platema v gotovini Posamezna številka f}- din IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodn jega tedna JUGOSLAVIJA : VEL. BRITANIJA V ATLETIKI Leto VE — Štev. 34. LJUBLJANA, 19. avgusta 1931 FIZKULTURNi TEDNIK MAJHNA UDELEŽBA IN SLABI REZULTATI na letošnjem državnem prvenstvu v plavanju PRVENSTVO BREZ JUGA IN JADRANA, TODA Z NAJBOLJŠIMI FRANCOZI. KDO BO ZAMENJAL STAREJŠE? Ljubljana, 19. avgusta. Včeraj se je pričelo na plavalnem stadionu Kolezija državno prvenstvo v plavanju z mednarodno udeležbo francoske državne reprezentance. Na prvenstvu je sodelovalo 11 plavalnih klubov, vendar smo med udeleženci pogrešali dva kluba I. zvezne lige, Jug in Jadran, v vrstah katerih so nekateri naši najboljši plavalci, kot na primer: Barbieri, Kučar, Marde-šičeva, Majcenova, Dragan j a, Ligo rio in ostali. Na splošno, če primerjamo letošnje državno prvenstvo v plavanju s prvenstvi zadnjih treh let, lahko na prvi pogled ugotovimo, da je tako po udeležbi kot po kvaliteti letošnje državno prvenstvo daleč za prvenstvi zadnjih let. Do neke mere lahko opravičujemo slabe rezultate z razmeroma neugodnim, hladnim vremenom, težkim bazenom in utrujenostjo plavalcev, ki so tekmovali v zveznih ligah, vendar pa nas vsi ti razlogi ne morejo zadovoljiti. Z ene strani lahko ugotovimo, da naši kvalitetni zastopniki, to je državni reprezentanti še zdaleč ne dosegajo forme, v kateri so bili lani, z druge pa nam letošnje prvenstvo najbolj^ kaže, da nam primanjkuje novega kadra, ki bi lahko dostojno zamenjal naše starejše reprezentante. Med vsemi tekmovalci državnega prvenstva lahko samo za dve plavalki trdimo, da sta odkritji letošnje sezone in da predstavljata nove na-de našega kvalitetnega plavanja. To sta plavalka hrbtnega sloga Hilda Basta (Primorje) in mlada, petnajstletna Korčulanka Jeričevič, ki je osvojila drugo mesto na 200 m prsno in premagala naši reprezentantki Korpesovo in Kuharjevo. Francoski gostje so tudi v Ljubljani potrdili, da jim naši plavalci v večini disciplin niso dorasli. Ber-liouxeva, Janyjeva,- Boiteux in Bernardo so zmagovali z veliko lahkoto, čeprav njihovi rezultati v evropskem merilu niso bili kdove kvalitetni. Najboljši rezultat prvenstva je brez dvoma dosegla sestra svetovnega rekorderja Alexa Ginette Jany na 100 metrov prosto s časom 1:09.8, ki je za ljubljanski bazen zelo dober. Istočasno s prvensvom v plavanju je bilo na Centralnem ljudskem kopališču prvenstvo v skokih, ki je v vsakem pogledu mnogo bolj uspelo, kot prvenstvo v plavanju. Številna udeležba, kakor tudi dokaj solidna forma naših najboljših skakalcev, sta pokazala, da skakalni šport brez dvoma napreduje ter da obenem Prodira tudi v ostale republike, kjer je bila to doslej zapostavljena disciplina. Oba francoska tekmovalca Bernandez in Pire sta to pot zmagala z mnogo večjim naskokom kot Ua meddržavnem dvoboju v Zagrebu. Presenečenje pa je priredil Po-renta, ki je premagal oba naša re- Teniški turnir v Opatiji je končan Opatija, 19. avg. Danes se je končal četrti mednarodni teniški turnir. Končki rezultati So naslednji: Moški — posamezno: Branovič je Pomagal Palado 6:1, 6:2, 6:3. Pred tem Palada izločil Egherta (Avstrija) ®:7’ 6:4, 6:3, Branovič pa Braziljca vieiia 6:2, 6:3, 6:3. Zenske — posamezno: Zmagala je Holmer (Nemčija), ki je premagala Jugo,slovansko Crnadkovo 6:4, 6:1. Mladinci: Zmagovalec je Jagec (Jugoslavija) ki je premagal Bascio 6:1 6:2. Mladinke: Zmagala je Mariborčanka "interhalter, ki je premagala Damja-Uovičevo 6:4, 6:2. Moške dvojice: Mitič-Viera : Brano-Vl®-Palada 6:2, 6:4, 5:7, 6:2. Mešane dvojice: Holmer-Laszlo : Laszb-Mitič 3:6, 6:1, 6:3. prezentanta Dobrina in Kebra ter s tem osvojil državno prvenstvo v sko kih z deske. Evropska prvakinja Mady Moreau je tudi v Ljubljani dokazala svojo visoko kvalitetno stopnjo, saj je z izredno lahkoto izvajala najtežje skoke in dosegla rekordno število točk. Tehnični rezultati državnega prvenstva v plavanju: 100 m hrbtno ženske: 1. Berlioux (F) 1:22.4, 2. Vauvresy (F) 1:23.4, 3. Grkinič (Primorje) 1:27.4, 4. Basta (P) 1:27.4, 5. Vauhnik (Branik) 1:32.7 6. Zeman (I) 1:34.2. 100 m prosto moški: 1. Škanata (Mornar) 1:01.6, 2. Miha j lov (Prole- ter) 1:01.8, 3. Boulin (F) 1:01.9, 4. Quinz (Mladost) 1:03.5, 5. Franjkovič (Mo) 1:03.5, 6. inž. Pelhan (I) 1:04.2; 200 m prsno ženske: 1. Lavrenčič (Pr) 3:09.2, 2. Jeričevič (Korč) 3:15.6, 3. Kuhar (I) 3:15.6, 4. Korpes (Ml) 3:16.8, 5. Car (Pr) 3:26.3, 6. Jamnik (I) 3:26. 3; 1500 m prosto moški: 1. Boiteux (F) 20:19.4, 2. Bernardo (F) 20:30.0, 3. Vidovič (Ml) 20:45.4, 4.'Žuvela (Mo) 21:00.0, 5. Lusien (F) 21:18.4, 6. Jeger (Naprijed) 21:36.4; 100 m prosto ženske: 1. Jany (F) 1:09.8, 2. Loparič 1:14.0, 3. Tanguy (F) 1:16.2, 4. Grkinič (Pr) 1:16.8, 5 Zmagovita francoska štafeta od leve p roti desni: ]anny, Bernardo, Botieaux, MiUion Poirot (F) 1:16.8, 6. Sobotinčič (Ml) 1:21.2; 400 m prosto — moški: 1. Boiteaux (Fr) 4:58.8, 2. Vidovič (Ml) 5:04.9, 3 Stevanovič (Sever) 5:07.5, 4. Millian (Fr) 5:11.2, 5. Jager (Naprijed) 5:11,2, 6. Žuvela (Mornar) 5:14.4; 400 m prosto — ženske: 1. Jany (Fr) 5:39.0, 2. Loparič (Primorje) 5:52.4, 3. Thomas (Fr) 5:59.8, 4. Poirot (Fr) 6:08.5, 5. Tanguy (Fr) 6:08.7, 6. Zupančič (Primorje) 6:26.2; 100 m hrbtno — moški: 1. Škanata (Mornar) 1:09.8, 2. Bonzon (Fr) 1:10.2, 3. Finci (Primorje) 1:13.8, 4. Pelan (Ilirija) 1:14.9, 5. Vidovič (Ml) 1:15.0, 6. Zec (Naprijed) 1:17.8; 200 m prsno — moški: 1. Lu-cien (Fr) 2:48.0, 2. Trojanovič (Mornar) 2:48.6, 3. Pandur (Mornar) 2:49.8 4. Cerer (Ilirija) 2:51.7, 5. Bajs (Ml) 2:51.7, 6. Udovič (Ml) 2:56.4; 4x100 metrov prosto — ženske: 1. Francija 4:57.2, 2. Primorje 5:19.0, 3. Mladost 5:49.8; 4x200 m prosto — moški: 1. Francija 9:29.0, 2. Mladost 9:38.0, 3. Mornar 9:54.6, 4. Sever 10:26.4. Italijanski padalec Mi lani Enrico pristaja SVETOVNO PRVENSTVO V PADALSTVU Romantična pokrajina okrog Lesc, vse tja do grebenov Karavank, je te dni -« -<*• * -■ r=rn«nd=Z tfZ&ZS tS& r (F) 177.29, 2. Pire (F) 173.64, 3. Porenta (I) 151.61, 4. Keber (Mo) 150.98 5. Dobrin (I) 147.28, 6. Pribošek (Z. Lj.) 129.52. ženske deska: 1. Moreau Mady ■(F) 149.91, 2. Zutič Tanja (Naprijed) ;96.56, 3. Majer Cirila (Branik) 91.15, 4. Muraus Majda (Branik) 68.08, 5. Jemec Manja (I) 66.58, Koroš^p (Br) 63.43; moški stolp: 1. Keber (Mo) 113.17, 2. Dobrin (I) 109.67, 3. Dimitrijevič (Z. Beograd) 83.71; ženske stolp: 1. Keber (I) 43.74, 2. Muraus (Br) 43.16. Celokupni plasma za prvenstvo FLRJ: 1. Ilirija Lj. 110 točk, 2. Bralnik Mrb. 90, 3. Mornar Split 45, 4. Železničar Bgd. 44, 5. Naprijed Zgb 29, 6. ■ Železničar Kr. 20, Železničar Ljubljana 6 točk Pravilne rešite 40. kola ..ŠPORTNE STAVE" Sarajevo : Hajduk X Dinamo : Lokomotiva 1 BSK : Napredak 2 Borac : Partizan 1 Mačva : Spartak X Budučnost : Odred 1 Velež ; Vardar 1 Radnički : železničar 1 Proleter (Z) : Rabotnički 2 Dinamo : Kvarner 1 Rudar : Metalac 2 Borac ; Sloga X j ega vrha Karavank, Stola, so opozarjala številne go-ste našega Bleda in ostalih turističnih krajev okrog Lesc, da bo v teh dneh nekaj nenavadnega in resnično zanimivega. Vzorno urejeno letališče v Lescah je te dni sprejelo najboljše padalce Evrope, da pokažejo svojo drznost in občudovanja vredno hladnokrvnost. Med prijavljenimi državami so Jugoslovani veljali za najresnejše tekmece pri osvojitvi najvišjega naslova, med samim tekmovanjem pa smo spoznali, da so tudi drugi tekmovalci odlično pripravljeni, in da bo treba z vsemi resno računati. Tu mislimo predvsem italijanske zastopnike, ki so pokazali predvsem v prvi disciplini — skoku v krog, da so pravi mojstri. S posebno pripravo v padalu so si pomagali pri naglem 'spuščanju na zemljo, pri vsem tem pa je lahko vsak občudoval njihov čut za orientacijo. Napovedovalec je sproti obveščal občinstvo ki je sledilo skokom tega ali onega tekmovalca, kdo je v letalu in kakšen uspeh je dosegel. Padalci so nastopili v treh disciplinah: skok v začrtan krog, skok z zadržke in skok v vodo. Pri vsem tem je prav gotovo bil najbolj tvegan podvig vsakega tekmovalca v drugi disciplini, skok z zadržkom, saj pri tem skoku padalec najbolj trpi in pokaže tudi največjo drznost. Tu so se pokazali Jugoslovani, da se resnično uvrščajo med najboljše v svetu. Njihova drznost je bila zares vsega občudovanja vredna. Poglejmo si ta skok nekoliko bližje. Letalo, ki je nosilo tekmovalca, se je moralo dvigniti do 2000 m visoko in Odred in Rudar poražena Oba slovenska predstavnika se bližata ^nevarnemu območju" v repu lestvice Budučnost : Odred 8:2 (1:0) Titograd, 19. avgusta. Odred je nastopil v naslednji postavi: Bencik, Pelicon, Piskar, Osrečki, Berginc, Korunovič, Zivotič, Kumar, Hočevar, Hacler, Belcer. Če bi Odred igral ves čas tako kot zadnjih 15 minut, bi lahko dosegel lepo zmago. Toda utrujenost od potovanja in huda vročina sta vplivali na igralce. V moštvu Odreda je bil najboljši Kumar. Vratar Budučnosti Krivokuča je ubranil tri nevarne žoge. Budučnost je dosegla gole v 15., 61. in 64. minuti, zadnjih 14 minut pa je zagospodaril na igrišču Odred, ki je v tem času dosegel oba gola. Prvega je dal Kumar, drugega pa Hočevar. Tekmo je sodil Nikolič iz Beograda. VISOČNIK Metalac : Rudar 8:0 (1:0) Gole so dali: Medle v 10. in 71 minuti ter Čordaš v 52. min. Glavni sodnik Kos iz Ljubljane, mejna sodnika Sušnik in Pucihar. Metalac: Šimunič, Šmidlehner. Majerič, Petrovič, Duh, Bosanac Knez, Zobič, Čordaš, Gruškovnjak Medle. Rudar: Ahlin, šorel, Laznik, Blatnik, Hudarin, Cestnik, Kos. Florjane, Koncilija, Klančišar, Opresnik Trbovlje, 19. avg. Če bi Ruda: izkoristil tri popolnoma zrele pri ložnosti, bi že v sedmi minuti prvega polčasa vodil s 3:0. Zmaga bi bila že takrat zagotovljena, ker bi dah polet moštvu za nadaljnjo igro Toda neizkoriščene priložnosti in zelo mehka igra domačinov je prinesla poraz, ki je izražen previsoko. Večji del prvega polčasa je bil Rudar v terenski premoči in je po Opresniku, Hudarinu in Klan-čišarju ogrožal Metalčevo mrežo toda odlična obramba gostov, posebno vratar Šimunič, so odklanjali državno mladinsko PRVENSTVO v nogometu Dinamo : Železničar (Lj) 12 :1 (5:1) Zagreb, 19. avgusta. Danes je bila ^ladinska nogometna tekma za dr-žavno prvenstvo med zagrebškim 'namom in ljubljanskim Železni-^rjem. Borbeni Ljubljančani niso ^ ogli odoleti razigranim Zagrebča-.P1*1’ ki so dosegli visoko zmago 1^ * (5:1). Sodil je Višnjič iz Zagre-a- Povratno srečanje bo prihodnjo 6edeljo v Ljubljani REZULTATI OSTALIH TEKEM SO TILE: Sarajevo : Sarajevo : Budučnost ■ v 3 :1(2 :1) Novi Sad : Vojvodina : Hajduk 1 :1(1 :1) Skoplje : Sloga : BSK 0:4 (0:4) I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Borac: Partizan 2:1 (1:1) Borac: Maček, Dubravčič, Medved. Kobe, Klajič, Joksimovič, Kovač, Bla žetič, Jurišič, Zebec. Partizan: Ruman Lazarevič, Čajkovski. Belin Drenovac. Herceg, Vorgič. Zobec, Milakovič, Stošič in Colič. Tekmo je sodil Petrič iz Reke. Gledalcev 15,000. Gole so dali v 36. minuti