Štev. 42. ' T s*1-™ LJubljana, 20. oktobra 1926. Leto VIII. Pomemben shod ^Slovenske Kmetske Stranice"* pri Sv« tovrencu na Dolenjslcem. MKi, < MNM * d m MM* m na; U?t»)» »ak» Ktrolnln*: u e«lo lato Din V-u pot kli . Hrta lnoimiaNo u ealo leto Dir »-fcssarall po tarifa. • Pi» nsiln vj>r*l>n!*« »•! m prlloll tnamko z« ed> — NifraidilriM piscu M •• aprtlemt)«. Glasilo „Slovenske Kmetske Stranke". Rokeplal m ■>• vr»-*»jo - Pl««« ta to« •e « Ljubljeni. - Ured-«U!*o In npMta J« » Ljubljeni v Kolodvorski «llci M**. T. - Telefon Mar. It. VH. - K>(u pri po4L (cKoraeia ■*> toJb K U.S6& ■ V nedeljo, dne 17. oktobra se je vršil politični shod »Slovenske kmetske stranke« v Sv. Lovrencu, ki so se ga udeležili številni kmečki možje z županom te občine na čelu. Shodu je prisostvovalo tudi pre-icej somišljenikov SLS, med njimi iokrajni predsednik »Kmetske zve-lie«. Shod se je izvršil v najlepšem miru in v popolni slogi. Predsedo-| val je g. Janko Bukovec, ki je podal besedo najprej g. A. Prepeluhu. Ta je poročal o političnem položaju. Govornik je pokazal na vzroke in potek zadnje vladne krize. Tu sta se pokazala dva mislena svetova. G. Radič je ob sprejemu čeških parlamentarcev v Zagrebu izrekel dve ihudi« besedi. Ko je zagrebški veliki župan pozdravil Čehoslovake v imenu zagrebške oblasti, ga je popravil, naj pozdravi goste v Zagrebu v imenu Hrvatov. A ko je češki govornik omenjal, da se bomo 1 skupno za svoje države bojevali, ako treba, je dostavil g. Radič po i češko »a pracovali«. To so malenkosti in vendar je 14 ministrov v f Beogradu mislilo, da je to tako velika stvar, da je vredna vladne krize. Besede g. Radiča v Zagrebu niso bile le pravične in poštene, temveč tudi nedolžne. Naša vlada za res nujne državne in ljudske potrebe prečestokrat ne najde časa, za te malenkostne stvari pa so gospodje morali »sejati« nepretrgoma tri dni. Vzroki te zadnje krize so bili seveda globlji, toda njen razvoj in njena rešitev je pokazala, da se staro več ne vrne. Hočeš - nočeš bo morala prej ali slej tudi naša država na nova pota, kajti g. dr. Ninčič sam najboljše ve, da dobra zunanja politika ni mogoča brez notranje konsolidacije države. Politika narodnega sporazuma je dobra, ako se bo odkritosrčno vodila, ker samo tako je v danih razmerah mogoče uspešno preprečevati hegemonijo nad Hrvati in Slovenci. Doslej se politika sporazuma ni izvajala zlasti v Sloveniji. Mi smo vedno povdarjali, da je potrebno, da tudi Slovenci pri tem aktivno sodelujemo. Toda dosedanja očemska politična stranka Slovencev o tem ni hotela nič vedeti. Govornik nato razloži potek zgodovinskih dogodkov od oktobra 1918 dalje in pokaže, kako je bila prvi dve leti SLS centralistično orijen- tirana in kako je .g. dr. Korošec kot predsednik »Narodnega Veča«, to je kot predsednik ene države, ki je živela en cel mesec, pozabil na bodočnost Hrvatov in Slovencev. Pozneje, čez dve leti, ko je dejansko že bil izveden centralizem v upravi, ki ga je sam g. dr. Korošec krepko izvajal kot minister, se je spomnil na avtonomijo. Premislil se je in zahteval, kar je poprej brez pridržkov oddal, zopet nazaj. Seveda v Beogradu te »politike« niso hoteli razumeti. Avtonomija ali federacija je dobra stvar in mi vemo, da so najbogatejše države organizirane po tem principu, n. pr. Severna Amerika, Nemčija, Švica itd. Vsem nam je še v živem spominu, kako se je ustvarjala in delala današnja ustava. V našem strankinem programu stoji jasno zapisano, kaj hočemo v tem pogledu. Vsi vemo, da je današnji upravni centralizem stalno nemogoč. Toda kot realisti ne smemo pozabiti, da ima naša država 12 milijonov prebivalstva, od katerih nas je Slovencev komaj za en milijon-ček. Vsa Slovenija s Prekmurjem vred voli samo 26 poslancev od 315. Torej v parlamentarni vladavini mi ne moremo diktirati. Razum nam veleva, da si moramo najti in poiskati zaveznikov med tistimi, ki imajo vsaj približno enake gospodarske, in socijalne interese. Tu so najprej Hrvati, ki so naši sosedi na vsej naši slovenski meji. Oni imajo močno kmečko gibanje, ki ima svoj poseben socijalni značaj. Toda SLS je odbila vse zavezništvo in se je izolirala. Zato njenih 20 poslancev politično nič ne šteje. SLS zahteva samo avtonomijo. To je dobro, ni pa modro od nje, da ne pove, kako jo misli izbojevati. To pa ni politika. Zato je podobna možu, ki je sredi vihre in dežja stopil na plan in kričal, da mora zasijati solnce. Bil je samo moker, dosegel pa ni nič. On je hotel dobro, toda bil je moker — zastonj! Dober poveljnik nikoli ne žene vojakov v boj, ako že naprej ve, da ne bo tre-notno nič opravil. Mi moramo vsa svoja dobra načela vzdržati, v vsa-danji politiki pa biti dobri in poskušati doseči vsaj to. kar je mogoče. To velja zlasti za današnje čase težke in obupne gospodarske krize, ko primanjkuje zasluzita in so skoraj vsi pridelki našega naroda brez prave vrednosti. Treba je pogledati po kmečkih domeh in delavskih stanovanjih, kaj se tam dogaja, in ne kako se godi dobro situiranim ljudem po mestih, ki časih ob cvičku tudi kakšno pametno uganejo, nimajo pa z ljudstvom tesnejših zvez. Naša slov. inteligenca se je pod dunajskim »liberalizmom« preveč odtujila svojemu narodu. To ni »narod« v smislu lepe literature, ampak je čisto konkretno narod kmetov, obrtnikov in delavcev, ki je večini naše inteligence tuj. Zato vidimo, kako časih kakšen slov. uradnik naravnost uživa, ako more napraviti sitnost kakšnemu »kmetavzu« ali »dninarčku«. To, pravijo, je »masa«. Mi pa pravimo, da je pravi narod tisti, ki dela, ustvarja in neizmerno socijalno trpi. Sramota je, da se naše stare stranke, ki ne morejo zapopasti, da doba pre-pirčkov med »klerikalci« in »liberalci« spada že davno v staro šaro, še vedno poslužujejo sistema plačanih političnih agitatorjev. Mi tega ne delamo. Povdariti moram tudi, da naša stranka ni stranka političnega oportunizma, temveč je glasnica čisto konkretnih gospodarskih, socijalnih, kulturnih in političnih načel. Ta načela niso prepisana iz knjig, ampak so konkretizirane potrebe in razmere našega kmečko-delavskega ljudstva. Kdor trdi, da je naša sedanja politična taktika pravilna, ne priznava pa teh naših načel, tudi ne čuti z ljudstvom in je boljše, da nas pusti pri miru. Treba, da našega kmeta, obrtnika in delavca postavimo na realna soci-jalna gospodarska tla, a vse skupaj organiziramo kot narod, ki bo na temeljih resnične demokracije sam začel voditi svojo usodo brez vsakih »priznanih« ali »nepriznanih« »prvakov«, »voditeljev« in plačanih političnih agitatorjev. Še imamo dovolj sile in življenjske moči, da se uveljavimo v državi, v kateri smo v manjšini, in da jo preobrazimo v duhu enakopravnosti, svobodoljub-nosti in pravične, a tudi ne predrage javne uprave v okviru samouprav. Govornik je nato razložil boj naših poslancev za nov in moderen občinski zakon, za zakon o izenačenju davkov ter za zakon o nošenju orožja. — Živahno ploskanje zborovalcev je bila zahvala govorniku. Drugi govornik g. Janko Bukovec, se je pečal z raznimi gospodarskimi vprašanji. Poljudno je razložil velik pomen trgovinskih pogodb naše države z drugimi, zlasti z Avstrijo. Večina teh pogodb je slaba, ker ščitijo predvsem tisto produkcijo, ki je imamo zelo malo, med tem ko naših agrarnih proizvodov ne upošteva. Gosposke stranke, ki so sklepale te pogodbe, so zavarovale le velike fabrikante in veletrgovce, za kmečko ljudstvo pa jim ni bilo mar. Tako bi lahko dokaj cenejše dobivali n. pr. železo iz Avstrije, toda to se je zabranilo s