NASLOV MLADI UČVRSTILI VRSTE TO Čeprav za letošnji dan borca v radgonski občini niso pripravili osrednje občinske prireditve, so ga obeležili borci, mladina in krajani v vseh krajevnih odborih borčevske organizacije. Velik delež pa so ponovno prispevali mladi, mladinci in mladinke, pripadniki enot teritorialne obrambe. V organizaciji občinskega štaba teritorialne obrambe, OK ZSMS in občinske borčevske organizacije je krenilo v soboto zjutraj iz Radenec na tridnevni pohod 120 mladincev in mladink ter pripadnikov teritorialne obrambe. V treh Leto XXXV. Št. 26 Murska Sobota 7.julij 1983 CENA 13 DIN VESTNIK MLADI UČVRSTILI VRSTE TO dneh so obiskali vse občinske mejnike revolucije, od spominskega obeležja v Dragotincih, spomenika 12 talcem v Blaguškem gozdu, spominske plošče Janku Jurkoviču-Jovi pri Thotovem mlinu v Očeslavcih in druge. Pohod je vseboval tudi preizkus taktično vojaških veščin. Posebej slovesno pa je bilo še za 63 mladincev in mladink, ki so v pohodni brigadi teritorialne obrambe položili zaobljubo in pristopili v njene vrste. Pohod so sklenili na dan borca v Črešnjevcih, pri spomeniku Marije družbenem sektorju, vendar po napovedih ti letos ne bodo rekordni. Iz zasebnega sektorja pa že prihajajo vesti, da so tokrat pridelki nižji od lanskih, to pa potrjujejo tudi v Intesovem tozdu Mlinopek v Murski Soboti, kjer pridelovalci oddajajo manj pšenice kot lani. Sicer pa se je odkup šele začel, saj so prve količine pridelka prevzeli prejšnji petek, večje količine pa pričakujejo v prihodnjih dneh, ko bo žetev na višku. Pri prevzemu letos ne bi smelo priti do večjih zastojev, saj lahko pridelovalci tokrat oddajo pšenico v štirih zbirnih centrih (poleg Murske Sobote še v Črncih pri Apačah, v Ljutomeru in v Križev* cih pri Ljutomeru). Sredstva za odkup pšenice so zagotovljena in nanje bodo zdaj pridelovalci čakali krajši čas. Cene so znane in so , akontacijske, v primeru kakršnekoli spremembe pa jo bodo vsem, ki so pšenico oddali, poračunali. Zato priporočajo pridelovalcem, da pridelka ne zadržujejo doma. V Mli-nopeku tudi pravijo, daje kvaliteta zadovoljiva, pa tudi vlaga zrele pšenice ne presega 15 odstotkov. L. Kovač Proslavili dan rudarjev V delovni organizaciji INA-Nafta Lendava so proslavili letošnji dan rudarjev, ki je obenem tudi praznik delovne organizacije. Na slovesni seji delavskega sveta in vodstev družbenopolitičnih organizacij so podelili vsakoletna priznanja za 10, 20 in 30-letno delo v delovni organizaciji, priznanja in plakete pa so tokrat podelili tudi INA Nafta-plinu — vrtanje in ing. Džuri Tukeriču. Praznik so popestrili še oktet iz turniške Planike in folklorna skupina iz Bistric ter recitatorji iz reške rafinerije. V počastitev dneva rudarjev so pripravili tudi razstavo ročnih in likovnih del amaterjev, članov delovnega kolektiva, pa še razstavo slikarja amaterja Nikole Radžo-va iz Kutine. Ob letošnjem prazniku je bilo tudi tradicionalno športno srečanje med ekipami INA-N.afie Lendava in delovne organizacije KFV Madžarske, s katerimi lendavski naftarji že vrsto let uspešno sodelujejo. Osrednja proslava ob dnevu borca v soboški občini je bila na sam praznik v idilični vasici Vidonci na Goričkem. Na prireditvenem prostoru pred bivšo osnovno šolo so se obrali številni borci, predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, mladi prostovoljci teritorialne obrambe in njihovi starši, udeleženci republiške mladinske delovne akcije ,,Goričko 83”, domačini in drugi, da bi skupno proslavili pomemben datum iz NOB. Vse navzoče je najprej pozdravil komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Janez Bohar, ki je tudi čestital 118 mladim prostovoljcem teritorialne obrambe iz soboške občine, ki so se teden dni usposabljali v Vidoncih, prav 4. julija pa so dali slovesno zaobljubo. Pod tem geslom so pripravili mladi iz Črešnjevec že petič zapored akcijo, ki se je je udeležilo veliko ekip osnovnih mladinskih organizacij iz radgonske občine. Na igrišču v Črešnjevcih So na dan borca preizkusili telesno vzdržljivost in spretnost, izpopolnili znanje s področja SLO in DS in se še bolj zbližali med sabo. Akcija, ki je bila tekmovalnega značaja, je obsegala premagovanje ovir, metanje bomb, tek po gozdu, streljanje z zračno puško, prehod čez minsko polje in še kaj. Najuspešnejši pa so bili domačini, ki so se izkazali tudi kot vzorni organizatorji. Dan poprej pa so enako akcijo organizirali mladinci in mladinke OO ZSM Apače. Tam je sodelovalo 6 ekip iz tega konca gornjeradgonske občine, ob koncu pa so slavili domačini pred mladimi iz Spodnje Ščav- Za nas je najpomembneje, da imamo delo, da kolikor toliko shajamo, medtem ko je samoupravljanje nekaj, kar je drugotnega pomena. Zdaj, ko smo tik pred žetvijo in spravilom pridelkov ter sklepnim delom sanacije več hektarjev vinogradov, ki so pozebli leta 1980, nam dajte mir. Dovolj je groženj z ukrepom družbenega varstva, saj je očitno, da je posebna delovna skupina iz Gornje Radgone, ki je bila kar trikrat na obisku v kolektivu, dala o razmerah pri nas lažne podatke in da gre skratka za spretno režirana podtikanja.« Delavci in kmetje-kooperanti Vinogradniškega gospodarstva Kapela so na sobotnem zboru v bistvu priznali, kako je pri njih samouprava v rokah nekoga drugega — direktorja, strokovnih služb, poslovodnih organov, pa morda še posameznikov iz delavskega sveta in sindikata — njim pa je največ do tega, da v potu svojega obraza, iz meseca v mesec, sebi in svojim družinam zagotavljajo socialno varnost. Da se tako krčevito oklepajo prepričanja, kako je ukrep družbenega varstva prisilna uprava in moralna klofuta kolektivu, ne čudi. Zlasti starejši — teh paje tudi največ — predobro vedo, koliko je vredno, če imaš zagotovljeno delovno mesto in ti ni treba v tolikšni meri kot v časih viničarstva od zore do trde teme garati na krpi zemlje. Srečanje borcev ob prazniku V lendavski občini letos ob dnevu borca ni bilo osrednje proslave, zato pa so se borci srečali v Dolini in Kobilju. Posebne delegacije krajevnih organizacij so položile vence na grobove padlih in na spominska obeležja, grobove pa so obiskali tudi mladi. Na srečanju borčev v Kobilju in Dolini so pripraviti krajša kulturna programa, veliko pa so govorili o ohranjanju tradicij NOB. Ob letošnjem prazniku borca naj omenim, da bo te dni prišla v Lendavo tudi skupina izvidnikov, ki hodi po poti 15. vojvodinske brigade ŠSndor Petbfi. Izvidniki se bodo srečali z borci in mladino lendavske občine in obudili spomin na to slavno partizansko brigado. „Cvrsto stopamo po socialistični poti!” Slavnostni, govor je imel podpredsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Henrik Mežan, ki je uvodoma poudaril, da bo 4. julij 1941. leta ostal vklesan in pozlačen v zgodovini druge svetovne vojne, posebno pa še v almanahu vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. ,,V letu pomembnih proslav se na našem prelepem Goričkem precej pogosto spominjamo vseh teh dogodkov in trenutkov, ki so za našo družbo in stvarnost še kako pomembni. Naša najsevernejša občina v Jugoslaviji krepko stopa po čvrsti socialistični samoupravni poti, da bi na družbenopolitični, izobraževalni in ekonomski razvojni stopnji ne zaostajala in se preveč odmikala od razvitejših krajev in pokrajin . .'. Na vseh teh zborovanjih je stalno prisoten klic borcev in mladine, da moramo našo socialistično družbo nenehno razvijati in krepiti, da bi bili v vsakem trenutku sposobni čvrsto in silovito braniti pridobitve NOB in ljudske revolucije, rezultate povojne graditve ter socialistični sistem,” je poudaril tovariš Mežan. Po podelitvi občinske konference zveze socialistične mladine nekaterim najboljšim mladim teritorialcem je bil pester kulturni program z glasbo, petjem in recitacijami. Nastopili so godba na pihala iz Murske Sobote, vojaki, pripadniki teritorialne obrambe in brigadirji. Slovesnost v Vidoncih pa so sklenili z ogledom lahkega taktičnega orožja in tovariškim srečanjem. Milan Je.še aktualno doma in posvetu izjemno dolgimi Tn napornimi" pogajanji se je v centru -“»Sava« v Beogradu v nedeljo ob štirih zjutraj končalo šesto ministrsko zasedanje UNCTAD, ki je po splošni oceni držav v razvoju prineslo manj, kot so pričakovale, predvsem zaradi ^nepopustljivosti razvitih dežel, ki niso privolile v trgovinske ^in finančne koncesije deželam v razvoju. Se vedno 450 milijonov lačnih Strah pred lastno močjo Svetovna organizacija je pred desetimi leti zastavila cilj, da mora svet do konca tega stoletja izkoreniniti lakoto in podhranjenost. Toda če bi se sedanji tempo proizvodnje hrane nadaljeval, hkrati z njim pa tudi sedanje možnosti za njeno distribucijo, potem bi azijske in lastinskoameriške države dosegle ta cilj šele v drugem desetletju naslednjega stoletja, Afrika pa še nekaj desetletij kasneje. Te mračne napovedi in iskanje poti v svetlejše perspektive prevladujejo v razpravi, ki poteka na ministrskem zasedanju svetovnega sveta za hrano. Čeprav se je povsod, razen v Afriki, proizvodnja hrane povečala, številke opozarjajo, da bosta lakota in podhranjenost prihodnja leta še hujša. Predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo dr. Milorad Stanojevič je med razpravo opozoril, da slab mednarodni politični položaj vpliva tudi na razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane. Zaradi velikega zvečanja proizvodnih stroškov, podražitve proizvodnih sredstev ter stroškov kreditiranja in investicij niti dve plodni letini zapored nista mogli odpraviti lakote. Po njegovih besedah je njpgdče zagotoviti redno preskrbo s hrano predvsem s povečanjem lastne proizvodnje hrane ali z uvozom iz žarišču dogodkov Tudi naša država je izrazila pripravljenost, da bi sodelovala na sestanku v Atenah, kjer naj bi strokovnjaki proučili možnost za razglasitev balkanskega območja brez jedrskega orožja. Ideja o tem seje porodila po zmagi socialistov v Grčiji, podprli pa sojo, tudi v ostalih balkanskih državah, razen v Albaniji- Povzemamo komentar o tem vprašanju, ki ga je za Delo napisala Mojca Drčar-Murko. BALKAN BREZ ATOMSKEGA NASILJA fNačelno nobena balkanska država, razen Albanije, ne zavrača tesnejšega sodelovanja, ki naj bi končno pripeljalo do kakovostno novih razmerij na Balkanu, ’ 'ali vsaj izboljšalo ozračje za rešitev posameznih vozlov napetosti. Zamisel je presegla pomen lokalnega dogodka že zato, ker se prizadete države sklicujejo na K helsinško listino o varnosti in sodelovanju v Evropi, še posebej pa zato, ker se je v evropskem merilu razmerje med vojaškima in političnima organizacijama supersil zapletlo. Dokaj logično si je zato mogoče zastaviti nekaj vprašanj o ozadju pobud, o možnostih njihovega uresničevanja in o zvezi z drh-gimi podobnimi regionalnimi varnostno-političnimi predlogi, ki posegajo tudi v svetovno politiko. Večina držav, ki naj bi se z mednarodno pogodbo odrekle jedrskemu orožju na svojih ozemljih, so članice vojaških blokov: Romunija in Bolgarija pripadata varša- držav, ki imajo presežke. Toda vrsta dežel v razvoju, zlasti v Afriki, zaradi neugodnih zunanjih okoliščin ne more ohraniti niti sedanje proizvodnje hrane na prebivalca. Dr. Stanojevič je opozoril, da dajejo dežele v razvoju vso prednost reševanju tega problema, in dodal, da je za dosego teh ciljev nujno potrebna mednarodna akcija, zlasti povečanje pomoči za razvoj in pomoči v hrani, kar naj bi bil začasni ukrep do prehrambene osamosvojitve. Indija je obvestila svetovni svet za hrano o sklepih sedmega vrha neuvrščenih na Jem področju. Poudarila je, da zaradi nestanovitnosti na žitnem trgu grozi kriza, ki bo hujša od one pred desetimi leti. Za Etiopijo je trajna rešitev, vsaj kar zadeva Afriko, korenita sprememba politike do kmetijstva ter podpora svetovne skupnosti tem spremembam, Japonska, kot največja uvoznica hrane, pa je zainteresirana predvsem za stanovitnost v svetovni preskrbi s hrano. . ZDA, ki imajo največje presežke hrane, so sporočile, da bodo deželam v razvoju tudi v prihodnje pošiljale kratkoročno pomoč, dolgoročno pa jo bodo osredotočile na tiste kulture, ki so po njihovem mnenju za posamezne države najpomembnejše. Po besedah ameriškega predstavnika njegova vlada ni naklonjena svetovnim rezervam žita, ker meni, da morajo potekati akcije na tem področju na dvostranski podlagi. Zadnja leta je bilo na svetu 450 milijonov lačnih in podhranjenih. Med razpravo je bilo slišati, da je to pravzaprav uspeh, ker se je svetovno prebivalstvo v tem času povečalo za 60 milijonov ljudi, vendar s tem stališčem nihče ni soglašal. ' Na seji predsedstva CK 7.KJ so na temelju statuta ZKJ in pošlo-' vnikapredsedstva CK ZKJ izvolili za predsednika predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom člana predsedstva centralnega komiteja Drago slava Markoviča. Predsedstvo je izreklo priznanje Mitji Ribičiču za. uspešno opravljanje dolžnosti predsednika predsedstva CK ZKJ v minulem razdobju. Dragoslav Markovič se je rodil leta 1920 v Popoviču, v srbski občini Sopot. Član KPJ je postal leta 1939. Pred vojno je študiral medi- vski zvezi. Grčija in Turčija atlantski, pri čemer Bolgariji in Turčiji pripadata še posebej pomembni vlogi v njunih bloKih. Albanija je iz pakta izstopila leta 1968 in je za zdaj še proti vsem. Jugoslavija je edina neuvrščena država in če ne štejemo Albanije. tudi edina, ki nimata svojem ozemlju vojakov in oporišč tujih držav. Romunija sodi že dalj časa med ne preveč prepričane članice svoje zveze in je že leta 1975 predlagala pogajanja o balkanski coni miru in sodelovanja, kar ie letaJ981, na pogovorih Ceausescu-Krai-gher preraslo v predlog o coni brez tujih vojaških oporišč in jedrskega orožja, zato pa z boljšimi sosedskimi odnosi, stiki na vseh ravneh in reševanjem sporov po mirni poti. Grčija je za zdaj edina, ki posredno priznava, da je jedrsko orožje ^e na nienem ozemlim Grškj nre-mier tudi ne prikriva, da se želi v okviru širšega regionalnega sporazuma znebiti orožja, ki bi Grčijo lahko zapletlo v konflikt blokov- Dragoslav Markovič predsednik predsedstva CK ZKJ skih razsežnosti. Turčija se. na drugi strani, s tako potjo ne strinja. Povsem nastališču zveze NATO se zavzema za razorožitvene korake v evropskem merilu, čeprav zamisli o boljšem balkanskem sodelovanju ne nasprotuje. Predlog o balkanski coni brez jedrskega orožja se uvršča med podobne zamisli. ko države, ki nimajo jedrskega orožja, poskušajo, lokalno omejiti nevarnosti spopada proti svoji volji. Praviloma so povezane z idejami o boljšem sodelova-. nju na vseh ravneh, možni pa so taki multilateralni sporazumi samo, če se države z jedrskim orožjem slovesno zavežejo, da orožja proti tem območjem v nobenem primeru ne bi uporabile. V vojaškem pogledu najbrž ne pomenijo mnogo, toda so velikega psihološkega pomena. že zato, ker po tej poti jemljejo v svoje roke pobude države, ki naj bi bile v morebitni jedrski vojni samo še objekti dogajanja med velikimi. Toda položaj držav, ki bi prišle v poštev za sklepanje o balkanski coni brezjedrske-ga orožja, ni enak. Domnevati je mogoče, da Grčija vsaj deloma zastopa cilje. Pred slabimi tremi meseci je Ronald Reagan obljubil Američanom, da se. bodo lahko s futuristično tehniko zavarovali ' pred jedrskim orožjem, a že je tu novo opozorilo: znanstveniki namreč menijo, da so ZDA še bolj ranljive prav zaradi te tehnike. Plat zvona so začeli biti znanstveniki in strokovnjaki v vladni službi. Kot pravijo, zadostuje že, da' v višini 500 kilometrov eksplodira, ena sama jedrska bomba, pa bodo vse ZDA praktično onesposobljene. čeravno eksplozija ne bi neposredno ogrozila pravzaprav nikogar. Ne bi bilo ne plamenov ne bobnenja., in ne znane jedrske gobe. Pac' pa bi električni valovi, ki bi jih povzročila eksplozija, onesposobili dobesedno vse računalnike in sleherno napravo. ki je kakorkoli povezana z elektroniko. George Keyworth. predsednikov glavni svetovalec za znanost, je izjavil. da se morajo Američani, ki uvajajo več računalnikov v vsakdanje življenje, tega dobro zavedati. Ta nevarnost rri pravzaprav nič novega. Pentagon ve zanjo že od leta 1962. ko so izvedli poskus z vodikovo bombo. Ta je eksplodirala kakih 400 kilometrov nad Tihim oceanom, že naslednji hippajena 1.400 kilometrov oddaljenih cino._ Je nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih visokih družbenih priznanj in odlikovanj. Med vojno je bil med drugim politični komisar čete kosmajske-ga partizanskega odreda in sekretar okrožnega komiteja KPJ za beograjsko okrožje. Po osvoboditvi je opravljal številne zelo odgovorne dolžnosti v SR Srbiji. Bil je tudi veleposlanik v LR Bolgariji. Sodeloval je pri pripravljanju' Ustave SFRJ in Ustave SR Srbije. Bil je član predsedstva SR Srbije, predsednik skupščine SFRJ in član predsedst va CK ZKJ. nad katerimi v njeni vojaški organizaciji niso najbolj navdušeni. Da bi to delala Bolgarija., ki bi se bila pripravljena odpovedati prill od n j e m u n a m e š ča nj u j ed r-skega orožja, je skoraj izključeno. torej je veljavna domneva, daje za svoje prizadevanje v okviru balkanske cone brez jedrskega orožja dobila privoljenje Sovjetske zveze. To je tembolj verjetno zato, ker je še pokojni Leonid Brežnjev Grčiji predlagal zanimiv dogovor: če bi se Grčija odpovedala jedrskemu orožju na svojih tleh. Sovjetska zveza v primeru vojaškega spopada takega orožja proti njej ne bi uporabila, čeprav je članica NATO, Balkanska cona je z načelnimi pristanki torej šele na začetku. Negotovo je. v kakšni meri bo blokovska logika vplivala na odločanje držav in do kakšne meje bodo'lahko širile sodelovanje. če bi se zaostrilo razmerje med »matičnima« blokoma. Toda na območju, kjer se srečujejo blokovski vplivi in avtentični nacionalni interesi, so boljši odnosi priložnost za olajšanje lokalnih in širših napetosti, ne glede na to. koliko je končni cilj realen in kako daleč je še. . Havajih zmanjkalo luči, sprožile so se alarmne naprave. varovalke pa so »ponorele«. Zdaj pa takorekoč ni področja, kjer — vsaj v ZDA — nimajo računalnikov, ki opravljajo ključne naloge. Edward Teller, »oče ameriške vodikove bombe«, opozarja: »Ljudje se morajo zavedati. da utegne eksplozija uničiti vse elektronske ure, televizijski sprejemniki bi se pokvarili, avtomobilov z elektronskim vžigom ne bi mogli niti premakniti, vsaka večja tovarna, v kateri imajo elektronske naprave, pa bi morala ustaviti delo.« Zaradi-jedrske eksplozije 500 kilometrov nad ozemljem ZDA bi se sprožili elektromagnetni valovi, ki bi se razširili po vsej državi. Vsaka antena bi tako »dobila« nevidni udarec okoli 50.000 voltov. Kovinski predmeti — denimo daljnovodi — bi prenesli to energijo do računalnikov in drugih elektronskih naprav, ki bi bile seveda povsem uničene. Tak elektromagnetni val bi onesposobil ali povzročil pravo zmedo v komunikacijah. industriji, bankah, elektrarnah in državnih ustanovah. Vlada si zdaj prizadeva, da bi prenesla to svojo skrb na •civilno področje. Tako je ministrstvo za energetiko pred kratkim sklenilo financirati raziskave, kako bi bilo moč zavarovati elektrarne pred takim elektromagnetnim valovanjem. Drugi opozarjajo, daje nesmiselno vlagati toliko denarja v tako zaščito, saj ni prav nobene možnosti, da bi v morebitnem jedrskem spopadu v vesolju eksplodirala le ena sama jedrska bomba. Kot pravi dr. Gordon Soper, znanstvenik iz agencije za jedrsko obrambo: »Ge bo že prišlo do napada, nas bo še najmanj brigalo. kaj se dogaja s civilno industrijo.