KRANJ, torek, 2. septembra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Velika ponudba krompirja zbija ceno ^° pridelovalcem krompirja na Go-te«jskem iztekli časi »kokošk, ki so J^sle zlata jajca«,je vprašanje, na kakega kmetijski strokovnjaki še ne ve-a° odgovora. Za rože je treba imeti roko Kdo ima najlepše rože? Javite nam in obiskali vas bomo, pokramljali z vami, poslikali rože in zapisali, kako jih gojite. Pišite nam, če imate posebno lepe rože. stran 4 = Državniki na hotaveljskih stopnicah Marsikdo jim je rekel, da so hazarder-ji, ko so prevzeli tako obsežno in zahtevno delo pri gradnji centra, kjer se je včeraj začela vrhunska konferenca neuvrščenih. stran 6 ^= Raketa ni ubogala mladeniča Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most. Mladost je kriva tudi za dejanje, ki ga je v eni od avgustovskih sobot storil 16-letni Marko iz Radovljice. Bo kolajn delom v skromnih razmerah stran 7 Gorenjski športniki-so v zadnjih ted-^ veliko dodali k bogati beri sloven-terrfu *n Jugoslovanskega športa. Po-^r.Ko sta blejska veslača Sašo Mirja-v lr* Sadik Mujkič na svetovnem pr-v^stvu na Češkoslovaškem prepričlji- zRiagala v dvojcu Tjrez krmarja, je lic .konec tedna Simon Pavlin s Po-ew Pr* Naklu na prvem svetovnem in lok°PSkem mladinskem prvenstvu v la: °strelstvu v Avstriji osvojil zlato ko-J^o, njegov uspeh pa je dopolnil še vJan Podržaj iz Šenčurja (Več o tem škeSPOrtni strani) v teh dneh Je v tur" dal^ glavnem mestu še svetovno pa-ju sko prvenstvo, na katerem zastopa tai8?slaviJo ekipa leškega alpskega le- iskega centra — Dušan Intihar, Dar-5 ŽVetina' Roman Božič, Branko Mirt L, K°gdan Jug, sami izkušeni padalci, so se s prejšnjega prvenstva vrnili s r*brno kolajno. *eh uspehov gorenjskih športnikov ''jih 0 veselimo še toliko bolj, ker so Isk ^os.e8" s prizadevno vadbo v L ^^nih razmerah. Leščani so morali odhod na svetovno prvenstvo zbrati *mi kar 60 odstotkov potrebnega de-1 *ria. Lokostrelci so prosili za denar • delovnih organizacijah, a so se jih težave so (cz) redki usmilili. Podobne '^Uudi blejski veslači. Včeraj se je oglasil šolski zvonec in naznanil začetek šolskega leta. Brezskrbni dnevi poletnih počitnic so se umaknili malim in velikim skrbem šolarjev. Šolski mlini bodo začeli mleti, odgovorni v šolstvu pa razpravljati o pomanjkljivostih izobraževalnega programa. Učencem pa bo preostalo le učenje snovi iz prenatrpanih šolskih programov. Foto: F. Perdan T. B. Minute za zdravje V soboto je bil v Bohinju (drugi) triatlon jeklenih: najprej veslanje po Bohinjskem jezeru, nato kolesarjenje po strmi cesti do Rudnega polja, nazadnje še tek ali pohod do Velega polja. Boj s samim seboj, naporna preskušnja telesne pripravljenosti in psihične trdnosti — kakorkoli že imenujemo.bohinjsko prireditev, nastalo po zgledu tistih v zamejstvu; dokazala je, da se krog polnokrvnih državljanov, ki ne pijejo in ne kadijo — skratka živijo zdravo in športno — vse bolj širi. To je najpomembnejše sporočilo bohinjskega triatlona jeklenih, ob katerem so se razblinili še zadnji dvomi, da je prenaporen za navadne smrtnike. Da, težav en je, a ne za tiste, ki redno, prav vsak dan, ob dežju in vročini, namenjajo vsaj urico za svoje zdravje, za boljšo telesno in psihično pripravljenost. Ko so se pred leti in desetletji pojavili na naših cestah in poteh prvi tekači rekreativci, so mnogi le zmajevali z glavo, češ le kaj imajo od tega, ali res nimajo nobenega koristnejšega dela. Se danes se nekaterim zdi nenavadno, ko Franc Kaučič-Kavka s Kokrice hiti po poteh pod Storžičem, ko Dušan Mravlje iz Stražišča »melje« kilometre proti Čepuljam, ko se Lojze Oblak iz Gorenje vasi zavihti na »jeklenega konjička«, ko si borec Joža Knific z Jesenic natakne smuči in se zapodi po snegu... »Rekreacija je sprostitev, krepitev organizma, telesna in duševna osvežitev, je posebna oblika turizma, v katerem spoznavam neznane kraje in kotičke, nove prijatelje in somišljenike. Ne peham se za pokali in kolajnami. Ne pretiravam. Ko začutim velik napor, popustim. Ko se mi moči spet naberejo, pospešim. Neprestano se preskušam, koliko zmorem. . .« Tako Franc Kaučič. Ali ni izjava Dušana Mravljeta, da je jutranja telovadba recept za dvig delovne storilnosti, le potrdilo tistega, kar znanstveno dokazujejo strokovnjaki. Morda ne verjamete, da je znani rekreativec Pavel Močnik iz Kranja zaradi rekreacije opustil kajenje. Še niste slišali pripovedi Petra Brinovca, kije preživel več srčnih infarktov in si potem z redno in nadzorovano rekreacijo spet »ojeklenil« zdravje ... . Naj vam ne bo škoda časa, ki ga namenjate za rekreacijo. To so minute za vaše zdravje. q Zaplotnik MERKUR kranj Vinko Hafner v Škof ji Loki Skorja Loka, 1. september — Škofjeloško občino je včeraj (ponedeljek) obiskala delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil Vinko Hafner. Dopoldne je obiskala delavce Zdravstvenega doma Škofja Loka, popoldne pa se je pogovarjala s predstavniki Al-plesa v Železnikih. -jk 'iubljanska banka hmeljna banka Gorenjske Ljubljana, 31. avgusta — Na novem stadionu v Šiški je ge-neralpodpolkovnik Mirko Mirtič slovesno sklenil štirideseto športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Iz njegovega govora je razvidno, da je vse tri dni v Ljubljani vladala izredna športna morala v vseh disciplinah, da je proizvod skupnega sistema v armadi. Vseekip-ni zmagovalci so bili vojaki in starešine Kranja. Pokal je sprejel tehnični vodja Kranja Marko Petrič (-dh) — Foto: F. Perdan Jože Zver republiški prvak Pirniče — Na tridesetem republiškem tekmovanju traktoristov in štirinajstem tekmovanju mladih zadružnikov in žensk so bili med 62 traktoristi najspretnejši predstavniki Dolenjske in Po-murja, uspešen nastop gorenjskega moštva pa je kronal poklicni traktorist Jože Zver iz KŽK-jevega delovišča Suha pri Škofji Loki, ki je zmagal v skupini oračev s tribrazdnimi plugi, (cz) Gorenja vas, 31. avgusta — »Sedaj imamo vodo, zato ne bomo več pili vina,« je dejal predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht in po starem gradbeniškem običaju ob novem vodnem zajetju razbil steklenico vina. Tako je na simboličen način odprl rezervoar 3 kilometre dolgega vodovoda, ki so ga domačini Gorenjih in Dolenjih brd, Hlavčih njiv, dela Malenskega vrha in Suše ob pomoči loške Komunale, RUŽV in nekaterih drugih delovnih organizacij potegnili izpod Blegoša do Petelinovega griča. Predsednik gradbenega odbora Jože Košir iz Hlavčih njiv (na sliki) se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri delu tako prizadevno, da so končali tri mesece prej, kot so predvidevali. Hkrati pa jih je pozval, naj prav tako zavzeto delajo pri gradnji razvodnega omrežja. (L. B.) GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 2. SEPTEMBRAJJ}!1 Včeraj začetek 8. vrha neuvrščenih v Zimbabveju Gibanje združuje tretjino človeštva Osmi vrh neuvrščenega gibanja v zimbabvejskem glavnem mestu Hara-reju se je začel. Na njem sodelujejo zastopniki 101 polnopravne članice gibanja, razen tega pa številni opazovalci in zastopniki osvobodilnih gibanj. V Harareju se je zbralo več kot 50 voditeljev držav in vlad, druge pa zastopajo visoki predstavniki. Neuvrščeno gibanje združuje danes že tretjino človeštva. Včeraj začeto srečanje v Harareju je tudi jubilejno. 1. septembra leta 1961, sredi največje hladne vojne v Evropi, sredi spopadov v Aziji, v času rastočega protikolonialnega gibanja, pospešenih poskusov z atomskim orožjem so se v Beogradu na prvi konferenci neuvrščenih zbrali zastopniki 25 držav. Seme neuvrščenosti so zasejali državniki takšnega kova, kot so bili, danes že pokojni Tito, Nehru, Naser in Sukamo. Spoznali so, da blokovska delitev sveta ni rešitev in porok za mirno življenje, da stopnjevanje napetosti v svetu ni za nikogar izhod in da za mir na svetu niso odgovorni samo velike, Slovesnost v Beogradu • V Beogradu je bila včeraj, 25 let po prvi konferenci neuvrščenih, slovesna seja v zvezni skupščini v počastitev tega jubileja. O razvoju neuvrščenega gibanja, njegovih nalogah in pričakovanjih na konferenci v Harareju je govoril podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov. Med drugim je opozoril na pomen neuvrščenega gibanja, ki združuje najširše interese v svetu in dejal, da je gospodarska kriza razen vojaške največja nevarnost sodobnemu svetu. • Naša delegacija je že v Harareju. Tja je tudi že pripotoval vodja naše delegacije, predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizda-revič s sodelavci pa je v Harareju že od preteklega tedna. Vodjo naše delegacije je na letališču v Harareju sprejel zimbabvejski predsednik dr. Robert Mugabe. _ ampak tudi male države. Zato so beograjski zborovalci pozvali vse države sveta, še posebej pa velesili, k miru in sožitju, saj je to tudi v njunem interesu. Neuvrščeno gibanje je z Beogradom stopilo na svetovno prizorišče. Postalo je vest človeštva, kliče k miru, pravičnosti in demokratičnim ter enakopravnim odnosom v svetu. Neuvrščeno gibanje zavrača pravico močnejšega. Moč posamezne države se ne sme meriti v količinah atomskih konic, temveč po prispevku k svetovnemu miru. Tako so dejali že v Beogradu in tako so ponavljali na vseh dosedanjih konferencah, do včeraj začetega Harareja. V četrt stoletja je bilo gibanje in njegove posamezne članice predmet številnih manipulacij velikih po vojaški in denarni moči. Bili so poskusi, da bi poslanstvo gibanja zožili samo na proti-kolonialni boj. Bile so težnje, da bi neuvrščenemu gibanju prilepili nalepko protiimperialističnega boja, še vedno pa so živa prepričanja, da je neuvrščeno gibanje naravni zaveznik socialističnega tabora. Praksa je pokazala, da ne drži ne prvo ne drugo in ne tretje. Neuvrščeno gibanje je povsem samostojno v svetovnih dogajanjih. Seveda pa gibanje ni idila, ni proces brez problemov. Vsa leta ga pretresajo in načenjajo notranja nasprotja, vzponi in padci, tudi po zaslugi tistih, ki jim gibanje ni po godu, ki jim je preprečilo totalno razdelitev sveta na bloke in druge formacije. Med neuvrščenimi državami so napetosti, ki preraščajo v vojne, kot na primer med Irakom in Iranom. Razviti na najrazličnejše načine pritiskajo na neuvrščene, bodisi z gospodarskimi, političnimi ali vojaškimi vijaki. Vendar, v celoti vzeto, gibanje napreduje in se širi, čeprav se pozna odsotnost velikih tvorcev in motorjev gibanja. Postaja faktor sedanjega sveta, katerega nihče ne more zaobiti. Prav tako pa ime veliko volje, da pripelje svet na mirnejše tirnice miru, k izvirnim načelom gibanja, ki so jih sprejeli pred četrt stoletja v Beogradu. J. Košnjek Maribor bo dobil spomenik generalu Maistru Maribor, 29. avgusta — Mariborčani se že vrsto let potegujejo, da bi njihovo mesto dobilo spomenik generalu Maistru, hkrati pa naj bi izšel ob 70-letnici bojev za severno mejo tudi zbornik. Odbor za pripravo proslave 70-letnice bojev za severno mejo pri predsedstvu mestne konference socialistične zveze je na seji obravnaval predloge posameznih delovnih skupin. Soglašal je s predlogom, naj bi spomenik generalu Maistru postavili na Leninovem trgu, kjer v bližini stojita tudi spomenika Tomšiču in Jurčiču. Slovenski kiparji se bodo lahko odzvali na natečaj, ki ga bo slovensko časopisje javno objavilo že prve dni septembra. Osnutke bodo morali umetniki poslati v Maribor najkasneje do 31. oktobra letos. Nagrajeni bodo najboljši trije osnutki. Do danes se je na posebni račun za postavitev spomenika generalu Maistru nateklo že več kot 2 milijona dinarjev prostovoljnih prispevkov, seveda pa so prispevki še naprej dobrodošli. D D 1 n Štefan Žargi glavni urednik in direktor Gorenjskega glasa Od včeraj ima Gorenjski glas novega glavnega urednika in direktorja. Ustanoviteljice časopisa, občinske konference SZDL,so to delo zaupale Štefanu Žargiju, dosedanjemu predsedniku občinske konference SZDL Škof j a Loka. Novemu glavnemu uredniku in direktorju želimo sodelavci veliko uspehov pri delu in dobro počutje v našem kolektivu. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, s,Sl " Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana ^_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek ,_ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 — Telefoni:direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 In 21 - 835, ekonomska propaganda in računovodstvo 28 - 463, mali oglasi in naročnina 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 4Z1 - IHZ. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. _ Iskra Otoče praznovala 25-letnico 0b jubileju nova tovarna Otoče, 29. avgusta — Novi proizvodni prostori s sodobno, pretežno računalniško krmiljeno opremo bodo ugodno vplivali na nadaljnjo rast in razvoj Tovarne merilnih instrumentov Otoče. Z enakim številom zaposlenih bodo znatno povečali proizvodnjo in izvoz na konvertibilni trg. Čez štiri leta naj bi prodali na Zahod že polovico izdelkov ali domala še enkrat več kot pred dvema letoma. Naložba je za 560-članski delovni kolektiv pomembna tudi zato, ker izboljšuje delovne razmere in omogoča hitrejše uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo, zamenjavo uvoženih delov in materialov z domačimi in hitrejše prilagajanje tržnim razmeram doma in v svetu. Tovarna je bila zgrajena v predvidenem času, v vsega enajstih mesecih, in le z malenkostnimi podražitvami. 347 milijonov dinarjev je zagotovila Iskra, 376 milijonov je bilo po- sojila IFC, 321 milijonov je dala Ljubljanska banka, za 8,8 milijona dinarjev je bilo še blagovnega posojila. 