previsoko uvozno carino. Zato pa je Avstrija, ki je industrijska dežela, na uvoz naše živine, prešičev in drugih poljedelskih produktov udarila visoke carine, a z Ogrsko in Romunijo, ki ste istotako agrarni državi kakor je naša, sklenila ugodnejše trg. pogodbe. Kmečko - delavsko ljudstvo se mora bolj zanimati za takšna pomembna državno - gospodarska vprašanja, kakor doslej, da ne bomo več pošiljali v bodoče na trgovinska pogajanja ljudi, ki še pojma nimajo, kaj naše ljudstvo lahko od-proda in kaj mora neizogibno kupiti. Da kmečki produkti nimajo prave cene, a da je vse, kar ljudstvo mora pri trgovcu kupiti, drago, veliko odvisi od dobrih trgovinskih pogodb. — Govornik se nato peča z gospodarskimi predlogi trg. ministra Krajača. Državna podjetja so skoro vsa pasivna, ker jih dostikrat vodijo strokovno nesposobni ljudje in kjer se preštevilnim upravnim svetom dovoljujejo milijonske tan-tijeme, ki bi bile lahko manjše. Ker so ta državna podjetja večinoma pasivna. mora ta primanjkljaj pokrivati — davčni vijak. Naš kmečki stan je vedno bolj prizadet. Danes se jasno vidi resničnost našega gospodarskega spoznanja, da je pri nas kmečki stan temelj našega narodnega gospodarstva. Danes naš kmet nima denarja. Zato ne more ničesar naročiti in obrtnik ostaja brez naročil, trgovec brez kupcev, delavec brez dela in celo banke brez posla. Ta naš gospodarski temelj treba najprej zopet utrditi. To pa brez pametne državne politike ne gre. Ta bo dobra pa šele, ko bo v parlamentu sedela večina res pravih kmečkih in delavskih mož, ki iz lastne izkušnje in opazovanja vedo, kje naš kmečki stan žuli čevelj: Politično »delo« -SLS je ostalo brezplodno in sterilno. Ta stranka pa ne misli na nič drugega, kakor kako bi nas napravila za »brezverce«. To je njen edini »šlager«. Opozarjam na pisavo »Slovenca« od preteklega tedna, ko je napadal spoštovanega, poštenega, za vero zavzetega in gorečega duhovnika, g. župnika Barleta. Naša stranka je imela danes teden velik shod v Vitanju. Da ne ostanejo ljudje, ki so bili napovedani od daleč, to nedeljo brez maše, smo iz lastne inicijative poskrbeli za duhovnika, ko je domači g. župnik izjavil, da ne more sam poskrbeti za mašo ob napovedanem času. In vendar so ostali ljudje ta dan brez maše, ker je moral duhovnik, naprošen od nas, brati mašo poldrugo uro poprej. Sedaj pa pride »Slovenec«, in hujska, češ, kako se pucljevci — tako nas imenuje! — norčujejo iz sv. maše. Prosim — pravi govornik — č. g. župnika Oblaka, ki sem ga opazil med zborovalci, da on avtoritativno razloži nam vsem, ali smo ravnali prav in v redu ali ne. Ali mora res vsak katoličan slediti le politiki g. dr. Korošca, ali pa imamo pravico v prosvetnih in zlasti v političnih zadevah misliti tudi s svojo glavo? Prosim vse zborovalce, da se pridružijo moji prošnji, da nam č. g. župnik to pobližje raztolmači. Zborovalci so se vsi odzvali ploskanjem in vzkliki, tako da je g. župnik mora spregovoriti. Predsednik Janko Bukovec prosi navzočega domačega župnika, ko omeni slučaj v Vitanju, naj razloži nauk sv. Cerkve o tretji božji zapovedi in tozadevne dolžnosti duhovnikov do vernega ljudstva. Na dano vprašanje je župnik Anton Oblak odgovoril v sledečih izvajanjih. Na dano vprašanje Vam odgovarjam, da razmer v Vitanju ne poznam. Vsak župnik se mora pri določanju službe božje ozirati na cerkvene predpise in krajevne razmere. Cerkvena zapoved zahteva, da mora biti vsak vernik ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sv. maši, župniki pa naj službo božjo tako uredijo, da bodo vsi verniki lahko zadostili svoji dolžnosti. Ta dolžnost sega tako daleč, da Cerkev dovoljuje celo dve maši duhovniku, ko bi bil znaten del vernikov drugače brez sv. maše. In znaten del pozneje. V raznih toplicah so bo-lehni in stari župniki binirali, to je: imeli so dve maši, da bi bili lahko vsi gostje pri sv. daritvi. Stari župnik Aljaž je v visoki starosti skusil v Vratih postaviti kapelico, da bi mogli turisti ob nedeljah biti pri sv. maši. Tako je vedno delala naša duhovščina. Prepričan sem, da v naši škofiji ni duhovnika, ki ne bi možem postregel s sv. mašo, če ga za to prpsijo v resnični potrebi. Službe božje ne bo prestavil, pač pa v danem slučaju prosil za binacijo, ki se bo prav gotovo dovolila. Župnik je gospodar cerkve. More odreči enemu, cla ne sme maševati ob določeni uri. Težko je pa razumeti, kako bi si duhovnik potolažil vest, če po njegovi krivdi ni bilo več sto ljudi pri sv. maši. Seveda je pa tudi dolžnost vsakega katoličana, biti pošteno pri sv. maši in ne ostati v gostilni. Župnik se v svojem pastirskem delovanju ne sme ozirati na nobeno stranko, ker je dolžan vsem po-sfreči. To se prav lahko dokaže iz katoliške akcije, ki je ukazana od sv. stolice. Vse, kar je še verno katoliško, naj se zbere v enotno fronto proti vedno večjemu vplivu brez-verslva in lože, zbere naj se brez ozira na strankarsko pripadnost. Saj so na Angleškem in v Ameriki le po tej poti dosegli one velike uspehe katolicizma, katere celi svet občuduje. Po cerkvenem zakoniku je duhovnikom strogo zabranjena vsaka politika v cerkvi. Tam še izvršuje služba božja za vse brez razlike. Po tej poti so tudi drugod prišli do najlepših uspehov v pastirstvu. Še letos pomladi so belgijski škofje potrdili, da so vodniki socialistov skoro povsod veri nasprotni. Na shodu nemških kartelnih delavcev, zastopanih po 300 delegatih, je bilo pa sklenjeno, da moramo duhovniki iskati most do socializma. Profesor Steffes iz katoliškega vseučilišča v Nymweyenu je izjavil, da je bila dosedanja pastirska metoda v tem oziru pogrešena. Kar je v socializmu dobrega, moramo sprejeti, da ob enajsti uri dobimo bogato žetev za vinograd Gospodov. Lačne in žejne moramo pripeljati k vodam zveličanja. To bomo mogli le takrat storiti, če se popolno navzame-mo duha Kristusovega, duha sv. Pavla, ki je hotel biti vsem vse. Državni poslanec Zoos je omenil, da je pri delavcih zginilo zaupanje se gotovo smatra število 50, zado- do vere- Razmerje med delavci in stuje pa tudi 20 — zlasti mož. Saj je danes povsod razširjena verska mlačnost. Možkih, ki želijo nedeljsko mašo, je vedno manj. Vsak vesten duhovnik bo z veseljem postregel, če ga možje prosijo za maše, naj si bodo tudi veliki grešniki. To mu veleva njegova služba. Ljudem se mora postreči, kolikor je sploh mogoče. Politika ne sme v službi božji igrati nobene vloge. Duhovniki smo za to tukaj, da Bogu služimo in ljudem postrežemo. -V Bostenu (Amerika) imajo mašo zjutraj ob pol 4., da se je vdele-žijo vsi, ki čez dan ne morejo. Maša je obilno obiskana od najrazličnejših stanov. Pri nas se začno v mestih maše na vse zgodaj in se darujejo do opoldne, če je sila tudi duhovniki je ranjeno in se vedno bolj razdira. Očito so se katoliški delavci približali socialistom. Skoro se nam je bati, da bodo vero popolno zavrgli. Iskati moramo novo versko pedagogiko. Kjer se kaj verskega kaže, se ne sme nikdar povdarjati to, kar nas loči, temveč to. kar nas druži, da se išče pot, ki pelje do resnice. Vsi zborovalci so menili, da je Zoos pravo zadel. Karel Lueger je bil prvotno dunajski liberalec. Na programu liberalne stranke je bil izvoljen v dunajski mestni zastop. Ko je pa videl vso korupcijo, je začel boj proti liberalni stranki. Na njegove shode je hodil jezuit p. Abel, tam poslušal, tam govoril in nazadnje Lue- ger ja in vso krščansko socialno stranko v cerkev potegnil. Kakšen nauk za slovensko duhovščino, kaj se doseže s pravo taktiko! Na Holandskem in