Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piBma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Ichaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. *5*tev. 188. V Ljubljani, v petek 18. avgusta 1893. Letnik XXI. O vzgoji. Liberalizem je poln nejasnosti in poln protislovja. Toda ravno zaradi svoje nejasnosti ga je težko ugnati; zvija se ti na vse strani; povsod iz-takne tisto svojo stran, ki je prikupljiva in nasprotno zakrije. S tem zmešava pojme in — zmaguje. EakŠno reč počenja u. pr. s pojmom verske šole in verske vzgoje. Namesto da bi se pečal s tem vprašanjem v svojem bistvu, pa rajši išče možnih bodočih izjem, ki bodo škodile šoli; nariše jih živo, da je čuda, in slepi ljudi, ki vidijo z grozo, kako se že povračajo časi teme, ko bo učitelj snažil škornje duhovnim gospodom, ko bodo za vsakim voglom gorele grmade in črnogledi inkvizitorji ndnje vlačili uboge, nesrečne žrtve, ko bo vsak napačen pogled, vsaka neprevidna beseda dovolj uzroka za tezalnico itd. Kdor bi hotel na vse te predsodke, katerih mnogi izhajajo tudi iz pokvarjenega srca, odgovarjati, imel bi celo svoje življenje dela dovolj in še bi nikamor ne prišel. Človeku dobre volje je priložnosti dosti, da se pouči. Ce že ne zaupa duhovniškemu dokazovanju, naj vsaj druge proučava. Nebrojno jih je izmej vseh stanov in izmej vseh raznih veroizpove-danj. Danes objavljamo nekaj stavkov iz lepe knjige »La Religione nell'esercito", ki jo je spisal nedavno častnik laške vojne, GenarAvolio, o potrebi vere za vzgojo sploh in posebej za vzgojo vojakov. Mej drugim pravi tako-le: »Ali je možna kakoršna-koli vzgoja pri nekre-postnih vzgojevateljih? Ali je možna krepost v srcih ljudij vzgojenih, ali bolje, spačenih v šoli novodobnega skepticizma, ali razburkanih v vrtincu strastij ? Ne! — odločno zanikavam po dolgoletnih žalostnih skušnjah. Da, dokler se človek ne zaveda svojega name n a (in ta mora biti popolnoma duhoven, kakor je boljši del njegov), in ne spravi v soglasje s tem namenom vseh svojih dejanj, p o-duhovljajoč se, takorekoč podjarmu-joč telesnega človeka pod duhovnega človeka, — dotle ni možna v njem prava krepost. Če se zanikava ta duhovni človek, moraš z logično silo zanikavati človeku namen na zemlji, ali pa moraš ta namen postaviti ves v živalsko življenje, to je, v slast. Toda človek ostaje še tudi potem, ko je skušal z veseljem največje slasti, mračen, žalosten, moten, kakor kupec, ki je prišel ua kant, ko je ravno mislil mnogo dobička si pridobiti s svojo kupčijo. On tedaj ni dosegel svojega namena; kdor doseže svoj nameu, se umiri in ne išče več dalje. Niti pamet, niti duhovitost sama z&-se ne zadostujeti, da doseže človek svoj namen. Nebrojno nasprotujočih si mnenj gled^ kreposti mej starimi narodi, mej novodobnimi, nekrščanskimi, nekatoliškimi narodi o tem jasno svedoči. Svetilnik, ki more kazati človeku varno pot k čednosti, je samo jeden: — vera. Ta ne vklepa razuma, marveč ga vzdržuje, ga vodi, ga razsvitlja; tako brez strahu zmote z večjo vnemo in z večjo močjo ponosno razpnčpe-roti, da doseže resnico in dobroto in lepoto. Evo, tu je vzhod krščanskega duha; tujejedini stalnitemelj človeškemu srcu; tu je tudi jedino trdno stalo vsakoršni človeški družbi g le d 3 reda, krepkosti, dobrote in veličanstva." Pišoč o vojakih, odgovarja pisatelj na vprašanje: Kaj more rešiti vojake zmot in nezvestobe? tako-le: „PoreČeš: pamet! Pamet? Kdo ve, ali bo imel vojak to blaženo pamet v ugodnih trenotjih? In potem preglej vrsto samomorilcev; ali se ti zdi, da so sami norci mej njimi? — Pojdi, in rajši obsodi to družbo, ki nesrečnemu otroku ni mogla dati druge opore, nego to tvojo pamet. Jaz z d - s e ne poznam druge mogočne roke, ki bi iztrgala samomorilcu orožje, nego-li samo: vero. Vera je ravno toliko potrebna vojski, kakor disciplina; koder nje ni (ne bojim se ugovorov), tudi discipline ni. Umeje se, da govorim o tisti disciplini, ki je resnična, notranja, ki izhaja iz srca, ki je bila vedno duša najslavnejšim armadam, in katera bo ravno zato, ker je notranja, izvršila vse zakone in naredbe vojnega zakonika. Najgorja dejanja nepokorščine, najkrutejša in krvava dejanja mej armado imajo deloma uzrok v pomanjkanju ali oslabljenju verskega duha. Dalje pa zagotavlja čudoviti nauk naše vere o popolnosti, kakor so priznavali najbolj razvpiti neverci, mej tem, ko se zdi, da se peča samo s srečo človekovo v drugem življenju, vsakemu vrhu tega srečo na tem svetu. Samo naša vera more dati človeškemu srcu tisto ravnodušnost, tisti mir, tisti pokoj, in z jedno besedo, tisto zatajevanje in tisto junaštvo, ki sta potrebna v vsakem društvenem stanju, ki pa sta neobhodna v vojaškem stanu. Iztrgajmo se tedaj že vendar enkrat vsaki zmoti, vsaki negotovosti, vsaki brezbrižnosti; pokažimo se kot kristijane z odkritim čelom; odvrzimo tisto grdo navado, da se delamo za tujce, ali da se kažemo kot prijatelje umeteljnosti, ali kar LISTEK Pot v Rim. (Konec.) Hodili smo še cele ure po mestu, ogledali si mnogo cerkvi, spomenikov itd. Zelo utrujeni od boje smo se okolu 11. ure odpeljali proti Mestram. Srce je če dalje bolj domu sililo. Čim bližje smo bili Avstriji, tem bolj smo bili veseli. In ko smo okoli 5. ure dospeli v Kormin, smo veseli vzkliknili: »Srečna Avstrija. Vse drugače je v tebi, kakor v Italiji. Primeroma z