Inserati se sprejemajo in velj;\ tristopna vrst« : 8 kr., če so tiska Ikrat, 12 u || > u m u 3 ,| Pri večkratnem tiskanji se ceua primeruo zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejuna opravništvo (administracija) in tk.c| edicija ua Staieni trgu li. št. 1C Filitltn lisi n slrasni uarol Po pošti prejeman velja : Za celo leto . 10 gl. — kr za pol leta . . fj ,, _ za četrt leta . . 2 , _ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta 'i ,, 10 ,, V Ljubljani ua dom poSiljan vcljA 60 kr. več na leto. VredniJtvo jo v Liugovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na tedert.jffff.. sicer v torek, četrtek iu sotJoteJ^r'" V. ji ■ i Telegram ,,Slovencu, Z Dunaja. 8. marca. Danes je cesarjev oče, nadvojvoda Franc Kari, po slišani sv. maši in prejemi sv. zakramentov kmalo opoludne za s ranili i utripljonjom umrl. Nadvojvoda Franc Kari, ki je bil zarad svoje priljudnosti, dobrotljivosti iti usmiljenega srca povsod jako priljubljen, je še le pred nekimi dnevi obolel. Komaj smo po časnik h zvedeli njegovo bolezen, zvedeli smo po telegramu tudi že njegovo smrt. Več o njem prihodnjič. Anglež velik čkododelnik \\stiiji. m Po trgovinski zvezi Avstrije z Angleško in posebno po pristavku (Nachtragskouveutu.n), ki je delo Bi ustovo, je Avstrija trpela iu trpi še vedno ne le v narodno-gospodarkem, ampak tudi v političnem obziru O prvrni smo že omenili, da je avstrijski ohrtniji in trgoviui škodoval posebno po nizki eolnini, ktero ima pri nas vse uvaževano angleško blago, in po veliki množini, ki se je v Avstriio uvaževala. Po na kant prišlih ali oslabljenih fiibrikah je prišlo več tisuč delavcev ob kruh in dosledno je tudi ušlo državni kasi več tisučev davka ki so se morali pridobiti na drugem potu, Da upada blagostanje države naše, temu je izdatno kriva Angleška. A tudi v političnem obziru je ško dovala Angleška Avstriji že sila veliko, morda toliko, da se ne bo dala škoda več popraviti, ampak se bo poznala, kakor hrastu strela. Če je bil kdaj čas ugoden Avstriji, je bil sedanji ko so se Jugoslovani vzdignili z namenom, vreči od sebe nepreuesljivi jarem turški. Na-lega Avstrije v t.ij zadevi je bila natančno narisana po sostavi njenih narodov in po njenem starodavnem poklicu, ki je bil in je še ta: nositi kulturo na vzhod — se ve, da ne niti nemške, niti madjarske, ampak človeško. Narodi na jugu so tudi to pričakovali, davno že je tlela v njih iskra: „car avstrijski je tudi car naš,'' iz zaupanja do Avstrije so tudi pričeli listajo s klicem: ,,živijo Franjo Josip, n a š car!' Dokaz, da so vsi kristjani, tedaj pravi lastniki dežele želeli priti pod žeslo avstrijsko. Tedaj je jasno, da je bila naloga Avstrije na jugu ljudem znana in povoljna, ker so jo celo spodbujali da naj se je loti. T o pa se ni zgodilo, Avstrija ni ganila niti prsta. Zakaj ue ? Zavoljo imuljarskih in drug h elementov , ki so takrat zagnali veliki zvon za Turčijo. Kolikor toliko pač, a glavni zadržek ti niso bili. zamenite jih z drugimi, pa je veter drug. Jaz mislim, da je krivec prihajal od drugod — od Angleške. Tam je namreč zastopnik Avstrije še zdaj tisti nesrečni Beust, očitni prijatelj Angleške. Med Angležem in Turkom je taka zveza, kakor med dolžnikom in upnikom. Vsak upnik se pa poteza za dolžnika svojega vsaj toliko, da mu kdo drugi ne vzame tega, kar je njemu zastavljenega. Skoro največ angleškega kapitala • »v* |e naloženega v Turčiji. Zato je Angleška tia~ penjala vmi žile, da bi turških dežel ali ms več njihovih nji zastavljenih dohodkov — ne pograbil kdo drugi, kajti kje bi dobila potem svoj kap tal in celo obresti od njega, če bi kdo drugi odtrgal Turčiji evropske dežele? Anglež je pa tako dobro vedel, kakor vsak drugi, da Turčija razpada in da se razen nje nobena druga oblast v Evropi ne bo ustavljala temu, če si Avstrija odtrga Bosno Hercegovino, kteri so jej sami lastniki, krščanski prebivalci, ponujali. Avstrija bi bila poslala le par tisuč vojakov doli, pa bi si bila brez vsega upora prisvojila ti deželi. Da bi bilo to za-njo dobro, tega le Madjari in nekteri drugi prijatelji Turčije nočejo verjeti ; tem naj bo edini razlog ta, da bi se bili potem begunci, ki so Avstrijo in njene prebivalce že toliko stali in še staneje, nemudoma vrnili v svojo domovino , kjer bi bili gotovi varstva avstrijskega. Anglež je tedaj dobro vedel, da mu naj-veča nevarnost preti od Avstrije. Zato je po dobrem prijatelji svojem vplival na vso moč na Andr-tssya, da je Avstrija mirna ostala, da ni spolnila svoje naloge. S tem je gotovo zgubila znujianje pri ~ zdaj že, hvala Bogu! — bivših turških Jugoslovanih. Jaz bi celo ne stavil, da grof Andrassy ni zaigral prijateljstva z Ilusijo in Nemčijo. Po