Nemškem se najboljši možje veliko trudijo, da bi združili ločene brate v veri. Imajo konference, molijo veliko in storijo vse, kar je mogoče. Sami pripovedujejo kako silno težko je od-siraniti ukoreninjene predsodke. Skrbno morajo paziti na vsako besedo, da ne žalijo drugovercev. Pri nas imamo še globoko verno ljudstvo. Pri teh nasprotnikih, če jih hočete imenovati nasprotnike, ko sami pravijo, da so pravi prijatelji vere in cerkve, ki nas saisi kličejo, da naj k njim pridemo, ki so nam dali izjave, da so s Cerkvijo v veri in morali edini, imamo še g?ohoke verske korenine. Danes nas še željno čakajo in z veseljem sprejmejo, kmalu zna postati prepozno. Kdo bo odgovoren za njih zveličan je? Mi duhovniki smo v prvi vrsti le duhovniki, ne politiki. Delajmo, kakor je delal p. Abel. Uspeh ne bo izostal, ker je pri naših kmetih veliko poštenih ljudi. Toda čemu iskati tujih zgledov, ko imamo tudi domačih zadosti? Občudovati moramo gorečnost slovenskih duhovnikov, ki so šli v Nemčijo in Francosko med izgubljene ovce. Slišali smo, kako so bili na nekaterih krajih od komunistov in brezvercev sprejeti. Mislim, da so naši kmetie cerkvi veliko bližji, kakor oni delavci v tujini. Ti nas danes kličejo in z vso resnostjo zatrjujejo, da je cerkvena morala niih morala. Če gromo* kot duhovniki k niim, bomo nekaj gotovo dosegli, mi pa vere ne bomo zatajili. Nam se očita, da s svojim nastopom odpiramo vrata svobodomisle-cem. Čudno, saj smo ostali duhovniki, kakor smo bili. Mi nismo najhujšim nasprotnikom odpirali vrata v politično življenje, nismo volili komunistov, nismo se v isto objemali s tistimi, ki so delali vso gonjo proti cerkvi. Ali je sramotno v isto stati zraven slovenskega kmeta? Res, treba se je držati desetih bož jih zapovedi, mi povdarjamo, da vseh, pa vedno in povsod. Vprašali bi le, kako se je osma spolnjevala proti dr. šusteršiču, proti dr. Lam-petu in proti nam. V spomin se kliče, kakšen grešnik je bil Radič, koliko so grešili samostojni kmetje proti svojim duhovnikom. Ne vem za Radičeve grehe, vem, da so tudi mnogi drugi veliko grešili proti dobrim duhovnikom. Pokličem pa v spomin, da je Slovenec večkrat dokazoval, kakšen človek ie Mussolini. Očitali so mu, da je bil socialist, framason, dal zažigati katoliške domove, bil vzrok raznih umorov itd. Šele lani je bil pravilno poročen. Zdaj pripoveduje škof "VVaitz o rimskem dostojanstveniku, med vrsticami se bere, da je bil to kardinal Bonzano sam, papežev delegat na evharističnem kongresu v Ameriki, ki je v Ameriki imenoval Mussolinija pomoč papeževo in varuha sv. Cerkve. Čez mero je hvalil njegovo vlado. Vem, da Cerkev nima zveze z niim; vendar vidimo, da se tudi velikim grešnikom odpušča, če drugačni postanejo. sl| n Kmetom se očita, kakšni so proti duhovnikom. Kakšen člo in kakšen vernik je bil pa Can katerega Slovencc še vedno s kakor velikega heroja. Ne bom tal kamenja na pisatelja, saj v da smo vsi slabi, omeniti sem le tel, da se ne dela povsod z je< ? ko mero o razmerju do Cerkvi vere. Nas stare duhovnike, ki ; mo le svojemu stanu, se sran one pa, ki so od vere odpadli, v miru pusti. Jaz ne bom niti teh obsodil, smo učenci onega, ki je za vse i lil: Oče, odpusti jiml Če so to kmetje res kdaj grešili proti duh nikom, jim bomo prav iz srca od stili in jih sprejeli kakor brate rešenikove. Odgovoril sem Vai dano vprašanje. Omeniti moram še, da mnogi] hovniki prav težko žive. Posel boli, da se resno in težko delo v li ne plača. Imeti na teden 20 šole in zraven kot akademik st dati, je preveč. Ce boste imeli vero v srcu in spoštovanje do brih duhovnikov, boste morali ti skrbeti, da bodo mogli pošteno veti. Kakor duhovnik sem dolžan I lati za Boga in sv. cerkev, kot s venski duhovnik pa svojemu na du, v prvi vrsti našemu kmetu ] svetiti svoje življenje. Po tej p resnega dela ter resnične skrbi našo duhovščino, se bo razmei med stranko, ki bo iskala povs prava srca našega kmeta in bran povsod vero in pošteno versko Ijenje, povsod razvilo. Zbrani so g. župnika Oblaka pazljivo poslušali in mu ob skl govora dolgo ploskali. Nato se je razvila še debata o š( skem vprašanju. Ministrstvo pi svete je namreč odredilo, dčfel imajo na trorazrednicah uvesti dvi ni oddelki. Tako bi se otroci zla v zimskem času brez potrebe n čili ponoči, a tudi učitelji ne bi a gli zmagati dvojnega dela. NaredB bi imela praktično samo to poslei co, da bi bilo treba še več učite sluh moči. Toda že sedanje števi učiteljstva je ponekod preveliko davkoplačevalci teh bremen ne mogli zmagati. Povdarjalo se je < navzočih, da je glavna zadaž osnovne šole na kmetih, da otrok dobro nauči branja, pisanj in računanja. Sklenjena je bila r solucija, da se naj ta naredba zopi ukine in da naj ostane v tem pogledu pri starem. Nato je bil ob splošni zadovoljni) sti in soglasnosti ta pomembni sh« zaključen. Pomagajte! Strahovito prizadetim od poplave se mora pomagati. Apeliramo m dobra darežljiva srca onih naših tovarišev, ki niso bili prizadeti in ki lahko pomagajo ponesrečencem, da pošljejo podpore in darove na' šemu tajništvu, ki bo nato vse izrfl čilo odboru za poplavljence. — Tajništvo Slov. kmetske stranke. ne 17. oktobra je Izpolnil širom ovine poznani tovariš Franc ančie sedemdeseto leto, zdrav, n delaven, kakor bi mu jih bilo štirideset. Rojen je bil na Ra- f ovniku blizu št. Ruperta na Do-:njskem. Vse svoje življenje je povedi delu za dom in javni blagor, so skrb je posvetil svojemu domu kfamiliji. Vzorno njegovo domače ospodarstvo je bilo v spodbudo ce-;mu okraju in zato uživa zaupanje l ugled povsod. Svojo družino je tgojil v strogo kmetsko narodnem uhu in tako vidimo tudi njegove-» sina inženirja Franc Zupančiča pvsod na čelu kmetsko gospodarjih organizacij v korist slovenskega kmetskega naroda. Dolgo, dolgo let vidimo očeta Zupančiča neumorno pri javnem delu. Celo vrsto let je županoval v Ibširni šentrupertski občini, kmetijski podružnici načeluje odkar »omnimo in pod njegovim vodstvom (je ta storila neprecenljive dobrote celi mirenski dolini. Njegova po-Rrumica je ena največjih v celi Slo-[Vpniji. zato, ker je bila vedno vzorno vodena samo v korist udom. Posojilnico v Št. Rupertu je poklical on v življenje in ji načeluje od njenega rojstva pa do danes v korist okolici in celotnega narodnega gospodarstva. Kdo pa od naših bralcev ne pozna Zupančiča kot konjereja? Na vsakem premovanju, na vsaki dirki, na vsaki razstavi po-'vsod vidimo vzor moža, kako neumorno in z veseljem predseduje 1 vsem komisijam, on je tudi pred-[ r^*****8———u Mfj/f&srt .irAtk&OBg'^nr. ;1 MTI sednik konjerejskega društva ljubljanske oblasti. Strokovnjak je na tem polju, kot ga Slovenija ni še imela. V veliko zadoščenje njemu pa je, da bo Zupančič vzgojil lepo število svojih učencev, ki bo lahko ponosen nanje. Na letošnjem občnem zboru konjerejskega društva je tov. Zupančič prosil, da bi si društvo izbralo drugega predsednika, ter podprl svojo izjavo s tako tehtnimi razlogi, da je bilo vsem navzočim silno težko, svojega starešino ponovno prisiliti, da prevzame to odgovorno mesto. Ali ni bilo izhoda, na željo vseh se je Zupančič udal ter z mladeniško vnemo vodi to društvo še danes, želja vseh pa je, da bi ga vodil še veliko, veliko let. Tudi povsod drugod najdemo našega Zupančiča v javnem delu za kmetski stan. On je ustanovitelj kmetskega pokreta v Sloveniji. V prvih vrstah je stal pri ustanovitvi Kmetske stranke. Vsi se ga dobro spominjamo, kako je hodil od občine do občine in učil svoje tovariše kmete kaj pomeni geslo »kmet pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Njegovo započeto delo ni še obrodilo celega sadu, ali, tovariš Zupančič, eno Ti vsi borci za kmetske pravice svečano obljubljamo: Ne bomo prenehali z borbo tako dolgo, da bomo uresničili započeto Tvoje delo in kmetskemu ljudstvu priborili tiste pravice, ki mu gredo. Želimo Ti, dragi tovariš, iz vsega srca, Bog Te ohrani še veliko let 1 zdravega in čvrstega Tvoji družini I in nam vsem! davno oklevetal ves slovenski du- j hovniški stan.