kneginjo pričakoval v družbi številnih ministrov in hrvatskega bana, voditelj Hrvatov dr. Maček. Po pozdravih dr. Mačka, bana dr. Subašiča ter poverjenika mesta Zagreba, ki je naglasil, da zvestoba hrvaškega naroda ne bo nikoli prenehala, se je med sto-tisočglavo navdušeno množico razvil veličasten sprevod do cerkve Sv. Marka, kjer je kneza in kneginjo pozdravil vladika Hrvatov, nadškof dr. Stepinac. Iz cerkve sta se podala knez in kneginja s svojim spremstvom v ban-ski dvorec, potem ko je pred njima defiliralo 16.000 članov zaščite. Knez namestnik Pavle je pri tej priliki podpisal v banskem dvorcu uredbo o volivnem redu in ustanovitvi hrvatskega sabora. Z balkona banskega dvorca je imel Nj. Vis. kiez namestnik na zbrano množico govor, v katerem je povdaril, da je bila vedno Njegova največja skrb sloga na znotraj in mir na mejah. Službeni obisk Nj. kraljevi Vi-sočanstvi kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu, je bila globoka manifestacija sloge in bratstva jugoslovanskega naroda, ki bo našla svoj odjek širom sveta. Zagrebški obisk je bil zgodovinski mejnik v povestnici našega naroda in države. narodni politični situaciji. Nekateri pa so zopet za takojšnje volitve, med njimi tudi dr. Maček. Dr. Anton Korošec je bil v dokaz kraljevske naklonjenosti odlikovan z našim najvišjim odlikovanjem, z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje. Konferenca vseh hrvatskih gospodarskih zbornic je bila 15. t. m. v Zagrebu. Razpravljali so o vseh gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo hrvatskega gospodarstva. Mraz . . . Takega mraza kot je letos, ljudje že dolga leta ne pomnijo. Iz vseh dežel prihajajo poročila o silni zimi. Na Estonskem je padla temperatura na —42 stooinj C. Mnogo ljudi je zmrznilo. Tudi po vsem Balkanu je zavladal izreden mraz. Črno morje je zamrznilo, kar se zgodi izredno redko. Radi ostre zime pa trpi tudi Slovenija, kjer je mraz zahteval že številne smrtne žrtve. Vse večje reke so zamrznjene. Na železnicah je oviran promet in vlaki imajo precejšnje zamude. Zaradi ostre zime je začela razsajati tudi gripa. Posebno v Ljubljani hudo razsaja tako, da so bolnišnice prenapolnjene. Planinski ples Tudi Vi se odločite, da pose-tite planinski ples SK Mure, kajti letos je predpust zelo kratek in bo malo veselic ! Živimo sicer v resnih časih, vendar vsakemu človeku dobro de par veselih uric, malo neprisiljene zabave v prijetni družbi. Dame, morda imate pomisleke radi obleke ? Ta naj Vam res ne dela skrbi! Dobra je ona, ki jo imate v svoji garderobi, saj res ni važno, da bi morali imeti za vsak ples novo obleko. Prikladna je posebno dečva, katera Vam bo pozneje poleti tudi prav prišla. Stroški ? Minimalni! Vstopnina nizka, cene prav nič povišane. Torej, odločili ste se !! Lepo od Vas in prosimo Vas, prinesite s seboj veselo razpoloženje, skrbi in slabo voljo pa pustite ta čas doma. Mi moški Vam bomo za to hvaležni, pričakujemo Vas z vedrim planinskim razpoloženjem. Odličen jazz, ciganska godba, šramel — pa jaz, pa Ti, pa ži-dana marela... To bo lušno 1 Moderne okvirje za slike _Posf. vložile — dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. M. Sobota, 17. januarja 1940. Zadnjič smo v političnem pregledu poročali o sestanki madžarskega zunanjega ministra z italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah, ter na kratko označili o čem sta se oba državnika