tem bi bila skledica leče angleške prijaznosti res predrago kupljena in Avstrija se utegne za to še hudo pokoriti. Zdaj je pač mir sklenjen. A ta mir je sklenjen le med Rusijo in Turčijo. Če pa Angleška zapelje — česar nas Bog varuj! — Avstrijo v kako vojsko z Rusijo, potem se bo še bolj pokazalo, kako škodljiva je an- Pojasnilo k spisu: .,Mickiewiczeva poljska politika." (Glej ,,Slovenca" št. 9 in 10.) (Dalje.) Ko je bil Mickievricz po razrušenji društva tako zvanih .,filarelo\v ait promienistovv" na Viienskem vseulišču*) kot obtoženec propadel preiskavtu sodniji z drugimi mladeniči vred, polnimi ljubezni do domovine in mladeniške navdušenosti, je bil v glob Rusije spravljen, in je prebival tukaj od 1. 1824 do 1829 v raznih mestih, namreč v Petrogradu, v Krimu in v Moskvi, kjer so mu bili po posredovanju ktieginje Zenejde Volkonjske, ktera se je tudi *) Glava in kakor so zdi tvoritelj tegn jako važnega iu znamenitega društva je bil profesor I.elevvel. Prvotni cilj tega društva je bil: izobra ževati in ohraniti narodne običaje, ter vcepljati in gojiti znanstva in umetnosti. Kcpublikanska načela, ktere je imel Lelewel, so dale temu društvu poseben značaj. Mladež premožnih rodičev je posvečevala svoje premoženje, da bi pomogla revnim dijakom pristop k naukom akademiškim, in po z bolnim pečala in njegove poezije na ruski jezik prestavljala, vsi saloni odprti. Kedar se je 1. 1828 drugič v Petrograd podal, je bil nekoristno vladi ovadljen zarad izdanja „Konrada Wallenrada". *) Vendar potegnila se je zanj kneginja Zenejda in pesnik je dobil potni list. na neomejen čas. To porabivši odpeljal se je do Ljubeke , in to k veliki svoji sreči, kajti nekoliko dni po njegovem odhodu le prišel ukaz pod zaklep dejati Mickievvicza. Genijalen skladatelj Konrada Walleuroda se je zdel jako nevaren ! Od tega časa prebival je Mickievvicz daleč od domovine, ogledajoč nemška mesta v družbi Odynca, tudi zname- tern potu je pristopilo mnogo udov k temu društvu. Če je kteri iz teh udov končal nauke aka-demiške, je stopil po poaredvanju Lelowela kot učitelj in odgojevatelj v hišo kake premožne rodbine, da bi tam izvršil prisego društveno, ktera je nakladala dolžnost vcepljevati čvrsti mladeži narodne čednosti in domovinske umetnosti in varovati jo na ta način pred zgubo narodnosti, na ktero je carstvo z velikim napenjanjem pritiskalo. *) Delo ,,Konrad VVallenrod" je bilo natisnjeno prvič v Petrogradu 1. 1828 i" v tem letu', v lirakovi. nitega poljskega pevca. V Vojmiru je obiskal Goetheja, in je bil sprejet od njega z veliko gostoljubnostjo, spoštovanjem in priljudnostjo. Od tod se odpravi čez Švajcarsko v Rim, kjer je prebival 1. 1830 in 1831. Ta čas njegovega prebivanja v Rimu je posebnega pomena zato, ker se je Mickievvicz v tem času strastno jel ukvarjati z verskimi zadevami. Njegov um in fantazija sta se mnogo trudila z različnimi razmerami, ki so ga tr-piučile* ktere niso tolikanj zadevale posamoz-uih ljudi, kakor posebno cele narode. Polagoma so njegovi razumki v tej nameri privzeli razvidnejšo podobo, in so se razjasnili, razte-gajoč svojo zmožnost na cel obsežek Človeško-društvenih prikazni. Želja prenaredbe sveta i vsaj Evrope, močno je prevzela njegovega duha. in čeravno je vresničenje teh idealov, kteri so se v tej zadevi v njem vstvarjali, hipoma zvenelo, je vendar pečanje z verskimi in družbenimi stvarmi imelo ta nasledek, da se je Mickievviz znebil nakan , ktere nikakor niso mogle stati v zvezi z idejami prestvar-jenja družbenega, trdeč, da samo to le delo gleška prijaznost Avstriji. Do zdaj smo skoro gotovo že po njej zgubili dve lepi deželi, Bosuo in Hercegovino, in zapravili zaupanje bivših turških Slovanov ; če še kaj druzega zgubimo, se imamo precej zelo zahvaliti Angležem. Politični pregled. V Ljubljani, 8. marca. Avstrijske dežele. CarjeviČ Kmlolf je včeraj zjutraj iz Berlina odrinil v Frankfurt na Menu. Berlinski časniki povdarjajo, da prisrčnost, s ktero je bil cesarjevič sprejet v Berlinu, je novo znamenje iskrenega prijateljstva med cesarskima dvoroma. Dclc^aciji He snidete še le danes. Včeraj je bil boje pod predsedništvom cesar jevem skupen ministerski svet, ki je pretresal predloge, ktere imate delegaciji rešiti. Državni »Iior je pričel včeraj razpravo o državnem proračunu; proti vladnim predlogom hočejo dozdaj govoriti: Monti, Sho-nerer, Oelz, Fanderlik, Vošnjak; za predloge pa: Obentrnut, Naumovič in Rus. l»u litij n se je govorilo, da se je Andrassy zarad zasedenja Bosne z vojaško stranko spri, ki zahteva, da naj Avstrija ne mudoma zasede Bosno in Hercegovino, kar se tudi previdnejšim državnikom zdi prav in po trebno. „P. LI." pripoveduje, da je neki višji vojaški