Italijo si ti še dobra." In to je res! Kako rodovitna je laška dežela, koliko denarja puste tam tujci, in pri vsem tem vlada tam tretja silna mizerija. Avstrija je večinoma kamenita, a vendar se živi v njej mnogo bolje, kakor v Italiji. Kakor v Rimu tako smo povsod v Italiji videli, da je stanje laškega naroda tužno. Sedaj mu gospodarijo framasoni. Deželo so zakopali v velikanske dolgove, davkoplačevalce obtežili z neznosnimi davki. Mladino odtujejo Bogu. veri in cerkvi. Kmet je pravi suženj. Se vedno obdeluje tujo zemljo. Ko si ne bi mnogi služili kruha v drugih državab, bi morali doma gladu umreti. Papež in cerkev, ki sta toliko storila za laški narod, sta pa oropana. Po samostanih poje vojaška trobenta, na univerzi se predavajo največje zmote. Umetnosti, ki so pod vplivom cerkvenim tako krasno cvetele, so sedaj zaspale. Vse to pa je Italiji prineslo framasonstvo. Kdor hoče tedaj videti, kakšen sad rodi framasonstvo, naj gre na Laško. In če gre tja »Slov. Narod", se bode tudi on prepričal, da ni framasonstvo samo baje škodljivo cerkvi, temveč da je prava kuga za cerkev, za narod in človeško družbo. Narod laški pomilujemo. Ljudstvo priprosto je zelo dobro, pa tudi po mestih in mej izobraženci je veliko dobrih ljudij. Oni uvidevajo, v kakšnih krempljih so, ali si ne morejo pomoči. Neki poštenjak je rekel v Padovi: »Ko smo bili pod Avstrijo, smo imeli samo zlati in.srebrni denar, sedaj pod Piemoutezi pa še papirnatega nimamo. V Padovi, kakor tudi v Benetkah ne morejo dobromisleči Lahi pozabiti Avstrije in njenih vojvod. Na Laškem ne more dalje tako iti. Stvari se morajo spremeniti. Na laškem kraljestvu leži pro-kletstvo. To vsakdo vidi, kdor ni slep. Vsi cerkveni nasprotniki in roparji so podlegli kazni božji. To nam priča zgodovina vseh stoletij. Tedaj tudi laški roparji jej ne uidejo. V Gorici smo se ločili. Jedni so si ogledali to mesto, drugi so se peljali naravnost domu. S seboj smo prinesli najboljše spomine, katerih nam nihče ne izbriše do lopate. Presrečni smo, da smo videli — nekateri celo trikrat — obličje Leona XIII., da smo tipali njegovo blagoslov trosečo roko in slišali njegov glas. Slehernemu romarju ostane sveti oče in Rim v vednem spominu. Gotovo si vsak romar želi še potovati v večuo mesto, a najbolj še pisatelj teh vrstic. In ako pride kedaj do tretjega slovenskega romanja v Rim, se mora nekoliko drugače vrediti, kakor se je letošnje. Značilno zares je tudi to, da ni bila pri tem romanju prav nič zastopana naša svetna inteligenca. Mej francoskimi, poljskimi, nemškimi in laškimi romarji smo videli prav mnogo svetne inteligence, a mej nami ni bilo niti jednega moža izmej svetnih razumnikov. Zastopan je bil duhovski, redovniški in kmetijski stan. Od onih gospodov pa, ki vedno po-vdarjajo, da so dobri katoličani, ni bilo ne duha, ne sluha. Jako žalostno znamenje je to. Tudi tukaj smo se prepričali, da mej našim svetnim razum-ništvom ne veje najboljši duh. Dalji nedostatek je bil ta, da nismo imeli svoje avdijence. Tega smo sami krivi, ker nismo o pravem času za-njo prosili. 7.9 dvakrat so bili Slovenci v Rimu, pa ne da bi se bili sv. očetu predstavili kot samostojen narod! Kako bi bil sveti oče vesel, ko bi bil nas sprejel kot narod ! To bi bilo za nas v vsakem oziru velikega pomena. Nihče nas ne smatra narodom, a ko bi se bili mi papežu kot narod predstavili, bi bila najvišja avtoriteta na zemlji se prepričala, da smo narod, majhen sicer, a pošten in veren. S tem bi bili vrlo razveselili starčka vatikanskega. Vkljub vsem nepovoljnostim ostanejo nam vendar le spomini na Rim nepozabni! P. Leon Zugelj. si bodi druzega, ker se sramujemo, ko vstopimo v kako cerkev, ali izvršujemo kako versko dejanje. Dajmo mi prvi vzgled, in vojak pojde za nami; sami se moramo sramovati take sramežljivosti! Govorim v imenu tiste vojaike odkritosrčnosti, ki je naša stanovska lastnost. Varmadi morajo biti neobhodno krepostni in junaški ljudje; zato bodite osebna mnenja naša že kakoršna koli, vendar imamo sveto dolžnost, da čislamo versko čuvstvo. .Nemogoče je, da bi tisti bil ubogljiv, ki ne spoštuje Boga", pravi veliki politik Machia-velli. Tako piše laški častnik. Njegovim zlatim besedam nimamo druzega dostaviti, nego to, da veljajo tudi za nas iu ne samo za vojake, marveč za vse brez razločka. Da, brezverski vzgojeva-telji ne morejo biti krepostni. Nekre-postni vzgojevatelji ne morejo v z g o-jevati krepostnih ljudij. Vzgoja, ki ne vzgaja h kreposti, ni vzgoja. Zato brez žive, d e j a n j s k e vere ni vzgoje. In če zahtevamo za Avstrijo sploh in za nas Slovence posebej versko vzgojo, želimo si poleg svojih pravic tudi to, da bi krepostui, značajni ljudje izhajali iz drago plačanih šol v čast in veselje do-movini. Politični pregled. V Ljubljani, 18. avgusta. Moravski katoliški shod. Z veseljem opažamo, kako se poslednji čas gibljejo moravski katoličani. Tudi na to se že misli, da se skliče moravski katoliški shod. Neka deputacija je že bila zaradi tega pri nadškofu v Olomucu, da je izvedela njegovo mnenje. Želeti je vsekako, da se ta shod snide in da se ga udeležita obe narodnosti dežele. Le tako bode mogoče, da se toliko poživi katoliška zavest, da se bode mogla vspešno upirati liberalizmu. To je na Moravskem jako potrebno. Mej Nemce se je jako zagnezdil liberalizem in bode težko ga