Leto XXXVI Št. 39 Murska Sobota 2. okt. 1986 Cena 120 din
NASLOV
B.H.
ODDOLZITEV SPOMINU AVGUSTA PAVLA
»Ko so me nekateri prekmurski prijatelji, pooblaščeni za današnjo slovesnost, nagovarjali in končno pregovorili, naj bi za to priložnost povedal kaj o vašem znamenitem rojaku Avgustu Pavlu, nekaj primernega ob 100-letnici njegovega rojstva, sem bil v nemajhni zadregi. Najbrž prvič v življenju sem se znašel v položaju, da moram govoriti o nekom, ki ga občinstvo dlje in bolje pozna kot jaz,« je bil iskren v svojem uvodnem nagovoru književnik CIRIL ZLOBEC, ki je kot podpredsednik republiške konference Socialistične zveze odkril doprsni kip na Cankovi, z izbranimi besedami pa označil pomen človeka, ki mu morda nekoliko pozno dajemo pozornost na obeh straneh meje. Na naši, ker je rojak, ki izvira s Cankove, in na madžarski, kjer je živel in mu v počastitev pripravljajo simpozij.
Dostojno pa smo se njegovemu spominu oddolžili s kulturno slovesnostjo ob odkritju kipa.
Oblikoval ga je (po Kuharjevem originalu) madžarski akademski kipar Jozsef I Acs, podaril mestni svet Szombathelya, diagonalno pa v smeri Pavlove rojstne hiše na zelenici sredi Cankove postavil arhitekt Ivo Bošnjakovič. Tako kot sama postavitev pa je bil izboren tudi program, ki so ga v režiji Duše Škof pripravili člani kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote in šolarji s Cankove. Najmlajši med nastopajočimi so prepričali s svojo otroško iskrenostjo, kot folklorna popestritev so nastopili plesalci, zapel je mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika, tako z interpretacijo kot vsebino recitala pa sta bila deležna aplavza Milivoj Roš in Brigita Perhavec ter mlada prevajalka v madžarščino. Prireditev je bila dvojezična, saj so porabski Slovenci zapeli v svojem maternem in jeziku večine v državi, v kateri živijo. Dvojezičnost pa je prevladovala tudi v zdravicah gostov in gostiteljev. Slednji so bili domači s Pavlove rojstne Cankove, ki so se odrezali v pripravah, ki jih je vodil poseben organizacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov soboške in gostov iz lendavske občine ter republiških predstavnikov družbenopolitičnega življenja. Ti so bili tudi med gosti, med katerimi je bila posebna pozornost v madžarski delegaciji namenjena Pavlovim potomcem in vidnejšim predstavnikom Železne županije.
Da ne bi bila meja, (ki je svojčas bila) prevelika ločnica, se je trudil že Avgust Pavel, in tako, kot je med drugim dejal slavnostni govornik, »plaval proti toku.«
»Avgust Pavel je bil namreč svojevrsten bojevnik s časom in z neprijaznimi razmerami v njem. Hotel in počel je nekaj, kar nihče ni od njega ne pričakoval ne terjal. Z vsem svojim bistvom si je prizadeval za sodelovanje med dvema narodoma, ko ni bilo, ne na eni, ne na drugi strani, domala nikakršne pripravljenosti za kaj takega. Stavil je vse na kulturo: ves svoj talent, vso svojo človeško energijo, ko sta bila oba mejaška naroda in obe državi sovražno razpoloženi druga proti drugi, ko sta verjeli samo v poli-
NOVE ZAPOSLITVE
Čeprav so v Delozi, tozd Konfekcija Velika Polana že sredi leta dogradili 520 kvadratnih metrov veliko delovno halo (stala je 60 milijonov dinarjev), so z uradno otvoritvijo počakali, saj so naročeni šivalni stroji prispeli šele pred kratkim. Kolektiv, v katerem združuje delo 145 delavcev, bo novo delovno zmago proslavil v petek dopoldne. Na slovesnosti bodo govorili predstavniki tozda, delovne organizacije Deloza in skupščine občine, kulturni program pa bodo prispevali učenci Osnovne šole Miško Kranjec iz Velike Polane. Ned-
vomno je razširitev velikopolanske tovarnice velika pridobitev za to in sosednje vasi, saj se je samo letos zaposlilo 15 delavcev, ki so pred tem končali ustrezno obliko usposabljanja. Novi proizvodni prostori omogočajo združitev dela še 50 delavcem, vendar jih bodo sprejemali postopoma oziroma v skladu z načrtom zaposlovanja. Letos bodo v Delozi v Veliki Polani izdelali kar 240 tisoč delovnih oblek, plaščev in kombinezonov, od te-
ga polovico za izvoz.
Š. S.
Kdo noče kmečkih jabolk?
V največji slovenski zadrugi, KZ Panonka, se sprašujejo, zakaj morajo zdrava kmečka jabolka izbranih sort gniti po sadovnjakih. Panonka bi jih z veseljem ponudila za ozimnico po 110 din kilogram, vendar jih trgovci nočejo kupiti. Raje kupujejo jabolka s plantaž, ki stanejo, na primer jonagold, 200 dinarjev. V Panonki so doslej od kmetov odkupili 3.000 ton tako imenovanih industrijskih jabolk, od tega jih bodo 1.200 ton izvozili v Avstrijo in Italijo. Doma iztržijo zanje, dostavljene v Bohovo, med 30 in 32 dinarji. Vsaj 1.000 ton med temi je take kakovosti, da jih je mogoče šteti med namizno sadje. V KZ Panonka pa bodo v Puconcih ponudili tudi 120 ton plantažnih jabolk, ki bodo v povprečju za 40 dinarjev cenejša od jabolk, ki jih-prodaja organizator prodaje ozimnice, trgovinska organizacija Potrošnik.	B H
OSVOBODITEV PODJETIJ!
Gre za to, da bi nehali z vsemi topovi in slepo municijo streljati proti republiškemu in državnemu središču, pač pa raje zagrabili bika za roge tu, kjer smo.
Ko je te dni poklicni občinski sindikalist na glas razmiš-jal, da se nekaj mora spremeniti, če nočemo, da bi slo vse skupaj rakom žvižgat, vendar najprej v lastnem okolju, nas je to spomnilo na znamenit poziv iz še znamenitejšega dela Slavka Goldsteina Predlog ’85 (Glas iz gospodarstva), naj bi podjetja pri nas osvobodili. To z drugimi besedami pomem, naj bi z zakonsko reformo omogočili preorganizacijo upravljanja, kar bi moglo povečati učinkovitost gospodarjenja in pomeniti začetek zdravljenja gospodarstva. .
Da je kaj takega mogoče, so mnenja v strokovni in politično vplivni javnosti deljena, pn nas v Pomurju pa na to se ni bilo slišati kakšnih pomembnih odmevov ali presoj. So pa zato posamezni zgledi, kjer znajo motive delavstva bolj ah manj poistovetiti z motivi kolektiva. Merimo najprej na materialni interes (dobra plača, topli obrok, regres za letni dopust, stroški prevoza), na občutek varnosti, ki vključuje tudi zaupanje v sposobnost vodstva, na samoupravljanje, kar za delavca pomeni, da v resnici sodeluje pri bistvenih odločitvah, da izbira in menjuje vodstvo ter da so mu pravice zajamčene in zaščitene. Mislimo na osebne in prestižne ambicije, to ie možnost, da se zaposleni ukvarjajo z dejavnostmi, ki so jim blizu, z možnostjo strokovnega in siceršnjega napredovanja ter uveljavljanja ustvarjalnosti in znanja. O slednjem je izdelana skladovnica domačih in predvsem tujih študij in raziskav, vendar se nas bolj malo prime. Da bo delavec zvest organizaciji v dobrem in slabem, mora računati z urejenostjo podjetja (zdravi odnosi, tovariško vzdušje), na njegovo pomoč, ko Po v stiski, ter na temeljito obveščenost o vsem, kar se v tovarni ali ustanovi doga-
tično moč. Zagovarjal je ljubezen in bil zanjo najčistejši zgled, ko je bilo sovraštvo .najbolj ek-sploatirano čustvo; pogosto že kar državna in nacionalna ideologija. Najbolj priročna energija pri mobilizaciji množic za karkoli, tudi pri poglabljanju lastne lepote pred socialno bedo in krivicami. In ne nazadnje on sam:
Avgust Pavel je zaradi takšnih razmer neprestano izdajal tudi samega sebe. Z nekaj več sebičnosti, celo pozitivne, bi bil lahko samo pesnik, samo prevajalec, samo jezikoslovec, samo etnolog ali morda že kar samo profesor, knjižničar, muzejski delavec in se tako na enem samem od teh področij zapisal z vidnejšimi črkami, morda trajneje in manj dvoumno. Morda, pravim, ker so to samo ugibanja, kajti človeško življenje ne pozna alternativ, je eno samo in neponovljivo, nikoli v dveh različicah primerljivo s samo sabo. Življenje preprosteje: uspešno ali zavoženo, največkrat pa med tema dvema skrajnostima. Na kakšni strani svojega življenja je bil Avgust Pavel« je postavil vprašaj govornik, ki je o Pavlu govoril z občutkom Primorca, ki sam čuti nedorečenost vprašanja, prav zato pa tako tudi razume človeka, ki ni njegov sodobnik, pa ga je iz prebranega (tudi v knjigi Sin dveh narodov, ki jo je v govoru večkrat citiral) doumel. Zato je tudi dejal: »Pavel seje zavedal prvinskih, že kar eksistencialnih potreb na vseh področjih duhovnega življenja. Čutil je — tako se zdi — da je nujen in potreben celovit premik, da ena sama dejavnost ne more prinesti človeku izgubljenega ali še nikoli okušene-ga dostojanstva. Zato je pesnik in hkrati etnolog, jezikoslovec in prevajalec, praktik in sanjač in ne nazadnje Slovenec in Madžar, a vendar nikoli renegat ne v eni ne v drugi smeri, temveč zmerom in v sleherni svoji dejavnosti, kot ga označuje naslov njemu posvečenega zbornika, ZVESTI SIN DVEH NARODOV. Njegova veličina je najbrž prav v tem, da je znal biti in ostati zvest obema narodoma, tudi takrat, ko sta si stala sovražna drug proti drugemu in je bil on sam v takih trenutkih, pogosto dolgih kot večnost, v očeh enega in drugega sumljiva osebnost. Biti v takšnem položaju in takšnih časih sam sebi zvest in ostati moralno
čist, je vrlina, ki jo zfnorejo samo najmočnejše osebnosti.«
Kulturna slovesnost in odkritje spomenika na Cankovi je izjemno doživetje v času, ko si Pavlov humanizem utira pot in se njegove ideje o strpnosti in so-
BRIGITA BAVČAR
Med številnimi in uglednimi gosti kulturne slovesnosti ob odkritju spomenika dr. Avgustu Pavlu v rojstni Cankovi sta bila tudi njegova potomca: hčerka Judit in sin Laszlo.
Foto: L. Klar
Razvrščanje v pomurski Socialistični zvezi
»ŠTABI« ZA UKREPANJE
Svojčas smo imeli po občinah tako imenovane krizne štabe z nalogo, da hitro, odločno in učinkovito ukrepajo, posebej tam, kjer jim je v gospodarstvu in družbenih dejavnostih tekla voda v grlo. Na predsedstvu pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze je te dni padla odločitev, da gredo v oblikovanje operativnih skupin (»štabov«) za ukrepanje, kajti gospodarska gibanja in kakovostni kazalci gospodarjenja so taki, da ni več kaj odlašati. Poteza je logična, kajti vse bolj se potrjuje bojazen, kako so družbeni dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za to srednjeročno obdobje, resolucijski cilji in okviri eno, stvarnost v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih pa nekaj povsem drugega.
Predvidoma do 15. oktobra bodo medobčinske družbenopolitične organizacije (SZDL, sindikat, ZK) in medobčinska gospodarska zbornica pripravile temeljit delovni posvet o doseganju letošnjih resolucijskih prizadevanj in razvoju Pomurja v letu 1987. Pri tem nameravajo še zlasti »izzvati« nosilne gospodarske organizacije, da položijo karte na mizo, kako je z njihovim pogledom v prihodnost. Hkrati naj bi izmenjali mnenja o vključevanju Pomurja v razvoj Slovenije v prihodnjem letu, srednjeročnem
žitju med narodi (tudi med Madžari in Slovenci) udejanjajo v dnevni politiki, kultura pa je tista, ki nas je pripeljala v to stvarnost.
in dolgoročnem obdobju. Razprave ne bodo ne lahke ne prijetne, kajti treba se bo med drugim dokopati do odgovorov na vprašanja, kaj bo z vsemi vrstami porabe (osebno, splošno in skupno) in položajem družbenih dejavnosti, najbolj zdravstva in šolstva, kako bo z davčno, zaposlitveno, štipendijsko in sploh kadrovsko politiko ter uresničevanjem referendumskih programov. Pri slednjem najbrž ni dopustno, da bi denar ležal kot mrtev kapital na žiroračunih, ampak ga je nujno smotrno obračati. Naporen dialog se obeta o zadružništvu, predvsem v tistem delu, ki zade-
Je omejevanje naložb še potrebno?
Akumulativna sposobnost pomurskega združenega dela se še naprej poslabšuje. To potrjujejo tudi podatki za letošnje prvo polletje, saj kažejo, da so se pri razporeditvi dohodka najmanj povečala sredstva za akumulacijo in rezerve, kar bo v prihodnje gotovo neugodno vplivalo na gospodarsko rast. Tako je pomursko gospodarstvo v tem času namenilo za akumulacijo in rezerve nekaj manj kot 6 in pol milijarde dinarjev ali 84,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, še posebno skrb pa vzbuja to, da so .se ta sredstva najmanj povečala v industriji, in to le za slabih 75 odstotkov. Približno toliko kot akumulacija in rezerve je znašala tudi skupna amortizacija, kar pomeni, da je pomursko združeno delo ustvarilo za reprodukcijo dobrih 12 in pol milijarde dinarjev.
Manjša akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva se seveda kaže tudi v naložbeni dejavnosti. Ta je v Pomurju že nekaj časa v stagnaciji, razen redkih izjem pa v zadnjem času v pomurskem združenem delu tudi ni bilo pomembnejših
ja.
Ponuja se torej model, ki bo marsikomu med nami zvabil prizanesljiv, kisel nasmešek, toda drugačno alternativo si je tačas težko zamišljati. Najbrž tudi v Pomurju. Ob tem se vsiljuje vprašanje, kaj bi bilo, če bi na tej osnovi skušali dodobra preveriti, kakšne so tačas razmere v pomurskem združenem delu. Skorajda si ne upamo »prerokovati«, kaj bi dobili.
Zapisalo se je: osvoboditev podjetij! Žal je dejanskost približno taka, da je njihova samostojnost močno omejena. Pravila igre imajo skorajda v celoti predpisana, tja do dnevnic. Načelno razglašenih zakonov tržišča ni možno uveljaviti, ker so v nasprotju z etatistično koncepcijo vodenja. Direktorja ponavadi izberejo politični sestavi, ne kolektiv, in bržčas ni treba ugibati, komu je odgovoren. Na globalni družbeni ravni je prva ovira naša prevladujoča vrednota, imenovana egalitarnost (enakost, povprečnost), rekli bi »segedinarska« mentaliteta. Konkurence ne poznamo, ne priznamo ali le izjemoma. Zabrisana je razmejitev med upravljanjem in vodenjem, med odgovornostjo poslovodnih organov nižjih in višjih ravni.
Kako, s kakšnimi argumenti naj v takem razmerju sil in moči dnižbenopolitične organizacije in organi vplivajo na spreminjanje razmer? Vprašanje je tačas, ko v pokongresnem oodobju razmišljamo o prenovi, diferenciaciji, metodah dela, tem aktualnejše. Žal se dalje od besednih priseg in zaklinjanj skoraj ne premaknemo. Da je zaupanje v družbenopolitične sestave omajano, slišimo skoraj vsak dan in se ni treba sklicevati na rezultate slovenskega javnega mnenja ’86. Vseeno pa v slepi ulici, z občutkom malodušja in nemoči, le ni mogoče ostati, zato naj k ponujenemu modelu osvoboditve podjetij, ki dobiva odmeve v razpravah o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, dodamo še misel ali dve o zelo neposrednih, pristnih oblikah delovanja. Z vidika dinamičnega samoorganiziranja združenih delavcev, samoupravljanja in vodenja, ne bi smeli podcenjevati samoupravnih delovnih skupin, ki se lahko organizacijsko ujemajo s sindikalnimi skupinami ali celo krožki za izboljševanje proizvodnje. Kar so sindikalne skupine po podjetjih, naj bi bile sekcije Socialistične zveze v krajevnih skupnostih, si dovolimo primerjavo. Sicer pa je tam, kjer so te skupine zaživele — v Pomurju so taki primeri — zlasti kar zadeva vodenje javnih razprav, zbor delavcev ali referendum, samo pika na i samoupravnega odločanja. Vsaj domnevamo lahko in dodajamo, naj bi se tu rojevali zametki spreminjanja razmer.	Branko Žunec
va socialistično preobrazbo vasi in podeželja (Goričko, Slovenske gorice), setvenih plahih in siceršnjem položaju kmetijstva, naj bo v družbenem ali zasebnem lastništvu.
Na zadnji seji predsedstva PMS SZDL smo slišali, da se nameravajo na osnovi podobnih opredeljevanj pred letom ali dvema vnovič ukvarjati s ptt dejavnostjo in zmanjševanjem družbene režije v podjetjih in ustanovah, pripravljati pa se bodo tudi začeli na problemsko konferenco RK SZDL o energiji, ekologiji in varčevanju, ki naj bi bila januar-
naložb, ki bi prispevale k tolikokrat omenjanemu preustroju proizvodnje in k hitrejši gospodarski rasti pokrajine ob Muri. To navsezadnje potrjujejo tudi seje komisije za oceno naložb pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, ki jih občasno sicer še sklicujejo, vendar brez »atraktivnega« dnevnega reda. Razen naložb v osnovno kmetijsko pridelavo (največ je melioracij) in v nekatere infrastrukturne objekte pomembnejših gospodarskih naložb tako rekoč ne obravnavajo, zato se vse bolj postavlja tudi vprašanje umestnosti delovanja tovrstnih komisij.. To še toliko bolj, ker komisija doslej tako rekoč ni zavrnila še nobene naložbe in je obravnava naložbe-
JE PRISPEVEK H GOSPODARSKI MOČI IN BLAGOSTANJU
ja 1987 v Ljubljani. Predvsem družbenim organizacijam in društvom (varstveniki okolja, inženirji in tehniki, lovci, gozdarji, ribiči in drugi) priporočajo, naj se sestanejo ter razčlenijo razmere s svojega zornega kota. Verjetno ne bi smeli pozabiti na razprave o nameravani gradnji verige vodnih elektrarn na reki Muri, pri čemer je tačas dokajšnje zatišje. Govorili so še o solidarnostnem zbiranju sredstev za gradnjo ki-, rurškega bloka v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer so očitno še določene rezerve.
B. Žunec
nih predlogov bolj ali manj le formalnost.
Časi nepremišljenih naložb so minili, gospodarski položaj pa je prisilil organizacije združenega dela, da temeljito premislijo, preden se odločijo za novo naložbo. Nazadnje jih pri takih odločitvah najbolj omejujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo, bančna posojila pa so predraga in si jih gospodarstvo nerado najema. In če komisije za oceno naložb kljub vsemu zapisanemu le morajo ostati, potem bi kazalo spremeniti vsaj vsebino njihovega dela. O tem pa bi morali razmisliti tisti, ki so ustanovitev teh komisij tudi predlagali.
L. Kovač
aktualno doma in po svetu
NAMESTO BEOGRAJSKEGA PISMA
Haydn za to
nic ne ve
Delo v predoru pod Karavankami napreduje — vsak dan za meter. Doslej so »zvrtali« nekaj čez 50 metrov. Računajo, da bo izkop tako počasen do dolžine 300 metrov. Predor bo v celoti dolg 7864 metrov, od tega ga bodo z naše strani izkopali 3450 metrov. Težki stroji in ekipe od 10 do 15 ljudi delajo v treh izmenah. Novi cestni predor naj bi čez nekaj let, ko bo končan, preusmeril večji turistični tok na Jadran.
RAZLIČNO 0 SPREMEMBAH USTAVE
Ne domišljajmo si, da je spreminjanje ustave naša jugoslovanska posebnost. Povsod po svetu, kjer se kaka država znajde v krizi, poskuša z reformami preusmeriti tok razvoja-na bolje. Ena izmed oblik reform so tudi ustavne spremembe, s katerimi naj bi dosegli boljše uspehe in uvedli red. Od tod umestno vprašanje, ali bomo s spremembo ustave prišli do reda? Naslednje; ali je nered resnično posledica slabih pravnih norm, ali pa gre prepro-
Ceausescu se seli
Romunija bo v kratkem dobila novo glavno mesto. Najvišje državno in partijsko vodstvo namerava upravno središče premestiti iz Bukarešte v srednjeveško prestolnico stare vlaške kneževine Tirgoviste, ki leži okoli 70 kilometrov severozahodno od današnje prestolnice. To je na velikem ljudskem zborovanju v Tirgovistu, upravnem središču okraja Gimbovita, izjavil rorpunski predsednik Nicolae Ceausescu.
Predsednik je dejal, da sklep sicer še ni dokončen, ker mora svoje mnenje o njem povedati še centralni komite KP Romunije. Tako so tudi uradno potrdili novico oziroma govorice, ki so krožile v Bukarešti zadnje mesece. Podrobnosti načrta še niso znane, vendar je predsednik Ceausescu dejal, da obstajajo načrti za popolno posodobitev Tirgovista, ki naj bi trajala tri ali štiri leta. Po nepotrjenih novicah so v okrajnem središču že začeli graditi mednarodno letališče, pripravljajo pa tudi načrte za hitro progo, ki bo mesto povezovala z Bukarešto.
Za spremembo obstaja več razlogov. Bodoča nova prestolnica ima okoli 85.000 prebivalcev. V srednjem veku je bila približno 300 let prestolnica Vlaške.
Obveščevalna operacija
Po sestanku ministrov za notranje zadeve članic EGS v Londonu se je začela doslej največja obveščevalna operacija v Zahodni Evropi proti terorizmu. Policije in varnostne službe so začele pripravljati sezname najnevarnejših skrajnežev, ki ogrožajo mir in varnost na stari celini.
Britanski Times piše, da imajo policijski in obveščevalni strokovnjaki dosjeje več kot 200 ljudi iz kakih 40 različnih skupin, ki so EGS ali pa so zahodnoevropska mesta cilj njihovih terorističnih akcij.
NI SPREJEMLJIVO
Splošno skrajšanje delovnega tedna na 40 ur ni sprejemljivo ob sedanji nizki storilnosti dela, pač pa je treba krajši delovni čas in delovni teden uvesti za tiste, ki so zaposleni pri težkih in zdravju škodljivih delih, so poudarili na seji zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo.
Nujno potrebno bi bilo kriterije za uvajanje skrajšanega delovnega časa izenačiti po vsej državi, ker se republiške in pokrajinski zakonodaji zdaj razlikujejo pri številnih določilih. Skupna spodnja meja ne bi smela biti nižja kot 36 ur na teden.
V knjigi Politika obrambe v Španiji je avtor Vicente Fisas (v znanstvenih krogih znan kot raziskovalec konfliktov v sve-.tu) razkrinkal nekatere uradne trditve o izdatkih za oborožitev v neblokovskih državah in v blokovski Španiji. Knjiga je svojevrsten odgovor na uradno trditev, da je blokovski status Španije cenejši od neblokov-skega. Avtor s primeijavami dokazuje resnico, pri čemer uporablja podatke petih nevtralnih evropskih držav (Švice,
sto za neizvajanje najosnovnejših državljanskih dolžnosti? Kakšno zvezo ima na primer ustava z množičnim neplačevanjem stanarin.
Napoved o začetku razprave o spremembi ustave in zakona o združenem delu je sledila po dolgotrajni javni razpravi o kritični analizi našega družbenega sistema. Opozorili so na 70 problemov, ki naj bi jih vnesli v nove, spremenjene člene ustave.
Po čem je status?
Avstrije, Finske, Švedske in Irske) in neuvrščene Jugoslavije. Fisas ugotavlja, da ima Španija manjši dohodek na prebivalca kot v nevtralnih državah, katerih stroški za vojsko so okoli 4 milijarde dolarjev, španski pa so lani znašali 7,5 milijarde. Avtor navaja, da so »globalni-vojaški stroški v Španiji enaki seštevku teh stroškov v Avstriji, Švici, Irski, Finski in Jugoslavi-
Osrednji problemi so: položaj tozdov, samoupravno odločanje, funkcija federacije, vloga republik kot samoupravne in državne skupnosti, delegatski sistem, volilni sistem in drugo. Mnenja po republikah in pokrajinah so zelo različna, pač v . odvisnosti od stopnje gospodarskega razvoja in razvitosti samoupravljanja. V Sloveniji neprestano ponavljamo, da bistva sistema ne bi bilo potrebno spreminjati, ker zastavljenih ciljev še nismo uresničili.
Ostanimo pri enem ključnih vprašanj — vlogi federacije. Že v prvih razpravah o spremembi ustave smo lahko slišali, daje republikam potrebno odvzeti vlogo države in jim prepustiti samo samoupravo. Ustava naj bi odpravila policentrični etatizem, torej določilo, da skrbijo republike in pokrajina za svoj razvoj in za razvoj vse jugoslovanske skupnosti. V prvih razpravah ni slišati besede enotnost, pač pa pojem sožitja, po srbohrvaško zajedni-štva, ki ga ne moremo prevajati niti kot sožitje, najmanj pa kot skupnost — zajednica. Skrajni cilj tako imenovanega zajedni-štva je enakost, ki pa je ne moremo doseči z dekreti, kot to nekateri zahtevajo, pač pa z dolgotrajnim, smotrnim, predvsem discipliniranim gospodarskim, kulturnim, civilizacijskim razvojem manj razvitih.
Že sedaj lahko napovemo, da se bo v razpravi izoblikovalo dvoje stališč — eni bodo zagovarjali jugoslovanstvo, kot skupnost enakih delov, drugi pa bodo menili, naj bo skupnost posebnosti, kot so jezik, navade, gospodarstva in kulturna razvitost in podobno.
Vsi kričijo, samoupravljanja ni, sociologi pa opozarjajo na bistveno nasprotje naše družbe — na eni strani krepitev državne moči, in to predvsem po republikah in tudi občinah, torej direktiva od zgoraj, na drugi strani pa ustavna določila o nujnosti odločanja od spodaj navzgor. V tem protislovju izgublja veljavo in moč odločanja samouprava. V tem je srž problema, ne pa v moči ali nemoči federacije, ki se z geslom sožitja — zajedništva lahko spremeni v centralno, unitarno in etatistično državo.
ji« in da so »skupni vojaški stroški (11 milijard dolarjev) pri vseh nevtralnih državah le 9 odstotkov vojnih izdatkov evropskih članic atlantskega pakta.«
Tudi kar zadeva povprečje letne rasti izdatkov za oborožitev, podatki niso v prid cenejšemu blokovskemu statusu Španije (4,66 % povprečje v zadnjem desetletju, v Natu
Tudi s himnami so lahko težave. Mi smo prejšnja leta prelili veliko črnila okoli Hej Slovani. Nekajkrat so nam okrog himne zakuhali tudi drugi, ko so pomotoma intonirali poljsko namesto naše; sta si namreč zelo podobni, le komponirani v različnih taktih.
VZR Nemčiji imajo s himno drugačne nevolje, odkar so se ogreli za predlog G. M. Mayer-Vorfelderja, demokrščanskega ministra za kulturo pri pokrajinski vladi Baden-Wiirtenberg, ki je predlagal, da naj bi se otroci v šolah učili spet nemško himno v celoti. Prvi dve kitici so po vojni izločili, ker sta bili nekakšen krvavi simbol nacističnega državnega gospostva.
Stihe Nemške pesmi, kot so jo imenovali, je leta 1841 napisal pesnik A. H. Hoffmann von Fallersleben. Sicer lepo himnično melodijo pa je že petdeset let prej skomponiral Josef Haydn po neki ljudski pesmi, ki so jo prepevali gradiščanski Hrvati za časa njegovega službovanja pri knezu Esterhaziju v Železnem. Melodijo so sprejeli tudi v Avstriji kot »cesarsko pesem« z besedilom »Bog ohrani, bog obvarji« it.
Prva kitica Nemške pesmi (Deutschlandlied) govori o nemškem gospostvu (Deutschland, ilber allesl), druga govori o vrlinah nemških žena, o zvestobi, vinu in pesmi kot o najvišjih vrednotah, tretja kitica poje o potrebi po enotnosti. Ta kitica je tudi sedaj besedilo zahodno-nemške himne.
Leta 1922 so pesem uvedli kot himno weimarske republike, in to socialdemokrati, zaigrali pa so jo ob neki vojaški paradi. Do leta 1950 v ZR Nemčiji o pesmi niso upali javno razpravljati. Tega leta pa jo je sam kancler Adenauer zapel na neki proslavi v Berlinu. Seveda samo tretjo kitico. Nekateri so zapustili dvorano in svetovni tisk se je ogorčeno razpisal o »kanclerjevi provokaciji,« ki je »žalila najgloblja čustva narodov, ki jih je tlačil nacizem.« Vendar je ostalo pri Adena-uerjevem: glasba se izvaja v celoti, poje pa se samo tretja kitica.
In vse je bilo tako tako dolgo, dokler omenjeni minister pred nekaj meseci ni javno podprl neke učiteljice, ki je svoje otroke naučila vseh 24 verzov.
Kot je to običajno, tudi v ZR Nemčiji, so povprašali »ljudski glas.« Med tistimi, ki so za. je 51 odstotkov pripadnikov demokrščan-ske stranke (CDU), 49 odstotkov liberalcev (FDP), 38 odstotkov socialdemokratov (SPD) in 14 odstotkov zelenih. Med zagovorniki »ilber alles« je 49 odstotkov takih, ki so stari čez 60 let, in le 31 odstotkov mlajših od 30 let.
Haydn za to nič ne ve, bi lahko rekli nekoliko patetično. Ne ve, s kakšnimi simboli so obdali njegovo melodijo v bližnji preteklosti. Ve pa to mladi nemški rod, čeprav se ob odobravanju »vrnitve na staro« sliši kot glas vpijočega v puščavi predlog nekega mladega zgodovinarja, ki v časopisu Die Zeit piše, naj bi za himno izbrali neko Brechtovo pesem, ki sicer govori o Nemčiji, toda ne o tistih »zgoraj« ali »spodaj,« temveč o deželi, ki jo imajo ljudje radi, kakor je to pri vseh himnah tega sveta.
i v žarišču dogodkov«
globus
V VINU JE ZDRAVJE
Še deset dni in v slovenskih vinorodnih krajih se bo začela trgatev. Zato smo se odločili, da na tem mestu povzamemo nekoliko skrajšan pogovor s priznanim slovenskim strokovnjakom mag. Julijem Nemaničem, vodjem metliške kleti, ki ga je pred kratkim objavil Dolenjski list. Nemanič omenja starogrškega zdravnika Hipokrata, ki je z vinom zdravil oslabele želodce,
Kako vino to opravi?
»Vino je neke vrste desinficiens. Dokazano je, da je sposobno razkuževati prebavila, žolčne in ledvične kanale ter varuje občutljive dele telesa pred okužbami. Francoski zdravnik prof. dr. Georges Portman je s poskusi dognal, da vino uniči bacil tifusa in bakterije koli v 10 minutah, medtem ko čisti alkohol etanol uniči bakterije in bacile šele, če je 70-odstoten, takrat, ko je koncentracija alkohola sedemkrat večja, kot je v vinu. Se pravi, da ima vino, ta bogata in skrivnostna substanca, neko posebno zdravilno moč, ki še ni dovolj razjasnjena. Vsekakor alkohol v družbi preostalih sestavin vina, ki jih je doslej znanih okoli 800, deluje na naš organizem bolj blago.«
Kakšni so še zdravilni učinki vina?
»Zmanjšuje holesterol v krvi, vsebuje železo, ki pospešuje tvorbo hemoglobina v krvi. Znano je, da so včasih mladim mamicam dajali piti rdeče vino, da so jim lica spet pordela. Vino vsebuje okoli polovico znanih in človekovemu organizmu koristnih vitaminov, tako vitamine kompleksa B, vitamin P, ki vpliva na od
3,85 %). V nevtralnih deželah je znašal ta porast v zadnjem desetletju samo 0,67 %. Izjema je le Avstrija, katere izdatki so se letno povečevali za 3,34 %.
Fisas navaja tudi podatke o obremenitvi prebivalstva v zvezi z vojaškimi stroški. V državah pakta Nato so ti stroški za 7 % višji kot v nevtralnih državah — Nato (v Evropi) 371 dolarjev, Nato v celoti 557, v nevtralnih deželah 208 dolarjev na prebivalca.
N. Belamarič
pornost in prožnost krvnih kapilar, se pravi, da deluje antisklerotično, tega vitamina pa je precej v rdečih vinih (črninah). Vino vitamine ščiti in ohranja, kajti vino ne doživi nobenega toplotnega postopka, kar za sokove ne drži. Prav tako vino vsebuje precej mineralov, med njimi že omenjeno železo pa kalij, ki krepilno deluje na organizem. Znano je tudi, da vino alkalno deluje proti kislim učinkom mesa, maščobe in kruha.
Vse to bogastvo, ki j • v vinu, blagodejno vpliva na naše zdravje, saj zboljšuje delovanje dihalnih organov, srca, pospešuje cirkulacijo krvi, s tem uravnava telesno temperaturo, kar še posebej koristi ostarelim ljudem, zlasti tistim, ki so priklenjeni na posteljo; ščiti nas pred vnetjem pljuč, bronhitisom, prehladom, gripo. Prav tako vino pomaga astmatikom, saj zmanjšuje število krčev, pri srčnih bolnikih blagodejno vpliva na utrip; ljudem z nizkim pritiskom pospeši utrip in prekrvavljenje možganov, tistim z visokim pritiskom pa zmanjšuje upor v žilah in ob majhnih količinah ne dviga pritiska; pozitivno deluje na žleze z notranjim izločanjem, na primer na ščitnico in nadledvično žlezo. Vsekakor zmerno pitje vina pospešuje prenovo, nas razbremenjuje raznih pritiskov, osvobaja strahu in napetosti, spodbuja ustvarjalne sposobnosti, prispeva k družabnosti in dobremu razpoloženju, pospešuje presnovo, odpravlja težave z nespečnostjo in bogati čustveno življenje.«
In kako na vse to gleda današnja medicina?
»Naša medicina je na zdravilne učinke vina očitno pozabila in na vino gleda skoraj zviška. Očitno v vinu v prvi vrsti vidijo nevarnost alkoholizma, čeprav nikakor ne moremo reči, da je vino krivec za alkoholizem; vsekakor so to prej umetne močne žgane pijače. V Sovjetski zvezi so na vinu celo zastavili kampanjo proti alkoholizmu, ker se zavedajo, da ga povzročajo predvsem žgane pijače (vodka). Tako v Sovjetski zvezi pospešeno zasajajo vinograde, saj raču-
globus
BEJRUT —- Libijski vodja Gadafi je zahteval od Jaserja Arafata, naj odstopi kot vodja izvršnega odbora PLO in s tem »odpre pot za pomiritev palestinskih frakcij«, je zapisal časnik Al Ittihad, ki izhaja v Abu Dabiju.
MANILA — Država Filipini ima ime po španskem kralju Filipu II. Prvič pa je to ime uporabil portugalski osvajalec Ferdinand Magellan. Država naj bi se po novem imenovala Lapu-Lapu land, Baja-nihan ali pa Coryland.
WASHINGTON - 75 odstotkov Američanov je za to, da se Reagan in Gorbačov srečata in se pogovorita o odnosih med su-persilama. Tak je rezultat zadnje ankete o razpoloženju ameriške javnosti.
ŽENEVA — Mednarodna organizacija dela je sporočila, da mora v svetu delati od 50 do 200 milijonov otrok, mlajših od 15 let. To predvsem v državah v razvoju.
PRAGA — V gospodarskem planiranju v Češkoslovaški posvečajo posebno pozornost varstvu okolja in avtomatizaciji v industriji.
BUDIMPEŠTA - Madžarska narodna banka je pred dnevi razvrednotila forint v primerjavi z zahodnimi valutami za 9 odstotkov. BONN — ZR Nemčija je največji uvoznik medu. Lani so ga uvozili 78.771 ton. Na trgu z medom vlada huda konkurenca. Največji izvoznik je Argentina.
BRUSELJ — Evropska gospodarska skupnost je Sovjetski zvezi zelo poceni prodala milijon ton pšenice.
MOSKVA — V glavnem mestu SZ je pred dnevi snežilo. Septembrski sneg tukaj sicer ni nič nenavadnega. Vremenoslovci trdijo, da zime še ne bo.
SAO PAOLO — Čilska domoljubna fronta spet pripravlja atentat na generala Pinocheta. To trdi brazilski dnevnik Folha, ki izhaja v Sao Paulu.
MUNCHEN - Voditelji socialdemokratske opozicije je dejal v spodnjesaškem deželnem zboru o bavarskem ministrskem predsedniku F. J. Straussu da je prašeč, ta pa mu je zagrozil, da ga bo dal zapreti v norišnico.
nim vinom in ki vino uživa nezmerno, v velikih količinah. Vinarji menimo, da je naša medicina povsem zanemarila znanstveno raziskovanje zdravilnih učinkov vina, zato o vinu tako malo ve, da v glavnem molči. To je še toliko večja škoda, ker je Slovenija po vinski izbiri Evropa v malem.«
Kaj pa drugje po svetu?
»Največ rezultatov na tem pod-dročju imajo francoski zdravniki, ker vztrajno in ves čas proučujejo vpliv vina na človeški organizem. Tudi drugje po svetu je medicina na tem področju zelo dejavna, zlasti v Italiji, Španiji, Nemčiji in ZDA. Znan je primer iz Italije. Sola za vinsko mikrobiologijo v Perugi je znana po vsem svetu. Na univerzitetni kliniki v tem mestu pa bolnikom pri kosilu in večerji postrežejo s kozarcem vina. Predstojnik te klinike to razlaga takole: ’Naš človek je navajen na vino pri jedi. Ko zboli in pride na kliniko, ni prizadet samo telesno, ampak tudi duševno. Bolan je, iztrgan iz svojega okolja, ločen od svojcev, in vino, ki ga je vajen, mu razen v redkih primerih ne more škoditi. Z vinom prihranimo eno dopoldansko tableto za poživitev in eno popoldansko za pomiritev.’ Prav bi bilo, da bi tudi naši zdravniki ugotovili terapevtsko sposobnost vina. Zlasti internisti bi se morali seznaniti z rezultati sodobnih raziskav o zdravilnih učinkih Vina. Ena od raziskav ljudi z nad 50 leti starosti je pokazala, da je 63 odst, več bolnikov z arteriosklerozo med nepiv-ci vina kot med zmernimi pivci.
Na temo vino in zdravje je bil leta 1976 v svetovni kongres na Dunaju, tema letošnjega kongresa jugoslovanskih vinogradnikov in vinarjev, ki je bil septembra v Hercegovini, pa je bila Grozdje in vino v življenju in prehrani ljudi.«
Koliko vina naj bi človek popil na dan?
»Po francoski medicinski tabeli je normalna dnevna doza za fizičnega delavca 0,75 litra in za nefizičnega, sedečega delavca 0,35 litra. Pri rednem uživanju litra in več vina na dan pa je nevarnost, da pride do ciroze jeter.«
STRAN 2
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
Brez dobre kadrovske politike ni razvoja
Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so se najprej zadržali ob osnutku odloka o nadomestilih za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih soboške občine. Ker so v minulih osmih letih vložili v melioracijska dela približno dve milijardi dinarjev, za vzdrževanje teh objektov, zlasti pri zasebnikih, pa je bilo narejeno bore malo, so se v razpravi zavzeli za odločnejše posege na tem pomembnem področju. Tako so se poenotili o nujnosti vzdrževanja melioracijskih jarkov in drenaž, pri čemer naj bi odlok veljal za že opravljena dela kot tudi za vse prihodnje melioracije. Da bi vsa načrtovana dela uresničili, bo potrebno vključiti odgovorne dejavnike v občini, ki morajo uskladiti mnenja s prizadetimi kmeti. Bistveno je uresničevati družbeni interes, so poudarili v razpravi, zato bodo osnutek omenjenega odloka poslali v široko javno razpravo, s čimer naj bi tudi upravičili precejšnjo porabo družbenih sredstev v te namene.