dostojnik o tej zadevi boje rekel: „Nič ne pomaga, to se mora zgoditi. Skrb za lastni obstanek sili Avstrijo, da zasede te dežele. Če nočemo ruskemu in italijanskemu vplivu prepustiti omenjenih dežel, moramo sami tje iti in tam pošteno in krepko delati , kakor naša državna naloga zahteva. Če mi tje ne gremo bodo drugi tje šli, če danes še ne, pa jutri Če nimamo toliko prebavne moči, da bi te de žele pohrustali, bodo jia nas drugi pohrustali Zato je najbolje, da se vzdignemo. Ne ostane nam druzega in Bog naj bo z nami." Sploh se govori, da naša vojna morda že drugi teden maršira v Bosno. Tudi so neki že odbrani nekteri vradniki, ki odidejo tje. V koristi Av strije pa bi želeli, da naj bi se odbrali taki možje, ki bi z vljudnim, poštenim in pravičnim ravnanjem prebivalstvo boseusko pridobili, ue pa takih, o klerih bi se morda pritoževali, da so hujši od turških paše v Vnanje države ICu»ki poročnik Ignativ se bode s turškima pooblaščencema čez Odeso podal v Pe-trograd, da se potrdi med Rusijo in Turčijo sklenjeni mir. Še le potem se bodo razglasili pravi mirovni pogoji. Kongres, ki bode imel rešiti skupne zadeve, se po nekem telegramu menda snide koncem tega mesca v Berlinu Nemška iu Avstrija ste temu že pritrdile, in pričakuje se , da tudi druge države ne bodo oporekale. — I® Kima se naznanja, da je res kardinal Francki postal državni tajnik , Simeoni pa prefekt propagande. ,,N. fr. Presse" piše, da se je to zgodilo zarad Rusije, ki bi zopet rada pričela obravnave z rimsko Stolico, kterih pa Simeoni ni mogel več nadaljevati, ker bo se bile pod njim pretrgale. — Razmera med italijansko vlado in papežem je razvidna iz sledečih dogodkov. Papež Leon XIII. italijanski vladi niso naznanili svoje izvolitve, ampak poslalo se je dotičuo pismo v Turin kralju sardinskemu. Italijanski minister Crispi je vsled tega prepovedal vladnim vradnikom in prefek-tom, da se ne smejo vdeležiti nobeuih slovesnosti papeževih. Tudi se je dovolil ljudski tabor, kjer so psovali raujcega Pija IX in Leona XIII., razgrajali in razsajali, ne da bi bila vlada to zabranila. Pošteni Rimljani s tem niso za dovoljni, pa si ne morejo pomagati. Omenjena druhal je hotela tudi pri kro nanji rogoviliti v šentpeterski cerkvi. Napravila je bila dve zastavi, eno tribarveuo in eno belo, ktere bi bila med slovesnostjo razvila s krikom: Sprava! odpravite garancijske postave. Imeli so celo nekaj Orsinovih botub pripravljenih , da bi jih bili vrgli med ljudstvo, in vlada je boje na železnici konfiscirala dva zaboja takih bomb. Ko so v Vatikanu to zvedeli iu je vlada ob enem naznanila, da ue more dobra stati za red in mir, ustavile so se priprave za javno slovesnost in kronanje se je vršilo 3. t. m. na tihem v siktinski kapeli Kardinal Morichini postal je kardinal kamornik isti telegram poroča, da papež iti kardinal Franchi sta določila, kako da hočeta glede pretečih vprašanj ravnati z raznimi državami da se po mogočnosti koristi cerkvene složijo s koristmi državnimi. To ni nič novega, kajt je nekaj vredno, po kterem se človek more ,,poboljšati" in iz kterega se utegne modrosti naučiti. To so tedaj stvari, s kterimi se Mickievvicz peča, in to okolnosti, v kterih ga v tem času nahajamo. Zraven tega zanemarjenja svetovnih modrosti, približevanja in vednega občevanja z bogaboječimi ljudmi, raven zponiževanja razuma človeškega in podvrženja volje višjemu navdihujenju, moramo se še ozreti na stanje politično drage Mickitvviczeve očetnjave in vsaj mimogrede vpreti oči na dogodke na Poljskem. Ko je bil car Aleksander I. konštitucijo kraljestva pljskega v Varšavi dne 27. listopada 1815 podpisal in očitno zaprisegel, so jo Poljaki sprijeli z navdušenjem, in izvzemši ue-kterih, je vse verjelo v dobre in iskrene namene kralja, ter nadejalo se lepše bodočnosti. V resnici je trajal najsrečnejši čas od leta 1815—1819, v kterem se ni prijietilo nobeno rušenje vstanovnih pravic. Največ pa so se počeli Poljaki zanašati na Aleksandra ta Ča-, ko je koncem leta 1817 sklical zbor. Car Aleksander nagovoril ga je sam dne 29. aprila 1818, ter pohvalno povzdigoval hrabrost Poljakov, in občudoval njihove narodne čednosti. Narod je ukal od veselja in pozabil na pre tekle čase svoje zgodovine, v kterih je postopala Moskva z uujvečjo zvijačo proti njemu Pa kmalo so se stvari diugače obrniln. Da je namreč Rusija kraljestvo poljsko povzdignila, prišlo je od tod, da se je ozirala ua velevlasti, kteresonakongre.su na Dunaju*) pripoznale potrebo vstanovljenja Poljske in ga z veliko silo zagovarjale. '*) Vendar v kratkem je snela Moskva svojo masko z obraza iu je. pristopila k izvršenju svojih namer, klere so se posebno na to opirale, da se konštitucija