izruvati, mej češko prebivalstvo se pa vriva in sicer sem ter tja že v jako vabljivi narodni in celo pobožni obliki. Če se katoliki z vso odločnostjo ne upro, se bode vedno dalje širilo to zlo in okužilo široke sloje prebivalstva. S katoliškim shodom bi se na Moravskem začelo novo življenje, kakor se je začelo pri Slovencih in Poljakih. Naredil se bi pa tudi začetek sprave mej obema narodnostima. Državni zbor. Danes iu jutri sta mini-sterska sveta, v katerih se konečno odloči, kdaj se skliče državni zbor. Neki oficijozni list ve povedati, da se skliče na 10. dan oktobra ia bode zboroval na 10. dne decembra, potem se pa snidejo deželni zbori. Vlada bi rada, da se v jesenskem zasedanju reši budget, deželnobrambovska predloga, predloga o nastanjenju vojakov in trgovska pogodba z Rusijo. Budgetna razprava vršila se bode torej zopet na okrajšan način. Ne ve se pa, če se ta okrajšan način letos obnese. Prvo leto se je bil, lani se je pa že moral dovoliti za tri mesece budgetni provi-zorij, ker zbor ni pravočasno rešil budgeta. Letos bode najbrž ravno tako. Mladočehi, protisemitje in pa nemški naeijonalei bodo že gledali, da zavlečejo z dolgimi govori, kolikor je moč, razpravo. Pomladi se pa začne, če bode dovolj časa, razprava o novem kazenskem zakonu. Reforma kazenskega zakona se že vleče dvajset let, ali najbrž jo tudi sedanji državni zbor ne bode rešil. Mnenja o tej stvari so mej strankami jako različna in baš zaradi tega ni misliti na kak vspeh. Ce se pa budgetna debata raztegne na drugo leto, bode tudi zmanjkovalo časa za kake daljše razprave. Trutnovska zadeva še ne bode tako hitro rešena. Predno se predloži vladna predloga o pre-membi zakona o osnovi novih sodišč državnemu zboru, se bode, kakor so se dogovorili vlada in levičarji, še vprašal deželni zbor za svoje mnenje. Ker se pa jeseni češki deželni zbor ne skliče, temveč še le v decembru, se bode mogla stvar še le pomladi predložiti državnemu zboru, kateri jo bode pa izročil kakemu odseku, ki jo bode pa najbrž odložil za prihodnje jesensko zasedanje. Tako utegne minoti še precej časa, predno se osnuje okrožno sodišče v Trutnovu, ako ne bode češki deželni zbor radovoljno oddal svojega mnenja. Ko državni zbor zakon premeni, se namreč okrožno sodišče precej ne osnuje, temveč se bode še jedenkrat vprašal deželni zbor. Še le potem se sodišče osnuje administrativnim potom, ako deželni zbor ne odda nobe- nega mnenja. Tako še minete dve ali cel6 tri leta in ta čas se pa utegne če marsikaj premeniti. Ne ve se niti, če bode tako dolgo vladal grof Taaffe. Levičarji in grof Taaffe. Levičarji so zopet nevoljni na grofa Tatffeja, ker neče pomagati, da bi se osnovala nova večina iz Poljakov in levičarjev. Neki vladni list je na dolgo in široko razložil, da taka trdna večina ni mogoča, ker se nemški liberalci in pa Poljaki preveč razlikujejo po svojih načelih. Morali bi jedni ali drugi preveč popustiti od svojih načel. Sicer pa ni naloga vlade, delati mej strankami zveze. To morajo storiti stranke same. Levičarji naj torej sami se dogovori s Poljaki. Tudi nekdanji železni obroč desnice se je osnoval čisto brez vladnega sodelovanja. Stranke so se same približale druga drugi. Levičarji pa seveda iz vsega tega le razvidijo, da grof Taaffe za tako večino ne mara in zato se srd4. Prepričani 60, da bi vlada lahko ustregla njih željam, ko bi ji le ne manjkalo dobre volje. Nekateri liberalni listi že prete z opozicijo in posebno vedo povedati, da volilci silijo že levičarje, da naj odločno postopajo. Grof Taaffe se pa vsega levičarskega pretenja ne boji, ker ga je skušnja poučila, da nimajo poguma pa tudi ne moči za odločno opozicijo. Jezikovno vprašanje v Galiciji. V Biali v Galiciji gospodarijo Nemci, seveda največ nemški židje. Po ulicah so nemški napisi in na magistratu uraduje se nemški. To mesto bi rado, da tudi deželni odbor ž njim nemški občuje, toda poslednji se je dosledno branil vsprejemati nemške vloge bialskega mestnega oblastva. Sedaj pa hoče deželni odbor v toliko odjenjati, da bode vsprejemal nemške uloge, ali v ostalem bode pa dopisoval tudi bialskemu mestnemu oblastvu poljski. Deželni odbor pa hkratu zahteva, da se v Biali poleg nemških napravijo tudi poljski ulični napisi, in da bode v mestnem zboru in pri magistratu poljščina jedno-pravna. Nadalje mora magistrat gališkim kmetskim občinam dopisovati poljski in vse osobje v bialski bolnici mora občevati s poljskimi bolniki v poljščini. Bialski mestni zastop najbrž ni posebno zadovoljen s temi zahtevami, ali udati se bode pa le moral, ker deželni odbor pač ne bode prijenjal. Mi se le čudimo, da je deželni odbor tako dolgo mirno gledal, kako so bialski mestni očetje prezirali poljščino. Rusija. Ruski denarni urad tudi ustavi kupovanje srebra v kosih in starega srebrnega denarja. Prepovedalo se bode uvažati iz inozemstva srebrni denar izimši kitajske jambe. Volilno gibanje v Franciji. V nedeljo so volitve v Franciji. Dn6 15. t. m. je minul obrok, do katerega so se morale napovedati kandidature pri političnih oblastvih. Napovedalo se je v vsem 2060 kandidatur za 581 mandatov. To je veliko, posebno če pomislimo, da je v resnici toliko kandidatov, in se število kandidatur ni le vsled tega tako pomnožilo, ker bi vodje v več krajih kandidovali. Po francoskem volilnem zakonu ne more nikdo