Herceg za Partizana in v 44. minuti Zebec ter v 59. minuti Jučišič za Borca. Po vsem ,.kar smo videti na tej tekmi je ta poraz vsekakor presenečenje, toda današnja tekma je dala pravo po. dobo sedanjega Partizana. Vse njegove vrste so popustile. Takšne raztrgane igre, kot jo je dal Partizan, tudi ne opravičuje odsotnosti Šoštariča, Jovanoviča, Atamckoviča in Valokai, saj tudi Bobek, Colič, Čajkovski, Drenovac. Belin zdaleč niso bili v svoji nekda-ftj formi. Zato je poraz Partizana po- vsem zaslužen. Zmagalo je boljše mo štvo, ki je poleg tehničnega znanja vneslo v tekmo tudi svojo borbeno moralo. V začetku je bil Borac v defenzivi, postopno pa je prehajal v napad. To se je posebno pokazalo v drugem polčasu, ko so imeli domačini še po zmagovitem golu več priložnosti, ki pa sta jih po nepotrebnem zapravila Jurišič in Medved, Partizan je imel zelo lepo priložnost v 48. min., ko je Bo-bekovo žogo pognal Medved mimo praznega gola. Pred koncem igre je sodnik Petrič izključil Hercega, kar je še bolj obrezhraforilo Partizanov napad. Do konca igre so bili domači gospodar na terenu. Zelo dober je bil Kobe, hi je bil skupno s Klajičem, Mačkom in Ze-becem najboljši igralec Borca. V moštvu Partizana, razen nekaterih izra. Nadalijevarije na 4. strani vsako nevarnost. Od 30. min. igre do konca polčasa, posebno pa po odmoru pa je bil Metalac boljši nasprotnik in je popolnoma razbil vrste domačinov. V tem delu igre se odlični Opresnik skoraj ni videl, ker sta ga »čuvala« dva igralca Metalca, prav tako Hudarin in Cestnik, ki sta bila najboljša v moštvu Rudarja, nista mogla priti do izraza. Razigrano moštvo Metalca je tehnično prevladovalo. Posebno so se odlikovali Čordaš, ki je bil najboljši igralec na terenu, Gruškov-njak in Bosanac. Medle je bil zelo nevaren igralec in je večkrat pregneti! obrambo Rudarja. Njegovi udarci so bili Ostri, precizni in jih je Ahlin z največjo težavo ubranil Obe moštvi sta igrali živo, požrtvovalno in lepo, toda igralci Rudarja bi veliko več dosegli, če bi startali na prvo žogo in če bi hitreje posegali v borbo z nasprotnikom. Sodil je dobro Kos iz Ljubljane Se nekaj besed o občinstvu. Tudi tokrat je nekaj gledalcev z raznimi nešportnimi medklici vznemirjajo gralce in funkcionarje na igrišču. — V bodoče naj varnostni organi rakšne prenapeteže odstrani z igrišča. Budučnost 20 13 2 5 42:20 28 Vardar 19 11 4 4 34:13 26 Rabotnički 18 9 6 3 34:16 24 Radnički 19 9 6 4 46:28 24 Velež 19 10 3 6 35:26 23 Kvarner 20 10 3 7 52:41 23 Metalac 19 8 5 6 30:19 21 Proleter (O) 19 9 3 7 39:31 21 zeljezničsr 19 7 6 6 30:25 20 Dinamo 18 8 3 7 38:34 19 Odred 19 8 2 9 32:27 18 Zagreb 18 6 4 8 20:28 16 Proleter (Z) 19 5 4 10 23:38 14 Rudar 19 5 2 12 26:57 12 Tekstilac 19 2 3 14 19:43 7 BokelJ 18 0 6 12 13:67 6 Med tednom: Metalac : Vardar 3:1 (2:1) Zagreb ; Tekst il»c 1:0 (1:0) Proleter (Zrenjanin) : Rabotnički 0:1 (0:0) Dinamo : Kvarner 5:1 (4:0) Radnički : Železničar 3 :1 (0 • 0) Velež : Vardar 1:0 (1:0) večkrat obkrožilo letališče. V trenutku, ko je nameraval padalec skočiti z letala, je letalo zmanjšalo hitrost, padalec pa se je povzpel na krilo iti nenadoma z glavo navzdol skočil z letala. Gledalcem je zastal dih. Z največ;o hitrostjo se je padalec bližal zemlji. Okrog 500 m nad zemljo so navadno ostali padalci odprli padala in tako varno pristali. Jugoslovani so bili tu najdrznejši. Medtem ko so zastopniki ostalih držav odpirali svoja padala, kot rečeno, v višini 500 m, so jih Jugoslovani uporabili šele okrog 200 m nad zemljo, kar jim je prinašalo dragocene točke in veliko odobravanje številnega občinstva. Vodja francoskih tekmovalcev in predsednik mednarodne letalske komisije g. Robert Cartier je izjavil, da občuduje jugoslovanske tekmovalce, ki so med vsemi pokazali največjo pripravljenost. 3 novi slovenski atletski rekordi Beri poročilo na zadnji strani Zanimanje za zadnjo disciplino pa je bilo. danes na Bledu naravnost ogromno. Množica gledalcev je z veliko pozornostjo sledila spretnemu manevriranju tega ali onega padalca in končno strme obstala v trenutku, ko je padalec skočil v vodo. Današnjemu tekmovanju je prisostvoval tudi maršal Tito ter ministri tov. Kardelj, Leskošek, Miha Marinko in številni diplomati, ki se te dni nahajajo na našem Bledu. Podrobnejše poročilo, kakor na primer zanimivosti o posameznih tekmovalcih, žal odpade, ker našemu dopisniku ni bil omogočen vstop na letališče. Tehnični rezultati: Skok v krog: 1. Milani Enrico (Italija) 685 točk, 2. Janko Lutovac (Jug.) 633, 3. Terrenze Williams (Anglija) 518, 4. Hans Walti (Švica) 507, 5. Salvato-re Cannarozzo (I) 505, 8. Slavko Vam-povac (J) 433, 10. Voijo Vukčevič (J) 411, 12. Drago Jevtič (j) 324, 17. Aleksander Stanič (J) 150 točk. Skok z zadržanjem: 1. Terrenze Wll-liams (A), 2. Hans Walti (Š), 3. Vojo Vukčevič (J), 4. Caffaretto Giuseppe (I), 5. Milani Enrico (I), 7. Lutovac Janko, 12. Vampovac, 13. Jevtič, 17, Stanič (vsi J). Skok v vodo: 1. Pierre L ar d (F) 233.7 točke, 2. Vojo Vukčevič (Jug.) 222.3. 3. Hans Walti (Š) 204, 4. Terrenze Williams (A) 185.1, 5. Janko Lutovac (J) 172.5, S. Vampovac 127.1, 15. Stanič 59.8, 16. Jevtič 46.7. Slovensko nogometno prvenstvo VISOK PORAZ BRANIMA Danes se je začelo prvo kolo jesenskega dela nogometnega prvenstva Slovenije, ki je prineslo presenetljive rezultate. Po nepričakovano visoki zmagi nad Branikom si je Nafta utrdila svoj položaj v vrhnjem delu lestvice. Zaradi neodločenega izida v Novi Gorici, je vodstvo v lestvici prevzel Kladivar. Gregorčič je bil v tem kolu prost. Nafta : Branik 7:1 (4:0) Lendava, 9. avg. Fred 1200 gledalci je bila danes prvenstvena nogometna te’-ma slovenske republiške lige med domačo Nafto in Branikom iz Maribora. Z mnogo boljšo igro je zmagala N rita 7:1 (4:0). Gole za Nafto so dali: Šiftar 4 in Božič 3 za Branik pa Mundžer. Kljub temu, da je igrala Nafta v drugem polčasu le z 10 igralci, ker je bil Gerenčer poškodovan, je bila vseskozi v premoči. Sodil je Gvardjančič iz Ljubljane. Lindič Železničar : Krim 4:1 (1:1) Hiter in požrtvovalen zagon takoj v začetku igre je prinesel Krimu v pr Vi minuti vodstvo, ki ga je dosege! Gabršek. Terenska premoč Krima v prvih 15 minutah ni rodila nadaljnjega pričakovanega uspeha, saj so bile Železničarjeve vrste še neurejene, ožja obram. ba pa nesigurna. Igra se je polagoma prenesla na obe strani, pri čemer je Perharič II z lepim golom izenačil. Po odmoru je Železničar skoraj povsem zagospodaril in ze v prvih minutah dosegel po Erberju in Gvardjančiču vodstvo. Moštvo Krima je odpovedalo in šele v sredini igre ponovno pogosteje prihajalo v Železničarjev kazenski prostor, kjer pa sta z uspehom čistila Sočan in Kon" . Končni rezultat je dosegel Erber iz kazenskega strela. Pred nekaj sto gledalci je z napakami sodil Ceh z Jesenic. Nekajkrat ni upr te val očitne prednosti. Železničar (Mrh) : Mura 2:2 (2:1) Maribor. 19. avg. V prvem polčasu je bil Železničar v premoči in ie dosegel v 7. min po Tomacu vodstvo. V 23. min. je Križava dosegel drugi gol. Po lepi kombinaciji Marčič-Benčič je Mura znižala na 2:1. V drugem polčasu pa je bila Mura absoluten gospodar in je v f>3. min. po Beneiku zasluženo izenačila. Pred 1200 gledalci je sodil Erlic.h iz Ljubljane. — Predtekma mladinskih moštev Kovinar : Železničar se je končala brez gola. Bergant. Rezultati ostalih tekem: KLADIVAR : TRIGLAV 1:0 ŽELEZNIČAR (G) : KOROTAN 4:4 Skoraj ni dneva, da ne bi slišali ali čitali v našem dnevnem in strokovnem časopisju o nezdravih pojavih, ki vse čeiče izstopajo v našem športnem življenju. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da nekateri prenapeteži, med njimi tudi športni voditelji, niti ne skrivajo svojega klubaškega naziranja, ampak z odkrito besedo nastopajo na javnih prostorih in s svojim vedenjem rušijo športno disciplino, ki je marsikje že itak precej skrhana. Poleg tega pa se pojavlja tudi lokalni šovinizem, o katerem smo že večkrat pisali in katerega so naši športni voditelji strogo obsodili. Največkrat se to pojavlja pri slovenskih nogometnih moštvih, kjer celo funkcio■ narji pozabljajo na objektivno vedenje in če človek ne bi slišal resnice iz verodostojnih virov, bi mnogokrat nasedel lažnjivim izjavam teh prenapetih funkcionarjev., Nihče ne nastopa proti zdravi konkurenci dveh enakovrednih tekmecev, pa naj bo to v zveznem ali republiškem merilu, saj vsi vemo, da se le tako more dvigniti kvaliteta in tudi zanimanje za dotično športno panogo. Če pa preide to vzdušje v posamezne surove izpade, ki so v začetku sicer prikriti, pa vendar ne uidejo strogemu, objektivnemu poročevalcu, je prav gotovo že vnaprej to društvo ali klub obsojeno na propast, saj vemo da nešportni pojavi ne morejo dvigniti niti kvalitete, še manj pa ugleda. Tako se danes vrstijo vse češči primeri, ki jim skoraj ne moremo biti kos. Zato naj vsa društva in klubi budno pazijo in naj po možnosti že danes izključijo iz svojih vrst takšne kvarne elemente, saj je bolje, da društvo samo obračuna z njimi, kakor pa da bi morali v to poseči višji forumi, kar bo imelo še hujše posledice za sama društva in klube. Vase zaljubljeni funkcionarji nekaterih društev, ki ne vidijo dalje kakor do svojega nosu, pozabljajo kaj je njihova osnovna dolžnost in namesto da bi vzgajali članstvo v duhu tovarištva in pravilnega odnosa do drugih športnikov, rušijo s svojim nastopom osnove športne organizacije in tako bolj škodujejo, kakor pa koristijo naši skupni ideji plemenitega športa. To naj bo resna beseda vsem klu-bašem, ki naj se zavedajo, da bo vsako njihovo — tudi skrito — ravnanje prišlo na dan. Takrat pa bo prepozno izgovarjati se, češ, saj nisem vedel tega, saj nisem mislil tako, ali podobno; in kakor pride za vsako nepravilno dejanje kazen, tako morajo biti tudi v športnem življenju posebno vsi klubaški in šovinistični izpadi kogarkoli, takoj in brez oklevanja kaznovani. UM. Sodnik, ali se zavedaš svojih napak? Jug in Ilirija bosta morala tekmovati za obstoj v ligi Zvezna plavalna liga )e končana. Ze zadnjič smo poročali, da je v A skupini osvojilo prvo mesto Primorje, medtem ko je v B skupi mi zmagal be. ograjski Sever, Znano nam je, da je v II. zvezni ligi osvojil prvenstvo Napri-jed lz Zagreba, zato bo morala Ilirija, ki je zasedla zadnje mesto v svoji skupini, nastopiti v kvalifikacijskem tek. movanju s plavalci Nap rije da, Jug pa, ki je zasedel zadnje mesto v A skupini, bo tekmoval z beograjskim Severjem prvakom B skupine I. zvezne lige. Nogomet Je tista dinamična Igra, ki Ima za sabo največ prlsta. Sev. Zato je razumljivo da žele športni gledalci videti zares lepo igro, ld pa Jo žal čestokrat pokvarijo tudi sodniki. So primeri, da so le-tl večkrat prvi krivci, da se športni dvoboj na igrišču Izrodi, kar rodi potem seveda neljube posledice. Pa se ozrimo sedaj na naše domače razmere, ki Jih velja sled.njič prikazati s konkretnimi primeri, o katerih gledalci po tekmi tako ognjevito razpravljajo. z