375 milijonov dinarjev je bila vrednost gradbenih del, vse drugo so stroji in oprema. Linija elektronskih tehnologij že obratuje, v naslednjih dveh mesecih pa bodo namestili še preostalo opremo, katere skupna vrednost je 3,7 milijona mark. Naložba se bo povrnila v petih letih. Na leto bodo morali razen dinarskega obroka odplačati še 300 tisoč dolar- jev, kar predstavlja desetino vredn sti njihovega letnega izvoza. Delavci Iskrine tovarne v UK* so jubilej proslavili v petek. Jj» zdravnem govoru Eda Zaplo*"^ predsednika delavskega sveta, )e ve prostore odprl delavec Bojan har, dobitnik priznanja inovator ^ občine Radovljica. Na slovesnosu^ o razvoju tovarne v Otočah, P • vsem pa o pomembni delovni zrn spregovorili Jože Jelene, r1™^ Iskrinega tozda Instrumenti uw Peter Kobal, direktor delovne ojjj nizacije Iskra Kibernetika, Pg^f nika radovljiške občinske skup \ Bernard Tonejc, slavnostni gov0£ 3 pa je bil Erik Vrenko, predsedn*^ publiškega komiteja za raziSj°rij sc dejavnost in tehnologijo. Pode u. tudi več odlikovanj in priznanj- > ca Fajfar, Emest Noč in Ivanka nikar so prejeli državno odlik°v^ — rted dela s srebrnim vencern, ^ Koselj medaljo zaslug za naro%. Peter Kobal medaljo občine 1» vljica. Častne diplome Iskre ; netike so dobili: Jože Konc, An ^ Mehle in Anton Štular, pohvale lavskega sveta Iskre Kiberne^, Miro Albinini, Jože Jelene, Janec(jf gačnik, inštitut Jožef Štefan in 5 Gradbinec Kranj, pohvale SlaS direktorja Jože Langus, Jože y°<(\ čnik in Ilija Stipanovič. StinnJ| posameznikov in organizacij je P. jelo priznanja delavskega Iskrinega tozda Instrumenti. V radovljiški občini Letos več denarja za naložbe Radovljica, 2. septembra — Radovljiški komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je natančno analiziral, kako se v občini uresničujejo letošnji naložbeni načrti. Ugotovitve so kar spodbudne: gospodarstvo je v prvem polletju namenilo za naložbe 4,4 milijarde dinarjev ali še enkrat toliko kot v enakem lanskem obdobju. Lani je za naložbe dalo 18 odstotkov kosmatega dohodka, letos 22. V leski Verigi bodo do konca septembra zgradili prizidek tovarne si-drnih verig, kovačnico in transformatorsko postajo. Drugi del naložbe za boljše izkoriščanje industrijske vode kasni, pri zamenjavi opreme so težave zaradi slabe kakovosti opreme in nesolidnosti izvajalcev, načrti o skupnih vlaganjih v proizvodnjo verig za kolesa pa so za zdaj še na papirju, ker niso pridobili primernih sovlagateljev. Za vlaganja v industrijsko pnevmatiko in hidravliko bodo letos izdelali investicijski program. V Plamenu posodabljajo proizvodnjo, vendar dela kasnijo zaradi V nedeljo proslava na Jezercih Cerklje — V nedeljo, 7. septembra, bo na planini Jezerca pod Krvavcem pri spomeniku padlim borcem II. grupe odredov, Kokr-škega odreda in drugim borcem, ki so padli na območju Krvavca, 13. srečanje borcev, planincev in aktivistov. Hkrati pa bo tam tudi srečanje borcev obeh enot, ki so skupaj prenašali strahovito breme napadov in poti v težkih razmerah. Slavnostni govornik bo predsednik občinske konference ZSMS Kranj Boštjan Šepic, kulturni program pa so pripravili moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, učenci osnovne šole in recitatorji. Ob slovesnosti na Jezercih, ki ležijo na nadmorski višini 1400 metrov, bo Avto-moto društvo Cerklje organiziralo že tradicionalni avtorallv Jezerca '86. Na Jezerca se da priti tudi po gorski cesti iz Cerkelj skozi Grad, Stisko vas in Ambrož pod Krvavcem. Planinsko društvo Kranj pripravlja dva pohoda na Jezerca, poskrbljeno pa bo tudi za prehrano. Med drugim bodo pripravili partizanski golaž in maslenek. Na Jezerca pa se bo lahko prišlo tudi z žičnico, ki bo v nedeljo začela voziti ob 8. uri vsako polno uro, vozila bo do 16. ure, zadnja vožnja pa bo ob 17.30. Udeležence proslave na Jezercih pa želijo opozoriti še na posebne kartončke, kjer bodo vsi udeleženci prejeli spominski žig in za petkratno udeležbo zlato spominsko značko. J. Kuhar zapletenih administrativnih postopkov pri pridobivanju soglasij za uvoz opreme. Pripravljajo se za vlaganja v proizvodnjo termično obdelanih vijakov, naložbo pa bodo končali prihodnje leto. Iskrina temeljna organizacija Mehanizmi Lipnica kasni z nabavo opreme za posodobitev proizvodnje. Razlog: pomanjkanje denarja, predvsem deviz. Tovarna merilnih instrumentov Otoče je v vsega enajstih mesecih zgradila novo tovarno, v katero bo še pred koncem leta namestila opremo, vredno 3,7 milijona mark. V blejskih Vezeninah se je že julija začela poskusna proizvodnja v novi vezilnici. V zapu-škem Suknu posodabljajo in dopolnjujejo proizvodnjo, vendar uvoz opreme nekoliko kasni zaradi pomanjkanja denarja. V Almiri gre za zdaj vse po načrtu. Pri modernizaciji niso v zaostanku, skladišče za surovine bodo dogradili do jeseni, le stavbo za razvojni oddelek bodo namesto letos obnovili v prihodnjem letu. V Žitovi temeljni organizaciji Triglav Gorenjska v Lescah bodo do konca leta — kot so načrtovali — z3"16^ stroje za proizvodnjo čokolade, o dili skladiščne prostore in nab ^ nekaj novih avtomobilov, s^asC1aj)j ne z Jesenic pa jim zaradi P0*11^ kanja denarja ne bo uspelo P*6?^ v Lesce. V begunjskem Elanu 0i do konca leta razširili temperiv, gradnja obrata za kovinsko odpirajo se tudi tistim gledalce 2 vP^som abonmaja potrdijo glejj .^Prejšnje zaupanje v ponujeni Ktoto pro§ram- Tudi kranjsko Presoj0 gledališče začenja te dni vpi-Saiw • nmaJe predvsem za odrasle, ^v^.SuJe abonma za mladino s posre- čeni šol. J^o kot je bila lanska sezona v l sicem vzorec za bodočo podobo ffikega gledališča, naj bi bila tudi Wi ^a sezona z lastnimi in gostujoči predstavami ustvarjalno drzna in ^ občinstvom odzivna, tako da bi k^dstave s ponovitvami (vseh je L. Prek 190) napolnile avditorij IJ^aiisča. Kranjsko gledališče z izku-rjJ v kateri so prekaljeni oce-aici Stanka Godnič, Marjan Ma- her, Vladimir Kocjančič, Stane Urek in Milenko Šober, veliko dela, preden bo pregledala vse prispele filme in izbrala najboljše za tekmovalni program. Med številčno najbolje zastopanimi državami so Jugoslavija (po zaslugi serije Ive Laurenčiča o *0r iz nizozemskega filma ENAJST MEST Jugoslovanskih otokih), Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Francija in ZDA. Med prijavljenimi filmi tudi letos prevladujejo filmi s športno tematiko, med športi pa alpinizem, atletika in veslanje. Filme, izbrane v tekmovalni program, bo ocenjevala sedemčlanska mednarodna žirija, ki jo bo vodil slovenski filmski režiser Dušan Povh. V žiriji bodo poleg filmarjev tudi turistični strokovnjaki in športniki svetovnega slovesa. Prihod v Kranj sta že potrdili Marie Therese Nadig, švicarska smučarka, olimpijska zmagovalka in zmagovalka svetovnega pokala, in Ingrid Mickler Bec-ker, zahodnonemška atletinja, zmagovalka z munchenskih olimpijskih iger leta 1972. Letošnji mednarodni filmski festival bo imel nekaj zanimivih spremnih prireditev. Naštejmo samo nekatere: posvetovanje sociologov in psihologov na temo nasilje v športu, v času festivala bo v Kranju prvič podeljena nagrada za planinsko-alpini-stično literaturo, v Mestni galeriji bo odprta likovna razstava športne karikature, hkrati pa Interfilm Kranj pripravlja tudi nagradni likovni natečaj kranjskih šol na temo športa in turizma. Upamo lahko, da bo odziv na ta natečaj velik, saj je organizator zagotovil lepe praktične nagrade. Tf Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani VELIKO ZANIMANJE PLANINCEV Mojstrana, 28. avgusta — V poletnih dneh si zbirko vsak dan ogleda okoli 50 planincev in drugih obiskovalcev. Ne manjka tudi tujcev, med njimi je bil letos tudi japonski alpinist, ki je z mojstranškimi plezal v Triglavskem pogorju. Zbirka še vedno ni dokončna urejena. Prizadevni člani muzejskega odbora pri Planinskem društvu Dovje—Mojstrana skupaj z Gorenjskim muzejem iz Kranja in upravo Triglavskega narodnega parka nadaljujejo* z zbiranjem in urejanjem gradiva. Tudi letos je zbirka bogatejša. V sobi uprave Triglavskega narodnega parka je predstavljen naravni park, na ogled je tudi 50 let star relief Triglavskega pogorja, ki so ga obnovili prizadevni delavci Tehniškega muzeja Žlezarne. V enem od prostorov so uredili tudi Skalaško sobo, ki predstavlja bogato planinsko dejavnost članov Skalaškega kluba, ki je imel svojo podružnico tudi na Jesenicah. Imajo pa tudi še veliko načrtov. Sobo, kjer je predstavljen Triglavski narodni park, bodo obogatili še z okameninami s tega območja. Prav sedaj poteka akcija zbiranja okamenin po visokih gorah in grapah. Med načrti je treba omeniti njihovo prizadevanje za to, da bi bili prostori Triglavske muzejske zbirke tudi osrednja informativna točka za vse poti in vzpone iz Mojstrane v Triglavsko pogorje. Že sedaj planincem posredujejo precej informacij, planinci pa lahko dobijo tudi nekaj literature. V prihodnje naj b: dobili še druge informacije, posredovali bi lahko pri organizaciji vodniške službe in podobno. J. Rabič EX TEMPORE SORA 1986 V krajevni skupnosti Sora pri Medvodah bi radi še bolj poživili kulturno dejavnost, zato bodo člani KUD Otona Župančiča priredili v počastitev krajevnih praznikov medvoških krajevnih skupnosti slikarski ex tempore. Vabijo slikarje, tako akademske kot amaterje. Priskrbeli jim bodo nekaj slikarskega materiala (papir, akvarelne barve), jim povrnili prevozne stroške do Sore in pripravili skromna darila. Ex tempore se bo začel v soboto, 6. septembra, ko bodo od 7. do 12. ure v prostorih krajevne skupnnsti Sora (Dom krajanov, vhod poleg trgovine) žigosali slikarske predloge, vsi, ki bodo prišli že prvi dan, pa bodo imeli ob 13. uri skupno kosilo. Slikarji bodo svoja dela oddajali v petek, 18. septembra, ob 15. do 17. ure, ta dan pa naj bi preživeli skupaj s krajani na njihovi proslavi, po kateri bo zabava. Slikarske teme so poljubne, prireditelji pa želijo, da bi slikali predvsem kozolce v naravi. Od udeležencev ex tempora pričakujejo, da bo vsak poklonil po eno neokvirjeno sliko. Ta dela bodo pripravili za razstavo, ki jo bodo postavili ob koncu septembra v krajevnem domu. Slikarji pa bodo lahko predstavili več svojih del. Podrobnejše informacije daje Joži Jordan, ki jo dopoldne lahko pokličete po telefonu, štev. 061/557-843, popoldne pa je številka 064/23-850. Razstavni salon DOLIK na Jesenicah SLIKE DUSANKE ARSOVSKE V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah si do 10. septembra lahko ogledate razstavo slik Dušanke Arsovske. Ker mlada slikarka ni poznana, velja o njej zapisati nekaj besed. Rojena je bila leta 1961 v Skopju, sedaj pa je absolventka pedagoške akademije v Mariboru — likovna smer. Slikati je začela zelo zgodaj, saj je smisel za likovno ustvarjanje že dolgo doma v njeni družini. Njena mati Stana Lušnic-Arsovska postaja vse bolj uveljavljena slikarka in je letos razstavljala tudi na Jesenicah. Da je talent prirojen tudi Dušanki, se je pokazalo, že pri sedmih letih je narisala prvi verodostojen portret. Od portretov se je v zadnjih letih, predvsem v času študija na akademiji, začela vse bolj usmerjati k figuraliki, ki jo ima najraje. Na velika platna preliva v močnih barvah — od bele, črne, živo rumene, zelene, pa do modre in vijoličaste — svojo fantazijo. Želi, da bi izbrane motive vsakdo doživljal po svoje. Zato slik tudi ne opremlja z naslovi. Še vedno rada riše s svinčnikom, največ pa ustvarja v akrilu in olju. Doslej je sodelovala v več likovnih kolonijah, imela je dve samostojni razstavi v Mislinji (kjer stanuje) in v Titovem Velenju, sodelovala je na skupinskih, tudi mednarodnih razstavah in sedemkrat na ex tempom v Piranu. DEBITANTSKA NAGRADA BARBARI LAPAJNE Kranj, 1. septembra — Na 21. festivalu igralskih dosežkov jugoslovanskega igranega filma v Nišu, ki se je končal v nedeljo, je debitantsko nagrado žirija dodelila mladi igralki Barbari Lapajne iz Kranja za vlogo v filmu Kormo-ran, v katerem je ekspresivno odigrala vlogo prostitutke. Po Bernardi Omanovi je torej to že druga mlada, obetavna igralka iz Kranja. Seveda pa ne moremo mimo Milene Zupančičeve, ki je doma z Bohinjske Bele, na niškem festivalu je prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo — Carico Teodoro. V filmu Christophorus je pretresljivo dočarala podobo slovenske žene in matere Lenke. °v roman Toneta Svetine |JK ANA 5 nadaljevanje ^Peli ? razmišljal, ko sta se z Eric-k^Ha a V maJnno mesto ob morju. |uPnil mesta ob jezeru, desetletnega ^He,a m pristaša nemškega priti-»s*. -ie na vzhod, temveč tudi na jug, Para, je našel v skromnem VdpanJu sredi ozke, zakotne ulice, 7 P° ribah in morskih izpari- I tto V-edel Je' da mu Je žena umrla' kk? studira (kot pripadnik nemške \ Wn°sti) na Dunaju, ne da bi mu za- k>J očital, saj so celo sinovi resni- VJ[&služnih mož študirali v Švici, ali celo Ameriki. V kapitalisti- S ^svetu so se usposabljali za gradi- ^0cializma. Ji j** ste, Helmuth! Dragi prijatelj, W Vas nadejal« je župan že na ^ hlinil navdušenje. Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja Wolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. »Izvolite naprej! Kako dolgo ste odlašali z obiskom. Pričakoval sem vas nekaj let« Wolf je sedel na ponujeni stol in se zasmejal: »Veseli me, da vas vidim živega, moj dragi župan. Prepričan sem bil, da vam je šla glava!« »To bi vas veselilo,« je dejal na videz dobrodušen mož majhne postave, precej rejen, rdečeličen, z osivelimi lasmi in živim pogledom. Z očitkomv glasu je ugovarjal: »Marsikaj se ni zgodilo po vašem predvidevanju. Vi ste me obsodili na smrt! Nihče od štirih ljudi, o katerih ste pustili dosjeje v vašem uradu v Park hotelu, da so agenti gestapa, ni izgubil življenja. Ob tem, da je bil ves ostali arhiv uničen, je bila provokacija preočitna.« »Oprostite, dragi prijatelj! Ste pozabili, da nisem bil več šef?! Skupno z vami sem pri generalu padel v nemilost. Nekajkrat sem vas rešil taborišča in tudi krogle. Dolgo so vas sumili, da delate na dve strani. Dokaz, da je bil sum upravičen, je, da ste ostali živi. Da ste imeli zveze z VOS-om, sem se prepričal takrat, ko so nam v času atentata na fiirerja minirali štab in ste nam vi preprečili streljanje stotih talcev.