Leto IX. — štev. 8 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 26. februarja 1944 PoStnlna plačana v gotovini. Dle Posgehflhr bar bczahlt. Slovenski dom PREIS - CENA L 1.50 Razložite mi — če morete! IZ VSEBINE: Stran 1.: Razložite ml, če morete.., Stran I.: Dolgo časa ei že ubijam glavo z vprašanjem: kako je na svetu mogoče, da ljudje, ki imajo samo trohico pameti, betvico vesti in še mrvico izobrazbe povrhu, — kako morejo imeti le iskrico simpatije do komunizma, kakor se je razdivjal pri nas. To vprašanje sem že marsikomu zastavil, a zadovoljivega odgovora do danes še nisem dišal. To mi je še veduo nerešena in nerazrešljiva uganka. »Kako je to mogočet!« se sprašujem. Pa pravijo, da celo ljudje, ki hodijo v cerkev, — da, še taki, ki hodijo k spovedi! — simpatizirajo s komunizmom. To mi je seveda še večja uganka. Ali svet stoji na glavi! Od kdaj je belo, kar je bilo vedno črno! Lepo, kar je bilo vedno grdo! Krepost, kar je bilo vedno, v vseh časih, po vseh deželah, pri vseh ljudeh zločin! Od kdaj je dovoljeno nedolžne ljudi za prazen nič moriti; braniti svoje življenje pred krivičnim napadalcem pa ni dovoljeno! Od kdaj II Od kdaj je človek dolžan dati se od napadalca mirno pobiti!! če se je prej dogodil posamezen umor, se je zgrozila vsa dežela. Vse je bilo razburjeno, vse se je zanimalo za morilca, kdo je, kje ga iščejo, če ga že imajo, kako kazen bo prejel. Imeli smo nekaj človeškega in pravnega čuta. Zdaj pa ubijajo tisoče in tisoče starih, mladih, moških, žensk, mečejo še žive v jame, pokopavajo na pol žive v grobove, r— pa je vse prav in dobro. Ljubljana k temu ploska .. .1 Razložite mi to, kako je mogoče, — če morete 1 Požigalec, ki je požgal nekaj kozolcev, je bil strah vse okolice. Če bi ga bili ljudje dobili, bi ga bili raztrgali. Zdaj je požganih 200 celih vasi — in je vse prav in V redu. Razložite mi, kako je to mogoče, — če morete! Za par ukradenih čevljev, ukradeno suk. njo, uro je tat dobil pol leta zapora, če ne nekaj let. Zdaj so izropali vs<> deželo živeža, živine, obleke. In ljubljanska »inteligenca« pravi, da je to vse prav. Razložite mi, kako je to mogoče, — če morete! In to so storili naši »bratje«(l!), slovenski ljudje: domačo deželo razdejali, tisoče pomorili, druge z domov pregnali. In ljubljanska »inteligenca«, tista, ki je še nedavno prisegala na »absolutno narodnost«, pravi, da je to vse v rodu. Razložite mi, kako je to mogoče, — če morete! Ali smo So Slovenci ali ni*mo! Ali je narodnost še kaka vrednota — ali naj jo pokopljemo, vržemo v jamo, da tam pogine, ker je brez vrednosti! Kaj nas brigajo »rojaki«, če stradajo, trpe, umirajo, ped- njajo! Ce žive pokopavajo ali v brezna mečejo. Kaj nam mar! • • • Ko bi se po navodilu Janeza Krstnika gore med nami kar najbolj znižale, doline pa napolnile; kor je krivega, izravnalo; kar je ostrega, kolikor mogoče zgladilo. O, kako bi bilo to prav in potrebno! Ali ni bil prepad med gorami in dolinami prevelik, razlika mod bogastvom in uboštvom prevelika, kričeča — in mi smo na vse to preveč molčali, premirno gledali ... Čas bi bil, da bi se ti prepadi v človeški družbi izravnali 1 Brez dvoma bi to no bilo v najmanjšem nasprotju s krščanstvom, in če ne s krščanstvom, tudi ne z zdravo pametjo. Nasprotno: to bi bilo zelo pametno in docela krščansko. • • • Toda, ljudje božji — teh dve sto požganih vasi, te milijarde uničenoga narodnega promožonja, ta vsa razdejana pokrajina, teh 15.000 mrtvih Slovencev, te morije in te muke, ti kupi mrličev po kraških jamah, ti živi pokopani, trepetajoči, zdihujoči, obu-pajoči, v groznem trpljenju umirajoči — ali vse to ni nič!! Ali je to le malenkost, čez katero se mirno gre! Ali je to mogoče odobravati! Ali le mirno prenašati! Na vse to le molčati! Tega ne iz dna duše obsojati! Se nad - tem satanskim zverinstvom ne zgražati! Se zoper to zverinstvo ne braniti! Ali je to mogoče človeku, ki ima trohico pameti, betvico vesti in mrvico človeškega čuta!! Kako je to mogočet To mi razložite, — če morete! To mi je uganka neumljiva, nerazložljiva. Ali jo mogoče te vnebovpljoče hudobije kako opravičevati! Izgovarjati! Olcpšava-tiil Od kdaj namen posvečuje sredstva. Brezvestni ljudje zdaj to krivo načelo pred vsem svetom hvalijo kot edino pravilno! »Žrtve so potrebno«. Ali ros! NI ga cilja ln Ideala še tako visokega, k| hi opravičeval te žrtve! Tu no govori zdrava pamet, tu govori divja, slepa strast, satanska besnost. četudi hi bile žrtve res potrebne, - ali pa so potrebne take žrtve! Kaj ima to peklensko mučenje ljudi opraviti s socialno pravičnostjo! Kaj morija otrok, starih mož in ženic, nosečih žena! Ali naj to Pr nese zatiranim svobodoll Kako naj požgane vasi. pomendrana dežela, obubožani kmetje, beraško ljudstvo vodijo k boljši bodočnosti! • • • še neobjavljen list o junaštvu slovenskih vaških straž. Stran S.: Likvidacije, njihova zgodovina ln njihovo mesto v razvoju komunistične revolucije pri naa. Stran 4.: Idejni temelji komunistične Osvobodilne fronte. Stran. Spominu naššh živih ln mrtvih neznanih junakov. V SVETU Tudi Slovenci ln Poljaki bodo odslej glede prehrane izenačeni a pravimi Nemol — je sporočilo te dni nemško ministrstvo za prehrano. To izenačenje je na splošno uvedeno za vse, ki žive v nemškem živ-ljenskem prostoru. Angloamerlške Izgube v Italiji cenijo v portugalskih političnih krogih, kakor poroča švedski list »Dagsposten«, na kakih 100.000 mož. Največje izgube so utrpeli v bojih pri Monta Ca-sino. Te cenitve potrjujejo tudi uradna poročila iz Anglije same in lz drugih držav. Če bi se uresničili Stalinovi načrti, bi najmanj 42.000 sovjetskih diplomatov preplavilo svet, piše madridski časopis »ln-fonnationes«. Toliko sovjetskih diplomatov bi morali narodi na zemlji sprejeti, če bi vse države priznale posamezne sovjetske republike kot samoupravne državne tvorbe. Zakon o odpravi vseh odlikovanj savojske vladarske hiše je na eni svojih zadnjih sej sprejel italijanski ministrski svet. Odslej je v republikanski Italiji prepovedano, da bi kdor koli nosil odlikovanja in naslove, ki jih je dobil od savojske vladarske hiše. Hkrati s sprejetjem zakona o odpravi teh odlikovanj pa je republikanska fašistična italijanska vlada uvedla nova odlikovanja in naslove. Angloamerlkanel čisto odkrito In brez sramu napovedujejo še nove divjaško napade na opatijo Cassino. Neko ameriška ‘ poročilo pravi med drugim: »Ker j« stara zgradba samostana zelo močna zgrajena, bodo pač potrebna še nadaljnja bombardiranja in obstreljevanja s topovi, če bomo hoteli to zgradbo docela uničiti.« Kako bi se Angloamerlkanel radi maščevali nad Nemčijo in jo uničili, zgovorno dokazuje članek, ki ga je prinesla ameriška »Fortune« in v katerem med drugim pišo, da Amerikanci zahtevajo od Nemčije »le« 800 milijonov dolarjev (dve milijardi nemških mark) odškodnine, medtem ko se je sovjetski profesor Varga povzpel že do tisočkrat tolikšne vsote, namreč do 800 milijard dolarjev (dva bilijona nemških mark). Polog tega zahteva — kakor pišo omenjeni ameriški časopis — da hi odpeljali 10 milijonov Nemcev v sovjetsko suženjstvo. Nadaljnji načrti zahtevajo izročitev vseh Industrijskih naprav, zalog blaga in strojev, kakor tudi zasego vsega kapitala, ali pa ogromno dajatve, če bi si Nemčija raje Izbrala to. (DAZ.) Stalin naj M bil maršala Tlmošenka na konferenci v Teheranu udaril s steklenico za »vodko« — so pred nedavnim začeli govoriti v Washingtonu in Londonu. To bi bilo pač značilno za ozračje na omenjeni konferenci. Zdaj pa poroča švedska »Aftonbladet« iz \Vashing-tona, da je Roosevelt dejal, da so omenjene govorice o steklenici za »vodko« neresnične, ker da se Timošenko teheransko konference sploh ni udeležil. Poročilo, da je papežev dvorec v Castri Gandolfu naravnost »natrpan z Nemci«, je v imenu vatikanskega državnega tajnika Maglionoja odločno zavrnil apostolski nuncij v Združenih državah msgr. Giovanni Cicognani. V tem dvorcu ni bilo nobenepa nemškoga vojnka in tega kraja torej ni bilo mogoče imeti za kak vojaški cilj. A angloameriškl letalci so ga navzlic temu bombardirali. Jugoslovanska begunska vlada v Kairu odločno — čeprav s precejšnjo zamudo — zanika poročilo, ki so ga svoj čas razširili iz Londona in ŠVashingtona, da bi se bil bivši kralj Peter na italijanskih tleh sestal z zastopnikom »maršala Tita«. Na tom sestanku naj bi hil, kakor pravi poročilo, zastopnik boljševi-škega tolovajskega voditelja zahteval odstop Puričeve ter priznanje Titove »vlade«. Begunska vlada zanika, da bi se bil bivši kralj Peter sestal s katerim koli pooblaščencem rdečega »maršala« ln da tega tudi v bodoče ne namerava storiti. To zanikanje gre brez dvoma na naslov. Moskve in naj bi bilo odgo. vor na odklonilno stališče Kromljo, da bi se s Petrovo Izseljensko vlado sklenila podobna prijateljska ln podporna pogodba kakor pred nedavnim z Be-nešem. Na drugi strani pa v Kairu morda upajo, da se bodo spričo takšno izjave spet lahko začeli pogajati x Lon. donom in VVashingtonom. Rim naj bi po zavzetju zasedli zamorski oddelki, piše londonski list »Cavalcade«. Kar bi torej preostalo judovskim tatovom umetnin in angleško - ameriškim letalskim nasilnežem, naj bi torej zaupali zamorzkim nosilcem omiko. Unserc unhekannte Helden. Sechs Kameraden auz Bloke, der Kampf gegen den Komunlsmns hat ste auf Leben ln Todt ver. bunden. Dle ersten fOnf von Ihnen slnd blsher fflrs Vaterland gefallon. — Naši neznani junaki. Sest fantov z Blok, k4 jih Je boj proti komunizmu združil na življenje ln smrt. Prvih pet Izmed njih jih je dozdaj padlo z* domovino. Vztrajnost v boju — pogoj za nov razmah našega narodnega življenja Nagovor prezfdonta generala Leona Rupnika slovenskemu delavstvu Na velikem protikomunističnem zborovanju slovenskega delavstva v nedeljo, 21. februarja, Je pokrajinski prezldcnt general Leon Rupnik Imel naslednji govor: Dragi moji prijatelji! Vam vsem, ki prisostvujete današnjemu zborovanju, se zahvaljujem za pozornost, s katero ste spremljali Izvajanja vseh govornikov. Prav posebno pa se zahvaljujem vsem gospodom govornikom, ki so že prej začeli z uma svetlim mečem uspešen hoj proti judovskemu razdiranju 4n ga sedaj vedno krepkeje nadaljujejo. Čutil sem srčno potrebo. da pridem med vas In se vam v Imenu slovenskega naroda zahvalim za zavedno ln hrabro vedenje, ki ga je pokazala velika večina delavstva med dvelnpollctno težko dobo trpljenja, kakor tud| za borbenost, ki ste jo razodeli svojemu narodu 4n meni s svojimi 5745 podpisi na protikomunistični poslanici o božiču preteklega leta. Zlasti se vam pa moram zahvaliti za današnje veličastno zborovanje. To zborovanje ho pokazalo vsemu našemn, zaradi judovskega besa trpečemu narodu, pa tudi našim sosedom, ki se bore proti Judom In njihovim satelitom, da se, prav tako kakor slovenski kmetje, tudi slovenski delavci ne puste podjarmiti od Judov, sklh plačancev, pa naj bodo to tolovaji v gozdu, alt gangsterji v zraku, ali bolj-ševlkl po salonih, alt pa framasonl v meščanskih, ovčjih kožuhih. Pokazalo bo pa tudi, da slovenski delavec ne bo nikdar dopustil, da bi ga tl njegovi sovražnik! napravili za svojega robota brez lastne misli ln volje. V današnjem, gotovo še zelo težkem boju za novi nacionalni ln socialni red vseh evropskih narodov bo slovenski delavec dokazal, da je, kakor slovenski kmet, tudi on čvrsto povezan s slovenskim ljudstvom 4n njegovo zemljo ln da tvori skupno s kmetom zdravo jedro našega naroda. Zato bodo vsi sloji našega ljudstva dolžni prispevati, da postane delavec v polni meri deležen pravičnosti, ki mu Jo Je doslej kratil od judovskega kapitala človeštvu vsiljeni, razkrajajoči svetovni nazor. V tem pogledu bodo v najkrajšem času storjeni prvi koraki, ki bodo slovenski mladini vseh slojev In brez Izjem praktično dokazali. da je dostojno ln pošteno delo tudi res časti vredno, ln da je delavec, ki se zaveda svojih dolžnosti, s svojim vrednim delom prav tako zaslužen za čast, dobro Ime, obstoj 4n napredek ter blaginjo svojega naroda kakor vsi drugi člani naše slovenske narodne skupnosti. Sedanja največja ln najtežja vojna vseh časov ni — kratko rečeno — nič drugega kakor boj svetovnega Judovstva proti vsaki socialni In nacionalni pravičnosti. Že s prvo svetovno vojno je Judovstvo hotelo svojo tisočletno tajno borbo za dosego svoje svetovne samovlade zmagovito končati. Bilo hi se mu tudi posrečilo podvreči sl z lažjo, prevaro, zlatom 4n knuto ves svet, ako se ne hi delavci — nemški delavd-hojevnlkl — dvignili lz že na tleh ležečega naroda In začeli horho, ne s sredstvi, kakršnih se poslužuje razdirajočo Judovstvo, ampak z orožjem kulture, civilizacije, Jasnega duha In resnice. Razumljivo, da bi v takšnem boju zmagala po vsem svetu narodna ln socialna pravičnost. Da pa to preprečijo, so Judje aasnovall novo, sedanjo svetovno vojno, Ta vojna bo odločila o usodi nnše zemlje. Ali bodo pocdlnl narod] s svojimi od Boga Jim danimi sposobnostmi v složnem sode. lovanju spremenili zemljo v raj po božji volji, ali pa bo we človeštvo postalo bedna, brezizrazna suženjska gmota judovskega vladarja sveta In nato poginilo na svojem, v tem primeru v pekel ln puščavo spremenjenem planetu. V tej vojni gre torej resnično za vse. Zato Je tako težka In tako trda. Je pa razlika med judovskim In našim protljudovsklm taborom. Dočlm judovski tahor zgolj ruši ln vedno ter vsepovsod samo ruši, kamor koli pride, pa naš ev. ropskl, pod vodstvom In zaščito Nemčije stoječi protljudovskt tabor sredi vojne ln kljub vojni vedno na novo gradi In obnavlja. In v tem Je ravno njegova moč ln poroštvo za zmago. Tako predstavlja tudi vaše delo In delo drugih vaših rojakov v naši mali pokrajin] doprinos k Izgradnji nove Evrope. Pa naj se nam stavijo nasproti še takšne ovire, moramo vendar — v neomajnem za. upanju v Boga — kljub vsem trdim preizkušnjam današnjega časa ohraniti čvrstega In zdravega duha ter v vsiljeni nam borb) vzdržati do zmage. Samo tako sl bomo ml — mali slovenski narod — lzvojevall In priborili v novi Ev. ropi doslej še neslntenl razmah našega svojstvenega narodnega življenja. »A kaj to govoriš! Ali ne več, da gre | za osvoboditev naroda!! M] smo vendar Osvobodilna fronta!« — Kdo se ne smeje! Kdor zna šteti samo do tri, je lnhko takoj z vsega početka na treh prstih preračunal, da ml sami ne bomo odločevali o usodi našega naroda. Naj pobijejo pri nas deset ali dvajset tisoč kake vojske več ali manj, to ne bo za milimeter premaknilo svetovnega in ne našega položaja. Pa naša inteligenca ni toga znala preračunati in slepi s tem nerazsodno maso, ki slepo drvi za vsakim demagoškim geslom. In kaj Ima naša narodna svoboda opraviti z badoglievci in badoglievcl z našo na-| rodno svobodo! Na to mi odgovori tl, ljubljanska »inteligenca«, ki sl zanetila ta divji požar in polom nad naS0 domovino ln pnseč veselje nad njim! Ubogi kmetje so pregnani s svojih domov — |n ti si zadovoljno roke maso*...! Tisoči umirajo v mukah — in ti se smejlšt Vprašam: Ali je to inteligenca!! Kaj Inteligenca! Vprašam: Ali ste to še ljudjo! Ali imate šo kaj človeškega čuta! »Človek, ko je bil v časti, ni spoznal svoje časti, prlenačil se je brezumnim žU valim in postal njim enak.* tako govori že božja beseda. Naš komunizem pa priča, da človek lahko postane ne samo živalim enak, ampak veliko slabši od živali. Kristus pa je napovedal: »Vstali bodo krivi preroki, tako da bi tudi izvoljene premotili.« Ce kdaj, se je to zdaj zgodilo. A čeprav je Kristus to napovedal, je vendarle še posebna uganka, kako je mogoče, da celo verni ljudje morejo to neskončno hudobijo podpirati. Razložite ml, kako je to mogoče, — če morete! Kakor gotovo je, da kdor tatu lestvo drži, je sam tat, tako goiovo je, da kdor zločinstva zagovarja, je sam zločinec. Najhuje pa je, če so zločinec svojega zločina ne sramujel Dela ljubljanske inteligenoe ni sram odobravati, podpirati, podpihovati, pospeševati najstrašnejše zločine nad lastnim narodom, uničevati lastne rojake, Kje je nnrodnl čut! Kje čut sramul Kje veett Kje človečnost! Kje srčna kultura! Kje pameti! Kakšen bos je ljudi obsedel, da morejo delati ln odobravati najstrašnejše zločine nad lastnimi rojaki!!.. Razložite mi, kako je to mogočo, — če morete! K- Zahteve grške begunske vlade je izrazil pred tako imenovanim »Osvobodilnim odborom za Italijo« Grk Folitis, ki je med drugim dejal: »Grčija hoče enkrat za vseioj narediti konec širjenju Italije na vzhod ter ima Dodekanoške otoke brez nadaljnjega za svoje. Poleg tega je nujno potrebno, da so odpravi va-ruštvo nad Albanijo.« Italijansko časopisje odgovarja Politisu ter pravi: »Gospodu Politisu smo hvaležni, da ni zahteval pravic še do Apulije in Kalabrije.« II do 12 milijonov ljudt je zdaj v sovjetskih koncentracijskih taboriščih, ugotavlja ameriški tednik »Colliers«, ki o razmerah v Sovjetski Rusiji brez dvoma nepristransko poroča. Ker so to po | večini zn delo sposobni ljudje, st pač lahko ustvarimo pravilno sliko o razmerah v Sovjetski Rusiji. Šestina prebivalstva je potemtakem v koncentracijskih taboriščih. Doslej najhujšl napad na soljsko zastopstvo v tujini je te dni priobčila moskovska »Pravda«, Svoj silovit napad končuje takole: »Ml priznavamo samo poštene Poljake, Poljake, ki jih vodi Vanda Vasi-levska, in ki so se ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji Izkazali za poljsko rodoljub*. je naša zadnja beseda!