Pomladansko prvenstvo v tekmovanju v Sloveniji je pokazalo, da kakovost naših sodnikov še vedno ni takšna, kakor bi morala biti. Glavna napaka izvira še iz prvih povojnih let, ko so rasli nogometni sodniki kakor ogbe po dežju. Tudi nezadostna kondicija je velika pomanjkljivost naših sodnikov. Napovedanega nedavnega kondicijskega treninga na stadionu Železničarja v Ljubljani se razen sklicatelja Šušteršiča ni udeležil nihče. Človek začne ob tem razmišljati, če le.ti zasledujejo morda kakšne druge smotre, kakor postati dober sodnik amater! Nezaslišana občutljivost je kaj svojstvena značilnost za vse naše sodnike. Ce odbor določi nekoga iz višje kategorije, da sodi na primer pionirsko tekmo, je ta skrajno užaljen in če se to še nekajkrat ponovi, potem po na. vadi zagrozi, da bo »položil legitimacijo«. Svojemu prijatelju na ulici ali v kavarni pa bo potožil, češ, da ima nek člap odbora prav gotovo nekaj proti njemu. Svojih napak storjenih na tekmi, seveda tudi ne bo priznal. Vsi drugi so krivi samo on Je nedolžen! Opaža se tudi bolna ambicija mlajših sodnikov, ki streme za sojenjem težjih srečanj. Njihovo znanje se mora utrjevati na manjših tekmah, saj je itak znano, da težjim tekmam niso in ne morejo bit; kos ter s svojim površnim sojenjem ob slabem sodelovanju mejnih sodnikov bolj škodilo kakor pa koristijo. Tu zadene krivda sodniške odbore, ki se premalo brigajo, da bi za važnejša srečanja določili zares dobre mejne sodnike. Sedaj pa še nekaj kričečih primerov z naših igrišč. Kaj more povedati svoji obrambi v prid sodnik Presinger iz Celja, ki je vodil prvenstveno tekmo Korotan : Krim? Ali je kaj in kako reagiral na zmerjanje igralcev in kaj je ukrenil disciplinski odbor zveze, ko je dobil poročilo o slabem sojenju? Sodnik je dopuščal surovo igro in ni zaradi bojazni pred gledalci niti za najhujše Vzpenjačo na smučišča Krvavca! Pri nas se je že mnogokrat govorilo o potrebi vzpenjač, ki naj bi omogočile smučarjem-tekmovalcem dober trening in obenem služile vsem smučarjem. Ne-številma lepa smučišča v Julijskih alpah so težko dostopna, če pa bi imeli vzpenjače, bi lahko pot, za katero potrebujejo smučarji po pet, šest ur, opravili v pol ure. Med takšna smučišča spadajo tudi idealna pobočja Krvavca in predvsem med smučarji se je že mnogokrat govorilo o graditvi vzpenjače na Krvavec. Zakaj ravno na Krvavec? PrviČ so tam lepa im prostrana smučišča, drugič so blizu Ljubljane in v dokaj kratkem času se lahko nanj povzpnejo tudi Kranjčani, Kamničani in drugi. Mislimo tudi, da bi bila ta zelja smučarjev lahko uresničljiva, če bi bilo !e nekoliko dobre volje, iniciative in požrtvovalnosti. Osnoval bi se pripravljalni odbor, v katerem bi bili zastopniki vseh tistih športnih in ostalih organizacij, ki so pri tej stvari zainteresirane n. pr. Smučarski klub ljubljanske Enotnosti, SD Udarnik Kranj, Planinska zveza Slovenije, Uprava za turizem in gostinstvo. Tem organizacijam in ustanovam pa bi se pridružili še drugi prijatelji te ideje in mislimo, da teh ne bi bilo malo. Pripravljalni odbor bi poiskal razpoložljiva sredstva in omogočil čim hitrejšo gradnjo. Kljub trenutnemu pomanjkanju deviz za te svrhe, bi se dalo potrebne dele vzpenjače dobiti v inozemstvu, nekaj pa bi se lahko napravilo tudi doma. Strokovnjaki bi montiranje kmalu opravili in recimo drugo zimo — ali pa morda že to? — bi se prvi smučarji povzpeli na idealne terene Krvavca z novo vzpenjačo. prekrške izključil iz igre nobenega igralca. S kakšno pravico se je pojavil na igrišču v poicivilni obleki sodnik Jančič iz Maribora, ki se je na posamezne proteste le še ironično nasmejal gledalcem in z njimi gestikuliral? Mar misli, da so igralci in gledalci zaradi njega na igrišču? In končno, zakaj ni sodeloval z mejnima sodnikoma? Marsikdo se sprašuje, zakaj je sodnik Goli vodil v enem popoldnevu kar dve tekmi (Ilirija : Železničar ml. in Železničar Lj. : Železničar Zr.). Jasno je, da obe nalogi, druga za drugo, ne more opraviti v splošno zadovoljstvo. Nerazumljivo, da je odbor določil za slednjo tekmo njega, ki še ni dorasel, saj čelena 12 sploh ni poznal, t, j, določila o prekrških. Kaj čudno se sliši za sodnika Kosa, ki kot kandidat za zveznega sodnika ni upošteval očitnih prednosti Zagrebčanov na nedvani prijateljski tekmi Železničar : Lokomotiva. Kaj je počel sodnik Kraljič iz Kranja na tekmi Korotan : Villach, da so mu hoteli gostje pobegniti z igrišča? Mar je Zveza sodnikov res tako globoko prepričana, da je on že sposoben voditi mednarodne tekme? In Dervarič iz Celja, O njegovem slabem sojenju na nedavni »prijateljski« tekmi med Kladivarjem in BSK so naši dnevni listi že itak obširno pisali. Višek nepravilnega sojenja je videl gledalec na nedavni prvenstveni tekmi Krim : Železničar (Gorica). Mariborčan Muraus je v prvem polčasu kljub znamenjem mejnega sodnika priznal" gol iz očitnega offsidea, razveljavil povsem regularen gol Krima in slednjič dopuščal vse, kar se je igralcem zahotelo. Njemu prav gotovo še primanjkuje občutka razsodnosti in šele potem se bo lahko potegoval za sojenje republiških tekem! Pereče vprašanje zase so mejni sodniki. To velja za vso Slovenijo. Večkrat imamo priložnost videti, da se mejni sodniki zagledajo v igro, namesto da bi pomagali glavnemu sodniku. Zakaj opažamo na ljubljanskih igriščih stalno iste mejne sodnike: Sušnik, Sovine, Goli* Gjud? Ali imajo le-ti res monopol? Na prijateljski tekmi Odred : Borac v Ljubljani so napri-mer Zagrebčani opozorili mejnega sodnika, da je kot in ne aut, »kakor je slednji naznačil. Ali pa na prijateljski tekmi Odred : Korotan: mejni sodnik je pomahal z zastavico, češ, da je žoga že izven igrišča, kar pa s0 nekateri igralci točno videli, da je bila žoga v tistem trenutku še najmanj meter od mejne črte. Vsi ti konkretni primeri dokazujejo, da v sodniških vrstah nekaj ni v redu, Ali so sodniški odbori in Zveza sodnikov Slovenije preveč popustljivi, ali Pa je pri samih sodnikih premalo resnosti. Mislimo, da je oboje! Zadnji čas je, da napravi Zveza sodnikov red in tako tudi ona bistveno prispeva k pravilnemu razvoju slovenskega nogometa, kar bodo pozdravili predvsem navdušeni gledalci nogometne igre. VPRAŠANJA ZA DISKUSIJO: KAKO BI BILO NAJBOLJE Stalni obiskovalci nogometnih tekem slugi krilske vrste premoč na igrišču. Odreda so nas zaprosili naj objavimo Tr —*-“** ----- tole njihovo mnenje o postavi Odredo. vega nogometnega moštva: Videli smo ligino moštvn Odreda v novi postavi v prijateljskih, zdaj pa tudi v prvi prvenstveni tekmi v Ljubljani Citali smo kritike o uspehih, pa tudi o neuspehih v pripravah za jesensko tekmovanje ter o prvih prvenstvenih tekmah. Treba je poudariti, da je naše športno občinstvo mnogo pričakovalo od okrepitve liginega moštva Prijatelj, sko srečanje z Dinamom je n pr. navdušilo gledalce in je napadalna vrsta Odreda še posebej dokazala, da je s sv j im i sposobnostmi lahko kos tudi močnejšemu nasprotniku Pri tem je bilo več poizkusov, da se za bližnje prvenstvene tekme sestavi res najmočnejša ekipa Vse dosedanje tekme, pa tudi one v lanskem tekmovanju, so dokazale da je napadalna vrsta našega Ugaša, z redkimi izjegiami. v boju s trdimi nasprotniki premehka En sam. čeprav pogumen napadalec, ki odločno tvega svoje sposobnosti in prodre v ospredje ne zmore vsega, če nima posebno v notranjem triu poleg sebe se enega prav tako energičnega, v nogah stabilnega in okretnega napadalca Videli smo tako Kumarja kakor tudi Hočevarja kot vodjo napada v več tekmah. kako sta se uspešno prebijala, pa se v odločilnem trenutku, skrbno krita od nasprotnikove obrambe, zaman trudila, ker nista imela poleg sebe prav tako odličnega napadalca, komur bi lahko podala žogo v realizacijo. Drugo vprašanje je zaposlitev kril, ki sta čeprav odlična igralca, mno-go'krat nezaposlena. Zaprta igra oziega napadalnega tria pred vrati nasprotnika skoncentrira obrambo na majhnem prostoru in ji s tem olajša delo. Prenosi igre na krila pa ta obrambni pas raztegnejo, ga s tem razrahljajo in ustvarjajo pogoje za lazit prodor. Okrepiti je torej treba v predlaganem smislu notranji trio in čimbolj zaposliti tudi krila Do sedaj niti enkrat nismo videli obeh imenovanih, res prodornih igralcev. da bi nastopila istočasno v napadalnem triu Sa j se je ^,ut?aL,®e nedavnega Izkazal tudi kot zveza z odličnimi realizatorsltiimi , sposobnostmi K uspehu moštva bi nedvomno mnogo pripomoglo če bi bilav_n!P?a 13:7 9.11 9:11 16:4 ~Tu9 11:9 VAV-V.V. I. LIGA B SKUPINA Ime kluba Radnički Spartak Milicionar (B) ■e cs 9:11 4:16 iš i 1» 11:9 9:11 8:12 ŠS 16:4 TlT lr;8 VSAK TEDEN NEKAJ Na višku plavalne sezone Kje vam lahko pritrdim značko zmagovalke? Skozi ljubljanske ulice je štafeta. Stara mamica, ki kaj t® a ga še nikoli ni videla, je *aclH[,ra-obstala, zmajala z glavo in šala enega izmed gledalcev na p nikti: i-0 »Povejte mi. kam pa tečejo *a hitro? Ali morda kje kaj posebni r delijo?« »JAPONSKE SKRIVNOSTI" NI VEČ! V zadnjem času smo v našem tedniku večkrat pisali o ju-do in jiu-jitsu. japonski rokoborbi in japonski samoobrambi Letos pa bo izšla tudi knjiga »Samoobramba«. ki obravnava celotno šolo jiu-jitsa. V zvezi s tem smo zaprosili avtorja, tov. Ivana Jančarja naj nam odgovori na nekaj vprašanj »Kako je pravzaprav z jiu.jitsom In lu-dom takozvanima »japonskima skriv-nostima?« »Kratko zgodovino japonske rokoborbe in samoobrambe st.e objavili v eni izmed nedavnih številk »Poleta«, Danes ni jiu-jitsu — to obravnavam v svoj; knjigi — nobena skrivnost več 2e dolgo let namreč obstoja evropska Judo unija, kot borbeni šport — na Japonskem je učni predmet — pa ga goje po vsem zahodnem svetu. Stopnjo veščine, ki jo doseže posameznik, označijo z barvo pasu. Črna pomeni največjo izvežbanost in se podeli zelo redkim. Tako jo na primer v Angliji nosi le 30. v Franciji pa 120 ljudi!.« »Kaj mislite o popularnosti tega športa pri Slovencih? O popularnosti pri nas za sedaj že Iie more biti govora Zanimanje za jiu-jitsu pa je izredno Posebno pa še med mladino obeh spolov Približno sliko o tem nam je zlasti pokazalo zanimanje za nastop dunajskih judoistov ki so nedavno pokazali svoje znanje v Unionski dvorani, ki pa je bila za simpatizerje tega športa mnogo premajhna.« »Kakšen namen Imate s svojo knjigo »Samoobramba« In kakšna bo njena Vsebina?« »Kakšen bo njen namen, je povedem ho v uvodu takole: Knjiga, ki leži pred teboj, ti nudi nekaj napotkov, kako se braniti pred človekom, ki te je nič hudega sluteč napadel v pijanosti, iz objestnosti alii iz kakega drugega vzroka. Ne boj se ga. čeprav je videti močan im oborožen .. S kniigo hočem vzbuditi zanimanje la jiu-jitsu in ju-do, hkrati pa dati doprinos k vzgoji bodočih mojstrov tega športa v Sloveniji.