« Moža je oblila rdečica. Teh dogodkov se ni več spominjal. Skušal se je braniti: »Meni očitate, kdo ve s kom pa ste bili vi povezani, da ste štiri leta ostali živi pri nas in, tudi to, da ste še sedaj svoboden gospod?« »Imate prav, gospod Par, za to ste zaslužili cigaro!« Ponudil mu je dozo in oba sta tako kot svoj čas prižgala, mož pa je prinesel konjak, da sta tudi zalila ponovno snidenje. »Pomirite se! Po vašem nasvetu sem preprečil streljanje talcev, ker bi bila sicer midva oba ubita.« »Da ne bo zamere, gospod Wolf! Če ne bi jaz napravil za odpor nekaj uslug, kar imate vi za izdajo, bi se vam slabo pisalo. Leto dni ste bili predvideni za likvidacijo. Niso je izvedli, ker sem jaz obljubljal, da vas bomo pripeljal v roke živega.« »Ne samo vi, tudi moj šofer Rigl, ki je delal na dve strani po mojih navodilih, jih je pripeljal žejne čez vodo, pa gospodinja, pri kateri sem stanoval, pa kakšna ljubica tudi. Pa pustiva to! Zanima me, za koga delate sedaj?« »Končno samo zase, če mi verjamete ali ne,«je odbil sumničavi pogled. Wolf pa je nadaljeval s pritiskom: »Dvomim, prav gotovo ste podpisali, da boste delali zanje, sicer vas ne bi izpustili.« »Lepo vas prosim, dragi Helmuth! Kdo pa ni podpisal za vas v zaporih? Potem pa ni naredil ničesar! V položa- ju, v kakršnem smo bili in smo, ljudje naredijo marsikaj, kar v normalnih okoliščinah ne bi.Nič mi ni pomagalo sodelovanje z VOS-om. Takoj, ko so partizani zasedli kraj, so nas prišli aretirat. Strpali so nas v Begunje, v kaz-nilnico.Vašo posadko, ki se je predala Kokrškem odredu, so s tistimi policisti vred, ki so nekoliko sodelovali, postre-lili v soteski v Dragi.« »To me ne moti, tako bi storil tudi jaz, če bi bil na njihovem mestu. Ujeti so bili na nesrečnem kraju, kjer smo mi postrelili skoraj tisoč njihovih, da o tistih tisočih, ki so šli v taborišče, sploh ne govorimo.« »Nisem bil dolgo zaprt. Nihče od za-sliševalcev ni položil roke name. Povem pa vam, da so se najbolj zanimali za vas in šele potem za generala.« »Se ne čudim! Gotovo ste povedali več, kot vam je bilo znanega.« »Berete me. Tole vas bo zanimalo! Nekega dne je prišel višji inšpektor, ki je vprašal dežurnega oficirja ozne.** GLAS 6. STRAN_ Na Gorjušah so cedre doma_ Cedre, fajfe, fajfurji Redko jih je videti: v vitrinah z dragocenimi spominki v turističnem društvu, v prodajalnah Doma, pa seveda na sejmu umetne obrti v Slovenjem Gradcu. Alojz Lotrič z Gorjuš jim ostaja zvest že desetletja. Bo z njim usahnila ta redka umetnina na Slovenskem? ZANIMIVOSTI TOREK, 2. SEPTEMBRA 18* Lojze Lotričev z Gorjuš se še ubada z izdelavo ceder. Ljubezen do njih je povzel po očetu. Bo zadnji umetnik te vrste pri nas? — Foto: D. Dolenc Ko sta pred leti s Koritarjevim Vinkom že hotela nehati, so ju prišli iz ljubljanskega Doma prosit, naj vendar še delata, da bo šla ta obrt naprej. Saj teh pip res ne prodajo veliko, nekaj pa vendarle. In na vsaki razstavi zbujajo pri ljubiteljih pip veliko pozornost. Gorjuške pipe so gorenjska, slovenska posebnost. Žlahtne so, kot so žlahtne le še idrijske čipke, celo podobne so si. Kot čipka so v gorjuško cedro vdelane srebrne niti in biserovine. In tudi trud tako kot pri čipkah tudi pri cedrah ni nikoli poplačan. Pod rokarri mojstra Lojzeta Lotri-ča nastajajo vedno nove in nove oblike: sodarjeva fajfa, fajfa z odcejalni-kom, štebalca ali vivček ali jurček, fajfa s turnom, čebelarska, lovska, lu-benjski lonec, fajfa z orlom, mozaik s turnom, fajfur za furmane, velike in male »štajerke« z ravnim ustnikom, okrogle »dalmatinke,« fajfa na robe, fajfa z mehurjem ... Vseh je blizu štirideset vrst, vsaka je umetnina. Lojze je že na prvi razstavi umetne obrti v Slovenj Gradcu dobil za svoje fajfe in cedre srebrno odličje, na drugi pa naziv mojstra umetne obrti. Dela jih iz hruševega lesa, ker nima letnic in ne spoka, les mora biti star vsaj štiri, pet let. Najprej les ob-žaga, obteše in nažaga na majhne kose, potem z nožičko oblikuje nosove, pili, na roke vrta odprtine, kjer se kadi... Ko je sama fajfa narejena, jo je treba še okrasiti: vložiti biserno matico, vtolči srebro. Vid mu peša, zato dostikrat za vdelavo tanke srebrne niti v les zaprosi ženo ali sina. Vse delo je ročno, od fajfe do tistega visokega srebrnega »tabernakeljčka« na vrhu pipe. Čebelarske se mi zde najlepše. Čebela matica je vdelana v njen trebuh, trot, čebele delavke, trup iz biserovine, noge in tipalke iz srebrne niti. 300 let je že stara tradicija izdelovanje pip na Gorjušah. Da je to res, priča tudi 270 let stara cedra z vdelano letnico, ki jo je Lojze pred leti popravljal. Kdo ve, od kod je prišla ta umetnost. Menda so jih včasih delali tudi v moravskih hribih in v Martinj vrhu. Sedaj se z njimi ubadata le še dva: Lotričev Lojze in po malem tudi Koritarjev Vinko z Gorjuš. D. Dolenc Vsaka je umetnina zase: »tavelka štajerka,« lovska z roglom, čebelarska ... — Foto: D. Dolenc Izidor Kern, povezovalec televizijskega programa Nihče te ne posluša, če bereš Kranj — S prvim poletnim dnem so tudi pri ljubljanski Televiziji poskrbeli za prijetne spremembe. Včasih že kar monotono napovedovanje programa so popestrili novi, mladi napovedovalci. Na ekranu se je pojavil kot povezovalec programa simpatičen Kranjčan, 22-letni Izidor Kern. V krogu prijateljev je postalo živahno, ko so izvedeli da RTV Ljubljana pripravlja avdicijo za napovedovalce programa. Začeli so postavljati različna vprašanja. Zakaj pa se ti ne prijaviš? Se ne upaš, ker se bojiš neuspeha? Nak. Da bo kdo govoril, da si Izidor ne upa, to pa je preveč za gorenjsko trmo. To je bil izziv, ki se mu ni bilo mogoče upreti. In Izidor se je prijavil. Kar trikrat je moral obiskati prostore ljubljanske Televizije, kjer je bila lani septembra avdicija. Najprej je moral prebrati tekst pred komisijo pa prosto pripovedovati o sebi in nastopiti pred kamero. Po uspešno končani avdiciji ga je čakalo še šestmesečno šolanje pri Ani Mlakarjevi in Franu Žižku. Izpopolnil je znanje v književno-pogo-vornem jeziku in se seznanil z značilnostmi nastopa pred kamerami. Vsak začetek je težak. Tudi Izidorjev ni bil drugačen. Treme sicer ni imel, nastajale pa so še druge težave. Majhen prostor, odmerjen napovedovalcu, daje občutek utesnjenosti. Tu pa so še 1 lit i »grozne« luči, pod katerimi se človek neprijetno počuti. Zato je pred napovedovalcem težka naloga. V svoje delo mora vnesti življenje, biti mora naraven in sproščen. »Največji nesmisel je,« pravi Izidor, »če napoved bereš«. Treba je pripovedovati. Poslušalec mora dobiti občutek, da govoriš samo njemu, da sediš poleg njega. To doseči pa je prava umetnost.« Nastop pred kamerami je posebna izkušnja v življenju. Pa vendar se Izidor ne namerava za vedno zapisati mikrofonu in kameram. Je študent 3. letnika medicinske fakultete in študij je na prvem mestu. Kljub temu pa upamo, da nas bo s svojim prijetnim glasom še nekaj časa vabil na ogled filma, dokumentarne oddaje športne prireditve .. . Foto: F. Perdan T. Bilbija Radovljica, 29. avgusta — Da je bivanje v urejenem okolju prijetnejše, so spoznali tudi v Radovljici. Do konca oktobra bodo obnovili prek 400 metrov ceste od gasilnega doma do občine, mimo ekonomske šole in sodišča do banke, položili sto novih robnikov, zamenjali cestno razsvetljavo ter spravili vod nizke napetosti v zemljo. Za celotno obnovo so morali zbrati prek 60 milijonov dinarjev. Sredstva so prispevali: samoupravna interesna komunalna skupnost Radovljica, krajevna skupnost Radovljica in delovne organizacije s tega območja. Investitor je Komunalno gospodarstvo Radovljica, izvajalec del pa f rad beno podjetje Gorenc. Foto: F. Perdan, T. B. Zimbabve in Harare Republika Zimbabve leži na jugu Afrike, meri 390.759 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 8,4 milijona ljudi. Nad 90 odstotkov je črncev, okrog 5 odstotkov je belcev, drugi pa so predvsem Indijci. Uradni jezik je angleščina, občevalni jezik domačinov pa bantu. Zimbabve je med bolj razvitimi državami južne Afrike. Predsednik vlade je 61-letni Robert Gabriel Mugabe. Glavno mesto Zimbabveja je Harare, ki ima okrog 700 tisoč prebivalcev. To je prijetno mesto na višini Krvavca z vsemi značilnostmi svetovnih velemest. Kdor je bil v Harareju, ga zapušča z dobrimi, tudi presenetljivo dobrimi vtisi. Mogoče je marsikdo že pozabil, da smo Zimbabveju včasih dejali Južna Rodezija, kjer je vladala bela manjšina nad brezpravno črnsko večino. Boj za neodvisnost Zimbabveja je trajal skoraj 30 let, v njem je bil položaj zapleten: šlo je za razprtije med domačima narodnoosvobodilnima gi- banjema — vodila sta jih sedanji ministrski predsednik Robert Gabriel Mugabe, ki se je kot sin dninarja dokopal do akademske izobrazbe, in Joshua Nkomo, šlo je za odstranitev kolonialne uprave Velike Britanije in za odvzem obsolutne oblasti beli manjšini. Robert Gabriel Mugabe je oblikoval močno partizansko vojsko, katere moč se je stopnjevala do takšne mere, da je o usodi svoje vladavine začel razmišljati tedanji rodezijski voditelj lan Smith. K razmišljanju o rešitvi tega vprašanja in iskanju zaveznikov tudi med črnsko večino so ga začeli siliti tako Angleži kot Američani, predvsem tedanji državni sekretar ZDA Henry Kis-singer. Smith je našel rešitev z ustanovitvijo mešane vlade, vendar so se v njej s strani črnske večine našli večinoma odpadniki osvobodilne vojske. Mugabe in Nkomo sta se bojevala naprej, dala partizanskemu boju še večjo ostrino in majala vlado. Napočil je trenutek za politično rešitev. Med 10. septembrojn in 21. decembrom leta 1979 je bila v Londonu konferenca o rešitvi rodezijskega vprašanja. Konfe" renca je prinesla sporazum o raz* glasitvi neodvisnosti Zimbabveja z določenimi jamstvi za belo manjšino v tej državi. Zastopniki belcev so v vladi Mugabeja, ki J? na volitvah dobil absolutno večino. Mugabe je znal obdržati in izkoristiti prednosti dobrega t0' spodarjenja, predvsem farmar; stva, znal je v nov sistem vpeu ostanke starega, čeprav je njeg°" va vlada protirasistična. Sodeluje z vsemi sosednjimi državami na jugu Afrike. Prisiljen je sodelovati tudi z Južnoafriško republiko« čeprav obsoja njen režim in je tudi tarča njenih napadov. Trgovinske vezi z JAR so žive. Mugabe se je znal vsa leta iz°" gibati blokovskim zankam in Jf eden najdoslednejših zagovornikov in izvirnih načel neuvrščenosti v Afriki. J. Košnjek Marmor iz Hotavelj med graditelji konferenčnega središča in hotela Cheraton Harare v afriški državi Zimbabve_____^ Državniki na hotaveljskih stopnicah Hotavlje, 29. avgusta — Marsikdo jim je rekel, da so hazarderji, ko so prevzeli tako ob$c' žno in zahtevno delo pri gradnji objektov, kjer se je včeraj začela vrhunska konferenc* neuvrščenih. Vendar so hotaveljski kamnarji zdržali, sklenili posel pred rokom in prispe vali k ugledu jugoslovanskih graditeljev v tej prijateljski afriški Dobršna mera korajže, sreča in odlično opravljeno delo pri gradnji Cankarjevega doma v Ljubljani so bili »krivi,« da je bil Marmor iz Hotavelj, sicer v tujini nič več neznan, med graditelji konferenčnega središča za vrhunsko srečanje neuvrščenih držav v glavnem mestu Zimbabveja Harareju in bližnjega luksuznega hotela Cheraton Harare. Finančni zastopnik Zimbabveja je bil v Ljubljani, videl marmornati tlak, ki so ga vgradili Hota-veljci, in se zanimal, kje so doma ti mojstri. Iz Ljubljane so jim to sporočijo in čez dve uri so bili vzorci hotaveljsKe^ ga kamna na brniškem letališču pri zastopniku Zimbabveja. Smelo in izjemno poslovno ravnanje se je Marmorju iz Hotavelj obrestovalo. Energoprojekt iz Beograda je bil razen Francozov glavni graditelj središča in hotela v Harareju. Predstavniki Marmorja so bili aprila leta 1984 v Harareju, kjer so natančno ocenili programirano delo in izdelali ponudbo. 3. maja leta 1984 je Marmor podpisal pogodbo z Energo-projektom t najprej samo za dobavo okrog 10 tisoč kvadratnih metrov hota-veljskega kamna, oktobra istega leta pa je Marmor uspel dobiti, po ne preveč enostavnih pogovorih z Energopro-jektom, tudi pravico do montaže polovice tega kamna, polovico pa naj bi ga vgradilo podjetje Polet iz Beograda. »Ko smo sprejemali posel, smo se zavedali, da je to za nas izjemna količina kamna, saj v Jugoslaviji ni objekta, na katerem bi bilo vgrajenih nad 3000 kvadratnih metrov hotaveljskega kamna. V tem primeru pa je bila površina trikrat večja,« opisuje potek doslej največjega in za Marmor 500 tisoč ameriških dolarjev vrednega posla direktor Branko Selak. »Marsikdo nam je rekel, da smo hazarderji, saj Marmor doslej naenkrat še nikdar ni pridobil 10 tisoč kvadratnih metrov kamna. Leta 1969 smo naredili v našem kamnolomu 120 kubikov blokov, 1976. leta 470 kubikov — in takrat se je že govorilo, da Marmor doma nima več kamna. Za delo v Harareju pa smo morali pridobiti 1000 kubičnih metrov blokov. V tovarni smo razglasili izjem- no stanje, delali smo praktično noč in dan in dobili kar 1250 kubičnih metrov blokov. Delo v kamnolomu je vodil inž. Janez Bizjak. Delali smo za Harare, razen tega pa zaradi tega druga naša proizvodnja ni smela trpeti. Vedeli smo, da bodo ljudje vzdržali, da so disciplinirani. Bali pa smo se, če bodo vzdržali stroji. Okvare smo odpravljali veliko prej kot običajno. Izkazali so se vzdrževalci: sredi noči so prihajali v Branko Selak, direktor Marmorja iz Hotavelj — Foto: F. Perdan tovarno, če je bilo treba. Z našim kamnom smo napolnili 42 kontejnerjev, ki smo jih tovorili do Trsta, odtod pa z ladjo do Afrike. Pot je trajala skoraj dva meseca, vendar je prišlo blago v Harare nepoškodovano.