razgo-varjala. Kakor je bilo pričakovati je beneški sestanek vzbudil zanimanje v vsem političnem svetu. Za nas pa je še posebne važnosti, saj pomeni nov prispevek k ohranitvi miru na Balkanu. Italiji se je namreč posrečilo pregovoriti Madžarsko, da odloži •svoje pokrajinske zahteve do svojih sosedov, ki so doslej bile velika ovira za sklenitev sporazuma med narodi v tem delu Evrope, do konca vojne, ko se bo vsa Evropa na novo urejala; Madžarska se je spričo nevarnosti, ki ji grozi s severa, uklonila italijanski želji, zavedajoč se, da bi bila sama preslabotna zo-perstaviti se ruskemu valu. Za svojo popustljivost pa je dobila od Italije zagotovilo, da ji bo pomagala ako bi bila ogrožena z ruske strani. Na novo podkrepljena italijansko-madžarska zveza pa nima osti proti drugemu velikemu madžarskemu sosedu — Nemčiji. To potrjujejo nemški listi sami, ki dajejo izraza zadovoljstva nad uspehom beneškega sestanka. Z gornjim v zvezi, pa pišejo vodilni svetovni časopisi, je stopilo v ospredje tudi vprašanje ostalih balkanskih držav ter poudarjajo, da zamore le složen Balkan s sodelovanjem z Italijo zagotoviti tamkajšnjim državam mir. Ta sloga mora biti organizirana. Posamične nevtralnostne izjave še ne zadostujejo. Ta zavest je že globoko zasidrana pri državnikih, ki imajo v teh usodnih časih krmila balkanskih držav v svojih rokah. Politika zbližanja med Jugoslavijo in Madžarsko se nadaljuje in je treba zaznameno-vati že prve uspehe. Trd oreh pa je razmerje med Madžarsko in Romunijo. Po dosedanjih znakih sodeč pa bo tudi ta ovira premagana, saj je na obeh straneh mnogo dobre volje in pa zavest, da trenutni spori prinašajo koristi le tretjemu. Ko bodo urejene razmere med Budimpešto in Bukarešto bodo odpravljene/udi zadnje ovire ža zaključitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. S tem pa bi bile na stežaj odprta vrata za sklenitev tristranske pogodbe, o kateri se je že mnogo govorilo po svetu, med Madžarsko, Jugoslavijo in Italijo. Takšna močna zveza bi bila v stanju, da se loti najtežjih vprašanj a kar je pa trenutno najvažnejše, bila bi trden obrambni jez proti vojni vihri, ki se vrtinči nad državami v naši neposredni soseščini. Italijanska diplomacija je mrzlično na delu, da ustvari ta obrambni blok. Dokaz »»Elektrifikacija vasi Odgovor na odgovor o tem ftft Pod gornjim naslovom sta izšla že dva Članka. Z oiirom na važnost stvari same, bi vsak mora! delati na tem, da se to činjpreje uresniči, ne glede na to, čigava bi bila zasluga. Jaz o stvari satai ne bora razpravljal, temveč, ker sem bil osebno napaden, dajem le nekaj pojasnil, ier v obrambo psr vrstic, da g. »stari odbornik" ne bo dosegel v čast nresfi!coSjubnosti" kakega visokega odlikovanja, za katerim stremi. Prvič sem edioi in izključni lastnik mlatilnice, na katero srnam obrtno dovoljenje in certifikat in to ravno tako, kot sem imei svoječasno člansko legitimacijo Kmetijske družbe kot »nečlan". Drugič, vsak pošten poznavalec mojth gospodarskih razmer dobro ve, da »višek svojega vzornega gospodarstva" nšsem dosegel po svoji krivdi, še msnj pa po nepošteni poti, kakor se to da razumevati z napadal nega članka. Ako bi tudi člankar »dosegel višek svojega vzornega go spodarstva" tako poštenim potom, kot sem to dosegel jaz, gotovo ne bi imel manjšega neprisiljenega spoštovanja, kot ga imam jaz. Toda o tem se da mnogo debatirati! Tretjič, v citiranem članku se n1 trdilo, vsaj