kan-didovati v več okrajih. Nekaterim dosedanjim poslancem gre že jako trda za mandat. Posebno je jako dvomljivo, če bode še voljen Clemenceau. V nekaterih krajih so na volilnih shodih volilci pokazali nevoljo proti njemu. Le to je, da zanj z vsemi silami dela prefekt Chadenier. Tako se poteguje zanj, da se je celo ministerskemu predsedniku potrebno zdelo, ga opomniti, da naj se toliko ne meša v volilne agitacije. Skoda bi posebna ne bila, če pade Clemenceau. On je itak v zbornici največkrat le zdražbe delal in mnogo pripomogel, da Francija ni dobila trdne vlade. Angleške stranke. V angleški gospodski zbornici se baje snuje neka nova stranka. Več konservativnih lordov namreč misli glasovati za irsko predlogo in izstopijo zaradi tega iz konservativne stranke. Lord Salisbury napenja vse sile, da pregovori dotičnike, da ostanejo pri konservativni stranki in glasujejo proti irski predlogi. — Tudi mnogi konservativni poslanci spodnje zbornice niso prav zadovoljni s sedanjo konservativno politiko in mislijo osnovati novo stranko, ki bode bolj demokratična. Jedenkrat se je že taka stranka bila osnovala. Njeni vodje so bili: lord Randolph, Churchil, Balphur in sir Drummond Wolf. Tedaj se nova stranka ni mogla obdržati, in tako je tudi sedaj precej dvomljivo, če se obdrži. Saj se tudi liberalni unijonisti niso mogli obdržati kot samostojna stranka, temveč so se morali opreti na konservativce. Kaže se pa vendar, da tudi v Angliji ee bližajo koncu časi, ko sta dve stranki gospodarili V deželi. Nastala bode podobna razcepljenost, kakor je v drugih parlamentih, koder se le s kompromisi mej raznimi stran« kami morejo skrpati večine. Cerkveni letopis. Novi zvonovi v Ormožu. Iz Ormoža, 13. avgusta. Sto in sto let so stari zvonovi služili, pa so doslužili; malo tednov sicer, pa tužnim srcem smo čakali novih: prišli so včeraj; prišli pa so ž njimi tudi naš milostljivi g. knez in škof dr. Napotnik. Danes so jih blagoslovili v navzočnosti tolikega števila vernih farmanov in vsestranskih sosedov, da še Ormož ni videl toliko ljudstva. Tukajšnji Slovenci so si prizadevali, milostljivega gosp. kneza in škofa dostojno sprejeti; poslali so mu 32 jahačev do železnice nasproti, postavili slavoloke in pozdravljali svojega vladiko. Na bregu v mestu pri drugem, od občine ormoške postavljenem nemškem slavoloku pričakovali so zastopniki ormoškega mesta, c. kr. okrajnega sodišča in c. kr. davkarije, potem načelnik iu odbor okrajnega zastopa kneza in škofa, ter so se mu pod milim nebom predstavili. Načelnik okrajnega zastopa, g. dr. J. Geršak, jih je nekako s temi-le besedami sprejel in pozdravil: „Milostljivi g. knez in škof! Farmani ormoške župnije omislili so si nove zvonove. Ti zvonovi bodo miloglasno peli nam in sto in sto let našim potomcem; budili bodo k delu, ali spremljali k počitku; klicali k veselju, ali tolažili v žalosti. In današnji zgodovinski dan ste Vi sami, milostljivi gosp. knez in škof, prišli blagoslovit te zvonove in prosit blagoslov božji in milost vsem činom, pri katerih bodo ti zvonovi doneli; prisrčna Vam zato zahvala! — A ne le ormoška fara, ampak celi ormoški okraj praznuje danes veseli dan, ker danes ste milostljivi gosp. knez in škof prvikrat počastili naš okraj s svojim prihodom. V imenu okrajnega zastopa ormoškega usoja se tukaj zbrani okrajni odbor svojemu ljubljenemu vladiki ponižno se pokloniti in prositi, da blagovolite milostljivi gosp. knez in škof sprejeti izjavo naše popolne udanosti." Zvečer so slovenski pevci g. knezu in škofu zapeli podoknico, kar je pri magični razsvetljavi lampijonov čarobno vplivalo na poslušalce. Danes je vrelo ljudstvo od vseh stranij k tej imenitni slovesnosti; ginjeno je bilo po lepih besedah, s katerimi so naš vladika razlagali pomen po-jedinih delov blagoslovljenja zvonov; srečno so zvedeni možje spravili v zvonik vse štiri nove zvone. Radovedno je mnogoštevilno ljudstvo pričakovalo glasove, in ravno, ko so milostljivi gosp. knez in škof pri obedu dokončali krepko napitnico gosp. dr. Geršaku, so miloglasno zapeli ter z lepo donečim glasom segli v srca vseh poslušalcev. Naši vrli banderaši in mnogoštevilno ljudstvo spremili so g. kneza in škofa na železnico. Razno-bojne zastave zavihrale so še gosp. knezu iu škofu, ko so se mimo Ormoža peljali, iz stolpov, slavolokov in privatnih slovenskih hiš. A kje si ti, čitalnica ormoška? Pri vsaki imenitni, pomenljivi priliki imela si vsaj jedno veliko zastavo, ter si jo razobesila pri oknu svoje dvorane, zdaj pa nič! Kaj dela g. predsednik G o ms i, kaj tajnik g. dr. O m u 1 e c ? Po volilu nepozabljivega pokojnega Božidara R a i č a ima čitalnica nekaj premoženja ; obljubila je tudi pokrivati nekaj troškov današnje svečanosti, asamazasebe pa ne bi premogla zastave, ako je stara že doslužila, ali kje izposojena? Odkar je dr. Geršak predsedništvo čitalnice odložil, se je tukajšnji Slovenci radi ogib-Ijejo; odborove seje razpisujejo v krčme; shodi iz-boruo slovenskih zavodov vršijo se rajši po krčmah, nego v čitalnici, ki bi imela biti središče vsakemu slovenskemu gibanju ormoškega okraja. Vsled take nepričakovane malomarnosti sedanjega vodstva ormoške čitalnice je takoj včeraj gosp. dr. Geršak tudi iz njenega odbora izstopil. Da bi čitalnica bila saj posojilnici kot lastnici hrama pravočasno naznanila, da noče