« »Ali te to vaše zadn je delo in zadnji prispevek k osvetljevanju neskriv-nostne »japonske skrivnosti«? lakov anja so me prav novega in na podlagi tega nameravam takoj na začetku prihodnjega leta sestaviti knjigo »Jiu-jitsu in judo« v dveh delih Tu bo poleg podrobne zgodovine razvoja tega športa razloženih v okoli 500 fotografijah nad 150 prijemov skupaj z mojimi osebnimi dognanji, kot naprimer povečanje borbene zmogljivosti posameznika za 50 % in drogo. Na vsak način pa je treba v Ljubljani ustanoviti tudi klub za ju-do in jiu-jitsu. ki bo sigurno lepo uspeval To nameravamo storiti že letos jeseni.« KRIZA NAŠEGA PLAVALNEGA ŠPORTA Visok poraz v srečanju s Francijo Končni rezultat 100: 63 Plavalci nazadovali, medtem ko so skaKalci napredovali Prvi plavalni dvoboj med reprezentancama Francije in Jugoslavije, ki je bil dne 15. in 16 ,t. m. v Zagrebu, se je končal s premočno zmago franco. skih plavalcev, obenem pa je pokazal, da je naš plavalni šport v zadnji sezoni nazadoval, oziroma, da preživljamo občutno krizo. Res, da v naši reprezentanci nista nastopila zaradi bolezni dva najboljša tekmovalca Mislav Stipetič in Branka Loparič vendar so bile zmage Francozov tako prepričljive, in končni rezultat dvoboja tako visok, da tudi nastop obeh naših naj- neje prišel na zadnji zamah in se z neznatno prednostjo prej dotaknil cilja kot Lusien. Dolge proge v prostem slogu Naša najslabša točka Dolge proge v crawlu, kjer smo vsa zadnja leta po vojni bili najboljši, so bile v dvoboju s Francijo naša naj-slabša disciplina. C? se ozremo na lansko državno prvenstvo v Splitu, vidimo, da smo lani imeli 11 plavalcev, PO SLOVENIJI Konjice, Prejšnjo nedeljo je bila v Konjicah odigrana prijateljska nogometna tekma med domačim Konusom In Železničarjem iz Celja. Tekma je potekala v premoči domačinov, kii so z lepo in učinkovito igro odpravili svojega nasprotnika z 8:0. V predtekmi je Konus II Igral z Zrečami nei odločeno 3:3. Trbovlje. Prejšnjo soboto je bila v Trbovljah košarkarska tekma med Usnjarjem iz Šoštanja in domačim Rudarjem. V tej tekmi so bili ponovno uspešni košarkarji Usnjarja, in zrna-gali z 49:37. Ves čas tekme je močno deževalo, tako da igralci niso mogli pokazati vsega svojega znanja. Tekmo je prav dobro vodil Cigler iz Ljubljane. Domžale, — Tudi v Dolu pri Domžalah so športniki, zlasti pa še telovadci, zelo agilni. Pred nedavnim so Imeli uspel telovadni nastop, kateremu je prisostvovala velika množica domačinov in okoličanov. Nastopili so mla. dinoi in mladinke, člani iin članice. Čeprav niso izvajali težkih prvin, so vendar pokazali viden napredek od Prejšnjega leta, Imena Vidmar, Kuhar, Klemenčič, Jerman Zajc »itd. so nam porok, da se bo telovadba v tem pre. delu močno razširila in tudi kvalitet-ho dvignila, Podpeč. — Te dini je bilo v Podpeči Plavalno tekmovanje telovadnih društev za prvenstvo ljubljanskega okrož. ja. Rezultati: pionirji — 25 m prosto: Svete Stane (Podpeč), 25 m prsno: Kopač Ivo (Medvode); pionirke — 25 m Prosto: Molek Angela (P), 25 m prsno: Molek Angela (P); mladinci — 50m Prosto: Reš Saša (M), 50m hrbtno: Bertoncelj Edi (M), lOOm prsno: Kun-celj Andrej (M), 3 X 50 m mešano: 1. Medvode; člani — 50 m prosto: Kurent (Črnuče), 50 m hrbtno: Pristavec Pol. če (P)_ ioo m prsino: Suhadolnik Lojze (P). 3X 50 m mešano: 1. Podneč. mladinke — 25 m prosto: Kaučnik Marija (P), 25 m hrbtno: Grebenc Vera (P), ® * 50 m prsno: Podpeč; članice — 25 m hrbtno: Kokalj Martina (M), 25 m pro. ®to: Kopač Francka (M), 50m prsno: Kokalj Martina (M), 3X50 m prsno: Petanova — desno — Je dobre volje. To nt nič čudnegaI Malo prej je postavila nov slovenski rekord ’ a 100 m hrbtno ki so plavali na 1500 m prosto pod 21 minut, danes pa je naš drugi pred stavnik na isti progi pabeležil rezultat 21:09.6. Na 400 m prosto smo imeli lani v končni tablici 9 plavalcev, ki so zabeležili rezultate pod 5 minut, medtem ko je danes naš najboljši predstavnik na dvoboju dosegel rezultat 5:05.8. Vse to kaže, da smo v disciplini, kjer smo imeli dominantni položaj v Evropi, danes padli na nivo povprečnih rezultatov srednjekvalitetnih evropskih držav. ugotovimo, da bi bili naši tekmovalci lahko popolnoma enakovredni, če ne celo nadmočni nad Francozi. Prvi in najvažnejši vzrok tega neuspeha je brez dvoma nesolidna priprava naših tekmovalcev, obenem pa velika preutrujenost večine naših reprezentantov. Dvoboj Jugoslavija : Francija je bil v času, ko se je zaključila naša plavalna liga In ko so naši tekmovalci od neprestanih nastopov toliko izčrpani, da so na najvažnejši tekmi popolnoma popustili. Rezultati nekaterih reprezentantov (Bar-bieri, Kučar, Vidovič itd) so bili že v zvezni ligi od tekmovanja do tekmovanja slabši, kar je posledica nesolidnih priprav in treningov že v začetku sezone. Na najdaljši progi 1500 m prosto, se je pokazala tudi nedovoljna pripravljenost naših tekmovalcev, ki so ves čas liga - tekmovanja nlavali samo 1000 m in so na tem tekmovanju prvič v letošnji sezoni startali na tej progi. Tako se je ponovno pokazala nepravilnost sestavljanja ligaškega programa, kjer se je postavila proga 1000 m namesto olimpijske 1500 m. V skokih so hili Francozi presenečeni nad našim napredkom Skoki v vodo so bili doslej v naših meddržavnih srečanjih vedno disciplina, zaradi katere smo izgubljali celotne dvoboje. Res, da na zadnjem srečanju s Francijo nismo v skokih osvojili boljših mest, vendar moramo upoštevati, da smo se .srečali z najboljšim evropskim predstavnikom v tej disciplini. V moških disciplinah sta bila Keber in Dobrin popolnoma enakovredna Francozu Fernandezu. ki je lani zasedel na evropskem prvenstvu drugo mesto za prvakom Aderholdom. Mladi Francoz Pire. ki je največja na. froncosUeea =V"Vnlnpea s no rt a ie zmagal s precejšnjim naskokom, med-tem boljših tekmovalcev ne bi zmanjšal visokega poraza jugoslovanske reprezentance. V treh točkah so bile borbe odločene v zadnjih metrih Tri discipline celotnega plavalnega programa so dvignile vse gledalce na plavalnem stadionu Napreda v Zagre. bu na noge in to so bile: 100 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m prsno za moške. V teh disciplinah se je odločevala zmaga v zadnjih metrih Končni rezultat teh treh najbolj napetih dvobojev se je zaključil proti pričakovanju z 2: i Tudi v ženskih disciplinah za Francoze. Na 100 m prosto nismo najboljše plavalke pričakovali, da bo Boris Skanata tako hrhtnes-i sloga 'enakovreden nasprotnik bivšemu s ve- m urnega oiuga tovnemu rekorderju Alexu Janyju, ka- Nastop naše rekorderke Branke Lo-terega še vedno lahko uvrščamo v sve- parič nas je verjetno prikrajšal za če-tovno elito najhitrejših plavalcev. Z trto dramatično borbo tega dvoboja, glavo ob glavi sta se borila bivši sve- Rezultat, ki ga je postavila Ginette Ja-tovni rekorder in naš rekorder do po- ny, bi brez dvoma lahko dosegla tudi slednjih deset metrov pred ciljem. Mo. naša Branka Loparič, tako d.a bi bila gočen finiš Janyj.a je doprinesel sve- to ena izmed najlepših točk večera, tovnemu rekorderju neznatno prednost Presenetil je razmeroma slab čas fran. in obenem zmago coske rekorderke Thomas, ki je še lani Medtem ko nas' je Skanata na 100 m dosegla rezultat 5:23.0, na nedavnem crawl presenetil z enakovredno borbo dvoboju pa 6:01.9. Naše predstavnice proti svetovnemu rekorderju, nismo Mardešič, Draganja in Grkiničeva se pričakovali, da bo klonil proti mlade, niso mogle spustiti v enakovredno bor-mu Francozu Bozonu. Tudi tu se je bo niti na 100, niti na 400 m prosto dramatična borba razvila od starta z obema Francozinjama. Na 100 m hrbt-pa do zadnjih metrov, vendar ves čas no je bila francoska rekorderka Ber-z majhno prednostjo Skanate, tako da lioux sigurna zmagovalka, za drugo smo bili vsi prepričani, da je zmaga ' mesto pa se je do zadnjih metrov uspe-na tej progi že dobljena. Nekaj me- j šno borila naša Pelanova, ki je pri-trov pred ciljem p.a je naš rekorder spela na cilj le sedem desetink sekun-nesrečno zašel pod progo in s tem iz- de za drugo Francozinjo, v času 1:25.2, »ubil dragocene desetinke ter obenem ki predstavlja nov slovenski rekord. zmago i Naša edina dvojna zmaga na dvoboju j je bila na.200m prsno za ženske. Obe Trojanovič — junak srečanja j Francozinji sta plavali V metuljčko Največje presenečenje celotnega dvo--vem slogu, naši pa v klasičnem prs-boja s Francijo pa je bila zmaga naše- nem. Lavrenčičeva se je že po prvih ga reprezentanta Nikole Trojanoviča 100 m oddaljila ostali* tekmovalkam, nad bivšim evropskim rekorderjem medtem ko. je Korpesova odločila dru-100 m je pokazala štoparica 1:20.0 in go mesto v svojo korist šele v zadnjih Nesrečni padec v predzadnjem skoku mu je odvzel dragocene točke in s tem drugo mesto, kar bi bil največji uspeh za naš skakalni šport. Dobrin je bil v prvih dveh skokih precej ne-siguren in je toliko zaostal, da drugi dan kljub temu, da je zbral več točk kot Fernandez, ni mogel zasesti boljšega mesta. Evropska prvakinja Mady Moreau je navdušila gledalce s svojimi elegantnimi in težkimi skoki. V »vaterpolu so bili naši tekmovalci prav tako premočni, kot Francozi v plavanju. Prvi dan v oficielnem dvo-boju so "zmagali z rezultatom 10 : 3, drugi dan pa 7 : 2. Skakalni program brez stolpa in vvaterpolo tekma brez plavalnih kap Plavalni zvezi Jugoslavije moramo predvsem očitati nepreciznost pri sklepanju meddržavnih dvobojev. Plavalni dvoboj Jugoslavija : Francija je bil zamišljen po kompletnem olimpijskem programu, v katerega spadajo tudi tekmovanja v skokih s stolpa za moške in ženske. Ker pa Francozi niso pripeljali s seboj skakalcev s stolpa, so se izgovorili na kor soondenco med obema zvezama, v kateri ni bil po po. sameznih disciplinah preciziran pro. gram in tako smo morali zaključiti dvoboj s Francijo brez nastopa ska-kalcev s stolpa. V bodoče bo treba takšne pomanjkljivosti prej odpraviti, aaj se ie nedavno dogodil jugoslovanski reprezentanci v Italiji isti slučaj, da je vsled nesporazuma prišla na tekmovanje brez skakalk in tako brez borbe izgubila dragocene točke. Mislim, da smo bili v tem slučaju preveč velikodušni. ' Organizatorju moralo zameriti tudi to, da ni pripravil niti vaterpolo kapic, tako da se je morala odigrati meddržavna tekma Jugoslavija : Francija brez kapic, kar je verjetno edinstven ko je naš Keber držal drugo me- slučaj v zgodovini mednarodnih pla- sto do desetega skoka za več kot 61 valnih dvobojev, točk pred Francozom Fernandezom. Mitja Prešern V prvih tekmafi zvezne košarkarske lige so zmagali iavoriti 15. avgusta se je pričel drugi del prvenstva Jugoslavije v košarki, v ka^ terem se bori za naslov prvaka 12 naših najboljših ekip. V prvih srečanjih so zmagali favoriti, le v srečanju Lokomotiva : Jedinstvo si je Jedinstvo priborilo zasluženo zmago. Oba slovenska predstavnika sta igrala 15. in 17. avgusta v Ljubljani z beograjskim Železničarjem. Železničar je igral boljše in si je priboril tudi učinkovitejšo zmago, dočim je ASK po. kazal slabšo igro. Vendar je kljub te-mu zmagal,, tako sta si obe slovenski ekipi priborili dve nadaljnji točki in si tako utrdili svoj prejšnji položaj na prvenstveni lestvici. V sredo je ljubljanski Železničar, kakor