« — V tem' stavku leži mnogo zlobnosti. Gospod Barle, ki je bil pri sprejemu Čehov in Slovakov na kolodvoru med voditelji SKS, ni bil zato tam, da bi se izpostavljal za Radiča. Tudi po Radi-ču nihče ni vprašal, ko je severne brate pozdravila slovenska kmetska stranka. »Slovenec« je Radiča pritaknil le zaradi tega, ker je hotel Barleta omadeževati, češ, glejte, tak sovražnik duhovščine, kakor je Radič, pa ga hodi Barle proslavljat in se zanj izpostavljat. Radiča bi se moral, hoče reči »Slovenec«, vsak duhoven ogibati kot izobčenca, ker obrekuje ves slovenski duhovniški stan. Recimo, da je Radie res obrekoval ves stan, kar pa ni res, potem bi se moral »Slovenec« zgražati nad vsemi duhovni, ki imajo z Radičem kak stik, tudi nad dr. Korošcem. Ali, glejte čudo! Isti dan, ko je »Slovenec« izdal svoj ferman proti župniku Barletu, je pa duhovnik dr. Korožec v Beogradu sedel v avto in se peljal k Radiču ter se ž njim prijdzrio menil, kako bi bila SLS sprejeta v vlado. Tu velja pri- G. urednik! Preveč sem zaposlen in nimam časa slediti vsem političnim časopisom, pa sem gotovo prezrl v »Slovencu« in »Domoljubu«, kdaj sta ta dva lista vrnila dr. šusteršiču ukradeno čast. Po prevratu sem večkrat bral, da je zbežal z milijoni deželnega mesta za klavno živino, da je bil on kriv propada živinoreje, sramotili so ga kot izdajavca in največjega škodljivca našega kmečkega ljudstva. Zdaj sem pa zvedel od zanesljivega prijatelja, da nam je le on rešil pred poželjivim vojaštvom našo živino. V roke mi je prišel brzojav deželnega odbora iz najhujšega časa rekvizicij 1. 1918 s sledečo vsebino: »Deželnega odbora se je vsled tamošnjega ukaza št. 7811 polotila groza, ker se je deželi za februar določila taka množina živine, da je pri žalostnem stanju živinoreje sploh ne more dati. Lani so bile razmere na soški fronti najbolj zavoljo ofenzive na Laškem take, da je morala Kranjska eno četrtino vse svoje živine dati, natančno 59.103 glave, torej 13.000 živali čez določeno množine. Pri tem številu pa ni ona živina, katero so vzeli po deželi nastanjeni vojaški oddelki sami. Dežela je popolnoma opešala, da na noben način ne more in ne bo dala predpisane množine. Dobila bi se živina le z nezaslišanim nasiljem, da bi takorekoč šli z vojsko nad kmete in jih popolno končali. Pomladno poljsko delo bi se ne moglo izvršiti. Življenjska moč kranjskega kmeta bi bila uničena in najradikalnejši elemeijti bi dobili zaslombo pri ljudstvu. Deželni odbor kot postavni zastopnik dežele svari resno in nujno pred takim postopanjem. Odklanja vsako odgovornost 7fi neizogib- slovica: Quod licet Jovi... Ali ni to vrhunec hinavščine? V spomin naj pokličemo še oba dogodka v Velesovem in Vitanju. V Velesovem je SLS res mešala cerkveni red, ko je brez dovoljenja župnika po časopisih razglasila svojo božjo službo. Med ondi navadno božjo službo, ako bi ne bil župnik prijenjal, bi bil pred cerkvijo politični strankarski tabor. SLS je izrabila cerkveni shod v strankarske namene in mnogo ljudi, ki so prišli po stari navadi v cerkev 1 uro kasneje, spravila ob sv. mašo. Časopisi nekdanje »Katoliške tiskarne« trdijo, da je stranka prav postopala. V Vitanju je pa župnik dano obljubo prelomil in mašo ob razglašenem času ustavil ter bil sokriv, da ljudje niso bili pri maši. In »Slovencu« je bilo tudi to prav. Javno mnenje pa tako govori: Popolnoma prav imajo tisti duhovni, ki zahtevajo, da se tej zmedenosti v SLS naredi konec, da tudi v njenem vodstvu zavladata katoliška morala in pravičnost, ali pa naj ta popačena stranka propade. ne usodepolne posledice takega ravnanja. Skrajno, kar bi mogla dežela pri teh strašnih razmerah dati, bi bilo 2000 glav klavne živine za februar. Izrečno se pa po-vdarja, da to ni nižja ponudba, ampak največ, kar morefno še dati za vojaštvo in civilno ljudstvo. Znatno oškodovanje prebivalstva je že tudi v tej množini. Deželni odbor zahteva, da se mora vzeti v račun 13.000 glav, katere je vlani dala dežela čez kontingent za tekoče leto in bo to zahtevo na vsak način izpeljal. Če se to ne izpelje, bi bilo to velika krivica. Znano je, da se je pri nas živina zahtevala, ker jo niso mogli tako naglo dobiti iz drugih dežel (ob času ofenzive) na izrečno zahtevo armade, kateri se je dežela morala vdati. . Vašo ekscelenco prosimo, da se preklice odlok 7811 in določi Kranjski množina, ki jo zmore in všteje, kar smo vlani več dali. Kranjski deželni odbor, šušteršič, deželni glavar. Tako je govoril za ljudstvo »dunajski hlapec«. Slišal sem od samega šusteršiča še malo več. — Znano je, kako so se na zahtevo vojaštva vpeljale najvišje cene za za živino, še cene, prvotno prenizke, so hoteli držati, ko je naša krona zgubila že polovico kupne moči. Takrat je dosegel povišanje cen edino dr. šušteršič. Na njegovo zahtevo se je sestala v Ljubljani komisija, h kateri je bil povabljen tudi intendant iz Koroške, ki je bil ljudstvu' bolj naklonjen. Soški intendant ga je nahrulil z besedami: »Kaj ima pa ta tukaj za opraviti.« Obravnava je trpela do 1. ure ponoči. Kakor je znal le dr. šušteršič, je pridobil s prijaznostjo komandanta: »Sprechen Sie das Machtv ort. es wird ja das Volk der Krivična načela v [ SES. i V soboto, dne 16. oktobra je »Slo- j napravil gospod župnik Barle vsem < venec« v strupeni notici popade! nasprotnikom slovenske katoliške gospoda župnika Barleta zaradi j stvari s tem, da so je izpostavil za Radi?a, Pisal je; >Veliko veselje je. i Radiča, za tistega Radiča, ki je ne- Meicaf ^grodovtrislctln. resnic. Nutzen haben.« »Na, na, es soli sein.« Višje cene so bile določene tisto noč. Dr. šušteršič mi je sam pravil, da se je za živino kranjskega kmeta toliko gnal, da ga je to delo stalo najmanj eno leto življenja. Kakor vemo danes, ga je stalo še več. Pustil je vse račune v popolnem redu, pustil polne blagajne, katere so drugi izpraznili. Znano je, kako so generali končali živinorejo v Tiro-lah, kjer ni bilo dr. šusteršiča. Vse to so vedeli tudi pri »Slovencu« in »Domoljubu«. Ker so duhovniki v vodstvu, znajo gotovo natančno katekizem. V katekizmu so pa te-la vprašanja: »Kdo laže?