Ge Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo padavine. prauivaicem soboške Cankarjeve ulice ugodeno 74F ■■ '_ 'J, '•/' s Zmajeva črta moči sega tudi v Razkriški kot SOBOTA CEMFEK 'SHOP str. 3 Najboljši igralec Maribora ipot 22. MARATON TREH SRC Radenci, 25.maj 2002 Intervju z direktorjem Stanovanjskega sklada RS Edvardom Ovnom »Vse vodi k cilju: kakovostnejša stanovanja po nižjih cenah!« str. 10 At Lastnik družbe Elgo Andrej Gyergyek ima pripravljene sklepe o čakanju na delo str. 6 republika Slovenija AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Dunajska 160, Ljubljana Splitska riva - smisel našega življenja S Klasom in Vestnikom v Dalmacijo str. 16 Prosenjakovsko Pletilstvo v stečaju ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje proizvodnje Proizvodne prostore oddajajo v najem str. 6 NAROČNIK------------1 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO UPRAVIČENCI DO SREDSTEV IZ NASLOVA »NEPOSREDNA PLAČILA 2002« - POZOR! Čimprej oddajte vlogo! Rok za oddajo je do 24. maja 2002. VLOGA JE DENAR! POZOR - MLEČNE KVOTE! Proizvajalci mleka - do 31.5. 2002 je potrebno na agencijo poslati pravilno izpolnjeni obrazec za vodenje količin mleka in mlečnih izdelkov. Podatki bodo osnova za dodelitev mlečne kvote vašemu kmetijskemu gospodarstvu. AKTUALNO 9. maj 2002 Poslanski preblisk Lastninsko preoblikovanje zavarovalnic Feri Horvat: Država z lastninskim preoblikovanjem zavarovalnic že preveč kasni in je zelo dobro, da je zakon sprejet, četudi ni idealen. Če bi še dalje čakali, bi bilo težje priti do ustreznih rešitev, predvsem pa bi. povzročalo nadaljnje zavlačevanje narodnogospodarsko škodo. Zavarovalnice so zelo pomemben del finančnega sistema države, zato je treba odpraviti negotovost, ugotoviti prave lastnike in omogočiti nadaljnje učinkovito delo ter razvoj zavarovalniške dejavnosti, vključno s širitvijo te dejavnosti na tuja tržišča. Pri tem že kasnimo, kar je škoda glede na veliko znanja in izkušenj v posameznih zavarovalnicah. Stabilno, učinkovito in varno poslovanje zavarovalnic je v interesu zavarovancev. Če bi bila lastninska zgodba že prej končana, bi zavarovalnice lahko odigrale večjo vlogo pri privatizaciji bank, podobno kot je to v tujini. Pomembno je tudi, da se država čimprej in čim bolj umakne iz zavarovalnic in da se tudi za tako imenovani nenominirani kapital ugotovi in zagotovi prave lastnike - pravne in fizične osebe. Pogoj za uspešno in odgovorno izvedbo zakona je vzpostavitev normalnega in konstruktivnejšega sodelovanja med vlado oziroma ministrstvom za finance in zavarovalnicami (zagotovitev potrebnih podatkov). Iga Verzel je ta čas v Gornji Radgoni očitno edina, ki se upa glasno in javno zoperstaviti županu. Za to svojo držo je že plačala: župan Miha Vodenik jo je potegnil za ušesa kot neubogljivo šolarko in jo premetaval po pisarni, ko jo je skušal na silo spraviti iz nje. Pa ni bila neubogljiva šolarka, ampak predsednica nadzornega odbora Občine G. Radgona, ki je v poročilu opozorila občinski svet, da župan iz samovolje ni plačal Komunalnemu podjetju G. Radgona že opravljenega dela, čeprav je občinski svet sprejel sklep, da mora 60 odstotkov skupnega zneska plačati občina, za kar je Razvoji program Pomurja - spisek želja ali načrt za prihodnost? Pomurje potrebno drugačne obravnave V ospredju: vlaganja v zdravje, vodooskrbo in podjetniški inkubator Javno pismo in poziv občinskemu svetu Verzelova opozarja Komunalnemu podjetju sledi še tožba AMD Radgona in zasebna tožba Verzelove - Vodenik je razglasil nadzorni odbor za »politikantsko trobilo po naročilu občinskega sveta« O bil takrat v proračunu tudi denar. Kakšen je rezultat županove samovolje, smo v Vestniku že pisa li: sodišče je odločilo v prid Ko munalnemu podjetju v likvidaciji in občina bo ob 55 milijonov tolarjev. Ker to ni edini primer, bo podoben epilog verjetno tudi v primeru spora z AMP-jem. 1998. je župan samovoljno; brez sklepa občinskega sveta, predal rekrea- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdala: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija ščmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 260,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri NLB d.d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 16100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oalasi.vestnik@p-inf.si cijski center na Tratah v upravljanje Športni zvezi G. Radgona, čeprav je bil lastnik AMD Radgo na (po sprejetju zakona je lahko tudi dokazal svoje lastništvo). Gre za gradbene objekte in progo, ki prav tako spada med nizke gradnje - veliko Radgončanov se še danes spominja zlatih »spidvej-skih« časov Radgone, ko je to obmejno mesto poznal ves svet po dobro organiziranih tekmah. Tudi danes bi s pomočjo mednarodne Ob tednu Rdečega križa Slovenije Ob svetovnem dnevu Rdečega križa, osmem maju, rojstnem dnevu ustanovitelja organizacije Henrryja Dunanta, ter tednu Rdečega križa Slovenije je postavila Območna organizacija RK M. Sobota v Slovenski ulici v M.Soboti informativno stojnico, mimoidočim pa so učenci srednje zdravstvene šole tudi merili krvni tlak. V letošnjem tednu Rdečega križa Slovenije se nacionalno humanitarno društvo obrača k mladim članom, ki delujejo v krožkih azvojni program Pomurje 2000+ je skorajda na mizah, knjiga ima več kot 200 strani, na naboru programov ali spisku želja pa je 330 projektov iz vseh 26 pomurskih občin. Je to torej strateški plan, ki bo Pomurje premaknil z zadnje točke razvitosti ali ga vsaj približal slovenskemu povprečju? Kaj bo prinesel tej regiji, kaj bo prinesel posameznim občinam in navsezadnje, kaj po prinesel pomurskemu človeku? Program želja Povzetek Razvojnega programa 2000+, ki ga je pripravila Regionalna razvojna agencija Mura, bodo občinski sveti kmalu dobili na svoje mize, sprejeli pa naj bi ga še pred počitnicami, tako bi agencija dobila licenco za prijavo na zveze še lahko obnovili stadion -če bi bil lastnik AMD Radgona. Tu pa je tudi še zasebna tožba Olge Verzel, ki čaka na tretjo obravnavo - za vlečenje za uho se Verzelova ne strinja s poravnavo, kajti, kot sama pravi, se župan me zaveda, kaj je storil, pa ne meni kot predsednici nadzornega odbora, ampak kot ženski«. Olga Verzel, ki je predsednica nadzornega odbora Občine G. Radgona in je občinski svet in župana večkrat opozarjala na nepravil nosti in nevarnosti, sicer ne pričakuje, da bo župan zaradi dokazanih nepravilnosti sam odstopil, pričakuje pa, da bo nekdo končno javno opozoril in povedal, da si G. Radgona takšnega župana, ki s svojo aroganco, samovoljo in neprimerno gospodarsko politiko povzroča občini velike stroške, pač ne zasluži. B. B. P. ■ nih združenjih in krajevnih organizacijah. Včlanjenih jih je več kot sedemdeset tisoč, aktivisti murskosoboškega območne organizacije, ki bodo ta teden obiskovali osnovne šole, pa bodo s predstavljanjem društva in načel njegovega delovanja vabili še nove. »Želimo si, da bi se ta velika družina še povečala, saj so prav mladi tisti, ki bodo nadaljevali pred 136. leti začeto delo in poslanstvo Rdečega križa na Slovenskem,« je ob letošnjem tednu zapi- razpise za skladni državni razvoj. Rudi Horvat, Saubermacher Siid, je ugotavljal, da je prišlo v prijavljenih progamih med regionalnimi projekti in projekti posameznih občin do dvojnosti. Gre za regijske projekte, ki jim konkurirajo posamezne občine. Doc. dr. Slavinec, RRA Mura, je odgovoril, da imajo za to posamezne varovalke, kjer dajejo regijskim projektom prednost. Danilo Šipoš pa je v imenu pomurskih sindikatov izrazil žejo, da bi zaradi stanja v pomurskem gospodarstvu poleg tega srednjeročnega pripravili še kratkoročni intervencijski program. »Pri tem razvojnem programu,« je povedal Franc Cipot, župan v občini M. Toplice, »ki vključuje 330 projektov, manjka izvedbeni moment. Problem je tudi v tem, da je pri nas gospodarsko stanje tako slabo, da ni pričakovati, da bi se stvari hitro spremenile ali da bi prehiteli sami sebe. Če država res želi kaj narediti, mora spremeniti fiskalno in davčno politiko. Rudi Cipot, predsednik programskega odbora RRP-ja, se je strinjal, da se mora tudi država odločiti, ali je skladnejši razvoj samo na papirju ali pa de facto. Tej pokrajini je treba dati nekaj možnosti in uvesti določene ugodnosti. Halb se je zavzel, da naj bi se v Sloveniji zakonsko uredilo, da bi regija, ki je po vseh kazalcih razvoja na najnižjem mestu, plačevala nižje davke. Ministrstva -prodajalci megle Z ministrstva za varstvo okolja pa so pripomnili, da bi radi videli program, dopolnjen z vsebino. Jože Horvat, predstavnik z Ministrstva za kulturo, pa je bil mnenja, da je kultura zelo pomembna za regijo in tudi kultura tega prostora je zelo relevantna za razvojni program, kajti kultura tega prostora prinaša srednjeevropski prvinski del, ki je razviden v delih prekmurskih in prleških ustvarjalcev. Njegovo govorjenje, da se posveča premalo pozornosti kulturnim prireditvam, visoki kulturi, da so ustanove ogrožene, pa je razburilo Rudija Cipota. Odločno mu je odgovoril, da imamo v tej pokrajine odlične festivale z resno glasbo in vrhunskimi kulturnimi dogodki, vendar je dajalo lijonov tolarjev, za naš festival pa pravi, da se s takimi ne ukvarja. »Naših vrhunskih prireditev kulturno ministrstvo ne podpira. Podobno je z drugimi ministrstvi. Kažejo veliko zanimanje za nas, veliko je pripravljenosti, veliko leporečja, haska pa ni nobenega. Mnogi pridejo k nam in nam prodajajo meglo.« Dr. Jožica Maučec Zakotnik, sekretarka na ministrstvu za zdravstvo, je predstavila Razvojni projekt Mura - vlaganje v zdravje in se zavzela za celovit razvoj regije ter poudarila, kako pomembno sta povezana ekonomski položaj in zdravje. Kazalci kažejo, da bolj proti vzhodu države gremo, torej proti Pomurju, večji je delež nezdravega sloga in življenja. Še posebno se je zavzela za Pomurje, da bi se izboljšala zdravje tukajšnjega prebivalstva in njegov življenjski slog. Franc Šlihthuber, župan G. Petrovec, pa ji je odgovoril, da je program dober, ampak je največji problem, ker ljudje nimajo denarja. Ta program bo izvedljiv, ko bo naš človek razbremenjen zagotavljanja osnovnih dobrin. V lepšo j bodočnosti viipanje mej Dr. Maučec Zakotnikova je izrazila skrb za odločno strateško reševanje razvoja te pokrajine, ki bo prineslo razvojno vrednost vsemu Pomurja. V tem programu bo treba začutiti tudi razvojne možnosti. Čutiti pa je, da je preveč drobnjakarstva. »Če pa je najtežje doseči konsenz, še posebno med vsemi lokalnimi skupnostmi, ki so si velikokrat tako različne, kot je razlika med M. Soboto in Koprom. V Pomurju je treba zagnati tri velike projekte: podjetniški inkubator, vodooskrbo in projekt Mura - zdravje in razvoj v Pomurju. Če nam bo uspelo uspešno izpeljati vsaj te projekte, bo to že veliko,« je še dodal Rudi Cipot. Naj se torej že enkrat uresničijo besede prekmurskega pesnika Avgusta Pavla, ki je že pred sto leti pozival naše ljudi: »Rojaki, zdigni-te glave - nede tak sigdar, kak je bilou! Nepovesi obviipano, narod, glavo! Stoj močno na svetih starinskih tlej, v lepšoj bodočnosti vii-panje mej. A. Nana Rituper Rodež ■ Foto: Jure Zauneker I ' Tekmovanje Tudi letos je pripravila Kovinoplastika Pavlinjek v sodelovanju s podjetjem Roto ne svojem hišnem sejmu VELIKO Brez opravičila S pričakovanje® sem vzela ob tednu Rdečega kriza Slovenije v roke dopis novega predsednika na cionalnega društvajan ka Predina in v nje® 's kala bolj kot moto letošnjega leta opraviči vsem ljudem, ki so Pre nacionalne humanitat ne organizacije izkaz0 vali svojo človeškost, r ga ni. V nekaj stavkih ® priznanje, da so bile s rjene napake in napo ed, da bodo ti, ki sod®, jejo pri uresničevanj humanitarnega pos a stva, RK Slovenije P°v nili ugled in zaupan) vanj, njihova nalogaP bo tudi«... nost, prostovoljce, k dajalce in darovalce, zmorejo priznati nap in nadaljevati začrta pot dejavnosti, za ka e^ verjamejo, da je prava ljudem v stiski v resnh pomaga.« k Samo priznanje w ni dovolj. Zaradi ljudi. _ verjeli v nacionalno hu nitarno organizacijo, b> potrebno tudi oprav* Tega pa očitno novo V^ stvo ni pripravljeno s® - opravičiti se za neka)' so storili predhodniki-se moralo in bi se la kar bi bilo etično dejan) kar bi bil res prvi trden ( rak k povrnitvi ugled 1 zaupanja. Tako pa je °s le pri medlem priznani1'' pak, ki jih v dopisu Predin ni niti P0*11^^^) Za kakšne napake je1 šlo? Mar ni šlo za položaja, okoriščanje, janje, kršenje zakonov-pod plaščem humao*^ sti? Za Svoja dejanja b storilci, vsaj upa®0 £i nekomu polagali ra } toda novo vodstvo bi ® lo poviti tudi rano, kil .e tala v ljudeh. namreč njihova pf°s° drža, pripravljenost p gati drugim, ranjen) hov ponos, lo moralno načelo. ’ j£ ti so, ker so verjelG jj simbol Rdečega knz^ sinonim za zaupan)6 štenost. e|0l( Posipavanje s P£P joit na način, kakor lo novo vodstvo K križa Slovenije, z priznanjem »ne p01 nih« napak, z zazrto«' I jji in spregledanimi ra jih je Rdeči križ z n£ ravnanjem prizade) ki so mu sledili, popotnica novemu Tako tudi ne v Rdečega križa sice Jj-no.pobiranje nePj® [/' nih prispevkov z d poštnimi znamka® zovnicami, kar naj jjjjv štvu navrglo trides nov tolarjev. 1 a preseneča v nekat^u^ dijih zapisana1Z) . > benke Pošte Slov® I bo lahko zgodil0; d podjetja z večji®1 cijami v tem času P s pošiljanjem p°^ ------------ PLASTIČNIH it leg popustov pri nn^-ri'1 delko.v so na Pavlinimi11 hišnem sejmu tudi uporabi njihovih korit, lagun za 1°^ u/ijTi '------- vrnil 9. maj 2002 AKTUALNO Ptujčani za povezavo Komentar Prihodnje leto 5000 »panonskih« postelj ^naslednjo sezono bodo na tujem trgu ponujali celovito zdraviliško 5jdbo severovzhodne Slovenije pod naslovom Panonske terme Zdravilišče Moravske Toplice nadaljuje s pro-— jektom združevanja 'draviliške ponudbe severo-'zbodne Slovenije. Kakor je ?)avil direktor Dušan Bencik: ačas aktivno delamo pri "°iektu nadaljnjega zdru-^tanja zdravilišč pa tudi pri "kapitalizaciji... prej ali slej >a bo moralo priti tudi do !'adnje novega hotela, ven-ay spada to med dolgoročne le- Čez noč pa se ne da v po Ovnem svetu nič narediti.« kratki prekinitvi pogajanj nakupa Term Ptuj zaradi ^"faij v ptujski občini je to-'Prišla pobuda za nakup oziro-»^daljevanje združevanja zdra-j severovzhodne Slovenije s ^strani. 100-odstotni la-s Ptujskega zdravilišča je Kme-kombinat Ptuj, ki pa naj bi ^Prihodnje del velikega živil-P'edelovalnega koncerna Pe-»O^^tuj. Ta pa se, tako kot Pi- Laško, ne namerava uk-?8 turistično dejavnostjo, to-Ahnteresiran za prodajo ^*ča. Ta čas potekajo inten-l Pogovori in usklajevanja zah-l^ani so namreč zainteresi-■^bi rešili hkrati s prodajo ^tuj tudi določene kadro-Probleme - nakup povezu-Premom desetih zaposle-u ^kmetijskega kombinata '^raviUšče Moravske Topli- Zvezde (v prostorih nekdanjega hotela Dobray) v središču Murske Sobote nekateri ne bi radi videli v okviru Panonskih term, čeprav Je bila prav ona začetnik termalnega turizma v Prekmurju. Bo v Murski Soboti zraslo novo turistično podjetje v povezavi z načrtovanimi železniškimi in avtocestnimi povezavami? I Zgodba Ivanke Belinger odmeva, toda odmeva nekoliko drugače, kot je takrat, ko seje začela. Odmeva odločba sodišča v Stra-sburgu, kije doživela burno reakcijo. Ne gre za pogrevanje zgodbe in njene vsebine, predvsem so se dvignili državljani, ki se srečujejo s podobnim problemom kot Ivanka Belinger - s sojenjem v | razumnem roku. Pred prvomajs- kimi prazniki sta sicer pred mediji nastopila pravosodni minister in predsednik sodne oblasti Mitja Deinsinger, ki sta se dotaknila problema sojenja v razumnem roku. Očitno je primer Ivanke Belinger in odziv prizadetih pokazal, da kljub sprejetim ukrepom v sodstvu še nismo dosegli želenega premika. Vse preveč je namreč prizadetih, ki so izvedeli za zgodbo in se zatekajo po nasvete k prizadeti. Kot kaže, se pravosodje premalo zaveda problema svoje učinkovitosti in pri tem ne upošteva kriterija razumnega roka. Tega je poudaril pravosodni minister, ki pa problema ni izostril v luči kršenja človekovih pravic, kar bi od njega tudi pričakovali že kot od nekdanjega varuha človekovih pravic. Mitja Dei- Belingerjeva odgrnila tančico ce načelno sicer pristaja na to, saj bodo z okrepitvijo dejavnosti potrebovali dodatno delovno silo, vendar pa želijo, da bi bil to kader z ustrezno izobrazbo in primerno starostno strukturo. Poleg tcgapa:,-želijo, da bi bil prevzem delovne sile opravljen v roku dveh let, dokler bo pač potekala sanacija. O drugih kadrovskih zamenjavah se zaenkrat še niso pogovarjali, saj so na prvem mestu strategija nadaljnjega poslovanja, ^nišnica bo zgrajena do roka notranja organiziranost in trženje, tako tudi v Lendavi, kjer je nadzorni svet potrdil direktorja Franca Hubra še za nadaljnji mandat. Dokler bodo rezultati poslo-vanjadohri, ni razlogov, za zamenjavo. Pogovori potekajo tudi s Pivovarno Laško, ki je kot lastnik Zdravilišča Radenci prav tako zainteresirana za prodajo turističnega dela podjetja. Vprašanje je še, ali bosta šla pod streho Zdravilišča Moravske Toplice res samo k opremo potrebnih šeststo ^tinšestdeset milijonov ---------------------- .. ^... . za opremo večje vrednosti, toda Hepra ■ za v >e februarja lani ob položitvi temeljnega kamna c murskosoboško porodnišnico minister za fl^bil Du®an Keber napovedal pomanjkanje de-a> dj^^Pesimist glede septembra, ko naj bi porodnišnica a §radbince vendarle plačuje po načrtu. gradbince vendarle plačuje po bolnišnice zato pri- I sestankih. Inv bo gradnji---X----X- I-----iu:~ Mis 'u° gradnja končana še "'brom in da bo tega Ptav')en tudi tehnični Sap^dbmci so namreč do sestankih. Investitor pa si je v po- godbi z izvajalci del zagotovil tudi radensko zdravilišče in Bano-vske toplice ali pa tudi mestni hoteli in drugi gostinski obrati v Ljutomeru in Murski Soboti. Če smo korektni: prav soboška Zvezda, ki je ta čas med najbolj »nezaželenimi« (spada v družbo Radenska Zvezda - Diana, katere direktor je Borut Premzl), je bila pred štiridesetimi leti začetnik prekmurskega zdravilišča in razvoja kraja Moravske Toplice. Bernarda B. Peček ■ Singerje omenil podatek, da Slovenci v pravdnih zadevah odstopamo od evropskega povprečja po številu pravdnih zadev. Žal pa je v tem podatku še ena skrita past, ki jo lahko pojasnimo z deformacijo v naši družbi, ki jo prinaša ali vleče za sabo tranzicija. Namreč pravdanje ob predvidljivi počasnosti sodnih mlinov je idealna rešitev za izigravanje socialno šibkih in deprivilegiranih slojev. Najlažja pot za »zmago« močnejšega nad šibkejšim je napotitev na sodišče. S pravdanjem se problem prestavi za nekaj let, hkrati pa nove materialne obremenitve v sodnem postopku »malega človeka« ponavadi postavijo v bistveno slabši položaj v enakosti pred zakonom, kajti gre za stroške, ki jih prizadeti težko plačuje, da bi se lahko enakopravno boril in dokazoval svoj prav. No, pa ni samo Belingerjeva tak primer. Ne vem, kaj se bo zgodilo s Sečkom, kije znotraj Ministrstva za okolje neizpodbitno dokazal svoj prav in napako pristojnega načelnika oddelka v soboški upravni enoti. Da na tem oddelku nekaj ne deluje, priznava njen šef Geza Farkaš. Pri tem se sklicuje- na anketo, opravljenomed strankami. In kaj se je zgodilo? Namesto da bi potegnil ustrezne konsekvence in popravil napako s plačilom odškodnine, so se odločili za pripravo »disertacije«, kotji pravijo v upravnih koluarjih, s čimer silijo »malega človeka« v pravdanje, kjer ga že s stroški za pridobivanje dokaznih gradiv obsojajo na propad. Fabi Cipot odhaja na Zahod! ri osvojitvi naslova državnega prvaka v nogometu sta pri ekipi Maribora Pivovarne Laško sodelovala tudi dva prekmurska nogometaša: Fabijan Cipot in Marinko Šarkezi. >v. ab v v "Pravili dve tretji-Mb%SnOSti713milij°' a C|)a dpi rcJcna so vsa večja A J*' fasada, streha in C^en0,^ vgra^ % sken ’ e'ektroinstalacije, ijg ter. Lnicntne estrihe z nt>rajo dvigala in ^ožep0- 1,1 ^4 m St investicije mi-^&aH76v tolarjeV’ % °bstOt d«l pa bo dobil 'ta? ž"esk> ° VrednoSt pogod-'K^leše.^'milijonov bNCtdcsetdnipotek VV’1 °Pravljena kako-UP'na i’ koordina-^1^% J 'Se sestaja dva-^6 . nici Pa so predsta- Sk '^tr^a^ca del, bolni-lch?Probi a 'n nadzornik, V"* Pa sproti re-S 'h operativnih določilo, da lahko drugačni material od načrtovanega vgradijo le v soglasju z investitorjem in bolnišnico. K dovršeni gradnji je prispeval tudi podrobni površinski načrt zgradbe, ki ga je naročila in tudi plačala bolnišnica, ta pa je tudi skladen z načrtom za postavitev medicinske in nemedicinske opreme. Vodstvo bolnišnice je dobilo prejšnji teden v roke končano projektno nalogo za namestitev medicinske in nemedicinske opreme, ki so jo pripravljali v dogovoru z zdravniki ginekolo-ško-porodnega oddelka in arhitektom porodnišnice. S tem so dobili tudi prvi izračun vrednosti opreme, ki znaša 665 milijonov tolarjev, od tega 158 za nemedicinsko opremo in 507 milijonov za medicinsko opremo. In če je država doslej tekoče in po načrtu plačevala delo gradbincev, trenutno še ni znano, kako bo z denarjem za opremo. Vodstvo bolnišnice je sicer v uradnem listu že najavilo skorajšnji javni razpis za denar se bodo z državo še pogajali. Ta mesec bodo izdelali investicijski načrt, tako da bi pogajanja lahko stekla še pred počitnicami in bi avgusta že lahko bil objavljen javni razpis za zbiranje ponudb opremljevalcev. »Mi pričakujemo, da bo večji del potrebnih sredstev . zagotovilo ministrstvo za zdravje, preostanek pa bomo morali zbrati sami, tudi z dobrodelnimi akcijami,« je povedal finančni direktor bolnišnice Štefan Vučak. V nove prostore porodnišnice pa bodo preselili tudi že doslej kupljeno novejšo medicinsko opremo, za kolikor se bo tudi zmanjšala vrednost potrebne opreme. M. H. ■ Fabija smo uspeli dobiti včeraj na domači telefon, kar je bila velika sreča, saj je v izredni »gužvi«: »Dobro ste zadeli, saj neprenehoma hitim sem in tja. Kupujem tudi neko parcelo, tako da jcveliko posla s papirji.« Nato pa je povedal še večjo »bombo«: »Zelo sem zadovoljen, saj se končno dogaja nekaj pozitivnega. Našel sem si klub v tujini, v katerem bom nadaljeval svojo kariero. Res gre za klub iz zahodne Evrope, lahko pa vam povem, da gre za nekaj velikega.« F-abi bi nam mogoče celo povedal še ime kluba, vendar za zdaj še ni mogel: »Dokler niso urejeni vsi papirji in podpisane vše pogodbe, imena še ne smem izdati. Saj tudi zaradi teh papirjev sem v takšni naglici. Bo pa kmalu vse jasno.« Na vprašanje, kako je doživljal osvojitev naslova prvaka, odgovarja s sproščenim zadovoljstvom: »To je sedaj že moj tretji naslov državnega prvaka, vendar pri prvih dveh zaradi poškodb nisem aktivno sodeloval. Tole je moj prvi naslov, kjer sem igral od začetka do konca sezone. Trener me je celo postavil na drugačno igralno mesto, s čimer pa nisem imel težav. Imam dobre fizične preddispozi-cije, poleg tega pa sem že igral v napadu, tako da v danem trenutku znam oceniti, kako bo napadalec reagiral. Moram reči, da mi je igranje v obrambi trenutno celo bolj všeč kot v napadu.« To se je med sezono tudi poznalo, saj je Fabi celo najbolje ocenjeni nogometaš Maribora s povprečno oce- no 7,11. Toda njegovo mesto v obrambi ga je po zadnji tekmi skoraj stalo celotne opreme: »Ko so navijači vdrli na igrišče, nisem mogel pobegniti do slačilnice, ker sem bil najdlje stran. Sploh me niso izpustili in so mi slekli hlačke. Bilo je res burno, enako tudi po tekmi, ko smo najprej proslavili s šampanjcem, zvečer pa smo se igralci dobili v gostilni. V zadnjih dneh pa so se vrstili obiski pri županu in različnih pokroviteljih, tako da imamo kar težke glave.« Dvakratno vesel pa je tudi Marinko Šarkezi, ki je od vseh nogometašev najdlje neprekinjeno pri Mariboru. Pred osvojitvijo naslova je Marinko namreč postal očka malemu Janu. »Spet smo pozitivna klapa. Prej so se igralci družili vsak s svojo družbo, sedaj pa smo spet vsi skupaj. Zaradi takšnega razpoloženja smo ob tem uspehu še bolj veseli.« T. K. ■ S posojili do rešitve ABANKA d.d., Ljubljana, Slovenska 58,1517 Ljubljana Vodoravno: 11. Za nove kredite komitentom Abanke veljajo... 23. Ime novega kratkoročnega gotovinskega kredita, ki ga komitentom Abanke odobrimo brez zamudnih postopkov Navpično: 8. Nova odplačevalna doba za potrošniške kredite pri Abanki ABANKA WWW.ABANKA.SI 3 N Z 4 LOKALNA SCENA 9. maj 2002 VESTE Ocena gospodarskega položaja Občine Tišina Tradicionalni shod Podpornice v Lendavi V zlati sredini a zadnji seji tišinskega občinskega sveta je prišlo na mizo tudi zanimivo poročilo predsednika —J odbora za gospodarstvo pri Občini Tišina Jožeta Fariča. Ta je v njem zbral zelo zanimive podatke, ki jih je drugače zelo težko najti na enem mestu v dostopni statistični literaturi, na podlagi katerih je tudi ocenil gospodarski položaj njihove občine. Razvitost in gospodarska moč občine se ocenjujeta po merilih, kot so stopnja brezposelnosti, število in ekonomska moč gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter tržna usmeritev kmetijstva. Kar se tiče brezposelnosti v njihovi občini, predsednik odbora ugotavlja, da je relativno ugodna, saj spadajo s 16,3 odstotka med manj problematične v Pomurju, kar pa je še vedno veliko v primerjavi s slovenskim povprečjem. Meni, da bi bila brezposelnost še večja, če se ne bi po propadu nekaterih večjih podjetij v Pomurju v tišinski občini razvijalo malo gospodarstvo. V občini tako deluje osemnajst gospodarskih združb, med katerimi je največ trgovin. Združbe skupaj zaposlujejo petinpetdeset delavcev, pri čemer je njihova povprečna uspešnost nad povprečjem Pomurja. Vendar pa je v primerjavi z razvitejšimi slovenskimi občinami gospodarskih združb malo. Kot se največkrat navaja, sta razloga pomanjkanje poslovnih idej in dragi krediti. Narašča pa število samostojnih podjetnikov, med katerimi je največ gostincev. V tišinski občini jih namreč posluje sedeminosemdeset, s čimer se umeščajo v pomursko povprečje. Pri njih je zaposlenih devetindevetdeset delavcev. Kar se pa tiče kmetijstva, čeprav je občina ravninska, ne morejo trditi, da so pretežno kmetijska občina. Pravih kmetij, ki jim je ta dejavnost osnovna in edini vir dohodka, je le okrog sto. Kmetje in polkmetje se najraje ukvarjajo s pridelavo različnih kultur, kar je razumljivo, saj se s tem hočejo izogniti tržnim nihanjem, medtem ko je preusmerjanje k alternativnim poljščinam zelo počasno. Skratka, končna ocena predsednika odbora za gospodarstvo je, da je Občina Tišina glede na pomursko regijo na stopnji povprečne razvitosti. Po nekaterih merilih so v gornji polovici, pri nekaterih v povprečju, po nekaterih pa tudi v spodnji polovici. Cilj je seveda jasen. Močno gospodarstvo pomeni močno občino z več zaposlenimi, večjim dohodkom vseh tržnih subjektov, višjo kupno moč, večjo dohodnino v občin-skem proračunu itd. C. K. I Župnišče so porušili V Črenšovcih so zgradili sodoben farni dom, v katerem je tudi župnišče, zato več kot sto let staro župnišče ni več potrebno. Ker ni imelo posebnih arhitekturnih ali kakih drugih značilnosti, so se odločili, da ga kar podrejo. Pred prvomajskimi prazniki so odstranili streho (od takrat je tudi tale posnetek), po njih pa so stavbo kar porušili. Potem ko bodo odstranili material, bodo postopoma uredili javno parkirišče, ki ga utegnejo čez teden najpogosteje uporabljati obiskovalci bližnje zdravstvene ambulante, ob nedeljah pa tudi obiskovalci božje službe, saj današnji verniki neradi pešačijo. - Foto: Š. S. Dobro drevo rodi dober sat Tudi dobrodelnost ženskega evangeličanskega društva Posnetek s slovesnega evangeličanskega besednega bogoslužja, ki je bilo pod šotorom na avtobusni postaji v Lendavi. Med gosti sta bila tudi državna poslanca Maria Pozsonecs in Geza Džuban. .... od geslom Dobro drevo rodi dober sad - A jo fa jo gyumdcsot terem (po madžarsko) je potekal dvojezični —J shod evangeličanske humanitarne organizacije Podpornica, ki je vsako leto prvo nedeljo v maju v drugi evangeličanski cerkveni občini, tokrat pa je bil v nedeljo dopoldne Lendavi. Udeležilo se ga je okrog 1.500 ljudi. Srečanje je bilo-v dveh delih: bogoslužje, ki ga je prenašala tudi TV Slovenija, in poznejši (popoldanski) kulturni program. V obredu so sodelovali vsi evangeličanski duhovniki ter duhovnici Vladka Mesarič in Simona Prosič, tretja (pravzaprav prva duhovnica v slovenski EC) Jana Kerčmar pa je bila tokrat zaposlena pri stojnici, kjer so prodajale članice evangeličanskega ženskega društva šopke in cvetlične aranžmaje. V slovenskem jeziku je pridigal bodonski duhovnik g. Ludvik Jošar, v madžarskem jeziku pa soboški duhovnik g. Leon Novak. Krajši nagovor je imel tudi škof g. Geza Erniša. Zborne pesmi je pel dekliški zbor iz Bodo-nec, slovesnost pa je obogatila mala flavtistka Mija Bencik. »Pred 34 leti je bila ustanovljena Podpornica, medgmajn-ska dobrodelna organizacija, ki je pomagala predvsem vernikom v raztorjenosti. Novo spodbudo ZM0C povezuje mlade za evangeličansko diakonijo*1 socialno dejavnost je dalopff blikovanje podpornice v E'®! ličansko humanitarno organi cijo (EHO) pred petimi 1® Sredstva za pomoč zbira®0 prostovoljnimi prispevki P® meznikov in donatorjev' svoje socialne programe biva v zadnjih letih EH0-f dpornica tudi delež od fu"1 cije za financiranje invalidi in humanitarnih organizmi je poročal predsednik? ® Filo, evangeličanski duhovni Ljubljani. Del denarja, ki so ga Lendavi, bodo namenili evrt ličanski gmajni v Erdevikuf' Jugoslaviji. Za človekoljub^' mene bo šel tudi izkupi^ prodaje cvetnih aranžmajev »Mera in kriterij naševef0’ je naš konkretni odnosi 1 gih, ki so v stiski,« je še® Filo. Slutimo, da so bi!Def|f velikodušni in da bo pf'^ moč najbolj potrebnim- Besedilo in fot® piček od prodaje pa bodo seveda namenile za človekoljubno dejav Tudi letos tridnevna prireditev Mlado poletje Združenje mladih občine Črenšovci (ZMOČ) so v tej občini ustanovili pred dvema letoma po nekajletnem mrtvilu na področju organiziranega življenja mladih. V društvu, katerega predsednik je Bojan Žižek, je večina srednješolske mladine in študentov iz vseh krajev občine: Žižki, Trnje, treh Bistric in Črenšovec. Največji projekt v lanskem letu je bila prva organizacija dvodnevne prireditve Mlado poletje s športnimi aktivnostmi in koncertom Petra Lovšina s križarji, skupin Mi2 in Muddy river. Po besedah podpredsednika društva Znani rezultati tekmovanja za Cankarjevo priznanje Marka Novaka so zadovoljni, da so projekt organizacijsko dobro speljali in da so dobili izkušnje glede tega, pričakovali pa so nekoliko več obiskovalcev. Letos načrtujejo, da bo potekalo julija Mlado poletje tri dni, prvi dan z delavnicami in dva dni glasbenih Sedemnajst zlatih iz Pomurja nastopov in športnih dejavnosti. Prostor imajo v stavbi občine, ki so jo opremili tudi z dvema računalnikoma z lastnimi sred- stvi in s pomočjo državnega razpisa za sofinanciranje. Imajo tudi informativno pisarno, da bi mladim omogočili dostop do čim več potrebnih informacij za izobraževanje in delo, izdajajo pa tudi časopis Zmočeve novine, v katerem predstavljajo svoje delo in težave mladih. Pred nedavnim so pripravili predavanje o sofinanciranju republiških projektov mednarodne izmenjave mladih in prostovoljnega dela, na katere se nameravajo prijaviti. Aktivni so tudi na športnem področju, saj organizirajo v šolski telovadnici rekreacijo za mlade, vsakoletni Zmočev turnir v malem nogo" pa so pripravili skupaj j skim centrom Muri s čolni. Z mladimi ' s in Hrvaške se dogoV^^di stu s čolni po Mufi s .pfj žave. Pred nedavnim s° tudi koncert skupin" d jurja v Trnju in kolesj 1^1 nov od Črenšovec do kega jezera. Opravili s° o šolajoči se Črenšovci, skupaj Z%J učenci, s čemer želij0 viti interesni Na osnovnih šolah v 0 šolarjem pripravili p' pravilni izbiri srednje^« klica, z osnovno šo*0 pa bodo čez poletj" tudi pri izvedbi dve1 ^i neizkoriščenih vttLijfSn mednarodnem boru, kjer bodo pr" vnjaki na tem podro") j 6 red dnevi je padla odločitev o tem, koliko točk je bilo treba zbrati za zlato, srebrno in bronasto priznanje na 25. vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Učenci na I. stopnji so razmišljali o duhovitem Gradišnikovem delu Strogo zaupno na Irskem, dijaki na II. stopnji so obravnavali izbrano delo svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge Drugačne zvezde, na III. stopnji so spoznavali humanistični aktivizem Toma Križnarja v delu Nube, na IV. stopnji pa so proučevali meditativni potopis Eval-da Flisarja Popotnik v kraljestvu senc. Tekmovalci posameznih stopenj so spoznavali ob posameznih avtorjih značilnosti po- Za zlato priznanje na I. stopnji (učenci osmih oz. devetih razredov) je bilo treba zbrati najmanj 87,5 točke, in to je uspelo tudi 12 osnovnošolcem iz pomurske regije. To so: Staša Pavlovič (OŠ III M. Sobota - 93,5), Ana Lukač (DOŠ I Lendava -93,0), Ivana Novak (OŠ Razkrižje - 90,5), Miha Tibaut (OŠ Črenšovci - 90,0), Anja Sraka (OŠ Beltinci - 90,0), Simona Žekš (OŠ Grad - 90,0), Sara Bojnec (OŠ I M. Sobota - 90,0), Ines Kolarič (OŠ Bogojina - 89,0), Timea Var-on /TAMČ DoKrzAtrniU _ M^- ja Golob (OŠ III M. Sobota -89,0), Barbara Bence (OŠ Bogojina - 88,0) in Patricija Omar (OŠ Tišina - 87,5). Na 2. stopnji bodo prejeli zlata priznanja tisti tekmovalci (srednje šole), ki so dosegli najmanj 80,5 točke, in med njimi je prav na vrhu Jana Bohar z Ekonomske šole M. Sobota (88,0), zlato pa si je priborila tudi Jasmina Gombač (82,0 točk), prav tako s soboške ekonomske šole. Na 3. stopnji v A-skupini^o osvojili zlata priznanja Mirjana Plantan (Gimnazija M. Sobota), Matej Holc (Gimnazija Ljutomer) in Iztok Štefanec (Gimnazija M Sobota! Snust po reki Muri mladih Prlekov in Prekmurcev je bil posebno doživetje. mm 9. maj 2002 LOKALNA SCENA 5 Društvo za zaščito prleških dobrot Vse bolj kakovostna prleška tiinka ^stopek Za zaščito SV aprilu je Društvo za Zaščito prleških dob-p0 rot Uvedlo že tretje za-Leh"0 ocenjevanje prle-Ocenjenih je bilo j; ”aJst vzorcev. Sodelovanj ■ ° Proizvajalci, ki se Z mesnoPredelo-Stoi • de^vnostjo, kot samo-yaj ni‘Pridelovalci«. Ocenje-tat a oniisija je ocenjevala Prle T^0 kot zaseko, ki pri ^aven* tdnki seveda sodi s®io Pr'merjav' z lanskim letom sti °Pazili napredek v kakovo-soki k *etos izdelki na vi-T Kakovostni ravni. lužili ° S° Si tr9e izdelki zaslon Srebfne medalje in trije 1Ste' Najvišjo oceno je do- Komisija ocenjuje prleško tanko. i za zdravje kovanci bodo jedli bila prleška tiinka proizvajalca Štingla z Mlatjega Vrha. Predvsem pa smo proizvajalce opozorili na najbolj očitne napake med proizvodnjo, ki se odražajo na končnem izdelku. Tako je še vedno najpogostejša napaka neenakomerno presoljen izdelek. Vsem proizvajalcem smo priporočili v bodoče uporabo mešanice pripravljenih nitritnih soli, ki jih je danes moč kupiti v prosti prodaji. Rizik neenakomernih barvnih prerezov se namreč z uporabo nitritne soli močno zmanjša. Pogosta napaka je bila tudi, da je bilo meso preveč pečeno in s tem presuho. Zaseka je bila pogosto premehka in s tem preveč tekoča oziroma preveč drobno zmleta, tako da je bila podobna masti. Kljub napakam opažamo, da so se tudi zasebni proizvajalci kakovostno približali industrijski proizvodnji in da se iz leta v leto kakovost izboljšuje. Društvo za zaščito prleških dobrot je pobudnik za zaščito tega nam tradicionalnega avtohtonega izdelka. V proceduri je postopek zaščite geografskega porekla prleške tiinke. Pričakujemo, da bo postopek Ministrstvo za kmetijstvo zaključilo v letošnjem letu in dodelilo prleški tiinki geografsko zaščito. S tem bomo imeli vse možnosti, da ohranimo izdelek in njegovo kakovost, ki se prenaša iz roda v rod kljub pritisku različnih mesnih izdelkov s tujih trgov. Milan Dominko, predsednik ocenjevalne komisije ■ Komentar Na srednjih šolah, kjer so morali zaradi prevelikega števila prijav novincev glede na razpisana učna mesta sprejeti sklep o omejitvi vpisa, se je že začel izbirni postopek po sprejetih merilih - splošni učni uspeh, boljši učni uspeh pri maternem jeziku, matematiki in obveznem tujem jeziku, uspeh pri skupinskem preverjanju znanja, zlata priznanja ndpredmetnih tekmovanjih. O re- Jože Graj ■ zultatih izbire bodo kandidati obveščeni 19. junija. Čeprav je bilo skoraj gotovo, da bodo poleg Srednje zdravstvene šole Murska Sobota (programu bolničar - negovalec Omejitev na dveh šolah in program tehnik zdravstvene nege) in Gimnazije Murska Sobota (športni oddelek) omejili vpis še na Gimnaziji Ljutomer (program gimnazija), si lahko kandidati za vpis na ljutomersko gimnazijo oddahnejo. Šolsko ministrstvo je očitno uspelo pregovoriti Ljutomer, da bodo uvedli dodatni oddelek, tako da jih bodo imeli pet, čeprav jim bo to