smo že omenili, zasluženo premagal svojega beograjskeoa soimenja. ka s 56:35 (27:18). Domači igralci so igrali zelo borbeno in tudi. zelo točno metali na koš. tako da so si priborili prednost in visoko zmago z razliko 21 košev. V obeh ekipah pa so imeli zelo sla.be izvajalce kazenskih metov saj jih Beograjčani niso realizirali 22. Ljubljančani pa 17. V petek zvečer pa je bila na igrišču Krima pod Cekinovim gradom prva tekma ASK v prvenstvenem tekmovar rru Čeprav so igrali slabše, kakor navadno. beograjski Železničar pa bol]se so si Aškovci priborili zmago 55 :49 (28 : 28). Igra je bila zelo nervozna, posebno v začetku, pozneje pa so se ljubljanski igralci znašli in pHsli v vodstvo in si končno priborili zmago. Tudi v tej tekmi je bilo zgrešeno veliko metov kar kaže. da bodo morale ekipe posvetiti treningu izvajanja kazenskih metov več pozornosti. Srečanje sta vodila zvezna sodnika Klojčnik iz Ljubljane in Minič iz Beograda, . Koše za ljubljanskega Železničarja so dali: Supančič 15. Bezek 2. Vorak 3, Brumen 3, Vozelj 13. Brdnik 2, Vrač-ko 6. Ffguš 10 in Tosič 2. Za ASK pa so bili v igri proti beograjskemu Železničarju uspešni: Fugina 7 Skrjanc 14 Pavlovič 7, Šerbec I 16, Šerbec II 3 Je-zovšek 6. Juvan 2 in Mravlje . Obem tekmam je prisostvovalo po /00 gledalcev. Ostali rezultati. Crvena zvezda : ProKter 48 :29 (26 :12) Partizan : Zadar 75:37 (31:19) _ Jedinstvo : Lokomotiva 54 :40 (22 : lb) Marnski mterpoiisti pred olimpijad Lusienom. Oba plavalci sta pričela i razmeroma počasnim tempom na sklepali smo, da rezultat ne bo posebne vrednosti- Se na 150 m sta oba tekmovalca obrnila istočasno in pričel se je nenavadno oster finiš bivšega evropskega rekorderja, kateremu pa Trojanovič ni dopustil prednost. Glavo ob glavi sta se borila vseh poslednjih 50 metrov, vendar je Trojanovič sreč Medvode; skoki — pionirji: Kopač Ivo (M), mladinci: Žerjav Andrej (Borovnica), člani: Žerjav Franc (B), .članice: l\—-2; Kopač Francka in Kokalj Martina (obe M). V skupni oceni je zmagala Podpeč 140 točk pred Medvodami ki so dosegle 105 točk. metrih. Kje so vzroki za tako visok poraz Čeprav smo pred dvobojem Jugoslavija : Francija pod vtisom fenomenalnih rekordnih časov Francozov bili prepričani v visok poraz naše reprezentance, nas končni rezultat dvoboja ne more zadovoljiti. Rezultati, ki so jih dosegli Francozi v Zagrebu, ne predstavljajo takšne superiorne nadpovprečnosti, kateri naši tekmovalci ne bi bili kos. Ce primerjamo rezul tate naših tekmovalcev, ki so jih dosegli lani na meddržavnem dvoboju Jugoslavija : Švedska v Ljubljani, nedavnimi rezultati v Zagrebu, lahko Leta 1950 je bilo za jugoslovanske »vaterpoliste nedvomno najuspešnejše, sai nam ie še v spominu VII evropsko prvenstvo na Dunaju, kjer so Jugoslovani zasedli tretje mesto. Uspeh našega »vaterpola pa ne pomeni samo 3 mesto na tem šampionatu, temveč tudi dejstvo, da so Jugoslovani poleg Nizozemcev prikazali najmodernejši sistem igranja. Danes lahko trdimo, da obstoja v svetu »vaterpola pojem »jugoslovanski način igranja«. To prav posebno velja za našo ekip« z enim igralcem manj v čemer So bili naši »vaterpolisti pravi mojstri in zeli naj. večje odobravanje dunajskega občinstva Tako dobra skupna igra je rezultat intenzivnega dvoletnega ..dela jugoslovanske reprezentance. Reci pa moramo, da je bilo tudi nekaj napak, predvem v tem. da so bili igralci utrujeni zaradi številnih turnirjev. Poudariti moramo da imajo naši igralci vedno odličen start, nato pa vse bolj popuščajo Manjka jim torej pravilne razdelitve koncentracije pri posameznih nastopih Ce bo to uspelo, vodstvu pri sestavi državne reprezentance, potem smo resen tekmec za osvojitev najvišjega naslova. Kaj so pokazale igre vvaterpolistov v plavalni ligi Prijateljska tekmovanja »vaterpolistov v plavalni ligi so pokazala, da ni niti ena ekipa dobro pripravljena. Vzrok tej splošni slabosti ie nedvomno v tem. ker se je tekmovanje začelo relativno zgodaj. V ekipah naših vodilnih moštev ni nikakih, vidnih sprememb razen morda v splitskem Jadranu. kjer nastopa nekaj nadarjenih mladih igralcev. (Cipci. Mitrovič m drugi) V zagrebški Mladosti ponovno nastopa mladi reprezentant Matulič. za Jug pa je karakteristično da »stari« Dinko Fabris ne čuva več vrat državnega prvaka Primorje še vedno išče svojo standardno ekipo. Kurtini pa je še vedno njegova glavna opora. Kako pa je z ekipamj v B skupini? Tu je nedvomno najboljši Mornar, toda kljub temu ne moremo reči, da so »vaterpolisti Jugoslovanske morna rice v popolnem razmahu Vse ostale ekipe v tei skupini so slabše in znatno zaostajajo za zgoraj omenjenimi. Od moštev, ki ne tekmujejo ,v zvezni plavalni ligi moramo omeniti zagrebški Naprijed ki igra moderen »vaterpolo ter Korčulo, ki predstavlja homogeno celoto. Mnogim našim ekipam, tako v ligi kakor izven nje. prav gotovo Pa v provinci, manjkajo trenerji in inštruktorji »vaterpola, kar opažamo pri igrah vseh teh moštev. Vprašanje sodnikov Na žalost v dosedanjih nastopih niso pokazali nezadovoljivo formo samo igralci, ampak velja to tudi za večino naših sodnikov Večina sodnikov je pakazala nesugurnost pri sojenju, a bilo je tudi takšnih trenutkov, ko smo mogli podvomiti o njihovi objektivnosti Kazen, ki so ji izrekli sodniku Vučetiču iz Splita (dva meseca pre. povedi sojenja) mora pozitivno vplivati na odgovornost naših sodnikov. Naše mnenje je da je glavni vzrok slabosti posameznih sodnikov v tem. da se za tekmovanje vse premalo pripravljajo Zdi se nam, dalje da sod. niki ne znajo najti pravilnega načina »krutosti« in »tolerantnosti« pri tolmačenju pravil. Tako bi po našem mnenju tudi dr. Polič, ki ie trenutno naš najboljši sodnik, moral biti gib-čnejši pri uporabi pravil in pazljivejši pri nekih »trikih«, takoimenovanih »fintefoulov«. Pogrešamo tudi upošte. vanje pravila prednosti, ki ie v novem »vaterpolu, kakor v nogometu, viden faktor za razvoj in lepoto igre. Kot sigurne in edino zanesljive kan- L/rzuvni reprezentant Urkinic strelja na gol didate za vodstvo tekem na državnem prvenstvu smatramo dr. Poliča Miho. viloviča in Ivkoviča, vendar pa je to premajhno število za tako številne tekme Kakšne so priprave za olimpijado Ko govorimo o pripravah za olimpi-ado. mislimo navadno na izbrano moštvo odnosno na njegove . priprave. Zgoraj smo trdili da so naše vodilne ekipe v slabi formi kar pomeni, da so tudi kandidati za sestavo reprezen. tance nezadostno pripravljeni. Ne smemo pozabiti, da nas loči od olimpiade samo Teto dni torej Samo tri do štiri mesece načrtnega dela Poglejmo, kako se pripravlja nizozemska reprezentanca Za sestavo nji. hov e reprezentance pride v poštev dkrog 20 igralcev, vendar pa je standardno moštvo že zdavnaj sestavljeno, medtem ko ostali igralci običajno sestavljajo ekipo sparing partnerja. Na tem mestu moramo omeniti . da nizozemska reprezentanca trenira vsak teden dvakrat in to skozi vse leto. Igralci se zberejo vsako soboto v Amsterdamu. kjer igrajo eno tekmo v soboto popoldne, drugo pa v nedeljo zjutraj, tako da se okrog osme ure že vračajo na svoje domove. Cez teden pa igrajo nekoliko tekem v svojih klubih Sedaj nam mora biti jasno zakaj se igralci reprezentance med seboj tako dobro poznajo. zaKaj so tako vigrani čeprav vemo, da reprezentanco sestavljajo igralci iz šestih društev Pri tem vidimo, da naša reprezentanca iz objektivnih razlogov ne more tako trenirati (bazeni, razdalja prometne zveze itd.) Toda nekaj pa moramo pri tem sprejeti in to je: naša nacionalna ekipa mora doseči viaranost samo tako, da igra čimveč tekem V preteklem letu pred evropskim prvenstvom je bilo to doseženo na skupnih treningih vseh kandidatov. Uspeh ni izostal. Toda trenutno nimamo tistih materialnih možnosti za takšen način dela. torej nam preostajaio samo nastopi reprezentance z domačimi aii inozemskimi moštvi Naši »vaterpolo klubi se morajo vse bolj izpopolnle. vati. reprezentanca pa ki bo nastopala protj tako izpopolnjenim klubom, bo nedvomno znatno napredovala. Ce bo naša reprezentanca imela zadostno število skupnih iger do nastopa v Helsinkih smo prepričani da bo plasma jugoslovanskih »vaterpolistov zadovoljiv Izgleda da bo ta plan delno ustvarjen. Poleg minulega nastopa proti Francozom bodo Jugoslovani nastopili še z Avstrijo in Italijo mnogo pa bi pripomogel k dvigu kvalitete naše reprezentance tudi nastop na mediteranskih igrah. Avstrijska plavalna zveza je ponudila naši zvezi osemdnevni skupni trening naših in avstrijskih »vaterpolistov, kar more tudi doprinesti delež k kvalitetnemu dvigu. Kdo bo Letošnji državni prvak? Čeprav nas loči od državnega prvenstva več kakor mesec dni. se že danes mnogo razpravlja o letošnjem državnem prvaku v »vaterpolu Mislimo, da ne bomo pogrešili, če trdimo, da bodo to vprašanje rešili Jug Mornar in Jadran, vendar pa ne izključujemo presenečenja Po vsem tem lahko sklepamo da bosta Dubrovnik in Split poprišči ogorčenih borb naših najboljših ekip. kjer bomo dobili odgovor, ne samo na naše vprašanje kdo bo prvak temveč odgovor na vse probleme o nadaljnjem napredku ali pa padanju kvalitete jugoslovanskega »vaterpola. Ciro Kovačič ^vetovni rekordi in atletska pravila so včasih kaj ne-havadne stvari. Pravila moramo poznati, kajti od njih za-vril tehnika posameznih disciplin. Ce bi se pravila spremenila, bi se verjetno tudi tehnika. ... Neik rekord je priznan, če so izpolnjeni razni pogoji, fl O — — - "1. * 1 — -. . - z-% wr pik *vn1 (S 1 /j TO O W Čl f" d HK 11“ ineiK rekord je priznan, ie so izpolnjeni toda pravila o izpolnitvi so včasih zelo čudna, kar dokazuje naslednji primer: lahko se zgodi, da skočite v višine ‘•15 m, torej višino novega svetovnega rekorda, pa vam ta ne. bo priznan, kljub temu, da je bilo tekmovanje pravilno Prijavljeno, na pravilnem skakališču in ob zadostnem ste-vdu sodnikov. Kdaj se to zgodi? Takrat, če je rezultat do-tozen v borbi za mesto, če imata namreč dva tekmovalca Bte rezultate prej in šele borba za mesto odloči definitivnima zmagovalca. Takrat tudi svetovni rekord ne more biti Priznan. * * * Pred letom 1934 je bil pri tekih prvi tisti, ki je prvi Prešel čez ciljno ravnino. Danes tega ni več. Sedaj je prvi tlsti, ki s s trupom najprej dotakne ciljne ravnine. Ciljna Vrvica ni namreč merodajna- kajti veter se lahko v njo ?Pre in potem ne pokriva več ciljne ravnine. Leta 1932 se )e na olimpiadi v Los Angelesu zgodilo tole: pri teku na KO m se je slavni črni sprinter Metcalfe prvi dotaknil £|W ravnine, pri nadaljnjih 30 cm pa ga je prehitel Tolan. Tako je bd takrat Tolan proglašen za zmagovalca, dočim M bil p0 današnjih pravilih Metcalfe. Na olimpiadi v Los Angelesu se je zgodilo, da je pri teku na 3000 m z zaprekami mož, ki šteje kroge, odpove-dal- Tekmovalci so tekli en krog, torej približno 400 m Preveč, čas zmagovalca Iso Holloja |e bil 10:33.4. Vse je mogoče. Mož ki šteje kroge, ima vazno funkcijo, tako piše v Pravilih... Leta 1932 je veljalo pravilo, da pri rekordnem