razobesiti nobene zastave, bi bila to gotovo posojilnica storila, ali pa še kdo drugi; pa nič! Zlili smo stare zvonove v nove, boljše; hajd', prelivajte i Vi stare Slovence v mlade, — a boljše! Umetnost. Kip sv. Cirila in Metoda. Veliko se nahaja talentov mej slovenskim ljudstvom, kateri žive nepoznani širnemu svetu mirno svoji umetnosti. In naša dolžnost je, da jih podpiramo, kolikor nam moči. Tudi meni je naloga poročati o možu, kateri si je opomogel od navadnega učenca do, lahko rečem: mojstra-strokovnjaka. Ta je: g. Franci Tončič, podobar v prijaznem zdravišču Kamniku na Gorenjskem, ki pa je do sedaj ostal skoro pozabljen tudi njim, kateri ga najložje podpirajo, prečastiti duhovščini. Upajoč, da ga iz-pozna umetnika tudi širji krog njeni ter ga vsestransko podpira, vabim jo se soboj v njegovo delavnico. Mala je sicer, ali kar pride iz nje, je gotovo lepo, mojstersko. Ravno je dovršil dva kipa za farno cerkev v Biljah pri Gorici po naročilu ondotnega č. g. župnika Štefana Faganelja. — Ta dva kipa predstavljata slov. blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Oglejmo si jih natanjčneje. Oba kipa presegata normalno velikost človeško (črez 2 m. visoka) iu stojita na kvadratni plošči. Sv. Ciril drži palico z umetno izrezljanim križem v levici, v desnici pa knjigo. Njegovo milo obličje krasi dolga brada in na glavi ima škofovsko kapo. Spodnji plašč je rudeč, rnašni plašč pa moder; okrog vratu in po prsih visi mu bela štola; vse lepo pozlačeno. Sandali so rudeče barve. Pred sv. Cirilom leži pri nogah zavitek pisma, katero mu je vročil sv. Oče v Rimu. Ves kip v svojej celoti, razvrstitev barv i. t. d. vse to nam kaže, da ima mladi umetnik ne le spretne roke, ampak tudi zdravo, za lepoto vneto oko. Nič manj lep ni sv. Metod. Tudi on nosi mitro ; ali njegova brada je krajša, rekel bi, polna. Spodnji plašč je vijoličaste barve, zgornji rumenkasto-bel. Stola mu je bela; dičijo jo lepo izrezljani križci. Tudi rudeči sandali nosijo mali, pozlačen križec. Izpod plašča viti mu palij v znamenje nadškofovske oblasti. Desnica podpira na tldh stoječo tablo, katera predočuje poslednjo sodbo. Naslikal jo je gosp. A. Koželj ml., tudi domačin. — Slika priča jasno, da ima mladi umetnik talent. Kakor čujemo, šel bo letos na slikarsko akademijo dunajsko. Želimo mu obilo sreče! Obadva kipa ostaneta še par dnij v delavnici g. Tončiča; iu želeti bi bilo, da si jih vsaj bližnja čast. duhovščina ogleda, ter z menoj vred časti domačina-umetnika! V. B—g. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. avgusta. (Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo.) V vseh jezikih našega cesarstva doni danes ta pesem kot izraz srčnih čutil udanosti in ljubezni do presvetlega vladarja, ki danes goduje. Več nego čutil! Zavest dolnostij, ki imajo svoj temelj v božjem zakonu, dolžnostij hvaležnosti in zvestobe, ki je, žal, čim redkejša na svetu. Bolj, nego kedaj čutimo danes, da je v srcu Evrope katoliška Avstrija mogočna in slavna, kljubujoča vsem sovražnikom, potrebna, po previdnosti božji osnovana in utrjevana. Zato vkljubu vsemu tajnemu rovanju protikrščanskih razdiralcev z gotovostjo trdnega upanja molimo za trdnost habsburškega prestola. — Včeraj je bil o priliki slavnostnega predvečera živahen mirozov po mestu; pri deželnem predsedniku baronu H e i n u so se zbrali k večerji: prevzv. knez in škof, prevzv. feldmaršal-lajtenant baron A 1 b o r i, deželni glavar O. Detel a, njegov namestnik baron Apfal-trern, c. in kr. komornik Leon grof Auersperg, deželne sodnije predseduik Ko če v ar, stolni prošt dr. L. K1 o f u t a r, deželna odbornika dr. Papež in dr. V o š n j a k, župan G r a s s e 11 i in mnogo druge odlične gospode. — V stolnici so danes ob 10. uri peli naš knez in škof slovesno sv. mašo, pri kateri so se zbrali vsi načelniki vojaških in civilnih oblastev in obilo druzih gospodov. V „Zvezdi" so imeli, kot je navadno ta dan, vojaki sv. mašo. — Bog nam ohrani dobrotljivega, skrbnega vladarja še mnogo leti — Sinoči, na predvečer rojstnega dne presvetlega cesarja, je v spomin Nj 441etnega vladanja na Krvavcu nad Cerk-ljami gorele v podobi venca 44 velikih kresov. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) odpeljali so se danes popoludne s poštnim vlakom v Gradec k pogrebu knezoškofa dr. Zvrergerja, ki bode jutri zjutraj. (Sprememba.) Z današnjim dnem prevzel je odgovorno uredništvo našega lista č. g. Matija Mrak, stolni vikarij v Ljubljani. (Nevarno zbolel) je župnik v Zabni, preč. gospod Lovr. Urban i j a. Bil je previden s sv. zakramenti. Priporoča se duhovnim sobratom in znancem v molitev. (Umrl) je na Vel. Šmarna dan v Gradcu gosp. drd. Anton Bile, odvetniški kandidat. Rodil se je leta 1868 v Zagorju na Pivki, obiskaval šolo v Ljubljani z izvrstnim vspehom, poslušal pravoslovje na Dunaju. Dovršivši te študije, vstopil je za kon-cipijenta v pisarni dr. Staniča v Tolminu in zatem v Postojini k dr. Pitamicu. Sedaj je bil praktikant pri sodniji v Gradcu. Bolehal je že dalje časa. V Gradcu je moral v bolnico, koder je 3mrt zalotila značajnega, delavnega moža. Bog mu daj večni mir! („Česk& Viden"), glasilo dunajskih Cehov prične v kratkem izhajati. To je vže četrti češki list na Dtinaju. Ta časopis ne bode ni staročeški, ni mladočeški, a tudi ne .realistični", temveč stal bode