« Dogovori z Energoprojektom nekajkrat niso bili enostavni. »Do podpisa pogodbe ni šlo tako enostavno, še posebej veliko smo si prizadevali, da smo dobili tudi polovico montaže. To je bil težak, vendar uspešen izpit za našo komercialo, predvsem pa za njenega vodjo ,Toneta Bobnarja. Po podpisu pogodbe P8^ bil Energoprojekt izjemno korekte discipliniran. Zahtevali smo i^PPJjj-vanje rokov, mi pasmo se tudi "i^j obveznosti. Pri nas so redko \\, odnosi. Delali smo dobro in dok»z da smo pri takšnih delih povsem • . kovredni tujim izvajalcem, doseg j smo tudi boljše cene kot doma- * je bil za nas uspešen.« lep Hotaveljski monterji so bili kar čas v Zimbabveju. »2e v sredini oktobra leta 1984 je v šla v Harare prva skupina montefJ To so bili mladi fantje, povprečna .j rost našega kolektiva je 32,5 leta- * . jih je Silvo Pivk. Dela bi morali k°n(J ti 31. marca leta 1985, vendar sn»° jjj že februarja. Pomožni delavci so , domačini, stalno jih je delalo do de> Za hitro in kakovostno opravljeno " smo prejeli pisne pohvale izvaja Delali so po 11 ur na dan,tudi ob so tah in nedeljah. Bivanje v Hararej"-j bilo odlično urejeno. Stanovali so v z beznom, z vsem udobjem. Z nžj jji kamnom smo obložili pritličje hotel«■■ konferenčnega središča ter vrne ^ hodnik, vse stopnice, stene, pulte $e stebre. V konferenčni dvorani pa s° fj monterji izkazali kot pravi mojstri P. oblaganju scenskega zidu za g°v<£0jr škim odrom in mizo predsedstva * ference. Delo je bilo zahtevno in v°p sno, tudi na višini do 20 metrov-obložitev 800 kvadratnih metrov z10 je bilo treba izvrtati nad 30 tisoč To delo nam je vzelo tri mesece, v dar smo končali pred rokom. M|s». da smo se Jugoslovani v Harareju kazali kot dobri graditelji in da srno izjemno dobro predstavili. GradnjaJ stala 65 milijonov dolarjev, in to ni & k).« jm Po uspehu v Harareju so MarmO° vrata v svet še bolj odprta. . 0 »Delali smo že v Iraku in Sovjet5 zvezi, za prihodnje pa imamo v še več želez, predvsem na račun no izdelkov.pa tudi sedanjega proizvod ga programa.« . J. Košnje* Harare - 2>rnbabwe Konferenčno središče in hotel Cheraton Harare. Raztezata se na dobrih hektarih površine. Graditi so ju začeli 22. novembra leta 1982, končali pa 29-ja lani. Gradnja je stala 65 milijonov dolarjev. tOttK. 2. SEPTEMBRA 1986 KRONIKA 7. STRAN (M)W£ GLAS Prosili za dež, pa je bilo vode že v enem dnevu preveč Voda je zalivala kleti, plazovi so zasipali ceste |^a?1J» 28. avgusta — Mnogi, ki so še pred enim tednom zaradi dolgotrajne suše prosili za dež, so v četrtek jeze i. set*° nazaj. V severozahodni Sloveniji je lilo kot iz škafa in vode je bilo naenkrat preveč tudi za izsušeno «ujo. Na Gorenjskem se je utrgalo več zemeljskih plazov, potoki in reke so na več mestih prestopile strugo, Va*e spodnje prostore stavb, poplavljale travnike, njive — in povzročale škodo. porušen most in razrite ceste — Posebno hudo je bilo v dolini Kokre poti Jezerskemu. Na Fužinah v Zgornji Kokri, za trgovino, je narasla Kokra odnesla most. V nekaj urah je narasla za poldrugi meter in Prestopila bregove. Porušeni most, od katerega ni nič ostalo, je vodil Jja drugi breg do drvarnic bližnjih stanovalcev. Kot sta vedela poveda-j[ plavca Gozdnega gospodarstva iz Kranja, Jože Meglic in Petar To-mič, je cesto proti Jezerskemu na nekaj krajih zasul zemeljski plaz, še JjMnolj pa so poškodovane gozdne ceste in ceste do kmetov nad doli-]J0- Povedala sta, da je večina gozdnih cest v dolini Kokre zaprtih in *a bo treba precej sredstev in truda, preden bodo spet usposobljene Uk) - Foto " F. Perdan zen °k sedmih zjutraj je v njenem . sornjem toku ušla iz struge Žabnica si Se.znesla nad travniki, hišami, ce-seri ' gornje Bitnje so bile dobe-ano na vodi, podobno je bilo tudi v rednjih in Spodnjih. Nekaj pred de- ski0 Vr° Se ^e v Kokri. utrgal" zemelj-st tr *n se vsu^ na regionalno ce~ pivu rani~Jezersko. Cesta je bila do enih zaprta za promet. Popoldne se Je na Spodnjem Jezerskem, petsto metrov proč od gostilne Kanonir, sProžil še drugi, po obsegu precej ^anjši plaz, s katerim so se spopadli plavci in stroji Gozdnega gospodarja Kranj — tok Preddvor. Kokra je ^arasla in je poplavljala travnike v ^otočah, Preddvoru in Tupaličah. Na Nekaterih mestih je tekla čez cesto in skupaj z nanesenim prodom in kajenjem precej oteževala promet pro-" Jezerskemu. V Srakovljah je pretopila strugo Belica in se znesla nad bllžnjimi hišami. Bratje Okorn so lmeli v še nedograjenih hišah skoraj jeter vode; še zlasti nejevoljna sta bna starejša, ki sta pred nedavnim 0rnetala stene. Na cesti Vresje—Bohinjska Bistri-Ca je voda tako izdolbla vozišče, da Cestnemu podjetju Kranj ni preostalo drugega, kot da je pred odsek postavilo znak »prepovedano za ves promet«. Na bohinjski cesti, v zloglasni Soteski, je hudournik nanesel na cesto kamenje, pesek in zemljo in na dveh mestih popolnoma onemogočil promet. Cesta je bila dve uri zaprta. Nekaj podobnega so podivjane vode naredile na cesti Ribčev laz—Ukane, pod Mladinskim domom, kjer so material odstranjevali delavci Cestnega podjetja Kranj in gradbenega podjetja Bohinj. Hudournik, ki priteče z Uskovnice, je v Studorju žalil dve stanovanjski hiši. V bližnji Srednji vasi so aktivirali civilno zaščito, ki je očistila zamašene kanale in pomagala prizadetim krajanom. Predsednik Stanko Odar je povedal, da so se kanali zamašili zaradi gradnje gozdne ceste na Uskovnico. V Otočah je Sava zanesla za leseni most več vejevja in smreki. Člani civilne zaščite so ju odstranili, most zaprli in uvedli dežurstvo; nekateri pa so si bržčas (po tihem) želeli, da bi most kar odneslo in da bi dobili novega. Most je sicer v srednjeročnem načrtu radovljiške občine, Iskra Otoče je prispevala dva milijona dinarjev za načrte, pa vendarle je vse skupaj še vedno precej zavito v meglo. Se bo prej zganila Sava ali odgovorni ljudje, se sprašujejo domačini. V Podljubelju je voda nanesla v zajetje Črni gozd večje količine smeti in z njimi onesnažila pitno vodo za območja Podljubelj, Tržič, Križe in Sebenje. Komunalno podjetje je vodo kloriralo, tržiški radio pa je obveščal ljudi, naj jo prekuhavajo. V vasi Slap se je utrgal manjši plaz, voda je zalila spodnje prostore Mercatorjevih prodajaln na Bistrici in v Bračičevi ulici, kleti in garaže stanovanjskih hiš, polja in travnike. V krajevni skupnosti Planina pod Golico so pripadniki civilne zaščite, gasilci in drugi krajani odstranjevali iz potoka drevesa, ki so se zagozdila za tri mostove in grozila, da jih podrejo. Na Stražišarjevi ulici na Jesenicah je voda spodkopala manjši most in nanesla na cesto večjo količino peska, kamenja in blata. Delavci in gasilci Železarne so pod Hermano-vim mostom in za jezom lovili veje in drevje. Na Javorniku je hudournik vdrl na cesto in na bencinsko črpalko. Cesta je bila več ur zaprta za promet, voda pa je pritekla tudi v cisterne za gorivo. Zemeljski plae je v Zelencih zasul del magistralne ceste Kranjska gora—Podkoren. Ob pol dveh je voda vdrla v počitniški dom Sadje zelenjava v Gozdu Martuljku, nekaj kasneje pa je plaz zasul več kot trideset metrov ceste Kranjska gora—Vršič. V Kranjski gori so imeli poplavo v hotelu Kompas, na Jesenicah v hotelu Pošta, v lesno galanterijskem obratu, v več stanovanskih hišah in blokih in — če verjamete ali ne — tudi na postaji milice. C. Zaplotnik Med četrtkovim deževjem se je utrgal tudi zemeljski plaz nad naseljem Fužina. Plaz je počasi drsel proti regionalni cesti Trebija—Žiri. Ker so pri obnavljanju ceste med miniranjem razrahljali tudi betonski varovalni zid, je obstajala nevarnost, da se del ceste odtrga in zruši proti elektrarni. Promet je bil možen po cesti skozi naselje Fužina. Dan po neurju, v petek ob sedmih zjutraj, se je sprožil plaz v Tržiču. Približno trideset kubikov zemlje je zdrsnilo s Koroške ceste proti Proletarski in med stanovanjskima hišama porušilo leseni baraki za shranjevanje orodja. to se dogaja jesten šofer za volanom avtobusa S IVA urert iz branja (naslov imamo v pelQništvu) se je 16. avgusta letos n J_ai ob enajstih zvečer iz Ljublja- lubl mu proti Kranju avtobus KR del v katei k W ir' ki Je vozil zel° objestno in >UinkKanoVsom, ki vozi na relaciji odpej ana-Skofja Loka. Hkrati je L Jan Z avtobusne postaje v Lju-,6-l4fiPr0ti KranJu avtobus KR-del § P' v katerem je za volanom seje hot ir' k* Je vozil zelo objestno in bus "v na vsak način prehiteti avto- ^ nei/aterem se Je PelJal tudi s- M-skrai^Katerih mestih ga je izrinil na sni D(T sni rob vozišča. Na avtobu- °b na-Ji v Medvodah je ustavil tik ^ata m avtobusu, izstopil, odprl ^ nos ri našem šoferju in ga začel Se vleči ven. Naš šofer, ki je vseskozi vozil previdno, ga je odrinil, potem pa poskušal izstopiti, a ga je objestni voznik sosednjega avtobusa priprl med vrata. Potem so prišli miličniki in šoferja vprašali tudi o tem, koliko je popil ... — piše potnik iz Kranja. Tu se zgodba konča — ali šele začenja. Kakorkoli že: takšni šoferji niso v čast avtobusnemu podjetju in ne sodijo za volan vozila, v katerem se prevaža na desetine ljudi. Naj šoferjev še tako manjka, vodilni v podjetjih ob takšnih primerih ne bi smeli zamižati na oko — ali kar na obe. (cz) 3o1Uf triJSK0 gasilsko društvo Alples je praznovalo ^ ietnim ^°bro opremljeni in usposobljeni ^eri tZniki' av8usta — v tovarni, kjer le **e}uJejo les in pri tem uporabljajo V>r drugih vnetljivih snovi, se veJ"° zavedajo, da je bolje stalno os-% *** ^udi ° samozaščitnem ravnala ln odstranjevati izvire nevarnosti ^je??sredovati, ko so ognjeni zublji že tifj 11 družbeno premoženje. Stalna **»hi.0st gasilcev v takšnem delov- V Ai ^u ie Se P°seDei pomembna. ^Odh\plesu oziroma v njegovem pred silsk U so že 1954 leta ustanovili ga-W° ekipo, dve leti kasneje pa tudi W°st°jno društvo. V delovni organi-J1 so vedno imeli dovolj razumeva-o ''a .gasilsko dejavnost. Ustanovili n ^jicno službo za požarno varstvo \e°2ili veliko denarja za opremo ga-Vtr- Za Postavitev novega skladišča \ Jlv*ft snovi in za vgraditev signal-W*Sprav za zgodnje odkrivanje po-v- Občinska gasilska zveza Skofja Loka je pred dvema letoma dala društvu na voljo posebno gasilsko vozilo za gašenje večjih požarov. Tri gasilske desetine, dve moški in ena ženska, so dobro usposobljene za reševanje imetja, kar potrjujejo tudi njihovi rezultati z občinskih tekmovanj. Ženska desetina je najboljša v občini, čeprav se njene članice zaradi družinskih obveznosti pogosto menjavajo. Po prvih mestih redno posegajo tudi gasilci. V Alplesu bodo tudi v naslednjih letih veliko pozornosti namenili preprečevanju požarov. Najnevarnejše objekte bodo opremili z avtomatskimi ja-vljalci požara in avtomatskimi gasilnimi napravami. Nadaljevali bodo z izobraževanjem gasilcev, nabaviti pa nameravajo še nekaj najsodobnejše opreme. M. Maček MERKUR kranj Primer iz Radovljice Raketa ni ubogala mladeniča Radovljica, avgusta — Mladost je norost, skače eez vodo, kjer je most, je ljudska modrost* ki se vedno znova potrjuje v vsakdanjem živjenju. Mladost je verjetno kriva tudi za (nevarno) dejanje, ki ga je v eni od avgustovskih sobot storil 16-letni Marko iz Radovljice. Za kaj pravzaprav gre? Mladenič je namestil 43 centimetrov veliko raketo, napolnjeno z doma »narejenim« gorivom, pred Cankarjevim naseljem v Radovljici. Hotel jo je aktivirati s počasi gorečo vrvico, vendar ga raketa tokrat ni ubogala. Eksplodirala je že na zemlji. Bližnji stanovalci so se ustrašili poka in so poklicali na postajo milice. Miličniki so »krivca« hitro izsledili, mu prepovedali vsakršno neorganizirano izstreljevanje raket, za nameček pa so o vsem tem obvestili tudi njegove starše. Pri eksploziji so se delci rakete razleteli petnajst metrov naokrog. Tokrat se je vse končalo brez vsakršne praske, namesto o nesreči bi lahko govorili — o sreči. Bo tudi v drugem poskusu tako? (cz) Černobil še ni pozabljen So gobe radioaktivne? Strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani so pregledali gobe, ki so jih sami nabrali prejšnji teden v okolici Ljubljane in na Gorenjskem. Merili so cezij in ugotovili, da je radioaktivnost dvajsetkrat nižja od dovoljene. Podobne (spodbudne) rezultate so dale tudi junijske, julijske in avgustovske meritve suhih gob. KLICAJ ZA VARNOST Vozniki in šolarji, previdno! Včeraj so se napolnile šolske klopi, po brezskrbnih počitnicah se je spet začel pouk. Nič novega nismo povedali s tem (že ničkolikokrat se je končal in začel ) in tudi prav posebno novega ne nameravamo, le to vam »polagamo ha srce«: bodite previdni, pozorni predvsemV* na mlade prometne nebogljence z rumenimi ruticami okrog vratov, na \ prvošolce, ki se obnašanja na cesti šele učijo. V vrtcih in malih šolah * so jih marsikaj naučili o prometni (ne)varnosti. Tudi starši so jim ničkolikokrat zabičali, da morajo pri prečkanju ceste pogledati levo in desno, stopiti na prehod v semaforiziranem križišču le pri zeleni luči, zvečer nostiti v roki kresničko ...; pa vendarle: v teh malih otroških glavah se mota tudi vse kaj drugega kot le tisto, kar so jih naučili, jim • zabičali... Miličniki bodo tudi letos prva dva tedna novega šolskega leta posebej nadzirali promet v bližini osnovnih šol: opozarjali šolarje na nepravilnosti in ugotavljali, kako (odrasli) vozniki spoštujejo cestno-pro-metne predpise. Cestarji so letos do časa obnovili večino označb na cestah, ne kranjska ne škofjeloška občina pa ni uresničila načrtov o opremljanju prehodov za pešce s svetlobnimi in prometnimi znaki. (cz) Zabavišče pred Creino z druge plati Cesta ni park za zaljubljence Kranj, 29. avgusta — Kranjčani, še zlasti mladi, so navdušeno pozdravili odločitev hotela Creina, da prostor pred hotelom ob koncu tedna in ob drugih priložnostih spremeni v prijetno poletno