« MADRID - Španke sous^ vile prvo žensko politično stran™ svetu. Njen naziv je Spans ministična stranka. , . LONDON -Britanska^ potrdila, da bo falklands spremenila v iMnjavo t"-,a j. vojaške navzočnosti v daljnemJ nem Atlantiku. Kmalu bod graditi veliko strateško le a . ŽENEVA - Komne nega Rdečega-križa jesp je prispelo v Jo^nne^1 g5^ ki jih je po več kot t b j—št.a izpustilo ™ A. porniško gibanje .f, Jomnevaio. da so u«,? n žali .še enajst češkoslovaških * “ *“ letalske sile ‘^Zmnersj0, podmornico, za katero domu da se skriva v rialnih vodah v bližin oporišča na otoku Ano J' tje BUDIMPEŠTA-M«® sklenil, da bodo ,ahk°£vnj jasti, dajali stanovanja v seSten> vendar le pod pogojem, ova]cev strinjata dve tretjini b0 kakega bloka. Račun J°’ vanj. naprodaj blizu 320 hsoč^ X^iiiW^ “S&EU -darska skupnost je a' ojj|a n milijonov dolarjev z finančno državam v razvoju- milijonov čne daljnovode. BRUSELJ -darska skupnost je do o' l0 « članicam, da se Sovjetsko zvezo, ker nevarno povečale. Izrae". JERUZALEM ' n da ' zunanji minister J .^nili s«® Libanona ne bodo tega ne b° čet vse dotlej, dokle storilLSirci in voditelje ara.bS,„rein naj &U sestanek, na ka palest* pogovorili o spon in Sirijo. Več glasov za . Slovensko skupaj;: Dokončni podatki o volilnih rexua^ slansko zbornico ter parcialne ocene g« .u|jjsK' * zrtal",0 želni svet kažejo, da je prišlo v Furlaniji njih, ki premikov glasov med strankami in zno i vpreči^^iral0’ razlikujejo v primerjavi z nacionalnim ? b0|j pola vsem je videti, da se je volilno telo v ae borjijc kot bi lahko sodili po volilni kampanji- sjansK? \ ^0^° Po dokončnih volilnih rezultatih za za Trs’ in senat je najbolj karakteristično, da i® m pofa®!”ntarn' nazadovala ob istočasnem nadpovprec parlf^g^ šističnih glasov. Velika poraženka sed . v volitev, krščanskodemokratska straXa„em dobro tretjino manj glasov kot v držav« _njstlw ^ Tržaškem pa je celo rahlo napredovala. azadova!Lje5^l< . glasove prejšnjih volitev, socialistirffzalaPr tnaPre«A ko so druge laične stranke v glavnem ravni n ^0 pozicije. Sorazmerno dobro pa je na o tretjino v lOst vala Slovenska skupnost, ki je dobila He^dgfn'c Slovenci v Italiji so z rezultati zado yoJ(repiia V * bi polarizacija med političnimi silami ton* je m« G, da bi potisnila v ozadje njihova vpr«*^ ščanski demokraciji je v tekmi z z”a”|jern 'fnje Au' nasprotnikom osimske politike G«0' , načrto^nja/ zmagal dosedanji deželni odbornik * sod?’°coioni' v račun ter zagovornik osimske Ferg*0 aStoP® goslavijo za vstop v poslansko zbom' napr«'zjzVolia% v Komunistično partijo bo v Trs« ®e a j6 m' dnja< senatu Slovenka Jelka Grbec, v Goric p ge z» v p njeni listi za senatorja Nereo Battello. * o*' gr deželnem svetu prav tako zavzema * tfOliin ga Slovencev. In slednjič je bil v videos garacc §iovan spet izvoljen za poslanca KPII Arnaio। n(-ev s nik izenačitve položaja beneških Sio Tržaškem in Goriškem. eti prit’ % yV' pH Socialisti na Tržaškem niso pa predstavnika v rimskem parlamentu, P(S os^GH2 izvoljen za poslanca in senatorja 1 sto * podpisnik zadnjega socialističnega * e„o m uel 2 globalni zaščiti Slovencev. Kaže, da o kj je P a mentu prepustil Francescu de Canu < - v v*-'% Njena dosedanja poslanka Aurelija G u niso hoteli pustiti še naprej vrnila med socialiste, kjer pa ni bila£vg vini pa se je odpovedal mestutrza u> Rim kot poslanec liste za Trst žago*®"* je wpe mesta in prav tako ni bil izvoljen. 1 sVoje3 F krajevnem porazu izgubila tudi m e sr- STRAN 2 LENDAVA Kako zagotoviti skladnejši razvoj V Lendavi je bila te dni seja od-'x>ra zsuskladnejši razvoj manj raz-vitili občin pri gospodarski zbornici SRS, na kateri so sodelovali tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Lendava, saj je tila tema razprave na seji prav razvitost lendavske občine kot ene tzmed manj razvitih. Lendavska občina si je v preteklosti .prizadevala, da bi se tesneje povezala z združenim delom Slovenije. V tem k tudi uspela, vendar ima sedaj zaradi tega težave, saj obrobnih hmeljnih organizacijah le redko Pridejo do novih proizvodnih programov. Lendavska občina je naslovila na 35 občin Slovenije pismo, v katerem ponuja prostor in ddovno silo za morebitne nove Wograme. Odgovorile so le tri ob-'lne pa še te negativno, kar »meni, da ni veliko zanimanja za “'Uničevanje skladnejšega razvoja "'nnjrazvitih. Tudi v razvoju drob-gospodarstva so nekatere Preprečujejo občane da bi ndprli obrtne delavnice. V lendavski občini menijo, da bo potrebno nnkretno opredeliti ukrepe, ki do spodbudili skladnejši razvoj. T“ mora biti skrb širše družbene skupnosti. Odbor za skladnejši l'oj manj razvitih občin pri gospodarski zbornici bo obiskal ni' mani razvite občine, ar naj bi poročal gospodarski “ornici ta pa tudi skupščini SRS. Jani D. VSE SILE ZA RAZVOJ vendar ne smemo ostati le pri ocenjevanju razmer za nazaj, pač pa vse sile usmeriti v krepitev rasti kvalitetnih kazalcev gospodarjenja in iskanje najustreznejših rešitev za izhod iz nastalega položaja. To so poudarili na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarski zbornice za Pomurje, ko so govorih o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana Jugoslavije v letih 1981. 1982 in 1983 ter o uresničevanju politike družbeno ekonomskega razvoja Slovenije v letu 1983. Razvijati je potrebno predvsem produktivnost in ostale kvalitetne kazalce gospodarjenja. vse sile pa usmeriti predvsem v povečevanje izvoza, saj je položaj na področju družbeno ekonomskih odnosov s tujino še vedno zaskrbljujoč. V Sloveniji pa tudi v Pomurju smo letos na tem področju že dosegli nekatere pozitivne premike, saj je v republiki industrijska proizvodnja porasla za 2.5 odstotka. izvoz pa se je v petih mesecih povečal za 15 odstotkov in se tako približal načrtovani stopnji rasti 18 odstotkov. Rezultati pa ne izostajajo tudi v Pomurju, saj največji izvo- . zniki planske naloge realizirajo. morebitne izpade pa bodo nadoknadili še do konca leta. Tako so v soboški Muri v prvem polletju dosegli 750 milijonov dinarjev izvoza in s' tem plan presegli, vendar so nekoliko pod planom pri klasičnem izvozu. Ker pa se v svetu že čuti oživljanje gospodarstva. računajo, da bodo tudi ta plan do konca leta realizirali. ABC Pomurka je v prvih šestih mesecih plan izvoza količinsko realizirala, vrednostno pa je pod planom, kar je predvsem posledica padca cen nekaterih proizvodov na zunanjem tržišču. V podobnem položaju je tudi lendavska Petrokemija in lurniška Planika, vendar napovedujejo. da bodo do konca leta plan izvoza izpolnili. V ugodnejšem položaju pa je soboška Panonija, kateri se odpirajo nekatere nove možnosti razvoja in so tako prvotni plan izvoza celo pove- Kljub nekaterim ugodnim rezultatom, so menili razpravljale!. pa Pomurje še ni izkoristilo vseh možnosti, kijih kot regija ima. Poleg združe-vanja sredstev je potrebno še bolj krepiti tudi združevanje znanja1 in uspehi gotovo ne bodo izostali. L'. Kovač Nov proizvod domačega Zaradi nenačrtnega odpiranja in izkoriščanja gramoznic je bilo v preteklosti uničenih veliko kmetijskih zemljišč. V delovni organiza- ' ciji Sobota, kjer letno pridobijo okrog 500 tisoč kubičnih metrov gramoza, so se zato odločili za racionalnejše izkoriščanje sedanjih gramoznic. Ker pa z mehanizacijo, ki jo imajo na voljo, niso mogli pridobivati gramoza iz večjih globin, so se prvi v Sloveniji odločili za nakup novega stroja, ki je plod dela domačih strokovnjakov. Matija .Cigan, po rodu Pomu-rec, sicer pa upokojeni delavec Vodnega gospodarstva, je svoje dolgoletne praktične izkušnje pri delu , s tovrstno mehanizacijo uporabil za konstrukcijo novega stroja in skupaj s strokovnjaki Inženiringa za procesno tehnologijo iz Celja projektiral stivj, katerega prototip .je izdelala Kovinarska Krško, DO Sobota pa ga že uspešno uporablja za pridobivanje gramoza iz gramoznice v Ivancih. Prednost novega stroja je v tem, ’ ' da lahko izkorišča gramoz do globine 30 metrov (z dosedanjo mehanizacijo je bilo to možno le do globine 6 metrov), primeren pa je znanja predvsem za pridobivanje materiala iz vodnih globin in rečnih korit, ker ga rečni tok in višina vode ne ovirata. Prednost tega strgalnika pa je še, da ga j.e izdelal domač proizvajalec iz povsem domačih materialov. Prikaz delovanja novega stroja, ki ga že mesec dni uspešno rabijo v delovni organizaciji Sobota, so si podobnih organizacij združenega dela iz Slovenije in kot kaže, proizvajalcu dela ne bo primanjkovalo. Zmogljivost tega prvega str-galnika z žlico 2 kubičnih metrov je 40 kubičnih metrov na uro, proizvajalec pa že načrtuje izdelavo večjih strojev z zmogljivostjo žlice 4 in 6 kubičnih metrov. številnih Tekst in foto: L. Kovač ogledali predstavniki V PREMISLEK Da ne bo spet razhajanj v precej anketiranih organizacij združenega dela pa sploh ni ugotavljalo takšnih učinkov. V soboškem združenem delu pa za zdaj še ne razmi- Naciji beremo v časnikih, da sov dej0 zategadelj, dela »Minel« v BeogradufJ ko( pa [edaj. ko vNe ,zgube tedaj, ko ProlzN^hLn dišali. da so v Zenici | Plavili JN' Prav tako smo po televiziji. lah koksa ah \neNa^N~Maran^ peči' ker -‘m \n podobno se dogaja tudi Inpoao ^^arli-Nienie postavilo na pravo ^^N^tenia za sredstva layneoa iNo nekoč pojem za stavke, ki so bile . ^daj torej ze v'dimo dnVi^an/a ‘n označene kot sovražno nomanjkanja elek-lr'N ener^lektivi lahko prekinejo delo žara judi zaradi \ Zanikan N' zaradi pomanjkanja nafte, n xesarkoli. kor je premoga. da prekinitve dela PriSaio rJldnoin nemoteno proizvodnjo. Sep > razJogov, ° neho,e- zaradi tako bnenovanthobjeknvn^ te 'cern“r se sam kolektiv ne mo& izogniti- Vsajvaan S° ,udi ,e°retiki »prekinitev dela« ^.N^oretiziranje stavk, izgubili podlago za svoje nam^enoteo i°nornskihnja' v socializmu in kapitalizmu. idealnega, se ^ndnokrv,, ^dnosov, v katerih še dolgo ne bo ni P nedavnem ^tovauj Uveliavlja v vsakdanji praksi 7^° slavk pri nas bila uf stfvkab morali ugotoviti, da je a največkrat šlo ^^Pesna^a razvoj samoupravianja, čeprav je I . BEOGRADA 1983 Predstavniki Radenske, Gorenje Elrada, Avtoradgone, Elementa in Murinega tozda Moda so podpisali samoupravni sporazum o finansiranju gradnje .plinovoda v radgonski občini. Z njim so se obvezali, da bodo združevali sredstva v okviru Radenske, ki je odgovorna za dokončno izdelavo investicijskih dokumentov. Izdelujejo jih strokovnjaki soboškega zavbda za ekonomiko in urbanizem. Predvidevajo pa da bi naj plinovod zgradili do konca leta 1985. - Plin pa bi naj radgonsko združeno delo dobilo najkasneje v začetku leta 1986. Gradili ga bodo v dveh etapah. Prvo bi naj pričeli avgusta prihodnje leto, ko bodo speljali 12 kilometrov dolg glavni cevovod od Križevec v ljutomerski občini in naprej do polnilnice Radenske ter Gornje Radgone, zatem pa še srednjetlačni plinovod za ostale uporabnike radgonskega združenega dela. Vrednost prve faze bi naj po zdajšnjih cenah veljala skoraj .179 milijonov dinarjev, vse priključke pa bodo morali plačati uporabniki posebej, ob podpisnikih se vč tudi ostali, ki bodo uporabljali ta pomemben vir energije- Plin bodo najverjetneje dobivali iz Alžira, kot so dejali predstavniki Petrola, pa se kažejo možnosti o dobavi zemeljskega plina tudi iz sosednje Hrvatske. Po sedanjenC projektu bodo sredstva združevali poleg porabnikov še interesna skupnost za nafto in plin, DO Zemeljski plin in Temeljna pomurska banka Ljubljanska banka. primerih anketiranih, zatem sledi prevoz delavcev na delo (26): izraba delovnega- časa (24) in delovne storilnosti (20). Iz podatkov vprašalnika, ki so ga izpolnili le v 78 organizacijah združenega dela od skupno 180 naslovnikov, je . razvidno, da je večina vendarle ugodno ocenila tudi ukrepanje .koordinacijskega odbora za uvedbo novega delovnega časa. Po 27, marcu . letos, ko smo jjvedli nov delovni čas. večina organizacij ni spreminjala svojega delovnega časa. Na zgodnejši začetek dela so prešle le nekatere temeljne organizacije, veletrgovine Potrošnik in Dimnikar Beltinci. ’ Prevozi na delo in z dela, varstvo, otrok ih druga področja. kjer so bile v začejku določene težave, so zdaj v glavnem- urejeni, V nekaterih organizacijah .združenega dela iz soboške občine še ve- nizacij združenega dela, po katerih bi naj v proizvodnih dejavnostih urejali svoj delovni čas v skladu z lastnimi tehnološkimi potrebami. V vseh ostalih dejavnostih, ki dnevno poslujejo z občani, pa bi delovni čas morali urediti z Premalo političnega dela Regijska delovna skupina, ki so lizacijo. Do njih je še vse premalo jo sestavljali Geza Bačič, član pred- prodrla zavest o nujnosti ne samo sedstsva CK ZKS, Mira Marko, spodarskega marveč tudi politične- V. Paveo predsednica medobčinskega sindikalnega sveta za Pomurje, ter predstavniki Pomurske banke in medobčinske gospodarske zbornice je obiskala DO Imgrad in DO Lesnina TOZD Mizarstvo. Težko bi primerjali obisk v obeh organizacijah že zaradi specifike problemov in tudi gospodarskih rezultatov, a nekaj vzporednic je le, vsaj pri delu družbenopolitičnih organizacij. Kljub temu, da Imgrad dokaj dobro gospodari, bi lahko delali še več in bolje: predvsem več za izvoz, premalo pa si tudi prizadevajo pri iskanju novih zanimivih programov. To bi lahko dosegli tudi z bolj angažiranim delovanjem osnovne organizacije ZK in tudi ostalih DPO, saj delavci še vse premalo razumsko dojemajo borbo za stabi- GORNJA RADGONA Ocenjevanje mesnih izdelkov V okviru bližnjega 21. radgonskega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma je živinorejska poslovna skupnost Slovenije organizirala četrto ocenjevanje mesnih izdelkov slovenskih proizvajalcev. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz strokovnjakov iz celotne republike, je tokrat ocenila 120 vzorcev dvanajstih proizvajalcev. Ti so bili p tem obveščeni tik pred odvzemom, tako da je šlo zares za izdelke iz vsakdanje proizvodnje. Kot je dejal docent ljubljanske biotehnične fakultete dr. Andrej Frelih, predsednik oce- • njevaine komisije, je bilo opazno prizadevanje slovenskih proizvajalcev mesno-predelo-valne industrije za dvig kakovosti izdelkov, kot tudi po razširitvi asortimana. Nekaj iz-delkov je bilo povsem novih, kljub temu pa že na dokaj visoki ravni tako v tehnološkem smislu kot tudi po senzoričnih lastnostih. Kot Je običaj, bodo najboljši mesni izdelki nagrajeni v času radgonskega sejma. vp lizacijo. Do njih je še vse premalo prodrla zavest o nujnosti ne samo spodarskega marveč tudi političnega dela. . Po uspešnosti gospodarjenja se TOZD Mizarstvo nikakor ne more primerjati z Imgradom: že dobra dva meseca imajo v tem tozdu ukrep družbenega varstva, vse delo pa nadzoruje začasni kolegijski organ. Do uvedbe ukrepa je prišlo zaradi nezdravih razmer v tozdu, zaradi izgub, ki so posledica razmer, in prav za to so v veliki meri krive tudi družbenopolitične organizacije. Začasni kolegijski organ je v skladu s sanacijskim programom pričel kompleksno reševati perečo problematiko v tozdu: urejevanje nagrajevanja po delu, ki je sicer zaenkrat še začasno, vendar pa že kaže nekatere pozitivne rezultate, reorganizacijo vodstvenih struktur — obratovodij, izmenovodij, prerazporejanje delovne sile znotraj tozda, zmanjševanje režije, povečanje uvoza, izboljševanje sistema informiranja in tesnejše delo z družbenopolitičnimi organizacijami. Redni štirinajstdnevni skupni sestanki vodstev DPO in ZKO kažejo na določene uspehe, ki bi naj vplivali na delovno uspešnost. To so le povzetki nekaterih ugotovitev delovne skupine v Ljutomeru. Eden od namenov teh obiskov je seznanjenje s problematiko v posameznih občinah in delovnih organizacijah. Že zaradi različnosti med Imgradom in Mizarstvom je ljutomerski pbisk vsekakor uspel in ugotovitve bodo lahko koristen na-' potek in vodilo tudi ostalim. Dušan Lopamik STRAN 3 KOMENTIRAMO Mar bojazen za ostrejše ukrepanje? Dosedanja praksa delovnih organizacij kaže, da pri obravnavanju kršitev delovnih obveznosti premalo upoštevajo načelo enakopravnosti. Kako namreč drugače razumeti dejstvo, da disciplinske komisije v večini primerov uvrstijo na dnevni red svojin sestankov le kršitve delavcev iz neposredne proizvodnje, medtem ko vodstvene, vodilne in strokovne delavce sploh ne postavijo pred odgovornost. In to navzlic očitkom za težje kršitve delovnih dolžnosti. Vzroke za zelo redko obravnavanje vodilnih struktur v delovnih organizacijah je treba nedvomno pripisati bodisi bojazni po ostrejšem ukrepanju zoper nje ali nepoznavanju delovnega področja teh delavcev. Kdo neki bi namreč lahko povsem realno ocenjeval izpolnjevanje njihovih delovnih obveznosti, čeprav bi šlo za velika pi»zadevahja vodstvenih delavcev? Ob iskanju rešitev za pravočasno nabavo reprodukcijskega materiala, ki ga v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah primanjkuje, bi takšno ocenjevanje lahko v marsičem zameglilo dejansko podobo. Marsikdaj pa tudi preveč pričakujejo, da bodo določene zadeve reševali od zunaj. Zato se zunanji člani disciplinskih komisij izogibajo obravnavam. kjerje na »tapeti« primer težje kršitve in izrekajo strožje ukrepe. Le-ti so namreč marsikaj postavljeni v neugoden položaj, ko se prav od njih pričakuje, da sami nakažejo rešitev določenega problema. To pa je seveda povsem zgrešeno mnenje, saj morajo že člani disciplinske komisije iz tega kolektiva priti na sestanek z izdelanim predlogom. Ce želimo biti v praksi učinkovitejši v boju zoper nepravilnosti, bo očitno treba uveljaviti ugled, avtoriteto in družbeno vlogo disciplinskih komisij, ki izrekajo različne disciplinske ukrepe. Za najpogostejše kršitve delovnih obveznosti, kot so neupravičeno izostajanje z dela in zamujanje. uživanje alkoholnih pijač, zloraba položaja in prekoračitev pooblastil, so kršilce doletele zaslužene kazni. Pa najsi je šlo tudi za prenehanje delovnega razmerja. denarne kazni, razporeditev na druga delovna mesta ali za javni opomin. O tem so bile sprožene številne razprave v delovnih organizacijah, kar je navsezadnje upravičeno, če želimo odpraviti pomanjkljivosti, neodgovorno ravnanje in sploh negativne pojave. Pred očmi je treba imeti dva osnovna cilja, in sicer varovanje in zaščito pravic in odgovornosti ter zaščito družbene lastnine kot temeljne družbenoekonomske osnove proizvodnih odnosov. Zato morajo v osnovnih sindikalnih organizacijah vnovič preveriti kadrovsko sestavo disciplinskih komisij, pri čemer je treba zagotoviti kontinuiteto njiho-. vega delovanja. Milan Jerše — MURSKA SOBOTA. Zaostajanje za resolucijskimi cilji Člani soboškega izvršnega sveta so se soočili z oceno gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v občini za prvo polletje letošnjega leta. Pri tem so izhajali iz opravljene ankete v organizacijah združenega dela in dejanskih podatkov o skupni in splošni porabi v petih mesecih. Tako ugotavljajo, da bo celotni prihodek višji za 31 odstotkov, porabljena sredstva za 30 odstotkov, amortizacija po minimalni stopnji* za 50 odstotkov, dohodek za 34 odstotkov, družbeni proizvod za 36 odstotkov, čisti dohodek pa za 30 odstotkov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa so OZD razporedile za 21 odstotkov več sredstev za osebne dohodke. IZPOPOLNJEVAL« NA POHODU Težave gor, težave dol; materiala, predvsem kvalitetnega, je premalo, pa še pri dostavljanju prihaja prepogosto do velikih zamud. Tako pravijo v IMP DO Panonija v Murski Soboti, kjer se v zadnjem obdobju trudijo, da bi čimveč svojih proizvodov izvozili. Moramo reči, da imajo ob načrtnem programiranju in uporabi kvalitetnih surovin na tem področju za sabo že precej uspehov. Surovin ne uvažajo, zato pa morajo del cene na domačem tržišču plačati z devizami. Kar zmerni so, le vedno