THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. " Geslo: Za v«ro In narod — z« pravico in resnica — od boja do zmag«! GLASILO SLOV. KATOI2, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — s. R DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 141, CHICAGO, ILL., PETEK, 23. JULIJA — FRIDAY, JULY 23, 1926. LETNIK XXXV, toskof Di Jfljlic p« opini Kamen noti slov, šoli. VELIKA SLAVNOST V INDI ANAPOLISU OB PRILIKI BLAGOSLOVUENJA IN POLAGANJA OGELJNEGA KAMNA NOVI SLOV. ŠOLI. — SIJAJEN SPREJEM PREVZV. ŠKOFA LJUBLJANSKEGA. — INDIANAPOLIS ŠE KAJ TAKEGA NE POMNI. , M Indianapolis, Ind. (Izv.) — Dne 14. julija je bil dan, katerega Slovenci v Indianapolisu lie bodo nikdar pozabili. Slavili smo dvojno slavnost, namreč, prihod in obisk prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega Br. A. B. Jegliča in obenem blagoslovljenje in polaganje ogeljnega kamna naši slovenski novi farni šoli in dvorani Presv. Trojice. Zgodaj v jutru ob 6:30 je dospelo na indianapolsko postajo veliko število automobi-lov, s katerimi so prišli naši rojaki čakati prevzv. g. škofa. Deputacije naših slovenskih društev, so s preč. g. župnikom Kazimirjem Cverčko lepo sprejeli visokega gosta in z njim Rev. J. J. Omana duhovnega vodja KSKJ. in druge. Nekako ob pol 8. uri je dospela auto-mobilska parada s prevzv. g. škofom v naselbino. Drobno u-j brano potrkavanje v zvoniku cerkve presv. Trojice, je pozdravljalo goste. Duhovščina .in z, njo prevzvišeni knezoškof l.iubljansKi so oasli v cerkev, kjer so se služile tri sv, maše hkratu. Prevzvišeni je daroval sv. mašo na velikem altarju, Rev. J. J. Oman je imel mašo na stranskem altarju sv. Jožefa in domači preč. g. župnik K. Cverčko, O. M. C. pa tudi na stranskem altarju Blažene Device M.arije. Prevz. g. škofu je asistiral Rev. Father Leonard Wren, O. M. C. Pri maši je krasno popevalo lepe cerkvene pesmi pevsko cerkveno društvo Presv. Trojice. Cerkev je bila za to priliko lepo dekori-rana in lepoto slavnosti so lepo poveličavale lepe društvene zastave dr. Sv. Jožefa In sv. A-lojzija. Po zajutreku pa je duhovščina šla s prevzvišenim g. škofom na kratek auto izlet in na ogled po mestu. Obiskali so škofijsko katedralo, državni' kapitol, državno sodnijsko po-| slopje, ogledali so si lepe mestne parke in druge znamenite kraje našega modernega mesta. Na prevzvišenega so vsi o-biski naredili najboljši vidni utis. Ob 6. uri zvečer pa se je začel drugi del tega slavnostnega dneva, namreč slovesno blagoslovljenje in polaganje ogeljnega kamna novi slovenski farni šoli in dvorani v naselbini. Najprvo je šla šolska mladina belo oblečena, zatem so šla društva sv. Alojzija in dr. sv. Jožefa, za temi duhovščina in za njo prevzv. škof. Sprevod je šel na lice mesta, kjer se gradi šola in dvorana. Prevzv. g. škof je najprvo izvršil cerkvene obrede, blagoslovil in položil ogeljni kamen. Asisti-rala sta mu ,preč. g. J. J. Oman kot dijakon in č. g. Wm. J. Keefe iz Indianapolisa kot sub-dijakon. Nato je sprevod krenil nazaj v cerkev, kjer je imel prevzvišeni knez in škof Dr. A. B. Jeglič krasni nagovor na zbrano naselbino. Govoril je rojakom, kako naj še naprej vzorno delajo za svojo faro in č.ast božjo v naselbini. Cerkev in šola sti podlagi prave kr- NOVA SLOVENSKA FARNA ŠOLA V INDIANAPOLISU. ščanske omike, katero smo dolžni dajati našim zanamcem, kakor smo jo mi prejeli od svojih roditeljev. — Po pridigi pa se je podelil blagoslov z Najsvetejšim'. Dekleta našega cerkvenega pevskega zbora' so krasno pele "O Saluta-ris," fantje pa so peli "Tantum Ergo." Sklepna zahvalna pesem " Te Deum" pa je pel ves zbor. Takoj po večerni pobožnosti je ljudstvo šlo v znano Gačni-kovo dvorano, katera je bila prav mojstrsko okrašena za ta slovesni dan. Naši fantje in možje so res pravi umetniki, kadar se gre za okrasitev kake stvari. Dvorana je bila kmalu nabita polna občinstva, tako, da veliko jih ni dobilo niti sedežev. Rev. Father Kazimir Cverčko župnik cerkve presv. Trojice je nastopil kot stoloravna-telj. Najprvo je predstavil skupni zbor "Zarje" in cerkv. pevska društva, ki je nastopil pod zbornim vodstvom Ludvika St,oniča. Zapeli so lepo pesem "Pozdrav." Nato je preč. g. župnik predstavil občinstvu Rev. J. J. 0-mana duhovnega vodja KSKJ. ki je nastopil viharno pozdravljen. V krasnih besedah se je zahvalil naselbini za tako prijazen in iskren sprejem. Komaj je poleglo aklamira-nje lepemu govoru Father O-miana je domači g. župnik poklical k besedi prevzvišenega knezoškofa Dr. A. B. Jegliča. Ko je občinstvo začulo škofovo ime je vzkipelo v naudušenje in dolgotrajnega ploskanja kar ni hotelo biti konec. Ko poleže viharno naudušenje je prevzvišeni v lepem pravem očetovskem tonu spregovoril. Govoril je naudušeno. Iz njegovega srca so kipele vspodbujevalne besede, za pravi krščanski napredek v naselbini. Apeliral je na stariše, naj tega važnega dneva, ko se je položilo temelj njihovi farni šoli nikdar ne pozabijo, kajti šola bo dajala njihovim otrokom vero in izobrazbo. Njegovemu lepemu govoru je zopft sjedilo dolgotrajno aklamiranje. Domači preč. g. župnik j/ nato zahvalil občinstvo za tako veliko udeležbo in zanimanje, ki so ga pokazali ob tej priliki. Pozival je navzoče naj vzamejo očetovske nauke, ki jih je izgovoril prevzvišeni slovenski knezoškof ljubljanski h srcu in jih naj nikd.ar ne pozabijo. Prosil je navzoče naj častljivega in velezasluženega moža ne pozabijo, temveč se ga naj spominjajo v molitvah, da bi ga Bog kot dobrega narodnega vodnika še dolgo let ohranil zdraveg.a in čilega. Želel je prevzvišenemu srečno pot nazaj v domovino in ga prosil, da se naj tudi on spominja v molitvah ameriških ro jakov. Nato je preč. g. Kazimir Cverčko, O. M. C. zaključil govorniški program. Nato pa je obdala množica prevzvišenega škof.a. Ljudje so mu po-ljubovali njegov škofijski pr-(Dalje na 5. strani.) Iz PRIJATELJSKI PAKT JUGOSLAVIJE IN ROMUNIJE Z ITALIJO. — MALA ANTANTA NE IZVEDE NOBENE SVOJE AKCIJE, DA NE BI VPRAŠALA ZA SVET ITALIJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika predstavlja novo slovensko katol. farno šolo Presv, Trojine v Indianapolisu, kateri je te dni blagoslovil in položil ogeljni kamen prevzv. knez in škof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič. Šola bo stala $70,000. OBOROŽEVANJE IZZIVA VOJNO. KRIŽEM SVETA. — West Palm Beach, Fla,— Kontrolo in vodstvo Mizner Development korporacije, je prešlo v roke Central Equities orporaciii v Chir^v ima 51 odstotkov delnic. Imenovala je takoj sedem ravnateljev; predsednik ostane še nadalje Addison Mizner. — New York, N. Y. — Taka jšna policija je aretirala v duhovniško obleko preoblečenega morilca, ki se je izogibal oblastem dolgo časa. Pobegnil je iz Santa Ana. Cal„ kjer je izvršil umor. — Chicago, 111. — Trije mladeniči so se rešili iz potaplja-jočega čolna na mali splav, a tudi tukaj bi ne mogli dolgo zdržati, bila je nevarnost, da utonejo, ko je še o pravem času opazil ponesrečence pilot morskega letala iz Great Lakes mornariške postaje, in vse tri rešil gotove smrti. — Muskogee, Okla. — Dva tukajšna detektiva sta brez povoda napadla z revolverji goste v tukajšnem hotelu in ranila osem oseb, med temi tudi enega policista, ki je nameraval nasilneža aretirati. — Los Angeles, Cal. — Kapitan Lowell H. Smith, vodja letalcev, ki so obkrožiil svet, se je poročil z Mrs. Madeline C. Symington, katera je že od dveh mož ločena. — Budimpešta, Ogrsko. — Tukajšne lokalne klinike so obiskali člani American Medical association, katerim na čelu je dr. DoLan iz Chieage. — Aurora, 111. — Catherine •Paffers, stara 17 let, hčerka poslanca K. Peffersa iz Aurora, je v Lake Delavan, Wis. u-tonila. Navzočih je bilo več to-varišič, a nobena ji ni mogla pomagati. EKSPLOZIJA BOMBE V HIŠI DUHOVNIKA V ŠLEZIJI. Varšava, Poljska. — V Sle ziji je veliko proti-nemško gibanje. Nekdo je podtakni bombo' v sobi nemškega duhovnika, ki je eksplodirala, J sreči pa ni bil nikdo ranjen. Druga bomba je pa bila najdena v uredništvu nacionalistov-skega časnika Polonia, katere ga lastnik je Korfantry, ki je vodil upor v Zgornji Šleziji. KABINETNA KRIZA V FRANCIJI. Padca Herriotove vlade se pričakuje, s tem pa tudi zgubi mesto preutjtnamka v poslanski zbornici. — Stališče Francije obupno. Pariz, Francija. — Ko je prišel Ed ou ar d Her riot v sedlo po padcu Brianda, se je prerokovalo, da tudi on ne bo v stanu s svojim načrtom rešiti finančni problem, ki je vzrok vladnih kriz v Franciji. Le z malo večino je ITerriot porazil Brianda, kar je dalo povod politikom, da so obsodili Herrio-tovo vlado na smrt, že pri rojstvu. Seja poslanske zbornice bi se imela vršiti v četrtek 22. julija, a poslanci niso hoteli dragocenega časa izgubljati, glasovali so z rezultatom 274 proti 233, da se vrši seja že v sredo popoldan, ki je določila usodo Herriotove vlade. Natančnega, poročila o poteku seje še nimamo, pač pa ni za pričakovati drugega, kakor padca Herriotove vlade. S tem pa ne izgubi Herriot le premierski stolček, temveč tudi predsed-nštvo v poslanski zbornici. Stališče Francije je danes na robu velike panike. Trgovci živijo v negotovosti vsled silno oslabelega franka, kupna moč ljudstva je slaha, le najpotrebnejše se kupuje. JABOLKA GREDO V NIČ, RADI NIZKIH CEN. Carbondale, 111. — V južnem delu države Illinois so drevesa preobložena jabolk. Lastnikom ne pride na misel, da bi iste potrgali, ker se jim ne izplača radi nizke cene. Jabolka padajo po tleh in gnijejo, tako se dela velika škoda. Po mestih pa moramo sadje tako drago plačevati, da se revnejšim slojem vidi luksus isto kupovati. ——o- GOZDNI POŽARI OBSEGL1 POL MILIJONA AKROV. Missoula, Mont. [— Gozdni | požari ,ki divjajo na severo-| zapadu naše Unije, so uničili , že nad pol milijona akrov kjer jo bil preje dragoceni gozd, je danes planjava, ško-da velikanska. Tako ganljivega pogreba, kakor ga je imel Alojzij Roj na Bre^nem, ne pomnijo v Dravski dolini. -o-- Otrok umrl v gozdu od gladu. V Breznu nad Mariborom se je zgodil ta-le žalosten slučaj: Sinko Gašpandlovega kajšlerja je šel v spremstvu svoje 5letne sestrice Marije Robnik na povelje starišev po vodo. Da bi se vrnil tem hitreje z vodo, je pustil sestrico pri studencu v gozdu in jej naročil, naj počaka nanj, ker bo prišel po njo takoj. Ko se je vrnil dečko k izvirku, ni bilo slaboumne sestrice nikjer. Vse iskanje in klicanje je bilo zaman. Ker ni bilo otroka na spregled kar celi teden, se je lotila iskanja žandar-merija v spremstvu Brezenča-nov. A tudi to iskanje ni rodilo nobenega uspeha. Šele kaka dva dni potem jo našel slučoj-no eden od Brezeričanov v goz- Evropa se tajno oborožuje* stanje armad je večje kakor kedaj poprej, Lloyd , George je rekel: "Evropa! naj miruje, ali pa bo propa-1 dla." London, Anglija. — Lloyd George, bivši ministrski. predsednik Anglije, ki je bil na čelu kabineta v viharnih letih svetovne vojne, je na konvenciji društev "Christian Endeavor," govoril o evropskem stanju. Povdarjal je predvsem, da oboroževanje izziva vojno. Pravi, pred vojno so se narodi oboroževali javno, sedaj se pa tajno, nikoli pa ni bilo tako veliko število mož pod orožjem pred vojno, kakor jih je sedaj. Na konferenci je bilo zbranih veliko delegatov, ki so zastopali 30 raznih narodov, zato se je imenovala — svetovna ! konferenca. "Morate zavreči mnenje, da se rešujejo spori le z orožjem v rokah," tako, je dej.al Lloyd in nazival reševanje sporov z orožjem, barbarizem preteklosti. Poleg drugega je Lloyd George tudi rekel, da naj njegove besede vpoštevajo, ako ne — svetovna vojna ni bila zadnja, pride še druga, ki pa bo tako huda, da še od daleč ne bo za primerjati z zadnjo. -o- STAVKA MEHIŠKIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV. Mexico City, Mehika.