odpravi, ker je Poljakom dajala večo veljavo in bi bila znala tudi pri moskovskem narodu raznetiti zahtevo podobnih svobod. Napenjala se je tedaj Moskva, da bi se ustavna naredba Poljske z Moskovsko vravnala in dežela kot nerazločljiv kos celovite države spojila z rus kim carstvom. (Dalje sled.) *) Ta kongres se je odprl dne 25. septem bra 1814. **) Posebno so se odlikovnli v tej zadev angleški lordi: Castlcreugh, Cathcarth, Clancartv in Btcvvart, kakor tudi Talleyrand, francoski po slanec. Njim se jc pridružila Avstrija. od nekdaj je bilo uačelo cerkveno, mirno po-azumeti se z državami, in še le tedaj je cer-v odločno nasjirotovala, kadar mirno poraz-umljenja iz kterih koli ozirov ni b;lo mogoče. IlulijmiNki minister Crispi je moral odstopiti, ker je zarad dvakratne ženitve v 8odnijski preiskavi. Bismark si je bil tedaj zbral pravega tiča. Izvirni dopisi. Iz Ij j uhlju ne. G. marca. (Nemško ledišče in nemškutarji v Ljubljani.) Da nemško gledišče v Ljubljani že več let gre rakovo pot, to je znano, to smo tudi mi večkrat konštatirati priliko imeli. Ker je po tem postalo davno že vse drugo, ko izobraževališče i pošteno zabavišče, jeli so mu celo nemškutarji kazati pete; tako nima pravega občinstva več, da-si se nemčurji strašno radi štulijo z vsem, kar ni domače, in je med znamenji (VVahrzeichen) narodnosti kacega mesta ledišče gotovo eno najprvih. Dokler ni bilo slov. gledišča, je vsaj ob sobotah in nedeljah nekaj prebivalcev hodilo gledat in poslušat nemške burke ; zdaj pa je občinstvo za nemške predstave pičlo , ker ima svoje jedro le v tisti mali peščici meščanov in tujcev, ki hočejo biti eksklusivno Nemci in vse slovensko zaničujejo, nemško gledališče tedaj gleštajo bolj iz strankarskih , kakor iz drugih vzrokov. Teh pa je veliko premalo, to pričajo prazne hiše ob bo-Ijih (klasičnih) predstavah, za ktere med našo nemčursko inteligenco manjka tudi še pravega veselja in uma. Zato vkljub izdatni podpori 4000 gld., katero dobiva nemško gledišče deloma od dežele, deloma od nemškutarskega glediščnega odbora, ni še nobeden vodja zadnji čas v Ljubljani dobro opravil, lani je eden celo vse popustil in pobegnil. Nasledek tega je rakova pot tudi v drugem obziru; v Ljubljano prihajajo za igralce in igralke večidel ostanki iz drugih odrov, tedaj se kaj dobrega skoro ne more predstavljati, predstave klasičnih iger so večidel le parodije. Če hoče vodja shajati , mora toraj občinstvo vabiti v gledišče na drug način, po igrah, kjer se kaj vidi ali ki vlečejo ljudi nase jio dokoracijah , obliki in preobliki. Zato so ženske v možki obleki na odru že kaj navadnega , razen tega se ljudje, motijo še po Irugih burkah, ki imajo z glediščno Vilo toliko zveze, kakor pustne šeme s pravo lepoto. Svet je neumen in čeravno se drug drugemu smeje, gresta vendar oba gledat take kome-lije. Tako prisiljeno zelje pa ne tekne dobro in je vrh tega drago za vodjo in za obiskovalce. Par polnih hiš, pa je zopet vse pri kraji, in gledišče dan za dnem prazno. Ker je. pa vendar Ljubljana „nemško" mesto, mora imeti tudi nemško gledališče, kajti nemško mesto brez nemškega gledališča je kakor gostilnica brez unanjega znamenja ali moški brez brade. To bi se naši nemškutarji jezili, če bi se jim tujci posme-hovali češ: ,,kako nemško mesto je to, če še gledišča nima nemškega! Vrh tega je največ lož v rokah nemfurjev. Kako bi ti kislo gledali, če bi poteh ložah igrale se miši, ki ne plačujejo nobene najemščine za naloženi kapital. Tu gre tedaj za dvoje: za čast in dobiček, oziroma odvrnitev zgube. Ni se tedaj čuditi, da so nemškutarji zdaj že poprijel i se te stvari in sklicali posestnike lož ter druge prijatelje uemškega gledišča. Ali kak vspeh ! Prvikrat se jih jc bilo zbralo z odborom vred v kazini komaj 6, tedaj se niso mogli posvetovati. Drugi pot se jih je vkljub obilnemu vabilu sošlo par več, a vendar zopet premalo. Tako je odbor odstopil — naveličavši se nehvaležnega dela, za ktero še v lastnem taboru nima nobenega pripoznanja. Na ta način se zavoljo pomanjkanja potrebne podpore utegne zgoditi, da bo Ljubljana prihodnje leto res brez nemškega gledišča, ker ga brez nje ne bo nobeden prevzel. Ta strah je spravil naše nemškutarje zopet na noge, iu nekaj odličuejih nemčurjev sklicuje druge k shodu, pri kterem bi se nabralo vsaj toliko podpore, da priljubljeno dete nem-čurske kulture na Kranjskem ne pogine tako sramotne smrti. Kak vspeh bo imel ta shod, nam ni še znano, vendar je gotovo toliko, da nemškutarji bodo le težko popustili svoje, če tudi drago dete. I/. vsega tega je razvideti, da je nemško gledišče v Ljubljani le prisiljena reč; če bi bilo potrebno, bi se samo ob sebi ohranilo, ne bilo bi treba niti denarne