na stališču češkega državnega prava, za koje se hoče krepko potezati. (Požar.) V četrtek na vse zgodej, okolu 2. ure zgorel je v Podgori del papirnice in sicer oddelek, kjer drva kuhajo. Škoda je baje velika. (Bolezen) preč. g. dobrovskega župnika I. Bab-nika se je jako shujšala. Najtopleje se priporoča v pobožen spom. (C. g. Martin Povše), dekan ribniški, je imenovan častnim kapelanom bazilike loretanske. S tem odlikovanjem so združene velike pravice. Čestitamo! (Pobalinstvo.) V sredo zgodaj v jutro onesnažil je neznan zlikovec z neko črno tekočino štiri nagrobne spomenike v zalogi kamnoseškega mojstra Ignacija Camernika poleg mesarskega mosta, ter prouzročil škode okoli 250 gld. Želeti bi bilo, da poklicane oblasti storilca zasledi ter preprečijo opetovano poškodovanje. (Javeu svčt) Poroča se nam: Nedavno sem j se mudil v mičnem trgu železniškem nad Škofjo Loko. Izneoadila me je krasna hiša božja, res krasna stavba, čast preč. g. župniku, ponos tržanom. Ni mi žal poti, mislil sem si, zapuščajoč krasni hram, posvečen sv. Antonu puščavniku. Srečni Železni-karji! — A to zadovoljstvo in iznenadenje mi je vendar kmalu nekoliko upadlo, ko pridem v »Gorenji konec", kjer sem ravno komaj prebredel vodo, i tekočo srudi vasi. — Kako potreben vendar bi bil jarek skozi dolgi „konec"; ob deževnem vremenu in drugih prilikah bi bilo človeku vsaj prihranjeno knajpovanje. — Torej videant consules, da se tudi to opomore! Trg bi z jarkom veliko pridobil. Na svidenje po i-uhem! (Kraxen.) Iz Krašnje: Potujoč iz Ljubljane proti Celju zapaziš ob dunajski ce3ti raztreseno, kacih 30 številk broječo prijazno kmetsko vas, oddaljeno približno 26 kilometrov, „Krašnja" zvauo. Tujec bi začudeno gledal, beroč po tablicah pokve-čeno nemško ime „Kraxen". Potnik bi sodil, da prevladuje tu nemški živelj. A če stopiš pod bližnji krov in pobaraš nemški po tem ali onem kraju, te bo kmetič debelo gledal, ne umeč tvojih besedij. S tem se ne moremo sprijazniti, da bi nemško pročelje hiš tajilo slovensko narodnost teb, ki v njih prebivajo. Ce je v drugih ozirih i v Krašnjo prodrla civilizacija, zakaj neki bi ne mogel moderni duh razčehati onih črnih zuamk raz desko in napisati na-njo lepodoneče slovenske besede „Krašuja". Menda se misli, da kedaj prisopiha v Krašnjo „lu-kamatija", kojemu bi bili-sedanji napisi, izvzemši onega na župnišču, po volji!? No, radi bi učakali ono zlato bodočo dobo za krašenske privatiste, kojih je žali Bog več kot odveč, in le preveč tacih, katere bi smeli primerjati z vdovo pod Limbarsko goro. Nekdaj so bili imoviti, mazali so peč s slanino, a sedaj se zadovoljujejo s „štruklji v žakelj-cah", nekdaj pozdravljajoči mimogredoče s kupico rujnega vinca, a sedaj imajo sicer tudi prosto hrano, pa nič jesti. „Lukamatija" bi pač počasi prihajal k nam, morda bi ga kamniški prihiteval, kajti mot-niški premog še ni prišel v promet in češujiški cinek se mora tudi malo porediti, „kobitarji" so pošli, borovničevec in brinjeveo si ohranimo za Brecuije" — jedino božja pot k Sv. Valentinu ne bo tako kmalu prenehala, dasi je srednji zvon že ubit — in pa tustenška graščina bi pošiljala svoje prebitke okusnih belih hrustavk na postajo v B Krasen". Naj se ne da slavno županstvo upokojiti s kmetskim refrenom „saj gvira". Bog daj vspeha našim prijaznim besedam! (Gad — vraže.) Iz St. Lamberta: Gad je pičil v St. Lambertu neko ženo in neko malo deklico. Žena je poklicala zdravniško pomoč, in za štirinajst dnij prišla je že k sv. maši. Mali deklici pa so mesto zdravnika poklicali moža, ki je strup zagovoril, a za štiri tedne jela je roka gniti in do za-pestka ji je že odgnila in odpadla. Ljudje božji, pustite vendar svoje vraže in uporabljajte v potrebah sredstva, ki vam jih kaže sveta vera in pa zdrav razum. (Koristna odločnost.) Na Velikogospojnico prihitelo je na sv. Goro nad Gorico mnogo romarjev. Goriški prevoščeki, šorbetinarji, limonadarji itd. na-dejaje se zaslužka od vračajočih se romarjev, napotili so se mnogoštevilno pod sv. Goro za Solkanom. Solkanci, ki imajo od romarjev prvi pravo do zaslužka, jeli so godrnjati, češ: ti ljudje odpeljejo v mesto vse goste, jemljejo zaslužek, ter izgnali vseh od stebrov iz Solkana proti mestu, sklicevaje se na istino, da ne plačujejo v Solkanu nikakega j pooblastila (patenta) zaslužka lačni Goričani; pra-j vično zahtevaje, da plačajo pooblastilo, ako hočejo j v Solkanu služiti, ali pa da čakajo goste nekako pri ; Lenassijevej hiši, ne pa pri stebrih. Kakor čujemo, | vrnili so se nejevoljni Goričani brez kacega zaslužka | v Gorico. Kdo pameten človek bo zameril Solkancem, j da so jih odgnali in s tem pridobili kai cvenka od | trudnih, žejnih, lačnih romarjev?! Vsak je v svoji ! hiši gospodar. (Moravske novice.) Iz Brna, 18. avgusta : j Za opata premonstratencev v Novi Riši je izvoljen P. Jos. Kanisek. — V tukajšnji cerkvi sv. Tomaža j se nahaja 130 stotov težak zvon iz leta 1393. Letos j se je razbil njegov kembelj. Zvon je bil zavarovan ; pri BUnio Catholica", katera je pri Hilzerju nov ; kembelj naročila; troškov je imela 140 gld. — V ; Tu:č. sv. Martinu in rojstnem kraju pesnika Kol-. liirja, v Mošovcih, se je pokazala zopet mažarska ! svobodomiselnost. Ker je prihajalo mDogo ljudij od blizu in daleč, vsaj zasebno slavnega Slovaka počastit, so jih orožniki na višje