« Kdor vedoma drugače govori, kakor misli. Kaj je dolžan storiti, kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in dobremu imenu? Odgovor: Kdor je bližnjemu škodoval na časti in dobremu imenu, je dolžan: 1. Preklicati obrekovanje in za-sramovanega prositi odpuščanja; 2. v vseh slučajih po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegovi časti in dobremu imenu in s tem morda tudi na drugem imetju. G. urednik, zdaj mi pa blagovolite povedati, kdaj so gospodje, ki imajo stranko na katoliški podlagi, to nujno zahtevo katekizma izpolnili. Slišal sem enkrat zvoniti v theodi-seji — božji sodbi. Morebiti veljajo njeni reki tudi za te visoke gospode? Shodi In razne pri- UGOTOVITEV. Zadnje čase smo ponovno čuli na sestankih in tudi čitali v časopisju, da je naša »Slovenska kmetska stranka« nastala iz treh »kmetskih struj«. Resnici na ljubo, in da se prepreči izkrivljenje zgodovinskih dejstev, ugotavljamo: Prvotno ste obstojali dve, organizirani politični stranki in sicer: »Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev« .ter /»Samostojna kmetijska stranka«. Takoj po nasilniških volitvah v februarju leta 1925. so se začeli vsled soglasnih sklepov načelstev ene in druge stranke pregovori za skupno sodelovanje in sicer tako med obema imenovanima strankama, kakor tudi paralelno in Istočasno s HSS. Plod teh razgovorov je bila ustanovitev »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« na zboru obojestranskih opolnomoče-nih delegatov v Zidanem mostu dne 19. julija 1925. Prisrčno sodelovanje obeh strank, zastopanih v- »Zvezi«, je dovedlo logično do popolne fuzi-je in ustanovitve »Slovenske kmetske stranke«, ki je bila konstituirana na občnem zboru dne 2. maja 1926 v Celju. To je zgodovinska resnica, ki jo je potreba pribiti, da se prepreči njeno potvarjanje in se izogne napačnim zaključkom, ki bi lahko iz tega nastali! — Dr. Drago Marušič, glavni tajnik »Slovenske kmetske stranke«. V nedeljo dne 24. oktobra t. 1. se vrši ob 9. uri dopoldne v hotelu »pri Kroni« v Celju občni zbor okrajne organizacije v Celju. Poročata tov. posl. Kelemina in dr. Novačan. Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri se vrši pri Sv. Vidu pri Ptuju shod. Isti dan popoldne ob 2. uri je sestanek v Cir-kovcih. Na shodih poročajo delegati okrožnega odbora. V Framu se vrši v nedeljo dne 31. oktobra po rani sv. maši v gostilni pri Turnerju shod Slovenske kmetske stranke. Na shodu poročata tov, dr. Novačan tn tov. Lipovšek, V Kranju bo seja okraj, odbora v ponedeljek, dne 8. novembra t. 1. ob 10. uri. — Jožko Benedik, tajnik. Seia okrajnega odbora v Slov. Bistrici bo v nedeljo, dne 6. novembra ob 10. uri v hotelu Beograd. Seje se udeleži tov. Škrabar. Ivan Hajdnik, predsednik. Beričevo. V nedeljo dne 3. oktobra je 'sklicala naša kraj. organizacija shod. Poročal je tov. dr. Ma-rušič. V skoro dveurnem govoru nam je podrobno orisal politični in gospodarski položaj v naši državi, dalje o ciljih kmetske politike ter o naši slovenski in hrvatskli kmetski stranki. Polna dvorana zboro-valcev je govornika napeto poslušala in mu navdušeno pritrjevala. Shodu 'je predsedoval naš odlični tovariš Tvan Grad. Št. Vid niže Ptuja. Krajevna organizacija slov. kmetske stranke priredi v nedeljo dne 24. oktobra dva shoda in sicer prvega ob pol 8. uri dop. pri tov. Ignacu Kranjcu in drugega ob 3. uri pop. v Jurov-cih pri tov. Avgustu Penu. Govorita tov. dr. Košutič in narodni poslanec Andrej Kelemina. Posebno važno bo za viničarsko strokovno organizacijo. K obilni udeležbi vabi odbor krajevne organizacije. Maribor. V petek dne 15. oktobra t. 1. je imel priti v Maribor predsednik HSS g. Štefan Radič, da se prepriča o nevzdržnih razmerah v mariborski kurilnici. Zaradi reševanja vladne krize pa je moral g. Radič v Beoerad. Namesto niega so prišli tovariši poslanci dr. Stjepan Košutič, Jakob Hruoič in Kelemina. Sestali so se naši zaupniki skoro iz vseh srezov mariborske oblasti v gostilni »Puntigam«. Zborovanje je otvoril podpredsednik krajevne organizacije tovariš Klemen in dal besedo generalnemu tajniku HSS g. dr. Stjepanu Košu-tiču, ki je v svojem govoru orisal začetek, uspeh in cilje kmetskega gibanja med hrvatskim narodom Za njim je podal politično rooročilo poslanec tov. Kelemina. Nato je povzel besedo tov. dr. Novačan, ki se ie med drugim dotaknil tudi vprašanja našega Prekmurja in na-glasil, da je Prekmurje slovensko. V imenu Slovenske delavske zveze je govoril njen predsednik tov. Roman Bende, dokazoval potrebo složnega delovanja med delavci in kmeti. Dr. Kukovec je govoril o sodelovanju mesta z okolico in o tesnejših zvezah med kmeti in inteligenco, nakar je poslanec Hrupič kot hrvatski zastopnik slovenskega Prekmurja potrdil, da ni nobene propagande za pohrvatenje Prekmurja, pač pa je resnica, da je doseljeno slovensko uradništvo v Prekmurju v ravnanju z ljudstvom napravilo velike napake. Za njim je povzel še enkrat besedo dr. Košutič. Prekmurje je slovensko, je dejal govornik med splošnim odobravanjem. Pozdravil je še dr. Košutič vse delavce našega gibanja v Sloveniji, nakar je tov. Klemen zaključil shod z »Živijo« vzklikom voditeljema Štefanu Radiču in Ivanu Puclju. Dr. Košutič je še napovedal obisk g. Štefana Radiča v Mariboru v najkrajšem času. Borovnica. V nedeljo 17. oktobra t. 1. se je vršil pri tov. Godcu dobro obiskan sestanek kraj. organ. SKS, katerega se je udeležil tov. Kušar. Iz njegovega izvajanja in stvarnega poročila o današnjem političnem in gospodarskem položaju smo spoznali, da se mora vse kmetsko ljudstvo organizirati in samo v svoji slov. kmetski stranki, ako hočemo razmere ozdraviti. Navzoče je prešinila ena misel, da krize ne bo rešil nihče drugi kakor ljudstvo samo s tem, da se otrese jerobstva vseh gosposkih strank, kakor so naša dvolična SLS in reakcionarna SDS, ki s svojim protiljudskim in brezplodnim delovanjem tirajo kmečko-de-lavsko rajo v obup, ter stopi do zadnjega moža v svojo stanovsko stranko. Temelj naši stranki je širok in •močan, treba je da ga dogradimo v mogočno stavbo po vzgledu bratske nam Hrvatske. Tukajšnja kraj. organizacija z agilnini predsednikom na čelu, obeta biti v bodoče prav delavna. V naši fari je marsikaj potrebnega, kar bo treba z zložnim in vztrajnim delom izvršiti. Tov. tajnik bode ob nedeljah od 9.—11. ure dopoldan pri tov. Godcu opravljal organizacijske posle, nanj naj se vsi tovariši v strankinih kakor tudi dru. gili nujnih zadevah obračajo. — \aditega pričakujem, od vseh tovarišev in somišljenikov, da primejo resno za organizacijsko delo ter stojijo odboru vedno in povsod ob strani. — Agitirajte, dokler ne pripeljete do zadnjega moža, ki čuti kmečko, v naš tabor. Naše geslo bodi: »Voditeljica borovniškega kme- ta, obrtnika in delavca mora biti edino le naša SKS.« — T. Zgornja Polskava. V nedeljo dno 17. oktobra t. 1. se je vršil pri nas shod Slov. kmetske stranke ob krasni udeležbi domačinov pcx predsedovanjem tov. Petroviča. Poročali so tov. poslanec Kelemina, dr. Novačan, Lipovšek in tajnik Škrabar. Izmed domačinov je go voril tov. Rajšp, nakar je bii izvoljen sledeči krajevni odbor: Pred sednik Ignac Petrovič, podpredsed nik Franc Vrečko, župan v Buko\ cu, tajnik Jože Potočnik, blagajni Miha Gorjup, odborniki: Treša Leopold, Trešar Peter in Franc Kobau. Vitanje. Okrajna organizacija »Slovenske kmetske stranke« 2» okraj Konjice se vsem najtoplej zahvaljuje, ki so ob priliki veličasl nega »Kmetskega tabora« v Vita nju požrtvovalno noč in dan delal Xaj tople je se pa zahvaljujemo] predsedniku krajevne organizacije SLS gospodu Jožefu Kušer v Vitanju, da je dal vse svoje delavcei konje, voze ter razne druge stvari: na razpolago ter tudi sam na vs moč pomagal do uspeha. Istotak zahvala gospodu Pavlu Starovaš niku, članu samostojne demokra ske stranke v Vitanju, ki je delavk ce z moštom postregel, dal gostom sobe na razpolago in tudi sam delal noč in dan. Oba pristaša drugih strank ne odobravata nastop svojih lastnih strank, pač pa odobravata našo kmetsko politiko, ker oba ve-j že tesna vez na kmeta in delavca. Torej vstop v našo stranko je nei ogiben. »Vse za staroPravdo!