v kolikor jaz znam razbrati iz njega, da bi bil jaz prvi predlagatelj elektrifikBcijskega fonda ; to napačno tolmačenje je samo orodje za dosego gotovega cilja, to je za blatenje in obrekovanje moje osebe. Iz vsebine omenjenega članka ptanemara, da me ima g. »stari odbornik" za najmogočnejšega in najbolj nevarnega nasprotnika pri bodočih obč. volitvah. Jaz pa rečem na to: Ne imej straha, če nimaš greha 1 Sedaj pa »resnici na ljubo" moram tudi jaz povedati, da sem bil jaz in še 10 drugih odbornikov proti neka terim postavkam predloženega nam občinskega proračuna za 1. 1939/40. posebno pa postavki za zidavo obč. doma, ker še ni ustaljen sedež občine oziroma njeni obstoj; plači babice, mesoogledniku itd. Ker so te postavke bile zvišane sem predlagal, da se to povišanje črta, razlika pa odobri fondu za elektrifikacijo. Če se ta predlog, oziroma sklep večine ni dal v zapisnik proračunske seje, ne more biti moja krivda, najmanj pa trditi, da sem bil proti elektrifikaciji. Sicer pa bi se dalo to in marsikaj drugega pojasniti in razjasniti na prvi bodoči seji obč. odbora. Ne morem tudi rszumeti feaj naj bi bil vzrok, da cd proračunske seje vse do danes ni biJa sklicana nobena seja obč. odbora, menda je to edini primer v Jugoslaviji, Torej ugledni g. Bstari odbornik" ! Svetoval bi Vam, da poskrbite za to, da se občinske zadeve obravnav« jo in razčiščajo na pravočasno sklicanih odborovib sejsh, in s?cer v dobi, ki jih predvideva zakon, če ne drugače pa naj za to poskrbi mero-dajna oblast. Mogoče bi Vam j«z kot mladi odbornik vedel marsikaj pojasniti. Tendencijozna je Vala pisava, ker nimate resnice oziroma resnico spre obračate. Če hočete biti stvarni, tudi ostanite pri stvari in kritizirajte s pošteno kritiko isto, ne pa radi nje mene osebno na nelegalen način, ter pod streho, ne z lastnim imenom. Ta članek sarno v podkrepitev prave rcsnice, kar se pa tiče žalitve in napada na mene z oškodovanjem kredita, dobrega imena 3. t. d. to pa razčistimo na nepristranskem sodišču 1 Da bo Vaše konjsko kopito v Vašem članku v M. K. od 14. jan. i. 1. dobilo konjsko glavo ... novi odbornik ZEMLJIČ ALOJZ BMMB HifiO fflUHSKfl SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 18. I. ob 20 30 uri v soboto, dne 20. I. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri VELEF1M IndijsSi spomenik O«.iS Biitn La Jana &Jes*2;e«sSe<«- GsHing Frlts u. Oongen «5. eSe5 veleiilma »Tiger iz Ešnapuj-a". Usodepolne posledice velike ljubezni Maha-radže in Evropejca! — Kakšno kazen si je izmislil indijski velikaš za neverno ženo in spremljevalca. — Krasni naravni posnetki ! Razkošni dvorci bogatih Indijcev! V nedeljo, tirne 21. I. 1940 ljudska predstava ob 11 uri 15. min. „indi3shi mmm\ spomenik" Znižane cene: 2, 3, 5 din. Dodatek: Najnovejši ..Metrojournal" in kulturni tilm PREDSTAVE: v nedeljo, dne 21. I. ob 15-30 url ob 17 30 url in ob 2030 uri v ponedeljek, dne 22. I. ob 17 30 uri in ob 20 36 url OPERETA „MUZIKA za TEBE" Robert Stol« Magda Schnelder Hans SShnker Paui Kemp Fritz imhofi Romantična ljubezen visokošolca — krojača — frizerja — šoferja! — Čudovito zapletene situacije, komični nastopi in kočno sreča v zakonu ! Dodatek: NajnovejSi „Foxov tednik" Uredništvo ne odgovarja za vpo~ slani članek. Davčna uprava v Murski Soboti razglasa V smislu uredbe o odpisu zaostankov koncem leta 1937 od-nosno 1939 na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prestopke, se