več dnevnih dogovarjanj, če je česa preveč ali premalo, je potrebnih. Tudi na tak RADGONSKI KRVODAJALCI OBELEŽILI 30-LETNICO Solidarnost ne pozna meja Letos obeležujemo 30-letnico prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Ta, ena največjih človeških vrlin, pojem človeške solidarnosti in zares velika, družbena vrednota pa ima globoke in čvrste korenine tudi v radgonski občini. Radgonski krvodajalci prispevajo vse od začetka 1956. leta, ko so pričeli jemati kri v soboški bolnišnici, velike in potrebne količine te za človeško življenje najvažnejše tekočine. Njihova kri rešuje življenja. V neka-terihizmed njihpaješedanesprav živ spomin na avgust 1956. ko so dali kri ali v Gornji Radgoni. Radencihali v Vidmu ob Ščavnici ob pomoči posebnih republiških ekip. Radgonski krvodajalci pa so. tudi danes izjemno solidarni. Vestno dajejo kri republiškemu zavodu za krvodajalstvo, pomagajo Trgovina, preskrba in osnovno šolstvo Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti je bila v ospredju informacija o uresničevanju stališč in sklepov o dejavnosti trgovine in problematiki preskrbe v soboški občini. Kot so večkrat poudarili v razpravi, je omenjena informacija dokaj posplošena, zato jo je treba še dopolniti z nekaterimi konkretnimi rezultati, doseženimi od leta 1979, ko so problematiko trgovine obravnavali tudi skupščinski zbori. Td pa bo dobra osnova za nadaljnje razprave v okviru socialistične zveze in krajevnih skupnosti, kjer so bili doslej potrošniški sveti še premalo navzoči. Tudi dolgoročni program razvoja trgovine bo treba v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah bolj konkretizirati in nakazati realne usmeritve v prihodnje. Ob vsem tem pa ne gre prezreti pomembnega koraka, ki ga je veletrgovina Potrošnik kot osnovni nosilec preskrbe naredila v zadnjih letih za boljšo oskrbo s sadjem in zelenjavo. Člani soboškega izvršnega sveta so v razpravi zlasti izpostavili nujnost jasnejše opredelitve nosilcev dohodkovne povezanosti na področju preskrbe v občini, kar velja tudi za zagotavljanje reprodukcijskega materiala, kjer odigravajo večjo vlogo tudi organizacije s sedežem zunaj soboške občine. Opozorili so tudi na možnost ustanavljanja prodajaln na drobno s samostojnim osebnim delom v lasti občanov na podeželju in pa na problematiko pomanjkanja obratnih sredstev v kar je usklajeno z določili dogovora in resolucijskimi usmeritvami. Kot so omenili v razpravi, se resolucijsko načrtovana gibanja uresničujejo glede rasti družbenega proizvoda in produktivnosti, zaostajajo pa zlasti pri načrtovani industrijski proizvodnji, izvozu (višji le za 20 odstotkov), zaposlenosti in realnih osebnih dohodkih, ki so na zaposlenega v gospodarstvu upadli za 8,9 odstotka. Zato so se člani soboškega izvršnega sveta zavzeli za dodatne napore v združenem delu, da bi z ustreznimi ukrepi dosegli načrtovane cilje. Spričo komajda 0,5-odstptne rasti zaposlenosti v gospodarstvu pa je treba v vseh delovnih okoljih znova proučiti možnosti za dodatno način se da varčevati, saj je med 760 zaposlenimi tudi precej takih, ki predlagajo kakšne poenostavitve v proizvodnem procesu, pa tudi inovatorjev jim ne manjka. Med drugim je vzbudila pozornost stiskalnica za baliranje sena in slame. Delovna skupina se je predvsem trudila, da bi bil delovni stroj praktičen, poceni in da ljudje ob okvarah ne bi blodili za nadomestnimi deli. Preizkušnje doma so mimo, v »Italiji so zadovoljni, zdaj pa se za ta proizvod odpirajo vrata tudi na druga tržišča. ,,Vsak delavec ima pravico, da odboru za inovacije da in pojasni pa tudi soboški bolnišnici. Letno jih da kri čez tisoč. Zato so radgonski krvodajalci s ponosom in veliko mero topline proslavili visok jubilej. Prireditev na radgonski osnovni šoli je vzorno organizirala občinska organizacija Rdečega križa, osnovnošolci pa so jo popestrili s prijetnim kulturnim programom. T udi ob tej priložnosti, na kateri je najprej spregovoril predsednik OO RKS Tone Novak, se je izkazalo. da delajo s polno ljubezni in entuziazma. tako tudi v vseh 15 krajevnih organizacijah. Za vse to se jim je v. imenu širše družbenopolitične skupnosti zahvalil sekretar OK SZDL Gornja Radgona Dušan Zagorc, če seje seveda prostovoljnim darovalcem krvi spoloh mogoče oddolžiti — kot denimo MARKU KUMRU iz trgovini, kar v mnogočem omeju-je njen nadaljnji razvoj. Imenovali so tudi iniciativni odbor, ki bo proučil možnosti .za ustanovitev SIS za preskrbo, za kar je prišla pobuda iz krajevnih skupnosti in potrošniških svetov. Na seji pa so se soočili tudi z dokaj težavnim položajem osnovnega šolstva, na kar opozarja analiza o poslovanju za lansko leto in prvo trimesečje letos. Tako naraščajo porabljena sredstva celo za 18 odstotkov hitreje od celotnega prihodka; v gospo zaposlovanje ter zmanjšanje pogodbenega in nadurnega dela. K temu bi naj pripomogli tudi novi kvalitetni programi, združevanje sredstev in uvajanje večizmenskčga dela. Dotaknili pa so se tudi področja skupne porabe in izplačevanja sredstev za splošne družbene potrebe. Pri tem so sprejeli stališče, da se upošteva dinamika izplačil v lanskem letu in s tem zagotovi usklajenost splošne porabe z resolucijsko načrtovano rastjo tudi med letom. Predvsem pa je treba, kot so omenili, uskladiti rast skupne in splošne porabe, ker je bilo v razpravi izpostavljeno določeno zaostajanje na področju zdravstva in šolstva. M. J. svoj predlog. Če je osvojen in uveden v proizvodnjo, dobi inovator po treh letih dokaj spodbudno nagrado,” je povedal direktor tehničnega sektorja ing. Albin Mikola, ki je pri posodabljanju proizvodnje s sorazmerno majhnimi vlaganji velik optimist. Ob tem posebej poudarja, da dobre inovacije ugodno vplivajo na spremembo že obstoječe tehnologije, manj je porabljenega časa, pa tudi pri materialu se da na tak način precej privarčevati. Pa še nekaj o letošnjih proizvodnih načrtih soboške Panonije: stroju za baliranje bodo namenili veliko pozornost, lotili se bodo proizvodnje novih kotlov za žganjekuho, izdelovali bodo pnevmatsKe sadilce becker-aerOmat II, posodobljene vinogradniške škropilnice, v drugem polletju pa bodo končno začeli s proizvodnjo plinskih števcev. Okrog tega je bilo nekaj zapetljajev, vendar gre zdaj zares. Zares pa gre tudi pri izdelavi avtomobilskih 500-kilogramskih prikolic, kmalu pa bodo začeli šes proizvodnjo lažjih. Težave gor, težave dol — v Panoniji se trudijo, da bi o njihovih proizvodih spoštljivo govorili doma in na tujem. Na sliki: stroj«a baliranje, ki so ga ugodno sprejeli doma, Italijani pa so ga tudi dobro ocenili. Janko Stolnik Foto: Jože Herman so minile tudi počitnice? Zobna ščetka brez okusa, televizor za dinarje s sorodstvom, pajčevina v denarnici... Kaj pa počitnice. Vsa rani letni dopust? Skrb za dejavni odmor delovnega čio $a ta in še druga vprašanja postavljena v naš čas in pros ^gne naslikavajo prve besede našega pisanja, so vzpoobuJa, or na zajete v tokratni mali anketi. Mi pa smo želen le^00*’ vprašanje, kako se da uskladiti počitnice in draginjo. Gornje Radgone, kije daroval kri kar 101 krat! Ob treh desetletjih krvodajalstva v republiki je prejelo zahvalo za zasluge dvajset krvodajalcev, ki so darovali kri 25 in več krat, ter 36 aktivistov RK za vestno in požrtvovalno delo. Prvim in drugim gre največja zahvala za tako šriok razmah krvodajalstva v občini, pa tudi družbenopolitičnim organizacijam in posameznim delovnim organizacijam. Zato sta bila priznanja za uspešno, delo na tem področju deležna tudi Gorenji Elrad in Avtoradgona, za sodelovanje — krvodajalstvo se vse bolj širi med mladimi — pa še OK ZSMS. OK SZDL. OS ZSS in občinska organizacija ZZB. V. Paveo DEZIDER KELENC: Letošnje počitnice so v znamenju ugibanja. Poleg tega, da imamo še vedno bencinske bone, je tudi prehrana postala draga, še zlasti na morju. Tako ljudi, ki jm poznam, skrbi, kako priti do morja. Z osebnim avtomobilom ali kako drugače? Kako prežive-Zmogljivosti 7a n vsaJ ^den dni °b Nafta ima trm etoyanJe naša delovna organizacija IM letošnji letni orim6 Že’ da ,etos ne bodo vsa zasede."ar dmor bo marsikateri delavec preživel kar t IVO MAVRIČ korkoli obračam oba POJ dopust in osebmdoh<^ k temu pristavim še d agI ,LaSlf mi ne izide. Minili s jVOšči- ko smo si lahko še J P jnjati z li. Žal se jih moram sp naIp resnično žalostjo, ^bni"1' delavcem z nižjim mOgoČe"-dohodki je dopust o -amj. In Postal je, privilegij in domena tistih z višjim p urejene če k temu prištejemo še to, da v občini m ceneje kakršnekoli počitniške skupnosti, ki bi omogo n« dopustovanje, je na dlani: draginja in dopus doma. darstvu soboške občine pa le za 1 odstotek. To in pa omejevanje skupne porabe je privedlo do znatnega zaostajanja rasti dohodka, čistega dohodka' in bruto osebnih dohodkov, saj so, denimo, povprečni neto OD za 7 odstotkov nižji od povprečja v negospodarstvu. Poleg tega dobiva občinska izobraževalna skupnost že nekaj let manj sredstev iz solidarnosti, cena šolskih oddelkov pa se je v tem času znatno povečala. Na izvršnem svetu so sklenili, da je treba analizirati gospodarjenje vsake posamezne osnovne šole, da bi. prišli do realnih primerjav, pri čemer bi se naj zavzemali za enak položaj delavcev v osnovnem šolstvu. Dogovorjeno je. da bi do konca avgusta konkretno določili varčevalne ukrepe; in ni izključeno, da bo nujno razmišljati celo o združevanju šol in ekonomski upravičenosti nekaterih oddelkov iz dodatnega programa. Milan Jerše Mladinski turizem RADA VREČA, G. Ja, kljub pomislekom s tudi tokrat v Po,° mOrje-odpravili za 10 dm nznanceIn Ponovno bomo sli tokrat na Pag, kar bo nam ™ stova-nekoliko pocenilo U l1 # nje. Seveda pa v ta "a^ensk0 celo leto po rn3y mhi s; niorj«v varčujemo, drusa5!^ teh dragih časih težko privoščili. Šli bomo z . ta menimo, da če smo se že odločili za dopus , pač, zares pravi, svojevrstna sprostitev in zabava. bodo porabili vse julijske bone in tistih nekaj, ki gresta z roko v roki. ostali od prej. Pred kratkim so se v Gornji Radgoni sestali delegati iniciativnega odbora za ustanovitev medobčinskega sveta Počitniške zveze Pomurja. Gre za prizadevanja, da bi se v Pomurju delujoči murskosoboška in ljutomerska po- čRniška zveza povezali in hkrati pomagali oživiti delo v tej organizaciji tudi v radgonski in lendavski občini. Ustanovitev počitni- ške zveze v teh dveh občinah ne bi smela predstavljati problema. Zato že imajo podporo družbenopoli- tičnih organizacij, zagotovljena pa jim bodo tudi denarna sredstva. Najprej jih bodo postavili na noge v okviru obeh občinskih konferenc ZSMS, ko bo delo steklo, pa se bodo lahko samostojno organizirali. Povezanost v pomurskem merilu pa bi naj predvsem prispevala k večjemu razmahu mladinskega turizma. vp denar...« FLEGAR ALO-IZ, “^toŠ^ osnovni šoli Tišina- >> počitnice oziroma dop^ glavnem preži' . jela P me namreč PU . ja se ji gradnji hiše ’podal kdaj pa kdaj boi" kam drugam, ^šol ^ opravljal dežurs^ ce|o P°^l šlo da ne bodo ravn^veda prosti dnevi. Če bo lepo in toplo vreme, -tj tud pj tudi brez kopanja in včasih bo najbrž “° vei"< ^honi' na ples. Morju sem se odrekel, saj mti ^^jnsk* lahko vse skupaj zmogel, gradnja hiše, NADA VUČKIČ jjosjjj Končala sem 8. ra z čas šole in J?ce>^ brezksrbne po^" kai" ^o. bom preživela? šla, saj ''''“HUsmrit'10!./^!0 kjer bo treba p ne Kmetje "^LenO^j^ dopusta. No, k^jj v jem; da bom11 obisk Lpi^ za razvedrilo. Med drugim bi rada sla .g gajL Zagreb, kjer bi si ogledala mesto in "J pr" j^c'* sicer pa si bom krajšala čas tudi v era'P Septembra pa me spet čaka šola, saj za šiviljo. Ta poklic me posebej veseli lahko dobila službo v tovarni Mura.« - STRAN 4 RAČUNALNIŠTVO NA POHODU Sprva ga je rabila predvsem Mura, kasneje (1972) pa so začeli obdelovati podatke tudi za občinsko skupščino, takratno stanovanjsko podjetje v Murski Soboti in Tovarno mlečnih izdelkov. Istega leta sta Mura in KIK Pomurka sklenili pogodbo o tehničnem sodelovanju na področju avtomatske obdelave podatkov, hkrati pa se odločili za nakup sodobnejšega računalnika. Regijaje drugi računalnik dobila leta 1973, kupila pa ga je Radenska iz Ra-denc, Mura in KIK Pomurka pa sta leto kasneje kupili za takratne razmere dokaj sodobnega in večstransko uporabnega. Možne so bile naslednje obdelave: personalna statistika, obračun osebnih dohodkov, obdelava naročil, vo- denje zalog, fakturiranje, salda-konti, osnovna sredstva in glavna knjiga. Sloje potemtakem čisto po začetniško in prej peš kot po bližnjici. Ker gospodarske razmere računalništva že lep čas niso naklonjene — kot mu sicer niso v informatiki in elektronski obdelavi — po svoje pa vse skupaj zapleta naivna bojazen posameznikov, da bi zaradi namestitve računalnika izgubili zaposlitev ali bi morali nasilno prekiniti delovno razme-tje, je stanje v Pomurju na tem področju slabo. Morali smo čakati do leta 1979, da je prišlo do pobude in podpisa samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi razvoj informatike in računalništva v regiji temeljil na enotnem konceptu z enotno računalniško tehnologijo, operacijskimi sistemi. opremo za daljinsko obdelavo podatkov in skupnem načrtovanju ter izgradnji računalniške mreže. Zaostritve v gospodarstvu in administrativni ukrepi pa spet ne dovoljujejo, da bi lahko podpisniki izpeljali že izdelane programske naloge, nekateri kolektivi’— recimo Gorenje—Elrad iz Gorenje Radgone. Gorenje-—Varstroj iz Lendave. Zavarovalna skupnost Triglav. Ina —Nafta Lendava. IM H Panonija in drugi — pa so zaradi vezanosti na matične delovne organizacije celo »izviseli« iz sporazuma. Program iz 1979. leta je doslej uspela izvesti samo Mura, ki je lani za lastne potrebe in potrebe drugih kolektivov v soboški občini namestila sodoben računalniški sistem, kar odpira izredno širok manevrski prostor tudi na področju družbenega sistema informiranja. Če naj se regija čimprej 1 Kovač SED NEUSKLAJENI Z ZAKONOM Pod tem naslovom je novinar V. Paveo v VESTNIKU dne 9. 6. 1983 na zadnji strani objavil kritiko o najti delovni organizaciji — Vinogradniškem gospodarstvu Kapela. V tem sestavku nesramno in izzivalno blati in sramoti našo delovno organizacijo in nas delavce. Prav norčuje se iz nas, kisi v znoju služimo svoj vsakdanji kruh. Čudi nas. da so lahko med novinarji taki, ki brez kakršnega koli predsodka, da bi izzvali senzacijo, sramotijo delovnega človeka. Nevedbe v sestavku so neresničnem tendenciozne. Tisti, ki je spodbudil novinarja k pisanju takih klevet, je imel namen doseči cilj, ki si ga je zastavil. Naj navedemo nekaj dejstev, ki bodo osvetlila tudi drugo plat medalje. Naša DO je vpisana v sodni register pod št. Srg 369/00 gosp, sodišče s predložitvijo vseh osnovnih samoupravnih aktov. Sedaj popravljamo osnovne samoupravne akte, ker delno spreminjamo predmet poslovanja in obe imeni obeh TOZ D. Očitno je bil namen zaradi teh izzvati v javnosti mnenje, da nimamo osnovnih samoupravnih aktov. Novinar navaja, da smo manipulirali z zemljo. Res smo prodali nekaj zemlje, in to na željo SO krajevne skupnosti Videm ob Šč. in krajevne skupnosti Kapela, ki sta to zemljo uporabili za stavbi-šča. Svojim delavcem pa smo prodali tudi ohišnice in viničarije, da so lahko prišli do svojih domov (ali je to manipulacija). Novinar nam tudi očita neracionalen in star način dela, pri tem pa namerno pozablja, da VG Kapela nikoli s svojem 38-letnem obstoju še nobeno poslovno leto ni sklenila z izgubo, medtem ko je več DO in TOZD, ki so delali in delajo na racionalen in moderen način, poslovalo in posluje z milijardnimi izgubami. Pred dvema letoma nam je katastrofalna zimska pozeba uničila 50 odstotkov vinogradov. V letu 1980 smo pridelali 900.000 litrov vina, leta 1981 pa le 300.000 litrov, pa vendar nismo poslovali z izgubo, še več, v tem letu smo povečali OD in izplačali regres za letni dopust, jubilejne nagrade in odpravnine delavcem, ki so šli v pokoj. Naj navedemo še, da letos vlagamo v modernizacijo proizvodnje 42 milijonov din, od tega 30 milijonov lastnih sredstev, ustvarjenih na »star« način dela. Navaja tudi, da so OD najnižji v občini. Pri nas delavci sami razporejajo sredstva za OD in drugo porabo v okviru določil resolucije in dogovorov. Po ekonomski moči bi lahko občutno povečali OD, če nam navedem dokumenti, ki se jih pa dosledno držimo, tega ne bi omejevali. Sicer pa mi najprej sredstva ustvarimo in potem delimo, ne pa obratno kot marsikje drugje. Novinar navaja, da na seji predsedstva ZK in občinskega sindikalnega sveta kljub zrelim razmeram niso predlagali najstrožjih ukrepov. Očitno pri tem misli, da je treba tistega, ki pridno in pošteno dela, dodatno spodbu- diti k še boljšemu delu z ukrepom družbenega varstva. Na koncu navaja, da hi bilo potrebno delavcem spremeniti zavest in odpreti oči. Nam zavesti ni treba spreminjati, očitno pa bi jo bilo trehadrugim, da hi spoznali, dase delavcem ne spreminja zavesti s pritiski in grožnjami, ampak le z argumenti in tovariškim prepričevanjem (pa tudi če gre za integracijo) Mi delavci na VG Kapela nismo tako nerazgledani, kot misli novinar in še kdo drug, kajti dobro vem o za svoje rezultate dela in tudi za druge, bolj pa se zanimamo za svoje rezultate in delo, ki ga opravljamo pošteno in vestno Novinar in tisti, ki so spodbudili to pisanje, so hoteli vnesti v naš kolektiv nemir in razdor, da bi nas tako lažje navezali na svoje »uzde«, da hi lažje manipulirali z nami, vendar jim to zaenkrat še ni uspelo. Če novinar pri pisanju išče senzacije, bi naj vsaj malo premislil. kaj piše, ali pa se za dejstva pozanimal, tudi pri prizadetem, da ne bi sam izpadel preveč »zastarelo«, kajti očitno še ni spoznal, da delavci nismo tako omejeni, kot o nas misli. Predsednik CDS: Banderi Rus Nada Predsednik DS TOZD KAPELČAN Vrzel Franc Predsednik IO Sindikata: Rožman Franc Predsednik, KS TOK KMET. KOOPERACIJA Ficko Kare! ODVEČNI KOMENTAR škega gospodarstva na Kapeli, in to zares tistim delavcem, ki si služijo v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh, bi bilo bolje zapolniti te časopisne vrstice s kakršnimkoli spodbudnejšim pisanjem. Predvsem pa jim je namenjen zato, da si bodo lahko sčasoma odrezali večji in lažji kos kruha. In da bi novinarji ponovno ne izpadli kot dežurni krivci za slabosti in nepravilnosti, s katerimi se soočamo pri svojem delu, natočimo čistega vina, ne »šloganega«, kot ga že predolgo natakajo vodilni v VG Kapela svojim delavcem. Kajti prepričani smo, da moč argumentov premaga še najbolj vztrajno, trdoživo in globoko zakoreninjeno demagogijo. In prav argumenti, ki temeljijo na oceni razmer v VG, ki jih je po trikratnem obisku v tej DO razgrnila za to določena občinska delovna skupina, in razpravi na zadnji skupni seji predsedstev OK ZKS in OS ZSS Gornja Radgona v prisotnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja, so bili vodilo za pisanje, katerega osnovni namen je bil naš prispevek k izboljšanju izjemno, tako je bilo ugotovljeno, slabih razmer. In torej ne, kot je navedeno v odgovoru podpisanih tovarišev in tovarišic iz VG, nesramno in izzivalno blatenje DO in delav- smo vedno pripravljeni za ustvarjalen dialog in ne za obrekovanje in škodljivo, brezplodno polemiziranje, naj spregovorijo le argumenti. Delovna skupina je ugotovila, oziroma so ji tako povedali na VG, da je ta OZD še zmeraj v fazi predznambe, in zato že dalj časa v postopku. O spoštovanju ZZD ni moč govoriti, saj na VG ne premorejo temeljnih aktov na nivoju tozd, ostali pa so bodisi nepopolni, sprejeti na neustrezen način ali nepodpisani, delavci DSSS nimajo nobenih samoupravnih aktov