—Glasom poročila železniških uradnikov in voditeljev tako zvane rdeče unije, bo v soboto stopilo na stavko 20,000 železniških uslužbencev, na 14,000 milj dolgi progi. Vodstvo mehiške delavske federacije si prizadeva s skebi nadomestiti prazna mesta, vlada je izdala ukaz na vojaške poveljnike, naj za vsako ceno obdržijo red in čuv.ajo stavko-kaze. — Tampico, Mehika. — Največji oljni vrelec na severu v Tampasoa oljnem polju so nedavno odkrili. Vrelec je okrog 1607 čevljev globok, in je last neke angleške kompanije. Zveza z Italijo. Belgrad, 26. junija. -— Od vseh izjav, ki jih je dr. Ninčič dal povodom razprav o bel-grajskih konvencijah, je treba predvsem poudariti izjavo, ki ie edina politično važna, in to je izjava o našem razmerju do Italije in o razmerju Romtfnije do Italije. Dr. Trumbič je v svojem govoru pozval dr. Ninčiča, da pove, ali je res rekel na Bledu, da Mala antanta nobene svoje akcije ne izvede brez predhodnega sporazuma z.Italijo. Dr. Ninčič je odgovoril, da jntvt-'r»rvr>vif pl 25 po številu, vsaki posebej darilo v spomin za njih delo in zvestobo. Istotako so dobile spomin vse uradnice. Res je bil lep ta večer, ki ga ne bomo nikdar pozabile članice društva sv. Ane. S sosestrskim pozdravom Mrs. Amalia Kostelz, R.S. ---o- NOVICE IZ NAJSTAREJŠE SLOVENSKE NASELBINE V AMERIKI. Sv. Štefan, Minn. Ne vem, kako je to, da nič ne pišejo od tukaj. Precej je naročnikov, pa se vidi, da so ali tako zaposleni, ali pa, no, bom pa povedal, leni za dopisovanje v Amer. Slovenca. Vaš list jc tako zanimiv, da ga preberem od konca do kraja; komaj čakam, da pride. Za pisanje serr pa tudi jaz — len! Naj poven naravnost! Novic posebnih ni! Suša j( velika; žita bo malo, sena pt skoraj nič, vendar mi farmarj še ne obupamo, ker Bog nan bo že pomagal, kadar bo nje gova sveta volja. Sicer pa gre vse po starem— no, skoraj bi preveč rekel! N< gre ne po starem, ampak p< novem. Naši očetje iso vozili s voli, mi se pa vozimo z avtomo ZAHVALA IN SPOMINI NA j EVHARISTlCNE DNEVE. Detroit, Mich. Naj tudi jaz napišem par vrstic o onih nepozabljenih dnevih, ki sem jih doživela na ev-harističnem kongresu v Chica-gi. Rečem, da nikdar mi ne bo šlo iz spomina, kar sem vse videla tiste dneve v Chicagi. V , resnici so bile to moje prve počitnice tekom dolge dobe 25 let, kar sem poročena. A nikdar mi ne bo žal za tisti čas, ki sem ga porabila ob tej priliki. Glede mesta, naj povem, da se mi ni ravno najbolj dopadlo, J je pač velemesto, kjer je cen-1 trala vse industrije in vsega businessa. Za ljudi, ki pridejo iz manjših mest, se zdi Chicago prehrupno mesto in pa tudi ni tistega čistega zraka, kakor ga je dobiti po manjših krajih. Glede Slovencev v Chicagi pa moram reči, da zaslužijo vsi najlepše pohvale, ker so vsi fajn, kar sem jih srečala in z njimi govorila. Bili so jako u-'ljudni, prijazni in postrežljivi, da boljši niso mogli biti. Zato pa vsem izrekam prav iskreno zahvalo vsem mojim dobrotni-kom v Chicagi. Prijatelji in prijateljice .za vedno mi bote o-stali v spominu. Bog vam plačaj za ves vaš trud, katerega vam smo prizadjali ob času ev-harističnega kongresa pri vas. Kako lepo je urejeno tudi cerkveno življenje v Chicagi. Slovenci, kako ste srečni, ki imate vse to. Kak lep red vlada pri vas. In pa slovenska šola? Bila sem tudi na graduaciji slo- < fi«oVr oAVA O* WfM£tf4ip TfoVn so lepo izurjeni slovenski otroci, kako lepo so prepevali v milem domačem slovenskem jeziku! Vidi se, kaj je slovenska sestra za slovenske otroke! Naj končam in ob koncu še enkrat najlepše pozdravim in zahvalim vse Chicažane za gostoljubnost, ki sem jo uživala tekom evharističnih dni. Ana Gorshe. -o- KAKO SE GIBLJEJO NAŠI V PENNSYLVANIJI. Strabane, Pa. Prosim za malo prostora v : našem priljubljenem listu Am. 1 Slovencu. Sicer nimam za po-; Iročati nič pohvalnega ne radi i |dela, kakor tudi ne vremena. - jVse nekam je bolj žalostno. - jNobenemu bi ne svetovala, da - jbi prišel semkaj za delom, ker • se ga prav težko dobi, zlasti v ' jpremogokopu, ker še ti komaj po dva dni v tednu delajo. Na društvenem polju pa prav dobro napredujemo. Dne 25. ; [julija priredi društvo Kraljica , Majnika piknik v German Be-nefic. Vabljeni ste vsi od blizu „ in daleč, da se tega piknika v obilnem številu udeležite. Piknik se prične točno ob 2. uri popoldne. Vstopnina za moške bo 50c, za ženske pa 25c.' Pri- bili! Kak razloček! Kjer so bili pragozdi, sedaj se pa avtomobili drvijo eden za drugim, da človeku primanjkuje sape! Zapustil nas je č. g. Štefan Mohorko, benediktinec iz Muenster, Sask., Can. Mudil se je par tednov pri nas, obiskal svoje prijatelje itd. Mlademu gospodu novomaš-niku želimo srečno pot in mnogo let v vinogradu Gospodovem ! Gospica Brigita Blenkush, članica KSKJ. in- tajnica naše Marijine družbe, je precej obolela, vendar se ji ljubo zdravje povračuje. Dal Bog, da bi se skoraj ozdravila! Obiskal nas je tudi preč. g. Ivan Oman, duh. vodja KSKJ., kateri nas je zelo razveselil, ker, kot naš rojak in domačin, ima še vedno obilo znancev in prijateljev med nami. Zal nam je bilo, da nas je moral kmalu zapustiti. Le kmalu pridite zopet k nam, gospod, pa ostanite dlje časa! Pa pozneje še kaj! Poročevalec. -o- , KAMPANJA SLOV. PODPORNE DRUŽBE SV. MOHORJA. Chicago, III. Gotovo bi kdo rad izvedel, kako napreduje naša kampanja za nove člane. Naš družbeni predsednik se je prav dobro organiziral s svojim štabom, zavzel je važne postojanke s svojo posadko, celo meni je zagrozil s svojim izvrstnim vodstvom. Sicer ni treba misliti, da bi se jaz tega ustrašil, dasirav-no jih je več kakor mene — ne bojim se jih, nasprotno, še vesel sem. Samo to rečem, kdor hoče mene premagati, mora biti zelo delaven. Jaz ne odneham, če Bog da, toliko časa, da bo število 500. A brat predsednik le pogum, glava društva bodi tudi glava kampanje, dokler se ne doseže število 500. Ali veste, kaj pomeni številka 500? To število pomeni 500 (Jolarieu ..aaosmrtr.ine za vsakega člana (co) Slov. Podp. Družbe Sv. Mohorja. Naj omenim še nekaj neobhodno potrebnega, in to je — potom S.P.D. Sv. Mohorja je skoraj edino mogoče doseči e-dinost in uspehe slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagi. Naša družba ima namen sprejemati v svojo sredo vse slovensko katoliško ljudstvo ne glede na to, od kje pride, ali iz Medžimur-j.a, Prekmurja, Koroške ali Štajerske in Kranjske, ali iz naše nove domovine v Zedinjenih državah. Vsi smo bratje in se-|stre po narodnosti, kot taki moramo tudi ostati in delovati za edinost slovenskega naroda v Ameriki. Le na ta način bomo podprli podlago, katero so naši starejši naseljenci s trudom postavili. Naša dolžnost je, da s podvojeno močjo poskušamo popraviti, kar je zamujenega. Sedaj se vsakemu nudi lepa pri-ilika, da pristopi k S.P.D. Sv. (Mohorja. Prav lepa hvala (vsem, ki se trudijo za večjo •Družbo. Na tem mestu tudi hvala noremu sobratu G. Gregoriču iz |Wood St., ki je nagovoril štiri nove in upam, da jih bo še več. Pa tudi hvala požrtvovalnemu sobratu S. Foysu, ki je velikq pi'ipomogel s svojimi dobrimi nasveti, upamo, da bo tudi v bodoče v pomoč, kjerkoli potreba. S.P.D. Sv. Mohorja prejema od 12. leta naprej do 16. samo za polovico, to je 25c na mesec, za kar dobi v slučaju bolezni $3.50 na teden bolniške podpore, od 16. leta naprej pa po 50 centov mesečno, za kar dobi $7.00 na teden in usmrtnine pa toliko dolarjev, kolikor je članov (nic) v Družbi ob Smrti člana (nice). Naj ne bo Slovenca ali Slovenke katoliškega prepričanja, ki bi ne bil član(ica) te Družbe. Za vsa pojasnila se obrnite naravnost na predsednika Maxa Omerzel, 2123 West 21st Place, ali pa na tajnika John Gottlie-ba, 1845 West 22nd St., lahko pa tudi na spodaj podpisanega, ki živi na 1927 West 22nd Pl., 1. nadstropje. Pa tudi vsi drugi odborniki in člani Družbe bodo drage volje dali vse potrebne podatke. Sedaj pa na delo vsi za napredek Družbe sv. Mohorja. I Vsi tisti, ki boste priporočili ( kandidate (inje), ne pozabite i m? to, da je to katoliška organizacija, dolžnost vsakega člana je izpolnovati verske dolžnosti in živeti po cerkvenih in božjih zapovedih. Lepo bi bilo, ako bi kateri od naših vrlih prekmurskih Slovencev se zavzel za agitacijo. Veliko jih jc še, ki niso pri nobenem društvu. Želim veliko vspeha na agi-tacijsk-em polju in ostajam udani Frank Primožich. aae Agios ZAHVALA. Milwaukee, Wis. Društvo "Lilija" se iskreno zahvaljuje vsem društvom in posameznikom, ki so nas pose-tili v tako obilnem številu na našem pikniku 11. julija v Koz-mutovem parku ter nam s tem pripomogli k nepričakovanemu uspehu. Priporočamo se cenjenim društvom in občinstvu tudi za bodoče prireditve. Za odbor: Michael Geiser, predsednik -o- ZAHVALA VSEM Č. GOSPODOM, KI SO NAM POMAG^A-j LI ZA NAŠE ROMANJE VU LEMONTU PRI MARIJI POMAGAJ ZA LEPI OBRED. Chicago, 111. V nedelo dneva 3. julija je biu den velkoga veselja za naše prekmurske ltidi. To je biu den veselja, šteruga se ne bomo tak hitro spozabili. Biu je j den za šteruga sta se pripravi-jla skupno d ve j društvi fare sv. IŠtefana, in tou sta Društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 D.S.D., in Društvo sv. Ane št. 170 KSKJ. Te dvej društvi sta si nakiipila spomine pri Mariji Pomagaj in sta se pripravlale za na božjo 'pot s Chicage 4. julija. Biu je ,tou den kakor lašč lep za nas pri Mariji Pomagaj. Zjiitra se Ije tak malo nekaj žalostilo, in jpotem se naenkrat razvedri. In -tak lepou ostalo cel tisti den našega obstanka vu Lemoptu. Biu Ije to den veselja, šteruga se ^a smemu spozabiti in se ga tudi ne moremo, pa kak bi se ga (Dalje na 3. strani.) V Mehiki se še vedno huje razvija boj proti cerkvi. Dne J 31. julija t. 1. baje stopi v ve-.| ljavo proticerkvena postava, na j podlagi katere bo država zasegla vse cerkveno imetje. Cal-les in njegovi svobodomiselni, cerkvi sovražni pristaši pravijo, da je cerkev lastovala svoja metja po nepostavnem. To seveda prihaja iz svobodomiselne lajne, iz katere se čuje vedno poudarjanje o svobodni misli. Ampak to je samo za svobodo- ] miaelce. Katoličani pod svobodomiselnim režimom ne smejo J svobodno misliti, še manj pa verovati, kar sami hočejo. Ne' smejo zidati na lastne stroške cerkva, ne šol. To je po svobodomiselnem načelu za katoli-; čane nepostavno. Če se v talcih slučajih svobodomiselci ne kregajo s pametjo, potem svet " sploh ne razume pomena svobode . . . * H-' * Eksplozija v arzenalu v Lake Denmark je bila povzročena, ko se poroča, po streli, ki je u-darila v skladišče. Vlada trdi, da je bilo proti streli najbolje zavarovano. Profesor Pupin. velik veščak na polju elektrike,1 pa pravi, da nezgoda gre na račun nevednosti. To se lahko, tolmači na več načinov, tudi na ta, da naravnih elementov svet še dovolj ne pozna, vsaj toliko ne, da bi se jih ogibal. * * * Lloyd George, Vodja angleških liberalcev, zopet grmi in napoveduje sedanji angleški vladi padec. Lloyd George je mož velikih sposobnosti. Je j hladnokrven Anglež, ki zna kontrolirati sebe in stranko, pa tudi zna izrabiti vsak položaj in priliko. Sedanja BaUhvin.ova vliida' še je ijudsivu • ^jffiieKia' radi stavke in drugih kriz v deželi. Lloyd George to izrablja in po lestvi kriz pleza na vrh, s katerega bo najbrže kmalu skočil v vladno seio. Kdor zna, • ta zna! * * * Na Francoskem se baje hudo branijo papirnatega denarja. Res ga je brez števila. Razni departmenti (politični okraji) . ima vsak svoj papirnati denar., lin tega ni malo. Kovani denar Ije na Francoskem jako redek. jNajhujše je sedaj to, da so tr-'govci in razni mešetarji obrab-iljen star papirnat denar urinih 'revnemu ljudstvu, to pa ga sedaj ne more izvesti. Ne sp.ro je-, majo ga ne trgovci no banke, ker je baje obrabljen in se na bankovcih ne more dognati, kateremu department!! spada. Departmenti pa zopet star denar odklanjajo. Ta kratki konec vleče revno ljudstvo, kakor vedno. / =!> * * ' Kaj je posebno značilnega v newyorakem liberalnem lajb-žurnalu? — To, da newyo'rAki "frajmaurerji" sv. Pismo prodajajo. :-:.0--- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" : Rev. John Miklavčič: SPOMINI Gospodar se je takoj napravil na pot .