teku čez 0v're ne sme pasti nobena ovira, če bi rezultat hoteli pri-za svetovni rekord. (Takrat so bile ovire se lesene. SPREHOD V ATLETSKA PRAVILA - TO POT NATO DRUGAČE Svetovni rekorder kljub slabšemu času. Mož, ki šteje kroge ima važno funkcijo ... S stolom nad nadležnega sodnika. Deska za skok v daljino je preozka. Ceremonije okoli svetovnih rekordov. Danes pa jih atlet lahko podre kolikor hoče, ker so železne in ga to samo ovira. Na olimpiadi 1932 se je zgodilo tole: olimpijski prvak je bil v teku na 400 m z ovirami Irec Tisdall s časom 51.8, svetovni rekord pa je postavil drugoplasirani Hardin s časom 52.0. Tisdall je namreč podrl eno oviro, Hardin pa nobene. Tako se je zgodilo, da je bil svetovni prvak drugi, kljub temu, da je postavil svetovni rekord. Potem so videli, da tu nekaj ni prav, zato so pravila malo spremenili. Pri isti olimpiadi se je pri teku na 5000 m zgodil zanimiv primer. Stotisoč ljudi je izžvižgalo zmagovalca Finca Lehtinena. Lehtinena je namreč 100 m pred ciljem skusal prehiteti Američan Hill, kateremu pa je Lehtinen zastavil pot. Hill ga je nato poskušal prehiteti na -notranji strani tekališča, pa je tudi Lehtinen zavil v isto stran. Na cilju je bil Finec 10 cm pred Američanom. Olimpijski mir je bil rešen, ko je Finec pred mikrofonom izjavil, da Hilla ni namerno oviral in se je le opotekel z ene strani na drugo. Sodniki bi lahko Lehtinena diskvalificirali, če bi vedeli, ali je bil zares tako utrujen, da se je opotekal sem in tja. Ker pa tega niso vedeli, je ostal Finec zmagovalec. Pri prehitevanju. pa si zapomnimo še tole: če nasprotnika prehitimo, lahko preidemo na notranjo stran tekališča samo takrat, ko imamo predpisano dvometrsko prednost. To je izredno važno posebno za teke na 800 in 1500 m, kjer je takoj po startu velika gneča in prerivanje. Najnovejša pravila za štafetne teke imajo tale dostavek: atlet, ki predaja palico, ne sme poriniti atleta, kateremu palico preda, niti se ne sme atlet, ki prejme palico, odriniti od atleta, ki mu palico predaja. Madžari so namreč spretno izkoristili ta nedostatek pravil in med seboj pri predajah spretno porivali in si s tem izmenjali hitrost in impulze. r ... ' Nek indijski strokovnjak za atletiko pravi, da je od-rivna deska za skok v daljino preozka in da je tu vzrok, zakaj skok v daljino ne napreduje. Atleti so namreč pri tako ozki deski izpostavljeni nevarnosti, da si zvijejo nogo pri odrivu. Kot je znano, izvedemo odriv na ta način, da se s peto najprei dotaknemo tal, v tem primeru mehke zemlje, s prsti pa pridemo na trdo desko. Pri tem se lahko skočni sklep zvrne. Bomo videli, če bo uspel ... Na nedeljskem slovenskem prvenstvu je starrer popolnoma pravilno opomnil tekmovalca, ki je ušel pri startu. Neki atletsko slabo izobražen gledalec iz nogometnega občinstva je glasno protestiral z neumestnimi medklici. Pri drugem startu pa je bil zadovoljen, ker je po njegovem mnenju strel pravilno hitro padel. Kdaj more in lahko starten ustreli? Pomni: šele takrat, ko se vsi atleti umirijo, zato staro pravilo o dveh sekundah, ki naj bi bile med komando »pozor« in strelom, ne drži več. Najtežje sojenje v atletiki je pri tekmovanju v hitri hoji. Pravila so enostavna, sojenje pa težko. Hodiš, če imaš dotik z zemljo, če pa si v zraku, tečeš. Med tekmovanjem v hoji pa je korektno sojenje včasih skoraj nemogoče. Sodniki med tekmovanjem delijo atletom opomine. Če jih dobijo preveč, je tekmovalec diskvalificiran. Na zadnji olimpiadi v Londonu je nek atlet, ki je tekmoval v hitri hoji, takoj po prihodu na cilj stekel po bližnji stol in hotel obračunati s sodnikom, ki mu je delil med hojo neprestano opomine in mu tako uničeval živce. Baje so sodnika še pravočasno zaščitili. • * * Za svetovni rekord veljajo izredno ostri predpisi. Eno najvažnejših pravil je, da mora biti miting predhodno prijavljen. Če tega ne bi bilo, bi rezultati na treningu lahko veljali za rekord. Dalje je važno, da je rekord dosežen na prostem Ln ne v dvorani. Čas mora biti merjen od najmanj treh sodnikov, mera za metre mora biti jeklena. Rekordni zapisnik mora podpisati šest funkcionarjev, ki navedejo natančne podatke o prostoru, dnevnem času, vremenu, stanju proge, smeri in jakosti vetra, teži in obsegu orodja. Jako* vetra ne sme presegati 2 m na sekundo za discipline v tekih na ravni progi in pri skokih v dalj in pri troskoku. Ta zapisnik skrbno prouči na svoji seji komisija IAAF in če gre vse po sreči, se nov rekord prizna. Ime novega rekorderja zablesti. To je tisti junak, ki zbriše vsa imena pred seboj in postavi nekdanje prvake v noč pozabe. Nešteto strani je popisanih v slavo teh ponosnih in močnih ljudi. Morje črnila je bilo prelitega za njihovo slavo in pomenijo nam toliko, kot nekoč Grkoni olimpijski zmagovalci, katerih imena so bila vklesana z zlatimi črkami v marmor. In prav je tako. Janez Špindler j Na stadionu v Dusseldorfu je bilo pred 10.000 gledalci nemško atletsko prvenstvo, ki je dalo odlične rezultate v tekih na 400, 800 in 1500 m, medtem ko 100-metrska proga, ki je bila poleg 400-metrske, ni bila tako hitra. Vreme je bilo toplo, vetra ni bilo, nastopilo pa je preko 80o atletov ,n atletinj v 33 disciplinah. Samo 9 prvakov je obdržalo lanske naslove, cocim e bilo 24 prvakov novopečenih. To so večinoma mladi talenti, ki ss odlikujejo v tekih, v tehničnih disciplinah, predvsem v metih, pa obstojajo še precejšnje vrzeli, v teku na 100 m sta v dramatičnem finišu dva devetnajstletna atleta Futterer in Kraus potisnila lanskega prvaka Zandta na tretje mesto (čas 10.8). Na 200 m sta Kraus in Zandt teki a 21 4 Zandt ima odličen začetek v ovinku, dočim ima Kraus večjo vztrajnost. z največjo napetostjo so pričakovan tek na 400 m, ki je prinesel najboljše evropske rezultate letošnjega leta Na cilju je bil prvi Geister s 47,2, pol metra za njim Haas s 47,3. Tako sta 22 in 19 let stara atleta dosegla rezultate svetovne vrednosti. Sele dramatičen finiš v teku na 800 m je odločil zmagovalca. Favorita Ulzhei-mer in C leve sta prvih 400 m pretekla v 53.2 sek 19-letni maturant Cleve je v razantnem finišu prišel na čelo, kjer je zmagal za prša pred Ulzheimerjem. Časi: Cleve 1:50.0, 2. Ulzheimer 1:50.1, najboljša rezultata v Evropi, 3. Viebahn (ki je startal tudi v Ljubljani) 1:51.6 loOOm je prineslo senzacijo, v kateri so se odlikovali kar štirje tekači. Lueg, 19 let star, sedanji rekorder, je bil poražen od K luge j a iz Bremena. Rezultati: Kluge 3:50.2, 2. Lueg 3:50.6, 3. Laufer 3:50.8, 4. Lamers 3:52.0. Schade je po boljšal svoj rekord na 5000 m za 3 sek., tekel je 14:19.6. Na 400 m ovire so bili časi 53.4, 53.4, 53.5. Dosegli so jih Kohlhoff, Sallen m Schar. Gude je zmagal v teku na 3000 m z zaprekami v času 9:02.4. Gu-de velja za najresnejšega kandidata za olimpijskega zmagovalca. Lepe so bile borbe tudi v štafetah1 4 x 400 m: K ref e ld 3:14.8, (štafeta Krefel-da je pred kratkim osvojila tudi mednarodno angleško prvenstvo); v štafeti 3 x 1000 m pa so dosegli atleti iz o beril ausena čas 7:27.4, kar odgovarja pov-prečku 2:29.1. Dober je bil skakač s palico Schneider s 4.20 m Slabe discipline so bile: met krogle Theurer 14.77, disk Rosen dahi 46.77, troskok 14.63. Nemčija B : Luksenburg 112 :44 V Trevesu je B reprezentanca Nemčije premagala Luksemburg s 112:44 točkami. Luksemburžani so postavili tudi tri nove rekorde in sicer v teku na 400, 3000 m in v štafeti 4X400 m. Doseženi so bili tile rezultati: 100 m: 1, Fischer 11.0, 2. Scha-fer (L) 11.2, 200 m: 1. Kossina (N) 22.4, 2. Schafer (L) 22.8, 400 m: 1. Hupertz (N) 43.6, 2. Rasquin (L) 43.7 (nov luksemburški rekord), 800 m: 1. Viebahn (N) 1:52.9, 2, Barthel (L) 1:53.3, 1500 m: 1. Lanners (N) 3:57.6, 2. Mattiusi (L) 4:13.2, 3000 m: 1. Schegel (N) 8:22 2, 2. Frieden (L) 8:36.0 (nov luksemburški rekord. 110 m ovire: 1. Zepernick (N) 14.9. 2. Gudenkauf (L) 16.8, višina: 1. Endruvait (N) 183 cm. 2. Fr:a reprezentanca Belgije premagala po izenačenih borbah Nizozemsko s 2-.č:2jTt točkami. Za vsako državo so nastopili po trije tekmovalci. Doseženi so bili tile rezultati: 100 m: Saat (N) 11.0, Kieyn (N) 11.0, Lamers (N) 11.1, 200 m: Saat (N) 22.0, Linssen (B) 22.2, Lamers (N) 22.2. 400 m: De Kroon (N) 48.6, De Jong (N) 49.4, De Roy (B) 49.8, 800 m: Bosmans (B) 1:54.1, Soetewey (B) 1:54.1, Moens (B) 1:54.4, 1500 m: Slijkhuis (N) 3:52.2, Herman (B) 3:52.2, Harting (N) 3:53.3, 5090 m: Reiff (B) 14:34.6, Van den Rydt (B) 14:42.8, Verdonck (N) 15:23.8, 10.000 m: Van de Wattyne (B) 31:43.8, Leblond (B) 31:45.0, Lataster (N) 31:57.6, 3000 m zapreke: Nevens (B) 9:27.6, Huizin-ga (N) 9:44.0, 110 m ovire: Braeckman (B) 15.3, Brecken (N) 15.4, 4G0 m ovire: Buys (N) 34.5 (nov nizozemski rekord), Dits (B) 55.4, Demer (B) 56.6, višina: Delliene (B) 135, Romp (N) 185, Herssens (B) 180, daljina: Mooy (N) 6.88 m, Naktgeboren (N) 6.34, palica: Degens (B) 380 cm, But- selaar (N) 370 cm, troskok: Hersens (B) 14.22, van Egmond (N) 14.19, krogla: Wuyts (B) 15102 m, van de Zarije (B) 14.81 m, aisk: Mertens (B) 43.53, Wuyts (B) 42.78, kopje: Lutkevald (N) 63.05, Postma (N) o4.27, kladivo: Houtsager (N) 49.53, Haes, (B) 48.13, štafeta 4 X100 m: Nizozemska 42.4, Belgija 42.9, 4X400 m: Belgija 3:17.2 (belgijski rekord), Nizozemska 3:19.2 (nizozemski rekord). Kratke iz Finske Met kopja ima v Finski staro tradicijo, katero hočejo Finci obdržati še naprej. Nenadoma pa so Fincem postali nevarni Američani, pri katerih so se po javili metalci kopja, ki so se rekrutirali od baseballa. Najboljši sedanji metalec na svetu je Hyytiainen, ki je sedaj v izredno stalni formi. To je kmečki sin iz sredine Finske, rojen 11. novembra 1925. Pred petimi leti je prvič nastopil. Olimpijsko leto mu je prineslo razočaranje, lani pa se je zopet poboljšal in sedaj je zopet v formi, tako da vsak čas pričakujejo mete nad 75 m. Ima še nekaj napak v stilu, toda njegov hiter nalet se čudovito ujema z močnim in temperamentnim izmetom. Včasih meče previsoko. Trenira resno in pravijo, da teče njegovo privatno življenje natančno kakor švicarska ura. Spomladi meče kamenje, toda nikdar s polno močjo. Veikko Karvopen je trenutno, najboljši finski maratonec. Po poklicu je pismonoša in je pribežal iz Karelije, katero so zasedli Rusi. Na Finskem pričakujejo veliko od njega na prihodnji olimpiadi. Pred kratkim je tekel 2:28.46, pri tem pa je bil po teku še precej svež. Rojen je leta 1926. Med tekom ni zavžil ničesar, razen ene pomaranče. Živi solidno, trenira redno .in mnogo spi. Na Finskem so izračunali, kdo je imel do sedaj najboljšo serijo v metu kopja pa 4.26 m. v vseh šestih metih. Matti JSrvinen je v šestih metih dosegel leta 1938 v Parizu povpreček 74.77 m, skupaj v šestih metih 448.53 m. V Seinajoki, rojstnem mestu finskega atleta Blomsterja, je bil na 3900 m z zaprekami dvoboj med najboljšimi finskimi tekači in Švedom Karlssonom. Nepričakovano je zmagal mladi Finec Kiskinen v času 9:09.6 pred Clomsterjem 9:10.2 in