in jim je ustavna pravica do samoupravljanja takorekoč odtujena. Vsi vodilni delavci, razen direktorja DO, vodijo tozde nezakonito, saj temeljnih aktov, ki to urejujejo, nimajo. Prav tako je bila ugotovljena vrsta nepravilnosti pri prodaji kmetijskih zemljišč, kjer so kršili zakon o kmetijskih zemljiščih. Prodaja je potekala brez soglasja občinske kmetij-skozemljiške skupnosti, sprejeti sklepi, za to so sklepali na DS, so brez parcelnih številk, kultur, površin, katastrskih občin; da o cenah ne govorimo — ponekod je bilo plačilo določeno celo v naturalijah. Seveda pa je bistvo v tem, da so družbena zemljišča siromašili in ne krepili, kot počenjajo v sorodnih delovnih kolektivih. Z gospodarjenjem so, kot kaže, na v G Kapela zadovoljni in nc stremijo — čeprav je treba priznati, da so v preteklosti gospodarili v okviru osnovnih sredstev z zastarelo tehnologijo, neracionalno proizvodnjo in šibkim strokovnim kadrom še kar dobro — da bi ga z višjimi oblikami združevanja in dela dvignili na višjo raven, temveč še vedno delajo kot na »večji kmetiji«. Zares pa se sprašujemo, kako lahko delavci sami razporejajo sredstva za OD, ko samoupravni sporazum o tem datira od kdo ve kdaj in je nepopoln; resnica pa se bržkone skriva v dejstvu, da so na občinski sindikalni svet posredovali bistveno različne podatke o prejemkih delavcev, kot jih navaja SDK. Le toliko, saj je tako že preveč, čeprav kaže, da bi utegnila imeti popustljivost odgovornih v širši družbenopolitični skupnosti za posledico še razmah samopašnosti vodilnih v tem delovnem kolektivu. Na samoupravno življenje v VG pa med drugim dovolj zgovorno kaže tudi stil in ton pisma, ki smo ga prejeli. Verjamem, da so vodilni razgledani, in da se še predobro znajo boriti za lastne interese. Njim zavesti zares ni mogoče spremeniti, upam pa, da I bomo segli do delavcev, kajti sicer bo vse, kar smo napisali | zanje, katerih dela nikdar nismo poskušali razvrednotiti, zares | odvečen komentar. Vlado Paveo priključi klubu razvitih, morajo delovni kolektivi, posebej materialne proizvodnje, hiteti pri produktivnosti. ekonomičnosti in rentabilnosti, kar vse naj bi dohajala tudi ustrezno razpeljana informacijska računalniška mreža. V ta namen kaže smeleje in predvsem smotrneje združevati obstoječe kadrovske (strokovne, umske!) potenciale, integrirati obdelavo ter interaktivno delo po modelu človek—računalnik— človek, posebej na proizvodnih področjih, ki dajejo pečat pokra-jiniob Muri. To pasta prej ali slej kmetijstvo in živilsko-predelo-valna industrija, kjer se morajo — kot povsod drugje — uveljaviti metode operacijskega raziskovanja in optimalizacje. Bere se hudo učeno, a sploh ni. saj je kot na dlani, da nam računalnik pomaga priti do rezultatov v nekaj minutah, medtem ko bi z ročnimi metodami (npr. papir in svinčnik) prišli do njih šele po nekaj desetletjih. Toda resje tudi, da Tačunalnik brez človeka ne more naredili ničesar, daje računalnik stroj. ki ne bo nikoli človek, dačlovek lahko pozablja, medtem ko računalnik ne pozabi in predvsem. da velja njegove sposobnosti izrabiti tam, kjer nas prekaša. Če bo šel razvoj v tej smeri, potlej tudi niso daleč tkim. banke podatkov in združena obdelava, če ne, pa bi bilo dobro čimprej poiskati kakšno »bližnjico« ... ! B. Zunec MURSKA SOBOTA Srebrni znaki ZSS Ob 27. juniju — dnevu samoupravljavcev je bila v veliki sejni dvorani skupščine občine v Murski Soboti slavnostna seja občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri so podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije zaslužnim sindikalnim delavsem in OO ZSS iz soboške občine. Letošnje srebrne znake so prejeli: Vera Bejek. dr. Franc Bohar. Peter Brlič. Jože Gazdak, Maja Flegar. Ivanka Klopčič. Marija Maučec, Anton Ošlaj, Marta Ritonja, Marija Ritu-per, Aleksander Svetec. Janez Škafar. Danilo Šipoš, Alfred Šebjanič in Ignac Žabot ter OO ZSS Postaja milice Murska Sobota. TOZD Preskrba Potrošnik in PZC TOZD Pomurske lekarne. M. J. I NA POT DOGOVORU Podpis kot pospešek? Teden dni je, odkar smo na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti podpisali Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o skupnih temeljih pianov razvoja Pomurja v letih 1981—1985. To pot zbrani v bistveno drugačni kadrovski sestavi, saj so bile vmes med marcem 1981, ko smo dogovor prvič podpisovali, in 30. junijem 1983, volitve — smo potožili čez hude čase, si privoščili nekaj krepčila in se razšli. S kakšnimi vtisi? Vsekakor nam ni bilo ravno lagodno, kajti čas je v dobrih dveh letih marsikaj obrnil na glavo. Kot prva je šla po vodi izgradnja lendavske rafinerije in če nov odstavek tretjega člena, ki prinaša možnost za izgradnjo tovarne kaprolaktama v Ljutomeru, čaka podobna usoda, toliko slabše zanj. Lepo se sliši in bere, kaj vse naj bi v tej petletki postorili v kmetijstvu in agroživilslvu, turizmu in gostinstvu, bančništvu, gospodarski infrastrukturi in družbenih dejavnostih (usmerjeno izobraževanje, zdravstvo, časopisna in radijska dejavnost) pri varstvu okolja in na področju SLO in družbene samozaščite. Nehote pa se nam milo stori, če se od desetih členov v stvarnosti najotipljiveje uveljavljata le 14. in 20. V prvem primeru gre za razširitev PTT stavbe v Murski Soboti in medkrajevnega dela glavne avtomatske telefonske centrale, v drugem pa za izgradnjo kirurškega bloka v Murski Soboti. To nam je lahko v tem večje zadoščenje, saj smo se zanj odločili plebiscitarno, z referendumom in tako — navkljub določenim navzkrižjem — vsaj tod prišli do skupnega jezika. In ko smo se pred tednom dni podpisniki — vsi štirje občinski izvršni sveti, Ljubljanska banka-Pomurska banka, pomurski zdravstveni center, območna vodna skupnost, skupnost za PTT promet, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Jugobanka in območna gospodarska zbornica — razšli, se nam je utrnilo, da bi lahko bilo podobnih zgledov kot je gornji še več. V nasprotnem si bomo še naprej gradili plotove med občinami in bržčas ne bo steklo dosti vode po Muri, ko bomo vnovič podpisovali dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora ... Bo torej tokratni podpis pospešek? Branko Žunec ZBORNIČNI ODBOR UGOTAVLJA: PRESKRBA ŠEPA! Na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti je odbor za tržišče, cene in preskrbo na nedavni prvi seji v novi sestavi sklenil, da najkasneje v treh tednih skliče predstavnike organizacije Dom Smreka, Petrola, vseh štirih občinskih izvršnih svetov In trgovskih organizacij Pomurja. Preskrba s kurivi, posebej premogom, namreč hudo šepa — ni pokritih niti 50 odstotkov potreb — in zato bi že bil čas, da se pristojni zganejo. iz programa, ki ga je zbornični odbor sprejel za to leto, velja opozoriti na pobudo za ustanovitev regijske skupnosti za preskrbo, do katere bi moralo priti že pred leti, pa je očitno — kot so dejali člani — sozd ABC Pomurka, ki mu je bila izpeljava pobude naložena, zatajil. Iz razprave naj še omenimo kritične misli, ki zadevajo preskrbo občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter priprave na kurilno sezono, kakor tudi zaplete s prehodom na nov delovni in poslovni čas. Hkrati so to vprašanja, o katerih bo zbornični odbor za tržišče, cene in preskrbo letos še večkrat razpravljal. B.Zunec V GORNJI RADGONI ZASEDALI OBČINSKI ZBORI V izvršnem svetu prispevajo svoj delež Vsi trije zbori skupščine občine Gornja Radgona so pred dopustniškim premorom pregledali delo občinskega izvršnega sveta. Iz poročila, ki ga je podal ta najvažnejši izvršilni organ radgonske družbenopolitične skupnosti je razvidno, da člani vseh nalog, ki so jih pričeli izvajati v lanskem letu, niso dokončali, zato se z njim ubadajo še letos. Vendarle pa je izvršni svet tudi tokrat prispeval pomemben delež na vseh področjih dela in življenja radgonske občine. Marsikatero vprašanje pa bodo morali v prihodnje reševati tudi drugi, ustanove in združeno delo. Sedanji trenutek pa tudi od radgonskega izvršnega sveta zahteva še večjo angažiranost predvsem na ključnih nodročiih gospodarstva, kmetijstva, preskrbe, zaposlovanja in družbenih dejavnosti. Nesprejemljiva je namreč miselnost, da je izvršni svet odgovoren za vse tiste neopravljene naloge, ki jih morajo opraviti drugi. Med kopico ostalih točk dnevnega reda vseh treh občinskih zborov naj omenimo le sprejetje odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v Boračevi, Crešnjevcih, Meleh, Orehovcih, Sratovcih in Zbigovcih ter izvolitev sodnikov temeljnega sodišča v Murski Soboti — Janka Kavčiča in Marka Knopa. vp STRAN 5 šport BALEK PETI V Izmiru v Turčiji so bile 42. BAI v atletiki, na katerih je kot debitant jugoslovanske državne reprezentance nastopil član AK Pomuije iz Murske Sobote Milan Balek in upravičil svoj nastop. Balek je v hitri hoji na 20 kilometrov v hudi vročini s časom 1:36:12.0 zasedel peto mesto na Balkanu. Premagal je državnega prvaka Edija Kolarja iz Celja. Velja pa povedati, da so Baleka oškodovali sodniki, ki niso diskvalificirali drugo, tretje in četrto uvrščenih tekmovalcev, ki so tekli in si tako neupravičeno prislužili uvrstitve in odličja. To sta bila dva tekmovalca iz Turčije in eden iz Grčije. Balek je bil tudi razočaran, ker se vodstvo jugoslovanske reprezentance ni hotelo pritožiti. Sicer pa si je z osvojenim petim mestom zagotovil še nadaljnje sodelovanje v državni reprezentanci in verjetno tudi nastop na mediteranskih igrah v Casablanki v Maroku. Kot član slovenske atletske reprezentance bo Balek 16. julija letos sodeloval na velikem mednarodnem kriteriju tekmovalcev.v hoji v Spitalu v Avstriji. Ml ADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V RIBOLOVU Bojan Božič (Murska Sobota) absolutni prvak Ob Lendavskem jezeru v Kraščih na Goričkem in na športnem igrišču v Bakovcih je bilo od petka do nedelje 2. mladinsko državno prvenstvo v športnem ribolovu na katerem je sodelovalo 44 tekmovalcev iz vseh republik ter AP Vojvodine. V reprezentanci Slovenije so nastopili tudi štirje mladi ribiči murskoso- boške družine, ki ima približno 600 članov. Mladi ribiči domače družine so se odlično odrezali. 14 letna Daniela Šarkanj, učenka OŠ E. Kardelja iz M. Sobote je osvojila naslov državne prvakinje v ulovu rib. V treh urah je ujela 7,5 kg rib. Pri mladincih je podoben podvig uspel Francu Poku, 15. letnemu učencu ba- ---- STRELSTVO — REP. PRVENSTVO F. M. Benko in Zalaznik najboljša Namiznoteniška zveza Slovenije je objavila pregieu točkovanja v sezoni 1982/83, ki bo osnova za dokončne jakostne lestvice. V primerjavi z lansko sezono so Sobočani napravili velik korak naprej v pionirski in mladinski konkurenci, pri članih pa bistvenega prodora ni bilo. V pionirski konkurenci je uspelo Borutu Benku poleg naslova republiškega prvaka osvojiti še prvo mesto na jakostni lestvici z 238 točkami pred državnim reprezentantom Jamškom, ki jih je zbral 232. Benko je dokazal, da je velik up, ki lahko z dobrim delom veliko doseže tudi v mladinski konkurenci. Velik uspeh predstavlja 6. mesto Ivana Kuzme, ki se v prihodnji sezoni lahko poteguje za sam vrh. Dobra je tudi uvrstitev Robija Benkoviča na 8. mesto, in če k temu dodamo še 11. mesto Smiljana Mekicarja ter 12. mesto Mirka Ungerja je uspeh te generacije izreden, saj je med dvanajsterico kar pet Sobočanov, kar se že dolgo ni zgodilo. Zelo dobra pa je tudi uvrstitev Tanje Sinic na 9. mesto pri pionirkah in solidno 19. mesto Nataše Vogrinc. .Mladinska konkurenca pomeni popoln uspeh Sobočanov, saj se nahajajo na prvih treh mestih, kar je izreden uspeh. Jernej Zalaznik je poleg naslova republiškega prvaka, tretjega mesta na državnem prvenstvu, s 399 točkami zanesljivo na prvem mestu. Drugouvrščeni Dušan Kovač je zbral 278 točk in je oa lani napredoval za štiri mesta, ko je osvojil šesto mesto. Miran Močan pa je z osvojenimi 258 točkami na tretjem mestu in je napravil glede na lansko sezono velik skok. Na zveznih mladinskih jakostnih lestvicah je Zalaznik na odličnem 3. mestu in bo branil barve državne mladinske reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu v Malmoju na Švedskem. Kovač je na 15. in Močan na 16. mestu. Na republiških lestvicah pa je najuspešnejši pionir Borut Benko na dobrem 15. mestu v mladinski konkurenci, ter pionirka Tanja Sinic na 19. mestu. V članski konkurenci je najuspešnejši Zalaznik na solidnem 10. mestu, Matjaž Šercer je na 13. mestu, kar je enako kot v lanski sezoni, napredovala pa sta mlada Kovač in Močan, ki sta na 16. oziroma 19. mestu. V prihodnji sezoni lahko Sobočani veliko pričakujejo v pionirski konkurenci, kljub temu da BenKo in Benkovič zapuščata pionirske vrste, največ pa seveda v mladinski, ki bi morala biti enaka letošnji, in tudi prodor v članski konku- Pionirji Ljutomera drugi V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju z malokajibrsko puško, na katerem so sodelovali tudi pomurski strelci in strelke in dosegli nekaj solidnih uvrsuiev. Najuspešnejši med njimi so bili pionirji Ljutomera Sandi Špindler, Iztok Kapun in Borut Filipič, ki so v ekipni konkurenic s 630 krogi osvojili drugo mesto in le za en krog zaostali za zmagovalcem. Mladinci Ljutomera so ekipno zasedli sedmo, člani Mure iz Murske Sobote pa šesto mesto. V posamični Konkurenci pionirjev je Sandi Špindler z 223 krogi osvojil drugo. Iztok Kapun pa z 206 krogi deseto mesto. Izkazala se je tudi pionirka Manuela Rudolf, ki je z 204 krogi zasedla četrto mesto. Kapun KOLESARSTVO Jutri se začenja državno prvenstvo Jutri, v petek — 8. julija 1983 s startom ob 14.00 uri pred hotelom Radin v Radencih, se začenja državno kolesarsko prvenstvo v cestno-hitrostni vožnji za člane, mladince in mlajše mladince. Na dirki bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, torej celotna državna reprezentanca. Tekmovanje posameznikov bo potekalo na 18 km dolgi krožni progi Radenci—Kapelski vrh—Janžev vrh—Gornja Radgona—Radenci. Ekipni del tekmovanja pa bo v nedeljo, 10. julija 1983 ob 10.00 uri s startom pred spomenikom zmage v Murski Soboti. Tekmovanje bo potekalo na progi Murska Sobota—Stanjevski breg—Murska Sobota. Za državno prvenstvo najboljši jugoslovanskih kolesarjev vlada v Pomurju veliko zanimanje, kar je tudi razumljivo, saj gre za edinstveno športno prireditev, ki je prvič v tem delu Slovenije. Radenci in Murska Sobota sta pripravljena za sprejem najboljših kolesarjev. Veliko razumevanja za organizacijo državnega kolesarskega prvenstva pa so pokazale tudi nekatere delovne organizacije. Poleg TKS in ZTKO Murska Sobota so podprle organizacije dirke: Radenska Radenci, SOŽD ABC Pomurka, Konstruktor-Pomurje, Slovin Ljubljana, Kompas Ljubljana, Slovenija šport Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Rogaška iz Rogaške Slatine, Saturnus Ljubljana in Union Ljubljana. F. M. SPORT 00 TU IN TAM M. U. Prireja dne 17. julija 1983ob 13. uri vPetišovcih SUPEB TOMBOLO DESETLETJA GLAVNI DOBITKI: 1.1,000.000 din 2. Kombajn 3. Kombajn 4. Traktor 35 KM 5. Traktor 25 KM 6. Lada 1500 7. Zastava 101 8. Zastava 101 9. Zastava 101 10. Zastava 750 11. Zastava 750 ‘12. Zastava 750 13. Zastava 750 14. Zastava 750 15. Zastava 750 in še mnogo drugih dobitkov v skupni vrednosti 1,680.00 din. Cenatombolske karte je 150 din. Tombola bo ob vsakem vremenu! VABLJENI! STRELSTVO MURA VODI Končano je bilo peto kolo tekmovanja letne občinske strelske lige Murska Sobota, kjer sodeluje 26 ekip. Po petih kolih je na prvem mestu SD Mura (5.384) s 83 točkami pred SD Panonijo (5.294) 78, SD Noršinci (5.274) 72, SD Kolo-man Flisar Tišina (5.220) 72, SD Grafičar Murska Sobota (5.092) 58, DRŠ1 Murska Sobota (5.065) 55, SD Noršinci II. (5.022) 54, SD Gančani (5.011) 47, SD Kovinar Murska Sobota (4.820) 38, SD Ko-loman Flisar Tišina II. (4.863) 32 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Bukovec (Tišina) s 1.815 krogi pred Turnerjem (Nor) 1811, Horvatom (Mura) 1807, Šiftarjem (Mura) 1803, Horvatom (Mura), 1.774 krogov. Mednarodni nogomet Odigranih je bilo nekaj prijateljskih mednarodnih nogometnih tekem. Rezultati — K0rmend:Mura 1:3 (Ivanič, Gabor in Markovič), Nafta:ZTE iz Zalaegerszega (mladinci) 4:4 in Orisentpeter:Beltinka 3:4 (Jerebic 2, Rous in Sušeč). MALI NOGOMET kovske osnovne šole, ki je ulovil 23,25 kg rib. Na drugo mesto se je uvrstil Bojan Božič in na tretje Silvo Titan (oba Murska Sobota). Po izjemnem uspeh u v ulovu rib so se soboški ribiči izkazali tudi v troboju (suhih disciplinah), kjer je bil med posamezniki najboljši 18. letni dijak tekstilne šole Bojan Božič, soliden tretji pa je bil Silvo Titan. Pri mladinkah je Daniela Šar-kanj osvojila četrto mesto. V skupni razvrstitvi je tako pri mladincih kot mladinkah v ekipni konkurenci zmagala Slovenija. Najboljši posameznik 2. mladinskega državnega prvenstva v športnem ribolovu je bil Bojan Božič, Franc Pok je osvojil tretje in Silvo Titan četrto mesto. Pri dekletih je bila najboljša Stjepana Živič (Hrvatska), Daniela Šarkanj iz Murske Sobote pa je osvojila ob koncu solidno četrto mesto. Tonček Gider ŠPORTNO DRUŠTVO POMURJE KOLESARSKI KLUB BELTINCI obvešča, da bodo zaradi državnega prvenstva v kolesarstvu od 8.7. do 10. 7. zaprte nekatere ceste v Pomurju. 8. 7. od 13. do 18. ure bo obvoz po cestah: — za Janžev vrh iz smeri Črešnjevec prek Polic. Lasto-merec in Očeslavec — iz Janševega vrha proti Kapeli in Boračevi skozi Oče-slavce — iz Kapele do Radenec prek Hrastja-Mote. 10. 