Čez eno uro se je vrnil in mi je povedal, da je rabil več kot pol ure, da je čevlje potegnil iz snega. Prijetno je bilo za me do izbruha vojske. Kakor je-vam znano so 28. junija v Sa-rajevem- umorili prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Kot blisk se j? širila ta novica, obenem so pa vsepovsod govorili, da bo vojska. Jaz se zaenkrat nisem za te govorice dosti brigal. Ravno ob istem času je moj učenec', sin onega borštnarja na Ravneh, o katerem sem vam že poprej poročal bil v Mariboru posvečen v mašnika. Ker smo bili z Pirčevimi zelo prijatelji, sem šel k sv. Duhu na novo mašo. Do Zidanega mosta sem se brez težave pripeljal. Na Zidanem mostu pa je že bila vojaška straža in ni pustila nobenega vlaka naprej. Ob 2. ponoči torej sem moral izstopiti iz vlaka in nadaljevati peš pot do sv. Duha. Hodil sem ravno 9 ur. Ob 11. dopoldne sem bral mašo. Nato'me je g. župnik Jakob Zust povabil na zajutrek in povedal, da kosili bomo pa pr-i Pircu na Ravneh. Vse bi bilo. dobro, le če bi jaz ne bil toliko žejen. Mislite si lahko mesca junija potovati 9 ur v vročini v hribe, da je to nekaj napornega in da človeka duši žeja. Med potjo k sv. Duhu so me vabili v zidance na ča-šo vina, a kaj, ko sem imel namen priti tešč na svoj cilj in brati tamkaj sv. mašo. .Pri Pircu je bilo že vse pripravljeno za drugi dan in so nas jako dobro pogostili. Pire je tudi skrbel, da sem si tudi polagoma utešil žejo. Popoldne me je pa Gorenc z Lepe Vasi peljial v svojo zidančo, kjer sva se pogovarjala o prejšnjih časih. Drugi dan je bila nova maša. Polno mlajev in vencev je stalo pred cerkvijo. Od vseh strani so prihajali ljudje. Mnogo duhovnikov je spremilo novomašnika" v cerkev in po maši je bila pojedina n4 novo-mašnikov.em domu. Tu sem dobil veliko znancev in prijateljev. Prijetno je bilo v taki druži. Ostal sem tam dva dni nato pa sem šel proti Rajhenburgu, kjer je g. župnik Cerjak sezidal veličastno novo farno cerkev v čast lurŠki Materi Božji. Ta mogočen linam božji je bil drugi dan 2 .julija posvečen. Prisostvoval sem pri posveče-nju, katero je izvršil knez in škof Napot-nik. Škof me je prvikrat videl in je bil z menoj silno prijazen in je prej ta yečer in drugi dan pri kosilu mnogo z menoj govoril in me je še celo povabil na posvečen je neke župne cerkve pri Konjicah. Drugi duhovniki so se kar spogledovali in čudili, zakaj škof toliko z menoj govori. Mlajši gospodje so mi bili pa kar nevoščljivi za to in če sem koga kaj vprašal, mi ni nobeden dal odgovora. Pri slavnostnem kosilu nas je bilp mnogo duhovnikov. Škof je dal okrog knjižico, v katero se je Vsak navzoč duhovnik podpisal. Zraven mene je sedel že bolj postaren gospod. Ko je le-ta meni izročil oni knjižico, Sem bil radoveden, kako se moj sosed na desni piše. Janez Prešern je bilo njegovo ime. Jaz podpišem' tudi svoje ime, nato se obrnem k g. Prešernu in mu rečem, da ga jaz poznam. Kako to, reče gospod. Jaz mu povem: Gospod župnik, ko sem bil jaz v VI. šoli, sem na svojem potovanju nek večer prišel v vašo far o. Šel sem najprvo k vam v žup-nišče, a vaša sestra mi je rekla, da vas ni bilo doma. Dala mi je kos kruha veleč mi, naj grem v šupo, ki je blizu hleva, ker v župnišču ni zame prostora. Jaz grem v šu? po in se vležem, da bi zaspal. Kar naenkrat pozvoni v zvoniku in vidim, da gredo ljudje v cerkev. Tudi jaz grem. Vi ste molili rožni-yenec in litanije Matere Božje. Po molitvah sem šel nazaj na svoje ležišče. Drugi dan po maši sem vas dobil V kuhinji. Povedal som vam, kako je bilo prejšnji večer in vi ste nato rekli: fant, kolikor imam denarja v tem žepu, vse ti bom dal. Denarja ste imeli celo plest. Gospod župnik me je zvesto poslušal in na to me je povabil, da naj grem ž hjim za par dni v Koprivnico. Jaz sem se lepo zahvalil za povabilo rekoč, da mi je nemoj,"«-če ugoditi njegovi želji. Nekako čez moseč dni po umoru Franca Ferdinanda je izbruhnila vojsko med Avstrijo in Srbijo. Kako se je vojska razvijala, vam je znano. Jaz bom vam le nekoliko povedal, kako se je nam godilo doma. V po-četku vojske se ni prav nič hudega čutilo in vsi so rekli, vojska bo kratka in o velikem/Šmarnu bodo vojaki že doma. Veliki Šmaren je prišel, a vojska je zavzemala vedno večji obseg. Navadne službu joče vojake in rezerviste so že vse vpoklicali. Slov.sekcija 28. mednar. evhar. kongresa v Chicago. (Konec.) Nadaljni govornik je bil Mr. A. Žužek, odvetnik iz Clevelanda, O., ki je predaval o EVHARISTIJI IN NAŠEM ČASNIKARSTVU. Ko je bila podpisana ustava Združenih držav in se je sešel prvi kongres, je ta uvi-del potrebo spopolniti isto in po težavnem delu je bilo pravomočno sprejetih in pravilno odobrenih deset dostavkov k ustavi, katere imenujemo "The Bill of rights" — Pismo pravic. In prvi člen teh pravic se glasi: "Kongres ne sme delati postav, tika-jočih se širjenja ali omejitve vere, ne sme omejiti prostost govora ali tiska, da popolno pravico ljudstvu, da se mirnim potom shaja ter prosi v slučaju potrebe vlado za odpomoč." Ta člen je nam garancija, da vsi v privatnem in javnem življenju, ki živimo in se ravnamo po veri, katera nam je sveta in ni-kdo nima pravice bodisi posamezni državljan ali vlada kratiti nam te garancije. Isti člen nam daje pravico svobode govora in tiska. Na podlagi tolmačenja najboljših poznavateljev zakonov in sodnijskih razsodb pomeni izraz svoboda govora in tiska _ pravico govoriti in pisati vse, kar ne podcenjuje osebnih pravic, kar ne kali javnega miru ali stremi za tem, da se zruši država. Znano je, da se v nobeni državi ne- tiska in bere toliko časopisov, kakor v Združenih državah Severne Amerike. Navadni delavec tukaj skoro dnevno čita dva ali tri časopise, da ne omenjam tisoč in tisoč knjig in brošur, ki so vsakomur na razpolago v javnih in privatnih knjižnicah. V tiskani besedi pridejo danes misli in ideje v sleherni dom. In te ideje, te misli — bodisi dobre ali slabe, se čitajo dan za dnem. Časopisje, knjiga in tiskana beseda je danes največja sila na svetu. In če se ozremo nekaj let nazaj in pogledamo slov. časopisje v Ameriki, vidimo, da je veri nasprotna utruja, pod krinko "izobrazbe" pod puhlo frazo "naprednjaštva" in pod predrzno lažjo, da je list versko nepristranski, šla med naš nepokvarjeni in nravstveno dobro vzgojeni narod tukaj v.Ameriki in'ga polagoma dan za dnem, leto za letom delala bolj mlačnega in ga odtujevala od vsega, kar je dobro, plemenito in nravstveno vzvi-■tknflpjS^ttkor .tisti vpliv, ki ga je doprinesel 5. slovenski katoliški shod v Ljubljani leta 1923., se je pokazal tudi med nami tukaj v Ameriki. Duhovniki in lajiki, ki so doslej mirno pustili, da se Slovenci potapljajo v indiferentizem in pozneje v ateizem, so se zbrali in skupno zaklicali: "Do tu in ne dalje!" Prirejati so se začela kat. zborovanja. Katoliški shodi so oživeli iskro ljubezni do vere in svojega naroda. Zavedni Slo- in širi liste, ki slone na čisto versko-narodni podlagi; 3. dolžnost, da vneto zagovarja stališče katoliškega tiska, kot edinega nositelja resnice, lokalnih in svetovnih političnih dogodkov; 4. da katoliško časopisje in organizacije, ki slone na verski podlagi, stopijo v najtesnejšo zvezo. Very Rev. M. Šavs zahteva predvsem več časa, da ostanemo tukaj in se pogovorimo, ker tako malokedaj skupaj prihajamo. Govori o listih "Amer. Slovencu" in "Glasilu KSKJ." Povdarja zasluge za katol. časnikarstvo g. Zupana in Jeriča. Priporoča liste "Amer. Slovenec" in "Glasilo KSKJ." Te širimo in priporočajmo. Anton Grdina govori o KSKJ. kot kat. organizaciji, ki naj dela vsikdar skupno, roka v roki s slovensko duhovščino. Kot organizacija 30,000 katol. Slovencev je pa ^ tudi vredna in opravičena vsega pripozna-nja in priporočila posebno od strani slov. j čč. gg. duhovnikov. Predsednik priporoča k resolucijam še ^ dve točki: , 1. da ameriški katol. Slovenci, zbrani na ' 28. mednarodnem evharističnem kongresu kar najodločneje obsojajo delovanje in pi- J savo slov. brezverskih listov, ki so že toliko s rojakov okradli sv. vere in povzročili toliko prepirov med nami tu v tujini; 2. da se pa na drugi strani z veliko hvaležnostjo spominjajo vseh onih, ki so se trudili in ki so žrtvovali, da so narodu v Ameriki ohranili katoliški tisk in ki se še sedaj trudijo s toliko požrtvovalnostjo na tem polju; 3. da priporočajo vsem kat. Slovencem obstoječe kat. časnike "Amer. Slovenca," "Glasilo KSKJ." in "Ave Maria." Resolucije s temi dostavki enoglasno sprejete. 51: sit * Nasledn.fi govornik je bil Mr. Martin Kremesec, glavni uradnik KSKJ. iz Chica-ge. Predaval je: EVHARISTIJA IN NAŠA PODPORNA DRUŠTVA. Star sem že po letih svoje telesne starosti, kakor tudi po letih amerikanskega življenja. Med najstarejšimi slovenskimi Affife-rikanci sem v Chicago. Krepek in čvrst fant sem prišel, pa sem posivel v težkem delu za svoj vsakdanji kruh, kakor tudi za kruh svoje družinice. To povem zato, da me ne boste sodili prestrogo, če svoje težke naloge, katero ste mi dali, ne bom izvršil, kakor bi si želeli, na drugi strani pa zato, da boste vedeli, da iz lastne dolgoletne skušnje vem, kaj govorim in zakaj tako govorim. V velikih dnevih smo, ko smo se zbrali od blizu in daleč, da počastimo svojega Gospoda Boga, ki živi med nami v revni podobi vsakdanjega kruha. Pa ne samo, da počastimo tega Gospoda smo tukaj, še več za to, da obnovimo svojo vero v Njega, v tako vero, ki bo živa, ki nas bo vlekla k temu Gospodu kakor vsako nedeljo k sv. maši, tako pogosto k njegovi sv. mizi, k sv. obhajilu. Če nas ti dnevi v tem ne bodo prenovili in ne poživili, bili so zastonj. Tudi mi, katoliški Slovenci v Ameriki smo se zbrali danes, da se okoristimo s temi velikimi dnevi, da si poživimo svoje žejne duše, žejne po resnici in lačne po angelj-skem kruhu, tla se pogovorimo o tem velikem vprašanju našega življenja, pogledamo nazaj v preteklost, kakoršni smo bili dosedaj glede našega Gospoda v presv. Zakramentu in zlasti pa, kakšni hočemo biti v prihodnje. Meni je odbor odločil vprašanje: Presv. Režnje Telo in naše podporne organizacije, Jednote in društva. Seveda, to je velikanska tvarina, katero bi mogel pravilno obdelati le kak učenjak, ne jaz, preprost, star delavec. Vendar, ker je odbor poveril meni to častno nalogo, je gotovo storil za to, da bi jaz to tvarino obdelal po svoje, iz svojega preprostega delavskega stališča in društvenega življenja. * * * Gotovo je, da stoji vse naše javno življenje v Ameriki na riaših organizacijah, na naših društvih in Jednotah. Tako smo se uživeli v naša društva in Jednote, da se nam zdi, da so te del nas. Če prideva dva delavca zjutraj na kari skupaj, ko greva na delo, bo najina prva tvarina pogovora — "naše društvo," "naša Jednota." Če bova s sodelavcem pri delu dobila minuto časa, da lahko govoriva, bo najprej na vrsti "naše društvo," "naša Jednota." Enako doma, enako pri zabavah, enako povsodi. To je dokaz, da so naše Jednote in naša društva del nas, del vsakega izmed nas, del našega življenja, naših družin in toraj del našega srca. Iz tega pa vidimo, kako je naravno, da imajo ta naša društva in naše Jednote velik, da, velikansk vpliv na nas, da imajo toliko moč nad nami, da se tega vpliva niti otresti ne moremo, temveč se mu moramo ukloniti, hočeš nočeš. Da, naš človek v A-meriki je tak, kakoršna so njegova društva, je njegova Jednota. To pa posebno, če vpoštevamo dejstvo, da imajo vse Jednote vsaj zadnje ,čase svoje "Glasilo," ki je pisano popolnoma v duhu Jednote, da toraj to "Glasilo" potem še kakor s kladivom tolče po srcih svojega članstva teden za tednom, mu vbrizgava ideje Jednote, nazira-nje in prepričanje organizacije. Povejte, mi enega človeka, učenega ali preprostega, ki bi se mogel dolgo in vspeš-no ustavljati tolikemu vplivu? ! In potem društvene seje mesec za mesecem. Ali se ne vrše vse vsigdar strogo po duhu organizacije, Da, Evropejci nimajo pojma o tem vplivu, ker tam organizacija ljudskih mas ni še predrla tako globoko. Razume me pa vsak sobrat Amerikanec in mi gotovo potrjuje, da imam prav. Ko bi bil čas, bi te svoje trditve podprl z dokazi iz svojega življenja v Ameriki, s slučaji o svojih rojakih, ki so bili nekdaj še bolj trdnega katoliškega prepričanja kot jaz, ki bo polagali temeljne kamene našim cerkvam, danes pa ravno to smrtno sovražijo in s srdom podirajo, kar so preje zidali. Kdo jih je tako spremenil? Organizacije, katerim so se priklopili. Vsaj o 75 odstotkih slučajev to, lahko trdimo. venci so si podali roke ter stopili v skupno falango in napovedali boj laži, neresnici in' licemerstvu, ki je bilo jedro nasprotnega časopisja in začel se je boj, ki mora trajati, dokler ne bomo vsi Slovenci zbrani pod enim praporjem, kakor nas je vzgojila slovenska mati — zvesti svoji veri in svojemu narodu, ljubeči sinovi svete cerkve in praktični katoličani v žitju in bitju. Dolžnost časopisja je razsvitljevati pot do resnice in bojevati se zoper laž in natolcevanje. Naš boj hi boj posameznim osebam, -posameznim lažnikom! Naš boj je proti njihovim načelom, ki tirajo naš narod- v nevero, ne-nravnost in naposled v narodovo smrt. Zategadelj je dolžnost naša in dolžnost Vaša in vsakega posameznika, da se