« TEDEN TEDEH DOMA V nedeljo sta bili v Ljubljani dve prepričevalni protikomunistični zborovanji. Za srednješolskim dijaštvom, ki je preteklo nedeljo izpregovorilo odločno besedo proti komunizmu in izreklo ljubezen in zvestobo ciljem prave, narodno zavedne slovenske mladine, je izpovedalo svoje prepričanje tudi delavstvo. Z obeh zborovanj, katerih se je udeležil tudi predsednik Pokrajinske ■uprave divizijski general Rupnik, je ljudstvo odšlo z globokimi vtisi. Dijaštvo je pokazalo, da je na pravi poti slovenske mladine, delastvo pa, da ni internacionalno-komunistično, temveč narodno-zavedno. Imena petih fantov z Blok, katerih sliko prinašamo na prvi strani in ki so padli na braniku domovine, so: Oražem Miha, Skrabec Frane, Oražem Anton, Oražem Kafko, Baraga Janez. Odlok o ustanovitvi blagovno prometne družbe na operacijskem področju Jadransko primorje je izdal vrhovni komisar za to področje. Namen te družbe je, zagotoviti življenjsko važno blago za operacijsko področje Jadransko primorje. Družba se imenuje »Adrija« in ima svoj sedež v Trstu. Člane predstojništva in nadzorstva imenuje in odstavlja vrhovni komisar za Jadransko Primorje. Samostojen pravosodni oddelek Pokrajinske uprave je bil ustanovljen pri predsedniku Pokrajinske uprave v Ljubljani. Poslovati je že začel, svoje prostore pa ima v palači Mestne hranilnice, tam kjer je bilo Prej vrhovno sodišče. Tako je zdaj slovensko pravosodstvo z ustanovitvijo svojega samostojnega pravosodnega oddelka pri Pokrajinski upravi tudi v upravnem oziru spet ločeno od obče politične uprave. Komunistične tolpe so požgale konec preteklega tedna cerkev v Kopanju ter sosedna poslopja. S tem so komunisti znova dokazali svojo »veliko ljubezen« do slovenskega kmeta, ljubezen, ki je ta kmet zatrdno no bo nikoli pozabil. Pošti Škofljica ln GrosnpIJe opravljata od preteklega ponedeljka dalje tudi blagajniško in paketno službo — sporoča Pokra-jansko ravnateljstvo PTT v Ljubljani. Baletna predstava za nemške vojake je bila v vrsti prireditev, namenjenih za razvedrilo vojaštvu, prejšnji petek v ljubljanski Operi. Prireditev je bila v vsakem oziru na višini. Nastopal je ves baletni zbor e solisti ter predvajal tri baletne točke, sodeloval pa je tudi ves operni orkester pod vodstvom dirigenta g. Neffata. Prireditev je dosegla viden uspeh, kar dokazuje splošno navdušenje, s katerim so navzoči sprejeli vsako posamezno točko sporeda. Urad za dovoljenja je uvedol strogo nadzorstvo na vlakih, ki vozijo na progi Ljubljana—Trst. Izkazalo se je namreč, da vsi opomini mestnega poveljstva in kljub temu, da je bilo objavljeno v tisku in po radiu, nekateri niso ubogali. Številnim osebam je bilo zato treba odvzeti potna dovoljenja. Ljudje so predpise kršili bodisi s tem, da so se vozili preko pasu deset kilomotrov, čeprav so imeli dovoljenje samo za bližje kraje, da so se z dovolilnico za enkratno potovanje vozili večkrat, da se za povratno vožnjo niso oglasili na mestnem poveljstvu, da bi si tam preskrbeli dbvoljetfje za potovanje nazaj, ali Pa so potovali sploh brez vsakega potnega dovoljenja. Odslej bo vsak, kogar pri pregledu zalotijo, da potuje brez veljavnega potnega dovoljenja oziroma potne dovolilnice, imel opravka s policijo. Tudi zdravstveno pomoč uživajo v Ljubljani begunci z Dolenjskega In Notranjskega, Zdravniško «o pregledali vse, moške in ženske, stare ln otroke. Tiste, pri katerih so zdravniki ugotovili kakšno hujšo bolezen, so napotili v bolnišnico, nokaj pa se jih zdravi celo na kliniki. Begunci, ki so bili v Ljubljani deležni to zdravniške pomoči, so vsem, ki so jim k tomu pripomogli, gotovo hvaležni. Kmečka organizacija *a Ljubljansko pokrajino jo bila ustanovljena s posebnim od. lokom vrhovnega komi-arja za »Jadransko Primorje«. Odlok se utemeljuje s tem, da je omenjena organizacija potrebna za po-spoScvanjo poljedelskega in gozdnega gospodarstva ter za strokovno, socialno, moralno in kulturno vzgojo kmečkega prebivalstva. Obnova poljedelstva v Ljubljanski pokrajini zahteva, da se združijo v poljedelstvu zaposleni ljudjo in da se ustnnovi organizacija, ki naj ho temelj zn delo kmečkega prebivalstva. Kmečko zastopstvo se deli v pokrajinsko, okrajna in občinska. Vsak kmečki zastopnik, pa naj bo pokrajinski, okrajni ali občinski, ima tri namestnike, od katerih prvi skrbi za pospeševanje poljedelskega ln gozdnega gospodarstva, drugi za pospeševanje poljedelsko stanovske zavesti, tretji pa za oskrbo z živili. Poleg tega Ima vsak kmečki zastopnik poleg sebo Se sosvet. Pokrajinskega zastopnika in okrajne kmečke zastopnike imenuje Sef Pokrajinske uprave, občinske pa pokrajinski kmočki zastopnik. Velik predor, k| ho obenem odlično zaklonišče proti letalskim napadom, so zadnje čase dogradili na zunanjem robu mesta Trsta. Ta predor So imele tržaško oblasti že dalj časa v načrtu, nevarnost pred letalskimi nnpadi na Trst pa jo ta dela pospešila. Za zdaj bo predor služil lo kot zaklonišče, kamor se bo v primeru letalskega napada lahko zateklo na tisoče ljudi, v mirnem času pa bo to zelo važna prometna žila, ki jo Trst na tem kraju zelo potrebuje. Pozdrave za starše, sorodnike In znance so z Norveške poslali gorenjskemu časopisu naslednji fantje: Janez ltoblč iz Gorij pri Bledu, Franc Bečaj iz Preserja pri Kamniku, Vinko Vehor z Golnika, Mirko Teran iz Duplja, Ivan Jazbec, Jernej Tre-lnišak in Franc Tolminšek iz Motnika prt Kamniku, Franc Tekovee Iz Studorja v Bohinju, Vinko Traven iz Vodic, Stanko Pap-ler iz Be>nice pri Kranju, Marko Burja Iz Šinartua pri Kamniku Ui Janez Skerhee iz Mengša, Iz severne N'«nčije pa so go renjskomu časopisu poslali pozdrave za svojce naslednji gorenjski fantje grenadirji: Alojzij Janežič iz Kamnika, Vladimir Smon iz Imovice, Franc Sodja Iz Crešnjioe, Mihael Sloveč iz Stranj pri Kamniku, Franc. Kožuh s Police, Jožef Šenk iz Pro-doselj, Franc Zaplotnik lz Zgornje Kokro, Lovro Sodnik iz Hotemož, Vincenc Mandeljc it Ztfoš in Andrejčič z Jesenic. Se neobjavljen list © slovenskih vaških junaštvu straž Sramotni poraz treh tolovajskih brigad ob lanskem napadu na vasi pri Borovnici Medtem ko so dozorevali izdajalski načrti savojskih generalov in se je po Ba-doglievem udarcu naglo približeval trenutek za njihovo uresničenje, so se izdajalske niti italijanske cesarske vojske spletale tudi okrog slovenskih vaških straž, ki so vzlio zli slutnji in prenekateremu čudnemu nastopu savojskih zveznih častnikov vztrajale na svojih mestih in z neupogljivo vero v pravičnost svojega boja držale tolovajske tolpe v ftahu. Avgust lanskega leta — predvečer velike izdaje savojcev in njihovih slovenskih zaveznikov — je dal priliko, da se je nezlomljiva srčnost naših fantov spet izkazala in potrdila. V noči na Veliki Šmaren *lanskega leta so tri tolovajske brigade vso noč napadale južni rob borovniške občine, a so morale ob neodjenljivem odporu 16 fantov odnesti pete, brez zmage v žepu in v brk vsej svoji propagandi, da bodo Borovničane pozobali. Ta boj spada v tisto poglavje junaških nastopov, ki so jih člani naših vaških straž vzdržali proti ogromni premoči tolovajev. Ako Pa pomislimo, da so savojci, katerih je prav blizu tega boja mrgolelo na tisoče, že tedaj prekrižanih rok gledali na tolovajsko početje, tedaj je prešibka vsaka beseda, da bi z njo izrekli primerno pohvalo junakom, ki jim v neenakem boju ni upadlo srce. Takrat o tem dogodku ni smela med naše ljudi nobena vrstica. Prezgodaj bi se bili razkrili skrivni dogovori mod savojci in rdečimi tolovaji in preveč prahu bi se dvignilo, če bi se bila v resnici o tej zločinski zaroti razvedela poprej, kakor na dano Badoglievsko znamenje iz Rima. Zato je prav, da osvežimo spomin na dogodek, ki mu je naš list že takrat hotel posvetiti dolžno pozornost, pa je ni smel. /v »v Borovniška posadka VS je imela v boju proti tolovajem od vsega začetka lepe uspeha Z neutrudnimi napadalnimi nastopi So hrabri fantje potiskali tolovaje daleč stran od občine in obvarovali prebivalcem življenje in premoženje. Zgled prve neugnane skupine borovniških fantov jo potegnil za seboj še druge In posadka se je okrepila. Zaradi sijajnega duha in drznih napadov je skupina zašlo-, vola ter postala strah in trepet tolovajev, ki so že za prvo desetino decembra 1. 1942. snovali napad nanjo, pa so ga odlagali ln odlagali, dokler nazadnje niso prišli do spoznanja, da bi le cel bataljon mogel kaj doseči proti takrat še šibki posadki. Iz podatkov, ki so jih fantje pri napadu na Šumnik v decembru 1942 vzeli krajevnima kom. krvnikoma Zalarju Antonu in Demšarju, je jasno videti strah, zaradi katerega so rdeči tolovaji oklevali in vsakih nekaj dni spreminjali načrto za napad, čeprav so od svojih poglavarjev dobivali stalne opomiue in ukore zaradi neodločnosti. Moštvo borovniško straže je imelo zunaj vasi, v Brezovici, kasarno, vendar so si v bližnjih vasicah domačini ustanovili voč posameznih skupinic, ki so se držale domov. 12. avg. 1943 so Številne patrole VS po vsakdanjem običaju krenile na obhode v bližnje gozdove. Fantom se je zdelo sumljivo, da so proti pričakovanju naleteli na večje skupine tolovajev na Gredi ln po drugih odsekih ozemlja. Izven dvoma je bilo, da so zbirajo večjo banditsko skupino, ki so si postavile cilj uničenje - postojanko, ki jim je naredila toliko zla ln povzročala silne preglavice. Naslednji dan so krenile tri čoto savoj-cev in 60 fantov od straže v akcijo na Krimček. Ta oglodniški pohod je potrdil domnevo, da se pripravlja napad na Brezovico in Sabočcvo. S Kriračka so v globelih zapazili večje skupine tolovajev in savojski opazovalci so po dogovoru a poveljstvom v Borovnici uravnavali topovski ogenj iz Borovnice na določene točke. Topovi so bruhali, toda sleherni zadetek Je hll prekratek. Kljub točnim navedbam so topničarji streljali tjavendan, dokler niso na lepem umolknili. Fantom se je začelo nekaj svitati, vendar niso mogli misliti, da cesarski vojaki pri vsej teatraličnosti, s kakršno so vpri-zarjali takšne pohode, nalašč nočejo zla zagrabiti pri korenini. Ko so savojoi brali razočaranje v očeh fantov, ki no le da se niso izmikali bojem, temveč so koprneli po njih, so so izmotali z izgovorom, da topo- vi nimajo tolikšnega dometa in da imajo tudi streliva malo ... Ni bilo časa, da bi razglabljali o ozadju zagonetnega vedenja savojcev, kajti usodna ura krvavega spopada se Je približala. Na predvečer Velikega Šmarna je bilo ko na dlani jasno, da so tolovaji zbrali vse svoje sile, da bi jim uspeh ne izostal, saj so vedeli, da jim izza hrbta, od cesarske vojske, ne preti nobena nevarnost. Po bližnjih gozdovih in mrgolelo komunistov, kakor so proti večeru povrsti sporočali iz Brezovice in Sabočevega. Okrog desetih zvečer Be je že začelo streljanje pri Brezovici, Sabočevem in okrog kasarne. Od Sabočevega, kjer je bilo v posadki 17 fantov, so prihajali alarmni znaki. Močno puškarjenje je odmevalo iz vseh kotov, posebno iz Sabočevega, čigar zveza s osrednjo postojanko na Brozoviči jo bila nemogoča zaradi mnogoštevilnih rdečih zased. Iz kasarne so sicer poskusili iti na pomoč, toda brž ko se je na drogu pokazala kapa, sa je Iz številnih tolovajskih strojnic vsula toča strelov. Tako se je bilo treba sprijazniti s tem, da ne bo moči ven in zaupati v silo in srčnost fantov, ki so branili Sabočevo. Tisti hip je postal tolovajski naklep očiten: najprej pozobati male postojanke, potem pa se vreči z vsemi silami na osrednjo kasarno, ki jo je branilo 49 fantov pod poveljstvom Ludvika Kolmana. Tj so bili pripravljeni na vse in na boj do poslednjega diha. Vžlie preteči nevarnosti ee Sabočevci pred mrakom še niso zbrali v hiši, ki je bila za silo preurejena v obrambno postojanko. Bila je pač sobota in večina fantov je bila doma, ko jim je kmečki možak prišel povedat, da za njegovo bajto v gozdu strašno šumi. Tedaj je odšla skupina treh fantov z lahko strojnico gledat, kaj se tam dogaja. Ko pa so stopili izza hiš na prosto, so proti njim zaregljalo tri strojnice in brez krika je padel 18-letni Pristavec Tone. Njegova tovariša sta spoznala kočljiv položaj, pobrala mrtvemu tovarišu strojnico in z vso naglico odhitela nazaj v kasarno. Bila sta oba ranjena. Množično strojniško streljanje je bilo za vse vaščane znamenje, da se je sovražnik odločil za napad. Fantje in možje so hiteli na svoja mesta, a že med potjo sta bila močno ranjena Debevec Anton in Kržlč Ivan ml. Tako je bilo v slabo zavarovani bajti od celotnega števila sedemnajstih branilcev zbranih po smrti Pristavca Antona še šestnajst, od katerih pa so bili štirje že ranjeni. Od vseh strani se je proti tej četici, ki se je stisnila za šibko zidovje svoje bajte, zgrinjala druhal tolovajev, ki jih je bilo ko listja in trave. Tri brigade, Šercerjeva, Tomšičeva in Levstikova, so s kakimi 1500 možmi sklenili gost, neprodiren obroč okrog Sabočevega in okrog glavno kasarne v Brozoviči, pognale v zrak mostiček pri Draži-ci, tik za borovniško žično ograjo in začele bruhati ogenj na branilce. Položaj- branilcev je bil vse prej ko ugoden. Sredi gručaste vasice je stala hiša, na katero so bile iz vs^i bližnjih hiš in stavb naperjene strojnice, a izza vogalov in skladovnic drv so naskakovalci neprestano streljali, da ne bi imeli fantje niti trenutka oddiha. Izhoda iz obroča ni bilo, MALI OGLASI SMREKOV I JELOV LES rezan In tesan, kakor tudi bukove, hrastove, JavorJeve, Jesenove In lipove plohe dobite v skladišču zadruge .Marad« v Zlvtnozdravnl-6kl ulici iz« Cukrarno). STARE NERABNE ZAMAŠKE in vsakovrstne plutovinaste odpadke kupimo v vsaki količini. - Ljubljano, Emonska cesta liev. 2, dvorišče — pisarna. Protikomunistični pouk jo bil zdaj uve-don tudi po višjih razredih ljudskih Sol v Ljubljani in okolici. Treba je namroč ne samo mladini srednjih šol, pač pa tudi otrokom po višjih razredih ljudskih šol, ki so v mnogih primerih še težo občutili zlo komunizma, prodočiti komunistično zločine in cilje. Trimesečni kmečko gospodarski tečaj se je ta teden začel v Ljubljani, in sicer v vili »Istsc v Komenskega ulici. Pobuda za organizacijo kmečkih gospodinjskih tečajov je prišla iz ženskega odseka Zimsko pomoči. Vso razumevanje za to pomembno ustanovo so pokazalo tudi oblasti in razna podporna društva, pa no samo razumevanje, dalo so tudi gmotno podporo. Naredho v spremembi določb o zaplem- Skoraj 300 prelepih in pestrih slik bo bi Imovlne upornikov ln njihovih svojcev krasilo prihodnjo >Svetovo< knjigo Izšla Je knjiga Jana Plestenjaka »HERODEŽ« v kateri nas pisatelj popelje tja v loške hribe, na grunt, kjer ob slabem gospodarju trpita žona in zemlja. Oboje uniči in nazadnje postane Izkoreninjenec — Herodež. Lep, domač, srčen jezik in prijetno pripovedovanje so odlike te nove knjige Slovenčeve knjižnice. Naročite se na Slovenčevo knjižnico! ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B Družinska pratika 1944 se zopet dobi po vseh knjigarnah in boljših trgovinah. je izdal predsednik Pokrajinsko uprave. Naredba o zaplembi imovlne upornikov in ustanovitvi Zavoda za upravljanje in II-kvidncijo to Imovino z dne 6. nov. 1942 se s tem novim odlokom spremeni v toliko, da so v členu 3 črtajo besede »čeprav gre *a bližnje sorodnike«, Cl. 4. v $ 1 se po novem glasi: »Zakonskemu drugu upornika in njegovim bližnjim sorodnikom so zapleni vsa promična in nepromična imovina, čo so upornika nngovarjali k uporniškemu udejstvovanju, ga v uporniškem mišljenju potrjevali ali ga v njogovem delu na kakšen koli način podpirali ali krili.« Naredba o spremembah določb o zaplembi Imovlne, ki jo last upornikovih svojcev, izdana 19. maja 1943. pa se ruzveljavija. »ME JASI« V knjigi bo na slikovit način opisano življenje Indijancev, prvotnih prebivalcev novega sveta. — Brali bomo v njej marsikaj, česar do sedaj o njih še nismo vedeli; brali bomo, kako Žive doma, na lovu, kadar se bojujejo, kako so se izživljali na kulturnem področju. Knjigo je vzorno in nad vse vestno priredil dr. .loža Glonar, kar jamči za kakovost. >Mejaši< bodo krona prvega letnika edine slovenske poljudno znanstvene knjižnice >Svet<. — Ne pozabite se naročiti na >SveU! — »Svetove* knjige na sleherno knjižno po’i»*ol a ob pogledu skozi obramne line je vsak branileo zagledal vrsto strojničnih cevi, ki so sipale krogle ln razbijale po utrjeni biši. Med krikom in vikom so tolovaji klicali fante, naj se udajo. Toda srce, ki jo bilo polno vere v pravico, je bilo gluho za vse vabe in mamljive obljube divjakov. Fantje so morali štediti s strelivom in so hladnokrvno merili. Eedok je bil strel, ki je zgrešil. Tako so odbijali naskok za naskokom. Okrog polnoči so tolovaji privlekli top, ga namerili na bunker pred vhodom v hišo. Z nekaj streli so ga podrli in ruševine so se vsule na branilca Suhadolnika Franca, ki je z edino strojnico vztrajal do tega trenutka in kosil naskakovalce. Fant je obležal nezavesten z ožganim in razmesarjenim obrazom ln z Izlitim očesom. Drugi fantje »o ga potegnili v hišo, ostali pa so brez strojnice, ki je bila uničena. Odslej so hranili le še hišo. Boj je bil vroč, do obupa srdit. Tolovaji so vprizorih do jutra 12 naskokov, ki so se začeli z vikom in krikom, vmes pa so strojnice iz nasprotnih hiš sekale okenske line, od koder so branilci napadalca odganjali z ročnimi bombami. Odločeni, da vztrajajo do zadnje kaplje krvi, so fantje mirno čakali, da so napadalci prišli na muho in tedaj je prednja vrsta takoj ležala na zemlji. Tako se je ponavljalo do jutra. S topom in minometalci so banditi ob-delavali hišo in jo temeljito omajali. Od topovskih strelov sta bila ranjena tedaj tudi Svete st. in komandir male posadke odločni in neodjenljivi Rot Filip. Za peščico fantov jo bil položaj več ko kočljiv: v hiši so Imeli nezavestnega stražarja ter sedem ranjenih, kt so vztrajali v boju brez ozira na rane, toda vendar so morali ostali računati z možnostjo, da jim zaradi odtoka krvi moči lahko nenadno popuste. A spominjali so se, zakaj so prijeli za puško, spomnili so se domovine in rodne vasi, ki je niso hoteli za nobeno ceno nečastno in brez boja prepustiti krvniku v last. Noben poziv na udajo, katerih je kar deževalo, jih ni omajal v trdnem sklepu, da bodo zmagali ali častno poginili. Naskakovaloo jo imel na kupe mrličev. Z dolgimi drogovi, ki so imeli na koncu koničaste kljuke, so jih vlačili izpred ka-sarnice in jih skrivaj odvažali. Padlo jo najmanj 32 tolovajev, najbrž pa še dosti več. Banditi so veliko trupel znesli v bližnji hlev in ga potem zažgali. Tolovaji so uporabljali vsa sredstva, da bi strli odpor, ki jim je prinesel neizbrisno sramoto. Pobrali so žene In otroke braniteljev ln jih s silo nagnali, da so Sli svoje može ln očete prosit, naj se vdajo. Zraven so poiiljall sporočila, da bodo pobili vse žensko In otroke, ako bodo branilci vztrajali. »Mi vas bomo požrli, ker smo tri brigade!