morejo zaostanki na davkih, taksah ter kaznih za davčne in taksne prestopke odpisati takim davčnim dolžnikom, pri katerih bi izterjava zaostankov do konca leta 1937 vplivala na gospodarsko propast dolžnika. Prošnje s prilogami je vložiti pri občini, a dolžniki na sedežu davčnih uprav pri davčni upravi najpozneje do 23. marca 1940. pridobnino pavšalno ter davčni zavezanci, katerih letni davčni predpis za 1938 ne presega 200 -Din, so oproščeni taks — kole-kov za prošnjo in priloge. Vsi ostali dolžniki pa gnorajo prošnje in vse priloge pravilno kole-kovati. temu je, da je začela pregovore z Madžarsko in istočasno z Romunijo, da se začasno reši spor med obema državama. Uverjeni smo, da bo italijansko delo kronano z uspehi. Nedogledne bi bile posledice za vse' balkanske države, čc bi se danes, v s smodnikom nasičeni Evropi, načelo vprašanje korektur meja. Tega se vsi prizadeti narodi zavedajo. Zarofne prstane v velikih izbiri in solidnih cenah pri DITTRICH FRANJO urar, draguljar in optik MURSKA SOBOTA (ppeH PltUHiUPShB bllM) CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. Zdrav in bolan otrok. Napisala primarij dr. Sabina Pra-protnik, specijalistka za otroške bolezni. Založile učiteljice sreza Lendava. — Cena 5 din. Učiteljice lendavskega sreza so aa večih svojih sestankih razmotrivale o veliki umrljivosti otrok v Slovenski krajini. Prišle so do spoznanja, da je temu v veliki meri kriva nepoučenost mater, kako je treba ravnati z dojenčkom, ki je zdrav, in pa z bolnim otrokom. Mnogo krivde leži tudi v tem, da se matere same v stanju nosečnosti ne pazijo in ne negujejo tako kakor bi bilo treba, dat bi rodile zdrav in proti boleznim odporen zarod. Radi tega so učiteljice naprosile gori navedeno gospo zdravnico, naj jim spiše za prekmurske matere malo knjižico, ki bi podajala najnujneše materi potrebno znanje o negi zdravega in bolnega otroka. Da je knjižica odlična, za to jamči že ime njene pisateljice, ki ji je dolgoletna praksa v otroški bolnici in na infekcijskem oddelku v Ljubljani dala priliko, da je preizkusila do podrobnosti razna navodila, ki so jih dali zdravniki svetovnega slovesa o ravnanju z dojenčkom in majhnim otrokom sploh. — Družba sv. Cirila in Metoda je priskočila na pomoč z brezobrestnim posojilom, da je bilo mogoče izvesti plemenito zamisel učiteljic lendavskega sreza. Ker je na ta način mogoče razpečavati knjižico po zelo nizki ceni in ker knjižica zares ustreza potrebam mater, zato se najtopleje priporoča v nakup. Naročuje se pri gospodični Štefanki Prešernovi, učiteljici v Beltincih, dobiti pa jo morete tudi v vseh knjigarnah in papirnicah v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Nura Ie zamrznila Nenavaden pojav zime se nudi prebivalcem ob reki Muri. Struga Mure je v vsej svoji dolžini zamrznila. Ogromne plošče ledu, ki so se valile po reki so se strnile v veliko ledeno maso, pomešano s snegom in ivjem. Mlini, ki so nekak simbol naše reke Mure so izginili, ladjice pa ležijo v oklepu ledu in čakajo toplega solnca, ki jih reši iz sedanjega neprijetnega poiožaja. Brod, ki je edino prometno sredstvo med to in onstran Mure je moral biti odstranjen na varno, da ga ogromne plošče ledu ne bi odtrgaie Most v Pe-tanjcih je prebivalstvu v veliko nadomestilo tako, da vsaj pešci lahko idejo preko. Bolj pogumni pa jo kar peš mahnejo kar po ledu in tako je vse polno ljudi