7. pa bodo zaprte naslednje ulice v M. Soboto: Lendavska od Lole Ribarja do Grajske, Grajska, Ulica Alija Kardoša, Štefana Kovača od Tehnoprometa do Zvezde, Titova od Zvezde do Lendavske in Staneta Rozmana od Titove do Cvetkove ulice. GORNJA RADGONA - Na košarkarskem turnirju v počastitev dneva borcev je zmagala ekipa Pomurja, kije Premagala Radgono z izidom 92:68 ter Lenart 78:64. Drugo mesto je osvojila Radgona in tretje Lenart Bakovci — v petek 22. julija °°cio pripotovali na enotedenske priprave igralci Olimpije. V začetku avgusta bodo nogometaši Olimpije v Bakovcih odigrali tudi pnjateljsko tekmo z Dinamom. Maribor — Jože Kekec (Gorenje/Varstroj) dirkač iz Lendave, ki se je huje poškodoval na dirki za slovensko prvenstvo, po štiriumi operaciji zaradi odprtega zloma nad gležnjem, okreva na tra-umtaološkem oddelku mariborske bolnišnice. murska SOBOTA — Franc Fbk. Bojan Božič in Silvo Titan oodo ob koncu avgusta sodelovali na evropskem mladinskem prvenstvu v športnem ribolovu, ki bo na Madžarskem. Sodelovanje v državni reprezentanci je lepo priznanje mladim Pomorcem. BAKOVCI — Na rokometnem turnirju ob krajevnem prazniku je zmagala ekipa Bakovec, ki je premagata Beltinko 24:18 ter veteransko moštvo Bakovec 16:12. Drugo mesto je osvojila Beltinka. Ob 30 letnici nogometnega kluba Bakovci so na slavnostni skupščin podelili 18 pnznbnj Krajan^" ter 13 priznanj zunanjim sodelavcem. ki sov minulem obdobju pn spevafi na različne načine k uspešnemu razvoju kluba. ,. MARIBOR - Na mladinskem šahovskem prvenstvu ie Čavudžičeva (Radenska/ osvojila odlično tretje, Keplerjeva (Radgona) pa sedmo mesto. MURSKA SOBOTA - Na nigu v malem nogometu je med ekipami zmagal Študent, kijev nalu premagal Slovan 3:1 POLET ZOPET V REPUBLIŠKI LIGI Križevci občinski prvak Končano je bilo občinsko prven- stvo Ljutomera v malem nogometu, kjer je sodelovalo deset moštev. Naslov občinskega prvaka je osvojila prva ekipa Križevec. Zadnji dve ekipi Bučkovci in Presika izpadeta, na njuno mesto pa prideta prvi dve ekipi iz druge občinske lige Vesna in Razlagova. Križevci I. (—1) Tehnostroj Str. vas Kamenščak Bunčani Grlava (—1) Žel. dveri Križevci II. Presika Bučkovci . a« neka*^11 Heie0^-bno bo več trenirati, zlasti še, ker bo prišlo “° gozlar. j/ moštvu. Na odsluženje vojaškega roka odhaja) rebic in Kreft. Zanje bo torej potrebno poiska Tpi Io. V klubu so se že dogovarjali o okrepit'1 pa fyiO sosednjih klubov, predvsem Bakovec in Krog3 . s°Lpi>' skupen dogovor in tako še vedno ne vedo, ka -eJo pritegnili. Kljub vsemu pa upajo, da jim bo ^tje * 4j ekipo, ki bo lahko z uspehom predstavljala ierjd° . „ri (jd1 bliški ligi. Tekmovanje v višjem razredu Pa aOgaz’ra jclti”1 upravnega odbora, ki se bo moral pri ,e<11 . vljanju finančnih sredstev. Upajo, da boo podpore delovnih organizacij. V ^anem Rokometaši Poleta, ki imajo po konca priho^0^ odmor, bodo s pripravami novo sezono zače t S° ^g ^rf tekmovanje v republiški ligi začenja dokaj zg ^0& p nimajo velikih ambicij. Njihova želja je, “3 .j UA11 med najboljšimi slovenskimi moštvi in si nab ped " slednjih letih lahko več dosegli. T. Ficko VEST*1* STRAN 6 razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra je na ogled 6. jugoslovanski bienale male plastike, na katerem se s svojimi deli predstavlja več kot osemdeset domačih kiparjev, poleg osmih umetnikov takoimenovane pariške šole, med katerimi je tudi Janez Zorko. Z občutkom izraženi šibi cj , 2ra.iskem dvorišču v Samostojni nastop plesne skupine Brez iasUj ko se sezona Murski Soboti je bil presenetljiva kulturna pozi - :e že kar nekaj ča- preveša v poletje in je tovrstnih prireditev malo- Fariča, je spomin » od nastopa izraznih plesalcev pod vodstvom Nataša Camplin, k svež in prepričljiv. Vodja skupine v kateri s^e^]Tat;ana Flisar, Smi-Stefan Cinč, Mira Domjan, Metka Erjavec, Bran . na Lazar, Nataša 'ja Gomboc, Simona Gruškovnjak, Aleša Kova , r §piiak in Matjašec, Nada Matuš, Mojca Miholič, Borut b . ’ditve. Na izvirni tako Vrebac, je bil obenem tudi koreograf celotne p ° skupine, sceni Boruta Kazarja je plesni nastop povezovala p P “ Je pravzaprav bila doslej drugod bolj cenjena Prvi samostojni domači nastop je bila tudi prvaradičnih šolskih Poleg občasnih predstavitev in popestritev p g vsaka prikazana Proslav, revij In podobnega. Na omenjanem vec skorajda povsem ^Ka vredna posebne pozornosti. Izstopa1 celota je bila na Wani gibi, obvladovanje prostora in izbrana g . v orofesionalna v .®Wniški ravni in čeprav delo amaterjev, je bila p , izrazni plesalci uvedbi in v pravem pomenu ljubiteljska, saj se pozna, da se iz n . A. t Matjažem Faričem na čelu izražajo z ljubeznijo. ZNOVA: Spremenjen odnos .KULTURA (iz lat. colare „goji-K"). gojenje kake stvari v skladu z menim bistvom in notranjim' možnostmi; razvijanje bistvenih , o®k človeka (člov. družbe, Ijud-®a> naroda), njegov spoprijem z okoljem in oplemenitenje njegovih javnih zmožnosti v smislu vzgoje m nravnosti; celota člov., zlasti duhovnih stvaritev, (leksikon L1TE-^WRA, Cankarjeva založba str. 121) Da se ne bomo več 'Praševali, kaj se gremo. Da bomo sedeli, da ni tako zanemarljiva, kot s’marsikdo predstavlja. Seveda mi “o kdo očital, da ne poznam drugih r”, napr. športna kultura Wma v skladu, z načeli starega 'ma ter morda Bizanca), srčna “ura, jezikovna kultura (kaj bi le la 'APoMi, kajne?), kultura de-‘ Hočem reči, da je kultura, dn”k 10 'mamo kot osebno ali eh™ "° dejanie danes tako nujen went razvoja kot npr. industrija, uk’npi stabilizacije . . . ciu? “govori, da stabiliza-ke ¥ P« kulturi, so bajte We se ne da iztrgati, kultu- odnest?0? Kar tako P0ŽSat'’ i° r>j m v Kot kot kup smeti, kulture sij j,“"'Liti nobena stabilizacija mo . ^kini^^ele Sni aZ> 'zbo groze. Deklina je bedela, po licih °skot)?i. ležem Ze ^°loe sem odšel k njej in ji z gostilni-Porezal vrvi, tako da se je lahko sama ^^i,dakai’dokler^ k s « ienebomoodPelial'“»J,a pndelek Z urejanjem intenzivnih vinogradov Marsikaj spremenilo- oblik vinske trte se je v vinogradniški tehn S mnogokrat pozablja Pridelati želimo veliko več in tudi bolje. Pri na količino in zlasti na mo, da je listna površina tista, ki odločilno vp jn njena presnovna kakovost pridelanega grozdja. Velikost listne P vzgojne oblike trte in sposobnost sta močno odvisni od ustrezno ,z na voljo. njene opore. Pogoj seveda je, da ima trta vse Velikost listne površine in seveda tudi njena presnovna sposobnost se med rastjo čez leto spreminjata. Presnavljanje je v začetku rasti slabo, nato z razvo-km listne površine narašča, konec avgusta in v začetku septembra pa se zmanjša. Listi po dolžini mladik niso enako asimilacijsko aktivni. Ugotovljeno je, da listi na 4.—12-nodtju doseženo največjo aktivnost konec junija in v začetku Mija, nato njihova presnovna sposobnost oslabi. Listje na višjih nodijih kasneje doseže svojo najustreznejšo aktivnost, ker pozno razvije dokončno velikost. S staranjem listja se asimilacijska aktivnost zmanjša zaradi razkroja loroplastov in močnega zmanjša-nja vode v celicah. Sposobnost otosmteze je sprva največja v Pod njih listih, nato se pomakne v je na srednjih nodijih in končno -razv"e "ste na vrhovih mladik, j,. '1Stn! P^rčmi prištevamo tudi .Je zalistnikov. Mnenja, ali so iih vinske trte in bi iib ' ° tre^a tt^tfanjevati, ali naj io se že lep čas razhaja-tevladuje trditev, da so L in koristni, dnin* za"stn'kov je enako ali v boli ^asu razvoja trte celo kah a , kot Ustje na mladi- “asteiok«?^’’ vsa' največji, kasne e a -)e’ zat0 n"hov’ 1,sU bnn« a°sezejo največjo sposo-PotrebnnT0''6’. Tako dobi trta takrat v hrano 'z '“'ja zalistnikov ^ioakSst^ “ iZ8Ublja no ip11 v povr5'na vpliva na količi-nujno on" pride'ka- Zato ie obliko P ” - ustrezno vzgojno Mločid J’, pr"aBpditi oporo in rodnega | aa$ne razporeditve 'Mike li«Sa’ k' om°gočajo razvoj ne površine, ustrezno . razporeditev listja, dobro osvetlitev, ne da bi hkrati preveč zmanjševale gospodarskih učinkov pridelave grozdja. V letu 1976 so bili objavljeni prvi obsežnejši rezultati o vplivih različnih načinov upogibanja rodnega lesa vinske trte na listno površino in na količino ter kakovost pridelka pri nas. Praksa jih je hitro sprejela. Bolj ali manj poševno upogibanje dolgega 'rodnega lesa je postalo del sodobne intenzivne tehnologije pridelave, grozdja v Sloveniji. S preučevanjem listne površine smo nadaljevali in lani opravili obsežne meritve in druga ustrezna dela pri dveh, v podravskem vinorodnem rajonu najbolj razširjenih sortah, tj. pri laškem rizlingu in šiponu. Primerjali smo dve uveljavljeni • vzgojni obliki: dvoramni kordon (,jamice”) in šparonsko vzgojo z menjajočim kordonom (,,Hoška” vzgoja), za katero je značilno, da vsako leto odstranimo dveletni kratki kordon in ga nanovo vzgojimo ha nasprotni strani. Višina debla pri obeh sortah in vzgojnih oblikah je 90 cm, spodnja žica (šparonska) je 30 cm. Taka razporeditev žic mogoča dokaj enakomerno razporeditev rodnega lesa z bolj ali manj strmo vezjo šparonov in ustrezno razporeditev mladja po žični opori. Življenjski prostor trte je 3 metre. V nasadu šipona smo ugotovili, da je pri „iloški” vzgojni obliki dokazljivo več listne površine kot pri dvoramnem kordonu in da je pridelek pri ,,iloški” prav tako obilnejši, čeprav te značilnosti zaenkrat statistično še ne moremo dokazati. V nasadu laškega rizlinga zagotavlja „iloška” vzgoja grozdja opazno večjo listno površino, pridelek pa je le nekoliko obilnejši kot pri dvoramnem kordonu. Nismo ugotovili razlik med obema vzgojnima oblikama v količini sladkorja in skupnih kislin v soku, prav tako ne odvisnosti med sladkorjem in skupnimi kislinami ter listno površino. Vsekakor je to posledica kakovostno podpovprečne letine 1982. Meritve še niso končane in jih bomo nadaljevali ter razširili tudi na druge-sorte. Kljub temu pa lahko na podlagi naših dosedanjih, od 1974. leta trajajočih poskusov in tujih raziskav sklepamo, daje tako za povečanje pridelka kot tudi za zboljšanje kakovosti nujna večja in dobro razporejena listna površina. Žal smo v preteklosti namenjali premalo pozornosti velikosti in razporeditvi listne površine pri znatno povečanih obremenitvah vinske trte z rodnimi očesi. Neprimerne vzgojne oblike, še bolj pa slabi načini razporeditve rodnega lesa na neustrezni opori so poglavitni vzrok, da le težko dosegamo primerno veliko in dobro razporejeno listno površino. Nepravilno in v nepravem času opravljena ,,zelena” dela so aktivnost že tako majhne listne površine še poslabšala. Zato je nujno, da: — namenimo več pozornosti opori za vinsko trto; — s primerno razporeditvijo dolgega rodnega lesa povečamo listno steno, in sicer tako, da bo listje ustrezno osvetljeno; — z znižanjem debla na še znosno višino ob sedanji višini opore (stebrov in gornjih žic) dosežemo večjo listno steno; .— s pletvijo in mandanjem premišljeno, usmerjeno in gospodarno sledimo razvoju trte in njenim sposobnostim ter značilnostim v presnovi. Po reviji Sodobno kmetijstvo KMETJE V POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Večje pravice pa tudi obveznosti Sedanji sistem starostnega zavarovanja kmetov temelji na načelu: ena kmetija, ena pokojnina. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki velja od leta 1972, tudi določa enako višino starostne pokojnine za vse kmete, višina prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci, pa je različna. Takšen sistem pa ni ustrezen, saj po njem pravica do pokojnine izvira iz lastnine, ne pa iz dela, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče. Republiška skupščina je zato že lani sklenila, da je treba opraviti temeljito revizijo zakona o starostnem zavarovanju kmetov, rezultat te odločitve pa je vključitev kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Zbori republiške skupščine bodo ta zakon sprejeli 20. julija, o samem osnutku je potekala široka javna razprava, vendar ne bo odveč, če opozorimo predvsem na nekatera določila, ki se nanašajo na kmete ter na njihove obveznosti in pravice iz naslova tega zavarovanja. odloči, da ni kmetica ampak gospodinja in tako ne bo obvezno zavarovana. To pa hkrati, tudi pomeni, da ne bo mogla uveljavljati pravice do svoje pokojnine, pač pa si bo to delila z možem, v primeru njegove smrti pa bo dobila po njem pokojnino. Za vse ostale družinske člane na tej kmetiji pa bo zavarovanje obvezno. Ze v osnutku zakona je bilo predvideno, da se bo čas. kar velja zakon o starostnem zavarovanju kmetov, priznaval v delovno dobo, vendar je bilo v javni razpravi veliko predlogov o tem. komu vse se bo ta delovna doba tudi priznavala. Ta se bo vsekakor priznavala vsem dosedanjim zavarovancem in njihovim zakoncem ter solastnikom kmetijskega zemljišča, v razpravah pa je bil osvojen še predlog, da se bo delovna doba v starostnem zavarovanju priznala tudi mladim, ki bodo prevzemniki kmetije, ne glede na to. če so bili zavarovanci ali ne. Torej, čeprav niso bili solastniki kmetije, se jim bo ta delovna doba priznala. Zakon v svojih členih predvideva dve vrsti kmetov, ki bodo seveda imeli, tudi različne obveznosti in pravice. Vsi tisti kmetje, ki sodelujejo z zadrugo in so njeni člani, bodo zavarovani kot združeni kmetje, če. se bodo zavarovali vsaj po najnižji osnovi. Omenili smo že. da znaša ta zdaj v republiki okrog 9 tisoč dinarjev, za zagotovitev te osnove pa bodo morali plačati letno 21.800 dinarjev prispevka. Ti zavarovanci bodo imeli enake pravice kot delavci v združenem delu, vsi ostali individualni kmetje, kakor Najprej velja poudariti, da bodo vsi kmetje, ki žel prejemajo starostno pokojnino, le-to prejemali tudi v prihodnje. in po dosedanjem sistemu. Vsi tisti, ki bodo na dan uveljavitve novega zakona dopolnili starost 60 let. pa se bodo lahko odločili ali ostanejo v sedanjem sistemu ali pa se vključijo v novi sistem zavarovanja. Slednji je ugodnejši predvsem za tiste kmete, ki so bili pred uveljavitvijo starostnega zavarovanja kmetov zaposleni in imajo nekaj let delovne dobe. Vsi ostali kmetje bodo morali bili obvezno pokojninsko zavarovani, sami pa se bodo lahko odločali o višini tega zavarovanja, torej.o osnovi in višini plačila prispevka za to zavarovanje. Tisti kmetje, ki se bodo odločili vsaj za najnižjo osnovo, la znaša, zdaj v Sloveniji okrog 9 tisoč dinarjev, in bodo prijavljeni kot združeni kmetje, bodo imeli enake pravice kot delavci v združenem delu. Tisti, ki tega prispevka ne bodo zmogli, se bodo lahko odločili za polovico najnižje osnove in bodo plačali približno enak prispevek. kot ga plačujejo zdaj za starostno zavarovanje kmetov. Bistvena novost novega sistema je torej v tem, da bo tisti, ki bo več prispeval. tudi več dobil. V javni razpravi je bilo veliko vprašanj in dilem o lem. koga vključiti v obvezno pokojninsko zavarovanje. saj bo moral vsak, ki bo zajet v zavarovanje, plačevati tudi prispevke. Težave se pojavljajo predvsem pri manjših kmetijah z več družinskimi člani, ki prispevkov za vse ne bi zmogle plačevati. Tako je sedaj obveljal pred-.. da se lahko kmečka žena tudi združeni kmetje, ki se bodo zavarovali pod to osnovo, pa bodo imeli pravico samo do starostne, invalidske in družinske pokojnine. V javni razpravi v Pomurju se je izoblikoval predlog o možnostih kombiniranega zavarovanja in novi zakon bo to tudi upošteval. Tako se lahko na primer skladiščnik v kmetijski zadrugi lahko zavaruje 4 ure kot delavec v združenem delu, preostale 4 ure pa kot kmet, takšna možnost pa je dopustna tudi za druge poklice. zdrav pridelek CUPRABLAL zaščitno sredstvo—fungicid v prahu CUPRAFLOW Sredstvo—fungicid v tekoči koncentrirani suspenziji Najbolj učinkoviti sredstvi za škropljenje proti peronospori na iMelju in na vinski trti, proti kodravosti breskev (v času mirovanja), proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku. O pripravah na letošnjo žetev smo na straneh Vestnika že veliko poročali, opozorili tudi na nekatere težave pri pomanjkanju predvsem rezervnih delov in vrvice, zato naj tokrat zapišemo le nekaj nainovejših podatkov. Kot je znano, bodo v času odkupa pšenice zbirni centri delali ves dan, tudi ob nedeljah in praznikih. tistim, ki se bodo odločili za zamenjavo pšenice za koruzo, pa priporočamo, da tega ne delajo včasu največjih konic. Zamenjava bo sicer možna, vendar se bo gneča v zbirnih centrih s tem še povečala, zato je zaželeno, da bi tisti, ki koruzo še niso prevzeli, to storili po žetvi. Lahko se bo tudi zgodilo, da zaradi gneče vse koruze ne bodo mogli prevzeti, zato v Mlinopeku obljubljajo, da jo bodo interesentom dostavili, ko bodo v skladiščih temeljnih zadružnih organizacij prevzemali pšenico. Letos bodo odkupovali tudi ječmen, vendar le suho zrnje, saj možnosti za sušenje ni, v Kmetijski zadrugi Panonka pa so nam povedali, da bodo odkupovali tudi slamo. Za žetev pšenice je torej v Pomurju vse nared in pridelovalci si želijo predvsem lepo vreme, da bi pridelek čim prej pospravili. K pravočasnemu spravilu pa lahko veliko prispevajo tudi kombajni-sti, zato pozivajo tudi tiste lastnike kombajnov, ki niso v strojnih skupnostih, da se vključijo v opravljanje storitev za druge proizvajalce. Če bodo vodili evi- Zakon predvideva za kmete več zavarovalnih razredov (le- m stvico, ki določa višino osnove in I prispevkov, smo v Vestniku že objavili), od tega, za katero osnovo se bodo odločili, pa bo odvisna tudi višina prispevkov. I Pravico do pokojnine bodo lah- ko uveljavljali kmetje z dopol- — nitvijo 60. leta starosti, če bodo imeli vsaj 20 let delovne dobe I oziroma z dopolnitvijo 65. leta starosti in s 15 leti delovne dobe. V roku petih let od uveljavitve novega zakona bo možnodelo- g vno dobo tudi dokupiti, za do- H kup let pa veljajo iste možnosti | kot za izbiranje zavarovalnih razredov, torej osnove. Od tega, n za katero osnovo se bo zavaro- I vanec pri dokupu odločil, bo I odvisna tudi višina njegove po- “ kojnine. Podrobneje bomo o novem I zakonu še pisali, že zdaj pa naj I kmete opozorimo še na eno možnost. Mnogo pomurskih kmetov ima nekaj delovne dobe iz časa pred uveljavitvijo zakona I o starostnem zavarovanju kme- tov — torej iz delovnega razmerja vdomovini ali tujini. Tudi M to delovno dobo bodo lahko I uveljavili in jo prišteli k dobi v I starostnem zavarovanju. Dokazovali jo bodo lahko z doku-menti, zdelovnimi knjižicami in I podobnim, v roku enega leta po | uveljavitvi zakona pa tudi s pričami. Ludvik Kovač denco opravljenih storitev, ne bodo imeli težav z inšpekcijskimi službami, v soboški občini pa so tudi sklenili, da bodo do 17.000 dinarjev dohodka oproščeni plačila davčnih prispevkov. L, Kovač STRAN 9 ŠE O ŽETVI Z druge strani Negove na ,,vrhu” in v „selu” Pod gradom še precej po starem ,,Ne, nič ne pišite! Kakšen ,,trak-torček” mi pomagajte raje spraviti k hiši!” Takole se nas je poskusil otresti Ivan Pavrič 60-letni kmetovalec ob vznožju negovskega gradu ali v ,,negovskemu selu”, ki se drži „negovskega vrha”, kot že od nekdaj oba zaselka imenujejo domačini, ,,Saj sami vidite,” se je žalostno ozrl po nekdaj mogočnem kmečkem gospodarstvu, ki ga je že močno načel zob časa. ,,Nimam nobene prave sreče, pred približno desetimi leti mi je neurje uničilo ostrešje na gospodarskem poslopju, v zadnjih letih sem ,,zgubil” štiri glave živine. Pošteno delam, garam, vendar takole sam, brez strojev, ne gre. Kar mi vrže živina, varčujem in takole sem si nekako uspel pred leti zagotoviti električno napeljavo. Kuham si sam, hvala bogu, da mi najbolj prija mlečna hrana. Monolog,ki bi jih v teh krajih še lahko slišali. Ivan Pavrič, zadnja leta vse bolj bolan, sicer še upa, da mu bo uspelo najti primerno družico, saj kot pravi: ,,V dvoje bi bilo Tako kot Pavrič, sameva tudi obsežno gospodarsko poslopje. veliko lažje kmetovati,” leta pa minevajo ... Še dobro, da plačuje od vsega začetka kmečko zavarovanje, tako da mu bo čez leto vendarle nekoliko'lažje. In Ivan.Pavrič ni edini samotar v tem koncu krajevne skupnosti, le streljaj vstran že leta sameva možakar, ki ga je zapustilo vseh enajst otrok. „Ja, mladi že leta odhajajo s trebuhom za kruhom v bližnja občinska središča, v Gornjo Radgono, Lenart in Maribor,” je povedal Franc Juršnik, predsednik vaškega odbora Negova-vrh. „Tu se zaenkrat ne da pomagati. Mladi si želijo pač boljšega, polnejšega življenja, ki se jim ponuja v mestu. In starejši ostajajo sami.” Pa vendarle v vrhu in na selu ni vse tako črno. V zadnjih letih so se tudi za te vaščane močno izboljšale V mokrem jutru, po bučni nevihti prejšnjega dne sva se z Lujzom podala v Španijo. Bilo je megleno avgustovsko jutro, vendar še zmerom toplo poletno. Ker sva potovala v letu nogometa, bo vsakdo pomislil, da se nama je mudilo na mun-' dial. Midva pa sva mislila drugače. Predvsem moja potovalna filozofija je drugačna. Pravijo, da spoznaš deželo šele, če v njej nekaj časa živiš. S tem se strinjam. Potem za to moraš biti zelo bogat, da si to lahko privoščiš ali pa se moraš tam zaposliti, delati in živeti. Prvo nisem, drugo pa dandanes ni mogoče. Takemu boljšemu poznanstvu z deželo se kot potnik-turist lahko vsaj malo približaš. Potovati moraš takrat, ko so domačini od mnogih obiskovalcev že malo utrujeni in se pripravljajo na normalno posezonsko življenje, ko jim je malo mar za zlagano gostoljubje, ki ga zaradi deviznega priliva morajo kazati. Na mejnem prehodu v Gede-rovcih sva zmotila dremajoče carinike. Najprej so pomislili da gre za težka tihotapca, vendar sva jim razodela svoj vse prej kot skromen načrt o Španiji in Gibraltarju. To je bilo usodno slovo od domovine, opozorili so naju le, naj paziva na dokumente. Ob zori sva prispela v Gradec in nadaljevala po dolini Mure proti njenemu izviru. Nisva se še docela zavedala, da zapuščava domačo zemljo ter svojce in znance kar za mesec dni. Čim bolj sva se oddaljevala od doma, tem bolj sva se zavedala, da sva zares na začetku najdaljšega potovanja. P Schladmingu sva zajtrkovala in skozi okno prijetne gostilne zrla avtobusne zveze in tako približale te kraje. ,, Letos, smo opravili pomembno delo,” je pohvalil vaščane predsednik vaškega odbora. Slednjič smo uredili klanec na cesti med Štrajn-govo in Negovo. Teh 300 metrov, globokih 4 metre, je bilo pravzaprav neprevoznih. Vendar smo našli skupni jezik s krajevno skupnostjo Benedikt, ki je prispevala sredstva, mi pa delo, in ta odsek ceste uredili. 