podpore nabirati, niti ljudi k obiskovanju priganjati in tudi vodji bi ne bilo treba pomagati si z nenavadnimi , nenravnimi igrami. Ker se pa to godi, je znamenje, da je nemško gledišče pri nas jetično, da se tudi z dragimi zdravili ne bo dalo ohraniti. Za nemške naprave naša dežela ni, zato tudi druga za drugo gine. To je naravna prikazen , kajti sicer bi se lahko ohranilo nemško gledišče v Ljubljani, saj ima že samo mesto zii-nj dosti prebivalcev. Iv. JVlarlicškc^a okraja, G. marca. (Premišljevanje. Volitve. Revščina.) Ilavno sem bral Macbeth-a in sem prišel do verza: ,.Lepo je grdo, blato jc lepo." Mislil sem o tem stavku, kar dobim „Slovenca," ki toži o ljubljanskem blatu. Ril mi je komentar in ni mi bilo treba Gervinus-a poprašati za svet. Iz prihodnjega , Slov." pa sem zvtdel, da je b;l ta list v „beli1- Ljubljani konfisciran. Zakaj? Dunajski listi se ne konfiscirajo , ako |se pritožujejo čez vodovode in napake po mestu in vendar je oudi tista tiskarna svoboda, kakor pri nas. Ali morda na Dunaju nemajo toliko političnega razuma, kakor v Ljubjaui? Ali ne spozuavajo, da bi se utegnile zaradi vodovodov in prahu vneti vstaje? Ali ne vidijo, kako hujska ,,Kikiriki" z vodovodi zoper druge narodnosti in žali mestne očete? Tako sem me-ditiral, a kmalu se mi vse zjasni. Ljubljanski gospodje imajo preveč domoljubja, ko da bi mogli dovoliti, da bi se z onim člankom Ljubljana spravila v miskredit pri Slovencih! Z volitvami za to pomlad toraj nič ni. Zakaj? Najbrže so se ljudem smilili kandi-datje, ki so viseli med smrtjo in življenjem. Z narodno zavestjo smo v našem okraji še zelo na slabem. Bivši podčastniki, ki so zdaj posestniki, občinski,odborniki itd., so nemčurji; uradniki s > kosmopolit iz geslom ubi bene ibi patria — kjer je dobro, tam je naša domovina, Učitelji se morajo uklanjati muen.ji zelene mize, ljudstvo spi. Pač je to žalostno, a resnično. Našemu kmetu se tako slabo godi", da pravi: ,,Naj bo poslanec, kdor koli hoče, da nas le reši gmotnega pogina.'^Dražbe se množč, kakor gobe po vlažuem vremu , in denar je redka stvar. Ljudje so pridni, delajo in se potijo, a vendar si komaj zaslužijo za kruh ; kje pa so davki in neizmerno visoke priklade?*) Dragiua je že velika a sedaj bo še večja. Luč in kava bo vsled višje eolnine dražja, vsled tega bodo tudi krčmarji poskočili s ponarejenim vinom. Zakaj pač niso na izdelovanje vina postavili dacije, s tem bi mnogo ko- *) Slednje stavke smo morali is tiskovnih ozirov izpustiti. Vred. ristili v zdravniškem obziru. Vrhu te strašne revščine pa dobimo morda še vojsko, denn ein Uugliick komt selteu allein — nesreča le red kokrat sama pride. Kam bodemo pač prišli, če se Bpodkoplje kmetijstvo iu narodna zavest, to je patrijotizem? Ali bode mar naša „sijajna" kupčija in naše obrtstvo vzdržalo državo ? Naši državniki naj b' pač pomislili, da nismo na Angleškem in nemarno kupčijnkega monopola po celem svetu. Pa kaj je mnogim to mar, ki so postali čez noč milijonarji? Oui bodo dobro živeli, če tudi drugi stradajo. V drugič kaj več, ako vam drago. (Prosimo Vred.) Istvan Kui)loly. Domače novice V Ljubljani, f). marca. (f Prof a sov Kari Melzer) je včeraj popo-ludne previden s sv. zakramenti v hiralnici sv. Jožefa vsled mrtuda umrl. Pogreb bode jutri v nedeljo popoludne. (Iz katoliška družbe ) Katoliška družba za Kranjsko je zraven druge delavnosti začela preteklo leto v Ljubljani od časa do časa izdajati knjiž ce z imenom ,,Glasi katoliške družbe", od katerih so doslej na svitlo prišli 4 deli v treh zvezkih. Družbeniki jih dobivajo brezplačno, in vnanjim udom razpošiljali so se dosihuial večidel po v. čast g. dekanih, kteri so to prevzeti blagovolili. Nadjamo se, da dozdaj izišli zvezki se že vsi nahajajo v rokah spoštovanih družnikov. Z njuni utegne biti vstreženo udom, zlasti takim, ki nobenih časnikov ne berejo; v »Glasih'' namreč se zraven mnogo druzega poduč-ljivega in mičnega branja, ki človeku izobra-zuje uui iu srce oblažuje, nahaja tudi, karkoli se uied Slovenci ali po druzih deželah godi novega, važnejšega 111 spomina vrednega, bodisi v verskem, bodisi v svetnem oziru. Zelo je tedaj želeti, da bi za omiko in blagor mile naše domovine vneti rodoljubi po moči podpirali to gotovo koristno početje, po kterem bi s časoma mnogo zanimivih spisov iu dobrih knjižic prišlo med ljudstvo. Prav živo torej priporočamo to delo in vljudno prosimo zlasti gospode duhovue, učitelje iu šolce ter vse vrle narodnjake, naj bi tudi po deželi raz-širjauje katoliške družbe blagovolili pospeševati , sami k nji pristopati in med ljudstvom ji pristopni kov naklanjati letnino (za celo leto l gld. '20 kr, s ktero pa je veliko družnikov že več let, na dolgu), po priložnosti blagovoljno pobirati in pošiljati. Namen našega društva, ki je gotovo blag in koristen , se bode tako dal čedalje bolj dosegati. Kori.