^ Franjo Švifchrsic,' pMvjstKillik o: organizacije SKS za okraj Konjice, Na pomoč našim čip-karicam. Strahota poplav je prizadela večino naših krajev, kjer prebivajo naše uboge čipkarice. Te so doslej čez zimo prebedele cele noči za blazinicami, da so si zaslužile vsaj za najnujnejšo obleko. Zato priporočamo nakup edino domačih čipk, da se preskrbi najbednejšim vsaj nekaj dela čez zimo. Uvoz tujih čipk v našo domovino veljaj danes za sramoto in nečlovekolljubno dejanje! — Drž. Osrednji zavod za ženski domači obit v Ljubljani. Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek oRusen i cenen. Dobiva se v vse& dobro asoniraniO koloaiialnid trgovinaQ. Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! 3Ež sameva žita h I fi " ne morete kuhati kave. I Dober in krepak okus dobita šele,ako upohrebife rraiifranckof bavni pridatek Pijača s Pravim Franckom Vas zamore sfaino zodovoljevati. K zrnah kavi na vsak način spada Pravi Franck. DopIsL Zg. Šiška. Čitai sem o kolosal-napredku občine Zg. Šiške, er že 20 let nisem bil tam, sem šel »gledat. Toda komaj sem presto-il obč. mejo se že znajdem v močem smradu. Zelo sem se začudil a poprašam mimodošlega moža, je so one znamenite naprave o katerih sem toliko slišal in čital: Kje je moderna meščanska šola, kje zna. meniti gasilni dom z velikimi dvo ranami, kje slavnoznani »Vodnikov om«, kje paradira veličastna stav-Da »Sokolskega doma«, kaj je z godovinsko mežnarijo v Kosezah td. Povedal mi je došlec, da je vse le za enkrat še v načrtih in glavah naših modrih občinskih mož. Mamo pa še en načrt, namreč relacijski. Ta se pa v vsej meri iz-raja. Pri oni smrdljivi jami so na-iravili betonski zid in zaokrožiti itojijo skoraj sredi ceste. Najbrže bo postaja za cestno železnico, da si bo lahko vsak tujec ogledoval zgodovinsko »jezero«, ki ga bi bilo treba že davno zasuti in napraviti pošten »Vodnikov trg«. Danes pa služi ta smrdljiva jama za zbiranje blata, mrtvih živali itd. Kolika škoda za denar, ki se ga meče v to blato. S takim gospodarstvom treba končati čim preje. Današnji obč. odbor pa poslati v penzijon. Vitanje. Čisto pokuhani hodijo naši nasprotniki po našem zadnjem »Kmetskem taboru«. Pokazali so pa tudi kulturo, kajti močni so bili in sicer tako, da so bili močnejši od naših papirnatih plakatov. Ubogi in lepi napisi niso bili jim po volji. Zato so napravili atako. In res! Naši nasprotniki in to so »spufana« eselesarska stranka in policajde-mokrati so zmagali nad plakati, a naša »Slovenska kmetska stranka« pa med narodom. Torej naša stranka ima kmete in delavce, vi pa plakate. Zastonj se jezi demokrat Ve-ster na naše napise »Tvoji smo, ve- liki Štefan Radič, borna koča je Tvoj gradič«. Res Tvoji smo veliki Štefan Radič, ampak ne Tvoji — Vester. Ne jezite se, Vester, v Vitanju nimate.toliko pristašev, da bi jih na eni roki prešteli. To ne pomaga čisto nič, demokratov mi ne maramo in konec je. Naj se še izvaja največji teror in grožnje, z demokratarji bomo mi obračunali do konca. Zabranili so najprej, da se ne sme streljati, ne sme biti godba ter se ne sme vršiti »Kmetski tabor« in tudi Radič in Pucelj ne smeta priti v Vitanje. Povsod se je posredovalo in povsod se je moralo »kapitulirati«. Nič ni pomagalo, shod se je vršil z najlepšim uspehom in zmaga je bila naša. Celo gospod kaplan je posredoval pri srezkem poglavarju s prošnjo, da za božjo voljo pomaga razbiti 'Kmetski tabor . Ves obupan je letal, a je moral kapitulirati. Ti sa-labolski Radič, Tebe smo še potrebovali v Vitanju, toliko smo se tru- dili in hodili agitirat od hiše do hiše in vse skupaj ne pomaga nič. Tudi nič ni pomagalo dolgo zvone-nje, vse je bilo zastonj. Nazadnje se mora še pripomniti, da se je jezil »Volksverovec«, ki je bil poprej najhujši i zmagovalec s, a zdaj pa zopet »zmagovalec« čez Nemce, prej pa čez Slovence. Sv. Križ pri Kostanjerici. Omembe vredne so naše občinske razmere Mi radi ne dajemo naših slabosti na veliki zvon, ampak slučaj je izvanreden. Gre namreč za poslovanje občinskega tajnika. Naš občinski urad je brez uradnih ur. Ljudje, ki prihajajo po opravkih na občino, mnogokrat ne najdejo tajnika v uradu. Tako je tudi prišel en občan k tajniku, ko je bil ta pri kosilu pri g. županu, po živinski potni list. Mesto potnega lista mu je porinil pod nos figo. Občani in davkoplačevalci si odločno pre-povemo tako občevanje z nami. Sicer pa vse le en čas trpi. — Občan. ŽREBANJE LOTERIJE Zveze društev kmetskih fantov in deklet se je moralo radi neugodnega stanja razprodaje odložiti na svečnico, t. j, na 2. februarja 1927. — Vse one, ki so dobili srečke v razprodajo, vljudno prosimo, da jih čimpreje razprodajo in denar nakažejo po poštni po'ožnici. Kdor srečk še ni dobil, naj javi svoj naslov Zvezi društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, in obenem sporoči, koliko srečk naj se mu pošlje. Cena posamezni srečki je 5 dinarjev, slavni dobitek 10.000 feriev. — Storite svoio dolžnost! Načelnik Glavnega odbora vodne /adruse za obdelovanje barja v Ljubljani uraduje za vnanje interesente vsako sredo od 14.—16. ure (od 2.-4. popoldne) začasno Tur-iaški trg št. 3, 2. nadstropje, v Ljubljani. Mlekarska šola v Škofji Loki. Ministrstvo za poljedelstvo je poslalo v ^koijoLoko načplnika s. Ritiga in šefa kabineta Miloša Štiblerja, da ukreneta vse potrebno glede otvoritve nove mlekarske šole, za katero je kredit že dovoljen. Ob enem sta si gospoda po nalogu tov. ministra Puclja ogledala tudi od zadnje povodni! težko prizadete kraje. Srezki kmetiiski referent v Norem mestu a;. Fran Malasek. uprizori tekom jeseni (novembra) enodnevno ekskurzijo kmetovalcev v Zdenčino n® Hrvaškem. Ogledali el bomo ribogojstvo z glavnim ribolovom ribnjaka, 430 oralov velikega, uspešno živinorejo, amerikanski stolp za okisanje krme in druge ve-lezanimive naprave. Obiskovalci se ; bodete čudili, kaj se da napraviti iz močvirja. Pravočasne prijave sprejema goriimenovani. Poskrbelo se bo za polovično vožnjo na železnici. Dan ekskurzije se sporoči kasneje. Zadnja vladna kriza. Vladna kriza, ki je bila izzvana navidezno zaradi znanega zagrebškega incidenta, v resnici pa iz vse drugačnih vzrokov, ki nam pa v podrobnostih še niso znani, je bila rešena tako, da je stara vlada ostala neizpreme-njena. Bržkone so poskušali gotovi krogi, če bi šlo mogoče tudi brez Radiča in brez Hrvatov. Ko so pa uvideli, da to pri najboljši volji ne gre, so pustili vse pri starem. Radič pa je v tej krizi na svoji veljavi le pridobil. SLS in vlada, Ob zadnji vladni krizi in tudi še danes, ko pišemo te vrstice, se je mnogo govorilo tudi o tem, da vstopi v vlado tudi SLS. O vstopu SLS v vlado smo mi že povedali svoje mnenje, najbolj določno pa je raztolmačil naše stališče tov. Pucelj, ki je dejal celo to, da se on umakne, če bi bil on ovira za vstop SLS v vlado. Na zborovanju v Vitanju ie minister Pucelj povedal, da je silna škoda za Slovence, če teče vsa njihova politična moč. ki je r«prez&ntir* 20 poslancev SLS. neizrabljena bogvekam, namesto da bi celi Sloveniji koristila. Vstopiti vlado in v vladi delati za koristi Slovencev je dandanes pač dolžnost vsakega slovenskega političnega voditelja, ne glede na to, ali bo imela stranka od delovanja v vladi korist ali ne, kajti korist celega naroda je vendar nekaj več kakor korist stranke. Dr. Korošec se je zelo dolgo pogovarjal z Radičem in če je Radič rekel, da upa, da pojde SLS v vlado, j$tovo Hrvati niso stavili dr. Korošcu nobenih ovir. Isto je z radikali in na dr. Korošcu je sedaj, da pokaže, kaj zna, in da dokaže svojo politično sposobnost. »Slovenec« in govor preč. g. župnika Oblaka. Z govorom preč. g. župnika Oblaka o politični svobodi duhovnikov (ki ga objavljamo na drugem mestu) se peča tudi »Slovenec«. Poskuša sicer g. župnika nekaj zafrkovati, kar pa nič ne stori, a glavno je, da »Slovenec« niti z besedico ne omenja, da bi se bil preč. g. župnik zmotil in da nima prav! In to je važno! Brihten politik.. Največjo skrb je prizadejal kmetski tabor v Vitanju g. kaplanu. Že dva dni preje se je zglasil pri članu SDS akademiku g. Koserju s prošnjo, da bi skupno SLS in SDS razbili naše zborovanje. Toda g. Kcser za take bedaste predloge ni bil dovzeten. V soboto zvečer se zglasi g. kaplan naravnost pri srezkem poglavarju, ki j« prišel Tedenski koledar. Dnevi: 24. okt., nedelja: Rafael. 