« Vse grožnje niso zalegle nič. Vič ni mo. glo omajati branilcev in njihovega poguma. Ob petih zjutraj se je morala tolovajska vojska umakniti. Z ogromnimi silami se je vrgla na peščico hrabrih mož in fantov, na-dejajoč se nagle likvidacije, nakar bi zlomila vrat glavnini branilcev v Brezovici. Toda pogum in neodpovedljiva noodjenlji-vost 8abočcvskih junakov sta komunistom ' ne le tolovajev, temveč razgalila tudi za- niso mogli misliti, kajti do Sabočevega in okrog njih je bilo vse polno zased. Blizu gornjega konca Brezovice je bil glavni tolovajski stan, od koder so vodili napad. Fant, ki se je v Brezovici skril na kozolec, Je dobro prikrit prisluškoval pogovoru četnih komandantov, ki so svoje vojščake naganjali k naskoku na glavno kasarno, a se je vsakdo temu samomorilnemu poskusu uprl. V bližnji Ohonici je bilo devet branil, cev, katerim so s 13 strojnicami razbili vrata hiše, nakar so morali odjenjati zaradi brezuspešnosti boja. V Niševcu je bilo tudi nekaj fantov, ki so potem prihiteli v glavno kasarno, med njimi eden teže ra. njen. Ko so trume tolovajev naskakovale Sabočevo, se je ostala druhal vrgla .na vse vasice Izven žične ograje in »osvobajala« ljudstvo. Kradli so ko srake, odnašali obleko, živila, maščobe, vse rabno blago, ži. vino ln sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. V tistih nočnih urah je marsikatero borovniško rdečkasto srce nestrpno pričakovalo trenutka, ko bodo »osvoboditelji« pridrli tudi skozi žično ograjo in padli svojim sodelavcem in terenskim obveščevalcem v naročje. Nade se niso izpolnile, kajti kmečka pest in v pesti puška sta iz-podnesli vse tolovajske načrte. Pa je morebiti Skoda, da Borovnica sama ni bila deležna »ljubeznivega« obiska, saj bi se ji morebiti ohladilo navdušenje in začela bi se oglašati pamet, ko bi na lastni koži ob-, čutila »dobrotno« roko svojih tolovajskih miličnikov. Ob vsem dolgem nočnem napadu se je cesarska »nepremagljiva« vojska vedla silno čpdno. Od posadke skoraj štiri tisoč mož ni niti četa priskočila na pomoč hrabrim branilcem izven žične ograje. Iz vasi, kjer je bilo več baterij topništva, je nekajkrat zadonel top, ki je — Jasno! — vselej zgrešil cilj. Potem je tudi ta umolknil. Sele ob pozni zori, ko so tolovaji že odnesli pete. se je prikazala vojska kakor v zasmeh vsem, ki so sploh kdaj računali na njeno pomoč. Čeprav so tolovaji zagrozili, da bodo Sabočevo prišli še požgat, ni ostala v vasi nobena posadka. In res so naslednjo noč — od nedelje na ponedeljek — pridrli tolovaji in požgali v Sabočevem 9 hiš in | gospodarska poslopja. Motil jih pri delu ni nihče... Še očitneje govori za izdajalsko sodelovanje in medsebojni dogovor med savojci in tolovaji tole dejstvo: Tri dni prod napadom je bil poveljnik VS klican na poveljstvo cesarske vojske v Borovnici, kjer so mu ukazali, da mora oddati od svoje posadke vse težko orožje in strelivo, tako da bo na puško ostalo le 30 strelov, na strojnico pa 300. S spretno igro se je posrečilo to odločno zahtevo savojcev zavleči. Ko pa je prišlo do napada, je bilo branilcem takoj jasno, da je bila zahteva savojskega poveljnika le zvijačna poteza, s katero bi bil tolovajem rad omogočil lahko zmago. In kaj naj pomeni drugega kakor Izdajo izzivanje častnika Ferrare, ki je bil pri fantih v glavni kasarni. Ob začetku vapada je poveljnik VS telefonično obvestil savojsko poveljstvo t Borovnici o napadu in nevarnosti, pozneje pa Se z dogovorjenimi raketnimi znaki. Ker pomoči od nikoder ni bilo, se je Ferrara na očitanje glede sabotaže in izdajstva izvijal, kar so je mogel. Končno je okronal svojo zadrego z izjavo, da poveljstvu niso bili dani pra. vilni znaki z rakelami. Toda puška v roki slovenskega fanta in moža jo takrat prekrižala zločinske nakane prekrižala vse račune. »Narodno osvobodil na vojska« je morala k nepretrgani verigi neuspehov prišteti nnjvečjega, ko je lfi junakov sedem ur podiralo njene napadalne valove in pokazalo vsemu našemu narodu, kaj premoreta trdna zavest in neomajna vera v zmago pravične stvari. Med napadom so se posamezna krdela tolovajev vrgla tudi na drugo male posadke v Brezovici in Ohonici. V Brezovico so prišli tako naglo, da Se nikogar od branilcev ni bilo na mestu. Od lam so pritisnili nižje v vasico in obkolili glavno kasarno, kjer so fantje željno pričakovali končnega obračuna s tolovaji. Vsaj 20 strojnic je sekalo na zidove kasarne, če so fantje le nataknil) čepico na drog in jo pomolili izza zidu. Na izpad roto, katere žrtev naj bi bili tisti, ki so varovali svoja ognjišča in rod. Sabočevskl junak) so se postavili In izpričali vsemu narodu, da ho še živel in zmagoval, dokler bodo njegovo svobodo branili takšni kremeniti sinovi. Kakor se je borovniška posadka takrat izkazala kot trdna in neuklonljiva, tako se je znašla tudi ob septembrskem zlomu, ko je odprla vrata vsem borcem iz drugih vasi, sprejemala trume beguncev in spletla gnezdo za stotine mož, ki so položili temelj slovenskemu domobranstvu in postali nezlomljiv člen v njegovem sestavu. BorovniSkl fantje si Štejejo v ponos, da so svoji vasi priborili sloves zibelke našega domobranstva. Delo rdeče OF za »novi red« v Rovtah in žirovski dolini Logatec 20. februarja Spričo novic, ki prihajajo z vseh strani noše dežele, vsa slovenska javnost obsoja zločinsko početjo komunistične OF. To početje se še ni ustavilo. Komunizem je po svojem bistvu zl0 in bo delal zlo pri nas, dokler ga ne bomo Iztrebili. Tega dejstva se naše ljudstvo dodobra zaveda in jo napovedalo neusmiljon boj tomu satanu in vsem njegovim privržencem. Te dni smo dobili nova poročila o »osvobodilnem« delu moskovskih plačancev na slovenskih tleh. Ta poročila nam znova dokazujejo, kakšen cilj ima slovenski komunizem. Njegov cilj je Isti kot ga Ima ruski ali francoski ali Španski: zrevoluolonirati narod z uničevanjem njegovih dobrin in življenj. Iz llrovske doline, kjer se zdaj klatijo po večini ostanki razbitih raznih .Vojkovih« in »Pre&ernovlh« brigad, smo dobili nove podatke o tem »narodnoosvobodilnem« delu. Domači terene! so tem tolpam seveda v glavno oporo — kakor povsod. V zgodnjih jutranjih urah I. februarja so rdeči bandit! požgali nokaj poslopij. Tako »socialno« in »kulturno* delo opravljajo »osvobodile!« slovenskega narodni Seveda so se zločinci pred narodom opravičevali, čeS to so storil) »zavezniki«, bombardirali so »vojaško važno cilje«! Ali ko so sprevideli, da ljudi ni mogoče več tako za nos vleči, se perejo: priznavajo sicer, da so sami požgali omenjena poslopja n vso to iz razlogov, kakor jih navaja posel ben letak, kjer razlagajo, zakaj so morali ta poslopja požgati ln koliko večja Skoda bi bila za nas, čo bi jih ne bili. Na koncu zagotavljajo, da glede takih reči ne bodo po. znali nobenega popuščanja, p« naj to zalite, va šo toliko žrtev, In vzklikajo: »Naj živi osvobodilna borba slovenskih partizanov!« Prav tako opravičujejo s’ posebnim letakom ^in, ki so ga storili nad nedolžno I' rančlško Pavec. služkinjo občinskega tajnika v Trebiji nad Poljanami. Pravijo, da so Pevčevo »justiflclrall., foS ri(l jo hna iz. dajalka. - Take izdajalce mi že poznamo! Ogromna večina Slovencev spada mednjo! In kako bodo nadaljo opravičili divjaško uničevanje naprav, ki služijo zgolj elvllue. mu prebivalstvu, kakor sc je to zgodilo te dni Rovtam nad Logatcem. Ali so to tisti »vojaško važni cilji«, k| jih mora slovenska OF uničiti, da pripravi tla za osvobodilni »novi rod*! Čakamo, kdaj ho OF vrglo med ljudstvo poseben letak, v katerem bo ?pet skušala opravičiti to 6voje najnovejše »narodnoso-cialno delo* ln se prod prizadetim prebivalstvom oprati. »SLOVEIVČKVA KIV.TiZiVICA« vam s svojimi knjigami nudi razvedrilo, pouk in priložnost, da si omislite svojo knjižnico, ki bo vsaki hiši v lop 'okras! Naročite se na »Slovenčevo knjižnico«!* ^ , '■ »Likvidacije«, njihova zgodovina in njihovo mesto v razvoju komunistične revolucije pri nas Po uradnih podatkih komunistične GF je bilo samo leia 1942 pobitih čez 4500 Slovencev Beseda likvidacija pomeni v komunističnem slovarju isto, kar pomeni v navadnem življenju premišljen in načrten umor. Da uporabljajo komunisti to besedo, ni naključje. Morali so se v svoji znani taktiki izogniti besedi »umor« in poiskati drugo, ki zveni bolj človeško in lepše, po svojem dejanskem pomenu je pa neprimerno straš-nejša. To nam dokazujejo številni umori, ki jih je komunizem zagrešil nad našimi slovenskimi ljudmi. Ker besede »umor« niso mogli opravičiti, so dobili drugo, ki ima videz neke »pravičnosti« in za podlago neko »pravno ozadje«, seveda samo v komunističnem revolucionarnem redu. Komunistične likvidacije same so slovenski narod veljale približno toliko žrtev, kolikor smo jih Slovenci imeli v vojni 1914 do 1918. Pri tem niso vštete žrtve, ki so jih s svojimi zločini zakrivili komunisti ali pa so pomrle po koncentracijskih taboriščih. Komunistične likvidacije pri nas moramo razdeliti v dve poglavji, v likvidacije civilistov in likvidacije med komunisti samimi. Likvidacije civil. prebivalstva in vzroki zanje Ker je glavno komunistično revolucionarno načelo, da mora biti revolucija krvava, saj je Lenin sam učil da mura biti revolucija cementirana s krvjo, — so se komunisti tega načela tudi pri nas držali. Komunistično vodstvo je to načelo pri nas dobesedno izvajalo in tudi svojim podrejenim dajalo taka navodila. Drugi vzrok za komunistične likvidacije pri nas je bila potreba po strahovanju ljudstva. Krvniki so namreč dobro vedeli, da bodo mogli ljudstvo šele tedaj ukloniti do tal, ko bo trepetalo pred njihovimi puškami. Tretji nagib za likvidacije pa Je bilo načelo, da je treba vsako, še tako majhno opozicijo zadušiti v krvi. Tu so imeli povsem svojo taktiko. Ce namreč opozore, ki naj bi izdelali program OF. V teh ‘odborih se je pri podrobni razpravi pokazalo, kakšna praznina odmeva iz glav voditeljev, ki so imeli vse, samo ideje ne. Zlasti so od prvega dne imeli že izvež-ban morilski stroj in nemoralno taktiko, ki so jo spreminjali iz dneva v dan, kakor je veleval zunanji položaj. Vsi Slovenci so mislili, da se bori OF za svobodo Slovencev Poglejmo. Neki profesor je bil vabljen v OF-arski odbor za »določitev mej«. Že na prvi seji je spoznal, da OF, ki hoče »osvoboditi« Slovence, nima prav nooene zamisli glede mej, to je glede tega, do kod bo Slovence osvobodila. Brezplodne razprave so se vlekle tako dolgo dokler se ni zvedelo, da je Prežihov Voranc (Lovrenc Kuhar) že davno pred temi razpravami podpisal sporazum s tujimi komunisti, po katerem naj bi obsegala bodoča Slovenija mesto Ljubljano in okoliški okraj z največ 15.000 prebivalci. Torej ravno toliko, kolikor bi jih bilo treba, da bi lahko vsak dan kričali živijo Kidriču in Kardelju. Ko je profesor videl, da so komunisti že zdaj vse Slovence prodali, je zapustil odbor in vso to družbo, zato so mu seveda namenili vrv. Ali je to ideja? In šo narodna povrhu? Za to komunistično lumparijo je izvedela tudi javnost. Ker je bil vtis te kupčije v narodno zavednih krogih neugoden, so vrgli komunisti spomladi 1942 med ljudi krilatico: »OF ne smo sprejeti v svoj program ■ >/■■■ ■ ■■■ ■ .«V ■ Dve prepričljivi protiksmisimtiosu manifestaciji V Ljubljani Bta preteklo nedeljo bili dve pomembni protikomunistični zborovanji, ki ju moramo smatra’ti za dva nova, mogočna izraza prave usmerjenosti vseh slojev našega ljudstva. Zborovali so delavci in pa ženska Študentovska mladina. Slovensko delavstvo je javno manifestiralo proti komunizmu in njegovemu razdiralnemu delu med slovenskim ljudstvom ter pokazalo, da stoji v teh težkih dneh na isti politični in nazorski liniji kakor ves narod. Govorniki, ki so bili Izključno sami delavci in nameščenci, so veliki množici zborovalcev jedrnato prkazovali Škodo, ki jo je komunizem povzročil slovenskemu narodu in zlasti njegovim delavnim slojem. 2e zgolj ta škoda kliče vsakega poštenega človeka k odporu proti razdiralnemu zlu. Delavski boj za obstanek in boljše socialne razmere, boj, ki je upravičen in potreben, je pri nas največ trpol zaradi komedijantske, hujskaško vloge raznih komunističnih delavskih »voditeljev« in organizacij, ki so prt tem boju imele samo en cilj: preprečiti, da bi se socialne razmere delovnega ljudstva izboljšale brez rovolucije. To njihovo delo ni bilo nič manj izdajalsko, kakor je današnje, saj je preračunano pripravljalo pot današnjim razmeram. Zastopnica ženskega delavstva je pokazala na zločin, ki ga je komunizem zagrešil nad slovenskim ženstvom s tem, da ga- je zapoljal v prevratniško rovarjenje proti lastnemu narodu ter žensko poniža! v gol« orodje rdečo revolucije. Ostro pa je obsodila tudi vse tiste, ki so delavskega nezadovoljstva krivi s svojim izkoriščanjem in ustvarjanjem neznosnih socialnih razmer. Zbranemn delavstvu je spregovoril tudi pokrajinski predsednik general Leon Rupnik, čigar govor prinašamo na prvi strani. Zborovanje je izzvenelo v naslednje misli: »Slovenski delavec ni komunist. To so dokazali tisoči delavskih podpisov na protikomunistični spomenici slovenskega naroda, pokazala je ustnuovitev delavske protikomunistične akcije in pa to zborovanje. Delavci bodo tudi z dejanji dokazali, da zaničujejo vse, kar je gnilega, in bodo v svojih vrstah krepko pometli, kolikor še niso.« V unionski dvorani je ob Istem času zborovala ženska študentovsKa mladina. Zborovanje in govori na njem so potekali v znamenju gesla: »Počistimo z zadnjimi ostanki komunizma v naših šolah!« Govorniki in govornice, po večini iz vrst študentovske mladine, so govorili o poslanstvu Slovenke v protikomunističnem boju. V tem boju ima tudi slovenska študentka svojo častno nalogo, ki jo izpolnjuje z vsem navdušenjem in prepričanjem, ki ga terja tako, vsemu narodu odrešilno delo. Zborovanje, ki ga je počastila 9 svojo navzočnostjo tudi žona pokrajinskega predsednika gospa Olga Itupnikova s hčerko, se je končalo med velikim navdušenjem in v sklepu: »Slovenski fant bo gradil novi svet g puško, Slovenka pa s srcem in plemenitostjo!« Ognjevito manifestacije med obema zborovanjema ob njunem zaključku so pokazale, da smo storili v protikomunističnem boju in obračunavanju s komunizmom za velik in važen korak naprej. domobranci izvohal!, da nekaj smrdi in so šli pogledat. Komunisti so jo ucvrli, kar se je dalo. Ko je mula v svojem Komunističnem instinktu začutila, da bo »tovariši« v nevarnosti, jo je z močnikom vred ucvrla za njimi. Močnik se je začel polivati in cediti po njoj v curkih, da je kmalu bila na poglod kakor slap Niagare... Tolovaje po Dolenjskem tarejo hude skrbi. Ena jo tale: Ker prisilni mobiliziran, ci vedno bolj beže iz njihovih vrst, je komunistični harambaša Tito ukazal, da morajo vsi slovenski komunisti oditi na Hr vaško, sem pa da bodo prišli hrvaški tolovaji. To našim tolovajem nič ne diši, toda storiti ne morejo ničosar proti temu, razen, če jo popihajo. Druga skrb, ki jih tare, je ta, da »e pred komunisti skriva mnogo domačinov, ki jih komunisti imenujejo »izdajalce«. Komunisti so pripravljali v Goriški vasi pri Škocjanu ohcet. Ženil se je neki politkomisar. Ker novomeških domobrancev ni sta nič povabila, so šli sami na ohcot. Prišli pa so prezgodaj in ni bilo še nobenega »vata. Nalezljive bolezni. Na komunističnem zborovanju v Jajcu dne 1. decembra 1913 Je govoril višji adravsivaai referent komuni- stično vojske ln toži!, da so zdravstveno razmere v »osni obupne in da razsaja med moštvom pegasti logar, ter je pozival, naj podvzamejo vse korake, da odpravijo uši, ki povzročajo to bolezen. Mikuž jo na »mitingu« v Hulučih povedal, da se bodo brigade menjale in da bodo šle slovenske na Hrvaško, srbske in hrvaške pa v Slovenijo. In z njimi uši ter drugo spremstvo. Kar ni komunistilnepa. Pred nekaj dnevi so v Poljanah pri Mimi tfoči komunisti ustrelili nokoga svojega sodnika, in sieor tistega, ki je zaslISoval Hudetovo družino. Z njim vred so poslali un oni svet še nekega višjega funkcionarja. Ustrelili 90 ju zato, ker se jim nista zdela dovolj zanesljiva. Tako počasi likvidirajo »voje pomagače Te gn se je zavedal tudi sodni pripravnik iz Novega mesta dr. Škrl Bogdan in Jo je po pihal. Zaradi tega je nastalo v Ul, bataljonu Gubčeve brigade veliko razburjenje in so stari komunisti govorih, da čtf pobegne kak kfnečki človek, mu ni zameriti, da pa je sramota, če pouegne lzobraženeo. Odkritosrčni so ostali Dne 30. januarja lotos so komunisti okrog Dolža govorili, dn so Angleži velike svinje, k*u' jim nočejo vač pomagati. narodnostne ideje, ker je ta premalo široka«. Trdili so, da OF ne bo mogla pridobiti Slovencev za nacionalni boj, ker ni popularen. Treba je najti širšo podlago in ta je: ideja socialne revolucije. Idejo socialne revolucije so zagovarja!! s tem, da se Srbi, Hrvati in Bolgari ne bodo mogli nikdar zediniti glede meja, zato jih je treba združiti v socialnem ne nacionalnem boju. Če je kdo ugovarjal, češ da bi bilo tudi v socialnem boju težko določiti, kateremu izmed balkanskih narodov naj pripade prvenstvo, so grozili: »Piidjot rabočiji narod« in ta bo naredil red. Te besede naj bi pomenile, da bodo prišli sem Rusi in da bodo oni naredili red. Kdor se s tem ni sprijaznil, so ga spravili s sveta Tako so komunisti izločili iz programa OF nacionalni boj in zdaj bijejo, kakor zatrjujejo, socialni boj Bore se za »boljšo ureditev človeške družbe«. Kako si zamišljajo to ureditev človeške družbe, so dejansko pokazali v svojih »republikah«, Ce pobliže premotrimo ljudi, ki so jih komunisti pridobili za socialno revolucijo, se nam bo takoj odkrilo njeno »idejno« ozadje revolucije. Pri izbiranju ljudi so vedno trdili, da so dobili samo osebe čiste preteklosti. V resnici so se ravnali po pregovoru: »V sili zlodej muhe žre!« Spomladi 1942 so začeli brezumno uničevati kmečko imovino, češ da morajo kmeta »proletarizirati«, potem bo njihov. Kmeta so res spravili na beraško palico, toda on vendar ni šel z njimi, rajši je šel celo v Emrt kakor v komunistični raj. Naš kmet sicer ni imel ideje, imel pa je zdravo pamet in je to poslušal. Bivši politiki in bivše stranko 6o po aprilu 1941 prepustile kmeta samemu sebi več ko poldrugo leto. Bil je premalo poučen, pa tudi ni utegnil dosti razmišljati o idejnih nasprotjih v OF, kajti komunisti so ga postavili pred dopolnjeno dojstvo. Pač pa je z zdravo pametjo presodil ljudi, ki so ga silili v OF, in storil je svoj sklep. Tu je pokazal naš kmet mnogo več politične zrelosti kakor gospoda, ki ni vprašala ne kaj, ne kdo. Kdor pozna miselnost ljudi, ki so se zatekli v OF, ta ne bo našel v tej druščini nobene idejne linijo. Katera ideja združuje n. pr. meščane Serneca, Žnuderla, Puca z Baeblerjem in Dakijem, ali Kocbeka, Vidnia-ja, Mikuža, Lampreta z Ivanko Mulci Nobena. Kvečjemu slepa norost. Ce premišljate pri vsakem nagibe, ki so ga dovedli d9 odločitve, da se je pridružil OF, boste dognali, da se je ogromna večina teh figur oklenila OF samo iz dobičkarstva. Teh dobičkarjev je ogromna večina me« voditelji in med privrženci OF. Vseh drugih je zelo malo. To so: politični zavrženci in razočaranci, nacionalni zaslepljenci in taki, ki so Šli v OF samo iz sorodstvenih ozirov. Devetdeset odstotkov OF-arjev pa je ,-za »stvar«, ker upajo da jih čaka v novem družabnem redu nagrada v obliki lepega imetja. Vsi ti ljudje imajo sami sebi že kar določeno plačilo, katero jim je OF zagotovila za čas po svoji zmagi. Ce hočete videti, ali je to ros, kar- poizvedujte, kaj so sklenili posamezni terenski odl»ori, pa boste imeli takoj jasno sliko, kako si večina privržencev in funkcionarjev zamišlja novi rod. lJevše, ki je pobiralo prispevke po šiški, je zaupno povedalo, da bo dobilo po vojski palačo Viktorijo. Nedavno sta se dva rdeča funkcionarja na deželi spoprijela z besedo, pa je eden izmed njiju vzrojil: »Hudič prekleti, zdaj lenariš, pri talanju boš pa hotel biti prvi zraven!« Drugi funkcionar OF je nekje na deželi že kar zasedel grad, češ da je njemu določen. Preprosta kmečka šivilja je naskrivaj zaupala, da bo po vojski vzela državno službo, in sicer civilno, da bo za »kakšnega glavarja ali kaj podobnega«. Pisatelj Ju£ Kozak, ki je s svojim »Ljubljanskim Zvonom« boljševiziral našo kulturo in našo inteligenco, je že leta v ne botičniku izjavljal, da je komunist zato, ker ve, da bo pod boljše vi zrnom komisar ... Neka tolovajska popevka obljublja: >Ko pride dan zaželen, bomo šli v Ljubljano, zdaj nevesto prodano, svobodi pred oltar. In od našo gostijo, bomo vrgli pomije, psom, ki gospodarijo tam.