-ten je namen tudi v tem oziru družnikom, ker se zanje na leto več as. maš daruje. Opomnimo naj , da društvo o vsaki lepi priliki namestuje deželo nekako pri posebnih prilikah. Ilavno sedaj poslalo je apostoljskemu poročniku nu Dunaj sožaljenje zarad smrti Pija IX iu zopet vošilo zarad zvolitve novega papeža. Konečno izrekam tu srčno zahvalo preča-stitim g. dekanom, kateri so dozdaj društvene knjižice dotičnim udom dobrovoljuo razdajali in prejeto letnino pošiljali, in jih ob enem prav ponižno prosim, naj to prijaznost še prihodnje blagovole skazovati našemu društvu. Ako se število udov pomuoži in se mu denarstvene zadeve zboljšajo, zamogli bi tudi „Glasi'' bolj pogostoma izhajati in željam bralcev kakor tudi tirjatvam sedanjega časa popolnejše zadostovati. Dr. A. Jarc, preds. kat. družbe. (Podobi novega papeža), kateri so J. Blaz nikovi dediči v zadnjem iu predzadnjem ,^gla- sniku" priporočali naročnikom „Novic", Ranice" in „Slovenca" po znižani ceni, ste včeraj došli št, 1. in 2. črno litografirani. — Zadovoljni smemo reči , da ste ti podobi krasni in izvirni fotografiji, s katero smo ji primerjali natančno podobni, sploh umntniško izdelani. — V 17 oljnatih barvah izdelane podobe v 3 velikostih doidejo začetkom prihodnjega tedna. Naj toraj hiti z naročilom, kdor si želi ceno preskrbeti to lepo podobo. (f PreS. g. Kari Legat.) Našo škofijo je zopet zadela britka zguba; 5. t. m. ob G uri zvečer je po dolgem bolehanji umrl novomeški korar, preč. g. Kari Legat v 65. letu svoje starosti. Hoj. 1813 v Ljubljani in 1.1838 v mašnika posvečen je služil kot katehet in šolski vodja v Loki iu Idriji, iu potem kot vodja učiteljskega pripravništva in normalke v Ljubljaui in 6 let kot korar v Novem mestu. Zarad njegovega pohlevnega in priljudnega obnašanja je bil povsod ljubljen in spoštovan. Kot korar ostal je tudi šolski okrajni nadzornik za novomeški okraj. Pred nekim ča-om mu je bila začela pamet slabeti, najbrže vsled tega, ker mu jc oteklina nog potegnila proti možganom. Vzi li so mu iz rok kapitelske in šolske račune, ki so mu največ skrbi delali, in nadejali so se, da mu bode zopet odleglo. Vendar se ta nada ni vresničila, postajalo je blagemu gospodu marveč čedalje hujše in v torek ob šest h zvečer ga je smrt rešila daljnega trpljenja. IL I. P. (Nabiranje vojaških novincev) se bode vršilo: v Ljubljani od 8. do 13. aprila, v Kamniku od 11. do 17., v Badolici od 15. do 17. v Litiji od 23. do 27., v Kranji od 25. do 29. aprila, v Krškem od 29. aprila do 4. maja, v Novem mestu od G. do II., v Vipavi od 13. do 14., v Črnomlji od 13. do IG., v Postojni od 16. do 18., v Kočevji od 18. do 24., v Trnovem od 20. do 21. in v Logatcu od 23. do 28. maja. (Seme ruskega lanu) je prišlo v Ljubljauo. To se naročnikom daje a pozivom na znanje, naj pridejo nemudoma po-nj. Seme je prav lepo. Iz pisar niče družbe kmet. v Ljubljaui. (Razpisanih je 5 vstanov barona Scluc itzen a) po 126 gld. Prošnje naj se izroče do 25. t. m. deželni vladi Kranjski. (Podob papeža Leona XIII.) ima na izbiro knjigarna O. Klerrove vdove. Med drugimi je prav krasna večja podoba ki se od vseh , kar smo jih dozdaj videli odlikuje ne samo po vna-nji Iepot;. ampak tudi po nizki ceni,,ker velja le 30 krajcarjev, dasi je prav primerna za okvir. Druge manjši se dobe po 20 krajcarjev. (Obravnavo pred deželno sodnijo) ima 13. t. m. naš odgovorni vrednik, ki se je pritožil zarad dveh konfiskacij. Enako obravnavo bode imel ravno isti dan tudi vrednik „Brenceljna". (Deželni odbor) je predlogom dotičnih pomnoženih krajnih in okrajnih šolskih svetov pritrdil, da se Janez Borštnik v službi nad-učitelja in voditelja dverazredne ljudske šole v Šmariji, — Miha Kalan pa v učiteljski službi na ljudski šoli v O r e h k u definitivno potrdita. {Slovensko gledališče). V nedeljo 10. marca se bode predstavljal najnovejši igrokaz v 5 dejanjih. „Petrograd in Plevna" ali ,,ruska vojska'1 prvikrat na Avstrijskem — v našem narodnem gledališči. Ker je dolgo časa Slovane zanimala rusko-turško vojska, in se dejanje vrši v Petrogradu in na Balkanu, opozorujenio na to predstavo in sodimo, da se bode Talijni hram to pot čez iu čez napolnil. (TatiSi) so skušali v noči od pondeljka to torka vlomiti v fizikalični kabinet višje realke. Štrli ao nekaj šip, zlezli skoz okno v poslopje iu ^i hoteli a ključem, ki ga rabi hišnik , odpreti pot do fizikaličnega kabineta, ker je bila pa ključavnica že predelana, ključ ni več od-perl vrat, iu tatviua je predrznežem spodletela. Vse okoliščiue pričajo, da je moral biti to