na Muri, ki je mestoma kar za .pol metra na globoko zamrznila. Pod ledom se sliši bobnenje, ko si tok Mure i§če svojo pot. Velika nevarnost pa bo spomladi, ko se bodo te ogromne mno-žrae ledu valile po reki. Poplave so neizogibne. Veržejski most, ki je bii dosedaj edina zveza z Prekmurjem, je zapisan gotovi smrti. Most je lesen /in pre-•perel ter ga bodo ledene plošče odnesle. Nevarnost je pa tudi za železniški most vVeržeju. Dobro bi bilo, ako bi se most sedaj še, ko je vse zamrznjeno, odstranil da bi se tako obvarovala katastrofa. S Opozorilo gostilničarjem glede vlaganja davčnih napovedi Združenje gostinskih podjetij v M. Soboti naznanja članstvu, da veljajo navodila, ki jih v današnji številki MK objavlja Združenje trgovcev v M. Soboti svojemu članstvu, tudi za čla ne našega združenja. — Predsedstvo. DOMAČE VESTI soeoTu —■ Dentist Pere Emil v M. Soboti je v smislu § 82 sodnega poslovnika postavljen za stalnega izvedenca dentistične stroke. — Vabila za planinski ples SK Mure dne 1. febr. 1940 so te dni razposiana. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj ga blagovoli reklamirati v tajništvu kiuba. — iz gimnazije. Prof. g. Zvon-ko Hočevar je odšel na 4 tedenske orožne vaje, prof. ga. Slavka Hronekova pa je nastopila 6 tedenski dopust. Odsotna nadome-stujejo drugi profesorji. — Smrt pridne učenke. V Križevcih pri Ljutomeru je v počitnicah umrla učenka IV. b razreda tukajšne gimnazije Marija Faust. Bolehala je samo 4 dni. Na zadnji poti jo je spremila večja skupina dijakov iz soboške in ljutomerske okolice. Sošolke so ji poklonile na krsto tudi lep venec. Pokojna je bila pridna in dobra učenka. Ob odprtem grobu sta se poslovila od nje sošolka Zorka Reich in katehet g. Alojzij Šoš-tarec. Blag ji spomin! — Požari v našem srezu. V preteklem letu je bilo v našem srezu 37 manjših, 16 srednjih, 3 večji in 3 veliki požari, pri katerih je skupno sodelovalo 1507 gasilcev, ki so gasili skupno 245 ur. Na nezavarovanih poslopjih so požari napravili 502.800 din škode, na zavarovanih pa 829.980 din. Ce bi gasilci ne omejili požara, bi bilo okrog 5 milijonov din škode. Naši vrli gasiici so s svojim požrtvovalnim delom rešili več milijonov narodnega premoženja pred uničujočim ognjem. Indijski nagrobni spomenik Po naročilu Maharadže od Eina-pura gradi nemški arhitekt Firbringer veličastni nagrobni spomenik, dočsm potuje maharadža z njegovo zaročenko Ireno po Evropi. Msharadžev cilj je, da ujame svojo ubeglo ženo, ki ga je zapustila z ruskim pustolovcem Demidovom. Slednjič jo njegovi ljudje ujamejo. Maharadža se vrača z Ireno v domovino, kjer ji priredi veličasten sprejem. To vzbudi mržnjo pri domačinih. Med tem zidajo nagrobni spomenik, ki je namenjen za nezvesto ženo, v katerega jo hočejo živo zazi ■dati. Vsemu temu v ozadju pa stoji princ Ramigani, ki si hoče prilastiti vso oblast v deželi In pahniti maha radžo s prestola. On je tisti, ki zaneti upor v deželi. Uporniki napadaje dvor. V zadnjem trenutku reši Maharadžo in njegov prestol arhitekt Firbringer, ki se mu posreči alarmirati maharad ževo vojsko. V bojnem metežu pade princ Ramigani, a tudi maharadževa žena izkrvavi na bojišču, ko hoče rešiti maharadževo življenje. Po bojih prosi maharadža arhitekta, da ostane pri njemu in dovrši spomenik, v katerem naj počiva njegova velika ljubezen, ki ne bo več ječa za živo ženo, temveč počivališče mrtve Siti. MuziSca za tebe R