« Da je med temi psi tudi dosti njihovih bivših in sedanjih podpornikov in zagovornikov, tega jim ni mar ... Edina »ideja«, ki je zvabila razne prisklednike v OF, jo torej korist, dobiček. Ti ljudje sestavljajo nižjo »klaso« OF-arske gmote. Ta nižja »klasa« si šele obeta dobičok, ki jo Čaka. OF ima pa tudi višjo »klaso«, t. j. voditelje. Ti re odlagajo z izplačilom nagrade sebi ampak uživa že danes koristi komunistične enakosti. Pesek zn gašenje zn primer letalskega napada vzemite brezplačno iz deponij oh cestah. Te deponije so označene z napisom ,Požarni pesek*. Kdor ne izpolnjuje predpisov o protiletalski zaščiti, spravlja v nevarnost svoje in svojegn bližnjega življenje in imetje. * 1 V zakloniščih poslopij, kjer so uradi, poslovni ali gostilniški prostori, mora biti dovolj prostora tudi zn stranke in goste teli obratov. * Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina. Ravnajte se po njegovih navodilih! * Vsnka hiša mora imeti svoje zaklonišče, ki je zadosti veliko zn vse stanovalce in zn vse v poslopju zaposlene. * Izpraznite in uredite podstrešja! , Pripravite pesek in vodo zn gašenje . za primer letalskega napada. I Pisma nam in vam Gospod urednikt le pri starodavnih narodih je veljal rekA da je vsak narca treba presojati po nje rjovi mladini. Takšna sodba je gotovo pravilna^ saj jo zgodovina sama najbolje potrjuje. Če pa se človek ozre nekoliko tudi na našo a€-danjo mladino, je kar malo žalosten ob tem zgodovinskem dejstvu. Zadnjič sem opazovala našo žensko mladino, ki se je iz nekega trgovskega učnega zavoda zatekla v zaklonišče pri Mestnem domu. Moram reči, da se mi je naravnost zagnusilo početje 16 do iSletn.i dijakinj, ki so s hruščem in truščem sedale na klopi v omenjenem zaklonišču ter ob j male na videz še precej mirne fante-sošolce. — Noben opomin resnejših l >di ni zalegel. Nasprotno, kakor nalašč so se vedle Še bolj izzivalno in odgovarjale skrajno nespodobno. Človek se mora nehote vprašati, kaj in koliko vedo starši o teh svojih hčerkah in kakšna je družinska vzgoja, da si upajo jamo počenjati takšne stvari. Da njihova vzgoja ni prav preveč brezhibna, dokazujejo vsekakor tudi njihove pobarvane ustnice, barvani lasje, zlasti pa Še surovo vedenje, ki se slovenski dijakinji res prav nič ne poda. Ali ne bi bilo prav, Če bi starši poleg svoje skrbi za vzrejo otrok posvetili vsaj nekoliko več pažnje tudi njihovi vzgoji. Saj dobra vzgoja gotovo manj stane kakor do* bra prehrana, vsaj danes. Uradnica. Gospod uredniki Zadnjič sem šel po Florjanski ulici tam v bližini sv. Jakoba in doživel nekaj, kar mislim, da bo časopisni papir tudi prenesel% Stvar je tale: Tam v Florjanski ulici, kjer se je dogodek, ki ga hočem popisati, odigral, je pločnik ob hišah precej ozek, kakor gotovo veste. Osebni promet pa je bil tedaj še bolj oviran, ker so stali tam vojaški avtomobilu Vprav na tistem ozkem prostoru so na pločniku stale štiri starejše ženske. Čakale so pred mlekarno na mleko, pri tem pa seveda po stari navadi sila živahno nekaj obravnavale. Ljudje so se le 8 težavo prerivali mimo njih. Pred menoj je šla neka ženska, ki se ji je tisto zapiranje prehoda zdelo preneumno, in je dejala: %Nikar vendar ne zapirajte tu poti, ko vendar vidite, da b» ljudje radi mimolt Eni izmed tistih štirih, v medsebojen živahen pogovor zapletenih žensk se je ta opazka zdela le prehuda in se je takole odrezala: *Ti, prekvat koš, če si tako širok, pa pojdi po sredi ceste!* A ona druga ji tudi ni hotela ostati dolžna. Obrnila se je in zabrusila: \Afna stara, domov pojdi in ne otresaj gobca!* Jaz sem se med tem časom le prerinil mimo, se ozrl in videl, kako so druga drugo oponašale in bevskale ter pri iJm kazale jezike. Ljudje, odrasli in otroci, so se ustavljali ter se smejali njihovemu žugunju in pačenju, drugi pa spet naglo odhiteli dalje, ko da bi jih bilo takšnih prizorov sram« Kakšen je bil konec, si lahko sami predstavljate, saj ste kaj takšnega ali vsaj podobnega gotovo že tudi sami kdaj doživeli kje na ljubljanskih ulicah. Jaz pa sem si mislil: Čeprav je vojna, bi ljudje vendarle lahko imeli vsaj nekoliko več živcev in obzirnosti, da se ne bi za vsako malenkost takoj razburjali. Saj bodo vendar še prišli niirni Časi, ko pred mlekarnami ne bo več toliko ljudi, da bi zapirali pot, in bo tudi mleka toliko, da zaradi njega ne bo razburjenja. Seveda je zdaj za mleko hudo, a malo več potrpljenja ne bi Škodovalo, če pomislite, da mora ubogi deželun danes še bolj potrpežljivo čakati odrešenja izpod tako na široko razvpito ^svobode« ter mirno gle-lati, kako mu tolovaj odnaša krompir iz kleti, mu vlele prašiča iz svinjaka (Če ga še ima) in kako se »tovarišice« napajajo z mlehom, medtem ko nedolžni otroci vsi sestradani h'rajo in obupno prosijo kruha in mleka, Poštenim slovenskim materam se ob pogledu na njihove lačne otroke trga srce, medtem fro se >tovariši« mastijo z nakradenimi dobrotami, ln Ko iiideš v Ljubljano, slišiš na vri-mer takele opazke: >Prav mu je, kmetavzu. Sam je kriv, zakaj je pa začel izdajati— Kdor Še vedno tako govori, se menda res ne bo nikoli streznil in poskušal vsaj za trenutek malo še s svojo glavo misliti. Prepričan je. da smo wii, ki smo kot bcgunci pti-š'i v Ljubljano, Kami izdajalci, in b.) nun da o tem prepričan do sodnega dne. Dolenfjtsi begunec. V strnjenem sistemu je najboljši zasilni izhod iz zaklonišča preboj kletnih zidov med sosednimi stavbami. Vrsta takih prebojev v fronti hiš nudi nnjvečjo varnost izhoda. V hišnih zakloniščih mora biti stalna električna razsvetljava in še rezervna luč (petrolejke, sveče). Nakazilo za petrolej dobite pri mestnem poglavarstvu. * Hišni starešine protiletalske zaščite! Preglejte, če je zaklonišče prirejeno in opremljeno. Pomanjkljivosti javite hišnemu gospodarju, dn jih takoj odpravi. * Vsn strokovna navodila zn prireditev hišnih zaklonišč dobite v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. * Hišni starešine protiletalske zaščite! Če liišni gospodnr ali stranke kljub vašemu opozorilu nočejo izpolniti predpisov o protiletalski zaščiti, javite to upravi policije. ZislUtTanJe in be( Prišel Je večer zimskega dne v januarje. Koledar jo kazal petega. Evno Azev je ta večer bil doma v stanovanju na Boulcvardn Raspail. Igral se je z otroki tn bil zelo dobre volje. Ana Ljubova Grigorjevna je Imela svoje delo, pripravljala je večerjo. Azev se je Igral z otroki, da bi se raztresel od skrbi, ki so ga morile zadnje čase. Hotel jo s tem pozabiti na svoje težave, hkrati se pa tudi otresti strahu, ki ga je navdajal ob zadnjih novicah, katere so prihajale ln govorile, kako poteka razprava proti njemu. Ko je bil Azev ravno najbolj zaverovan Ir Igro, se je na lepem oglasil zvonec, Azev se je malce zdrznil, potem pa stekel k vratom In jih odprl. Na vratih so stali Savlnkov, Cernov ln pa terorist Pavlov, ki ga je Azev po njegovem delu kaj dobro poznal. Prva misel, ki je Azeva spreletela ob pogledu nanje, je bila ta, da so morda prišli, da ga ubijejo. Kaj naj stori? Toda Azev se je brž znašel ln sklenil, da se bo delal nedolžnega In nevednega ln da bo skušal svoj strah skriti pod krinko malobrlžnostl. Pozdravil jih je, kakor da ne ve ničesar, in ni nikomur izmed njih pogledal v obraz. Potem jih je povabil, naj gredo z njim, ln jih odpeljal v pisarno, ki je ležala v najbolj oddaljenem koncu stanovanja. Tam jim je ponudil prostore, sam pa je sedel za svojo delovno mizo, kakor da 6e bo z njimi pogovarjal o navadnih uradnih zadevah, V tej pisarni so Je potem med temi štirimi ljudmi razvil dolg pogovor, ki je tako zanimiv ln za zgodbo o najbolj podlem poklicnem revolucionarju, kar jih zgodovina levičarskih gibanj pozna, tako značilen, da ga velja priobčiti v celoti. To se pravi, v taki celoti ln v 'taki obliki, kakor ga jo narisal nekdo Izmed teh štirih ljudi, ki so se ga udeležili. Azev je vprašal: »Kaj je novega?« Cernov je odgovoril: »Tu Imaš novo listino. Preberi jo!« G. Pevaneri 31 Pomoli! mu je pismo, ki so ga pisali odboru stranke socialni revolucionarji lz Saratova, ln sicer leta 1907. Azev tega pisma ni poznal ln ni vedel, da bi sploh bilo na svetu. Pri Cernovljevlh besedah so je zdrznil ln prebledel. Vzel je pismo In ga bral zelo počasi, kakor da bi hotel pridobiti časa ln med tem tudi že najti Izhod lz zagate. Med branjem je bledel vedno bolj in na. zadnje se je obrnil k tovarišem ter jih s hripavim glasom vprašal: »No, pa vendar, kaj je novega?« Cernov je dejal: »Vemo, da s) 24. novembra lani bi! v Petrogradu, ln sicer pri Lopuhlnu.« Azev ni nič pokazal, da bi ga bile to besede kaj presenetile, temveč je mirno odgovoril: »Jaz nisem nikdar bil pri Lopnliinu.« »K'c sl potemtakem lili?« »Ril sem v Berlinu.« »V katerem hotelu?« »Najprej v ,FHrstenhofu‘, potem pa v gostišču ,Kerč‘.« »Ml pa vemo, da nisi v ,Kerču' nikdar lili.« Azev je bruhnil v smeh ln dejal: »Ta je pa lepa! Seveda sem bil tam.« »Se enkrat ti rečem, da nisi bil tam.« Zdaj je Azev začel počasi: »Jaz ...« Ustavil se Je, se znova pripravil, da bo govoril, potem pa je bruhnilo lz njega: »A kakšna vprašanja so to? Sklicujem se na svojo preteklost.« Zdaj Je spregovoril Savinkov In dejal: »Ti se sklicuješ na svojo preteklost? No, prav. Če je tako, nam pa povej nekaj podrobnosti o atentatu na Dubasova.« Azev je zelo dostojanstveno odgovoril: »Atentat, določen za dan 23. aprila, je spodletel, ker je Šilerov pustil Dubasova IVAN MATIČIČ: Pomlad ob reki ODLOMEK IZ ROMANA OlVf.i iti*. Jutro. Kogovi straž budijo bratstva, j splošnim gibanjem se pa gnete živinče, v Tam, kjer ne zaleže klic toga, poprimejo straže z rokami in vlačijo drcinavhe iz tople kožuhovine. Na noge, k molitvi! 2i-vinče past: Verni ljud se obrača k vzhajajočemu soncu ter se glasno priporoča bogovom, priklanjajoč se do tal, izročajoč se jim v varstvo za ta novi dan. Zatem naglo pospravlja šotore in navlako. Otroci bi še radi spali, seveda, dolga pot jih je utrudila: toda noben izgovor ne pomaga, treba bo naprej, drevi bodo zopet spali. In drobnica je tudi še dremava, nič so ji ne ljubi pasti. A na te dremave beketače vendar ne bo vsa vojska čakala. Pasite se ali pa poj-dete lačne na pot! Bosto spotoma kaj od-jedle. Zdaj je narod v premiku, vojska na pohodu. Trpeti morajo vsi in vsi prenašati napore, prav tako živinče kot otroci in vsa bralstva. Rogovi hrulijo v drugo. Le brž, le vkup! Družine se že usipajo na pot, zbirajo se v vrste. Le hitro! Ko zatrobijo rogovi v tretje, bo treba odriniti — in kdor zaostane, pač zaostane. Svarunja že korači v ospredje, njegovi vojaki mu nezadržno sledijo na čelo vojske, čelno krdelo jo pač najprej urejeno, v zgled vsemu občestvu. Vojvoda Svarunja čaka, dokler ne priteče končno sel javit, da je vse do konca pripravljeno. Tedaj veli Svarunja trobiti k odhodu, nakar se spusti na zemljo in za njim vso čelno krdelo, priporočujoč se bogovom za srečen pot in dan. Po molitvi krene vojska proti severu. Brr, kakšen svet je to! Sama zamo- čvirjona pušča, črede bivolov, konj, svinj, sama divja stepa. Ljudje ne kažejg nobe-noga zanimanja in nobene radosti za to obljubljeno deželo, v katero prihajajo. Prav tak svet so videli v srednjem Podonavju in nič boljšega v Potisju. In ker jim tamkajšnji svet ni prijal, so šli isknt boljšega, a ta tukaj tudi ni prida. Vsi bogovi, vsi zlodeji, je mar vos svet sama zamočvirjena stepa! Rimska cesta jih je pripeljala do Mure, ko se je tisti dan nagibalo sonce. Svarunja je vojsko ustavil ter velel tu prenočiti. Ljudje so so spravili k vodi, jo pili žejni in se umili. — Privoščili so si nato boljšo pečenko kakor včeraj: srnjad in jelenjadi je bilo tu vse živo. Noarus — Mura! Z dopadenjem so gledali ljudjo bistro reko in pa valovito okolje — in so bili vso bolj vodri kakor včeraj in prejšnjo dni, ko so potovali skozi močvirno ravnice. Tako so nadaljevali pot ob levem bregu reke. Blagi bogovi, kak diven svet jo tu! Potoki doro s hribovja nizdol, a divjadi vse živo v sončni paši: podi se v tropih, preskakuje potočke, a sonce so upira v ta prisojna pobočja. Ljudje občudujejo to pri-rodno lepoto, najrajši bi ostali tu. Svarunja sam se z dopadenjem ozira po okolici in pomišlja, hi 11 ustregel želji ljudstva. Ne da bi družino tu naselil, saj vidi, da so prisojna pobočja žo posejana z naselki, ali da bi jim dovolil vsaj ogledati si okolico. Sioor pa, kam se jim prav za prav mudi? Naj pridejo danes ali jutri ali šele o kresu, vseeno, nikjer jih nihče ne pričakuje, nihče jim ne bo prišel naproti s kruhom in soljo. Zato jo vseeno za dan ali dva, bo pač seme za toliko pozneje v zemlji. Ko Svarunja to pomišlja, zamahne z roko in voli vojsko ustaviti. En dan počitka, morda celo dva! — Eju, dobrje! — Ljudjo so bili zelo veseli to modre odredbe, saj so bili že utrujeni, a živinče lačno. Vse giblje in dela z nnjvečjo vnemo. Obrežje Muro je živo mravljišče, ljudje gazijo do kolen po divjem rastju, klestijo grmičevje, odstranjujejo trnje in si čistijo prostor za taborišče, prav kot bi se nameravali za trajno tu naseliti, no lo zn dan ali dva. Družina tokmnjo z družino, katera si bo prej postavila šotor, katera bo prej postavila grmado za jutrišnji praznik. Starešini izbirajo prostor in drevesa za sveti ohrod ter ukazujejo rodovihcem, koko in kaj > treba očistiti ln pripraviti. Med tom napotje vsem. Kakor otroci so te ovčice kremžijo se in so opletajo materam okrog nog, sredi same paše si no znajo poiskati hrane. Ljudje kričijo nad dečaki, naj odže-nejo čredo izpod nog. Kam pa se je zamotal Žitovitov tront? Se zdaj ga ni. Ijoj, kje se vam moti tam gori po brdih! Malone po Štirih se plazijo prek skal in strmin in skozi goščavje. Žito-vit ženo svoje dečako, da je joj. Da bi jih le ne napadle zverine! Kaj, zverine? Brez skrbi, kje neki si upa napasti tako zvorjad medved ali ris, niti gladni voleje bi ne tvegali z njimi spopada. Svarunja jim je odkazal smer, kjer naj preiščojo okolje, a Žitovit hoče to nalogo temeljito opraviti. Ne da bi si ogledal naselke od daleč, temveč od brda do brda vleče svoj strašni tront. Dasi ugotovijo od daleč, kateremu plemenu pripada koča, vendar se mora straža prepričati od blizu ter kočo okrog in okrog pretipati. Pa zadenejo na vlaško stajo. Naj se ugrezne v tla, naj jo raznesejo čerti in škrati, kajti Žitovitov tront ji ne prizanese! Zares, kakor leopardi se vržejo divji možje na bedno kolibo. Tužna mu majka, kdor biva notri! Sami otroci so in ženske, joj, kako so preplašeni! Kje so moški, kje so skrivnjo ti neverniki? Nikjer jih ni. Žensko pa vijejo roke, se križajo in skušajo nekaj dopovedati. Nihče jih ne razume. Nazadnje gredo ven in mahajo proti sosednemu griču, češ tja naj gredo divji možje, tam jih bodo našli. Ros je videti tam mnogo ljudi, ki orjejo in trebijo liosto. Stražni tront ne ve, kaj bi, dokler ne zasliši razumljivih klicev s sosednega hriba: naj pustijo vlaško kočuro in naj pridejo bliže! Žitovit veli odriniti tja. In tu najdejo nove naseljence, ki pridno trebijo, orjejo in sejejo. »Radujtosč, bratija!« zakliče Žitovit. »Radujte6Č! Božj g vami D odvrnejo prijazno. »Cto djelajete?« »Trobim i orjem za blažii den,« odvrnejo modro. »Olo čudo!« Vojniki pokažejo zdajci na Vlahe in hočejo vedeti, čemu so ti neverniki tu? — Pomagajo, jim pojasnijo ljudjo. Vidite, kako kopljejo korenine, glejte, kako vlačijo plug, kako orjejo Slovenom! Da, Slovonl so si zasužnjili te ostanke starega plemena, drugo so pregnali ali pobili. Žito-vitovi šele zdaj razumejo, in se jim zdi končno prav, da so tisti kočuri prizanesli. Ko se še pogovarjajo z naseljenct o tem in onem, jim želijo sreče ter odrinejo daljo na sosedna brda. Vsepovsod se trebi in požiga pragozd, vsepovsod sc pripravlja plodna zemlja. Sonce visi že močno nad zapadom, vzdolž Mure pa gore ognji Svarunjevo vojske. Družine so si že domala pristorilo in so umirile. Žene in dekleta molzejo ovee in koze tor gnetejo sir v pinjah, moški in otroci počivajo pri ognjih in glodajo v obilne trupe divjačine, ki se evro na žare-čini. Svarunja pa hodi z velmožmi ob taborišču in se ozira tja gor na brda in tre-božo, od koder se dvigajo mogočni dimi po-žigališč. Svarunja dobro ve, kntore deset-nije so so vrnile z obhodov in katere šo no. Žitovitovn prihaja šolo zdaj. Nikako utrujenosti ne izdajajo dočaki, temveč 60 strumno postavijo pred velmože — in desetar poroča vojvodi, kaj so videli in doživeli na svojom obhodu. Možje poslušajo in modro preudarjajo, medtem ko Svarunja zastavljn nova vprašanja vojnikom. Ko jih slednjič odslovi, so obrne k velmožem, da z njimi vso modro preudari. Žitovit in njegovi dcčakl se pa kaj malo menijo za to, kje so bodo naselili in kam bo jutri krenila vojska; to jo stvar vojvodo in po velmož. Za danes so svojo nalogo opravili — in zdaj stopajo mimo šoto. rov, kakor bi bili sami velmožjo. »E, Žitovit, počakaj, tl damo pečenja!« zakliče krenka dekle izza ognja, kjer molžo kozo. mimo, ne da bi bil udaril. Ljudje, ki naj bi bili metali bombe, so bili trije: Boris Vno-rovski na Tverskajl, Vladimir Vnorovskl na Vozdvlžcnskl, Šilerov pa na Znamcnkl. Jaz sem bil v kavarni .Filipov1.« Savlnkov je zavpil: »NI res! Govorili smo z Vladimirjem Vnorovsklm, metalca bomb sta bila samo dva: Boris Vnorovskl In Šilerov. Dubasov se je peljal tik mimo Vladimirja Vnorov-skega. ki pa bombe ni Imel.« Azev je skomizgni) z rameni rekoč: »Jaz vem. da jo vse šlo tako, kakor sem povedal.« Toda Savlnkov se ni dal ugnati s temi besedami, temveč je nadaljeval: »Vrh tega se na večer pred atentatom nisi sešel s tistimi, k! naj bi inetall bombe.« Zdaj se je Azev začel malce zapletati: »NI res ... Bil sem tam.« »Torej je Vnorovskl lagal?« »Ne, Vnorovskl ni mogel lagati.« »Torej lažeš ti?« Azev se je naredil malce užaljenega in rekel: »Tudi jaz govorim resnico.« »Kako Je torej mogoče to zadevo razložiti?« Azev je spet skomlzgnil z rameni ln dejal: »Ne vem.« »Praviš, da sl bil v kavarni ,Filipov1?« »Da « »Ali sl trčil na mrežo policistov?« Ne.« »Argunovu sl rekel, da so te prijeli, pa da si policijskemu poročniku pokazal potni list za tujino, nakar so te spustili.« »Argunovu nisem dejal ničesar takega.« »Torej je Argunov lagal?« »Ne trdim tega .,.« »Torej lažeš tl?« »Toda za božjo voljo, kako sl je moči to razlagati?« »Ne vem .. In tl, kaj sklepaš Iz tega?« »Da sl pri tem pokazal lahkomiselnost, ki meji na zločin. Cc bi bilo šlo tako naprej, bi bil poslal po zlo vse tovariše lz »bojnega odseka«. Tvoje sklicevanje na preteklost ni umestno.« Azev jo spet skomlzgnil z ramen!. Potem se ga je pa polotil nemir ln je dejal: »Dajte ml možnost, da se branim.« Cernov ga je vprašal: »Zakaj si šel v Berlin?« »Hotel sem biti sam. B!1 sem truden. Želel sem st počitka.« »Ali sl v Berlinu videl koga od stranke?« »Ne.« »Koga drugega sl videl?« »Na to vprašanje ne bi hotel odgovarjati.« »Zakaj ne?« »Ker se ne tiče naše zadeve.« »Potem pa ne pripada sodba tebi.« Azev je zdaj zrasel ln rekel: »Jaz sem član glavnega odbora, ntso pa to vsi ljudje, kar jih je zdaj tu.« Savlnkov je rekel: »Saj ml nismo tu v Imenu stranke.« • Cernov je ponovil svoje vprašanje rekoč: »Torej se braniš, da bi odgovoril na tisto, kar sem te vprašal?« »Ne. Nisem videl nikogar.« »Zakaj sl se preselil v gostišče .Kerč1?« »Ker je cenejše.« »Torej sl se presolil v ,Ker6‘ lz gospodarskih razlogov?« »Bil je še drugi razlog.« »Kateri?« »To vprašanje presega našo zadevo.« »Nočeš odgovoriti?« »Drži, da sem se preselil Iz gospodarskih razlogov, kakor sl dejal,« »Katero sobo sl Imel v gostišču?« »Sobo št. 3.« »Popiši to sobo natančno.« Azev jo začel popisovati: »Postelja je na levi od vrat ln Ima belo pregrinjalo. V sohi je okrogla miza s prtom, na umivalniku je zrcalo, tla pa pokriva temna preproga.« »Koga si videl v gostlščn? »Zakaj me sprašuješ kaj takega ...? Videl sem lastnika, računskega uslužbenca, sobarico, natakarja ...« Zdaj mu je segel v besedo Savlnkov ln dejal: »Povej ml, kako sl sl razlagal moje besede. ko sem tl dejal, da je nekdo, čigar Imena tl ne morem povedati, sporočil Bur-eevu, da dobivaš plačo od policije, ln je Burccvu dovolil, da ml to pove? AH se tl je zdelo, da je ta človek sam dovolil Bur- cevu, da ml pove, ali pa je Burcev to skleni stcrtl na lastno pest?« Azev je malo pomislil, nato pa odgovoril: »Seveda sem razumel tako, da je tisti človek sam dovolil Burcevu, naj ti pove.« Zdaj mu je segel v besedo Cernov til dejal: »Ta človek je Lopuhln, On ni Imenoval Savlnkova. Pooblastil je Burceva, da to stvar pove komu Izmed revolucionarjev, da lahko sam Izbere, kogar hoče. In Burcev jo izbral Savlnkova.« »No, in kaj potem?« »No, in potem se je dogodilo, da s! tl šel k Lopuliinu ter mu dejal tele besede: ,V1 sto dovolili, da se to pove Savinkovu ...« Azev je pripomnil: »Ne razumem. Morali bi vendar voditi resno preiskavo.