Nato so člani soboškega izvršnega sveta spregovorili o informaciji o uresničitvi načrta zaposlovanja v občini v prvem polletju letos. V razpravi je bilo slišati precej kritičnih besed na račun združenega dela, ki namenja premajhno pozornost sprejemanju sposobnih in ustvarjalnih kadrov, ki lahko potegnejo voz razvoja naprej. Zato je nerazumljivo, da se v soboški občini celo zmanjšuje število kadrovskih štipendij, na kar dovolj zgovorno opozarja podatek, po katerem je od 109 pripravnikov le 16 prejemalo kadrovske štipendije. V delovnih organizacijah pa še vedno zaposlujejo predvsem nekvalificirane in priučene delavce, hkrati pa primanjkuje dobrih razvojnih programov. Na skupnosti za zaposlovanje imajo kar 153 mladih, ki še niso opravili pripravništva. Poleg tega pa dajemo podporo tudi takim direktorjem, ki že 20 in več let niso storili niti trohice za kadrovsko štipendiranje, je bilo slišati. Tudi razvojni oddelki v delovnih organizacijah se še niso uveljavili. Da o pomanjkanju dolgoročnega načrtovanja kadrovskih potreb sploh ne govorimo. Če je dolgoročni razvojni cilj agroži-vilstvo, potem ga je treba konkretno opredeliti. Sicer pa so v razpravi menili, da o teh problemih nenehno govorimo, zadeve pa se skorajda ne premaknejo. Da bi temu naredili konec, so se odločili za imenovanje delovne skupine, v kateri bodo poleg predstavnikov izvršnega sveta zastopane tudi občinske družbenopolitične organizacije, skupnost za zaposlovanje, zavod za šolstvo in medobčinska gospodarska zbornica. Ti bodo pripravili poseben operativni program in poskušali ugotoviti, katere delovne organizacije vodijo napačno politiko o zaposlovanju, pripravništvu in štipendiranju. Če tu premaknemo zadeve, so poudarili, bo vpis v naslednjem šolskem letu na ravni republiškega povprečja.
Milan Jerše
Kriza, ki je zajela vse sfere naše družbe v začetku osemdesetih let, se kaže tudi pri povsem neposrednih in praktičnih elementih vsakdanjega življenja, na temeljnih predpostavkah, na katerih si vsak gradi prihodnost — ena takih je primerno stanovanje, zato o potrebnosti sisov za to problematiko sploh ne kaže razpravljati, pač pa bi bilo dobro, če bi podrobneje pregledali njihovo učinkovitost. Na zasedanju gornjeradgon-skega je opazovalec koj na začetku (brez pretiranega duhovnega naprezanja) ugotovil, da v sisu ni vse v najboljšem redu, saj so bili stoli, pripravljeni za delegate zbora izvajalcev, skoraj popolnoma prazni — zasedena sta bila le dva, pa še ta tovariša sta bila le prvi točki dnevnega reda, ko so ugotovili, da je zbor izvajalcev nesklepčen (mimogrede: to ni bilo prvič), zato sta prizorišče dogajanja brž zapustila.
Višje prispevne stopnje
V soboški občini ugotavljajo, da bi morali za uskladitev bilance sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1986 od 1. novembra zvišati prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov na 1,2 odstotka, iz dohodka pa na 3,4 odstotka. Pri pripravi takšne bilance so upoštevali naslednje: 97-odstotno rast sredstev za osebne dohodke v primerjavi z letom 1985, poračunana sredstva za uskladitev osebnih dohodkov z ravnijo osebnih dohodkov v gospodarstvu, upoštevana pa je tudi uskladitev, ki predstavlja 58 odstotkov celotnega poračuna za letošnje leto. Poleg tega so upoštevali 90-od-stotno rast materialnih stroškov v primerjavi z letom prej, 75-odstotno stopnjo amortizacije, pokrite izgube pri vseh sisih in dogovorjena sredstva za nove naloge oziroma širitve posameznih družbenih dejavnosti v soboški občini.
Zdaj je na potezi združeno delo, ki mora reči zadnjo besedo o predvidenem povečanju prispevnih stopenj v 'zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Zato naj bi se na zborih delavcev temeljito seznanili s problematiko delovanja družbenih dejavnosti in prižgali zeleno luč za nove prispevne stopnje.
Milan Jerše
GLAS POMURSKIH DELEGATOV V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI OD BENCINSKEGA DINARJA 15 ODSTOTKOV ZA CESTE
Uresničevanje zakona o cestah, ki je bil sprejet leta 1981 in o katerem je bilo v Pomurju slišati precej kritičnih pripomb, je dobilo ustrezno pozornost tudi na republiški ravni. Te dni so namreč o njem razpravljali delegati republiške skupščine, ki se niso mogli izogniti mnenju, da se nekatere določbe iz omenjenega zakona v praksi še vedno prepočasi uresničujejo. V razpravi je sodeloval tudi Stamenko Jovanovič iz Murske Sobote, ki je predlagal nekaj konkretnih rešitev. Tako se je zavzel, da bi šlo od drobnoprodajne cene bencina za ceste najmanj 15 odstotkov, v republiki pa naj enotno zagotovijo finančna sredstva za urejevanje lokalnih cest, ki ravno v Pomurju, še posebej pa v soboški občini, predstavljajo pereč problem. Opozoril je tudi na mnenje, da ceste ne morejo biti osnovno sredstvo cestnih podjetij, kot je v tem primeru Cestno podjetje Maribor, ki se dokaj mačehovsko obnaša do svojega Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti. S tem mnenjem je soglašala tudi skupščinska komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ki je izrecno poudarila, da so ceste splošna družbena dobrina. Zato bo treba natančno opredeliti pravico do upravljanja cest v cestnih podjetjih in amortizacijo.
Zanimiva je tudi pobuda, po kateri se zavzemajo za ločevanje funkcij investitorja, izvajalca del in nadzornika, kar so doslej vse prevzemala cestna podjetja, s čimer nameravajo izkoreniniti monopol v cestnem gospodarstvu. Zaradi nujnega usklajenega vzdrževanja in obnove, ki se ne more končati v občinskem merilu, pa naj bi regionalne ceste prešle v republiško pristojnost. To so nekatera od bistvenih vprašanj, ki so jih na zasedanju republiške skupščine poudarili pomurski delegati in o katerih bodo zadnjo besedo povedali na enem od naslednjih zasedanj skupščine SRS.
Milan Jerše
V lendavski občini manj nezaposlenih
Medtem ko se je rast zaposlenosti v prvem polletju v primerjavi z lanskim enakim obdobjem v ljutomerski občini znižala za 1,9 odstotka, je v radgonski narasla za 0,2 odstotka, v soboški za 2,5 odstotka, v občini Lendava pa je zaposlenost večja kar za 4,5 odstotka. Sredi leta 1985 je imela namreč zaposlenih 7439 delavcev, ob koncu junija letos pa že 7778, kar je 339 delavcev več. Število zaposlenih se je najbolj povečalo seveda v gospodarstvu (349 delavcev), zmanjšalo se je v negospodarstvu (3 delavci manj) in v zasebnem sektorju, kjer je bilo 7 delavcev manj. Sredi leta je bilo v družbenem sektorju gospodarstva zaposlenih 6633 delavcev, v negospodarstvu 930 in v zasebnem sektorju 215 delavcev. Ker se je torej zaposlilo več kot 300 novih delavcev, se je seveda zmanjšalo število nezaposlenih. Tako je bilo sredi letošnjega leta v občini Lendava le še 442 iskalcev zaposlitve, kar je 62 manj kot lani ob tem času. Med nezaposlenimi je bilo 220 žensk.
Letos je torej v občini Lendava precej večja zaposlenost, kot pa je bila načrtovana z občinsko resolucijo. Največ delavcev se je zaposlilo v Indipu, Varstroju, Ina-Nafti in v obratih Leka ter v Elektrokontaktu. Čeprav so se temeljne organizacije obvezale, da bodo dve tretjini svojih potreb po kadrih »pokrivale« s pripravniki, pa to ni tako, saj so v prvem polletju zaposlile komaj 68 pripravnikov, od teh 59 za določen čas. Kvalifikacijska sestava pripravnikov pa je taka — le 28 jih ima štiriletno srednjo šolo, prav tako 28 dve- ali triletno srednjo šolo, 7 višjo in 5 visoko šolo. Dve tretjini pripravnikov se je zaposlilo v Ina-Nafti (22), Gradbeniku (14) in Varstroju (13). Ob koncu avgusta je bilo pri strokovni službi zavoda za zaposlovanje v Lendavi prijavljenih 55 mladincev, ki so končali ustrezno šolo, niso pa še uspeli dobiti mesta pripravnika.
Š. Sobočan
Denar — stanovanj vladar
Ena osrednjih tem na seji je bila seveda novembrska podražitev stanarin za 25 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi imeli v Gornji Radgoni do konca leta 3,77 milijona dinarjev za obnovo stanovanjskih zmogljivosti. Še vedno pa denarja za popolno vzdrževanje primanjkuje, saj bi tudi s to podražitvijo — ki je v skladu z občinskimi resolucijskimi predvidevanji — imeli na voljo veliko manj od potrebnih 216,7 milijona dinarjev. Ker pa delegati niso pravočasno dobili gradiva o podražitvi, bodo o tem sklepali v drugi polovici oktobra.
Mnogokrat je jabolko spora dodelitev solidarnostnih stanovanj — razprava ob tem je bila burna in bučna, čeprav je zasedal le en zbor, to je zbor uporabnikov. Do solidarnostnih stanovanj je po pregledu komisij upravičenih kar 60 prosilcev, ki so jih tudi uvrstili na prednostno listo. Ob tem pa so le bežno omenili dejstvo, da bodo
le petini stanovanje res tudi ponudili, vsi ostali pa bodo morali počakati. Podobno je s posojili iz sredstev vzajemnosti, za katere je prosilo 206 posameznikov, končno pa je ostalo na seznamu le 19 srečnežev. Zanimiva je razlaga ogledne komisije: »Čfprav na terenu ugotavljamo izredno slabe stanovanjske razmere pri nekaterih prosilcih, so ti kljub obupnemu stanju izpadli.« Vzrok je seveda spet pomanjkanje denarja.
Prva skupna seja obeh zborov stanovanjske skupnosti, ki se je zaradi neresnosti izvajalcev prelevila v ločeno sejo zbora uporabnikov, je tako minila ob spoznavanju številnih stanovanjskih zdrah in težav, ki jim, podobno kot drugod v Pomurju, v bližnji prihodnosti ni videti konca.
Bojan Peček
BELTINCI
V Beltinki proslavili dva
V tovarni Beltinka iz Beltinec, ki je tozd DO Rašica in zaposluje okrog 420 delavcev, so preteklo soboto proslavili dva jubileja — 25-letnico obstoja in 10-letni-co delovanja kot tozd Rašice. Ta delovni kolektiv je zlasti v zadnjih desetih letih dosegel pomembne razvojne uspehe, tako da so v tem obdobju uresničili cilje, zastavljene pred združitvijo z DO Rašica. Najprej so posodobili strojno opremo v pletilnici in s tem povečali izdelavo, istočasno pa posodabljajo tudi strojno opremo v konfekciji. Pomembna pridobitev za delovni kolektiv Beltinke pa so novi proizvodni prostori, ki so jih zgradili lani in s tem končali prvo etapo naložbe, kjer sovlagajo vsi tozdi Rašice. Beltinka iz Beltinec ima namreč od vseh Rašičinih tozdov največ možnosti za razširitev, za-
TOKO ŽIŽKI
STRAH JE BIL ODVEČ
Odločitev delovnega kolektiva žiškovskega Toka, da v začetku tega leta začne poslovati kot obrat, v družbenopolitičnih organih lendavske občine ni bila sprejeta z odobravanjem. Zdaj, osem mesecev pozneje, so se duhovi nekako pomirili, zato nas je zanimalo, kaj se je od takrat spremenilo na bolje ali na slabše. Vprašanje smo postavili vodji proizvodnje Danielu Kolenku.
»Preživljali smo težke trenutke, saj so nam marsikaj očitali. V Žižkih pač nismo mogli ravnati drugače, kot v drugih tozdih, kjer so se prav tako odločili za obrate. Mislim, da naši delavci s tem niso prizadeti pri samoupravljanju, saj imamo ustrezno število članov delavskega sveta, pa tudi interesne skupnosti lendavske občine zaradi naše preorga-nizacije niso nič izgubile, saj naši delavci plačujejo prispevke na njihove žiroračune. Res pa je, da smo v delovni organizaciji Toko Domžale z ukinitvijo proizvodnih tozdov veliko privarčevali, kar je zelo pomembno, saj težav ne manjka ne v proizvodnji in ne pri prodaji.«
— Ko so se občani Žižkov odločili, da prepustijo kulturni dom proizvodnemu obratu, so pričakovali, da se bo ta hitreje širil.
»Od takrat je minilo že 7 let.
Znatno zajezili nelegalno pridobivanje dohodka
Uprava za družbene prihodke v Murski Soboti ima v obrti, av-toprevozništvu in gostinstvu 605 davčnih zavezancev. Zanimivo je, da je pri obrtnih dejavnostih in avtoprevozništvu viden občuten padec povprečnega zneska davka, kar je posledica spremenjenih predpisov. V minulem letu je znašala sorazmerna davčna stopnja 32 odstotkov, medtem ko je progresivna davčna lestvica v preteklih letih dopuščala razpone med 18 in 56 odstotki. Pri tem je treba upoštevati, da je v minulem letu uvedena nova olajšava za znižanje davčne osnove za vlaganja v razširjeno reprodukcijo, kar so priznali 18 zavezancem. Število zavezancev, obdavčenih po dejanskem dohodku v letu 1985, pa se je zmanjšalo, ker je okrog 30 zavezancev uvrščenih v pavšalno letno obdavčevanje. Med pavšaliste je letos uvrščenih še novih 61 zavezancev.
In še nekaj podatkov, ki pričajo o precejšnji uspešnosti Uprave za družbene prihodke Murska Sobota. Za leto 1985 je bilo izdanih 16.137 odločb. Pri sprotni kontroli poslovanja zavezancev so v zadnjem času uspešno sodelovali z nekaterimi drugimi organi, kot so postaje milic, organi za notranje zadeve in druge pomurske uprave za družbene prihodke. Do konca minulega leta so ugotovili nepravilnosti pri 12 avtoprevoznikih, vloženih pa je bilo 1194 napovedi za odmero davka od nepremičnin. Davek so odmerili v 402 primerih. Pozitivni rezultati so tudi pri obdavčevanju zavezancev, ki poslujejo brez ustreznega dovoljenja. Skupno s postajami milice so ugotovili okrog 110 primerov šušmarjenja. Na ta način so precej zajezili nelegalno pridobivanje dohodka. Poleg tega se je v zadnjih letih bistveno izboljšala izterjava davkov in prispevkov. Tako so za leto 1984 poravnali 95,57 odstotka raznih obveznosti davkoplačevalcev, za minulo leto pa že 96,7 odstotka.
to je predvideno, da bodo v tem srednjeročnem obdobju začeli z drugo etapo naložbe za dograditev preostalih proizvodnih prostorov in spremljajočih objektov. Teče pa opremljanje z najsodob-
Revija pletenin
Četrt stoletja uspešnega dela in desetletnico vključitve Beltinke v Rašico so minulo soboto počastili s proslavo, v okviru katere so s sodelovanjem učencev osnovne šole in krajanov Beltinec pripravili tudi modno revijo. Prikazana je bila kolekcija Rašičinih pletenin za jesen in zimo 1986/87 ter kot dodatek še ekskluzivna kolekcija, ki bo na trgu že v naslednjem mesecu.
bb
Tudi mi smo želeli hitreje širiti proizvodnjo in zaposlovati nove delavce, vendar so želje eno, resnične možnosti pa drugo. Menda je bilo najhuje v letu 1980, ko smo imeli izgubo. Tudi v letošnjem letu, ko smo sicer poslovali pozitivno, nam ne manjka težav; medtem ko je oskrba z osnovnimi materiali še kar dobra, pa imamo motnje v oskrbi z okovjem za torbice in raznimi drobnimi izdelki.«
— Ostajate pri sedanjem številu delavcev?
»Ne! Zaposlovali bomo nove, vendar zmerno. Več upanja za nove zaposlitve bo po dograditvi 320 kvadratnih metrov obsegajoče proizvodne hale, ki jo bomo začeli predvidoma graditi še letos.«
— Kaj pa proizvodni program? Boste v nedogled izdelovali le torbice?
Teh nekaj pozitivnih premikov v davčni politiki gotovo spodbuja k še odločnejšim akcijam Uprave za družbene prihodke.
Tu se je obseg dela občutno povečal, število delavcev pa je ostalo nespremenjeno, kar bo treba v prihodnje urediti. Poleg tega opravljajo določena dela za vrsto samoupravnih interesnih skupnosti. Ob zahtevi po širši strokovni usposobljenosti davčnih delavcev bo nujno potrebno urediti način nagrajevanja, kakor tudi ustrezno tehnično opremljenost.
ZABELEŽENO
Niso brez strehe
V tem času so v Lendavi na več mestih razpravljali o stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem je zanimiva primerjava rasti osebnih dohodkov in kvadratnega metra stanovanjske površine. Leta 1976 so povprečni mesečni osebni dohodki znašali 3.785 dinarjev, kvadratni meter stanovanja pa je stal 4.750 dinarjev, kar pomeni, da je bilo treba delati za kvadratni meter 1 mesec in 7 dni. Primerjava za zadnjih pet let je še manj ugodna; lani, ko je bil povprečni osebni dohodek 47591 dinarjev, je stal kvadratni meter stanovanjske površine 72.179 dinarjev, kar je 1 mesečni osebni dohodek in še pol drugega. Verjetno bo letos razmerje še manj ugodno. Prav to je vzrok, da se občani ne navdušujejo za nakup etažnih stanovanj in veliko rajši gradijo lastne hiše, kjer obseg posameznih gradbenih etap prilagajajo svojim finančnim možnostim, gradnjo pa tudi pocenijo z lastnim delom. Podatkov o številu novo zgrajenih stanovanj v zasebni lasti v posameznem letu žal nimamo, domnevamo pa, da je mnogo večje, kot pa je letno novih družbenih stanovanj, ki jih v povprečju zgrade 20. Številni občani svoje stanovanjske razmere izboljšujejo tudi z raznimi preurejanji starejših hiš, zato lahko z gotovostjo trdimo, da so stanovanjske razmere velike večine delavcev in kmečkega prebivalstva času primerne, to pa je nedvomno velik dosežek pri osebnem standardu.
Š. S.
DO ZDRAVILIŠČE RADENSKA RADENCI
OBJAVLJA DRAŽBO
— traktor zetor, tip 4718, letnik 1974, zaleten. Isklicna cena 450.000 din.
Dražba bo 7. 10. 1986 ob 8. uri pri vratarnici osebnega prometa v Boračevi.
Dražbena varščina znaša 20 odstotkov izklicne cene. Ogled vozila je uro pred začetkom dražbe.
jubileja
nejšimi stroji, kajti v DO Rašica so se dogovorili, da ne bodo vlagali le v objekte, temveč bodo načrtno posodabljali opremo. Tako so doslej v NDR že kupili štiri klasične pletilne stroje, ki jih vodijo računalniki, predvidevajo pa, da bodo uvozili iz NDR skupaj 32 najsodobnejših pletilnih strojev. Tako bodo zamenjali večji del že iztrošene strojne opreme, kar je tudi pogoj za boljše proizvodne rezultate. V tovarni Beltinka iz Beltinec, kjer tudi v teh težkih gospodarskih razmerah solidno gospodarijo in imajo tačas največje težave z dobavo materialov in njihovo kakovostjo. Poleg novih proizvodnih prostorov in posodabljanja opreme pa veliko vlagajo tudi v izobraževanje vseh vrst kadrov, saj tudi v tem vidijo boljše proizvodne rezultate.	F. Maučec
»V celotni vrednosti proizvodnje ustvarimo 50 odstotkov prihodka od prodaje na klirinško območje, zlasti v Sovjetsko zvezo; 30 odstotkov predstavlja izvoz na konvertibilno območje, predtežno Zvezna republika Nemčija; 20 odstotkov od celotnega prihodka pa iztržimo na domačem tržišču. Izvozimo torej 80 odstotkov celotne proizvodnje. Prodaja na tuje poteka brez večjih motenj, je pa res, da so tudi kupci na Vzhodu že močno zahtevni in jim ni mogoče prodati slabih izdelkov. Naše delavke imajo že veliko delovnih izkušenj, in zato je kakovost vse boljša. Za zdaj ostajamo pri torbicah, kar pa ne pomeni, da ne bomo izdelovali še česa drugega.«
— Pa sodelovanje z vaškim odborom krajevne skupnosti v Žižkih?
»Dobro sodelujemo. Naš kolektiv je dal gmotno pomoč za nakup gasilskega avta in gradnjo novega gasilskega doma. Čim bodo dopuščale materialne možnosti, bomo podprli tudi druge naložbe.«
Š. Sobočan
Sicer pa je pričakovati še večjo usklajenost delovanja vseh organov, samoupravnih in drugih organizacij, da bi zagotovili dosledno izvajanje zakonov in drugih predpisov, s čimer bi preprečevali rast družbeno negativnih pojavov. Še največjega pomena pa bo nedvomno vzpostavljanje trdnejših vezi med delavci Uprave za družbene prihodke in občani, ki dobro poznajo razmere na terenu.
Milan Jerše
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 3
PO SLEDOVIH SLOVENSTVA NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM
»§E ena trdna vez med SOSEDNIMA DEŽALAMA« - Je ob otvoritvi mostu na Muri med obema Radgonama 17. oktobra 1969 obširneje poročal naš časnik.
Če smo že omenili terenska iskanja slovenskega rodovnega izročila rojaka dr. Wolfganga Gombocza iz Potrne v letih 1960—65 po dvojezičnih vaseh na območju Radgonskega kota ter kasnejšo jezikovno akcijo prof, srbohrvaščine Leopolda Melicharja in našega tedanjega veleposlanika v Avstriji Mitje Vošnjaka v Lipnici (Leibnitzu), kjer je še danes na tamkajšnji gimnaziji srbohrvaščina maturitetni predmet, in v Radgoni, kjer je poskus uvesti srbohrvaščino ali slovenščino kot učni predmet na gimnaziji Borg spodletel, je smotrno, da omenimo še dve dejanji. Eno je žal ostalo zgolj pri dobrem namenu.
Krivi so bili šilingi?!
Najprej gre za zasnovo (osnutek) dogovora »med deželo Štajersko in šolo za zdravstvene delavce II. stopnje v Murski Soboti (bolj znana kot šola za medicinske sestre — op. pis.) o šolanju učenk na tej šoli in njihovi zaposlitvi v zdravstvenih zavodih, ki so last dežele Štajerske«. Letos minevata dve desetletji (prevod osnutka je označen z datumom 14. marec 1967), odkar je prišlo do hvalevredne ^^obude, ki ji je bilo usojeno, da kaj več kot pobuda ne more biti. Razlog, da seje to zgodilo, je po izjavah tistih, ki so pri tem najožje sodelovali, trivialen: namreč, priti do šilingov in se tako ali drugače okoristiti. (?!)
Kaj je vseboval osnutek zadevnega dogovora? Navedimo le nekatera pomembnejša določila! »Šola za medicinske sestre Murska Sobota se zaveže,
da bo izšolala v štiriletni učni dobi, začenši z jesenjo 1966, 15 ‘učenk za diplomirane medicinske sestre splošne ali pediatrične smeri in jih pripravila za delo v zdravstvenih zavodih dežele Štajerske. Učenke se bodo šolale po priloženem učnem programu, ki je sestavni del tega dogovora. / Dežela Štajerska prizna za štiriletno šolanje 15 učenk prispevek v višini 45 tisoč avstrijskih šilingov za vsako učenko in se zaveže zaposliti te učenke po njihovi diplomi v zdravstvenih zavodih dežele Štajerske z enako plačo in enakimi pogoji kakor avstrijske bolniške sestre z enakovredno izobrazbo. / Šola za medicinske sestre Murska Sobota bo pri izbiri učenk, za katere zagotavlja dežela Štajerska prispevke, skrbela za to, da bodo sposobne za poznejšo zaposlitev v zdravstvenih zavodih dežele Štajerske in da si bodo tudi pridobile osnovno znanje nemškega jezika. / Dežela Štajerska se bo, če bo šola to želela, potrudila priskrbeti učila (inštrumente in orodje) v količini, za katero se bosta dogovorili, in jih izročila šoli za medicinske sestre Murska Sobota. / Šola za medicinske sestre Murska Sobota se zaveže poskrbeti, da bo med šolanjem število učenk ustrezalo dogovorjenim prispevkom in da se bo po končanem šolanju zaposlilo pri zdravstvenih zavodih dežele Štajerske toliko diplomiranih sester, za kolikor bo dežela Štajerska dajala prispevke. / Šola za medicinske sestre Murska Sobota bo učenkam, za katere bodo dani prispevki, omogoči
la, da bodo po končanem drugem in tretjem letniku, če bodo učenke že dosegle predpisano starost, opravljale med počitnicami najmanj po en mesec praktičnih vaj v zdravstvenih zavodih dežele Štajerske. Ta bo tem učenkam dajala brezplačno oskrbo in stanovanje ter pokrila tudi stroške potovanja tja in nazaj«.
Pogodba je torej ostala v osnutku ali točneje mrtva črka na papirju in nam lahko danes zbuja zgolj nostalgična modrovanja o tem, kako bi bilo, če bi prišlo do njene uveljavitve.
Na mostu prijateljstva
Drugo, izjemno pomembno dejanje, ki je na široko odprlo možnosti za številnejše in pristnejše stike zlasti med obmejnima območjema ter seveda Slovenijo (Jugoslavijo) in Avstrijo, je bilo odprtje novega mostu čez Muro med obema Radgonama. Most prijateljstva, kot se še vedno imenuje, je rezultat plodnega sodelovanja in je odstranil ozko grlo v mednarodnem prometu in dal še večje možnosti povezovanju obeh dežel na gospodarskem, turističnem, kulturnem, športnem in drugih področjih. Da ima dogodek nesporno zgodovinsko vrednost, sta poskrbela predsednika Tito in Jonas ter vsak na svoji strani prerezala trakove in izročila namenu 110 metrov dolg železobetonski most, rekoč, naj bo prijateljstvo čtm tesnejše in' sodelovanje vsestransko. Objekt sta z združenimi močmi gradili obe deželi.
»Ta novi most, ki je lepši iA popolnejši od prejšnjega, naj bo jasen znak, da imamo kljub različnim sistemom veliko skupno potrebo — ohranitev miru. To je cilj, ki naj navduši
najboljše ljudi naših narodov, posebno mladino. Današnji rezultati naših skupnih prizadevanj nam kažejo, da je po tej poti mogoče priti do cilja. Ostanimo na tej poti!« je v zdravici med drugim dejal avstrijski predsednik Franz Jonas. Tito pa je med drugim poudaril: »Visoko cenimo dejavnost Avstrije, ki izvaja miroljubno politiko in prispeva k zbližanju narodov in držav v popuščanju napetosti v svetu. Prepričan sem, da bosta tudi današnja skupna slovesnost in to vaše kratko srečanje nova spodbuda za še uspešnejše in tesnejše sodelovanje narodov Avstrije in Jugoslavije.«
Takrat, takoj po otvoritvi mostu, je Jonas za nekaj trenutkov stopil k našemu takratnemu veleposlaniku v Avstriji, Mitji Vošnjaku, rekoč: »Na Štajerskem smo torej državno mejo spremenili v mejo prijateljstva.« Nato pa se je pomenljivo vprašal: »Kaj pravite, je tudi na koroški meji primerna reka, da bi lahko prek nje zgradili most in da bi se ob otvoritvi spet srečali tako, kot smo se danes?«
Boj za slovenske Termopile
Profesor in publicist, pokojni Jan Sedivy je ravno v tem času, na pragu svoje 70-letnice, v časopisu za slovensko krajevno zgodovino, Kroniki (letnik XVII, št. 2, 1969), objavil razpravo o borbi za šentiljsko trdnjavo in del strokovne javnosti opomnil na tisti del obmejnega območja avstrijske Štajerske (npr. Lučane ali nemško Le-utschach), kjer danes še komajda zadenemo na sledove slovenstva. Govori o »ostri borbi za občino in župnijo Šentilj, imenovani slovenske Termopi
le,« ki se je začela leta 1886. Časovni razpon kronološkega nizanja dogodkov sega v začetke druge svetovne vojne, navrženih pa je ničkoliko neprijetnih, grenkih resnic, ki še danes zadenejo v živo. Enega od Še-divyjevih virov, ki jih pogosto navaja v opombah imenovane razprave, upokojenega učitelja, 82-letnega Antona Šeška iz Štrihovca pri Šentilju, smo uspeli pridobiti k sodelovanju in se nam je oglasil s pismom. Dobesedno povzemamo najzanimivejši odlomek!
»Vse življenje sem prebil v Šentilju, kjer sem se rodil, hodil v osnovno šolo in nato 44 let — z izjemo okupacije 1941—45 — služboval kot učitelj. Po upokojitvi leta 1967 sem se kot domačin lotil pisanja krajevne kronike, ki sem jo imel v načrtu več let. Rezultat: štiri brošure z vseh področij. Razumljivo, da sem obravnaval zlasti narodnostne boje, ki so se razplamtevali na tem obmejnem območju, posebej pred prvo svetovno vojno. Leta 1919 je bila začrtana državna meja.
V tem delu okrog Šentilja je bila potegnjena precej po črti, do kod so živeli Slovenci. Kmečki ljudje, stalno naseljeni, ki so ostali pod Avstrijo, so se z leti preselili v slovenske kraje, v Šentilj. Danes v krajih onkraj meje ni več naših ljudi, in silno redki so tisti, ki še znajo malo naš jezik. To so stari ljudje, ki so bili vse življenje viničarji ali hlapci in dekle pri nemških gospodarjih in pri teh o kakšni narodni zavesti ni govora. Njihovi potomci so popolnoma ponemčeni in ne znajo več bet sede slovensko. Tak je položaj pri Šentilju in okolici na avstrijski strani vse tja do Ernov-
ža, Štrasa, Gomilice in drugih okoliških krajev.«
Skratka, nič kaj spodbudne ugotovitve, čeprav je nekaj razlogov, da si dovolimo domnevo, kako Slovenci in slovenstvo v okrajih (občinah) Deuts-chlandsberg in Lipnica (Leibnitz) le ni povsem umrlo. Bistvene razloge nam je v pogovoru odkrila dr. Zinka Zorko-va, dialektologinja z mariborske pedagoške fakultete, ki je v raziskavi koroških govorov od Ojstrice nad Dravogradom do Duha na Ostrem vrhu nujno morala upoštevati slovenski štajerski govor na Velikem Boču, to je hribovju, ki se širi proti Lučanam. »Lučane so bile v 19. stoletju še izpričano slovenski trg, ki je danes že močno ponemčen. Na posestvih okoliških kmetov, ki se naslanjajo na Veliki Boč, pa še govorijo slovensko, vsaj starejša generacija, medtem ko otroci, ki se šolajo v nemščini, slabo govorijo ali slovensko sploh več ne razumejo,« je pojasnjevala. Z veliko radovednostjo smo poslušali posnetek narečnega govora starejše ženice Marije Se-'met, rojene Hajnšek, z Velikega Boča, pri čemer je dr. Zor-kova pripomnila, da gre za arhaičen, severnoštajerski govor. »Raziskave obmejnega območja zajemajo še nekatere vasi, ki do danes niso raziskane. Tako manjka raziskava Mlak nad Pernicami nad Muto. Mlake so po plebiscitu pripadle Avstriji in za večino slovenskih prebivalcev, ki imajo še danes slovenska imena kmetij, več nimamo podatkov o Slovencih na tej strani. Večina ni zapisana in naloga naših raziskovalcev je, da to storijo.« (se nadaljuje)
Branko ŽUNEC
IZ LENDAVE
LAŽNA SOLIDARNOST?
Še večji razmah narodnostne kulture
Odkar je pri Samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti občine Lendava spet stalno zaposlen delavec, je predvsem v narodnostni kulturi znova postalo bolj razgibano, oziroma ta dejavnost ni prepuščena sama sebi. Vse kaže, da ima novi strokovni delavec sisa Laci Gone dovolj smisla in volje za delo, ki so mu ga zaupali.
»Moj namen je, da bi okrepili sodelovanje med kulturnimi društvi na narodnostno mešanem območju v občini in sisom ter povzdignili kulturno dejavnost na višjo raven. Zlasti se mi zdi pomembno oživiti amatersko gledališko dejavnost, ker je na tem področju prišlo v zadnjih letih do zastoja. In če bomo obdržali kakovost folklorne dejavnosti pa pevskih zborov vsaj na isti ravni, kot smo jo že dosegli, mislim, da bomo lahko zadovoljni. Prizadevati pa si bomo morali za vključevanje mladih v zbore in sčasoma tudi v plesne skupine, kjer bo to potrebno.«
Samoupravno interesno skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti, kakor tudi širši krog družbenopolitičnih organizacij v Lendavski in soboški občini, pa čaka čez poldrugi mesec zelo pomembna naloga tudi pri izvedbi gostovanja narodnostnih kulturnih skupin v Železni županiji na Madžarskem (14., 15. in 16. novembra). Medtem so se že dogovorili, da se bodo na Madžarskem predstavili pevski zbor iz Prosenjakovec in folklorna skupina iz Motvar-jevec iz občine Murska Sobota, iz lendavske občine pa predvidoma plesalci iz Rad-možanec, Dobrovnika, Gornjega Lakoša in Lendave ter pevci iz Radmožanec in Gen-terovec. Dolge vasi ter Čenti-be in Petišovec. Prav tako je predvideno gostovanje šolskih kulturnih skupin in razstava knjig oziroma edicij, katerih avtorji so iz vrst pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju. Jože Graj
Ob koncu lanskega leta je bilo raznih oblik družbene pomoči deležnih skoraj 3 tisoč občanov lendavske občine. Tako je varstveni dodatek zaradi nizke pokojnine prejemalo 415 upokojencev, denarno pomoč za brezposelnost 41, nadomestilo za stanarino 160, štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam 439 občanov, pomoč je prejemalo tudi 1671 otrok. Družbeno denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje je dobivalo 32 in kot dopolnilni vir 76 občanov.
Nihče ne oporeka pravici občanov do družbene pomoči, seveda pa se ta pomislek upravičeno pojavi, kadar kdo neupravičeno prejema tako pomoč. Ta kritika se je oblikovala tudi na seji občinske konference SZDL v Lendavi, ki je tej problematiki namenila veliko pozornost. Mnogi namreč ugotavljajo, da kriteriji, po katerih zdaj dodelujejo socialno pomoč, niso vselej uporabni. So občani, ki jim s socialno pomočjo pravzaprav dušimo delovno vnemo, ki je itak nimajo na pretek. Torej bi se marsikdo lahko zaposlil in mu ne bi bilo treba
prositi družbene pomoči. Žal pa je tudi narobe! Najslabše se godi množici upokojencev, ki so v času, ko so še delali, imeli nizke osebne dohodke in s tem nizko osnovo za upokojitev. Tako zdaj predstavljajo menda povprečne pokojnine komaj 52 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, torej miloščino, zato je za preživetje treba dodati še varstveni dodatek. Enako velja za nekatere starejše kmete, ki se s starostno kmečko pokojnino nikakor ne morejo prebiti iz meseca v mesec, še posebno ne, če sami ne morejo več obdelovati svojih ponavadi skromnih kmetij. Takim bi morali pomagati otroci, četudi so se odselili z grunta, saj je dolžnost otrok, da skrbe za stajše in narobe!
Nekega generalnega pravila oziroma kriterijev pri odločanju za socialno pomoč ali proti njej ni. Pri reševanju vlog za razne oblike socialnovarstvenih pomoči bi morali bolj upoštevati mnenja krajevnih skupnosti, saj tam najbolj poznajo življenjske potrebe svojih občanov, seveda pa le-te naj ne bi izdajale priporočil vse vprek, kot se to večkrat doga-
ja zdaj, ko se gredo lažno solidarnost. Sicer pa strokovni organi že zdaj pravilno ravnajo ko ne dodele vselej pomoči na podlagi predloženih papirjev, ampak upoštevajo realno gmotno stanje občanov. Res pa je tudi, da je to naporno delo, saj, na primer, ni mogoče komu odkloniti socialne pomoči že zaradi tega, ker ima pri hiši traktor, če pa z njim zaradi bolezni in onemoglosti ne more delati. S tem pa seveda ni rečeno, da ni občanov, ki ne bi večkrat neupravičeno prejemali družbene pomoči, pa naj bo to v obliki pomoči zK brezposelnost (nočejo delati ali pa šušmarijo in so uradno nezaposleni), nadomestila za stanarino (kriteriji za to menda niso strogi), pa tudi dopolnilni vir sredstev za preživljanje ni vselej upravičen (mnogi »pozabijo« sporočiti gmotn izboljšanje svojega stanja oziroma družine) itd.
Ne le da je potrebno temeljito pretehtati upravičenost za dodelitev socialne pomoči, ampak tudi sproti je treba spremljati, ali je ta čez določen čas še potrebna.
§. Sobočan
FRANCKA
»Prišla si kot zarja jutranja z radostnim nasmehom na ustih.
Odšla si kot zarja večerna, enaka dnevom naj lepšim.«
Seminar o zbiranju delavskega gradiva
Občinski svet Zveze sindikatov v Murski Soboti je ob sodelovanju delavske univerze pripravil seminar za zbiralce pisnega in ustnega gradiva o kolektivu od nastanka do danes. Uvodno predavanje je imel sekretar sveta za tradicijo delavskega gibanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije Zdravko Troha, praktični obrazec zbiranja in hranjenja podatkov pa sta prikazala kustosinja Pokrajinskega muzeja Metka Fujs in predsednik Zgodovinskega društva za Pomurje Ivo Orešnik. Namen seminarja je, da bi v delovnih orga-
nizacijah soboške občine spodbudili organizirane akcije, s katerimi bi delavci sami začeli zbirati in pisati o delavskem gibanju, delovanju političnih, strokovnih in drugih organizacij od začetka do danes, o naših delavcih med narodnoosvobodilno vojno, kakor tudi o političnih in socialno-gospodarskih gibanjih. Zato so se udeleženci seminarja podrobneje seznanili z vsemi možndstmi zbiranja raznega pisnega in drugega gradiva o kolektivu, za kar naj bi bil odgovoren eden izmed delavcev, ki bo z zanimanjem spremljal delo na področju tradi-
»FORUM« MED BRALCI
Očitno ima novosadska založba Forum dobre izkušnje z bralci del, ki jih izdaja v madžarskem jeziku, saj že nekaj let prihaja v Lendavo, kjer organizirano prodaja svoje izdaje. Tako je bilo tudi sredi prejšnjega tedna, ko so knjige prodajali v osnovni šoli Drago Lugarič, poleg tega pa so jih učenci ponujali še občanom po vaseh. Sicer pa so pripravili še srečanje s sodelavci otroškega lista Dober prijatelj, ki so se ga udeležili dopisniki z osnovnih šol Lendava, Prosenjakovci, Dobrovnik in Gente-rovci. Svojevrstni kulturni dogodek pa so v sredo končali z literarnim večerom, kjer sta se s svojimi deli predstavila Imre Sziis iz Novega Sada in Sandor Szunyogh iz Turnišča.