25. okt., pondeljek: Krizostom. 26. okt., torek: Amand. 27. okt., sreda: Frumencij. 28. okt., četrtek: Simon in Juda. 29. okt., petek: Narcis. 30. okt., sobota: Klavdij. Sejmi: 24 oktobra: Dol, Dolenji Logatec, Velenje. 25..oktobra: Sv. Križ, Rakitna, Lemberg. 26. ofktobra: Videm. 27. oktobra: Vesela gora pri Št. Rupertu. 28. oktobra: Lož, Mokronog, Ra-dovica, Skaručna, Žužemberk, Češnjica, Št. Jurij ob juz. žel., Bistrica, Gornjigrad. 30. oktobra: Zalog. Vrednost denarja. Za 1 dolar 56.50 Din Za 100 lir 232,— Din Za 1 avstr. šiling 8.— Din Za 100 čeških kron 167.50 Din Za 100 franc. frankov 165.— Din Za 100 švic. frankov 1193.— Din Za 1 zlato marko 13.50 Din radi javnega reda v Vitanje in ga prosil za nasvet kako bi se vendar le v zadnjem trenotku onemogočilo zborovanj« Pomilovalno ga fa od pravil glavar. Zadnji poskus je bil istotam na vpogled med navadnimi | Mala Nedelja se Tiflcrt oriemnornpHi oii,-irI C. 11 ,,---______?• n , . . .'»'O iicucijo Srezki pogla- dom« še načrt onemogočiti shod s pol 11. uradnimi urami. — službo božjo, ki se pa tudi ni ob- var: Žnidarčič, i. r. ne®el- . ! Narodna čitalnica v Celju upri-Arborin, priznano sredstvo za je- zori v nedeljo, 24. oktobra ob 8. uri sensko m zimsko zatiranje sadnih zvečer v Narodnem domu F S škodljivcev, izdeluje Chemofechna, Finžgarjevo ljudsko zgodbo v treh družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg dejaniih »Veriga«. Ker je igra polt 1 \ dvorišču tvrdke A.&E. sneta "iz našega domačega kmečke-bkaberne). v ga življenja in je žela povsod naj-vitanje. luzna žalost je zadela večji uspeh, se Čitalnica nadeja čim celo Vitanje, ker je zgubila marlji- večje udeležbe tudi iz bližnje cčlj-vega in poštenega voznika-posiilio- ske okolice. Cisti dobiček je namena Ivana Korošca. Pokojni je bil njen spopolnitvi ljudske knjižnice. OTOr» COlO -v.-v 1 rti nnS^M .. \T---* ___1 __ * J 1 lrN,edevia; T kinU >Dru5tveni bodo uporabljeni za omiljenje bede Mala Nedelja se v nedeljo v poplavljenih krajih, ki čakajo in star šele 55 let, rojen v Novi Cerkvi pri Vojniku in zadel ga je najprej mrtvoud in nazadnje še kap. Zapustil je osem otrok, od teh štiri neodrasli. V sredo zjutraj je še hotel peljati pošto ob 6. uri in ob pol 6. mu je prišlo slabo in zgrudil se ie pri poštnem vozu? Vozil je skoz 20 let pošto brez vsake pritožbe, bil je točen kot ura in pri vsakem te našel veselje in prikupljenost. Ako je bil kdo še tako slabo razpoložen. z vsakim je napravil šale in smeh. Sicer pa star pregovor pravi: »Kakršno življenje, takšna smrt. Živel je veselo, umrl pa lahko. Previden je bil s svetimi zakramenti ob zadri ii uri. Nai mu bo žemljica lahka. Ubogi ženi in malim še nepreskrbljenim otrokom pa naše pddboko sožalje. V Žabnici je preminula dne 5. t. m. soproga našega vrlega somišljenika Antona Hafnerja Ivanka. Bila je blavolinewp' pogojj 50 Doslej v Berlinu konferenca o mednarod- So došli g. velikemu županu v Ljubnem železniškem potniškem prome- ijani ti-le zneski: Udruženje rez. oficirjev, pododbor Ljubljana 1000 dinarjev, g. J. Vizavič, Žalec 300 dinarjev, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 20.000 dinarjev, Ljubljanska kreditna banka 10.000 Din, Hipotekama banka tu. Konference se udeležujejo za' siopniki vseh evropskih držav in i Japonske. ' Reguliranje Save pri Brežicah. je pričelo pri savsko strugo. Sedai zabijaio nilote v svrho nanra- jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani ve tako7vanih Wolfovih zaves. Delo se je pričelo zapacino od vasi Miha-lovec. Beogradčanka noročila zamorca. Senegalski črnec Satri služi kot plesalec v nekem beograiskem variie-teju. Tam je bila uslužbena tudi Beogradčanka Anica Jankovic. Ljubezen je bila tako velika, da sta se zamorec in Beogradčankn preteki! 'oden — poročila. 5000 Din, upravništvo »Narodnega Dnevnika« v Ljubljani 200 Din, tovarna tkanin in pletenin Josip Kune in Komp. v Ljubljani 5000 Din, g. Fr. Krapež, restavrater v Ljubljani 300 Din, ga. Berta Trillerjeva, vdova odvetnika v Ljubljani, je darovala za poplavljence v Škofji Loki in Žireh znesek 500 Din. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izre-Ičena najtoplejša zahvala. Darovi krati. Nacionalistične i stranke desnice in socijalisti se bodo vsaj deloma vzdržali glasovanja. Načrt pride že prihodnje dni pred pruski parlament. Visoka šola za neveste. Boston- j ska univerza v Ameriki je uvedla novo panogo pouka. V šest seme- j strov trajajočem tečaju se prinrav- • liajo dekleta za zakon. 12 profesorjev jim predava. V seminarjih poučujejo dekleta v nepi doienčkov, kuhanju in drugih praktičnih predmetih. Ob zaključki tečaja se vrše izpiti. Deklica, ki napravi izpit z dobrim uspehom, dobi naslov »cer-tified bfide«. Eno celo leto traja pouk o zakonskem pravu. Fksnloziia v veterinarskem institutu. V veterinarskem institutu univerze v Leinzigu v Nemčiji se je pripetila te dni eksploziia, ki je povzročila veliko materialno škodo Narodni gospodar ' Živinozdravnik Stanko Arko: Smoiika konj. Kaj nam je storiti, če se je smo-lika pojavila v hlevu? Ako imamo za opraviti z navadno obliko bolezni, t. j. z ono poprej omenjeno, kjer se je smoiika razvila samo v nosu in medčeljustnih f flezah, je najbolje da tok bolezni ne zaostavljamo ter ne vporabljamo nobenih posebnih zdravil. Pač pa moramo skrbeti, da je hlev primerno topel in zračen, nikakor pa ne vlažen, vroč in zadu-liel. Po zimi damo konju dobrega mehkega sena, otrobov, malo ovsa pomešanega z rezanco od ovsene slame. Dobro je pokladati vmes tudi narezanega krompirja, repe ali pese, kar ugodno vpliva na prebavo. V letnem času je koristno dati dobre cvetne hrane, detelje, repe itd., kar pospešuje tek. Če je lepo, mirno vreme, je konja postaviti na prosto v senco in kjer ni prahu, ker svež zrak ugodno vpliva na obolele sluznice sopil in razen tega poživlja celo telo. Ako konj težko požira, je dati nekoliko mletega osoljenega ovsa ali otrobov na vodi. Skrbno je treba paziti na snago v hlevu. Steljo je treba držati suho in jo po potrebi večkrat premenjati. Jasli, ki so onesnažene od gnoja, je treba dnevno umiti z vročo vodo, kateri smo prid/ah' nekoliko sode. Pitna voda naj ne bo premrzla in je najbolje, če pustimo vedro z vodo nekaj časa stati v hlevu, predno konja napojimo. Dalje se mora večkrat na dan umiti nosnice in gobec z krpo ali gobo, ki je v topli vodi namočena, da se odstrani gnoj, ki razjeda kožo. Otečene žleze prepustimo same sebi ali pa pospešimo omehčanje oz. gnojenje z toplimi obkladki. Najbolje je v takem slučaju skuhati la-neno seme na mleku, dati ga v malo platneno vrečico, položiti jo na oteklino ter s toplimi ovoji pritrditi na vratu. Otekliti še poprej namažemo s čisto, nepokvarjeno svinjsko mastjo, nikakor pa ne z ko-lomazom, kakor se to večkrat dogaja. Namesto lanenega semena se uporabljajo še druge stvari, ki dobro zadržujejo toploto, kakor n. pr. mešanica medu in ržene