Karlssonom 9:12.4. Na atletskem prvenstvu Finske je Meeri Saari postavila nov državni rekord v metu krogle z 12.19, Maire Osterdahl pa nov državni rekord v skoku v daljino s 5.51 m. Na atletskem tekmovanju v Stare Bo-leslavu je Mullerjeva postavila v teku na 800 m nov češki rekord s časom 2:18.0. Bivša olimpijska prvakinja in svetovna rekorderka Stella VValasievicz, čeprav stara 42 let, si je priborila prvenstvo ZDA v peteroboju s temi rezultati: 60 m 3.2, 200 m 26.9, daljina 4.98, disk 34.22, kopje 32.20. Na atletskem prvenstvu CSR je Jungro-va postavila nov rekord v metu krogle z metom 13.90, Zatopkova pa je vrgla kopje 48.01 daleč. Ameriški skakalci v višino so poskrbeli 50 nova presenečenja. Spomladi je preskočil nepoznani Charles Holding 2.076 m, Davis in Hall pa sta skočila sedaj na univerzitetnem prvenstvu 2.075 m (Hall izgleda najsigurnejši). V St. Louisu je 13-ietni študent Arnold Betton preskočil 2.057 /n. Pri tem njegovo ime za man iščete v rang listi lanskega leta. Richmond Morcom, pred tremi leti najboljši skakalec s palico je dokazal, da ne spada v staro želgzje. V višino je skpčil 1.91 m, v daljino 7.12 m, s palico ivako soiiio stavili za 41. kolo Šjjsrte stave" TAKO JE STARTAL SVETOVNI REKORDER V TEKU NA 400 m RHODEN NA DUNAJU, KLJUB TEMU, DA JE IMEL POŠKODOVANE KITE. Z DOLGIMI, PROŽNIMI KORAKI JE ZMAGAL V ČASU 48.2 IN NIHČE IZMED GLEDALCEV NI OPAZIL, DA JE BIL HANDICAPIRAN Kdo so najboljši teniški igralci v Evropi Po končanem evropskem finalu v tekmovanju za Davisov pokal med Švedsko in Nemčijo je sekretar evropske Davis kup komisije J. Kaufman objavil lestvico deseterice najboljših evropskih igralcev za leto 1951: 1. Lennard Bergelin (Švedska). 2. Sven Davidsson (Švedska), 3. Gottfried von Cramm (Nemčija), 4. Giani Cucelli (Italija), 5. A. J. Mottram (AngLja), 6. J. Asboth (Madžarska), 7. B. Destrcmeau (Francija), 8. Torsten Johans-son (Švedska), 9. W. Skonecki (Poljska), 10. F. Gardini (Italija). 2e tretjič zaporedoma je Billy Talbert zmagal na teniškem turnirju na travi v South Orange v ZDA. V polfinalu je Mul-loy premagal Savitta s 4:6, 3:6, 8:6, 6:1, 6:2, Talberg pa Traberta s 6:2, 11:9, 6:2. V finalu je Talberg premagal Mulloya s 6:4, 6:4, 6:1. V finalu moških parov pa je par Sedgman-Mac Gregor premagal par Talbert-Mulloy s 4:6, 6:3, 6:2, 9:7. Randolph Turpin odpotoval v Ameriko Svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji Randolph Turpin je odpotoval 13. avgusta z ladjo »Queen Mary« v New York. Turpin bo začel 20. avgusta s pripravami za povratno srečanje z Robinsonom, ki bo 12. septembra na Polo Gro-undsu v New Yorku. Evropski prvak v težki kategoriji, Anglež Jack Gardner bo branil svoj naslov 23. septembra v Berlinu proti nemške- in Breznik. Igra nas je povsem za mu prvaku Hein ten Hofu. I riATmUUn vmnG-nt V odbojki Ljubljančani boljši od Mariborčanov Ljubljana, 19. avgusta. Slovenski odbojkarji se kaj pridno pripravljajo za izbirno tekmovanje v Beogra du, 1. septembra, na katerem bodo nastopile reprezentance Srbije, Hr-vatske in Slovenije. Na tem turnirju bo končno sestavljena državna re-prezenntanca, ki bo zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v Parizu. Slovenski odbojkarji se za ta nastop v Beogradu vestno pripravljajo. Tako smo imeli včeraj dve zanimivi tekmi med Ljubljančani in Mariborčani. Nastopili so moški in ženske, kar je še prav posebno obrnilo pozornost ljubljanskega občinstva. Ljubljana : Maribor 3 :1 (15:7, 9:15, 18:16, 15:10) Ljubljančanke so nastopile v postavi: Megušar, Kosec, Gajšek, Zorc, Zupanc, Vadnal. Mariborčanke: Florjančič, Flis, Mlakar, Valentan, Kikl Amaterski boksarji ZDA v Evropi 20. avgusta bo prišla v Evropo skupina ameriških amaterskih boksarjev, ki bo na svoji turneji nastopila štirikrat. Ameriški boksarji bodo 22. avgusta nastopili v Londonu, 24. v Manchestru, 27. v nekem kraju v Nemčiji in 31. avgusta v Goteborgu na Švedskem. Furuhashi je postavil odličen rezultat Tokio. Na pravkar končanem plavalnem prvenstvu Japonske je Furuhashi ponovno dokazal, da še ni končal svoje kariere in da še vedno spada med najboljše plavalce na svetu. Na tekmovanju v O saki je na 200 m prosto dosegel čas 2:07.6, kar je najboljši čas na svetu v bazenu, dolgem 50 m. Nov japonski plavalni rekord za ženske je postavila na 400 m Kavamoto z rezultatom 5:28.6, Thelma Kalama iz Havajev pa je postavila na 100 m hrbtno mednarodni japonski rekord s časom 1:21,2 in na 100 m prosto s časom 1:07.8. Na 1500 m prosto za moške si je priboril naslov prvaka Hashizume s časom 19:00.4. Na največje presenečenje je zmagal v plavanju na 200 prsno Kaikava z rezultatom 2:27.8, kar je ne samo odličen nov japonski rekord. temveč tudi samo pet desetink slabši čas od sedaj neslužbene^a svetovnega rekorda Nemca Kleina (2:27.3). Na 400 m nrosto je zopet zmagal Furuhashi z odličnim rezultatom 4:28.8. kar le tudi najboljši čas v 50 metrskem bazenu. Ostali rezultati: 100 m nrosto: Kamaguči 59.0. 100 m hrbtno: Nišino 1:09.8, 200 m prosto ženske: Jamašita 2:41.0, 100 m prsno ženske: Aohi 1:31.0. Nizozemski wsfernnlisti v izvrstni formi Evropski prvak v waterpolu. Nizozemska, je dosegla letos že več nomembnih uspehov, po dveh zmagah nad reprezentanco Francije s 6:2 in 4:1. so Nizozemci premagali š* Belgijo s 7:0 in preteklo nedeljo Anglijo z 8:2. Američani so se že nriiavili za svetovno prvenstvo Ameriška amaterska težkoatletska zveza je nnciaia italijanski zvezi, prireditelju letošnjega svetovnega prvenstva v dviganju uteži, kot prva prijavo svojih tekmovalcev. Nova izmnniava Tira vil za tek na 3000 m z zaprekami Nova pravila zahtevalo samo ss zaprek in ne 37, kot je bilo to nrej. Pričakovati ie. da se bodo časi za 3 sekundi izboii-šali. Primerjava rezultatov je v tej disciplini zato težka, ker stoti v pravilih, da mora biti na 400 rn pet zaorek. nič na, koliko so nddalieno med seboj. Zato so proge v tet disciplini različne in se I svetovni rekordi ne vodijo. dovolj ila. Zmagovite Ljubljančanke so se za ta nastop pripravljale pod veščo roko trenerja Slanine ter so kot posameznice in kot celota pokazale lep napredek. V vrsti Ljubljane sta se odlikovali Gajškova in Košče-va, pri Mariborčankah pa Valentanova in Flisova. Sodil je Kušar iz Ljubljane. Ljubljana : Maribor 3 :2 (15:7, 12:15, 15:9, 10:15, 15:12) Ljubljana: Cirman, Kosec, Garibaldi, Skerbinek, Magušar, Anteko-lovič. Maribor: Šedivy, Filipančič, Verglez, Mikluš, Požar, Meršnik in Snuderl. Zanimalo nas je, kateremu moštvu bo uspelo vriniti svoj način igranja. Igra je trajala več kakor dve uri, peti niz pa je bil odigran že pri električni razsvetljavi. V prvem in zadnjem nizu so bili Ljubljančani boljši, v ostalih pa je bila igra enakovredna. Pri Ljubljančanih smo opazili predvsem v prvem nizu odličen blok In dobro igro v polju, Mariborčani pa so zaigrali taktično pravilnejše in z dobro nameščenimi žogami spremenili način igre obeh vrst, pri čemer so Ljubljančani popustili v ofenzivi. Tudi serviranje je pokazalo precejšnje hibe vsakega posameznika. , Povprečna igra obeh vrst nam priča, da niso slovenski odbojkarji v najboljši formi. Trenerji bodo morali slovenski reprezentanci posvetiti vso skrb, če bodo hoteli doseči homogenost in pa seveda v določenem trenutku pravilno taktiko. Ljubljančani so bili v glavnem vsi enakovredni, izstopala pa sta Kolesarske ocenjevalne dirke v Ljubljani Prihodnjo soboto, 26. t. m. bo ob 18.30 uri priredila kolesarska sekcija SŠD Železničar po ljubljanskih ulicah večerne medklubske kolesarske dirke (kriterij), na katerih bodo sodelovali znani dirkači Partizana, Jedinstva, Zagreba, Proleterja iz Kopra, Železničarja iz Nove Gorice, Poleta iz Maribora in drugih slovenskih klubov. Vozili bodo na štiri ko tu Gledališka - Knafljeve - Beethovnova in Gaje-va ulica, ki meri nekaj nad 500 metrov. Naslednji dan, t. j. v nedeljo 27. t. m., bodo iste skupine dirkačev ob 10. uri dopoldne nastopile ponovno na isti progi. SŠD Železničar Ljubljana, ima poštni predaj št. 306, kamor naslavljajte vso pošto. BSirmsgS dlcsl @f®venslse^e i®rw®®asiwea v eetiletilEsa TRIJE KOM »lOTEHIM REKORDI Miler Bogdan krogla 1377, Čerpes Miško palica 3*50, Vizjak Milica 800 metrov 2:21*5 1. Jugoslavija : Anglija, atletika, tek na 5000 m: v tej disciplini ne moremo dati točnin prognoz, ker ne vemo, kaj bodo gostje pokazali Toda računamo na zmago našega predstavnika, tako da bomo stavili 1. Z. Jugoslavija : Anglija, atletika, skok s palico Tum v tej disciplini ne moremo dati točnih prognoz, vendar računamo na zmago našega rekorderja Miiakova, zato borno stavili 1. 3. Jugoslavija : Anglija, met kladiva. To je disciplina, v kateri bodo jugoslovanski tekmovalci verjetno dosegli dvojno zmago, zato bomo stavili 1. 4. Vardar : Budučnost. V tej zanimivi tekmi, ki bo v Skopi ju, predvidevamo zmago makedonskega predstavnika Vardarja. ki je trenutno še na prvem mestu na prvenstveni lestvici z enakim številom točk, kakor Budučnost. Zato bomo 5 Proleter O. : Radnički. Ker se srečanje med petoplasiranim Radničkim in sedat opl asi rano ekipo Proleterja igra v Osijeku, imamo več upanja, da bodo zmagali osiješki nogometaši. Zato bomo stavili 1. 5. Železničar : Dinamo P. To srečanje, ki bo v Sarajevu, se bo sigurno končalo z zmago Železničarja, ki je na prvenstveni lestvici za dve mesti boljši od Dinama. Zato bomo stavili X. 7 Tekstila« : Velež. Čeprav se bosta obe ekipi srečali v Varaždinu, bomo stavili na zmago Veieža, in sicer 2. S. Odred : Rudar. V srečanju obeh slovenski h nasprotnikov se bodo nogometaši Odreda skušali oddolžiti Rudarju za poraz 1:0 v prvem delu tekmovanja. Ker bo tekma v Ljubljani, bomo stavili na zmago Odreda, in sicer X. 9. Metalne : Bokeij. Igralci Boklja so nevarni samo na domačem igrišču, če igrajo pa izven, so vedno poraženi. Zato borno tudi to pot stavili na zmago nasprotnega moštva, in sicer 1. 10. Rabotnički : Zagreb. Cetrtoplasirana ekipa Rabotničkega bo imela v gosteh Zagreb, ki je v zadnjem času nekoliko napredoval Zato bomo v tem srečanju, kljub boljšemu plasmaju Rabotničkega, stavni neodločeno X. 10. Kvarner : Proleter Z. Nestalna forma Kvarnerja, pa tudi Proleterja, nam najbrže ne bo dala drugega, kakor neodločen rezultat. Zato bomo tudi v tem srečanju stavili neodločeno X. 13. Hajduk : Vojvodina, juniorji. nogometno prvenstvo FI.RJ. To bo povratno srečanje kvalifikacijskih tekem mladinskega nogometnega prvenstva Jugoslavije. V tem srečanju bomo stavili na zmago Hajduka, saj igra na domačem i0riscu in nred domačimi gledalci. Prognoza 1. 