prineslo precejšnje organizacijske težave zaradi prostorske stiske. In to, da bomo imeli v novem šolskem letu v pomurski regiji kar 14 oz. 16 novih gimnazijskih oddelkov (7 v M. Soboti, 5 v Ljutomeru, 2 v dvojezična Lendavi in 2 ekonomske gimnazije v M. Soboti), poraja vprašanje, ali je prav, daje tako. Mnenja so različna. Nekateri opozarjajo, da s tem, ko se lahko v gimnazijo vpišejo malodane zadostni učenci, pada kakovost dela v teh programih; drugi pa zagovarjajo tezo, da moramo dati mladim priložnost nadaljevanja šolanja v gimnaziji (drugod je odstotek vpisanih že blizu 40 odstotkov), ki omogoča po opravljeni maturi vpis v univerzitetne programe. Brez zadostnega števila izobraženih kadrov bi namreč še bolj zaostajali za razvitimi regijami. Možno je dati prav enim in drugim, vprašanje pa je, kaj je vseeno koristneje. Ob tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da se mladi vse manj vpisujejo v tehnične programe, kot sta strojni in kmetijski tehnik, ter nasploh v programe srednjega poklicnega izobraževanja. •banj pomfrija |P| Vprašanie, aH je zdravje res naša največja dobrina, so Poskušali odgovoriti organizatorji in udeleženci okrogle V ^endavski enoti Varstveno delovnega centra. Od % i lVnega opredeljevanja, da je zdravje naša največja do-tre^*a nov korak, in sicer v smeri večje skrbi j« m zdravje z gibanjem in bolj zdravim prehranjevanjem, d° temeljn° sporočilo srečanja, ki ga je vodila Lilijana Predstavnika Koalicije Slovenija v Gerlincih pojasnila poglede opozicije na vračanje vložkov v gradnjo telefonskega omrežja il<0 naših varovancev je ^^'h k Povečani telesni teži, Se odločili za sPremem' »t^^nju in prehrani,« je po-Uv°du. Ni bilo potrebno Prepričevanja in z zani-So pr'stopom so varovance ^iit^^^ušili za stvar. Tako je 1 branim na okrogli mizi 8»^vi’ njihov ogled Babičeve-^Ptavr $orut 'e °Pisap kako s0 jc ,'ah zdrave namaze, Dija-XonP°Vedovala 0 deh‘ 8^ spodinjskega krožka, Ma-1 VSa navdušena govorila pri reti Lizi, kjer so ku-o Js Proseno kašo in poslu-hrani, ki so jo pripra-babice. Potem pa je še ,b( °Odala; »Odločili smo se, ‘rija., Več jedli toliko pom-t. Zakon predvideva sramotno nizke zneske vračanj' '^^'njati navade prehranje- I NjO j ar°vancih z duševno števen korak, so ugo- % u apOsleni v VDC, ki pa je če so jim sami za V Xe T°d° ktemu Pritegni 'ud* zanje so pripravi-° koristnosti zdra- CPau ^nievanja, Lilijana No-V 'n iih Cd n’imi opravila an- Povabila, da bi kdaj V^Jnosti kuharice .at, da kuha po novih lendavskem VDC V nie '$a'°' Nendar druga-ok ki dovoliuie de' V Zah? Prem>šl)eni izbiri 6 rtloc ? Vs°to denarja ven-kuhat' tud' drU gače, so menili udeleženci okrogle mize. In če v lendavskem vrtcu lahko otrokom sistematično ponujajo uravnoteženo prehrano že od petindevetdesetega leta in se včasih na krožnikih znajde tudi nojevo meso, kar je povedala ravnateljica Blanka Gerič, se pri otrocih, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom, pozna, da vedno več družin tepe revščina. Med manjšimi otroki je vedno več debelušnih, je v razpravi poudarila ravnateljica šole s prilagojenim programom Angela Ščap, debeli so potem okornejši in zato * tudi odklanjajo gibanje. V šoli deklice pogosto zavračajo hrano z izgovorom, da bodo debele, čeprav se potem to na njihovi teži prav nič ne pozna, otroci pa tudi zavračajo hrano, ki je drugačna od njim znanih okusov. Vprašala se je tudi, ali bo država ob uvedbi devetletke in podaljšanega bivanja v šoli kaj več prispevala za malice in kosila socialno ogroženih otrok. Morda pa bi bili pri uvajanju bolj zdravega prehranjevanja otrok učinkovitejši, če bi si vsi, ki se sedaj za to trudijo vsak po svoje, večkrat izmenjali mnenja, si pomagali in svetovali, so ugotovili udeleženci srečanja, ki so prišli iz vrtca, obeh osnovnih šol v Lendavi, zdravstvenega doma in Zavoda za zdravstveno varstvo ter starši, varovanci in zaposleni iz pomurskih enot Varstveno delovnega centra Murska Sobota. M. H. ■ Možen kompromis osemdesetih odstotkov Od leve proti desni: Franc Sušnik, poslanec SDS; Drago Vogrinčič, predsednik Občinskega odbora SDS Cankova; Alojz Sok, poslanec NSi. Foto: C. K. ekaj časa vroča in zanimiva, potem za nekaj časa pozabljena tema o vračanju vlaganj v javno telekomunika-_____cijsko omrežje se v zadnjem času ponovno prebuja. Tako je potekala v petek o tej problematiki v Gerlincih javna tribuna, na kateri sta sodelovala poslanec Socialdemokratske stranke (SDS) Franc Sušnik in poslanec Nove Slovenije (NSi) Alojz Sok. Na javni tribuni je bil še enkrat na kratko predstavljen celo, ten potek gradnje telekomunikacijskega omrežja, ki se je začelo graditi že v sedemdesetih letih in trajalo do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. V tem času naj bi Telekom zgradil omrežje z izdatnimi sredstvi občanov in njihovim delom. Na ta način naj bi v omrežje takrat vlagalo okrog sto štirideset tisoč gospodinjstev po vsej Sloveniji, med njimi velik del prav v Pomurju. Številke vloženih sredstev občanov se tako gibljejo od nekaj tisoč nemških mark pa tudi do dvanajst tisoč mark v tolarski vrednosti. Kot verjetno veste, je bil lansko leto sprejet člen v Zakonu o telekomunikacijah, da bo vračanje sredstev urejal dodaten za- kon, ki naj bi ga vlada pripravila šest mesecev po sprejetju zgoraj omenjenega. Tako je letos januarja vlada res pripravila Predlog zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki pa, kot je že znano, predvideva le delno vračanje sredstev, in sicer od dvajset do štirideset odstotkov, odvisno od leta gradnje omrežja. Ravno ta zakon je bil na javni tribuni najbolj pod udarom. Koalicija Slovenija, torej stranki SDS in NSi, se z marsičim v zakonu ne strinja. Hočejo, da je osnova za vračanje realna vplačana vrednost, povečana za vloženo delo in material, saj me- nijo, da so predlagani zneski vlade in odstotki sramotno nizki. Ker zakon izključuje vračanje pravnim osebam, se zavzemajo tudi za to, da se tudi tem povrnejo vplačani vložki. Zahtevajo pa še, da se da prva kupnina od privatizacije Telekoma v sklad za vračilo vložkov, ker se bojijo, da bo v drugem primeru sklad ostal prazen. Te zahteve in še nekatere druge naj bi zajeli v amandmajih, predloženih državnemu zboru, ki bo odločal o zakonu, ki je že v parlamentarni proceduri. Seveda je bilo ključno vprašanje javne tribune, kako doseči, da do vračanj res pride. Ena od rešitev naj bi bili poslanci z območij, ki so oškodovana. Toda kot so ugotavljali, vsaj kar zadeva Pomurje, iz tega ne bo nič, ker pomurski poslanci verjetno vsi podpirajo vladni predlog. Opozicija, kot sta priznala gosta, pa sama ni tako močna, da bi v parlamentu in zakonu lahko kaj bistveno spremenila. Seveda je opcija tudi referendum, katerega izid pa bi bil lahko vprašljiv, če bi sploh uspeli doseči, da bi do njega prišlo, zato je predlagal poslanec Sok kot eno boljših rešitev kompromis, ki govori o vračanju v višini osemdeset odstotkov vloženih sredstev občanov, o katerem so se že pogovarjali na enem od sestankov. Ob koncu javne tribune so nato oblikovali še nekakšen sklep, s katerim so se navzoči strinjali, da potrjujejo pred dnevi oblikovano deklaracijo na Vranskem, ki jo je oblikovalo združenje, ki se zavzema za vračanje vložkov, in v kateri je zapisano, da se vrne realna vrednost vloženih sredstev v nekem realnem času. C. K ■ GOSPODARSTVO 9. maj 2002 w SGP Pomgrad in Vodno gospodarstvo Mura prevzela Cestno podjetje Murska Sobota Skozi privatizacijsko luknjo do novega lastnika a julijski skupščini Cestnega podjetja Murska Sobota bo Stanko Polanič prek dveh svojih podjetij SGP Pomgrad in Vodno gospodarstvo Mura Murska Sobota že nastopil kot njegov večinski lastnik. Podjetje, ki je lani ustvarilo prek 1,8 milijarde prihodkov od poslovanja in imelo 71 milijonov tolarjev čistega dobička, je prevzel z nakupom 24,3-odstotnega deleža pida Krona, konec aprila pa je začel prek posredniške družbe Murafin in v manjšem obsegu še prek dveh drugih tudi z nakupom delnic od zaposlenih. Ponudbo za nakup je najprej dal vodilnim v podjetju ali zaposlenim z večjimi lastniškimi deleži, ki pa so imeli skupaj četrtino v podjetju, potem pa jo, ko je zbral potrebni delež, tudi »zaprl«, ne da bi mogli svoje delnice prodati še drugi mali delničarji iz vrst dvesto sedemnajstih zaposlenih. Njim je ostalo menda v rokah pet odstotkov delnic podjetja, osemnajst odstotkov jih ima pri Koroni še vedno »rezerviranih« za nakup Cestno podjetje Murska Sobota, ki pa jih doslej ni bilo zmožno kupiti, štiriodstotni delež pa imata v Cestnem podjetju še občini Murska Sobota in Ljutomer. Po nepotrjenih informacijah naj bi se gibala nakupna vrednost delnice podjetja, katerega osnovni kapital znaša okoli 223 milijone tolarjev, blizu dva tisoč tolarjev, kar je po mnenju poznavalcev realna cena za delnico. Za začetne poteze upravljanja podjetja, povezane z določanjem vodilne ekipe in reorganizacijo družbe, lastniku zadostuje večinski delež, za morebitno povezovanje enakih dejavnosti znotraj sistema kapitalsko povezanih družb pa že mora imeti tričetrtinski delež (ali tolikšno soglasje kapitala). Polnjenje privatizacijske luknje investicijskih skladov je pripeljalo torej Cestno podjetje Murska Sobota v roke novega lastnika. Država je imela namreč še pred dobrima dvema letoma v podjetju 38-odstotni lastniški delež, vepdar je postal potem po prvem »polnjenju luknje« pid Krona-po odkupu dvanajstod-stotnega državnega deleža 23-odstotni lastnik podjetja, svoj delež pa je potem še povečal ob zadnji državni prodaji v začetku tega leta oziroma končni zapolnitvi privatizacijske luknje. Čeprav sta podjetje in vodilna struktura v njem postopoma povečevala lastniški delež (odkupili so delež pida Triglav in nekaterih občin), vendarle nista bila kapitalsko dovolj močna, da bi lahko sedaj posegla v nakupni posel, še posebej, ker jim visi nad glavo finančno težka terjatev Cestnega podjetja Maribor zaradi lastništva asfaltne baze v Lipovcih še iz časa sklepov delavskega sveta. Po desetih letih murskosoboško podjetje zaradi vrzeli v zakonu o lastninjenju podjetij svoje pravice sedaj brani še pred ustavnim sodiščem. Kapitalsko prekratki pa je bilo tudi lani ob načrtovanem prevzemu Vodnega gospodarstva Mura. Z boljšo ponudbo za delnico lastnikom VG Mura, pidu Triglav in zaposlenim sta posel speljala Stanko Polanič prek SGP Pomgrad in direktor VG Mura Jože Dominko. Da se obeta Cestnemu podjetju Murska Sobota po prevzemu reorganizacija, je pričakovana in s strani večinskega lastnika že tudi napovedovana poteza. Najprej bo prišlo do delitve med proizvodno dejavnostjo (gradnjo cest) in vzdrževanjem, naslednji logični korak pa bo povezovanje dejavnosti znotraj treh kapitalsko povezanih družb. S prevzemom Cestnega podjetja Murska Sobota je brezpredmetno tudi vprašanje podelitve koncesije za koriščenje solinskega kamnoloma, za katero se je pri državi potegoval tudi SGP Pomgrad, glede na skupno ponudbo SGP Pomgrad in Cestnega podjetja Maribor na mednarodni razpis za gradnjo lendavske kanalizacije pa bi se znali pobotati tudi glede tožbe. Majda Horvat ■ Prosenjakovsko Pletilstvo v stečaju ne izpol njuje pogojev za nadaljevanje proizvodnje Proizvodne prostore oddajajo v najem Med upniki bodo potegnili najkrajši konec delavci, saj imajo prednost ločitveni upniki ajbolj črnoglede napovedi v prosenjakovskem Pletilstvu so se uresničile. Če so nekateri še računali na to, da bo podjetje v stečaju nadaljevalo s proizvodnjo, je zdaj tudi teh upov konec. Potem ko je bila prisilna poravnava neuspešna in se je Pletilstvo znašlo v stečaju, možnosti za nadaljevanje proizvodnje ni bilo, pravi stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap. V podjetju namreč niso uspeli najti ustreznih partnerjev za proizvodno sodelovanje, zato je bila že pred uvedbo stečaja večina zaposlenih na prisilnih dopustih. Po uvedbi stečaja je nekaj delavcev nekaj časa še zaključevalo začeto proizvodnjo, nato pa se je stečajni upravitelj odločil, da poslovne prostore odda naj 275 delavcev, ki so bili pred uvedbo stečaja še zaposleni v Pletilstvu, je tako zdaj ostalo brez redne zaposlitve, pričakovati pa je, da bo dobra tretjina ponovno dobila delo, saj bodo v novih podjetjih, ki so vzela v najem proizvodne obrate, del proizvodnje obnovili. Največjo proizvodno dvorano v Prosenjakovcih je najela družba Efing iz Murske Sobote in v začetku tedna je že začelo z delom okoli 25 delavcev, ki nadaljujejo s proizvodnim programom, ki je tekel že v Pletilstvu. V Prosenjakovcih so še na voljo proizvodni prostori, za katere se po besedah stečajnega upravitelja zanimajo trije interesenti, in pričakovati je, da bo tudi v njih stekla proizvodnja. Proizvodne prostore v Križevcih je najelo podjetje Geteks, ki bo nadaljevalo z izdelavo avtomobilskih prevlek za Prevent, v tej proizvodnji pa bo ponovno dobilo delo nekaj več kot 50 delavcev. Proizvodnja v Križevcih naj bi ponovno stekla v začetku prihodnjega tedna. Tudi prostori obrata v Ormožu so že oddani, saj jih je najelo podjetje Inglar iz Gornje Radgone, v njjh pa bo stekla proizvodnja avtomobilskih anten za tujega partnerja. V prostorih ormoškega obrata, kjer je bilo zaposlenih okoli 60 delavcev, naj bi delo ponovno dobilo od 25 do 30 delavcev. Najemne pogodbe z omenjenimi družbami so sklenjene, stečajni postopek v Pletilstvu pa med tem poteka po začrtanem programu. Nepremično premoženje podjetja je ocenjeno na okoli 250 milijonov tolarjev, preostalo premoženje je po knjigovodskem stanju vredno 36 milijonov tolarjev, 42 milijonov to- lem. larjev pa znaša vrednost terjatev. Tudi ob najugodnejšem izidu stečaja za poplačilo vseh upnikov ne bi bilo na voljo dovolj sredstev, saj so upniki v prisilni poravnavi prijavili 530 milijonov tolarjev terjatev, v tem znesku pa niso zajete odpravnine delavcev, ki bodo znašale še dodatnih 60 milijonov tolarjev. Ker je razen terjatev do kupcev pod hipoteko celotno premoženje prosenjakovskega Pletilstva, z izkupičkom od prodaje ne bodo poplačani niti ločitveni upniki, med katerimi je največji SKB-banka, sledita pa ministrstvo za delo in Nova Ljubljanska banka, med ločitvenimi upniki pa je še gostilna Ratnik. Delavci lahko tako računajo le na delno poplačilo, in to iz stečajne mase, ki se bo stekla iz terjatev, ki jih ima podjetje do svojih kupcev. Ludvik Kovač ■ V podjetju v stečaju bo do konca stečaja zaposlena ena delavka, dve bosta še delali do izdelave zaključnega računa, štirje zaposleni pa trenutno opravljajo inventuro in bodo kmalu končali delo. ljutomerska usnjarna ima lastnika upec usnjarne Konus iz Ljutomera, Sascha Prinčič, je plačal kup nino in že tudi prevzel premoženje stečajnega dolžnika. S plačilom kupnine za premični del premoženja v vrednosti 17,1 milijona tolarjev (nepremičnine je prodajal stečajni upravitelj matične družbe iz Slovenskih Konjic) in zizte rjavami predvsem zaradi spornih transakcij tik, pred stečajem se je nabralo v stečajni masi ljuw' merskega Konusa okoli 30 milijonov tolarjev. Zh rana sredstva ne zadostujejo niti za plačilo prednostnih terjatev, od njih pa bo treba odšteti še stroške stečajnega postopka in del za rezervacije radi nedokončanih tožb-Stečajni upravitelj Mi^ rad Vidovič bo pripr*y po končanju nekaj večjO1 tožb predlog razdelit^ stečajne mase, vendar[£ ga, v kolikšnem deležu l* l do sploh poplačani up111 j ki, sedaj še ne more j vedati. V stečajnem P^j j topku je bilo priznanih I 627 milijonov prijavlja I terjatev 393, od tega7'/ milijonov delavskih. J Poštna banka Slovenije razširja svojo ponudbo na področju mednarodnega poslovanja oštna banka Slovenije praznuje v letošnjem letu 10. obletnico poslovanja. V teh desetih letih je dosegala banka vi- soke stopnje rasti in povečevala tržni delež z lastnim razvojem in ob samostojnem poslovanju. Ustvarila si je.ugled in pridobila pomemben delež na slovenskem trgu, predvsem na področju izvajanja plačilnega prometa za fizične osebe. Po rasti bilančne vsote je Poštna banka Slovenije še vedno med najhitreje rastočimi bankami. Prav v jubilejnem letu pa uresničuje začrtano strategijo razvoja banke - postati univer- žalna, komercialna banka s celovito ponudbo, tudi na področju plačilnega prometa s tujino. Tako uvaja Poštna banka Slovenije poleg že obstoječega mednarodnega poštnega plačilnega prometa za fizične osebe novo storitev, ki zagotavlja opravljanje mednarodnega poslovanja tudi pravnim osebam. Od 25. aprila dalje lahko odprejo podjetja, obrtniki ali samostojni podjetniki pri Poštni banki Slovenije tudi devizni transakcijski račun, prek katerega lahko opravljajo plačilni promet s tujino in vsa spremljajoča opravila. - ------------------------------- - Kompas Pomurje v novih prostor uristična agencija Kompas Pomurje, ki je imela doslej svoje prostore v isti zgradbi, kot je ho- tel Diana, se je preselila na novo lokacijo. Tako so sedaj direktorju Branku Fariču ter njegovima sodelavcema Marku in Andreju, predvsem pa strankam na voljo tri velike sobe v hiši v Slovenski ulici, kjer je bila do nedavnega trgovina Sayonara. »Za preselitev smo se odločili zato, da se našim strankam še bolj približamo in jim ponudimo večjo udobnost, ... tako pa je v novih prostorih, kjer stranke sprejemata Andrej in Marko (na sliki). Taka je bila nekoč zgradil bila mestna lekarna, sedaj Pa I ristična agencija ... obenem pa sami vidnejši,« pravi direkto Agencija je odprta zen nedelje od 9- d0 soboto pa od devetih do J stih. Novost je tako info ura, kjer si lahko zervirajo termin sam° . tako izognejo čakanja' £ j shki;. I a Stečaj Elga bo rešitev za zaposli irektor in lastnik družbe Elgo iz Ljutomera Andrej Gyergyek je izjavil, da so sklepi o čakanju na delo že pripravljeni in jih bodo zaposleni, ki so že izkoristili proste dni zaradi opravljenih nadur ali dopusta, prejeli v na- slednjih dneh. Da za podjetje, v katerega je tudi sam vložil deset let svojega dela, denar in znanje, skorajda ni več rešitve, je prepričan tudi sam, vendar pa v tem trenutku zaradi blokiranega računa nima sredstev, da bi plačal predlog za uvedbo stečajnega postopka. Zasebno podjetje Elgo, ki se je ukvarjalo z izdelavo elektronskih sklopov in vezij za tuje naročnike, med drugim tudi za Philips, je namreč pokopal zgrešeni posel z bosanskim podjetjem GP Sana v vrednosti 1,2 milijona mark, zaradi letošnjih stavk pa so izgubili tudi skoraj vsa naročila. Direktor Andrej Gyergyek je tudi zanikal informacije o tem, da je ustanovil drugo podjetje kot s. p. in da naj bi tako nadaljeval delo. Triinpetdeset zaposlenih, med njimi prevladujejo ženske, se po zadnji prekinitvi dela v marcu ni več vrnilo na svoja delovna mesta, čeprav so se z di- ’li 0 H rektorjem d°g°V^ začno delati po ose i a rilu. V podjetju tako < gar, zaposleni pas°3 F i izterjali dve plač’ ( leto, za delo v leto n M niso prejeli niti to ti . socialne stiske, (f V znašli, je zanje edina rešitev steca7 ko da bi kot breZP mali vsaj denarno n j Po navedbah Pre ^jll^ dikata v podjetju pa tudi pričakujejo vetnika, ali bodo a predlagatelji stečaj JI nSTNIK 9. maj 2002 GOSPODARSTVO Cesta Maribor-G. Radgona Projekti pred spremembo prometnih tokov \ \ j^jub obnovi je glavna cesta med G. Radgono in Mariborom ponekod povsem uničena Edvard CK devetdesetih letih je bilo največje ce-R w stno gradbišče v severovzhodni Slove-niji na takrat še magistralni cesti M 10-1 °^roma na glavni cesti od Maribora do Gor-nle Radgone. Kljub temeljiti obnovi je ta cesta Ponekod že povsem uničena, potovanje od M. °oote do Maribora pa traja časovno skoraj enako dolgo kot od Maribora do Ljubljane. a^°gi so znani: obvoz zaradi obnove pe-njskega mostu, tovornjaki ter drugi promet a 5. mednarodnem prometnem koridorju, ki e je zelo povečal po 1991- letu in poteka po anj neprimerni ozki cesti, ki ne omogoča °rnialnega prehitevanja ali odstavljanja to-Ornjakov. Vse ceste, ki se gradijo ali obnavljajo in jih inve-‘ra Direkcija RS za ceste, morajo prestati tehnični ‘r°ma komisijski pregled in prevzem izvedenih ra' PVe leti po uspešnem prevzemu se izteče ga-^ijski rok za opravljena dela, s tem da se izvede iztekom garancijskega roka pregled stanja ^jenih del. Zakaj je za tako pomembna gradbe-ela določen le dveletni garancijski rok, ne mo-pojasniti. Kakor so nam sporočili z Direkcije > so tudi na navedeni glavni cesti med G. Radgo-ln Mariborom, kjer so se izvajala dela, še pred H.,Orn8aranci)sRe dobe opravili preglede. Na od-1; k* so se izvajali po letu 1994, je bilo že opra-več sanacij na stroške posameznih izvajalcev so izkoristili možnost reklamacije slabo oprala dela. , ^gače pa je z odseki, ki so jih obnavljali v letih “Zadovoljstvo, ker trud ni bil zaman!« li * ob letošnjem delavskem prazniku je podelila Zveza V°bodnih sindikatov Slovenije na posebni slovesnosti v ^itu p Orani Doma sindikatov v Ljubljani priznanja zasluž-/a,neznikom. Med šestimi dobitniki plaket je bila kot s' P°niUria Erika Vogrinčič - Barbarič, nekdanja predse-ndi^ata Mure. Po poklicu šivilja je zdaj zaposlena kot ‘Sv V ^^osoboški tovarni Mura, kjer dela že 29 let. A|;o. s'ndikalno delo sem za-^hij t ^dikalna zaupnica v ta-arn* ^ensk*h oblačil Mu-l tnPala° °Cendi> da sem dobro j J"terese delavcev, some Ata epi 2a predsednico sin-aktiv°trie Mure. Ves čas sem t An tudiv republiškem " rugih organih sindikalnega Oknica najvišjega sin-k S je P^nanja pri nas. aD'sano v obrazložitvi, A iti o ’ je krepila samostoj-l Ae taveVa‘a Murin sindikat, o Sc in n' Sledno prenašala br^ditn^teve članstva. Z iz-i^^hiliti ^'^m čutom je znala seSvijah c*avcem. V sindikatu 8s Asn >ko delo in med-^jATi|?Stovanie- Nič čudne-> °*jen 2atCIn ®e drugič zapo-tA’ ? Za Predsednico sin-Vetldar se je morala Sj -p111 tej funkciji žal od-K- sindikalna aktiv- nost je verjetno vplivala na njeno zdravstveno stanje, zaradi katerega je njena delovna sposobnost zmanjšana. »Ker približno dve leti v sindikatu ne delam več aktivno, je bilo to priznanje zame veliko presenečenje. Zadovoljstvo pa je, da sta bila ves tisti čas in trud, ki šeni ga namenila sindikalnemu delu, uspešno vlože- na. To pomeni, _______ da vse skupaj ni bilo zaman. Še posebej sem ponosna na to, da delavci, ki so tvorno sodelovali v mojem mandatu, uspešno nadaljujejo začeto pot. Njim se prav tako zahvaljujem, ker so mi brez kakršnihkoli zadržkov in ovir omogočili nemoteno sindikalno delovanje,« končuje dobitnica plakete Zveze svobodnih sindikatov Slove- val 94,6™ nije Erika Vogrinčič - Barbarič. M.JeršeB od 1990 do 1994. Prav na teh so precejšnje poškodbe cestišča, nekatere so celo takšne, da ogrožajo prometno varnost, še zlasti na odseku med Lenartom in Benediktom. Razlogi za tako velike poškodbe so po mnenju Direkcije R Slovenije za ceste naslednji: Vzrok za obsežne poškodbe na tem odseku je predvsem neustrezno projektiranje, ki ni predvidevalo tolikšnega porasta težkih tovornih vozil na tej cesti. Projekti so bili izdelani pred letom 1990 na osnovi tedanjih prometnih tokov v Erika Vogrinčič - Barbarič, prejemnica najvišjega sindikalnega priznanja. Foto: J. Z. Izbran zo akcijo od9 d0 15 ma.a2002 mešalec za beton 44 LlV, 120 litrov w w ima Ponudba velja za izdelke v zalogi. Obiščite prodajalne s tehničnimi in gradbenimi izdelki Potrošnik! (Svig) ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo nekdanji SFRJ, po osamosvojitvi pa so se prometni tokovi zelo spremenili. Drugi razlog za nastale poškodbe pa je nekakovosten plazovit teren, na katerem se kažejo vplivi maksimalnih prometnih obremenitev veliko močneje kot na kakovostnem terenu. Teren pač je, kakršen je, zato bi težko rekli, da je kateri »nekakovosten«. Nekakovostna so lahko le dela, ki niso prilagojena terenu, oziroma, kot sami priznavajo, projektiranje je bilo v preteklosti slabše, kakor da bi projektanti in gradbinci v preteklosti znali delati le lokalne ceste, po katerih vozijo zgolj osebni avtomobili! Kakšna je razlika v projektiranju in gradnji cest v zadnjih letih in med posameznimi sektorji prometnega ministrstva, se lahko sami prepričamo, ko se peljemo poobvozni cesti skozi Križevce (del obnove ceste do Radenec je financirala Direkcija RS za ceste, del pa DARS) in naprej do Maribora, kjer vidimo, kako so obnavljali ceste v devetdesetih letih (kakovost izvedenih del je različna od odseka do odseka, odvisno od tega, kdaj so ga obnavljali). Po izteku dveletnega garancijskega roka so stroški vzdrževanja breme Direkcije RS za ceste. Še letos naj bi bila na vrsti tudi sanacija odseka med Lenartom in Benediktom. Ta čas je menda v izdelavi projekt preplastitve na odseku št. 315 (od km 1000 do km 2310 in od km 3200 do km 4500) v skupni dolžini 2,6 kilometra. Za sanacijo je v letošnjem letu na voljo 68 milijonov tolarjev, v letu 2003 pa za ta odsek ni zagotovljenih sredstev. Ali bo cesta med Mariborom in M. Soboto v letu 2003 končno obnovljena tako, kot se zanjo spodobi? Bo odprt obnovljen in razširjen petanjski most, odpravljene vse poškodbe na cesti, ki je bila obnovljena v devetdesetih letih, in ali bo v celoti obnovljen tudi odsek med Petanjci in M. Soboto, ne vemo. Velika nevarnost je, da bo spet »zmanjkalo sredstev« tako kot že velikokrat prej, čeprav tovornega prometa s 5. mednarodnega prometnega koridorja še vedno »ni zmanjkalo«. Bernarda B. Peček ■ Potrošnik Oven: »Ker je bilo dolgoročnih kreditov premalo, so ljudje najemali kredite v Avstriji, tam zastavljali slovensko premoženje itd. Pri naših ban- ' TEMPIRANO kah pa ni bilo tega interesa. Zdaj stvari urejamo in mislim, da bodo slovenski državljani lahko doma ustrezno reševali stanovanjske težave.« Kamen nad glavo Marjan Pucko »Čeprav sta podjetje in vodilna struktura v Cestnem podjetju Murska Sobota postopoma povečevala lastniški delež (odkupili so delež pida Triglav in nekaterih občin), vendarle nista bila kapitalsko dovolj močna, da bi lahko sedaj posegla v nakupni posel, še posebej, ker jim visi nad glavo finančno težka terjatev Cestnega podjetja Maribor zaradi lastništva asfaltne baze v Lipovcih še iz časa sklepov delavskega sveta.« Okolje najnižje Geza Farkaš: »Najvišje je bila ocenjena pomoč naših uslužbencev strankam, najnižje pa prostor in okolje, stranke so vedno bolj ozaveščene ter pričakujejo vedno boljše in kakovostnej- zelo težko doseči z isti- še storitve, kar pa je mi kadri...« Rušan Bencik: »Ta čas ak- tivno dela- mo pri projektu nadaljnjega združeva- nja zdravilišč pa tudi pri dokapitalizaciji ... prej ali slej pa bo moralo priti tudi do gradnje novega hotela, vendar spada to med dolgoročne cilje. Čez noč pa se ne da v poslovnem svetu nič narediti.« Ona jih ima Nekje na območju Pomurja smo posneli tale jumbo plakat. Gre seveda za obcestno reklamo za Arcontova okna, ki pa jih (med r drugim) uspešno oglašujejo s seksi reklamo: Ona jih ima. Voznikom seveda zastane po- gled na »joških« lepotice in niti ne moti, da ima polovico obraza »odrezanega«. Pomembna so pač okna: obilne prsi; upajmo seveda, da niso silikonske ali izdatno podložene. Ker pa smo radovedneži, bi od Arconta (ali oglaševalske agencije) vendarle radi zvedeli, ali je na posnetku res pomurska lepoti-. ca in, za vraga, katera. Opazujte torej oprsja kopalk v naših kopališčih, pametno pa bi bilo pogledati tudi doma, saj nikjer ne piše, kaj šele, da se to v praksi ne bi potrdilo, da ne bi mogla biti na velikem plakatu dekle, žena... iz domače postelje. - Foto: Stevenpress 8 (IZ)BRANO 9. maj 2002 f Razmišljanje Vračanje vpreteklost Prebivalcem soboške Cankarjeve ulice ugodeno Država je dolžna plačat 3,5 milijona tolarjev! Odškodnina za duševne bolečine in materialno škodo Nedelja, Gospodov dan. Podobno kot Stvarnik, kije sedmi dni počival, naj bi tudi Človek vsaj v nedeljo ne delal. Tega pa ne gre jemati dobesedno (poležavanje itd.), ampak gre za sprostitev, recimo v naravi pri Copekovem mlinu v Mali Polani. ot kaže, bo stanovalcem soboške Cankarjeve ulice, ki se z državo že več let pravdajo za povzročene duševne bolečine in materialno škodo ob nenormalno poveča- nem tovornem prometu po tej mestni ulici, končno ugodeno. kopalo po soočenju utemeljitev zagovornikov ter izvedencev gradbene, prometne in drugih strok. Nedelja je, Gospodov dan, kopo nekajmesečnem intenzivnem umskem in fizičnem delu sedim na mlinskem kamnu pred potočnim mlinom v rojstni Mali Polani in se skušam sprostiti. Tudi tako, da ne bi na nič mislil. Pa ne gre in ne gre. Zdaj mi niso v glavi le sedanje angažiranosti, ampak se pred menoj odvija tudi »film«preteklosti. Spomnim se otroških let, ko smo se otroci, ki smo zrasli ob Črncu, kopali v kristalno čisti potočni vodi, lovili ribe s sakom, večkrat pa kar samo z roko... Spomnim se vožnje s koriti po gladini potoka in tudi po vodah, ki so se kar pogosto izlile iz struge. Še zdaj slišim starše, ki me kot otroka strašijo s povodnim možem, ki da me ujame, če ne bom previden pri veliki vodi... In Copekov mlin, pred katerim po dolgem času posedam? Saj je skoraj tak, kot je bil v mojih otroških letih, le da nima več slamnate kritine. No, tudi mlinarja Vragečovega Nacija ni več, pa po koruzni moki ne diši vsak dan, ampak le občasno, ko sedanji upravljalec dvigne zapornico in se zavrti mlinsko kolo. Voda pa je voda. Pb izdatnem deževju je je dovolj in zato šumeče teče čez zapornice kanala pred mlinom in tudi čez zapornice na potoku. V njem vidim tudi ribe, zamika me, da bi katero ujel... Godi mi posedanje na odsluženem mlinskem kamnu, ki je nekoč mlel koruzo, na- stala je moka in iz.nje smo tudi pri nas doma kuhali žgance, pekli koruzne vlevanke, pogače z makovim ali bučnim nadevom. Oškodovanca Janez Vlaj, ki živi v Ljubljani, in njegova sestra Marta Jeraj iz Velenja (oba imata hišo ob Cankarjevi ulici), sta namreč s svojim zagovornikom, odvetnikom Oskarjem Norčičem, uspela od države iztržiti odškodnino, ki znaša 3,5 milijona tolarjev. Pri tem je Okrajno sodišče iz Murske Sobote določilo, da mora Ministrstvo za promet in zveze oziroma Direkcija RS za ceste, ki jo je na glavni obravnavi zastopala državna pravobranilka Martina Bukovec, oškodovancema plačati nekaj več kot 1,5 milijona tolarjev z zamudnimi obrestmi od 1. januarja oz. 28. marca 2002. Poleg tega jima je država dolžna povrniti nastale pravdne stroške v skupnem zne- Prejeli smo sku okrog 2 milijona tolarjev s pripadajočimi obrestmi vred. Do take odločitve se je sodišče do- Že višje sodišče v Mariboru, ki je sicer dvomilo, da je onesnaženost zraka s plini in prašni- mi delci presegala 24-krat® 57-kratno kritično vrednost snaženosti zraka z ozonof menilo, da mora država pri no urediti prometne tokovi ta način bi se izognili rtasta; nedopustnih posledic za ok In ker so povzročitelji nenoi nih razmer znani, bi morali čimprej odpraviti, sicer je d' odškodninsko odgovorna čo duševnih bolečin zJ zmanjšane možnosti življe zdravem okolju je uteme tudi denarna odškodnina. Ta ugodna rešitev razso< korist prebivalcev Canka1 ulice v Murski Soboti bo > vsekakor velik vpliv na celotne zadeve, ki že neka) buri duhove. Navsezadnje s ko tudi preostalih 39 posameznikov, ki so vloz1 bo zoper državo, obeta W rešitev njihovih proble®0 vzročenih s škodo na stanc skih objektih. Milan? Zelo dobro se počutim, ker je mir; le šumenje vode, ki prihaja od zapornic, in ptičje petje slišim. Vem pa, da ne bo več dolgo tako, saj bodo prišli še drugi obiskovalci in utegne nastati celo gneča. No, da, morda ne ravno tako velika kot v mojih otroških letih, ko smo se kopali pred zapornicami in skakali »na glavo« z mlinskega kolesa in se včasih z njo dotaknili tal... Zdaj prihajajo domačini in izletniki. Nekateri, kot me opozarjajo »grafiti« na pročelju mlina, ne morejo, ne da bi pustili sledi. Nekoč so razbili borčevsko spominsko ploščo, zdaj pa je nameščena nova. Še opazujem vodo ter rastlinski in živalski svet v njej in ob njej. Pa ne samo ribe! Mimo mene je skočila tudi žabica. Štefan I Končno odprt mejni prehoi Želja ljudi z obeh strani meje se je po desetih letih čakanja končno uresnic Leta 1949, meseca avgusta, je madžarska vlada pod ruskim pritiskom, ker sta prišla Stalin in Tito v konflikt, zaprla mejni prehod Čepinci - Verica. Madžari so potegnili ob meji bodečo žico, preorali mejni pas, da bi se videlo, ali je šel kdo čez, in nastavili mine. Tako je nastala železna zavesa. Na naši strani ni bilo nič, vendar je tudi jugoslovanska vojska strogo nadzorovala mejo. Komandirji stražnice so si sami izmišljali zakone. Nekateri so bili dobri, nekateri pa brez srca. Postavljali so zapornice na cestah, kjer smo se vozili kmetje po svoje pridelke, nas ustavljali in nas ponoči večkrat niso hoteli pustiti do lastne hiše. Ljudje z ene in druge strani meje se nismo smeli med sabo pogovarjati, če smo se videli ob meji. Oktobra leta 1991 je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. Začelo seje novo življenje tudi za nas ob meji z Madžarsko. Decembra leta 1991 so za dva dni spet odprli mejni prehod Čepinci - Verica. Podobno seje dogajalo naslednja leta, razen lani in predlani, ker so na madžarski strani zahtevali od občine Verica ali Slovenske zveze plačilo stroškov v višini 100.000forintov za en dan. Tako je kazalo, da bo mejni prehod spet ves čas zaprt. Letos pa je končno prišel zgodovinski dan - 28. , predsednika Slovenije in Madžarske spet odprla ta mejni P in to za vse dni v letu, ker ima status mednarodnega Pr. osebni promet. Mislim, da imajo za to zasluge Čepin^11^ ričani oz. slovenska skupnost v Porabju, župan Občihe ter številni drugi posamezniki. Pri slovesni otvoritvi pa s° bej potrudili Herman Ostrič (za vse obiskovalce je skl* grač), Turistično društvo Čepinci (dekleta in žene s0 vo, ves dan stregle in vse pospravile), nastopajoči napr°s Hvala vsem! $ Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni, da naša držav no ni poskrbela za asfaltiranje cestnega odseka, ki vtfdlr ■ nemu prehodu, zato se v sušnem obdobju valijo oblaki P vse strani. Mar pričakujemo, da se bodo po takšni cesti W sti in drugi potniki? Znan je že primer, ko seje avstrijski s svojim avtom obrnil, češ da se po makadamski cesti ze zil. Kako dolgo bo še tako? Vendel Gašpar, Na Cvenu so sejali koruzo kot nek* o klasičnem kmečkem zajtrku s koruznimi žganci, zabeljenimi z ocvirki, so se podali udeleženci prireditve k več kot 300 let stari lipi v nov predel Cvena, kjer sta župan ljutomerske občine Jože Špindler in predsednik KS Cven Anton Heric slovesno predala namenu studenec, kakršnega so nekoč uporabljali na mnogih kmetijah, ko še ni bilo vodovodov. Koruzno seme za setev sta pri-pravili dve tekmovalni ekipi z ročnim luščenjem, storže pa so otroci uporabili za igro. Zemljo za setev so prav tako pripravili kot nekoč, setev pa so opravili s konjsko vprego. Da je bilo tudi veselo, je poskrbel Janko Žunič iz Tako so luščili koruzo pred davnimi leti in spet zdaj - na prireditvi na Cvenu. _ En+n- Ms+nia Tnnnliniak Ročna opravila pri setvi koruze - prikaz nekdanjega načina P1 Ljutomera s harmoniko. Podelili Prejela jo je - ' * dotnač^^iiji ■ ■ „ AVS« dvajset let živi v bila tokratna obisk«’ so tudi posebno nagrado za najbolj oddaljenega obiskovalca. ■■ 9. maj 2002 (IZ)BRANO g Reševanje komunalne problematike v občini Kuzma Prednost oskrbi s pitno vodo Mekt oskrbe z vodo v občini, ki se bo vključeval v celostni projekt !