moke. Kadar se oteklina predre in se prične gnoj izcejati, je treba rano izpirati in onesnaženo okolico večkrat na dan očistiti z toplo vodo, kateri pri-denemo po eno žlico kreolina na 1 liter vode. Če pa v toku bolezni nastanejo kake komplikacije, ki sem jih že poprej omenil in se smoiika razširi še na druge dele oz. postane nevarna, storite najbolje, če pokličete živi-nozdravnika, da konja pregleda ;.n vam da navodila, kako je v posameznih slučajih za ravnati. Tako se n. pr. med drugim lahko pripeti, da postane dihanje, vsled hudega vnetja v grlu skrajno otežkočeno in preti nevarnost, da se konj zaduši. V takem slučaju je hitra zdravniška pomoč edino rešilna. V ostalem je pa treba paziti, da še zdrava žrebe-ta in mladi konji ne pridejo v stik z konji iz tujih hlevov. Dalje je treba varovati konje pred prehlaje-niem, posebno spomladi in jeseni. Okužene hleve moramo temeljito očistiti, prezračiti in razkužiti. Ves gnoj treba speljati na njivo in pod- orati. Lesene dele, posebno jasli, če so slabe in manj vredne, je naj-pametneje sežgati, ali če bi to preveč stalo, temeljito oribati z vročim lugom, kateremu pridenemo kreolina. Zid se ne sme samo poškropiti z apnom, temveč se ga mora popolnoma prebeliti, tako, da pride apno v vse luknje in vdrtine. Posoda za napajanje naj' se istotako z vročim lugom oriba in postavi na solnce, da se osuši. To bi bilo v kratkem povedano vse ono, kar mora vsak umen gospodar vedeti o tej konjski bolezni, ki je ravno vsled svoje velike razširjenosti in zlih posledic od -velike važnosti za našo konjerejo. * * * Nove cene za trto in sadno drevje. V poljedelskem ministrstvu se pripravlja nov cenik za prodajo ■2. 1 5* s * s3 f 91 O) t* _ <= i « £ *> 3 JB c * « o S ■ «2 o r i a a^ S i 1) S m*Z V U C C - N fl k "" 0 0 4) 6 » £ O a O! -o <0 C .21 l o c " = o -o •c s c Najboljša in zali >«jcenejŠe hupi4« d i rt o le pri jletenlne, maice, volno tepne robce, kravat« oaiice, nahrotniks, pidnje hlače, ouosh rikot uerilu, kompicu "treošfineza čevl arj-Krojače, sedlarje ir Šivilje v U bljani 'C »odi. &lizu Preše tnvega tpumenilca «« iieli»& U' n u vseh vrst trt in sadnega drevja iz državnih drevesnic. S cenikom se bo cena trt in sadnega drevja v državnih drevesnicah izenačila. Padec vrednosti srebra. Cena za srebro se je v Londonu izza meseca junija t. 1, znižala za preko 10 odstotkov. Pričakuje se, da se utegne cena še nadalje zniževati. S tem bi se primerno povišali tudi produkcijski stroški za baker, svinec, cink in kositer, ker se, kakor znano pridobiva 70 do 80% svetovne produkcije srebra ob čiščenju navedenih kovin. Padec je v zvezi z indijsko valuto, ki je bazirala na srebrni podlagi, prehaja pa sedaj na zlato podlago. Mednarodni jekleni trust je bil ustanovljen v Parizu. Pristopili so v trust industrijci iz Nemčije, Francije, Belgije in Luksemburga. Trust je posebna zveza med fabrikanti jekla. Zihvala. Ker se no morem vsakemu posebej zahvaliti za izkazano tolažbo ob britki izgubi moje ljubljeno soproge in mamice, gospe Ivanke Hafner se tem potom v svojem imenu in v imenu otrok najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. Bog povrni! Žabnica 13. oktobra 49->6. Anton Hafner, soprog. RESTAVRACIJA Pod Skalco Ljubljora, Mestni tre; 11 toči vedno sveže pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streza z fino kuhin:o. Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo p-i poroča Josip Uran. IVAN 1AX IN SIN Ljubljana, Gosp s tska c. 2 Najboljši >lvaln! In pit- I nI slro|l Izborno konstrukcij« In e!eganl<>a Izvršitev iz lovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih slrojev. Desetletna garancija. PISALNI STROjI „Auler" Kolesa Iz prlh tovern .DtlHKOPP". »STVHIA", »WAFFENBA""I „KAYSER" Nad peici.s lleni < b« o) Ivrdke R M KLflUC, Jr, Škofu 4 LJUB JANA, Lingarjeva ulica (v laslnli prosioiih). Vam zadostn i pove o zanesljivi in d bri postrežbi. — Biago za moške in ženske obleke, vse vrste kotenine, bi go zo postelje, odeje in garniture Cenik po aoSli zastonj! ttanie hranilnih vlog rud Din 50,000.000 Stanje glavnice in rezerve Din 4,000.000'-. Sprejelna hranilne vloge na hranilne Icnjižice In lekoči račun ter jih izplačuje točno In nudi za Iste najboljše ohrestovanje In največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devise In valute. | PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU. 0201532348534823535353532353535348234848305300010200020001022323234823480002010201003253235353232353235323485323534848535348485323234853 najboljša in najcenejša samo pri J. Goreč Palača Ljubljanska kreditne banke. C M E V A vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. — Kupim tudi surovi in stopljeni Soj in ga plačam po naivišji dnevni ceni. JOS. BERGMAN, Ljubljana, Poljanska c Z >. Izšla je BLASNIKOVA 111 X vedrim m veselim licem pričenja vsako pranje pri katerem se uporablja milo „Gazela" Brez »ruda hllro In temeljilo učinkuje io priznano milo. Vsak tisoči kos pa vrhulega vsebuje pravi zlalnik:. NaSll ga boste tudi VI. ako boste kupovali le to naSe res pravo gospodinjsko milo. fino Izdelana Din 37».—, posebno fina Din 886.—, ustna harmonika Oln i.50, fina Din 8—, hrlvnt aparat ponlklan Din 15.—, fini lasa-strižnik Din *».—, jeklen« britev Din 1».—, zelo fina Din 8».—, lopni no ž Din 3.40, fin Din «.—, IkarJ« Jeklena Din S.—, fine Din 10.—, nadalje kladiva, kl«3č«, lepne svetilke, žepne ure, budilk« prodaja p« zniiani oeni veletrgovina R. STERMEGKI, CELJE St. 63. Pilite takoj po llustrovanl eenlk i vel! tis«C predmeti. železniška vožnja se nakupu primerna povrn*. — Trgovci angro eana. za navadno leto 1927, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najsta-| rejši slovenski kmetijski koledar, I koji je bil že od naših pradedov » a najbolj vpoštevan in je še danes I najbolj obrajtan. | Letošnja obširna izdaja s<» odlikuje po j bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na R davčne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseli trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je no bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri j blasmka nas m\m tiskarna in litografčni zavrti Ljubljana, Breg št. 12. Gozdna semena vseh vrst kupuje jiinr, urnim mm n Zahtevane navodila. Pri CESNI Ljubljana Llngarjeva ulica Prva narečja zal ga konjskih kocov ogrskih dolgodlaki suknenih in pavolnatih odej (kovlri), lastni izdelek. Posteljne garnitur*^ barhana te posteljne rjuhe 2 m in 20 cm dolge od Din 50'— do Din 60"—komad. Kakor znano poštena postrežba. PORTLflND-CEMENT salZr v papirnatih vrečah po 50 kg nudi po Din 60.— za 100 kg EKOMOM Osrednja gospodarska zadruga tfubffana, KV>»wW«r«ka ul. 7 NajMiša, najcenejša Kolesa in šivalni stroji so edino Petelincevi Blizu Prešernovega spomenika zo vodo. znamke UHIT2NEH, A O L JE M , PHOKIX za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. JOSIP PETELINC Ljubljana Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj nUBIEO* KMETSKI H Rafun poštne hranilnic* štev. 14.257 reg. zadr. as neom. za v. Brzojavke: ..Kmetski domM. Telefon Štev. 247 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, priti. Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. Dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Obrestuj e vloge na ^rez 0£*" knjižice / O povedi čist h Večje stalne vloge in vloge v Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik od 8. — 12.7s in od 3.—4.1/,. tekočem računu po dogovoru. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.