13! B "K : Prvak Makedonije, juniorji, nogometno prvenstvo FLRJ. XX. prvak Črne gore : Sarajevo, juniorji, nogometno prvenstvo FLRJ. 15. Železničar Lj. : Dinamo Z., juniorji, nogometno prvenstvo FLRJ. LJUBLJANA, 19. avg. Danes popoldne se je na stadionu nadaljevalo atletsko prvenstvo Slovenije, ki je potekalo ob dobri organizaciji in ugodnem vremenu. Udeležba je bila primerna. Sodniškega zbora je bilo dovolj in tekmovanje se je hitro odvijalo. Za senzacijo je poskrbel mlajši Miler Bogdan. Ta 192 centimetrov visoki »fantek« je z nekaj meti nad 13.50 m pokazal, da smemo še letos računati s 14,metrsko znamko v metu krogle. Tehnično je boljši od lanskega leta, vendar mu koordinacija še vedno dela preglavice. Čerpes je lepo skočil 3.50 m.. Za Čerpesom ni takšna praznina, kot bi sodil po rezultatih, kajti Vehovar in Glavač se mu bosta kmalu priključila. Povratek V.izjak-Re-povževe pomeni veliko pridobitev za slovensko atletiko, od te žilave atletinje pričakujemo še marsikatero presenečenje. Seveda vse to zavlsi od njene resnosti. Roš se je v metu kladiva po- Drobne iz kegljanja V spomin ponesrečenega prvega predsednika Kegljaške zveze Slovenije tov. Staneta Šefmana so vsako leto na dan njegove smrti pokalna tekmovanja. Lanskoletni prvak turnirja je bil Krim, letos pa je izgubil tekmo s celjskim ’ Kladivarjem za dva keglja razlike 300:302. Dominko, član »Slovenskega poročevalca« je te dni na. prvenstvu posameznikov v narodnem slogu izboljšal slovenski rekord, ki ga je do danes imel Likovnik. Podrl je 813 kegljev (prejšnji rekord 812). Na prvenstvu so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Dominko 813, 2. Ceferin (Krim) 792, 3, Florenini (Krim) 786, 4. Gašperlin (Papirničar) 775, 5. Kačič (Zel. Lj.) 775 kegljev Itd. 24. in 25. avgusta t. 1. bo v Mariboru slovensko prvenstvo ekip in posameznikov. 26. avgusta pa bo prvi dvoboj republiških reprezentanc Srbija : Slovenija v mednarodnem slogu. Nastopilo bo 8 tekmovalcev po 200 lučajev mešano. Na prvenstvu posameznikov v Mariboru so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Klep 799, 2, Brauner (oba Zel. Mrb.) 788, 3. Knuples 777, 4. Gomolj 762. 5. Lah (Branik) 753 itd. boljšal za 2 m, tako da je 44.64 zanj dober uspeh, pripomniti pa moramo, da so kladivo metali izven okvira slovenskega prvenstva. Odlično zaseden je bil tek na 5000 m, kjer pa je bil tempo prvih dveh kilometrov prepočasen. Popolnoma nasprotno sliko -nam je nudila žalostna udeležba pri teku na 800 m, kjer sta startala reci in piši samo dva atleta. Zadovoljilo nas ni tudi žensko suvanje krogle, prav tako slaba forma Simove. Odred tudi to pot ni nastopil v štafeti. Tehnični rezultati so naslednji: Meški — krogla: 1. Miler B. (O) 13.78, 2. Žerjal (KI) 13.32, 3. Golc (KI) 12.71; palica: 1. Čerpes (2. M.) 3.50, 2. Špan (O) 3.20, 3. Vehovar (KI) 3.10 — 800 m: 1. Hapc (KI) 1:58.0, 2. Bar-du-tz;ky (2. Lj.) 1:59.2; — 200 m: 1. Hribar (2. M.) 23,3, 2. Petauer (KI) 23.6. 3. Furlan (2. Lj.) 23.8, 4. Hrovatin (2. M.) 23.9; — 400 m ovire: 1. Zupančič (KI) 55.3, 2. Kopitar (KI) 56.3, 3. OH-vieri (O) 56.8; — troskok: 1. Zagorc (KI) 13.82, 2. Wagner (O) 13.26, 3. Pokorn (O) 12.76, 4. Moljk (2. Lj.) 12.61: — 5000 m 1. Kranjc (O) 15:40.8, 2. Grabar (KI) 15:46.6, 3. Opaškar (Tr) 15:47.6, 4. Kovačič (O) 15:54.2, 5. Inkret (2. Lj.) 16:24.2; — kladivo izven: 1. Žerjal (KI) 52.68. 2. Roš (O) 44,64, 3. Peterka (KI) 39.49. Ženske — kopje: 1. Kramar (KI) 31.45, 2. Orehek (O) 30.28, 3. Železnik (KI) 30.04; — krogla: 1. Kotlušek (O) 12.18, 2 Sima (O) 10.59. 3. Knez (K!) 9.85, 4. Čelesnik (O) 9.81; — 100 m: 1. Benčič (O) 13.4, 2. Petauer (KI) 13.4, 3. Knez (KI) 13.6, 4. Lazar (2 M.) 13.9: — 800 m: 1 Vizjak (KI) 2:21.5, 2. Blaž (O) 2:24.6, 3. Grabar (KI) 2:25.8, 4. Lužnik (KI) 2:37.9; — višina: 1 Knez (KI) 150, 2. Sima (O) 140, 3. Petauer (KI) 140, 4. Sernec (2. M.) 135 cm. Janez Špindler Atletsko prvenstvo ljubljanske cone za 1. 1951 Te dni je bilo na stadionu tekmovanje garnizonov, ki so bili zastopani s po dvema tekmovalcema v vsaki disciplini, tako da je tekmovalo čez 200 tekmovalcev. Najboljše tri ekipe, to so Po- JA v Beogradu. Tekmovanje je dalo naslednje rezultate: plasma ekip po garnizornih: 1. Postojna 27.850 točk, 2. Portorož 21.979, 3. Ljubljana 21.915, 4. Novo mesto 20.194, 5. Ribnica 18.664. 6. Maribor 16.679, 7. Kranj 14.408 točk. Boljši rezultati — 1500 m Pu-tar (Post) 4:15.2, — 100 m: Ergelasovič (P) 12.0, — kopje; Mirkovič (P) 48.82, — krogla; Skoko (Portorož) 11.70, — 5000 m: Petek (Lj) 15.45. Zadeva Miler LJUBLJANA, 19. avg. V sredo je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za sestavo atletske reprezentance proti Veliki Britaniji. Po neuradnih izjavah je bilo na tem mitingu rečeno, da bo Miler prišel v reprezentanco, dasi ni tekmoval, ker je bil zadržan zaradi študija. V petek pa je prišla vest iz Beograda, da je reprezentanca Jugoslavije že določena in da se je že izžrebal vrstni red tekmovanja. V tej objavi Milerjevi rezultati niso bili upoštevani in je _ bil namesto njega določen metalec Krivokapič. Novica je povzročila v atletskih krogih neugodno razpoloženje. Zadnja odločitev pa tu menda še ni padla, ker je danes popoldne dobila Atletska zveza Slovenije brzojavko od ASA] z naslednjo vsebino: Miler naj se javi tekom ponedeljka v Beogradu. . m Cirman kot odlični podaj ač, Skerbinek pa kot izvrsten tolkač. V vrsti Mariborčanov sta bila vidno najboljša Šedivy in Verglez. Tekmo je dobro sodil Edo Slanina iz Ljubljane ■ Zvezna liga v košarki Jedinstvo : AŠK 55 :47 Crvena zvezda : Mladost 56 : 40 (29 :13) Lokomotiva (Reka) : Branik (Mrb) 19 :16 Reka, 19. avg. Danes je bila odigra. n=- košarkaška tekma za mladinsko prvenstvo Jugo-slavije med reško Lokomotivo in mariborskim Branikom. Zmagala je Lokomotiva 19:11 (10:10). Miler Bogdan — posnet lani, ko Je metal kroglo še s pomanjkljivo tehniko. Jugoslovanski kolesarji za dirko „Po Hrvatski in Sloveniji66 Za tradicionalno amatersko mednarodno kolesarsko dirko »Po Hr atski in Sloveniji«, ki bo letos od 7 do 15. septembra, so do sedaj pri javile svojo udeležbo: Anglija, Belgija, Zahodna Nemčija, Trst, Luksemburg, in posamezniki iz Italije Jugoslovanska kolesarska zveze ie za to dirko sestavila dve ekipi Prvo sestavljajo: Strain, Zorič, To dorovič, Petrovič, Varga in Branke Bat; drugo ekipo pa: Osrečki, Ln lik, Ročic, Vidali, Sironi in Drage lešič. Poleg teh bo nastopilo še 4f posameznikov, ki jih bo prav tako stojna, Portorož in Ljubljana, nastopijo | določila ' Kolesarska zveza Jugosla 13. septembra na medeonskem prvenstvu vije. Moštvo Luksemburga Luksemburžani bodo za letošnjo lirko poslali znatno močnejše moštvo kakor lani. Zanimivo je, da so vsi vozači zelo mladi. Dva sta rojena leta 1932, samo eden, ki je najstarejši, pa je rojen 1929. leta Moštvo bodo sestavljali Franck Arni e, Francoise Gelhausen, Charlie Gaul.Hohnv Goedert, Jeanott Kavser Robert Choder; rezerve: Ravmond Weytert. Guv Kisch in Pittv Scheer Od teh sta Goedert in Scheer na stopila na lanski dirki Charlu Gani je bil letos na dirki »Okrog Vvstriie« tretji, na vzponu na Ve liki Klek pa prvi, kjer je izboljšal rekord Menapaccja za pet minut I. zvezna nogometna liga Nadaljevanje s 1. strani, žito slabih posameznikov, ni bilo igral, ca, ki bi se bil kaj posebno odlikoval. Čajkovski, Lazarevič in Colič so se najbolj trudili. Bobek pa se je težko boril proti nasprotnikovi blokadi. Sodnik Petrič je sodil dobro, le preveč je dopuščal ostro gro, ki je včasih postala surova, Mateško Bučan , Dinamo : Lokomotiva 8 : 2 (2 : 0) Zagreb, 19. avg. Dinamo: Stin-čič, Cimermančič, Crnkovič, Pukšec, Horvat I, Cizarič, Strnad, Senčar, Wolfl, Čajkovski, Dvornič. _ Lokomotiva: Grčevič, Rejs, Ože-govič, Pečeredi, Andročec, Pintarič, Odžak, Conč, Firm, Koželj, Bobek II. Tekmo je sodil Colič iz Beograda. Gledalcev 15.000. Gole so dali: Čajkovski v 32. minuti, Dvornič v 42. min., Dvornič v 46. min. za Dinamo, ter Koželj v 47. min. in Firm v 59. min za Lokomotivo. Lokomotiva je ostro napadala, toda tempo je trajal samo do 32. minute, ko je dosegel Čajkovski vodilni gol. Tedaj se je stanje spremenilo. Dinamovci so zagospodarili. Dvornič, Wolfl, Čajkovski in Senčar so izvedli nekaj nevarnih udarcev, izmed katerih pa je samo Dvorničeva žoga v 32. min. obtičala v mreži. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju, zlasti ko je Dvornič v 46. min. dosegel že tretji gol za Dinamo. Akcije Dinama so bile silovite in pogoste. Ta tempo pa je prekinjal sodnik, ki je zaradi prekrška nad Firmom odredil kazenski strel. Po častnem golu za Lokomotivo so se menjavali obojestranski napadi, tako da je postala igra temperamentna in živahna. Ko je v 59. min. Firm s soloakcijo postavil končni rezultat, je dosegla tekma dramatičen konec. Rezultat je ostal do konca nespremenjen, ker sta bili na obeh straneh obrambi odlični. Minimalna razlika ustreza realnemu razmerju obeh moštev V moštvu Dinama sta se posebno odlikovala Dvornič in Wolfl, pri Lokomotivi pa je bila najboljša obramba, zlasti Andročec, Ožego-vič in Pečeredi. — Sodnik Colič iz Beograda je bil dober. Bučan Mateško Napredak : BSK 2 :1 (2 :1) Beograd, 19. avg. Gole so dali: Cokič za BSK ter 2upac in Vukovič za Nanredak. Sodil je Damjani iz Zagreba. Ko se je najmanj pričakovalo, je BSK izgubil obe točki popolnoma zasluženo. Kruševčani so zmagali po zaslugi svojega napada in prisebne obrambe, ki je sproti razbijala vse akcije nasprotnikovega napada. Sarajevo : Hajduk 1:1 (0:1) Sarajevo, 19. avgusta. Obe moštvi sta imeli mnogo priložnosti, da bi odločili tekmo v svojo korist, vendar pa se je končala neodločeno 1:1. Prvi gol je dal Matošič v 20. miuti, drugega pa Zigman v 49. minuti. Zig-man je malo pred koncem tekme zgrešil prazna vrata, vendar je Be-ara v pravem salto mortalu še ujel žogo. Najboljši pri Hajduku je bil Katnič, v moštvu Sarajeva pa Brozovič, Luštica, Mladinič in Krstu-lovič so tokrat razočarali. Mačva : Sp ar ta k 0 :0 Sabac, 19. avgusta. Tekma je bila dokaj surova in to po krivdi Sparta-ka. Pred koncem je bil poškodovan Životič, tako da je Mačva igrala z 10_ igralci. Spartak je imel več prh ložnosti za dosego gola, toda odlični vratar Mačve Petrovič je to preprečil. Pred 8000 gledalci je sodil Ma-tančič. Dinamo 14 12 2 0 33:8 26 Hajduk 14 9 3 2 31:15 21 Crv. zvezda 14 9 1 4 33:16 19 Partizan 14 7 2 5 24:16 16 Borac 14 5 3 6 19:21 13 Sarajevo 14 4 5 5 17:24 13 Lokomotiva 14 4 4 6 21:22 12 Mačva 14 4 3 7 14:16 11 BSK 14 4 3 7 12:16 11 Vojvodina 14 5 1 8 13:21 11 Spartak 14 5 1 8 10:27 11 Napredak 14 Med tednom: 1 2 11 11:36 4 Crvena zvezda BSK 2 : 2 1:1) Crvena zvezda ■ Vofvodina 1 : 0 (0 0) Nizozemski ^vaterpolisti v Jugoslaviji V torek in sredo bodo nastooi 1 Zagrebu »vaterpolisti znanega ho-'andskega kluba De Me ven V tein moštvu je nekaj reprezentantov Nizozemske, med njimi tudi najboljši in dobro poznani van Fe g® len. Nizozemska je ............ pr v- Evrope lansko leto osvojila^ PrV.° mesto, De Meven pa je bil že tri 'vrat nizozemski prvak. enstvii WS§6 Strar 4 Tisk Tiskarne ^Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo In uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal 377 - Telefon 33-85 in 50-09. fib nedeljah popoldne pa 55-22 do 55-26 —. Čekovni račun uprave št, 602-90331-0 3 Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din