« Cernov sc ni dal motiti, temveč jo nadaljeval: »Prosim, da ms poslušaš. Lopuhln savlnkova ni omenil. Ti sl pa lz besedi Pavla Ivanoviča (Savlnkova) sklepal, da je Lo-puliin omenil njega. Pavel Ivanovič sl njegovih besedi ni mogel razlagati tako, ker mu Burcev ni ničesar takega povedal. Torej .. .« Azev je prebledel ko zid, sicer se je pa šo obvladoval ln jo zelo mirno dejal: »Prav, toda Burcev je to lahko rekel Bakaju. Bakaj ni dobro razumel in je to povedal Lopuhlnu... Slecr pa jaz no vem nič.« »Burcev tega ni povedal Bakaju In tudi ta ni povedal Lopuhlnu. Kako sl je moči razlagati, da bi bil Lopuhln na tako daleč mogel uganiti, da sl tl stvar razumel tako?« Azev se je zdaj razburil In rekel: »To je norost. Jaz nisem ničesar razumel.« »Saj tudi ni ničesar, kar bi bilo treba razumeti. Tl sl dejal Lopuhlnu: »Dovolili ste reči Savinkovu. da sem jaz plačan od policije. Prekličite to stvar.« Azev je vstal izza plsalnlka In začel hoditi po sobi. Cernov Jo stopil k njeinn In mn dejal: »Prišli smo, da bi tl dali pogoje, Ivan. Povej nam odkritosrčno, kakšne sp bile tvoje zveze s policijo. Nočemo uničiti tvoje rodbine. Degajcv še vedno živi v Ameriki ...« Azev je hodil naprej po sobi ter kadil cigareto za cigareto. Cernov ni odnehal, temveč je še silil vanj: »Zate bo koristno, da sprejmeš naše predloge.« Azev se je nstavll pred njim ln bilo je videti, da je spet gospodar samega sebe ter samozavesten. Dejal je: »Jaz nisem nikdar Imel zvez s policijo ln jih tudi nlmhm zdaj.« »Kako sl potem razlagaš 4e obtožbe? Kaj misliš, da je to policijska spletka?« Azev jo odgovoril: »Ne vem.« »Torej nam ne maraš povedati ničesar o teh zvezah?« »Nisem Imel takih zvez s policijo.« »Ali nimaš k tem besedam dodati ničesar?« »Ne, ničesar.« »Dajemo tl odloga, da lahko premisliš.« Azev je spet začel hoditi po sohi. Znova se je ustavil pred Ccrnovlm, ga pogledal v oči potem pa mu z drhtečim glasom dejal: »Viktor, tako dolgo smo živeli v slogi. Delali smo skupaj. Tl me poznaš. Kako mo-roš priti k men! s tako hudo sumnjo?« Cernov mu je odgovoril suho In kratko: »Ce sem prišel, se pravi, da je to bila moja dolžnost.« Zdaj se je oglasi! še Savlnkov: »Pojdimo. Ali nimaš ničesar pristaviti, Ivan?« Azev je odgovoril: »Ne!« Cernov je zdaj rekel: »Dajemo tl odloga do jutri opoldne. V tem času hoš utegnil premišljati o našem predlogu.« Savlnkov je z odločnim glasom pogovor zaključil: »Jutri opoldne bomo sodili, da smo prosti sleherne obveznosti In ozira.« Azev je odgovarjal: »NI ml treba nič premišljati.« Tovariši so odšli, no da bi ga bili pozdravili. Ko je Azev slišal, da so se zaprla vrata za njimi, se je sesedel na 6tol, zakaj zdaj so ga zapustile še poslednje moči. Zdaj s| ni smel več delati utvar. Stari tovariši revolucionarji so bili prepričani o njegovi Izdaji ln o njegovem dvojnem življenju. Nasprotja, v katera se je zapletel med zasliševanjem, so jim morala razpršiti tudi poslednje dvome. Co sc Je hotel rešiti, mu je bila odprta samo še ena pot: beg. Ana Ljubova Grigorjevna Je še trdno verjela, da je nedolžen. Videl je, da ga odposlanci glavnega odbora stranke, ki so se pred nekaj trenutki poslovili od njega, niso ulilll samo zaradi tega, ker se jim je smilila njegova družica. Cc ne bi bilo njo In če ne bi bilo ozirov do njo, bi ga MU na koncu tega razburjenega razgovora ubili... Zaradi nje so mu dali odloga. Premišljeval je, potem pa sklenil, da a# oprime edino In poslednje rešilne deske, namreč njeno neomajne vere In zaupanja vanj. Z njeno pomočjo je sklenil pripraviti beg ter uiti tako nadzorstvu tovarišev ln oblasti, ki so jo Imeli nad njim. Zena je pritekla v sobo, da bi ga potolažila. Začela ga je spraševati, kaj je bilo. Azev ji je dejal, da je postal žrtev podle spletke. Toda njegovi sovražniki ne bodo dolgo slavili zmage, zakaj prav kmalu jim ho lahko dokazal, da jo nedolžen. Toda za zdaj je nujno potrebno, da se umakne. To mora storiti najprej, če hoče, da se ho še kdaj opral, zakaj zdaj mu grozi nevarnost, da ga bodo ubili. Potem pa potrebuje tudi zbranosti. Za nekaj časa mora ltl v samoto, da se odpočije In da pripravi vse potrebno za obrambo. Ko je videl, da je ženi hudo, če pomisli na ločitev, ji je začel obljubljati, da se bo brž vrnil, In da bo z dokazi ter z listinami poskrbel vse potrebno, dn se izkaže njegova nedolžnost. Te dokaze ln te listine pa mora iti Iskat drugam. Tako Je ženo kmaln prepričal ne le o tem, da je beg potreben, temveč jo je a svojimi besedami pripravil celo tako da. leč, da je obljubila, da mu ho pri begu pomagala, kolikor ji bodo le moči dale. Toda treba je bilo hiteti, zakaj Azev ni več Imel toliko časa, da bi ga bil lahko zapravljal. Zunaj je ležala noč, stanovanje je bilo temno, nič sluteči otroci so spali, Ana Lju-hovna Grigorjevna pa je hodila od okna do okna ter opazovala, če se morda okoli hiše gibljejo sumljive postave. NI ji bilo treba dolgo čakati, pa je videla, da je tako. V bližini hiše sta stražila revolucionarja Senzlnov In Sletov. Delala sta to na svojo pest in jima ni nihče naročil, naj stražita. Še več. Glavni odbor stranke za to ni niti vedel. Toda ta človeka sta trdno sklenila, da bosta za vsako ceno preprečila, če hi Azev skušal pobegniti. Medtem pa Je Azev z vso nngllco urejal svoj arhiv. Zakuril je v peči ter metal na ogenj cele snope papirjev, druge pregledaval ln jih polagal nazaj v predale, spet druge pa kar na slepo metal v kovčeg, ki je stal odprt na tleh. To delo je trajalo nekaj debelih ur. Ko je končal, je na viden prostor v plsal-nlku položil poslovilno pismo, ki mu ga je Ml poslal mornar Avdojev tedaj, ko mu jo dal nalogo, naj naredi atentat na carja. Da je Azev nastavil to pismo na vidno mesto, je bilo nalašč ln preračunano. Ta listina naj 1)1 namreč dokazala, kako lahko bi bil Izdal Avdejcva. če bi hll hotel ln če hi bil tak, da bi izdajal. Toda tega ni hotel storiti. A druge podobne listine je raje odnesel s seboj... Ko je hlla ura pol štirih zjutraj, so priprave za beg bile končane. Boulcvard Ra-spall je bil zdaj zapuščen ln po večini pogreznjen v temo. Revolucionarja, ki sta stražila na voglu, sta bila odšla. Najbrž ju je zapeljalo to, da je bilo Azcvljcvo stanovanje čisto temno ln da je v njem bilo vse tiho. Mislila sta, da je šel Azev spat. Ana Ljubova Grigorjevna je šla Iskat voz, Azev pa je čakal za vrati s pripravljenimi kovčegl. Ko je voz prišel, sta sedla oba vanj ln žena ga je spremila do postaje. Ko sta se poslavljala. j| je dejal, naj mu piše na Dunaj. ln sicer tako, da bo pismo čakalo na pošti. Ko jo vlak za Nemčijo odpeljal, se je Azev docela Izčrpan sesedel na blazine. Toda ta nemoč ni trajala dolgo, zaknj po nemirni napetosti, po strahu in grozi, ki ju jo prestal to žalostno noč, ga je zdaj počasi prevzel občutek svobodo ln polaščala »e ga je radost do življenja ... (Dalje.) »Pridem, ko bo pečeno,« odvrne Žitovit, moško. Je mar ta njegova izvoljenka! Ne, ta je Svarunjeva hči Brzila, ki rada nagovarja Zitovita, a pogleduje njegovega nečaka Godemisla, ki ga skrivaj ljubi. »Ko bo pečeno, ne bo nato čakalo,« zakliče Volkonjn, Brzilina sestra, ter zapiči oči v Budista. »Kaka kost bo že ostala ali pa samo čebula,« pripomni Nežir Sebidragov. »Zate že, kar pridi,« mu odvrne Ljutica, tretja hči Svarunjeva. Izredno drzno za dekleta, ki ji prav Nežir leži pri srcu. On samo zardi, pa se podviza naprej z desetnijo. »Olo, ŽitovitcI Smo mislili, da si se z desetnijo naselil na brdu,« ga nagovori zdajci deklo izza nasledil,lega ognja. Je mar ta njegova! Ne, ta je Trebenja, Mnigojeva najmlajša. Nima še ženina, dasi je že zrela, a Žitovita bi hotela najrajši. Silna je in močna, kakor on — in mnogo grenkob je žo prizadejala njegovi izvoljenki. »Ni še otrehljeno,« rečo Žitovit. »Smo najeli Vlahe, da nam preorjejo svet.« »Zel boš ljuliko, če ti bodo neverniki orali,« ga useka deklina in z močnimi rokami nagneta ovčji sir v pinji. »Neverniki orali, Trebenja sejala, da bo zala pšenica,« pritegne Zla, Mnigojeva snaha, žena Trebiborova. »Nič ne maraj, Žitovit, ti se kar naseli,« se zavzame Trebibor. »Broz skrbi,* prikima Žitovit. »Pa še za nas en hrib zraven,« dostavi Trebenja. »Kolikor hočeš, dva, tri, saj hribov ne manjka.* »Fantov manjka in ženinov ni,« dostavi Zla- »Ona ga ima, kaj pa druge?« namigne Trebenja. »Ti ga pa ne maraš.« O, kaj bi dala Trebenja, če bi ga dobila! Toda Žitovit ne utegne o tem razmišljati; lačen je ko volk in njegovi dečaki so lačni in trudni, da kar izpodmolato gledajo. Saj tu so že doma, in Žitovit izgubi nad njimi moč, ko pridejo v objem družin. Tu se razidejo, krenejo med soro-dovince in zmečejo orožje v kraj. Jc pečenje pripravljeno? Kmalu bo, naj šo malo potrpijo in naj medlem kaj povedo. — E, kaj bi pravili, gladni so, da bi vsak izmed njih udušil celega srnjaka. — No, naj ne bodo toliko neučakani, pečenja ne bo premalo. Sicer pa, saj so ves ljubi dan motovilili po hostah, pa bi si spotoma kaj opekli, ko so jim vendar divjad sama ponuja; čemu so toliko zanikrni. — Nič zanikrni, saj bi si radi, a kaj ko jim ta preklicani Žitovit ne dovoli; ženo jih brez oddiha. Drugo deeetnije si nalovijo divjih kokoši in petelinov si napečejo in se gostijo, da so vsi omaščeni in še domov kaj prinesejo, medtem ko tudi bogovom privoščijo kako perut, vsaj toliko, da je za dober namen. Žitovit pa, kadar dovoli lov, prepusti najlepši del plena bogovom, a dečaki so zraven lačni. Zato res nimajo volje loviti, saj bogovi gotovo niso tako lačni, dn bi čakali na pečenje gladilih vojnikov. Žitovit naj jih piše v uho! Zelo so srdijo nanj; če bi mogli, bi mu odrekli pokorščino spričo tega. A kaj ko hi jih-pn čelnlki ukazali šihatl ali jih šo colo izobčili Iz bratstva. — E, le počasi, dečki! Kadar ste lačni, bentlte, v resnici ste pa srečni in ponosni, dn sto v krdelu, zravas* lana pu pripadate So naj- odličnejši dosetnijl. Dobro veste, da ste ljubljenci vsega bratstva, milujejo vas matere In dekletu koprnijo za vurai. Žitovit nima obstanka. Komaj je po-blastnl nekaj pečenja, žo vstane, češ da se mora pobrigati za nočno stražo. Kdo ve, če ga ženejo res samo to brige; saj ni šo noč, se šele mrači. Pa gre in se res sestane z dečaki. Skrivaj se pogovorijo zastran jutrišnjo bojno trizne, kako in kje bodo nastopali, nakar gredo takoj trebit prostor za triznišče. Žitovit krene potem k Budigojcvemu bratstvu. »Dober večer.« pozdravi družino ob prvem ognju. »Kadegost bog vum oblagodari večerjo!« »Tudi tebi, Žitovit,« mu odzdravijo prijazno Ženasitovi rodovinci. »Priidi, Žitovite, otrješi nam zlo na pu-tu, nam, putešestvujuščim!« pritegne Ženasit. »Kaj bi kos pečenja zn takegn junaka,« reče Pribila, žena. »Prisodi, boš kuj povedal.« »Kako sl tam gori Vlahe razganjal,* dostavi Borut. »Jelena imamo, pokusi, Žitovit,« reče Mlada in nežno pogleda fanta. »Mi pa imamo srno,« jt prijazno odvrne on. »Obiram najrajši meso nežnega spola.* »Veš, saj ni jelen, jc košuta, pokusi, kako je okusna,« poprime Ubislava 1 se ji utrinjajo od ognja. Fant prisede in si vzame kos 1 s Čobulo, toliko pač, da jim ne ■ Natanko ve, da bo moral še dvaki krat prisesti, proden pride do cil. ne pomaga1, prijaznega povabila ne odklanjati, najsi še tako nerad prlsed. Spominu naših živih in mrtvih neznanih junakov 0 osmih z Grosuplja, ki so padli na Turjaku Na vrhuncu komunistično slave, moči in oblasti po izdajalskem 8. septembru 1943, ko se je kladivarjem in pomagačem rdeče revolucije pri nas zdelo, da so že tik pred svojim ciljem: boljševizacijo slovenskih tal, in ko se jo zdelo, da skoraj ni izhoda iz rdečih, klešč, so se tudi v naši kotlini našli junaki klenega značaja, ki so vztrajali v boju, verovali v zmago pravice in rosnice in za to svojo močno prepričanje dali tudi življenje. To so bili večinoma fantje s preprosto Izobrazbo, toda duhovno globoko zakoreninjeni v zdravih temeljih našega naroda, to 60 fantjo in možje, ki jim nobena sladka propaganda, nobeno grožnje in obeti niso iztrgali vere v Bogu, v pravico in postenje. Ko danes gledamo nanjo, na njihovo skrito, a zgledno življenje, na njihovo junaško smrt, se nam odkriva vsa njihova 6krita veličina in moč, ki bo osvajala še pozne rodove. Bolj ko so nam odmika dan njihovo smrti in čas njihovih bojev in obrambe, bolj so svetli in veliki. Njihova preprostost in pristnost, zvestoba resnici, ki jo ne more noben propagator prekroje-vati po svojih željah in načrtih, njihova vdanost domovini in človeštvu v dneh temo in zdvajanj, ko mnogi tako imenovani jasni duhovi z visokim razumom niso mogli najti prave poti in smeri, nas preseneča in navdaja z občudovanjem. Potek tega boja med nasiljem in pravico, med zablodami in resnico na naših tleh kaže, da bodo res postali mali veliki in veliki mali. Umrli so, padli so junaško in častno, dali življenje za svetlo dediščino naših dedov, zvestih Bogu in svoji zemlji. Vsakdo izmed njih ima svojo Golgoto z lastnim križevim potom, zato ima vsakdo tudi svojo slavo. Dane«, ko leže mrtvi po dolenjskih gozdovih v skupnih grobovih, vemo, da so bolj živi kakor kdajkoli prej. Da, šele s svojo smrtjo so zaživeli nam in našim potomcem. Zrna so, ki so padla v zemljo, da obrode stoteren sad svojemu narodu. Oglejmo si vsakega posameznega teh junakov s Turjaka in njihovo tiho življenjsko pot. Franc Drobnič ee je rodil 23. XII. 1921 kot sin posestnika in dolgoletnega župana občine Grosuplje v ugledni krščanski družini v Veliki Stari vasi pri Grosupljem. France je bil najstarejši sin, nežno postavo in značaja, tih, skromen. V nobeni besedi in nastopu ni pokazal, da je iz premožne družine. V ospredje ni silil nikoli. Njegovo pravilo je bilo: moli in delaj. Hrupnih zabav in gostiln ni poznal. Takoj ob ustanovitvi »Legije smrti« je 23. X. 1942 stopil med domobrance na Polici, dokler so ni ob zlomu cesarsko Italijo s tovariši umaknil na Turjak, na Turjaku 6 soborci preživel ves pekel in po padeu gradu bil od tolovajev ujet. Potem je nastopil križevo pot iz Turjaka v Vel. Lašče, iz Vel. Lašč v Kočevje, iz Kočevja v Ilibnico in iz Ribnice v noči od 22. na 23. oktober 1943 v Jelenov žleb, kjer flo ga z ostalimi 95 domobranci zločinsko pobili. Koliko ponižanj, trpinčenja, zasramovanja. lakoto in mraza je prestalo nežno Francetovo telol Toda France je zaupal v božjo Previdnost in ta mu je namenila mučeniški venec. France, umrl si, toda živel boš, ko bomo mi že zdavnaj pozabljeni! Franc Bajželj se je rodil 27. III. 1921 kot sin vrvar.ia v Stražišču pri Kranju. Takoj oh ustanovitvi vaških straž jo z ostalimi Štirimi hrati pri. stopil k borcem za ohranitev našega naroda in vztrajal vse do 6voje mučoniške smrti. Kdo no hi bil vesel tega ravnega, ponosnega in vljudnega fanta. V boju hladnokrven. miren, do tovarišev in ljudi pa blag in ljubezniv, vedno z nasmeškom na ustih. Po izdaji hadoljovcev se je s posadko iz št. Jurija pri Grosupljem umaknil v grad Kostanj, kjer jo bil dne 12. IX. 1913 ranjen od rdeče granate v roko in nogo. Vendar pa je že ranjen naredil izpad iz gradu in se umaknil na Turjak, kjer se je ranjen boril daljo v zgled vsem fantom, dokler ga ni pri zadnjem napadu na Turjak dne 19. IX. 1943 ubila granata. Zadet jo bil v glavo. In tako je omahnila ta plavolasa kodra, sta glava in zastalo hrabro in plemenito srce. Tako se boriti in umirati znajo samo junaki, kakršen je bil rajni France! Marijan Bajželj brat Francetov, se je rodil 17. III. 1922 v Grosupljem* V vrste domobrancev je stopil isti dan kot njegov brat France — 26. X. 1942 ter ostal tam vse do smrti. Najproj je služil na Polici, potem je bil prestavljen v St. Jurij pri Grosupljem. Dne 13. IX. 1943 se je posadka zaradi rdečega napada in premoči umaknila na Turjak in z njo je šel tudi Marijan. Pri obrambi Turjaka je bil dne 14. IX. 1943 ranjen od tolovajske dum dum krogle v levo nadlahtnico. Zdrobila mu je kost. Ležal je z zdrobljeno roko v grajski ambulanti, dokler ga niso tolovaji po zavzetju gradu naslednji dan, 20. X. 1943, ubili, kakor vso ranjence. Tako je moral pasti tudi ta vedri fant s plavo brado in plavim} lasmi. Tolovaji 60 čutili veliko sovraštvo do obeh in sploh vse Bajžljev© družine zaradi njihove načelnosti in brezkompromisnosti do komunizma! Slavko Bedenčič študent tretjega letnika srednje tehnične šole v Ljubljani. Rodil se je v Grosupljem 6. VI. 1922 kot sin majhnega posestnika. Rajni Slavko je bil šibkega, nežnega zdravja in značaja, toda neizprosen nasprotnik komunizma. Zaradi svoje neizprosnosti je bil takoj spočetka obsojen na smrt, zaradi česar se je moral umakniti v internacijo, kjer je pa bolj stradal in več trpel kakor pa vsak stoodstotni rdečkar. »Rdeča pomoč« je bila tako dobro rganizirana, da ni nihče njihovih stradal, medtem ko uboga Slavkova mati ni imela kaj poslati svojemu sinu, saj ni bilo jesti niti za ostale štiri doma. Po kapitulaciji cesarske Italije je dne 10. IX. 1913 iz Grosuplja šel k vaški straži v Št. Jurij in nato na Turjak. Po padcu Turjaka je moral prehoditi križev pot kakor njegov prijatelj France Drobnič, kjer ga je i«to noč in na istem mestu čakala ista usoda. Padel je samo zaradi svoje načelnosti. Ker ni nikomur storil ničesar žalega, je do zadnjega upal, da mu bodo prizanesli. Toda rdeče vodstvo je imelo predobre podatko od grosupeljskih terencev in tako je moral mladi, nadebudni Slavko dati svoje življenje na žrtvenik domovino. Toda, Slavko, živel boš ne samo v ercih nas, ki. sfho to poznali in ljubili, ampak tudi v poznih rodovih, ko bo naše grobove prerasla trava! Stanko Zupančič se je rodil 11. XI. 1921 v Veliki Stari vasi kot sin male posestnico. Slano — kdo se ne bi spominjal tega vedrega, veselega in pogumnega fanta. V domobranskih vrstah je veljal za enega najboljših borcev — neustrašen, podjeten, drzen. Bil je interniran in poskusil vso bedo lačnih in po nedolžnem preganjanih. Takoj po prihodu iz internacijo je pristopil k vaški straži. Zaradi svojega veli-I kega poguma je v bojih bil velikokrat v j neposredni smrtni nevarnosti, pa ji je vselej ušel. Njegov pogum, veselje, zaupanje j je bilo velika moralna opora za vso v nje-■ govi bližini. | Tudi on se je po zlomu cesarske Italije . umaknil v Turjak in se boril za tri, dokler ga ni izstrelek tolovajsko granate ranil po j vsej desni strani telesa. Toda tudi to ni 1 zlomilo njegovega poguma in vere v zmago, j Tako je ranjen dočakal padec Turjaka j in 20. IX. 1943, naslednji dan po zavzetju '.gradu, je izdihnil tudi. on pod komunistično | kroglo. Za rajnim Stanetom ne žaluje samo I mati in sestre, ampak vsi tovariši doino-I branci, kajti ti najbolj vedo, kaj so z raj-| nim Stanetom izgubili. Stane, padol si, toda padel si kakor pade zrno v zemljo, da obrodi stoteren sad! Tvoja vera v zmago ni bila zaman. Vinka žitnik se je rodil 20. IV. 1921 v Mali Stari vasi pri Grosupljem kot sin trdnega posestnika. Tudi on je moral najprej šest mesecev stradati v internaciji, preden je bilo mogoče badoljevce prepričati, da ni komunist, marveč nasprotno. Ko so po padcu cesarske Italije zavladali tolovaji, se je tudi z svojim bratom Francetom — domobrancem umaknil v Turjak. Pri obrambi gradu je bil ranjen v roko. Tudi on je v grajski ambulanti dno 20. X. 1943 dočakal »odrešitev« — tolovajsko kroglo v tilnik. Rajni Vinko je bil tih, miren fant, toda načelno trden in brezkompromisen. Kot kmečki sin je mislil in čutil zdravo kakor pač slovenski