borimo, da smo neustrašeni v boju zoper brezverska načela ter da dopisujemo, beremo in podpiramo naše časopisje. Če nam ustava jamči prostost in svobodo govora in tiska, nikomur ne dovoljuje zlorabljati te svobode in kratiti nam pravice, da verujemo in se obračamo v molitvi do Boga po naukih naše vere. In ko se danes na tem 28. Evharističnem Kongresu klanjamo Kralju v presveti Evharistiji, obljubimo Njemu in drug drugemu, da bomo izpolnjevali našo dolžnost in skrbeli zato, naj pride katoliški časopis, znanitelj in noSitelj resnice, v sleherno slovensko hišo, da bodo slovenska srca zopet vzljubila eno in edino večno resnico — svojega Boga — Spasite-lja in kralja vsega sveta. Resolucije, katere je stavil: Tiskana beseda je najboljše sredstvo za razširjanje idej in izobrazbo ljudstva. Škoda, ki jo je napravilo katoliški veri nasprotno časopisje, je velikanska. Skoro večja škoda je pa ona, ki jo je naredilo navidezno brezbarveno časopisje, ker je povzročilo, da je naš dobri verni narod v tujini postal versko mlačen, 1. zato je dolžnost vsakega katoličana, da načelno ne priporoča, ne bere in ne podpira veri sovražnega ali brezbarvnega časopisja ; 2. dolžnost, da sodeluje, naroča, dopisuje To so videli in vedeli že naši slovenski katoliški pijonirji, ki so orali ledino med nami glede našega društvenega življenja. Ustanavljali so strogo katoliška društva, katera so združili v strogo katoliško Jed-noto. Na pot njihovega življenja in delovanja med ameriškimi Slovenci so jim dali zato poleg skrbi za podporo v bolezni in podporo v smrti, tudi glavni namen: veteki namen, t. j. ohranenje sv. vere. Če pogledate ustavo naših obeh Katoliških Jednot, ali ni takoj v prvih točkah povedano, da je glavni namen Jednote, društva, varovati sv. vero svojega članstva? Da, to so krepko povdarjali vsi pijonirji naših organizacij in to smo povdarjali mi katoliški društveniki in jednotarji do danes in to pri vsakem novem katoliškem društvu ponavljamo zopet in zopet še danes. Zato so naša društva kot katoliška društva, naše jednote kot katoliške jednote bile in so še po svojih pravilih in po svoji ustavi strogo katoliške. Sedaj pa vprašam: bratje in sestre. vidfli smo. kako imajo naravno naše organizacije velikanski vpliv na svoje članstvo, na njegovo srce, na njegovo prepričanje, na celo njegovo življenje, da, da se temu vplivu noben član u-stavljati ne more. Ali so pa tudi naše katoliške jednote, naša katoliška društva imela na svoje članstvo tak vpliv? Bile so in so po svojih ustavah in pravilih strogo katoliške, je bil tudi njih vplih strogo katoliški? So bili oni rojaki in rojakinje, ki so se oklepali vsa ta leta teh katoliških društev, prešinje-ni s tem katoliškim vplivom in duhom? če se je na primer Jugoslovanske Katol. Jednote, ki ima v svojem odznaku Presv. Srce Jezusovo, ali pokojne Sv. Barbare, ki je bila tudi katoliška, oklenil kak versko mlačen rojak, ali ga je organizacija ogrela, navdušila, pokrepila za prepričanje, za katerem je stala in katero je bilo nje glavni namen, vsaj kakor je govorila ustava? Spomnim se, da je to-le isto vprašanje zastavil pred kakimi šestnajst leti ameriški javnosti list "Ave Maria" v svojem boju za izčiščenje našega verskega ozračja. Pa smo mu takrat to vprašanje zelo zamerili. Pokazali smo mu na naše paragrafe in zakričali: "Ti zdražbo delaš, ali ne vidiš naših pravil, da smo katoliški? In vendar danes? Bratje in sestre, mi smo tukaj, da se resno pogovorimo, kako je bilo, pa kako mora biti naprej. Zakaj bi se bali resnice! "Resnica nas bo rešila," pravi sam Gospod. Zato kar brez sramu in strahu priznajmo, da naše katoliške organizacije v splošnem niso imele glede vere na članstvo onega vpliva in one moči, kakor bi morale, ker drugače, povejte mi, zakaj smo izgubili jednoto Sv. Barbare, katero je pogoltnilo naše brezverstvo? Kako si morete razložiti našo Jugoslovansko Katoliško Jednoto, kateri čast kot jednoti, kot podporni organizaciji, ne pa kot katoliški organizaciji. Kako drugače si boste razložili, da so v katoliških jednotah odpadala cela društva, odpadalo stotine članstva in šlo raje v brezverstvo? Bog me varuj, da bi tu zmanjševal velikansko dobro delo, katero je storila med ameriškimi katoliki na primer naša KSKJ. Čast ji! Klobuk doli! Čislam in ljubim jo kot njen več kot tridesetletni član. Vendar, da pa ta naša mati ni na celi črti izpolnila svoje dolžnosti glede vere, pa nihče utajil ne bo. To ni napad na njo. Nasprotno, te besede imajo biti namen zdravilo na rano, katero ima in katero ne bomo utajili in tudi ne ozdravili s tem, ako jo nočemo videti. Tudi vemo vsi, da je današnja KSKJ. nekaj druzega, kakor pa je morda bila pred 10 leti, da je danes za 100 procentov napredovala na samo v članstvu, temveč tudi v katoliškem duhu, vzlasti zadnja leta. Sedaj pa preidem na tretjo točko mojega predavanja, na vprašanje: zakaj niso bile naše katoliške organizacije za ameriške katoliške Slovence v veri to, kar so bile proti-katoliške za protikatoliško idejo? Vsako organizacijo bi jaz primerjal živemu človeku in je v nekem smislu res telo, to bi jaz imenoval materijalno, denarno plat vsakega podpornega društva. Podporna društva imajo namen, zbirati denarna sredstva za bolniško in smrtno podporo svojega članstva. Vendar to bi bilo samo en del, samo telo, materijalno telo organizacije. Da je telo živo, poživljati ga mora duh, duša. Če ni duše v telesu, je telo mrtvo, ne bo obstalo. In kolikor večji, močnejši in sil-nejši je duh, ki poživlja to telo, toliko močnejše je to telo. Veliki duhovi navadno do-žive visoko starost. Da, skoro se zdi, da je telo tako močno, tako zdravo, tako krepko, tako lepo razvito, kakor je močan, zdrav, krepak, lep duh. Je duša, ki ga preveva in poživlja. Kar je pa pri človeku duh, duša, to je pri organizaciji — ideja, prepričanje, na katerega je postavljena, toraj pri naših katoliških organizacijah — ideja. In kakor je pri človeku duša več, glav-nejša in važnejša kot telo, tako je tudi pri društvu ideja več, glavnejša in važnejša, kakor je podpora. Ko človek začne pozabljati na svojo dušo, se pogreza v hudobijo, v duhovno gnilobo, ki mu slabi telesne moči. Ali niso strasti, t. j. bolezni duše v 90 procentov vzroki telesnih bolezni? Predaleč bi me zapeljalo, ko bi se hotel spuščati v to razmotrivanje in dokazovanje. Tu vse to sprejemam kot dokazano resnico, katero vsi vidimo z lastnimi očmi, ki toraj ne potrebuje dokazovanja. Pojdimo pa še sedaj na društveni organizem in poglejmo: kedaj organizacija napreduje? Ali takrat, ko članstvo postane mlačno za idejo društva, Jednote? Ko misli samo na finančno plat? Kako je bilo mogoče potem, da so bogata društva pešala in opešala? Ne! Jasno je, kakor pri človeškem organizmu, tako je tudi pri društvu ideja neizmerno več, kakor finančna podpora. Poglejmo samo v organizacijo, katero prešine močan duh, močno navdušenje in prepričanje za temeljne ideje organizacije, kaVn napil'*"«!^ WSHHI KSBHM aa ^HMEUW ja! Vzemimo naše K.K.K. Kakor gozdni požar se je širila organizacija, da smo se vsi zbali. Zakaj? Očetje te organizacije so znali postaviti idejo na čelo organizacije, nad vse drugo. Bele kape in maske so bile glavno, finance postransko — in vse je hitelo v temne gozdove sredi noči k vspreje-mom, kjer je gorel križ — ideja, prepričanje. Zato, zakaj niso naše katoliške organizacije tako prešinile svojega članstva s tako krepkim katoliškim prepričanjem, kakor so ga imele v pravilih? Zato, ker je ideja spala, oslabela, stopila v ozadje, na drugo mesto, ali celo prav v kot. Ali nismo pred leti sami rekli: "Podporna društva so samo za podporo, drugo je postransko! Za vero naj skrbe naši duhovniki? Dali smo proč dušo, postavili jo v kot in posledice? . . . Saj smo jih videli! Pa, ali mi more kdo oporekati, da pretiravam? Ne! Star jednotar sem in vem, kaj govorim in se ne bojim kritike. Dokažem lahko z dejstvi in dogodki iz življenja. Zato ob sklepu vprašam v svoji četrti točki: Zakaj pa ni bila ideja močnejša? Zakaj .smo postali materialistični, posvetni, denarni? Tu pridem pa do točke, o čemur želi odbor, da bi govoril: "O Presv. Rešnjem Telesu in organizacijah. Primerjal sem naša društva in jednote s človeškim telesom, z nami samimi. In to po pravici, saj smo mi, ki tvorimo ta društva. Kakor pa velja pri našem duhovnem življenju nauk svete vere, nauk Gospoda: "Jaz sem kruh, ki sem iz nebes prišel. Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, ne boste imeli življenja v sebi!" velja isto tudi o katoliških organizacijah. Katolik, ki ne hodi k sv. daritvi vsako nedeljo, ki ne hodi pogosto k sv. Zakramentom, bo opešal, odpadal in odpadel. Naša katoliška društva, katoliške jednote pa ravno tako. In naši začetniki so tudi to vedeli in za to preski-beli v ustavah in pravilih in ukazali članstvu praktično katoličanstvo, t, j. vsako nedeljo k sv. maši in vsako leto vsaj enkrat k sv. zakramentom. Ako bi šli torej strogo po glavnem namenu organizacije, bi človek mislil, da bi enako, kakor so ukazali mesečne'seje, tako in še bolj tudi morali ukazati vsako nedeljo sv. mašo in vsaki mesec sv. obhajilo. Seveda bi bilo to po našem pojmovanju preveč. Vendar pa vprašam, po vsem, kar sem dosedaj povedal, ali je preveč ? Bi bili zahtevali nekaj, kar bi ne spa- dalo strogo v področje društva in pod glavni namen Jednote in organizacije? Zato pa rečem: da niso naša katoliška društva in naše jednote imele onega mogočnega vpliva na srca, na življenja svojega članstva, je bil vzrok ta, ker jim niso bolje poskrbela za kruh življenja, za duševno hrano, za sv. mašo in sv. obhajilo. Zato, če hočemo naprej drugače, bolje delati, več vspehov doseči, če hočemo našim jednotam in našim društvom pomagati, da bodo imela večji, mogočnejši, toraj celi svoj naravni vpliv na članstvo — postavimo jih na podlago tabernakelnovih vratic, na obhajilno mizo, na oltar sv. maše, t. j. sku-šajmo zavesti v naše organizacije prepričanje: čim več storimo, da bo članstvo hodilo redno k sv. mašam, redno, pogosto k sv. zakramentom — tim večja bo njih notranja moč, tem večje bo med članstvom navdušenje za naše katoliške ideale in tako, toliko krepkejše bodo organizacije, toliko lepši red bo vladal med njim in toliko krepkejši se bodo razvijale in toliko bolj bo rastla in napredovala pa tudi — blagajna. Naj se 'dotaknem samo s par besedami tudi naših nepodpornih, političnih in gospodarskih organizacij, kar se pa posebno tiče starokrajskih gostov. Ali pri teh ne velja isto načelo? isti princip? Tudi ni treba pred vsem krepkega duhovnega življenja? Strašno bi se zmotil, kdor bi to trdil. Politična organizacija in tudi gospodarska, sezidana samo na zunanje politično prepričanje — bo li vspela? Nikdar! Trenutno da, trajno nikdar. Zato tu treba tudi v celem našem javnem življenju poudariti isto načelo in isto smernico, samo krepko evharistično življenje bo pripeljalo naše celo javno katoliško življenje, trpljenje in delovanje do pravega uspeha. Le tisti naši možje voditelji nas bodo privedli do zmage, v obljubljeno deželo sreče in blagostanja, ki bodo sami jedli in narodu dajali v obilni meri — mano — nebeški angeljski kruh. Samo tiste katoliške organizacije bodo ostale v resnici katoliške, bodo izvrševale svojo katoliško misijo med ^ svojim narodom, pospeševale vero svojega 'članstva, ki bodo vodile svoje članstvo vsako nedeljo k sv. maši in vsako leto večkrat k mizi Gospodovi. Katoliška naša društva, katoliške naše jednote, prenovite se v evharističnem duhu, pa boste močne! Zato predlagam današnji zbornici sledeče resolucije: Ker je med nami ameriškimi Slovenci društveno življenje tako lepo in krepko' razvito, in ker imajo naše jednote in naša društva tolik naraven vpliv, kakor na posameznega člana, tako na vse naše družinsko in javno življenje, in ker dosedaj naše katol. organizacije niso imele na članstvo in na naše javno življenje onega versko blagodejnega močnega vpliva, kakor bi bilo želeti, in, ker vemo, da je bil ta neuspeh v velikem delu posledica premalega poudarjanja potrebe presv. Rešnjega Telesa, navajanje članstva k vestnemu spolnovanju nedeljske dolžnosti in k pogostemu prejemanju sv. obhajila, in ker vemo, da za uspešno vodstvo naroda ni dovolj samo katoliško politično prepričanje, bodi zato sklenjeno: 1. da naj vsa naša društva in naše