človek, kteremu so sobe in razmere v realki-nem poslopju dobro znane. (Odborove seje Matice slovenske 6. t. m.) se je vdeležilo 17 ljubljanskih odbornikov iu g. Svetec izmed vnanjih. Predsednik dr. Bleivveis pozdravi navzočne odbornike, o kterih je prepričan, da bodo delali na korist Matice Slovenske. Za tem se naznani izid volitev pri zadnjem občnim zboru. Dr. Sterbenc pismeno naznani željo, da se hoče odpovedati odborništvu, ker bi ne mogel koristiti Matici, kolikor v svoji vesti za potrebno spozna, obljubi pa jo podpirati po svoji moči, zlasti / nabiranjem uovih udov, kterih je dva že pridobil. G. Maru nasvetuje naprositi ga, da nai kot vnanji odbornik ostane v odboru, kar se tudi sprejme. Gg. Maje ger iu Šuklje pismeno naznanita, da sprejmeta odborništvo, in g. Suklje ob enem sporoča, da hoče Matici ponuditi rokopis fraucoske revolucije, kterega ravno izdeluje. — Za poverjenika v Tolminu se izvoli dr. Premerstein, bilježmk v Tolminu. — Pri volitvi predsedništva in odsekov so bili izvoljeni: Za predsednika dr. Ble.vveis, za po ipresednika pa gg. Peter Kozler in prošt dr. Jarc; za denaruičarja g. Vilhar. Kujiž ličar prof. Vavru prosi, da bi gane volili več. ker mu je nemogoče ta posel še dalje opravljati. Odbor mu izreče zahvalo za 13 letno njegovo prizadevanje in izvoli g. Stegnarja, da bode s tajnikom vravLoval knjižnico. Za pre-gledovalea račuuov se izvoli dr. Zupauec, za kijučarja gg. Souvan in Klun, za tajnika ostane g. Praprotnik, ki je rekel, da hoče toliko ča>a ta posel opravljati, dokler bode vse vredjeno, potem po ga radovoljno prepustiti komu dru gemu. Dr. Zujjanec nasvetuje, da uaj se nagrada tajniku zvikša, g. Močnik ga podpira. Dr. Pokiukar nasvetuje, da naj se ekspedicija knjig izroči komu drugemu, ki je tega že vajen, da ne bode tajnik imel opraviti s tem mehaničnim poslom. Sklene se, da naj gospodarski odsek pretresa iu odboru nasvetuje, koliko nagrade bi se dalo tajniku in koliko knjižničarju. — V odsek za izdavanje knjig se izvolijo: Dr. Bleivveis (načelnik), Klun, Mam, Močnik, Parapat, dr. Sterbenc, Stegnar, Tom-š č, Urbas, Vavru, Praprotnik, Zupančič, Hu-bad, Šuklje in Keržič; v gospodarski odsek pa gg. Souvan (načelnik), Klun, Tomšič, Vilhar, dr. Zupanec, Robič. — Dr. Pokiukar nasvetuje, da uaj bi g. Robič pomagal tajniku in knjižnjičarju pri vredovanju knjig, Stegnar pa pristavlja, da zlasti še tudi pri vredovanju zapisnikov, kar g. Robič radovoljno obljubi. Glede Letopisa se. določi, da ga izide vsake 3 mesece 5 tiskanih pol, nazadnje pa zarad kazala itd. nekoliko več. Glede gradiva bode določil o lsek za izdavanje knjig, vrednik mu ostane dr. Bleivveis. Poročila odborovih in zborovih sej se bodo po nasvetu g. Kluna objavljala samo protokolarično po zgledu poročil deželnega odbora v „Novicah". — Za tisk za to leto je pripravljeno „Poj)otovanje okoli sveta'. Sklep o Flori slovenskih dežel, ktero Matici ponuja prof. Glovacki, in o slovenski-brvatsko slovnici se prepusti odseku za izdavanje knjig. Prof. Marn omenja, zakaj da pri občnem zboru o slovensko-hrvatski slovnici ni nič govoril. Odsek je bil že 1. 1868 sklenil tako slovnico na svitlo dati ter je to 1. 1870 naznanil obč- nemu zboru, kjer nihče proti temu ni oporekal. Najprej se je ponudil g. Žepič, da bi jo bil spisal, ker se je pa on lotil latinske, dovršil je to g. Franjo Marn, profesor v Zagrebu. Gg. Cigale in Žakelj sta jo pregledala in pohvalila; nasvetovala sta nektere pre-tuembe, ki jih g. pisatelj tudi izvršuje. Sloven-sko-česka slovnica, ktera se je pri občnem zboru grajala, Matici tudi ni bila nakvar; ona jo je naložila in dobi zanjo izdani deuar nazaj, pisatelj pa nič ni dobil, in bode imel le zvezke, ki bodo ostali, kadar bodo Matici poplačani vsi stroški. Slovnica pa je bila koristne, mnogo mladeničev se je po njej naučilo češkega jezika, in prav enako bo tudi s hrvat sko slovensko novo slovnico. — G. Križ-tnan naznanja, da hoče spisati sloveusko-itali ansko slovnico, če jo Matica sprejme. Reč se izroči v pretres odseku za izdavanje knjig. Prof. Ilubadu se za poslano gradivo klene dati nekoliko nagrade na račun. Za tiskanje Matičnih knjig ste se ponudile dve tiskarni, Blaznikova in Narodna. Ker je Blaz-uikova za tiskano polo s papirjem vred v dosedanji obliki zahtevala 45 gld. 50 kr., Narodna tiskarna pa 46 gld., seje sprejela cenejša po-uudba Blaznikove tiskarne. — Akademično-literarnemu društvu „Hrvat" v Pragi se po-dare letošnje Matične knjige. Na račun za dovršene zemljevide se sklene g. Kiicke-tu dati, kolikor bodo dopuščale denarne moči. Za nove ude se sprejmo gg.: Rajakovič, Dečko, Barlič, Solkanski, Ilaubenreich, Karba, Žitnik, Kurent, Kokalj, Kavčič, Kraigher. Izstopil je