povelje z nastavljenimi bajoneti stran podili, vence trgali in v luže , metali. Častilci so kosili v pisarnah odvetnika gosp. j Dule, v gostilni niso smeli, še celo vojaki so bili ' poklicani. Omeniti moram, da so zapodili orožniki . tudi poslanca Masaryka, ki je potem pri kosilu na-pival: „Začnemež, my Slovane, jak Kolliir tomu chtčl, konečne pfece mysliti a neni moči na svetč, ktera by se odviižila n&s utlačovati." Nekateri hočejo vedeti, da je prišel Masaryk v Mošovce ne tako iz ljubezni do Kollarja, marveč da bi si zopet nekaj veljave pri narodu pridobil, koje je dosti izgubil v aferi z Grčgrom. — Stolni prošt in prelat v Olomucu, grof Emanuel Potting-Persing, je praznoval 6. t. m. svojo zlato mašo. — Te dni se je ustanovila moravska zdravniška komora; predsednik je ! dr. Fr. Brenner, zdravniški svetnik v Brnu. — V Kyjovu se bližajo volitve. Ondotni Nemci in rene-' gati tako ostudno agitirajo, da je podalo več kakor 400 Cehov svoje prizive. V Brno k predsedniku se je napotila tudi deputacija (dr. Kozanek, dr. Galluska, Belohribek in P. Prochazka) s prošujo, naj bi de-; želno predsedništvo vmes poseglo, oziroma zakone ' varovalo. — V tovarpi bratov Bartelmusov je usta-; vilo 720 delavcev delo ter zahtevalo, naj se odpusti ! neki nepravični mojster. — V topiiškem mestu i „Horni Lipovi" sta se vedla dva go?ta jako nerodno ] v cerkvi in pred župniščem. Župnik je moral brzo-j javnim potom poklicati orožnike iz Fryfaldova. Je-j den nerodnežev je bil častnik in je izročen vojaški j sodniji. Tako je poročal časopis „Opavsky Tydennik". j — V ueki vasi blizu Vel. Meziriča so našli na jed-j nem steblu sedem polnih klasov. Tudi posebnost! ! — V Lubačovicah je umrla grofinja Henrika Se-| renyi-jeva. V toplicah se nahaja 1325 gostov. — | Deputacija »Narodnega kluba" se je podala k vodji deželnega predsedništva, g. vitezu Januški, prosit za dvojezične napise na ulicah. Gosp. vitez Jauuška se je izrazi', da bi on takoj ukazal mestnemu svetu, naj se dvojezični napisi napravijo; a ker ni mestni svet nobenega sklepa storil, ni mogoče tega precej storiti. Sicer je g. vitez deputacijo zagotovil, da se bo vlada tako ravnala, kakor je bil povedal. Da bi le kmalu videli na ulicah brnskih tudi češke napise v mestu, kjer je več kakor polovica prebivalcev Cehov I (Gradbene poprave in nova zidanja.) Ob Rimski cesti zagrajeno je v zadnjem času pročelje g. notarja Gogole vrta z vkusno železno ograjo od kovanega železa; dalje je bila opremljena hiša g. Fil. Zupančiča št. 14 v isti ulici s prelepo fasado. V Dolgi ulici se pa ravnokar gradi zadej za novo tiskarno g. Bambergovo poslopje za velik parni stroj, ki bode gonil vse tiskarske stroje, a ne več motor, kakor doslej. (V proslavo lOOletnega rojstva Josipa Keselja), slavnega češkega izumitelja parobrodnega vij&ka, je itdala hrudimska občina ua 6vetlo tudi životopisni spis o njem v prospeh Reseljeva spomenika v njega rojstnem kraju, v Hrudimu. V knjižici, kojo smo prejeli te dni, čitamo zanimivo vest, da je bila prva soproga Reseljeva Hrvatica Jakobina pl. Orebič iz fiucena, a druga Slo ve u k a, Terezija Kaste li-če v a iz Ljubljane. Govoril je Resel) laški, nemški, slovenski, češki in srbo-hrvatski. tmuimiTiiiiiiiiiiMiiitniiHiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniii Spominjajte se .katoliškega sklada' f ob raznih prilikah! uujnmnnns Društva. (Konservativno obrtno društvo) je imtlo preteklo nedeljo svoj XVI. redni shod. Načelnik društva Regali je nazuanil, da je društveni odbor brzoiavno pozdravil dne 6. t. m. shod katoliškega političnega društva v Novem Mestu, kar je shod radostno na znanje vzel. Dalje je poročal, da je velecenjeni in priljubljeni odbornik g. Mihael Mahnič, krojaški mojster, ostavil Ljubljano in se preselil na svoj dom na Dolenjsko. Pri drugi točki dnevnega reda poročala sta odbornika Regali in Sturm o bivši obrtni enketi na Duuaju prav obširno ter oba poudarjala, da se je ogromna večina vseh povabljenih veščakov iu posebno vsi kranjski odposlanci izjavili glede prenaredbe obrtne postave v konservativnem smislu. Pričakovati je tedaj, da bode nova obrtna postava vendarle nekoliko bolj ugodna za mali obrt, ako se bo državni zbor oziral na izjave in zahteve povabljenih veščakov, posebno ker so leti tirjali obrtni dokaz zmožnosti za fabrikante itd. Dalje je shod sklenil letos napraviti skupni izlet oziroma božjo pot k Mariji pomagaj na Brezje in na Bled. (Pevsko društvo ^Ljubljana") imela je 15. t. m. svojo drugo letošnjo veselico pri „Vi-rantu", katera se je napram v zadnjem trenutku odpovedani godbi vrlo dobro obnesla. Imenovane restavracije vrt bil je poln odličnega občinstva, med katerim smo zapazili tudi gg. predsednika i tajnika več drugih gorenjskih vrlin, to veselico, prišli v Ljubljano, so se pohvalno; posebuo pa občinstvo zbor: „Zrini Fran-Na burno ponavljati. kranjske čitalnice ter ki so, hoteč počastiti Pevske točke izvajale je prijal ter navdušil kopanka" in pa čveterospev „Oblačku". zahtevamo morali sta se ti dve pesmi Ob 11. uri razdelili so se na kegljišču dobitki med zmagovalce. Iste so dobili in sicer I. iu III. dobitek gosp. Rudolf Scarovašnik iz Kranja. II. gosp. Fran Vizjau, IV. Karol Žužek, V. gosp. Matija Golob in VI. za največ serij gosp. Fran Vizjan, vsi iz Ljubljane. „Vseh devet" ni napravil noben tekmec, vsled česar je v to namenjen dobitek ostal društvu. Dohodkov je imelo društvo nad 270 gld. in najmauj 200 gld. dobička. Del tega zneska odmenil je odbor v napravo društvene zastave, katero si hoče društvo k&r najpreje omisliti. (Kninsko starinarsko društvo) ima dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne svoj letni shod. Namerava si izpremeniti ime v »hrvatsko" namesto „kninsko". Razgovarjali se bodo mej drugim tudi o društvenem glasilu. Hkratu napravijo izlet k izko-pinam v Biskupiji, katere bo jeden izmej znanstvenega zbora razkazoval. Sedaj je društvu predsednik učeni frančiškan o. L. Marun, podpredsednik dr. J. Slade, tajnik dr. Miho Šimetin.