^°skrbe Goričkega, bo stal 700 milijonov tolarjev S so v občini Kuzma pred dvema letoma načrtovali gra-njo večnamenske zgradbe, so se odločili, da jo bodo dveh Drk*^.etaPno> saJ sredstev za dokončanje v enem ali Vložili * mogoče za8otov*tk Temeljni kamen so ^ostore*3 S^ovesnos^ °b prvem občinskem prazniku, lani so 0 ^do SFravd* Pod streho, trenutno pa naložba miruje in arjev2anada^eva^v dru8* polovici leta. 13 milijonov to-'anjsk;a kia^a^evanje gradnje bo zagotovil republiški stano-^otovT a ni rodila , s° se v občini Kuzma X’ da oskrbo z vodo na rešijo sami, ^i az* Pridobivanja grad-:\nUnientacde’ prihodnje začeli z gradnjo in najdražje projekte, zato so se v občini odpovedali nekaterim drugim investicijam. Tako ne bodo dali sredstev za ureditev prostorov za potrebe devetletke, bodo pa odprli ob občinskem prazniku prenovljene prostore oddelka vrtca, ki je doslej delal v slabih razmerah. V lanskem občinskem proračunu so za to namenili 6 milijonov tolarjev, dva Za posodobitev oddelka vrtca v Kuzmi nov tolarjev, 2 milijona tolarjev pa so , ki je deloval v neznosnih razmerah, so namenili iz lanskega proračuna 6 milijo-zagotovili iz sredstev amortizacije. Pogodb s porabniki sicer še niso podpisali, vendar so na osnovi ankete ugotovili, da se bo ■■■■■■i r,ekoui? prol3lemov oskrbe s pitno vodo se bo gradnja večnamenske 0 zavlekla in računajo, da jo bodo končali čez dve leti. milijona tolarjev pa so zagotovili iz sredstev amortizacije. Kljub gradnji vodovoda, ki je prednostna naloga, pa v občini ne bodo zanemarili tudi drugih naložb. S posodobitvijo cest so v glavnem končali, čaka jih le še nekaj krajših odsekov, med večje naložbe pa uvrščajo gradnjo kanalizacije, saj so v letošnjem proračunu že zagotovili del sredstev za izdelavo projektne dokumentacije. V prvi fazi bodo zgradili kanalizacijo s čistilno napravo v središču Kuzme, kjer je osnovna šola in kjer načrtujejo tudi gradnjo industrijskega obrata. Problem kanalizacije v drugih krajih bodo reševali z manjšimi čistilnimi napravami. Ludvik Kovač ■ Foto: Jure Zauneker ■ e potne liste na Cankovo ocenjena pomoč naših uslužbencev ra| rc?anx’ najnižje pa prostor in okolje,« je komenti-*tate ankete ° zadovoljstvu strank načelnik UE V le/a ?eza Farkaš- Anketo so na soboški UE konec a izvedli že drugič, in to decembra, ko je Ca *n Je ponavadi največ strank. Ugotavljajo, da 'n *etu dvignila zahtevnost strank, še posebno 'k Pru ^anskim letom. »Stranke so vedno bolj ozave-M^Paj^a^iejo vedno boljše in kakovostnejše stori-z *sto te^ko doseči z istimi kadri, v istih prosto-'Hj ^Vf^Prento. Skoraj nemogoče pa se je izogniti oain Pred okenci,« je povedal načelnik. Sprego-nekaterih ukrepih za zmanjšanje vrst v času, v enjati potne liste. Starim poteče veljavnost 5. S° °cen° 2a9°voljstvu S v tlidieVali deiansko oc Pričakovanja dejanskega J« bi| |e °d 3, pričako-\p r'tev nad Povprečna XX k’15’karievec Je bila 4,07. z»t0 V bda visoko XlcaSe na upravni ‘,0 glede na raz- mere vzdrževati tudi vnaprej. Sicer pa so postavili ljudje na prvo mesto pravočasno izvajanje storitev, koliko se zaposleni individualno zavzemajo za stranke, na tretje pa ustrezno hitrost reševanja problemov. Najnižjo bceno so dobili za urejenost prostorov in okolja. V pisarnah imajo opremo, ki je stara tudi več kot 40 let in jo je občinska uprava že odpisala. na 10 minut, in malo je tistih, ki so odgovorili, da so takoj prišli na vrsto. Zaradi izdelave novih potnih listov pa so se nekoliko povečale čakalne vrste, zato so pripravili nekaj novosti. Uradne ure so po novem poleg ponedeljka, srede in petka še ob četrtkih, in sicer zjutraj od 7.30 do 10.30 ter od 11. do 13-30. Poleg tega pa so že začeli z izdajo osebnih izkaznic in potnih listov tudi na krajevnem uradu v Cankovi, s 1. junijem pa še na krajevnih uradih v Puconcih, Beltincih in pri Gradu, do konca leta pa jih želijo izdajati na devetih informatiziranih uradih. Doslej so izdali na UE Murska Sobota 11.311 potnih listov, kar je približno tretjina. Zanimiv pa je podatek, da če je res potrebno, izdajo potni list v enem dnevu, torej v nekaj urah, s tem da mora stranka plačati še potne stroške. A. Nana Rituper Rodež ■ Anketa Dobro, boljše... življenje na občinski vodovod priključilo 80 odstotkov gospodinjstev, ki bodo za to prispevala okoli 300 tisoč tolarjev. V občini zagotavljajo, da zlorabe, kot so se zgodile pri gradnji telefonije, ne bodo mogoče, saj bo vodovod ostal v lasti lokalne skupnosti in bodo morala prispevek v ustrezni vrednosti plačati tudi tista gospodinjstva, ki se bodo na vodo- nda je boukše bilou« je verjetno ena od pogosteje uporabljenih faz, ko se jezimo na življenje, ko nam gre kaj narobe ali nismo zadovoljni s tem, kako živimo. Je že tako, da ljudje raje povemo kakšno slabo na račun sedanjosti kot bi na glas priznali: »Dobro nam je kot še nikoli.« Po pravici povedano, smo ljudje bolj redko zadovoljni s tem, kar imamo, in se raje ukvarjamo s tem, česar nimamo ali imajo naši sosedje. Kako dobro nam je bilo, se ponavadi zavedamo šele, ko je to »dobro« mimo. Pa saj nam sploh ni tako slabo in, roko na srce, lahko bi bilo še slabše - vsaj večini. Z Natašo sva se sprehodili med ljudmi in jih povprašali, kaj zanje pomeni dobro življenje. vod priključila pozneje. Iz vrtine zdaj poskusno načrpajo 4 litre vode v sekundi, naredili bodo potrebne analize, strokovnjaki pa zatrjujejo, da je vode dovolj. Zmogljivost vrtine je namreč 8 litrov vode v sekundi, za potrebe občine zadostujejo trije litri in pol, zato bi se iz te vrtine lahko oskrbovale še nekatere vasi v sosednjih občinah. Projekt oskrbe z vodo v občini Kuzma je narejen tako, da se vključuje v celosten projekt vo-dooskrbe na Goričkem. Ureditev oskrbe z vodo jih bo stala 700 milijonov tolarjev, ob deležu, ki ga bodo prispevali porabniki, pa bo treba poiskati še dodatne vire sredstev. Gradnja občinskega vodovoda gotovo sodi med najzahtevnejše Tanja Kocjan, Murska Sobota: Dobro življenje je, ko si življenje nekako urediš. To so tudi materialne stvari, na prvem mestu pa je gotovo družina, ki je tista celica, kamor se vedno vračaš. Ko prideš s stresi, problemi iz službe, lahko prav v družini najdeš svoj mir. Materialne dobrine pa so bile nekoč težje dosegljive, kot so sedaj. Menim pa, da je bilo včasih na splošno veliko boljše, kar se tiče medsebojnih odnosov. Na zahodu verjetno bolje živijo, am pak imajo večje obremenitve v službi, kot jih imamo pri nas. Ne oziram pa se veliko na to, kako bo v prihodnosti. Pomembno je, da imaš zaposlitev, primerno plačo in potem se bo dalo preživeti. Mnogim pa je danes zelo hudo. Valentina Ivetič, Murska Sobota: Čeprav sem mlada, je zame dobro življenje to, da sem zdrava, da se lepo imam, da čim prej končam šolo in dobim kakšno dobro službo. Na dobro življenje pa vplivajo predvsem duhovne stvari, čeprav brez materialnih ne gre. Mladi, kar jih poznam, dajo kar precej na materialne dobrine, čeprav je njihova največja želja, da čim prej končajo šolo in dobijo službo, potem pa bo že kako. Menim pa, da slabše živimo kot na zahodu. Na prihodnost gledam zelo optimistično in sem prepričana, da bo bolje. Rada tudi pravim, kakor si bomo naredili, tako bomo imeli. Vojči Celec, Murska Sobota: Dobro življenje? V današnjem času imamo res vsi preveč stresov. Za dobro življenje so pomembni predvsem duhovne vrednote in kakšne fizične aktivnosti. Sicer pa je bilo včasih boljše življenje, danes pa je vse zmate-rializirano. Nastala je prevelika razlika med ljudi, še posebno med tistimi, ki dobijo najmanj, in tistimi, ki imajo največ. Žal se Slovenija v materialnih zadevah preveč zgleduje po zahodni Evropi. Kar se tiče prihodnosti, • pa menim, da bo za nekatere še boljše, za druge še slabše, nastala bo še večja razlika med ljudmi. Jaz bom takrat že v pokoju in menim, da mi bo bolje. Suzana Ošlaj, Murska Sobota: Ko gre za dobro življenje, prav gotovo niso v ospredju materialne stvari, ampak temelji bolj na duhovni bazi. Dobro in kakovostno življenje vidim v družini, službi in osebnosti kot celoti. Ne bi pa kapitalizma primerjala z dobrim življenjem, menim, da se nam bo po starih časih socializma še močno kolcalo. Žal je prepad med revnejšimi in bogatejšimi vedno večji. Po naravi sem optimistična in tako gledam tudi na prihodnost. Prepričana sem, da je na življenje treba gledati pozitivno, tako glede svoje družine, prijateljev, sosedov in tudi na globalni ravni. Na soboški upravni enoti so imeli v lanskem letu le 1,6 odstotka nerešenih zadev, v kar so vključene tudi tiste zadeve, ki se rešujejo tudi dlje časa, med drugim tudi denacionalizacijske. Upajo pa, da bodo le-te vsaj na 1. stopnji rešene do konca letošnjega leta. Dobro pa so bili ocenjeni tudi uslužbenci upravne enote. Spregovoril je tudi o elektronskem poslovanju in dodal, da 33 odstotkov strank pridobiva informacije v sprejemni pisarni, 22 pri referentu, žal pa ljudje le v 1 odstotku uporabljajo publikacije, ki jih imajo v ta namen zložene na upravi, le 2 odstotka ljudi pa si informacije pridobiva na internetu. Prav slednje dejstvo bo treba izboljšati, saj se bodo samo na ta način vrste pri okencih zmanjšale. Na Upravni enoti pa so nezadovoljni z ugotovitvijo, ker se je povečal čas čakanja pred okenci Jože Mes, Bakovci: Dobro življenje je odvisno od tega, kako živiš, kako si sam narediš, kakšno prehrano imaš, tudi rekreacije, dela... Po moje bolj duhovno kot materialno... Včasih se je bolje živelo in se je lažje preživelo. Pri nas zelo slabo živijo tisti z najnižjimi plačami. Veliko bolje pa živijo tisti, ki so na višjih položajih. Menim, da na zahodu ne živijo dobro, ampak živijo veliko bolje od nas, saj je njihov standard neprimerno višji. Menim pa, da tudi v prihodnosti veliko boljšega življenja ne moremo pričakovati, če se bo na daljevalo to, kar je sedaj. Ampak ko bomo enkrat prišli v Evropo, pa se bo bolj uskladilo. Nana in Nataša! 10 INTERVJU 9. maj 2002 VEH Intervju z direktorjem Stanovanjskega sklada RS Edvardom Ovnom Vse vodi k cilju: kakovostnejša stanovanja po nižjih cenah! Skoraj tri leta so minila, odkar so s posebnim povabilom k sodelovanju v Stanovanjskem skladu Republike Slovenije prvič skušali zdramiti vse tiste, ki so dotlej samo sanjali o lastnem stanovanju, in opogumiti nejeverne Tomaže. Nova formula se imenuje Nacionalna stanovanjska varčevalna shema. "“'1 ravila igre so za vse partnerje v shemi (varčevalce, banke in Stanovanjski sklad RS) zelo strogo določena in skrbno vpisana v varčevalnih pogodbah. »Tedaj smo skupaj začeli zbirati in sestavljati zidake, ki bodo nosili streho novega doma,« poudarja direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Edvard Oven. V bankah so aprila zopet začeli sklepati varčevalne pogodbe za varčevanje v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Kako ste zadovoljni z najnovejšim odzivom? »Moram reči, da je odziv varčevalcev v skladu z našimi pričakovanji. Sklenjenih je skoraj 16.000 novih pogodb, tako da se bližamo številki 71.000. Se pravi, da je tolikšno število varčevalcev v okviru Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Povpraševanje je bilo veliko. Praktično smo 95 odstotkov varčevalnih pogodb razprodali v manj kot tednu dni.« Kakšne ugodnosti se obetajo varčevalcem po končanem varčevanju? »Nacionalna stanovanjska varčevalna shema je sestavljena iz varčevalnega dela za petletno oziroma desetletno obdobje in iz pravic, ki sledijo rednemu varčevanju, če je varčevalec izpolnil svoje obveznosti iz varčevalne pogodbe. Tako mu pripada najmanj dvakratnik posojila glede na privarčevano vsoto skupaj s premijami. Posamezne banke so v želji, da bi pridobile čimveč lotov (najnižji mesečni obroki), ponudile tudi več kot dvakratnik. Takemu varčevalcu seveda pripada tudi posojilo za dvakrat daljšo dobo, kot je bila varčevalna; se pravi na 10 oziroma 20 let. Vnaprej so znane tudi obrestne mere, in sicer znaša za lO-letno posojilo TOM + 2,45, za 20-letnp posojilo pa Tom + 3,80 odstotka. To je ugodnejše kot v kateri koli banki. Po koncu varčevanja bo lahko varčevalec prihranke skupaj z obrestmi in premijami dvignil te"r z njimi prosto razpolagal. Poleg tega bo imel leto dni časa, da izkoristi pravico do ugodnega dolgoročnega stanovanjskega posojila. Prepričan sem, da je Nacionalna stanovanjska varčevalna shema najbolj poštena, varna in zaupanja vredna priložnost, ki jo odlikuje redka vrednota: čisti računi.« Že za 60 milijard stanovanjskih posojil Koliko ste uspeli z zagotavljanjem ugodnih stanovanjskih posojil vplivati na povpraševanje na stanovanjskem trgu? »V minulih desetih letih smo odobrili za približno 60 milijard tolarjev ugodnih stanovanjskih posojil. Povpraševal-cev je bilo še za enkrat toliko, stanovanjsko posojilo pa smo obobrili okrog 35.000 ljudem. To pomeni, da je bilo povpraševanje po naših ugodnih posojilih dosti večje od naših možnosti, zato smo iskali neko obliko zagotavljanja ugodnih posojil, ki bi bila širše dostopna. Tako smo dolgo časa snovali stanovanjsko hranilnico, ki pa je zaradi nasprotovanja različnih finančnih struktur nismo uspeli ustanoviti. Smo pa uspeli sestaviti zelo dober nadomestek, to je Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo. S tem se je odprlo popolnoma novo področje delovanja stanovanjs- je z začetkom lanskega leta omogočil delovanje kot finančnemu in nepremičninskemu skladu.« Kako pa ocenjujete vlogo države pri zagotavljanju potrebnega denarja? »Država je pač v položaju, ko vsi od nje želijo denar. Potem je seveda odvisno, koliko so nekatere potrebe intenzivnejše in koliko so posamezniki spretnejši. Pri tem je uspel zagotoviti Stanovanjski sklad RS s svojo kapitalsko krepitvijo, dobrim poslovanjem in nekajletnimi dobrimi »injekcijami« države ustrezno kapitalsko moč, saj ima sedaj skoraj 60 milijard kapitala, kar mu daje realno možnost, da intenzivno poseže na področje gradnje stanovanj. Seveda pa zahtevajo posegi na področje stanovanjske gradnje še več sredstev. Pričakujem, da bo v prihodnjih dveh letih tudi država intenzivneje pomagala Stanovanjskemu skladu RS z dokapitalizacijo. Računam, da se bo stanovanjski sklad v naslednjih letih že tako kapitalsko oblikoval, da bi lahko z letnimi prilivi iz dodeljenih posojil in združenih sredstev zagotavljal svoje nemoteno delovanje.« Resni nameni za znižanje cen stanovanj Znano je, daje začel stanovanjski sklad sam kupovati stanovanja. Tu se kaže soinvestitorska vloga sklada v posameznih občinah. Kakšni so trenutni rezultati? »Ko vstopate na stanovanjski trg, lahko neki problem rešite delno ali celovito. In ker je Stanovanjski sklad RS državni sklad, mora seveda ponudbo na stanovanjskem trgu urejevati celovito. Zelo dobro sodelujemo z ekipo ministra Kopača, ki je nase prevzela veliko breme administrativnega urejanja zadev. Tako so dali v parlamentarno branje zakona o gradnjah objektov in urejanju prostora. Od tega pričakujemo lažje in krajše poti investitorja, kar je seveda povezano s stroški. Po drugi strani pa mora Stanovanjski sklad RS vplivati na povečanje števila zgrajenih stanovanj in njihovo kakovost ter zlasti znižati njihovo ceno. Moram reči, da kar solidno poznamo slovenski stanovanjski trg. Dosegli smo od 15 do 30 odstotkov nižje cene in zagotovljena stanovanja takoj ponudili na trgu. Z novim razpisom smo omogočili ugodnejše plačilne možnosti. Pri tem lahko kupec dobi do 90 odstotkov kredita Stanovanjskega sklada RS za nakup stanovanj, upoštevajoč pogoje Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Tako smo dobili več kot sto prijav za 61 stanovanj. To kaže, da je treba reagirati z ugodnejšimi plačilnimi možnostmi, s čimer se tudi poveča povpraševanje po tovrstnih stanovanjih.« Znanje podatek, da pri nas primanjkuje stanovanj, zlasti socialnih in Po zbranih podatkih naj bi v občini Šalovci zagotavljali po eno socialno in neprofitno stanovanje, v občini Ljutomer 11 neprofitnih in 4 socialna, v občini Črenšovci 5 neprofitnih in 3 socialna, v občini Dobrovnik 3 neprofitna, v občini Kuzma 2 neprofitni, v občini Križevci 10 neprofitnih, v občini Gornja Radgona 34 neprofitnih in 21 socialnih stanovanj ter v občini Moravske Toplice poslovno-stanovanjsko zgradbo v Prosenjakovcih in 3 neprofitna stanovanja. neprofitnih. Kakšne so trenutne razmere? »Anketa v občinah je pokazala, da v Sloveniji primanjkuje trenutno okrog 7.000 socialnih stanovanj in 12.000 neprofitnih stanovanj. Poleg tega nacionalni stanovanjski program opredeljuje letne potrebe, ki so 2.500 neprofitnih, 2.000 socialnih, 500 profitnih in okrog 5.000 stanovanj v individualni lasti. To je skupno približno 10.000 stanovanj letno. Vemo, da ljudje letno zgradijo do 5.000 hiš in okrog 1.000 stanovanj, kar pomeni, da jih primanjkuje, zato je dejavnost Stanovanjskega sklada RS usmerjena v hitrejšo gradnjo večjega števila socialnih in neprofitnih stanovanj. Pri tem smo prijetno presenečeni nad profesionalnostjo in znanjem županov ter njihovo voljo, da sodelujejo pri konkretnih projektih, zato ne dvomim, da bomo uspešno uresničili projekt gradnje 800 stanovanj po vsej Sloveniji skupno z občinami. Res pa je, da nam gre letos na roko volilno leto in so župani še posebej zainteresirani. Z vložkom stano- kakih večjih pretresov. Če bo s** slabši, bodo ljudje bolj prenavljali5* vanja in izboljševali le-ta, ma*1!^ bodo odločali za nakup novih5* vanj. Po drugi strani pa imamo a® šo politiko gradnje stanovanji*1® ponujali stanovanja po nižjih c£n . bodo na trgu na voljo taka sta*10 ne bo seveda panike za vsa prC° Ne pravim, da ne bodo na po^ lokacijah tudi višje cene stanovanj. jali pa bomo pri standardu povP kakovosti.« Ob neki priložnosti ste nepremičninske agencije ne obetati dobička? »Jaz sem trdno prepričan,05 2004 stanovanjska gradnja inte^( ša in bo večje število stanovanj večja ponudba kakovostnejši vanj po nižjih cenah, ki bo ne ’ novanjsko sidro, ki bo v bisn^ čevalo neki strašen vzgon cel1^ mičninarji zdaj razmišljajo0 . država še nikoli ni izpeljala ka^J zadev. Mi smo natančni, sajs® jj let urejali področje povpraševanj daj prihajamo s ponudbo na S« kem trgu. Najpomembnejše® imamo v ta namen denar, tot& katerim lahko investiramo in^jf vplivamo na kakovost gra**® ceno. Jasno pa je, da bodo s S*L kim skladom RS lahko sodel0’'^ rektni inženirji in strokovnja^ dosledno spoštovali predp*5 dročju gradbeništva in drugje' Načrti stanovanjsega veliki. Želijo namreč p°\ 50 slovenskih občin vati pri gradnji stan°^ potegne za sabo določi ministracijo, saj bo zirati vse projekte z niško obdelavo. Nadz°j ter, toda za opravljen0 plačilo v dogovorjen0^/ vanjskega sklada pa je omogočeno, da bodo stanovanjski načrti uresničeni prej, kot so si zamislili. Moram poudariti, da zelo dobro sodelujemo z vsemi občinami.« Kakšna pa je povprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine? »Te primerjave so v tem trenutku težke. Izhajali smo iz cene gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del, ki znaša 140.000 tolarjev za kvadratni meter, rekonstrukcije pa 80 odstotkov te cene. To je izhodišče za enotni znesek po vsej Sloveniji. Naš namen je, da dosežemo čim nižjo ceno kvadratnega metra stanovanjske površine, kar vpliva tudi na nižjo najemnino, kar je za ljudi ugodneje. Tam, kjer je prišlo do nakupov, smo cene omejili. Postavili smo najvišjo ceno, in sicer 190.000 tolarjev za kvadratni meter, drugo pa je odvisno od lokalnih razmer. Če primerjamo tržne cene, so daleč najdražja stanovanja v Ljubljani. Toda tam, kjer bo sodeloval stanovanjski sklad, bo cena največ 1.300 evrov za kvadratni meter. To pomeni, da smo trdno odločeni precej znižati ceno stanovanj. Opažamo, da se že oblikujejo investicijski načrti za gradnjo stanovanj po teh cenah« Ali so upravičene bojazni nekaterih, da bodo cene stanovanj leta 2004 dobesedno poletele v nebo? »Mi gremo trdno po svoji poti. Zaenkrat nam stvari zelo dobro kažejo, zato sem prepričan, da leta 2004 ne bo Ko seje začela leta 19^? jf/l cija stanovanj, je kazal°’^ ,ii> stanovanjsko pravljic0, loodnje? J »Stanovanja so bila treba zanje odšteti nekaj Razmišljalo se je, da so s problemi. Vendar se je da to le ni tako lepo in je vprašanje veliko zapletene^'J če ljudem zagotovimo ug(,“. ampak jim moramo na dfU gotavljati tudi ugodne dolgoročnih kreditov P^1’1^ Z najemali kredite v Avstrijk ffi| li slovensko premoženje i' bankah pa ni bilo tega stvari urejamo in mislih’ venski državljani lahko [)( reševali stanovanjske te2^® bistvu potrebujejo to, d2 čistega vina. To pontenn tančno vedeli, kakšni s0^jo^ tavljamo, da se že pripta”'. novani generacijski nakup* ppj mlajši ljudje. Res si je zaupanje ljudi, zato smo za ljudi privlačno varče^^n zdaj, ko imamo fiksne ugodna posojila. Z ekonomije pa je dobro, li sprotno porabo. ZdrU^M finančno, bančno in nje v pozitiven naboj & panje ljudi. Delamo skušamo ugoditi čim v£ A foto: »»lili 9. maj 2002 KULTURA 11 Joolz in mladi pomurski ustvarjalci Predstavitev zbornika Stolpnica na brazdah kfi večeru sodobne literature so lahko uživali obiskovalci lendavske sinagoge ob literarnem večeru s sodobno an-“ gleško književnico Joolz in predstavitvijo zbornika Stolp-* na brazdah, ki je izšel pri Edicijah revije Separatio v sodelo-v^)u s Slavističnim društvom Prekmurja in Prlekije. V zbor- ---------& Srečanje s sodobno angleško "fevnico Joolz je prav gotovo Vel^o pomenilo dijakom Dvolične srednje šole iz Lendave, isose navdušili nad njenimi in njena besedila prevedli iz peškega v slovenski in madžar-s 'jezik ter prevode izdali kot ilogo k šolskemu glasilu Utri-,ek in v zborniku Stolpnica na '^dah. Joolz, ki se je rodila leta ,'^vColchestru kot Julie Den-^'Piše, nastopa, ilustrira in se umetniških festivalov Evropi. Zanimajo jo karak-in motivi navadnih ljudi v ^rentnih situacijah, hkrati pa oj! ia Pripoved znotraj poezije, ^..rinke iz svojih del v anglešči-le Ra prireditvi predstavila sa-ik. Merji zaigrali komedijo )l1eta Partljiča Štajerc v Ljubljani so 013 .^avn'ci ima igralstvo na amaterskem odru dolgoletno tradi-IKo n tUdi letos naštudirali igro in se z njo predstavili domačemu občin-'i° To S° 90st0vali tudi na drugih amaterskih odrih. Tokrat so zaigrali k''ki j6 nsta Partljiča Štajerc v Ljubljani. V igri, ki jo je režiral Boris Ko-A 'I tudi sceno in igral, so nastopili: Miran Šijanec, Slava Tr-it. “ciDaij Melita Muhič, Slava in Monika Košar, Suzana Šijanec, An-3 Sirile 1 _rHa Kocuvan, Franci Čuš, Slavko Štuhec, Branko Gerlica, Maja Kur-jAlko Ger|^^‘ scensko glasbo je poskrbel Boris Odreitz, za luč in ton Č 'IhlsU08, Premierno predstavo si je ogledal tudi avtor Tone Partljič, ki ansamblu in režiserju zahvalil, da so se odločili za igranje Q|Je. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger Gornja ^ona uspešen v Zagorju IS P^kih in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi ?2ali tudi mladi pevke in pevci Otroškega pevskega zbora OŠ kpvs 9a vodi zborovodkinja Betka Škrlec. Mladi pevci in pevke (Ar? Rržg^ ^tktipaj jih je v zboru 38, so zasedli med 44 udeleženimi k 'n 2amejstva v svoji starostni kategoriji odlično 3. mesto. ’ se ’D' 'ma do|g° tradicijo, le da se pevke in pevci menjavajo, saj Vski b^Vija^ v mladinski zbor, uspešno pa je nastopil na številnih ^Rni m rati pa dobro sodelu)e tudi z vrstniki iz zbora v sosednji V Na let°šnji reviji v Zagorju so mladi pevci z OŠ Gornja Ra-M0 ■ enkQlTI zborovodkinje Betke Šrklec in ob klavirski spremljavi VV^nc). | ki ne da želenega učinka. Posledice so še 0 hujše, če gre za nepravilno rabo ali izbiro herbicida ali , ta Pravilno izbran, pa velikokrat naredimo napako v aPhkaCiji. Priporočenih herbicidov, ki jih lahko uporabljamo za zati-no d vrst v travni ruši, je zelo malo, zato je nuj- D ’ a se Pred nakupom posvetujete s strokovnjakom za to so n C' Pri bestrokovni rabi največkrat poškodujemo go-arsko pomembne vrste trav in detelj, v skrajnem pri-ru pa določene vrste lahko tudi propadejo. Zdin’a in hranljivih snovi je predvsem odvisen °tanične sestave travne ruše. Po ocenah priznanih stro-stj^ak°v nai bi bilo v travni ruši zastopanih do 30 od-j ov detelj, 65 odstotkov trav in do 5 odstotkov zeli. Tak-, tanični sestav je mogoče ohraniti tudi brez uporabe ^ičnih sredstev. Pravilno izbrana tehnologija pridelovanja H °Vostne voluminozne krme je osnova za ohranjanje posa-Zn'h vrst v botanični sestavi. Dejstvo je, da si v sodobnem j. u in konkurenčnem boju za obstanek ne moremo pred-i. *Jati pridelave kakovostne voluminoznt krme brez inten-I Ine rabe. V konkurenčnem boju za obstoj se tiste vrste, ki ^sPremembe godijo, številčno okrepijo, nasprotno pa dt Oslabijo. Naravne spremembe nastajajo počasneje, me-hitre- ° P°tekai° spremembe pod vplivom človeka in živali Na obisku pri čebelarju Na Goričkem dobre možnosti za čebeljo pašo Herman Kisilak že osmo leto predseduje Čebelarskemu društvu Rogašovci, ki je pred štirimi leti praznovalo pol stoletja delovanja h Hajv vidimo, da imata med antropogenimi dejavniki Jten’Cp VP'iv na botanično sestavo travne ruše gnojenje in s^l 'Zka k°šnja. Največ škode naredimo s trošenjem organ-8n°jil živalskega izvora. V praksi največ trosimo gno-^lii° le sicdr odlično gnojilo, saj vsebuje veliko dušika in pje ter nek°liko manj fosforja. Trošenje le-te v suhem, to-Vrste Vrernenu precej poškoduje gospodarsko pomembne in v skrajnem primeru celo propadejo. Na ? pestih se razbohotijo manj vredne trave in zeli, ki ej° Pridelek zelinja in hranilno vrednost krme. Če ttQSjtj rabljamo pri gnojenju travinja gnojevko, jo moramo Vla$nem vremenu, in sicer 10 dni po košnji oziroma °Vn* °zelenitvi ruše. Veliko škode v botanični sestavi tudi z nepravilnim razmerjem med posa- Pri hranili- ko d° 5’kratni rabi gnojimo travinje na leto z 200 do lilija A'$ika, s 100 do 120 kg fosforja in z 200 do 250 kg Pospe/ ^anio pri gnojenju nekemu hranilu večji poudarek, razvoj tistih vrst v botanični sestavi, ki jim sPešujt!Se 8n°jenje godi. Na primer gnojenje z dušikom po-^telj v [aZVol trav> gnojenje s fosforjem in kalijem pa razvoj otanični sestavi. to nesorazmerje med hranili zelo veliko, lahko na-^agon’ kemične spremembe oziroma tako imenovani ' k° neko hranilo zavira sprejem drugega hranila k sl । v koreninski sistem. Posledica primanjkljajev hra-^je p.. ,Sa fotosinteza v zelenih delih rastline ter zmanj-i e ka zelinja in hranljivih snovi na enoto površine. V^ke košnje pomem-^ir°niaVa’0 na razraščanje kav p°novno regenera-ruše. Najprimer-b7 etn.'? košn’c 'e med 5 pU/ . e je nižja, lahko J^Vsg^^o razrastišče. Mneit- 8osPodarsko po-dah^) e Vfste trav in de- MsM6*01' Propadejo, h Sestav ^onabo botanič-dPie vPHvajo tudi na-iki’in sicer 2a’ hi Mir ^' "enrejen vod-bi l,itZlrn ter poplave ltM t ’ko naštevali. Če Ih’ kteM1”6 težave, je ^aPje Osnovno odvo-našopirjenih ra-in uspevajo hi-^ls^e vrste trav, Popravek Srebrna medalja tudi za lendavskega pridelovalca vin br 'Jurska Sobota KAPUN, nJ" *Pk inž. agr. ■ V prejšnji številki Vestnika smo pisali v članku Slovenski prvak sorte iz Radgonskih goric o nagradah pomurskih pridelovalcev vina na mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev v Ljubljani. Poleg že omenjenih nagrajencev zaradi pomanjkljivo pridobljenih informacij nismo omenili še enega pomurskega nagrajenca. Srebrno nagrado za vino renski rizling pozna trgatev, letnik 2000, je dobil tudi Štefan Rožman iz Lendave. Za napako se opravičujemo. ebelarsko društvo Rogašovci, ki je pred štirimi leti praznovalo pol stoletja delovanja, se uvršča med najuspešnejša tovrstna društva v regiji in se lahko pohvali, da se število članov v vseh teh letih ni bistveno spreminjalo. V številnih čebelarskih društvih se srečujejo s problemom zmanjševanja števila članov, v rogašovskem društvu pa se to število ves čas giblje okoli številke 30, v zadnjem času pa je spodbuden predvsem podatek, da prevladujejo čebelarji z večjim številom čebeljih družin in da je vedno manj ljubiteljskih čebelarjev. Zasluge za to je gotovo pripisati tudi skrbi za podmladek, saj na tamkajšnji osnovni šoli že več kot 30 let deluje čebelarski krožek, mladi člani tega krožka pa se pozneje vključijo v čebelarsko društvo. Zanimiv je tudi podatek, da skorajda vsi člani čebelarijo na enem mestu, saj imajo v svojih vrstah le enega, ki čebele prevaža. Goričko je bogato s čebeljo pašo, zato ni potrebe, da bi čebele vozili na pašo drugam, pravi Herman Kisilak, ki že osmo leto uspešno predseduje rogašovskim čebelarjem. Tam, kjer ljudje opuščajo intenzivno kmetovanje, se povečujejo možnosti za čebelarjenje, saj na neobdelanih kmetijskih površinah cvetijo me-dovite rastline, čebele pa tu najdejo pašo od zgodnje pomladi pa vse do jeseni. V normalnih letih, ko ni pozebe, ponuja čebelam najbogatejšo pašo akacija, tudi kostanja ne manjka in še na lipi naberejo nekaj medu, cvetlični med pa čebele nabirajo tako rekoč vse leto. Tudi oljne repice, ki pomembno vpliva na spomladanski razvoj čebeljih družin, je v za dnjem času vedno več, ne gre pa seveda zanemariti še paše, ki jo čebelam ponuja cvetoče sadno drevje. Herman se je s čebelami srečal že v zgodnji mladosti, ko je opazoval dedka pri opravilu okoli panjev, željo, da postane čebelar, pa je dobil, ko je delal kot vajenec pri krojaškem mojstru, ki je bil prav tako čebelar. Čebelariti je začel z nakladnimi panji, bolj ljubiteljsko, saj pravega časa za delo s čebelami ni bilo. Bil je zaposlen v tujini, zato je za njegove čebele skrbel oče, večja dela pri njih pa je opravil, ko se je vračal domov. Herman je danes čebelar z dušo in srcem, čebelnjak, ki ga je postavil nedaleč od doma, pa mu rabi tudi kot počitniška hišica, kjer preživi veliko prijetnih uric v družbi svojih prijateljic čebel. Tudi funkcijo predsednika čebelarskega društva opravlja z veseljem in sam pravi, da ima od vseh funkcij, ki jih je doslej opravljal ali jih še opravlja, to najrajši. Čebelarska zveza Slovenije, ki bo prihodnje leto gostitelj svetovnega čebelarskega kongresa Api- 0b svojem čebelnjaku, ki ga je uredil v prijetno počitniško hišico, Herman preživi veliko prijetnih uric. Fotografija: Jure Zauneker mondio 2003, je njegovo čebelarstvo izbrala tudi za obiske tujih delegatov kongresa. V njegovem čebelnjaku je od 45 do 50 naseljenih A-Ž panjev, ima pa še nekaj nakladnih panjev. Z njimi je začel, zato se je od njih težko ločiti, čeprav je z dvojnimi panji težko čebelariti. Posebnih problemov čebelarji na tem območju ne čutijo, je pa dejstvo, da čebelarstvo še ni dobilo mesta, ki bi mu moralo pripadati v našem kmetijstvu. V Evropski uniji je status čebelarjev ustrezno urejen in treba ga bo urediti tudi pri nas. Čebelarji sicer imajo zagotovljeno brezplačno veterinarsko pomoč in svetovanje, lani jim je država zagotovila tudi regres pri nakupu sladkorja za krmljenje, vendar letos tega regresa ni, namesto njega pa bodo čebelarji deležni direktnih plačil po panju. Znesek sicer ni visok, je pa država pokazala vsaj dobro voljo in s tem dokazala, da čebelarjev ni pozabila. V rogašovskem Obisk pri vas z razlogom Dobrote s Skuhalove domačije Elica peče tudi kruh a nedavni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je dobila Eli-ca Skuhala iz Ključarovec za razstavljeni (in pokušani) namaz iz masla in dodatkov znak kakovosti, kar je najvišje odličje te priznane vsakoletne razstave. »S tem izdelkom sem sodelovala že tretjič in vsakokrat dobila zlato priznanje, zato so mi letos podelili še znak kakovosti. Moram priznati, da sem vesela tega dosežka, zato sem znak seveda obesila na vidno mesto v naši kuhinji,« je povedala Elica. Ker ob našem obisku ni imela odlikovanega namaza za pokušino (dobre stvari pač hitro poidejo), je vsaj povedala recept, ki pa je na videz enostaven. Potrebujemo: dve čajni masli (puter po prleško), dve mali kisli smetani, tri trdo kuhana jajca, hren iz tube, sol, poper... Vse to »zmiksa-mo« in nagrajeni namaz je pripra čebelarskem društvu pa se radi pohvalijo, da so med redkimi v Sloveniji, ki jim je ministrstvo za kmetijstvo z odločbo priznalo, da so društvo, ki deluje v javnem interesu. Za čebelarje pa različno skrbijo tudi lokalne skupnosti, v rogašovski občini so v zadnjih letih dobivali tisoč tolarjev po panju. Pri ljudeh se izboljšuje tudi ekološka zavest, ne škropijo več vsevprek in tako ne zastrupljajo čebel. Sicer pa Herman pravi, da so na tem območju, kjer ni velike in intenzivne kmetijske pridelave, idealne možnosti za sonaravno čebelarjenje in to bi bilo treba še bolj izkoristiti. Sam prideluje ekološko neoporečen med, ima certifikat za ekočebelarstvo, ves med pa proda na domu pod blagovno znamko slovenski med. Tudi satnice izdeluje iz domačega voska, brez dodatka parafina, po njegovem medu in po izdelkih iz čebeljih pridelkov pa je vedno večje povpraševanje. Ludvik Kovač ■ vljen za - namaz, recimo za na kruh. Kruh. To osnovno živilo občasno Elica speče kar v domači krušni peči. Pa ne le navaden rženi, ampak včasih tudi sadni kruh. Peče tudi ajdove krapce, kvasenice, rogljičke... »Nekoč, ko sem bila mlajša, sem pekla tudi torte, breskvice in drugo pecivo. Sem članica Aktiva kmečkih žena Križevci - Veržej. Članice smo svojčas dobrote s kmetij razstavljale na razstavah v Križevcih, Banovcih, Radencih, Lendavi... Zdaj pa sodelujem že nekaj let na razstavi v minoritskem samosta nu na Ptuju. Ugotavljam pa, da smo na tej razstavi kmetice iz severovzhodne Slovenije slabo zastopane. Prav bi torej bilo, da bi sodelovalo z dobrotami s kmetij čimveč razstavljalcev iz naše pokrajine,« je menila Elica Skuhala Ne le pekovske dobrote, ampak tudi rože so velika Eličina ljubezen. Rada ima in neguje tako Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah Trgovina Zrnovit Lipovci Fungicidi: Pakiranje: MFC v SIT: antracol bt 1 kg 1.495,40 antracol combi 1 kg 3.553,20 archer top 400 ec 1 i 7.218,30 cuprablati z 1 kg 701,60 delan sc 750 0,11 1.494,00 dithane m-45 dg 1 kg 1.330,10 duett 11 5.423,80 impact 11 5.007,80 mikal 1 kg 3.502,90 opus team 11 6.569,80 pepelin 1/1 404,80 ridomil gold 1 kg 3.521,00 rubigan 0,1 I 1.217,50 sisthane 12e 0,1 I 1.012,50 topas 100 ec 15 g 335,50 Insekticidi: mimic 0,2 I 2.234,00 karate 2,5 wg 1/1 6.029,60 zolone liq. 1 1,1251 664,80 actara 40 g 1.421,00 actellic 0,1 I 1.071,00 bulldock ec 25 0,2 I 1.455,60 fastad 0 % sc 0,25 I 2.355,60 mesurol fs 500 0,2 I 2.935,90 hostaquick 50 ec 0,1 I 1.603,80 volaton ec 1 I 3.847,40 volaton g-5 1 kg 631,60 volaton g-5 30/1 594,40/kg Herbicidi: beetup extra 11 5.024,60 betanal progress of 11 8.335,00 betanal tandem new 1 I 8.761,00 boom efekt 1 I 2.109,30 cambio 1/1 1.656,30 citowett, močilo 11 404,00 deherban a 11 984,80 devrinol 45 fl 11 5.078,70 dual gold 11 4.503,00 goitix 1 kg 5.825,10 herbocid 1 1 903,00 motivell 11 12.053,70 primextra gold 720 sc 1 1 2.924,20 primextra tz 50 fw 11 2.101,10 pyramin turbo 1 I 4.532,50 sencor 1 kg 12.964,10 stomp 330 e 11 1.848,10 Regulatorji rasti: cycocel 460 1 i 1.631,50 moddus 11.346,00 Foliarna gnojila: asef 11 834,00 top bor 1 kg 610,70 flamenco 11 5.836,80 eminent 11 •6.304,60 Elica Skuhala je upravičeno ponosna na odličje znak kakovosti. - Foto: Š. S. lončnice kot trajnice. Cvetlice ne krasijo le oken, ampak tudi vso okolico sicer lepo urejene kmečke domačije, kjer živita z možem Jakobom; otroci pa so si ustvarili družine in nove domove v neposredni bližini v isti ulici. Skuhalo-va sta ponosna tudi na svojih devet vnukov! Š. S.l 14 IZ NAŠIH KRAJEV 9. maj 2002 VKK Kurilnica domače hiše na Šlebingerjevem bregu v Gornji Radgoni je prostor, v katerem ustvarja upokojeni poštni delavec Franci Just starejši. Izpod prstov nastajajo izvirni miniaturni leseni izdelki: klopotci, samokolnice, studenci, stiskalnice, kočije ... Vse ima lepo razstavljene in so paša za oči. Zanimivo (lahko tudi zgled za druge), da je »žilico« za ta svoj konjiček odkril šele po upokojitvi. - Foto: F. Bratkovič Na kratko Na kratko Lutverci PGD Lutverci deluje od 1938. leta. Lani so dokončno obnovili notranjost doma, v letošnjem letu pa bodo obnovili pročelje in stolp, kar bo stalo 1,2 milijona tolarjev, veliko pa bo tudi prostovoljnega dela Lutverčanov in Pli-tvičanov. V društvu je sicer 113 članov, kar je glede na število prebivalcev (460 ljudi) seveda veliko. Leta 2008 bo praznovalo PGD Lutverci sedemdesetletnico in dotlej bi radi kupili novo kombinirano vozilo. Če jim bo to uspelo, bo slavje toliko večje. (F. KI.) Zanimiva in koristna dejavnost DMFA M. Sobota Uporabna in zabavna matematika V prvomajskih počitnicah je Društvo matematikov, fizikov in astronomov Muf ska Sobota organiziralo delavnico na temo Uporabna in zabavna materna^ Bakovci Kinološko društvo Bakovci so ustanovili 1988. leta z namenom šolanja psov različnih pasem. Člani društva so uredili prostor za urjenje v neposredni bližini nogometnega igrišča. Šola za pse, starejše od petih mesecev, traja okoli 40 ur. Prirejajo pa tudi nadaljevalne tečaje oziroma šolanja. Vrhunec je tedaj, ko so psi pripravljeni za tekmovalne agility, kjer pes preskakuje ovire brez prisile in povodca. V prihodnje bodo organizirali tudi šolo psov za ruše-vinarje. (J. Ž.) HIŠNI POMOČNIKI V A C*4 AK'4 AIO gorenje Whirlpool Homa AppSancas Sl Electrolux Cororta AEG Novo ime kraja? Preden so začeli z rekonstrukcijo skozi vas, je pisalo, da se tu začnejo lljaše-vci. Na novi tabli, ki so jo postavili cestarji (?), pa se je naenkrat pojavil napis z novim poimenovanjem. Domačini se že lep čas učijo, kako se to prebere, a jim ne gre in ne gre z jezika - l-i-i-jaševci? Še bolj jih skrbi, ali morajo morebiti zaradi te table zamenjati tudi osebne dokumente. J. G. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 10 % popust velja za blagovne znamke Gorenje, Whirpool, Electrolux, Zanussi, AEG in Gorana od 6. do 18. maja 2002. Ne velja pa za izdelke iz letaka Merkurjeve vroče cene. Delavnice so se udeležili učenci srednjih in osnovnih šol. Obravnavali so teme s področja matematike, in sicer: matematične igre, logika, števila in zgodovina matematike. Poleg predsednika društva prof. Bojana Lukača, ki je bil vodja tega projekta, so vodili delavnico še učitelji matematike Gy6ngyike Kranjec, Lea Šte-vanec in Andrej Činč. »Delavnica je v celoti uspela, saj smo uresničili vse cilje, ki smo si jih zadali s tem projektom,« je dejal Lukač. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Murska Sobota namerava pred koncem šolskega leta organizirati tudi brezplačne inštrukcije iz matematike za dijake, ki bi tovrstno pomoč potre- Matematika je lahko tudi zabavna. (Foto: B. L.) bovali. V poletnih počitnicah pa bodo na vrsti različne delavnice na temo matematike, razmišljajo pa tudi o poletnih taborih. Sicer je pa Društvo matematikov, fizikov in astronomov Murska Sobota prostovoljno združenje državljanov Republike Slovenije, ki se ukvarjajo z matematiko, fiziko, astronomijo in sorodhimi vedami, njihov namen pa je prispevati k napredku matematičnih, fizikalnih in astronomskih znanosti - s podpiranjem vseh oblik raziskovanja s področja matematičnih, fizikalnih in astronomskih ved, prizadevanjem k dvigu kvalitete pouka matematike, fizike, astro nomije in sorodnih ved, ranjem seminarjev in Prc“ strokovnih in pedagoški*1^ mih pouka, sodelovanje1” srednješolskih in učiteljev ter organiziral davanj, tekmovanj, P°'e in raziskovalnih dni. f a Na kratko Kuzma j V letošnjem šolske je odzval na akcijo nega društva Slovenije strstva za šolstvo in ranju podatkov glede fš sti posameznih vrst di narodoslovni kroz a ma, ki ga vodi Metka p njem so si zadali nalog1’ omelovke na območj^j/ Pri popisu so prišli do podatkov. Zasledili tega drevesnega zajed' omelo, navadno borovo omelo. Najb° I .^ili je bela omela, ki so j° 625 jablanah in Slivja liko manjšem številu* la tudi na lipah, brez in borih. (J. Ko.) .J SANJE VSAKEGA MOJSTRA Celovita ponudba gradbenega materij LES in LESNI IZDELKI Sekundarna strešna kritina, DU POINT, Tyvek VCL Širina 1,5 aiHBBg CEMENT in APNO Notranja zidna barva, JUB Jupol, vsebina 15 L. * 2 3.390 sit IZOLACIJA • OPEKA in STREŠNA Termoizolacijska . ' 5 tasadna obloga. f TIM. Demi Plus (j.899 sit/m Tegola CANADESE, Standard Temno rjave barve. Lepilo za ploščice, CINKARNA 1.599 sit/m2) kMM-----------''Lepilo za gradbeništvo. KEMA Vsebina 25, kg/" fasadne TlM^S . nebeli 1 Zidarski cement SALONIT, Maltit V vreči, 40 kg. 1.299 sit O kg 699 sit gradbena V 19 centrih po Sloveniji Možnost plačila na 6 obrokov 919 sit MERICI Ustvarjam« J •_____Ponudba velja od 30. 4. do 1. 6. oz. do oC*P'^ IHIRIH 9- maj 2002 _______lz NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko puconci moti?0"0' obiskuie 46 Ro-10 odstotL3^11’’kar ,e PribIižno r°- ^hrazm6,1‘Dolina živijo v slami v Z^1’ medtem ko se Ro- io a tno T^je-sajima-; tno kulturno društvo. bodo Rom10kalni Sam°U’ lokalnih na Prihodnjih hoverietn bClnski vet’ kar na reševo ° pO2itivno vplivalo ‘ikeTe^"Vrhove problema- ^kova u^snjčij,^P.GD Trdkova se ie žav° in vj? 8°letna želia-Mden r ‘m odrekaniem so kilFiat ‘ Za gasilski avtomo-^obitvi^0' K tCl Pomembni °b^ina k, S° na*več prispevali ^ilnidi Zma’ 0GZ Kuzma in M). ®a r° Va^ckZa vse krajane ^kaiti?^ posebno slovesen Pre^ akrat bodo opravili n°Z1 a 2 bla8°slovitvijo. ^kbolit?dn° gasilsko vozilo Ulja in fa ” P^arno varnost v %n Udlv celotni občini, ^ravli Prireditev Pospešeno ,al°- (J. Ko.) Kik ^anh ^ruzina Lendava je bi-Ka ^^S^kegaribiške-°b bukovniškem h|\ z ,e 0Val° je 27 ribičev, z kd°grama rib pa je 'Bu r° Matjašec iz RD Gor-\yai °a' 1 ako on kot drugi šiliti 'pa so ulovljene ribe ^ajvvodo■ Do konca ^/Pomurskih ribičev bo-n tekmovanji. (F. Bo.) Sk Ni jn Jakega leta so gasilci U%0 d^ra)'evali sv°j dom. ie obrodilo sad, ■Lp nj°st v 81avnem ure-»d^rije^^0Sobo’ kuhini° , % - Letos bodo poskr-J^inefeditev zunanjosti, Jfe,,. ° Poceni. Prav jim 11 Piček z letošnjega J’hnkKStUvania- Če pa de-dSr™.0 dovolj’ P°tem se Oa 8raško občino, k Ko n* Pustda na Dan odprtih vrat v šoli pri Sv. Juriju Dve posebni uri, razstava... Septembra preselitev v nove prostore; pridejo tudi četrtošolci iz Serdice in Pertoče olski dan, kakršnega so si zamislili za dan odprtih vrat in izvedli učitelji in učenci OŠ Sv. Jurij, je vzbudil zanimanje tudi širše javnosti. Prišli so lahko starši in drugi, ki jih je zanimalo, kako poteka pouk s pomočjo sodobnih avdio-vizuelnih sredstev. Z njimi je nared za preselitev. Čeprav je bil ta dan pri Sv. Juriju farnj praznik (proščenje), so delavci hiteli z notranjimi gradbenimi deli, kajti nic za 18 oddelkov še multime-dijsko učilnico, telovadnico, knjižnico, zbornico, kuhinjo, jedilnico, zbornico in vse druge prostore, ki jih potrebuje šola za nemoteno delovanje. Poleg tega bomo pridobili tudi zunanji amfiteater, kjer se bodo lahko odvijale razne prireditve in dejavnosti. Tako bomo seveda imeli vse pogoje za prehod na devetletni program osnovne šole. Ob tem bomo izvedli tudi prešola-nje učencev četrtega razreda podružničnih osnovnih šol Pertoča in Serdica na matično šolo, tako da bosta tam zaenkrat ostali le prvi triadi. Možno pa bi sicer bilo, da bi se v novo šolo preseli- Kdor si je ob dnevu odprtih vrat OS Sv. Jurij ogledal tudi razstavo,-mi smo ujeli na posnetku skupino učencev z ravnateljem Aleksandrom Mencingarjem, je lahko ugotovil, da imajo zares bogate in uspešne interesne dejavnosti. Foto: J. G. šola zelo dobro opremljena, vrata učilnic pa so bila odprta dve šolski uri. V posebnem prostoru so pripravili tudi razstavo s prikazom raznovrstnih dejavnosti, v katere se vključujejo učenci. Seveda je ob tem marsikoga zanimalo tudi, kako je z gradnjo nove šole, in to še zlasti, kdaj bo zunaj je skoraj vse končano. Ravnatelj šole Aleksander Men-cingar nas je povabil na ogled novih prostorov in vidno zadovoljen pripovedoval, kaj vse bodo imeli, pridobili. »V novem poslopju bomo imeli okrog 3.400 kvadratnih metrov površin, in sicer poleg učil- Odrancih je doma ^bica TV-zvezde ■» li vsi učenci z obeh omenjenih šol. Z gradbenimi deli bodo končali do junija, tako da bomo lahko ob koncu šolskega leta urejali še okolico. Staro šolsko poslopje je predvideno za rušitev, tam pa je predviden prostor za parkirišče oziroma osrednji občinski center - park, šola, cerkev...« Šola je, kot že omenjeno, zelo dobro opremljena s sodobnimi učnimi sredstvi. Imajo na primer okrog 40 računalnikov. Ne manjka jim skoraj nič. Bodo potemtakem vzgojno-izobraževalni proces zastavili tako, da bo učenec predvsem Raziskovalec, učitelj pa ga bo pri tem spodbujal in vodil? To je ravnateljeva vizija in upa, da bo temu res tako. Jože Graj ■ Iz Apaške doline Kaj bo z regionalko Apače-Segovci? Odgovor zanima marsikoga red začetkom del na regionalni cesti skozi Apače so na občini v Gor. Radgoni obljubljali, da bodo v sklopu reševanja cestne problematike uredili ta odsek vse do Segovec. Že na začetku pa je bilo moč slutiti, da do tega zaradi prevelikih stroškov gradnje vseh začetih naložb v Apačah ne bo prišlo, saj je občinski proračun enostavno preskromen. Ali pa so si odgovorni naložili ob vsem želenem preveliko breme, ki ga na koncu ne bodo sposobni v celoti kvalitetno opraviti? Regionalna cesta skozi Apaško dolino je že lep čas trn v peti ne samo voznikom, temveč tudi državi, ki le stežka najde finančna sredstva za njeno ureditev in posodobitev. Tako ostaja samo pobožno upanje, da se bodo našla prepotrebna finančna sredstva, ki bodo vseeno omogočila nadaljnjo posodobitev ceste - zaenkrat brez pločnika in kanalizacije. Drugače pa življenje in delo v Apačah teče naprej. Potekajo zaključna dela pri ureditvi pločnikov, obnavljajo tamkajšnjo cerkev in vsi (bolj ali manj zaslužni) se pripravljajo na svečano otvoritev preurejene šole in nove telovadnice, ki bo 11. maja. Do takrat bo še kar veliko dela, gotovo pa jim ne bo uspelo niti pokrpati ceste skozi Segovce. Morda namerno, saj se bodo otvoritve udeležili tudi predstavniki različnih ministrstev. Pa naj vidijo in tudi sami občutijo, kakšno cesto imamo in če je potrebna obnove ali ne. Bojan Macuhi Oblikovanje spletnih strani v Kobilju se bolj razširjen internet ponuja iz dneva v dan več koristnih informacij ter postaja nepogrešljiv za predstavi-_____tev in promocijo manjših in večjih podjetij. Zato so se pri podjetniškem krožku na osnovni šoli Kobilje odločili za delavnico o oblikovanju spletnih strani na internetu. Delavnica je potekala v telehiši v Kobilju, organizirali sta jo Zveza za tehnično kulturo Murska Sobota in kobiljanska osnovna šola, za njeno izvedbo pa je skrbela Sabina Toplak. Ob nekaterih informacijah o osnovah računalništva, ki so šolarje zanimale, pa sta mentorja Alen Felšo in Boris Nemet predstavila celoviti potek oblikovanje spletne strani za podjetnike. Dvanajst učencev sedmega in osmega razreda je izrazilo željo, da bi se radi to naučili. Tokrat so pripravili primer spletne strani za turistično podjetje, ki želi promovirati svojo dejavnost in turistično ponudbo kraja z organizacijo kolesarskih iz- J. Ga. ■ letov po Kobilju in okolici. |ekaj J ek* nese v veliki vrečki na obči-radoveden, ko sem srečal > °m v °^rans^ vaški dom sta-Pri>azno mi j« odgovorila, da je V Vaško knjižnico, ki ima tamkaj iji ^(je ' sem dalje in... :^p0Presenečenje zame je bilo na koncu Sj^^dv0701,1’ k° sem ugotovil, da sva se 1(01 tridesetimi leti, že srečevala sin Marjan Horvat je bil nam-^'^t, iz?.na soboški gimnaziji (po poklicu 'atelj časopisa Panorama) in več-Peljala s kolesom v šolo. ste vi tudi babica Ksenije Horvat, ‘^o na televiziji kot voditeljico TV- ■ ’V ^Igo, •FCS moia vnilkinja in ponosna sem Storže nisem videla. Veliko dela, potuje ^il 3 'etos prišla v Odrance na go-Se Se Zelo veselim Upam, da mi ne bo Akrila to skrivnost,« je na moje Pa je °riIa Ksenijina babica Katarina. beseda o njeni veliki ljubezni 'aktT ’ma Za sabo že Petinsedemdeset V8 n’ in erekoč vsak dan. Najrajši vzame v Je vsebina napeta, ga ne odloži, % it^j ®re do konca. Prebrala je že vse ,0 v odranski vaški knjižnici; zdaj Antonijina ročna dela y & SV.JM™ Babica znane novinarke TV Slovenija Ksenije Horvat (letos je prejela Viktorja za najbolj obetavno medijsko osebnost), ki je zaljubljena v knjige. Foto: J. G. si nekatere sposoja že drugič. Vesela pa je, če ji kdo prinese kakšno dobro knjigo tudi od drugod. Pravi, da ima dovolj časa za branje, ker je kmečka upokojenka - živi skupaj z družino mlajšega sina -in ker se dobro razume z domačimi. Knjige pa rada bere že od mladih nog. JG.B »Ko sem obiskovala osnovno šolo pri Svetem Juriju ob Ščavnici, nas je ročna dela učila učiteljica Marija Brumen. Mene je navdušila za našivavanje belega platna, pri čemer nastajajo izdelki, imenovani rešlje,« je povedala šestinsedemde-setletna Antonija Vrbnjak iz Okoslavec, ki je svoje izdelke nedavno od tega tudi razstavila pri Svetem Juriju. Zanje in za način dela se je zanimalo veliko obiskovalk. - Foto: L. Kramberger 16 REPORTAŽA 9. maj 2002 fRIP S Klasom in Vestnikom v 0: Včasih je martinovo že maja Splitska riva - smisel našega življenja V penzionu Martin nas je obiskal predsednik Turistične skupnosti Podstrana Božidar Barič in nam zaželel prijetno bivanje. Poudaril je, da v zadnjih desetletjih od gostov ni slišal še nobene kritične pripombe. “"7| ajljubše sanje - Vestnikovo potovanje. Mislim, da se tisti, ki je sestavljal to geslo, sploh ni zavedal, kako dobro —J je zadel bistvo nagradnega potovanja v dalmatinsko Po-dstrano, ki sta ga svojim izžrebancem podarila naš časopis in turistična agencija Klas iz Murske Sobote. Vsaj večini udeležencev je bilo tako pri duši. Tisti, ki mu ni bilo, si je kriv sam, kajti možnosti so bile. Od naših šestnajstih izžrebancev se jih je na pot podalo štirinajst (eden je odpovedal udeležbo že prej, drugi se ni pojavil na avtobusu, z nami pa je bila zato kar kitajska potnica, ki sedaj živi v Gradišču pri Soboti), poleg pa so bili še izletniki, ki so si potovanje plačali po redni ceni. Tako da nas je bilo vsega skupaj okrog petindvajset, točna številka je pač odvisna od tega, ali zraven štejemo še šoferja in vodnika. 520 kilometrov dolgo pot od Murske Sobote prek Plitvic, Knina in Sinja do Splita (in nazaj) je naš šofer Dominik Rozmarič prepeljal brez najmanjših težav in tudi na posameznih izletih je ustregel vsaki naši želji. Našemu vodniku Emilu Konkoliču se je poznalo, da mu je Dalmacija ena najljubših destinacij (in to mislim v pozitivnem smislu), saj je tam že napol domačin. Pri penzionu Če se dotakneš palca na nogi spomenika Grgurja Ninskega, ti to menda prinaša srečo, zato smo to storili prav vsi Martin v Podstrani, kjer smo prespali trAioči, ga domači že kličejo barba Emilio. Sam ga popolnoma razumem, ker je prav neverjetno, kako te uživanje življenja na splitski oz. dalmatinski način potegne v svoj tok. Meni je bilo všeč, na kakšen sproščen način vodi svoje izlete. Pri njem program nikoli ni tako natrpan, da bi moral »leteti« od enega ogleda do drugega, ampak imaš ob tem še veliko prostega časa za samostojno pohajkovanje. Ali pa za kozarček v senci. Tega na tem izletu res ni manjkalo. Seveda pa nismo samo posedali, ampak smo si ogledali vse stvari, navedene v programu. Drugi dan smo bili v starodavnem Splitu in v okviru njegove Dioklecijanove palače spoznali Peristil, Katedralo, Zlata vrata in Grgurja Ninskega, mislim pa, da smo se skoraj vsi v lastni režiii orei ali slej povzpeli na hrib Marjan, na katerem so kombinacije kakih tisoč pešpoti, na vrhu pa čudovit razgled na oba splitska zaliva. Tretji dan smo šli najprej na štadion Poljud, kjer Naše ženske so izkoristile priložnost za fotografiranje z domačini. Toplo dalmatinsko sonce jim je ves čas kar prijalo. igra legendarni nogometni klub Hajduk, tako da se je marsikomu izpolnila starodavna želja. Lahko smo šli namreč na igrišče, in čeprav sem bil lani že dvakrat na Hajdukovi tekmi, moram priznati, da sem tokrat po ogledu rimskega štadiona Olimpico že drugič ukradel za spomin šop trave, kajti Hajduk je bil v nekdanji Jugoslaviji tudi »moj« klub, tako da sem skupaj z drugimi v baru na štadionu s posebnim užitkom spil posebno Hajdukovo kavo. Ja, pa še nekaj: skozi steklo smo videli nogometne čevlje Hajdukovih igralcev: Pletikose, Mi-šeja, Careviča in djugih. Nato smo se podali do Solina, nekakega predmestja Splita, ki je znano po svojih arheoloških najdbah in ruševinah. Mogoče celo premalo znano, saj prav nič ne zaostaja za kakimi podobnimi v Evropi. In sam kraj Solin je prijetno presenečenje, saj ga obkrožajo vodni + foto 4: Eh, moja Riva. Tukaj si ogledujemo načrt starodavnega Splita, medtem ko na rivi »nihče nič ne dela«. Si predstavljate tukaj novoletno praznovanje? Tudi to je mogoče prek Klasa. kanali, polni rac, gosi in labodov, prijetno dišeči travniki in klopi na senčnih bregovih. Za konec smo se odpeljali še do Trogirja, bisera jadranske obale, iz katerega se lahko po mostu peš pride na otok Čiovo. Pri vseh teh ogledih nam je pomagala turistična vodnica Aida Sunara, Slovenka, ki je poročena z domačinom in že petnajst let živi v Splitu. Zadnji dan smo imeli prosto in polovica se nas je odločila za ponovni obisk Splita. In ni nam bilo žal, kajti tokrat je bilo na splitski rivi kar precej dogajanja. Enaindvajset^ Ustavitvi njihovega Pr°U Ivanovem izviru. Ob m/U nosti nam je povedal 3 J ukvarja predvsem z (je mojster reikija) >n U pri ljudeh zazna oz: ob J šne zdravstvene teža^la -u <4® 1 udi ob poti ob reki Ščavnici oziroma Murici, kakor jo imenujejo domačini Razkrižja, Šafarskega in Gibine, _J so odkrili več zdravilnih točk. Meritve so opravljali lani novembra. Nekaj teh točk je tudi v okolici Ivanovega izvira (zdravilnega vrelca vode), kamor ljudje že dolgo zahajajo. Leta 1960 so odkrili na severovzhodnem predelu Šafarskega naselbino izpred pet tisoč let, letos pa so postavili prazgodovinsko hišo na ogled. V razkriški občini so tudi Slomškov mlin, romarska cerkev sv. Janeza Nepo-muka, kovaški muzej, najvišji slap v Pomurju ter nekatere druge kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti. Vse to so vključili v projekt Razkriški kot, ki so ga predstavili minulo soboto številnim obiskovalcem od blizu in daleč. čijo. Po meritvah, la omenjena skupi®11.^1 kem kotu, pa je naj#0 ^slika št. 16., ki P°r°a^:ls|ad^ zdravljenju prostata J bolezni in trebušne s Tudi sama jekta Razkriški kot je P J »blagodejno« vplivaiad;lrf valce. Na pot so se P razkriške cerkve, izviru pa je bila slo'1 turnim programom' Na gradu pri Gradu na Goričkem je menda stičišče sedmih zmajevih črt. Ime so dobile po zmaju, ki je prebival, kot pripoveduje legenda, tamkaj pred davnimi časi, njegova moč pa je še vedno ostala v tem prostoru (zemeljsko in kozmično sevanje). To so zmajeve črte, ki delujejo kot energetska polja. Ena od zmajevih črt naj bi segala tudi v Raz-kriški kot, kakor so poimenovali predel razkriške občine ob reki Murici. Radiestezisti in bioenergetiki so tukaj odkrili veliko ugodnih mest za človekovo počutje. Njihov strokovni vodja je bil Igor Ziernfeld iz Domžal, sodelovali pa so še Vera Klovar iz Jalšovca (Hrvaška), Ilija Čosič iz Lendave in Marjan Trstenjak iz Gibine (po poklicu inž. strojništva, sicer pa samostojni podjetnikov firmi Trstenjak, d. o. o.), ki je bil neke vrste organizacijski vodja skupine in je sodeloval tudi s turističnim podmladkom na OŠ Razkrižje pri pre- Tekmovanje v ulični košarki, prostem plezanju, najlepši pa so bili jadrnice in čolni v pristanišču, okrašeni s številnimi rožami, saj je bil ravno v teh dneh sejem cvetja. Pa še dan svetega Duja je bil, zaščitnika mesta. Ja, Splita, ki se je vse štiri dni kopal v soncu, smo se res naužili. In pa posedanja ob pijači na njegovi rivi, kjer smo se pridružili številnim domačinom, ki neprenehoma uživajo lagodno življenje ob mimohodu tisočih dalmatinskih lepotic (ali lepotcev, odvisno, kaj vam je bolj všeč). In moji bratje po spolu, če še niste bili na rivi, povem vam, W mena si je poskušati zapo*! toliko lepote, ker vaš tno^ pomnilnik tega ne bozdn^ vsak dan je novo doživetje# razumete, kaj mislim? Tukaj lahko srečate tudi®’ verja Dragojeviča, Dina®16 j nika, kakšnega nogometaša® duka, vašo priljubljeno še koga, vendar je vprašaj ga boste sploh spoznali, saj*’ sto nič ne razlikuje od dru«-Tako sva s kolegom Vladom-^ čala na vratih knjigarne ga igralca Borisa Dvornika Nikakor ne smem P02* našega penziona Martin'®1 strani, šest kilometrov odF Bliže morju, kot je ta pe^ sploh ne morete biti, z balkonov in terase pa se P°’ veličasten pogled na otokih in Šolto ter del Splita ^ »cimrom« se kar do končanj mogla odtrgati od tegaP^j zato ni čudno, da se je ših izletnikov že prijavilo2’ pustovanje pri Martinu n ristične agencije Klas,kiiej dobila nov certifikat kakfl in ki bo vPodstranovo^ I pustnike od junija do koo^. tembra. Zatorej, Pavle, Svetlana, Nada, Lisa, B®"1’ vsi drugi, hvala vam za U£f ne spomine na s sonce®0 J ne štiri majske dni. Kakor'1 že rekel Vlado: »Neko^ šel k vam in vas vpr^3’ j bilo vse res ali pa se®PC skupaj samo sanjalo.« J । Tekst in foto: Zmajeva # Skupina učencev je uprizorila prizor, ki naj bi se nekoč u<« 0( izviru, radiestezist Marjan Trstenjak pa je prikazal, kak getska polja. vuiniK 9- maj 2002 KRONIKA / REPORTAŽA 17 Ljudski glas o policijskem nasilju Služiti in varovati? »Na vsakem metru srečaš policista...« Borumi ali klepetalnice na internetnih straneh so vedno °9 priljubljeno mesto izražanja stališč do aktualnih leto Pr°blernov- Najbolj odmevna tema v Sloveniji je bila sar lupine Sestre za nastop na Evroviziji, zaradi če pa?eJe usul P^az ogorčenja Slovencev, v pokrajini ob Muri niiho reakcije očitno vzbujajo policisti oziroma le na Sestre so vzbudi-cioln^76 med s^ovenskimi so-vno 81 'n P0,itiki Pa tudi odme-vencraZpravo 0 šovinizmu Slo-hi N^Evropskem parlamen-MillnPraŠanie ° P°liciiskem nih . naeni od Pomurskih splet-seve/3*1’5Lendava net) so se jitn a najprej oglasili tisti, ki zJ^Matrnvpeti ali imajo Og0fvaEe negativne izkušnje. Vedami6 Pa )e Pri mnogih se-davs, Zbudil tl>di dogodek v len-do Jrish Pubu, ko je prišlo incidenta, Polic nega Padca?) med skupino stov v civilu in občanoma. Polic'sti mislijo, jfcd 0 delajo, kar hočejo! Naj de at svoi Posel> tako Pada ZaP°llclste spodobi, ne jijonSe &redo frajerje in utru-ar°d brez kakršnega koli razloga,« se je zapisalo enemu. Drugi pa ugotavlja: »Lendava = policijska država. Na vsakem metru srečaš policista ... Kaj pa ono: to SERVE and PROTECT??? 20-letni mulci mislijo, da so boga za »keco« zgrabili! Najbolj žalostno pa je, da jim nihče nič ne more. Zopet se bo zadeva potuhnila in pozabila, dokler zopet ne bodo koga brutalno prebutali.« Naslednji meni, da imajo policisti še vedno občutek, da so zaščiteni kot kočevski medvedi. Naslednji ugotavlja, da ob vožnji iz Kopra do Lendave do Maribora skoraj ne vidiš policista, od tu do Lendave pa so skoraj na vsakem kilometru, preberemo pa lahko tudi že znani vseslovenski očitek policistom, da lovijo predvsem »kurje tatove« in ne »velike ribe«. Nekaj jih seveda tudi zagovarja policijsko delo (vendar so ti v manjšini): »Vsi dobro vemo, da nikogar od nas policija ni kaznovala brez razloga, vendar se s tem težko sprijaznimo. Vedno krivimo za svoje napake druge. Zakaj občani, ki spoštujejo zakone in predpise, nikoli nimajo problema s policisti.« Kakorkoli že, policija v Pomurju bo morala, kot kaže, še veliko narediti za to, da občane prepriča, da nam služi in nas varuje. To pa gotovo ne bo mogoče brez boljše selekcije med tistimi mladimi fanti, ki se gredo izobraževat za policiste. J. Ga. ■ SKUPAJ PROTI f KRI f Ml fNALUl (g) 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Konec tedna je bilo v športno-rekreacijskem centru v Križevcih v Prekmurju drugo srečanje motoristov, ki ga je organiziral moto klub Gronska strejla s sedežem v Gornjih Petrovcih. Tamkajšnja občina jim je dala v brezplačno uporabo prostor za kampiranje, travnik pa bližnji kmetovalec. Srečanja se je udeležilo okrog 500 motoristov iz 30 moto klubov, od tega jih je bilo 26 iz Slovenije ter 6 iz tujine. Srečanja sta se udeležila tudi dva avto kluba. Prireditev je obiskalo tudi nekaj tisoč drugih obiskovalcev oz. radovednežev. sega tudi v Razkriški kot ~ lej ne zdravilne vibracije JjMenje dihal, prebavil, ščitnice, astme, trebušne slinavke, hrbtenice, ledvic idr. Ob glasbi so največ časa razpravljali o novem, spremenjenem zakonu o varnosti cestnega prometa vseh dvokolesnikov. Motoristi so si prav tako izmenjali mnenja in izkušnje o različnih motociklih ter se pogovarjali o raznih lepotnih olepšavah in predelavah motociklov. Za lepši videz so lahko poskrbeli motoristi sami, saj je bil navzoč mojster za tetoviranje, na voljo pa je bila tudi prodajalna za moto galanterijo. V sklopu srečanja so bile organizirane tudi paradna vožnja po Goričkem, zabavne igre med moto klubi in podelitev spominskih plaket vsem udeleženim klubom. M. J. Zgodilo se je... 3^. voritev projekta Razkriški kot zl”)r Polje, mlajša in starejša skupina V^Gla ^azkr‘žje, FS Razkrižje in domači mu-med nast0Paj°č> je imel župan Pridružila pa sta se mu še župana KJodjj ? Kramar in Dobrovnika Marjan Kardi-id.1’' Wrn UP’ne bioenergetikov Igor Ziernfeld je depl simbolno listino povezanosti iznia-eV’h drt' ° Proiektu v celoti pa se je ^ti e predsednik Pomurske turistič- izj^ an Dravec. Sledil je pohod po urejeni UNjo n Cavn'ce oziroma Murice v reko Muro, V^*.50 lallko obiskovalci poskusili raz-h'*1 P°gačice, Krampačevo vinsko kap-rezplačno), si ogledali najvišji slap v ^ir^r5ieneetrov^ se udeležili otvoritve improvizi-t ^rica ^^inske hiše (tu je spregovori-NH|( ei) krajinskega muzeja Murska Soboja in mlinske specialitete oljarne ^ad ^^elak s kaplj*co razkriških vinogra-\ J^tij-16 pa )'h ie čakala še pogostitev na tu-V' Sq cel 1am 50 bili nekateri tako dobre al> na D° ZaPlesali in zapeli. In če se boste še ^sto 1 P° Zmajevi črti moči, je dovolj, da . Phišča, ki vodi k razkriški cerkvi, od aZaj) pa je vse označeno in napisano. Tekst in foto: Jože Graj ■ Bioenergetik Zi nika in Razkrižj. Na obisku pri »pračlovekih« Med 29. aprilom in 6. majem se je zgodilo na slovenskih cestah 64 prometnih nesreč, v katerih se je 80 oseb hudo in lažje poškodovalo, pet pa jih je umrlo. Letos je umrlo v prometnih nesrečah že 77 ljudi, v lanskem letu do 6. maja pa 66. Na območju Policijske uprave Murska Sobota se je zgodilo od 30. aprila do 6. maja 40 prometnih nesreč, v vseh je nastala materialna škoda, lažje se je poškodovalo devet ljudi, huje pa eden. Slednja nesreča se je zgodila v soboto, 4. maja, ob 8.30 v Bučečovcih, kjer je voznik kombiniranega vozila, ko se je vzvratno vključeval v promet na lokalno cesto, spregledal kolesarja, ki je pripeljal po lokalni cesti. Po trčenju je kolesar padel v obcestni jarek in se hudo poškodoval. V našo črno kroniko pa uvrščamo tudi dogodke na bližnjih območjih PU Maribor. 1. maja ob 0.30 se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti zunaj naselja Peščeni Vrh v občini Cerkvenjak. V. H. iz okolice Cerkvenjaka je zapeljal med vožnjo v levi pregledni ovinek lokalne ceste z desnimi kolesi na makadamsko bankino, nato z avtom zadel ob drevesni panj, nazadnje pa trčil še v bližnje drevo. Voznik se je hudo poškodoval, sopotnica pa jo je odnesla z lažjimi poškodbami. Na območju Pomurja je boleče odjeknila vest o nesreči 1. maja v Čentibi. Tam se je namreč 44-letni domačin smrtno ponesrečil. Okrog devete ure naj bi mu pri obdelovanju vinograda spodrsnilo in noži mulčarja so mu tako hudo poškodovali desno nogo, da je zaradi močne krvavitve, kljub prvi pomoči, na kraju nesreče umrl. Na lendavskem vinogradniškem območju se je zgodilo že več takih nesreč, ki so tudi terjale življenja, zato je treba ravnati z motokultivatorji in podobnimi stroji previdneje. Previdnost pa ne škodi tudi drugim, denimo lovcem, ki v tem času »na veliko« obnavljajo preže in gradijo nove. Na to opozarja tudi nesreča zunaj Branoslavec, ki se je zgodila 1. maja okrog 15. ure. Eden od lovcev je iz nam neznanega vzroka padel z novonarjene preže in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga seveda v bolnico. Ognjeni zublji nam tudi ne prizanašajo. 30. aprila okoli 11. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Ratko-vcih. Zgoreli so del ostrešja, potem samonakladalna traktorska prikolica, prikolica za prevoz živine in šest ton slame. In prav slama se je menda najprej vžgala, in sicer zaradi isker iz izpušne cevi traktorja. Škode je za dva milijona in pol tolarjev. Prvega maja, kmalu po 13. uri, je zagorelo neregistrirano osebno vozilo Peugeot 309- Ogenj, ki je zajel motorni del, so pogasili gasilci iz Žiberec na Apaškem polju. Prav tako prvega maja je iz neznanega vzroka zagorela slama na gnojišču blizu stanovanjske hiše v Nedelici. Požar so pogasili domačini in tako nedeliškim in turniškim gasilcem, ki so pridrveli na kraj dogodka, ni bilo treba posredovati. Tretjega maja ob 14.25 pa je v garaži na Cvenu zagorel traktor. Ogenj, ki se je razširil na električno napeljavo garaže, so pogasili gasilci PGD Cven. Poklicni gasilci lendavske Nafte pa so postavili isti dan tako imenovano lovilno zaveso, in sicer na gladini Kobiljske-ga potoka pri izlivu v Ledavo v Lendavi. Ujeli so kurilno olje, ki je verjetno izteklo iz kurilnice katere od bližnjih stanovanjskih hiš. Poglejmo še, ali so vlomilci in tatiči počivali v prazničnih in po-prazničnih dneh! Ne! Nekaj podatkov: 30. april: sedem tatvin, vlom in dve poškodovanji tujih stvari; 1. maj: tri tatvine; 2. maj: dva vloma, tatvina in poškodovanje tuje stvari; 3. maj: vlom, tri tatvine, poškodovanje tuje stvari; 4. maj: tatvina, 5. maj: tri poškodovanja tuje stvari; 6. maj: štirje vlomi, tri tatvine ... Š. S. ■ 18 ŠPORT 9. maj 2002 VBIM* Nogomet Mura je sedma Odigrano je bilo zadnje kolo letošnjega državnega prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si.mobil. Derbi, ki je odločal o naslovu državnega prvaka, je bil v Ljudskem vrtu med Mariborom in Primorjem, ki so ga prepričljivo dobili Mariborčani in tako osvojili šesto lovoriko. K temu uspehu sta veliko pripomogla tudi nekdanja igralca Mure Fabijan Cipot in Marinko Šarkezi. Nogometaši Mure so gostovali v Kranju in premagali Živila Triglav, ki zapuščajo prvo državno ligo. Junak tekme je bil Reljič, ki je dosegel vse tri gole. Mura je tako zasedla sedmo mesto, a z nepričakovanim porazom v igri s Korotanom v predzadnjem kolu v Fazaneriji zamudila lepo priložnost, da zasede napovedano peto mesto. Nogometaši Mure so se v torek zadnjič zbrali v sedanji zasedbi, saj strokovno vodstvo ne računa več na nekatere igralce, ki so premalo pokazali. Drugoligaši so odigrali šestindvajseto kolo. Nafta je v Lendavi premagala mariborskega Železničarja -edini gol je zopet dosegel Šooš, v zadnjih štirih kolih osvojila 10 točk in se prebila na deseto mesto, kar ji zagotavlja varno nadaljevanje prvenstva. Moštvo Triglava Bakovecje gostovalo pri Dravinji v Slovenskih Konjicah, doživelo četrti zaporedni poraz in se znašlo na zelo nevarnem štirinajstem mestu. Bakovčani imajo tako malo možnosti, da ostanejo med drugoligaši. V tretji državni nogometni ligi vzhod je bil derbi v Križevcih med Lesoplastom in Turniščem in se končal z zmago Lesoplasta, ki je tako najresnejši kandidat za naslov prvaka. Edinega tekmeca imajo Križevčani v Odrancih, ki so tokrat prepričljivo premagali Tromejnik. Lažji razpored tekem ima vsekakor Lesoplast, ki gostuje pri zadnjemi Dobrovniku in pri predzadnjem Rakičanu, doma pa igra s Tromejni-kom. Odranci pa gostujejo pri predzadnjem Rakičanu in v Beltincih, doma pa igrajo s Črenšovci. Prijetno je presenetila Bistrica, saj je prepričljivo premagala Dobrovnik, ki ima tako malo možnosti za obstanek v ligi. Nekoliko preseneča zmaga Hotize nad Beltinci pa tudi Kerne nad Veržejem. Čarda je prepričljivo premagala Rakičan, ki ima tudi vse manj možnosti za obstanek v ligi. V soboški prvi medobčinski nogometni ligi sta vodeči moštvi Tišine in Rome zmagali. Tokrat je imela težje delo Tišina, ki je gostovala pri Goričanki v Rogašovcih, medtem ko je Roma gostila zadnje Bratonce. Če ne bo posebnih presenečenj, bo, kot kaže, o naslovu prvaka odločilo zadnje srečanje med Tišino in Romo na Tišini. V lendavski prvi medobčinski nogometni ligi, kjer igrajo prva štiri moštva za naslov prvaka, sta prepričljivo zmagali Nedelica, ki je premagala Mostje, in Polana, ki je bila boljša od Panonije. Nedelica potrebuje za naslov prvaka iz zadnjih treh kol le-še dve točki. Bolj napeto je med moštvi, ki se borijo za obstanek v ligi. Renkovci so tokrat prepričljivo premagali Lakoš in dohiteli Petišovce. Tako imajo Lakoš, Renkovci in Petišovci enake možnosti. V soboški drugi medobčinski nogometni ligi je vodeča Radgona, ki je še brez poraza, prepričljivo premagala Rotundo iz Sela in ima prednost 4 točk pred drugouvrščeno Bogojino, ki je tokrat premagala Dokležovje. Šaiovci pa so premagali Segrap iz Ljutomera. V lendavski drugi medobčinski nogometni ligi igrajo prva tri moštva Veterani, Kapca in Žitko-vci ter zadnjeuvrščena Olimpija iz prve lige za naslov prvaka. Za razvrstitev od petega do sedmega mesta pa sta ostali le moštvi Graničarja in Doline, saj je bila Nafta (v.) izključena iz tekmovanja. Feri Maiinpc I Kolesarstvo Nogometna liga Si.mobil Simon Špilak premagal vso elito Stojijo od leve: Simon Titan (trener), Simon Špilak (zmagovalec), Dalivoj Titan (selektor). Fotografija: Nataša Juhnov V Jevički na Češkem je bila druga najprestižnejša evropska kolesarska dirka mlajših mladincev. Sodelovala je tudi slovenska reprezentanca, ki jo vodita brata Dalivoj in Simon Titan, trenerja Kolesarskega kluba Tropovci. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi član KK Tropovci Simon Špilak in se odlično odrezal. Gre za zahtevno kolesarsko dirko, saj morajo kolesarji v treh dneh prevoziti štiri težke etape. V prvi etapi, ki je imela več zahtevnih vzponov in je sodelovalo 120 tekmovalcev, je zmagal Simon Špilak s prednostjo 45 sekund pred zasledovalcem in oblekel rumeno majico. V drugi etapi na šprint je zasedel Simon Špilak šesto mesto, vendar obdržal vodstvo, po drugi etapi pa je vodstvo prevzela tudi reprezentanca Slovenije. V tretji, najzahtevnejši etapi z močnimi vzponi je zopet zmagal Simon Špilak s prednostjo 15 sekund in tako povečal skupno vodstvo. Prvo mesto pa je tudi obdržala reprezentanca Slovenije. V zadnji, četrti etapi na kronometer, ki jo je spremljal močan dež, je bil zopet izvrsten Simon Špilak in zasedel prvo mesto, prvo mesto pa je zasedla tudi reprezentanca Slovenije. Tako je postal Simon Špilak junak dirke, saj doslej še nobene- mu kolesarju na tovrstnem tekmovanju ni uspelo trikrat zmagati, prvo mesto pa je osvojil s prednostjo 1.06 minute. Vsekakor velik uspeh za Simona Špilaka, slovensko reprezentanco ter trenerja Dali-voja in Simona Titana. Pred odhodom slovenske reprezentance na Češko so na Tišini pripravili tiskovno konferenco, na kateri sta jih pozdravila predsednik KK Tropovci Miroslav Flisar in župan občine Tišina Alojz Flegar, reprezentanco pa je predstavil selektor Dalivoj Titan. Po velikem uspeha pa so pripravili reprezentanci na Tišini tudi prisrčen sprejem. (F. M.) | Odbojkarski klub Pomurje Galex Murska Sobota Sobočani dosegli več, kot so pričakovali Za nami je razburljivo letošnje prvenstvo v prvi državni moški odbojkarski ligi, kjer je zastopala pokrajino ob reki Muri ekipa Pomurja Galexa iz Murske Sobote in med desetimi ekipami zasedla četrto mesto. To je več, kot so v klubu pričakovali pred začetkom prvenstva, saj je moštvo doživelo precejšnje kadrovske spremembe, tako da so nekateri napovedovali celo izpad iz lige. Pred novo sezono so klub zapustili trije standardni igralci: Dejan Fujs, ki je odšel v Francijo, Grega Horvat, ki se je preselil k prvoligašu izpod Pohorja Mariboru, in Bruno Najdič, ki je odšel k prvoligašu Šoštanju -Topolšici. K Triglavu v Kranj je odšel tudi drugi podajalec Alojz Kerec. Tako so ostali Sobočani brez podajalca, in ker ga niso mogli dobiti v Sloveniji, so se odločili za tujca Branka Novitoviča, s katerim so zelo zadovoljni. Po dogovoru z OK Ljutomer pa sta prišla v Mursko Soboto tudi brata Andrej in Boris Grut. Računali so, da bo še naprej igral Igor Prša, ki pa se iz nerazumljivega vzroka ni vrnil. V člansko moštvo so vključili tudi nekatere kadete in mladince, ki so vestno trenirali, žal pa še niso dobili prave priložnosti za igranje. Trenerske posle je prevzel po odhodu Sabahu-dina Peljta igralec Sašo Topovšek, ki pa je tudi igral. Želja vodstva kluba, da bi obdržali status prvoligaša, je bila več kot realna, čeprav so igrali Sobočani zelo spremenljivo. Zelo motivirano so igrali z boljšimi nasprotniki, in tudi osvajali točke, manj zbrano pa s slabšimi ekipami in nekaj točk po nepotrebnem izgubili. V klubu so si tudi oddahnili, ko je prevzel Galex iz Murske Sobote pokroviteljstvo, saj so tako olajšali zahtevno delo odbojkarskim zanesenjakom, zlasti predsedniku kluba Štefanu Flisarju in »finančniku« Janezu Kučanu. V rednem delu tekmovanja je Pomurje Galex 8-krat zmagalo in 10-krat izgubilo ter s 24 točkami zasedlo sedmo mesto. Odbojkarji Pomurja Galexa iz Murske Sobote, člani prve državne lige. Stojijo od leve: Boris Grut, Andrej Tot, Tomas Čeh, Bogdan Marič, Sašo Topovšek (trener), Štefan Flisar (predsednik); čepijo: Andrej Grut, Primož Horvat, Uroš Kovačevič, Branko Novitovič, Janko Miiller (fizioteraoevt). Fotografija: Nataša Juhnov Mnogo boljše pa so igrali Sobočani v končnici državnega prvenstva, saj so izločili pokalnega prvaka in drugouvrščeno ekipo Salonita, namučili odbojkarje Bleda, ki so si zagotovili pot v finale šele na zadnji, peti tekmi, ko Sobočani niso mogli igrati v svoji dvorani. Povsem enakovredno so se kosali za tretje mesto z Mariborom, o čemer je odločila šele tretja tekma. Sicer pa so Sobočani z osvojenim četrtim mestom zelo zadovoljni. Poleg članskega imajo v klubu tudi mladinsko moštvo, ki pa je žal zamudilo priložnost, da se uvrsti v slovensko ligo. Veliko vrzel v klubu pa čutijo, ker nimajo kadetskega moštva, zato so se lotili načrtnega dela z dečki na soboški prvi osnovni šoli. Vzgoja mladega naraščaja je tudi osnovna usmeritev dela v klubu, zato bodo delali z mladimi na vseh soboških in še nekaterih okoliških osnovnih šolah. Kaj si lahko obeta Odbojkarski klub Pomurje Galex iz Murske Sobote v prihodnje? Po besedah predsednika Štefana Flisarja v klubu ne predvidevajo bistvenih sprememb, saj so zvestobo obljubili vsi igralci, ostaja pa tudi Sašo Topšovšek, trener članskega moštva, ki bo v prihodnje opravljal le posle trenerja in oblekel dres samo v nujnih primerih. V klubu ostaja tudi organizator igre Branko Novitovič, za katerega so se zanimali nekateri slovenski klubi. V Mursko Soboto sta se vrnila tudi igralca Dejan Fujs, ki je igral v Franciji, in Samo Bačvič, ki je igral na Nizozemskem, s katerima se vodstvo kluba tudi pogovarja, vendar še ni znano, ali bosta ostala doma ali nadaljevala odbojkarsko kariero v tujini. Poletni čas bodo izkoristili soboški odbojkarji za tekmovanje v odbojki na pesku, avgusta pa bodo začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono. Feri Maučec Triglav : Mura 0 : 3 Kranj - Igrišče v športnem parku, gledalcev 900. Sodnik: Rajh (Lovrenc na Dravskem polju). Strelec: 0 : 1 Reljič (75), 0 : 2 Reljič (80), 0:3 R# (82). _ „ Mura: Botonjič, Erniša, Kožul, Cifer, D. Žilavec, Mesarič (S. Žilavec), Lu 1 Romero (Vrečič), Reljič (Moreč), Dominko, Vogrinčič. Druga državna nogometna Nafta : Železničar 1 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Ihan (Ljubljana). Strete 1 : 0 Šooš (30). Nafla: Starovasnik, Balažek, Kulčar, D. Novak, Horvat (Bažika), Baranj • Varga, Doma, Šooš (Šimunič), Utroša, B. Gerenčer. Dravinja : Triglav Bakovci 3 : 1 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 200. Sodnik. (Idrija). Strelci: 0 : 1- Ivanič (61), 1 : 1 Ribič (69), 2 : 1 Hodžar (83), 3- Hodžar (90). . Triglav Bakovci: Luk, Ivanič, Fajdiga, Vrečič, Moreč, Bagola, Osterc, 3 Novak (Sabotin), Horvat (Cotter), Slana (Meolicj. Nogometna liga Si.mobil Rezultati - 33. kolo: Triglav: Mura 0:3 Rudar: Domžale 2:1 Korotan : Šmartno 1:0 Gorica: Olimpija 2 :1 Publikum:Koper 2:0 Maribor: Primorje 3 :0 Končna lestvica Maribor 3319 9 5 64:23 66 Primorje 33 18 6 8 57:26 60 Koper 3315 11 7 45:26 56 Gorica 33 14 910 38:40 51 Olimpija 33 15 612 39:42 51 Publikum 33 14 613 50:39 48 Mura 33 14 6 13 36:35 48 Rudar 3311 913 46:52 42 Šmartno 33 9 1311 41:40 40 Korotan 33 10 716 28:46 37 Triglav 33 9 519 34:60 32 Domžale 33 3 723 26:75 16 2. SNL Rezultati - 26. kolo: Dravinja : Triglav Bakovci 3 : 1 Nafta: Železničar 1:0 Aluminij: Renče 1:2 Tabor: Livar 2.2 Elan: Drava 1: 3 Dravograd : Ljubljana 3 : 2 Zagorje: Jadran 0 :3 Pohorje: Bela krajina 1: 2 Dravograd 26 19 5 2 62:21 62 Aluminij 26 19 4 3 67:22 61 Ljubljana 26 18 6 2 72:11 60 Livar 26 15 9 2 62:20 54 Drava 26 13 6 7 50:30 45 Bela krajina 2611 6 9 45:32 39 Dravinja 26 9 10 7 35:23 37 Železničar 26 10 511 35:39 35 Jadran 26 10 412 36:38 34 Nafla 26 10 4 12 41:46 34 Zagorje 26 9 611 32.39 33 Renče 26 9 215 29:55 29 Tabor 26 6 515 28:57 23 Bakovci 26 7 2 17 25:74 23 Pohorje 26 3 1 22 30:70 10 Elan 26 2 1 23 11:81 7 3. SNL vzhod Rezultati - 22. kolo: Turnišče: Veržej 3:3 Beltinci: Kerna 2:1 Črenšovci: Hotiza 1:0 Rakičan: Apače 0:2 Tropiejnik: Čarda 2 : 0 Dobrovnik: Odranci 0:4 Lesoplast: Bistrica 6:2 Rezultati - 23. kolo: Lesoplast: Turnišče 3 :1 Bistrica: Dobrovnik 7:1 Odranci: Tromejnik 5:2 Čarda: Rakičan 3 :0 Apače: Črenšovci 1:1 Hotiza: Beltinci 4: 2 Kerna:Veržej 2:1 Lesoplast 23 15 5 3 Odranci 23 14 6 3 Turnišče 23 12 7 4 Čarda 23 12 4 7 Črenšovci .2312 4 7 Veržej 23 7 9 7 Apače 23 7 7 9 Hotiza 23 7 610 Tromejnik 23 6 710 Kerna 23 6 710 Beltinci 23 4 12 7 Bistrica 23 6 611 Rakičan 23 4 613 Dobrovnik 23 5 216 1. MNL MS Rezultali -18. kolo: Bratonci: Slatina 1: 3 Motvajevci: Grad 1:2 54:17 50 58:31 48 55:36 43 50:35 40 43:31 40 40:37 30 30:39 28 27:30 27 40:47 25 30:41 25 27:33 24 36:49 24 29:47 18 30:76 17 Nogomet Nogometni klub Veržej je pripravil tradicionalni prvomajski turnir za pokal Občine Veržej. Med štirimi moštvi je zmagal Veržej, ki je v finalu premagal Radgono z rezultatom 4 : 2. V tekmi za tretje mesto so Šaiovci premagali Segrap iz Ljutomera z 2 :1. V prijateljski tekmi so veterani Veržeja premagali veterane Drave s Ptuja z 2 : 0. (N. Š.) Tišina: Ižakovci 2 : 2 Serdica: Goričanka 1: 3 Cankova: Makoter 4 :1 Roma: Gančani 3:1 Rezultati -19. kolo: Roma: Bratonci 8 : 3 Gančani: Cankova 0:1 Makoter: Serdica 3 : 2 Goričanka : Tišina 0 :2 Ižakovci: Motvarjevci 3:1 Grad : Slatina 1:1 , 14 (I Tišina 19 15 2 2 55 Roma 19 15 2 2 6:. 