zabavišče. Kdor le malo hodi po Kranju, bo pritrdil, da so v Creini s tem zadeli žebelj na glavo: popestrili so turistični utrip Kranja (kljub nejevolji nekaterih bližnjih stanovalcev) in krepko so si izboljšali dohodek. Zabavišče ima žal tudi drugo, manj prijetno stran. Leži namreč ob dokaj prometni cesti, po kateri se v NESREČE Zgorel avtobus Podljubelj, 31. avgusta — V nedeljo zvečer, nekaj po 20. uri, je na cesti proti mejnemu prehodu Ljubelj, v bližini karavle maršala Tita, popolnoma zgorel Kompasov avtobus, s katerim je Muhamed Delić iz Svetljice vozil petdeset naših zdomcev. Potniki so že med vožnjo opozarjali voznika, da je v zadku avtobusa nenavadno vroče. Šofer je izstopil in opazil ognjene zublje. Požar so najprej poskušali pogasiti voznika avtobusa ter vozniki osebnih avtomobilov, uspešni pa so bili šele poklicni gasilci iz Kranja. Avtobus, ki je vreden 60 milijonov dinarjev, je popolnoma zgorel, potniki s prtljago pa so se uspeli rešiti. Požigalec na delu? Hrušica, 1. septembra — V ponedeljek, poldrugo uro po polnoči, je na Hrušici najprej zagorela lesena lopa in nato še gospodarsko poslopje, last Franca Kobentarja. Požar je naredil za deset milijonov dinarjev škode. Preiskovalci sumijo, da gre za požig, še posebej^ ker je nekdo grozil tudi Miru Zupanu, da mu bo nad Plavškim rovtom požgal počitniško hišico. Primer še raziskujejo. Padel z balkona Breznica, 29. avgusta — 12-letnemu Emilu Jagiču z Breznice je spodrsnilo na robu nezavarovanega balkona, padel je domala tri metre globoko, si pretresel možgane in zlomil levo lakt. Umrl za posledicami nesreče Ljubno 29. avgusta — V petek je v bolnišnici za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 17. avgusta pcl-drugo uro po polnoči na cesti Kropa— dneh zabave hodi in vozi vsevprek. Cesta se — če malo pretiravamo — spremeni v park za zaljubljence, čeprav to nikdar ni bila in tudi nikdar ne bo. Da ne besedičimo na pamet, navedimo številke: v pol ure, 26. junija letos od 19.15 do 19.45, je od 156 pešcev, kolikor jih je šlo čez cesto pred hotelom Creina, pravilno prečkalo (po prehodih) le 23. Kolesarji in vozniki koles so naredili 25 prekrškov, vozniki osebnih avtomobilov pa devet. (cz) Podnart, umrl 20-letni Miloš Kristan iz Ljubna. Kristan je tedaj vozil s kolesom brez luči po levi, ko mu je nasproti pripeljala z osebnim avtomobilom Tatjana Kržišnik s Poljšice pri Podnartu. Kolesarja je vrglo na streho avtomobila in odtod pod kolesa. Odlomil se je volan Avtobus s ceste Kranj, 27. avgusta — Voznik enajst let starega Alpetourovega avtobusa znamke mercedes, Bojan Šolar, je bil nemalo presenečen, ko je avtobus med vožnjo iz Kranja proti Ljubljani na magistralni cesti pri Orehku nenadoma potegnilo v desno. Volan je zasukal v levo, toda avtobus s peščico potnikov in sprevodnikom je zaradi zlomljene volanske osi zapeljal s ceste in se ustavil na travniku. Dežurni preiskovalni sodnik in javni tožilec sta odredila izvedenski pregled vozila. Izvedenec bo skušal ugotoviti, zakaj se je odlomila os. Vse bi se namreč lahko končalo tudi drugače, s posledicami, saj je Šolar vozil po magistralni cesti z domala 90 kilometri na uro. Smrtna nezgoda pri razkladanju žaganja Nevarni zobčenik Podbrezje, 29. avgusta — Stane Rant in Marija Peternel, oba iz Podbrezij, sta v petek dopoldne pripeljala na trosilniku za hlevski gnoj žaganje z žage v Podnartu. Rant je vključil verigo za razkladanje, ko mu je nenadoma ugasnil motor traktorja. Izstopil je s traktorja in opazil, da je zobčenik, ki služi za prenos verige za trošenje gnoja, zgrabil Peternelovo. Zdravnik, ki je prišel na kraj nesreče, je lahko ugotovil le smrt zaradi zloma tilnika. Takšnih in podobnih nesreč je bilo na Gorenjskem že več, zato je prav, da pred jesenskim siliranjem koruze, pri katerem tudi uporabljajo trosilnike za hlevski gnoj, še posebej opozorimo na nevarni zobčenik. Moje, naše, vaše ... Pomembno je, da je v moji hiši In na našem vrtu lepo, za vaše pa mi je povsem vseeno, četudi imate smeti pred pragom in kup nesnage na vrtu ali travniku. Tako razmišlja še veliko ljudi pri nas in tako je pred nedavnim ravnal tudi občan, ki je ob makadamsko cesto med Rupo in Primskovim odložil osem gum. Kmet z Rupe je bil nočnega darila vse prej kot vesel, saj so bile gume povsem obrabljene in je imel z njimi le sitnosti, (cz) — Foto: F. Perdan GLAS 8. STRAN Lokostrelstvo ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 2. SEPTEMBRA 1986 Simon Pavlin mladinski svetovni prvak Kranj, 1. septembra — Avstrijski Radstat je bil prizorišče mladinskega in članskega svetovnega prvenstva v lokostrelstvu, ki je bilo hkrati tudi evropsko prvenstvo. Iz tega mesta so prišle imenitne novice: novi svetovni in evropski mladinski prvak v disciplini prosto je član LK Ikos iz Kranja, Simon Pavlin. Simon Pavlin (levo) je novi mladinski svetovni in evropski prvak. Marjan Podržaj (desno) je bil med člani enajsti za svetovno prvenstvo in osmi za evropski naslov. Svetovni in evropski prvak med mladinci je v disciplini instinktivno streljanje Postojnčan Požar. V članski konkurenci se je najbolje odrezal Marjan Podržaj, ki je bil za svetovni naslov enajsti, za evropskega pa osmi. Med članicami je nastopila tudi Ksenija Podržaj in zasedla sedemindvajseto mesto. V instinktivnem streljanju za člane je bil Prelovec osemnajsti, Čolnar enaindvajseti in Kranjc triindvajseti. -dh Pred letošnjim državnim prvenstvom v prvi zvezni hokejski ligi_ Hokejisti Jesenic in Kranjske gore — Gorenjke dobro pripravljeni Jesenice, 30. avgusta —,V sredo, 17. septembra, se bo začelo letošnje državno prvenstvo v prvi zvezni hokejski ligi, ki bo še težje, saj se bo za prvo mesto borilo kar šest moštev in ne več štiri, kot v lanski sezoni. HK Jesenice in Kranjska gora — Gorenjka sta pripravila tiskovno konferenco, na kateri so povedali, da so oboji dobro pripravljeni. V sredo, 17. septembra, se bo začelo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu v prvi zvezni ligi. Od Gorenjcev bodo v tej ligi igrali hokejisti Jesenic in Kranjske gore — Gorenjke. Slednja bo na Jesenicah gostila Medveščak iz Zagreba, Jeseničani pa bodo gostovali v Novem Sadu pri Vojvodini. Jesenice in Kranjska gora — Gorenjka sta edini moštvi, ki se nista okrepili s tujimi igralci, medtem ko so drugi kupovali in še kupujejo tuje hokejiste. Hokejska kluba Jesenice in Kranjska gora — Gorenjka sta imele resne in zgodnje priprave na letošnjo težko sezono. Jeseničani so si zastavili lanski cilj, saj niso osvojili načrtovanega državnega naslova. Prav zato so se letos začeli pripravljati že zgodaj, in tudi led na Jesenicah jim je dal nov polet za letošnjo sezono. Za Jesenice bosta letos igrala tudi Razinger in Poljanšek, ki sta bila prej igralca Kranjske gore. Lani so bili igralci in gledalci na Jesenicah prepričani, da bodo zlahka osvojili državni naslov. Pa ni bilo tako, Partizan je bil močnejši. Tudi zaradi neuspehov so se Jeseničani začeli bolje pripravljati na letošnjo sezono. Igrali so že štiri srečanja in v Italiji kar trikrat premagali italijanske prvo- in drugoligaše. Izidi srečanj — Jesenice : Assiago 12:5, Jesenice : Cavaleseu 1:7, Jesenice : Fasi 7:5 (v tem moštvu že dve leti igra Jeseničan Mustafa Bešič), Jesenice : Auronzu 11:8. V moštvu Jesenic bo igral tudi Rudi Hiti. Podobno kot Jeseničani se za novo sezono pripravljajo tudi hokejisti Kranjske gore — Gorenjke. Imeli so dobre priprave in že 4. septembra odhajajo na turnejo v ČSSR, kjer bodo odigrali tri srečanja z izvrstnimi češkimi hokejisti. Jeseničani se bodo to sezono spet borili za naslov prvakov, saj so prvi naslov osvojili že v sezoni 1956-57. Kranjska gora — Gorenjka bo igrala tako zavzeto, da bi se lahko uvrstila med tisto šesterico, ki bo igrala za državni naslov. Pod vodstvom trenerja Jesenic Romana Smoleja bodo igrali: Pretnar, Ti-čar, Cigan, Mlinarec, J. Razinger, Kozar, Prestor, M. Kurent, Razpet, S. Ščap, Kurent, Magazin, D. Horvat, Hafner, Šuvak, Borse, Poljanšek, Tišler, M. Smo-lej, J. Razinger, B. Klemene, R. Hiti, P. Klemene. Kranjsko goro — Gorenjko trenira Ciril Klinar. Igrali bodo: Češnjak, Grolbar, Noč, Berlisk, Kolbe, Kelih, Brun, Marjan in Miha Lah, Marko in Jože Štiren, Pajk, Kulbus, Bečič, Sefič, Alagič, Crnovič, Sterič, Marko Lah, Golič, Tušar, Dremelj, Egart, Brostran in Mežnarec. D. Humer Alpinisti z Jezerskega na Kavkazu Davo, Luka in Rado s smučmi z Elbrusa Jezersko, 28. avgusta — Alpinista z Jezerskega, Davo in Luka Karni-čar, sta se 5. avgusta letos kot prva Jugoslovana spustila s smučmi s 5642 metrov visokega Elbrusa. Njun uspeh je dan kasneje dopolnil še tretji član jezerskega dela odprave, Rado Markič. Jugoslovanska odprava, ki jo je ob 40-letnici organiziralo planinsko društvo Jezersko in v kateri so bili poleg treh alpinistov z Jezerskega še plezalci s Hrvaške, Vojvodine ter Bosne in Hercegovine, se je mudila na Kavkazu od 26. julija do 18. avgusta. Čeprav plezalne razmere niso bile najboljše (slabo vreme, led), so preplezali več težavnih smeri, krona vseh uspehov pa je bilo smučanje trojice jezerskih alpinistov z zahodnega vrha Elbrusa. Jubilej nogometnega kluba Lesce Uspehi v skromnih razmerah Lesce, avgusta — Nogometni klub Lesce praznuje letos 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Jubilej so proslavili s slavnostno sejo kluba, na kateri je predsednik kluba Filip Praprotnik orisal razvoj organiziranega nogometa v Lescah. Najzaslužnejšim so podelili priznanja in pohvale. Priznanja so prejeli: Franc Vovk, Ivan Ravnik, Franc Pretnar, Martin Horvat, Mirko Mulej, Lado Matjašič, Peter Piškur, Frido Sku-mavc, Jože Dežman, Fritz Detiček in Rudi Antolin. Pohvale so dobili trije posamezniki in več organizacij. Ob jubileju so priredili tudi tradicionalni, že 21. nogometni turnir za pokal Staneta Perca. Prva je bila Slavij a iz Radomelj, drugi Umag in tretje Lesce. Nogometaši Lesc igrajo pomembno vlogo v gorenjskih nogometnih li-gah,saj se pionirji, mladinci in člani po pravilu uvrščajo na eno od prvih treh mest. Leske nogometaše odlikuje delavnost: veliko postorijo sami in z raznimi akcijami si zaslužijo tudi nekaj denarja. J. Rabič Radovljiški plavalci gostovali na Danskem Radovljica, 26. avgusta — Plavalni klub iz Silkeborga na Danskem je ob 50-letnici priredil mednarodni plavalni miting, na katerem je med drugim povabil tudi radovljiške plavalce in plavalke. Danci namreč že več let zapored prihajajo na poletne priprave v Radovljico, kjer so se tudi stkale prijateljske vezi med kluboma. Na mitingu, na katerem je sodelovalo sto plavalcev iz desetih klubov, so se še posebej izkazali mladi Radovljičani. Saša Robič je zmagala na 200 m hrbtno v času novega republiškega rekorda za mlajše pionirke A (do 12 let), prvo mesto pa so si priplavali še: Primož Zadravec na 100 m prsno, Miha Potočnik na 100 m kravi, Staša Melink na 200 m prsno, Polona Rob na 200 m delfin in Urša Praprotnik na 200 m kravi ter obe ženski štafeti. Uspeh radovljiškega zastopstva je dopolnil še Boštjan Sekovanič z drugim mestom na 200 m prsno, (cz) Štirideseto športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja Kranj prepričljivo prvi Ljubljana, 1. septembra — Več kot šeststo vojakov in njihovih starešin je v Ljubljani v treh dneh pokazalo izredno telesno pripravljenost na že štiridesetem športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja. Moštveni naslov so osvojili vojaki in starešine Kranja, ki so bili skoraj v vseh disciplinah boljši od drugih ekip. Lani so bili Kranjčani v Novem mestu drugi, že prej pa so bili trikrat zapored prvi. Kranjčani so bili prvi tudi na zimskem prvenstvu v smučanju na Pokljuki. Kranjčani so bili v vseh panogah med ekipnimi zmagovalci. Še najbolje so začeli košarkarji, ki so premagali vse nasprotnike in so brez težav osvojili prvo mesto. Rokometaši so imeli na začetku kar malo smole. V nadaljevanju so se ujeli, igrali tako kot znajo, in bili prvaki pred Vrhniko in Ljubljano. Slavili so tudi kranjski odbojkarji. V petih kolih prvenstva si niso privoščili poraza in so bili kar z dvema točkama prednosti boljši od Postojne in Ljubljane. Najboljši so bili tudi atleti Kranja na prenovljenem stadionu v Šiški, ki bo že konec tega tedna prizorišče balkanskih atletskih iger. Kranjčani so osvojili več točk kot ekipi Graničar j a in Postojne. Manj sreče so imeli kranjski strelci. V ekipni konkurenci je zmagal Maribor, drugi so bili Vrhničani in Vojaki in njihovi starešine so na letošnjem, že štiridesetem športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja v Ljubljani na vseh športnih področjih pokazali vse svoje sposobnosti. Od prvega do zadnjega so si zadali nalogo, da bodo v športu dokazali, kako so pripravljeni za delo v vojašnicah, na položajih in tam, kjer skrbijo za naše meje. Vse tri dni je bilo v Ljubljani pravo športno vzdušje, tekmovanja za naslov prvaka v vseh športnih panogah pa kvalitetna. Po lanskem drugem mestu v Novem mestu so spet slavili Kranjčani, saj so vsemoštveni zmagovalec. To je njihov že četrti naslov, saj so prej slavili že trikrat zapored; letos pa so bili prvaki tudi na zimskem prvenstvu na Pokljuki. Rokometno moštvo iz Kranja je na LAO osvojilo prvo mesto, čeprav so bili v prvem kolu poraženi. tretji Ljubljančani, medtem ko so bdi Kranjčani šesti. Pravo vrednost pa so pokazali v plavanju — tudi v tej disci*. plini so bili prvaki. . WL Največ zanimanja je bilo za voja?