Š. S.
cij delavskega gibanja, ki je še precej neraziskano. M. Jerše
Občinska turistična tabla
Občinska turistična tabla, ki stoji v središču mesta Gornja Radgona (pred pošto oziroma nasproti hotela Grozd) je ne le dotrajana, ampak tudi zastarela, zato je potrebna obnove in dopolnitve. Najboljšo ponudbo je dal Gradbeni finalist tozd Slikar, črkoslikarski atelje v Mariboru. Njihov predračun za obnovo in namestitev table znaša okrog 450 tisoč dinarjev. Od turistične takse je na voljo v ta namen 100 tisoč din, manjkajoča sredstva pa bodo morali zbrati zainteresirane delovne organizacije, turistična društva in zasebni gostinci.
Prav tako pa mnogi pogrešajo turistični zemljevid Pomurja, tu-rističnogospodarski kažipot in zbrano ter napisano celotno gostinsko trgovsko in turistično ponudbo (kar bi bilo zaželeno predvsem pred radgonskim sejmom in pred njim), bp
Tako je nekako pred 50 leti Naci Kranjec-Pajlin strnil 73 let Franckinega življenja.
Ko so sredi sončnega septembrskega dne položili žaro z njenimi posmrtnimi ostanki, v ozkem krogu družine in prijateljev, na novem mariborskem pokopališču, ni bilo bobnečih zahvalnih besed, niti poudarjenega zaklinjanja: nikdar te ne bomo pozabili. Južni veter je le prebiral strune med že obarvanim vejevjem. Skoraj neopazno je živela in po več kot 40-letnem upornem kljubovanju težki bolezni je ugasnila v bolnici na Pohorju.
Kot mlada učiteljica s široko odprtimi očmi in prefinjeno tenkočutnostjo ža socialno razslojenost družbe je prišla iz številne pragerske železničarske družine in v Trnju, pa tudi sredi trnja, začela s svojim poklicnim in družbenim delom. V tej vasi z zaznavno revolucionarno preteklostjo in sredi posebne socialno-politične okolice ji je vsakdanje življenje zastavljalo nova vprašanja in vsiljevalo nova spoznanja z alternativnimi opredelitvami. Razumela je in vedela, da prihaja nov čas in kje je njeno mesto in delo za jutrišnji dan. Pri aktivnem podpiranju naprednih prizadevanj učiteljev in njihovega društva je iskala oporo in podporo tudi pri Mišku Kranjcu in drugih, ki so se zbirali okrog njega. Kaj kmalu je postala trn v budnih očeh lokalne režimske oblasti, ali poti nazaj ni poznala in taka se je tudi od nas poslovila. V tem okolju je spoznala Kranjčevega Nacija in kasneje je postala član velikoposlanskega doma, kjer je rada posedala ob mamci, s katero se nista razumeli le kot snaha s taščo.
Nacije pesnil ali nerad je pošiljal urednikom. In Francka je postala svojevrstna sodelavka Mladega Prekmurca, vse kar je bilo Pajlinove-ga objavljeno, je poslala ona in v viharnem času je ohranila njegovo zapuščino za skromno povojno pesniško zbirko Ker sem človek.
Iz Trnja je morala na Cankovo in v tem času, nekaj pred diplomo na pravni fakulteti, so ji aretirali moža Nacija. Pričakovala je otroka. Čez mejo so vdrli okupatorji in spet se je morala seliti. Tokrat v Veliko Polano. Nadaljevati je bilo treba z delom za novi svet. Nacija so kaj kmalu aretirali z drugimi sodelavci iz Kovačeve skupine. Francka je iskala delo in ločiti se je morala od hčerke. Leta z možem, ki je po madžarskih zaporih umrl tik pred osvoboditvijo v Dachauu, in ločenost od hčerke in domačih so poglobili njeno predvojno opredelitev in utrdili njeno vztrajnost na začrtani težki bojni poti.
Svobodo je dočakala pri Gradu že težko bolna. Na Golniku je preživela izredno te?ko operacijo in lebdel je le kanček upanja. Kot invalidska upokojenka je od leta 1950 živela v Mariboru. Z vso prizadev;. nostjo se je oklenila hčerke, da bi nadoknadila minulo razdvojenost. Vedno je hotela biti učiteljica v žlahtnem pomenu in taka je bila kasneje tudi vnuku Gregcu in vnukinji ter v borčevskih organizacijah, kjer si je z vsemi močmi prizadevala, da bi se šolali in strokovno usposabljali otroci padlih borcev in invalidov NOB. Dela ni bilo malo, ali njena prizadevanja niso bila brezuspešna.
Nismo se zaklinjali, da je ne bomo pozabili, saj se tudi sama ohranja s svojim delom. Skromna, občutljiva za živo naravo in družbena dogajanja je zapisovala (dnevnik) svoja razmišljanja, včasih se je izpovedala v pesmi (niso še objavljene). Na njo bo spominjalo delo pri pripravi in izdaji pomembnega zbornika Slovenke v NOB (Borec, 1970), kakor tudi krajša in verjetno prva monografija o narodni herojinji Slavi Klavora (Obzorja, 1963). Več bibliografskih podatkov bi skalilo naš spominski zapis o učiteljici, ki nam je iz svojega znanja in izrednega poznavanja ter kritičnega spremljanja književnosti vedno nevsiljeno posredovala in brez užaljenosti tudi sprejemala naša nasprotna mnenja.
Realna je bila sredi življenja in za svoj poslednji sloves je tudi nas določila, da jo pospremimo.
Francka: »Odšla si kot zarja večerna ...«
Prijatelji-ce
STRAN 4
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
kulturna obzorja
24. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA
NA RAZPOTJU
kulturni koledar
Letošnji festival komorne glasbe XX. stoletja se je začel dokaj nenavadno — s pismom sveta festivala, ki ga navajamo dobesedno: »V prilogi vam pošiljamo prospekt 24. festivala Radenci 86 — komorna glasba XX. stoletja, obenem pa se opravičujemo za zamudo, saj do zadnjega nismo vedeli, ali bomo zaradi težke finančne situacije ob povišanih stroških lahko organizirali prireditev.
Bojimo pa se, da je to zadnja prireditev Radehci — komorna glasba XX. stoletja, in prosimo vse predstavnike sredstev javnega obveščanja, da nam s svojim informiranjem pomagajo pri realizaciji prireditve. Lepo pozdravljeni! Svet festivala.«
Za bolje razumevanje tega pisma moramo poseči nekoliko globlje v srž same prireditve. Že po naslovu lahko sodimo, da bi ta festival — tretji najpomembnejši te zvrsti v Jugoslaviji — prihodnje leto slavil srebrni jubilej. Torej — dobrih 24 let so se vsako leto v Radencih tzvrstili številni domači in tuji avtorji in poustvarjalci sodobne glasbe. V Radence so prišli taki mojstri, kot so Gyorgy Ligeti, Klaus Huber — skladatelji, ne samo evropkse-ga, marveč celo svetovnega slovesa, da o glasbenikih ne govorimo. Da ne pozabimo — festival je bil.kar 24-krat slovesno odprt — številni politiki so se zvrstili v otvoritvenih govorih in poudarjali pomen tega festivala za Radence, Slovenijo, slovensko glasbo ...
Radio Ljubljana in včasih tudi televizija so posnetke te prireditve pošiljali v druge evropske glasbene centre, skratka — festival komorne glasbe XX. stoletja v Radencih je bil doslej 24-krat pomemben. In nato sledi omenjeno pismo. Še nekaj manjka za razumevanje stanja: načini financiranja festivala. V glavnem so na voljo trije viri: Kulturni skupnosti Slovenije in Gornje Radgone, DO Radenska in JRT, oziroma RTV Ljubljana. Razmerje denarne pomoči je: približno polovica DO Radenska in druga polovica drugi, seveda ob občasni pomoči nekaterih drugih ustanov, tako kot letos, ko je švicarska ustanova Pro Helvetia pomagala s 4000 švicarskimi franki in tako omogočila izvedbo festivala z nastopom Bernskega godalnega kvarteta in skladatelja Klausa Huberja.
Problem, ki se je pojavil, je naslednji: v DO Radenska menijo, da je razmerje denarne pomoči neustrezno in da počasi ne bodo zmogli več tega bremena. Vsekakor so še vedno pripravljeni
Kulturni pretok
Odbor za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in tujino je v težnji, da bi racionaliziral programe sodelovanja na različnih forumih, predvsem pa obogatil kulturno ponudbo — torej vsebino — na svoji zadnji seji minuli torek v Murski Soboti obravnaval programe. Tako programe dela občinske kulturne skupnosti v tekočem letu in med njimi dejavnost kulturnih institucij kot dejavnost občinske Zveze kulturnih organizacij, predvsem pa njenega odbora za sodelovanje z zamejskimi Slovenci in tujino. Le-ta se bo v kratkem sestal s predstavniki Kbrmenda na Madžarskem in predlagal, da se v naslednjem letu v okviru obmejnega kulturnega sodelovanja predstavi motvarjevska folklora. Kormendski plesalci pa so pred kratkim gostovali na soboškem grajskem dvorišču.
Ker republiški odbor za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije ni osvojil predloga, da naj bi našim rojakom v Porabju predstavili gledališko delo madžarskega avtorja Istvana Okenya: Totovi, ki je jezikovno bolj dojemljiva kot druge, je bil sklep, da de omenjeno uspešnico gledališčnikov iz Murske Sobote skuša neposredno posredovati porabskim Slovencem še to jesen, dokler je na repertoarju. Prav tako pa vztrajati na izhodišču, da tako odbor kot svet za zunanjepolitična vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze skupno načrtujeta kulturo obarvane obiske na tujem.
Pri usklajevanju in prijavah programov Kulturni skupnosti Slovenije, ki se nanašajo na delovanje in financiranje kulturnih društev na dvojezičnem območju v soboški občini, njihove interese pa usklajuje tudi samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo prtipadnikov madžarske narodnosti, je na osnovi dejavnosti kulturnoumetniških društev odbor soglašal s predlogom zaprošenih sredstev. S pripombo, da bi morda tam, kjer to dejavnost opravičuje, lahko celo
prevzeti organizacijo in del stroškov festivala, vendar v drugačnem razmerju. Trije festivalski dnevi na žalost niso mogli dati dokončnega odgovora, kakšna bo nadaljnja usoda frestivala, saj najodgovornejših iz DO Radenske ni bilo.
Seveda pa reševanje festivala ni samo problem DO Radenska. Prav sedaj bi morali za govorniške odre še enkrat stopiti vsi tisti, ki so tako lepo in tolikokrat.spre-govorili o pomembnosti festivala in bogastvu, ki ga zapušča iz leta v leto. Drug komentar ni potreben.
Tomaž Lorenz je dolgoletni stalni gost radenskega festivala.
In da bo stvar še bolj absurdna — v začetku objavljeno pismo je bilo naslovljeno na predstavnike tiska, radia in televizije. Žal se poleg podpisanega in redaktorice Radia Maribor festivala ni udeležil noben drug. In za konec razmišljanja o usodi festivala samo še retorično — a zato nič manj pomembno vprašanje: mar bomo zaradi svoje kratkovidnosti ob še eno pomembno prireditev v Pomurju?
Pa še na kratko o vsebini letošnjega festivala: pravzaprav je bil na ravni drugih s kratko opombo, da je bil letošnji nekako bolj klasičen kot ostali. Poleg že omenjenega kvarteta smo slišali še trio Fran Žiber (harmonika), Jerko Novak (kitara) in Boris Šur-bek (tolkala) v soboto popoldne, zvečer pa Tomaža Lorenza (violina), Alenko Šček-Lorenz (klavir), Jerka Novaka (kitara) in Alojza Zupana (klarinet), festival pa so sklenili člani komornega ansambla simfonikov RTV Ljubljana. Program teh nastopajočih je obsegal dela domačih in tujih avtorjev. Vsi nastopajoči so svoji ravni dostojno izvedli program, izpostaviti pa velja komorni ansambel, saj je po dolgem času nedejavnosti ponovno prebujen, in koncert v Radencih je bil njihov premierni.
Dušan Loparnik
zaprosili na republiki več kot doslej, neupoštevaje višino (relativnih) indeksov. Da bo izmenjava živahna, pa obetajo napovedana gostovanja: folklorne skupine Jozsef Atila: v Kormendu, kjer bo drugo leto zapel pevski zbor Ady Endre, v Bajansenyu pa gostoval pevski zbor Orseg. V Porabju bo zaplesala folklorna skupina iz Beltinec in nastopil soboški pihalni orkester, v avstrijski Radgoni pa bo zapel Prekmurski oktet.
Iz Porabja — točneje iz Gornjega Senika — bo prišel v Mursko Soboto in Rogašovce spet zapet mešani zbor Avgust Pavel, ki je pred kratkim pel tudi na kulturni slovesnosti ob odkritju spomenika dr. Avgustu Pavlu. V Domanjševcih, Prosenjakovcih in na Hodošu pa bo predvidoma nastopila gledališka skupina iz Kbrmenda, njihov pevski zbor pa bo zapel v Beltincih.
Posebna pozornost pa bo tako kot doslej veljala že utečeni izmenjavi knjig in drugih publikacij med Pokrajinsko in študijsko knjižnico (ter pod njenim okriljem lendavsko knjižnico) ter knjižnicami na Madžarskem.
Brigita Bavčar
S koreninami globoko zraščen sem z zemljo, in vsak obraz me spremlja vse do smrti.
In če jih nalivi sperejo z oči: njih pogled nosim s sabo.
Odhajam jokajoč z ozirajočim se obrazom, in z rokami, ki segajo nazaj, — dobro, slabo, vse enako objokujem — odhajam Vse — Minulo! —
V grudo vraščen sem z globoko korenino! Nekoč mi je Usoda že prišla na pot, izruvala me iz prastarih tal.
In od tedaj
surovo izruvane korenine v temnih kapljah vse do danes jokajo, prekrivajo krvave solze.
In vsaka kaplja kot udarec kladiva mi votlo bije na srce.
Pozdravljeni mi, bratje moji!
Korakov tihih in globokih korenin, krčevito se grobov oklepajoč, z zvestobo obremenjeni ljudje, pozdravljeni!
Tako je odlično izvedeni recital v režiji Duše Škof končal Milivoj Roš s Pavlovo pesmijo v slovo na nedeljski kulturni slovesnosti na Cankovi. O njej smo veliko zapisali na naslovnici, zato na Kulturnih obzorjih le še opozorilo na razstavo o življenju in delu dr. Avgusta Pavla, ki so jo pripravili v Pokrajinski in študijski knjižnici in je na ogled v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.
Tam je bila ob odprtju razstave tudi predstavitev dvojezične izdaje knjige Potepuh Marko in kralj Matjaž, ki jo je Pomurska založba, s sodelovanjem budim-peštanske Europe, izdala v počastitev 110. obletnice rojstva avtorja Ivana Cankarja in 100. obletnice prevajalca dr. Avgusta Pavla. S predstavitvijo knjige Pomurske založbe in odprtjem razstave o življenju in delu dr. Avgusta Pavla so s« v četrtek zvečer pravzaprav začele slovesnosti v počastitev njegovega spomina, ki so doživele vrhunec na nedeljskem slavju na Cankovi, na sosednjem Madžarskem pa bo 9. in 10. oktobra simpozij o velikem možu, ki je izviral z ene, živel pa na drugi strani meje ter se trudil graditi mostove v času, ko je bilo to težko. Danes pa je povsem drugače, in tako ni naključje, da je v spremni besedi knjige in ob predstavitvi Potepuha Marka in kralja Matjaža, Ludvik Filo dejal:
Čeprav je poletje običajno čas, ko vsi bolj ali manj počivamo in preživljamo sončne dneve lenobno zleknjeni na plaži, to za Lojzeta Logarja, akademskega umetnika iz Radenec, ne drži. To poletje je veliko delal, saj je bilo treba pripraviti več slik iz nove serije, z znano Logarjevo plo-skovitostjo, ki vsebujejo erotična znamenja. S temi slikami je sodeloval na več mednarodnih razstavah, kot so: Vancouver — razstava sodobne slovenske grafike, New York — slovensko moderno slikarstvo, Firenze — Biennale internazionale di grafica, Frechen — mednarodni trienale, London — mednarodna grafika, Neep--peit —- mednarodna grafična razstava, Washington — bienale slikarstva in Jokohama — grafični bienale.
»Za velike duhove je pač tako, da si jih vsi radi lastijo, Pavel, po svoji izobrazbi slavist in klasični filolog, je svojo dejavnost razširil na mnoga področja izven teh dveh strokovnih območij, na katerih se je in tu in tam tako močno vkore-ninil ter afirmiral, da pravzaprav eni in drugi s ponosom zremo nanj in na to, kar nam je zapustil. Z njegovim nastopom se pravzaprav začne pisati nova stran v sloven-sko-madžarskih kulturnih odnosih. Če bi samo malce polistali po zgodovini, po vseh tistih periodikah, ki naj bi bile dolžne zapisovati, kako smo si bili z Madžari sosedi, vse do Pavlovega nastopa, potem bi ugotovili, da je bilo tega pravzaprav zelo malo. In da je neverjetno, da se sredi Evrope dva sosednja naroda tako malo poznata skozi literaturo.«
Gotovo ni naključen tudi Pavlov izbor Cankarjevega dela, v katerem je po ljudski pripovedi prav kralj Matjaž tisti, ki bo prišel in odrešil trpeče.
Skoda le, da je sicer korektno predstavitev knjige Pomurske založbe njen direktor, Jože Temar, kot uvodni govornik, izrabil za seznanitev s finančnimi težavami založnikov, da bi opravičil njeno ceno — 2800 dinarjev. Ustreznejši je bil delež vodje knjižnične dejavnosti pri Kulturnem centru Miško Kranjec Jožeta Vugrinca, ki je iskreno povedal, da bi pred-
Slikarjevo poletje
Poleg tega je Logar zelo dejaven tudi doma. Pripravil je dve obsežnejši samostojni predstavitvi (okoli 50 eksponatov) v Goriški galeriji in Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Povabljen je na Memorial
Uspešen nastop godbenikov
Ljutomerski pihalni orkester kuda Ivan Kaučič je minuli konec tedna gostoval v Friedbergu v Avstriji. Gostovanje sodi v tradicionalne izmenjave obeh mestnih godb. V soboto popoldne so ljutomerske godbenike prisrčno sprejeli na friedberškem glavnem trgu, nato pa so imeli še slavnostni sprejem pri županu tega mesta. Večer so preživeli na tradicionalnem prazniku grozdja in v pogovorih o nadaljnjem sodelovanju med obema godbama. Ta izmenjava pa počasi prerašča le sodelovanje med kulturniki, saj so predstavniki SO Ljutomer povabili delegacijo mesta Friedberg na ljutomerski občinski praznik prihodnje leto, godbenike pa so ponovno povabili v Ljutomer. O točnem datumu njihovega bivanja pa bodo spregovorili pozneje.
V nedeljo so se ljutomerski godbeniki predstavili s koncertom ob prazniku, na katerem so bile številne delegacije drugih avstrijskih in pobratenih godb, in poželi močan aplavz.	d l
Doprsni kip dr. Avgustu Pavlu je po Kuharjevem originalu oblikoval akademski kipar Jozsef Acs iz Madžarske, podaril pa ga je mestni svet Szombathelyja na sosednjem Madžarskem, kjer bo v oktobru simpozij v počastitev 100-le-tnice rojstva vsestranskega kulturnika in znanstvenika, ki izvira s Cankove. Po zasnovi arhitekta Iva Bošnjakovima je (domiselno) postavljen diagonalno na razpotje zelenice sredi Cankove, s pogledom usmerjenim na Pavlovo rojstno hiši, na kateri je tudi spominska plošča velikemu rojaku.
stavili več publikacij in dokumentacije o Pavlu, če bi premogli v knjižnici več vitrin; čeprav dobre volje očitno ni manjkalo,
IVAN
CANKAR
POTEPUH MARKO IN KRALJ* MATJAŽ
M1HASZNA MARKO ES MATYAS KIRALY
ker je razstava pregledna, od razstavljenih pa je 190 eksponatov v lasti soboške knjižnice.
Brigita Bavčar
Na kulturni slovesnosti ob odkritju Pavlovega spomenika na rojstni Cankovi je zapel mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika v Porabju na Madžarskem, ki je s slovensko in madžarsko pesmijo prikazal sožitje ob meji. Svoj nastop pa je upravičil tudi s kakovotno interpretacijo pesmi pod vodstvom nove zborovodkinje Marije Trifusz.
Foto: L. Klar
Nadežde Petrovič v Čačku, kmalu pa bo sodeloval tudi v študijski razstavi Geometrijske tendence danes v jugoslovanski umetnosti, ki bo v Beogradu.
Rade Bakračevič
PETEK, 3. OKTOBRA
LJUTOMER— V učilnici Delavske univerze bo ob 19.00 predstavitev knjižnega prvenca domačina Vlada Žabota: BU-KOVSKA MATI in pogovor z avtorjem.
PONEDELJEK, 6. OKTOBRA
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18. uri otvoritev razstave del akademskega slikarja Milorada Dokiča iz Kruševca. Na otvoritvi bo nastopil komorni pevski zbor Osnovne šole Edvard Kardelj pod vodstvom zborovodkinje Helge Horvat.
V znamenju sodelovanja s srbskim mestom Kruševac in meseca knjige
Prihodnji teden šemam obeta v Galeriji v Murski Soboti zanimiv kulturni dogodek, saj bosta odprti kar dve, nedvomno zanimivi razstavi.
Galeriji bo prišel v goste akademski slikar Milorad Dokič-Mladi iz Kruševca, razstava pa temelji na kulturnem sodelovanju Pokreta Gorana Srbije iz Kruševca in Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota.
Umetnik je pred kratkim praznoval 20-letnico ustvarjalnega dela, razstava v Murski Soboti pa bo obsegala dela zadnjih šestih let. torej novejšo ustvarjalnost, v katero so vtkane izkušnje in umetniško zorenje dveh desetletij.
Podobnega zanimanja bo gotovo deležna tudi razstava plakata na temo KNJIGA, s katero se ZKO Murska Sobota vključuje v praznovanje meseca knjige. Na ogled bodo izvirni likovni prispevki učencev usmerjenega izobraževanja in osnovnih šol severovzhodne Slovenije, od Raven na Koroškem do Lendave.	____
Na ponedeljkovi otvoritvi bo pel komorni pevski zbor šolskega kulturnega društva osnovne šole Edvard Kardelj pod vodstvom Helge Horvat.
G. Š.
Akademski slikar Milorad Dokič.
razstave
MURSKA SOBOTA - V prvi (mali) dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je na ogled razstava Življenje in delo dr. Avgusta Pavla, ki so jo pripravili v Pokrajinski in študijski knjižnici.
LJUTOMER — V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava del Jana Oeltjena, ki jo posreduje Umetnostna galerija Maribor.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava fotografik, ki jo posreduje atelje MIMESIS.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Erich Segal — OLIVERJEVA ZGODBA (Založba Obzorja), Slavica Šikovec — SODOBNO KMEČKO KLETARJENJE (Kmečki glas) in Berta Golob — DROBNE ZGODBE (Mladinska knjiga).
kino
Kino Park v Murski Soboti bo v torek in sredo, 7. in 8. oktobra, v okviru svojega rednega sporeda predvajal novi slovenski film POLETJE V ŠKOLJKI. Ker je omenjeni eden redkih domačih filmov, namenjen mladim, ga bodo tudi posebej predvajali za osnovne in srednje šole.
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 5
Čeprav je sedaj veliko dela na
Prednost dajejo telefoniji in cesti
polju pri pospravilu pridelkov, v krajevni skupnosti Tešanovci, ki vključuje štiri naselja — Mlajtin-ce, Vučjo Gomilo, Suhi Vrh in Tešanovce —, ne mirujejo. Na razpolago sicer nimajo velikega denarja, da bi se lahko lotili več-
jih naložb, vseeno pa imajo veliko volje do dela in tudi precej storijo s prostovoljnim delom Tako so letos v Tešanovcih ob-
novili mrtvašnico na pokopališču, kjer so opravili okrog tisoč prostovoljnih delovnih ur. Mrtvašnico so lepo uredili, tako da
bodo odslej lahko umrli do pogreba ležali v mrliški vežici. Sicer pa največ skrbi namenjajo razširitvi telefonskega omrežja. Kupi-
Geza Rituper — predsednik sveta KS Tešanovci
Milan Henzel iz Tešanovec, sicer zaposlen pri ABC Pomurki, in kg Rakičan — EE Tešanovci, se že okrog deset let ukvarja z lesorezom. Z izrezovanjem raznih podob — svetilke, stenske ure, lestenci, nočne lučke, razne kočije, ladje in jadrnice — je začel med služenjem vojaškega roka. Doslej je izrezal okrog 25 podob. Nekaj svojih izdelkov je letos razstavil ob dnevu žena v Tešanovcih, odkoder je tudi naš posnetek.
li so že podzemni telefonski kabel, ki ga bo potrebno potegniti od Moravskih Toplic do Tešanovec v dolžini okrog 2,5 kilometra. Za ureditev telefonije je krajevna skupnost Tešanovci prispevala 35.000 dinarjev, naročniki telefona pa po 170.000 dinarjev. Na novo je prijavljenih 60 naročnikov, tako da bi se število po-
večalo na 93. Poleg Tešanovec se za razširitev telefonskega omrežja zanimajo tudi druge vasi v krajevni skupnosti. Najbolj pa si tega želijo na Suhem Vrhu, ki so še brez telefonske povezave.
Eden največjih problemov v krajevni skupnosti Tešanovci pa je cesta Tešanovci—Vučja Gomila, dolga okrog 2,5 km, ki je v slabem stanju. Sicer jo je Cestno podjetje Murska Sobota z navo-zom gramoza in očiščenjem jarkov nekoliko uredilo, vendar pa je rešitev v posodobitvi — z asfaltno prevleko. Tega sami ne zmorejo, v sedanjem srednjeročnem programu posodobitve cest v soboški občini pa tudi ni zajeta. Poleg razširitve telefonije in modernizacije ceste Tašanovci— Vučha Gomila pa v Tešanovcih načrtujejo obnovo vaško-gasil-skega doma, ki je v slabem stanju. Urediti je potrebno zunanjo fasado in sanitarije. V ta namen zbirajo sredstva s krajevnim samoprispevkom, računajo pa tudi na pomoč DO Potrošnik iz Murske Sobote, ki ima v domu trgovino. Poleg samoprispevka pa so krajani pripravljeni pomagati tudi s prostovoljnim delom.
F. M.
»B BBBi MB  MB Bi  Odločno proti * »nezaposlenim« 
INa članek, objavljen v Vestniku št. 37 18. 9. 1986 pod na-sjovom Odločno proti nezaposlenosti, želimo v razpravi tov. Čučulovičeve dodati nekaj pojasnil o posredovanju in zaposlovanju delavcev pri delih in nalogah v Emoninem tozdu Agro-Iplod v Ljutomeru.
Ob prijavi potrebe po sezonski zaposlitvi večjega števila delavcev za tozd Agroplod v Ljutomeru v mesecu juliju je strokovna služba začela z akcijo posredovanja delavcev. Pogovor o zaposlitvi ie bil opravljen z 80 delavci, zanjo se jih je odločilo 50, zaposlitev pa je sprejelo 40 delavcev. Ker je v tozdu še I obstajala možnost za zaposlitev določenega števila delavcev, predvsem žensk, smo sproti usmerjali v tozd vse delavce, ki so bili pripravljeni sprejeti zaposlitev ne glede na izobrazbo, posredovanje delavcev je potekalo tudi v sosednjih občinah (M. Sobota, G. Radgona, Ormož).
Prvotno so nameravali v tozdu skleniti z delavci redno de-B lovno razmerje med sezono, pozneje pa so se odločili za po-B godbeno obliko zaposlitve, predvsem iz finančnih razlogov. S | tako obliko zaposlitve so se izognili plačilu obveznih zdravniških pregledov pred zaposlitvijo, odvajanju prispevkov iz osebnega dohodka (razen prispevka za nezgodno zavarova-B nje), prav tako niso bili dolžni urediti delavcem tople malice,
40 let zelene bratovščine Lovska oružina Dobrovnik, ki ima 67 članov in upravlja 6.000 hektarjev lovnih površin, je v nedeljo proslavila 40-le-tnico. Na slovesnosti, ki je bila pred lovsko kočo v kobiljskem gozdu, se je zbrala množica lovcev in občanov. Predsednik družine Branko Mernik je prebrla kroniko, predsednik Zveze lovskih družin Prekmurja Branko Radišič pa je imel krajši govor. V kulturnem programu so sodelovali še rogisti in učenci osnovnih šol v Kobilju in Dobrovniku. Po slovesnosti so pripravili še razstavo lovskih trofej. Ob jubileju so lovci izdali še 60 strani obsegajočo tiskano brošuro, v kateri so predstavili svoje uspehe. Eden izmed njih je tudi lovska koča, ki so jo odprli leta 1976.
K. Ščavničar
POKAL ŠČAVNIŠKE
DOLINE
Gasilsko društvo Okoslavci je izvedlo 14. septembra v Okoslav-cih tradicionalno meddruštveno gasilsko tekmovanje članov in članic za pokal ŠČAVNIŠKE DOLINE.
Udeležilo se ga je 16 desetin, ki so dosegale skoraj enako število točk. V močni konkurenci je med članicami zmagala desetina GD Loka iz OGZ Domžale. Med člani pa je prvo mesto osvojila desetina GD Oplotnica iz OGZ Slovenska Bistrica, ki je osvojila tudi prehodni pokal. Vsi nastopajoči, seveda prvaki, so prejeli zlate, srebrne in bronaste obeske.
Ob koncu so vsem nastopajočim zaželeli še več elana, in da se v prihodnjem letu spet pomerijo v gasilskih veščinah.
Petrovci zmagali
Na pobudo štaba za CZ iz Murske Sobote so v Peškovcih pred kratkim priredili tekmovanje pripadnikov CZ, gasilskoteh-ničnih enot ter ekip prve pomoči za območje KS Gornji Petrovci. Vseh 10 vasi, kolikor jih je v KS, se je tega tekmovanja udeležilo. Skupni zmagovalci so postali Pe-
trovčani, ki so prejeti tudi pre-
hodni pokal, kar hkratt.pomeni, da bo takšno tekmovanj^ postalo tradicionalno, in sicer vsako leto v drugi vasi v KS Gornji Petrovci. Drugi na tem tekmovanju so bili Peskovčani, tretji pa člani ekip iz Ženavelj.
M. Gašpar
- LJUTOMER------------------
NOV DOM ZA ŠTORKLJE
Pri obnovi župnišča v Ljutomeru so morali mojstri odstraniti tudi staro gnezdo štorkelj na dimniku. Da ni šlo za preprosto operacijo, govori tudi podatek, da so pri tem sodelovali strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora — le-ti so sklenili, da morajo mojstri gnezdo
postaviti na staro mesto, kajti štorklje na župnišču so ena od znamenitosti Ljutomera. Pri odstranjevanju starega gnezda — tehtalo je okoli 60 kilogramov — so kljub pazljivemu ravnanju ugotovili, da je le-to preveč preperelo in da ga ne bo mogoče postaviti nazaj, zato so sklenili,
Upokojenci kolesarijo
Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Črenšovci je priredila kolesarski izlet, in sicer smo se udeleženci iz 7 vasi zbrali ob gramoznici v trnjarskem gozdu, kjer so imeli aktivisti NOB 30. 8. 1941 okrožni sestanek. Pot nas je peljala v Turnišče, kjer smo si ogledali staro cerkev. Nato je kolona krenila v Nedelico k rojstni hiši narodnega heroja Štefana Kovača. Najprej nas je pot peljala v Veliko Polano, kjer smo si ogledali spomenik pisatelja Miška Kranjca in tovarno Deloza. Iz Polane smo se peljali v Žižke. Tam smo si ogledali tovarno Toko. V obeh tovarnah so nam na kratko opisali zgodovino delovne organizacije od nastanka in tudi sedanje razmere. V Žižkih smo izlet končali s kratkim slovesom pri Marjanu in na koncu nas je vseh 35 zadovoljnih krenilo vsak na svoj dom.
Š. Vučko
J



-/ V
te
k
VIDEM OB ŠČAVNICI
SHOW |

Mojstri znajo plesti tudi štorklja gnezda
da štorkljam zgradijo nov dom na istem mestu.
Čeprav so bili pri pletenju novega gnezda pomisleki, da štorklje ne bodo gnezdile v njem, pa so nekateri prepričani, da ne bo
tako, saj so podobno »operacijo« že opravili in štorklje so se vrnile. Kako bo v Ljutomeru, bomo videli prihodnjo pomlad.
Bombe na travniku
Ko so v vasi Jamna vrtali jame za postavitev telefonskih drogov, so na travniku naleteli na ročne granate, ki bi po ugotovitvah Martina Bička ob nepravilnem ravnanju lahko eksplodirale. fu so našli 23 granat, strokovno pa jih je uničil Martin Biček, kije ža to opravilo usposobljen v okviru civilne zaščite. Ugotovili so, da so bile izdelane v Nemčiji. Po trditvah lastnice travnika so granate zakopali nemški vojaki, ki so imeli ob koncu vojne tod svoj vojaški tabor..
»Ludvik Kramberger
- BELTINCI-----------------
D. L.
Konferenca upokojencev na Kapeli!
Pred dnevi so se sestali upokojenci območja KS Kapela na letni konferenci. Od 102 članov se jih je konference udeležilo 72. Ta velika udeležba je rezultat uspešnega delovanja pododbora. Rad-
Anton DOMANJKO
gonsko društvo upokojencev je v svojem reorganizacijskem programu ustanovilo v vseh KS pododbore. Njihova osnovna naloga je povezovanje, vključevanje in obveščanje, kar opravljajo člani pododbora, ki pokrivajo celotno krajevno skupnost. Poročilo o delovanju društva je podal predsednik tov. Kos. V razpravi je bilo več predlogov in pripomb, med njimi tudi zaradi problemov pri nakupu premoga. Vsekakor zanimiva je pripomba upokojenke iz VG Kapela, ki je dejala: »Že 11 let sem v pokoju ter od VG Kapela, kjer sem delala leta in leta, še nisem dobila nobenega vabila na družabno srečanje upokojencev, kar je že običaj drugih ozdov«.
Po konferenci, ki je bila v turistični kmetiji na Kapeli, je bilo krajše družabno srečanje z zakusko. Ob zvokih harmonike se je marsikatera upokojenka sprostila ter tudi veselo zaplesala. Upokojenci so pohvalili takšno organizacijo srečanja z željo, da bi jih  bilo še več. Ob veselem razpoloženju se jih je 24 prijavilo za prvi naslednji izlet v Slov. Konjice, Zreče ter na Roglo. Vsi pa so pogrešali predstavnika KS, ki je bil
vabljen.
J. K.
Inje), prav tako niso	mauw,
kakor tudi kriti stroškov prevoza na delo. Tudi nizki dohodek, ki so ga delavci prejeli za delo, ni bil najbolj spodbuden. Delavci so se nezadovoljni vračali na skupnost za zaposlovanje, zapuščali delo v tozdu in iskali zaposlitev, ki jim je dajala več-Ijo socialno varnost. Tozd je potreboval predvsem žensko delovno silo, le-te pa glede na potrebe v občini primanjkuje, istočasno pa je Mura potrebovala 30 žensk, zato je bilo še toliko težje zagotoviti ustrezno število delavcev.
Ustavna in zakonska določila omogočajo občanu, da si I svobodno izbira poklic in zaposlitev, zato človeka, ki iz kakršnih koli razlogov ne želi sprejeti posredovane zaposlitve, ni mogoče izločiti iz evidence nezaposlenih. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in drugi spremljajoči akti pa zelo natančno opredeljujejo pogoje o pridobitvi I pravice do denarnega nadomestila in pomoči, kakor tudi o izgubi te pravice (tudi ob neupravičeni odklonitvi posredovane zaposlitve) ter o prednostnem iskanju dela neustrezno zaposlenih oseb.	Strokovna služba občinskih
skupnosti za zaposlovanje Pomurja
Na osmih igrah ABC Pomurke sodelovalo 860 delavcev
Konec drugega tedna v septembru je 860 delavcev sozda ABC Pomurka iz 28 delovnih organizacij iz vse Slovenije v večih krajih grosupeljske občine merilo svoje moči v malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu^ vlečenju vrvi, streljanju, krosu in šahu.
Najuspešnejše so bile ekipe iz severovzhodne Slovenije. Ekipno je Srvo mesto z 229 točkami zasedla Mesna industrija iz Murske Sobote, rugo ekipa Potrošnika iz Murske Sobote, ki je zbrala 192 točk, tretje s 163 točkami ekipa Napredka iz Domžal, četrto mesto Vesna iz Ljutomera, peto ekip* Loke iz Škofje Loke, šesto mesto skupne službe ABC PomurKe iz Murske Sobote, sedmo mesto pa ekipa Tovarne sladkorja Ormož.
Tovrstna tradicionalna srečanja so najboljša in hkrati edina oblika spoznavanja med delavci sestavljene organizacije ABC Pomurka, ki ima 37 DO v 18 občinah Slovenije. Tudi na nedavnem srečanju v Grosuplju so mnogi sklenili nova poznanstva, kar bo nedvomno prispevalo k se boljšemu sodelovanju tako heterogene organizacije, kot je ABC Pomurka.	Boris Hegeduš
Na obisku pri 8 7-letnem krajanu
Invalidsko upokojenega Franca RANTAŠO iz Beltinec sem sicer že dvakrat obiskal na njegovem domu, tokrat tretjič sem se pa odločil, da ob obisku o njem tudi nekaj napišem.
Pogovor s 87-letnim Francem sva navezala na njegova mladostna leta, pa tudi na njegovo življenje v starosti. Iz njegove pripovedi je čutiti, da mu življenjska pot ni bila naklonjena. Kot delavec je opravljal različna dela pri raznih delodajalcih v zasebnem in državnem sektorju. Spomnil se je prevozništva s konjsko vprego pri nekdanjem špediterju Kuharju v M. Soboti, pri predhodniku današnje Mure, ko je s konjsko vprego razvažal blago tudi na železniško postajo, dela na župnišču, pogrebnem zavodu, na posestvu grofa v Krogu in na čase, ko je kot mnogi Prekmurci hodil na sezonsko delo v Baranjo in
Bačko. Najbolj so mu ostala v slabem spominu težaška kmetijska dela pri grofu in na državnih posestvih. Pravi, da je moral delati od ranega jutra do poznega večera tudi v snegu in dežju. Še posebej se spominja grofa, za katerega pravi, da za tegobe delavca ni imel nobenega posluha. Danes pa je Franc razočaran, ker mu ob upokojitvi teh kmetijskih del niso upoštevali pri delovni dobi. Mera je bila polna, ko mu je leta 1943 umrla žena, v družini pa je bilo 6 otrok.
Letos je naš sogovornik dopolnil 87 let, pravi pa, da sta njegova starša doživela starost nad 90 let.
No in kako je danes s Francem?
Francu so pred 3 leta zaradi bolezni odrezali obe nogi nad kolenom. Priklenjen je na posteljo in na voziček. Ima stalno zdrastveno nego na domu, zanj dobro skrbijo njegovi otroci, predvsem Katica, ki živi pri njem. Ubada pa se z bolečinami in dolgočasjem, prej je namreč veliko bral, danes pa mu nagajajo oči. Ob slovesu pa sem
mu obljubil, da ga bom še obiskal.
— PESKOVCI
A. H.
60 let gasilskega društva
Prostovoljno gasilsko društvo iz Peskovec, ki je bilo ustanovljeno maja 1926. leta na pobudo takratnega župana Jožefa Kozica, letos praznuje 60-letnico obstoja. Ta visoki jubilej so peskovski gasilci proslavili v nedeljo, 20. septembra, skupaj z vaščani, številnimi obiskovalci in gasilci iz okoliških krajev, domači učenci pa so prireditev popestrili z bogatim kulturnim programom.
Tajnik GD Peskovci Aleksander Ozvatič je v kroniki društva predstavil njen razvoj in delovanje, poudaril je, da morajo nenehno skrbeti za izobraževanje kadrov in številčnost le-teh; trenutno jih aktivno deluje 14. O pomenu gasilstva kot gonilni sili vaške in družbene dejavnosti sta na prireditvi spregovorila tudi predsednik sveta KS Gornji Petrovci Ciril Bunderla in predstavnik občinske Gasilske zveze Murska Sobota tov. Pintarič, ki je v imenu slovenske ter občinske GZ predal peskovskim gasilcem priznanja za njihov jubilej, v imenu občinske •GZ pa je predal priznanja tudi dvanajstim posameznikom za 10, 20, 30, 40 in 50-letno sodelovanje v tej hu-
mani organizaciji.