__ Telegrami. Dunaj, 17. avgusta. Povodom juterš-njega cesarjevega rojstnega dne je bil velik obed pri kardinalu Gruši, katerega so se udeležili ministri, namestnik in drugi dostojanstveniki. Dunaj, 18. avgusta. Rojstveni dan cesarjev se je na Dunaju, v Budimpešti, vseh deželnih glavnih mestih, drugih večjih in manjših krajih proslavljal s slovesno službo božjo z mnogobrojno udeležitvijo prebivalstva, olepšanjem hiš in ulic, z vojaškimi paradami, napravo ljudskih slavnostij. Dunaj, 18. avgusta. „Militar-Verord-nungsblatt" poroča, da je nadvojvoda Peter Ferdinand imenovan poročnikom 59. peš-polka. 220 gojencev dunajskonovomestne in tehniške akademije je imenovanih za poročnike. Leyov, 17. avgusta. Oesar je iz svoje zasebne blagajnice podelil 5000 gld. za poškodovane po povodnju v Galiciji. Lvoy, 17. avgusta. Včeraj jih je v nad-wornskem okraju 7 zbolelo in 11 umrlo za kolero, v Sniatynu je jeden umrl. Beligrad, 17. avgusta. Še le, ko so zatoženi ministri odklonili dva člana, je bila polovica članov državnega sodišča radikalnih, polovica neradikalnih. Državno sodišče snide se v treh dneh in mora v 30 dneh končati svoje delo. Bukurešt, 18. avgusta. Poslednjih 24 ur jih je v Braili 9 zbolelo za kolero, 2 umrla, v Sulini 10 zbolelo, 3 umrli, v Ga-lacu 10 zbolelo, 7 umrlo, v Fetestiju 5 zbolelo, 2 umrla. Bukurešt, 18. aprila. Danes ob polu 5. uri zjutraj se je čutil močen potres. Aigles, 17. avgusta. Mej italijanskimi in francoskimi delavci je bil poboj. Deset je mrtvih in 26 ranjenih. S palicami oboroženi delavci hodijo po mestu. Žandarmerija se je pomnožila. Umrli so: 17. avgusta. Marija Tekavc, posestnikova vdova, 47 let, Gradišče 13, jetika. Tu j c i. 16. avgusta. Pri Maličti: Lackncr, tovarnar; Schmidt s soprogo, Horn, Eisenstadter, Konig, trgovci; Sehwarz, Wengraf, Recht, potovalai, z Dunaja. — pl. Geva, kapitan ; Tekura, zasebnik, s soprogo; Bradomante, trgovec, s sinoin, iz Trsta. — Winkler, restavrater, s soprogo; Blas, zasebnik, in Blažon, potovalec, iz Gradca. — Fischer, učitelj iz Horašdovice. — Ondraček s hčerjo; Cuniotti - Steinberg, korvetni kapitan, z materjo, iz Pulja. — Krenn, trgovec, iz Prage. — Persche, potovalec, iz Ljubljane. — Platzl iz Slov. Bistrice. — Ulrich, uradnik, s soprogo in otrokom, iz Linca. — Frodel, trgovec, iz Svitave. d rt Q Cas Stanje Veter Vreme | Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v min toplomera po Celziju 17 /. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč. ~739'8 739-1 738 8 14-6 28-0 212 si. szap. si. vzh. si. zap. megla jasno n 000 — Korošec s hčerami iz St. Petra. — Unterweger iz Doline.. — Platzer, zasebnik, iz Celovca. — Jautz iz Berolina. — PorgeB s soprogo iz Brna. — Mrak iz Škofje Loke. — dr. Praxmarer, vladni koncipijent, iz Kočevja. Pri Slonu: Rosenbell, potovaleo, in Pohl z Dunaja. — Zeiller, poročnik, iz Pulja. — Danek, Miiller s soprogo ia Trsta. — Albert, sodnik, s soprogo, iz Anhalt-a. — Berlie„ župnik, iz Boh. Belo. — Weiss, iz Vel. Lašič. — Piskar, župnik, iz Št. Ožbalta. — dr. Domabyl, profesor, iz Kraljevega Gradca. — Himmelreich, trgovec, iz Brna. — Gatsch, trgovec, iz Kostanjevice. — Pfau, trgovec, s soprogo in otrokom, » Reke. — Schwestla, trgovec, iz Prage. — Brezar z bratom z Dolenjskega. — Pfenghanel, potovalec, iz Linca. Pri bavarskem dvoru: Hanel, uradnikova vdova, s hčerami, iz Gorice. — Stricel in Calda, zasebnika, iz Kočevja. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 21-3°, za 2-30 nad normalom Prisrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprevodu nepozabne, iskreno ljubljene soproge, oziroma matere in sestre, gospe r roi. Piči, roj Osobito se iskreno zahvaljujemo slavni idrijski čitalnici za prekrasni venec, kauor tudi drugim darovalcem vencev; prečastiti duhovščini, gg. pevcem si. čitalnice in delavskega bralnega društva za ganljivo petje; članom slav. veteranskega društva za nositev krste in vencev, ter gg. čitalničnim članom, kateri so blagovolili pri krsti svetiti. V Idriji, dne 17. avgusta 1893. 411 i Ostali žalujoči. za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta. Kje, pove vredništvo. 408 3--2 z mešanim blagom v kraju na Dolenjskem, kjer je živahna trgovina z deželnimi pridelki, se oddd takoj radi bolezni. • 410 3—1 Kje, pove vredništvo „Slovenca". Izšla je ravnokar času primerna knjižica z naslovom Preosnova davkov. Poročilo stalnega odseka za davke. Spisal Fr. Povše, državni poslanec. Izšla je knjižica Slovenski liberalci in loža. \ Študija slovenskih verskih razmer. Spisal: Liga + 53. Cena iztisu 10 kr., s pošto 12 kr., na 10 komadov jeden po vrhu. Obo knjižici t!ol»ite se v „Ka.toli&l