6.0 prostorninskih metrov gramoza smo pripeljali, namenili nekaj sredstev iz samoprispevka ter zavihali rokave.” Pa tudi sicer so vaščani teh zaselkov, ki so se v največji meri zapisali kmetijstvu, nekaj pa je tudi zaposlenih, dokaj složni in vneti za skupno delo. ,,Drži, da so problemi z vzdrževanjem naših krajevnih cest, saj denarja ni nikdar dovolj,” se je zamislil Franc Juršnik, ,,vendar jih zaenkrat uspešno rešujemo.,,Mislim, da ne pretiravam, ko pravim, daje prav 1,7 kilometra našega makada ma med najboljše vzdrževanim v krajevni skupnosti. Ko zmanjka sredstev, ki narti jih odmerjajo v krajevni* skupnosti, dodamo nekaj sami, še poprimemo za orodje in, saj ste sami videli, lukenj praktično ni.” Najbolj vneti za razvoj kraja so v vaškem odboru, za sabo pa velikokrat potegnejo tudi ostale krajane. Tako so pred dvema letoma z velikimi napori izboljšali električno omrežje, letos so nameravali še zgraditi nov transformator, vendar so 'sredstva skopnela. Žal pa jim je, da niso uspeli lani prepričati vaščanov o potrebnosti vaškega vodovoda. Prav gotovo bi z več sredstvi še mnogo naredili. Sedaj pa je to praktično nemogoče, saj se za vaške potrebe iz krajevnega samopri- na bližnja smučišča, kjer je pozimi pravo veselje. Nadaljevala sva proti Salzburgu, in tu šo naju obdajali sivi alpski venci. Nameravala sva prek Nemčije nazaj na Tirolsko, vendar kot se to ob takih prilikah pripeti, sva zgrešila vozni pas za Bavarsko in hočeš nočeš, znašla sva se v Salzburgu. Z malo zamudo sva vseeno prišla na mejo Zvezne republike Nemčije. Promet čez mejni prehod je tekel v koloni. Tok vozil pa se je ustavil, ko je nemški carinik zagledal jugoslovansko registracijo na vozilu. Vljudno naju je nagovoril v domači govorici: "Zeleno karto prosim« Ko sem mu jo pokazal, se je tudi za naju prižgala zelena luč. Zelena. karta je namreč mednarodna zavarovalna polica in Nemci so natančni — tega skorajda ni potrebno ponavljati: Zelena Bavarska, se je kopala v soncu midva pa sva po sto kilometrih vožnje napeto pazila, na odcep proti Insbrucku. Po mejnih formalnostih sva bila snet v Avstriji, tokrat na Tirolskem. Ob živahni reki Inn sva drvela proti olimpijskemu Insbrucku. Spet so naju obkrožili visoki gorski očaki. Ko sva zaokrožila to mesto, se je cesta začela dvigati s pokrajino, ki pa naju je vabila samo proti zahodu, za zahajajočim soncem. Nenadoma se dolina pred nama zapre in imela sva na izbiro dve možnosti. Prva — skozi osem kilometrski predor ali pa čez prelaz St. Anton 1900 metrov visoko. Izbrala sva drugo možnost, ker /e spevka letno steče le od 5 do 6 starih milijonov. Kmetje prispevajo 10 odstotkov od- katastrskega dohodka, delavci pa 2 od osebnega dohodka. Za marsikoga veliko, za vaške potrebe pa malo. In vprašanje policentričnega razvoja negovske krajevne skupnosti se ob obisku teh dveh zaselkov poraja samo po sebi .. . V. Paveo Tako meni zgovoren predsednik vaškega odbora v Stanjevcih na Goričkem, ki so s 370 prebivalci (poleg Adrijanec) številčno najmočnejša vas v krajevni skupnosti Gornji Petrovci. Vseh skupaj je v krajevni skupnosti deset vasi. Da nismo prišli do kakšne bolj oddaljene, in zato v Vestniku manjkrat predstavljene s tega dela Pomurja, pa je bil kriv močan naliv. V aprilsko razpoloženem juniju seje ulilo kot iz škafa in prva streha nad glavo je bila gostilna Munc. Izbor se je obrestoval (čeprav imajo v Stanjevcih še dva gostinska lokala: zasebno gostilno Smodiševih in bife pri Potrošnikovi trgovini) kajti tako gostilničarka Marija kot vodilni vaški odbornik, ki seje v gostilni ustavi! po vrnitvi iz Murske Sobote, sta bila neizčrpen vir informacij. bila neizčrpen vir informacij. Že prva sago vorn ica je opozori la na problem telefonije, v jezi zoper pošto pa se ji jefpridružil tudi Via-. dimir Bohar. »Vse smo pripravili: drogove, izkopali jarke in čakali, da pridejo, s pošte pa nikogar!« VAŠKI TELEFON Zaenkrat imajo na vasi le en te-lofon. pri Vincetičevih, tam, kjer je doma literat Milan. Trenutno služi domovini v Sarajevu« vendar bo prav te dni izpolnil letno obvezo in prišel domov ter pričel poučevati slavistiko. ' Določitev lokacije edinega telefona na vasi je bila dokaj vročekrvna zadeva, v kateri sp svoje odigrale' ljudske strasti, predvsem pa privoščljivost in kot običajno, ne-složnost tam. kjer bi je moralo biti največ: Vendar je k sreči zdaj to že skorajda pozabljeno, vaščani pa usmerjajo svojo energijo v to, da bi dobili čim več priključkov in tako zvezp s svetom. Petnajst jih je..ki bi radi imeli pri hiši telefon, vendar se v času vsesplošne draginje močno bojijo, kakšna bo ctura priključka. Poleg telefona jim je pomembna povezava s svetom —• cesta. Osrednja skozi Mačkovce v smeri Gornjih Petrovec in H'odoša ter dalje na Madžarsko je kar prometna in življenje ob njej živahno. Nekoliko manj pa je to po odročnejših. predvsem v deževnih dneh težko dostopnih klancih do posameznih domačij. »Zavažamo te naše ceste in jih vzdržujemo, kolikor nam dopušča denar.« je poudaril Vladimir Bohar in opozoril, da bi radi s sredstvi bilo vreme lepo in sva upala, da bova tudi kaj videla. Tako nama je že doma svetoval sosed, ki živi že dalj časa v Bludenzu. Golf je sicer težko sopihal, toda šele sedaj sva imela pred sabo alpske lepote. Na prelazu sva se ustavila, da se je avto odpočil. Naredila sva tudi nekaj posnetkov. Vsi bližnji vrhovi so bili povezani z žičnico. Na enem od mnogih pa so očitno nekaj dograjevali, saj je helikopter neprestano dovažal beton. Tu se je ustavljalo mnogo turistov, ki so kot midva občudovali te sive orjake, ki segajo pod sinje nebo. Pod previsi so se iskrile snežne krpe in strma melišča so od časa do časa prečkali kozorogi. Naužila sva se planinskega zraka, pa še malo poklepetala s Cehi, ki sva jih srečala po naključju. Ti so se pravkar vračali iz Španije in kak nasvet ali namig nama še kako prav pride, sva si mislila. Od tu pa sva se neprestano spuščala na Vorarlberško. V DOMAČI DRUŽBI I/ Bludenzu je bila najina prva postaja. Ustavila sva se pri sosedu iz domovine, ki živi tukaj z družino že precej časa. Ljubeznivo so naju sprejeli in kaj kmalu sva ugotovila, da je prvi dan potovanja za nama. Do večera so tudi že drugi rojaki izvedli, da je pri Glavaču obisk iz Prekmurja. Zvečer smo bili že prijetna in številna družba. Priredili so nama pravo veselico, katere posledice sva občutila šele naslednjidan, ko ČRENŠOVSKE »ROŽE« -eno od krajevnih središč lendavsk / se ponašajo z marsičim, česar v drug*^ ni, samo če pomislimo narazneobj tudi v tej vasi pa imajo v s.ara®® ^“^vine in koprive! Medtem ko je okrog trg banke vselej čisto (zahvala gre sev čistilki Alojziji), tudi ob spomeniku pre^ murski materi je urejeno, pa K P w drugače na drugi ..strani ceste, J soboški Potrošnik zgradil blago' , |)Ojo ščani so travnike Že pokosili, lunam kosilo otavo, koprive pa kar napos ----------STANJEVCI NA GORIČKEM--------- „Ce dobro delaš, lahko dandanes tudi kot kmet dobro živiš” samoprispevka (ta znaša 4 odstotke) še letos obnovili mrtvašnico, Seveda je običajno želja več kot možnosti, in zato se večjih in dražjih del ne morejo lotevati. Vseeno pa je predsednik vaškega odbora optimist: »Veliko bolje nam gre, kolje bilo to svojčas. Če samo primerjam Stanjevce nekoč in danes in razmere, kakršne so pri posameznih aoprin gospodarjih, je napredek viden. Seveda tam, kjer so ljudje pripravljeni delati, kjer pa so doma lenuhi, tam pa je težje.« NAMESTO ENEGA, ŠTIRJE PRAŠIČKI Na vasi šo tudi usmerjene kmetije in med tistimi, ki gojijo pitance, so tudi Boharjevi. Sicer pa je glavni vir dohodka kmetov poleg živine mleko. Zbiralnica je v prostorih Predsednik vaškega odbora v Stanjevcih je Vladimir Bohar, zgovoren možakar, ki svojo rodno vas in ljudi v njej dobro pozna, prav tako pa mu niso tuji tudi problemi, kot na primer telefonija, ki mu v zadnjem času dela sive lase. vih dni okupacije in kasneje sodelovanja s partizani. Bil je pri Knoju in se ustalil šele takrat, ko je izrekel usodni »da«. To je bilo 1949. leta, se spominja, z naglim preskokom misli pa so njegove besede namenjene dopoldanski izkušnji dneva, ko si je ogledoval teličke na soboškem sejmišču. Doma na kmetiji, kjer živita z ženo (v pomoč pa jima je tudi sin Vladimir, ki je zaposlen na kmetijski zadrugi v Gornji Radgoni) ima petnajst glav živine in trdi, da živina dandanes že ima pošteno ceno. Da torej le ni tako hudo, da se nebidaloshajati, če spitaš prašička je bilo treba nadaljevati pot proti Švici. Kaj bo šele na jugu, če naju že tukaj za lučaj od doma muči težka glava, sva si mislila po tihem. Sele pozneje v Švici sva ugotovila, da sva pol stvari za osebno nego pustila v Bludenzu. Po težki noči se vsakemu poštenemu potniku, ki sreča na tujem . svoje rojake, zgodi nekaj podobnega. Švicarski carinik je hotel natančno vedeti, kam sva namenjena, preden je natančno pregledal prtljažnik. Malo je manjkalo, da bi nama razbil steklenico bučnega olja, kije bila namenjena v Francijo. Ko sem mu razložil, da sva samo tranzitna potnika čez stare železniške postaje ob cesti, ki tj e nadomestila tire in staro »goričko Mariško«. Že dolgo je od takrat, ko je vlak prisopihal na postajo in poleg spomina je ostalo še nekaj tračnic. »Časi pa so se spremenili tudi v tem. da smo svojčas imeli za čez zimo največ enega prašiča, zdaj pa včasih še štirje niso dovolj in 'zmrzovala? skrinje kar sproti polnimo.« pravi priletni Bohar. B Burno življenje interniranca, ki je pobe-' gniliz madžarskega ujetništva, ima za sabo, pa vojaške izkušnje iz pr- „ V gostilni Murne sta bili za točilno mizo pri delu mati to čarka Marija je v času daljšega postanka (zunaj je deM a]a jružin® vedela povedati veliko zanimivega, Karmen, ki bo na Jnaga|a. tradicijo, zato bo šla v gostinsko šolo, pa ji je pridno p njihovo lepo in natančno deželo, se je umiril in naju spustil v deželo Wilhema Tella, seveda še prej v kneževino Lichtenstein, kjer no-. gometaši pazijo na žogo, da jim ne uide čez mejo. Po tej miniaturni kneževini sva se vozila skozi edino mesto Vaduz, ki je tudi glavno mesto. Pokrajina naju je močno spominjala na Dolenjsko in vsa jezera so bila podobna Bohinjskemu. To najbrž zato, ker so vsa lepa jezera podobna Bohinjskemu, da ne poreče kdo, da drugih jezer še videla nisva. Skozi Walenstadt sva prispela do Wa-lenskega jezera. Tod okoli je močno zaudarjalo po gnojevki, s katero, so pridni kmetje zalivali travnike. Seno je bilo najbrž že v kozolcih. Vožnja ob Zuriškem jezeru je bila zanimiva, saj sva se znova bližala obronkom alpskega sveta. Če bi predore preštevala na prste, bi nama jih kaj hitro zmanjkalo, prstov seveda. Švicarji imajo kljub hribovju odlično speljane in vzdrževane ceste. Tudi o disciplini voznikov nisva mogla reči nič slabega. Malo ču- ah kravo ir,i potem f’ ° in po Seveda je težje o ne. kmetijah tam, kjer capo.deiwst v večjih re^ .vedM Pomurju nj slrfz'l‘^nnsiitd. T0^ vztrajajo pri redni - P ^«11^ verjetno zato, ker n L šestnajsturnegu degnKliflinSe' šen je velikokrat iačjeriU tt odpovedati nekoliko ta I pa tudi vrednote.sp^^ med mladimi vec - ... nOdnHe vljenje na kmetih, faze s soncem poki Marija Murnčeva,1« do^. Etilne in P^diz^i^ 'kmetiji najde ca. in l jr(llnicti S gostilni je in če bo malo Drogini bo mdi veejob- lgvora bijupavec iskan g Foto: Štefan ^STN^7’ STRAN10 dno so naju gko okrepčevalnici o vs zobotrebec je bil P° kiran y PoloVllno^rsem videl-nikjer na ^tunise prišla)'^ dne je minilo, kP^ jn najleps rich. To je najcisej videl,c mesto, kar sem I sem p upoštevam de^°'ii0 evroPs^ potoval lepo mest. Znancev V^S' namenila PrejP nozmorn r'-b tnim telefon5^ .uspela dobiti, z okrepc^ ^ti, M?1’. f^sva hotela P^š odžejala. Kosv pia sva se P°ste^°cionaln' lahko samo /e franc midva pa sva franke in nemste karica je od c^carski * ^1 vzame samo• s LujZpa a Ostal sem za taC^edtem zamenjat de? mddina h sedla dva,dž°vahniM P°^ je 1 jima je med z k/ ' rS- zastal nam I' kgrni P'sanji^' razvlečenimi ern se iefti denska. Potmd'lsodboon^. nj.hovosantolj^ je postajaj napo ^nldgl že pozabila, daS ama e^ Španijo, ^Jpreob?^ plan tistega Baslusejeprornk so verjetno za^ z^® ; B^je^^ i "a^ Francije. Ko s se velikih fo^sporn^obi^ VSEBINA 6. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov dne 18. julija 1983 - ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1983 - informacija o uresničevanju stališč in sklepov o dejavnosti trgovine in problematiki preskrbe v občini M. Sobota PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE M. SOBOTA SKLICUJEJO 17. sejo Zbora združenega dela 17. sejo Zbora krajevnih skupnosti 17. sejo Družbenopolitičnega zbora. Seje bodo v ponedeljek, dne 18. julija 1983, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota. Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev žapisaskupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 24. junija 1983, 3. poročilo o uresničevanju .politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983, 4. ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1983, 5. informacija o uresničevanju stališč in sklepov o-deja-vnosti trgovine in problematiki preskrbe v občipi M. Sobota, 6. osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1982 in za ključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine M. Sobota za leto 1982. 7. osnutek odloka o imenovanju ulic za območje naselja Krog (navedeno točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti). 8. osnutek odloka o imenovanju ulice v naselju Bakovci 'tudi to točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti), 9. volitve in imenovanja. 10. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 11. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2.. 3.. 4., 5.. 9.. 10. in 11. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega redaje objavljeno v prilogi Poročevalca, z dne 17.6.1983. Stališča Izvršnega sveta skupščine občine.M. Sobota bodo posredovana vodjem delegacij. vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 4. in 5. točke dnevnega redaje objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 6.. 7.. 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora. . Informacija k 10. točki bo dana na seji. 2 — DELEGATSKI VESTNIK - OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOSNE PORABE TER URESNIČEVANJE RESOLUCIJE OBČINE M. SOBOTA V I. POLLETJU 1983 OVOD Predložena ocena gospodarskih gibanj je izdelana na osnovi ankete o oceni gospodarskihgibanj v prvem polletju 1983 izvedene v OZD ter dejanskih podatkov skupne in splošne porabe v prvih petih mesecih letošnjega leta. Pri analizi so bila upoštevana tudi dosežena gospodarska gibanja v I. trimesečju letos, podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko in Narodne banke Slovenije. Organizacije združenega dela so po našem mnenju bolj realno kot v preteklosti ocenile pričakovane rezultate, kljub temu, pa je pričakovati, da bo ob ugotavljanju dejanskih rezultatov po periodičnih obračunih za prvo polletje 1983 verjetno prišlo do določenih odstopanj 1. OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI ZA PRVO POLLETJE 1983 Na podlagi predvidevanj OZD gospodarstva ocenjujemo, da bodo v občini v I. polletju 1983 dosežena naslednja gospodarska gibanja: — v 000 din — v tekočih cenah l-VI 11982 J—VI 1983 Indeks Celotni prihodek 13,759.816 18,052.789 131 Porabljena sredstva 11,016.382 14,404.029 130 Amortizacija po min. stopnji 306.490 459.735 150 Dohodek 2,743.434 3,676.201 134 Družbeni proizvod 3,049.924 4,135.936 136 Cisti dohodek 1,881.963 2,446.552 130 Sredstva za bruto OD 1,313.910 1,589.831 121 Poslovni sklad 443.052 575.968 130 Izplačana sredst. za investicije 437.589 452.714 103 Izgube 52.305 53.011 102 Ocenjujemo, da bo v I. polletju letos porasel celotni prihodek za 31 % in porabljena sredstva za 30 %, kar je za 1 indeksno točko počasneje od rasti celotnega prihodka. Amortizacija po minimalni stopnji bo še vedno beležila hitro'rast in se bo predvidoma povečala za 50 % glede na enako obdobje lani. Na osnovi takih gibanj bo dohodek višji za 34 % in čisti dohodek za 30 %. Hitrejše rasti dohodka od povprečja v gospodarstvu bodo predvidoma dosežene v kmetijstvu, gostinstvu in turizmu, obrti ter komunalni dejavnosti, počasnejša bo rast dohodka predvidoma v gradbeništvu, prometu in vodnem gospodarstvu, v gozdarstvu pa se pričakuje nižji dohodek. Organizacije združenega dela gospodarstva so v prvih treh mesecih letos razporedile za osebne dohodke manj sredstev, kot bi lahko glede na resolucijsko dogovorjeno 35 % zaostajanje rasti za rastjo dohodka. Tudi v prvem polletju bo po oceni gospodarstvo usklajeno z določili dogovora in resolucijskimi usmeritvami, saj se bodo sredstva za osebne dohodke po oceni povečala za 21 % in dohodek za 34 %. Zaradi naraščajočih obveznosti za skupno in splošno porabo. zlasti pa za obresti za kredite, ostaja organizacijam vedno manj sredstev za razširitev materialne osnove dela. V šestih mesecih letos se bodo sredstva poslovnega sklada povečala za 30 %, za naložbe pa bo izplačano samo za 3 % več sredstev, kar bo povzročilo ob visoki rasti cen velik realni padec investicij in močno zmanjšanje investicijske aktivnosti v gospodarstvu občine. Po podatkih Narodne banke Slovenije so organizacije združenega dela občine v prvih petih mesecih letošnjega leta izvozile blago in storitve v vrednosti 919.795.000 din ali za 20 % več kot v enakem obdobju lani. Posamezne organizacije združenega dela so dosegle naslednje povečanje izvoza: KZ Panonka 41 %, MURA 21,5 %, ZGEP Pomurski tisk 41.5 % in Mesna industrija 30 %. Manjši obseg izvoza sta imeli ABC Pomurka DO Zunanja trgovina in gozdno in lesno gospodarstvo, enaki obseg izvoza kot v petih mesecih 1982 pa beleži Panonija. V izvoz se vedno bolj vključujejo tudi Tovarna mlečnega prahu. Platana TOZD Ledava in SOBOTA TOZD Obrtništvo. Uvoz blagaje v prvih petih mesecih znašal 359.481.000 din in seje zmanjšal za 7,3 %. Od celotnega obsega uvoza odpade 77 %nauvozrepromateriala. 