*1 mnogoboj. Tudi v tej najelitnejši vojaški disciplini so bili Kranjčani P^j.gl ekipni konkurenci so bili precej bolj s od Vrhničanov in ekipe Graničar j a- *, mnogoboju so slavili tudi starešine Kranja. Prvi je bil podporočnik z BO-hinjske Bele Milorad Džukič, ki je j>» boljši od Kranjčana, vodnika prve »lase Novaka Govedarice, in tretjega, sta' rej šega vodnika Veljka Laboviča. Vseekipni vrstni red — 1. Kranj w, 2. Vrhnika 37, 3. Maribor 34,5, 4. Ljubljana 33, 5. Postojna 30,5, 6. Graničar 25. Milorad Džu* kič, podporočnik z Bohinjske Bele, zmagovalec mnogoboja, star triindvajset let: »To je bilo moje prvo teK movanje v rnno* goboju. sem se ukvarja* s športom le kot nogometaš. Od Novaka Govedarice sem bil boljši v skoku v daljavo. Skočil sem 591 cm. To je bila četrta disciplina, in uspelo mi je. Za prvenstvo in mnogoboj sem se pripravljal šestindvajset dni.« Damjan Anv brožič, vojak * Bohinjske Bele. trener košarkarjev Kranja: »Igral sem v moštvu, ki je W lo košarkarski prvak. Tudi treniral sem ga/ Vse tekme so bile težke, a smo vseeno zmagovali. V moštvu ni bilo nobenega igralca, ki bi nastopal v prvolj' gaški ekipi. Vseeno so fantje igran odlično. Kot kolektiv smo bili izenačena ekipa, igralci so bili res izredni in w nam je dalo še večji polet za igro m zmage.« D. Humer Foto: F. Perdan Vabila, obvestila, prireditve • Začetniški tečaj letenja z zmaji — Društvo Let iz Škofje Loke bo jeseni pripravilo začetni tečaj prostega letenja. Vse kandidate vabijo, da se v sredo, 3. septembra, ob 18. uri zglasijo pri vhodu Iskrine šole na Zlatem polju. Pojasnila daje po telefonu 24-438. • Velika konjeniška prireditev na Brdu — V nedeljo bo na Brdu spet velika konjeniška prireditev, na kateri se bodo najboljši jugoslovanski kasači pomerili v spominski dirki maršala Tita. Poleg te bo na sporedu še več drugih dirk. Prireditev se bo začela ob 15. uri. Kvalifikacije za prvo zvezno vaterpolsko ligo Utrujenost je naredila svoje Kranj, 1. septembra — Kruševac je v petek, soboto in nedeljo gostil prvake drugih zveznih lig, ki so igrali na kvalifikacijskem turnirju za dve prazni mesti v prvi zvezni vaterpolski ligi. Igrali so Bečej, Crvena zvezda in kranjski Triglav, medtem ko Korčulancev ni bilo v Kruševac. Kranjčani so odšli na gostovanje precej utrujeni, kar se je poznalo v njihovi igri s Crveno zvezdo in Bečejem. V obeh srečanjih so igrali dobro le prvo polovico tekme, drugi del pa slabše, to pa je bil vzrok za poraza. V prvo ligo sta se torej uvrstila Bečej in Crvena zvezda. Izida — Triglav : Bečej 7:12, Triglav : Crvena zvezda 7:14. ^ Slovenska članska nogometna liga_ Poraza Triglava in Nakla Kranj, 1. septembra — S prvim kolom so začeli v nedeljo nogometaši v vseh slovenskih članskih nogometnih ligah. V prvi slovenski ligi so nogometaši Triglava gostovali v Titovem Velenju in izgubili srečanje z domačim Rudarjem. Naklo je v drugi slovenski ligi gostovalo v Postojni in izgubilo. Izida - Rudar (TV): Triglav 1:0 (1:0), Postojna : Naklo 2:0 (1:0). -dh V Preddvoru občinsko strelsko prvenstvo Malo mladih Preddvor, avgusta — Na avtomatskem strelišču v Preddvoru je bilo ob koncu avgusta občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrskim serijskim orožjem. Za tekmovanje je bilo značilno majhno število mladih strelcev. V Kranju in ostalih krajih kranjske občine (izjema je Preddvor) ni možnosti za kakovostno vadbo z malokalibrskim orožjem, strelske družine in sekcije pa nimajo denarja, da bi si lahko pogosteje privoščile trening na preddvorskem strelišču. V streljanju z malokalibrsko puško — trojni položaj je med člani ekipno zmagala Iskra Kranj in med posamezniki Franc Čeme (Iskra), med članicami Darinka Smrtnik (Bratstvo-Enot-nost), med mladinci strelska družina Tone Nadižar-Čirče Planina in Hančič, član strelske družine Stane Kovačič Primskovo, med pionirji Matej Malovrh (Tone Nadižar), med pionirkami ekipa strelske družine Stane Kovačič in posamezno Andreja Malovrh (Tone Nadižar). Samo v ležečem položaju je bil pri pionirjih najnatančnejši Matej Malovrh in pri pionirkah Bernarda L°. kar (Stane Kovačič); ekipno pa so v tej disciplini slavili strelci iz družine Franc Mrak Predoslje in strelke iz družine Stane Kovačič. V streljanju s pištolo je bil pri članih najboljši Vinko Frelih (Iskra), ekipno pa strelska družina Tugo Preddvor. B. Malovrh Sovjetski planinci v Češki koči Jezersko, 28. avgusta — V okviru izmenjave med sovjetskimi in jug°' slovanskimi alpinisti je 24. avgusta pripotovala v Slovenijo deseterica zaslužnih alpinistov iz Ukrajini med njimi tudi najbolj znani sovjetski alpinist Biršov, zmagovalec Eve* resta in večkratni šampion v alpim2' mu. Planinci iz Sovjetske zveze bodo do 5. septembra gostje planinskega društva Jezersko. Bivali bodo v Češki koči. L. Karničar Kranj, avgusta — Ze od maja naprej je stadion Stanka Mlakarja v Kranju prizorišče kondicijskih priprav naših smučarskih skakalcev. Pod vodstvom trenerja Bogdana Norčiča so vedno na pripravah Globočnik, Ga-špirc, Česen, Baje, Kešar, Šilar, Dolenc, Škrjanc, štirn, Justin in Žagar. Trenirali so tudi na plastičnih skakalnicah v Kranju, Ljubljani, ZRN, Franciji, ČSSR in na Madžarskem. Šest dni so vadili na skakalnici z ledeno smučino v Sarajevu. Konec septembra odhajajo v JLA Dolenc, Kešar, Škrjanc, Gašpirc in česen, medtem ko Dolar in Peljhan že služita vojaški rok. (-dh) — Foto: F. Perdan OBVESTILA, OGLASI .9. stran (mmms^sa DNEVI PRODAJE ELEKTRIČNEGA ORODJA v sodelovanju z ero /gA BIACKS W DECKER, * do 6. september Pred blagovnico GLOBUS v Kranju program ■ DEMONSTRACIJA IN STROKOVNI ' NASVETI ZA IZDELOVANJE IZDELKOV Z ELEKTRIČNIM ROČNIM ORODJEM PRODAJA IZDELKOV ISKRA-ERO in BLACK & DECKER Z 10% TOVARNIŠKIM POPUSTOM Obiskovalci, ki bodo v dnevih prodaje električnega ročnega orodja kupili na Merkurjevih oddelkih v Globusu blago v vrednosti 3.000 din, bodo vključeni v nagradno žrebanje, ki bo v soboto, 6. septembra, °b 11. uri na demonstracijskem prostoru pred Globusom, kjer bo izžrebanih 1 f| ZANIMIVIH IZDELKOV 1 " ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA MERKUR KRANJ Slovenske železarne Ljubljana ŽELEZARNA JESENICE z omejeno solidarno odgovornostjo Cesta železarjev 8 Skrb za stalni tehnološki napredek in razvoj, prizadevanje, da k delovnim nalogam razporedimo ustrezno strokovno usposobljene ljudi, kakor tudi prvobitni cilj vsake OZD, ki teži k doseganju planiranih proizvodnih rezultatov, so osnovni razlogi, da delovna organizacija ŽELEZARNA JESENICE VABI v svoj 6200—članski kolektiv nove sodelavce. Na osnovi navedenih razlogov in glede na konkretna prosta dela in naloge ter načrtovane potrebe vabimo medse delavce z višjo — in visokošolsko izobrazbo s področja METALURGIJE, STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE, ELEKTRONIKE, RAČUNALNIŠTVA, KEMIJE IN EKONOMIJE. Iz široke palete poklicev, pridobljenih s srednjim usmerjenim izobraževanjem, so za Železarno še posebej zanimivi tisti, ki jih opredeljujemo kot kovinskopredelovalno oziroma metalurško usmeritev STR UGAR JI, ORODNI KLJUČAVNIČARJI, KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČARJI, STROJNI MEHANIKI, VROČI VAUAVCI, HLADNI VALJAVCI, OBDELOVALCI KOVIN, KOVAČI, TALILCI, ŽIČARJI, VZDRŽEVALCI STROJEV, VARILCI, pa tudi drugi: ELEKTROENERGETIKI, KEMIJSKI TEHNIKI, STROJNI TEHNIKI, TESARJI, PLASTIČARJI, ŽERJAVOVODJE,VOZNIKI VILIČARJEV _PRIDITE!_ Vabila ne moremo olepšati z mamljivo ponudbo »osebni dohodek po dogovoru« ali »stanovanje zagotovljeno«, vendar bomo vsakemu novemu delavcu lahko zagotovili opravljanje takšnih del in nalog, ki bodo v skladu z njegovimi strokovnimi in osebnimi hotenji. Vsem, ki bi jim delo v največji delovni organizaciji na Gorenjskem pomenilo tudi določen osebni izziv, vsem delavoljnim, ki jih veseli delo pri pridobivanju in predelavi jekla, naj velja poziv: odločite se in pridite! Za dodatne informacije ali pogovor so vam vsak delovni dan na razpolago strokovni sodelavci kadrovskega sektorja. Vsakrsnje informacije pa lahko dobite tudi po telefonu, številka 064/81 -231, interna 28-10. Vina, v katerih je največ Primorska vina. Vina, ki se pohvalijo z zaščitno znamko slovenskih vin. Kakšno vino smo imeli sinoči na mizi? Je bila rebula, ki te mehko dvigne, da je ves svet kakor zlat? Ali vipavec, po katerem se vriska? Žametni merlot ali njegova družica, dišeča in polna barbera? Je bil pinot na mizi, lahek in iskriv? Smo modrovali ob malvaziji? Ali je pršut delal družbo kraškemu teranu... če ni bil raje kar kabernet? Smo si nazdravljali s tokajem? Sauvignonom? Da ni tekel rizling v čase, preden smo se prijeli okrog ramen in zapeli... ali je bilo vseeno rdeče... kakšen dober refošk... Rose? Koprčan? Smo pili brica? Kraševca? Dobro vino je bilo. vinakopcr GORIŠKA BRDA OGLASI, OBVESTILA TOREK, 2. SEPTEMBRA 1«M S POSEBNIMI VLAKI PO JUGOSLAVIJI Črna gora — Cetinje, Kotor, vrh Lovčena, Budva, Ulcinj, Bar, Skadarsko jezero. Odhod 15. oktobra popoldne, povratek 19. oktobra Vožnja po progi Beograd — Bar. Cena 42.000 din. Makedonija — Skopje, Bitola, Herakleja, Kruševo, Ohridsko in Prespansko jezero, Struga in Ohrid. Odhod 1. oktobra popoldne, povratek 5. oktobra. Cena 39.800 din. Z vlakom zaradi udobja! Na dolgo pot se boste tja in nazaj peljali v spalnikih oziroma v vagonih z ležalniki; v vlaku bo tudi vagon — bife (osvežilne in alkoholne pijače, topli napitki in prigrizki) Cena vsebuje vse prevoze z vlaki in avtobusi, gostinske usluge (polne penzione v Črni gori in Makedoniji), vodstvo, vstopnine in organizacijo potovanja. Prijave in informacije: poslovalnica TTG v Ljubljani, Mariboru, Celju, Rogaški Slatini, Murski Soboti, Novi Gorici, Bohinjski Bistrici, Kopru in Portorožu. Lahko se prijavite tudi po pošti na naslov: TTG, turistična poslovalnica Ljubljana, Titova 40 (telefon 061/325-651. (\q vektor DO VEKTOR LJUBLJANA TOZD IZREDNI PREVOZI, MEDVODE, Finžgarjeva 15 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. FINANČNEGA LIKVIDATORJA 2. VEC KV AVTOMEHANIKOV 3. KV AVTOKLEPARJA 4. IZVAJALCA MANJ ZAHTEVNIH DEL V MEHANIČNIH DELAVNICAH TOZD Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — končana srednja ekonomska šola ali poklicna administrativna šola, eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Poseben pogoj je dvomesečno poskusno delo. pod 2. — končana poklicna šola avtomehanske stroke in šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Poseben pogoje je dvomesečno poskusno delo pod 3. — končana poklicna šola avtokleparske stroke ali druge ustrezne smeri, šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj Poseben pogoje je dvomesečno poskusno delo. Delo bomo združili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslove na komisijo za delovna razmerja TOZD v 8 dneh od objave. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Izth ŠKOFJA LOKA objavlja javno licitacijo za odprodajo telefonske centrale tip SATC 20/200, leto izdelave 1965, izklicna cena 2.500.000 din. Telefonsko centralo si lahko ogledate v LTH, obrat Trata, 2. septembra 1986 od 10. do 12. ure. Licitacija se bo začela v sredo, 3. septembra 1986, ob 8. uri, v oddelku za investicije LTH Škofja Loka, obrat Trata. Kupec plača na zlicitirano ceno še prometni davek (30,90%). Osnovna šola DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRlcA razpisuje prosta dela loge razrednega u~£!r kombiniranem oddelK ZE Koprivnik. Delavec bo združeval času odsotnosti delavca bolezenskem dopustu. Prijave sprejemamo 8 dr^^ razpisu. ALPETOUR SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA DO CREINA KRANJ objavlja na podlagi sklepov komisije za delovna naslednja prosta dela in naloge: - AVTOMEHANIKA -AVTOELEKTRICARJA razmerja Pogoji: —poklicna šola avtomehanske oziroma avtoelektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj, -dvomesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. ZAVOD MATEVŽA IANGUSA KAMNA GORICA Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PREDMETNEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE s polnim delovnim časom za določen čas Pogoj: — P ali PRU fakultete za telesno kulturo 2. SPECIALNEGA PEDAGOGA smer DPO s polnim delovnim časom za določen čas Pogoji: —PA — smer DPO 3. 2 VARUHINJ s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: — starost 18 let, končana osnovna šola in zaželena šola za varuhinje Poskusni rok je tri mesece 4. KUHARICE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: — KV kuharica Poskusni rok tri mesece. 5. ClSTILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: — končana osnovna šola in tečaj iz higienskega minimuma, ki ga bo delavka lahko pridobila ob delu. Pisne prijave za razpisana mesta bomo sprejemali do zasedbe. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno. i* Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet objavlja prosta dela in naloge: 1. UREJANJE DOHODA IN IZHODA BLAGA Zahteva se: —strokovna izobrazba ekonomske ali čevljar smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno o traja tri mesece < Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskog3 kombinata Planika Kanj v 15 dneh po objavi. O izbiri bod kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska cesta 34 t r i g I a v Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in D** 1. ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE Pogoji: — poklicna tekstilna šola — 1 leto delovnih izkušenj na nalogah šivanja — trimesečno poskusno delo 2. CišCenje prostorov Pogoji: — osemletka — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje pod 1. bomo sklenili za nedoločen čas f ^ polnim delovnim časom, pod 2. za določe delavke, ki je na porodniškem dopustu). čari" Prijave z dokazli o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 o1 po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni najkasneje v 30 dneh P° izbiri. roi TOK. 2. SEPTEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .11. STRAN @§SBIBSWJ®EIS frUU OGLASI tel:27 960 jgitallA16 jj_a»ll,ifgc_l ^KTRIĆNI VILIČAR 1200 kg indos > ,Vo_nem stanju, ugodno prodam. IgliO§V831-OQ6__14299 Prodam HIFI 2 x 50 W iskra in plastiko stropno OBLOGO. Prebačevo 5 •------ 14498 Prodam črnobel TV gorenje 107, «ar2 leti. Stojan Ropret, Ravne 17/a, Iri«!