Jednote smatrajo za svojo glavno nalogo delovanja to, da bodo vodila svoje članstvo k vestnemu izpolnovanju nedeljske dolžnosti; 2. ga vodila ne samo enkrat, temveč večkrat med letom k sv. zakramentom; 3. obenem naj vsi naši gg. duhovniki in vsi katoliški Slovenci krepko delujejo za napredek naših dveh katol. organizacij, K. S.K.J. in Dr. Sv. Družine. Vse resolucije enoglasno sprejete.' * * * Nasledna govornica je bila Mrs. M. IToge iz Bridgeporta, O., ki je govorila o EVHARISTIJI IN NAŠE ŽENSKE ORGANIZACIJE. Ženska naj molči v cerkvi! — je bila zapoved, katero je dal sv. Pavel Kristusovi cerkvi. In tega navodila se je sv. cerkev vsikdar držaia. In to pravilno. Zenskina naloga, katero ji je Stvarnik določil v človeški družbi, je taka, da ne stoji spredaj, da' ne uči javno, da ne nastopa v javnosti kot' voditeljica. Mož je določen za to. To je pokazal že Bog sam s tem, da je najprej u« stvaril Adama in potem iz njega šele Evo. Tudi naš Gospod Izveličar si je izvolil za svoje apostole in učence samo može in nobene ženske. Vendar pa, ali nimamo ženske prav nobenega deleža v kraljestvu Kristusovem na zemlji? Nimamo nobene naloge pri velikem delu kraljestva božjega na zemlji? Da! Tudi ženske imamo veliko nalogo, ki je pa popolnoma drugačna kakor je naloga moža. Naloga ženske v cerkvi in v človeški družbi je najkrasnejše in najjasnejše izra-(Dalje na 4. strani.) (Nadaljevanje 3. strani.) žena v življenju največje žene, kolikor jih je kedaj ■ živelo na zemlji, — v življenju Matere Gospodove. Malo ve povedati sveto pismo o tej veliki ženi. In vendar, ali ni ta žena, mati Gospodova izvršila nobenega dela pri delu Odrešenja sveta? Da, pa še velikega! Veliko je bilo delo, katerega je vršila, ko je sodelovala s svojim božjim Sinom pri njegovem delu in trpljenju za zve-ličanje sveta. Vsaj je že Bog v raju obljubil padlemu človeku ne naravnost moža Odrešenika, temveč ženo. Obljubil je, da se bo prikazalo veliko znamenje, ki bo "žena obdana s solncem, ki bo kači strla glavo." Toraj obljuba pravi, da bo žena strla kači glavo, ne mož. Toraj je imela veliko nalogo izvršiti tudi ona. In to delo je bilo dvojno, da je bila mati Odrešenikova in ga kot taka izre-dila in odgojila, obenem pa, da je s'svojim sinom sodelovala. Ali ni s pobožnimi ženami sledila svojemu sinu na njegovih misijonskih potih? Ali ni vztrajala,z njim na težki križevi poti prav na Kalvarijo pod križ, do zadnjega njegovega izdihljaja? In s svojo molitvijo ali ni bilo njeno srce stanovitno združeno s Sinovim za blagor človeštva? Da, skrivno je bilo njeno delo, zato pa veliko. In prav tako je tudi naloga vsake krščanske žene v katoliški cerkvi. Dali ste mi nalogo, naj govorim o Presve-tem Iiešnjem Telesu in katoliški ženi s posebnim ozirom na naša cerkvena ženska društva. 1. Ženska kot dekle mora preiti skozi silno nevarna leta, skozi velike nevarnosti, ki ji pretijo korak za korakom v njenih najlepših cvetočih letih. Dekle je v človeški družbi to, kar je bela lilija, kar so rdeče vrtnico, kar so cvetlice na vrtu. Okrasek človeške družbe so! Zato ni čuda, da jim je Stvarnik dal že v njih srce čut za lepoto, nagnjenje k temu, da so rade lepe. Cvetlice pa, kdo nima rad? Katero oko na vrtu takoj ne obstane'ob nežni cvetlici, da se ve* seli njene lepote? Ali je čudno, ako se potem marsikaka roka stega po cvetki, da bi jo utrgala in se naslajala ob njeni lepoti? Da, veliko sovražnikov, hudih in nevarnih ima. Zato pa je le eno sredstvo za vsako katoliško dekle, ako hoče. da se bo ob-. varovalo teh svojih sovražnikov, ohranilo čisto in nepokvarjeno, da bo očvetelo v či- ^P^JWBMBHMB 3% ifSI i i MMMCM9 111 »»v*'*4«-"* MMMH u gaj« pogosto prejemanje sv. obhajila, samo tisti zakrament, o katerem pravi sv. pismo, da rastejo iz njega deviške in čiste duše. Dekle, ki opušča pogosto, mesečno sv. obhajilo, se bo težko ohranilo čisto, bo težko premagalo vse napade sovražnikov. Tu pa vidimo veliko važnost Marijinih družb za dekleta, društev, ki zbirajo te cvetke v Marijinem vrtecu, kjer je Marija prečista devica' vrtnarica sama in varhinja nedolžnosti. 2. Ženska kot žena in mati in gospodinja ima težko življenje in velikanske dolžnosti. Zakonsko življenje je zlasti za ženo jarem, težak jarem, kdterega čuti kolikor dalje živi v tem jarmu. Se težje je njeno življenje ko postane mati. Koliko grenkih ur preživi ! Koliko križev jo teži, ko so otroci majhni, koliko, ko so veliki! Kdo naj jih/ešte-,je? Za nje ve samo mati sama. In kako odgovorna je njena služba! V njeni roki je usoda otroka. Ona ga mora vzgajati. In ga lahko vzgoji za kogar hoče, za Boga ali za peklo. Kolika Sreča za otroka, ako je dobil dobro, plemenito krščansko zeno za svojo mater. In kje naj dobi zakonska žena modrosti in moči, da bo mogla nositi jarem težkih zakonskih dolžnosti? Kje naj dobi modrosti in vztrajnosti, da bo dobro rešila svojo velikansko nalogo pri vzgoji otrok? Morda pri prijateljicah? Morda kje na svetu ? Ne! Nikjer. Samo en kraj je, kjer mora dobiti teh milosti — presveto Rešnje Telo, Gospod v tabernaklju. In srečna žena, srečna mati in gospodinja, ki pozna to svoje pribežališče, ta studenec tolažbe in moči, ta vir modrosti in razumnosti. Blagor ženi, ki pozna Gospoda Jezusa, ki ve, kam se mora zateči v stiski, ki dela, kakor je naredila Kananejska žena, ko je prišla prosit Gospoda zdravja za svojo hčer. Blagor materi, ki sreča pri pogrebu, morda duševnem, svojega otroka Gospoda, kakor ga je srečala Mati iz Naima. In tu pa zopet vidimo potrebo društev krščanskih žena in mater, ki imajo glavni namen voditi matere in žene pred taberna-kelj, k pogostnemu obiskovanju presv. Rešnjega Telesa in k pogostnemu prejemanju angeljakega kruha, kruha močnih in velikih duš. Naj bi zato v nobeni župniji ne manjkalo tega društva. Mati mora otroke vzgajati samo s pomočjo božjo. Zato mora mati dajati otrokom kruha milosti božje. Kaj naj sama doseže, pa naj se še bolj trudi, ako ji Bog ne bo s svojo milostjo pomagal! Zato mora navajati otroke k sveti maši, k mizi Gospodovi. Zavedati se mora, da bodo otx*oška srca čista, dobra samo s pomočjo angeljskega kruha čistih duš. Kako pa naj to dokaže, če sama ne pozna tabernakeljna, ne hodi redno k sveti maši, ne hodi pogosto k sv. zakramentom? 3. Pobožne žene so v življenju Jezusovem sledile njegovim misijonskim potom in skrbele za njegove potrebe telesnega življenja. Ta Gospod Jezus še živi med nami v pre-sveti H osti j i na naših oltarjih. Ali nimamo žene sedanjega časa nobenih dolžnosti do tega našega Jetnika ljubezni? Imamo jih! Tudi sedaj se morajo najti žene, ki skrbe . zanj, skrbe za snago v njegovi bližini, posebno za snago in lepoto svetih oltarjev, kjer prebiva. Zato nam cela zgodovina katoliške cerkve našteva celo vrsto svetih žena, ki so se zavedale te svoje naloge in skrbele za snago hiše božje, za cerkvene obleke, cerkveno perilo, kras cerkve. In tu pridem zopet do potrebe ženskega cerkvenega društva, Društva krščanskih žena in mater. Tu se zbirajo najboljše žene kakor ob Jezusovem času in skrbe, da vrše skupno to veliko nalogo. Zato predlagam sledeče resolucije, da bi jih sklenili na današnjem shodu, ko si delamo smernice za naše prihodnje življenje: Ker so naša dekleta izpostavljena v sedanji dobi tolikim nevarnostim za svoje poštenje in čisto življenje, in ker naše žene in matere v svojem težkem in odgovornosti polnem življenju zlasti pri vzgoji otrok same ne morejo ničesar doseči, bodi sklenjeno: da se naj vsa naša dekleta po vseh naselbinah združujejo v dekliške Marijine družbe; da se naj naše žene in matere združujejo v društva krščanskih žena in mater in naj ne bo nobenega slovenskega dekleta, ki bi ne bilo Marijina družbenica in nobene matere, ki bi ne bila članica društva Krščanskih žena in mater. Resolucije eitoglasno sprejete. Naslednja govornica je bila Mrs. M. Bre-šar iz Chicage, 111. Govorila je o: EVHARISTIJI IN TRETJEM REDU SV. FRANČIŠKA. JMMl in ker naše ženstvo, zlasti v svoji veliki nalogi kot vzgojiteljice prihodnjega rodu, potrebujejo čednosti, da, so polne krščanskega čednostnega življenja, zato bodi sklenjeno, da se vse slovensko ženstvo po celi Ameriki pozivlje, naj se pridno oklepa tretjega reda, da bo v njem lažje doseglo to osebno svoje posvečenje. Resolucije enoglasno sprejete. * * * Naslednji govornik je bil Mr. Anton Go-lobič iz Jolieta, blagajnik slov. sekcije. Govoril je O POTREBI DRUŠTVA PRESV. IMENA. Slavno občinstvo: — Velika sreča za nas, da smo učakali krasno priliko biti prisotnim pri največjem mednarodnem Evhari-stičnem Kongresu kar jih je še kedaj bilo, in lahko rečem, še bo. Ponosni pa tudi moramo biti, da smo zastopani mi Slovenci, skoro bi rekel, najmanjši med narodi, pa vendar tako častno in mnogoštevilno. Pa saj zgodovina ve povedati, da je bil Slovenec veren, pobožen narod skozi vsa stoletja, in da si je ravno ta, tako majhen narod ohranil vero neskaljeno in čisto kljub vsem veri sovražnim navalom od vzhoda in zapada. Ostal je neomajan kot skala sredi divjega morja. Turki so mu grozili z ognjem in mečem, protestantje od severo-za-pada s politično smrtjo. Toda Slovenci, kot zvesti sinovi svojega očeta, so se zbrali okoli evharističnega Jezusa, kakor nekdaj apostoli. Da, v sv. Rešnjem Telesu so zajemali ono moč, nadnaravno moč, da so prezirali imetje in življenje za čast božjo! Sv. maša, najsvetejša daritev, v kateri se daruje sam Sin božji po duhovnikovih rokah, jim je bila nad vse sveta. Nedeljsko sv. mašo so imeli za tako sveto dolžnost, da se pod nobenim pogojem ni smela zamuditi. Da je v narodu gorela močna ljubezen do Jezusa v sv. Rešnjem Telesu, so nam priča mnogoštevilne cerkve in kapelice po mestih in goricah. Mi, dragi rojaki, smo tudi Slovenci. Ponosni moramo biti, da smo sinovi tako vernega naroda. Toda to samo še ni zadosti, in naša dolžnost še ne dopolnjena. Kaj bi si mi mislili o sinovih, ki bi pustili hišo, katero jim je oče sezidal, propasti? Ali bi ne bila to največja nehvaležnost in znamenje največje lenobe? Ne vzame dolgo časa, da prej cvetoče posestvo zaradi za-niVrnosti sinnv nnn o I noma, nronade. K tem besedam moje p,redgovornice bi jaz pripomnila še to-le: Za pospeševanje češčenja in ljubezni do presv. Rešnjega Telesa med ženstvom, posebno pa za pomoč našim materam, pri njih težkem stanu, bi jaz priporočila še eno organizacijo, ki je dala katoliški cerkvi že toliko stotisočev svetih deklet redovnic, in toliko milijonov navdušenih katoliških mater in žena, ki so toliko storile za sveto vero in za bližnjega, in to je Tretji red sv. Frančiška. Ta organizacija ima kot svoj glavni namen in glavno svojo nalogo posvečenje življenja. Tu v tem redu se zahteva od. članstva najprej in pred vsem skrbeti za svoje posvečenje, za vzgledno krščansko življenje, za krščanske čednosti. Že beseda mati, kako vzvišen je ta pojem, katerega pomenja. Tu si mislimo naj-plernenitejšo, nesebično, sveto in vzvišeno osebo, kjer so združene vse čednosti. Mater ljubimo s pravo ljubeznijo šele, ako vemo o nji, da je čednostna, da je sveta, da je plemenita, dobra itd. l)a bo pa mati mogla biti v resnici taka, ali ne potrebuje organizacije, ki je ne bo navajala samo na kake pobožnosti, temveč, ki bo zahtevala od nje svetost življenja? vaje v vseh nji potrebnih čednostih? vaje v vseh tistih krepostih, ki jo delajo mater? Mati mora tudi otroke učiti čednostnega življenja. Kako ga naj pa uči, ako ga sama ne zna? Kako naj uči otroke ljubezni do Boga, pobožnosti, ponižnosti in drugih čednosti, ako jih sama nima? Zato tudi iz tega stališča potrebuje šole, kjer se bo vsega tega učila. In ta šola je: tretji red. Koliko krasnih mater je ta organizacija že dala sveti katoliški cerkvi ? Koliko velikih mater, ki so Čast svete cerkve in svojega naroda! Zato vabim vse slovenske matere tudi v to organizacijo, v tretji red sv. Frančiška, kjer se bomo same posvečevale in navajale k čednostnemu krščanskemu lepemu življenju, kjer se bomo zlasti navajale k ljubezni do presvetega zakramenta in pogostega prejemanja svetih zakramentov. Zato predlagam sledečo resolucijo: Ker je tretji red po besedah svetih očetov papežev, naših od Boga nam danih voditeljev, organizacija, ki je edino zmožna v sedanjem času prenoviti človeški rod, ker zahteva od svojih članov posvečenje srca in življenja; Glejte, mi tudi, sinovi slovenskega