M. GASPAR
STRAN 6
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
kmetijska panorama
Dan koruze 86
Strokovna skupina za poljedelstvo pri ABC Pomurki si v zadnjem času veliko prizadeva, da bi pritegnila k sodelovanju čim več strokovnjakov, in to s ciljem, da bi povečali rastlinsko pridelavo. Po uspelih poljedelskih dnevih, ki so jih v zimskem času pripravili v Murski Soboti, so pred žetvijo pripravili dan pšenice in prejšnji teden še dan koruze. Na slednjem, ki je bil v Rakičanu, so se seznanili s problematiko pridelave koruze in z značilnostmi letošnje pridelave, prav tako pa tudi z ekonomiko pridelave koruze in pšenice. Slednjo so vključili zato, ker je pred nami jesenska setev in je ta problematika še toliko bolj aktualna.
Po krajšem posvetu so si strokovnjaki iz Pomurja skupaj s predstavniki slovenskih strokovno-izobraževalnih in raziskovalnih organizacij in predstavniki jugoslovanskih selekcijskih centrov za koruzo ogledali še mikro- in makroposkuse koruze, ki jih opravljata srednja kmetijska šola in Kmetijsko gospodarstvo Rakičan.
Foto: L. Kovač
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Mlinar, ki je postal kmet
Na hribovitih območjih je zemlja skopa, veliko je treba vanjo vlagati in trdo delati, če želimo iz nje vsaj nekaj iztisniti. Kmet ne pozna osemurnega delovnika, pa tudi nedelje in praznika ne, zato so mladi še pred kakšnim desetletjem množično zapuščali kmetije in si iskali boljši kos kruha v tovarnah. Na kmetijah so ostajali ostareli, vse več zemlje je bilo slabo obdelane in šele v zadnjem času se razmere spet nekoliko popravljajo.
Janez Ploj s Pogleda v radgonski občini je eden redkih, ki so ubrali drugačno pot. Kot mlad fant se je izučil za mlinarja in se zaposlil v mlinu, pred 13 leti pa sta se z ženo odločila, da se bosta ukvarjala s kmetovanjem. Na Pogledu, majhni vasici, raztreseni po pobočjih nad Apaško dolino, sta kupila kmetijo s 5 hektar-
druge, pa so zasadili 900 višenj. Letno posejejo od 2 do 3 hektarje pšenice in oddajo okrog 10 ton tržnih presežkov pridelka, tretje leto pa pridelujejo tudi sladkorno peso. Letos jo bodo pobrali z 90 arov in jim daje dober dohodek. Seveda so v teh hribovitih krajih stroški pridelave veliko večji kot v dolini, zato je Janez spoznal, da so tod najboljše razmere za vinogradništvo, Z njim je začel pred 12 leti, ko je ria 70 arih zasadil 2 tisoč trsov, nato pa je vinograd postopoma povečeval. Zadnje trse je zasadil pred štirimi leti, zdaj ima že 2 in pol hektarja vinograda, načrtuje pa, da ga bo v prihodnjem letu še povečal. Letos trta lepo kaže, in ker je cel vinograd v polni rodnosti, pričakuje, da bo tudi pridelek obilen. Najmanj 30 ton sladkega grozdja bi moral
Janez Ploj s Pogleda se je pred 12 leti odločil za vinogradništvo. Začel je postopoma in danes ima vinsko trto že na 2 in pol hektarjih, tako da je dela v vinogradu veliko. Sicer pa so tod idealne razmere za vinogradništvo in tudi sin, ki zdaj obiskuje sedmi razred osnovne šole, bo kmetoval.
ji zemlje in začela gospodariti. In to vzorno, kar potrjujejo tudi priznanja, ki krasijo predsobo nove stanovanjske hiše. Tudi to sta zgradila z denarjem, ki sta ga prigospodarila s kmetovanjem. Težava je le v tem, da se možnosti gospodarjenja v kmetijstvu zelo hitro spreminjajo in človek se jim mora vedno znova prilagajati, pravi Janez. Pri Plojevih so se sprva ukvarjali z rejo bekonov, za kar so prejeli priznanje kmetijske zadruge za največ oddanih kilogramov, podobno priznanje pa so prejeli tudi za pšenico in grozdje.
Seveda so sproti dokupovali tudi zemljo in danes je imajo že 8 in pol hektarja, poleg tega pa še 2 hektarja v najemu od kmetijske zadruge. Opustili so tržno rejo živine, saj redijo le nekaj prašičev za domače potrebe, pa tudi krave imajo le zaradi mleka, ki ga porabijo doma. So se pa zato usmerili v poljedelstvo in vinogradništvo, na površinah, ki jiil imajo v najemu od kmetijske za-
letos natrgati, po feej verjetnosti pa ga bo še nekaj več. Pridelek pa bi bil še večji, če lanskoletna pozeba ne bi povzročila takšne škode. Kar 650 trsov je moral zamenjati in ti so še brez grozdja. Laški rizling, šipon in modra frankinja prevladujejo v Ploje-vem vinogradu in ves pridelek bo tudi letos oddal v Radgonsko klet. Lani je bila cena grozdja spodbudna, pravi Janez, čeprav še ni dobil izplačane razlike 30 dinarjev za kilogram, v primerjavi z vsemi stroški pa se je letos odkupna cena grozdja le malo povečala. Obnova vinograda je draga, tudi zaščita ni poceni, vinograd pa zahteva tudi veliko dela. Res da je delo v glavnem mehanizirano, vinograd je zatra-vil, tako da čez leto v glavnem vse potrebno opravita z ženo sama, le ob trgatvi jim priskočijo na pomoč sorodniki in prijatelji. Dober teden traja trgatev pri Plojevih in tako bo tudi letos, ko pričakujejo rekordni pridelek.
Ludvik Kovač
Tehnološka priporočila za setev ozimnih žit
Pomurje ima s svojim deležem ozimnih žit v kolobarju glede na dosedanje pridelke velike možnosti v povečanju pridelka in pridobitvi dodatnega dohodka. Istočasno se povečuje načrtovani obseg tržne pridelave ozimne pšenice kot obveznost do družbe, ki nam poleg osebnega interesa nalaga pristop k ukrepom in intenzifikacijo te pridelave. Pomurje naj bi v naslednjem letu poleg celotne pridelave družbenega sektorja — 14.000 ton — odkupilo 19.500 ton pšenice od zasebnih pridelovalcev. Napake v pridelavi ozimnih žit v letošnjem letu in izpad pridelka se ne bi smeli ponoviti. Zato mora biti naloga in interes vsakega pridelovalca, da dosledno izvaja agrotehnične ukrepe.	•
V KOLOBARJU
je pri nas ozimno žito (pšenica, ječmen) naslednik koruze, krompirja ali sladkorne pese. Pri prepogostem vračanju na isto njivo se v posevku razvijejo žitne nožne bolezni, ki poslabšajo odpornost proti poleganju in zmanjšujejo pridelek. Pridelovanje ozimnega žita v dvo-polju pšenica-koruza, ki je razširjeno tudi pri nas, ni ugodno.
TEMELJNA IN DOPOLNILNA PRIPRAVA NJIVE
Njivo zorjemo do globine 20—25 cm. Pri zadostni hitrosti oranja (7 km/h), ki jo zagotavlja ustrezno močan traktor, in pravilni naravnanosti ter ureditvi pluga se brazda v blagi spirali pod gredljem lepo obrne, plug pa zaorje vse rastlinske ostanke. Podoravanje rastlinskih ostankov je dosti učinkovitejše, če jih (še zlasti koruznico) pred oranjem zrežemo oziroma zdrobimo. Če je mogoče, potrosimo mineralna gnojila po brazdah neposredno po oranju, sicer pa ga trosimo po temeljnem ravnanju (ravnalnik, krožna brana). Takoj za tem njivo dokončno pripravimo za setev. Najustreznejši za to je predsetvenik, ki ima mrežaste valje. Če so tla grudasta, pa se bolje obnese predsetvenik z zvezdastimi valji. Poudarjamo, da pšenici ustrezajo zgoščena tla bolj kot koruzi. Z enim obhodom predsetvenega orodja prek parcele nam večinoma ne bo uspelo pripraviti tako imenovane mrvičaste sestave. Potrebna bosta dva ali celo trije obhodi, večkrat pa ne kaže tlačiti njive. Največje grude naj ne bodo večje od oreha oziroma manjšega kokošjega jajca, s predsetvenikom delamo tako, da sežejo nogače le 8—10 cm globoko. Orodje torej sloni na valjih in ne, kot je v navadi, na nogačah. To uravnavamo z vretenom in z zgornjo ročico tritoč-kovnega priključka drogovja. Pri tem ne smemo pretiravati: na pravilno pripravljeni njivi kolesnice traktorskih koles ne smejo ostati vidne.
GNOJENJE PRED SETVIJO OZIMNEGA ŽITA
Obilne pridelke ozimin lahko dosežemo le z ustreznim gnojenjem. Odmerke fosforja in kalija določimo na podlagi njune ravni v zemlji. Ob upoštevanju založenosti tal so potrebne različne količine teh hranil in se gibljejo od 40 do 120 kg/ha fosforja (PiOs) in od 60 do 200 kg/ha kalija (IGO).
Posebej poudarjamo, da je za gospodarno (in tudi ekološko varno) gnojenje nujna sistematična kontrola rodovitnosti tal oziroma analiza zemlje. Kako zelo se lahko razlikuje optimalen odmerek fosforja in kalija na hektar, kaže spodnja tabela.
Za različno vsebnost fosforja in kalija v tleh priporočamo naslednje odmerke teh hranil:
Raven PjOs in IGO v mg/100 g tal kg/ha
RO,	IGO
nizka (manj kot 10 mg)	100—120	150—200
srednja (10—20 mg)	70—100	100—150
visoka (več kot 20 mg)	40— 70	80—100
Fosfor, kalij in jesenski obrok dušika potrosimo ob predsetveni pripravi njive.
Na siromašnih tleh gnojimo s celotnim odmerkom fosforja in kalija ob pripravi njive za setev, na bolje založenih tleh lahko gnojimo z enim delom obroka fosforja in kalija pred setvijo, z drugim delom pa pri dognojevanju ob koncu zime.
Le na tleh z visoko ravnijo lahko gnojenje s fosforjem in kalijem jeseni opustimo.
Čeprav je za obilne pridelke ozimnega žita odločilna zadostna prehrana posevkov z dušikom, pri gnojenju s tem hranilom jeseni ne smemo pretiravati. Za primeren razvoj posevkov v jesenskem obdobju in za dobro prezimitev zadostuje predsetveno gnojenje z 20—40 kg/ha čistega dušika. Pri poznih setvah in pri zaoravanju ko-ruznice odmerek dušika nekoliko povečamo. Na zelo rodovitnih njivah, ki so v kolobarju dobro gnojene z organskimi in mineralnimi gnojili, lahko poleg fosforja in kalija opustimo tudi predsetveno (jesensko) gnojenje z dušikom.
Navajamo nekaj primerov temeljnega gnojenja ozimin z gnojili, ki so v oskrbi:
kg/ha gnojilo	kg/ha ------------------------------
N RO, IGO
NPK 6—18—18	700	42	126	126
NPK 6-26—26	500	30	130	130
NPK 10-30-20	400	40	120	80
Primeri nam kažejo, da lahko z ustreznimi gnojili zadostimo potrebam* ozimin po fosforju in kaliju na tleh z zelo različno ravnijo rudninskih gnojil. Zadnja varianta je primerna za kmetije z govejo gnojevko.
Če analize zemlje nimamo, uporabimo 90—120 kg fosforja in enako količino kalija.
V severovzhodni Sloveniji imamo veliko kislih tal. Na takih tleh gnojenje s kalcijem v kolobarju ni potrebno le zaradi kemične melioracije tal, temveč tudi za neposredno prehrano posevkov pšenice in še zlasti ječmena. Na zelo kislih tleh, ki še niso meliorativno gnojena s kalcijem, izjemoma gnojimo z manjšim odmerkom apnenega gnojila (okoli 500 kg hidriranega apna na hektar) pred pripravo zemlje za setev ozimne pšenice in ječmena.
Napotke za dognojevanje ozimin v spomladanskem obdobju bomo objavili ob koncu zime.
IZBOR SORT
Za Pomurje priporočene sorte ozimne pšenice lahko razvrstimo v več skupin glede na ranost, dolžino slame in kakovost pridelka. Ra-nost je pomembna pri organizaciji dela, vendar bolj na družbenih površinah. Na zasebnih površinah imajo prednost ranejše sorte. Sorte s krajšo slamo so odpornejše proti poleganju, prenesejo večje količine dušika in s tem dosežemo večji in kakovosten pridelek. Kakovost sorte v finančnem smislu ni posebno pomembna, pomembnejša pa je pri uporabniku — pekarski industriji.
Pomembnejše lastnosti priporočenih sort pšenice za Pomurje:
SUPERZLATA: srednje zgodnja, nizka, III. kakovostni razred, občutljiva za plesen in rjavenje plevic;
LONJA:	, srednje zgodnja, nizka, II. kakovostni razred, občut-
ljiva za rjavenje plevic;
UNA:	srednje pozna, srednje visoka, I. kakovostni razred,
občutljiva za plesen;
BALKAN:	srednje zgodnja, srednje visoka, II. kakovostni ra-
zred, občutljiva za plesen;
DUKAT:	pozna, nizka, I —II. kakovostni razred, srednje ob-
čutljiva za rjavenje plevic, za intenzivno pridelovanje v Pomurju;
PITOMA:	srednje pozna, srednje visoka, L kakovostni razred,
za intenzivno pridelovanje v Pomurju;
MAČVANKA 2: srednje zgodnja, nizka, I. kakovostni razred, občutljiva za plesen in rjavenje plevic’(jo opuščajo).
Opis priporočenih sort ozimnega ječmena
ANTARES:	srednje zgoden šestvrstnik, občutljiv za plesen in
poleganje, za intenzivno pridelavo na slabših zemljah.
ROBUR:	zgoden oziroma srednje zgoden šestvrstnik, občut-
ljiv za plesen in listno pegavost, odporen proti poleganju, za intenzivno pridelavo na boljših zemljah.
Obilen in kakovosten pridelek zagotavlja uporabo potrjenega, prečiščenega (selektiranega), zdravega in razkuženega ter dobro kalivega semena. Doma, to je na kmetiji pridelano zrnje večinoma ni dovolj sortno čisto, prečiščeno in razkuženo, ker ni primernih strojev in naprav, nezanesljiva je tudi kalivost semena. Ker je setev kakovostnega semena eden bistvenih elementov intenzivnega pridelovanja, si moramo za setev priskrbeti potrjeno, sortirano, razkuženo in v laboratoriju preskušeno seme. Pri nakupu zahtevajte podatke o njegovi kali-vosti in absolutni teži. Le tako lahko izračunate količino potrebnega semena na ha po obrazcu:
,, A . B . 100 f/., . ,, K = —— . f(i) kg/ha
K = količina semena/ha
A = število kalivih semen/m2
B = absolutna teža semena v g k = kalivost v odstotkih č = čistoča v odstotkih f(i) = 1 + delež semen, za katera pričakujemo, da zaradi slabih poljskih razmer ne bodo vzkalila — izjemoma takrat, ko slabe razmere nastopajo
Primer:
število kalivih semen/m2 = 600 absolutna teža = 40 g
kalivost = 93 %
čistota = 99 %
nekaliva semena
v poljskih razmerah — 20 % Potrebna količina semena je
A = 600
B = 40 k = 93 % č = 99
f(i) = j + 0,20 = 1,20
v 600.40 . 100 .	incl ,,
K = —-----------. 1,20 kg/ha = 312,8 kg/ha
V naših razmerah na osnovi razpoložljivega semena in spremljajoče dokumentacije priporočamo okvirne količine kg/ha pri posameznih sortah:
Pšenica: superzlata 240 kg, lonja 280 kg, mačvanka 2, balkan 375 kg, dukat 280 kg, pitoma 230 kg.
Ječmen: robour in antares 200 kg.
ČAS SETVE
Ozimno pšenico sejemo v naših razmerah med 5. in 20. oktobrom. Ozimni ječmen in ozimno rž posejemo teden dni pred setvijo pšenice. Prepozna, pa tudi prerana setev je tehnološka napaka, ki znatno vpliva na pridelek ozimin.
GOSTOTA SETVE
Največ semena posejemo pri pšenici, od 550 do 650 kalivih zrn na m2 (odvisno od sorte), ječmen sejemo v gostoti okoli 400—450 kalivih zrn na m2 (okoli 160—200 kg/ha), rž prav tako 400 kalivih zrn na m2 (160—180 kg/ha). Navedeni podatki to potrjujejo.
NAČIN SETVE IN UREDITEV SEJALNICE
Vse ozimno žito sejemo na ozko medvrstno razdaljo (10—15 cm) in v globino 2—4 cm. Zlasti pri rži setev nikakor ne sme biti globlja. Pred setvijo opravimo s sejalnico sejalni poskus. Sejalnico uredimo tako, da izmetava želeno količino semena. Naravnamo tudi enakomernost razmika med posameznimi sejalnimi cevmi.
To izračunamo po obrazcu:
K= o^7kg/ha
K = potrebna količina semena kg/ha
O = obseg pogonskega kolesa sejalnice, ki ga izmerimo z vrvico (m) š = delovna širina sejalnice (m)
n = število zasukov pogonskega kolesa sejalnice pri preizkušanju T = teža semena, ki pade iz sejalnice pri n zasukih (kg)
Pri pripravi sejalnice za setev uravnamo regulator toliko časa, da je po zgornji enačbi desna stran enaka levi oziroma potrebni količini semena na hektar -®da sta po enačbi izračunana količina in s poskusom ugotovljena količina enaki.
Primer:
količina semena/ha — 312,8 kg obseg pogonskega kolesa sejalnice je 1,90 m
širina sejalnice je 3,00 m pogonsko kolo sejalnice zavrtimo 40 krat
K = 312,8 kg/ha
O = 1,90 m š — 3,00 m
n = 40
10000.T
1,90.3,00.40
312,8 kg =
312,8. 1,90.3,00.40 kg _ 59439,6 kg - -
10000	10000
To pomeni, da moramo regulator za izmetavanje semena uravnavati toliko časa, da pade iz sejalnih cevi navedena količina semen.
K učinkovitejšim agrotehničnim ukrepom med vegetacijo (dognojevanje, predvsem pa uporaba zaščitnih in hormonskih preparatov) znatno pripomore stezasta setev. S tako setvijo si markiramo poti v posevku, po katerih bomo vozili ob dognojevanju oziroma škropljenju posevka s pripravki za varstvo in rastnimi regulatorji. Na ta način preprečipio možnost prekrivanja ali slabega povezovanja delovnih širin ob posameznih prehodih stroja, povečamo storilnost in izboljšamo kakovost dela ter omogočimo izvajanje agrotehničnih ukrepov ob najustreznejšem času.
Pred stezasto setvijo moramo točno določiti, s katerimi stroji bomo opravili posamezna dela. Pomembna je delovna širina, ki je osnova za določitev razmika med posameznimi prehodi stroja. Upoštevati pa je treba tudi kolotek traktorskih koles in širino zadnjih pnevmatik.
JESENSKO ZATIRANJE PLEVELA
Zaradi enostranske uporabe pripravkov na temelju 2,4—D (de-herban A) v žitih in atrazina v koruzi so se zadnja leta zelo razširile enoletne trave, kot so: srakoperec, njivni lisičji rep, latovke in ljulke. Te in nekatere širokolistne plevele, ki se pojavljajo že jeseni, lahko zatremo s herbicidi dicuran 500 tekoči in tigrex. Kdaj jih bomo uporabili, da bo njihov učinek najboljši?
Dicuran lahko uporabimo od setve do razraščanja pšenice in ječmena, najboljši in najzanesljivejši učinek pa ima do trenutka, ko je plevel v etapi 3. lista. Uporabo dicurana priporočamo predvsem jeseni, in to takoj po setvi, najkasneje do vznika žit, v količini 3 1/ha. V rži uporabimo enako količino dicurana od setve do vznika. Jeseni uporabe dicurana po vzniku žit ne priporočamo zaradi nevarnosti poškodb ob zmrzovanju.
Novejši pripravek tigrex uporabimo prav tako od setve do vznika pšenice in ječmena v količini 3 — 5 1/ha; ne smemo ga pa uporabiti na izrazito kislih tleh in v trdi pšenici (Triticum durum).
Podobnejša navodila o varstvu posevkov pred boleznimi in škodljivci bomo objavili skupaj s priporočili za oskrbo posevkov do žetve v spomladanskih navodilih.
Geza DŽUBAN, kmetij, inž.
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Opuščene naftne vrtine kot mini elektrarne
JE TO »ŠANSA« TUDI ZA POMURJE?
Dva britanska inženirja načrtujeta, da bi opuščene vrtine nafte in zemeljskega plina spremenila v miniaturne podzemeljske elektrarne. Uporabila bosta opuščene izvire kot vire naravne zemeljske toplote, s pomočjo katere bosta proizvajala električni tok.
Inženirja George Lockett in Robert Thurston, ki se ukvarjata s pionirskim delom na tem področju in sta zaposlena v podjetju za shranjevanje energije v Sklemersdalu v severozahodni Angliji, sta prepričana, da bi. s to idejo prihranila več milijard funtov šterlingov. Načrtovala sta, da bi v opuščene vrtine vstavila geotermalni kanal, nato bi bilo potrebno v vrtino vliti organsko tekočino, ki bi na dnu zavrela. Vrela para, ki bi jo ob tem dobili, bi se dvigovala po notranjosti odd-vojene cevi, vstavljene v glavno cev. Ko bi para prišla do vrha, bi sproščena toplota poganjala posebno načrtovano turbino in na ta način proizvajala električno energijo. Kondenzirana para bi se vračala po cevi zopet navzdol in celoten ciklus bi se ponovil.
Eden od projektov, o katerem razpravljata s predstavniki naftne industrije, vključuje namestitev za vodo nepropustnega generatorja na opuščeni vrtini. Po predvidevanjih bi generator lahko dosegel moč 2,5 MW, kar bi bilo povsem dovolj za preskrbo manjše skupnosti z električno energijo.
Napori podjetja so trenutno usmerjeni na raziskovanje na morskem dnu. Zemeljska skorja je namreč najtanjša pod oceanom, kjer je debela samo 8 kilometrov, medtem ko doseže pod trdnimi tli tudi od 40 do 70 kilometrov.
Lockett, ki je strojni inženir, je mnenja, da bi bil izum lahko posebej pomemben za države v razvoju. Za novi proces se zanimajo Indija, Grčija, v katerih je mnogo za izkoriščanje geotermalne energije ugodnih mest, pa tudi ZDA in Čile. Izkazalo se je, da je veliko naftnih vrtin v morju ali preskromnih ali pa predragih za izkoriščanje. Z vsako vrtino, ki stane vsaj 5 milijonov funtov šterlingov (koliko je to dinarjev po tekočem tečaju?), odteče velika količina denarja. Oba izumitelja menita, da bi lahko električni tok izkoriščali iz neizkoriščenih ali že izpraznjenih naftnih vrtin že v naslednjih 25-ih letih. Cena takšne energije bi lahko bila za 25 do 50 odstotkov nižja od današnjih cen električne energije, smo prebrali v eni zadnjih »zelenih prilog« s tehničnimi in tehnološkimi informacijami Gospodarskega vestnika.
LAHKO IN EKONOMIČNO VOZILO
Težnja po boljšem, popolnejšem je zakoreninjena v ljudeh, pri enih je burnejša, pri drugih manj. Po nenehnem vrtanju za nečim novim so znani predvsem Američani. Pred kratkim so v Kaliforniji izdelali majhno in svojevrstno letalo. Z njim mislijo preleteti okrog zemlje z enim samim polnjenjem goriva. Letalo
IZ MOJEGA DNEVNIKA
ji	/
Poldrugi milijon otrok
Družba na razvitem zahodu, predvsem pa v ZDA, se srečuje z nenavadnim pojavom, ki zavzema vse večji obseg. Gre za »pogrešane« otroke. Po nekaterih podatkih je v ZDA ta čas kar poldrugi milijon izgubljenih otrok. Strahotna številka! Ti otroci namreč niso »ptički brez gnezda«, ker bi jih starši ne marali, marveč gre ali za begavčke, kot pravijo tistim, ki bežijo zdoma, ali pa za ugrabljene, na silo posvojene otroke.
Največji delež od poldrugega milijona pade na begavčke. To so nezadovoljni najstniki in še mlajši otroci, ki bežijo od doma zaradi najrazličnejših vzrokov, privoščijo pa si taksije večdnevne izlete večkrat na leto. Za nekatere se od časa do časa pobeg od doma konča drugače, kot so načrtovali — propadejo, izginejo ali jih ugrabijo in prepustijo zlo-
V nekem amsterdamskem gledališču so pred dnevi zaigrali neko pasjo zadevo, nastopili pa so — razumljivo — psi. Šest alzaških dog je svoje vloge odlično odigralo. Slika prikazuje prizor, ko »on« gleda televizijo, »ona« pa se je zleknila na blazino.
LE KOSTANJ IN LESNIK
Žito so prvič v zgodovini človeštva začeli gojiti v Mali Aziji, Perziji, Egiptu in Kavkazu, nekaj vrst pa tudi-v Etiopiji. Zdi se, da je bilo prvo žito, ki so ga gojili in s katerim so se hranili stari Kitajci, proso. S Kitajske se je prosto razširilo po Koreji in Japonski. Ajda je doma v Mandžuriji in Mongloliji, v Evropi se je pojavi-
Neki avstralski izdelovalec postelj si je omislil posteljo za 56 oseb. Sedaj čaka na norca z denarjem, ki jo bo kupil.

so poimenovali kar Potnik. Najprej so poskusili preleteti 16.860 km, ne da bi se ustavili, in s tem podrli rekord iz leta 1962.
Ta mesec bodo poskusili preleteti in preživeti v letalu 12 dni, preleteli pa naj bi kar 20.170 km, seveda brez dodatnega polnjenja goriva. Pot jih bo vodila okoli sveta. S tem bo rojstvo Potnika
rahljanju. Na zares ugrabljene otroke, ki jih potem na silo posvojijo tuje družine, odpade le majhen delež sicer zares grozljive številke »pogrešanih« otrok.
Pojav zaskrbljuje predvsem zaradi tega, ker so vsakršne nasilne odtujitve otrok iz družine, pa naj bo tudi iz družine z enim roditeljem (prav takih primerov je veliko), za otroka huda izkušnja, ki se škodljivo odrazi v njegovi duševni rasti.
NI NAVDUŠENJA
Velikemu navdušenju nad malimi in velikimi računalniki je sledil nekoliko bolj trezen pogled na elektronsko revolucijo, prikradlo pa se je tudi precej nezaupanja v nove stroje, z njim vred pa še strah. V nobenih evropski državi ni strah pred raču-
la šele v začetku srednjega veka za Karla Velikega in Ljudevita Posavskega.
Od sadja je starodavna Evropa poznala le kostanj in lešnik. Pradomovina večine današnjih sadnih dreves je Azija. Od tam so prišle jablane, hruška, češnja, breskev in oreh. Znano je, da so
dokončno potrjeno.
Kabina letala je široka približno 60 cm in dolga 2,3 m. Ozka je, toda dovolj velika za pilota in sopilota, ki lahko del vožnje počiva. Vendar vožnja zahteva ves čas veliko pozornost obeh.
prednost Potnika je nedvomno v konstrukciji in teži, zgrajen je na videz zelo nežno. Letalo tehta samo 469 kg. Večino teže nanese gorivo, ki je razdelje-no_po trupu v 17 tankih.
Življenje Potnika se je pričelo pred petimi leti kot skica na prtičku v restavraciji poleg letališča. Osemnajst mesecev po zamisli je bilo peresno lahko letalo že zgrajeno. Trup je narejen iz satovja, rastlinskih smol, posebne
Vegetarijanska hrana
N zahodnonemškem časopisu Siiddeutsche Zeitung so objavili rezultate raziskovanj hei-delberških znanstvenikov. Ugotovili so, da črtanje zrezkov in suhomesnih Izdelkov z jedilnika ne koristi samo v finančnem smislu, -temveč da vegetarijanci na sploh živijo dlje
so pričakovali, da bo 219 ljudi iz te skupine v tem času umrlo. V resnici je umrlo 82 ljudi,
kar je samo 37 odstotkov. Obenem so ugotovili tudi to, da je za rakom umrlo pol manj ljudi, kot so pričakovali. Znanstveniki pravi-
jo, da je predvsem hrana tista, ki v največji in redkeje zbolijo. V petih letih so proučili meri vpliva na bolezni; vegetarijanska hrana 1904 vegetarijance. Po statističnih računih pa ce:o preprečuje nastanek raka na črevesu.

Da je lahko zdravljenje skoraj prav tako škodljivo, kot je že sama bolezen, ki jo zdravniki zdravijo, je pokazala študija, ki so jo opravili na univerzi Nagoja, Japonski raziskovalci so namreč pri poskusih odkrili, da nekatera zdravila in zdravljenje raka s sevanjem lahko povzroči tako imenovanega drugotnega raka.
Do teh odritij so prišli, ko so preiskovali 231 bolnikov, ki so
nalniki tako razširjen, kot je v Zahodni Nemčiji. Kar 65 odstotkov državljanov Zvezne republike meni, da bo vse širša uporaba računalnikov na najrazličnejših področjih omejila možnosti ljudi v osebnem in poklicnem razvoju.
Do teh podatkov so prišli strokovnjaki za raziskavo javnega mnenja. Najbolj jih. je presenetil izjemno velik odstotek Nemcev, ki računalnikov ne vidijo v najlepši luči, oziroma se jih kar bojijo. Na Finskem, kjer je računalniška pismenost največja — z računalniki zna ravnati 31 odst, ljudi — tega strahu ni. In ni mogoče reči, da za računalnike ne vedo! Prav obratno velja: 60 odst. Fincev je prepričanih, da je računalnik koristna zadeva pri osebnem in poklicnem izpopolnjevanju in napredovanju.
Tudi naši sosedje Avstrijci se boje računalnikov. Po skeptičnosti do elektronskih naprav so se uvrstili takoj za Nemci s 45 odst, anketirancev, zaskrbljenih zaradi poseganja računalnikov na različna področja človeškega dela in dejavnosti. Italijani imajo takšnih zaskrbljenih ljudi le 27 odst., v Veliki Britaniji jih je 25 odst., na Danskem pa 16 odst.
v Evropi rasle jablane že v mlajši kameni dobi.
Vinsko trto, oljko in smokvo so prinesli v Evropo iz Male Azije. Razširila se je po vseh deželah ob Sredozemskem morju. Dateljne so gojili stari Asirci, Babilonci in Egipčani, kavo pa so odkrili šele vil. stoletju v južni Etiopiji, kjer je do tedaj rasla kot samonikla rastlina. Od tam se je razširila po Arabiji, Indiji, Indoneziji, drugih delih Afrike in naposled po Južni Ameriki, ki je danes njen največji pridelovalec.
Banana in čaj sta doma v jugovzhodni Aziji, od lato sta prišla v nekatere druge dele sveta s sorodnim podnebjem. Kakavovec so sprva gojili od ustja Amazonke do Mehiškega zaliva in ga od tam prenesli v nekatere azijske in afriške dežele.
Skoro vse tekstilne rastline so prenesli v Evropo iz daljnjih krajev. Edino lan je rasel v Evropi že v pradavnih časih. Konoplja je iz osrednje Azije, iz pokrajin med Turkestanom in Kavkazom. Bombaž so začeli presajati v Evropo šele v 16. stoletju. Juta je doma v Mehiki, kjer so jo Indijanci uporabljali in predelovali že, odkar pomnijo ljudje.
vrste papirja, vse skupaj pa je prekrito z grafitnimi vlakni, ki imajo veliko raztezno moč. Letalo je tanko, posamezno krilo je dolgo 33,5 m in lahko niha do 10 m, ne da bi se zlomilo.
Letalo je majhno, njegova prednost je tudi v majhni porabi goriva. V trup ima vgrajena dva majhna motorja, enega spredaj, drugega zadaj. Sprednji je le za dodatno moč, če slučajno zadnji odpove. V začetku je letalo doseglo zelo majhno hitrost 170 km/ h, zato so na prednji del letala vgradili še dodatno krilo. Če bi bilo letalo večje, bi bilo nevarnejše. Strokovnjaki so ga najprej preizkusili nad Kalifonijsko obalo.
ČAJ IN RAK
domnevno razvili nove kancerozne tvorbe pri zdravljenju prejšnjih. Izkazalo se je, da so nove rakaste tvorbe posledica neustreznega zdravljenja, ne pa posledica že obstoječih rakastih tvorb.
Kot stranska ugotovitev pa je prišlo na dan zanimivo dejstvo, da je namreč zeleni čaj izjemno dobro sredstvo za preprečevanje nastanka rakastih obolenj. Statistično so obdelali življenjske navade prebivalcev določenih območij Japonske in jih primerjali z razširje-
Vse na besedo: zavore, vžig, smerniki, hupa, luči in celo radio. Tako so pri zahodnonemškem Daimler-Benzu opremili mercedes 190 E. Avto je namenjen težkim invalidom. Avto je razstavljen na svetovni razstavi Expo 86 v kanadskem Vancouverju. Na sliki: komandna plošča v avtomobilu.
Jeziki umirajo in oživljajo
Anna Nelson Harris, Sophie Borodkin in Marie Jones so živahne stranke, ki žive kakih 150 kilometrov daleč ena oddruge. Kadar jim je dolgčas, primejo za telefonsko slušalko in se malo pogovorijo. Toda glasov, ki jih izgovarjajo te starke, skoraj nihče več, razen njih samih in zelo redkih posameznikov, ne more razumeti. Živahne starke so namreč med zadnjimi ljudmi na svetu, ki še tekoče govorijo ejak, enega od redkih starih jezikov, ki nezadržno izumirajo.
Ejak je jezik, ki so ga nekdaj govorili prebivalci Aljaske. Bil je eden od dvajsetih jezikov v tem predelu sveta. Danes jih je živih le še polovica, ostalih deset jezikov otroci, pripadniki določenih skupin, ne poznajo več, govore jih le še ostareli. Otroci govorijo angleščino, jezik, ki ga slišijo v šoli, po radiu, na televiziji.
Nekdaj so zgodovinarji zatrjevali, da je bila veličina starih Rimljanov ne samo v tem, da so zgradili odlične ceste na vse konce sveta, temveč tudi v tem, da so širnemu svetu dali skupno sredstvo za sporazumevanje — latinščino. Ceste in latinščina so omogočili to, čemur danes pravimo pretok ljudi in idej. Danes pa se številni strokovnjaki resno sprašujejo, ali niso takšni »svete vni« jeziki hkrati tudi zlo, strašno orodje kolonizacije. V jeziku je namreč shranjeno družbeno izročilo narodov in skupin, kot je to dokazal slavni jezikoslovec Emile Bienveniste v svojem slovitem Slovarju indoevropskih pojmov. Z njimi izgine več kot samo skupek besed.
Izginevanje starih jezikov na Aljaski ni zatorej nič posebnega na svetu in mneriški (angleški) kolonializem ima posnemovalcev še veliko povsod po svetu.
Tudi onstran železne zaveze, v Socialistični zvezi sovjetskih republik, je usoda jezikov malih narodov podobna. Počasi izumira okrog 130 jezikov, ruščina pa bolj ali manj prikrito prevladuje. Celo v Evropi, ki je za Američane strahoten konglomerat jezikov, za Evropejce pa zgled enakopravnosti in spoštovanja vseh jezikov, so ogroženi jeziki manjših narodov. Baskovski jezik se
nostjo rakastih obolenj. Izkazalo se je, da je bila smrtnost zaradi raka v predelih, kjer je pitje zelenega čaja zelo pogosto, dokaj majhna — 20,8 odst, za moške in 29 odst, za ženske. Istočasno pa so ugotovili, da v bližnjem mestu, kjer zaužijejo veliko manj zelenega čaja, znaša smrtnost 96,3 odst, pri moških in kar 132 odst, pri ženskah.
Tudi poskusi na živalih kažejo, da zeleni čaj zdravilno deluje. Zakaj in kako pa ni znano.
je do uradne veljave dvignil šele po odhodu diktatorja Franca, ki je strogo prepovedal baskovsko govorico. Katalonci tudi ne govore španščine kot svoj materin jezik in furlanščina ni italijanščina. Vendar se ti, do nedavna skoraj pozabljeni jeziki prebujajo.
Zal pride na katerega od ohranjenih redkih jezikov na desetine takšnih, ki izginjajo ali so že kar izginili. V Afriki izginjajo številni jeziki, izpodrivajo in nadomeščajo pa jih francoščina, angleščina, arabščina,svahilLPodobno'./ Južni Ameriki izginjajo indijanski jeziki, namesto njih pa se širita španščina in portugalščina. V Aziji pa kitajščina, japonščina in seveda angleščina ter francoščina izrivajo iz uporabe stare in bogate jezike.
Vsemu navkljub je na svetu še vedno veliko število še živih jezikov. Točnega števila pravzaprav nihče ne ve, se pa število glede na različne razvrstitve vrti med tri in pet tisoč. Mednje spadajo tudi jeziki, ki so tako rekoč vstali od mrtvih, kot je, denimo, hebrejščina. Vse do leta 1880 je bil to mrtev jezik, ki ga niso uporabljali kot pogovorni jezik.
Nafta in smeti
V laboratorijih inštituta za znanost in tehnologijo na manchestrski univerzi je prišlo do majhnega, vendar revolucionarnega odkritja, ki naj bi močno olajšalo proračune za gorilno olje. Nekaj podobnega surovi nafti naj bi namreč lahko izdelovali kar iz gospodinjskih odpadkov.
Kemika Noel McAuliffe in Roger Benn sta razvila metodo »kuhanja« odpadkov iz celuloze, pri čemer ob dodajanju kovinskih katalizatorjev pride do procesa, ki v nekaj minutah naredi to, kar narava opravi v milijon letih. Iz organskih snovi nastane nafta.
Slama, čajni listi, papir in celulozni odpadki, trs, koruzno ličkanje in podobno smetje lahko da nafto, ki je kalorično le nekoliko slabša od nafte, ki jo tačas črpajo v Severnem morju, ima pa to dobro lastnost, da je popolnoma brez primesi žvepla in dušika, kar oboje povzroča resne ekološke težave pri uporabi naftnih derivatov, naj bo pri ogrevanju, pogonu motornih vozil ali pridobivanju elektrike.
Prihodnje leto bo postavljena prva poskusna tovarnica za pridobivanje »nafte« iz odpadkov. Če se bo izum dobro obnesel, potem bo to zares koristno za velik del sveta.
STRAN 8
VESTNIK. 2. OKTOBRA 1986
za vsakogar nekaj
Italijanski časnikar in pisatelj Leonida Repati (1898) je bil na premieri komedije Uga Bettija. Med kritiki je bil tudi eden, kije vedno z užitkom raztrgal vsako gledališko delo. Po prvem dejanju je strogi kritik vstal in se napotil k izhodu.
»Kaj pa počneš? Greš domov ?» ga je vprašal Repati.
»Da,« je odgovoril kritik.
»Aha. že vem zakaj,« je pripomnil Repati, »ker ti je bilo prvo dejanje všeč, se želiš izogniti temu, da bi ti bila všeč tudi drugo in tretje!«
XXXXX
Francoski književnik in pisec komedij Poullain de Sa-int-Foix (1698—1776) je bil prepirljivega in jezljivega značaja, zato se je pogosto zapletel v dvoboj. Ko je večerjal z nekim častnikom, mu je v obraz rekel, da smrdi. Seveda seje iz tega izcimil dvoboj. Pred bojem pa je stopil Saint-Foix k nasprotniku in pričam ter jim rekel:
»Gospoda, če se bijem z nasprotnikom in me ta ubije, bo smrdel prav tako kot prej. Če ga ubijem jaz, bo smrdel še bolj, torej je bolje, da odnehamo.«
Nato je odšel.