_________14499 Prodam MOTOR za traktor Fe 35 ali Viličar. Zalog 62. Cerklje 14500 Prodam barvno TV v dobrem stanju Sl°vec822.Tel.: 24-921_14501 Prodam barvni TV iskra, star 8 me lnS6v- R°Poša, Novi svet 14, Škof j !g*_J_gpoldne Prod meja 14502 Prodam barvni TV gorenje star 7 let. ""'rko Jenkole, Zasavska 8, Kranj ------14503 Prodam STOLP esho 4 x 25 W za av- i2_Jezerska48_14504 Barvni TV Gorenje, star 2 leti, brez filmskega, 67 cm, prodam. Tel.: Sh§_______ 14505 Poceni prodam nov sharp STOLP s S?"nsko deklaracijo, 2x50W. Zupan, ^Tie8jržič 14506 Proda .. m nov TRANSPORTER za raf. 1Ske Pride|ke, krompir v vrečah, p z'»_Prirneren za silažo in podobno. L_v,e 29ajnar, Pungred 15, Skofja Lo- !^l--_________ 14507 Proda^Vovo MOTORNO ZAGO ho '"elite sunor Yl o.,+~—.atir- rani iRcli ,s"Per XL avtomatic, 0 »M. Tel.: 65-048 od 20. ure dalj kuPrr°<^STRU2NI AVTOMAT bec-~-gL__7__m. Drulovka 48. Kranj 14509 cena je 14508 PRODAJALNA COKEL 13*NJ' Re9infceva ul" (bivši lokal fotografa Rodeta pod zlatarjem Rangusom) Na zalogi imamo: — zaprte cokle, primerne za jesen — telovadne copate z 9umo in tople zimske copate gradbeni mat. . Ugodno prodam OPEKO modularec I^KOMBI PLOŠČE. Telefon 47-063 Prodam ROČNI VOZIČEK kimpež ter PRIKOLICO za moped. Logar, Zu-panova 1, Šenčur_14363 Prodam PUCH 175, nevozen ter OKNO Jelovica termoton 120x140. Edo Dolenc, Srednja vas 19, Poljane _14431 Prodam moško KOLO maraton, gumi ČOLN lahor 3 in vlečno KLJUKO za 126 P. Tel.: 61 -795_14432 Prodam ČOLN beograd sport z mo-torjem T4, cena 230.000—. Tel.: 39-369 _14433 Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K, cena 7 SM. Martin Bolka, Pre- doslje 50_14435 Prodam drobni KROMPIR za krmo, KRAVO, ki b/> kmalu telila, iz A kontrole, in poljski KOMBAJN za krompir, Sr. Bitnje 18_14436 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in športni VOZIČEK. Tel.: 25-714 _14437 Prodam enodelni KOMBINEZON za motorista št. 52. Tel.: 21 -556 int. 224 ' _14438 Prodam italijansko otroško KOLO. Trojarjeva 1/a, Stražišče_14439 Prodam 700 I SOD, macesnovo BANJO, MOPED, rabljen 30 dni, pogon na pedale. Zg. Brnik 4_14400 Prodam KOBILO. KRAVO, nekaj PLOHOV, KRAJNIKE, DRVA 14-16 in Z 101, letnik 76, za 23 SM. Zagonska 13, Bled od 19. do 20. ure_14441 HARMONIKO diatonično, odlično ohranjeno, in klavirsko 48-basno, pro- dam. Tel.: 70-015_14442 Prodam dirkalno moško KOLO seni-or na 10 prestav. Tel : 28-420 14443 Ugodno prodam ŠKODO 100, letnik 72, registrirana do konca aprila 87, prevoženih 60.000 km, in nov ženski KRZNENI PLAŠČ št. 38-40. Tel.: 51-538_14444 Prodam muflonovo ROGOVJE. Tel.: 75-568_14445 Prodam OVERLOOK po ugodni ce- ni. Tel.: 75-956 ali 77-234_14446 Gradbeno PRIKOLICO za osebni avto prodam. Podreča 111, tel.: 061/611-107_14447 KOŠEK z vzmetnico, 7.000 din, pre-nosna TORBA s spalno vrečo, 10.000 din, STOLČEK 2.000 din prodam. Tel.: 77-437 int. 75_14448 Prodam večjo količino bukovih DRV. Tel.: 69-095_ 14449 Prodam bukove BUTARE in PUHAL- NIK tajfun. Sp. Bela 7_14450 Prodam nov črno-beli TV sprejemnik znamke minivoks, 31 cm ekran, cena 6 SM, in za R 4 prodam novo rezervno KOLO, nov zadnji ODBIJAČ in novo STEKLO za zadnjo levo zavorno luč. Mara Čeh, tel.: 81-841 od 7. do 13. ure, razen sobote in nedelje 14451 Prodam PEČ lakotem, odprti kamin, otroški AVTOSEDEŽ z varnostnim pasom in 120-1 HLADILNIK. Ojsteršek, Trg Rivoli 7/11, Kranj, tel.: 23-849 dopoldne}_14452 Prodam suha bukova DRVA. Am- brož 6, Cerklje_14453 Prodam macesnovo 650-I KAD. Bev-kuš 22, Zg. Gorje 14454 Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj razpisuje štipendijo za študij na fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. Interesenti naj pošljejo prošnje do 10. septembra 1986 na naslov:ZTKO Kranj, Staneta Žagarja 27. OPRAVIČILO! Ker smo prejeli veliko število objav, propagandnih sporočil in malih oglasov, vseh nismo mogli objaviti v današnji številki. Zato se naročnikom in delovnim organizacijam opravičujemo in jim sporočamo, da bodo njihova naročila objavljena v naslednji, petkovi številki. Ekonomska propaganda ČP Glas Prodam NEMŠKE OVČARJE, psico z dvema mladičema, starima dva meseca. Jože Klemene, Podljubelj 90, Tržič_14489 Prodam 5 dni staro TELIČKO ali BIKCA. Mlakar, Žirovnica IJj_14490 Prodam 2 PRAŠIČA, težka 80, dva po 40 kg in 150 kg težkega BIKA. Ve-ster, Sp_. Otok 19, Radovljica 14491 Prodam GUMO 155 SR 12, DE 727 jet, novo in MENJALNIK za 101. Tel.: 23-049 _14419 Prodam ŠKODO 120 LS. letnik 82, prevoženih 20.000 km. Vinko Berce, Kropa 45, tel.:79-788_14420 Prodam obnovljeno Z 101, registrirano do avgusta 87. Tel.: 21-534 dopoldne_14422 Prodam osebni avto Z 750, letnik 74. Loč, Slatna 11, Begunje_14422 Prodam Z 101, letnik 76, registrirana avgust 87. Gregorič, Moste 6. Žirovnica_14423 Prodam FORD TAUNUS 1600 XL, letnik 71. Silvo Meglic, Slap 17, Tržič _14424 Prodam IMV KOMBI, registriran do junija 87. Tel.: 21-012 od 15. ure dalje _14425 Prodam ohranjen AVTOMATIK 3 M. Tel.. 46-013 _14426 Prodam ŠKODO, letnik 74, vozno, neregistrirano, za 7 SM. Janez Mlakar, Goli vrh 7, Gorenja vas_14427 Prodam R 4, letnik 82. Tel.: 89-144 _14428 Prodam MOTOR za 50.000 din. Bošt-jan Pivk, Cegelnica 30, Naklo 14429 Prodam DIANO, letnik 77, registrirana avgust 87, obnovljena. Marenk, Dražgoše, tel.:66-322_14430 PEVSKI ZBOR LIPA pri Društvu upo-kojencev Radovljica vabi k sodelovanju pevke in pevce, starost ni pomembna. Ženski in moški zbor bo vodil priznani zborovodja EDO OŠABNIK iz Kranja. Prva vaja za ženski zbor bo 15.9. 1986 ob 17. uri v prostorih Društva upokojencev, moški zbor 16. 9. 86 ob 17. uri v istih prostorih. VABLJENI I _14496 Savna in bazen v Hotelu Transturist sta odprta vsak dan razen ponedeljka od 15. do 20. ure. VABLJENI! 14497 . Sp. ( Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Zg. Bela 21, Preddvor_14492 vozila 0pProdam skih £fo,c' 2500 k< *'n KORIT, dolgih 1 m. Krajnik, Gore- novo strešno betonsko folc, 2500 kosov, in 17 beton- •^^glljeteče. Škofja Loka 14463 K.,7?dlm suhe borove PLOHE. Franc ^^^IŽl^Žabmcaj«_14464 Prodam 11 m* smrekovega in 28 m2 ko'°Ve9a OPAŽA. Dino Berginc, Fran-^Tjgjglje 2, Škof ja Loka 14465 25 m 9m 2 m' bukovih suhih DESK, aaiTT' Drimeme za struženje in lesno Kol ter'i°- M'lan Grilec, Golniška 15. ^krica___"_14466 CAir9/?^^Prodam večjo količino ŠPI-Cimžar, Krakovo 42, Naklo -----__ 14467 DE«?ircarn sune smrekove in borove 73 p__Zeline 2,5 in 5 cm. Zg. Brnik ^fe___e__ 14468 prodam dve novi strešni OKNI. Tel.: ::2~L_?_______14469 prodam 180 m« smrekovega OPA-i=ySg_fe. tel": 39-513 14470 3 m0.0!00 Prodam 12 mJ TERVOLA in Prern_ ledel DIMNIKA brez zračnika, 2o ,,,er 20 cm. Tel.: 46-447 od 16. do _14471 NaSldv°VCE' 9,5 m dolžine' Prodam Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 in igralno palico, 14 kaset s programi rabljen eno leto. Iztok Trček, Ob potoku 19, Žiri_ 14455 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Debevec, Partizanska 5, Šenčur____ živali *o__asnem oddelku.' ' 14472 MRp^lm M kom ARMATURNIH kom i 139- 24 kg/kom po 5000 din tel • oi Oprešnikova 62, Kranj, ~-!~ij___*_______14473 STRrc^!D 1000 kosov novomeškega ^^il^jtanta, Puštal 92 14474 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ z SR?" F0TEUEMA in MIZICO. Tel.. i5i__________J_14509 , Ugod^o~p7odam trajnožarečo PEČ Mp£t>uš. HLADILNIK, peč na olje, *u marles. Boštjančič, Župančičeva Si-.___'_14510 Gu9odno prodam PISALNO MIZO. °renjesavska 34, Kranj, tel.. 26-058 ----_____ ._14511 Prodam rabljeno PEČ za centralno 50 r^o nie KTK (38 000 kalorij). Telefon ^TpL___________14512 nje 9°dno~p"rodam ŠTEDILNIK gore-$_*T ,n kuhinjske OMARICE. Tel.: "Y=iMj__nk, Dražgoše_14513 C06l_ Poceni prodam staro SPALNI-DoIh» olčlc. Valjavčeva 4, Kranj, po 14514 niai^^^^'i'v KAVČ ali zame -^^ijjogteljo. Tel.: 78-082 14515 Prori^^ektrični ŠTEDILNIK 2 + 2 oaam za 2 SM. Tel.: 38 121 popol- -J~----_______14516 prodam JEDILNI KOT. Tel.. 44-594 "-^--- _14517 Prodam skoraj nov JEDILNI KOT, ceneje/Tel.. 60-448 14518 *__jgno prodani ŽA_ro,dam HUMUS kalifornijskih de" *vmkov. Rado Berčič, Sp. Bitnje 2 14203 Prodam mladiče samce NEMŠKI OVČAR, odličnih staršev. Milutinovič, Savska cesta 24, Kranj_14236 Prodam dobro mlado KRAVO, ki bo imela septembra drugo tele. Rant, Ho- tavlja 36, Poljane_14247 Prodam TELICO bohinjko, brejo 6 mesecev. Franc Jenko, Godešič 158, Skofja Loka_14402 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Zg. Lipnica 11_14483 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO ali TELICO, BIKCA težkega okrog 200 kg, in teličko simentalko, staro 4 tedne. Grašič, Gorice 53, Golnik_14484 Poceni prodam PUDLA, starega leto dni. Tomaž Pivk, Galetova 2, Kokrica __14485 Prodam 8 dni starega BIKCA. Pra- protna polica 24, Cerklje_14486 Poceni prodam 10 tednov staro psičko NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, brez rodovnika. Pševska c. 3, Stražišče. Kranj_14487 Prodam 7 tednov starega BIKCA si-mentalca. Srednja vas 10, Golnik, tel.: 46-022__14488 Ugodno prodam ZAJCE za nadaljnjo rejo in za zakol. Murič, Črnivec 14, Brezje_14493 Prodam mlado brejo KRAVO. Janez Bradeško, Zadobje 17_14494 KRAVO simentalko, brejo devet mesecev, tretja telitev, prodam. Zgoša 22, Begunje_14495 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, letos obnovljen. Rupar Nežka, Blaževa 10, Skofja Loka, tel.: 61 -896._ Prodam RENAULT 4 TL letnik 1977, Cena 350.000. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Inf. po tel. 82-041. Habič Elizabeta, Gregorčičeva 12, Jesenice Prodam karamboliran Ford cortina 1,3, letnik 1979. Ogled vsak dan po 15. uri. Lipnik, Koritenska 9 a Bled. Prodam AUDI 80 LS, športno opremljen, registriran do julija 87. Dra: go Sinko, Križe 167, ogled vsak dan od 15. ure dalje_14135 Prodam karambolirano DIANO, letnik 76. Rant, Sorska cesta 42, Skofja Loka, tel.: 60-461_14403 Zelo ugodno prodam GOLF JGL, letnik 82, z delno okvaro motorja. Tel.: 28-342 po 15. uri_14404 Prodam Z 101 G 55, letnik 83, prevoženih 19.000 km, temno modre barve. Milan Grilec, Golniška cesta 15, Kokrica_14405 , Nujno prodam GOLF, letnik 79, prva registracija 80, prevoženih 59.000 km, dobro ohranjen. Ljubno 51 pri Podnartu_14406 Prodam dobro ohranjen VW 1200 L, nemški, letnik 75. Janko Zupan, Ul. T. Dežmana 8, 9. nadstropje, tel.: 33-165 od 16. ure dalje_14407 Prodam Z 750, letnik 79, registriran. Rafko Murovec, Šorlijeva 16, Kranj _14408 SUZUKI GS 1000, odlično ohranjen, ugodno prodam. Roman Bratun, Bo- bovek 29, Kranj_14409 Prodam JUGO 45, letnik avgust 84. Jambrešič, Hrastje 35, tel.: 24-212 Prodam R 4, letnik 79. Marija Zoreč, Dežmanova 13, Kokrica, Ml.: 21-098 od 15. ure dalje_14411 Prodam MENJALNIK za Z 101. Božo Bajželj, Tominčeva 44, Kranj, tel.: dopoldne 27-276 int. 69, popoldne 24-527 _14412 Dostavni AVTO ZASTAVA, letnik 72, generalno obnovljen, nosilnosti 3,5 tone, kason 2,5x5 m, ugodno prodam. Anton Govekar, Valburga 64, Smlednik, tel.: 061/627-143_14413 ŠKODO cupe prodam, letnik 79, re-gistrirana do aprila 87. Tel.: 79-970 stanovanja Zakonca z otrokom nujno iščeta STANOVANJE Šifra: Zidamo hišo _14475 Mlad par najame STANOVANJE ali sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, predplačilo. Tel.: dopoldne 25-461 int. 369_14476 Mlad zakonski par brez otrok najame STANOVANJE ali starejšo HIŠO v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: 34-164 _14477 Iščeva enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Škofji Loki ali Kranju. Tel.: 61-941_14478 Najamem GARSONJERO ali sobo v Kranju za pol leta. Plačilo vnaprej, lah-ko tudi v devizah. Šifra: Mizar 14479 Enosobno družbeno stanovanje s kabinetom na Planini 3 zamenjam za enakovredno v bližini avtobusne po- staje. Šifra: Vseljivo takoj_14480 Prodam STANOVANJE, 80 m2, ali zamenjam za HIŠO z doplačilom. Tel.: 34-593__14481 Dve SOBI oddam. Žirovnica, tel. Honorarno zaposlim pridno DELAVKO v kiosku, samo popoldne. Šifra: Vestna _14269 Zaposlimo ŽENSKO za pomoč v ku-hinji. Gostilna Sejem, tel.: 21-890 _14270 Predstavništvo Pomurske založbe nudi honorarno delo na terenu mladim ambicioznim z lastnim prevozom. Ši-fra: Odličen honorar_14273 Honorarno ali redno takoj zaposlimo PRIREZOVALCA - SEKALCA zgornjega usnja (lahko tudi mlajši upokojenec). Keren, ČEVLJARSTVO, Partizanska c. 5, Kranj_14277 KV ELEKTRIKARJA takoj zaposlim. Tel.: 43-133_14279 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Šifra: Pridne roke_14519 Iščem popoldansko honorarno delo na dom, možnost tipkanja, pletenja, sestavljanja, lepljenja, pakiranja ali pa varstvo otroka na vašem domu. Šifra: Kranj 86_14520 V redno delovno razmerje takoj sprejmem dva mlajša delavca, ki imata veselje za delo na lesno obdelovalnih strojih. Plača po učinku od 100 dc 130.000 din, zaželjena kvalifikacija. Lesna galanterija Zupan, Retnje 35, Tržič tel.: 57-133_14521 Ženska sprejme kakršnokoli delo na dom. Šifra: Delo doma_14622 Zaposlim žensko za navijanje tuljav. Naslov v oglasnem oddelku. 14923 Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA \n delavca za priučitev. OD dober. Tel.: 39-552_ 14524 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo, Strahinj 31, tel.: 47-404 14525 najdeno Zatekel se je golob sive barve z belimi peresi, na desni nogi ima oznako DV 07100-84-586. Ivan Mohorič, Davča 32, Železniki 14529 ČESTITKE TONETU ŠTULARJU iz Velesovega za 25. življenjski praznik iskrene čestitke. Mami, ati in brat Branko z družino iz Cerkelj 14531 Izgubljeno 21.8.1986 sem na stadionu ali v okolici izgubila žensko uro. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da prtiti nagradi sporoči na telefon 47-686 __ 14528 80-024 14482 poieill Prodam ENOSOBNO STANOVA NJE, vseljivo julija 87, v Škofji Loki jsi fra: Plačljivo v devizah Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi jožebergant p. d. Grogarčkov ata iz Dolenje vasi 7 nad Škof jo Loko Pogreb pokojnika bo v torek, 2. septembra 1986,ob 16.30 izpred domače hiše. Žalujoči: Vsi njegovi 14457 Ugodno prodam MONTAŽNO LE-SENO BARAKO, primerno za vikend, 7 x 3,5 m z bivalnim prostorom in spalnico. Tel.: 21-305 ali 26-345 v večernih urah__14458 Kupim manjšo HIŠO, lahko tudi v tretji fazi gradnje, v bližini Kranja. Ši- fra: Gorenjska_14459 Kupim eno- ali dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici — Ši- fra: Gotovina — kredit_14460 GARAŽO vzamem v najem ali kupim, Kranj-Planina. Tel.: 25-147 Hobič __14461 Kupim HIŠO v Kranju ali okolici Kranja. Tel.: 28-420_14462 kupim Kupim dva rabljena JOGIJA ali ŽIM-NICE. Tel.: 33-585 od 16. do 17. ure _14526 Kupim 1000 kom dravograjskih STREŠNIKOV s posipom v rdeči barvi. Tel.: 061/627-093__14527 GOLF JGL, letnik 81, 55.000 km, dodatno opremljen, prodam. Tel : 83-374 __14416 Prodan NSU prinz 1200, letnik 72, ogled torek, sreda, četrtek popoldne, Pot v Bitnje 68, Kranj_14417 Ugodno prodam na novo obnovljeno zaščiteno Z 101. Branko Jug, Parti-zanska 38, Bled_ 14418 OlTAEO ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete frančiške hkavc rojene Marinšek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečena sožalja in za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem iz Dupelj za lepo zapete žalostinke in tistim, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Podpisani Jugovic Janez, Godešič 27, obžalujem nepremišljene besede, ki sem jih izrekel v zvezi s popravljanjem poti, da bo tov. Franc Lukančič verjetno dosti milijonov zaslužil, ker vsak dan dela na cesti in pri miniranju v grabnu._______ Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena ANKA BISTROVIČ Od nje se bomo poslovili v sredo,3. septembra 1986,ob 17. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki Žalujoči: sin Branko z ženo Majdo, hčerki Anka in Darinka z družinama, Janez in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina in bratca tineta _*-r.r__ uršiča od Svetega Duha 163 se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, pevcem in mladini. Hvala tudi DO Loka in DO Peks za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. ŽALUJOČI: mami, ati in sestrica Petri ter drugo sorodstvo Sveti Duh, 19. avgusta 1906 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, brata in strica jožeta cofa tekstilnega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno* cvetje. Hvala dr. Terčonu, Kliničnemu centru Ljubljana, g. župniku, gasilskemu društvu, pevcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 25. avgusta 1986 ZAHVALA vsem, ki ste bili z nami v bolečih trenutkih prezgodnjega slovesa od našega albina rehbergerja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence, spremstvo na zadnji poti in pomoč v zadnjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Zoranu Š., dr. Popu, dr. Kocjančiču, Sandiju R., Roku E., Sašu L. in vsem, ki ste mu tako Ijitro priskočili na pcmoč. Iskrena hvala kolektivom Jelovice, obrat Preddvor, Merkur, ZP Kranj, PTT Kranj in KUD Visoko za podarjene vence in spremstvo na pogrebu. Zahvala velja tudi župniku, govorniku tov. Zupanu za ganljive besede, oktetu Jelovica za zapete žalostinke in sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Mihaela, sinova Božo in Blaž z družino, hčerka Dragica z družino in sestra Ančka Preddvor, Velesovo, Radovljica, 19. avgust 1986 GLASOVA ANKETA NOVICE IN DOGODKI 2. triatlon jeklenih v Bohinju Jekleni zmagovalci Bohinj, 30. avgusta — Deževno jutro, ki pa se je prevesilo v lepo in sončno soboto, ni preplašilo množice tekmovalcev, zbrane v Bohinju na 2. triatlonu jeklenih. Organiziralo ga je Turistično društvo Bohinj ob pomoči Nedeljskega dnevnika in pod pokroviteljstvom Tovarne papirja iz Radeč. Na startu v kopališču pri jezeru se je zbralo petinpetdeset članov in šestnajst veteranov. Pridružile so se jim še tri tekmovalke, ki so se jim enakovredno postavile ob bok. Na najtežji rekreativni prireditvi v Sloveniji so se morali tekmovalci spopasti z veslanjem, kolesarjenjem in tekom. Fizično dobro pripravljeni, predvsem pa polni dobre volje in optimizma so preveslali sedem kilometrov, do Rudnega polja prekolesarili 30 kilometrov in pretekli sedem in pol kilometrov do Vodnikove koče na Velem polju. Sneg, ki je zapadel prejšnji dan, pa je jeklenim preprečil tek do Kredarice. Prizadevni organizatorji so poskrbeli za varnost, pa tudi okrepče- valnice, za kamor so napitke pripravili v Radenski, ljubljanskem Leku in v Drogi Portorož, so bile dobrodošle. • 22-letna prodajalka Helena Dolenc iz Žirov: »Triatlona sem se udeležila prvič in zasedla 2. mesto. Kolesarjenja in teka posebej za to tekmovanje nisem trenirala. Več časa sem namenila veslanju, saj sem se z njim prvič spopadla šele v začetku avgusta.« • Janez Udovič, 34-letni elek-tronik iz Kranja je med člani zasedel tretje mesto: »Pohvalil bi organizatorje, ki so triatlon jeklenih izpeljali res vzorno. Udeležil sem se ga že leta 1984 in v skupni uvrstitvi zasedel sedmo mesto, letos pa sem bil tretji. Z veslanjem in tekom nisem imel težav, težka je bila le vožnja s kolesom po razmočeni makadamski poti.« • Veteran Peter Pajk iz Nakla: »Treniram štirikrat na teden, pa sem imel kljub temu nekaj težav. Po končanem veslanju mi je zaspala noga, ko pa sem stopil s kolesa, me je prijel krč. Lahko pohvalim organizatorje, predvsem pa zamisel, da se v triatlon namesto plavanja vključi veslanje.« Foto: F. Perdan T. Bilbija 39-letni Lojze Oblak iz Gorenje vasi je med »jekelnimi« zasedel prvo mesto: »Posebej za triatlon sem se pripravljal tri tedne. Če želiš doseči dober rezultat, moraš biti dober v vseh treh disciplinah.« REZULTATI 2. TRIATLONA JEKLENIH Člani 1. Jože Oblak, Sk. Loka 2. Janez Tomšič, Tacen 3. Janez Udovič, Kranj 2,43,23 2,51,18 2,53,41 Veterani 1. Štefan Hvastja, Ljubljana 2. Edo Gregoric, Kranj 3. Peter Pajk, Naklo 2,5935 3,12,19 3,13,45 Ženske 1. Anica Trnovšek, Sp. Idrija 2. Helena Dolenc, Žiri 3. Ladislava Polonič, Ljubljana 3,41,36 3,50,20 4,25,47 Anica Trnovšek je svoje moči pravilno razporedila. Nekaj težav je imela pri veslanju, najboljše pa ji je šlo pri teku navkreber do Vodnikove koče. Na podobnih tekmovanjih še nikoli ni bilo tako množičnega starta kot tokrat. Člani so imeli z veslanjem precej težav, saj so mnogi med njimi prvič sedli v kajak. Helena Dolenc je prva priveslala na cilj in prikolesarila do Rudnega polja, pri teku navkreber pa ji je zmanjkalo moči. Srečanje Večno mladih fantov iz Radovljice Sežemo čez hrib in dol, najraje gremo pa na Stol Bled, 30. avgusta — Pred dvanajstimi leti je v zbrani družbi pri Lectarju v Radovljici beseda dala besedo. Fantje in možje so ustanovili rekreacijski klub Večno mladi fantje. Dogovorili so se, da bodo vsako zadnjo soboto v avgustu organizirali pohod na Stol in s seboj nesli velik lesen kuhinjski simbol. Rečeno-storjeno! Letos so se tako podali na Stol že dvanajstič. Tokrat jim je družbo delala velika bakrena ponev, ki jo je izdelal Jože Pavlic Janez Gašperšič. Prejšnja leta so na vrh prinesli še lesen valjar, kuhalnico, desko, kladivo, težko 75 kilogramov, krožnik, vilice, ribez in sekiro. Ob desetletnici kluba so večno mladi fantje razvili prapor, ki ga na Stol zvesto nosi praporščak Zdenko Knific. Pa ne mislite, da so fantje kar tako. Poleg praporja imajo tudi himno in predsednika kluba. Že pred dvanajstimi leti so izbrali Franca Globočnika. Tako se jim je priljubil, da bo predsednik, dokler bo za to imel voljo. Prijetna in zabavna prireditev je popestrila sobotni popoldan na Bledu. Povezovalec Kacon je v lahkotnem jeziku, pa tudi v nemščini in angleščini, radovednežem predstavil klub Večno • Tone Korošec iz Radovljice: »Že desetič sem šel na Stol in sem zato tudi dobil posebno leseno odličje. Razpoloženje nam je malo pokvaril le sneg. Na prireditev sva z Janezom Rozmanom prinesla nož, ki sva ga že leta 1979 nesla na Stol. Tudi takrat je bilo deset in več centimetrov snega, vendar pa je bilo razpoloženje boljše, ker nas je bilo manj.« mladi fantje. Za veselo razpoloženje so poskrbeli glasbeniki, zbrani z vseh vetrov. Pod vodstvom Andija Arnola smo lahko prisluhnili članom Big Ben-da in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pihalne godbe iz Trbovelj, Maribora, Lesc in Kranja. t. Bilbija Foto: F. Perdan Večno mladi fantje so na vrhu Stola preskusili letošnji simbol — bakreno ponev. V njej je mogoče z 71 litri olja speči 201 jajček. KONJENIŠKA PRIREDITEV BRDO PRI KRANJU nedelja, 7. septembra 86 ob 15. uri so Glasbeniki, zbranih z vseh vetrov, poskrbeli za dobro razpoloženje Več mladih fantov in obiskovalcev te prire ditve. Počitnic je konec Prehitro so minile, kot mine vse lepo. Včeraj je zvonec že prvič klical v razrede. Zvezki so že zaviti, torbice in puščice pripravljene, le knjig še ni vseh. Kot ponavadi. Otroci pa še kar ne morejo verjeti, da se bo zdaj začelo zares. Ne moreš kar takole »odklopiti« lepih dolgih počitnic. Nekateri so jih preživeli na morju, drugi so šli k sorodnikom na deželo, veliko pa je bilo tudi takih, ki so vse poletje preživeli doma in so jim počitnice minevale ob vsakdanjem delu na domačem dvorišču, travnikih in njivah. Včasih so počitnice lepe tudi doma. Brigita Marke ž, 6. razred OŠ, doma iz Bohinjske Bistrice: »Na morju'' sem bila letos 13 dni v koloniji s šolo, najlepše počitnice pa so bile pri starih mamah: pri mami Ivanki s Koprivnika, ki je vse poletje majarila na Jelju, in pri mami Francki na Gorjušah. Borovnice smo nabirali, jagode in maline, pa igrali smo se po mili volji. Mama Francka nam je za hišo pripravila sod z vodo, da smo se še kopali lahko. Imenitno je bilo.« Lovro Zalo-kar, Mati-jevčev s Sp. Gorjuš, 2. letnik kovinarske šole na Jesenicah: »Počitnice sem preživel doma. Lani so me še vzeli v zdravstveno kolonijo v Novi grad, letos pa nisem mogel več zraven. Tri tedne sem bil na praksi v Filbo, kjer me štipendirajo, potem sem pa doma delal. Seno smo pospravljali, s »S sem morju pa vse poletje je bilo treba kaj po; storiti pri živini ali pri orodju, brez kopanja nisem bil: z mopedonj sem nekajkrat skočil v Bohinj, au pa sem h komu prisedel v aVto w Bleda. Letos sta bila Bohinjsko W Blejsko jezero dovolj topla za kopa nje in sem vsaj malo nadomestil K panje v morju, ^ " vič, 4. razred OŠ A. T. Linharta, don* Posavc*; starši bil t» koiićo v Stoji pri Puli. Nekaj dni smo bili tudi v Rimskih Toplicah. Otroci pa smo imeli odlično kopanje kar doma o Savi, kjer je polno lepih kotičkov, tako da me niti na kopališče v Radovljico ni" vleklo. Prevelika gnec» je tam, pa še avtobus je drag-y Savi pa je dobra domača druščina-Na Gorjušah sem bil pri teti Franci-Tudi tam je bilo lepo, hudo je biw le, ko sem moral tlačiti seno.« ~ Dražen L°" sić, 4. razred OŠ Krize, doma iz Je" lendola: »Več kot mesec dni sem bil na po»* tnicah v Bo; sni, v Crm reki bliz" Teslica, Prl baki, očetovi mami. Odlično je bilo-Reka je tam globoka tudi po šest metrov in lahko vanjo skačeš P° mili volji. Raje grem v Bosno kot na morje. Pa tudi v Jelendolu imamo otroci obilo zabave: športno igrišče imamo, v ribniku pri trgovini se lahko tudi kopljemo, pa tudi pom° zanimivih kotičkov ima Jelendo, kjer se da skrivati in igrati. Dolgca nam res ni.« D. Dolenc Mladi pogumno na Živ žav Ste bili lani na Živ žavu in ste zavidali vašim vrstnikom na odru-Bi radi presenetili očke in mamice in jim dokazali, da znate tudi vi Pe'. ti, plesati, igrati, deklamirati pred pravim občinstvom? Želite nastop111 skupaj z znanimi glasbeniki? Za vas bodo stražiški organizatorji v sredo 3 septembra, 0 17 . uri v Domu KS Stražišče pripravili avdicijo, na kateri bo komisij' ki ne bo prestroga, izbrala nastopajoče. Tisti, ki si res želite nastop?*1' boste zagotovo izbrani. Vaš dan pa bo 13. september, ko bo v Stražišcu spet Živ žav. (dg) Jesenski tečaj šolanja psov Kinološko društvo Kranj organizira 60-urni tečaj šolanja psov: Vpis bo 5. septembra med 16. in 18. uro na poligonu pri čistilni napra^1 Zarica. Šolanje vsebuje vaje poslušnosti, sledenje in za večje pasme se vaje obrambe in napada. Za vpisnino bo potrebno odšteti 8.000 dina1"' jev. Interesenti se lahko včlanijo tudi v Kinološko društvo Kranj in naročijo na revijo Kinolog. T. B. Uspešne igre brez meja Kranj — V soboto, 24. avgusta, so mladi iz Iskre pripravili igre brez meja. Na stadionu Stanka Mlakarja se je zbralo približno dvesto gledalcev. Domiselni in prizadevni organizatorji — Iskra Kibernetika in Iskra Ero iz Kranja — so k sodelovanju povabili ekipo iz kranjske Save, Iskre Commercea iz Ljubljane, Av-toelektrike iz Nove Gorice, Iskre Te-lematike, Iskre Instrumenti iz Otoč in ekipo Vojne pošte Kranj. Desetčlanske ekipe so se pomerile v osmih igrah. Pobirali so krompir po kolenih in z zavezanimi očmi, prenašali kozarce z vodo čez ovire, z usti iskali jabolka po bazenu, napolnjenem z vodo, z nogami prenašali steklenice, vozili samokolnico. Ni manjkala tudi znamenita rdeča nit, kjer so tekmovalci s pihanjem skušali v posodi z moko najti obesek in ga z zobmi podati soigralcu. Slavili so tekmovalci ekipe -Telematike pred ekipo Save Kra.. in Vojno pošto Kranj. Organizatorj. so poskrbeli za ozvočenje, glasbo in ob zgovornem napc-veo valcu in povezovalcu programa J čas hitro minil. A. Skodlar Še vedno vaš najboljši naslov za nakup v Avstriji: SPAR MARKET SPAR0VEC STRUGA — Strau, tel. 9943-4227-2349 ŠUŠTARSKA NEDELJA TRŽIČ 7.9.1986. TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