kmečki človek vedno v naši zgodovini. Janez Novljan so je rodil 14. V. 1922 na Peščoniku pri Višnji gori. Kot sin kočarja je moral jesti , kruh hlapca, toda bil jo iz dobre družine j in tudi služil pri dobri družini. Zato ga ni-f so tnogle omamiti tolovaj, obljube o komu-nističnem raju na zemlji, niti njihove grož-I -njo. Vedel je, da je steber blagra .za vsak j narod poštenje, in rajni Janez je bil poštenjak. Polhov Gradec je praznoval obletnico svojega in slovenskega boja Pred letom dni eo se dvignili tudi po-grajskl fantje in prijeli za orožje, da obvarujejo svoj kraj pred valom rdeče revolucije, ki je s svojimi krvavimi dejanji segla v zadnjo našo gorsko vasico. Trde preizkušnje so morali prestati zlasti vsi oni. ki so se pripravljali, da organizirajo odločen nastop proti rdečim uničevalcem. Trdo preizkušnje zaradi tega, ker jih je pri njihovem delu ovirala izdajalska cesarska savojska vojska. In kaj malo je bilo tedaj ljudi, ki so si upali odločno stopiti v oboroženi boj proti komunizmu. Pograjska dolina je morala veliko trpeti tudi zaradi tega, ker je bila dolgo tako rekoč odrezana od ostalega sveta in ni vedela, kaj se zunaj godi in kako se zunaj ljudstvo organizira v boju proti največjemu sovražniku. In sovražnikova komunistična propaganda jo bila neutrudno na delu. Padalo so žrtve za žrtvami, vse je bilo zbegano, prestrašeno, da kaj takega še ne, odkar to ljudstvo biva po tej dolini. Tako ni Čudno, če so se tudi tukaj ljudje začeli zavedati in sprevidevati, kje je prav za prav njihova rešitev: edinole v oboroženem nastopu proti rdečim krvnikom. In pograjski fantje so se teh žalostnih dni spominjali v nedeljo, 13. t. m., ko so slavili obletnico ustanovitve svoje posadke. Za to priliko so sp lepo pripravili. Glavna slovesnost se je začela v dopoldnnskih urah, ko so prispeli gg. častniki, podčastniki in zastopniki domobranskih posadk iz Horjula, fct. Jošta, Vrhnike, Logatca, Vrlia, Dobrove In f’rnega vrha. Po vojaškem pozdravu je najprej nagovoril fante-borce bataljonski poveljnik, jim čestital k tej slovesni obletnici in jih obenem vzpodbujal zn nove bojo, ki bodo morda še hudi, a zmagati moramo, kor k temu nas kličejo številne žrtve, ki jih je moral naš narod v letih komunistične revolucije utrpeti. Potem je. bil mimohod vojske z zastavo, nakar so fantjo krenili v cerkev k zahvalni službi božji, ki jo je opravil g. bataljonski kurat. Po cerkvenem opravilu je bila v dvorani Marijinega doma, okrašeni s številnimi venci, slovenskimi šopki ter domobranskim grbom in zastavami spominska proslava za obletnico ustanovitve pograjske protikomunistične posadke. Po domobranski pesmi, ki je zadonela po dvorani, je domači poveljnik najprej pozdravil goste in moštvo, nato pa tudi ve, da vsi ljudje natanko vedo, kam ga vleče, toda čutijo se počaščene, če malo prisede mimogrede, vzame prigrizek in jim vrne prijazno besedo. Temu se ne more izogniti, kajti čim so skuša ljudem izmikati pa hoditi po ovinkih, izgubi na svoji veljavi. Naj se plazi morda za šotori in po temoti, potem ni Žitovit več Žitovit Ra-dovinov, temveč klatež, ki mu sam zlodej kaže temno pot. Žitovit pa hoče ohraniti svoj sloves, pa hodi vedno naravnost mimo ljudi, dasi je ta pot mnogo težja in daljša od one po ovinkih in temoti. Končno le pride do cilja. — »Dober večer! Obiagodari vas Radegost!« »Oblagodari i tebe, Žitovite!« Budigoj glavar dvigne glavo: »Žitovite, jesi ti? Boži te prim jot! Redi!« Budigojeva beseda je Žitovitu ukaz, prav kakor očetova. Tu ni nobenega izgovora, nobenega izmikanja, nobehe šale. Budigoj je čelnik bratstva in velmož, on šale ne pozna in ne Izmikov. Kako to gleda Žitovitu. kakor strog oče sina. Žitovit kar klone pod njegovim pogledom: ostre oči so zasajene vanj, dasi se komaj vidijo izpod obilne kučme, pa polesketavujo žive, vsevidne in blage. Dolgi lasje in obilna siva brada pričajo, da ima mož osem križev in pol, a je še korenina. Vse mu je še pri polni moči: vid, sluh, razum, le telesna moč jo nekaj »tila. Dasi je bil Budigoj med vel-i, ko je Sva run ja zasliševal Žitovitovo jo, vendar hoče, da mu Žitovit zdaj se od kraja poroča. Vse drugo okrog mora umolkniti, Žitovit sam naj od-a Budlgoju na vprašanja. Vse mora i Budigoj in modro presoditi, kakšno aoljo in kakšni so ljudje v tem kraju. Končno se le oglasi mati Budigojna, rekoč: »Žitovit, na, vzemi si kaj in prigrizni!« Blaga mati Budigojna je uganila, da fant le ni prišel sem samo odgovarjat Bud igo ju na vprašanja. Je tako modro pameti Budigojna, dasi ima sedem križev in pol. Dvanajst otrok je rodila Budigoju; štirje sinovi so padli v borbi na poti; osem otrok je Še živih in zdravih, med temi imajo štirje že družino: Ženasit, Drago-žit, Lala in Negota. Saj prav za prav je ognjišče staršev najbolj pusto, kajti v bližini Čolnika Budi-goja je sama resnoba. Le čemu so ga Žitovit tako drži? »Na, le vzemi,« mu ponuja pečenje Budl-gojnn. »Kaj mu ponujaš, mati, piti mu daj!« reče Trebcgoj. »Na, 'pij!« reče Nenadej in zajame lončeno kupo vode iz vrča. »To, to,« hlastne Žitovit in izpije. »Zasnežene gore si videl?« poprime zdajci zopet Budigoj. »Kje?« — In fant mu mora ponovno to reč razlagati. Zlativenca, najmlnjša hči, natoči iz meha rog medice in jo ponudi očetu: »Na, oče.« Nato natoči drug rog materi. »Se njemu daj,« reče Budigojna, na-mignivši na Zitovita. Zlativenca natoči tretji rog za ženina. Torej Zlativenca je Žitovttova izvoljenka? — Ne, niti ta ni, dasi je brhka in bujna-kakor sama roža v razcvitn. In kako ga pogleduje izpod kit, ko mu ponuju medice. Žive oči se ji lesketajo, usta se ji smehljajo in lica ji rdijo. »Na zdravje tebi, Zlativenca!« reče fant. dvignivši sladko pijačo. »Pol ti, pol jaz; na, pij!« Dekle napravi požirek, nakar smehljaje ponudi rog fantu, rekši: »Na, zdaj* pij na svojo zdravje!« Žitovit prime rog ter so ozre po okoli sedečih. Pogled mu obvisi na dekletu zraven Zlativence. Ta nekako v zadregi dreza z desnico v ogenj, z levico si popravi lase, ki ji silijo izpod kit. »Mar Božcliša no bi pila medice?« reče fant s Šaljivim naglasom. »Ji škoduje,« pripomni Nenadej. »Na, Boželiša, požirek.« »Oh, kaj boš ponujal, kar sam izpij!« reče mati. »Sladka merlica za sladko spanje, mati,« pritegne on. »Na zdravje vsem,« napije fant in izpije po požirkih. »Na, Zlativenca, natoči še Boželiši.« »Ničtože, ne budet volja tvoja!« odkloni Boželiša nekoliko užaljena. »Jaz ti dovolim, Boželiša, kar natoči si,« se pošali Žitovit. Deklo so iztegne, pa Ri po bezgovi cevki iztisne iz ovčjega meha pol roga medice. »Vidiš, Žitovit, kako to rada uboga,« rečo Zlativenca. »Pri medici že, da bi to tudi pri Senici,« poudari modro Budigojna. »Če bo dosti medice, bo tudi Senice, mati,« pritegne Žitovit. »Bomo videli,« de mati, pa si previdno popravlja pečo na osiveli glavi. Žitovit verno opazuje Boželišo, ki slastno srka medico iz roga in si sproti obli. suje ustno. Pri tem kradoma pogleduje fanta s svetlimi očmi, ki so ji živo utrinjajo ob svitu ognju. Odšli so - in se niso več vrnili Žrtve, ki jih je komunizem zahteval v fari Ajdovec Malo je župnij, ki M zaradi komunizma toliko trpele, kakor jo trpela župnija Ajdovec ki šteje vsega 980 duš, 25. avgusta 1942. so prišli od vseh strani v Ajdovec italijanski cesarski vojaki. Namesto, da bi zasledovali pravg komuniste, so iz vasi Veliki Lipovec in Podlipa odpeljali okoli 70 mož in fantov v internacijo na otok Rab, ki je drugi grob naših fantov in mož. V decembru 1942. so rdeči tolovaji pod vodstvom znanega zloglasnega učitelja Ladislava Ambrožiča napadli Ajdovec in požgali župnijsko cerkev, župnišče, šolo in Gnidovčev prosvetni dom. Tedaj Je padlo 11 fantov in mož; 12 pa so jih komunisti ujeli, mučili in umorili. Prav v tem mesecu 60 začeli tudi na Rabu, otoku lakote iu smrti umirati najboljši možje in fantje. Samo iz vasi Veliki Lipovec je umrlo 12 mož in fantov, iz Podlipe pa trije (en mož in dva fanta). Ob ustanovitvi vaške stražo na Polici je dne 15. XI. 1942 stopil k borcem in bil borec ves čas do padca zadnje postojanke na Turjaku, kjer so ga tolovaji dne 19. IX. 1943 ujeli. Ker 90 ga poznali kot načelno neomajnega, je moral prehoditi križevo pot od Turjaka pa do Jelenovega žleba, kjer je padel v noči med 22. in 23. X. 1943 kakor ostalih njegovih 95 soborcev. Janez je živ zgled kako komunistična propaganda niti tako navadnega hlapca ne moro omajati, če je zares pošten sin svojega naroda. France Boh se jo rodil 27. VIII. 1922 na Gorenji Slivnici pri Grosupljem kot sin številne poštene družine. K vaški straži je pristopil takoj ob ustanovitvi prve postojanke na Polici dne 26. X. 1942 ter ostal v njej vse do umika na Turjak, kjer je doživel padec gradu, padel v rdeče ujetništvo ter bil poslan iz Vel. Lašč v Kočevje, iz Kočevja v Ribnico in iz Ribnice na zadnje mesto — na Golgoto toliko slovenskih fantov — v Jelenov žleb, kjer je v noči od 22. na 23. X. 1943 položil svoje mlado življenje na oltar domovine. Padel jo zato, ker so tolovaji vedeli, da je nasprotnik njihovega rovarjenja in uničevanja lastnega naroda. Padel je rajni France, ta visoki, ravni fant, ki je hodil vedno pokonci ter se ni bal nobene grožnje, niti ga ni premamil še tako vabljiv obet. France, dasi mrtev, živiš in boš živel med nami vedno in še dolgo, dolgo preko nas! je imel slavnostni govor kurat. V njem je priklical fantom in možem-borcem v spomin žalostne dneve, ki jih je preživljalo naše ljudstvo pod knuto rdečih nasilnikov. In ker je bilo to ljudstvo zdravo, zato se kajpak ni moglo pridružiti protiljudskim zvodnikom, marveč je iskalo možnosti, da stopi na branik svojega življenja, vere in kulture in tako ustavi uresničevanje zločinskih načrtov komunistične OF. Pa ne le da stopi na branik, tudi v napad Je moral slovenski borec, ker tako velel je ukaz in ker ,io tako govorilo njegovo srce in trezna razsodnost. Posebno pozornost je vzbudil govornik, ko se je v svojem govoru spomnil tistih, katerih se govorniki in tudi naše dnevno časopisje vse premalokrat spomni: naših slovenskih mater. »Ne Čudite se mi« — je povzel govornik — »ko posvečam nekaj besed našim mučenicam — slovenskim materam. Ni Jih tukaj na naši slavnosti, vendar jih glasno pozdravljam! Njim jo dolžan naš narod tisočero hvalo. Hvalo smo jim dolžni v prvi vrsti mi, domobranski borci, da so nam dale govorico, da z njo izrekamo slovensko misel, in da so nam dale srce, ki Čuti in bije slovensko. Koliko so za nas trpele, koliko noči prečule za nas! In kdaj se jih mi spomnimo! Zavodajmo se, fantje in možje-borci, da je mati tista, ki je od nje odvisna usoda rodu in naroda. In bodočnost slovenskega naroda je odvisna od našega materinstva. Bog nam daj še takih mater, ki bodo svoje sinove dajale le za plemenito službo narodu — če treba tudi v smeli boj za njegov obstoj!«... Nadalje je govornik ob spominu na obletnico vstopa v protikomunistično vrste navduševal fante za boj proti največjemu sovražniku našega trpečega naroda. V ta boj mora stopiti sleherni slovenski človek, ki čuti z narodom. Po slavnostnem govoru, ki jo naredil na navzoče globok vtis, je spet zadonela po dvorani domobranska pesem. Končno je šo spregovoril besedo poročnik, ki jo prod letom dni prišel v to dolino klicat fante pod orožje, da z njim uničijo komunističnega vraga. »In danes,« je dejal govornik, »šele vidimo, da smo delali prav. In dokler borno tako delali, bo naše delo pravilno in bomo zanj lahko dajali odgovor pred narodom in Bogom, kor se borimo za sveto slovensko stvar.« Končno je bila poslana vdanostna brzojavka predsedniku Pokrajinsko uprave generalu Leonu Rupniku, škofu dr. Gregoriju Rožmanu in poveljniku slovenskega domobranstva podpolkovniku Krcnerju. Spet se je oglasila domobranska himna, domobranski borci so dajali izraza svoji volji, da »narod naš umreti noče«. Tako ro je zaključila lepo pripravljena domobranska slovesnost, ki je napravila na zbrane borce in goste najboljši vtis. Domobranstvo, ki jo tesno povezano .s trpečim ljudstvom, postaja poroštvo našega narodnega obstoja za dni, ki si jih kujemo in za katero se krvavo bijemo. Iz Velikega Lipovca počivajo na Rabu: I. Stupar Janez, posestnik, star 39 let, poročen, Veliki Lipovec št. 2; umrl 18. februarja 1943. 8. Jarc Henrik, posestnik, rojen 26. 3. 1908, poročen. Veliki Lipovec št. 5; umjl 31. decembra 1942. 3. Mirtič Janez, posestnik, star 50 let, poročen, Veliki Lipoveo št. 6; umrl 3. fej bruarja 1943. 4. Erbida Feliks, posestnik, rojen 14. 5. 1890, poročen, Veliki Lipovec št, 7; umrl 4. januarja 1943. 5. Erbida Jožef, vinogradnik, rojen 9. 3. 1896, samski, Veliki Lipovec št. 7; umrl 4. januarja 1943. 6. Jeršo Ignacij, posestnik, poročen, Veliki Lipoveo št. 8. 7. Jarc Mihael, vinogradnik, rojen 27. 9. 1902, samski, Veliki Lipovec Št. 11; umrl 3. januarja 1943. 8. Kužnik Albin, posestnik, star 44 let, poročen, Veliki Lipovec, Št. 17; umrl 18. decembra 1942. 9. Bobnar Jožef, posestnik, star 48 let, samski. Veliki Lipovec št. 22, umrl 3. .decembra 1942. 10. Flis Rudolf, hišar, star 47 let, poročen, Veliki Lipovec št. 23; umrl 10. januarja 1943. II. Praznik Mihael, posestnik, star 44 let, poročen, Veliki Lipovec, št. 24; umrl 5. decembra 1942. 12. Gnidovec Anton, pocestnikov sin, star 22 let, samski. Veliki Lipovec, št. 25; umrl 21. decembra 1942. Iz Podlipo s0 na otoku Rabu umrli: 13. Bende Janez, posestnikov sin, star 40 let, samski, Podlipa št, 1. 14. Kmet Franc, posestnikov sin, star 41 let, samski, Podlipa št. 6; umrl 20. marca 1943. 15. GaŠperič Feliks, hišar, delavec, rojen 28. 8. 1905, poročen, Podlipa št. 23; umrl 3. januarja 1943. Tako je v mesecu decembru 1942, januarju, februarju in marcu 1943. na otoku-Rabu umrlo 15 mož in fantov iz župnijo Ajdovec. Izmed teh jih je bilo 12 samo iz vasi Veliki Lipovec. Devet družin z večjim številom majhnih otrok je izgubilo očeta, devet mladih žena moža, devet domov gospodarja. Kdo more popisati gorje, ki so ga samo tem petnajstim družinam povzročili komunistični zločinci? Nedolžne žrtve y župniji (občini) Ajdovec: 1. Vidrih Štefan, župan. Brezova reber št. 1, star 39 let, umorjen od komunistov 16. oktobra 1942. 2. Gnidovec Franc, posestnik. Gor. Ajdovec št. 2, star 56 let, umorjen od komunistov 14. decembra 1942. 3. Kužnik Ferdinand, hišar, Sred. Lipovec št. 25, star 28 let, ustreljen od komu-£ tov, ker so jo pred njimi skrival, januarja 1944. 4. Grandovec Anton, hišar, Srednji povec št. 26, atar 32 let. ustreljen od komunistov, ker se jo pred njimi skrival, januarja 1944, 5. Jerič Alojzij* hišar, Mali Lipovec St. 8, star 38 let, ustreljen od komunistov, ker se je prod njimi skrival, januarja 1944. 6. Urbančič Karol, posestnik, Sred. Lipovec št. 12, poročen, star 38 let, ustreljen od komunistov, ker se jo pred njimi skrival, januarja 1944. 7. Urbančič Albin, posestnikov sin, Sred. Lipovec št. 12. samski, star 40 let, ustreljen od komunistov, ker so jim jo skrival, januarja 1944. Pravična kazen jih je zadela... 1. Mirtič Valentina, dolavea, poročenega, 25 let starega, ker jo sodeloval pri umoru svojega bratranca, Stefana Vidriha, župana v Ajdovcu. Ustreljen dno 22. oktobra 1942. 2 Bobnar Karla, posestnika, poročenega, starega 32 let, Brezova rebra št. 6, ker jo zagovarjal umoro nedolžnih. Ustreljen 23. decembra 1942. 3. Papež Rudolfa, oglarja, samskega, starega H" let Gor. Ajdovec št. 8. Ustreljen spomladi 1943. Padli: 1. Bende Franc, posestnikov sin, Podlipa št. 1, samski, star 40 let, padel pri Kostanjevici v boju e komunisti. 2. Kmet Slavko, posestnikov PodNpa št. 15, samski, star 23 lot, padel v Kočevju. 3. Lavrič Ludovik. posestnikov sin* Podlipa 13, samski, star 30 lot, padol ▼ Kočevju. 4. Gnidovec Jožef, posestnikov sin, Veliki Lipoveo št. 25, samski, star 20 lot, pndol v Kočevju. Pregled žrtev komunizma v Ajdovcu: 1. V Ajdovcu jo padlo 11 mož in fantov, 2. Komunisti so umorili 12 fantov. 3. Nedolžnih žrtov komunizma 7 (6 mož* 1 fant). 4. Na Rabu jo umrlo 15 (9 mož in 6 fantov). 5. pravična kazen je zadela 3 (dva moža. 1 fanta). V boju drugod padli in bili umorjeni 4 (fantje). Skupaj 52 žrtev. Quo vadiš Roman v slikah I Dobite ca y uredništvu »Sluveubkego doma«. S. S. VANDINE: 17 DOSEDANJA VSEBINA V jezerru d« Stammovem pose-§tvu skrivnostno izgine Montacue, eden izmed Stammovih postov. Policija lakoj začne s preiskavo in zasliši vse, ki so hili tisti usodni večer pri Stammovih. Zaslišanci ne povedo nič določnega in ustvarjajo vtis, da hočejo valiti suin drup na dru-pepa, zlasti pa še na Stammovepa finančnega svetovalca Greefa, k'i »rav tako kakor Stamm trdi, da je lontapue pri svojem skoku v vodo priletel z plavo ob jezersko dno in se ubil. Najbolj za/ooetna pa je trditev Stammove matere Matilde, da je Montapueja ugrabil v jezeru zmaj. Pravi, da ve, kam pa je potem odnesel, a da tega ne bo povedala. Trupla ▼ jezeru, iz katerepa spuste vodo, ne najdejo,“'pač pa odkri-slen £ jejo. !e čudne ove stopinj, po- l okni J« zmajevim. Ob je/eiu tudi ni kakšnih stopinj, ki. bi kazale, da je Montapue živ odšel iz jezera. Mntiu dina trditev dobi novo potrdilo v tem, ko naslednji dan najdejo po-resenčevo truplo v neki ledeniški _ otanii za jezerom. Mrtvec ima namreč na prsih rano, kakor bi pa bi! res zgrabi i zmaj. Zdravniški izvedenec pa je mnenja, da je Monta-gueja nekdo najprej udaril po glavi, ga nato zadavil, zvlekel njegovo truplo v skale in ga treščil v ono kotanjo. f« novo zasliševanje neke igr&iKe Stee!e ter Mc. Adamove, od katerih prva spet vali sum na Le-landa, hišnega prijatelja Stammovih, ki da je koi zamorec zmožen vseh vragolij, druga pa na Stammovopa finančnepa svetovalca Greefa, o katerem pravi, da je Montagueju dejansko grozil, da ga bo spravil s poti. Nepričakovano se vsa skrivnostna zgodba razplete, ko naslednjo noč nenadno in brez sledu izgine še Greef. Hišnik Trainor pove, da je ponoči okrog enajstih slišal, da je nekdo odšel iz hiše proti jezeru. Čez dobro uro po tistem pa da so se vrata spet odprla in da se je ne>kdo vrnil ter tiho odSe! po stopnicah navzgor. Misli, da je bil to Stamm, ki da je najbrž odiel na nočni sprehod, kakor je to večkrat storil. Vanče ul takoj odgovoril. Sole čez nekaj časa je dejal: »Je že dovolj, Trainor. Povejte gospodu Lelandu, da snao tu in da bi radi govorili z njim.« »Bom, gospod.« Hišnik je odšel očividno zadovoljen, da so ga nehali spraševati. Malo pozneje je že prišel Leland. Mirno je vlekel svojo pipo in nas pozdravil s večjo opreznostjo kakor Po navadi. »Vam je, to se razume, gospod Leland, gotovo znano,« je začel Vanče, »da Greefa danes ni tu. Kako si razlagato njegovo odsotnosti« Videti je bilo, da je Leland prišel v zadrego. Sedel je v naslanjač pri mizi in čez nekaj trenutkov odgovoril: »No vem. Ne najdem razloga, zakaj naj bi bil pobegnil. Ni bil to človek, ki bi kar tako za prazen nič odšel.« »Tudi jaz imam tak vtis,« je pritrdil Vanče. »Ste a tem z drugimi že kaj govorili!« Leland Je prikimal. »Sem. 0 tem amo se razgovarjall pri zajtrku in tudi pozneje. Vsi ao videti začudeni.« »Kaj pa, ali nocoj niste slišali ničesar takšnega, na podlngi česar bi lahko sklepali, kdaj ja Greef odšel od tod!« Leland je premislil, preden je odgovoril. »Da,« je dejal slednjič. »A slišal sem tudi nekaj, kar ne bi moglo biti v zvezi z Gresfovim odhodom.