J	xxxxx
Jean Paul Sartre (1905), veliki francoski romanopisec, dramatik in fdozof, je nekomu na njegovo željo razložil vsebino svoje drame Hudič in dobri bog: »Vprvem dejanju išče glavni junak boga. V drugem dejanju išče hudiča. V tretjem pa najde človeka,« je razložil Sartre.
»Saj to je zagovor brezboštva!« je pripomnil sobesednik.
»Še zdaleč ne!« je vzkliknil Sartre. »Verniki se lahko še zmerom tolažijo s tem, da morda niso našli boga zato, ker ga niso dovolj temeljito iskali.«
Nasvetov nikoli preveč
Pri snemanju posameznikov ali skupin ljudi se ogibajte fotografiranja nenaravnih, neokusnih in narejenih poz portretirancev. Najboljši posnetki človeka so takrat, ko se na sliki sploh ne opazi, da je bil blizu fotograf, to se pravi, da fotograf na človeka ni vplival. To je posebno pomembno pri snemanju otrok. Otroke namreč kamera zanima, tako da se ne vedejo več naravno, ko opazijo, da jih kdo fotografira. Ce se le da, spustite kamero v otroški zorni kot in neopazno ujamite kakšen zanimiv trenutek med otroško igro z naravnim otroškim vedenjem in značilno obrazno mimiko otrok. V ta namen je treba osvetlitvene priprave in metražo pripraviti vnaprej. To storite tudi takrat, ko seje treba pri snemanju hitro odločiti, ker se dogajanje naglo razvija. Za fotoamaterje velja geslo: Bodite vselej pripravljeni 1 Ko je motiv izredno zanimiv, napravite serijo posnetkov v različnih trenutkih in z različno osvetlitvijo, da boste pozneje lahko izbirali med najboljšimi posnetki. Fotografija naj ima le toliko kompozicijskih prvin, kolikor je to potrebno za njeno jasnost in izvirnost. Slika naj bo preprosta. Načelo fotografske kompozicije naj bodo fotoamaterju napotilo, kako naj se iz začetnega nepremišljenega »knipsanja« povzpne do ustvarjanja dobre fotografije. Bistvo fotografije je — ideja! Razgledanost, marljivost in kritičnost vam bodo pomagale najti pot. Motivov ne boste nikdar pogrešali. Privzgojiti si je treba le čut in sposobnost, da boste iz množice motivov znali izbrati kaj izrednega. Prav tu pa bo koristen dober nasvet: Veliko opazuj!
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
V mesecu požarnega varstva številne
dejavnosti
V Sloveniji smo mesec oktober razglasili za MESEC POŽARNEGA VARSTVA z namenom, da bi s številnimi dejavnostmi in prireditvami v vseh okoljih vzbudili večje zanimanje in skrb za varstvo pred požari. Kljub dobri organizira-
murskih občinah bodo izvedli več kontrolnih pregledov v večjih delovnih organizacijah in organizirali pogovore z vodilnimi delavci o izboljšanju požarnega varstva. Seznanili bi jih tudi radi s sklepi 10. kongresa Gasilske zveze Slovenije,
Skuhajte ta teden!
Poletje se je sicer poslovilo, vendar nikjer ne piše, da zaradi tega več ne bi smeli pripravljati ribjih jedi. Zato vam danes ponujamo recept za ribiški brodet.
Za brodet potrebujete: 1 kg različnih morskih rib, žlico vegete, 40 g moke, 0,5 dl olja, 0,5 dl olivnega olja, 150 g čebule, 100 g paradižnika, 1 česen, 1—2 žlici vinskega kisa, peteršilj in poper. Ribe očistite in zrežite na večje rezine. Vsako posujte z vegeto, pomokajte in na hitro popražite z obeh strani. Praženo ribo dajte na krožnik, na istem olju pa dušite strt česen, narezano čebulo, olupljen paradižnik, poper, peteršilj in dodajte kis po okusu. V omako položite ribe in pustite, da se skupaj duši. Ponudite s koruznimi žganci (polento). Jed boste pripravili v približno 50 minutah.
Ali je seks potreben?
RADIO MURSKA SOBOTA
MmM -	Jt *. j MnafciM tv »Mri
v oddaji 21 232, 25. september 1986
1. PAPA DON’T PREACH — Madonna
2. SLEDGEHAMMER - Peter Gabrijel
3. LJUBIL BI SE - Gugu
4. JASMINA — Agropop
5. DANCING IN CEILING - Lionel Richie
Pred sto leti znani evolucionist Charles Darwin ni mogel najti odgovora na vprašanje, kako in zakaj je v razvoju (evoluciji) prišlo do seksa. Na to vprašanje znanstveniki še vedno ne morejo natančno odgovoriti.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z evolucijo življenja na našem planetu, še vedno živahno razpravljajo na temo od kod in zakaj seks na zemlji — prišli so do mnogih novih spoznanj, teorij in domnev, ki pa še vedno niso imanstvena dejstva, zato tudi ni-dokazljiva. Reš pa je, da nobena teh tec.ij ne laska moškemu spolu oziroma samcem. V najboljšem primeru so namreč le vir za genetske variacije, ki z gledišča evolucije niti niso preveč željene.
Po eni teoriji so samci rezerva, iz katere lahko samice črpajo gene, da bi popravile tiste, ki so kakorkoli poškodovani. Nekateri na primer menijo, da je seks le vrsta bolezni, pri kateri so samci prenašalci okužbe.
Reprodukcija s seksom — to je izmenjava genov moškega in ženske — je povsod v naravi. Tako se razmnožujejo, živali in rastline, delno tudi virusi. Vendar pa ostaja vprašanje, zakaj je seks tako razširjen, ko je v bistvu — gledano z očmi biologa — zelo »drag«. Po osnovnih zakonitostih evolucije je najboljša tista samica, ki najbolj uspešno prenese svoje gene na prihodnje generacije. Če pa reprodukcija poteka s spajanjem moških in ženskih genov, se njeni geni »razvrednotijo« — torej bi imele pomembno prednost v evoluciji samice, ki bi se same reproducira-
le. Poleg tega je pri dvospolnem razmnoževanju potrebno več energije, pa tudi časa, da se partnerji najdejo.
Zakaj torej seks? Res je, da seks prija, vendar to za znanstvenike še ni argument — kako namreč pojasniti seks pri rastlinah in mikroorganizmih? Težko pa odgovorimo tudi na dilemo, zakaj so bitja, ki imajo seksualni instinkt, prevladala po naravni selekciji? Nekateri znanstveniki menijo, da seje seks pojavil pred tremi milijardami let. To naj bi bil način, da se »popravijo« poškodovani geni. Naravne kemikalije, sončna radiacija in drugi elementi so namreč lahko povzročili poškodbe genov nekaterih organizmov — da bi jih pozdravili, so se organizmi združevali, da bi dobili »zdrave« potomce. Po tej teoriji je torej seks način za ohranjanje in ustvarjanje novih zdravih genov.
Skupina kanadskih strokovnjakov pa je razvila teorijo, po kateri je seks mehanizem za širjenje parazitskih elementov znotraj genov. Trdijo, da nekatere celice v genih težijo k temu, da bi prešle v druge. Ta njihova »težnja« je v bistvu pripeljala do seksa, ki je postal višja oblika parazitskega prodora celic, ki sestavljajo gene. Tu je torej seks neke vrste nalezljiva bolezen, na katero so se živali in rastline navadile. Kaj od navedenega je točno, še vedno ni znano, vsekakor pa večina posameznikov o tem preveč ne razmišlja, saj ostajajo pri tistem, o čemer smo že pisali — seks človeku prija, zato mu je v tem smislu potreben.
(Po reviji Dvoje)
Gospodarsko poslopje Jožeta Rajbarja iz Tišine po letošnjem poža-ru'	Foto: frku
nosti in nenehni skrbi gasilcev povzroča rdeči petelin vsak dan veliko materialno škodo tako na družbenem kot zasebnem premoženju. Samo v lanskem letu je bilo v Sloveniji 925 požarov, ki so povzročili ogromno materialno škodo z daljnosežnimi posledicami v proizvodnji, stanovanjski gradnji in drugje. V Pomurju pa je bilo lani 59 požarov, ki so naredili nad 64 milijonov dinarjev materialne škode. V letošnjem letu je bilo v Pomurju sicer nekoliko manj požarov, vendar jih je več v zasebnem sektorju in poleg gospodarskih poslopij so uničili precej drage kmetijske mehanizacije.
V mesecu požarnega varstva bodo v vseh štirih pomurskih občinah številne dejavnosti, v katerih bo sodelovalo okrog 3.000 gasilcev. Začele so se že preteklo soboto v Gornji Radgoni, kjer je bila velika gasilska vaja, naslednji dan pa še parada gasilskih enot z mehanizacijo in enot civilne zaščite. V po-
kjer je rečeno, da bi morali v sleherni delovni organizaciji z večjim številom zaposlenih in kjer to proizvodni proces zahteva, ustanoviti industrijska gasilska društva. Na osnovnih šolah bodo imeli gasilci skupaj z učenci praktični pouk gašenja s tistimi sredstvi, ki so otrokom dostopna in lahko z njimi ravnajo. Sicer pa bodo gasilci izvedli vrsto vaj v posameznih krajih, na katerih bodo preizkusili najsodobnejše orodje, alarmni in obveščevalni sistem. V vseh pomurskih občinah bodo tudi pripravili problemske konference o požarnem varstvu, ki jih bo organizirala SZDL. Mesec požarnega varstva pa bodo končali s posebno težavno vajo, ki zahteva sodobno opremo in veliko znanja. S tako široko zastavljenimi dejavnostmi v mesecu požarnega varstva želi svet pomurskih občinskih gasilskih zvez doseči pozitiven premik v miselnosti o požarnem varstvu.
Feri Maučec
Glasovnice — dopisnice — za 5 naj prihodnjega tedna pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: 5 NAJ.
Glasovnice — dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: 5 naj.
NASA RISBA
Le kdaj bo prišla ta vlečna služba?! (M. Blažek)
Fotelj je okrogel, razpisni pogoji pa oglati. (P. Srečkovič)
V pričakovanju novoustoličenca. (S. Roškar)
Fotelj ni samo za rit, ampak tudi za možgane. (F. Ščančar)
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do četrtka, 9. oktobra na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobo^ ta. Objavljene pripise honoriramo.
VAS PRIPIS
SESTAVIL MARKO NAPAST	LASTNOST LJUDI BREZ IZKUŠENJ	PROVINCA V KANADI (GL. MESTO TORONTO)	VELIKA KAMNITA GMOTA	— MOČAN PLJUSK DEŽJA	RUDNINA RUMENO-ZELENE BARVE	RAHLA, MEDLA SVETLOBA	KLADA ZA SEKANJE DRV
NOSEČNOST							
SINTETIČ- NO VLAKNO							
EVROPSKA DRŽAVA, NAŠA SOSEDA							
MORJE, KI SEGA GLOBOKO V KOPNO						LITER	
						PISAVA NEKATERIH SLOVANOV	
MLADA KRAVA, ICA							
ZADNJI IN TRETJI VOKAL V ABECEDI			ŽUPANČI-ČEVA SATI-RIČNA PESNITEV	NIKELJ			SLADEK JUŽNI SAD
				ENOTA ZADELO			
PISANE GOZDNE PTICE					RADU		
					GRADIVO V POMOČ PISCU		
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		M. IME			t		
		DEL SAUDOVE ARABIJE					
ORIENTAL- SKA VODNA PIPA							
ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIKA				JAPONSKI DROBIŽ			
				NOGOMETNI KLUB			
ČRTA V MAGNET- NEM POLJU							
OZEK KOS BLAGA					IGRALNA KARTA		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Haskovo, aspirin, strmina, ara, Bit, navtika, agar, As, Ga, AP, ilovica, N, Pavan, Ika, nit, Cortina, artikel.
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 9
---------------—---------—--
križem kražem po naših šolah
Na poti iz Baške, kjer smo bili v šoli v naravi, smo se ustavili v Postojni in si ogledali kraški pojav Postojnsko jamo.
Pred vhodom v jamo nam je tovariš kupil vstopnice, otroci pa smo se toplo oblekli. V jami je temperatura zraka čez vse leto osem stopinj. Ogled jame je razdeljen na dva dela: najprej se obiskovalci peljejo z majhnim vlakom, nato pa nadaljujejo pot peš. Znamenitosti jame nam je pokazala in razložila vodička. Vsi otroci smo bili presenečeni nad čudežno lepoto narave. Koliko let je ustvarjala te čudovite kapnike? Občudovali smo naravni most, belo dvorano, veliko koncertno dvorano, v kateri močno odmeva ...
Posebnost jame so človeške ribice, ki živijo do štirideset let. Ker so živele v večni temi, so jim zakrnele oči. Zgodovinska znamenitost je del jame, kjer so partizani med narodnoosvobodilno borbo zažgali fašistično skladišče bencina. Ta del jame je ostal zadimljen še do danes.
Čeprav sem že večkrat slišala, da je Postojnska jama zelo lepa, si nisem predstavljala tega naravnega pojava tako čudovitega.
Lijana Krajne, 5. r.
OŠ Stročja vas
SKO DM rioMuev
05
Iz mesta na deželo
Ko se je bližal konec šolskega leta, sem bil vedno bolj vesel. Zavedal sem se, da je to moje zadnje šolsko leto na osnovni šoli Angel Besednjak v Mariboru in obenem odhod iz mestnega vrveža na mirno deželo. Med počitnicami smo se namreč preselili v svoj lepi dom, ki sta ga starša gradila z mnogo truda in samoodpovedovanja na deželi pri dedku in babici, kjer sem preživljal vse dosedanje počitnice. Tokrat so bile počitnice nekoliko drugačne od prejšnjih, in to zato, ker se nisem več vračal v šolo v mesto kot prejšnja leta. Sedaj obiskujem osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh v Apačah. Moram priznati, da me je bilo spremembe malce strah, saj je to zame čisto novo okolje in drugi učenci. Vendar prehod ni bil tako težak, kot sem si predstavljal.
Sedaj že nekaj dni obiskujem pouk v 3. b razredu in spoznal sem že nove sošolce in si pridobil mnogo novih prijateljev. Tako šolsko delo in življenje spet tečeta dalje po prijetno preživetih počitnicah.	Aleš Frajhamj 3 b
OŠ Apače
Če bom priden
Moj oče je v Alžiru. Tja je odpotoval z letalom. Tam bodo ata in njegovi sodelavci sestavljali zabojnike. Iz njih bo nastala vas. Ata mi je že večkrat pisal, da če bom priden, bom dobil njegovo uro in da naj se v šoli dobro učim. Tudi jaz sem mu pisal in ga vprašal, če je jedel kokos in ananas. Ata mi je odpisal, da tam ne je veliko sadja, ker je zelo drago. Pisal je tudi, da je včasih zelo vroče, potem pa spet mrzlo. Tudi hrana je zelo slaba. Velikokrat jim zmanjka voda. Najbolj pogreša mene in malega Saška. Tudi jaz ga zelo pogrešam. Sedaj mi je napisal zadnje pismo. Piše, da se kmalu vidimo. Zelo se že veselim dneva, ko bo prišel, saj ga imam zelo rad.	Branko Fifolt, 3. b
OŠ Apače
Moj kuža
Mojemu kužku je ime Lord. Star je približno tri leta. Z njim se zelo rada igram, včasih mu tudi nagajam. Ko mu nagajam, vedno pokaže svoje lepe, bele zobe. Prinesem mu vodo, ko je zelo žejen. Mislim, da je takrat zelo vesel. Tudi hrano bi mu nesla, a me mamica ne pusti, ker me lahko hitro ugrizne. Mamica mi je nekega dne rekla, da bi Lorda prodali. To me je zelo potrlo, ker mi bo dolgčas po njem. Žalostna bom. Pock Yvonne.
3. a OŠ Apače
Na počitnicah
Na počitnicah je bilo lepo sončno vreme. Včasih je tudi deževalo. V prostem času sem se vozil s kolesom, brcal žogo, se gugal, igral šah ... Igral sem tudi na frulico, računal in bral knjige. Hodili smo se kopat v Radence in bili smo na obisku v Žepovcih in Gornji Radgoni.
Toda morali smo se posloviti od lepih počitnic in se začeti pripravljati za šolo. Dobili smo torbo, peresnico, zvezke in knjige. In tako smo se odpravili v šolo.
Petja Pižmoht, 3. a OŠ Apače
Bila sem v Srbiji
Ko stno se v soboto zjutraj napotili v Srbijo, sem bila vsa vznemirjena.
Med potjo smo se ustavili v Beogradu in obiskali Titov grob. Po ogledu smo se napotili proti Obrežu. Končno smo prispeli na cilj, kjer so nas lepo sprejeli. Bili smo utrujeni. Prvi dan sem se le malo igrala z otroki. Naslednji dan smo se šli kopat in lovit ribe v Moravo. Iz ujetih rib nam je teta skuhala ribjo čorbo. Bila je dobra, jedla sem jo prvikrat. Naslednji dan smo šli v Kragujevac, kjer smo si ogledali spominski park in muzej. Spominski park je spomin na ustreljenih štiri tisoč dijakov in prebivalcev Kragujevca med vojno. Bila sem tudi v Topoli, v zlati cerkvi, kjer so grobnice družine Karadžordževič. Dnevi so hitro minevali in prišel je dan, ko smo morali domov. Videla sem veliko lepih in zanimivih krajev.
Vanja Gorinšek, 4. d COŠ Jože Kerenčič, G. Radgona Picek~'n
Kaj naj še rečem, ko picka pečem; ko ga osolim, ga že osmodim. Ze se mi sline cedijo, zobje k picku hitijo. Ne morem več zdržati, hočem ga do kosti obrati. Kako je bil prima; kajti tu je dobra klima. Ko sem to končal, sem hitro zaspal.
Boris Lukašev, 8. d , OŠ Dane Šumenjak, M. S. >
MOJ ROBOT
Nekoč sem na smetišču našel starega robota in ga odnesel domov. Bil je rumene barve in imel je velike oči. Dali smo mu ime Buljavi. Po stanovanju je skakal sem ter tja, pospravljal in me zbujal ob mračnih jutrih. Bil je smešen, ko česa ni razumel. Takrat se je kadilo iz njega in je sikal. Igrati se je tudi znal. Imel je samo eno napako, bil je radoveden. Ko sem ga pustil, je pretaknil vse kote. Nekega dne sem ga peljal na sprehod. Pri prodajalni balonov je zgrizel jeklenko s helijem, se napihnil in odletel neznano kam.
Od takrat vedno pospravljam sam in tudi zjutraj se sam zbudim.
Arpad Biirmen, 5. raz. OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota
Nekega dne sem si zaželel robota. Oče je rekel, da ga kupimo v trgovini. Ime sem mu dal Igor. Ko smo ga pripeljali domov, si je ogledal vsak kot v stanovanju. Nosil je očala, zato ker je škilil. Namesto mene je pospravljal stanovanje, se učil, reševal domače naloge... Nekega dne pa se je zaletel v steno. Ko sem prišel domov, sem imel težko nalogo. Igor je pritekel in se lotil dela. Ko pa je delo opravil, sem ga vprašal, kje ima očala. Rekel je, da jih več ne potrebuje. Drugi dan, ko smo v šoli pregledovali nalogo, sem imel vse narobe in zato sem imel v spričevalu enico. Ko sem prišel domov, sem najprej Igorja nabil in ga pospravil v škatlo. Nikoli več si ne želim imeti robota s škilastimi očmi in očali. __
Boštjan Zadravec, 5. raz. OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
. sozd imos sgp konstruktor n. sol. o.,maribor tozd opekarna dolga vas n. sol. o.. lendava
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
VODJA PROGRAMA
KERAMIKE
Pogoji:
— visoka ali višja šola kemijske, strojne, gradbene ali organizacijske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj.
Za razpisana dela in naloge je določeno 3-mesečno po--skusno delo.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42, komisiji za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
Miroslav Slana-Miros
VIDEMSKA DRUŽNOST
OD GUBCA DO VUKA
11
VUKOVA MATI ANA
Burna leta so vznemirila tudi Vukovo mater. Zbala se je za sina. Oče Franc se je bil vdal v usodo, kajti vedel je, da se sin Ivan ne more več vrniti.
Mati je pravzaprav živela v spominih tesno s sinom. Ko je v tem času prišla na Sovjak še rosno mlada Marija Rantaševa — sorodnica, ki je v Bolehnečicih služila za grunt da bi prosila dninarje za kmečka dela, se je rada oglasila pri Samojovih, pri teti Ani, Ivanovi mami. In Ana je Mariji listala rokopise, ki jih je bil Ivan pustil doma. Veliko sta se pogovarjali o njem. Mati Ana je bila žalostna, ker Ivana vse drugo bolj zanima, samo posestvo ne.
USTANOVITEV DRUŠTVA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET V VIDMU
Tisti čas se je slovenska napredna miselnost vrtela okoli ORJU-NAŠEV, ki so 1. junija 1924 organizirali pohod na Trbovlje. Ivan Kreft je bi! tedaj slovenski nacionalist, kakor sta bila tudi nekaj let mlajša Boris Ziherl in Tone Tomšič, s katerima je sodeloval. Ampak od orjunaškega napada je postal Ivan Kreft nasprotnik nacionalistov, dogodki v Trbovljah pa so ga globoko prizadeli.
Ivan Kreft je tedaj navezoval stike s komunistično usmerjenimi di-. jaki in študenti. Pri tem se je spočetka zavzemal za Vuka, ki ga je krivična usoda hudo zmlinčila in postavila v ospredje na črni listi.
Širše gibanje je vplivalo tudi na razmere v Vidmu ob Ščavnici, kjer so domačine sproti obveščali domači napredni dijaki in študentje. V Vidmu je postalo jasno, da delovanje Orlov in Sokolov ne zadostuje več. Med Orle se je sicer vpisalo več kmetov kot med Sokole, ker so bili Sokoli preveč udarno usmerjeni in prav tako izpostavljeni. Nekateri domačini pa so se bali tudi cerkvenih posledic. Zato so ustanovili DRUŠTVO KMEČKIH FANTOV IN DEKLET. To je bilo leta 1925. Into je bilo nekaj novega, kar je domačine množično pritegnilo, kot na primer med . drugo vojno OF. Vsi kmetje z Jamne — prve vasi od Vidma — so bili organizirani vtem društvu, z izjemo gostilničarja Do manjka, ki je menja! barve kot kameleon, kar je potrdi! Ivan Kreft. Četudi je bi! Domajn-ko nekaj časa podstarosta in starosta Sokola, je z župnikom ohrani! najtesnejše stike. Danes to ne bi bilo več nič pregrešnega. V tistih časih pa so strankarsko strogo ločili cerkvena dogajanja od revolucionarno političnih ter komunističnih.
Prvi člani DKFD (Društva kmečkih fantov in deklet) v Vidmu so bili torej Jamničani, potem Nemčeva družina iz Dragotinec, vključilo pa se je tudi veliko viničarjev, kočarjev in želarjev iz okoliških vasi. Prva pred
sednica DKFD v Vidmu je bila Ela Majcen. Z njo sta se včlanila tudi Lojze Zadravec in Tone Markovič.
Po idejnem in vsebinskem konceptu DKFD so bili vsi člani privrženci izročila kmečkih uporov, zagovorniki Gubčevih idej.
Videmsko DKFD je delovalo z velikim poletom. Njihov glas se je kmalu razširi! po vsej Sloveniji Zato je tudi vsa napredna kmečka In delavska mladina na Slovenskem podprla misel o gradnji DOMA MATIJE GUBCA v Vidmu. Toda od zamisli do uresničitve je bilo treba čakati še 14 let.
Tedanji kmečki dekleta in fantje so, lahko bi rekli, deli stebrov naše današnje družbe. Zgledovali so se po predvojnem razvoju KP. Tega ni mogoče prezreti.
Kakor poprej Orli in Sokoli, tako tudi DKFD kasneje ni imelo v Vidmu ustreznih prostorov. Društveno življenje je potekalo v eni izmed sob Edvarda Vaupotiča. Napredek društva so tedaj pospeševali zagnanci Vladimir Kreft, Tone Markovič, Alojz Zadravec, Ivan Satler in Marica Kos.
KULTURNO-PROSVETNE IN POLITIČNE RAZMERE
Videmske kulturno-prosvetne in politične razmere so se v Vidmu ugodneje razvijale kot v Ljubljani za Vuka. Kot doma je bil tudi v Ljubljani konfiniran kot politično sumljiv in nevaren povratnik in boljševik. Težko si je ustvariti docela verodostojno sodbo z listanjem po zapiskih in Vukovi zapuščini v NUK v Ljubljani. Toda mni dvoma, da je videmska, pa tudi širše slovenska preteklost kulturno-politično vidno povezana z Vukom, saj je pridno polnil časopisne stolpce s članki, črticami, publicističnimi zapisi in s širšim javnim in političnim delovanjem. Svetla iskrica je vendarle bila, ko je našel Vuk zaščito pri Bratku Kreftu. Sodelovala sta pa prevajalskem in organizacijskem področju.
USTANOVITELJ CANKARJEVE ZALOŽBE
Vuk je kljub nevarnosti spretno izkoristil Svobodo v prid delavcev — komunistov, da so lahko nemoteno delovali. Med sodelavci so bili tudi danes znani možje: Bratko Kreft, Ferdo Delak, Ljubo Ravnikar, Ludvik Mrzel, Ivan Grahor in drugi. Zato ni bilo naključje, da so v začetku tridesetih let vsi ti tesno združeni kulturni delavci po zaslugi Ivana Vuka in skupaj z Angelom Cerkvenikom ustanovili kar tri za delavsko kulturo pomembne ustanove.
Najprej so ustanovili DELAVSKI ODER. Ta se je kmalu uveljavil med ljubljanskim občinstvom in je neprikrito širil napredne ideje. Sledila je DELAVSKA UNIVERZA, ki je v ljubljani aktualna še današnji.
Mogoče bi bilo za Vukovo zdravje bolje, ko bi se bil tedaj zares umaknil in posvetil brušenju svojih literarnih osnutkov, da bi se lahko prečiščen predstavil javnosti. Žal se to ni zgodilo. Sila revolucionarja je bila v njem močnejša. Tako smo ostali Slovenci prikrajšani za brez dvoma nadarjenega pripovednika, pa tudi pesnika in ljudskega dramatika, saj mu je iztrgala iz rok pero prezgodnja smrt, ki ga je postopoma ugrabljala.
Vuk in Bratko Kreft sta celo ustanovila DELAVSKO ZALOŽBO IVAN CANKAR, Organizacijsko delo je terjalo veliko napora in odpovedi. V tem pogledu lahko pritegnemo mnenju, da je današnja CANKARJEVA ZALOŽBA v Ljubljani ideološka naslednica Ivana Vuka-Starogor-skega in dr. Bratka Krefta. Imenovana Videmčana sta že v letih 1925/27 v Ljubljani ustanovila Cankarjevo družbo. Ne bi veliko pretiravali, ko bi zatrdili, da je Cankarjeva družba predhodnica današnje Cankarjeve založbe. Da pa bi prišlo do morebitnega sporazuma, je treba pridjati, da so pred oblastjo stare Jugoslavije formalno odgovarjali za Cankarjevo družbo nekompromitirani ljudje, kot so bili dr. Celestin Jelenc, Bogo Teply in Ciril Štukelj. V resnici pa so imeli nanjo močan vpliv komunisti.
V koledarju Cankarjeve družbe za leto 1930 najdemo tudi obširen pu-. blicistični prispevek Ivana Krefta.
FUNKCIONAR IN UREDNIK
Poleg navedenega poslanstva je Vuk kot vojni invalid urejal glasilo združenje vojnih invalidov, nekatere sindikalne liste; bil je funkcionar delavskih kuiturno-prosvetnih društev Iskra, Svoboda, Vzajemnost, glasbenega društva Zarja itn. Ustanovi! je Delavske akorde, kjer so se združevali in povezovaii pevci iz delavskih vrst. Vsepovsod je torej sejal revolucionarno seme za mlado revolucionarno klasje. V obdobju triesetih let je bil eden najplodovitejčih sodelavcev delavskih in socialistično usmerjenih časopisov doma in v ZDA. Objavljal je tudi v zagrebških, beograjskih in sarajevskih listih in revijah.
Kje je pravzaprav napaka, da je ostal človek, ki je v najtežjih trenutkih tako rekoč gore! in izgorel za napredno komunistično gibanje, premalo opažen? So krivi salonski komunisti, ki v resnici niso kdo ve kako koristili gibanju, a so pobrali lovorike? Domala vse pove že podatek, da je bil skorajda fanatičen zbiralec RDEČE POMOČI, pri čemer mu ni prišlo niti na misel, da bi vzel iz blagajne en sam novčič.
Njegove organizacijske sposobnosti so se potrjevale na vsakem koraku. Ustanovil je tudi PROLETARSKO KNJIŽNICO, v okviru katere je izdal pesniško zbirko Mileta Klopčiča Plameneči okovi. Klopčič je bi! po revolucionarnem hotenju Vukov stanovski kolega, ki je stal tudi v prvih vrstah orjunaške vihre ob Savi. Vuku je Bratko Kraft predložil tudi rokopis danes znanega dela Človek mrtvaških lobanj.
KLUB PROLETARSKIH PISATELJEV
Bolan in potreben nege ter počitka se je še bolj predal političnemu delovanju, ko se je jela njegova žena Štefanija shajati z nekim pevcem oziroma pianistom. Ljubimec ji je prinese! več nesreče kot sreče, kajti koncertna pevka, ki je sprva otročje nagonsko zbežala od moža Ivana, se je kasneje, ko sta z ljubčkom snedla smetano, skesano vrnila.
Na račun Štefanije in mladega glasbenika so se raznesle po Ljubljani burne čveke. Rusko podivjano kri je bilo težko ukrotiti, kot težko ukrotiš burno žrebico. Morda pa je tudi res, da ustvarjalnost in zakon nekako ne gresta skupaj in se med sabo težko ujameta, če ni dovolj iskrenega medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Namesto da bi Vuk preudarno naše! ustrezen trenutek za pogovor z ženo in bi se tako ali drugače za zmerom razbremenil z njo, tako da bi se pobotala, ali za zmerom nepreklicno razšla, se je v starem kaosu ubadal z ustanovitvijo DRUŠTVA PROLETARSKIH PISATELJEV. Pred Vukom je predlagal ustnaovitev tega društva že Davorin Trstenjak, rojen blizu Vukove rodne vasi, v Kraljevcih. Trstenjak je želel, naj bi v društvu družno sodelovali slovenski pisatelji, likovniki in glasbeniki. V danih razmerah razrednega boja je Vuk uresničil Trstenjakove sanie.
Klub proletarskih pisateljev je imel znane člane med njimi Bratka Krefta, Mileta Klopčiča, Ludvika Mrzela in druge. Nekateri nepopolni viri navajajo, da sta bila člana kluba proletarskih pisateljev tudi dr. Fran Ilešič, znani slavist in Vukov sorojak, ter pesnik Edvard Kocbek. Toda Ilešič in Kocbek nista bila uradno nikoli člana tega društva. Edvard Kocbek je sicer postal znan med komunisti že tedaj kot pisec Premišljevanja o Španiji, kar je bilo objavljeno v Domu in svetu leta 1937, vendar s cerkvijo ni nikoli prelomil iskrenih stikov, kot so to storili drugi proletarski pisatelji. Kocbek je po svojem trdnem prepričanju lahko naš svetel vzor, ki potrjuje,-da versko prepričanje ni ovira za dragoceno in bogato sodelovanje v naprednem gibanju, v gibanju za narodnostno in duhovno osvoboditev.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
ATLETIKA
Baleku zlata plaketa Iskre
V Celju je bila tretja in hkrati zadnja tekma v hitri hoji za zlato plaketo Iskre, ki je generalni pokrovitelj vrhunske atletike. Milan Balek, član AK Pomurje iz Murske Sobote, je namreč zmagal na vseh treh tekmah, in sicer v Mariboru na 10 km s časom 44:19,3, v Postojni na 20 km s časom 1 ;30:06,0 in v Celju na 10 km s časom 44;40,4. Tako je zanesljivo zmagal in povsem zasluženo dobil zlato plaketo Iskre za leto 1986. Tako je Balek tudi trikrat premagal državnega prvaka Edija Kolarja iz Celja. Kljub 36 letom je Balek trenutno najboljši tekmovalec v hitri hoji pri nas. V letošnjem jubilejnem letu bo nastopil še na mednarodnem prvenstvu Avstrije, ki bo 18. oktobra v Spittalu.
ŠPUR ČETRTI
V Celju se je nadaljevalo republiško prvenstvo v atletiki za st. mladince in mladinke, ki je bilo v Mariboru prekinjeno zaradi slabega vremena. Lep uspeh so dosegli pomurski atleti. Damjan Špur je bil v teku na 100 ms časom 11,1 četrti, Bojan Šebjan pa s časom 11,3 peti. Manuela Pergarjeva pa je v teku na 1500 m s časom 5:11,1 zasedla peto mesto. Peta je bila tudi Marija Števanec v teku na 100 ms časom 13,3.
Na kvalifikacijah za APS za ml. mladinke in mladince, ki je bilo v Mariboru, sta Špur in Šebjan v teku na 100 m dosegla 11,0, kar je drugi čas kvalifikacij. V teku na 300 m sta se Špur. (36,7) in Šebjan (37,3) uvrstila v finale. Anton Šterman pa je na 1000 m dosegel čas 2:48,0.
----NAMIZNI TENIS----------------------------
Uspešen začetek
Začetek tekmovanja v moški republiški A ligi za člane je bil za obe pomurski ekipi dokaj uspešen. Sobočani so že v začetku na gostovanju v Mariboru potrdili, da jih letos zanimata le prvo mesto in uvrstitev v MRLZ, saj so dvakrat prepričljivo zmagali. Ekipi Branika tudi nekdanji evropski mladinski prvak Savnik ni pomagal k prepričljivemu porazu, proti drugi ekipi Maribora pa sta si privoščila spodrsljaj le Benko in Benkovič, Kuzma pa je končal gostovanje v Mariboru brez poraza. Ekipa Radgone je slavila pričakovano zmago nad Branikom ob dobrih igrah mladih Žitka in Ungerja, proti Mariboru pa ni uspela, ker je odpovedal Unger, najboljši pa je bil Žekš.
Rezultati: BRANIK-SOBOTA 0:9 (Kuzma 3:0, Benko 3:0, Benkovič 3:0);
MARIBOR-SOBOTA 2:7 (Kuzma 3:0, Benko 2:1, Benkovič 2:1);
BRANIK-RADGONA 3:6 (Unger 2:1, Žitek 2:1, Žekš 1:1, Fridrih A. 1:0);
MARIBOR-RADGONA 6:3 (Žekš 1:1, Unger 1:2, Žitek 1:2, Fridrih 0:1).	M. U.
-----HOKEJ NA TRAVI-------------------------------
Prvi turnir Lipovcem
V Murski Soboti je bil prvi turnir za prvenstvo Slovenije, na katerem so sodelovale tri ekipe. Prepričljivo so zmagali Lipovci. Rezultati — Lipovci—Murska Sobota 3:1 (Čerpnjak 3, Kerčmar), Lipovci — PIC Maribor 2:0 (Fule, Čerpnjak) in PIC Maribor—Murska Sobota 2:0. Drugi turnir bo v Mariboru.
V polfinalu pokalnega tekmovanja na območju Hrvaške in Slovenije se bo ekipa Lipovec — pokalni prvak Slovenije — pomerila z Marathonom iz Zagreba.
Minuli sestanek predsedstva Jugoslovanske hokejske zveze ni prinesel dokončne odločitve o tekmovalnem sistemu. Komisija za tekmovanje bo te dni zbrala prijave za zvezno ligo, znano pa je, da se klubi s Hrvaške ne bodo vključili v to tekmovanje. ABC Pomurka tekmuje v zvezni ligi — zahod, ki bi se preimenovala v medrepubliško ligo ob ustanovitvi zvezne lige. Tekma prvega kola med ABC Pomurko in Partizanom Zelina, kije bila v Murski Sbooti, je bila registrirana s 3:0 za Sobočane. V drugem kolu igra ABC Pomurka v Zagrebu z istoimenskim klubom.	L. Z.
SLOVO OD PIŠČALKE, A NE OD KOŠARKE!
Z vodenjem finalne košarkarske tekme za slovenski pokal med Smetlom Olimpijo in Mineralom Slovanom, ki je bila v Murski Soboti ob praznovanju 40-letnice pomurske in slovenske košarke, se je poslovil od piščalke mednarodni košarkarski sodnik Tone Camplin iz Murske Sobote.
V vrste košarkarskih sodnikov je stopil leta 1960 kot dijak zadnjega letnika soboške gimnazije. Bil je med 20 srednješolci, ki so opravili izpit za košarkarskega sodnika pred zveznim trenerjem Markom Markovičem. Čeprav ga je najbolj privlačikrokomet, je igranje le-tega opustil zaradi obveznosti študija stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in se opredelil za košarkarskega sodnika. Naloge se je lotil zavzeto in tudi hitro napredoval. Že leta 1964 je"postal zvezni košarkarski sodnik, ko je uspešno prestal ognjeni krst skupaj s Kru-nom Brumnom iz Domžal na tekmi med Lokomotivo in Partizanom v Zagrebu, kjer so zmagali gostje. Kot zvezni sodnik je bil na A listi polnih dvajset let in vodil je številne tekme naših najboljših moštev. Zaradi uspešnega sojenja doma se mu je leta 1973 ponudila priložnost, da je v Nemški demokratični republiki opravil izpit za mednarodnega košarkarskega sodnika. Na mednarodni sceni je uspešno vodil številne tekme najboljših evropskih košarkarskih klubov. Tako se je njegova piščalka slišala v znanih košarkarskih središčih Evrope, kot so: Milano.
Bologna, Canturina, Rossetti, Santa Marineli, Welsu, Hano-vru, Dunaju, Budimpešti, Brnu, Sofiji, Bukarešti, Atenah in dru-
god. V svoji sodniški karieri je vodil čez 800 tekem.
Po uspešni sodniški karieri se je Tone Camplin poslovil od piščalke, ki ga je spremljala več kot dve desetletji in mu prinesla veliko prijetnih in nepozabnih trenutkov, ki se jih rad spominja. S tem pa se ni poslovil od košarke. Svoje delo bo nadaljeval kot delegat in kontrolor na košarkarskih tekmah. Da je bilo njegovo delo kot košarkarskega sodnika cenjeno, kaže dejstvo, da je bil Tone Camplin že letos uvrščen na A listo delegatov in kontrolorjev zvezne košarkarske lige. Tudi v tej vlogi mu želimo veliko uspehov.
Feri Maučec
ŠPORT
S---27. KOLESARSKA DIRKA PO POMURJU----------->
Največ dosegli domači kolesarji
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je pripravil preteklo nedeljo v Murski Soboti 27. tradicionalno cestno kolesarsko dirko Po Pomurju. Sodelovalo je okrog 60 kolesarjev iz 7 klubov. Največ uspeha so imeli na 3.000 m dolgi krožni progi po ulicah Murske Sobote domačini, ki so razen enega osvojili vsa prva mesta. V konkurenci mlajših pionirjev je zmagal Tbrnar pred Mencingerjem, Kavašem, B. Šoošem in Vugrinčičem. Med pionirji je zmagal domačin Ferčak, Simon Šooš je bil tretji, Horvat četrti in Gomboc deveti. V tekmovanju starejših pionirjev je zmagal Robi Šooš, Hajdinjak je bil četrti, Štajner šesti in Ratnik sedmi. Pri mlajših mladincih je zmagal Peterman z Bleda, medtem ko je bil domačin Kopun drugi. Med starejšimi mladinci pa sta bila precej boljša od drugih Škraban, ki je zmagal, in Cigut, ki je bil drugi. Škoda, da je bila udeležba na dirki precej okrnjena.