g. A. Petek. (.Zagrebški kardinal nadškof Mikaj lov ič) se je v sredo vrnivši se iz Rima peljal skoz Ljubljano. Bazne reči. — Duhovske spremembe. V Tržaški škofiji: 23. sveč. je b;l mašnik posvečen g. Andrej Mikiša iu ravno ta dan dekretiran za duh. pomočnika v Oprtlo. — C. g. Anton Spamo iz Kjodžje (Chioggia) se je odpovedal duhovniji Kostanjo, ktero je nekoliko let imel v tej škofiji, in se poda v svojo domačijo. — 0. g. Dominik Vidalli gre za farnega oskrbnika v Kastanjo. č. g. Fr. Comisso za duh. pom. v Grižujau (Grisgnano.) V Lavantinski škofiji: Čč. gg. župnika: Mihael Graber, pri sv. Urbanu poleg Ptuja, in Fr. Kalin v Rajhenburgu, gresta v stalni pokoj. — Kuracija sv. Jerneja v Radvanju je do 4. aprila t. 1. razpisana. — Ogenj je 24. februarja zvečer v Se-benjah, fare št. Križke pri Tržiču uničil 4 poslopija. — B 1 i s k i n g r o m e n j e. Iz Mokronoga 7. marca se nam piše: Danes ob eni popoldne se je poprej jasno nebo hipoma pre-preglo s sivkastimi oblaki. Nastal je blisk, močan grom in tresk , kakor po letu ob hudi vročini. Kmalo se je pa zopet nevihta razvlekla proti južni strani. Tako zgodaj je germljavina nenavadna. Kaj to pomeni V — L i bo uš in s o ud. Najbolj znamenita spominka staročeske književnosti sta rokopisa Zelenogorski pa Kraljodvorski. Bolj omikanim še v živem spominu, kako gorka borba je b;la o pravi izvirnosti ali istinitosti njuni, in kako se je dognala pred sodnijo. Te dni j>a je to pravdo spet sprožil prof. J. Šembera glede prvega Ze'enogorskega, češ, da je ponarejen (falsifikat.) z evangelijem, in „Čech" št. 51 naznanja, da mu v „Svetozoru" odgovarja Jos. Jireček, ter vrlo pobija vse plitve in vmišljene razloge nasprotne, in št. 50, da živi še neki 70 letni starček, kteri je bil priča pri najdenji omenjenega spominka, in je pripravljen s prisego to potrditi, kakor poroča lastnik Kolinske „Kor. Česk." V. Nedvidek. — „Po z o r" v Olomucu ima z Dunaja dopis, da slavni dr. Fr. Mikložič, toliko let predsednik izpraševavskemu odboru za srednje šole, hoče odstopiti od prt dsedništva ali celo iz odbora, kar bi bilo zelo obžalovati, kajti javalne dobi odbor učenjaka tako spretnega in sposobnega v poskušanji zla-ti slovanskih učiteljskih pripravnikov. Eksekutivne dražbe. 11. marca: 3. Pajk iz Fužin, v /uženberku. 3. Jenko z Visokega v Kranji. 2. Lavrinc in 2. Obreza iz Slivne. 2. Kralj iz Briž, 2. Jermene iz Ravnega, 1. Selati iz Hov, 1 Kline iz Vač, 1. Erjavec iz Ventarjov vsi v Litiji. 1. Kupar iz Lavra v Mokronogu. Umrli so: Od 3. do G. marca: Eruestina Bulzar, stot. rac. o. 16 m,, za vtriplj. možganov. Jožef Zore, del. o. 3 1., za pljučnico. Helena Steržina, del. ž. 72 1., vsled pljučnice. Jožef Cunder, zid. o. 3. 1. za sušico. Marija Jenko, tes. o. l'„ I., za pljučn. Teleitrnlične dviiarn«- rruc S. marca- Papirna renta (33.10 —■ Sreneroa r-*nt» 07.20 — Zlhtarenta 7f> —. — 18601etno državno 1.1 sojllo 110 — Haiiitiii« akcij« 789 — Kro.iime ako>|e 2,'fO.— London 119.10 — Sr-iir. 104 80,— Osa. kr cekini 6 B9. — 20 frauaov 9 49'/,. D ^jooccsEKseoeajsoc* »jst^fcfSčacaKajc^ Marija Rupnik, izdelovalka umetnih cvetlic v špitalskih ulicah h. št. 7 v II. nadstropji, se priporoča prečastiti duhovščini in vsem cerkvenim dobrotnikom za izdelovanje cvetlic, posebno šopkov za sveče in ol tarje, pa vencev za bnudera in svečnike, ravno tako tudi za popolno oprave pri novill jI masilll po primerni ceni. Pismena naročila se točno in natančno w izvršujejo. (1) g | Naj "boljše železo j } iz sloveč h staierskili in koroških fužin » ) po 13»/o kr. kil..—ali 7 '/,x kr. stari funt; j kakor tudi V8akovr>tno železno blago dobi 1 se po najnižji ceni v moji zalogi že- ) lezniue (2) ) Sp Pesjak, v Ljubljani v glediščnih ulicah št. 8, I m X i" S * X X X X X % -£ X X X XXX xxtx X X XX XXXX S* § .PUMO imimM Ml?o".§ w I' H £ Premoženje znaša 31 deeem. 18fi7 gl. 5,461.807.83 H U Škode je plačalo društvo odi. 1864 J* U do 1876......... 16,013.244.— ^ Gl .vno opravništvo za Kranjrko iu spodnje ^ Štajersko so uljudno priporoča za naročila in za- J* f« varovanje proti škodi po ognji, ua življenje. fj in zrcal« proti \lointi. J* « 1'osebi o pak vhbi k zavarovanju na ^ h i PeStansko zavarovalno d uštvo z«.vamje na W JJ življenje po raznih načinih: da izplača zavarovalni ■M znesek po smrti zavarovanca, ali kador doseže od- ^ ** ločeno starost (otrokom doto) iu tudi za pokojščino. Mi M Glavno opravništvo v Ljubljani je zrni- ^ i< rom pripravljeno vprašanje odgovarjati, pogoje w ^ razjasniti jasuiti in podati tarife. ^ S Franc Drenik, (7) g pisarna glavnega opravništviv v Ljubljani, M kongresni trg, št. 14 v II. nadstropji. H « a .r- x z -y. z zzzzzzz ~ z z z z z z, i z z -r- z z z z z z