« »Ali mislite pri tem na to, da »o bila stranska vrata približno čez eno uro spet zaprtat« Leland ga je pogledal silno presenečeno. »Točno,« je pritrdil. »Približno opolnoči je nekdo odšel skozi stranska vrata, a brž nato je nekdo spet prišel v hišo. Nisem mogel spati in tudi flišim izborno.« »Tudi Trainor je slišal to odhajanje In prihajanje,« je pripomnil Vančo. »A on nam ni znal povedati, v katero soho se je bila vrnila tista ponočna ptica. Morda vi veste o tem kaj več!« Leland se je spet zamisli], nato pa čisto počasi zmajal z glavo in odvrnil: »Ne, mislim, da no. Moja soha je v tretjem nadstropju. Drugi se gibljejo po sobah okrog moje in pod njo. Lahko pa vam povem tole: Naj je odšel skozi ona vrata kdor koli že, na vsak način drži, da si je moral zelo prizadevati, da ne bi vrata kaj preveč ropotala.« Vanče med izpraševanjem skoraj nikdar ni pogledal Lelanda. V tem trenutku p« je vstal tor začel hodjti som in tja od okna do mize »Ali okna vaše sobe gledajo na j®zerol« je vprašal. Leland si je vzel pipo iz ust in »e začel presedati na svojem stolu. »Da. prav tako kakor soba gospe Stammove.« »Pa ste imeli vtis, da je bi! po tistem, ko »o so vrata odprla, kdo na vrtu!« »Da, da!« Leland se je začel spet presedati in je znova nabasal pipo. »Slišal sem glasove, ko da se dva človeka po tihem med seboj pogovarjata. Slišal sem samo šepet. Nisem mogel razumeti, kaj sta govorila in kdo sta bila.« »Morda bi nam pa vsaj to lahko povedali, ali sta bila moška ali žonski!« »Ne vem. Zdelo so m| je, rin 7,at0 govorita tako tiho, da ju ne bi kdo slišal.« »Koliko časa pa jo njun razgovor trajal!« »Nekaj trenutkov. Potem se Je razgubil in bilo jo spot vso tiho.« »Imeli ste vtis, ko da sta se tista dva človeka oddaljila, no!« »Da. prav tako je.« Vančo Jo hipoma vstal in so vstopil pred Lelanda. »Kaj ste nocoj 8e slišnli, gospod Leland !« Leland «e je znova zamislil in sl dajal opravka • svojo pijjo, »Zazdelo se mi je...,« je odgovoril precej slabe volje, »da slišim nekaj podobnega, kakor da bi kdo nekaj strugal na najbolj oddaljenem koncu jezera, tara v smeri proti Eeast Roadu.« »Silno zanimivo.« Vančo ni umaknil svojega pogleda z Lelanda. »Popišite nam, čim boljo morete, tisto, kar ste slišali.« Leland se je zazrl nekam v tla in začel kaditi ves zamišljen. »Najprej sem slišal,« je nato dejal, »rahle zvoke, ko da bi kdo dva kovlnasta predmeta drgnil drugega ob drugega. Vsaj tak vtis sem dobil. Malo pozneje se jo to ponovilo, slednjič pa -sem lahko razločil zamolkel in nepretrgan ropot, ko da bi kdo vlekel kakšen težak predmet po robati površini. Ti glasovi so postajali vedno tišji in tišji, dokler se slednjič niso povsem izgubili... Potem kakšne pol ure nisem slišal ničesar, nato pa se je nekdo vrnil v hišo in spet zapahnil vrata.« »So ti glasovi kaj posebno vplivali na vas!« »Ne, tega ne bi mogel reči. Vsi smo imeli dovoljenje, da se smemo sprehajati po vrtu, in ko sem slišal, da so se vrata odprla, sem bil trdno prepričan, da je nekdo moral oditi malo na zrak. Oni drugi glasovi, ki so prihajali z nasprotnega jezerskega brega, so bili zelo nerazločni in bi si jih človek lahko razložil na razne načine. Sicer pa mi je bilo znano, da je bila straža pri zapornici na East Roadu in sem morda takrat imel občutek, čeprav se tsga skoraj nisem zavedal, da je tisti ropot lahko delal mož, ki je eta! na straži, i Sele davi, ko sem zvedel, da je Greef izginil, sem začel pripisovati nekoliko važ- Inosti temu, kar sem ponoči slišal.« »Pa nam zdaj lahko na kak način Taz-• ložite oni ropot!« I »Ne« Leland je za trenutek pomislil. | »Niso bili to običajni glasovi. Ce je bilo mogoče, da je kdo z zapornico povzročal ono cviljenje dveh kovinastih predmetov, s tem še ni rečeno, da je bil vprav Greef tisti, ki je skušal zapornico dvigniti in oditi. Zanj bi bilo laže zapornico preskočiti, ali se ji izogniti. Zdelo pa se mi je, da tisti glasovi prihajajo iz bližine hiše. Vsekakor pa je bila pri zapornici straža in si Greef prav gotovo ne bi izbral te poti za odhod. Na tisoč načinov bi bil lahko odšel, če bi res imel tak namen.« Vanče je prikimal, ko da bi se strinjal s tem in stopil spet k oknu. »Ste morda preteklo noč slučajno slišali kak avtomobil na East Roadu!« »Ne,« je odvrnil Leland in odločno odkimnl. »Lahko vam zagotovim, da noben avtomobil ni vozil po East. Roadu med tistim časom, ko sem bil buden, to se pravi približno do dveh ponoči.« Vanče se je spet obrnil stran od okna, se ozrL na nas in dejal: »Vsekakor ste imeli vtis, da gospod Greef premišljeje, kaok bi odšel od tod, kaj!« »Vse prej ko to,« j* odvrnil Lland. Greef je bil nekoliko zameril, da ste ga pridržali v te vrste zaporu. Dejal je, da b0 radi njega zamudil mnogo posla, ki bi ga bil moral opraviti danes dopoldne. Potem pa se mi je zazdelo, ko da se je sprijaznil s tem in prepustil svoje posle usodi.« »Se je nocoj s kom prerekal!« »Ne, bil je nenavadno dobre volje. Pil je nekoliko več ko običajno in je po večerji skoraj ves večer zabil s tem, da je s Stammom razpravljal o denarnih zadevah.« »Pa so ni prav nič razburjali« »Ne, nič. Videti je bilo, da je Stamm popolnoma pozabil na svoje »skoke« iz prejšnje noči.« Vanče je prišel proti nam in se ustavil pred Lelandsm. »Kaj pa nam o drugih lahko poveste!« je vprašal dalje. »Kuko so se vedli po večerji!« »Skoraj vsi so šli na ploščad. Midva z gospodično Stammovo sva odšla dol k jezeru, a sva se takoj vrnila. Vse je bilo preveč žalostno. Ko sva spet stopila v hišo, so gospa Mo Adamova, gospodična Stee-le in Tatum sedeli na stopnicah ploščadi ter srkali pijačo, s katoro jim je bil Trainor postregel.« »Kje sta bila Greef in Stamm!« »Se v knjižneici. Mislim, da je ves čas nista zapustila.« Vančo je nekaj časa kadil ves zamišljen in ni spregovoril nobene besede, nato pa je spet sedel v svoj naslonjač in se pohlevno zleknil vanj. »Tisočkrat hvala,« je nato dejal. »Za zdaj bo dovolj.« Leland je vstal. »Ce bi vam lahko še kaj koristil!...« Je pripomnil in si začel ogledovati pipo, nato pa je, no da bi stavek končal, odšel iz sohe. »Kaj misliš storiti, Vanoel« je vprašal po Lelandovem odhodu Markhnm, ki je bil močno zbegan. »Nisem miren,« je odvrnil Vanče in pri tem gledal v strop. »Preveč čudne stvari so se dogodile med temi ljudmt. Ne morem verjeti, da bi se bil Greef sredi noči šel sprehajat.. .« Tedaj smo zaslišali, da nekdo naglo prihaja PO stopnicah, nato pa Stainma, kako telefonira dr. Hollldayu. »Bodite tako prijazni in pridite, čim prej morete,« je govoril razburjeno, po kratkem molku pa jo spet odložil slušalko.« Vanče Je vstal In se napotil proti vratom. »Ali lahko pridete malo sem, gospod Rtamml« Njegova prošnja je bila bolj po. velje. Stamm je prišel po hodniku In vstopil. Očitno je bilo, da skuša skriti svojo razburjenost. Mišice na obrazu to mu trepetale. Njegove nemirne oči so se zastrmele v nas. Vanče ga je takoj nagovorili j »Slišal sem, da ste telefonirali zdravniku. Ali z gospo Stammovo še vedno ni v redu!« »Vedno iste motnje,« je odvrnil Stamm. »In morda vprav po moji krivdi. Malo prej sem odšel po stopnicah k njej, da jo pozdravim in sem ji tudi povedal, da je Greef izginil. Kaj takšnega še nikdar! Spet so jo obšle misli, ki si jih je bila vtepla v glavo. Po njenem mnenju je Greef izginil, ker ga je zmaj zgrabil. Vztrajno zatrjuje, da je zmaj nocoj odletel iz jezera proti Spuyten Duyvilu. »Nadvse zanimivo.« Vanče je stopil bliže k mizi in zapičil svoje na pol priprte oči v Stamma. »Ali nam lahko na kak pameten način razložite Greefovo izginotje!« »Res si ga ne znam razložiti.« Stamm je bil očividno v zadregi. »Snoči je rekel med drugim, da ne bo odšel, dokler mu policija ne bo tega dovolila. Videti je bilo, da mu je zelo všeč, če ostane tu.« »Kaj sem že hotel reči, ali vi nocoj niste šli nič iz hiše!« Stamm nas je zelo začudeno pogledal. »Po večerji ne!« je odločno odvrnil. »Z Groefom sva ostala v knjižnioi in kramljala vse dotlej, dokler nisva šla spat. Jaz sem imel na sebi že spalno obleko in sem šel v posteljo malo za njim« »Nekdo je okrog polnoči odšel lz hiše skozi stranska vrata,« je malomarno dejal Vančo. »E, za božjo voljo, to je bil vendar Greef« »A zdi se, da se je nekdo čez eno uro spet vrnil v hišo.« Stamm je obstal nepremično. Njegove oči so bile steklene, spodnja ustnica pa mu je trepetala. »Sto o tem trdno prepričani!« je zajecljal. Leland in Trainor sta oba slišala, da je nekdo odstranil zapah,« je odvrnil Vanče. »Tudi Leland!« »Malo prej nam je to povedal.« Stamm se je v hipu spremenil. Začel se je presedati in naredil zaničljivo kretn o. »Morda pa je kdo šel malo na svež zrak.« Vanče je ves razmiSljen prikimal. »Morda... Zelo neljubo mi je, da sem vas motil. Zdaj bi se radi vrnili k svoji materi, ne!« Stamm je hvaležno pritrdil. »Ce mi to dovolite. Dr. HoIllday bo v kratkem tu. Jaz bi bil rad zgoraj.« In že je kar zdrvel skozi vrata. nil zapah pri stranskih vratih. Moja soba obliki kremplja, ko da bi ga bila zgraSila je takoj vrh stopnic. Bil sem utrujen, šel | za vrat kakšna pošast. Ko sem ga videl sem spat in potem nisem slišal ničesar več.« »Zaakj pa nam s takšnim strahom pripovedujete te stvari!« ga je hladno vprašal V ance. »Ne bi vam mogel povedati,« je odgovoril Stamm in spet kar omahnil v naslonjač. »Preteklo noč si nisem prav nič belil glave s tem, a davi, ko sem zvedel, da ja Greef izginil, sem pomislil na to, da sem bil jaz tisti, ki je zadnji videl Greefa in govoril z njim. Nisem našel razloga, čemu naj bi vam pravil, kaj se je zgodilo, a ko ste nama vi sporočili, da ste našli truplo v kotanji, sem pomislil, da bi bilo prav, če vam vse povem .. .< »Zelo prav bi bilo,« je potrdil Vanče skoraj ljubeznivo. »Spričo takšnih okoliščin je povsem razumljivo, da je vse to tako močno delovalo na vas.« Stamm je dvignil glavo in ga hvaležno pogledal. »Bodite tako prijazni in recite Tralnor-ju, naj mi prinese whiskyja,« je dejal potem s prosečim glasom. XVI. poglavje. KRI IN GARDENIJA. Ponedeljek, 13. avgusta ob 10.15. Markham je skočil na noge. »Za vraga! Kaj ti ne pade v glavo!« A Vanče je bil že pri glavnih hišnih vratih in ne da bi bil kaj odgovoril, je je kar skočil čez stopnice in že bil pri avtomobilu. Markham in Heath sta molče, in mislim da tudi nekoliko preplašena stopila v vozilo, jaz pa sem jima sledil. Način, kako je Vanče izgovoril tiste besede » k ledeniškim kotanjam«, me je kar osupnil. Nisem hotel verjeti hudi slutnji, ki me je prevzela ob tej nenadni odločitvi, in mislil sem si, da Vanče pač hoče še enkrat videti kraj, kjer smo bili našli Montaguejevo truplo. Naglo smo prevozili ono progo. Ko smo prispeli do kotanj, je Vanče naglo zavrl avtomobil in je bil v skoku na tleh. Začel je teči, mi pa za njim. Ko je prispel k tisti čudni ograji, ki je bila zgrajena okrog kotanje, kjer smo bili priča strašnemu odkritju, se je prijel zanjo in se sklonil čeznjo. Nekaj trenutkov je tako slonel, potem pa se je obrnil k nam z resnim obrazom. Ni spregovoril nobene besede, temveč nam samo pomignil, naj šo mi pogledamo v kotanjo. Heath je brž skočil naprej, mi pa za njim. Nekaj časa ni nihče spregovoril, od samega strahu. Preveč je delovalo na nas, da bi mogel kdo spraviti iz sebe kakšno br*edo. Heath se Je umaknil. Na njegovem obrazu sta se razodevala srd in strah hkrati. »Sveta nebesa!« «e je pridušil in se Glas njegovih korakov se je izgubil po j prekrižal, stopnicah. Tedaj je Vančo hipoma vstal ter I Markham je stal tam nepremično, ves zagnal cigareto v peč. i zbegan in preplašen. V spokojnem vzdušju »Pojdimo, Markham,« je dejal živahno in že krenil proti vratom. »Pa kam!« je vprašal Markham, Vanče se je ustavil na pragu in s« ozrl nazaj na nas. Njegov pogled je bil hladen, odločen. »K tistim ledeniškim kotanjam,« je odvrnil čisto počasi. Stamm in Leland sta prav tedaj prihajala iz drugega nadstropja. Vanče jima je takoj odhitel naproti. »Bodita tako ljubezniva ln pridita za trenutek v salon,« je dejal. »Sporočil bi vama rad neko novico.« V salonu je bilo hladno. 8onee še ni doseglo one hišn« strani. Vanče se je podal proti oknu in nekaj trenutkov zrl skozenj. Potem se jo vrnil k Stammu in Lelandu, ki sta še vedno stala ob zavesah pri vratih. »Našli smo Greefa,« Je dejal. »Mrtev je in leži v isti ledeniški kotanji, kamor je bil nekdo zagnal Montapueja.« Stamm je vidno prebledel In zadržal sapo. Leland pa izraza na svojem obrazu ni nič spremenil. Vzel si je pipo iz ust. »Umorjen, razumljivo.« Njegova pripomba je bila vprašanje ln ugotovitev hkrati. »Umorjen, razumljivo.« je ponovil Vanče in prikimal. »Lepa kolobocija. Enake ra -no kot Montague in tudi na enak način je bil umorjen.« Stamm se« je stresel, ko da bi ga bil kdo sunil. »Moj Bog!« Jo vzkliknil ter glasno vzdihnil. Leland ga je zgrabil za roko in ga posadil v naslonjač. »Sedi, Rudolf,« mu jo dejal sočutno. »Tega, kar se je zgodilo, smo se bali že takoj tisti trenutek, ko smo zvedeli, da je Greef izginil.« Stamm se je zleknil v naslonjač in začudeno gledal. Leland se je vrnil k Vanceju in mu dejal: »Ze davi sem se hal, da Greef ni prostovoljno dšel... je še kaj drugega novega!« Vanče je zmajal z glavo. »Ne, nič. A rad bi pogledal malo v Stammovo sobo. Vam je znano, kje je!« »Da,« je odvrnil Leland mirno. »Vas pa pospremim tja.« Komaj smo prestopili prag salona, ie na« je ustavil nekam čudni hripavi Stam-mov glas. »Trenutek, trenutek, prosim!« je vzkliknil in se prizadeval, da hi vstal iz naslonjača. »Nekaj vam moram pove-lati. A bo jim se. moj Bog, tako so bojim!« Vanče ga je čudno pogledal. »Kaj je!« ga jo vprašal z neobičajno osornim glasom. »Nokaj, kar Je v zvezi * dogodki pretekle noči.« Stamm se je krčevito oprijel naslonjala pri svojem stolu in bil kakor otrpel, ko je govoril: »Malo po tistem, ko sem šel gor v svojo sobo, je Greef potrkal na moja vrata. Odprl sem mu in mu dejal, naj vstopi. Dejal mi je, da ne more zaspati in da bi rad skupaj z menoj še malo pil. In tako sva kramljala približno eno uro.* »O čem, če smem vprašati!« ga je ustavil Vanče. »Nič rosnega ni bilo: o flnau*n'h zn’e-vah in o možnosti za novo ekspedicijo, ki naj bi bila spomladi v Jufn.i morje.., 1’otein Je Groef pogledal na uro. \.-} je »1-del, da jo že polnoči, je Izrazil tf> Je da bi se rad še malo sprehodil, preden bi šel onega mirnega poletnega jutra kar nisem mogel verjeti strahotnemu prizoru, ki se je bil nudil moji močem. Tam spodaj, na dnu kotanje je ležalo truplo Aleksija Greefa. Prav tako ko Montaguejevo je bilo tudi Greefovo truplo videti nekam nenaravno zverižono, ko da bi bi) mož padel z velike višine v tesni skal. nati grob. Na levi strani glave je imel Greef široko rano, njegov nos pa je Ml vos v modrikastih marogah. Na sebi Greef ni imel jopiča, telovnik pa Je bil ndpot. tako da so se videle razgiljne prsi, Srajca je bila spredaj pretrgana prav tHZO. kakor Montaguejeva kopalna obleka Na koži so ( cam «s mu poznale tri globoke brazgotine v • prav takšnega kakor prej Montagueja, sem se znova spomnil v - o tiste strašne pravljice o zmaju iz jezera in začutil sem, ko da mi je zastala kri po žilah. Markham se je opomogel od prvega stritii ter pogledal Vaneeja vprašujoče: »Kako si vendar vedel, da je tul« Vaucejeve oči so se bile zastrmele v konoo cigarete. »Nisem vedel tega,« je odgovoril tiho. »A ko nam je Stamm omenil, kaj je rekla njegova mati, ko je slišala, da je Greef izginil, sem si mislil, da bi bilo dobro, če bi se prepričali...« »Jo bil spet zmaj na delu!« Markham je govoril s pi tajeno vznemirjenostjo, ki je razodevala tudi nekoliko strabn. »Pa me vendar ne misliš pripraviti do tega, da bi besede te nore žensek jemal resno!« »Ne, Markham,« je odvrnil Vanče mirno. »A ta ženska ve mnogo in njene napovedi so se uresničile.« »E, bilo je to le golo naključje,« je ugovarjal Markham. »Pojdimo dalje in bodimo doslednejši.« »Ni bolj naravnega ko odgovor na vprašanje, kdo je umoril Greefa,« je pripomnil Vanče. »Za božjo voljo vendar, do česa bomo prišli!«, je vzkliknil Markham ves osupnjen in razburjen. Umor Greefa vso stvar samo še bolj zapleta. Zdaj imamo opravka z dvema ugankama namesto z eno.« »Ne, ne, Markham.« Ob teh besedah se je Vanče začel čisto počasi vračati k svojemu avtomobilu. »Ne bi dejal. Uganka je še vedno ena sama. In zdaj je več jasnosti v njej, kakor jo je bilo prej. Počasi ža poznavam, za kakšne vrBte zmaja gre.« »Ne govori vendar neumnostil« Markham je dal duška vsemu svojemu nezadovoljstvu. »Niso to neumnosti, dragi moj«, je odvrnil Vanče in že skočil v avtomobil. »Slo-dovl na jezerskem dnu, kremplji na Mon-taguejevem truplu ln zdaj še na Greefo-vem, ter slednjič slovite napovedi stare gospe Stammove — vse to moramo pojasniti, preden bj opustili domnevo o zmaju. Zares zanimiva je vsa ta stvar.« Markham je jezno stisnil ustnice in umolknil, Vanče pa je pognal avtomobil. Cez nekaj časa je dejal: »Mislim, da bomo morali reševati to uganko, ne da bi pri tem računali a kakšnim zmajem.« »Odvisno je od tega. na kakšnega zmaja se ne nameravaš ozirati,« jo odvrnil Vančo in že ustavil avto pred Stammovo hišo. Heath je Izstopil in takoj odhitel k telefonu, da obvesti dr. Doremusa o drugi najdbi. Ko je spet odložil slušalko, se je obrnil k Markhamu, očividno ves ubupan: »Ne vem, kako se bom izkopal li te zagate, gospod načelnik,« je priznal, ko da bi ga prosil pomoči. Markham ga Je po- gledal in zmajal l glavo ko da bi hotel povedati, da res ni nič čudno, če ima njegova podrejenec takšne dvome. »Razumem vaš strah, gospod narednik.« Vzel je cigaro, jo na koncu skrbno pristrigel ter nato prižgal. »Po navadni poti ne bomo nikamor prišli. »Bil je silno zbegan. Vanče se je medtem ustavil srodi veže in se zazrl v tla. »Ne,« je pomrmral, ne da bi dvignil glavo. »Z običajnim postopkom ne bo nič. Korenine teh dveh zločinov segajo pregloboko. To sta v vsakem oziru satanska zločina ter sta v neki čndnl zvezi i zleml silami, ki vladajo nad to družino in nad vt&-mi, kar je z njo v najtesnejši zvezi...