ROKOMET
Zmagi Beltinke in Kroga
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi je Iskra v Murski Soboti premagala ekipo Polane s 23 :17. Strelke za Polano: Horvatova 8, Gamzetova, Vugrinčeva, Viragova in Laslova po 2 ter Hozjanova enega. V tretjem kolu je Novo mesto premagalo Polano s 30:25. sTrelke: Horvatova 7, Gamzetova in Laslova po 5.
V tekmovanju druge republiške ženske rokometne lige je Drava premagala Beltinko s 27:19. Strelke: Tkalčeva 7, Kociprova 5 in Toplakova 4. Fužinar pa je zmagal v Radgoni z 18:16. Petkova je dosegla 6, Maukova pa 5 golov. V nedeljo pa je Beltinka doma premagala ekipo Izlak s 24:17. Strelke: Tkalčeva 10, Puklavčeva in Kociprova po 4. V drugi republiški moški rokometni ligi je Krog doma premagal Dravo s Ptuja z 32:21. Strelca: Varga 9 in Kreft 8. Radgona pa je bila poražena v Veliki Nedelji s 30:23. Strelca: Felkar 6 in Grah 5. Branik pa je v Mariboru premagal Bakovce s 27:24. Najboljša strelca: Mer-čnik 8 in Koželj 4.
JUDO — 20. JUBILEJNI MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA
Pričakujejo okrog 250 tekmovalcev
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti jubilejni, 20. po vrsti, memorial Štefana Kovača v judu, ki ga prireja Judo Partizan Murska Sobota. Organizatorji pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 250 judoistov iz Jugoslavije in nekaterih sosednjih držav. K sodelovanju so namreč povabili tudi tekmovalce iz Avstrije, Madžarske, ZR Nemčije in ČSSR. V soboto bodo tekmovali pionirji in mladinci, v nedeljo pa člani in članice. Domačini si zlasti veliko obetajo v pionirski in mladinski konkurenci, imajo pa tudi dobro ekipo članic. Razveseljivo je tudi, da bodo prvič nastopili na tekmovanju mladi judoisti iz Radenec. Ljubitelji judo športa bodo v soboto in nedeljo prav gotovo prišli na svoj račun.
Tri igrišča
V Ljutomeru, kjer, so v športno-re-kreacijskem centru uredili tri teniška igrišča, je Partizan pripravil prvo tekmovanje, ki se ga je udeležilo 17 igralcev. Rezultati — polfinale: Rebernik— Makoter 2:1, Zidar—Novak 2:1 in finale: Zidar—Rebernik 2:0. Vrstni red: 1. Zidar, 2. Rebernik, 3—4. Makoter in Novak. Pripravili bodo tudi turnir pionirjev.
---MALI NOGOMET-------
Turnir ob
Zmaga Radenske Pomurja
V prvem kolu kvalifikacij za slovensko ligo — vzhod je Radenska Pomurje visoko premagala Slovenske Konjice s 5,5:0,5 točke. Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: Cigan, I. Kos, Kovač, Gaber, Čavužičeva, remiziral pa je A. Kuhar. V drugem kolu igra Radenska Pomurje v Trbovljah z Rudarjem.
občinskem prazniku
OK ZSMS Murska Sobota — Klub mladih organizira ob letošnjem občinskem prazniku tradicionalni turnir v malem nogometu. Turnir bo v soboto, 11. oktobra, ob 8.00 na igrišču Partizana v Murski Soboti. Prijave z varščino 3.000 dinarjev sprejemajo na OK ZSMS in pred tekmovanjem. Prve štiri ekipe bodo dobile praktične nagrade.
--ODBOJKA-------------
Čakovec pred Radenci
V Križevcih pri Ljutomeru je bil odbojkarski turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Čeprav so bile ekipe precej izenačene, je zmagalo Jedinstvo iz Čakovca pred Radenci. Rezultati — Radenci:Ljutomer 2:1, Pomurje :Čakovec 2:1, Čakovec kadenci 2:0, Ljutomer:Pomurje 2:1, Radenci:Pomurje 2:0 in Čako-vec:Ljutomer 2:1. Vrstni red: 1. Čakovec, 2. Radenci, 3. Ljutomer in 4. Pomurje.
PARTIZAN MURSKA SOBOTA
Začeli z vadbo
V ponedeljek, 29. septembra, so pri TVD Partizan Murska Sobota zopet odprli vrata. Začeli so z redno vadbo za vse kategorije. Urnik vadbe pa je naslednji: cicibani vsak torek in petek od 15.30 do 17.00; ml. pionirke v torek in petek od 17.00 do 18.00; st. pionirke v torek in petek od 18.00 do 19.00; mladinke v torek od 19.00 do 20.00 in v četrtek od 19.00 do 21.00; pionirji v ponedeljek od 18.30 do 19.30 in v četrtek od 18.00 do 19.00. Ritmična gimnastika pa je na sporedu v sredo in četrtek od 16.00 do 18.00
FERI MAUČEC
40 LET POMURSKE KOŠARKE
V prvih letih organiziranega delovanja košarke v Pomurju so delo sodnikov in trenerjev opravljali profesorji in učitelji telesne vzgoje ter srednješolci. Za nadaljnji razvoj košarke pa je bilo potrebno organizirano usposabljanje košarkarskih kadrov. Tako je bil leta 1960 v Murski Soboti enotedenski sodniški in inštruktorski tečaj, ki ga je vodil zvezni trener Marko Markovič iz Beograda. To je bila tudi priložnost, da je skupina soboških gimnazijcev
opravila izpit za košarkarske sodnike. Nekateri izmed njih so se kasneje uveljavili kot republiški, zvezni in mednarodni sodniki ter opravljali pomembne funkcije v košarki. Med njimi velja posebej, omeniti Toneta Camplina iz Murske Sobote, ki je postal mednarodni košarkarski sodnik, nekaj let pa je tudi uspešno opravljal odgovorno funkcijo pri Košarkarski zvezi Slovenije. Po uspešni sodniški karieri je sedaj delegat in kontrolor zvezne košarkar-
Košarkarska ekipa Old Boysa iz Murske Sobote, ki je leta 1964 postala prvak pomurske zimske lige. Končni vrstni red ekip pa je bil naslednji: 1. Old boys, 2. Murska Sobota, 3. Grafičar, 4. Lendava, 5. Rakičan, 6. Puconci in 7. Radenci.
KAJAKAŠTVO
Kuzmič zmagal v Zagrebu
Na reki Savi od Brežic do Zagreba — 42 km dolga proga — je bilo tekmovanje v spustu za memorial Radeta Končarja. Sodelovalo je okrog 280 kajakašev in kanuistov iz Jugoslavije in Avstrije. Tekmovanja se je udeležilo tudi osem kajakašev in kanuistov BD Mura iz Kroga, ki so dosegli lep uspeh. V konkurenci mladincev je Simon Kuzmič zmagal s kajakom enosedom, Simon Kovačič je bil tretji, Roman Kovačič peti, Dušan Gujtman osmi in Simon Novak dvanajsti. V članski konkurenci pa je letošnji republiški in državni prvak Štefan Varga zasedel tretje mesto. Kanuista Titan—Vereš sta bila med člani prav tako tretja. Sicer pa je ekipa BD Mura iz Kroga v posebni razvrstitvi med 18 tekmovalnimi ekipami s 100 točkami zasedla prvo mesto, v skupni uvrstitvi pa med 22 ekipami četrto mesto.
SO OMET Tudi sodnik ni mogel premagati Mure
V nadaljevanja prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Celju in se v boju za točke pomerila z Ingradom Kladivar z 1:0. Strelec je bil Bencak. Mura je v Celju dosegla zmago, čeprav je ljubljanski sodnik in prejšnji vratar Olimpije Vugdalič izključil kar dva igralca Mure, Skaperja in D. Jaušovca, hkrati pa Sobočanom pokazal še šest rumenih kartonov. Tako bo Mura v nedeljo proti mariborskemu Železničarju igrala brez štirih igralcev.
---KOŠARKA--------------------------------------
Velik uspeh Pomurja
V tfedaljevanju slovenske mladinske lige — vzhod so košarkarji Pomurja v Mariboru premagali moštvo Time s 55:54 in se tako po številu točk izenačili z Mariborčani. Koše za Pomurje so dosegli: Gomboc 26, Banič 12, Tušar 10, Tinev 3, Gašpar in Andrejek po 2.
V zadnjem kolu kadetske lige so košarkarji Pomurja v gosteh visoko premagali ekipo Ruš s 144:64 in tako postali zmagovalec in se uvrstili v sklepni del slovenskega tekmovanja. Strelci: Tinev 49, Tušar 36, Banič 28, Gregor 26, Žekš 8 in Gonza 7.
---ŠPORTNI RIBOLOV------------------------------
Radenčan na svetovnem prvenstvu
V francoskem Strasbourgu je bilo svetovno prvenstvo v športnem ribolovu. Kot republiški prvak je v državni reprezentanci nastopil tudi Milan Domjan, zaposlen v. Moravskih Toplicah. Jugoslavija je med 22 državami zasedla solidno 11. mesto. Med posamezniki pa je Milan Domjan kot najboljši Jugoslovan v skupini B med 23 tekmovalci zasedel šesto mesto s 1470 točkami. V skupni uvrstitvi pa je bil 40. Sodelovanje na svetovnem prvenstvu mu je omogočila Radenska.
D. Mauko
---STRELSTVO------------------------------------
Noršinci pred Gančani
SD Gančani je v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo pripravilo tradicionalno odprto tekmovanje v streljanju z MK puško za memorial Štefana Kovača. Sodelovalo je 106 tekmovalcev oz. 17 ekip. V ekipni konkurenci je zmagala najboljša selekcija Noršinec s 510 krogi pred SD Gančani s 494 in SD Mura s 476 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Viktor Dundek (Mura) s 177 krogi pred Marjanom Balažičem 174 in Štefanom Baligačem (oba Gančani) s 174 krogi. Prve tri ekipe so prejele pokale, diplome in praktična darila. V streljanju na skrito tarčo pa so imeli največ uspeha člani SD Tišina.
Filip Matko
Skrb za vzgojo kadrov
ske lige. Poleg njega pa se je uveljavil tudi Janez Drvarič iz Radenec, ki je bil najprej zvezni sodnik, kasneje pa se posvetil strokovnemu delu ter kot trener med drugimi vodil ekipo Smelta Olimpije iz Ljubljane, državno reprezentanco, sedaj pa je trener najboljše jugoslovanske košarkarske ekipe Ci-bone iz Zagreba. Čez dve leti je bil v Murski Soboti zopet seminar za košarkarske inštruktorje, ki ga je vodil prof. Boško Marinič. Tudi v naslednjih letih je bilo v Pomurju več tečajev za sodnike in trenerje, nekateri med njimi so nadaljevali šolanje na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani.
Košarkarska igra je tako v Pomurju dobivala nove razsežnosti, bilo je vedno več igralcev, ki so se želeli izkazati. Zato so se uveljavila razna ligaška tekmovanja in turnirji. Tako je potekalo tekmovanje pionirjev, ki je kasneje postalo Festival pionirske košarke, ter tekmovanje v pomurski srednješolski, članski, zimski in rekreacijski ligi veteranov. Poleg tega pa se je med turnirji najdlje obdržal turnir za memorial inž. Stanka Bloudka, ki ga je vsako leto organiziralo šolsko športno društvo. Enot.ost na srednješolskem centru v Murski Soboti. Z razvojem košarke pa so se v Pomurju tudi gradila igrišča, zlasti po letu 1962, ki so veliko prispevala, da je ta privlačen šport vse bolj osvajal mlade in starejše.
(nadaljevanje)
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 13
| INVALIDSKA DELAVNICA |
Z uprave za notranje zadeve v Murski Soboti
@ OLIDARNOST
I p. o. - MURSKA SOBOTA |
Delavski svet Invalidske delavnice SOLIDARNOST M. Sobota razpisuje prosta dela in naloge za dobo 4 let
vodja komerciale
delavec s pooblastili in odgovornostmi
Pogoji:
— višja ekonomsko-komercialna šola,
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
— moralno-politična neoporečnost.
Pisne prošnje pošljite na naslov:
Invalidska delavnica SOLIDARNOST M. Sobota, Titova 5, v petnajstih dneh od objave oglasa v časopisu.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v 15 dneh od izteka za prijavo.
IZSILIL PREDNOST
Prejšnji ponedeljek popoldan se je zgodila prometna nesreča v Gorici. Ludvik Šiplič se je peljal s kolesom z motorjem po poljski poti in se nepravilno vključil v promet na prednostno cesto — izsilil je prednost vozniku osebnega avtomobila Aliju Kubincu iz Sebeborec, zaradi česar se je v trčenju Šiplič hudo poškodoval.
KOLESAR NEPRAVILNO ZAVIL V LEVO
Alojz Raduha iz Martuljka seje s kolesom peljal iz Veščice proti Kupšincem. Ko je želel zaviti v levo k hiši, se ni prepričal, če to lahko varno stori. Za njim je pripeljal z osebnim avtom Štefan Varga iz Kroga in kolesarja zbil po cesti. Poleg 50 tisočakov materialne škode seje Raduha tudi hudo telesno poškodoval.
PREK OGRAJE V POTOK
23. septembra ob 22.30 seje po Lendavski cesti v Murski Soboti proti Nemčavcem peljal z osebnim avtom Štefan Tratnjek iz Murske Sobote. Na mostu čez Ledavo je dohitel pešca Avgusta Lukača iz Nemčavec in ga zaradi pretesnega prehitevanja zbil čez mostno ograjo v potok — pešec je hudo poškodovan.
la, nato pa odpeljal naprej, vendar so ga kmalu izsledili. Z neprevidno vožnjo je povzročil za 800 tisoč dinarjev škode.
S CESTE V DREVO
Nedelja seje nesrečno končala za voznika osebnega avtomobila Tomislava Benka iz Murske Sobote in sopotnika Franca Žibrika iz Sebeborec. Peljala sta se iz Noršinec proti Rakučanu, v levem nepreglednem ovinku pa je voznik zapeljal s ceste in treščil v drevo. Sopotnik se je pri tem hudo poškodoval in je v kritičnem stanju, voznik pa je staknil le lažje poškodbe. Tudi za to nesrečo sta vzrok vinjenost in prehitra vožnja.
OBILICA DELA, PA PREMALO PREVIDNOSTI
Minuli teden je bil v Pomurju manj nevaren na cestah kot na delovnih mestih, saj je bila vrsta delovnih nezgod — poglejmo nekaj največjih: 22..sept. je avtoličar Andrej Žnidarič v lakirnici Avtoradgo-ninega tozda Proizvodnja pri barvanju karoserije stopil na prazno aluminjasto posodo, padel vznak in se hudo poškodoval; pri spravilu kuruze seje hudo poškodovala Erna Erniša iz Vratje vasi. Med strojnim obiranjem koruze je segla za storžem, pri čemer so jo zgrabili jekleni valji in ji zmečkali prste; 25. sept, se je v mehaničnih obratih
Nadaljevanje s 13. strani
Judo
VOZIL JE VINJEN IN PREHITRO
V petek ob 15.45 seje na Lendavski cesti v Murski Soboti zgodila še ena prometna nesreča — iz Nemčavec proti središču mesta je peljal z osebnim avtom Salih Palic iz Murske Sobote. Bil je vinjen in je zapeljal na parkirni prostor pred Železnino, kjer je trčil v dva avtomobi-
16. avgusta 1985 se je v Gornji Radgoni pri knjigarni pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osnovnošolec in motorist. Morebitne očividce prosimo, da se oglasijo na telefon 77 035.
Na drugem turnirju 58 tekmovalcev
SREČANJE INFORMATORJEV OZDOV NA ROGLI
Za tretje tisočletje več znanja
Na Cankovi je bil drugi pozivni turnir Pomurja v judu, na katerem je sodelovalo 58 tekmovalcev. Prvič so sodelovali tudi judoisti iz Radenec.
Rezultati — pionirji do 32 kg: 1. Kavčič (MS), 2, Habjanič (Lj.), 3. Bagola in Lang (oba Ca.); do 35 kg: 1. Cikajlo (MS), 2. Rojko, 3. Volf (oba Ca.); do 38 kg: 1. Žbul (Ca.), 2. Prelog (Lj.), 3. Bransberger (Ca.) in Kolmanič (Lj.); do 42 kg: L Lovenjak (Ca.), 2. Šeruga (Radenci); do 46 kg: 1. Vrbančič, 2. Kralj (oba Lj.), 3. Stoti (MS) in Kavčič (Radenci); do 52 kg: 1.. Breznik (Le.), 2. Brozovič, 3. Albert in Pozderec (vsi MS); do 58 kg: 1. Gjerkeš (Lj.), 2. Kos (MS), 3. Štajner (Ca.) in Bagari (MS); nad. 58 kg: 1. Berden (MS), 2. Recek (Le.) 3. Šadl (MS) in Gomboc (Ca.); Mladinci in člani
— do 53 kg: 1. Breznik (Le.), 2. Kos (MS), 3. Zrna (Le.); do 57 kg: 1. Duh (MS), 2. Veldin (MS); do 62 kg: 1. Sadi (Ca.), 2. Mir (Radenci); do 71 kg: 1. Kisi-lak, 2. Berden (oba MS), 3. Kocbek (Radenci) in Gomboc (Ca.). Absolutna: 1. Slak (Ca.), 2. Kisi-lak (MS), 3. Zamuda (Radenci) in Šadl (Ca.).	T. K.
OCL
NAFTA Pekre Šmartno Steklar Dravinja Ojstrica Partizan (SN) Partizan (Ž) Fužinar Aluminij Proletarec Svoboda
- vzhod
4 3 1 0 7:0 7
4 3 0 1 11:8 6
4 3 0 1 10:4 6
4 2 11 8:2 5
4 2 11 8:5 5
4 2 0 2 12:8 4
4 2 0 2 8:6 4
4 2 0 2 7:8 4
4 112 10:13 3
4 112 4:10 3
4 0 1 3 5:11 I
4 0 0 4 3:17 0
II. MNL MS
Rezultati — 5. kolo
Bratonci—Grad	3:1
Križevci—Hodoš	3:4
Bogojina—Vrelec	4:2
Puconci—Romah	3:0
Šalovci—Rogašovci	2:1
Selo—Prosenjak.	3:3
Serdica prosta
Speedway
Končno Horvat drugi, Lazar tretji Na zadnji dirki za državno prvenstvo v speedwayu, ki je bila v Krškem, je zmagal Omerzel (Krško) s 15 točkami. Horvat iz Lendave je bil tretji. Tako je postal končni zmagovalec letošnjega državnega prvenstva Pavlic iz Preloga, drugi je Horvat in tretji Lazar, oba AMD Gorenje Var-stroj Lendava.
Nogomet
Visoka zmaga Nafte
V tekmovanju za pokal NZS je lendavska Nafta doma premagala Aluminij iz Kidričevega z 10:1. Strelci za Nafto: Nagy 3, Ivanič 3, Dovečer 2 ter Bogdan in Žalik po enega.
Na Rogli na Pohorju je bilo minula četrtek in petek dvodnevno delovno srečanje organizatorjev obveščanja v združenem delu Slovenije, ki je bilo zadnji dan združeno s 7. srečanjem sekcije slovenskih novinarjev v ozdih in sta se ga udeležila tudi Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS, ter Miha Ravnik, predsednik RŠ ZS Slovenije.
V delovnih pogovorih so podprli ugotovitev, da je za vstop v tretje tisočletje potrebno veliko več znanja. Torej bo potrebno usposobiti veliko več posameznikov in skupin v združenem delu, da bo obveščanje delavcev ne samo »post festum«, ampak organizirano tako, da bo delavcu dajalo možnost sodelovanja pri samoupravljanju, pri predlaganju sklepov in odločitev, ne pa samo z branjem zelo zapletenih in na
visoki strokovni ravni podanih obrazložitev, ki velikokrat zamegljujejo bistvo stvari.
Ker je bil velikokrat v naslovih tem seminarja na Pohorju poudarek na »računalniško podprtih sistemih in podsistemih obveščanja«, je nujno, da se v združenem delu razmišlja tudi o večji uporabi računalniške tehnike za potrebe obveščanja delavcev. To bo tudi precej trd oreh za organizatorje obveščanja, ki sedaj tej nalogi seveda še niso dorasli. Že kmalu pa bo tudi na tem področju moralo biti marsikaj precej drugače, da bo tudi stavk ali, kot radi lepo zamegljujemo, prekinitev dela manj, ker bodo delavci pravočasno in primerno obveščeni o vsem, kar se tiče sedanjosti in prihodnosti lastne organizacije združenega dela.
F. M.
ganCani
Za telefone in požarno varnost
Krajani Gančan so se odločili, da razširijo telefonsko omrežje, saj imajo sedaj le.osem telefonov, v naselju Raščica pa celo nobenega. Od krajevne skupnosti Lipovci so odkupili telefonski kabel, za katerega so odšteli tri .milijone dinarjev. Telefonsko omrežje bodo gradili v dveh delih, najprej bodo potegnili kabel od Lipovec do Gančan in nato omrežje po vasi. Problem pa je, kako se priključiti poštni centrali v Beltincih, kije za tako obremenitev premajhna. Od večje centrale, ki pa jo mora postaviti pošta, je torej odvisno, kdaj bo 110 naročnikov dobilo telefon.
V vasi pa gradijo tudi protipožarne vodnjake. Izkopati želijo pet takih vodnjakov, za kar bodo odšteli milijon in pol dinarjev.
M. H.
SCT v Murski Soboti hudo poškodoval pripravnik Z. K. Sodelavcu je namreč iztrgalo iz rok debelejšo železno cev in jo vrglo pripravniku v glavo; med ličkanjem koruze je izgubila tri prste Jolanda Kovač iz Andrijanec — ko se je.stroj zamašil, je z levo roko segla pod zaščitno kovinsko mrežo; pri pripravi sodov za bližnjo trgatev se je hudo poškodoval Valentin Čuček iz Kutinec — ko je šel po mokrih stopnicah iz kleti, je padel nazaj v klet.
3 MILIJONE ŠKODE
Večji požar je bil v Veliki Polani, kjer je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja Ignaca Hozjana, poleg tega pa še del ostrešja stanovanjske hiše, seno, pšenica, zajci. Požiga so utemeljeno osumili soseda Ivana Pozderca.
POPRA VEK
In še enkrat o delovni nesreči s smrtnim izidom, ki je bila 3. sept, in v kateri je umrl Ivan Hozjan iz Črenšovec. Nosilni del sta namreč podprla Rudi Sečko in Rudolf Novak.	bop
ZGEP POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
RAZPISUJE na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge
1.	organizator-programer
in objavlja dela in naloge
2.	operater na sistemu
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	— dokončana VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali elektrotehniške smeri z 2 oz. 3 leti prakse;
2.	— dokončana V. stopnja strokovne izobrazbe tehniške ali ekonomske smeri in 2 leti prakse pri sistemu obdelave podatkov.
Z izbranima kandidatoma za razpisano in objavljeno delo se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno-ka-drovska služba DO ZGEP POMURSKI TISK, M. Sobota, Lendavska 1, 15 dni od objave.
Hodoš	4 4 0	0 20:5	8
Puconci	5 4 0	1 16:6	8
Prosenjak.	5 3 2	0 14:7	8
Vrelec	5 3 11	15: 8	7
Romah	5 3 1	1 14:10	7
Rogašovci	5 3 0	2 14:9	6
Bogojina	5 2 1	2 11:12	5
Salovci	4 2 0	2 5:6	4
Serdica	4 1 1	2 6:7	3
Bratonci	5 1 0	4 9:23	2
Selo	4 0 1	3 4:12	1
Križevci	5 0 1	4 9:19	1
Grad	4 0 0	4 5:18	_0
ONL Lendava			
Rezulati —	- 8. kolo		
Mladost—	Lakoš	2	:1
Olimpija —	-Graničar	4:3	
Panonija—	Kapca	1:2	
Nedelica—	-Nafta	0:0	
Žitkovci —	Zvezda	4:1	
Kobilje —Petišovci		1:0	
Mostje—Bistrica		0:1	
Nedelica	8 6 2 0	21:6	14
Petišovci	8 6 0 2	21:6	12
Nafta	8 4 3 1	26:19	11
Bistrica	8 4 3 1	16:9	11
Mostje	8 5 12	16:12	11
Kapca	8 4 13	25:18	9
Mladost	8 3 3 2	19:14	9
Kobilje	8 3 2 3	13:11	8
Lakoš	8 14 3	9:12	6
Olimpija	8 2 2 4	19:33	6
Graničar	8 2 15	18:24	5
Žitkovci	8 2 15	16:22	5
Panonija	8 2 0 6	8:14	4
Zvezda	8 0 17	5:32	1
j 1 I I ( ( 1 J I 3 I I C C I I F T F ] F L L F E T I E T L T F I: C L R Č C A	PNL Rezultati — 5. kolo 3olana—Veržej	1:1 3eltinka—Turnišče	7:2 Žrenšovci —Bakovci	2:3 Hšina—Dobrovnik	3:2 Ddranci —Renkovci	4:2 Lakičan —Hotiza	3:2 fišina	5	5	0	0	14:6	10 ieltinka	5	4	1	0	17:6	9 /eržej	5	3	2	0	11:5	8 Dobrovnik	5	3	11	10:6	7 ’olana	5	2	1	2	5:5	5 Jdranci	5 2 12 12:13 5 -renšovci	5	1	2	2	11:12	4 Jakovci	5	2	0	3	9:14	4 Eotiza	5 113 9:10 3 lakičan	5	1	1	3	11:14	3 urnišče	5	10	4	10:18	2 lenkovci	5	0	0	5	5:15	0
	[. MNL MS tezultati — 5. kolo .ipa—Radgona ,	5:1 Jutomer—Tešanovci	1:1 Tlovci—Cankova	1:3 Dokležovje—Apače	9:2 'romejnik—Gančani prek. 3:2 žakovci —Čarda	4:1 Jokležovje	5	5	0 0	26:8	10 ‘ešanovci	5	3	2 0	9:4	8 ipa	5	3	11	16:8	7 romejnik	5	3	11	10:9	7 'ilovci	5	3 0	2	9:11	6 žakovci	5	2 1	2	13:10	5 'ankova	5 2 12 11:10 5 jutomer	5	12	2	8:9	4 Ladgona	5	2 0	3	8:13	4 arda	5	10	4	6:11	2 iančani	5	10	4	6:13	2 .pače	5	0 0	5	6:22	0
Made in Vestnik
Po dolgih počitnicah smo spet tu. Najprej IŠČEMO OBČINO, ki ima OGROŽEN STANDARD (na zadnji strani v 38. številki Vestnika).
Iz GORNJE AVSTRIJSKE Radgone ... PRAZNIK OB MEJI, stran 5. Le kje neki je SPODNJA AVSTRIJSKA Radgona (!?).
Če tudi vam uspe kaj najti, pišite.
G. RADGONA:
Srečanje starejših občanov bo med 11. in 19. oktobrom
S praznovanjem občinskega praznika občine Gornja Radgona, ki je 15. oktobra, se vsako leto ujema teden starejših občanov. Tudi letos se bodo med 11. in 19. oktobrom v vseh desetih krajevnih skupnostih zvrstila srečanja občanov, starih nad 70 let. V občini Gornja Radgona je nad 1.300 takih občanov. Sredstva bo v celoti prispevala občinska skupnost socialnega skrbstva Gornja Radgona. V nekaterih krajevnih skupnostih pa pripravijo takrat srečanja občanov starih nad 65 let. Sredstva zanje prispevajo krajevne skupnosti same.
Mnogi starejši občani se tega srečanja nadvse veselijo. Po krajevnih skupnostih pripravijo bogat kulturni program. Starejši pa se tudi pogovorijo o svojih težavah.	Franci Klemenčič
INTEGRAL GOLFTURIST
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1.	Osebni avto zastava 101, letnik 1982, vozen
— izklicna cena 400.000 din
2.	Točilni pult z vitrino — brez kompresorja
— izklicna cena 168.000 din
Javna dražba bo 7. 10. 1986 ob 14. uri na upravi tozda, Partizanska 14.
Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred začetkom dražbe. Interesenti morajo pred začetkom vplačati 10-odstotno varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
MODEKS
Zbor vinogradnikov
Izvršni odbor Društva vinogradnikov Jeruzalem je na svoji seji minulo nedeljo sklenil sklicati zbor vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric. Zbor vinogradnikov terjajo zasebni vinogradniki spričo nezakonitega karteljnega dogovora predelovalcev grozdja na Štajerskem o enotnih odkupnih cenah grozdja, s katerimi so vinogradniki skrajno nezadovoljni. Zbor vinogradnikov bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 8. uri v Miklavžu pri Ormožu.	Š. Kuhar
GORNJA RADGONA:
30 let posebnega šolstva v občini
V Gornji Radgoni obstaja osnovna šola s prilagojenim programom in predmetnikom od leta 1956. V začetku so to šolo imenovali posebna osnovna šola. Tačas je vanjo vključenih 122 otrok. Zaradi tega, ker gre za šolo, ki vključuje otroke iz vse občine, je med njimi kar 95 vozačev. Povprečno so otroci od šole oddaljeni kar 11 km.
Vse kaže, da v naslednjem obdobju do leta 2000 v Gornji Radgoni ne bo novega objekta za potrebe te šole. Poseben problem predstavlja na šoli kuhinja, pa tudi delavnice. Sama šola je v dveh objektih, zaradi tega so stroški večji.
V šolo so vključene delavnice pod posebnimi pogoji za invalidne osebe, ki nimajo možnosti za redno zaposlitev, in tudi oddelek delovnega usposabljanja za otroke, ki programa te šole ne zmorejo.
Na šoli je od vsega začetka zaposlena pobudnica za to, prof. Cilka Dimec-Žerdin. Prav ona ima največ zaslug za tako močan razvoj te šole v občini. To je bila ena prvih takih šol v SR Sloveniji.
Kaže, da jubileja — 30 let delovanja — ne bodo praznovali drugače kot delavno.	Franci Klemenčič
MODNA KONFEKCIJA MODEKS
Mursko Središče
B. Maleka 1
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
VODJA PRIPRAVE
— 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji: Vil ali VI stopnja strokovne izobrazbe tekstilne smeri — dipl. inž. tekstilnooblačilne tehnologije, inženir oblačilne tehnologije, s 4 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih.
Ponudbi na razpis morajo kandidati priložiti dokazilo o šolski izobrazbi in delovnih, izkušnjah.
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja v 30 dneh od dneva objave. Zagotovljeno je novo dvosobno stanovanje v Murskem Središču ali Čakovcu.
Osebni dohodek po pravilniku DO.
O izbiru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
STRAN 14
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
BRAUNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 2. oktobra 1986	.št.: 27
242.	Odlok o ureditvenem načrtu »Kopališče v Radencih«
243.	Odlok o zazidalnem načrtu Radenci-Jug
244.	Odlok o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Apačah
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin V inč ec
VSEBINA
245.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Razkrižje
242
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1986 sprejeta
ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU »KOPALIŠČE V RADENCIH«
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt »Kopališče v Radencih«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti pod štev. 4/86-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— izrez iz prostorskih sestavin Družbenega plana
občine G. Radgona za obdobje 1986—1990 — označitev posameznih funkcij v območju zdravi-	M 1:5000
lišča	M 1:5000
— geodetska podlaga območne obdelave	M 1:5000
— obstoječi objekti in komunalne naprave	M 1:1000
— ureditvena situacija — predlog	M 1:500
— arhitektonsko zazidalna situacija	M 1:500
— zakoličbena situacija	M 1:500
— situacija komunalnih naprav	M 1:500
— zaklonišče — požarna varnost	M 1:500
STRAN 15 VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
b) obrazložitev k ureditvenemu načrtu c) soglasje pristojnih organov in organizacij d) pregled zbirnih stroškov za ureditev zemljišča
3.	člen
Območje katerega zajema ureditveni načrt obsega površino 2.10 ha in leži v zdraviliškem centru Radenc, tako da meji na zapadni in severni strani na magistralno cesto, na vzhodni in južni strani pa na park zdravilišča — grafična priloga št. 3.
4.	člen
Obravnavano območje je v družbenem planu občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 opredeljeno kot zemljišče za rekreacijski prostor — kopališče.
5.	člen
Površine na obravnavanem območju se bodo uporabljale za:
—	gradnjo otroškega bazena s platojem
—	gradnjo otroškega igrišča
—	ureditev zelenih površin
—	ureditev prostora za piknik
—	gradnjo slaščičarne
—	gradnjo internih poti in sanacija odvodnjavanja
—	gradnjo zaklonišča
pri tem pa je upoštevati zlasti:
—	da se uredijo zelene površine in uredi park
—	da se zasadi potrebna zelena ograja
—	da so vse poti proti prašno obdelane
—	da se zagotovi požarna varnost
6.	člen
Predvidene novogradnje morajo biti arhitektonsko usklajene z že obstoječimi objekti.
7.	člen
Vse na novo pridobljene površine in objekte je navezati na komunalne naprave kraja Radenci.
8.	člen
Predvidena dela po ureditvenem načrtu se lahko izvajajo po posameznih fazah.
9.	člen
Ureditveni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu pristojnem za urejanje okolja v občini G. Radgona.
10.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
11.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-12/85
Datum: 8/9-1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU 1. r.
243
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina 'občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 9. 1986 sprejela
ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU RADENCI-JUG
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za naselje Radenci-Jug, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem pod št. 18/85-ZN/R 1986.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	izjavo o notranji kontroli
izjavo o upoštevanju predpisov iz:
—	varstva pred požarom
—	varstva pred prekomernim hrupom
b)	obrazložitev k zazidalnemu načrtu c) oceno stroškov za pripravo zemljišča in izvedbo komunalne opreme
d) soglasja, mnenja in smernice pristojnih organov in organizacij e) grafične priloge
— izrez iz družbenega plana (prostorske sesta-
vine) srednjeročno obdobje 1986—90	M 1	: 5000
— razmejitev posameznih površin	M 1	: 5000
— dejansko stanje	M 1	: 1000
— obodna parcelacija	M 1	: 1000
— obstoječa namenska raba površin	M 1	: 1000
— pred, namenska raba površin	M 1	: 1000
— parcelacijski načrt	M 1	: 1000
— karta obstoječih kom. naprav	M 1	: 1000
— zakoličbena situacija	M 1	: 1000
— zbirna situacija obstoječih in predvidenih		
komunalnih naprav	M 1	: 1000
L v obdobju od 1. 12. 1986 do 30. 4. 1988 v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 20 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka, — 2 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	2 % od pokojnin,
—	2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini. _
II. v obdobju od 1. 5. 1988 do 30. 11. 1991 v denarju in delu:
a)	v denarju:
—	5 % od neto Osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	25 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza'petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	5 % od pokojnin,
—	5 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
—	en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč,
—	dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč.
En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 3.000.- din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice so pa v delovnem razmerju.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Razkrižje, bo v pripravljalnem postopku posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, datum izvedbe referenduma in način njihovega izjavljanja ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci na začasnem delu v tujini lahko glasujejo neposredno na glasovalnih mestih po stalnem prebivališču ali pa svojo odločitev posredujejo po pošti volilni komisiji krajevne skupnosti Razkrižje najpozneje do dneva izvedbe referenduma.
7.	člen
Volilni upravičenci glasujejo neposredno tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino:
Krajevna skupnost Razkrižje
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 26. 10. 1986 o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje za sofinanciranje asfaltiranja krajevnih cest, adaptacijo mrliške vežice, odkup zemljišča za razširitev pokopališča, ureditev avtobusnih postajališč, vzdrževanje drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti, za obdobje petih let od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991, ki bo znašal:
I.	v obdobju od 1. 12. 1986 do 30. 4. 1988 v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	20 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	2 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno
opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
—	2 % od pokojnin,
—	2 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
II.	v obdobju 1. S. 1988 do 30. 11. 1991 v denarju in delu:
a)	v denarju:
—	5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja,
—	25 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 % od osnove od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
—	5 % od pokojnin,
—	5 % od osnove, ki ustreza letnemu poprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Razkrižje, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
—	en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč.
—	dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč.
En delovni dan se v primeru neizpolnitve ovrednoti s 3.000.- din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma.
Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Razkrižje.
9.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Razkrižje, ki skrbi tudi za izvajanje del.
Kontrolo nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka opravlja uprava za družbene prihodke občine Ljutomer in služba družbenega knjigovodstva.
Nadzor nad uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti Razkrižje, ki vsako leto obravnava poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih.
10.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 14-14/86
Razkrižje, dne 19. 9. 1986
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Razkrižje: Emil STOJKO, I. r.
— požarna varnost	M 1 : 1000
— gabariti objektov	M 1 : 1000
Tekstualni del in grafične priloge zazidalnega načrta so sestavni del odloka.
3. člen
Meja zazidalnega načrta poteka po naslednjih parcelnih mejah:
— od parcele št. 1. k. o. Radenci, po meji reguliranega Boračev-skega potoka do parcele št. 5/3 k. o. Radenci (parcela 5/3 vključena v Z. N.)
— od parcele št. 5/3 po parcelnih mejah naslednjih parcel 5/2, 15/2, 13/2, nato po podaljšku severne meje parcele št. 13/2, do stičišča z vzhodno mejo parcele št. 17, potem do jugo-vzhodnega vogala iste parcele. Od te točke meja poteka po južni meji parcele št. 17 do stičišča z vzhodno parcelno mejo št. 20/2, nato po vzhodni meji parcele št. 20/2 do severno-zahodnega vogala parcele št. 19/3 in nadaljuje proti zahodu v podaljšku severne meje parcele št. 19/3 do parcele št. 20/2, se lomi in poteka proti jugu po zahodni meji parcele št. 20/2, do južne meje parcele št. 21. Od te točke meje poteka po južni meji parcel št. 21, 776/1, 778/5, 778/10, 778/1, 778/2, 780/1,
— od jugo-zahodnega vogala parcele št. 780/1 meja poteka proti severu, do točke, ki je oddaljena za 25 m, se lomi proti zahodu in pravokotno nadaljuje do vzhodne meje parcele št. 783/3, zopet lomi in poteka proti jugu po zahodni meji parcele št. 783/3 do jugo-vzhod-nega vogala parcele št. 783/1,
— od te točke meja poteka po južni meji parcel št. 783/1, 783/2 (k. o. Radenci) nato po zahodni meji iste parcele do meje Boračevske-ga potoka, ki bo omejil območje Z. N. do parcele št. 83/3 k. o. Boračeva,
— dalje meja Z. N. poteka po vzhodni meji parcele št. 83/1 in po vzhodni in južni meji parcele št. 382 k. o. Boračeva dalje po južni meji parcele št. 786/3, 786/4, nato zahodni meji parcele št. 786/1, nato njeni severni meji, nadaljuje po južnem robu Slatinske ceste do še-vero-zahodnega vogala parcele št. 797/4
— od severozahodnega vogala parcele št. 797/4, meja Z. N. sovpada z zahodno mejo parcel št. 797/4, 797/5, 797/6, 797/4, in nadaljuje v podaljšku do stičišča z južno mejo parcele št.«797/10,
— od omenjenega stičišča, meja Z. N. poteka po južni meji parcele št. 797/10 do jugo-zahodnega vogala, nato se lomi proti jugu v podaljšku zahodne meje parcele št. 797/10 do južne meje parcele št. 797/7. Od stičišča točke meja pokriva južno mejo parcele št. 797/7 do točke, ki je oddaljena od jugo-vzhodnega vogala parcele št. 797/7 za 35 m,
—	od prejšnje definirane, točke meja se lomi pravokotno na južno mejo parcele št. 797/7 in nadaljuje proti jugo do poljske poti (parcela št. 1624/2) prečka pot in se dalje proti jugu po zahodni in južni meji parcele št. 875/2,
—	od stičišča južne meje parcele št. 875/2 in vzhodne meje parcele št. 876, meja Z. N. poteka proti jugu po vzhodni meji parcele št. 876 do skrajne južne meje parcele št. 875/1, se zopet lomi proti vzhodu in nadaljuje po južni meji parcele št. 875/1 do severo-zahodnega vogala parcele št. 881/5 vse k. o. Radenci.