3| Goričanka 19 10 4 5 . jj Serdica 1911 1 7 ]:, j! Ižakovci 19 9 5 5 45' jj Grad 19 9 5 5 S’;’. 2| Makovec 19 7 3 9 41’ $ Slatina 19 6 5 8 Cankova 19 7 1 11 30-4^ Motvarjevci 19 3 412 |1 Gančani 19 2 512 I Brataonci 19 1 117 1.MNL Lendava (1- do41 Rezultali - 20. kolo: Polana: Nedelica 1 :0 Panonija: Mostje 2:2 ■ Rezultati-21. kolo: Mostje : Nedelica 0 :4 Panonija: Polana 0:4 Nedelica 1916 2 1 'M Polana 1914 1 4 j « Mostje 19 6 6 7 3 Panonija 19 6 5 8 2 • 1.MNL Lendava (7. d«8,1 Rezultati - 20. kolo: Lakoš: Čentiba 3:3 Renkovci: Petišovci 4 :1 Rezultali - 21. kolo: Petišovci: Čentiba 1:5 Renkovci: Lakoš 5:1 cn.j2 Čentiba 19 8 4 7 Lakoš 19 5 6 8 ■ Renkovci 19 4 6 9 |i Petišovci 19 4 6 9 2. MNL MS Rezultati -16. kolo: Šaiovci: Segrap 5: 2 Rotunda: Radgona 2:7 Dokležovje: Bogojina 0:2 Hodoš: Lipa 0:5 Pušča prosta Radgona 1411 Bogojina 1410 Šaiovci 1410 Dokležovje 14 7 Lipa 14 6 Hodoš 15 5 Segrap 15 5 Pušča 14 1 Rotunda 14 0 2. MNL Lendava 3 2 0 2 3 3 2 o 2 5 6 7 8 112 ; 212 1 (M0 4J Rezultali - 2. kolo: Kapca: Veterani 1:4 Olimpija: Žitkovci 3:1 Rezultati - 3. kolo: Žitkovci: Veterani 2:2 Olimpija : Kapca 2 :1 . Olimpija 3 2) Veterani 3 1 2 Kapca 3 1 3 Žitkovci 3 0 । 2. MNL Lendava Rezulalli-17. kolo: n„h|>. Nafta (v.): Graničar 0:J Dolina prosta Rezultali -18. kolo: Dolina: Nafta (v.) Graničar prost Graničar Nafta (v) Dolina 18 19 18 Mali nogomet Tropovci Kupšinci Krajna G. M. Mladinec Mister Baby Bulls TMK Videm Černelavci Triglav Prosečka vas Junior SNV Dobel S^b.b- 5 3 213 1811 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 11 1 9 8 8 8 6 7 4 5 3 4 3 3 3 3 1 5 4 4 6 7 9 9 7 9 41« 41) i m 9. maj 2002 ŠPORT 19 ^°jijoSo/|tefana kovada Turnišče - prvaki državne mladinske strelke lige, čfaškm - 6Ve: ‘tež® Maučec (trener), Uroš Maučec, Aleš Gjerkeš, Vesna UVIC' Gregor Maučec. Hokej na travi - Interliga Triglav četrti, Moravske Toplice šeste V organizaciji Hokejskega kluba Moravske Toplice je bilo prvo tekmovanje v Interligi v hokeju na travi za ženske. Sodelovalo je 6 ekip iz Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki so se pomerile v predtekmovanju v dveh skupinah. V skupini A je zmagal Zrinjevac iz Hrvaške pred ekipo Olcote iz Madžarske in Moravskimi Toplicami, v skupini B pa je bila najboljša ekipa Raca iz Slovaške pred Triglavom iz Predanovec in Jedinstvom iz Hrvaške. Rezultati predtekmovanj: Raca : Jedinstvo 1 : 0, Olcote : Moravske Toplice 2 : 0, Zrinjevac : Moravske Toplice 6 : 0, Triglav : Jedinstvo 4 : 0 (Buček 2, A. Cipot, Klemenčič), Zrinjevac : Olcote 5 :3 in Raca : Triglav 1 : 0. Za peto mesto je premagalo Jedinstvo po streljanju kazenskih strelov s 5 : 3 Moravske Toplice, za tretje mesto je ekipa Olcote premagala Triglav z 2 : 0 in za prvo mesto je premagal Zrinjevac po kazenskih strelih s 4 : 2 Raco. Triglav Predanovci: Pavalec, Cipot, Buček, Kuhar, A. Cipot, Vereš, Sočič, Klemenčič, D. Gomboc, A. Berglez, Koprič, Janža, N. Gomboc, S. Berglez. Moravske Toplice: Sambt, Kerčmar, Hiti, Recek, Kučan, Žabkar, Cipot, Ma. Horvat, Kerec, Vučkič, Mo. Horvat, Dervarič, Domjan, Klement, P. Horvat. Vrstni red: 1. Zrinja-vec (Hrvaška), 2. Raca (Slovaška), 3. Olcote (Madžarska), 4. Triglav (Predanovci), 5. Jedinstvo (Hrvaška), 6. Moravske Toplice. Predstavniki klubov so se dogovorili, da bo prihodnje leto tekmovanje v Interligi po ligaškem sistemu. (F. M., fotografija: J. Z.) !^?niizni tenis Prekmurski derbi za peto mesto , V četrtem kolu tekmovanja Očnice državnega članskega pr-®nstva za uvrstitev od 5. do 8. 6sta je Kema v Puconcih v zani-?eni srečanju premagala Krko iz mesta. Junak srečanja je l|.aPav’^ ki je premagal vse tri ^meščane, med njimi tudi dr-3'e9a reprezentanta Horvata. o6ani so brez težav prepričljivo a8ali v Križah. Posebej velja '^i zmagi Koščaka nad Ku- Kocuvana nad Jazbecem, pred koncem tekmovanja i^kmurski ekipi še vedno v n^Peto mesto, o čemer bo U'0 medsebojno srečanje v ■lem kolu. Manje ^ariko Kerna Puconci: Krka 6 : 3 (Benko : Retelj 3 : 0, Pavič : Bon 3 : 0, Un-ger: Horvat 2 : 3, Pavič : Retelj 3 : 1, Benko : Horvat 0 : 3, Unger : Bon 3 : 0, Unger - Pavič : Horvat -Retelj 2 : 3, Pavič : Horvat 3 : 2, Unger: Retelj 3:1); Križe : Moravske Toplice Sobota 0 : 6 (Jazbec : Kocuvan 2 : 3, Kus : Koščak 1 : 3, Verč : Karkovič 0 : 3, Peternel : Ropoša 0 : 3, Jazbec : Karkovič 1 : 3, Verč : Koščak 0:3). Na drugem mladinskem turnirju TOP-12 v Murski Soboti, ki je bil zadnja preizkušnja za določitev igralcev za evropsko prvenstvo v Moskvi, je bil najboljši Sobočan Bojan Ropoša, ki je zasedel v prvi jakostni skupini prvo mesto in upravičil vlogo favorita. V odločilnem srečanju je premagal Tomše-ta s 3 : 1. Državni prvak Ocepek^ zasedel skromno deveto mesto. V drugi skupini je zmagal Fridrih, kar je njegov največji uspeh. Tonček Ropoša je bil osmi. (M. U.) Karate Kickboxing Šport od tod in tam V soboto, 10. maja, bo v ljutomerski športni dvorani, velik mednarodni turnir v karateju, ki ga pripravlja karate sekcija ljutomerskega Partizana. Pričakujejo okrog 400 tekmovalcev. JN. Š.) Korotaj in Kolarič prva v Avstriji V organizaciji IAKSA je bilo v Gradcu odprto prvenstvo Avstrije v kickboxingu v disciplinah šemi, li- plovno čustvo ^ke^6 dil Prijateljski medna-dvoboj med repre-2'”Kan' alan°v, članic, kade-^e^r^tej Slovenije in Slo-bSila epfezentanci članic je ^arika Kardinar iz J? Pbdr|lr* Se °diteno odrezala, K » «9 kegljev in bila 'ii!' “»la. Zm»- ^T°ieza7/a z 20 ke9iii raz-CS0 Mariko Kardinar vse-pred sveto-nVorn’ ki bo od 19. do Zaradi bližine »J^iJi^Mev kegljanja %a v a °9led svetovnega 20 USlj6ku in sicer v P°‘ ekih2002, ko bo na 1)5 za n 0 tekmovanje žensk. Sl Ij7)ek bo odpeljal 20. 1r'2 $obr°vnika in se iahL Ure- Podrobne in-ali n° dobite na tel- 041 T°41 773 572 ali 02 Vl^Prv? d° namreč deseto . ■ B.) nstvo Marike Kardi- Hitrostno rolanje Zmagal Szeged pred Mursko Soboto V Lendavi je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju za 7. pokal Lipe, ki ga je pripravilo ŠD Dokonča iz Lendave. Med 107 tekmovalci iz 11 društev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije so sodelovali tudi člani Roler kluba Murska Sobota in ŠD Dokonča Lendava ter dosegli lep uspeh. V ekipni konkurenci je zmagal Szeged iz Madžarske s 755 točkami pred RK Murska Sobota, 699, Kranjem, 689, Sombotelom, 653, in ŠD Dokonča Lendava, 449 točk. Med posamezniki so v svojih kategorijah zmagali: Tadeja Donko, Doris Solarič (obe ŠD Dokonča) in Alaksandra Kuplem (MS). Druga mesta so zasedli: Blaž Šeruga, Nastja Novak, Jernej Škrilec, Robert Ferčak (vsi MS) ter Davids Solarič (Dokonča). Tretji so bili: Nuša Ivančič, Timotej Šeruga (MS) ter Simon Novak, Manuela Bogdan, Mojca Duh in Miran Rožman (vsi Dokonča). Na drugem rekreativnem maratonu na rolerjih (5 km) je sodelovalo 70 rekreativcev iz štirih držav. (F. M.) ght in full kontakt za člane in članice. Med 230 tekmovalci in tekmovalkami iz desetih držav sta sodelovala tudi člana Kickboxing kluba Power kick Murska Sobota Milan Korotaj in Robert Kolarič ter se odlično odrezala. V disciplini light kontakt je Milan Korotaj v kategoriji do 67 kg zasedel prvo mesto, Robert Kolarič pa je v disciplini full kontakt zmagal v kategoriji do 75 kg. Osvojeni prvi mesti v tako močni konkurenci kažeta, da Sobočana sodita v sam vrh tega športa. Tekmovalci Kickboxing kluba Power kick M. Sobota se sedaj pripravljajo za svetovni pokal, ki bo v italijanski Piazenci. (F. M.) Karting - Tomaž Mlinarič iz Iža-kovec je dosegel na mednarodni pokalni tekmi hrvaških in slovenskih tekmovalcev kartinga v razredu 100 cem ICA lep uspeh. Kljub tehničnim težavam je zasedel v skupni uvrstitvi solidno šesto mesto, na državnem prvenstvu pa je bil izvrsten tretji. (F. M.) Rokoborba - Na mednarodnem turnirju mladih rokoborcev na Slovaškem so se izkazali med 130 tekmovalci iz treh držav ljutomerski rokoborci. Najboljša je bila Mihaela Čirič (63 kg), ki je zmagala pri kadetinjah in bila po mnenju organizatorja tudi najuspešnejša rokoborka turnirja. Niko Horvat (47 kg) je bil pri st. dečkih drugi, Simon Novak (76 kg) pa pri mladincih tretji. Na mednarodnem turnirju v Innsbrucku v Avstriji sta se izkazala Ljutomerčana Mihaela Čirič pri mladinkah in Miloš Horvat pri članih, saj sta v svojih kategorijah zasedla prvi mesti. (N. Š.) Kegljanje - Na kegljišču Nafte v Lendavi je bil drugi krog tekmovanja za prvenstvo mariborske regije za ženske. Med osmimi ekipami sodeluje tudi ekipa Nafte iz Lendave, ki je podrla 1835 kegljev in zasedla četrto mesto. Najuspešnejša v ekipi Nafte je bila Sapačeva, ki je podrla 480 kegljev. (F. B.) judo - V Budimpešti je bil mednarodni turnir v judu. Med 700 tekmovalci iz 14 držav so sodelovali tudi člani KVB Lendava in JK Lendava ter dosegli lep uspeh. Od članov KVB Lendava so druga mesta zasedli: Laura Prendl (44 kg) med ml. deklicami, Doris Žunič (48 kg) in Sendi Lešnjak (57 kg) med st. deklicami, tretja je bila Sendi Lešnjak (57 kg) med kadetinjami. Med člani Judo kluba Lendava je zasedel drugo mesto Tadej Časar (50 kg) med kadeti, peta pa sta bila Blaž Mlinarič (63 kg) med st. dečki in Lea Benko (70 kg) med kadetinjami. Mladi judoisti KBV Lendava so sodelovali tudi na mednarodnem turnirju v Bjelišču na Hrvaškem. Najuspešnejši med 218 tekmovalci iz štirih držav sta bili Sara Lešnjak (22 kg) in Katja Rudaš (28 kg), ki sta zasedli prvi mesti. Gloria Skledar (32 kg) je bila druga, Sebastjan Prendl (22 kg) in Sebastjan Čirič (nad 45 kg) pa tretja. (F. M.) Zmajarstvo - Letos avgusta bo v Nagykanizsi na Madžarskem evropsko prvenstvo zmajarjev. Med šestimi piloti slovenske reprezentance sta tudi Vojko Prah iz Murske Sobote in Roman Zeleko iz Moravskih Toplic. (0. B.) Sah Končano je bilo odprto prvenstvo ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote v počasnem šahu. Med 17 igralci je zmagal Aleš Lazar z 8,5 točke in prvič postal prvak društva. Vrstni red: 1. Aleš Lazar, 8,5, 2. Boris Kovač, 7, 3. Denis Gjuran, 6,5, 4. Matija Gabor, 6,5, 5. Maja Hočevar, 5, 6. Jernej Buzeti, 5, 7. Jože Sedonja, 4,5, 8. Štefan Režonja, 4,5, 9. Mitja Kovač, 4,5, 10. Andrej Gyergyek, 4,5, in 11. Milan Jerše, 4,5 točke. (F. M.) AVTO MO TO DRUŠTVO ŠTEFAN KOVAČ MORSKA SOBOTA, SORŠ1SSKA ULICA 2, TL L 02 5211172 22. MARATON TREH SRC Radenci, 25. maj 2002 PRUAVE:Prijava mora biti čitljivo izpisana in poslana skupaj s potrdilom o plačilu na naslov: MARATON TREH SRC p.p.69 9252 RADENCI Prijava velja z datumom plačila. STARTNINA: Startnina za maraton in pohnataton znaša: do 15.5.2002 16.5.-2O.5.2OO2 21.5.-22.5.2002 3.000 SIT 3.500 SIT 4.(XX> SIT Po 2X5, prijave niiw več mežm! ।tej6 b'10 tradicionalno °Vanje Pa^Ple- Sb Ml j,Ov memorial. Sode-M^rj? Druš,va Paraple-Xh^sPeh ln Prlekije ter do- P°samezniki 1 c9al Milan Bogataj s ^k^Vk*91^ ^d tetraple-^i0^ 5 326 p°-ženskami s5S?S,°. Fl 6 z 224 zasedia lpn° ie Murska 6 tie« °drtirni keglji za- S,°(F. m.) AMD Štefana Kovača vabi na državno prvenstvo v motokrosu, ki bo 12. 05. 2002 ob 13.30 na stezi za motokros v Mačkovcih. Vabljeni! Prijave za tek na 9 km (1.000 SIT), tek naj mlajši h (Veveričkin in srčkov tek) ter planinski pohod so na dan maratona. START: Pred hotetom Radin (Radenci). Ob 15.00 uri Start maratona, pobnaratona in teka na 9 km. Veveričke in srčki štartajo od 10.30 dalje. Planinski pohod pa od 8.00 ure dalje. TteL: 03 566 90 91 Tax: 023669092 GSM: 04132 74 32 (Drago Ju0) E-maib teniskicenier.radenci/a-sioLnet a www.radengka.si S svojim podpisom po&jujem ds ®o podatki, ki sem jih zap^ na pravnico resnici izjavljam, da Mm zdrav, vsestransko pripraven za tekmovanje ki zdravniško pr e^edan. Upošteval bom vsa navodila oigancatorja >n tekmoval na lastno odjiovornost Zoper orffanizatorja ns bom vkzžil nobene žalitev« ali tožbe zaiadi kakršniekol! «tod®. ki bi jo utrpel v zvezi z udeležbo rta tej prireditvi Soglašam., da so tehko vsi podatki iz te prijavnic« objavami v sredstvih javnega otvettanja. Meje fotografije, filmski in video posnetki, intervjuji ipd. kar > vzvezi z Maratonom treh src se lahko ne da bi za to zahteval kakršnokoli povračilo □□□□□□□ ChampionCHIP Podpis: | Klub: 9282 RADENCI O O O 42km 21 km 9km )8(Prekrižaj rs EEBfflLEOtam; ; I Maraton treh »rc W p.p.68 Država: DŠtartnino nakažite na transkacijski račun. NLB dd-Divizija^f © 02341-0011912031 20 NA dUtNI 9. maj žuuz vhii* To samo mi: 4. b Dvojezične srednje šole Lendava (ekonomsko-komercialni tehni Smo »naj« v vseh pr sežnikih K? ■ aš razred je pač takšen - vedno ovenčan s predpono naj: najbolj nemogoč, najbolj neugnan, najbolj neorganiziran ... Profesorji o nas sicer govorijo v samih presežnikih, a imajo ti presežniki vedno negativen prizvok. Naš najljubši šport je »špri-canje« in posedanje v gostilnah v okolici šole, najboljša zabava je »nerviranje« učiteljev in učiteljic, zato se marsikateri spor konča na »bojnem« polju, kjer razredničarka Brigita Laj skuša pomiriti razgrete duše. V redovalnici je stanje podobno športni napovedi, vendar nas to ne skrbi kaj preveč. Večina nas živi po načelu »Bo že ... če ne danes, pa jutri«. Razredni hobi je prerekanje in ogovarjanje ter ustanavljanje taborov in strank v razredu. A ko ga pošteno polomimo, potegnemo skupaj in s skupnimi močmi napademo sovražnika. Tedaj delujemo kot pravi mušketirji, po načelu »Vsi za enega, eden za vse«. Tako je naše srednješolsko življenje. Pestro in zabavno. Ko bomo zapustili varno zatočišče srednješolskih zidov, nam bodo ostali lepi spomini na mladost. In ko se bomo čez nekaj časa srečali, si bomo poleteli v prisrčen objem in skupaj obujali dogodivščine iz časa šolanja. 4. b smo: Aleš Antovič, Andrej Budin, Timea Gone, Nataša Hajdu, Andrej Horvat, Klavdija Horvat, Kornelija Horvat, Tanja Horvat, Dejan Hozjan, Boštjan Jaušovec, Saša Jurovič, Andreja Kelenc, Željka Kralj, Kristina . Kraljič, Natalija Kunčič, Tatjana Magdič, Mirjana Somi, Sandra Soke, Helena Ternar in Darja Varga. Naša razredničarka je prof. Brigita Laj. Vsem moralnim ljudem v vednost in opozorila Vaše pesmi Lahko se zgodi tudi vam Moj članek naj bo kritika ravnanja in aktivnega pristopa reševanja problematike zasvojenosti v današnjem času pažam namreč, pa ne samo Jaz, da so se različne organizacije pa tudi sama družba (tako v Gornji Radgoni kot tudi drugod) začeli intenzivneje ukvarjati s tem, kajti smrtni davek, zlasti med mladimi, je iz dneva v dan večji. Prepričana sem, da so razlogi za večali manj zavestno samouničenje mladih ljudi veliko bolj zapleteni, kot se kažejo. To je tudi eden izmed razlogov, da ne zberejo dovolj poguma za morebitno zdravljenje ali pa se konča že na začetku in gre vse po starem. Ljudje bodo kimali in rekli: »Pa ja, saj tako to je! Kaj boš?« Zavedati bi se morali, zakaj vse to nemočno uklanjanje usodi. Drtižba, sovaščani, sosedje... so tisti, ki takih posameznikov ne sprejemajo, jih zapečatijo in izolirajo. Verjemite mi: To je tisto najtežje, kar čaka vsakega, ki pade v globel odvisnosti. A je res ljudem tako malo mar ali pa je temu vzrok tisti nezavedni strah, da se podobno lahko zgodi njim?! Vse se začne s tisoč obljubami o vsemogočih vrstah pomoči, naenkrat se zdi prihodnost za potencialno ozdravljenega odvisnika rožnata. Kaj pa potem? Nemalokrat (tudi če povem nikoli, se ne zlažem) se zgodi, da te ponujene roke ni več. Obljube izpuhtijo, govora o pomoči se spominjaš samo še ti, ostaneš sam in znajdi se, kot se veš in znaš. Iz take situacije je težko najti izhod in malokomu uspe. Pa kdo je sploh kriv? Podzavestno pripisujemo krivdo odvisnikom. Potencialnih vzrokov za zablode pa je več. Velikokrat se rodijo v sami družini. Otroci staršev, ki imajo težave z alkoholno odvisnostjo, se nemalokrat prepustijo labilnosti, padejo v depresijo, izpostavljeni so različnim oblikam nasilja. Vse to poznamo, a si zatiskamo oči. Zgodba Naj napišem o konkretnem primeru odvisnika, ki mu je sicer uspelo zbrati toliko poguma in moči, pri tem se je oborožil z žalostnimi dejstvi nastale situacije ter se končno odločil temu narediti konec - šel je na zdravljenje. Bili so podvigi, uspehi... pa spet padci. Šele po sedmem poskusu muje uspelo. Ne vem, kaj ga je rešilo, morda lastna volja do življenja, mogoče velika sposobnost kreativnega ustvarjanja, ki jo je odkril. A veliko svojih najlepših let je zamudil. Spomnim se ga, kako je bil psihično in fizično zlomljen, izčrpan, ko je priromal s-poslednjega zdravljenja v komuni. A se je pobral. Sam. Osamljen. Teče že peto leto od prihoda domov. A še vedno je sam. Osamljen. In kje potem najti zagotovilo ali vsaj upanje, da spet ne izgubi volje? Družba in njen sistem sta ga namreč izobčila. A verjemite, da se fant spominja prav vseh obljub, ki so mu bile dane pred obiskom komune. Hrbet so mu obrnili vsi. Tudi materialna podpora je skromna. Celo starši (Držite se za glavo!) so dvignili roke, čeprav se je vse to rodilo prav v njihovi bližini. Druga zgodba Danes je izčrpan, telo kaže posledice zastrupljanja, operacije, bolezni se vrstijo druga za drugo. A človek živi. Kot živim jaz ali ti. Ob vsem tem pa se začne že druga zgodba. Vsi po vrsti se namreč zavedajo, da ni sposoben opravljati težjih fizičnih del. Pa vendar ima želje, da bi delal, kar ve in za kar je prepričan, da bo delal dobro in kakovostno. Želi pomagati tistim, ki jim še ni uspelo to, kar je njemu. Ker pa s tukaj naši nadvse imenitni zakoni, brez dvoma narejeni na realnosti, so mu to prepovedali. Kaj še potem ostane? Za upokojitev je premlad, delodajalci se ga otepajo. Postaja klošar. In nihče noče tega opaziti. Vse, kar je dobil po vrnitvi domov, je črna pika, ki ga spremlja vsepovsod. Vendar je takih ljudi iz dneva v dan več, in ne moremo si privoščiti dejstva, da jih bomo kar vse, enega za drugim, izločili, pahnili v osamljenost in se delali, kot da jih več ni. Vse kar želijo, je razumevanje in neka merica spoštovanja, nekaj nesebične pomoči, da zadiha v tej nenormalni družbi, kise hlini in pretvarja, da ji je marža nepomembnega posameznika in ki si upa (seveda s svojim predstavnikom) izjaviti, da je pred leti v Radgoni kuga pomorila na stotine ljudi, zakaj bi se sedaj sekirali zaradi enega. Ne smemo pozabiti na peščico ljudi, ki so ga brez predsodko v vzeli medse in mu pomagali po svojih močeh - Karitas, cerkvene ustanove, za katere pa dobro vem, da želijo pomagati, vendar bodo kmalu ostale otoček sredi oceana. Zato apeliram na vas, odprite oči - tudi vam se lahko to zgodi! Radgončanka■ Iskanja Iščem jo, najino ljubezen izgubljeno. Iščem jo, . tisto ljubezen, ki velik plamen F a je danes le iskrica, skrita v moj Iščem jo, $ ljubezen, kije bila strast v tvoj1' a je danes bolečina v mojih no Kje si zdaj, komu sonce sije zdaj? Žal mi je, a konec je. Kar je bilo, naj pozabljeno bo-Si še dejal in se nisi kesal. Strtih src takrat odšla sva vsak po svoje v temno noč. f Loč Življenje mi je s trnjem tlako11 ni mi s srečo posejano, ni mi s cvetjem postlano. V meni žalost le živi, ki je v meni celo večnost, in spremlja me le črnogledo^' Ti kot sončni žarek si v moje življenje posijal J in edini si mojim očem lU^P 1 Tista noč Ne, še vedno nisem pozabil na tvoje lepe, rjave lase, na tvoje strastne poljube in na najino edino skupno Ne, še vedno nisem pozabil Bilo je tako lepo, kot v sanjah in vedela setd> B da se bo najina sanjska no A mislila sem, da ne bo edi A sem se motila ... Bila je edina.... J ... a v mojem srcu nepozdb J Prodajalci sanj V ožemanju misli prepoznam bolečino sveta’ aflj, prekopčujem s prodajah is da mi ne bi bilo treba $ stopiti na realna tla. HlI 9. maj 2002 MULARIJA 21 'uteramo poustvarjanje po delu Me Jurta Ko zorijo jagode) Kosem se prvič zaletel vanjo, Wo,kotda bi se čas usta-^Zfl sem v njene sinje modre T opazoval sem njene kosta-Jevo rjave lase in se pasel z ^'P0 njeni popolni postavi. > Pr°sti,« ji je kar naenkrat 'Mo iz ust in na lica se ji je M a ^°ka rdeč>ca. Že sem M nekaj vprašati, pa mi je ^°v tem trenutku zmanj-cPogumit. Medtem ko sem Sval, kaj naj ji povem sem *pal okrog in zavedel sem Mojim sam sredi ulice. Po ki je zvonil v cerkvenem mi je bilo jasno, daje ^'^ga srečanja minila že cela ura. Nikoli ne bom teh čudovitih trenutkov, ^poi ° ^°'a’ komaj čakam, da in W O 'C 12» PO 20» Med najboljšimi na Bledu VS Po 1171 je na Bledu državno tekmovanje šolskih turističnih podmladkov z naslovom S °kje t-aSa lastna glava, na katerega seje uvrstila tudi ekipa OŠ Mala Nedelja. S pomočjo . S,TI° jo pobarvali z modro barvo, smo prikazali slap vode, na njem pa je bilo videti, ^ki^ki ^a^e’ lzdelali sojih učenci 5. razreda. Naš prizor pa je govoril o pokritem bazenu, L0'1 ni obstajal. Za razstavo smo dobili zlato priznanje, za nastop pa srebrno. Zmaga a 110 in ed> ki sije tako priborila potovanje z letalom do Splita in nazaj. Za nas pa je bilo ^'nivo potovanje tudi do Bleda in nazaj. „ Klemen Farkaš in Mitja Filipiš, 6. raz. OS Mala Ne e ja Gora in miš Nekoč, pred davnimi časi, je živela miška. Mila je majhna. Najbolj sije želela govoriti in postati velika. Nekega dne ji je pisala sestrična, kije bila na potovanju. Obljubila ji je, da ji bo prinesla presenečenje, ko se vrne. »Kakšno presenečenje?« sije mislila miška.Čez dva dni je prišla k njej sestrična. Prinesla ji je tisto presenečenje. Bili so štirje čudežni fižolčki. Dejala ji je, naj jih posadi v zemljo in iz njih bo zraslo drevo. Miška je res tako storila. Drugo jutro je zraslo drevo. Miška je splezala nanjo in zagledala goro. Bila je čudežna gora. Splezala je še nanjo. Gora jo je vprašala: »Kateri dve želji naj n izpolnim?« Miška ji je pokazala, da si želi postati velika in da bi rada govorila. Gora ji je res izpolnila obe želji. Miška je še vedno tam. Atma Vukelič, 3. c/9 OŠ Gornja Radgona Punca meje opazila »Kar za njo se bom usedel,« sem si rekel zjutraj na šolskem avtobusu. Toda smola taka! Vse je zasedeno in ... O, groza! Samo še tega tepca seje manjkalo, ki je niti vprašal ni, če lahko sedi pri njej, pa še v pogovor z njo seje zapletel. Prismoda neučakana, ti bom že pokazal, kar ti gre! Ali naj tudi jaz poskusim s podobno taktiko? Ah, raje ne. Ne bi rad, da bi me imela za kakšnega zme-neta, ki leta za vsem, kar nosi krilo. Se bom že jutri česa domislil, saj imam še dovolj časa. Dober znak je, daje takrat ob trčenju na Miklošičevi ulici zardela. Z očetom gresta v trgovino. Če sem ji sledil do sem. ji bom pa še na konec sveta. Seveda, če bo šla tja! Danes seje super »pošlihtala«, mogoče že ima fanta. Ne, ne, to možnost bom kar izbrisal s seznama ovir, da bo pot vsaj navidezno lažja. Le kaj opazuje skozi steklo v izložbi? Mogoče tistega debeluha, ki drži v napihnjenih prstih tolst sendvič. Se mi blede ali je res? Mene opazuje! Kako je prisrčna, kam pa gre? Hitro, slediti ji moram, dokler je še na vidiku. Sledil sem ji po stopnicah, po hodnikih sem se opo tekal s podrsavajočimi koraki, kakor klop sem seje držal. Potem je šla s ta starim proti trgu. Za tržnico sta zavila levo proti Maksimarketu. V Maksimarketu sta se napotila proti oddelku z namiznimi svetilkami. Zdaj pa je že skrajni čas, da se končno spoznava. Ko je hitela za očetom k blagajni, sem ji prekrižal pot. Reke! sem ji, da sem vesel, dajo spet vidim. Predstavil sem seji in hkrati izvedel tudi njeno ime. Jagoda. To je najlepša beseda na svetu, ki pomeni troje: najslajši sadež, ljubko ime in mojo največjo ljubezen doslej. Sanja Vouri, 7. a, OŠ Sv. Jurij Lenuh Velikokrat lenarim sam, ko je zunaj soncenmdn. Ptički na oknu mi pojo, vendar jaz smrčim glasno. Prijatelji kličejo me na plan, a jaz se ne dam. Smrčim, naprej smrčim, le sendviča se veselim. Primož Obal, 5. a OŠ Sv. Jurij Ko je hudo, me pokliči! KU«J» nmnilcA« Mravljice To so naše mravljice, take so kot pravljice. Imajo drobne tačice, lepe so kot mačice. Mravljica se rada skriva, črna zemlja jo pokriva. Klaudija Vučak, 5. b OS Sv. Jurij Čudežno seme (Moja pravljica) Nežka je v stari uti našla škatlo, na kateri je pisalo, daje v njej čudežno seme. Hitro je pripravila gredo in posejala seme. Prinesla je vodo v kanglici in zalila. Nato je odšla v hišo. Naslednje jutro seje hitro umila in pojedla zajtrk. Medtem je že posijalo sonce. Nežka je šla pogledata gredo. Ni mogla verjeti svojim očem, ko je zagledala vse polno biserov. Poklicala je prijatelje in vsak je dobil en biser. Čez teden dni je zraslo na gredi toliko prstanov kot biserov. Vsak je imel jamico, v katero so si lahko s prijatelji vstavili bisere. Dečki so nesli prstane mamicam, deklice pa sojih dale na prste svojih rok. Nežka Brunec, 2. a, OŠ Bakovci Muri Zakaj moram gledati to, vse to nesnago, ki jo pobiraš? Ti, Mura, umiraš. Jaz gledam te in čudim se, kako ti uspe? Ti, ki komaj še valoviš, ti, ki komaj še šumiš, zakaj ravno ti? Oj, reka Mura, ti naša si kraljica, vendar kmalu postala boš naša »smernica«. Niko Horvat, 8. a/9, OŠ Črenšovci VESTNIK NA INTERNETU: - www.p-inf.si tl <1 , Jjl « tŽ, vnliktH Hvalnica Hvala, knjiga, za vse, kar naučila si me in mi z dobroto napolnila srce! Ti si vse, kar sem in imam, zato nikomur te ne dam. Nikoli te iz rok ne izpustim, četudi bolna obležim, saj od tebe tolažbo vedno dobim. Hvala ti, knjiga, za vse, ker v življenju osrečuješ me! Ines Kolarič. 7. b. OŠ Roooiina 22 DOBRO JE VEDETI ... 9. maj 2002 w DEVICA STRELEC OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV I TEHTNICA ŠKORPIJON KOZOROG VODNAR RIBI ONA: Zašli ste v manjše zdravstvene težave, zato bo najbolje, da se podate na sprehod v naravo ali pa se ukvarjate s športnimi aktivnostmi! Le zakaj si tudi vi ne bi privoščili kakšen dan, koenostavno pozabite na posel? ON: Bodite malo bolj zaupljivi in kdaj pa kdaj ljudem tudive-rjemite na besedo. To vam bo vsekakor izboljšalo slabe odnose nadelovnem mestu, kjer vas prav zaradi pretirane sumničavosti necenijo dovolj! ONA: Sprostili se boste in si privoščili malce neobičajne reči, pa še partner vas bo prijetno presenetil. Je že tako, da sreča ponavadi pride sama, potrebno ji je le odpreti vrata v svoje-srce. ON: Še je čas, da izveste nekaj, kar vam bo dodobra olajša-loljubezenske težave. Vse, kar je potrebno je le kanček poguma in malo domišljije. Zavedajte se, daje sreča venomer na strani hrabrih! ONA: Spoznali boste osebo, ki bo v bodoče precej vplivala na vaše življenje, torej se potrudite in naredite nekaj tudi zase. Čaka vas prijeten konec tedna, poln zabave, ljubezni in majhnih presenečenj. Uživajte, dokler še lahko! ON: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, daje precej lažja, kot pa je izgledalo na prvi pogled. In prav zato jo boste z lahkoto razrešili, kar vam bo še dodatno zvečalo vaš že tako velik ugled. ONA: Je že res, da je samota včasih prav prijetna stvar, vendar pa vam s tem ni treba ravno pretiravati. Pojdite raje malo v družbo! Vesela družba koristi splošnemu počutju, pa še na razne probleme boste pozabili. ON: Namesto da se hvalite z svojimi odlikami, raje poskrbite, da jih bo še več, saj gredo te stvari hitro v pozabo. Prijatelj vam bo naredil precejšnjo uslugo v ljubezni, kar vam bo omogočilo precej novih alternativ. ONA: Oseba, ki vas obožuje, se vam še vedno ni pripravljena odreči, zato bo še nadalje spletkarila in vas poskušala ujeti v svojo mrežo. To vam bo sicer všeč, povsem druga stvar pa je, kako bo to sprejel vaš partner. ON: Partnerka vas bo prijetno presenetila, vi pa ji boste vse skupaj vrnili z obrestmi, kar bo ugodno vplivalo na vajino intimno življenje, ki je zadnje čase precej pešalo. Sedaj je vaše srečno obdobje; uživajte - kolikor le morete. ONA: Vaš partner vam bo pripravil prijetno presenečenje in skupaj bosta preživela čudovit teden. Uživajte v prijetnem obdobjuin pustite skrbi za kdaj drugič. To je vaše obdobje -izkoristite ga! ON: Še dobro, da imate dosti prijateljev, ki so vam pripra-vljenistoriti uslugo. Toda ne pozabite, da jih bo potrebno prej ali slej te usluge tudi povrniti! Konec tedna vas čaka presenečenje, ki ga na nek način celo pričakujete ... ONA: Popazite malo na pota vašega partnerja, saj priložnost vse prehitro naredi tatu. Sicer ni rečeno, da vas je prevaral, vendar pa je na dobri poti, da v primeru vaše neprevidnosti to tudi realizira. ON: Skušajte razumeti, da obstajajo stvari, preko katerih ne morete in se sprijaznite z dejstvi. Potrebujete počitek, zato se nehajte naprezati in si raje privoščite kratek oddih. Seveda v družbi... ONA: Sprostite se in zaživite v novem življenjskem slogu. Za to je potrebna samo trdna volja in nekaj več časa zase. Pozor - še vedno se vam obeta nekaj nadvse zanimivega, kar bi bilo prava škoda zamuditi. Potrudite se - ne bo vam žal! ON: Ravnajte tako, kakor čutite, in vse se bo uredilo. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravstveno stanje, zato se pazite. Odpravite se raje na oddih - koristil vam bo. 'ONA: Vsi mislijo, da ste ravnali naivno, vi pa dobro veste, da ni tako, saj samo vi poznate resnične rezultate vašega ravnanja, ki pa so vse prej kot majhni. Torej uživajte sadove svojega dela in si odpočijte - zaslužili ste si! ON: Ko boste že na robu uspeha, se vam bo le ta nepričakovano oddaljil. In ponovno bo potrebno začeti vse od začetka. Še dobro, da se bo pojavil star prijatelj, ki vam bo v vsem skupaj kar precej pomagal. ONA: Vaš odnos s partnerjem bo prišel do točke, ko se bo potrebno o marsičem odkrito pogovoriti. To pa ne bo povsem enostavno, še posebej glede na okoliščine v katerih ste se znašli. A vseeno se vam bo uspelo izkopati iz težav. ON: Slišali boste kar nekaj laskavih priznanj, ki vam bodo zelo dobro dela. Obeta se vam tudi nekaj novih poznanstev, ki vam lahko v bodočnosti še veliko pomenijo, Sedaj je vaš trenutek, sprostite se in uživajte! ONA: Prijeten pomenek se bo končal na povsem nepričakovan način, a vsekakor tako, da vam tega pozneje sploh ne bo žal. Nikar ne omahujte! Pametna poteza vam bo prinesla obilico ljubezni, veselja in sreče nasploh. ON: Upate, da bo spet vse po starem, čeprav dobro veste, da to enostavno ni mogoče. Ozrite se raje malo v prihodnost, kjer vas čakajo presneto prijetne reči. Ne pozabite odpisati na prejeto pismo! ONA: Skrajni čas je že, da tudi vi poprimete za delo, saj vam poležavanje v senci ne bo prineslo prav nobenega dobička. Konec dneva se vam obeta zanimiva avantura, ki se je nikakor ne izplača zamuditi... ON: Prehodne težave z okolico'boste rešili z majhno pozornostjo. Vendar ne mislite, da so s tem vaše težave tudi dokončno odpravljene. Prave težave se šele začenjajo in le stežka se boste izkopali iz njih. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje TUDI TO SE DOGAJA našo pisarno je poklicala potrošnica, ki je kupila novo televizijo. Staro, ki je bila še čisto v do- brem stanju, je podarila vnukinji, ki svoje televizije še ni imela, sebe pa razveselila z nakupom nove. Na žalost je kaj hitro ugotovila, da nekaj ni v redu, saj enega od slovenskih programov ni sprejemala tako kot bi morala, pravzaprav je bila slika zelo slaba. Enostavno ni mogla razumeti, zakaj edino tega programa ni sprejemala enako dobro kot na stari televiziji. Ker ni vedela, kaj naj stori, nas je prosila za pomoč. Opravili smo nekaj poizvedovanj, iz katerih smo zaključili, da je lahko napaka na kabelskem sistemu ali na televizorju. Televizorji določenih znamk naj bi menda nekatere programe sprejemali slabše kot drugi, zato smo po-trošnici svetovali, naj najprej poskusi priključiti kakšno drugo televizijo, in če bo ta delala oz. sprejemala program tako, kot je treba, pomeni, da je kabelski sistem v redu in da je nekaj narobe s TV-sprejemnikom. Ugotovila je, da je TV-sprejemnik glavni krivec za slabo sprejemanje programa. Svetovali smo ji, da TV-sprejemnik reklamira in zamenja za katero drugo znamko, saj je možnost, da bi se napaka ponovila, zelo majhna. V prodajalni so reklamacijo upoštevali ter ji tudi sami svetovali, da bi bilo najboljše, če vzame drugo znamko TV-sprejemnika. Gospa se je s tem strinjala in vzela drugo znamko s tem, da je razliko doplačala. Obvestila nas je, da dela televizijski sprejemnik brezhibno. V konkretnem primeru je šlo za stvarno napako, saj stvar ni imela lastnosti, ki so bile potrebne za njeno normalno rabo. Potrošnica je uveljavljala eno od štirih možnosti (zamenjava izdelka z novim), ki jih ima po 37. členu Zakona o varstvu potrošnikov, če ima kupljeno blago napako. Rok za uveljavljanje očitnih napak je osem dni po prevzemu blaga, vseh drugih napak pa v enem letu po prevzemu blaga. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9- do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.; (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ VESTNIK NA RNETU: www.p-lnf.si Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje astme oznamo olajševalna in preprečevalna zdravila. Z olajševalci obvladamo astmatični napad, ker sprostijo zaporo dihalnih poti, s preprečevalci pa napade preprečimo, ker delujejo protivnetno na sluznico dihal. Olajševalna zdravila Bronhodilatatorji so najučinkovitejša zdravila za odpravo nenadnega napada in preprečevanje napadov, ki jih utegne povzročiti telesni napbr. Prek spodbude beta-2 adrenergičnih receptorjev na pljučnih celicah razširijo dihalne poti. Kratko delujoči olajševalci (Ventolin, Be-rotec) so zdravila za olajšanje nenadnih napadov astme, ker učinkujejo že po nekaj minutah, a le dve do šest ur. Dolgo delujoči olajševalci (Serevent) začnejo delovati počasneje, a njihov učinek traja do 12 ur, za preprečitev astmatičnih napadov se kombinirajo tudi z glukokortikoidi (Seretide), ker okrepijo njihovo protivnetno delovanje. Preprečevalna zdravila Inhalacijski glukokortikoidi so temeljna protivnetna zdravila za astmo. Pri nas so na voljo Be-cotide, Tafen, Pulmovent, Pulmi-cort Turbohaler in Flixotide. Bolnik jih vdihava iz pršilnikov v obliki raspršenih kapljic ali prahu. Pravilno in dovolj zgodnje zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi večinoma prepreči tako kroničnost astme kot hujša urgentna stanja. Bolnik mora vedeti, da ta zdravila začnejo kazati učinek šele po nekaj dneh, optimalen zdravilni izid pa je pričakovati šele v nekaj mesecih, zato niso primerni za lajšanje nenadnih astmatičnih napadov. Glukokortikoidna zdravila za uživanje so sestavina terapije le v hujših akutnih poslabšanjih astme. Zaradi možnih stranskih učinkov se odmerjajo krajše obdobje, in ko druga zdravila ne pomagajo dovolj. Ksantini (Ami-nophyllinum, Teotard, Teolin) so šibki bronhodilatatorji in zmerna protivnetna zdravila, ki zvečajo tudi zmogljivost dihalnih mišic. Dopustni so le kot dodatek k ustaljeni olajševalni in protivnetni temeljni terapiji. Ponavadi se zaužijejo v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem. V akutnem napadu astme lahko zdravnik injicira teofilin v veno. Levkotrienski modifika1^ (Singulair, Accolate) so najnoftf ša zdravila, ki lahko pomagaj® obvladati astmo. Preprečuj delovanje in nastajanje levkotrit nov, povzročiteljev simpto®®1 astme. Antiholinergična zdrarik (Atrovent) tudi razširjajo dil«J ne poti. Preprečujejo acetilh0" nu, da bi v bronhijih povzf^ skrčenje gladkih mišic in čezmerno nastajanje sluzi. V rahljajo se skupaj z bronh«!* torji (Berodual). Kromoglikat (Kromolin)^ brž preprečuje sproščanje nih spojin iz tkivnih baznih in zmanjša verjetnost, da se * do dihalne poti zožile. P05^11 koristi otrokom in bolniko®'?1 katerih se napad razvije PoI£i snem naporu. Antihistaminiki preprek alergijski odziv ob vstop« na v dihala, zato se'z nji®12^ alergijski rinitis, ne pa astffl® pa bolnika pestita obe vrstil gij, se z zaviranjem rinitis3? sredno izboljša tudi ast®4 prav antihistaminiki na^' pri astmi ne učinkujejo nep05 dno. Vida Kuhar, mag- Pomarančni sok in holesterol jjoJi udi pomarančni sok lahko izboljša stopnjo dobr£f!a sterola v krvi. Raziskava, ki naj bi to potrdila, sic£f prav obsežna, saj je sodelovalo le manjše število Ip * Kljub temu pa je nakazala, da se lahko stopnja dobrega h°^ (HDL) poveča za več kot 20 odstotkov že, če vsak dan spijemo trn pomarančnega soka. Do zdaj je-bilo znano samo, da stopnjo sterola v krvi zvišuje zmerno uživanje alkohola (kozarec vina na Z našega štedilnika Juha iz kislice Svinjske mladice z rdečim zeljem in vinsko omako Riž z jabolkom v maslenem testu o *** ■ i Krompirjeva torta Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Juha iz kislice Sestavine: 80 g listov kislice, 100 g šalotke, 60 g masla, 240 g krompirja, 120 cl zelenjavne osnove, 10 cl sladke smetane, sol, poper Priprava: Liste kislice v hladni vodi operemo, osušimo in grobo narežemo. Šalotko narežemo na kocke in na maslu prepražimo. Dodamo na drobne kocke narezan krompir, malo prepražimo, dodamo kislico, premešamo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Vse skupaj počasi kuhamo, da se sestavine zmehčajo. Juho pretlačimo, začinimo, malo prevremo in dodamo sladko smetano. K juhi ponudimo na kocke narezan bel kruh, ki smo ga prepražili na česnovem olju. Svinjske ruladice z rdečini zeljem in vinsko omako Sestavine: 600 g svinjskega stegna, 160 g rdečega zelja, 50 g čebule, 3 cl olja, 30 g prepečenca, 1 jajce, sol, poper, 5 cl olja za pečenje Omaka: 60 g čebule, 10 cl belega vina, 10 cl rdečega vina, 30 cl kostne juhe Priprava: Svinjsko stegno v hladni vodi splahnemo in osušimo. Na delovni površini iz stegna narežemo štiri enake zrezke, na tanko potolčemo, solimo in popramo. Rdeče zelje narežemo na rezance. Čebulo narežemo na kocke, na olju posteklenimo, dodamo rdeče zelje, solimo in v lastnem soku počasi dušimo. Ko je zelje zduše-no, ga ohladimo, primešamo jajce in zdrobljen prepečenec. Vse skupaj dobro premešamo. S tako pripravljenim nadevom nadevamo zre & jih zvijemo v ruladice in robove spne®0^ j. botrebci. Ruladice povaljamo v moki, jih v ci opečemo na olju in preložimo v drug0 P do. Na preostanku maščobe postekleni1”0 kocke narezano čebulo, zalijemo z vin° jj kostno juho. Dodamo ruladice, pokrijell^f))|) dušimo, da se zmehčajo, omaka pa pf1111 zgosti. Riž z jabolkom v maslenem testu Sestavine: 80 g riža, 20 g masla, 1 jajce’ jabolk, 40 g ribanega sira, sol, poper, 25° » slenega testa, 1 jajce za premaz Priprava: Riž v slani vodi skuhamo in 0^jjid mo. Maslo in jajce penasto umešamo, jp, ohlajen riž, na drobne kocke narezana ja” riban sir in začimbe. Dobro premešam0-no testo na deski tanko razvaljam0 ,n jjpO žemo na osem enakih kvadratov. Vs vsakega kvadrata damo nadev, prep°8 m robove s pomočjo vilice spnemo in PfC0lji^ mo z razžvrkljanim jajcem. Položim0 $ čen pekač in pečemo v pečici pri 18® to rumene barve. Krompirjeva torta Sestavine: 250 g kuhanega Pre^a^ 4^ krompirja, 4 jajca, 200 g sladkob U' ruma, 100 g suhih kock papaje, limonina lupina, 1 vanilin sladkob Ini prašek, 70 g ostre moke, 30 g škroba, 120 g mletih orehov, 1®® lične marmelade Priprava: Rumenjake s polovico vanilin sladkorjem penasto umešam0 dkor razmeša, dodamo rum, seseklja110’, sol, naribano limonino lupino in kr011’® razmešamo. Dodamo mlete orehe, no moko in pecilni prašek ter vse skup premešamo. Beljake s preostalim pemo v trd sneg in ga narahlo PrirT,e^a^efJJ^ pirjevi masi. Model za torto dobro n®^ potresemo z moko. V tako priP^^Si/^ damo maso in pečemo v vnaprej og^ jr, eno uro pri 180 °C. Pečeno in ohlar prerežemo ter namažemo z marmela jo posipamo s sladkorjem v prahu. za zdravic in dobro »očutie kstmik 9. maj 2002 DOBRO JE VEDETI —23 (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka Hruške Pomaranče 220 ..... 250.. 200 ..... 250 ..450-550 540.. 400 550 300 220.. 200 250 Banane 250.. 250 260 ..150-300 250.. 280 290 Solata kristalka . Endivija .450-550 540.. 450 490 200 300... 250 250 300 260 puterica .. Stari krompir ^ladi krompir Zeleno zelje Rdeče zelje Kumare 300 60 290... 120... 250 ..... 60 ..... 300 120 300 300... 250 280 300 ..... 350... 250 250 250... 300 290 Korenček Paradižnik Paprika 350... 300 360 300 330... 280 ...... 320 :.. 500 400... 350 420 650... 600 690 Mlada čebula ^Sls repa K|slo zelje Mandarine Peteršilj Cvetača 150... 160 160 500 450... 400 550 200 200 300 300 400 350... 350 ...... 360 ; 650... 400 690 Stari česen .. M|adi čeSen 450... 400 420 400 350... 850.... 400 600 ...... 400 900 Por "" 330.... 300 350 ^Ktarinke Hren 350... 400 1.000 390 1.000 D°mači med Ohrovt 400 400 1.000 1.100.... . 830-1.030 1.100 350.... 300 290 redkvica.. Rdeče 700 650.... - 650 grozdje 800 800.... 700 ...... 850 u urozdje.. slive. ^entine $Veže jagode .' 800 700 790 850.... 800 400 890 :380 800 1.300... ...1.000 .... 1.250 Hivke... 7® fige 500.... 400 500 320 370.... 850 300 800 350 890 > K Marelice ^^Pinjoni 1.000 900 ?. 900 850 600 790 ........ 850 k ;k>vič, dr. mc S hrano do lij ed hrano uvrščamo vse |U|snovi, ki jih organizem in t Potrebuje za delovanje $estavMena ie *z ene’ C1 več od petih osnovnih hi^1: Mjakovin, ogljikovih maščob, mineralov \^inov. Čeprav je ne ‘o/H0 med hrano, je tudi *V^en^s^° Potrebna' °v*ne zagotavljajo rast telesnih tkiv, oglji-'drati (škrob) in maš-jejo potrebno ener-Hj d kovanje organizma HrT0 de)avnost. Nal°8a \ H v in vitaminov je na-osnih procesov. Snu H živilo ne vsebuje vseh snovi, zato moramo ^aživila. H Prehrana temelji na ■ skupinah živil: Hi va: kruh>žita’žitni iz’ ‘ še, krompir ' Sadie in zeleniava (Hlkna: mleko in mlečni 5 meso> ribe in za' živila,ki vsebujejo . ^ščob in sladkorjev ^4 stH0 živila pretežno iz zagotavljamo za- V5'tto hranilnih snovi za Vanic našega tele-kHm evanje zdravja. Živila, %'^ie n ° Veliko maščob za nuin« potrebna, । itn^^^e dodajo naši hra-,Kt > Okusnost. k°ličino živil, ki naj jih jemo vsak dan, si lahko predstavimo s pomočjo prehranske piramide. Predstavljajmo si jo kot polico v naši shrambi, na kateri so skupine živil. Večja je polica, večkrat in v večji količini posegamo po določeni skupini živil. Na spodnji in največji polici so žita, žitni izdelki in krompir ali škrobna živila. Na naslednji polici (malo manjši od spodnje) najdemo zelenjavo in sadje. Naslednja polica je še manjša. Na njej najdemo meso in zamenjave ter mleko in mlečne izdelke. Na zgornji in najmanjši polici so živila z veliko maščob in sladkorjev. Tako prikazuje prehranska piramida uživanje živil iz petih poglavitnih prehranskih Besede Obleke Obliž m spomini oda je ena sama »spremenljivka«, zato smo dostikrat zbegani, ali smo preveč ali premalo usmerjeni po njej. Ko brskamo med oblekami iz stare omare, se prebudijo v nas različni občutki. Zdi se, da obleke postanejo žive; govorijo v prid čarnim trenutkom in dostikrat povedo veliko več kot katerokoli najdeno pismo. Modo in lepoto prej čutimo, kot ju znamo do potankosti razčleniti. Večinoma gre za občutja ob gledanju oblačil, predvsem pa za ugodja ob likovnih in plastičnih rešitvah. Pomembno je, da. zaznavamo, kar nam dviga razpoloženje ne glede na to, ali je za to »krivo« lepo oblačilo ali spomin na prvi zmenek. Absolutno pomembno je, da ne izpustimo iz spomina lepih trenutkov in iz rok starih oblačil. Tokrat so »karte« na naši strani. Staro se zdi novo in novo mora biti videti ponošeno. Kakor koli že, prav pridejo predvsem stari prti s prekrasnimi ročno skupin na spodnjih treh ravneh piramide. Vsaka od skupin vsebuje določene hranilne snovi, ne pa vseh, ki jih potrebujemo. Prav zato živila iz ene skupine ne morejo nadomestiti živil iz druge skupine. Nobena skupina živil ni pomembnejša od druge, za dobro zdravje potrebujemo živila iz vseh skupin. Bodite pozorni na to, da piramida s svojo obliko in barvami semaforja ponazarja količine živil v dnevni prehrani in potrebo po izbiranju zdravih živil. Moderna solata 20 dag koruze (iz konzerve), 20 dag stročjega fižola, 20 dag krompirja, 5 dag čebule, sol, kis, olje Posebej skuhamo stročji fižol in krompir. Slednjega narežemo na majhne kocke, dodamo stročji fižol, koruzo (splahnjeno) in sesekljano čebulo. Solimo in prelijemo z oljem in kisom. Ta pisana solata bo teknila tako otrokom kot odraslim. Na osebo: pribl. 130 kcal energije, pribl. 4 g maščob, ++ vlaknin. izdelanimi čipkami. Slednje lahko vključimo v obleke in bluze, ki nas bodo razveseljevale v naslednjih pomladnih in bližajočih se poletnih dneh. Bluze še vedno krasijo »ženstveni« volani iz prosojne viskozne ali svilene tkanine. Čipkasti elementi so pona Dve skodelici čaja trokovnjaki vedno znova dokazujejo, da je zeleni čaj koristen za naše zdravje. Raziskava je pokazala, da naj bi sestavine, ki jih vsebuje zeleni čaj, zavirale nastanek raka. Študija, ki so jo izvedli na Japonskem, je pokazala, da so ljudje, ki so popili veliko zelenega čaja, redkeje zboleli za rakom na želodcu. Zeleni čaj naj bi tudi preprečeval nastanek strdkov, ki so velikokrat glavni krivci za srčne kapi. Prav tako naj bi zmanjševal količino nevarnega holesterola v krvi in zniževal krvni tlak. Dve skodelici zelenega čaja ali več na dan naj bi zmanjševali tudi možnost nastanka zobne gnilobe. Vendar, če pijemo zeleni čaj pri obroku hrane, ta zmanjšuje absorpcijo železa. Varčujmo z energijo Vzdrževanje ogrevalnih sistemov (2) a kotle na tekoča goriva velja enako kot za kotle na trdna in plinasta goriva. Redno vzdrževanje in kontrola sta potrebno za varno in optimalno delovanje. Običajno zadostuje, da kotel očistimo dvakrat med ogrevalno sezono, ko odstranimo saje s sten kurišča na enak način kot pri kotlih na trdna goriva. Kako hitro se nalagajo saje na stene kurišča, je odvisno od nastavitve delovanja gorilnika ih pravilno izbrane velikosti kotla. Servis in nastavitev gorilnika se priporoča po koncu vsake ogrevalne sezone oz. na vsakih 40001 porabljenega kurilnega olja. Pri pregledu oljne instalacije mora serviser opraviti kontrolo ter čiščenje dovodov in filtra za gorivo, filtra na oljni črpalki v gorilniku, čiščenje filtra na razpršilni šobi, dovodnih kanalov za zrak, ventilatorja, fotouporov in izgorevalne glave gorilnika ter pregledati in po potrebi zamenjati preostale elemente (elektrode, izolacijo, cevi). Po opravljenem pregledu gorilnika mora serviser gorilnik tudi nastaviti ter kontrolirati njegovo delovanje tako, da izmeri sajavost, vsebnost CO2 v dimnih plinih, njihovo temperaturo pri izhodu, ugotovi navzočnost kurilnega olja v dimnih plinih in določi izkoristek kotla. Prihranek goriva pri dobro nastavljenem gorilniku je tudi do 10-odstoten. vadi dodani prosojnim tkaninam v zelo pravilnih oblikah, kot je kvadrat ali kak drug pravokotnik. Zanimivo je, da ta »modni dodatek« izvira iz zgodovinskih noš, ki so bile večinoma krojene pravilnih oblik. Španski rek pravi: »Šobre gu-stos y colores no han escrito los autoresl«. Prevod se glasi: »O okusih in barvah avtorji niso pisali!« To pa zveni kot naš pregovor, da imajo vsake oči svojega malarja. Ugotovimo lahko, da je včasih lepo, če so nam stvari všeč, pa četudi niso nikomur drugemu. Tatjana Kalamar Morales I Redno preverjamo tudi varnostne naprave, kot so varnostni ventil, raztezna varnostna posoda in odzračevalni ventili ter lončki. Delovanje varnostnega ventila preverimo tako, da zavrtimo pokrov na ventilu, ki je običajno rdeče barve. Zavrtimo ga za cel obrat in pri tem mora iz odprtine priteči voda. Pokrov preskoči in ventil se sam zapre. Če voda iz ventila ne priteče ali pa se le-ta ne vrne v prvotni položaj, poiščemo pomoč inštalaterja. Raztezna posoda je tovarniško napolnjena s plinom pod pritiskom, ki je vedno označen na vidnem mestu. Sčasoma se elastična membrana v posodi stara in začne prepuščati vodo iz sistema. Znak za to je izrazito nihanje tlaka. Z rahlim pritiskom na ventil na plinskem delu posode lahko preverimo, ali je membrana popustila. Če iz ventila priteče voda, je to znak, da je membrano treba zamenjati. Kontrolirati moramo tudi merilne instrumente (manometre, termometre) in jih po potrebi zamenjati. Vzdrževanje cevnega omrežja in ogreval obsega kontrolo izolacije cevovodov v neogrevanih prostorih (10 odstotkov izgub zaradi neizolira-nosti), kontrolo delovanja obtočne črpalke, odzra-čevanje ogreval, v katerih je zrak, preverimo tudi tesnost radiatorskih ventilov, nastavimo glave ter-mostatskih ventilov in pregledamo stanje različnih zapornih ventilov. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511414. Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■ Mobl sporočila In ledvice si, ki se kar naprej pogovarjajo po mobitelu ali ga pogosto uporabljajo za pošiljanje sporočil, ogrožajo svoje ledvice, so ugotovili člani britanskega zdravniškega združenja. Elektromagnetni valovi, ki se aktivirajo med pošiljanjem sporočil, škodijo predvsem otrokom in mladostnikom. Prvič, ker je njihov organizem občutljiv in zelo dovzeten za nevarnosti sevanja, in drugič, ker med pisanjem sporočil držijo mobitel v višini ledvic. Neprimerno je tudi nošenje aparata v etuiju na pasu ali bokih. Zdravniki svetujejo vsem, naj čim bolj omejijo pogovore in mobitel ugasnejo, ko ga ne potrebujejo nujno. Tudi zvezni urad za varstvo pred sevanjem v Berlinu opozarja, da prepogosta uporaba mobitela ne vpliva le na funkcijo ledvic, ampak lahko moti tudi možganske tokove. zoper poporodno depresijo espečnost, neustavljiv jok in nihanje razpoloženja - takšne simptome kaže po rojstvu otroka 50 do 70 odstotkov mater. Kar se je zdelo zdravnikom še ne dolgo od tega normalno, je po ugotovitvah britanskih zdravnikov pri desetih odstotkih mladih mamic vse prej kot to, v bistvu gre za hudo depresijo. Ker je znan vzrok - hitro zmanjšanje količine estrogena v telesu po porodu - so našli tudi rešitev: obliže z estrogenom. Raziskava je potrdila njihova pričakovanja; pacientke, ki so uporabljale obliž, prepojen z estrogenom, so opazno hitreje premagale depresijo. za zdravje in dobro počutje 24 O TEM IN ONEM 9. maj 2002 ■m 9. kolesarska dirka MEONARODNAKOLESARSMOIRKA A' (N KRK S** . , S-■ M Razglasitev najboljših kolesarjev po prvi etapi v Beltincih torek se je začela 9. kolesarska —J dirka Po Sloveniji, na kateri sodeluje 100 kolesarjev iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije, Ukrajine, Rusije, Češke, Švice, ZDA, Kanade, Nove Zelandije, Velike Britanije, Irske, Avstralije, Nizozemske, Danske in Slovenije. V prvi etapi od Čateža do Beltinec, dolgi 190 km, je zmagal Švicar Au-relien Clerc pred članom slovenske ekipe Perutnine - Krke - Telekoma Boštjanom Mervarjem in članom Hit Casinos Deanom Podgornikom. Novomeščan Mervar je pripeljal tokrat že petič na cilj v Beltince kot drugi. Sicer pa je pripeljal prvi v Beltince Američan Tim Johnson s prednostjo dve minuti in pol, vendar ga je skupina kolesarjev že v prvem krogu (vozili so dva kroga) po Prek-murju v Turnišču ujela. Na cilju v Beltincih si je ogledalo dirke veliko ljubiteljev kolesarstva. Start druge etape kolesarske dirke Po Sloveniji, dolge 120 km, je bil v sredo v Radencih, cilj pa na Ptuju, kjer so kolesarji tudi vozili 13 km na kronometer. Zmagovalec prve etape Švicar Aurelien Clerc prihaja na cilj v Beltincih. F. M. ■ fotografije: J. Z. ■ NAGRAJENCI KRIŽANK VESTNIKOV! POČITNICE 1. Terme Ptuj Andrej Bencik, Dolga ulica I Černelavci, 9000 M. Sobota 2. Terme Topolšica Majda Kučan, Šalovci 9204 Šalovci 3. Terme Lendava Dejan Jančarič, Norsin° j 9221 Martjanci 4. Zdravilišče Laško Katjuša Skledar, Dolili 9263 Kuzma 5. Terme Zreče Alenka Cigan, Gornja 0*s0j ca 191a, 9232 Črenšov« « 6. Kmetijsko-živilski sejem I Mitja Paldauf, Mele ' 9252 Radenci 7. Izola TIC Blaž Koroša, Prošenja11 ■ 59,9207 Prosenjakovci I 8. Reflex Ivan Maruško, Preše111 | 18, 9250 G. Radgona 9. Mesarija Hanže^ Marjana Nemec, Nun^ ba 15, 9240 Ljutotne? ’ Ljutomerska usnjama Konus bo obratovala po starem snjarna Konus v središču mesta Ljutomer je v pogonu. Za nekatere je to zgodba o uspehu, za druge pa ekološka katastrofa, katere nadaljevanje so v 21. stoletju omogočili Sascha Prinčič in nekateri občinski botri. Zaradi bojazni pred tem, kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, so stanovalci Razlagove ulice s 35 podpisi, v. d. direktorja Doma starejših v Ljutomeru Boris Šunko in predstavnik stranke Zeleni Slovenije ter mestni svetnik Rajko Mlinarič 25. 1. 2002 s civilno pobudo izrazili pomisleke o primernosti ponovnega obratovanja usnjarske industrije na območju stanovanjskega naselja Razlagove ulice, v neposredni bližini Doma starejših Ljutomer, rekreacijskega centra, mestnega parka Sršenov log, zdravstvenega doma skratka v središču mesta. Z vso problematiko ponovnega zagona usnjarne je bil seznanjen občinski svet, pri čemer je bila velika težava tako perečo temo sploh jpraviti na dnevni red seje občinskega sveta. O civilni pobudi je bil pisno obveščen tudi občinski urad Razkrižja, saj je reka Ščavnica, ki je za Konus odtočni kanal za odplake in je njen 40-odstotni onesnaževalec, že vrsto let problem za kraje ob njej. Župan se na obvestilo ni odzval, je pa bil gospod Prinčič še isti dan obveščen o civilni pobudi, pri čemer je imel v rokah tudi kopije podpisanih dokumentov le-te. Civilni pobudi pa so se pridružili prebivalci Pristave s predstavnikom Jankom Žaboto, ki so bili v preteklosti prav tako zelo prizadeti zaradi onesnažene Ščavnice. Na občino Ljutomer je apeliral tudi Zavod za naravno in kulturno dediščino Maribor zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja obratovanje Konusa za park Sršenov bil prizorišče 1. slovenskega tabora, kar ga poleg spomenika naravne dediščine postavlja tudi med spomenike kulturne dediščine. Na seji občinskega sveta v Ljutomeru je bil sprejet sklep, da morajo biti pred prvim zagonom Konusa izpolnjeni vsi parametri emisij v okolje (hrup, smrad, odplake, posledice tranzita...), ki ustrezajo predpisom za stanovanjsko sosesko, v kateri je obrat, poleg tega pa je bil na pobudo podžupanje Marije Gjerkeš -Dugonik sprejet tudi sklep o iskanju nove, primernejše lokacije za usnjarski obrat na območju Ljutomera, saj je bila sedanja lokacija z večino glasov občinskih svetnikov ocenjena kot neprimerna. Do uresničitve sprejetih sklepov ni prišlo, saj bi bilo to finančno skrajno neugodno za novega lastnika Konusa, pri čemer bi moral nov obrat postaviti v skladu z veljavnimi predpisi in ga opremiti z ustrezno čistilno napravo in ekološko sprejemljivo tehnologijo. Sascha Prinčič, ki se predstavlja kot prihodnji lastnik Konusa, je do sedaj plačal le aro v znesku 10 odstotkov ponujene cene. Enotna cena za nepremičnine družbe Konus, d. o. o., Slovenske Konjice »v stečaju« in premičnine družbe Konus Us-njarna, d. o. o., Ljutomer »v stečaju«, ki znaša 55.000.000,00 SIT, pred zagonom ne bo v celoti plačana, kljub posojilu banke, ki ga je pridobil bodoči lastnik. Občini Ljutomer je bilo celo predlagano, da ona sama odkupi navedene premičnine in nepremičnine za 200.000.000,00 SIT Ta ponudba je zelo nenavadna, saj Sascha Prinčič o sebi pravi, da ni ne trgovec in ne špekulant. Tako bodo upniki, ki so se strinjali s prodajo Saschi Prinčiču, v sestavi Bojane Meznarič kot zastopnice delavcev, TP Vesna, d. d., Ljutomer, Konus, d. o. o., Slovenske Konjice v stečaju, Komu-nalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, d. o. o., in Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor, pa tudi tisti, ki se s prodajo niso strinjali, to sta KOTO, d. d., Ljubljana in dr. Peter Falatov, Ljubljana (Pro-mos S.A. Lausanne), morali verjetno še nekaj časa počakati na poravnavo dolgov, če je bodo sploh kdaj deležni. Obrat Konus bodo zagnali brez kakršnekoli sanacije čistilne naprave in kotlovnice. Čistilne naprave tovarna praktično nima, saj jo sestavlja le odtočna cev, speljana skozi prizidek, ki naj bi jo predstavljal. Odplake so po mestni kanalizaciji speljane neposredno v reko Ščavnico. Samo kanalizacijo pa so korozivne snovi odplak iz Konusa že tako načele, da je v bistvu popolnoma prepustna in tako velik del odplak pronica tudi v podtalnico. Tehnologija in stroji Konusa, za katere so se v nedavni preteklosti zanimali celo Pakistanci, vključujeta postopke, ki zahtevajo uporabo apna, natrijevega sulfida, žveplove kisline, trivalentnega kroma in drugih kemikalij, pri čemer je sam krom rakotvorna težka kovina. Odpadne vode prve stopnje strojenja kož imajo pH med 10 in 12, odpadne vode druge stopnje pa med 2,5 in 3,5 in lahko si predstavljamo, kaj to pomeni za v Ščavnici živeča živa bitja. Hkrati pa se navedeni polutanti komulirajo tudi v stenah stavb Usnjarski strokovnjak Sascha Prinčič je po žgočem odzivu javnosti na ponovni zagon Konusa z zastarelo in okolju skrajno škodljivo tehnologijo napovedoval bioproizvodnjo z uporabo kostanjevih strojil, uporaba katerih pa v končni fazi zopet zahteva strojenje s trivalentnim kromom. Po najnovejših poročilih v javnosti naj bi do sanacije čistilne naprave do jeseni opravljal le dodelavne posle, pri čemer se je treba vprašati, kako je tehnološko postrojenje, ki ima po Prinčičevih besedah stoletno tradicijo, lahko tako fleksibilno, da se lahko iz meseca v mesec proizvodni postopki spremenijo iz klasičnega mokrega v bioproizvodnjo in navsezadnje v suhe dodelavne postopke. Kotli v kotlovnici tovarne so iz prve polovice prejšnjega stoletja, tako da je emisija dimnih' plinov v okolje temu primerna, če drugih’emisij tovarne, kot so smrad, hrup in odplake, sploh ne štejemo. Za sanacijo čistilne naprave in kotlovnice bi potreboval Sascha Prinčič nekaj milijonov evrov, vendar zaradi trenutne slovenske zakonodaje niti ni pomembno, ali jih ima ali nima in ali jih bo vložil v sanacijo ali ne, saj mu to ni potrebno. Uporabno dovoljenje obrata Konus ne obstaja, saj ga tovarna zaradi navedenih vzrokov nikoli ni pridobila. Vsa desetletja so delali s preizkusnim dovoljenjem, kar je za svinčene čase prejšnjega sistema še nekako razumljivo, za današnji čas pa je to za razumne ljudi popolnoma nesprejemljivo. Po veljavni zakonodaji (Zakon o gospodarskih družbah) za obstoječe objekte usnjarske dejavnosti ni potreben tehnični pregled, zato i-----------j---- java projektanta, da je stavba statično varna in da ima lastnik v izdelavi sanacijski program. Na Ministrstvu za okolje in prostor na Agenciji RS za okolje so v izdelavi osnovni okviri za sanacijski program Konusa, ki pa bo dolgoročen, kar pomeni za prizadete nekaj let nespremenjenega stanja. Centralna čistilna naprava v Ljutomeru pa ni v programu vse do leta 2010. Tako je dobila epilog še ena zgodba o razvoju in napredku v občini Ljutomer, katere občinski svet se na svojih sejah sprašuje, zakaj občina rapidno nazaduje, zakaj so tako zaostali za Mursko Soboto, zakaj se možgani ne vračajo v rodne logove oziroma še preostali bežijo v bolj perspektivna okolja in zakaj morajo meščani Ljutomera in okoliških vasi živeti ob reki 4. kakovostnega razreda, ki ni drugo kot srednjeveški odtočni kanal umazane industrije in kanalizacije mesta, v smradu, rojih muh in rakotvornih emisijah v okolje. Hkrati pa se sprašujejo, kje v mestu Ljutomer bi našli primerno lokacijo za novo osnovno šolo, dijaški dom, računalniški center ali kmetijski izobraževalni center Evropske unije, ki bi ga ta tudi finančno podprla. Jože in Mateja Velnar ■ ........................................ l Primer Belinger še enk^, Kaže, da je naš zapis o tem, kako je o Belinger iz Murske Sobote odločilo (P^e v Evropsko sodišču za človekove pravic<; sbourgu, naletel na precejšen odmev v javno8 »Iz različnih krajev me kličejo ljudje, mi pr>P°' svojih problemih in prosijo, če jim lahko pomaga®1^ oni šli na sodišče v Strasbourg. Moram pojasnit1- ^1, niso izkoriščena vsa pravna sredstva v Republiki S ni mogoče pritožiti v Strasbourgu. Tudi moj boj za * ,, ce« še ni končan kot kompleten primer. Dobljen je pfjs1 kršitev pravic zaradi nerazumno dolgega roka s0' J nih sodišč v Sloveniji, in to v skladu s 6. členom varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. pomoči drugim pa tole: Rada pomagam z nasvet sposobnostjo kot pač lahko.« Ivanka Belinger, Prešernova 41, i”- 10. Prlekija Uuto^J Štefka Vegi, Streho^1 । 9223 Dobrovnik 11Relax i Borut Kaučič, Hrastje1'1 I 28, 9252 Radenci J Nagrajenci bodo prejel1 P0! dila po pošti. Mn Murski 94^^ www.p Podjetje za infortnimiv0-0^^ Ulica arhilcktaN(^ Petek, 10. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini . 9.05 Prgišče priljubljenih pravljic 9.25 Zaplešimo, fr. ser. 9.40 Na liniji, odd. za otroke 10.45 Dosežki 11.35 O živalih in ljudeh 12.00 Ženska, brazilska nad. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dobro jutro 15.00 Prvi in drugi 15.25 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Zenit 17.20 Objeto mesto, fr. dokumentarna odd. 18 .00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Tudi iz nič nastane nekaj 18 30 Deteljica 18.40 Risanka 19 .05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .00 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka 20.30 Odmev, angleška nad. 21.30 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.05 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nad. 1.00 Saint Tropez, fr. nad. 2.30 Okupacija v 26 slikah, jugoslovanski film 4.40 Šport 5.40 Vsakdanjik in praznik 6.55 Orion, pon. TV SLOVENIJA 2 15.00 Znanost našega časa, am. ser. 15.50 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka, 35 epizoda 16.20 Saint Tropez, fr. nad. 17.15 Valovi med nami, angleški č 17.16 rno beli film 18.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 21.15 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 23.10 South park, am. risana ser. 23.35 Iz slovenskih jazz klubov 0.15 Videospotnice POP TV 8.40 TV prodaja - 9.10 JAG - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda -12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali -14.35 Jezdeci senc - 15.00 TV prodaja - 15.30 Urgenca - 16.25 Esmeralda - 17.20 Tri sestre -18.15 Močno me objemi - 19.15 24 ur - 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Globeli pekla, am. film - 21.40 Privid zločina - 22.30 JAG -23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur KANAL A 8.40 TV prodaja - 9.10 JAG - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda -12.40 Lepo je biti milijonar -14.10 Dragon Bali -14.35 Jezdeci senc - 15.00 TV prodaja - 15.30 Urgenca - 16.25 Esmeralda - 17.20 Tri sestre -18.15 Močno me objemi - 19.15 24 ur - 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Globeli pekla, am. film - 21.40 Privid zločina - 22.30 JAG -23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti f čas) - 15.25 Intervju: Tigran Karahanov - 15.35 Anketa - 15.40 Mlad. odd. R&B - 15.50 Veterinar svetuje - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, re-gionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -20.20 Tedenski komentar - 20.25 Nagradna igra v živo - 20.35 Videoidea, kontaktna glas. odd. -20.55 Napoved športnih dogodkov - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Vitalis, zdrav, odd., pon. 10.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobr.-sve-tov. odd., pon. 11.00 Zakoj pa nej, mlad. odd. 13.00 Videostrani. 16.15 Vitalis, zdrav, odd., pon. 16.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobr.-svetov. odd., pon. 17.30 Um je pozabljiv, telo pa ni, Geri Lions - zdravilec novega tisočletja, odd. v živo. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Miš maš, otr. odd., iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mlad, odd., pon. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 I feel good, zab. odd. s Činčem v živo. 21.15 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža 21.20 Glasbeni spoti. 21.30 Iz produkcije ZLTV. 22.10 Vitalis, zdrav, odd., pon. 22.35 Gnes, inf. odd. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Babica - 12.00 Opoldanska poročila -12.35 Izvor, ser. - 15.00 Izobraževalni program -15.05 Fr. jezik: Ony va - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 Pustolovščina v Hrvaški: Vsi izzivi Cetine, potopisna ser. - 19.00 Kviz - 19.15 Male tajne - Podravka -20.00 Najava večernega programa v 20.05 Where The Heart Is, am. film - 21.50 Glamour Cafe - 23.15 Šport danes - 23.25 Filmska noč - 23.25 Fallen, am. film - 2.40 Nočni program - 2.40 Svoboda, ser. TV HRVAŠKA 2 8.00 Pink Panter in otroci, risani film - 8.25 Dokumentarna ser. za otroke - 8.45 Pon. programa; Sodnica Amy; Hit-depo; 11.40 Znanstveno učenje -12.40 Brisani prostor, politični magazin - 13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gostje - 15.05 Najava programa - 15.10 Babica - 15.20 ZOO video -15.25 Pustolovščine iz Knjige pridnosti - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.40 Hugo -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, humoristična ser. -19.30 Fotografija v Hrvaški - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Mesečina - 20.55 Polni krog -21.20 Svoboda, ser. - 22.05 Za srce in dušo, glas, odd. - 22.50 Odd. o filmu - 23.20 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Svetovna nog. prvenstva: 1990., dok. ser. (9/11) - 21.20 Frasier 3. (6/48) -21.45 Dosmrtna kazen (8/15) - 22.10 Na zdravje (82/100) - 22.35 Nenadoma Susan (22/22) - 22.55 Čas je za jazz: Pred festivalom Jazz Time Rijeka -0.15 Glasbeni program - 0.45 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov: Hajduk ■ Malmo (1997.) -... opomba: Goteborg: SP v hokeju na ledu TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar ■ 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Biseri oceana, fran. nad. ■ 12.00 Poročila -13.00 Odd. regionalnih študijev -13.50 Glasba - 14.05 Kralj Jurij IV., ang. dok. -15.00 Za upokojence -15:25 Pot do finala -16.20 Sto slik iz 20. stoletja ■ 16.30 Stena -17.05 Vir, zdravstveni mag. -17.30 O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. I Kincsesdoboz pri Fotu -18.00 Poročila -18.15 Risanka - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Charleyeva teta, glas. kom. -21.55 Aktualno, poročila - 22.20 Thema - 22.35 Trenutki za kulturo - 22.45 Zajtrk šampionov, am. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8. 40 Štafeta - 9.10 175. obletnica ustanovitve Madž. akademije znanosti -9.50 Orgle stotih zvokov -10.35 Idin roman, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Skupna slika -12.40 Zaljubljeni zemljepis -13.10 Arboret v Kecskemetu -13.50 Renesansa, ang. ser. -14.30 Kjer življenje še mirno teče - 15.25 Poglavja iz zgodovine madžarskega filma -16.25 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar-18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Hiša in dvorišče -19.40 Skrivnosti vesolja ■ 19.55 Meč, madžarski dilm - 21.10 Vplivi - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Vzklik svile, fran. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.10 Imenovali so ga Buldožer, filmska komedija - 10.50 Formula 1; prenos treninga - 12.10 Herkul - 12.50 Formula 1, prenos treninga - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Al Ring studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 22.00 James Bond - Licenca za ubijanje, akcijski film -0.15 Maske izdaje, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Tri dame z žara -10.15 Hotel Mama, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16,00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Otvoritev Dunajskega festivala, prenos - 22.50 Čas v sliki - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 7.55 Zgodbe iz školjke 8.30 Risanka 8.50 Male sive celice, kviz 9.40 Na liniji, odd. za mlade 10.15 Klic divjine, kanadska nanizanka 11 .05 Radio aktivnost, kanadska nanizanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .20 Mostovi, pon. 14.15 Preganjan, am. film 16.00 Grdi raček Tine, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Goli kuharski mojster 18.15 Zajec Peter in prijatelji, risana ser. 18.40 Risanka 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Povabilo na ples 21.00 TV Poper 21.30 Trend, odd. o modi 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Oz, am. nad. 0.00 Južnjaška uteha, am. film 1.45 Goli kuharski mojster 2.15 Alpe - Donava - Jadran 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 9.35 TV prodaja 10 .05 Žene in hčere, angleška nad. 11.25 Horace in Tina, avstralska nad. 16.25 Kapo dol 17.10 Rokomet, moški 18.45 SP v hokeju na ledu skupine A, posn. 21.30 Kolesarska dirka po Sloveniji 22.00 Žene in hčere, angleška nad. 22.20 Sobotna noč 0.20 Videospotnice POP TV 8.15 TV prodaja - 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali -10.15 Jezdeci senc - 10.40 Jekleni Max- 11.05 Dogodivščine Jackieja Chana - 11.30 Godzila - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Formula 1, prenos treninga - 14.05 Preverjeno, pon. - 14.50 TV Dober dan, 6. sezona, pon. 11. dela slovenske nanizanke - 15.40 Naša sodnica - 16.30 Močno zdravilo -17.30 Očetova izbira - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Sobotni filmski hit: Smrtonosno orožje 2 - 23.10 Sosedovi - 0.50 24 ur, pon. KANAL A 10.00 TV prodaja - 10.30 Obala ljubezni -11.20 Obala ljubezni -12.10 Obala ljubezni - 13.00 Obala ljubezni - 13.50 Obala ljubezni - 14.40 Prijateljska nog. tekma - Severna Irska : Španija -16.30 Matlock -17.20 Simpatije - 18.10 Felicity -19.00 Popstars, najboljši tega tedna - 19.05 Pop-stars, pon. - 20J)0 Nog. arena - 21.00 Vrniti vero -22.45 Helikopterska enota - 23.45 Legende nogometa - 0.15 Mokre in divje IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glas, odd. - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 TV Pika: Zlata žlica -12.45 Zeleni teden, posnetek z mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Berlinu TV AS 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 I Feel good, zabavna odd., pon. 10.45 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 10.50 Miš maš, otr. odd. iz produkcije ZLTV. 11.50 Štefan Kuhar na OŠ Beltinci, zaključek projekta ob 120-letnici rojstva. 12.50 Videostrani. 