17.7 % na opremo in 5,3 % na blago široke potrošnje. Ocenjuje se. da bo prvo polletje 1983 zaključilo z izgubo 6 organizacij insicer: DO Mesna industrija predvidoma nanivoju izgube prvega polletja 1982: v TOZD Opekarna Puconce se bo izguba predvidoma povečala; Elektro Murska Sobota in TOZD Oprema in orodja Ro-gašovci bosta izgdbo prvih treh mesecev zmanjšali za okoli 50 %; SOBOTA TOZD Gradbeništvo pa bo izkazala minimalno izgubo. V ostalih organizacijah, ki so ob četrtletju izkazovale izgubo, so se pogoji poslovanja izboljšali tako, da izgub ne pričakujejo. V občini Murska Sobota je v prvih petih mesecih letos opazna stagnacija industrijske proizvodnje. Dosežena proizvodnja v vrednosti 5.558.574.000 din je enaka obsegu proizvodnje v petih mesecih leta 1982. Na takšno gibanje je v veliki meri vplival 2 %-ni padec proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji, na katero odpade okrog 50 % vrednosti proizvodnje v občini. Nižji je obseg proizvodnje tudi v grafični in kemično- DELEGATSKI VESTNIK — 3 predelovalni industriji. Rast industrijske proizvodnje je prisotna v kovinskopredelovalni industriji, nekovinski, lesni, industriji gradbenega materiala ter tekstilni industriji. Do padca proizvodnje v -Mesni industriji je prišlo zaradi pomanjkanja Živine, v Agromerkurju pa izpad proizvodnje vsled neustreznega zdravstvenega stanja perutnine. ,_Na področju kmetijstva je bila letos oskrbljenost z gnojili, zaščitnimi sredstvi, semeni in pogonskim gorivom pravočasna tako, daje spomladanska setev potekala nemoteno. V občini je bilo posejano 816 ha s sladkorno peso, 1846 ha s krompirjem, 9.232 ha s koruzo, preostale površine pa so bile posejane s poljščinami za silažo in ostalimi kulturami. Zaradi suše ob vzniku je bilo potrebno preorati 57 ha površin posejanih pod .sladkorno peso. Na teh površinah je bila posejana koruza. Tudi koruza je imela zaradi sušnega vremena nekoliko upočasnjeno rast. V prvih štirih mesecih je bilo po podatkih statistike v občirii zaposleno 18.141 delavcev ali za 2,1 % več kot v enakem obdobju leta 1982. od tega v gospodarstvu 14.915 zaposlenih ali za 1,8 % več in v negospodarstvu 3.226 oz. za 4 % več delavcev. V enakem obdobju se je v SR Sloveniji število zaposlenih povečalo za 0,6 %, v gospodarstvu 0.4 % in v negospodarstvu za 1,9 %. Glede na stanje zaposlenih v decembru 1982 seje njihovo število zmanjšalo za 0.4 %. . Organizacije združenega dela gospodarstva bodo v šestih mesecih po oceni izplačale za investicije 452.714.000 din9.30 2145 'r?l -00 □^^'dovi Si. Pivnik večer, čila "’“gaci^^OO Kul-u0 Poro- 17.00 Poročila. 17.05 Tarzan, ameriška risana serija. 17.30 Dolgo iskanje: Vprašanje ravnovesja, ponovitev angleške dokumentarne serije. 18.30 Galaktika. ameri-. ška nadaljevanka, 19.15 Risanka. 19.24 TV in RA nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19-57 Propagandna oddaja, 20.00 Za pest dinamita, italijanski film. 22.15 Dober večer, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb, 23.00 Poročila 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Posebna oddaja — Predstavljamo pobratene občine iz socialističnih republik Hrvaške in Slovenije, 15.00 — najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 18. julija (šport, najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 19. julija (gospodarska tema), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 20. julija (gost v studiu), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 21. julija (kultura), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami m pozdravi, T9.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Hokej na travi za »Turnir narodov« Jugoslavija—Italija — prenos, v odmoru premor. 16.35 Jugoslavija, dober dan, 17.05 Otroška predstava, 18.05. Kraja ima dolg rep. ponovitev otroške predstave, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Discorama, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.55 Športna sobota. 22.15 Najstarejše Evropske Univerze: Heidelberg (do 22.55) TV ZAGREB Prvi program 15.30 Sedem TVdni, 16.00 Poročila. 16.05 Poletno popoldne. 18.30 Prisrčno vaši-, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Slivov sok (film), 21.35-Dnevnik, 21.50 V soboto zvečer. 23.05 Poročila Atrija | tv avstrija ortl . 23-20 Akt! ugankar-VN dnevnik. 20.00 'akordi in rekorder ji. tbn dotma. kriminalka. ^VV^nik. 22.30 Hiša meja — Oddaja \ in^'-'N Aeoieleks. \ \< - Oddaja v \ u ~ 'deoleleks .18.00 \ W. ,W.00 Aktualna \ TVD slltvšte. 19 A5 \ tasa 20.45 Ne- \ - Režija- \ .mi.ttTNDdanes. \ alias. 11A5 Zell \ 1 ° ~ Čas v sllkr ' TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA । Tvi mm iaua TV LJUBLJANA ' TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.15 Poročila. 9.20 Živžav. otroška matineja. 10.05 V. Kovačevič—L Ivanec: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb. 11.20 625 — oddaja za stik z gledalci. 11.35 Čez tri gore: Gorenje-vaški oktet. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.30 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper. 16.20 Poročila. 16.25 DR., jugoslovanski film (č/b). 17.50 Športna poročila. 18.05 Spomini na Sutjesko. 2. del dokumentarne oddaje, 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka, 19.21 TV in radio nocoj. 19.23 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Udovički: Zemlja, drama TV Novi Sad. 21.20 Izviri — Istra: Naše mesto, dokumentarna serija. TV Zagreb, 21.45 Športni pregled. 22.15 Poročila Oddajniki H. TV mreže: 17.10 Narodna glasba, 17.40 Tula, nigerijski film, 19.00« Risanka, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Operni večer: C. Monteverdi: Orfej, opera, 23.20 Poročila (do 23.25) 18.10 Poročila. 18.15Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje. 18.45 Glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Kmecl: Intervju, predstava SNG Maribor, 20.55 Odmevi 60-tih let. 2. del angleške zabavnoglasbene oddaje. 21.45 TV dnevnik 11 Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik, 18.15 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna serija, TV Ljubljana. 18.30 Bosansko H erce-govski pesniki za otroke, 18.45 TV plošča: »Atomsko sklonište« (samo za LJ'2), I9.00Športnigrafikon, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, 20.45 Poročila, 20.50 Zabavnoglasbena oddaja (pon.), 21.40 Pot svobode. ameriška nadaljevanka (do 22.40) TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 11.50 Poročila, Kmetijska oddaja. 12.00 13.00 Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Slovenske pripovedke. 18.30 Otroški pesniki, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Pregon (drama). 21.15 Izbrani trenutek. 21.20 Argumenti, 21.50 En avtor, en film, 22.10 Dnevnik Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.00 Opoldanska redakcija. 14.35 Trinajst stolov (film). 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Abeceda* športa. 17.30 Popotovanje na Atlantido. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Cirkus. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Gunther Philipp 65 (TV film). 21.50 Šport. 22.10 Turška folklora Malo zlato- sonce (film), 14.20 Risanka. 14.30 Stvarjenje sveta. 15.45 Resna glasba. 16.25 Galaktika,' 17.10 Narodna glasba, 17.40 Tula (film). 19.00 Risahka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Gospodična Rewntlow. 21.15 Potopis. 21.45 Športni pregled. 22.15 Dnevnik /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Drugi program 14.00Športno popoldne. 16.55 Kmet milijonar. 17.45 Slo umetnin. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Dva kuharja. 19.00 Filmske novosti. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nočni azil. (film). 22.50 Sled v lemi (film) /Q ljubljanska banka Pomurska bank« TV MADŽARSKA 8.05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 10.05 Ponovitve. 14.15 Mali nogomet. 14.50 Martin Eden, nadaljevanka. 16.00 Literarno potepanje. 16.30 Vas ha pusti. 17.25 Zabavna glasba. 17.45 Telera-ma. 18.25 Damask. 19.30 TV dnevnik. 20.00 2. polfinalna oddaja kviza KDO KAJ VE. vmes ob21.40TV dnevnik.— Tenisza pokal Davis na II. pr. ob 14.00 TV KOPER 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Dossier našega časa. 20.45 Serijski film. .21.30 Narodna ..glasba. 22.00 TVD danes. 22.15 Zeil im Bild — čas v sliki 18.05 Poročila. 18.10 Sedem stopnic do glasbe: Dva Zmerjavca, 18.30 Od vsakega jutra raste dan: Žiri, 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka, 21.05 Aktualno, 22.05 TV dnevnik II Oddajniki 11. TV mreže: 18.00 TV dnevnik, 18.15 Pisani avtobus, otroška serija. 18.45 Vis »Tonic«, zabavnoglasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Folk parada. 20.45 Maščevanje v Barskem taborišču, dokumentarna oddaja, 21.35 Poročila, 21.40 Čas knjige (do 22.10) TV ZAGREB 18.10 Poročila, 18.15 Vojvodinski zbori: Komorni zbor Glasbene mladine, oddaja TV Novi Sad, 18.45 Mozaik kratkega filma: Zgodba o bojni ladji Wasa, švedski film. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Zasebno življenje, sovjetski film, 21.35 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik, 18.15 Alice in njena druščina, otroška nanizanka, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Naša krajevna skupnost: Prisilno mrtev, humoristična serija TV Ljubljana. 20.45 Poročila, 20.50 Premor, 21.00 Proslava 500-letnice Cetinja, prenos, 22.00 Glasbena dogajanja (do 23.00) 17.40 Poročila. 17.45 Mogočno morje: Žetev, angleška dokumentarna serija, 18.45 Glasba starega Jadrana: Hvar. 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrnodo zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. Cooke—B. Mortimer: Tom. Dick in Harriet, angleška zabavna serija, 20.25 Mogočni Mirko: O strojih in denarju, angleška poljudnoznanstvena serija, 20.55 Koncert zbora »Obala« iz Kopra. 21.40 TV ;dnevnik II Oddajniki II. T V mreže: Prvi program 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar, 18.15 Pisani avtobus. 18.45 Zabava vasTonik. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Otvoritev pristanišča Bar. 20.50 Igralec tenisa (film), 22.10 Dnevnik \rock St^ Poro- kuiwre- 21A7 TV ZAGREB TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM ' 9.00Jutranjaporočila,9.05TV v šoli, 10.30 Trije mušketirji, 12.05 O rožah. 12.10 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Billy. 15.50 Zguba tradicije. 16.40 Risanka, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25. Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Za-spanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ljudje, mnenja, moči, 21.00 Čudežna ženska (film). Prvi program 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Alice in prijatelji. 18.45 Narodna glasba. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Puli 83 nasproti. 21.05 Z vlakom proti jugu. 22.45 Dnevnik /o ljubljanska banka Pomurska bank« TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura. 15.00 Srednja Amerika. 16.30 Burleska. 16.45 Trije mušketirji. 17.15 Mojster Eder. 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Vila za najem (TV film). 21.40 Večnost je v.mejah. 22.10 Šport DRUGI PROGRAM 13.00 Športno popoldne. 17.00 Praznik pihalnihorkestrov. 17.45 Okay. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Trije mušketirji. 21.50 Dinastija - Klan Denver. 22.40 Iz filmskega sveta. PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.39 Trinajst stolov (film). 11.55 O rožah. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Billy. 15.50 Kremenčkovi, 16.15 Iz sveta živali. 16.25 Gibanje je vse, 17.00 Eci. peci.pec. 17.30Medvedkiso prosti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.10 Doktor Teyran. 21.55 Večeriti šport. DRUGI PROGRAM ( 17.30 Kompas. 18.00 Znanost danes. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Korenine, 21.10 Schilling. 21.50 lOpred 10,22.20 Kačje jajce (film). DRUGI PROGRAM 17.30 Kompas, 18.00 Usmeritev. 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Svojčas, 21.05 Monaco Franc. 21.50 Pred 10, 22.20 Klub 2 PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Kralj šaljivcev (film) 12.15 Ljudje, moči, mnenja, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Billy, 15.50 Kremenčkovi, 16.15 Čudovita Avstrija, 17.00 Družinski praznik. 17.30 Čebelica Maja. 47.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Oh. ljubi oče. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 29.30 Čas v sliki, 20.15 Stolp talcev (film), 21.45 Šport. Prvi program 18.00 Porčila, 18.05 TV koledar. 18.15 Skrbi nekega Branimirja. 18.45 Yu — rock. 19.15 RisSnka, 19.30 Dnevnik. 20:00 Politični magacin, 2I.Q5 Velo misto, 22.35 Dnevnik /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV MADŽARSKA I >8.35 Spored za otroke. 14.05 Narodne v priredbi. 14.25 Prometna varnost: 14.35 Gospod iz vesolja, nadaljevanka. 15.05 G. milijonar je zaljubljen, film. 17.10 Napoved sporeda. 17.40 Praznik LR Mongolije. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.10 Candide. angleški film. 21.50 Gost iz Koložvara. S. Kanyadi. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER TV KOPER 18.00 Seriski film, 18.30 Baletni večer. 19.30Meščan Urban — kratkometržnifilm. 19.45Serijski film. 20.30 Ob skodelici kave. 20.45 Ras in pištola — čelov, film igrajo: Robert Hossein. Michele .Mercier — Režija: R. Hossein. 22.15 sedem uni., 22.30 Zeit im Bild, —čas v sliki I4.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Vide-oteleks. 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TV D stičišče. 19.45 Dossier našega časa. 20.45 Salut, Champion — serijski film, 21.30TVD danes, 21.45 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Ju-goslaviia. 22.00 Baletni večer, 22.50 Zeit im Bild — čas v sliki TV MADŽARSKA DRUGI PROGRAM 17.30 Kompas. 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Bonanza, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Imate radi klasiko?. 21.05 Prelistano. 21.50 10 pred .10. 22.20 Umetnine: Svet Ing-marja Bergmanna 16.10 Golobček. 1. del sovjetskega filma. 17.15 Gala; osem pesmi iz osmih držav. 18.00 Žetev 1983, L del reportaže. 18.20 Donavski ladjarji, spored študia Pecs. 19.30 TV dnevnik. 2O.0(T Tvoja Klavdija, 1. del belgijske nadaljevanke. 21.05 Studio 83, kulturni tednik televizije. 22.05 Legenda o čudežnem jelenu, dokumentarni film. 22.35 TV dnevnik. vsak četrtek VESTNIK TU UnPFR I4.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovepskem jeziku/Videoteleks. 18.00 Salut. Champion —serijski film 19.00 Obzorja 19.30 TVD stičišče. 19.45 Dossier našega časa. 20.45 Kruti stolp — celovečerni film — Igrajo: John Ericson. Mary Blanchard — Režija: Lew Landers. 22.00TVD danes. 22.15 Turistični vodič — v sodelovanju s_Kompas-om Ju-, goslavija, 22.25 Zeti im Bild — čas v sliki TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 10.10 Ponovitve: 1. Delta, 2. Bil je nek poncaj. 16.30 Golobček. 2. del sovjetskega filma. 17.20 Svet jezika. 18.10 Žetev 1983. 2. del reportaže. 18.30 Ni tako kolje bilo nekoč. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Umetnina tedna. 20.50 Milijardo let pred koncem sveta. TV igra. 21.55 Glasba ... 22.45 TV dnevnik. PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Stolp talcev (film) 12.00 Burleska, 12,15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Billy 15.50 Diana Ross. 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Obalni pirati. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dublinske vrtnice. 21.10 Naše vesolje, 21.55 Večerni šport. DRUGI PROGRAM 17.30 Kompas. 18.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Glasbena stojnica, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 16.05 Golobček. 3. del sovjetskega filma. 17.05 Potuj z nami. Češkoslovaška. 17.45 Naš vrt. naše dvorišče, reportažni spored. 18.20 Telešport. 18.45 TV ogledalo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tvoja Klavdija. 2. del belgijske nadaljevanke. 21.20 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.20 Makris Agamemnon. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks, 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče. 19.45 Dossier našega časa.. 20.45 Novo vznemitja — dokumentarna oddaja, 21.TVD danes, 22.00 Turistični vodič — v sodelovanju s Kom-pas-om Jugoslavija 22.10 Ob. skodelici kave, 22.25 Zeit im Bild — čas v sliki 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks. 18.00 Novo vznemirja — Dokumentarna oddaja. 19,00 Alfredo Lacosegliaz — glasbena oddajah 19.30TVD stičišče. 20.45 Seriski film. 21.30 TVD danes. 21.45 Turistični vodič — v sodelovanju s kompas om Jugoslavija 72.15 Zeit im Bild — čas v sliki STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 8. julij — Elizabeta SOBOTA, 9. julij — Veronika NEDELJA, 10. julij — Amalija PONEDELJEK, 11. julij — Olga TOREK, 12. julij — Mohor SREDA, 12. julij — Henrik ČETRTEK, 14. julij — Just kino APAČE 9. julija ob 20. uri nemški film: »KLINIKA ZA SEKS«. Ogled filma otrokom ni dovoljen. LENDAVA 9. julija ob 18. in 20.30 uri italijanski film: »DEKLE ZA DOPUST«; 10. julija ob 10. uri ameriška risanka: »TOM IN JERRY« ter ob 18. in 20.30 uri hongkongški film: »POGODBA«; 14. julija ob 18. in 20.30 uri hongkongški film: »ČLOVEK IMENOVAN TIGER« »PARK« MURSKA SOBOTA 8. julija ob 17. uri ameriška barvna risanka: »TOM IN JERRY NAJBOLJŠA PRIJATELJA« ter ob 19. in 21. uri za-hodnonemški barvni vistavisionski film: »RESNIČNE ZGODBE« VI. DEL. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. 10. julija ob 17. uri ameriška barvna risanka: »TOM IN JERRY NAJBOLJŠA PRIJATELJA« ter ob 19. in 21. uri za-hodnonemški barvni vistavisionski film: »RESNIČNE ZGODBE« VI. DEL. Ogled filma mladini do 16. leta ni dovoljen. 1 L in 12. julija ob 19. in 21. uri ameriški barvni vistavisionski film: »NOSTRADAMUS — MOŽ. KI JE VIDEL BODOČ-. NOST«; 13. in 14. julija ob 191 in 21. uri francoski barvni vistavisionski film: »IZJEMNA ŽENA«. prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. 300 L prodam. Pince 32. Le-242 FIAT 124. vozen, neregistriran, in električni štedilnik ugodno prodam. Horvat. Gregorčičeva 12, Murska Sobota. M-2400 STARO HIŠO V SELU na 26-arski parceli, primerno za vikend, prodam. Informacije vsak dan od 19. do 20. ure po telefonu 22-709. M-2402 DVIŽNA GARAŽNA VRATA, rabljena eno leto, prodam. Gjer-keš. Trnje 48/c. M2403 BELO VINO Z VANEŠKIH GORIC PRODAM. Pinter, Nemčavci 34. M-2404 ŽITNI KOMBAJN MASSEY FERGUSON PRODALI. Nede-ljca6LM-2405 STISKALNICO ZA BALIRA-NJE SENA IN SLAME PRODAM. Turnišče. Pod logom 33. M-2407 TRAKTOR STEYR 760, 60 KS, prodam. Karel Gorza, Andrejci 8, p. Martjanci. M-24U8 FORD TAUNUS 1600 GXL, malo karambolifan, prodam. Ve-česlavci 96. M-2409 ŠPORTNO KOLO na 10 prestAv prodam. Jože Čerpnjak, Ropoča 39. p. Rogašovci. M-2410 TRAKTOR, nemške znamke, 15 KS. prodam. Turnišče. Prvomajska 13. M-2412 MOTOR PERKINS. 45 KS, za kombajn, prodam. Dago Kociper, Odranci 91. p. Črenšovci; M-2413 avtok le pa n t v o a vtoličarsi vo ravnal na miza-komora zaščita vozil-vležna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod 'za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado.Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko-Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (Iektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagaridna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00din. polletna 235,00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100,00din, celoletna naročnina za delovnč organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. BARVNI TELEVIZOR, japonske izdelave, prodam. Andrej Černe. Gornja Radgona, Partizanska 13. M-2414 AVTO RENAULT 14, letnik 1980. prodam. Naslov v upravi lista. M-2415 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 44, p. Tišina. M-2417 STAREJŠO LESENO HIŠO na 23-ARSKI PARCELI V MO-ŠČANCIH, primerno za ureditev počitniške hišice, prodam. Informacije po telefonu- 77-128 ali Moščanci 41/A. M-2420 PRENOSNI TELEVIZOR ISKRA, čmo-beli, prodam. Petanjci 122/A. M-2421 NOVO VISOKOPRITLIČNO HIŠO (možna tudi obrt) na 700 m2 površine, v izmeri 9 x 12,5 m, 250 m od Zdravilišča Moravci, na lepem kraju, prodam. Ponudbe pod ugodno na upravo lista M-2425 ZASTAVO 101. letnik 1977, ugodno prodam. Bogojina 56. M-2427 NEDOGRAJENO, takoj vseljivo, centralno ogrevano hišo, prodam. Ogled po 11. juliju. Hainc, Košaški dol 45/B, Maribor. M-2430 MOTOR Z MENJALNIKOM ZA WARTBURG in malo rab-Ijenkmečki voz prodam. Rakičan, Panonska 74. M-2431 ZASTAVO 750 S, letnik 1981, prodam po delih. Franjo Antu-novič, Z. Velnarja 34, Murska Sobota. M-2432 800 KOSOV ZIDNE OPEKE, veliki format, prave betonske zidake 50 x 30 cm (100 kosov), trajnogorečo peč, peč na olje EMO. plinsko peč, električni štedilnik in divan ugodno prodam. Interesenti se naj oglasijo v ulici Juša Kramarja 5, ali po telefonu 22-862. M-2433 MALE . PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 24. M-2434 KOMBAJN EPLLE HT 211 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2330 ' SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Štefan Šinko, Gede-rovci 30/A. M-2440 gorenjewo^mj GORENJE VARSTROJ, TOZD VARIS proizvodnja in montaža itarnih kabin n. sol. o., Lendava •avski svet razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge Tehnični vodja TOZD VARIŠ Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo šolo tehnične smeri - /a imajo nad 3 leta delovnih izkušenj — da imajo sposobnost za >s uenje in organiziranje dela* Izbrani kandidat bo imenova.. za mandatno dobo 4 let.' Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev, ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava, Industrijska ulica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 Teh po poteku roka. Delovna skupnost ABC Pomurka — KG Rakičan razpisuje na podlagi sklepa DS prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. vodje gospod, rač. sektorja (reelekcija) in objavlja prosta dela in naloge 2. gradbenega referenta. Kandidata morata poleg pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: pod točko 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonom, smeri — in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod točko 2. — da ima končano šolo za grad. inž. I. stopnjo — ih najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih jn objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Delovna skupnost ABC Pomurka — KG Rakičan, p. M. Sobota, v roku 8 dni od dneva objave.' MEŠALEC ZA BETON, električni. prodam. Telefon 22-428. M-2442 ŽITNI KOMBAJN MASSEY HARIS, tip 630 S, kosa 170 cm, primeren za hribovite terene, prodam. Frizerski salon, Štefana Kovača 8. Beltinci. M-2444 TOVORNI AVTO MAN 520 IN MERCEDES, letnik 1968, registriran, prodam. Štuhec, Buče-čovci 33. In368 BARVNI TELEVIZOR ELEKTRONIK GORENJE UGODNO PRODAM. Marjan Granfol, Lendavska 17/B, M. Sobota. M-2445 TRAKTOR DEUTZ, 24 KS, s koso in jermenico, prodam. Le-merje 17. M-2446 TOMOS 14 M, pet prestav, rdeče barve, letnik 1982, prodam. Drago Pintarič, Murska Sobota, Ka-juhova46, telefon23-l 14.M-2448 KRAVO, staro tri leta, s teletom (teličko), kontrola A, prodam. Pečarovci 70. M-2450 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 4, p. Tišina. M-2451 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Lovrenc Vogrinec, Radvenci, p. Spodnji Ivanjci. M-2453 OPEL REKORD, letnik 1972, prodam. Naselje Borisa Kraigherja 12. MURSKA SOBOTA. M-24S4 ŽAGO C1RKULARKO brez motorja prodam. Razlagova 2a, Ljutomer, ln-365 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, prodam. Stanko Heric, Radoslavci 36, p. Bučkovci. In-367 MALE PUJ SKE PRODAM. Ivan Hoheger, Tišina 41. M-2386 PRIKOLICO BRAKO PRODAM. Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure. Karas, Kidričeva 4, M. Sobota. M-2387 . VISOKOTLAČNO STISKALNICO ZA SENO in desni blatnik za BMW 1602 prodam. Naslov v upravi lista. M-2388 AVTO ŠKODA 120 L NAPRODAJ. Skakovci41. M-2389 RAZNE DELE ZA GS 1.3 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2390 BARVNI TELEVIZOR ZA- KRAVO, staro 15 let, vozno, NUSSI PRODAM. Naslov v brejo, prodam. Filovci91.-M-2458 upravi lista. M-2391 TOyORNI AVTO TAM 125, KOMBI 430K ZASTAVA, letnik vlačilec, prodam ali menjam. Te----- ------- lefon 77-035. M-2459 1977, registriran do junija 1984, pro,dam. Odranci 360. M-2393 PLUGE (12-colne) in koso za traktor ferguson prodam. Gradišče 45, p. Tišina. M-2394 FREZO ZA MOTOKULTIVA-TOR MUTA PRODAM. Celec, D. Slaveči 20. M-2396 LOPO in gospodarsko poslopje, zidano, za rušenje, prodam. Ce-pinci 27. p. Petrovci. M-2397 KRAVO, staro sedem let, z bikcem, vozno,, prodam. Dolnja Bistrica 98. M-2398 AMI-8, registriran do decembra, prodam. Beltinci, Vezna 6. M-2399 TRAKTOR FAHR, letnik 1952, 18 KS, prodam po zelo ugodni ceni za rezervne dele. Ivan Gre-gorinčič, Urban 247, Š trigova. In-369 ZASTAVO 101 PRODAM. Brezovci 43, p. Puconci. M-2456 PRAŠIČA (110 kg), domače vzreje, prodam. Rakičan. Prešernova 21. M-2457 Delovna organizacija ZUNANJA TRGOVINA s. p. o. Murska Sobota ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA s. p. o. MURSKA SOBOTA po sklepu delavskega sveta objavlja prosta dela in naloge pripravnika z visoko izobrazbo i ekonomske smeri znanje vsaj enega tujega jezika, za dobo 12 mesecev. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok in vozniški izpit »B« kategorije. Prijavezdokazili o izpolnjevanju pogojevnaj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9 Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave. ZAHVALA , ' mož. oče s,ad Boleča ie resnica, da nas ie v 80 letu starosti za vedno zannstil našdraei oče in tast Franc Rogač upokojeni cestar iz M. Sobote »j ste Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 112 j/rekli nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in na . za£jnji Prisrčna zahvala vsem, ki stq dragega pokojnika pospremili ”a ^p^dstavnik^ darovali vence in šopke ali darovali v druge namene. Posebna zahvalap _vsern za v Turopolje za ganljive poslovilne besede, g. kaplanu za pogrebni ?^re„ yS0 skrb v odpete žalostinke in osebju internega oddelka soboške bolnišnice z zdravljenja. Vsem še enkrat — iskrena hvala! VSI NJEGOVI '[l ' Ne boš več hodilpo rurr‘^' ne boš več nabiral saa^ . ne boš več slišal P“clJpnega ove 2 ne bos več videl pomladi J ZAHVALA oepričakJ V nedeljo. 19. junija nas je v 59. letu staf°ogeinstarl vano in brez slovesa zapustil naš dragi moz- Mihael izRadovec39 sebn°sl?^ n31” Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in P^H^Hh^ovaliz^elikč111 ki So nam v težkih trenutkih bili v veliko pomoč, ter vsem, ki so s. u r ga v tak pismeno ali ustno izrekli sožalje, darovali številne vence in cvetje a številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Hauserjevi ter medicinskemu in ® ja. |Ost' temega oddelka za zdravniško pomoč, družinam Melin, Farič, D ojpete z gan|Z Najlepša hvala g. kaplanu Viliju za pogrebni obred, pevkam z/ vnin’a predstavnici KS Radovci tov. Dragici za poslovilne besede ter jniške?a cijama Obrtno podjetje »Kroj«. M. Sobota in ginekološko-p0 bolnišnice v Rakičanu. Radovci. 2 L 6. 1983 j >j-nej, Žalujoči: žena Evgenija, sin Jože z ženo Marijo, vnuka Robert z , družino, hčerka Cilka z možem, vnukinji Štefka in Brigita, hčerka > Dejan ter ostalo sorodstvo MLADE NEMŠKE OVČARJE PRODAM. Krajna 29/A, p. Tišina. M-2460 LADO 1600, staro 3 leta, dobro ohranjeno, registrirano do 7. 5. 1984, prodam. Mirko Radovanovič, Naselje Veljka Vlahoviča 7, M. Sobota. M-2461, GOLF, letnik 78, prodam. Vori, M. Polana 91 /a. Le-252 FIAT 125, star dve leti, prodam. Drago Kuhar, Lendavska 17/C, M. Sobota. M-2382 GOSTILNA NA PETANJCIH vabi v soboto, 9. julija na VRTNO VESELICO IGRA ANSAMBEL LEGIJA. k6pim OMARO, rabljeno in ohranjeno kupim. Naslov v upra M-2452 DEKLE za delo v kalntci, po ““^“Lgela Kolo-šivanja, sprejmem, s yyem sovski, Jamna 1A P- DVa”v ZIDA« »l»* GORICA. »M 'S moč v kuhinji. Hrana n Te nje v hiši. OD po 8 lefon 065-21-369. M-g DEKLE, staro nad za pomoč na kmetij . M svojitev. Naslov v upra« M-2428 sobe OPREMLJENOSOBO ssojj rabo kopalnice m ..^emlada hanja. V MurskiSoh) bra „a išče sobo s posebn m M souporabo koP^^ faVi 11^ Soboti. Naslov v upr M-2447 razno SAMSKI MOSKJ kJj5če» kadilec. let- P°C sko-starood 55do vanjem.^ žnosti s svojim stan čenke ne P^^taM-241^) nudbe na upravodist STKEJO “ »i«1”" Tešanovci IA c M-2436 m.t fASA^ DELAM . DEM jn polag * i električno inštaMJ siojan M keramične P^^mana trovič. Staneta ^^449 Murska Sobota. M STRAN 18 Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, ki je hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne! ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Irena Moršič roj. Bertalanič V domu • iz D' S,aveč našem je ostala praznina za tabo draga mama, a v naših srcih bolečina. Za vse Ob boleči - i< • ^ar s* stor^a za nas’ $e enkrat hvala! ste jo v tako 1 ' Se isl se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in 1 VeRce in cv ZInJ Likovič, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, eye terjo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, vsem še enkrat — iskrena zahvala! Žalujoči; VSI, KI SMO JO IMELI RADI ZAHVALA Tiho in vdano, kot je bilo celo njeno življenje, je po kratkem trpljenju za vedno zatisnila svoje blage oči naša dobra mama, babica in prababica Terezija Lepoša iz Dolenec Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili do njenega zadnjega počivališča. Hvala govorniku krajevne skupnosti.za ganljiv poslovilni govor, č. g župniku za pogrebni obred in tolažilne besede ter pevcem, ki so jo s petjem žalostink spremljali na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sosedi Irmi za nesebično skrb in nego ter vsem, ki ste nam v najtežjih urah stali ob strani in nam pomagali. Nieni: sinova Janez in Šandor z ženo Justino, vnukinja Terezija z možem Slavkom in sinčkom J Petrčkom STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev S kolesi od Hodoša do Portoroža Pred kratkim je skupina desetih kolesarjev, sicer članov sekcije za rekreacijo in množičnost pri kolesarskem klubu Pomurje iz Beltinec prevozila tako imenovano, slovensko transverzalo od Hodoša do Portoroža, dolgo 370 kilometrov. V skupini so bili: Gusti Grof, Aleksander Šmidlehner, Janez Sarotar, Jože Sadi, Ivan Kavaš, Jože Kavaš, Mirko Kavaš, Jože Zeks, Erik Fras in Franc Koler. Gre Za prvi tovrstni podvig pomurskih rekreativcev različnih starosti, ki se sicer že dalj časa ukvarjajo z rekreativnim kolesarjenjem. Na kolesa jih ni spravila nuja zaradi energetske krize, tamveč Sija po rekreativni dejavnosti, ki je izredno velikega pomena za zdravje, in veselje do kolesarjenja. Nekateri med njimi so se tudi v mladosti redno ukvarjali s kolesarstvom. Najstarejši udeleženec dvodnevne maratonske vožnje od Hodoša do Portoroža 47-letni Gu-, sti Grof, ki se sicer ukvarja tudi s teki, Aleksander Šmidlehner, predsednik sekcije rekreativcev in glavni organizator, ter Jože Kavaš, najmlajši udeleženec star 33 let, so nam z veliko radostjo pripovedovali o svojih vtisih, ki jim bodo prav gotovo ostali v lepem spomi-- nu.. ,,Posebnih težav med vožnjo ni bilo, čeprav tudi brez njih ni šlo, kar pa je tudi cilj, saj je prav smisel take rekreacijske vožnje, da premaguješ določene težave. Vožnja je bila izredno prijetna, ker smo vozili v skupini, smo si med seboj pomagali, se z besedo ali petjem spodbujali. To je zelo pomembno zlasti zato, ker smo se na pot podali ljudje različnih starosti in poklicev, vendar smo vozili kot pristni tovariši. Ves čas vožnje so nas z velikim zanimanjem opazovali mimoidoči in različno komentirali ter nas spraševali, kam se peljemo, zlasti ko je iz kolone odmevala pesem. Z rekreativnim kolesarjenjem in tudi tekom se ukvarjam intenzivno štiri leta, od takrat ko sem imel zdravstvene težave. Moram reči, da od takrat nimam več težav. Poleg tega pa je kolesarjenje izredno zanimivo tudi zaradi teea. ker v kratkem času mislil, da bomo imeli večje težave. premaguješ večje razdalje in vidiš različne kraje. Čeprav različni ljudje različno komentirajo naše udejstvovanje v rekreaciji, brez nje ne bi mogel biti in tudi ne bi bil zdrav,” je povedal najstarejši udeleženec Gusti. Grof. ,,S kolesarstvom se ukvarjam že od osnovnošolskih let. Po končani osnovni šoli pa sem bil tudi aktiven tekmovalec pri KK Pomurje iz Beltinec, ves čas v prvi ekipi. Mislim, da je ta šport zrasel vame, zato ga nikoli ne bom opustil. Prej kot tekmovalec nisem imel možnosti opazovati naravo, zdaj je to vse drugače, kadar se podaš s kolesom v različne kraje. Moram reči, da sem glede na težavnost proge od Hodoša do Portoroža pred vožnjo Toda presenečen sem bil, ko smo s tako lahkoto prišli do cilja. To tembolj, ker smo bili različne starosti in tudi različno pripravljeni na tako turo, ki pa je bila izredno prijetna, saj se voziš po ravnini, po hribih in ob morju,” je pripovedoval najmlajši udeleženec Jože Kavaš. ,',Zavedali smo se, da bo pot od Hodoša do Portoroža težavna, zato smo se že v zimskem času začeli pripravljati, najprej v trimskem kabinetu Partizana v Murski Soboti, kasneje pa na prostem. Poleg tega moramo po programu vsako nedeljo prevoziti najmanj 50 ali 60 kilometrov. Pred maratonsko vožnjo pa smo imeli tudi med tednom vožnje po hribovitih predelih prek Strigove, Železne gore in se skozi Ljutomer vračali v Mursko Soboto. Zato med vožnjo nismo imeli posebnih fizičnih ali psihičnih težav, ker so nas močnejši in vzdržljivejši krepko spodbujali, in če je bilo potrebno, tudi pomagali. Tako smo torej uspešno premagali pot od Hodoša do Portoroža,” je komentiral odličen organizator Aleksander Šmidlehner. Treba je povedati, da je prav on poskrbel, da je vožnja potekala po programu, in pred odhodom izdal poseben bilten. Vse udeležence je pred vožnjo pregledal zdravnik. Feri Maučec Odposlanci slovenskih naturistov v Banovcih Prejšnji teden je obiskala nov nudistični kamp v Banovcih delegacija Združenja naturistov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Vladimir Lah. Predstavniki organiziranih slovenskih nagcev so si z zanimanjem ogledali naturistom namenjen objekt in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. V Sloveniji je trenutno v treh naturističnih društvih — Venera v Celju, Obala v Kopru in Gorenjka v Kranju — vključenih čez 1000 članov. 10. septembra bodo v Banovcih organizirali srečanje naturističnih društev, kjer bo obenem tudi ustanovna skupščina pomurskega naturističnega društva. Delegati slovenskih naturistov so bili z obiskom v Banovcih zelo zadovoljni. Menili so le, da je premalo športnih objektov. VP Uspešno delo ciyilne zaščite S Slovesno sejo občinskega štaba civilne zaščite so proslavili letošnji občinski praznik in dan civilne zaščite. Le-ta se v lendavski občini dokaj dobro razvija, vanjo pa je zajetih že kakih' 13 odstotkov vseh prebivalcev občine. Vloga civilne zaščite v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite prihaja vedno bolj do izraza, zato v lendavski občini veliko pozornost namenjajo izobraževanju kadrov tako v delovnih organizacijah kot krajev-vnih skupnostih. Uspešnost enot in štabov civilne zaščite se dokazuje v vsakoletnih akcijah Nič nas ne sme presenetiti. Zadnje akcije so pokazale, da so ekipe dokaj dobro izurjene in da je pri izvedbi čedalje manj zatikanja zlasti v krajevnih skupnostih. Na slovesni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, so podelili priznanja posameznikom in nekaterim enotam. Jani D. Filatelisti za praznik Člani filatelističnega društva iz Lendave ob vsakem praznovanju pripravljajo razstavo znamk. Tokrat sojo pripravili prostorih lendavske knjižnice. Žal je bilo obiskovalcev bolj malo in je škoda za vložen trud. Zlasti so pogrešali mlade, ki sicer radi zbirajo znamke. Starejši člani društva pravijo, da imajo v osnovni šoli že nekaj mladih.. ki se bolj načrtno zanimajo za filatelijo. Ti naj bi v bodoče prevzeli tudi skrb za delovanje društva. Jani D. 184 brezposelnih . V gorojeradgonski občini, ki šteje 20.500 prebivalcev in jih K nekaj nad 7.000 zaposlenih, je sedaj 184 iskalcev zaposlitve. Kot nam je povedala svetovalka pri skupnosti za zaposlovanje Matjana znu «erl, je 79 iskalcev zaposliteve takih, ki iščejo delo prvič. Od skupnega števila 184 iskalcev zaposlitve je 114 žensk. Denarno nadomestilo za nezaposlenost jih prejema le pe • narno pomoč pa le en prijavljenec brez zaposlitve. Med brezposc je največ takih, ki nimajo nobenega poklica ali izobrazbe. Ker v o ni nobene možnosti za nove zaposlitve, usmenajo, mlade delavce druge slovenske kraje. Tako so že nekaj fantov napotili v tovarno kovanega orodja UNIOR v Zrečah, kjer imajo zagotovljeno del« stanovanje v samskem domu. V avgustu bodo za potrebe Mure Moda Gornja Radgona sprejeli na priučitev 15 delavcev, ki se W trimesečnem tečju izobraževali v Murski Soboti. Pri skupnosti za zaposlovanje pa računajo, da se bo s on® šolskega leta število nezaposlenih še povečalo, tako z osnovno tudi srednjo šolo. Letos v TO več mladih Vojaško strokovno in idejnopolitično usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe v soboški občini poteka po programu. V zadnjem času so posebno skrb namenili usposabljanju starešinskega kadra. Poleg skupinskega pa uveljavljajo tudi individualno usposabljanje. Bojna pripravljenost in moralno-politična zavest sta na primerni ravni. To so ugotovili na skupni seji predsedstva OK ZKS in komiteja za SLO in DS občine Murska Sobota, ko so obravnavali poročilo o razmerah v teritorialni obrambi in nadaljnjih aktivnostih. Ugotovili so še, da se krepi sodelovanje z ostalimi obrambnimi in samozaščitnimi Se zadnja dvojezična Te dni, ko smo obiskali Porabje, je zbudil našo pozornost predvsem dvojezični napis, ki so ga naposled postavili ob prihodu v vas Verica-Ritkarovci, kjer je doslej stala le tabla z madžarskim napisom Ketvolgy (v prevodu Dve dolini, op. p.). Nekateri so hoteli, da bi enostavno prevedli madžarsko ime, vendar nobeden od domačinov ne bo rekel, da gre v Dve dolini, marveč na Verico ali v Ritkarovce. To sta bili svojčas tudi ločeni vasi, pred leti pa so ju ~ . • takŠn^Su^ To je bil edini od 7 dvojezičnih krajev v Porabju,izpisal'1 Jgov'1’0' ni bilo. Razen krajevne table so obnovili ali Pa n® sjjski dol°’ drugih dvojezičnih napisov, kot na primer za g kulturni dom in gostilno. (Fotp: J. G.) teritod Morda ne bo pridobili, najbrž P s(aliin del sSei^e^ LENDAVA Premalo množičnosti Letos so bile v lendavski občini že tretje športne igre krajevnih skupnosti, kijih je tokrat organizirala krajevna skupnost Lendava ob pomoči telesnokulturne skupnosti. Zal so bile tudi tokratne igre močno okrnjene saj je nastopilo le sedem krajevnih skupnosti. Namen iger je bil spodbuditi kmečkega človeka za rekreacijo. Če primerjamo delavske športne igre, ki jih vsako leto organizira sindikat, potem lahko ugotovimo, da so delavske igre veliko bolj množične, takšne pa naj bi postale tudi igre krajevnih skupnosti zato pa bi morali poskrbeti v sleherni krajevni skupnosti. Jani D. -----LENDAVA ----------------------------- Gradijo novo opekarno Intesova stara pekarna, ki je v stanovanjskem bloku, že zdavnaj ne zagotavlja redne preskrbe s kruhom. Že pred dvema letoma so se zaradi tega začeli razgovori o gradnji nove pekarne, ki naj bi zagotovila dovolj kruha za daljše časovno obdobje. Te dni je dokončno urejeno vse potrebno za gradnjo nove pekarne, ki bo stala približno 60 milijonov dinarjev. Nova pekama bo v industrijski coni in bo s svojimi zmogljivostmi, 600 kg kruha na tiro, zagotavljala dovolj kruha za naslednjih 50 let. Lendavski peki pravijo, da se bo z novo pekarno dvignila tudi kakovost kruha in razširila ponudba izdelkov. Novo pekarno bo gradilo gradbeno podjetje iz Lendave, ki je zagotovilo tudi del sredstev. Jani D. V RADENCIH 8. VH. 1983 ob 20.30 na letnem vstop že od 18.00 ure naprej za jedačo in pijačo je poskrbljeno Radenska^ Vstopnice nabavite pravočasni Murski Soboti — hotel Diana Radencih — hotel Radin Gornji Radgoni — Kompas Mariboru — Globtour Ljutomer — Hotel Jeruzalem STRAN 20