—	od omenjenega vogala meja Z. N. poteka po zahodni meji naslednjih parcel (k. o. Radenci); 881/5, 884/10, 881/2, 881/4, 881/8, 1635, 885, 886, 888, 891, 897, 898/2,
—	od jugo-zahodnega vogala parcele št. 898/2, meja poteka po južni meji parcele št. 898/2 do severo-zahodnega vogala parcele št. 902/2, nato po zahodni meji parcel št. 902/2, 902/5, 903/2,
—	dalje meja Z. N. poveže jugo-zahodni vogal parcele št. 903/2, z jugo-zahodnim vogalom parcele št. 908, nato poteka po zahodni meji parcele 909/1, dalje po zahodni in južni meji parcele št. 911/1 do jugo-vzhodnega vogala parcele št. 911/1 do jugo-vzhodnega vogala parcele št. 911/2.
S točko je zaključena severna ter zahodna meja zazidalnega načrta.	?
—	od jugo-zahodnega vogala parcele št. 68/26 pri Kapelski cesti se prične jugo-vzhodna meja zazidalnega načrta. Od te točke meja poteka po vzhodni meji parcele št. 68/26, 68/25 in 68/17 do njenega se-vero-vzhodnega vogala.	j
—	Meja nadaljuje po južni, vzhodni in severni meji parcel št. 67/69 in 67/68 nato po vzhodni meji parcele št. 68/16 do njenega severo-vzhodnega vogala, nato se lomi in poteka po podaljšku severne meje parcele štev. 68/16 pri dolžini 10 m. Od te točke se meja zopet lomi proti severu in vzporedno z vzhodno mejo parcele št. 68/45 do južne meje parcele št. 67/61.
—	od te točke meja poteka po južni in vzhodni meji parcele št. 67/61, ter po severo-vzhodni meji parcele št. 67/45,
—	dalje meja sovpada za obstoječo mejo parcel št. 67/68, 67/46 (severo-zahodna) do zahodnega vogala parcele št. 82/1,
—	od tega vogala meja poteka ravno po južni meji parcel št. 82/1, 83/2, 83/3, 84 ter 89, dalje po vzhodni meji parcele št. 89 do poljske poti (parcela št. 1632/1) in jo prečka, se zopet lomi proti seve-H0/3 Severn* mej' P0'jske P°P do jugo-vzhodnega vogala parcele št.
—	od tega vogala, meja poteka proti severo-vzhodu po vzhodni meji parcele št. 110/3 za 7.00 m razdalje. Naslednja točka, ki bo povezana z prejšnjo točko je podaljšek vzhodne meje parcele št. 110/1 proti vzhodu za 5.00 m,
—	od severo-vzhodnega vogala parcele št. 113/1 se proti zahodu odmeri 10 m (južni rob poljske poti oz. parcela št. 1621/1). Pridobljeno točko se poveže z podaljškom vzhodne meje parcele št. 110/1,
—	od pridobljene točke (na južnem robu Kajuhove ulice — 10 m od severo-vzhodnega vogala parcele št. 113/1) meja poteka do severo-vzhodnega vogala parcele št. 113/4, prečka Kajuhovo ulico, nadaljuje po vzhodni severni in zahodni meji parcele št. 183/3,
—	dalje meja poteka po obstoječih mejah in sicer po severovzhodni meji parcel št. 183/4, 183/6, 183/5, 53/1, 184/4, 184/6, 184/2, 184/9 do prečkanja Kapelske ceste in ravno do meje reguliranega Boračevskega potoka. S tem je zaključena jugo-vzhodna in seve-ro-vzhodna meja zazidalnega načrta.
Zemljišča ležijo v k. o. Boračeva in k. o. Radenci.
4.	člen
Določene funkcije na obravnavanem območju so prikazane v tekstualnem in grafičnem delu zazidalnega načrta in sicer:
— gradnja individualnih stanov, objektov s pripadajočimi pritiklinami
- VVZ
— trgovina
— obrtne delavnice
— avtobusno postajališče
5.	člen
Urbanistični pogoji za oblikovanje območja so definirani v grafičnih prilogah, zakoličbena situacija in parcelacijski načrt, v katerih so določeni odmiki gradbene črte, velikost parcel ter smer slemena objektov.
6.	člen
Pomožni objekti, ki niso vrisani na obstoječih parcelah se bodo obravnavali po odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini G. Radgona (Ur. objave občin Pomurja štev. 8/86) vendar je njihova brutto površina lahko največ 20 m2. Pri gradnji pomožnih objektov je upoštevati določila odloka o prepovedi reje domačih živali na ureditvenem območju mesta G. Radgona in kraja Radenci (Ur. obj. št. 8/73, 28/74 in 11/80). Pomožni objekti večji kot 20 m2 se lahko gradijo le pri kmetijah, pod pogoji, ki se določijo v lokacijskem postopku.
7.	člen
Z lokacijskim dovoljenjem, upravni organ lahko dopusti tolerance pri gabaritih namembnosti objektov in naprav, če so upoštevani navedeni pogoji v tekstualnem delu, na katerem so sanitarne in požarne inšpekcije dale soglasje.
8.	člen
Maksimalna višina objektov je 8 m oz.
— 2 celi etaži nad terenom
— ali pol kleti nad terenom + 1 etaža + mansarda
Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom največ 45°.
9.	člen
V predvidenih kompleksih za izgradnjo stanovanjskih in ostalih objektov izgradnja infrastrukture in komunalnih naprav. Navedeni pogoj ne velja za ostale obstoječe predele in vrzeli, kjer so minimalni pogoji že izpolnjeni.
10.	člen
Zazidalni načrt se izvaja po etapah v skladu s prioiitetnimi območji, ki jih določa sklad stavbnih zemljišč.
11.	člen
Stanovanjske in gospodarske objekte, ki so zajeti v območje zazidalnega načrta je možno adaptirati, dozidati in nadzidati, oz. na istem mestu zgraditi nadomestni objekt katerega velikost je lahko v mejah toleranc določenih s tem odlokom.
12.	člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu pristojnem za urejanje okolja v občini G. Radgona.
13.	člen
Sedanje površine kmetijskih zemljišč se do predvidenih gradenj objektov in naprav uporabljajo kot kmetijske površine in se morajo intenzivno obdelovati.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija »Uprava inšpekcijskih služb občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota«.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta Radenci-Jug (Ur. objave, št. 5-44/75).
16.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-7/85
Datum: 8/9-1986
Predsednik Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU, 1. r.
244
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. 9. 1986 sprejela
ODLOK
O UREDITVENEM NAČRTU »POKOPALIŠČE« V APAČAH
1.	člen
S tem odlokom se sprejema ureditveni načrt za »Pokopališče« v Apačah, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod štev. 1/86-UN/R.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine G. Radgona za ob-
dobje 1986-1990	m 1 :	5000
— območje obdelave	M 1 :	5000
— kopija katastrskega načrta	M 1 :	2880
— situacija načrta pokopališča	M 1 :	1000
— povečava katastrskega načrta — sedanja raba površin in prikaz obstoječ, vo-	M 1 :	1000
dov	M 1	: 500
— ureditveni načrt varianta 3	M 1	: 500
— zazelenitveni načrt varianta 3	M 1	: 500
— komunalne naprave in vodi	M 1	: 500
— obodna parcelacija	M 1 :	1000
— zakoličbena situacija varianta 3	M 1	: 500
— idejna zasnova mrliške veže	M 1	: 200
STRAN 16 VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
b) obrazložitev k ureditvenemu načrtu c) soglasje pristojnih organov in organizacij d) ocena stroškov izvajanja
3.	člen
Območje obdelave zajema površino 1,66.72 ha in je razvidno iz grafične priloge štev. 12.
4.	člen
Obravnavano območje je z družbenim planom občine opredeljeno kot zazidljivo za namene širitve pokopališča.
5.	člen
Površine na obravnavanem območju so namenjene za:
—	urejanje grobov
—	gradnjo mrliške veže
—	parkirišče
—	poti
pri tem pa je upoštevati:
—	da se uredi primerna ozelenitev okrog in na pokopališču,
—	da se zavaruje negativni vpliv na okolje
6.	člen
Namenska razdelitev prostora je prikazana v grafični prilogi št. 9.
7.	člen
—	pri širitvi pokopališča je upoštevati naslednje dimenzije grobov:
—	družinski grob 2 x 2 m s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
—	enojni grob I x 2 m s presledkom med vrstami 50 cm med grobovi 30 cm,
—	anonimni grob 1 x 2 m s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
—	otroški grob 1 x 1,5 m s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
—	žarni grob I x 2 m (dve žari) s presledkom med vrstami 50 cm in med grobovi 30 cm
Višina nagrobnika na družinskih in enojnih grobovih je od 100 do 150 cm na otroških in žarnih grobovih od 80 do 100 cm.
8.	člen
Mrliška veža je masivno zidana zgradba, križne tlorisne zasnove. Streha je dvokapnica, ki se z obeh strani v centru spoji v štirikapnico. Naklon strešin je 35—40°. Kritina je opečna temne ali rdeče barve.
Strešni zatrepi in leseni deli objekta so temne barve, fasada — omet je gladek ubito bele barve.
"Tlorisna maksimalna velikost objekta je 14 x 14 m.
9.	člen
Mrliško vežo je navezati na koinunalne naprave naselja Apače; razen kanalizacije, katero je navezati na nepretočno troprekatno greznico.
10.	člen
Poti na pokopališču bodo peskane z drobljencem, kot so na obstoječem delu. Širina posamezne poti je določena z grafičnim delom list 13.
11.	člen
Parkirišče se uredi kot zelena površina ali obdela s travnimi ploščami.
12.	člen
Novi grobovi na obstoječem delu pokopališča se urejujejo enako kot so se urejevali do sedaj.
13.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora.
14.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja uprava inšpekcijskih služb za občine Pomurja.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 350-4/86
Datum: 8/9—1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU, 1. r.
245
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 39. člena statuta krajevne skupnosti Razkrižje je skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na seji dne 19. 9. 1986 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI RAZKRIŽJE
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Razkrižje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1. 12. 1986 do 30. 11. 1991.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 26. 10. 1986. Glasovanje bo na običajnih glasovalnih mestih od 7. do 17. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje, ki je dolžna postopati po določbah zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
3.	člen
S samoprispevkom se bo sofinanciralo skladno s srednjeročnim in letnimi programi dela asfaltiranje krajevnih cest, adaptacija mrliške vežice, odkup zemljišča za razširitev pokopališča, ureditev avtobusnih postajališč, vzdrževanje drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti.
4.	člen
S samoprispevkom bomo predvidoma zbrali sredstva v višini 94 milijonov dinarjev, medtem ko bo za realizacijo programa po cenah iz leta 1986 potrebno 126 milijonov dinarjev. Za uresničitev programa bo potreben prispevek občanov, njihovo delo, prispevek občinske komunalne skupnosti in občinskega proračuna.
5.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Razkrižje in sicer bi znašal:
Radijski in televizijski spored od 3. do 9. oktobra
PETEK SOBOTA NEDEUR :PONEDELJEK TOREK SREDR
ČETRTEK
RADIO
! RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 3. oktobra (informativni del, mladinska oddaja, Kam konec tedna, reklame), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 4. oktobra (informativni del, sobotna reportaža, Iskanje-znanje-ustvarjanje, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, Minuta za varstvo okolja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 6. oktobra (informativni del, šport, prispevek o SLO in družbeni samozaščiti, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 7. oktobra (informativni del, pogovor v živo, Predstavljamo vam . .. Iskrica), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 8. oktobra (informativni del, gospodarska tema, Iz delegatskih klopi, reklame), 18.00 — »21-232« — glasbeno — propagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00	-
Jazz ... jazz .. . jazz, 16.30 — Aktualno v četrtek, 9. oktobra (informativni del, kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, reklame), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.00 Tednik, 10.00 Glasba starega Jadrana: Kotor, 15.35-00.30 Teletekst RTV Ljubljana, 15.50 Tv mozaik — ponovitev 17.20 Poročila, 17.25 K. Čapek: Potepuška pravljica, otroška oddaja, 17.40 Modro poletje, 22. del španske nadaljevanke, 18.15 Geološka transverzala, izobraževalna oddaja, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Afrika, 5. del angleške dokumentarne serije, 21.10 Derrick, nemška nanizanka, 22.10 Tv dnevnik, 22.25 Cvet 1001 noči, itali-jansko-francoski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Dajmo, družimo se!, otroška oddaja tv Skopje, 18.15 Varovanje kulturne dediščine, izobraževalna oddaja, 18.45 Humoristična serija, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Resna glasba, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Štiri usode — ena smrt, dokumentarna oddaja, 21.50 Nočni kino:, 23.35 Šahovski komentar.
in pozddravi, 17.00 Vključitev osrednjega
slo-
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 16.20 Tv v šoli, 17.20 Poročila in kronika skupnosti reških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, 20.00 Avanture Sherlocka Holmesa, 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 21.55 V petek ob 22 uri 23.25 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Poročila, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični magazin, 21.20 To so bili časi, 22.05 Noč (film).
TV MADŽARSKA
8.20 Gorski prelaz, pon. sovjetskega filma. 10.00 Upokojenski dopoldan, vmes tv film Kitajski vrč. 16.20 Tv spored za 3 dni. 16.25 Etnografska serija.
<16.40 Dokumentarni film. 18.00 Okno, notranja politika. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Poklic — igralec, Gyula Bodrogi. 20.50 Otožna nedelja, tv igra. 22.40 Igre zanimivih ljudi. 23.15 Tv dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Otroški program: Risanke: Pravljice, Žambot—3, Pravljice, Tv filmi: Pleme vran, Zgodbe iz Zahoda, Anna, Ciro & Co., Dokumentarec: Nevarnost sedmega kontinenta 19.00 Ljubezen in oblast, Telenovela, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Lucy, tv film, 20.20 Tv novice, 20.30 Mahlerjeve simfonije — z dunajskim Philharmo-ničnim orkestrom pod vodstvom Leonarda Berensteina, 21.40 TVD danes, 21.50 Koncert violončelista Mastislava Rostropoviča in London Philharmonic Orchrestra, 23.00 Dogodki, ki so zgodovina, dok. oddaja.
TV LJUBLJANA
venskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232).
7.45-11.45
in
TV LJUBLJANA
.....-23.45 Teletekst RTV Ljubljana, 8.00 Poročila, 8.05 Otroška matineja — ponovitev oddaj:, 9.45 Naša pesem — Maribor 86, 10.15 Ščepec širnega sveta: Poper, ponovitev angleškega izobraževalnega niza, 10.40 Afrika, ponovitev 5. dela angleške dokumentarne serije, 11.40 Poročila, 14.55 Mladi Tom Edison, ameriški film (čb), 16.15 Ljubitelji narave, L del poljudnoznanstvene angleške serije 16.45 Niš: DP v nogometu — Radnički:Hajduk, prenos, 18.30 Na zvezi, oddaja za stike z gledalci, 18.50 Risanka, 19.00 Danes: Še nekaj zase!, 19.30 Tv dnevnk, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Patton, ameriški film, 23.00 Tv dnevnik, 23.15 Videogodba.
8.35 Poročila, 8.40 Otroška matineja, 10.30 Kmetijska oddaja, 11.30 A. Berke-si: Pragovi, 5. del madžarske nadaljevanke, 12.30 Radost Evrope, prenos, 14.00 Poročila, 14.05 Svetovni pokal v gimnastiki 86, posnetek iz Pekinga, 15.00 Naftna mrzlica, ameriški film (čb), 16.55 Poročila, 17.00 V nedeljo popoldne iz Kopra, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Potrošniška porota, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Talal Hadi: Internat — Mladost, L del tv nadaljevanke, 21.00 Športni pregled, 21.45 Slovenci v zamejstvu, 22.15 Poročila.
9.00 Zrcalo tedna, 9.20 V parku, dokumentarna oddaja, 16.15 —22.20 Teletekst RTV Ljubljana, 16.30 Tv mozaik — ponovitev, 17.20 Poročila, 17.25 Moji konji, 17.40 Modro poletje, 23. del španske nadaljevanke, 18.15 Jugoslovanske zborovske slovesnosti v Nišu, 2. oddaja, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Podravski obzornik, 19.30. Tv dnevnik, 20.05 T. Thompson: Žlati fantje, I. del ameriške nadaljevanke, 21.05 Aktualno, 22.05 Tv dnevnik.
9.00 Vesolje: Obale ve-
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
soljskega
oceana,
TV ZAGREB
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Beograjski tv program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost, 20.05 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Pesem ptic trnovk, 3. del avstralske nadaljevanke, 22.00 Zabavnoglasbena oddaja, 22.30 Šahovski komentar.
TV ZAGREB
Prvi program 10.20 Poročila,
10.30
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.55 Sedem tv dni, 15.25 Ljudski humor, 15.55 Tajni agent (film), 17.15 Poročila, 17.20 Tv koledar, 17.30 Vaterpolo:	Mornar—Dinamo,
18.30 Kulturna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Srebrna mrzlica (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 Program ob koncu tedna.
Kmetijska oddaja, 11.30 Izobraževalna oddaja 12.30 Radost Evrope, 14.00 Mali koncert, 14.15 Doktor Who (film). 15.15 Včasih v nedeljo, 17.15 Nosila je rumeno vrvico (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje v Vučjak (nadaljevanka), 21.00 Športni pregled, 21.45 Egejski genocid (reportaža), 22.15 Dnevnik, 22.35 DP v judu — reportaža.
Z© Sub^anska banka
Pomurska banka
16.10-22.25 Teletekst RTV Ljubljna, 16.25 Tv mozaik — ponovitev oddaja, 17.25 Poročila, 17.30 MPZ — Zagorja ’86, 2. oddaja, 18.00 Miti in legende — Nova zaveza, L del poučnega niza tv Beograd, 18.15 Poskušaj migati dvakrat, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Posavski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Željsko Kozinc: Z bolečino v srcu, tv drama, 21.25 Mednarodna obzorja, 22.10 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Srečanje otrok sveta, 18.15 Muzej živih lutk, izobraževalna oddaja, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Super pokal v košarki (M) Gibona :Barcelona, prenos (slov, kom.), v odmoru Žrebanje lota, 21.30 Včeraj, danes, jutri, 21.45 Narodna glasba, 22.30 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja.
TVZAGREB
9.00 Matjaž Kmecl: Friderik z Veroniko, ali Danes grof celjski in nikoli več, Predstava SNG Maribor, 15.40—22.55 Teletekst RTV Ljubljana, 15.55 Tv mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 Slovenske ljudske pravljice: Pastirček pri kralju Matjažu, 17.45 Modro poletje, 24. del španske nadaljevanke, 18.20 Ladje na Jadranu: Neptum med veslom in jadrom, 3. izobraževalne serije tv Zagreb, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Celjski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Shakespeare na tv: Kakor vam drago, angleška priredba, 22.40 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
1.25 Tv dnevnik, 18.15 Pred posanim svetom poklicev, izobraževalna oddaja, 18.45 Jubilej Živana Miliča, glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Bemus 86, prenos koncerta, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Portreti: Kri in življenje za svobodo, 21.45 Jazz, 22.30 Šahovski komentar.
9.00 Tv mozaik: Pop Čira in pop Spira, jugoslovanski film, 15.50-23.50 Teletekst RTV Ljubljana, 16.05 Tv mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17.30 J. Ribičič: Miškolin — Visoka šola, lutkovna oddaja, 17.40 Čiru-le-čarule: Čarobna pravljica, 17.45 Modro poletje, 25. del. španske nadaljevanke, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Risanka, 19.00 Danes: Severnoprimorski obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.05 Besedi-loslovni utrinki, 21.10 Kuharski nasveti, 21.20 K. Mann: Srečanje v neskončnosti, 3-zadnji del zahod-nonemške nadaljevanke, 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Pet minut raja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Mali upornik, 3. del otroške serije, 18.15 Znanost, 18.45 Iz sveta operete, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Otroci sonca, 1. del sovjetske nadaljevanke. ‘
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.10 Ponovitve, 16.00 Dober dan šport, 17.25 Kronika skupnosti bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Mini portret, 21.30 Literatura, 22.00 Svet danes, 22.30 Dnevnik, 22.50 En avtor, en film.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 13.20 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan šport, 17.25 Kronika osijeških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 21.00 Četrta želja (film), 22.45 Dnevnik.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.55 Ponovitve, 16.00 Dober dan šport, 17.25 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino oko — letne olimpijske igre, 22.30 Dnevnik, 22.50 Šah.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.20 Ponovitve, 14.50 Tv v šoli, 16.00 Dober dan šport, 17.25 Kronika skupnosti splitskih občin, 17.45 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP — politični magazin, 21.10 Kviz, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10:30 Ponovitve, 13.15 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Veselo v soboto, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 22.00 Šport, 22.05 Holandec — dok film, 23.10 Ameriška glasbena lestvica.
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.55 Film, 16.20 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.50 Šport, 23.00 Nočni studio
TV AVSTRIJA
Prvi program
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v
TV MADŽARSKA
Drugi program
9.00 Matineja, Športno popoldne,
14.30
17.00
8.30 Ponovitve do 12.00.
14.25 Dekleta
dečki.
15.10 Modna revija z glasbo. 15.40 Srečanje mladih pod orožjem. 16.30 Popevkarska tv lestvica. 17.00 Dnevnik. 17.30 Življenje na žemlji, 5. del. 18.25 Zasebne javne zadeve. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Pojoče filmske kocke, musical-muzej. 22.05 Umetnina tedna.
22.10 Podij, D. Hegediis. 22.55 Tv dnevnik.
Avstrijska narodna glasba, 17.40 Portret, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 James Bond — živiš samo dvakrat, 22.20 Sam proti mafiji, 23.25 Šport.
TV MADŽARSKA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in ^mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Zdravilstvo in šamanizem, 23.00 Dunajska gradbišča, 23.30 Šah Drugi program
17.30 Biologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Agentka s srcem, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Reši me, kdor more, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Fellinijeva ladja sanj (film).
^šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00
Poročila, 16.30 Otroški in
mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Bližji posnetek, 22.45 Agen imenovan Igla (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kr Royal, 21.15 Lenz ali svoboda (tv film), 22.55 Prelistano, 23.40 Družina Adams
] TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10. Otroški program, Risanke: Pravljice kar tako, Zambot 3, Simbadove avanture, tv filmi: Fantje in dekleta, Zgodbe z zahoda, Ana Ciro in kompanija, Dokumentarec: Nevarnosti sedme celine, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 19.00 Kavalirji neba — telefilm, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Lucy — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30. Sreča — tv nanizanka — 1. del, 21.50 Donatella Rettore — glasbena oddaja, 22.45 RVD vsedanes, 22.55 Charley — telefilm,- 23.30 Gore in avanture — Festival dokumentarnega filma o gorah — Trento.
8.30 Filmi za cicibane. 8.50 Terezija, tv igra. 10.30 Glasbeni butik iz Berlina. 13.40 Športni globus. 14.20 Srečno! (Rozsa Gyorgy). 15.10 Oglejmo si skupaj. 15.40 Wurtzburška vrtnica, zabavni spored. 17.10 Mu-čeništvo Lajosa Battyanya. 17.55 Poročila. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Randevu, film S. Limeta. 22.00 Telešport. 22.30 Poročila.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA.
TV KOPER
1
TV MADŽARSKA
/Q ljubljanska banka
Pomurtk« bank«
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli dalli, 22.20 Neverjetna in žalostna zgodba o nedolžni Erendiri in njeni brezsrčni materi (film). Drugi program
17.05 Daleč od vrta Raj, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Agentka s srcem. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal.
TV KOPER
14,00 Športna nedelja, 19.00 Povratek odpisanih — tv nanizanka 20.00 Spominski park-Kumrovec — dokumentarna oddaja, 20.30 Sedam dni, 21.00 Film: Abracadabra, Igrajo: Riccardo Billi, Mario Riva, Lilia Landi, Režija: Max Neufeld, 22.30 Oddaja o medicine, 23.00 Charley — telefilm, 23.20 Delta — domumentarna oddaja.
14.00 Tv novice, 14.10 Otroški program, Risanke: Pravljice kar tako, Zambot 3, Simbadove avanture, Tv filmi: Fantje in dekleta, Zgodbe z zahoda, Ana Ciro in kompanija, 17.30 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Lucy — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Anatomija neke ljubezni, Igrajo: Barbara Brilska, Jean Novički, Režija: Roman Zalu-ski, 22.10 TVD vsedanes, 22.30 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja, 22.50 Športni pregled, 23.30 Košarka — italijansko prvenstvo skupine A.
9.00 Šolska tv. 9.50 Ponovitve (i. Nevidna fronta, korejski film, 2. Svatba s prapori, reportaža). 16.05 Tv spored za 3 dni. 16.10 Zgodovina letalstva, pon. 3. dela. 16.55 Mladinski magazin. 17.45 Praznik DR Nemčije. 18.10 Diagnoza. 18.30 Industrijski svet. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Suženjstvo, 6. del brazilske nadaljevanke. 21.15 Studio ’86. 22.15 Tv dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice,
14.10 Otroški program: Risanke: Pravljice kar tako, Zambot 3, Simbadove avanture. Tv filmi: Fantje in dekleta, Zgodbe z zahoda, Ana Ciro in kompanija, Dokumentarec: Nevarnosti sedmega kontinenta, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Lucy — telefilm, 20.00 Tv novice, 20.30 Film: Nedotakljivi, Igrajo: Gabriele Tinti, Richard Harrison, Paola Senato-re, Režija: Mario Bianchi, 22.10 TVD vsedanes, 22.20 Melodrama — tv nanizanka, 3. del, 23.30 Košarka: italijansko prvenstvo skupina A.
TV MADŽARSKA	77 MADŽARSKA
9.00 Ponovitve (1. Delta, 2. Svet baroka, 3. Starsky in Hutch). 16.55 20 na vrhu, pon. popevkarske tv lestvice. 17.25 Svet jezika. 18.25 Koncert kitarista Andorja Kovacsa. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Philemon in Baucis, tv film po T. Deryju. 21.00 Parabola, zunanja politika. 21.30 Ultimatum, čb dokumentarni film. 22.10 Tv dnevnik.
9.00 Ponovitve (1. Na Hortobagyu, tv film, 2. Glasba-ples-glasba, skupni program madžarske in novosadske tv). 17.05 Lajos Horvath, portret. 17.30 100 mojstrovin. 17.45 Belgijske pokrajine in mesta. 18.30 Telešport. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Primer za dva, nemška serijska kriminalka. 21.10 Ozadje vesti. 22.00 Pečujska galerija, umetnostni film. 22.20 Tv dnevnik.
TV KOPER
TV KOPEIT
14.00 Tv novice, 14.10 Otroški program, Risanke: Pravljice kar tako, Zambot 3, Simbadove avanture, Tv filmi: Fantje in dekleta, Zgodbe z zahoda, Ana Ciro in kompanija,- Dokumentarec: Nevarnosti sedmega kontinenta, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Lucy — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Variete — Lahkotnost v plesu, 21.45 Visoka moda, 22.20 TVD vsedanes, 22.40 Kavalirji neba — telefilm, 23.10 Šport.
14.00 Tv novice, 14.10 Otroški program, Risanke: Pravljice kar tako, Zambot 3, Simbadove avanture, Tv filmi: Fantje in dekleta, Zgodbe z zahoda, Ana Ciro in kompanija, Dokumentarec: Nevarnosti sedmega kontinenta, 18.00 Ljubezen in oblast — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Lucy - telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Plemenitaško gnezdo, Igrajo: Leonid Kula-sin, Beata Tyszkiswicz, Režija: M. Konchalovski, 22.20 TVD vsedanes, 22.30 Bellamy - telefilm, 23.35 Šport.
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 17
Tedenski koledar
PETEK, 3. oktober — Žarko SOBOTA, 4. oktober — Franc NEDELJA, 5. oktober — Marcel PONEDELJEK, 6. oktober — Bruno
TOREK, 7. oktober — Marko SREDA, 8. oktober — Brigita ČETRTEK, 9. oktober — Deneš
Prodam
KOSILNICO BCS PRODAM. Viktor Kaučič, Zgornje Podgorje n. h. GR-12733
KRAVO, brejo osem mesecev s tretjim teletom, in 600-litrski sod za vino prodam. Lutverci 40, p. Apače. GR-12734
AVTOPLAŠČ 750 R 16, SAVA COMET, nov, prodam za 40.000 din. Telefon popoldne: (069) 74-068. GR-12736
DVOOSNO PRIKOLICO, prekucne, nosilnost 13 t (7 x 2,45), prodam ali zamenjam za lažjo. Franc Mohorič, Trnovska vas 33, pri Ptuju. GR-12737
MALE PUJSKE PRODAM. Klobasa, Šratovci 23. GR-12739 TAM 5500 prodam ali zamenjam za osebni avto. Telefon: 062 773-900. M-OP
TERMO OKNA, nova (140—120 in 1400—100), prodam. Telefon v službi: 75-026. Le-103 52
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA s frezo, grebensko kosilnico, snežnim plugom in prikolico za avto prodam ali zamenjam za avto 126 P, star dve leti, telefon po 17. uri: 069 81-330. IN-19546
GOSTILNA HOTIZA vabi na pico
TRAKTOR FERGUSON 35 s priključki in WARTBURG KARAVAN prodam. Matija Potočnik, Stara Nova vas 65, Križevci pri Ljutomeru. IN-19547 SEJALNICO ZA KORUZO OLT OSIJEK, 4-vrstno, in FIAT 126 P prodam. Stanislav Kolar, Radomerščak 60, 69240^ Ljutomer. IN-19548
200 W OZVOČENJE SOLTON 8-kanalno, novo, 100 W TROBLJE RCF IN CELESTION, končno stopnjo 2 x 400 W, bobne PEARL in ČINELE ZILDI-LJAN prodam. Vlado Mičev, Murska Sobota, Vinka Megle 10. M-4762
ČE ŽELITE DOMAČA NE-ŠKROPLJENA JABOLKA, si jih lahko sami naberete 4. oktobra po 12. uri v Otovcih 76. Cena ugodna. Informacije po telefonu: 061 784-123. M-4761
GOLF XJGL, letnik 1982, prevoženih 17.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-4763
FIAT 128, letnik 1981, november, prevoženih 43.000,km, ugodno prodam. Beltinci, Cankarjeva 26, telefon: 71-315. M-4764 OSEBNI AVTO RENAULT 12, letnik 1974, in ZVOČNIKE GOODMANS prodam. Telefon: 23-887. M-4765
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Telefon: 22-753 popoldne. M-4766
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. Telefon dopoldne: Pergar, (069) 81-109. M-4767 TRAKTOR STEYR, 36 KS, tip 190, ugodno prodam. Skakovci 55. M-4768 BREJO TELICO PRODAM. Dolnja Bistrica 18. M-4770 VINSKI SOD, 3301, skoraj nov, prodam. Dankovci 26. M-4771 EMO CENTRAL, ETAŽNI 20-S, nov, po ugodni ceni prodam. Evgen Gomboc, Mačkovci 52c. M-4774
MERCEDES 280 S, starejši letnik, ugodno prodam. Telefon po 18. uri: 069 77-035. M-4775
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušah Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja): Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. .Celoletna naročnina 4.500,—, polletna 2.250,— din; letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov; letna naročnina za delovne organizacije 6.000,— din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—00112—5049512. Cena posamezne številke je 120,— din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
O.b tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, trgovskemu podjetju Vesna iz Ljutomera, kolektivu Križevskijh opekarn in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, sočustvovali z nami in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter prekrili njegov grob s prelepim cvetjem.
Zahvaljujemo se domačim mladincem in gasilcem za organizacijo pogrebne svečanosti, g. duhovniku za pogrebni obred, govornikom za ganljive besede ob odprtem g obu in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ključarovci, september 1986
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prodam. Apače 106, telefon po 18; uri: 74-705. M-4779 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Črenšovci 140. M-4780 OPEKO BIBER PRODAM. M. Sobota, Miklošičeva 12. M-4781 MESEČNE JAGODE (HUME-LOVE VZPENJALKE): rastejo do 2 m ob opori ali na zemlji, na eni sadiki do 5 kg plodov, velikih kot jajce, okus in vonj gozdnih jagod, rodijo od maja do maja, tudi pozimi in ne zmrznejo; sadijo se septembra, po 15 dneh že rodijo. Plačilo po povzetju (za najmanj 20 sadik po 50 din) in navodilo. Milanka Milutinovič, Odžaci, 37240 Trstenik. M-OP HUSQUARNO 125, letnik 1981, z majhno okvaro, prodam za 200.000 din, Milan Žižek, Beltinci, Panonska 84. M-4782
JAWO 350 ccm prodam. Telefon: 25-168. M-4783 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, star tri leta, ugodno prodam. Mirjam Cvetko, Murska Sobota, Vrtna 8. M-4784 TRIDELNE BRANE PRODAM. Beznovci 31. M-4785 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Grad 134. M-4788 RENAULT 12, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon: (069) 73-317. M-4789
SAKSOFON ALT PRODAM ali ZAMENJAM ZA HARMONIKO. Vidonci 116, telefon: 77-072. M-4790
MALE PUJSKE PRODAM. Ge-derovci 38. M-4791
ADAPTER ZA KOMBAJN ZMAJ 132, 3-vrstni, ugodno prodam. Jožef Knuplež, Maina 56, Jurovski Dol pri Lenartu. M-4792
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, star štiri mesece, zaradi selitve prodam za 240.000 din. Naslov v upravi lista. M-4793
FIAT 126 P prodam. Murska Sobota, Lendavska 73. M-4802 MOPED ELEKTRONIK 90 nujno prodam. Janez Lolnik, Odranci 52. M-4803
GROZDJE Z BRAJD PRODAM.’ Štefan Dominko, Dobrovnik 236. M-4804
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 34. M-4805
BARNI TELEVIZOR GORENJE IN VODOVODNO ČRPALKO, trifazno, enolamelno, ugodno prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 15. M-4806 FORD TAUNUS 1,3 prodam. Nemec, Večeslavci 38. M-4807 OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM IN ODEJICO PRODAM. Telefon od 19. do 20. ure: 26-326. M-4808
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, rabljeno dve leti, prodam. Belec, Banovci 12, 69241 Veržej. IN-19253
Stare ali rabljene predmete lahko komisijsko prodate po najugodnejši ceni, če jih zaupate KOMISIJSKI TRGOVINI KOLOMA-NA FARIČA, KIDRIČEVA 23, MURSKA SOBOTA.