16.25 Um je pozabljiv, telo pa ni, Geri Lions - zdravilec novega tisočletja, odd. v živo. 16.551 feel good, zabavna odd., pon. 17.55 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Iz produkcije ZLTV. 19.00 Znani obrazi, Marija Gaber, iz produkcije ZLTV. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Program za otroke in mladino - 8.00 Banane v pidžami - 8.05 Jym in Jam - 8.15 Veliki ribič - 8.25 Brum - 8.45 Kipper - 8.50 Munčiči - 8.55 Samo reci ne! - 9.00 Samove pustolovščine - 9.30 Pripovedovalka zgodb -10.00 Poročila - 10.05 Držite lopova -11.10 Felicity 2 - 11.55 Najava programa - 12.00 Opoldanska poročila - 12.30 Glasbeno-dokumentar-na odd. - 13.00 Prizma, multinacionalni magazin -13.65 Najava programa - 14.00 Glas domovine -14.35 Oprah Show - 15.25 Hruške in jabolke, kuharski dvoboj - 16.10 Zlata dekleta, humoristična ser. -16.35 Ekspedicija v živalsko carstvo - Nosorogi, ogrožene afriške živali - 19.05 Biblija - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naši in vaši, dramska ser. - 20.45 Tuc-ker: The Man And His Dream, am. film - 22.55 TV dvoboj - 23.20 Madame Bovary, mini-ser. - 1.50 Pa to je fantastično, humoristična ser. - 2.20 Welcome to New York, humoristična ser. - 2.45 Oprah Show - 5.30 Dokumentarni film - 6.15 Jennifer Lopez Lets Get Loud, koncert TV HRVAŠKA 2 8.00 Program za otroke in mladino - 8.05 Jym in Jam - 8.15 Veliki ribič - 8.25 Brum - Ovceeee -8.45 Kipper - 8.50 Samo reci ne! - 9.00 Samove pustolovščine - 9.30 Pripovedovalka zgodb - 10.00 Poročila - 10.50 Držite lopova - 11.10 Felicity -12.00 Opoldanska poročila - 12.30 Glasbeno-doku-metnarna odd. - 13.00 Prizma, multinacionalni magazin - 14.00 Glas domovine - 14.35 Oprah Show -15.25 Hruške in jabolke, kuharski dvoboj - 16.10 Zlata dekleta -16.35 Ekspedicija v živalsko carstvo: Nosorogi - 17.35 Film - 20.00 Naši in vaši, z Zz7 G/er/aZ/ši/e v h/š//uffos/. čb nan. /4/7 Honey, ang/. čb fflm TV SLOVENIJA 2 10.00 Salt Lake City: ZOI2002, posnetki 13.00 TV prodaja 13.30 Vremenska panorama 14.25 Tedenski izbor 14.50 Homo turisticus 15.10 Videospotnice 16.00 Salt Lake City. ZOI 2002 23.30 Prvi val, kanadska nanizanka POP TV 1.10 JAG - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre -11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja - 13.15 Preve-jeno, pon. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Jezdeci senc -5.00 TV prodaja - 15.30 Urgenca - 16.25 Esmeralda -17.20 Tri sestre - 18.15 Močno me objemi - 19.15 14 ur - 20.00 TV kriminalka: - Nevarnost na morju, anadskonovozelandski film - 21.45 Tretja izmena -12.40 JAG - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur, pon. KANALA 0.45 Beverly Hills -11.30 TV prodaja -12.00 Dan-iyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne iddaje -13.45 TV prodaja -14.15 Obala ljubezni -5.00 Mladi in nemirni - 15.50 Ricki Lake: Ljubim vojega brata, pogovorna odd. -16.40 Beverly Hills -7.30 Ned in Stacey -18.00 Roseanne - 18.30 Ko-ak za korakom -19.00 Popstars, najboljši tega ted-ta - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja: Springerjeve čudaške zgodbice, pogovorna odd. - 20.00 Popstars - 20.50 Ekstra magazin -21.40 Parne ustreli - 22.10 THn jaz - 22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje - 0.00 Rdeče petke, erotična ser. IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15.45 Eko šola v funkciji eko turizma - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Za življenja vredno okolje, nagradna igra - 20.40 S starimi obrtmi v današnje dni: Čevljar - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Viva Turistica, turistična odd., pon. 10.15 Aktualno v občini, občinska odd., pon. 10.45 Izvor življenja -morje, odd. za izboljšanje kvalitete življenja. 11.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 11.45 Distribucija hrane, dokumentarna odd. 12.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 13.15 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 16.30 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.00 Izvor življenja - morje. 19.30 Aktualno v občini, občinska odd., pon. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Moj dom, odd. v živo. 20.45 Glas, skrinja, glas. odd. i živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 12.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. R HRVAŠKA 1 0.05 Izobraževalni program - 11.00 Ovce - Program :a otroke in mladino - 11.40 Zmorem - 12.00 Opol-lanska poročila - 12.35 Izvor, ser. - 13.25 Trije go-podje, avstrijski film - 16.00 Izobraževalni program -7.00 Vsakdanjik - 18.30 Dobri duh močvirja, doku-lentarnaodd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.00 lajava večernega programa - 20.05 Globalno- 20.40 ol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 22.35 orzno poročilo - 23.00 Šport danes - 23.20 Nočni rogram - 23.40 Filmska noč s Stevom Martinom V HRVAŠKA 2 00 Lassie, otr. nanizanka - 8.25 Supermen, ri-mka - 8.45 Rojeni zmagovalci - 9.00 Panorama rističnih središč Hrv. - 9.45 Ponovitve: Živeti z.; anet Internet, Srce na skrivni nalogi; Hit htv; Nova 'etovna pravila - Latinica - 15.10 Program za otro-i in mladino: Baltazar, Inšpektor Maska, Morske lodbe kapetana Modrega medveda; Tobias Totz; iliki ribč, Mali veliki svet - 16.10 Legenda o skri-m mestu - 16.40 Hugo, TV igra - 17.10 izvor - / /0.9/7 Go to graf/ja na Hrv.m - 70.40 Tl/ iz/ožba — / /9.50 /z zakladnice hrvaških muzejev - 20.1O Trenu- / tek spoznanja, ser. - 21.20 Dosjeji X, ser. - 22.05 > ' Mohamed AH The Greates, dokumentarna ser. - / Seinfeld, humoristična ser. - 13.30 Allo, allo, humo- / ristična ser. - 00.00 Življenje na severu, ser. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 16.10 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov - 17.55 Nogomet: Madžarska - Hrvaška prenos prijateljske tekme iz Pecsa - 19.55 Glasbeni program - 20.35 Nogomet Real Madrid ■ Bayer Leverkusen, prenos finala Lige prvakov iz Glasgowa - 22.35 Prostor, čas, arhitektura - 23.15 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11"05 Biseri oceana - 12.00 Poročila - 13.00 Hrvatska kronika -13.30 Ecranul nostru, romunska odd. -14.05 Sanje na morski obali -15.00 Madžarska 2002 - 15.30 Nepričakovano potovanje -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Poučujte! -17.00 Jezikovna odd,-17.30 Nekoč je bilo... -18.00 Poročila ■ 18 15 Risanka -18.30 Kapetan Tenkes -19.45 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 LP-nog. tekma - 23.00 Aktualno, poročila -23.30 Thema - 23.50 Dotik, kan. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 6.30 Bolgari, vtrnarji - 9.10 Ob Donavi - 9.40 Orgle stotih zvokov ■ 10.10 Jaz, tat, poljski film ■1 1.50 Poročila -12.10 Živa cerkev, verska poročila -12.40 Karso nam zapustili predniki.,.; 13.20 Kamera v nahrbtniku -14.15 Kar je res, je res 14.30 Tetovirani raj -15.00 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Strani neba -19 30 Belec, am. burleska - 20.00 Z glavo ob steno, fran. film - 21.30 Polnoč-21.45 Poročila, šport - 22.05 Preganjati in ostati - 22.45 klub, dunatv. hu TV AVSTRIJA 1 6.20 Otr. prog. - 8.55 Spoznajte Joeja Blacka, film -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.20 Močna družina -15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Real Madrid - Bayer Leverkusen, prenos finala Lige prvakov iz Glasgowa - 23.05 Orel je pristal, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Tri dame z žara - 10.20 Naš doktor je najboljši, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Srčne poti, prvi del romance - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki (V Četrtek, 16. 5. TV SLOVENIJA 1 8.40 Mostovi 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11 .05 Mario, nedeljski večer 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Tedenski izbor 15.00 Svetovni izzivi 15.35 Opus 16.05 Tiri skozi čas, dokumentarna odd. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Resnična resničnost 17.50 Enajsta šola, odd. za radovedneže 18,25 Zaplešimo, fr. ser. 18.40 Risanka ' /9.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 21.00 21.20 Tednik Prvi in drugi Osmi dan 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 Aliča, evropski dokumentarni film: Veselilo bi me , 0.30 Osmi dan, pon. 1.25 Tednik, pon. 2.20 Gledališče v hiši, jugosl. čb nan. TV SLOVENIJA 2 14.10 Polnočni klub: Pokaži mi, kako pišeš. 15.20 Tujska legija, fr. dokumentarna odd. 16.15 Gledališče v hiši, jugosl. čb nan. 16.45 Saint Tropez, fr. nad. 19.15 Videospotnice 20.00 Predstavitev videospotov za Evrosong 22.00 Poseben pogled: Športno življenje, angl, čb film 0.10 Novinka, nemško-avstrijska nanizanka POP TV 9.10 JAG - 18.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja -13.10 Lepo je biti milijonar, pon. - 14.10 Dragon Bali - 14.35 Jezdeci senc - 15.00 TV prodaja -15.30 Urgenca - 16.25 Esmeralda - 17.20 Tri sestre - 18.15 Močno.me objemi - 19.15 24 ur -20.00 Romantični film: Večna ljubezen am. film -21.40 Bolnišnica upanja - 22.30 JAG - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills - 11.30 TV prodaja - 12.00 Jack in Jill - 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje -13.45 TV prodaja - 14.15 Obala ljubezni -15.00 Mladi in nemirni - 15.50 Ricki Lake: Moj moški me omejuje, pogovorna odd. -16.40 Lov za zakladom -17.30 Ned in Stacey -18.00 Roseanne - 18.30 Korak za korakom - 19.00 Popstars, najboljši tega tedna -19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja: Mama se bo poročila z mojim, pogovorna odd. - 20.00 Columbo: Ko pomaga smrt - 21.20 Pa me ustreli - 21.50 Ti in jaz -22.20 Noro zaljubljena - 22.50 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje - 23.40 Roseanne -0.10 Rdeče petke, erotična ser. IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pemurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Za življenja vredno okolje, nagradna igra - 15.40 S starimi obrtmi v današnje dni: Čevljar - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Kulturno ■ razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Silva Marinkovič - 20.35 Anketa - 20.40 Dan spominov in tovarištva na Petanjcih - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Moj dom, pon. oddaje. 10.15 Glas, skrinja, glas, odd., pon. 11,00 Moji mali prijatelji, odd. o živalih, pon. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati?, odd. Rudija Klariča. 12.30 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.25 Moj dom, pon. oddaje. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Zakoj pa nej, mlad. odd. 18.45 Glas, skrinja, glas, odd., pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobr,-svetov. odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd. 21.30 Beli pianino, glas. odd. iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, inf. odd., pon. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program - 10.50 Učilnica, kviz - 11.00 Yoho Ahoy - 11.05 Brum - Symfollies - 11.25 Poglej, kako rastejo -11.40 Športnica - 11.50 Najava programa - 12.00 Opoldanska poročila - 12.35 Izvor -13.25 Jock iz puščave, jučnoafriški film - 16.00 / Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -/ 18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik - 20.00 Brisani prostor, poli-tični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gostje -22.40 Borzno poročilo - 22.45 Odmevi dneva -23.15 Znanstvene razprave - 00.15 Nočni program - 00.20 Življenje v štirih poglavjih, am. film - 1.55 Sodnica Arni, ser. - 3.05 Na zdravje, humoristična ser. - 4.15 Film TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, ser. za otroke - 8.25 Superman, risana ser. - 8.45 Rojeni zmagovalci - 9.00 Panorama turističnih središč Hrv. - 10.05 Pon. programa -10.15 Amongst Women, ser. - 11.00 Dosjeji X -11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Globalno - 13.15 TV internet: misli 21. stoletja - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.40 Hugo, TV igra - 18.00 Panorama - 19.05 Kavarna, Nazdravje - 19.30 Fotografija v Hrvaški- 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Sodnica Arni, ser. -'20.55 Polni krog - 21.20 Rosa E Cornelia, italijanski film; Pon. serij TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 17.00 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov -18.30 Zgodovina nogometa: Igra za vse, dok. ser. (11/13) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Idealni soprog, britanski film - 21.45 Svet mode - 22.10 Hit-depo - 0.10 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Manekenke ■ 9.05 Aktualno danes - 11.05 Biseri oceana -12.00 Poročila ■ 13.00 Romski forum -13.30 Skupaj -14.00 Sanje na morski obali, fran. nad. - 15.00 In prihaja svetloba -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.15 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 V spomin Stojanu Vujičiču -17.00 Gaia, ekološki mag. ■ 17.30 Za ribiče -18.00 Poročila -18.15 Risanka • 18.30 Kapetan Tenkes -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 In Zemlja se vseeno vrti, madž. film - 21.10 Pištola, am. nad. ■ 21.45 Poročila, aktualno - 22.15 Thema - 22.25 Minute za kulturo ■ 22,30 + 1 - 23.30 Rosim za prenočišče, it. film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Profesor -10.00 Povezano, am. film -11.50 Poročila -12.10 V božjih rokah, verski mag. -12.40 Miš v palači, madž. film -13,50 Hvalospev poklicom ■ 14.10 Lep obešenec -15.25 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra, nemš. nan. ■ 17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport ■ 18.30 Risanka - 19.00 Menica, gosp. mag. - 19.30 Halo, halo, ang. burleska -20.05 Mesticka, fran. film - 21.35 Aladar Pege: Koktejl ■ 21.45 Poročila, šport - 22.05 Skupna slika - 22.35 Operne pravljice iz Kolozsvara TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.05 Vozovi na vzhod, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill- 19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.10 Top Spot 2002 - 22.25 Novo v kinu -22.35 De Luca - 23.05 Odd. o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Tri dame z žara - 10.15 Klinika pod palmami, tretji del TV-filma -12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Alpe ■ Donava ■ Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Univerzum: Sahel - savana med Nilom in Nigrom - 21.05 Belo-modre zgodbe - 22.00 Čas v sliki -22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva dramska ser. - 20.45 The Man and H\s Drema -22.40 Borzno poročilo - 2335 Najava programa -23.20 Mariam Bovary, mini ser. - 1.50 Nočni program - 2.20 Welcome to New York - 2.45 Oprah Show - 3.30 Film - 6.15 Koncert Jennifer Lopez TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 18.00 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov -19.30 Žaba-vnoglas. odd. - 20.10 Športni program - 22.10 Šport danes - 22.25 Hrvaški filmski portreti: Vladimir Tere šak - 23.10 Ljubimca s Pont Neufa, fr. film - 0.10 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov: Hrvaška - Nemčija (1996.) *... opomba: SP v hokeju na ledu TV MADŽARSKA 1 ' 5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce, izbor -6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim -9 20 Kje-kaj? - 9.50 Moje ime je Jimmy, mlad, film -10 10 Zanzibar, za mlade-11.10 Samorastnik, kan. nad. -12.00 Poročila -12.05 Bravo Tv -13.05 Pot do finala -14.00 Popotnica -14.20 Cerkvi iz obdobja Ar-padivičev -14.35 Pogovarjajmo se o prihodnosti • 14.55 Naše stoletje -15.20 Jani pride k hiši, dok -15.50 Šampion -16.25 Nogomet -18.35 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport,vreme - 20.05 Satelit-ka-baret - 21.05 Upanje, am. film ■ 22.55 Piratova nevesta TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike ■ 9.00 Kar je res, je res - 9.25 Heureka! -10.00 klub.dunatv.hu -10.30 Avla -11.00 Srčne težave. -11.50 Poročila -12.10 Madž. narodna glasba -12.40 V božjih rokah -13.10 Brez meja -13.40 Legende madž. gradu -13.55 Ando Drom, koncert -15 05 Ekspedicija ■ 15.55 Liki v pokrajini -16.30 Ob Donavi-17.00 Začaranost, it. nad.-18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.05 Zlata žoga, zgodovina nogometa - 20.00 Žonglerji lota, irski film - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Kika, španski film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.40 Formula 1, prenos treninga -11.10 Disneyev festival -12.05 Čisto mimo, čisto v življenju - 12.50 Formula 1, prenos kvalifikacija - 14.30 03 Austria Top 40 - 15.15 Brez idej -15.40 Roswell - 16.20 Ally McBeal - 17.10 Sabrina -17.30 V živo na ulici - 18.00 Al Ring studio - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -21.10 Flubber, filmska komedija - 22.45 Turbulenca, akcijski film - 0.20 Kuhar in morilka, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Policijska inšpekcija 1 - 9.55 Klinika pod palmami, prvi in drugi del TV-filma - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljubezen, ples in tisoč šlagerjev, filmska komedija -14.50 Reši se, kdor se more, filmska komedija - 16.25 Alpe - Donava - Jadran -16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo -17.45 Ljudski odvetnik -18.20 Bingo -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Klinika pod palmami, tretji del TV-filma - 22.00 Vse je komedija - 23.55 Pat in Mike, filmska komedija Nedelja, 12. 5. TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski 8.25 Ferdy, risanka 9.00 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.55 Bežigrajski pihalni orkester 11.00 Pravljične živali 11.25 Ozare, pon. 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .20 Daleč je smrt..., nanizanka 14.00 Tistega nedeljskega popoldneva 16.00 O živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Slovenija na belanci, ser. 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanka \ 9.05 Zv ca\o tedna A 9.20 Vreme 19.39 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Večerni gost 22.50 Poročila, šport, vreme 23.15 Humanistika 23.45 Novinar, hrvaški film 2.45 South Park, risana ser. 3.30 Vsakdanjik in praznik 5.00 Šport TV SLOVENIJA 2 10.10 TV prodaja 10.45 Šport 13.20 Kapo dol 13.50 Ljubljana, tenis 16.30 DP v košarki, ženske 17.10 Škofja Loka - finale DP v rokometu, m. 21.20 Homo turisticus 21.45 Speedway: SP, kvalifikacije 22.45 J.Golob, E. Fritz; Krpanova kobila 0.145 Videospotnice, pon. POP TV 8.15 TV prodaja - 8.45 Oliver Twist - 9.10 Mali helikopter - 9.25 Princesa Sissi - 9.50 Dragon Bali -10.15 Jezdeci senc - 10.40 Jekleni Max - 11.05 Dogodivščine Jackieja Chana - 11.30 Godzila.- 12.00 Šolska košarkarska liga, pon. - 12.55 Majhne skrivnosti, pon. - 13.00 Zresni se že! - 13.30 Formula 1: Spielberg, prenos dirke za VN Avstrije - 16.00 Moja boš! - 16.30 Močno zdravilo - 17.30 Srčni zločini, am. film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.25 Zgodba Dennisa Rodmana - 0.00 24 ur, pon. - KANAL A 9.40 TV prodaja - 10.10 Mladi in nemirni - 11.00 Mladi in nemirni - 11.50 Mladi in nemirni - 12.40 Mladi in nemirni -13.30 Mladi in nemirni -14.20 Nog. arena, pon. - 15.20 Zgodovina nogometa -16.20 Popstars, pon. -17.15 Adijo, pamet - 18.10 Dvakrat v življenju -19.00 Popstars, najboljši tega tedna - 19.05 Jack in JIH - 20.00 Zmajevo srce -21.50 Spet zaljubljena - 22.40 Popstars, pon. - 23.30 Ekstra magazin, pon. - 0.20 Dannyjeve zvezde, pon. IDEATV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.20 Razkriški kot, predstavitev projekta -10.40 Iz našega studia: Poštna banka Slovenije -11.00 Klasje, odd. za kmetovalce - 11.15 Dan odprtih vrat Klučaj - vinskih kleti v Sovjaku - 11.30 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. - 11.50 Poslovni avto leta: Audi 6 -12.10 Intervju: Tigran Karahanov - 12.20 Mlad. odd. R&B - 12.30 Veterinar svetuje - 12.40 Tedenski komentar - 12.45 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. odd. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd. 11.30 Vitalis, zdravstvena odd., pon. 12.00 Glas, skrinja, glas, odd., pon. 12.45 Moj dom, pon. 13.15 Romano dikhijpe - Romski razgledi, oddaj o Romih, pon. 13.30 Viva Turistica, turistična odd., pon. 14.00 Razvojna razkritja Pomurja, izobr.-svetov. odd., pon. 14.45 Aktualno v občini Tišina, občinska odd., pon. 15.15 Um je pozabljiv, telo pa ni, Geri Lions - zdravilec novega tisočletja, odd. v živo. 15.45 I feel good, zabavna odd., pon. 16.45 Obisk pri Foto Šimonki, reportaža. 16.50 Videostrani. POMURSKA REGIONALNA tele vizij a kanat 10 38UHF TV HRVAŠKA A i 8.05 Program ža otroke In mladino - 9.40 Pleme, ser. - 12.00 Opoldanska poročila - 12.30 Sadovi zemlje -13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic -14.00 V nedeljo ob 2 - 15.15 Hruške in jabolke - kuharski dvoboj - 16.40 Luka, dramska ser. - 16.45 Legend Of The White Horse, am. film - 18.25 Sternbergovi, ser. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kdo želi biti milijonar, kviz -21.10 Film - 23.25 Borzno poročilo - 23.40 Najava programa - 23,45 Ciklus filma- 2.20 Sternbergovi, ser. - 3.10 Neodkrita Afrika - 4,20 Pustolovščine Ar-sena Lupina, filmi režiserja Jacyuesa Beckera TV HRVAŠKA 2 8.00 Najava programa - 9.00 Biblija - 9.15 Note na vreči - 10.45 Portret cerkve in mesta - 12.05 Pustolovščine - 13.45 Rane preteklosti - 16.20 Ksena - 17.35 Neosvojena Afrika - 18.30 Klic, odd. o kulturi - 19.30 Fotografija v Hrvaški -19.50 Iz hrvaških muzejev - 20.10 Koncerti za karto več - 21.20 Ancient Voices: Empire of Dea-th, dokumentarni film - 22.10 Triler TV HRVAŠKA 3 9.05 Vir, ser. - 12.50 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 13.45 Formula 1, prenos dirke iz Avstrije - 16.00 Šport v nedeljo: ...Košarka: NBA akcija - ... Športni program - 22.20 Šport danes -22.15 Top DJ Mag - 23.15 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.30 »To je rekel Gospod!« - 7.40 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok - 9.30 Glavni trg -10.45 Vaška hiša -11.00 Današnje izpovedi 11.30 Evangeličanski pastir Samuel Tessedik -12.00 Poročila, vreme -12.05 Delta ■ 12.30 Madž. narodna glasba ■ 13.00 V mreži pravosodja-13.55 Otroški film-15.05 Radostna novica -15.30 Trema, kviz -16.40 Moda ■ 17.10 Smidt Pal, šestdesetletnik-17.55 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport ■ 19.00 Tednik -19.50 Klub Koos - 20.45 Angelska trojica - 21.15 Gilberto Penzo-21.55 Gol! - 22.55 Razvaline cesarstva, ser. TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 7.05 Zmaj iz papirja, za male in velike - 8.20 Končno svobodno! - 8.50 Izredna ura zgodovine - 9.30 Živa cerkev -10.05 Operne pravljice iz Kolozsvara ■ 10.55 Aga-tha Christie: Poirot, ang. film -11.50 Poročila -12.10 Madž. narodna glasba -13.05 Miš v palači, madž. film -14.15 Izginili so - iščemo jih -14.35 Nekdanji dnevniki - 14.55 Zamenjava skoka -16.30 Najlepši vrtovi Evrope -17.00 Agatha Christie: Miss Marple -18.00 Tednik - 19 05 Risanka 19.25 Zlata žoga, zgodovina nogometa - 20.20 Joseph Andrews, ang. film - 21 55 Dunašport -2210 Zdravo, Tereska, pol. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.15 Karting Velden, posnetek -10.45 Šport - 11.20 Liga prvakov, nogometni magazin - 11.55 Avto-moto šport - 12.30 Formula 1, prenos dirke iz Spielberga - 16.15 Šport v nedeljo - 17.15 Nogomet: Sturm - GAK, prenos pokalnega finala - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Spoznajte Joeja Blacka, film - 23.10 Nepričakovana gospa Polli-fax, kriminalna komedija - 0.40 Ubežnik mEd nami, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zakladi sveta - 9.20 Križem kražem - 10.05 Novo iz avstrijskega filma - 10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Življenjski umetnik -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Uni-versum: Vdor v džunglo - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Naš doktor je najboljši, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Super koncert po željah, prenos iz Emdena - 22.00 Poročila - 22.15 Prizadet - 23.30 Življenje za Mozarta, dok. film - 23.55 Mozart: Simfonija v ES-duru KV 543, koncert TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila • 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.30 Praviljične živali 9.40 Otroci na ladji Luna, nad. 10.10 Zenit 10.40 Objeto mesto 11.25 Na vrtu 11.50 Zapuščina davnine, angleška ser. 12.20 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni Taček: Vlak 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka 20.55 Gospodarski izzivi, pon. 21.25 Podoba, podobe 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme ^22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Recept za zdravo življenje 0.10 Podoba, podobe 0.40 Svetovni izzivi, pon. 1.10 Gledališče v hiši, nanizanka 1.35 Saint Jropez, fr. nad. 2.30 Parada plesa 2.50 Homo turisticus, pon. 4.05 Končnica 5.20 Šport TV SLOVENIJA 2 12.15 Tistega lepega popoldneva 14.15 Sobotna noč 15.25 Skrivno življenje gejš, ser. 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Saint Trapez, fr. nad. 17.40 Deček iz sosednje hiše, film 18.00 Horace in Tina, nad. 18.25 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Studio city 21.00 Končnica 22.00 Znanost našega časa, am. ser. 23.00 Brane Rončel izza odra 0.20 Videospotnice POP TV 9.10 JAG - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja - 13.10 Športna scena, pon. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Jezdeci senc - 15.00 TV prodaja - 15.30 Urgenca. - 16.25 Esmeralda - 17.20 Tri sestre - 18.15 Močno me objemi - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, 6. sezona, 12. del slovenske nanizanke - 20.55 Sedma nebesa - 21.50 Providence - 22.40 JAG -23.30 Prijatelji - 0.00 24 ur, pon. KANALA 10.45 Beverly Hills -11.30 TV prodaja -12.00 Dan-nyjeve zvezde, v živo -13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje -13.45 TV prodaja -14.15 Obala ljubezni - 15.00 Mladi in nemirni - 15.50 Ricki Lake: Pusti me pri miru!, pogovorna odd. -16.40 Beverly Hills -17.30 Ned in Stacey -18.00 Roseanne -18,30 Korak za korakom -19.00 Popstars, najboljši tega tedna -19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Springerja: , - t»MKS Wa. - Ko s\ spa\ - ZA.SO Parno u«xeV\ - 222.0 T\\a\az. - 22.55 Noro za\\ub\\ena - 25.25 Šov dem^a Špricarja, pon. pog. odd. - 5.55 Rdeče petke IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 14.45 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - TV Pika: Zlata žlica -15.15 Zeleni teden, posnetek z mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Berlinu - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - Kronika - 20.20 Športni ponedeljek v živo - 20.40 Pred maratonom treh src 2002 - 21.00 Aktualno - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 11.30 Štefan Kuhar na OŠ Beltinci, zaključek projekta ob 120-letnici rojstva. 12.30 Videostrani. 15.15 TV-pro-daja. 15.45 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, inf. odd. 17.30 Iskanje, dokumentarna odd. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Na domači grudi, kmetijska odd., pon. 19.15 Um je pozabljiv, telo pa ni, Geri Lions - zdravilec novega tisočletja, odd. v živo. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Šport plus, športna odd. v živo. 20.50 Za vas in mesto, kmetijska odd. 21.25 Um je pozabljiv, telo pa ni, Geri Lions - zdravilec novega tisočletja, odd. v živo. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, inf. odd., pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 10.00 Izobraževalni program - 10.50 Program za otroke in mladino - 11.55 Najava programa - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Izvir, ser. - 13.15 Otroci z Beverly Hillsa, am. film - 15.05 Dnevnik, dokumentarna odd. - 16.00 Izobraževalni program - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 Tudi oni nas potrebujejo, dokumentarna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik- 20.05 Ciklus mladih avtorjev - 20.55 Latinica - 22.10 Borzno poročilo - 22.45 Šport danes - 22.50 Filmska noč s Stevom Martinom, Nevestin oče - 1.45 Becker, humoristična ser. - 4.45 Dokumentarni film TV HRVAŠKA 2 8.00 Lessie, otr. nanizanka - 8.45 Rojeni zmagovalci - 9.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 9,35 Prizma, multinacionalni magazin - 10.30 Mir in dobro - 12.20 Idealen svet, odd. o filmu - 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj - 14.05 Glamor kafe - 15.05 Najava programa - 15.10 Banana v pidžami - 15.25 Kljuka Kvaka - 15.35 Tigrasta račka - 15.50 Postanite prvak - 16.10 Moj prijatelj Arnold, ser. za otroke in mlade - 16.40 Hugo -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Fotografija v Hrvaški - 19.50 Hrvaških muzejev - 20.10 Srce na skrivni nalogi, ser. - 21.20 Becker - 21.45 Histories De Guerilla, dokumentarni film TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 17.30 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov - 19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Oficir in gentleman, am. film - 22.10 Črno-belo v barvah: Siniša Škarica, Ivica Propadalo - ob priložnosti, ... - Jasna Bilušič,... - Najboljši strelci svetovnih nogometnih prvenstev (6/8) - ... Žeteli-ce, ob priložnosti - 22.55 Glasbeni program -23.35 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov TV MADŽARSKA 1 5 42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj -8.30 Manekenke ■ 9.00 Aktualno danes • 11.05 Biseri oceana, fran. nad. -12.00 Poročila -13 00 Romski magazin -13 30 Domovina, slovaški mag. -14.05 Sanje na morski obali, franc, nad. -15.00 Madžarska hiša -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nad. -16.30 Skupaj-samouprave in cerkva -17.20 Ostani z nami! -17.30 Na poti, evropski mag. -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Kapetan Tenkes, madž. nad. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč -20.45 Črna skrinja Lasla Pestyja -2115 Strogo zaupno - 21.40 Bonus - 22.00 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Liga prvakov TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila ■ 9.25 Legenda iz Rige -10.20 Jutranje strehe, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Hiša in dvorišče ■ 13.20 Talent -13. 50 Bolgari, vrtnarji -14.25 Tetovorani - \ Ti Tsret - \ \%5ftV\X%i:\N^xxa.- XI ¥aWt - V«wXa, \ . spon. - \%.%% ^Asanka - HaA n\a\an\\ - \ \ I om, D\ck m Hamet - 20^ YAaAžavsk\ p\em\t, madž. film - ZA .45 Poročilo, šport - 22.55 Kar so nam zapustili predniki - 22.45 Govorilne ure z onega sveta, dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Ot. prog. - 10.15 Nepričakovana gospa Pollifax, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki -20.15 Poročni pevec, filmska komedija - 21.50 Nespodobno povabilo, film - 23.45 Alarm za Kobro 11 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Tri dame z žara -10.20 Ljubezen, ples in tispč šlagerjev, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Seks, laži in videotrakovi, film TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, lutkovna nanizanka 9.25 Radovedni Taček 9.35 Srebrnogrivi konjič, risanka 10.25 Čarovnikova hiša 11.00 Evro 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Dobro jutro 15.10 Večerni gost 16.00 50 in en svet, dokumentarna odd. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Vojna in civilizacija, am. ser. 17.40 Male sive celice 18.05 Zlatko zaklado: Pohajkovanje po Gorjancih 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Obsojena 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Obsojena 23.50 Knjiga mene briga: Vprašanja o poti 0.15 Vojna in civilizacija, am. ser. 0.55 Boj za obstanek 4.10 Salt Lake City: Zoi 2002 5.40 Šport TV SLOVENIJA 2 10.00 Studio City 14.10 Končnica 16.15 Gledališče v hiši, nanizanka 16.45 Saint Tropez, fr. nad. 18.20 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Studio city 22.00 Znanost našega časa 22.35 Brane Rončel izza odra POP TV 9.10 JAG - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Esmeralda - 12.40 TV prodaja - v...... X <_. KiJCiNd. X ----------- VNatAVLavkV^ - - \\r\W \ X \ - kb.25 Martine skrivnosti - kb.BB Vsmwd\to - \ \ 11.20 "Vrt sestre -TBA5 Močno me objemi -WA5 \ \ 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Resnične zgod- \ be: - Odločilni glas am. film - 22.30 JAG - 23.30 I Prijatelji - 0.00 24 ur, pon. - KANALA 10.45 Beverly Hills - 11.30 TV prodaja - 12.00 Dvakrat v življenju -13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje -13.45 TV prodaja -14.15 Obala ljubezni -15.00 Mladi in nemirni -15.50 Ricki Lake: Ne morem zadrževati skrivnosti, pogovorna odd. - 16.40 Beverly Hills -17.30 Ned in Stacey -18.00 Rosean-ne - 18.30 Korak za korakom - 19.00 Popstars, najboljši tega tedna -19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov Jerryja Spriggerja: Ko se skisa podeželjska ljubezen, pogovorna odd. - 20.00 Highlander 3 - 21.50 Pa me ustreli - 22.20 Ti in jaz - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje - 0.00 Rdeče petke, erotična ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Športni ponedeljek - 15.40 Pred maratonom treh src 2002 - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Predstavljamo novosti Zavarovalnice Adriatic - 20.45 Eko šola v funkciji eko turizma, posnetek s Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih - 21.00 Aktualno, pon. - 21.20 Pomurski inf. kažipot - Kanal A TV AS 09.00 TV-prodaja. 09.30 Gnes, inf. odd., pon. 09.45 Šport plus, športna odd., pon. 10.15 Iskanje, dokumentarna odd. 10.45 Videostrani. 15.15 TV-prodaja. 15.45 Videostrani. 17.20 Šport plus, športna odd., pon. 18.00 Gnes, inf. odd. 18.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna odd. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon. 20.15 Aktualno v občini, občinska odd. 21.00 Viva Turistica, turistična odd. 21.30 Izvor življenja -morje, odd. za izboljšanje kvalitete življenja, produkcija TV AS. 22.05 Distribucija hrane, dokumentarna odd. 22.35 Gnes, inf. odd., pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Risana ser. -10.05 Izobraževalni program - 1F.00 Program za otroke in mladino - 11.40 Mali veliki svet - 12.00 Opoldanska poročila - 13.20 Izvor, ser. -13.25 Ugrabitev mame in očeta, am. film - 15.05 Dnevnik, dokumentarna ser. - 16.00 Izobraževalni program - 17.05 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Vprašalnik - 19.30 Dnevnik - 20.00 Najava večernega programa - 20.05 Odd. iz kulture - 22.00 Skupaj do zvezd, glas. odd. - 22.50 Odmevi dneva - 23.20 Najava programa - 23.25 Dokumentarna odd. - 23.55 Filmska noč s Stevom Martinom, Father Of The Bride II; Pon. serij TV HRVAŠKA 2 8.00 Lassie, otr. nanizanka - 8.25 Supermen, risanka - 8.45 Rojeni zmagovalci - 9.00 Panorama turističnih središč Hrv. - 9.45 Ponovitve: Živeti z.; Planet Internet, Srce na skrivni nalogi; Hit htv; Nova svetovna pravila - Latinica - 15.10 Program za otroke in mladino: Baltazar, Inšpektor Maska, Morske zgodbe kapetana Modrega medveda; Tobias Totz; Veliki ribič, Mali veliki svet - 16.10 Legenda o skritem mestu - 16.40 Hugo, TV igra -17.00 Izvor - 19.30 Fotografija na Hrv.m - 19.40 TV izložba - 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 20.10 Newyorška policija, amer. Nanizanka -21.45 Pravica za vse - 22.40 Retrovizor; Seinfeld - 23.05 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka - 23.35 Severna obzorja, am. nanizanka TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrv. - 18.00 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov -19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: NBA-akcija - 20.40 Liga prvakov, magazin - 21.35 Težki časi, am. film - 23.05 Monoplus - 23.45 Antologijske tekme hrv. nog. rep. in klubov - Vi Vrasres. - % - B iAMrn terere - \\ ta oceana - \2Ab Poročita - Srpski ekran - ViBB Unset BMschum -14.05 Sanje na morski obali, ft. nad. -15.00 Za otroke -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -16.30 Za šolarje -17.00 Družinsko drevo -17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.30 Kapetan Tenkes ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Opereta.hu - 21.00 Milenijsk# pravljice - 21.30 Panorama - 22 00 Aktualno, poročila - 22.25 Thema ■ 22.45 Elan, gospodarski mag. - 23.20 Slepar, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami - 9.10 Kaj se splača vedeti o...? -10.00 Bog daj, gospod major, madž. film -11.50 Poročila -12.10 Zamenjava skoka -12.40 Znanstvena zakladnica -13.10 Gibljive slike -13.40 Daleč od sveta -14.00 Tetovirani raj ■ 14.30 Brez katedre -16.05 Vitezi vetra -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Za kmetovalce ■ 19.40 Nekaj trenutkov z Gyulo Kaboš ■ 20.00 Zoltan Karpathy, madž. film - 21.15 Portreti madžarske zgodovine - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Talent ■ 22.35 Na obrobju mesta, grški film TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.15 Poročni pevec, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 20.15 Medicopter 117 -21.05 Stokilski možak, kriminalka - 21.50 Ganljivi mož, filmska komedija - 23.25 Seks v mestu -23.50 Invazija na zasebnost, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol prido bljeno - 9,30 Bogati in lepi - 9.55 Tri dame z žara -10.20 Reši se, kdor se more, filmska komedija - 12.05 Tema- 13.00 Poročila- 13.15 Sveže kuhano je napo pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dekliške prijateljice - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati ir lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Uni verzum: Modri planet - 21.05 Reportaža - 22.00 Ča: v sliki - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Križem kražem ( V Sreda, 15. 5. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8,40 Tedenski izbor 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, risana nanizanka 10.00 Zlatko Zakladko: Palačinke v krak, gozt 10.15 Čarovnikova hiša 10.30 Skrivnosti: ogenj 10.35 Šiv v času, fr. dokumentarna nad. 10.50 Vojna in civilizacija, am. dok. ser. 11.45 Cik-cak 12.06 Artikulacija spomina - zgodba o prekmurskih primorcih, dok. meseca 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tedenski izbor 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Gospodarji puščave, angleška poljudnoznanstvena odd. 17.50 Male sive celice, kviz 18.40 Risanka 19.05 Vaš kraj 20.00 Sedmi pečat: Skrivnostna smrt, am. fi 22.00 Odmevi, kulturna kronika 22.55 Obsojena, TV-drama 23.55 Simfoniki RTV predstavlajo - Koncert violončelo in orkester WtBl 2- maj 2002 27 OBLJUBA VESTNIK GLAD FIGURA PRI ČETVORKI OKROGLA ZNAČKA HRVAŠKO MOŠKO IME TLA (KNJIŽ.) IZDELEK, DOBLJEN Z VLIVANJEM RIMSKI CESAR KOŠARKAR. KLUB IZ SOLUNA KOŽNA ODEBELINA FILOZOFI IZELEE EDVARD GRIEG MESTO V NOTRANJOSTI SICILIJE SLOVENSKI RAPER ITALIJANSKI PEVEC MILOŠ EKAR MANJŠA PLETENA KOŠARA UPRAVNA ENOTA V GRČIJI ŠPELA TREFALT EROSOVI SPREMLJE-VALCI NOGOMETAŠ MILOŠEVIČ VEČ TIROV, TIRI ENOTA ZA alkohol v KRVI ŠVICARSKI SLIKAR (HANS) OČESNA MREŽNICA **ER!ŠKA dRžava AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK SLOKOVNO ISKALO PRI FOTOAPARATU IZGOVORJAVA ZADEBELJENI DEL AVSTRIJSKI PESNIK (RAINER M.) OBJESTEN FANT SLOVENSKA PESNICA (META) GLAVNO MESTO EGIPTA NAJVEČJI OTOK V OTOČJU RYUKYU GALIJ °«tAT NOGOMETAŠ (MILENKO) AMERIŠKA IGRALKA (JUL) &S|000 MURSKA SOBOTA Prazen dom je in dvoriš ’ naše oko zaman te Ni več tvojega smehljajo, te „ in delo tvojih pridnih rok °s V SPOMIN 10. maja bo minilo leto takrat, ko nas je zapustil d™ oče, tast, dedek in b®1 Slavko Cmrekaf s Cvena 2a Hvala vsem, ki mu prižigate sveče. Žalujoči najdražji KOMPLETNE POGREBNE ST^c , UREJANJE POKOPALIŠČ IN I Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni do 40 km, plačilo na več obrokov brez obrest^ Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/ Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 5^^ ____________________________J/ POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZIJO* IN UREJEVANJE ZELENK MILORAD JURI^a ( 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRL^j/^1 / Te!.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM- NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEU k' KOMUNALA Javno podjetje d.o.o. Telefon N.C.: (" ; / Kopališka 2 l&VJ/ Murska Sobota___________Telefax: --- KOMPLETNE POGREBNE STORITVE- ^1'^ m A tj ugodna prodaja pofisbne opreme ■ brezi'3enii< J * na prodaja vencev in cvetja - uredile* d° r»INI 9. maj 2002 OGLASI 29 Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, niti zbogom nisi rekla, neusmiljena te smrt je vzela. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 86. letu starosti zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je! ZAHVALA V 76. letu je nenadoma zaspal in nas za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ne boš več hodil po livadah zelenih, ne boš več nabiral sadežev rumenih, ne boš več slišal ptičjega petja, ne boš se veselil pomladnega cvetja. ZNRNKIA Nepričakovano in prezgodaj nas je po kratki bolezni v 65. letu zapustil naš ljubeči mož, oče, zet, bratranec, boter, stric, sorodnik, sosed in prijatelj Ana Bagari iz Borejec 43 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ar°vali vence, sveče in v druge namene. Posebna zahvala Velja dr. Langu in patronažni sestri Eriki. Iskrena hvala g. ovaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter odigrano Tišino, govornici Darji za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni fožef Ružič iz Turnišča Ludvik Lenarčič iz Čepinec 95 V SPOMIN Te dni minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi Bela Drvarič iz Markišavec - Rimska čarda mesecev od smrti drage » Olge Drvarič Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu. Vsi njuni najdražji, ki ju zelo pogrešamo Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vrneš več! ZAHVALA V 81. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustila draga Marija Mesarič roj. Brunec, iz Lipovec pr?^' *2gubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, te'jem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih ^|a trenutkih pomagali in stali ob strani. eni Za darovane vence, šopke, sveče, darove za dobre namene in za svete maše. Žj10 a župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete ^tj^6, govorniku za poslovilne besede, pogrebništvu ln vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni najdražji Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Franc Tivadar j. iz Lipovec 181 ■ ■ '*8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^val 2nancem> prijateljem in sosedom. ^Mn '1 Vsem> ki ste ga v tako velikem številu pospremili Počitku, darovali za sv. maše, dobrodelne Sveče in cvetje, g. župniku za pogrebni obred, 111 Pevkam in gasilcem ter pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji V tihi žalosti in globoki bolečini ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter njegovim nekdanjim sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede tolažbe. Mnogi ste ga pospremili na zadnji poti, mnogi ste pokazali do njega in njegovega dela spoštovanje s cvetjem, svečami in prispevki v dobrodelne namene. Iskrena hvala kolektivu Osnovne šole Turnišče, članom Združenja borcev NOV RS, osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, turniškim gasilcem in članom krojaškega ceha, gospodoma Benceju in Hajdinjaku za ganljive besede slovesa, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! DRAGI OČA! Zelo, zelo te bomo pogrešali! Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene Mire Giorgiutti roj. Sitar iz Ljutomera se zahvaljujemo vsem dobrim in nam naklonjenim ljudem, ki so v teh žalostnih dneh čutili z nami, nam izrekli številna ustna in pisna sožalja, darovali vence in sveče in bili v duhu z nami v času, ko smo najbolj trpeli. Predvsem se iz srca zahvaljujemo predstojniku oddelka kirurgije II bolnišnice v M. Soboti ter medicinskemu osebju za razumevanje in topel odnos med pokojničino boleznijo. Zahvaljujemo se sodelavkam CSD iz Lendave za zadnji pozdrav in vsem njenim prijateljicam za skrb in tolažbo. Hvala za lep in občuten govor g. Branku Hergi, gospe predstojnici CSD iz Lendave in gimnazijski sošolki gospe Silvi Vrbnjak. Hvala tudi g. župniku iz Ljutomera za pogrebne svečanosti in prijazne besede o pokojnici in tudi pevskemu oktetu iz Ljutomera za ubrano petje. Žalujoči: Vsi njeni Ustvarjalno življenjsko pot je mnogo prezgodaj sklenil naš sodelavec Branko Modlic iz Stročje vasi S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu. Kolektiv delavcev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota in Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, P E Murska Sobota Že leto dni v grobu spiš, a še vedno v mislih z nami živiš. Rože zdaj ti grob krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 6. maja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, zet in stric Dionizij Pocak iz Peskovec 32 Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveče in prinašate cvetje, ki ga je imel tako zelo rad. Vsi njegovi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem dobrim sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče, cvetje, za svete maše, za župnijsko cerkev in druge dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala vsem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni v bolnišnici. Posebna zahvala velja družinam Lenarčič - Zrinski, Črnko, Ostrič, Črnko -Barber, Gašpar - Verner in Kalamar - Vogrinčič. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GL Kompas ih drugim lovskim družinam, rogistom in lovskemu pevskemu zboru, gasilcem, društvu upokojencev, Občini Gornji Petrovci, športnim društvom, Gozdnemu gospodarstvu M. Sobota, sindikatu in sodelavcem podjetja Blisk - Montaža, vsem govornikom, zdravstvenemu osebju ZD G. Petrovci in internemu oddelku bolnišnice v M. Soboti, pogrebništvu Banfi, godbeniku za odigrano Tišino in vsem drugim neimenovanim. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli iskreno radi Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 79- letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in sorodnik Rudolf Časar iz Šalovec 73 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrinih prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala vsem za darovane vence, cvetje in sveče, za svete maše in druge namene, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku GD, gasilskim enotam, upokojencem, godbeniku Za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Posebna hvala osebju internega in infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda jd tako hotela, da te nam je vzela. Ni ne dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 12. maj 2001, ko je utihnilo plemenito srce dragega Štefana Horvata iz Vidonec 35 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi .4 Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHNNIA V 43- letu nas je mnogo prezgodaj zapustil predragi očka, brat, sin in prijatelj Anton Franko Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Vsi tvoji najdražji iz Mostja 30 OGLASI 9. maj 2002 B® OBJEKT VARUJE PRED SONCEM, POGLEDI IN INSEKTI PRIREDITVE V MAJU 2002 RENAULT priporoča ■ ■ v GSM:041 POM-NEP ercator Plese 1, Murska Sobota Priložnost! sobota, 11. maj oh 11. uri Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002. PVC okna PVC vrata zimski vrtovi police HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. Slake: (02I 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Rojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 Agencija za nepremičnine S 536 18 18 kupimo: - manjšo hišo v okolici Ljutomera, M. Sobote - novejšo hišo v M. Soboti, okolici Križevcev pri Lj. prodamo: - staro hišo na Goričkem - hišo v Radencih. Murski Soboti - novo hišo v Mačkovcih. v okolici Tomaža pri Ormožu, v okolici Radencev - delavnico v obrtni coni Murska Sobota - nekdanji karavli v okolici Kuzme oddajamo: - pisarne v Ljutomeru in Murski Soboti - prostore (trgovina - teh.blago) v Radencih najamemo:- manjši lokal (prodajalna peciva) center M. Sobote DAVČNO SVETOVANJE IV AJNŠIČ, d. o. o. Ledavsko naselje 16, 9000 Murska Sobota, te!.: 536 18 10 Ante Trstenjghg.2, 9240 Ljutomer el.: 02 581 18 90->84 8 2 99.I (prisilni vlek) Cena peči izven akciji -naravni vlek PROVUW 240-3 -prisilni vlek PROVUW 242-3 Vse cene vključujejo DO • ZABAVA S SPIDIJEM IN GOGI JEM Dragi otroci! Mercator Center Murska Sobota bosta obiskala Spidi in Gogi, ki vas bosta razveselila z novimi pesmicami z njunega novega projekta ELASTIK BUBBLE GUME FANTASTIK. Obeta se muchos zabavos! M Mercator/m/M/s/ sosed KOMARNIKI AVTO M'0-B I L E RENAtJ Več kot nas je _ bolje nam gn : \ gT ■ / • ‘ ' 'g Čim več Meganov bomo prodali, tem več kupnin vam bomo vrnili! *več o nagradni igri na www.renault.si tende LA 1^1: 54 59 280 p«a>CČSJil Brezovci 69/01 KOO^£OČg£ e£NE-Č£iu________________ 58 41 052 696 732 Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju. Ne zamudite! Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog. Plinske peči VaiHan 24 Kw s pretočni 120.000 (naravni vlek)01 140.000 SIT I • daljinski pogoni • ograje • kovane ograje zapornice Mark0 Lužar, s. p. »NAJ SE SLIŠI NAŠA PESEM« tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Sadata TRGOVINA DOM-OBRT OTO"6'™9 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! Mesarstvo Kodila PE Markiiavci Markiiavci 44 tel 522 36 00 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Veliki koncert slovenske glasbe BENEŠKI FANTJE 50 let SLAPOVI 10 let NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. 0. 0. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 U, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 20 75 Za več informacij se obrnite na najbližjo poslovno enoto Mestnih plinovodov: PE Murska Sobota, Slomškova 33, Tel: 5341 550; pon, sre, pet 1100-12.00 in 16.00-17.00 PE Ormož, Hardek 34g, Tel: 7411363; pon, sre, pet 11.00-12.00 In 16.00-17.00 PE Lendava, Mlinska 5, Tel: 5788 403; tor, čet 11.00-12.00 In 16.00-17.00 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Ludvik Kodila, Pečarovci Ema Ulen, Vanča vas 26 KGZ-ŽVZ M. Sobota KO VEŠ, KAJ JEŠ! VESTNIK NA INTERNETU: www.p-lnf.si Pod;»li» n urfnrsttfiOj«. d i. Ul a Nsvaka 13. Mimika Sabata www.enka.si MURSKA SOBOTA, Kocljeva 1A A tel.: 02/521-38-00, 521-38-02 za nova doživetja MAJA 5 % GOTOVINSKI POPUST ali 6 obrokov za Enkin poletni Jadran Jadran v pred- in posezoni: UMAG 7 x POL 28.300 sit VODICE 7 x POL 34.900, ŠIBENIK 7 x POL 32.900 sit TUNIZIJA 10.5., 7 x POL 49.900, druga oseba le 22.500 sit MALLORCA 12.5., 7 x POL 68.000, KRETA 11.5., 7 x N, 68.100 sit IVAN HUDNIK KARMEN STAVEC in humorist GEZA 17.5. 2002 RADENCI, ŠPORTNA DVORANA Predprodaja vstopnic: RADENCI: turistična agencija MARIKA, GORNJA RADGONA: turistično informativni center, turistična agencija KLAS, MURSKA SOBOTA: turistična agencija KLAS, LJUTOMER: turistična agencija KLAS, LENDAVA: turistična agencija KLAS. Naročilo vstopnic po telefonu št.: 01 236 12 16, po internetu: info@stagearts.si. Na kratko Stavešinski Vrh V soboto, 4. maja, je bila na Janžkovi kmetiji na Stavešineskem Vrhu celodnevna slovesnost. Že v jutranjih urah sta radgonski dekan Andrej Zrim in mladi duhovnik Vili Kaučič s Stayešinskega Vrha, sicer župnik v velenjski dekaniji, blagoslovila prenovljen križ ob vhodu na kmetijo. Opoldne.pa so slovesno predali namenu mlin na veter, ki ga je dal urediti 48-letni Branko Fekonja ob pomoči svoje partnerke Adele. Fekonjev mlin je drugi vetrni mlin v Pomurju in tretji v severovzhodni Sloveniji. Ima pa nekatere spremljajoče objekte, kot so ribnik, vrtiljak, vinotoč, igrišča... Mlin bo seveda mlel. Ko ne bo dovolj vetra, ga bo poganjal dizelski ali električni motor. Gradnja mlina je stala Branka in Adelo 12 milijonov tolarjev. Izdatek bi bil nekajkrat večji, ko ne bi večine del opravil kar sam oziroma s pomočjo partnerice in sosedov. (O. B.) Na kratko Beznovci V okviru kulturnega turističnega društva Vrtnica delujejo tudi ljudske pevke. Letos so se že udeležile prireditve v Šala-mencih, razveselile pa so se tudi povabila z Madžarskega za nastop na mednarodnem srečanju v Pecsu. Tam ljudski pevci sicer ne bodo tekmovali, bo pa to priložnost za prikaz prekmurskega melosa in tudi za predstavitev Slovenije. (J. Ko.) Sveti Jurij ob Ščavnici V lanskem letu je prodalo 267 kmetov z območja občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona KZ Gornja Radgona rekordnih 7,7 milijona litrov mleka, kar je 500.000 litrov več kot leto prej. Na radgonskem območju je ta čas le še 2.400 krav, pred desetimi leti pa jih bilo skoraj 10.000. (F. KI.) Na kratko Hodoš V tej najmanjši k niji so po dolgotrajni11 j nih pogajanjih s letnicami kar precej >z ^j Gre predvsem l nalizacije in pločn‘^^ temu pa ne bo šlo bre občanov. Na Hodošu si devajo, da bi čimP^ kulturni dom. (J. Pomurje Število krvodaj'^ JcIii rju se je v minu’e povečalo. ti Našteli območju 1.196 na območju 1.370 na obm0^^^ in kar 3-355 ska Sobota. >J Vsi skupaj so ti 3.000 litrov stljive življenjske^ šuje življenja- (F' 9. maj 2002 NAPOVEDNIK 31 • k i n Delimo vstopnice za kino KONCERT murska sobota 'Vsoboto, 11. maja, ob 20. uri bo v MIKK-u dobrodelni koncert alternativne godbe, kjer bodo igrale skupine; Aktivna propaganda (Ljubljana), Anaeroba U-jutomer), AK 47 in Amok (Zagreb) ter Farewell »eason (Čakovec). Denar od vstopnine bo namenjen ct)du AK 47, ki so mu v Beogradu ukradli opremo. ' V četrtek, 9. maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Nikoli1 dobrodelni koncert vseh izvajalcev PAC-ovega 8 lenega festivala. Izkupiček je namenjen soboški Porodnišnici. 'vPetek, 10. maja, ob 20. uri bo v grajski dvorani °ncert etno glasbe s srbsko romsko skupino Duvači "ana Markoviča. ‘vPetek, 10. maja, ob 20. uri bo v kinodvorani kon-? korovske glasbe s skupino Carmina Slovenica. uP>ček bo namenjen humanitarnim dejavnostim »ns kluba Murska Sobota. ’ soboto, 11. maja, ob 10. uri bo nastopila pri J!01® Kolmanič & Dokl skupina D’kwaschen re-, “Jskupaj s Fato iz TV Dober dan. BELTINCI 10. maja, ob 17. uri bo nastopila v OŠ skupi- s°b°to, u maja, ob 20. uri bo nastopila v dvorani “Pma D’kwaschen retashy. Moritev SOBOTA ctrtek, 9. maja, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev , .^Jožeta Denka z naslovom Fotografije. Razsta- '2- maja bo v vaškem domu na ogled razstava h fn‘n- ki jo pripravlja KUD Jozsefa Horvatha. »JGOBek ^Zn?0’ 12' maia’ ob 14' uri bo v vaškcm domu !Wv°b 15- obietnici ustanovitve etno pevskega lltn UD Gyongyvirag. >ŠČE .“^SOBOTA maia- ob 15- uri bo v MIKK-u impro 'VpniCa> 1° v°di Gorazd Žilavec. C^eljek, 13. maja, ob 17. uri bo v grajski dvo-šljevUt*ovna Predstava za predšolske otroke Vpra-I in zakajklja režiserke Jožice Roš. I P1 SOBOTA Voto> 11. maja, ob ll.uribovMIKK-uglasbe-/ ^hit n*Ca Govoreči bobni, katere gost bo petkrat-Vk Hrvaške v bobnanju Krtino Levačič iz Zagre- . • ‘ 1. maja, ob 18. uri bo v Galeriji območ-nK odraslih pevskih zborov. - V torek, 14. maja, ob 19. uri bo v MIKK-u glasbena delavnica za kitariste Prvi prijemi, ki jo vodi Tadej Ropoša. - V torek, 14. maja, ob 19. uri bo v grajski dvorani predstava V vrtincu ljubezni in ljubosumja Plesne šole Fitko. VERŽEJ - V četrtek, 9. maja, ob 19. uri bodo nastopili v predstavi V vrtincu ljubezni in ljubosumja člani Plesnega kluba Fitko iz Murske Sobote. - V nedeljo, 12. maja, ob 15. uri bodo ob Prazniku prleške folklore organizirani sprevodi in plesi. Obenem bo območno srečanje odraslih folklornih skupin. - V torek, 14. maja, ob 18. uri bo v kulturni dvorani javna produkcija učencev Glasbene šole Slavka Osterca. MALA NEDELJA V nedeljo, 12. maja, ob 10. uri bo v telovadnici OŠ medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev. BELTINCI V četrtek, 9. maja, ob 9.45 bo v OŠ medobmočno srečanje otroških folklornih skupin. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 13. maja, ob 19. uri bo v predprostoru stalne razstave Pokrajinskega muzeja predavanje diplomiranega umetnostnega zgodovinarja Roberta Inhofa z naslovom Luthrova reformacija v retoričnem zrcalu podobe. LITERATURA V soboto, 11. maja, ob 13. uri bo v MIKK-u literarna delavnica, ki jo vodi Robert Titan - Felix. FILM V sredo, 15. maja, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u film Goli (Naked) angleškega režiserja Mikea Leigha. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava Na prelomih tisočletij. Slednja je odprta do julija. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo novejših del Zlatka Gnezde. LENDAVA V galerijskih prostorih gradu je na ogled razstava Društva umetnikov Prekmurja in Prlekije. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču bo do 12. maja razstavljala Jelena Šardi. KANČEVCI V galeriji Doma duhovnosti Benedikt si lahko ogledate regijsko razstavo del Otilije Kreft iz Kroga, Irme Premrl in Evgena Titana iz Murske Sobote, Renate Sporn iz Veščice in Elene Zechner iz Radenec, sodelujejo še: Tjaša in Žan Konstantinovič, Klemen Kreft, Matic Sporn, Ana Svetec in Nastja Utroša. Murska Sobota Četrtek, 9- maja: ob 18.00 švedska romantična komedija JallalJalla!, ob 20.00 ameriški pustolovski ep Grof Monte Cristo Petek, 10. maja: Ni predstav! Sobota, 11. maja: ob 18.00JallalJalla!, ob 20.00 Grof Monte Cristo Nedelja, 12. maja: ob 18.00 in 20.15 Grof Monte Cristo Sreda, 15. maja: ob 18.00 in 20.00 ameriška romantična drama Angelske oči Kino Ljutomer Sobota, 11. maja: ob 20.00 ameriška romantična drama Angelske oči ' Nedelja, 12. maja: ob 18.00 in 20.00 ameriška akcijska komedija Ful gas 2 Kino Gornja Radgona Petek, 10. maja: ob 19.00 ameriška srhljivka Originalni greh, ob 21.00 ameriška vohunska drama Vohunske spletke Nedelja, 12. maja: ob 17.30 Vohunske spletke, ob 19.30 Originalni greh kino • k i n Pri objavi prostovoljnih prispevkov za ginekološko porodni oddelek je prišlo do napake, in sicer je pisalo: Ekonomska srednja šola Murska Sobota, investicija za izgradnjo ginekološko-porodnega oddelka -285.641,82 SIT. Pravilen tekst se glasi: PROJEKT - JUBILEJNA MAPA EKONOMSKA ŠOLA M. SOBOTA - 285.641,82 SIT. Za napako se opravičujemo. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Finančna služba ZA NABAVO OPREME ZA GINEKOLOŠKI ODDELEK IN NOVO PORODNIŠNICO L-3 VaS 49’ namest0 ^0' a° °Jne9a Forca Josipa \to °Servis dd- M' Sob(> 'Ag cvetja za Gorza Fran-Soli eva M- Sobota k^Dan-J’ 9brat Mura G-p®sto cvetja za pokoj-%0- pranca Murski vrh 12-? Dni?ekol°šld prodni od-Xn8..od Laktovita-XLUr^na Totb iz M- ^°' "^est^3 za Pogojnega k a iz M. Sobote - 5.000,00; Družina Žitek Franca iz Rakičana namesto cvetja za Sabo Ernesta iz M. Sobote - 5.000,00; Szepessy Nikolaj namesto cvetja za dr. Zadravec Jožeta iz Beltinec -5.000,00; Sodelavci Lesarstva Jerič iz Kroga namesto cvetja pokojni sestri Borisa Štesla iz Bako-vec - 8.000,00; Kleparsko ličarski oddelek Agroservisa M., sobota ne-mesto cvetja za pokojnega Gorza Franca iz M. Sobote - 10.000,00; Družina Jožeta Štefka z Ivanec 33 namesto cvetja za Franca Serca iz Satahovec - 5.000,00; AJM Okna Vrata Senčila d.o.o. Pesnica prispevek za nabavo opreme za ginekološki oddelek 1.000.000,00; Pustai Olga, Cankarjeva 38, namesto cvetja za Renar Viktor, Cvetkova 30, Murska Sobota - 5.000,00; Družina Alojza Erjavca, Kocljeva 4, Murska sobota namesto cvetja za Ernesta Saboja - 10.000,00; Kuhar Justina, gorica 60 a, namesto cvetja za Hašaj Štefana, iz Brezo- hI"' za’'od 2a Območna enota Murska Sobota fHOSTA DELOVNA MESTA zasedbo Območje Film Nikogaršnja zemlja je bil sneman v Sloveniji, to pa je vedel tudi naš nagrajenec Vojko Tepuš, Vaneča 18, 9201 Puconci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje se glasi: Pri katerem slovenskem kraju (ime na P, op. a.) je bil sneman film Nikogaršnja zemlja? Odgovor:........................................ Odgovore pošljite do 14. maja na naš naslov: Vest-Kupon št. 19 nik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V vec 76 - 5.000,00; Družina Fujs, Kroška 57, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojnega očeta sosede Mateje Flegar, Murska Sobota, 5.000,00; Agencija Republike Slovenije za plačilni promet Ljubljana namesto cvetja za Mikeljak Ernesta - 10.000,00; Sraka Rozika, Zelena ulica 39, Murska Sobota, prispevek za opremo porodnišnice -170.000,00; Delavci ONZ Upravna enota Lendava TLP 5 namesto cvetja za Tuhter Angelo - 10.000,00. 1. HANDS CLEAN - Alanis Morissette 2. BABY KEEP SMILING - Compay Segundo & Lou Bega 3. PERDONO - Tizianno Ferro 4. BELIEVE IN ME - Lenny Kravitz 5. ANSWERING BELL - Ryan Adams 6. SOAK UP THE SUN - Sheryl Crow 7. OTILIA - Dorde Balaševič PREDLOGI: ANYTHING IS POSS1BLE - Will Young POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor MR. BOBBY - Manu Chao LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MI PAŠE - Monika Pučelj 2. NE, O NE - Maya 3. PET ŠEST OSEM - Peter Lovšin 4. KLINIK - Siddharta 5. ZVONČKI IN TROBENTICE - Lukas 6. ŠARMER - Mambo Kings 7. ZADOSTI SEM NOR - Sasha PREBLOGI: TAM TAM TAM - Kingston ŠE ENKRAT - Leeloojamais GUSL - Kvinton LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. LE TVOJA LJUBEZEN - Vesele Štajerke 2. LE OBJETA ISTO MISLIVA - Vitezi celjski 3. PREVEČ JE BELIH ROŽ - Vrisk 4. KDOR PRAVI JE SLOVEN’C - Pogum 5. PESEM POTEPUHA - Krajcarji 6. DAN V MAJU - Ans. Franca Potočarja 7. ŽABE - Vita PREDLOGI: V BOHIN’ 'MA D’Ž TA MVADE - Storžič FIČ FIRIČ - Ptujskih 5 MOJ RODNI KRAJ - Igor in Zlati zvoki LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. VZLETI PTIČICA - Halicanum 2. ZASANJANA - Ans. Š.P.I.K. 3. RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman 4. NE JOČI ZA MANO - Tadej Šalamun 5. KRALJICA NOČI - Frenki Sever 6. ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Huber 7. KOT VETER-Šarm PREDLOGI: EMMANUELA - Comfort ZAGORELO TELO - Horizont RDEČA VRTNICA - Palme Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 16. maja 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 19 - glasujem za skladbo HLODOVINE - ŽAGAR; Notm"165--2 '■ delovnih izku-% z»Posli se lahko kandi-, cem s smislom za i.% Č"Oseljem do delazle- I0™ DR^G0' S-X^-0ČESLAVCI 22-SP0- 'N STROJNCPKO-^^^OST PRI DELU); '■ delovnih izkušeni; B; do 21.05.02; ■■ UMETNO kovaštvo, X 'Wm OB ŠČAVNICI ^'^XNltAR; določen čas MOŽNOST na-DRUG’poKUC VMn 29°5°2;p T S' K X??- JANINA 11 A, VI-SS 7 1^5 OpREME; do-Asi i?Bit delovnih izku- X V LET;d0 26.05. ■ BAUKARTA 16, PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 0 18 0 3 2 23 AVTOLIČAR LIČAR ZA BARVANJE KONČNIH IZDELKOV IN DRUGA DELA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 21.05.02; MIR JANEZ, S. P., UMETNO KOVAŠTVO, GRA-BONOŠ 27, VIDEM OB ŠČAVNICI VOZNIK AVTOMEHANIK ŠOFER SEDLASTEGA VLAČILCA (ŠLEPERJA); RELACIJA MADŽARSKA-SLOVENIJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorij: C, E; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATERIM KOLI DRUGIM POKLICEM IV. STOPNJE; POZNAVANJE NOVEJŠIH KAMIONOV IN OBVLADANJE LE-TEH; do 10.05.02; RAKIČ MARIA, S. P., GABERJE 77, LENDAVA -LENDVA VOZNIK TOVORNJAKA (C IN E KATEGORIJA) V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT S KATERIM KOLI DRUGIM POKLICEM; do 29.05,02; MARTINEC ANTON, S. P., RAKIČAN, CANKARJEVA 30, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC PRODAJALEC ■ NATAKAR; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR; do 14.05.02; PIHLAR ANGELA, S. P. TRGOVINA BAR STARI HRAST. RADOMERJE 3, LJUTOMER KUHAR KUHAR; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; do 09.05.02; MALJIKI SABINA, S. P.. OKREPČEVALNICA PIZZE-RIA KAMIN, DOLGA ULICA 61, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR NATAKAR/NATAKARICA Z NAJMANJ 3-LET-N0 PRAKSO, PROSTI 2 DEL. MESTI, V RESTAVR. IN PONOČI V NOČNEM BARU S PROG.; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: INFORMACIJE PO TEL. OZ. PISNE PONUDBE POSLATI NA SEDEŽ PODJ. KP-MS A. SONJA S. P., P. P. 690, 6000 KOPER; do 18. 05. 02; SONJA ANGELCA, S. P., BELI GRAD, PREKMURSKE ČETE 110, ČREN-ŠOVCI NATAKARICA; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: GOSTINSKI TEHNIK; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRA- VNICA; do 13.05.02; BICO STANISLAV, S. P., OKREPČEVALNICA, RAKIČAN, CANKARJEVA 12, MURSKA SOBOTA NATAKAR; določen čas 3 mes.; do 14. 05. 02; KRAMBERGER DANI, S. P., OKREPČEVALNICA ZETOR, RADGONSKA CESTA 6, RADENCI GLASBENI UČITELJ ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: PROFESOR KLAVIRJA; do 14. 05. 02; GLASBENA ŠOLA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 25, GORNJA RADGONA; št. del. tvest: 3 MAGISTER FARMACIJE STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE: do 18.05.02; PAVLINJEK BRIGITA, MAG. FARMACIJE, CANKOVA 65A, CANKOVA DIPLOMIRANI EKONOMIST VSA OPRAVILA, POVEZANA S TUJIMI HOTELIRJI IN HANDLING AGENTI TER ZAVAROVANJE POTNIKOV; določen čas 12 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: EKONOMIST; UPORABA INTERNETA, ZAŽELENE IZKUŠNJE IZ TURIZMA; UREJENOST, PRILAGODLJIVOST; do 13.05.02; INTELEKTA MURSKA SOBOTA, D. 0. 0., PREŽIHOVA 5, MURSKA SOBOTA NSTSNMV:......:....................................... 7 VELIČASTNIH:........................................ GLASBA NAŠEGA SRCA:.......................................... LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«................................ Ime in priimek ter naslov:........................................... POMURSKO DRUŠTVO ZA ROJ PROTI RAKU M. SOROTA, ARH. NOVAKA 2R zbira prostovoljne prispevke občanov In organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: 32 4AUNJA O I MAH a. rnaj zuuc jmit Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 8. maja 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 224,3918 225,0670 225,7422 Hrvaška HRK 191 1 30,4170 30,5085 30,6000 Madž. HUF 348 100 92,1100 92,3900 92,6700 Švica CHF 756 1 154,1470 154,6108 155,0746 V. Brit. GBP 826 359,8330 360,9157 361,9984 ZDA USD 840 1 245,4783 246,2170 246,9557 Delegacija PGD Lipa je obiskala dolgoletnega člana PGD Lipa Štefana Časarja, ki je letos dopolnil petdeset let, in mu izročila slovesno gasilsko uniformo. Gre za aktivnega in vsestranskega moža, ki je v gasilskih vrstah od svojega desetega leta, torej 40 let. Vrsto let je opravljal blagajniške posle, bil pa je tudi operativec. On je tudi navezal stike s prijatelji iz Neu-spacha v Nemčiji in tako je prišlo do gasilskega sodelovanja dveh društev in dveh krajev. Nemci so gasilcem Lipe poklonili veliko gasilske opreme in vozilo. (J. Ž.) NLB d.d., Trg republike 2, Ljubljana Poslovni račun za zasebnike V skladu z Zakonom o plačilnem prometu (Ur. list RS št. 30 z dne 5.4.2002) morajo zasebniki do 30. junija 2002 preoblikovati svoj žiro račun v transakcijski račun, saj po tem datumu poslovanje prek žiro računa ne bo več mogoče. Transakcijski račun v Novi Ljubljanski banki imenujemo poslovni račun. Odločite se za poslovanje prek poslovnega računa čimprej, saj v primerjavi z žiro računom prinaša nekatere dodatne prednosti in omogoča: • opravljanje tolarskega in deviznega plačilnega prometa prek enega računa, • opravljanje plačilnih transakcij na več lokacijah, • najcenejše.in najhitrejše opravljanje plačilnega prometa doma in v tujini prek elektronskih bank Proklik NLB ali Proklik plus NLB, • možnost odobritve limita na poslovnem računu, • poslovanje z dnevno-nočnim trezorjem, • plačila s poslovno kartico LB Eurocard, • ekonomičnejše upravljanje sredstev na računu... S poslovnim računom boste več kot pol svojega prometa opravili v internem prometu znotraj največje banke, saj ima Nova Ljubljanska banka največ strank. To z drugimi besedami pomeni, da je med njimi tudi največ vaših poslovnih partnerjev. Plačilni promet znotraj ene banke pa je najcenejši in najhitrejši. Če se boste odločili za odprtje poslovnega računa do konca maja 2002, vam nudimo enoletno brezplačno vodenje računa. Ostale ugodnosti, ki jih nudi poslovni račun, vam bodo predstavili vaši skrbniki oziroma bančni komercialisti. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in bank bančne skupine NLB. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Pomurje V dvoje je lepše eta gredo kot bi pihnil, sta izjavila petinsedemdesetletna Pavla in osemdesetletni Ludvik Per- ko z Ivanjševskega Vrha pri Gornji Radgoni, ko sta pred kratkim v krogu domačih in prijateljev praznovala petdesetletnico skupnega življenja. Civilno poroko je opravil župan Miha Vodenik, cerkveni obred pa mons. Franc Puncer, ki ju je sicer tudi poročil pred pol stoletja. Za presenečenje je poskrbel pihalni orkestel MOL iz Lenarta, ki jima je zaigral ob obredih na matičnem uradu in v cerkvi nekaj poskočnih melodij. Potem je bila prava zlatoporočna gostija v gostišču v Spodnjih Ivanjcih, ki sta jo pripravila hčerka Stanka in zet Anton, ki sicer živita v Nemčiji. Za glasbo je poskrbel vnuk Miran, ki igra v Duo ex, z družino pa živi pri njiju. Oba izhajata z velikih kmetij, zato sta s kmetovanjem nadaljevala na posesti, ki jo je Ludvik podedoval po starših. Pavla se je celo povsem posvetila kmetijstvu in gospodinjstvu, Ludvik, ki je bil od 1942. do 1945. leta prisilno v nemški vojski, a se je srečno vrnil, pa se je zaposlil na žagi v Gornji Radgoni, nato pa v Boračevi. Upokojil se je, ko je bil star šestdeset let. V zakonu se jima je rodila samo hčerka Stanka, ki ju je obdarila z dvema vnukoma, z obiski pa ju razveseljuje tudi pet pravnukov. Čeprav sta morala na hriboviti kmetiji trdo delati, sta bila dejavna tudi v društvih. Tako je bil Ludvik vnet gasilec v PGD Ivanjševci ob Ščavnici. Celo njegov soustanovitelj je bil! Pavla pa se je kot aktivistka predajala delu v Rdečem križu. Ko je bila mlada, je tudi kuhala na mnogih gostijah in sedminah, za kar jo je navdušil znani »koh« (kuhar) Anton Mlinarič iz Stavešinec. - Besedilo in foto: L. Kr. 9. maj, četrtek,__________________________GREGOR 10. maj, petek, NINO 11. maj, sobota, ŽIGA 12. maj, nedelja, PANKRACIJ 13. maj, ponedeljek, SERVACIJ 14. maj, torek, BONIFACIJ 15. maj, sreda, ZOFKA ------ ---—.——----.............. 11. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 34 minut, zašlo pa ob 20. uri in 23 minut. Dan bo tako dolg že slabih petnajst ur in pol. 12. maja ob 12. uri in 46 minut bo na nebu mlaj. OKNA-VRATA-SENČILA vlak Na kratko Sovjak Vinogradniki v Sovjaku so imeli v soboto Dan odprtih klučaj -vinskih kleti. Petnajst vinogradnikov in kletarjev je gostilo več kot 300 obiskovalcev od blizu in daleč, ki so hodili od kleti do kleti, si jih ogledovali in seveda poskušali vina. Začelo se je pri Jakobu Kocuvanu s kozarcem Sovjak 2002, ki so ga (kozarec) poskuševalci morali nositi s seboj. Med ljubitelji dobre kapljice je bila tudi vinska kraljica Tjaša Koroša. Tam pa so bili tudi Fantje od Male Nedelje, ljudske pevke od Svetega Jurija ob Ščavnci pa trio Šumak ... Zasadili so tudi avtohtono domačo trto - radgonsko ranino -, za katero bo skrbel prvi viničar 17-letniJože Kocuvan. Nazadnje so se poveselili še v gasilskem domu. (O. B.) Slovensko okno prihodnosti Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 1611 PE Murska Sobota, Markišavska 10 POREČ Še enkrat je bila potrjena sWI go zaupna novica, da dobi^ ska Sobota generalnega VB ja. 0 imenih se zaenkrat še špekulira. Ni pa rečeno, da' ne bo znano na dan sv. M in Pavla in bo oznanjeno v kačevski kapeli. V tešanovskem zadružnem dišču še zmeraj visi «2^.^ pri Kučanu. Tibi Vorošpa/ ra zadružno črpalko v P' njakovcih ljubljanskemu r« lu, ki pa ga kljub novi/ transverzali naj ne bizan^ Za novega zastavonošo^ ske konjenice je bil ratS1. Janko Slavič. To daje da naslednji jahalni poh°. bo spet v dežju. Pomurska trilaterala jesl<^ pakt. Tako bodo Danilo* mar - Kurje oko, Stanko• šič - Razkolnikov in /ni Kardinar - Sr pek stal// svoji energertski kapli10 f čakovanju povečanja I// bčnosti. Nad idejo je f na tudi državna sekte^L Jožica Maučec. Iščejo I/ merno osebo, ki iim// gočila pogovor s tran/ ■ ...ti V skakovcih s °' obisk župana, W reševat njihovh J od^’ ampak je Prise' svojega doprsnega Z dokapitalizacijo, W J nesel novi delni ;najog direktorja, name a KG Lendava no $ resna konkuren^ Štefan Prša - Pg opustil gibanj ^, ga mlina in glavno turistično Kf malopolansko Z Vestnikovim vlakom do Kopra, nato z avtobusi potepanje po Istri. Ogled Umaga, Novigrada, Vrsarja ali Rovinja, sprehod po Poreču. Kosilo v hotelu Materada, nagradne igre, zabava z glasbo. Za vse potnike na vlaku -sladka presenečenja. Potniki Vestnikovega vlaka se lahko popeljete tudi z ladjo ali poskusite istrska vina - doplačilo 3.000 tolarjev: • vožnja z ladjo od Novigrada do Poreča z aperitivom dobrodošlice ali PomlrskE ij.M LEKARN L; MURSKA SOBOTA —• 5 X U P I Ni A (živila) • degustacija istrskih vin z majhnim prigrizkom in ogled zvezdarne v Višnjanu Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika od ponedeljka, 13. maja, vsak dan, razen sobote, med 7. in 15. uro, ob sredah od 7. do 18. ure. S seboj prinesite osebni dokument (osebno izkaznico ali potni list). Po neuspeli interve"- ■ prometne inciative, da P/ škem Cestnem Pilo več kontrole pr^/ di oviranja dostopa d0,,: je prišlo do obratni11'/' Zaradi neusklajenega// Prometnimi predpisi// ^e na bližnji avtošoli11/ ni prometni specialk * * * c/ Z^eza prekmurskih 1°// intenzivne treningi toda tokrat ne na 9^ // be. Pripravljajo se/ / j Avstraliji. Vmesbod0 / bo Koreje. " J Visoki ura' o t^fi s sPeu 7 ^^"pošel^ ampak bo &1 / % mestnega popisal se 1 Murski Sob sesedaš L