« Umolknil je in se napotil proti stopni- (Dalje prihodnjič). □ 0 1 Elektrika v visokem ozračju Na podlagi radijskih valov je danes prav tako tudi mogoče ugotoviti, kako je z elektriko in njenimi pojavi v visokem zemeljskem ozračju. Posebni oddajnik avtomatično v kratkih zaporednih časovnih presledkih izžareva radijsko valovd. Ti znaki, ki jih oddajamo v zračni prostor, prodro s hitrostjo svetlobe (300.000 km na sekundo) do najvišjih plasti zemeljskega ozračja, kjer to ozračje pod učinkom bombardiranja z elektroni, ki jih izžareva Sonce, postane »jonizirano«, to se pravi sposobno provajati elektriko. V večjih višinah, a samo do gotove meje, je gostota Jonov vedno vočja in nazadnje takšna, d« odbija radijske valove in jih pošilja nazaj na Zemljo, kjer jih poseben sprejemnik, »uglašen« na oddajni val, spet sprejema in »zapisuje«. Cim krajši so oddani valovi, tem laže prodro skozi plasti, ki so v določeni mori »jonizirano«. V primeru ultrakratkih valov zelo visoke frekvence tl valovi prodro tudi najbolj jonizirane zračne plasti, nadaljujejo svojo pot ln se ne vrnejo več na Zemljo ali z drugimi besedami: nič več ne »odmevajo«. Na ta način človek lahko natančneje preiskuje visoko zemeljsko ozračje, spozna, kakšne zračne plasti so najprikindnejše za oddajanje radijskih valov podnevi, v raznih letnih časih, v dobi sončnih »viharjev« ter je tako ugotovil zanimive značilnosti tistega najvišjega dela zemoljskega ozračja, ki se imenuje »jono-sfera«. Z baloni brez posadk, a opremljenimi z raznimi opazovalnimi pripravami, ter z letali je vsekakor mogoče dvigniti v zračne višave najpopolnejše instrumente, kar nekakšne majhne laboratorije, v katerih je možno delati in nadzorovati najrazličnejše poskuse, kakor bo na primer tisti, na pod. lagi katerih hočemo pokazati, kakšni so kozmični žarki in kako so razliti po ve. soljstvu. Proučevanje teh žarkov je tem važnejše, čim više gremo. Doslej Je človek z balonom brez posadke dosegel višino 22 km, z letalom pa ne. koliko manj, a gotovo se ne bomo zmolili, če rečemo, da bo te meje v bližnji bodočnosti ie prekoračil. so brez dvoma zvezdni utrinki in čudoviti polarni sij. Sodobna znanost ptavi, da v prvem primeru ne gre za »zvezde, ki bi padale z neba«, v drugem primeru pa ne za kakšne »nebosne požare«. Iz njihovih različnih značilnosti Be je posrečilo najti važne podatke tudi o višini in sestavi zemeljskega ozračja. Zvezdni utrinki, ki se prikazujejo osamljeno ali se kar v trumah »vozijo« v različne smeri neba ter »e pojavljajo bolj alt manj pogosto, so drobci repatic ali kometov, ki so na Bvoji dolgi poti skozi zemoljsko ozračje užgo, in sicer v višinah, ki jih ni težko določiti. Kaj lahko tudi ugotovimo. Iz kakšne snovi so te »padajoče zvezdo«, bodisi na ta način, da preiščemo tiste njihove ostanke, ki v obliki izpodnebnikov padejo na Zemljo, bodisi tako, da jih s spektroskopom fotografiramo med njihovim padanjem. Ce podrobno raz-motrimo spektrum, lahko ugotovimo ne samo to, kakšne so bile tiste prvine, ki so na poti skozi zemeljsko ozračje zgorele, pač pa tudi, kakšno temperaturo so dosegle do trenutka, ko jih je zrak »požrl«, oziroma ko so padle na Zemljo. Hitrost utrinkov — 40 km na sekundo! Na podlagi fotografij, ki so bile po. snete istočasno na dveh ali več krajih, katerih medsebojna razdalja je znana, je z navadnim geometričnim računom mogoče določiti njihove višine. Ugotovili so, da je njihova povprečna hitrost običajno 40 km na sekuudo ln da v trenutku, kadar se užgo, dosežejo temperaturo kakšnih 8000 stopinj Celzija. Višina, v kateri zažare, se giblje od 120 do 200 km. Le redkokdaj se zvezdni utrinki užgo više. Za tiste utrinke, ki kot izpodnehniki lahko padejo na Zemljo, navadno računajo, da zažare tele v višini pod 100 km ali pa celo pod SO kra nad zemeljskim površjem. Iz tega lahko Izvajamo, da so v višini nad 100 km zračne plasti razmeroma zelo redke in da se potem v smeri proti Zemlji gostota nenadno dvigne zaradi tega, ker tu že nastopijo težki plini, sklepamo pa lahko tudi, da Je Y višini kakšnih M) km nad Zemljo že kar precej kisika. Se več: trditi smemo celo. da Je vtej zračni višini bolj toplo kakor pa Zvezdni utrinki in polarni sij . ____________________ Med najveličastnejšimi in najpresenetlji- . v nižjih plasleh, kjer smo temperaturo spat. Jaz pa sem dejal, da ne grein. Slišni i vejšimi pojavi visokega zemeljskega ozračja, j lahko določili S neposrednim merjenjem, sem, kako je odšel po stopnicah in odstra- * ki jih lahko gledamo i zemeljskega površja, I (Dalje prihodnjič.) Ustje Amaconke raj raziskovalcev in naravoslovcev Tam kjer reka velikanka bruha svoje umazanorjave in s pragozdnim rastlinjem ter ščavjem naplavljene vode v Atlantsko rao:*je, leži Čudovit otok Maraj6, po razsežnosti nekako tako velik kakor Švica. Malo je Evropejcev, ki bi sploh vedeli zanj, še manj pa jih je, ki bi slutili, kako nepopisno bohotno življenje se pretaka na njem. Reka Amaconka ga objema s svojimi dolgimi rokavi in ljubosumno ohranja vse pisano živalstvo in rastlinstvo na tem otoku. Domači kravji pastir, kralj otoka Marajo, na zebuju; ta mu Je v močvirnih predelih j koristnejši od konja. Žival vodi z eno samo vrvico, ki JI Je zataknjena v nosnici. Med mnogimi znanstveniki, ki so se od- j pravijali tja s - tem ali onim namenom, je bil tudi švedski naravoslovec B. Cott, ki nam je ohranil zelo zanimiv popis tega oto- 1 ka ter prinesel s svoje poti zanimive po- ; datke o malo raziskanem življenju tamkaj, j Odpravil se je z amaconskim parnikom iz Belema (Para) ter se odpeljal v Soure, glavno mesto otoka Maraja. S poti je prinesel poseben zapisnik, ki ga v izvlečku tu objavljamo: Po nerodnem potovanju sredi mešanic« vseh vrst ljudi, kravjih pastirjev, trgovcev, zamorskih težakov, črnih in umazanih otrok, sredi neznosnega izpuhtevanja tropskih voda in človeškega znoja smo dospeli v glavno mesto Soure. Srečo sem imel, da sem kmalu nalotel na dobrega domačina, ki mi je nudil iskreno gostoljubje. Soure ima veselo pisane hiše, krite z rdečo opeko, ceste in trgi pa so netlakovani, povsod hodiš po vročem, toda zelo mehkem pesku. Krog in krog pa vidiš lepe nasade mangov. namiguje, je moka iz manjoka, ln ta sodi v vrsto tapijoke, ki jo tudi že v Evropi ponekod poznajo. V Souri so imeli ravno praznik. Ob petih zvečer sem videl dolg sprevod, ki ga je vodil mož s križem in ženska z zastavo. Sprevod je obhodil vse mesto. Za zastavo je šla domača godba in na vseh koncih in krajih sem videl rakete in iskre umetelnega ognja. Prav za te umetnosti ognjemetne tehnike so domačini zelo navdušeni. Najbolj čudno pa je, da ti ljudje ljubijo hrupen sprevod in se kar kosajo, kdo bo bolj zijal in vzklikal. — Za njimi je stopala velika množica bosonogih žensk v zelo pisanih nošah. Menda ga ni ženskega krila, na katerem bi manjkala katera barva barvne lestvice. Po večerji smo stopili proti cerkvi, kjer se je vsa množica zbrala na odprtem trgu. Tu so se veselili, jedli in pili. Videl sl ponosne cowboje (domači kravji pastirji) v sinjih srajcah in hlačkah ter s širokimi slamniki. Videl si črnke z raznimi okraski in pečami ter majhne gole otroke, ki so se zabavali z raketami, kar se je dalo. Ljudsko veselje je trajalo do zore. Naslednji dan smo pluli proti Fazendi Alegri. V ozkem vodnem rokavu smo rezali mirno gladino. Vse je bilo tiho, le tu pa tam si zaslišal žalostno kvakanje drevesnih žab. Ko se je zdanilo, je prerezal zrak rezek krik, in videl sem velik roj živo pisanih papig, ki so odletele po dve in dve, kakor je njihova navada. V bližini obrežja je negibno stalo na stotine čapelj in štorkelj vseh velikosti in barv, da jim še sam ne vem imena. C© se približaš obrežju in stopiš malo proti notranjosti, prideš kmalu v neprehodno goščo tropskih plezalk in stoletnih dreves. Vse je živo z neštetimi opicami in ptiči, ki jih premore samo pravi paradiž. Preden sem dospel do Fazende Alegre, sem naletel na hišico na koleh, kakršne so vse v tej pokrajini. Od januarja do junija meseca je namreč večji del otoka zaradi deževne dobe pod vodo. Nisem še stopil v hišo, ko se jo z drugega kraja približala volovska vpregq, na kateri je ležala krava z zlomljeno nogo. Kravji pastirji so se precej lotili mesarskega dela, jaz pa sem jih gledal. Zvezali so ji noge ter jo vlekli pod hišo. Tu je starejši pastir stopil prestrašeni živali na oči ter ji z vso naglico in močjo porinil lovski nož v srce. Komaj je bila žival mrtva, so jo drugi že devali iz kože. V nekaj minutah je bilo meso pripravljeno, kožo pa so takoj razpeli, da bi se posušila na soncu. Crni domač jastreb urubu in psi so trgali zadnje ostanke mesa s kože in jo docela očistili, V Fazendi Alegri sem ostal samo eno noč. Drugo jutro sem se odpravil po prostorni planoti 18 milj proti severu. Ta ravan je znana pod imenom »savana«, kakor jih je še mnogo podobnih po vsem otoku. Brž ko stopiš iz gozda, se ti planota odpre na vse strani, da se ti zdi, kakor da bl zagledal pred seboj brezmejno jezero. Z vo- živalle . tekalo sem in tja ter odnašalo ostanke pojedine. Seveda so te mravlje če-sto tudi v nadlego domačinom, ker plenijo zaloge po hišah. | Na Savani Fazendi sem ostal meseo dni. 1 Dan za dnem sem opazoval in nabiral živali ter jih zvečer risal, nabadal, si zapisoval in fotografiral. Zmerom mi je bilo zelo všeč, če so se kravji pastirji zbirali okrog mene in gledali, kako sem razteleše-val in deval s kože ptiče in sesalce. Kazali so mnogo zanimanja-za to novotarijo. A ni- i kakor niso mogli razumeti, da bi bil kdo tako neumen in nabiral cele skupine domačih bolh. Kar naprej so me vpraševali: »Comu, za" ■Boga, jih nabirate, ko se jih mi | na noben način znebiti ne moremo! Kaj pa i boste z njimi 1 Pa menda jih ne prodajate!« ' Ko so pa slišali, da se zanimam tudi za kuščarje, kače, želve itd., so prasnili v smeh in me v resnici imeli za bedaka. Za fotografsko temnico 6em imel majhno kočo. Pod streho so viseli ogromni roji netopirjev. Veliko število netopirjev me je sploh presonetilo. Videl sem jih povsod in ob vsakem času. V votlih drevesih se sicer ponajveč skrivajo podnevi, le kadar jih lakota sili, 6e spravijo na lov tudi ob drugem času. Dve vrsti netopirjev sta posebno zanimivi: »noctilio leporinus«, čedna živalca z oranžnim oprsjem in črnim hrbtom, ter »dirias albiventer«, nekoliko manjši in z belim trebuščkom, kakor že latinsko ime pove. Zanimivi sta zato, ker se. ne hranita samo z žuželkami, marveč tudi z ribami. Imata dolge ostre kremplje, ki jima rabita za lov v vodi. Našel sem tudi nekaj vrst večjih netopirjev, in to prav lahko, ker jih izdaja močen, zelo neprijeten vonj. Ko 6em včasih jahal mimo dreves, sem jih zavohal že v razdalji kakih 30 metrov. Več tednov sem porabil tudi za to, da sem opazoval življenje krokodilov. Skoraj vsako jezero ima na stotine teh nevarnih plavalcev, največ pa jih je decembra meseca, kjer so zgneteni v deloma izsušenih jezerih, če se jezero docela posuši, se kaj-mani zarinejo v blato in spijo, dokler se vodna gladina januarja meseca epet ne dvigne nad njihovimi hrbti. Jata krokodilov, naj večjih sovražnikov kravjih pastirjev. — V suhi letni dobi Jih ženejo na določen kraj ter Jih lovijo z lasi In i noži pokončavajo. Pred mnogimi hišami sem zagledal pisane zastavice, ki so naznanjale, da jo vsakdo, ki je žejen, dobrodošel gost, ker se za majhen drobiž lahko napije domače pijače asahija, dobrega, a tudi opojnega palmovega vina. Če si lačen, tl bodo postregli tudi s farinho, poglavitno hrano Braziljancev in Indijancev. Farinha, kakor že imo samo Noga Is »usnja«. — Ob trnju In rezkem rastlinju Je kravjemu pastirju noga »podplat postala čez ln tez«. »Vaquero« sl brije meča. da se mu noga zaradi stalnega drgnjenja konjskih dlak ne vname In ognojl. S tremi prati se opre v ozkih stremenih In Je vselej pripravljen »za vsak slučaj«. zlil ali s konji si ne moreš pomagati, kor so tla večinoma hudo izsušena in razpokla, tako da bi si vsako živinče polomilo nogo. Začudil se boš, da ti bo tudi tu znana afriška fatamorgana zagodla, da ne boš vedel ne kod ne kam. Kar na lepem boš nekje v daljavi zagledal obrise širokih gozdov, ki jih nikjer ni. Vso pot so me strahovito mučile neko vrste bolh, ki jih domačini imenujejo »hlčo do pe«, a ni preveč podobna na*l preznani domači prijateljici. Posebno psi jih imajo kar na tisoče in grozno trpijo zn to nadlego: vos čas jih vidiš, kako si grizejo noge, da bi se jih znebili. Po deževni dobi ta suha ravan čudovito oživi. Oosle ln močne truve poganjajo kvišku ln nudijo živini ln tudi divjadi krme na protok. V suhi letni dobi pa soneo neusmiljeno izžiga vse zelenjo in živad začne močno trpeti. Vedno bliže se pomika notranjim vodnim tokovom in jozerom, kjer jih že čakajo gomilo kamjanov in aligatorjev, dveh najbolj znanih vrst krvoločnih krokodilov. Tu in tam sem naletel na Izčrpanega vola, ki mu Je na hrbtu čepol jastreb. Ta je že čakal, kdaj se bo žival zgrudila. Dve uri nato jih je bila eela jata okrog žrtve In v hipu ni od živali ostalo drugega kakor koža in kosti. Naj se zdi še tako čudno, vendar je res, da so jastrebi tod zaAčiteni po zakonu, kor s psi in milijardami mravelj vred pomagajo pospravljati mrhovine, ki bl sieer tako okužile tropsko ozračje, da bl bilo življenje nemogočo. Mravlje pospravljajo mnnjše mrhovine. Vldol sem ostanke kače, ki sem jo eno uro poprej raztelesil. Na njej so Je nabralo toliko drobcenih rdečih mravolj, da Je bila vsa koža vidotl kot rdeče krzno. Medtem pa je po vse,; travi naokoli na mllljono teh Netopir na oioku Marajo, ki se hrani tudi I ribami. — Netopirjev najdeš na tisoče In tisočo. Podnevi se skrivajo v votlih drevesih, ponoči Da se v ogromnih Jatah odprav. Ijajo na lov. Čeprav so krokodili nevarni ln silno nadležni, pa imajo močnega in zakletega sovražnika: domači kravji pastir. Ni ga »cowboja«, ki bi si dal vzeti možnost, da ne bi lovil in ubijal te pošasti, kjer koli nanjo naleti. Zasovražil jih jo že z mladih nog, ker delajo tako strahotno škodo njegovi ljubljoni čredi. Pa so tudi spretni in drzni, kadar se spravijo na te vodne pošasti. Brez strahu stopajo v vodo in ženejo krokodile proti določenem koncu. Tedaj pa zavihtijo svoje »lase«. Zanka frči po zraku in redkokdaj zgreši. Ko je žival ujeta, jo pastir potegne z vso silo k sebi, drugi pa že čaka z lovskim nožem ter mu v vsej naglici odrežo rop. Žival se zaradi tega veliko teže giblje in zdaj se ji lovec laže približa. Pastir drži v levi zanko in ranjeni živali mod divjim kričanjem ostalih pastirjev bliskovito zasadi nož v tilnik ali pa v oko. Navzlio tem pokoljem je krokodilov še vodno dovolj, ker se verjetno naglo plodijo. V zamočvirjenem bičju sem sam našel več gnezd s sedemdesetimi jajci. Največja zvrst med njimi* je črni knj-man, ki je včasih do šest metrov dolg. Vi-del som pa tudi druge vrste, ki so pa silno strahopetne. Brž ko sc jim približuš, se potopijo in počasi odplavajo, tako da se vorno lahko spustiš s konjem v vodo, čeprav jih jo cola jata okrog tebe. Črni kaj-man jo bolj nevaren. Večkrat sem z avtomatsko pištolo streljal nanje, a te pošasti so se komaj premaknile. Če jih smrtno zn-deneš, so kar obrnejo in splavajo na površje. Kljub velikosti in divji vnanjosti se človeka nerade lotijo, razen kadar jim gre za kožo. Seveda bl bilo dosti bolj nevarne, če bi imele manj hrane. THko pa je po teb jezerih toliko rib, da so preleno za napad na večjo živali. »Boa constrletor«, kača velikanka na otoku Marajo. — Bolj miroljubna Je, kakor bl človek na prvi pogled sodil, gotovo pa ne tako nevarna kakor njena sorodnica 1* srednje Amerike. Boa doseza dolžino 4 metrov. Jo rumenorjavkaste barve s temnejšimi »sedli«. Preži na drevesu ln ko se žrtev bliža, naglo plane nanjo, jo ovije In stisne. Naravoslovca presenečajo tudi velikanske množice najrazličnejših rib in vodnih ptičev. Tu naletiš na vrsto »pirarucu«, največjo ribo, kar jih živi v tekočih vodah po svetu, ki nudi domačinom obilno in tečno hrano. Ljudje jih sušijo pred hišami kakor perilo na soncu. Kakor morski slaniki se vse te neštete vrste jezerskih In rečnih rib uspešno borijo za svoj obstanek le s tem, da se silno naglo množijo, ker bi jih sicer krdela krokodilov, roji netopirjev in jate štorkelj ter čapelj kmalu docela iztrebile. Novaren razbojnik med njimi je krvoločna »piranha«, 20 do 30 centimetrov dolga riba, znana tudi pod imenom »kariba« ali »jezerska doga«. Ima močne čeljusti in dvoje vrst navzkriž zasajenih zob. Sicer je pohlevna in miroljubna riba, toda kadar zavoha kri, kar pobesni. Če stopi v vodo žival, ki se ji iz rane cedi kri, »e poženejo proti njej v tolikšnem številu ln s tolikšno naglico, da voda okrog žrtve kar zavre. V hipu potrgajo živali meso s telesa, da se le redkokdaj reši. Zato so seveda prav nevarne tudi človeku. Najbolj pa obiskovalca preseneča veliko število vodnih ptic. Kadar jahaš v bližini jezerskega močvirja, boš često videl, kako se ti pred očmi dvigne cel oblak divjih rac. gosi in čapelj, da kar zasoučijo nebo. Naravoslovčevo oko pa se lahko opaja tudi ob pogledu na neskončne vrste lepih škrlatnih ibisov, ki potrpežljivo čakajo v ločju in stikajo za hrano. Ko sem se nekoč bližal močvirju, se je naenkrat dvignilo pred menoj toliko divjih rac, da se je okrog mene vse stemnilo. Da to ni pesniško pretiravanje, dokazuje dejstvo, da so zrna mojo lovske puške pri enem samem strelu spravila na tla devet rac, več pa je bilo ranjenih, ki so se poskrile v bičju. Kdo bi še utegnil našteti vse ptičje vrsto, ki se preganjajo po temnih in divjih gozdovih. Tu naletiš na sokole, kragulje, nočne kanje, jastrebe, kukavice, berglezo, uharice, papigo in tisoče ter tisočo manjših ptic, ki delajo tolikšen hrup, da bi se ti skoraj zmešalo. Na tem čudovitem otoku kraljuje »eow-boy«, domači kravji pastir. Silno krepki in neverjetno zdriljivi možje so to, ki jim je edina skrb čreda goveje živine. Ta je njihova ljubezen, veselje in žalost — a seveda tudi njihovi, življenje. Živina se jim redi kar na prostora po obširnih ln rodovitnih savanah. Kadar pa se bliža čas kolin in izvoza, jo naženejo v posobno staje. Domačin pozna vse navado in muhe te na pol divje živine in je tudi dobro pripravljen nanjo. Kot lovec je spreten mojster v metanju »lasa«, ki se ga je učil vihteti v nežni mladosti. Kar mu pride v zanko, ostane zajeto. Pobesnele živine se ne boji. Malokateri španski torero bi ostal tako hladnokrvno na mestu, če bi v staji imel opravka z razdivjanim bikom. Brazilski kravji pastir pa vo, da se bik ne bo pognal vanj več ko dvakrat, ne da bi se že ujel v zanko prežečih tovarišev. Videl sem kravjega pastirja, ki je takega bika v hipu spravil na tla s tem, da ga je zgrabil za rep, naglo in krepko potegnil vstran, da so je žival na mah zvalila po tleh. Če se bik pripravi za naskok, ga pričaka neustrašeno. Ko se žival vanj zakadi, se v poslednjem hipcu umakne, a takoj zažene za njo laso. Živino spretno in naglo pokoljejo ali pa odženejo v mosto ter vkrcajo na ladje. Kravji pastirji t lasi lovijo na pol divjo govejo »Ivino. - Po savanah Jih gonijo na brzlh ponijih ln zajete živali spravljajo v llelem, kjer Jih vkrcajo na ladje. Žrelo črnega kajmana. — Večji Je od zna. nega ameriškega aligatorja alt nilskega krokodila ter ngonablja na stotine goveje ttvlne. Tatvina demantov v zraku Palestinski časopis »Falastin«, ki izhaja v Jaffi, je pred nedavnim poročal o veliki tatvini demantov, ki naj bi se bila izvršila na nekem prevoznem letalu med letališčem Lidda V Palestini ter New Yorkom. Vrednost okradenih demantov cenijo na več ko 50.000 dolarjev. Te demante so poslali iz m!ke palestinske banke v Združene ameriške države in »o bili tudi zavarovani. S stvarjo se zdaj močno ukvarjata ameriška in angleška policija. Na »umu imajo posadko prevoznega letala, zlasti le, ker jo že lansko leto meseca marca tudi na podoben način izginila večja pošiljka demantov. Novi zemeljski zakladi na Švedskem V švedskih rudnikih ▼ Bolidcnn 90 jsadnje čase naSli poleg zlata in srebra (udi lo drugo rodke kovine, ki so za Švedsko industrijo in njeno oskrbo velikega pomena. Najvažnejše izmed kovin, ki so jih v omenjenih rudnikih zadnje čase našli, so zlasti cesij, litij, rubidij in selen. Nekaterih teh dragocenih in redkih rudnin ni nikjer na svetu toliko kakor vprav tu na Švedskem. Prva mednarodna železniška proga Prvo mednarodno železniško progo so odprli pred »to leti. Bila je to proga Anvers— Koln. Spričo tega »ta »e obe mesti, , Anvers in Koln, V trgovskem oziru zelo razmahnili. Trgovci iz Anvcrsa »o poslali v Koln znatni prispevek za dograditev kiilnsko »tolnice. Po odprtju te prve mednarodne železniške proge v Evropi je belgijsko-nemški trgovski promet zelo oživel. Srhrittlefter • urednik; Mirko Javornik / Berausgober • Izdajatelj: Inž. .tole 8«