JEDILNI KOTIČEK, PRALNI STROJ IN HLADILNIK prodam. Alojz Ganža, Radoslavci 61a. IN-19255
MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za poč. hišico, prodam. Informacije: Čentiba 26. LE-10396
GRADBENO PARCELO V ČENTIBI IN HIDROFOR PRODAM. Čentiba 422. LE-10393
OPEKO MODUL, III. kakovosti 15 m3, in GROZDJE (rizling ali modro frankinjo) prodam. Urisk, Dobrovnik 204 b, telefon: 70-414. IN-10392
BARVNI TELEVIZOR UGODNO PRODAM. Čentiba 478. IN-10389
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA S FREZO NAPRODAJ. Bojan Budin, Lendava, Mohorjeva 8. IN-10379 PLETILNI STROJ SINGER, DVOREDNI MEMOMATIK NA KARTICE, prodam. Telefon: 74 256. M-4809
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 46, p. Tišina. M-4842
GROZDJE (šmarnica in jurka), okrog 200 kg, prodam. Murska Sobota, Mladinska 23, telefon: 23 493. M-4810
KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, ali stelno kravo, staro pet let, in male pujske prodam. Gradišče 62. M-4811 OJAČEVALEC MARSCHAL 100 W, KORG POLYSIX, vrhunsko linijo MARANTZ, FENDER JAZZ BASS S KOVČKOM in PRENOSNI REKORDER SHARP GF 9000 prodam. (069) 83 207, do 18. ure. M-4812 AVTO ZASTAVA 101, POLO IN POLONEZ 1500 NUJNO NAPRODAJ. Sebeborci 38. Informacije: KIOSK GUJŽINA, M. Sobota. M-4813
SVINJSKO MAST (po polovični ceni) prodam. Jože Gergar, Iva-novci 37 a. M-4815
MIKSER ZA SILIRANJE KORUZE, ZNAMKE BLISK, nov, prodam. Telefon: 72 548. M-4816
SUHA MEŠANA DRVA, 4 m3, prodam za 50.000 din. Tivadar, Selo. M-4817
DVOOSNO PRIKOLICO Z NADGRADNJO ZA PREVOZ SILAŽE, malo rabljeno, ugodno prodam. Potočnik, Vadarci 31. M-4818
TRAKTORSKI PLUG, BRANE IN KROŽNE BRANE PRODAM. Sabotin, Lipovci 108. M-4819
ŠTEDILNIK ALFA NA TRDA GORIVA IN OMARO POCENI PRODAM. Kovač, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-4821 ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do decembra 1986, prodam. Puhan, Murska Sobota, Zorana Velnarja 25. M-4822 ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 28.900 km, ugodno prodam. Šeruga, Lucova 2. M-4825 BILJARD z 9 luknjami prodam. Bife Ložič, Hotiza 164. M-4826 GROZDJE (ŠMARNICA) naprodaj. Franc Peceli, Kobilje 6. M-4830
ZASTAVO 101 COMFORT, dobro ohranjeno, prodam za 800.000 din. Naslov v upravi lista. M-4831
MOPED TOMOS, registriran, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Šeruga, Murska Sobota, Trstenjakova 43, telefon: 25 515. M-4832
RENAULT 4 TLX, v odličnem stanju, prodam. Gančani 170. M-4833
KRAVO, staro devet let, brejo, prodam. Pocak, Domanjšev-ci 28. M-4834
BREJO TELICO, staro 18 mesecev, prodam. Ivanka Šimek, Se-govci 32, Apače. M-4836 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, novo, ugodno prodam. Cipot, Murska Sobota, Lendavska 37 a. M-4837
HI-FI STOLP, 2 x 50 W, prodam. Informacije po 16. uri; telefon 76 072. M-4838
GROZDJE (laški rizling ih šmarnica) naprodaj. Bokrači 1. M-4839
SINTETIZATOR ROLAND JUNO 106 ugodno prodam. Telefon: 76 884. M-4840
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK prodam. Telefon do 14.30: 22 210, interna 365. M-4794
VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR DEUTZ prodam. Movrin, Petanjci 98 c. M-4795 MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 7. M-4797
AVTO ZASTAVO 750 DE LUX, letnik 1983, registrirano do septembra 1987, prodam. Jože Šnu-rer, Korovci 1 a, telefon: 76 693 popoldne. M-4798
STREŠNO OPEKO BIBER; 3800 kosov, ugodno prodam. Telefon: 21 964. M-4841 KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL prodam. Vidonci 141. M-4843
TRAKTOR STEYR 18 s koso in plugi ugodno prodam. Felbar, Renkovci 111, p. Turnišče. M-4844
SREDNJE VELIK GUMI VOZ IN OPEL KADETT B UGODNO PRODAM. Rakičai», Tomšičeva 16. M-4845
PUJSKE PRODAM. Čemelavci, Gorička 81. M-4850
OTROŠKO FANTOVSKO KOLO (s 5 prestavami) ugodno prodam. Telefon: 22 566. M-4846 SVINJSKO MAST in 100-litrsko stiskalnico za grozdje na vijak, dobro ohranjeno, prodam. Čer-nelavci, Gorička 65. M-4847 STEYR, tip 180, z atestirano kabino in priključki prodam. Danilo Kavčič, Mali Bakovci 48, Bakovci. M-4848
HIŠO V MURSKI SOBOTI prodamo. Zorana Velnarja 21. M-4849
KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 8. M-FH
OSEBNI AVTO JUGO 45, letnik 1983, prevoženih 30.000 km, z dodatno opremo, prodam. Žihla-va 4, p. Videm ob Ščavnici. M-OP	_______________
JUGO 45 PRODAM. Ogled vsak dan. Banovci 1, p. Veržej. IN-19259
YAMAHO YZ 125 CROSS, letnik 1984, prodam za 350.000 din. Franc Fergola, Užiška 3 a, 69240 Ljutomer. Ogled v petek, soboto, nedeljo. IN-19258 TRAKTOR IMT 539, nov, in traktor IMT 567 (cena tega je 1750.000 din), prodam. Angela Heric, Radoslavci 36, p. Buč-kovci. IN-19262
SPAČEK, letnik 1974, prodam. Kern, Ormoška 15, Ljutomer. IN-19261
ZELJE ZA OZIMNICO (varaždinsko) prodam. Flisar, Brezovci 20, M-4875
NJIVO V KRAŠČIH, 90 arov, in TRAVNIK v Skakovcih, 50 arov, prodam. Marta Kuzmič, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 4. M-4851
AVTO FORD ESCORT, generalno obnovljen, prevoženih 84.000 km, prodam. Nemčavci 19, p. M. Sobota. M-4852 NEMŠKEGA OVČARJA, starega dve leti, dober čuvaj, prodam. Telefon od 15. ure dalje: 23 042. M-4853
PEUGEOT 204, letnik 1967, nevozen, neregistriran, prodam. Informacije dopoldne po telefonu: 22 61O.tM-4854
GROZDJE (rizling-šipon) prodam. Telefon po 19. uri: 75 914. M-4855
ZASTAVO 750, v dobrem stanju, prodam. Berlak, Martjanci 26 a. M-4856
ŠKODO 110U, letnik 1975, registrirano do 12. 9. 1987, ugodno prodam. Roman Slatinšek, Beltinci, Ravenska 62 ali AMD, telefon: 21 120. M-4857
ZASTAVO 101, letnik 1984, ohranjeno, prodam. Jože Kur-bus, Šratovci 18. M-MM ŠTEDILNIK KUPPERS-BUSCH (dodatni - širina 50 cm), na trda goriva, ugodno prodam. Danč, Kapca 74 a. M-4858
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Murska Sobota, Tišin-ska 18. M-4860
KRAVO, staro pet let, kontrola A, prodam. Anton Smodiš, Cankova 13, telefon: 76 623. M-4861 JABOLKA ZA OZIMNICO, možnost obiranja, ugodno prodam. Smodiš, Gornji Petrovci 89. M-4862
PEČ FERROTERM, 30.000 kalorij, novo, prodam. Bakovci, Prečna 18. M-4863
ZASTAVO 101 GTL, staro dve leti, garažirano, prodam. Informacije popoldne: Murska Sobota, Cankarjeva 82, telefon: 22 511. M-4864
AVTOMATIK, malo starejši, odlično ohranjen, prodam. Vol-mut, Lendavska 19/3, ali telefon: 25 417. M-4865
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Marta Cigut, Vaneča 10. Ogled popoldne. M-4866 KORUZO s 40-arske njive prodam. Informacije po telefonu 23 920 — dopoldan, interna 222, popoldne: 23 984. M-4868
N 20. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi
Branko Budja iz Ključarovec pri Ljutomeru
SPAČEK, obnovljen, registriran do septembra 1987, prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 24. M-4869
VINO (belo-rdeče) prodam. Telefon: 25 189. M-4870
OSEBNI AVTO JETTA, star pet let, 60.000 km, prodam. Informacije v nedeljo, 5. oktobra, od 7. do 12. ure po telefonu: 069 22 162 ali osebno: M. Kuzmiča 16, Murska Sobota. M-4871 MESEČNE JAGODE (HUME-LOVE VZPENJALKE), rastejo do 2 m ob opori ali na zemlji, rodijo celo leto, tudi pozimi, plodovi veliki kot jajce, okus in vonj gozdnih jagod. Sadijo se v začetku oktobra, obrodijo pa že 15 dni po sajenju. Po pošti pošljemo najmanj 20 sadik po 50 din za eno in navodilo za sajenje in gnojenje. Milanka Milutinovič, Odžaci, 37240 Trstenik. M-OP
KORUZO z njive prodam. Markovci 90. M-4872
LADO standard 1200, karoserija in motor generalno obnovljena, prodam za 450.000 din. Ogled popoldan: Franc Krimpl, Gregorčičeva 6, Radenci. M-4873 ZASTAVO 101, letnik 1975, karoserija potrebna kleparskega popravila, motor obnovljen, prodam za 200.000 din. Ogled možen v soboto in nedeljo po 12. uri. Mladen Fabjan, Prosojna 10, Radenci. M-4874
ZELJE, varaždinsko, za ozimnico, prodam. Flisar, Brezovci 20, Puconci. M-4875
100 1 VINA, laški rizling, prodam. Šeruga, Zorana Velnarja 31, M. Sobota. M-4876 AVTO CITROEN CX 1,3, letnik 1980, prodam. Informacije: mehanik Jelen, Beltinci. M-4878 SEDEŽNO GARNITURO, KOTNO, prodam. Tel. 74 413, popoldan. M-4880 JERMENICO za traktor STAYER 30 KS, prodam. Križevci 43 v Prekmurju. M-4882 ZASTAVO 750, 1973, registrirano do avgusta 1987, prodam. Markišavci 27. Tel.: 22 678. M-4883
kupim
TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI RADENCIH KUPIM. Ponudbe po telefonu: 82-534. M-4879
sobe
3-ČLANSKA MLADA DRUŽINA NUJNO POTREBUJE DVOSOBNO STANOVANJE V LENDAVI, OD ŠTIRI DO PET LET. Možnost predplačila. Resne ponudbe pošljite na naslov: Matjaž Matko, Lendavske Gorice 639, Lendava. LE-10384 SOBO S KOPALNICO ODDAM. Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 8. M-4778 GARSONJERO V CENTRU DOMŽAL, centralno ogrevano, prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje v Murski Soboti. Do 15. ure lahko kličete po telefonu: 71 475. M-4823 OPREMLJENO IN OGREVANO SOBO V MURSKI SOBOTI, z možnostjo kuhanja in pranja, išče mati z majhnim otrokom. Naslov v upravi lista pod šifro: TAKOJ. M-4835
zaposlitve
ČISTILKO ZA LOKAL DVE URI DNEVNO IŠČEM. Telefon: 24 750. M-4756
MLADE MONTERJE ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD ZAPOSLIM. Stanovanje zagotovljeno. Kličite zvečer: 064 24 728. M-4796
GOSTILNA HORVAT-LO-VENJAK, POLANA 40 pri Murski Soboti, obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaradi trgatve ZAPRTA od 6. do 9. oktobra. OD PETKA SE ZA OBISK SPET TOPLO PRIPOROČAJO!
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj za nedoločen čas. Jože Zver, Veščica 13, p. M. Sobota, telefon: 21 402. M-4828 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ALI PRIUČENEGA DELAVCA SPREJMEM. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, 61240 Kamnik. M-MM
VEČ ZIDARJEV, DELAVCE IN TESARJA ZAPOSLIM TAKOJ. Delo ves dan, plača dobra, drugo po dogovoru. Košar, Ljubljana, Avsečeva 21, telefon: 061 447 155. M-MM
ŽENSKO ZA VARSTVO OTROKA IŠČEM. Dam sobo, hrano in dobro plačilo. Naslov v upravi lista. M-4877
razno
GOSPODINJE!
Če vam skrinja rosi, toči ali ledeni, pokličite servis: 062 774 806. Popravilo opravimo na vašem domu. Miran Žlahtič, Ptuj, Zagrebška 54. M-OP PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega v OS Šalovci. Zlatko Gergar, Lucova, p. Petrovci. M-4772
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega v OŠ Šalovci. Stanko Gašpar, Čepinci, p. Petrovci. M-4773
INVALIDKA SREDNJIH LET s hišo in nekaj zemlje išče osebo s pokojnino za skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi lista. M-4777
ŽENSKO ALI ZAKONSKI PAR ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU IN NA KMETIJI IŠČEM. Možnost dedovanja, vse drugo po dogovoru. Evgen Ča-huk, Križevci 166 v Prekmurju. M-4787
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 1. in 3. letnik kovinarske in avtomehanične smeri CPŠ Murska Sobota. Ciril Sečko, Odranci 235. M-4799 OBVESTILO!
Obveščam javnost, da Elek Fujs iz Murske Sobote, Tišinska ul. 48, ne sme prodajati nobenih premičnin, ker ni sam lastnik, in bom morebitne kupce sodno preganjala. Gizela Fujs, Murska Sobota, Tišinska 48. M-4820
VEČJE PARCELE ZEMLJE PRI ROGAŠOVCIH dam v najem. Naslov v upravi lista. M-4867
ČE VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA TOČI, POKLIČITE 062 31 354 in na vašem domu vas bo obiskal serviser ter napako odpravil. Jamstvo dve leti. Servis za izolacijo na zamrzovalnih skrinjah in omarah: Bojan Čeh, Maribor, St. Severja 5. M-OP
ZA NAGROBNE SPOMENIKE: NAPISI, POZLATITVE, DEKOR. Naročila poslati na ARTES, LENDAVA, Mohorjeva 4. M-MM
ZEMLJO, večjo površino, vzamem v najem. Krančič, Borejci 3, telefon: 76 524. M-4881
Mali oglas — uspeh
STRAN 18
vestnik, 2. Oktobra 1986
Prispevki za gradnjo kirurgije
Društvo upokojencev Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. Vilijema Erveža, M. Sobota, St. Kovača 5) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ferda Ježka, M. Sobota, Severjeva 5) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Temlina, M. Sobota, M. Kuzmiča 20 a) — 1.500,— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Alojza Benka, M. Sobota, Kopitarjeva 5) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Katarine Ružič, M. Sobota, Bakovska 17) — 1.500.— din, izruštvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Terezije Marič, Noršinci) — 1.500.— din;Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Karla Hajdinjaka, Otovci 19) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Ta-liana, Puconci 22) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Haužar, Pertoča 95) — 1.500.— din; Društvo upokojencev (namesto cvetja na grob pok. Marije Haužar, Večeslavci 79) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Antona Vogrinčiča, Petroča 83) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Kisilaka, Kramarovci 26) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Eme Duh, Fikšinci 31) — 1500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Leopolda Čurmana, Sotina 6) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Otilije Gašpar, Prosečka vas 28) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Lendva-ja, Moščanci 72) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Andreja Cenerja, Kramarovci 15) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca na grob pok. Štefana Vučkiča, Moravci 27 a) — 1.500.— din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Josipa Pozveka, Košarovci 3) — 1.500.— din; Radenska, DSSS Radenci (namesto venca na grob pok. materi sodelavca Draga Vukeliča) — 6.800.— din; Stefan, Cvetka Kuhar, K. Babnika 2, Ljubljana—Šentvid (namesto cvetja za pok. Jožeta Podleska) — 5.000.— din; OOS Komuna Beltinci (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Alojza Gruškovnjaka, Ravenska 49, Beltinci — 4.000.— din; Družina Šraj, Beltinci (namesto venca na grob pok. Martina Gruškovnjaka) — 5.000.— din; Družina Drnovšek, Maribor (namesto venca na grob pok. Martina Gruškovnjaka) — 5.000.— din; Družina Matko, Beltinci (namesto venca na grob pok. Martina Gruškovnjaka) — 2.000.— din; Potrošnik, OOS tozd Izbira M. Sobota (namesto venca na grob pok. brata Franca Škrilca, M. Sobota) — 3.000,— din; PZC OOS Delovna skupnost Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Kardoša) — 2.000.— din; PZC OOS Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Kardoša) — 2.000.— din; PZC OOS Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Irme Cvetko) — 2.000.— din; Geza in Jolanka Benčec, Čeme-lavci (namesto rož na grob pok. Štefana Vučkiča, Moravske Toplice) — 2.000.— din; Sklad za Ljudsko obrambo občine Ljutomer (namesto venca na grob pok. očeta Marka Filipiča, Bunčani) — 3.000.— din; OOS Osnovna šola St. Kovač Turnišče (namesto venca na grob pok. Katarine Smej) — 3.000,— din; Krajevna organizacija Zveze rezerv, vojaških starešin Beltinci (namesto venca na grob člana ZRVS Beltinci) — 2.000.— din- Družini Hozjan, Sreš, Kocljevo nas. 14 Beltinci (namesto venca na grob pok. Štefana Horvata) — 4.000,— ; Družina Maučec, Beltinci, Ravenska 3 (namesto šopka na grob pok. Marka Gende, Beltinci) — 1.500.— din; KZ Ljutomer—Križevci tozd Mursko polje Veržej (namesto venca na grob pok. moža Alojzije Filipič) — 8.000.— din; OOZS Mlinopek, M. Sobota (namesto venca na grob pokoj, mame Janeza Ha-šaja, Dankovcj) — 3.000.— din; OOS TLL Tobak, Org. enota M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Kristine Cernela, M. Sobota) — 3.000.— din; Potrošnik, OOS TO Preskrba M. Sobota (namesto venca na grob pok. moža Marije Genda, Beltinci) — 3.000.— din; Potrošnik OOS TO Merkur, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Cirila Štefaneca) — 3.000.— din; OOS OZ Prlekija Ljutomer (namesto venca na grob pok. mame Pavle Cimerman, Ljutomer) — 3.000.— din; Sodelavci TPO Radenska Radenci (namesto venca na grob pok. očeta Pepija Himelrajha) — 5.000.— din; Marija Sukič, druž. Feren-cek, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Irme Hašaj, Dankovci) — 8.000,— din; Gorenje Varstroj, DSSS, Lendava (namesto venca na grob pok. Jožeta La-sla, Genterovci) — 9.000,— din; Alojz Senčar, Krog (namesto venca na grob pok. sorodnika Ludvika Mataja) — 3.000,— din; Družina Marinič Križevci pri Ljut. (namesto venca na grob pok. očeta dr. Ivana Gašparca) — 10.000.— din; Jolanka Kuhar, Ljubljana, Poljanski nasip 32 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 5.000.— din; Lovska družina Ivanovci (namesto venca na grob pok. Josipa Pozveka, Košarovci 3) — 4.000,— din; Kraj. org. Zveze rezerv, vojaških starešin Beltinci (namesto venca na grob pok. člana ZRVS Beltinci) — 2.000,— din; Delavci tozda Prašičereja Ižakovci (namesto venca na grob pok. mame sodelavca Milana Pečiča) — 5.000.— din; Potrošnik OOS TO Merkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. brata Anice Hiršl, M. Sobota) — 3.000,— din; Potrošnik OOS TO Merkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. brata Bernarde Duh, Renkovci l) — 3.000.— din; Sodelavci MI tozd Klavnica M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Kuronje) — 6.500.— din; Sodelavci MI tozd Klavnica M. Sobota(namesto venca na grob pok. Babičeve mame) — 6.500.— din; OOS SO G. Radgona (namesto venca na grob pok. očeta Borisa Šandorja) — 4.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca na grob pok. Emilije Kar, Rakičan, Partizanska 36) — 1.000,— din; Dr. Vanek Šiftar, Petanjci 19 (namesto venca na grob pok. Francu Pajtlerju st., Cankarjeva 10) — 7.000.— din; Filip Matko, Beltinci Ravenska 3 (namesto venca na grob pok. Rudija Časarja, Beltinci Panonska 31 a) — 5.000.— din; Alojz Koren, Radenci Mladinska 16 (namesto venca na grob pok. dr. Šandorja, Radenci) — 10.000.— din; Marija Žižek, Šalovci 133 (odstop stanarine) — 6.000.— din; Družina Lang, Puževci 24 a (namesto cvetja na grob pok. Karla Bertalaniča, M. Sobota Mladinska 5) — 3.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca na grob, pok. Angele Drvarič, Dolnji Slaveči 23) — 1.000.— din; ABC Pomurka, DO Agromerkur, Konf. OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavke Marjane Kar, Rakičan Partizanska 36) — 2.000.— din; Nada Doma, Črenšovci 5 (namesto venca na grob pok. Albine Doma, Črenšovci 5) — 16.000— din; Marusja in Suzana Uhemik, M. Sobota
ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pri temeljni organizaciji Prašičereja ponovno objavlja prosta dela in naloge
— nočnega čuvaja na
OE Jezera.
Kandidat mora polega splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima končano osnovno šolo,
— da ima najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Stanovanja ni. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kanditati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba pri delovni skupnosti ABC Pomurke — KG Rakičan, p. M. Sobota, v roku 8 dni od dneva objave oglasa.
Št. Kovača 9 (namesto cvetja na grob pok. Frančiške Sever, Otovci) — 3.000,— din; Ljubljanska banka, TPB M. Sobota (namesto venca na grob pok. dr. Vlada Šandorja, Radenci) — 5.000.— din; Janez Hanč, M. Sobota, Grajska 7 (namesto šopka na grob pok. Karla Bertalaniča) — 2.000.— din; Potrošnik M. Sobota — konferenca OOS TO Merkur (namesto venca na grob pok. mame Olge Prkič, Lendavska 25 a) — 3.000.— din; OOS Pomurka,tozd Predelava mesa M. Sobota (namesto venca na grob pokoj, mame Ane Škafar) — 3.000.— din; ABC Pomurka, DO Agromerkur, Konferenca OOS M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Ludvika Bombleka, Dolga vas) — 3.000,— din; Družina Marič Alojza, M. Črnci (namesto cvetja na grob pok. Franca Pajtlerja, M. Sobota) — 2.000,— din; Družina Kreft, Rankovci 3 (namesto cvetja na grob pok. Franca Pajtlerja, M. Sobota) — 2.000.— din; Franc Janža, Puconci 23 (namesto venca na grob pok. Franca Stivana, Bodonci) — 3.000.— din; Potrošnik M. Sobota Konferenca OOS TO Merkur (namesto venca na grob pok. matere Marjete Pap, Rakičan, Panonska 1) — 3.000.— din; Potrošnik M. Sobota — konferenca OOS TO Izbira (namesto venca na grob pok. matere Helene Cipot, Rakičan, Mladinska 8);— 3.000.— din; Anton Vučko, Dolnja Bistrica 166 (namesto šopka na grob pok. Albine Doma, Crešovci) — 3.500.— din; Ernest Bransberger, M. Sobota, Trstenjakova 28 (namesto venca na grob pok. Marije Kuhar, M. Sobota, Trstenjakova) — 10.000,— din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJETE NA Ž1RORAČUN: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SO-ŽALNICE.
ZAHVALA
Ob smrti
Marije Balog
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili ob zadnjem slovesu, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
VSI NJENI
V SLOVO
Branku Bud ji
iz Ključarovec
MLADINKE IN MLADINCI
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
Marija Gomboc
iz Beznovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ter ji darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, družini Železen in govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Beznovci, 4. septembra 1986
ŽALUJOČI: SIN JANEZ IN DRUGI OTROCI
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in boter
Koloman Marič
i Vaneče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS tov. Marti za poslovilne besede, dr. Savlovi za dolgoletno zdravljenje in patronažnima sestrama za obiske na domu. Hvala kolektivoma SGP Konstruktor tozd Pomurje in trgovine Planika iz M. Sobote za darovane vence.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vaneča, 6. 8. 1986
Žalujoči: žena Pavla, hčerka Marta, vnukinja Cvetka in Olga z družino
ZAHVALA
Tragično je preminil, star komaj 62 let, naš dobri oče in dedek
Mirko Krajnc
iz Lukavec 17
Iskreno' se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala govornikoma, pevcem in g, župniku za opravljeni obred. Hvala osebju intenzivne nege kirurškega oddelka bolnišnice v Murski Soboti.
Žalujoči: žena Marija, sin Franc in Mirko
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
Aleksandra Hajdinjaka
iz Pinc
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Margita, sinova z družinama, bratje in sestre ter drugi sorodniki
ABC POMURKA, KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA, tozd Sadjarstvo in vinogradništvo obvešča, da so začeli prodajati jabolka za ozimnico. Jabolka prodajajo vsak dan od 11. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure, v skladišču Puconci, v prejšnji opekarni.
Izkoristite veliko izbiro kakovostnih jabolk po ugodnih cenah, od T10 do 180 din za kg. Zaželeno je, da pripeljete zaboje, možno pa jih je tudi kupiti.
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila IMV 30 TS, leto izdelave 1979, izklicna cena 1,000.000 din.
Javna dražba bo 8. 10. 1986 ob 9. uri na dvorišču Skupščine občine Murska Sobota. Alije Kardoša 2.
Pred začetkom, na dan javne dražbe, med 8. in 9. uro morajo interesenti plačati 10-odstotnb varščino.
Prometni davek plača kupec.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Adela Gerič iz Lendave
Ob žalostni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti do poslednjega doma. Posebno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
ŽALUJOČI: mož Jože, sin Miki in hčerka Majda z družinama ter drugo sorodstvo
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov?
(F. Prešeren)
V SPOMIN
8. oktobra 1986 minevajo tri žalostna leta, odkar ljubega sinka, brata, vnuka in strica
Avgusta Ternarja
iz Turnišča
ni več med nami. Spominjamo se te z bolečino v srcih in ti vračamo ljubezen le s cvetjem in plameni svečk. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
VESTNIK, 2. OKTOBRA 1986
STRAN 19
v besedi in sliki
Krajevni praznik v Radencih
Krajevna skupnost Radenci je minulo soboto, 27. septembra, slavila krajevni praznik. Velika krajevna skupnost, vanjo namreč spadajo tudi bližnje'vasi, je krajevni praznik združila s praznikom grozdja in mošta. Čeprav je bilo minulo leto bolj malo delovnih zmag (izstopa le ureditev cest in avtobusnih postajališč v Šra-tovcih), pa imajo še veliko želja. Zaradi obilice prireditev minuli konec tedna pa sta ostali obe radenski v ozadju, kajti gledalcev kulturnega programa je bilo bolj malo. V njem so nastopili številni domači ljubitelji kulture ter gostje iz Mladenovca.
Tudi spremljajoča prireditev Turističnega društva Praznik grozdja in mošta ob številnih poletnih prireditvah s podobno vsebino razen za goste od drugod ni bila zanimiva. Resda na sejemskem prostoru ni bilo veliko kra-marije, prav tako pa razen enega lončarja, doma izdelanih spo- -minkov, nakita in prtičkov ter tradicionalne sejemske suhe robe tudi ni bilo kaj za videti. Pri hrani in pijači se je potrudila restavracija Vikend, saj je bilo mogoče poleg čevapčičev in ražnjičev kupiti tudi koline z bujto repo,
Poleg pečenih kostanjev, koruze in mošta je omembe vredna tudi prodaja doma izdelanih spominkov Nade Šantl iz Radenec.
bograč, golaž, krapce, retaše, zavitke, pečene kostanje in koruzo ter seveda mošt. V popoldanskem času je bil za mnoge zanimiv srečelov z bogatimi nagradami, za druge pa mogoče vaške igre.	bp
Skoraj povsod asfaltne poti
S slovesne otvoritve nekaj čez kilometer dolge asfaltne ceste na Gibini. Podobne slovesnosti so bile še na Šafarskem, v Razkrižju, Veščici-Koprivi, Šprincu in v Globoki. Še prej pa so pripravili skupno proslavo v domu kulture na Šafarskem.
To, kar so letos postorili v krajevni skupnosti Razkrižje (okrog 370 gospodinjstev ali blizu 1700 prebivalcev), je bilo skoraj težko verjeti. S srednjeročnim načrtom razvoja krajevne skupnosti v letih 1986—90 so si kot eno najpomembnejših nalog zadali asfaltiranje okrog 10 kilometrov krajevnih poti. Komaj so si torej oddahnili od gradnje krajevnega vodovoda za 420 gospodinjstev, že spet velika akcija! Na Gibini in Šafarskem, v Razkrižju, Veščici, Koprivi, Šprincu in Globoki — povsod so izvolili gradbene odbore in junija letos je delo steklo, minulo nedeljo pa so se že lahko poveselili ob novih delovnih zmagah. V okviru 3. krajevnega praznika so tako predali namenu okrog 7,8 kilometra asfaltiranih vaških poti in parkirišča pred domom kulture na Šafarskem. Za to pa je bilo treba zagotoviti 57 milijonov dinarjev. V akcijo se je vključilo 328 gospodinjstev z območja krajevne skupnosti in celo 90 iz drugih krajev. Nekateri so prispevali tudi po 700 tisoč dinarjev. Tako so zbrali okrog 35 milijonov dinarjev lastnih sredstev, za razliko pa jim je izvajalec del (podjetje za gradnjo cest iz Varaždina) odobril posojilo, ki ga bodo odplačali v 18 mesecih. V veliko pomoč pa jim je bil tudi brezplačen gramoz, ki so si ga lahko navozili iz sipine na reki Muri z dovoljenjem Vodnogospodarskega podjetja Maribor — tozd Vodno gospodarstvo, enota Mura Murska Sobota. Vsem, ki so sodelovali pri izvedbi te pomembne akcije, se je posebej zahvalil slavnostni govornik na slavnostni seji skupščine KŠ Slavko Modlic, predsednik sveta krajevne skupnosti Razkrižje. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanje Albertu Severju za dolgoletno aktivno delo v krajevni skupnosti in Stanku Ivanušiču za prizadevno in uspešno izvajanje nalog kot strokovnega delavca pri KS Razkrižje.
Že 26. oktobra pa bo pred občani razkriške krajevne skupnosti spet zelo pomembna odločitev. Imeli bodo namreč referendum za povečanje krajevnega samoprispevka na 5 odstotkov od osebnih dohodkov zaposlenih in na 25 odstotkov od katastrskega dohodka kmetovalcev. Če bo referendum uspel; nameravajo poleg cestnega programa uresničiti še druge pomembne naloge, kot so razširitev pokopališča in ureditev mrliške veže na skupnem pokopališču v Razkrižju, razširitev telefonskih priključkov za 180 številk, ureditev avtobusnih postajališč, dokončno ureditev doma kulture na Šafarskem in še nekaj drugih.
Nedeljsko proslavljanje 3. krajevnega praznika pa so povezali tudi z odkritjem spominskega obeležja na domačiji Jožeta Hedžeta, predvojnega komunista in aktivista narodnoosvobodilne borbe iz zaselka Razkriška graba. Tam so se že 22. maja 1941 sestali nekateri organizatorji upora v Pomurju, in sicer Štefan Kovač-Marko, Vinko Megla, inž. Jože Hedžet, njegova sestra Angela in mati Terezija. Jože je leta 1943 umrl za tifusom v taborišču Hrenovoje.
Jože Graj
Ozimnica je v moji deželi
Spet prihajajo. Z nasmeškom. In praznim prtljažnikom. Ali brez njega. Skoraj po pravilu pa s štirikolesno rohnečo »spako«, ki se še vedno nekako ne prilega najbolj sanjavi Miškovi krajini ob levem bregu Mure. Ta je v jesenskem zlatorumenju še bolj romantična kot sicer. In radodarna. Saj — darežljiva plodna ravan na sončni strani Alp.
Prihajajo torej in odkrivajo očete in matere, brate in sestre, bratrance in sestrične, strice in tete in tako naprej do tretjega, četrtega ali petega družinskega kolena. Ostajajo zgolj nekaj ur. In odhajajo. S polnimi prtljažniki. In z nasmeškom. Ozimnica je v moji deželi. Prihodnjo jesen nasvidenje!
Fprolne preselitve?!
IČe ne bo šlo drugače, bo potrebno velike dolžnike med plačniki stanarine in ogrevanja, predvsem na Lendavski sever v Murski Soboti, prisilno preseliti v stanovanja brez centralnega ogrevanja. Tako so menili predlagatelji na minuli seji samo-upravne stanovanjske skupščine na osnovi stališč koordinacij-I skega odbora za stanovanjsko dejavnost pri občinski konferen-B ci Socialistične zveze in odbora za solidarnost, soglašali pa so  tudi delegati na skupščini. Čeprav klopčič gradbenih in drugih nepravilnosti tega stanovanjskega kompleksa še ni odvit in bo I dobil, svoj epilog na sodišču, pa je zahteva Sobotinega tozda Komunala po kritju dveh milijard in petindvajsetih milijonov, kolikor znaša skupni dolg, upravičena, saj bodo sicer njeno poslovanje označevale rdeče številke. Seveda pa morajo biti I akontacije realne in brez večjih poračunov, ki jih je ob padcu standarda težko zahtevati od stanovalcev. Ti bodo s prvim novembrom plačevali za 25 odstotkov višje stanarine, za isti odstotek pa se bodo, tako kot povsod v Sloveniji (po republiških
smernicah), dvignile tudi najemnine. Ali je to glede na različni | tempo približevanja ekonomskih stanarinam umestno, je vprašanje, na katerega delegati niso dobili povsem jasnega odgovo- m ra, ker so določene nejasnosti pri vrednotenju stanovanj, prav I vrednost stanovanja pa je odločilna pri obračunu stanarin. Sta- B narine bi namreč morale znašati 1,32 odstotka od vrednosti “ stanovanja, v soboški občini pa naj bi bil ta odstotek 1,18.
Prav tako so bili delegati za humanejši pristop pri obrav- B navi stanovanjske problematike, ki se sicer ne sme razhajati s B pravili in določili, življenjkost pa bi morala prevladovati nad B formalnostjo. Odločitve, kot je pristop k raziskavi in financiranju potrebne geotermalne vrtine v Murski Soboti, pa glede na  pomembnost pri iskanju alternativ ogrevamja ne bi smela najti B mesta med tekočimi zadevami, ker se delegati nimajo možnosti B posvetovati s svojo bazo, ko gre za 6.870.000 dinarjev, pa tudi lažje bi sodelovali v razpravi, če bi bilo priloženo ustrezno gra- H divo.	Brigita Bavčar I
POTROŠNIKOVA REVIJA
Minulo soboto zvečer je bila v kavarni hotela Diana modna revija Jesen-zima 86, ki jo je v počastitev 35-letnice delovnega kolektiva organizirala veletrgovina Potrošnik tozd Izbira Murska Sobota. Jubilejno modno revijo delovne organizacije, ki se vključuje v sozd ABC Pomurka, je izvedla skupina manekenov Pavle Maurin iz Maribora, ob tej priložnosti pa sta nastopila tudi igralca Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora: Milena Muhič in Janez Klasinc. Žal nista povsem opravičila zaupanja in tako njuna interpretacija kot skeči, ki sta jih posredovala, niso zadovoljili zahtevnejših okusov prisotnih. Resda sta izzvala smeh, vendar bolj posiljen, zato pa je bil toliko bolj iskren aplavz prikazanemu na modni reviji.
V sodelovanju z Murinimi kreatorkami in omenjeno skupino manekenov iz Maribora je nastal imeniten prikaz modelov, ki so naprodaj v Potrošnikovih prodajalnah, predvsem pa na oddelku Moda-Bla-govnica-Mura v soboški Blagovnici. Tisto, kar je naprodaj v Potrošnikovi otroški prodajalni, pa so prikazali trije mladi, med katerimi je bila posebno prisrčna mala Nataša, ki je tudi sodelovala pri tradicionalnem žrebanju predvsem nakupovalnih nagrad in zvrhane košarice za prvonagrajenko.
Če sta izbira modelov in način, kako so jih manekeni, predvsem pa manekenke nosile, prepričala, pa je dajala čuden priokus spremljevalna glasba z nametanimi skladbami, ki nikakor niso bile v sozvočju s prikazanimi modnimi modeli, med katerimi so izstopali predvsem Murine obleke, jope in plašča ter pletenine priznanih slovenskih ple-teninarjev.	Foto: B. Bavčar L. Klar
Velika prikazna vaja in nove pridobitve
Letošnji, 7. občinski gasilski praznik, ki sovpada v praznovanje občinskega praznika, so v Gornji Radgoni dostojno proslavili s pomembnimi pridobitvami. Že v soboto zvečer so v središču Gornje Radgone pripravili veliko vajo, na kateri so prikazali različne aktivnosti gasilcev pri reševanju s sodobno opremo in sredstvi. Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo dopoldne; začela se je s povorko po glavni radgonski ulici, sodelovalo pa je okrog 240 pionirjev, gasilcev in pripadnikov civilne zaščite ter 45 vozil. Na proslavi, ki je bila pred Domom gasilcev in civilne zaščite, je 'udeležence pozdravil podpredsednik OGZ Valter Horvat, v imenu GD Gornja Radgona je spregovoril predsednik Peter Cvetkovič, ki je posebej izrazil zadovoljstvo ob dokončni ureditvi Doma gasilcev in civilne zaščite z okolico, ki so ga tokrat predali namenu. Pri tem je tudi izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali sredstva pri gradnji doma in urejanju okolice, zlasti pa številnim gasilcem in občanom, ki so opravili veliko prostovolj-
nega dela. Slavnostni govornik pa je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona, Janko Slavič. Poudaril je, pomembno vlogo in organiziranost gasilcev v občini, hkrati pa se zavzel za še večjo skrb za požarno varstvo. Na slovesnosti so poleg doma in asfaltne okolice odprli tudi delavnico za servisiranje gasilnih aparatov, pa tudi drugih gasilnih in zaščitnih sredstev, prevzeli posebno vozilo za reševanje iz karamboliranih vozil in nekatero drugo sodobno reševalno opremo. Ob tej priložnosti so tudi zaslužnim posameznikom podelili gasilska priznanja in odlikovanja. Republiška gasilska priznanja so prejeli: Karel Neu-baer, Josef Potočnik, Karl Ru-dolfer, Roman Žerdin, Jakob Šek, Marjan Banfi, Konrad Ni-derl. Podelili pa so tudi 12 občinskih gasilskih priznanj. V kulturnem programu so sodelovali radgonska godba na pihala, gasilski oktet in recitatorji. Letošnji 7. občinski gasilski praznik v Gornji Radgoni so sklenili s tovariškim srečanjem.
Feri Maučec
OB ROB TV ODDAJE PRAZNIK OB MEJI
NEKAJ JE MANJKALO
Nedeljska neposredna televizijska oddaja Praznik ob meji, ki smo si jo lahko ogledali na prvem programu ljubljanske in drugem programu avstrijske televizije, bo nedvomno odmevala še lep čas. Poldrugo uro — od 17. do 18.30 — sta nam televizijski ekipi z dveh prizorišč: glavnega trga v avstrijski Radgoni in Jan-ževega Vrha na Kapeli, v sliki in besedi predstavljali sožitje dveh štajerskih Radgon z levega in desnega brega Mure. Očitno je bil namen, da bi prvič v tovrstni živi oddaji dali težo spletanju in prepletanju dveh kultur, ki imata v bistvu isto rodovno izročilo.
Državna meja je glede na bolj ali manj znane zgodovinske okoliščine samo formalna ločnica — smo razumeli sporočilno vrednost nedeljskega praznika vina in vinske trte ob meji, ki so mu dali širšo, ne le meddržavno razsežnost. Že.v simbolično režirani »špici« oddaje — srečanje pihalnih godb obeh mest, stisk rok županov in igrivo domiselnih vodij oddaje Christe Stampfer in Borisa Kopitarja sredi mostu prijateljstva na reki Muri — smo zaslutili izključno manifestativno noto. Ta občutek nas je spremljal vse od madžarskega plesa Johan-nesa Brahmsa, ki ga je pod grajskimi arkadami avstrijske Radgone zaigral obmejni simfonični orkester, pa vse tja do štajerskih plesov folklornih skupin z naše in avstrijske strani ter nastopa kulturnoumetniškega društva Slavko Manojlovič iz Mladenov-
ca, pobratenega mesta z Gornjo Radgono.
Če so televizijci že imeli namen, da nam prikažejo vse tisto najpomembnejše, kar sta in premoreta območji, kjer domujeta zlasti žlahtna vinska trta in zdravilna termalna voda, bi najbrž poleg Radenske v Radencih morali omeniti in pokazati njeno polnilnico mineralne vode in osvežilnih pijač v Žetincih (Sichel-dorf) pri avstrijski Radgoni. Pri zgodovinskem prikazu razvoja obeh obmejnih mest, ki so ga posredovali po scenariju, nam je nekaj manjkalo. Nemara še najbolj pristne, neposredne, sorodstvene in družinske vezi, ki so zasidrane na območju tako imenovanega Radgonskega kota s središčem v avstrijski Radgoni na narodnostno mešanem območju. Mislimo na priseljene ali avtohtone prebivalce iz prekmurskega in štajerskega dela Pomurja, ki so se tu naselili, pognali korenine in niso pozabili na to, kdo so in od kod prihajajo. Le kdo bi vedel, če snovalci žive tv oddaje Praznik ob meji iz obeh Radgona ne načrtujejo v prihodnje podobnega prenosa, samo da takrat ne bodo obšli tega, kar se na tem delu severne meje ponuja kar samo od sebe. Razumljivo je kajpak, da se v eni oddaji res ne da vsega pokazati! Sicer pa so ob koncu dejali: če naša srca hočejo, smo vedno skupaj, ne glede na meje! S tem srčnim voščilom pa smo se že zalotili pri tačas dovolj aktualni zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, kar je tema zase. B. Žunec
SOBOČANI!
400. obletnico smrti Primoža Trubarja je z Jubilejnimi prireditvami počastila vsa Slovenija. Največja je bila 21. septembra s Trubarjevim zborom na Rašcici, kjer so obnovili tudi nekaj spominskih objektov.
Tudi Turistično društvo v Murski Soboti je poiskalo obliko kulturne počastitve tega velikega Slovenca z željo, da obnovi spomenik prekmurskim književnikom, ki je postavljen v Trubarjevem drevoredu v soboškem parku. Spominsko obeležje v obliki pokončno stoječe zaprte knjige so odkrili 1. decembra 1940. Na njem so izpisana imena prekmurskih pisateljev Franca Temlina, Štefana Kuzmiča, Mikloša Kuzmiča in Franca Ivanoczija z njihovimi deli in mislimi. Spomenik je po zamisli arh. Franca Novaka izklesal soboški kamnosek, mojster Močnik. Med vojno ga je okupator odstranil, po osvoboditvi pa so ga ponovno postavili na prvotno mesto.
Obeležje je že načel zob časa, zato bi ga bilo potrebno primerno obnoviti, ga utrditi in mu urediti okolico.
Turistično društvo, katerega naloga je tudi skrb za lepo podobo našega mesta, za obnovo nima lastnih sredstev. Zato meni, da bi, ob že dani podpori Kulturne skupnosti, spomenik lahko obnovili s prostovoljnimi prispevki Sobočanov. Zato vas društvo prosi, da prispevate svoj delež za obnovo spomenika, ki ga lahko nakažete na žirora-čun št. 51900-678-82219, ali vplačate osebno na sedežu soboških krajevnih skupnosti.
Akcijo podpirata občinska konferenca SZDL in Zavod za spomeniško varstvo, odobril pa jo je tudi pristojni upravni organ.
Za obnovo bo potrebnih okrog 200.000 dinarjev, upravni odbor društva pa bo poskrbel, da bo vaš prispevek uporabljen zares namensko in racionalno.
Na koncu tega poziva želimo dodati, da organizatorji akcije poudarjamo prostovoljnost vaše odločitve in vam bomo hvaležni, če boste z njo soglašali, tudi če za prostovoljni prispevek nimate možnosti-	TURISTIČNO DRUŠTVO
MURSKA SOBOTA
Društvo defektologov lendavske občine in Osnovna šola Jože Kramar-Juš sta nedavno organizirala srečanje duševno prizadetih z lendavskega območja. Pokrovitelj je bila turniška Planika. Udeleženci so si ogledali kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole ter oktet Planike. Društvo defektologov je pričaralo s tem srečanjem duševno prizadetim nekaj lepih trenutkov. (Foto: Szunyogh)
Požar v lakirnici tovarne pohištva
V ponedeljek po dopoldanski malici, okrog desete, so delavci ljutomerske Tovarne pohištva (tozd mariborskega Marlesa) začutili vonj po dimu. Kmalu so ugotovili, da gre za ogenj, ki je začel tleti v ventilatorju tovarniške lakirnice. Delavci so sami takoj skušali omejiti požar, vendar se je le-ta razširil po lakirnici, v kateri je veliko vnetljivega materiala.
Po posredovanju ljutomerskih gasilcev so ognjene zublje omejili in preprečili, da bi ogenj zajel druge dele tovarne. Vseeno pa je lakirnica-skoraj uničena, saj po prvih ocenah v njej ne bo mogel teči redni delovni proces vsaj deset dni. Izpad proizvodnje bodo delavci Tovarne pohištva tako skušali nadomestiti ob sobotah in nedeljah v lakirnici Lesnininega tozda Mizarstvo. Čeprav do sklepa redakcije podrobnejših podatkov o požaru, v katerem poškodovanih ni bilo, še nismo prejeli, pa so prve ocene, da je nastalo v lakirnici za okrog 20 milijonov dinarjev škode.
BOP