naroda, smo podedovali dobro urejeno duševno posestvo od naših dedov. To posestvo je naša sv. vera. Od nas zavisi, bo li sv. vera vspevala ali propala. Kakor sem omenil prej, so naši predniki imeli zunanje sovražnike, katere so odbijali. Mi pa imamo nekaj novega. Nasproti nam je oborožen ves moderni svet s splošno brezbrižnostjo do vsega, kar je svetega. Ti naši sovražniki se trudijo noč in dan, s svojimi modernimi vedami, tiskom, organizacijami 'in slabim vzgledom iztrgati iz naših src, še bolj pa iz src naše mladine vero v Jezusa in ljubezen sv. Rešnjega Zakramenta. Ali smemo pustiti peklenskemu volku daviti nedolžne duše in .jih tirati v večno smrt? Ne, na noben način ne, če hočemo ostati pravi Slovenci. Kaj nam je torej storiti? Pred več kot dvajsetimi leti je pastir vesoljnega sveta, sv. papež Pij X., povzdignil glas, da naj bi verniki mnogokrat, da, vsakdanjo prejemali sv. obhajilo. On je dobro vedel, da je pogosto sv. obhajilo edino zdravilo za današnji bolni svet, in da mi katoličani zajemamo moč proti našemu duševnemu sovražniku edino le iz sv. Rešnjega Telesa. Poglejmo le malo okoli seb'e. Kaj se godi po krajih in naselbinah, kjer je obhajilna miza prazna in zapuščena? Ali tri res, da v takih naselbinah vera le še imenoma živi? Ali ni res, da se prazni cerkev bolj in bolj od nedelje do nedelje in da se gledišča, plesišča in druga mesta svetnega, grešnega rajanja polnijo bolj in bolj? Da, žalostna resnica je, da ljudje otrpnejo ne le v veri, pač pa mine ljubezen do bližnjega, poštenost, treznost in čistost, na njih mesto pa se naseli zavist, sovraštvo, nezmernost in ne-moralnost. Nasprotno pa po župnijah in naselbinah, kjer je obhajilna miza obiskovana dan na dan od mladih in starih. Kolik napredek ! Kako lepo je videti polno cerkev vernikov vseh slojev, ubogih in bogatih, učenih in ne-šolanih. Vse veže močna, nerazdeljiva vez, ljubezen Kristusova. Vsi so vneti za vse, kar je dobrega in lepega. Tam je sreča, je blagostanje, veselje in naprednost doma. Skozi družinska okna še tako revnega delavca sije solnce nebeške sreče in zadovolj-nosti. Stariši ljubijo svoje otroke, otroci svoje stariše, Kje najti večjo srečo, kot v dobri katoliški družini? Kje najti Čistejšega veselja in zabave kot pri katoliški mladini? In zakaj vse to? Zato, in le zato, ker je Kristus neomejen kralj njih src. Zato, dragi rojaki, naj bo naša sveta dolžnost gojiti kjerkoli smo, pogosto sv. obhajilo, mi družinski očetje v svojih družinah, drugi v krogu svojih prijateljev. Ni moj namen govoriti izrečno le o pogostem sv. obhajilu, pač pa o Društvu sv. Imena. Omenil sem pogosto sv. obhajilo samo zato malo bolj na široko, ker je skala, na kateri stoji Društvo sv. Imena. Društvo sv. Imena bi moralo biti v vsaki župniji. Kakor so za našo mladino katoliške šole nad vse potrebne, tako je Društvo sv. Imena za nas možake in odraslo mladi« no neobhodno potrebno. Svet je organiziran v različnih organizacijah, zakaj mi ne? Le v društvih, v edinosti je moč. To svet ve, to bi mi morali vedeti. Le z združeno močjo nam bo mogoče premagati in odpraviti grde razvade, ki razjedajo katoliško mišljenje našega naroda, kakor rak telo. Katoličani smo, in vendar kako smo razvajeni v govorici, kako grde kletvice se slišijo iz ust mnogih katoličanov! Katoličani smo, iii vendar kako mlačni, da, bojazljivi smo postaviti se za čast našega Zveličarja, če slišimo druge zasra-movati Njega najsvetejše Ime! Katoličani smo, in vendar koliko je onih, ki tako neradi, rekel bi, prisiljeno hodijo k sv. obhajilu morda šamo enkrat ali dvakrat na leto. Vse te in še veliko drugih grdih navad bi se dalo odpraviti z Društvom presv. Imena. Zato, da bomo res pravi sinovi Matere Slave, ki nas je gojila, da bomo vredni sinovi naših pradedov, združimo se vsi, ki smo katoliškega mišljenja, pod zastavo, na kateri se blesti najsvetejše ime JEZUS, da rešimo sebe in naše sinove ohranimo sv. katoliški Cerkvi. Med nami Slovenci bi se še lahko izboljšalo naše krščansko življenje. Mi bi morali imeti več spoštovanja do Yiaše častite duhovščine. Mi bi morali imeti več ljubezni do svojega bližnjega. Mi bi morali naše vsakdanje delo začeti s pravim namenom in ga tudi skončati s tem pravim namenom In bi morali imeti tudi malo več potrpljenja. In dajmo čast Tistemu, ki je Gospodar nebes in zemlje, to je, našemu Zveličarju Jezusu Kristusu! Resolucija: — Ker je vzlasti za naše moštvo, mladeniče in može čas, da se pogosto zbirajo okrog mize Gospodove, da bodo mogli krepko kljubovati stanju sedanje pokvarjenosti in verske mlačnost, in ker je Društvo Najsv. Imena od cerkve priznana organizacija, kjer je že toliko katoliškega moštva po celi Ameriki združenega pod zastavo te organizacije, zato bodi sklenjeno, 1. da naj ne bo slovenske župnije v celi Ameriki, kjer bi ne imeli mladeniškega in moškega društva Holy Name; 2. da naj ne bo katoliškega mladeniča in moža, ki bi ne bil član tega društva; 3. da naj ta organizacija nied Slovenci pogosto prireja shode in demonstracije s povzdigo katoliškega prepričanja med Slovenci v Ameriki. Resolucija enoglasno sprejeta. * * * DOŠLI POZDRAVNI BRZOJAVI. Aurora, Minn. — Prisrčno pozdravljeni, delegat je in gostje Evharističnega Kongresa.—Društvo Srca Marije št. 198, Društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131 KSKJ. Ely, Minn. — Iskren in udan pozdrav premil. g. knezoškofu Dr. A. B. Jegliču in škofu Gnidovcu in ostalim gostom iz starega kraja in vsem zbranim na kongresu slovenske sekcije: Želimo Vam blagoslov božji.—Društvo sv. Jožefa KSKJ. Duluth, Minn. — Convey to the visitors our greetings and most sincere welcome.-The people and the Prists of Northern Minnesota anxiously await their visit to the land evangelized by Preitz, Lautižar, Čebul and Buh.—Slovenians of Duluth, by Frank Vesel. Eveleth, Minn. — Slovenska župnija sv. družine na Eveleth je v duhu z vami in vam želi najboljše vspehe na zborovanju. Bog blagoslovi vaše delo. Najudanejše pozdrave vsem zborovalcem. — Rev. Anton Le-skovec. Chisholm, Minn. — Welcome to our shore and to our colonies our distinguished and beloved Slovenian visitors, brethren, gathered in Chicago for the twenty-eighth international Eucharistic Congress. Our hearts and our mipds are with you and our Slovenian representatives and leaders in your noble work for the spiritual and. temporal welfare of our Slovenian people. — St. Joseph Parish and.Slovenian Catholic Societies. Kanada. Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada. Sedaj pa nekaj o šoli, kar bo posebno duhovnike in dobre lajike zanimalo. Mislim, najbolje Vam to morem na praktičen način raztolmačiti. Gre se sedaj za naše "Separate Schools," ločene šole vseh različnih Veroizpovedanj in menda celo komunistov. Bil sem v nekem mestecu, Marquis, odkoder pride slavna pšenica "Marquis." Dve šoli ste tam. Ena javna (public), druga katoliška, privatna. Paragraf 39 naše šolske zakonodaje pravi: "Manjšina davkoplačevalcev v šolskem okraju, bodisi protestantje ali katoličani, si lahko ustanovijo svojo separatno šolo v tem okraju. V tem slučaju davkoplačevalci, ki so si ustanovili svojo šolo, bodisi protestantsko ali katoliško, si naložija sami tak davek zase, kakor njih potrebam odgovarja." Prošnja mora biti" podpisana najmanj od treh davkoplačevalcev in naslovljena na Lieutenant Gover-norja v Regini, Sask. Drugoverci se v te zadeve ne smejo in ne morejo vmešavati. 'Tako katoličani plačujejo samo za svoje šole, ne pa za javne še povrhu, kakor je to v Ameriki. V vsem so podložne javnim šolskim postavam, Lieutenant governorju Sa-skatchewana in njegovem odboru, ministru pouka in vzgoje. Noben protestant kot tak se ne more več ' vrneškvati v separatne šolske razmere katoličanov. Knjige so v vseh šolah enake in plačane od davkoplačevalcev. Toraj se u-čijo protestantje in katoličani iz ravno iste »redpisane knjige. V vseh je isti duh izražen, ki je povsem krščanski. Zadnje leto odprli so celo Židje v Regini krasno judovsko separatno šolo. Menda so celo komunisti imeli eno v Lethbridge, Alberta, in eno v Ontario, pa je njim menda zavoljo pritožb izpodneslo. Vzrok menda je bil, da so vse sprejete dobrote pripisovali Leninovemu prizadevanju in vsemogočnosti, Boga pa tajili. Razmere med otroci so postale menda neznosne radi neubog-ljivOsti in tako so morali v javne šole nazaj. Ker sem omenil Marquis, moram še zaključiti razliko med davkoplačevalci za separatne katoliške in javne šole. Javna šola .ie tedaj sia.no. na tisoč .vredno- , sti premoženja farmarja, lcatolikka pa samo $4.00. Drugo lice se zopet pokaže v Holdfast, Sask., kjer sem bil na obisku in koje fare župnik je bil moj sosed. Imel je on več od 300 nemških kat. družin in samo tri protestantske v celem šolskem okraju, katerega pa je itak obsegala rfjegova fara. Stara šola postajala je premala in tako tudi njegova stara cerkev. Stavil je novo cerkev, najlepša znotraj, kar sem jih videl v Saskatchewanu. Je' prava katedrala. Stara cerkev je nato ostala prazna. Separatne šole tam tedaj še ni bilo, ker Father Ueber-berg še ni privlekel svoje stare cerkve od •tri milje daleč, kjer je poprej stala, na železniško postajo Holdfast, kjer sedaj stoji. Ko je zgotovil novo cerkev, rabil je staro za dvorano. Nova šola se je morala staviti zavoljo velikega navala otrok v Holdfast, odkar je ta vas postala fara. Nova stavba imela bi stati $25,000. Father Ueberberg fara-nom ponudi staro cerkev, ki bi bila več ko dosti velika za otroke, ki spadajo v bližnji distrikt. Farmarji so bili veseli, da so se znebili velikih šolskih davkov in so prena-redili staro cerkev v osemrazredno šolo, stanovanje za sestre in vse drugo, kar jih je stalo v denarju samo $3000, drugo delo bilo ■ je darovano od zasebnikov. Tako je postala separatna katoliška šola obenem i javna šola, ker druge javne šole tam staviti ni mogoče za tri družine. Tako hodijo protestan-tovski otroci tam k sestram v šolo in tudi pošteno plačajo. Vendar pa se ta šola postavno imenuje "sepa.ratna šola." V separatnih šolah se poduču.ie katekizem za pol ure na dan. Kjer kat. separatna šola zahteva samo eno ali dve osebi za poduk, tam podučujejo kat. učiteljice — ne sestre.— in podučujejo i katekizem vsaki dan za pol ure, duhovnik pa razlaga'katekizem po . dvakrat na teden.v vsakem razredu. Pa tudi v javnih šolah more duhovnik ali pridigar podučevati verski nauk za pol ure po poduku, Če je ftdbor s tem zadovoljen. O-troci, ki ne spadajo k isti veri, se lahko odstranijo. Šolski prazniki so: Veliki petek, Velikonočni pondeljek, Victoria Day, Dominion Day, Zahvalni dan, Božič, Novo leto in pa Pepelnica. — V Saskatchewanu je predpisan poučni jezik za predpisane podučne ure le angleški, potem pa vsakemu prosto. Nemščina se le malo podučuje, pač pa francoščina in latinščina kot priprava za višje šole. ' (Dalje prih. petek.) | j Družba sv. Družine | (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah Severne Amerike SEDEŽ ■ JOLIET ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.: Inkor. v drž. 111. Inkor. v drž. Pa. GLAVNI ODBOR: Predsednik .....................GEORGE STONICH, 81S N. Chicago St., Jcliet, 111. I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar..............................PAUL J. LAURJCH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik.............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. .--o- Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $41,161.41. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci ocl 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se sviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRtJŽBI SV. DRUŽINE! Cenjenim krajevnim tajnikom (icam) D.S.D. se s tem naznanja, da so bila razposlana nova pravila na vsa društva naravnost iz tiskarne. Ako jih katero društvo, oziroma tajnik (ica) ni sprejel (a), naj to naznani na Amer. Slovenca, 184!) W. 22nd St., Chicago, 111., da se preišče vzrok, zakaj pravila niso bila dostavljena. Vse poši-Ijatve so bile zavarovane; ako jih katero društvo ni dobilo, mora poštna oblast plačati za vsaka pravila 25c. \ Nji •bollfttni.seUjFiavwptrH odbora Družbe sV! Družine j^ bilo sklenjeno, da se podaljša prost pristop k Družbi sv. Družine še za nadaljnih šest mesecev, to je, do 31. decembra 1926 za oba oddelka. Cenjena krajevna društva: — Sedaj pa na delo za pridobivanje novih članov (ic) v oba oddelka! Pristopnina je še nadalje popolnoma prosta, plača se samo 50c za certifikat. Tudi nagrade ostanejo kakor do sedaj. Rojaki po naselbinah v Illinois in Pennsylvania, kjer še ni društva, spadajočega k D.S. D., ste prošeni, da ustanovite nova društva ter jih priklopite k Družbi sv. Družine. Člani in članice Družbe sv. Družine, Vi pa vsi na delo. Vsak naj skuša pridobiti vsaj enega člana (ico). Ako to storite, bomo z novim letom zvišali smrtnino na $1000.00 (en tisoč dolarjev). Na seji gl. odbora je prišlo več pritožb, da uradniki ne dobivajo glasila A.mer. Slovenec. Družba sv- Družine plača list za vse glavne uradnike ter predsednike, tajnike in blagajnike vseh krajevnih društev. Ob novem letu sem poslal naslove vseh onih, kateri so upravičeni do glasila, na upravni-štvo Amer. Slovenca. Ako je kateri med tem časom premenil »vat nabltfv, naj to naznani meni, ali pa naravnost na upravni- IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) mogli spozabiti, da šče nam zdaj po viihaj gramotijo tiste lepe pesmi, štere so nam spe-vali, šče zdaj slišimo to naše pevsko društvo Jezera, šče zdaj slišimo na mili glas našega č.g. Mažirja milo predgo, štera predga bi nam mogla biti dugo, dugo vu spomin, ker so nam tak genlive besede šle na naša srca, da se ji človik nikakor ne more. spozabiti. Pa kak bi se ji mogeu spozabiti, dragi nam je naš jezik in malo gda ga člijemo tiikaj vu Ameriki, edino gdainas pridejo obiskat naš preč. g. Rev. Mažir; jim se mamo zahvaliti za njih dobru srce; oni se nas spominjaju, naj že je osebno ali javno, so nam te preč. g. na rokaj. Zato se jim lepou zahvalimo našemo lii-bemo g. Mažirjo za juvo dobru srce in smileja do nas sirrhaških Slovencov — Prekmurcov. Oni so nam držali predgo veselja, predgo ltibezni eden du ovega! Oni so nam prinesli besede spomina šče staroga kraja in te spominov se na smemo spozabiti. Predragi mi slovenski prekmurski narod, zapomni si na te den veselja pri Mariji Pomagaj. Veselmo se, kak se je Marija veselila svojemi sini. O Marija, ta tužna mati, ta mrt-voga sina objokavajoča mati, kak se je ona veselila? Ce šče-rno njeno veselje razumeti te ne smemo pazabiti, da Jezusa vsi angeli i svetci skupno, vse matere do konca sveta skiipno, vse obstoječe stvorjenje ino še ono, štero je mogoče obstojati skupno, ne tak lubilo i želelo, kak Marija. Ta njena liibezen, ta njena žela globša od naj-globšega morja, višiša od na.j-višiše gore, ne samo ka se je spunila, gda je svojega Jezuša od mrtvih staloga zaglednola, ne, ona ga je zaglednola blaže-noga, neskončno blaženoga. šteroga sreča več ne olemne i šteroga ona več no zgilbi. Oh, ve diiše, ki mate samo piknjico lubavi v sebi, ne zarazmite, kaj je čutilo pri sinovinom odiče-norn vstajenji materno srce. — Njeno radost nekelko zapopasti bomo mogli pa samo na sodnji den, gda se obimnemo z našimi dragimi, na šterih grob smo te-liko suz točili, gda se obimnemo ž njimi vu odičenoj radosti. Pa njena radost je vdablala povekšalno moč z edne druge prilike tudi. Ona je bila najver-nejša tovarišica sv. Jožefa i najliiblenejša mati vseh vernikov. O kak nepopisno milo i Iti-bo njoj je bilo pri srci, ka je sv. Jožef, veren tovariš, že vreden postao gledati Boga od lica do lica i se nagnoti na odičeno Srce tistoga Boga, ki ga je za svojega očo zvao, čeravno njemi je samo hraniteo bio. Pa z sv. štvo. Ako kateri ne dobiva lista, ni to moja krivda. Čudno pri tem je pa to, da je za vsako malenkost le gl. tajnik kriy. Toraj, ako je še kateri, da lista ne sprejema, naj se to naznani meni. V kratkem bom poslal ponovne naslove na Amer. Slovenca vseh onih, kateri so u-pravičeni do glasila. Upajoč, da bomo v tej polovici leta vsi storili svojo dolžnost za napredek naše organi-jzacije DSD., ostajam z bratskim pozdravom vaš udani so-brat Josip Slapničar, gl. tajnik. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest ,da je neizprosna smrt pobrala iz naše srede najstarejšega in nikoli pozabljenega sina Johna PuceSj v najlepši mladeniški dobi 19 let. Zaspal je v Gospodu dne 9. julija pet minut do 5 .ure zjutraj. Bolehal je štiri tedne in štiri dni. Bolezen si je nakopal, ko je lovil ribe in se prehladil. Več zdravnikov mu je prišlo na pomoč, a vse zaman. Pokojnik je bil miren, pošten in priljubljen mladenič. Bil je poznan med nami Slovenci in tudi pri drugo-rodcih. V šoli je bil vedno med prvimi in je izdelal vse višje šole, poleg tega je tudi opravljal delo v lekarni skozi štiri leta. Dan pred njegovo smrtjo mu je prišlo poročilo, da se mora odpraviti od doma v šolo v West Point. Mladenič je želel to, a žalibog, želja se mu ni izpolnila. Previden je bil s sv. zakramenti. Pogreb se je vršil na katoliškem pokopališču, pogrebne obrede je opravil častiti g. župnik Frank Mihelčič s peto sv. mašo in ganljivim govorom. Prisrčna hvala gospodu župniku. Zahvaljujemo se tudi našemu pevskemu društvu, ker je zapelo par ganljivih riagrobnic. Lepa hvala vsem onim, ki so ga obiskavali v bolezni in ga spremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se njegovim sošolcem za krasne vence in za udeležbo pri pogrebu. Hvala lepa tudi American Legion za krasni venec. Hvala vsem onim, ki so darovali vence in za sv. maše. Posebna hvala pa njegovemu stricu, oziroma' celi družini Joe Puclja za tolažbo in njih trud. Hvala vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in vploh vsem, ki so na en ali na drufti način storili nam kaj dobrega v teh bridkih urah. Tebi pa, dragi nam nepozabljeni sin in brat, bodi Ti lahka Tvoja rodna zemlja; kličemo Ti z Bogom, dokler se ne vidimo nad zvezdami. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči ostali: JOHN in MARIJA PUCELJ, stariši " JOSIP, FRED, EDWARD in VILJEM, bratje MARY, JOSEFA, ANICA in JULKA, sestre. Ely, Minn., 17. julija 1826. Jožefom so prišla do gledanja Boga i njena deca — to smo mi. Do konca sveta se bo ta zbirala okoli odičenoga Jezuša i hvalila njo, mater pi-esladko, ki je s svojim sedemkrat prebo-djenim srcom dariivala na križ svojega božega Sina za njihovo rešenje. Mati, o sladka mati, pa če se ti veseliš nam, svojo j deci, ne bi se mi tebi veselili, i ne bi ti li zahvalno spevali: Veseli se o Marija in mi s Teboj. Samo edno te prosimo. Ti blažena devica Marija, združi nas vkiip, da bomo samo edni, da bomo šli zmerom k tebi skupni prepevat vesele pesmi samo tebi na Čast; združi nas vu edno ovčarnico in nam daj ednoga pastera, tak da bomo driigo leto zopet šli skupno tebe častit, ta vu Lemont, k Mariji Pomagaj. Zdaj se pa tiidi lepo zahvalimo našemi č. g. Horvati kod našemi romarji iz staruga kraja za juve lepe besede in pozdrave prinešene iz našega rojstnoga kraja, ji ttidi mij lepou pozdravlamo in jim žele-mo srečno pot nazaj domo. Bog vas živi. Tiidi se lepo zahvalimo nasipi č. g. patrom frančiškanom za juva dobra srca, ker so nam tak .se lepo pripravili za naša srca in za naše žedno gute. — Vam kličemo stokrat plati, se vas mij tiidi ne bomo pozabili, bomo vas meli vu spominu vu naši srcaj za vašu dobru delo. Če enkrat presrčna hvala. Zasvala društvi Sv. Križ za tako velko udeležbu znami v kup k Mariji Pomagaj. Kadar bote vij kaj takega priredili, se vas ne bomo spozabili. Ker je tam komisarjat Sv. Križa frančiškanski očetov in kod misijo-naof bi se jako lepo spodobilo za društvo Sv. Križ, da si postavi spomin tam pri Mariji Pomagaj in naša mise je eden veliki misijonski križ vu cerkvico. Kaj pravite na to očetje frančiškani, in vi, dragi.nam sobratje društva Sv. Križa. Jako lepo bi to bilou, in potem driigo leto, '. na den svetoga Križa . blagu-sl avl an je in potem se združimo na božuj poti in obednim oblii-bo naredimo za skiipnost našega naroda in si segnemo roka v roku. Liibezen do svojega bližjega, Bog liibi blaguslovi ti. Ete besede naj posegnejo vu naši sobratov srca. Se enkrat lepa •hvala za vašu udeležbo k Mariji Pomagaj v Lemont. Ubednim pa ne smemo pozabiti se zahvaliti tiidi našemu vrlemo rojako Mr. Andrej Glavaču, ker je še on sam mogu naj prvi izmed nas biti na deli tistu jutro. Že rahu ob 4. uri je zapiisto Chicago proti Joliet na postajo čakat na našega č. g. Mažirja in ga pripe-lati vu Lemont, za naše romarje in zase tou je delau, za naš SLAVNOST V INDIANAPOLIS. (Nadaljevanje 1. strani.) stan in škof je z njimi prijazno kramljal. Nekako ob 10. uri zvečer se je moral visoki gost prevzvišeni škof posloviti. Na postajo so ga spremili zastopniki društev sv. Alojzija in sv. Jožefa in več faranov. Prevzvišeni škof Dr. Jeglič in Rev. J. J. Oman sta se odpeljala v Cleveland, Ohio. Podpisani župnik cerkve presv. Trojice si usoja tem potom najlepše zahvaliti vsem društvom, kakor tudi vsakemu posamezniku za tako iskreno sodelovanje in krasni sprejem, ki ga je priredila indianapoli-ska naselbina prevzvi^enemu škofu. Čast in hvala vsem! Dragi farani! Ako bomo šli naprej tako roka v roki, bomo doživeli še mnogo uspehov v naselbini. Ako bomo v slogi in ljubezni pomagali eden drugemu bo naša slovenska naselbi- MALI OGLASI. __HIŠE IN LOTE. HIŠA 5 SOB, garaža, lota 501173. 9420 Charles St. Ph. Beverly 2740. 815-p do p ZID. REZIDENCA 6 sob v RIvcTkT-rest, garaža 2 kari. 458 Thatcher Ave. H. Engelhardt. 814-p do p BUNGALOW S SOB, lota 33 čev., garaža za 3. 6.303 S. Western Ave. I'll. J feinlock 0530. 808-p do p IZREDNO PO CENI. Zelo nizka ccna zid. hiša po 6 sob, na 5oth in May cesti, kopalna soba, plin, elektrika; cena $9000, takoj $2500, o-stalo na lahka odplačila. T. J. Rcidy, 352 E. 47th St. Ph. Stewart 5579: 821-s dos liibi narod; nej da bi kaj zah-tevau za njegov triid. Bog nje-mo plačaj. Tak zatem še enkrat sem skupaj najlepša zahvala, ti pa, Marija, prosi za nas in za naše združenje. Bog nas živi! So bracko-sestrisko vas pozdravi pripravlalni Odbor združeni dve društev. -o- NAZNANILO. Chicago, III. Članicam društva sv. Ane št. 170 KSKJ. se naznanja, da imamo skupno sv. obhajilo 25. julija na Aninsko nedeljo. To bomo storile na čast sv. Ani, pa-troni našega društva. Zatoraj vabim vse članice, da se kolikor mogoče udeležite vse. Kakor vam je znano, da smo oprav-lale to vsakše leto za god svete Ane in tudi letos ne smemo za-ostati. Prosim vas, drage sosestre, naj vsaka pride in si regalijo sebov prinese. Skiip se bomo zbirale nedeljo zjutraj ob 7.15 in bomo skupno odkorakale k pol osmi sv. meši. Sosesterski pozdrav, Antonia Denša, tajnica. Smrtna nesreča. V Tattenba-chovi ulici v Mariboru se je pripetila težka nesreča, pri kateri je izgubil življenje IGletni vajenec mestnega električnega podjetja Miha Plevnik, doma iz Lehna na Pohorju. Delavci so pripeljali na dvokolesnem vozičku nov drog električnega omrežja. Plevnik je drog z nekim tovarišem -na enem koncu dvignil, tretji delavec je pa potegnil voziček izpod droga. Tovariš je zaklical, naj drog izpusti ter je ob enem sam odskočil proč. Fant, ki je bil tega dela še nevajen, je to opozorilo preslišal ter skušal steber sam obdržati, toda vsled prevelike teže je omahnil ter padel z drogom vred. Pri tem ira Hi aMgfgMj , i ., • & MttAMk-'.^^^fl^yfifrfflj IfftlfOTIfff udaril po glavi s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo ter se mu je vlila kri iz ušes. Živel je še kakih pet minut v nezavesti; zdravnik, ki je kmalu prihitel na mesto nesreče, ga je našel že mrtvega. IŠČEMO star zakonski par, ki bi hotel delati farmarsko delo in imeti pri tem mirno življenje. Šolske sestre, Lemont, 111. MUREN BROS. Painting & Decorating Contractor 202 Štone St., Joliet, 111. Vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno po nizkih cenah. Rojakom se najtopleje priporoča. s do s Phone 3089-M. na ena izmed najboljših slovenskih naselbin v tej deželi. Ne smem pozabiti omeniti naše nove šole, ki jo gradimo. Novo poslopja bo zavzemalo šolske prostore in dvorano in bo stalo ko dodelano nekako okrog $70,000. Zgrajena bo iz lepe opeke in kamna in bo romanskega tipa. Merilo bo 110x 64 čevljev. V pritličju bodo toilete, voda in kurilni prostori, prostori za klube, kegljišče in pool room, Zgoraj v prvem nadstropju bo šest šolskih sob. V drugem nadstropju pa bo velika dvorana, opremljena z lepim odrom, z balkoni, s knji-žniško sobo, prostori za klube, kuhinjski prostori. Dvorana bo velika za 1000 ljudi. Ta opis naj da vsakemu malo idejo, kaj delamo v Indianapolisu. Kdor pa dvomi, da ni tako, naj si vzame en dan prosto in naj pride h nam pogledati. Pokjj-zali mu bomo rade volje, še več, kakor smo tu povedali. Rev. Kazimir Cverčko, OMČ. župnik. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" 2-NADSTR. HIŠA, vse moderno, Ravenswood, Newman, 4720 N. Virginia Ave, 823-s do s 5 SOB_ KRASNA HIŠA, lota 50x252 garaža, sadno drevje, grmovje, $10,500. — 1530 W. 105th St. Ph. Beverly 3368. 829-t do t PRODA NOVO ZID. bungalow5 sob, hot vv. ht., kopel, garaža za dve kari, vse improvements. 3231 Nat-chcz Ave. ' 838-sr,č,p MODERNA 2-NADST. HIŠA LES. PO 4 SOBE, NA CEMENTNI PODLAGI, DVE SPALNI SOBI PO 2 POSTELJI, LOTA 30x125, TAKOJ $2000. — 5041 SO. WASHTENAW AVENUE. • 842-č,p,S,t FA RME NA PRODAJ BELI.WOOD— POZOR "BARGAIN HUNTEKŠI" Takoj moram prodati 4-1-5 akr. ob St. Charles Rti., nasproti Nutmi Park Subdivision ,vse naokoli) prodano, poceni, lahki pogoji. Cena $2900 za afer, kar ji- veliko ccnšjc, kakor je sedaj cena. Blizu C. & N. W. R. R. postaje. Pro-daste lahko pozneje za velik dobiček po $20.00 čev. A. L. Aynian, 139 N. Clark St. 813-p do p OBDELANE FARME, najboljša zemlja, raste fina detelja, alfalfa, treba je le nekaj denarja, ostalo na lahka odplačila .Pišite na Stale Bank of Spooner, Spooner, Minn. 836-sr,č,p UGODNA PRILIKA. LOUIS STRITAR *« priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-!jam na dom. Prevažam pohi itve ob času selitev in vso ka* spada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 2lst Plačo CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. CANDY, SODA FOUNTAIN, dobra kupčija in stanovanje. Pokaže kako delati. 405 S. Cicero Ave. 820-p do p PARLOR in DINING ROOM SET, v dobrem stanju. 5,549 Pensacola Ave. 826-s do s "BABY CHICKS" NA PRODAJ Rhode Island rdeče piške. $12.00 sto kom. Gotovo pridejo žive do vas', za kar jamčimo. The Red Hatchery, Marshall, Indiana. _ _ 836-t do t-t ■6UHHHHHHHHH1 nt>r»«^n I MMMRMi^MHH flMU A^v fc-j, »>*»»U $50.00, 5 sob, 45 sedežev, 41etua po-S'odba, $300 čistega mesečno, 6 dni delo, blizu tov aren. Cena $1300, lepa prilika. 3071 Broad St., vogal 31st Blvd. Ph. Lafayette 6284. 840-č.p CLEANING, Dying Store, lepa prilika. rent po ceni. 34i2 Milwaukee _Avenuc.__________841-č,p,s POHIŠTVO NA PRODAJ. POHIŠTVO PRODA za nizko ceno, skoro novo, na roko delano spalno pohištvo, orientalske preproge in dr. 6436 Grcenview. Sheldrake 9712. _828-t do t širit« in agitirajfo vsepovsod za Amer. Slovenca! > wwwwvwwvwvmvmwwwwmwww vwvw wwww w "Najboljše delo za manj denarja" t Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki ;;o pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. »»»»»»»V« www0 '»»» wwwwwi »"»»»»»»>»»« C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN. BUREN STREETS JOLIET\ ILL. D' Arcy poslopje, 2. nadstropje Phone: 4S54 štv. sobe 204 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: • od 9. | z j u t r a j do 8. ; zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. 1 5E m - s Domača trgovina sa Domače potrebščine J. L. Telser FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111. Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912. ALASKA OMARE ZA LED ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše. Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s koi-kovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža. POSEBNA CENA $69.50 za omajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 na I»rej. Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na lias. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se! 3E VAŽNO NAZNANILO. • 'r "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. 'iiiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiM * •I. V strmem gorovji leži skrit trg Vače. Iz-kopljine starodavnih časov so ga proslavile, da se človeku, ki se vozi ondi raz klanca v klanec, nehote smilijo poganski starodavniki, katerim najbrže niti takih potov še niso bila preskrbela tedanja okrajna glavarstva. Cesta se spušča proti Savi naglo navzdol, navzgor pa se vije ob zaraščenem pogorji proti Moravški dolini. Tu in tam se raztegne pogonska stran v planoto ali pa se spusti v preseko, koder odvajajo potočki gorsko vodo, podmakajoč loke in travnike. Po raztresenih \iišah in vaseh žive samosvoji ljudje, ki ne marajo za velike občine in bi najrajši imeli vsak svojega župana. Lepe kmetije imajo še trdne gospodarje, ki s trudom obdelavajo gorsko polje in rede mnogo živine. Tudi gotovine se še najde ondi in marsikako dekle dobo lepo doto. Brd-ar v dobravski občini, navaden kmetovalec, je bil izplačal dvema hčerama vsaki po petsto goldinarjev in zapustil posestvo ne-zadolženo starejšemu sinu Janezu, mlajšemu Tonetu pa je bilo izgovorjenih tudi petsto goldinarjev. Dolga vrsta pogrebcev ga je spremila k zadnjemu počitku, in marsikaka mati, ki je imela odraslo hčer, je pregledala z zvedenim očesom belo hišo in hleve in pode in ujela se s hčerjo v mislih, da bi ne bilo napačno gospodinjiti tod. "Po sv. Trojici tisti torek," dejal je jeden možak .vračajoč se s pogreba, "imel je s sinom voli n.a Vačah, in ker ni bilo kupca, dejal je: o sv. Andreji jih postavim zopet na semenj. Smrt mu je pa zmešala račun." "In kako živino je imel!" pristavil je drugi. "Vse za ljubljanske mesarje. A dobro se ni kupilo od njega; trd je bil, trd." "Prav je imel Kaj bi zamet&val blago! Zato je pa zapustil lepo domačijo." "Pa bo dolgo lepa ali pa ne bo," kimal je tretji. "Zapomnita si, kdaj sem vama jaz gt povedal. Janez se ne bo držal. Pol leta je bil v Zagorji pri rudarjih, in kakšen je! Bahač in postopač. Domače obleke se sramuje; suknja mu mora biti zadaj nabrana, z gumbi v dve vrsti, žepe pod pazduho, prav kakor zagorskim bahačem, ki popivajo in razgrajajo ; kadar pa je treba plačati, zmanjka jim drobiža Janez se ne bo držal. Boljše bi bil storil Brdar, če bi bil za dom izbral Toneta." "Marsikdo se spremeni, ko postane sam svoj," povzame prvi. "Ne bom tajil," ugovarja prejšnji. "Toda Janez se bo spremenil ali pa se ne bo. To si zapomnita. Danes sem vama povedal, ko smo šli od pogreba .Zdrava!" "Ne greš na sedmino?" "Ne grem. Z Brdar jem sva si bila prijatelja; marsikak polič sva spila skupaj, dasi mu ni šel denar izpod palca; a če sni plačal «011, plačal sem jaz. Janez pa me ni vabil. Naj bo pa tudi prav! Srečno!" Pri Kovači v Dobravi pa so se zbirali sedmine! in sedali z resnimi obrazi za dolgo mizo pod nizkim stropom. "Takole smo; od danes do jutri," dejal jo jeden. "Na vsacega pride vrsta," drugi. Ta in oni pa je kar tiho' pokimal in segel v roko Brdarjeyemu Janezu .ali Tonetu v znak so-žalja. Ko so odmolili, segli so po jedeh, ki jih je nosila 11a mizo krčmarjeva hči Loj za, praznično oblečena. Vmes so govorili o rajnem moži in hvalili na glas njegove kreposti. Ko pa je vino razgrelo glave, prišle so druge stvari v razgovor, zlasti ko je počastil družbo gospod Lisec. o Gospod Lisec je bil domačin, ki je bil preživel mlada leta v železnični službi. Ko pa se je bil pri sklapljanji vagonov nekoliko pohabil, da so ga umirovili, vrnil se je domov, kjer mu je živela mlajša sestra, uživat po jedni strani malo pokojnino, po drugi p.a visoko čislanje priprostih rojakov. Da, ko je priženil z mlado ženo prijazno hišico, dejali so ljudje, da ima nevesta srečo. Gospod Lisec, ki je videl in skusil mnogo po svetu, govoril je o vseh rečeh tako brezbrižno, tako mirno in odlično; župana Šimna, ki je veljal do tedaj za najpametnejšega Dobravca, in ki je vajen bil govoriti s sodniki in glavarji, znal je 'tako dejati v nič, da je postal kmalu veljavna oseba v občini. "Za pisma se ne u-strašim nobenega uradnika," je dejal, in če je menil župan, da županovanje dandanes ni tako lahek posel, krivil je gospod Lisec usta, vihal rdečkaste brke, namigaval z očmi in za-mahaval z rokami tako zaničljivo, da so se smijali razven župana vsi. "Župan je revež," je dejal. "Jaz bi mu pomagal, če bi on ne bil sam tako moder; zakaj prijateljem pomagam rad in nekaj tudi vem. Kdor se je zanesel name, temu še ni izpodletelo." Kaj čuda, da so se jeli ljudje zatekati h gospodu Liscu, kadar je bilo treba tožiti koga ali pogoditi se, sploh dati kaj pisanega od sebe. Gospod Lisec je postregel vsakemu brezplačno. -Ženi njegovi pa so nosili hvaležni ljudje kokoši, jajec, žita, sadja, prvino vseh pridelkov. Seveda je vzel gospod Lisec semtertja denar, toda le za druge, če je bilo treba kje više, kakor se je izražal, "kola mazati." Kje da je pomazal, tega ni nikdar povedal naravnost. "To je moja stv.ar," dejal je skrivnostno. "Kajti ljudi treba poznati; temu se zameriš, če mu kaj ponudiš, onemu pa, če nič. Ce si pa komu kaj dal, molči, da bo za oba prav!" Spremljeval je svoje varovance k sodišču ali h glavarstvu, kjer jih je ostavlj.al pred pisarno : "Storite zdaj vi svoje, jaz bom pa svoje." Pridružil se je potem kakemu slugi ali pisarju, s katerimi se je največ tikal. In ko je te gostil z vinom in smodkami, izvedel je marsikako malovažno stvar, katero je potem razpečeval z vso važnostjo, da so rekali: Razprodaja novih ktajig Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige: 1. "KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c 2. "SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c 3. "NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c Skupaj..................$1.30 Najboljši prijatelji so bančne knjižice! Navadno je tako, da prijatelji hitro pridejo, pa tudi hitfo gredo. Človek na stara leta je potreben pomoči. Nikjer jo pa ne dobi, če si jo sam ne preskrbi. Zato je vsakdo dolžan, da pridno in marljivo hrani za svoja stana leta. Hranite! 1. za svoja stara leta. 2. za svoje počitnice. 3. za prihodnje božične praznike. 4. za svoje otroke. 5. za vse slučaje. V vašem interesu je, da se je poslužujete! Metropolitan State Bank CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanfch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIKTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIKT. ILL. X 4» 4? 41H{? 4» 4» 4» 4» 4» + i WADKEGAH-NORTH CHICAGO ROJAKOM V Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo oble. ko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri na* dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost FRANK OPEKA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. * * * * KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV. i Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. (I) Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft. "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 'imm/iniJMi&fSjm Mathilda Iwdwig Vsakovrstne ženske potrebščine Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in - MODERCE PO MERI - V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski. p. 2202 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone: Canal 1277. \ PISANO POLJE - J. M. Trunk.- ženca. Glede kapitalistov me stvar ne briga. Ker je tudi Proletarec večkrat že omenil nekaj slične-ga prav z ozirom na duhovnike, mora gospoda stvar verjeti, in se ne norčuje, kar pa, žal, zelo jasno kaže, da imamo malo .inteligence in še ta inteligenca mora biti — navadna, pri-prosta z delavci vred. Mr. R. J. Zavertnik naj blagovoli pogledati v številko 25. Delavske Slovenije, kjer gotovo isti importirani Ernest Bartulo-vič piše o evharističnem kongresu v "Koprivah." Ako mu to potrdi "vero," da so takega človeka pripeljali v Ameriko duhovniki, potem naj ostane še dalje — naivno veren, če pa to vero yendar izgubi, potem bi mu bilo le častitati, in bi izguba take vere le hasnila njegovi akademični izobraženosti. * * * Menda jo je postalo sram? Pod rubriko "Cerkvene vesti" je Prosveta prinesla nekaj stvari, ki so spadale vse kam drugam, le ne pod tako rubriko. Človek bi bil kmalu da sodil, da je Prosveta postala kak cerkven list*. Ali so pozabili na rubriko, ali pa se skesali? V številki 129. Prosvete je "cerkvena vest" o izgubi treh župnij nekega "Kristovega namestnika" radi žen med navadnim drobižem. Morda je zmagal spomin na — inteligenco. -o- Umrla je v Ljubljani gdč. Ana Lahajner. Pokojna ima velike zasluge, da se je kongre- fv O n J 1 n '"j^nl/vn^Wrt n^-nMrt U i-> rt gclCIJd Zjrtiu.niic lutttcjc je" za gospe in gospodične pri Sv. Florijanu ustanovila. — V Glinški ulici je umrla Liza To-... mežecič iz kavm