Štiri milijone mark "težka" posodobitev v Gorenju Nova lakirnica Prednost nove lakirnice je ekološka neoporečnost in velika produktivnost V torek opoldne so se v obratu hladilniki v programu Hladilno zamrzovalnih aparatov Gorenja za nekaj trenutkov ustavili stroji. Ob zagonu nove prašne lakirnice vredne okoli štiri milijone nemških mark, so namreč pripravili krajšo slovesnost s katero so obeležili tudi tridesetletnico proizvodnje hladilno zamrzovalnih aparatov v Gorenju. Prvo leto so proizvedli 8577 aparatov, leta 1974 pa dosegli že rekordnih 426.197 aparatov. Skupaj je prišlo iz Gorenjevih tovarn do konca lanskega leta že 7.908.300 hladilnikov. Hladilnikom so se leta 1972 pridružile zamrzovalne s krinje, doslej so jih skupaj izdelali 4.689.559, dve leti kasneje pa še zamrzovalne omare, ki so jih skupaj izdelali 4.463.862. Nova lakirnica pomeni letos največjo investicijsko naložbo v Gorenju, obenem pa je začetek celovite posodobitve programa hladilno zamrzovalnih aparatov, ki jo bodo sklenili v treh letih. Njena prednost je izredno velika produktivnost, dnevno lahko v njej pobarvajo 3.500 hladilnikov oziroma zamrzovalnikov in to ekološko povsem neoporečno. Več o tej naložbi Gorenja na zadnji strani. ■ M. Zakošek Izjemni pogoji v jami - izjemna odstopanja Robot s prostim petkom V Premogovniku Velenje so v letošnjih dveh mesecih in pol na samo treh odkopih nakopali blizu 250.000 ton premoga več, kot so načrtovali za ta čas. Izjemno dobre pogoje na odkopih, ki odstopajo od običajnih, so potrdili v februarju, ko so nakopali 428.400 ton premoga, načrtovali pa, da jih bodo 370.000 ton, je povedal tehnični direktor Premogovnika Velenje Marjan Kolenc. Ker so se v Premogovniku že z osnovnim delovnim načrtom za letos obvezali, da bodo sproti, če bo potrebno, popravljali odstopanja od osnovnega načrta tudi z "izključevanjem" delovnih dni, bodo zaposleni v petek, 27. marca, prosti. S tem se bodo izognili nepotrebnemu prekomernemu nalaganju premoga na deponijo, poleg tega pa enakomerneje porazdelili maso'za plače, saj jih v aprilu, zaradi praznikov, čaka manj delovnih dni. April bodo zaključili s 25-tim. ■ mkp Dnevi slovenskega izobraževanja V torek, 17. marca, so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli največji izobraževalni sejem v Sloveniji, z naslovom Dnevi slovenskega izobraževanja. Na njem se predstavljajo vrtci, učenci, dijaki in učitelji iz 174 izobraževalnih zavodov, med njimi tudi iz Velenja. Na posnetku učitelj tehnične vzgoje z OS Gori- ca Jernej Herman in učenec 6. razreda Franci Hozjan ob prototipu varnejše krožne žage za pouk tehnične vzgoje. Skupaj z demonstracijsko tablo za pouk elektronike jo bosta predstavljala tudi na sejmu, ki bo odprt do petka, 20. marca. Stran 7 ■ mkp Materam prijazen I Uredništvo Očiščevalne akcije načeli ribiči VELENJE - Mestna občina Velenje, krajevne in četrtne skupnosti ter Podjetje za urejanje prostora, so v začetku tega tedna začeli akcijo "Očistimo Slovenijo". Trajala bo do 18. aprila. Člani Ribiške družine Velenje, zbralo se jih je 42, pa so že v soboto, 14. marca, počistili nesnago z bregov Škalskega jezera ter strugo reke Pako med Salekom in Starim Velenjem. Iz Pake so potegnili za tri traktorske prikolice nesnage, z obrežja jezera pa odpeljali štiri prikolice navlake. V soboto bodo imeli še eno podobno akacijo ob Skal-skem jezeru. ■ mkp Lepota za pogum Zgornjesavinjski tekstilci, frizer- predstavitev svojih stvaritev, a ji in zlatarji so se skoraj boječe je bil strah odveč. Revija Modni pripravljali na prvo skupno tokovi v Zgornji Savinjski dolini _ _. ■ (bila je prejšnji teden) je prese- ISSN 0350-5561 gla tudi njihova pričakovanja in jih gotovo opogumila za še boljše delo in nove predstavitve. ■ foto:jp MMKK ALU-PV /<"t okna in vrat« zimskL . vrtovi senčila Ijučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 9 ____ Do konca tedna pretežno oblačno, po tem sledi izboljšanje. 9770350556014 2 NJIS vas DOGODKI 19. marca 199S Šolski center Velenje Obnova graščine po načrtu Spet stanovanja? ŠOŠTANJ - Konec tega tedna, če se bo kaj zapletlo pa v prvih dneh naslednjega, bodo v Šoštanju sklenili del prenove šo-štanjske graščine, ki jo je decembrski požar dodobra uničil. Z dokončanjem teh del (odstranitev ruševin, ureditev plošče in obnove ostrešja) bodo ustvarjeni pogoji, da se bodo stanovanja v spodnji etaži lahko začela sušiti. Dela, plačal jih je Republiški stanovanjski sklad, so stala 30 milijonov tolarjev. Kot je videti, se bo sklad še lotos lotil temeljite prenove stanovanj v objektu, kar seveda ne bo poceni, za gotovo pa ta dela še ne bodo končana letos. Bivši stanovalci se bodo vanje najbrž lahko vselili prihodnje leto. Mnogi od njih zdaj začasno bivajo v samskem domu, kjer jim je, vsaj doslej, ponovno šel na roke Sklad, s tem, da jim plačuje najemnino. ■ mkp Daljinski nadzor vodovoda MOZIRJE - V začetku letošnjega leta sta občini Mozirje in Nazarje zagotovili daljinski nadzor nad zbiralniki in črpališči vodovodnega sistema Letošč. To seveda pomeni lažje in natančnejše nadziranje kloriranja, nivojev črpanja in ostalih zadev. Sejna soba - razstavni prostor MOZIRJE - Na mozirski občini so se že v lanskem letu odločili, da sejno sobo "spremenijo" tudi v razstavni prostor. To je seveda dobrodošla zamisel, saj likovna dela domačih umetnikov prostor popestrijo in obogatijo, likovnikom pa ponudijo dodatno možnost predstavitve. Prvi je razstavljal akademski slikar Lojze Zavolovšek, trenutno pa so na ogled dela slikarja Jureta Repenška iz Mozirja. Agrarni skupnosti odškodnina LJUBNO OB SAVINJI - Na Ljubnem se že dalj časa vleče zaplet glede vračanja zemljišč agrarni skupnosti. Upravičenci namreč zahtevajo vračilo zemljišč v naravi, kar pa je zaradi močno spremenjenih razmer v minulem obdobju skoraj nemogoče. Najprej se je spremenila meja katastrskih občin, prav tako merilo zemljiško - katastrskega načrta, zlasti po poplavi v letu 1990 pa je bistveno drugačno tudi stanje zemljišč ob vodotokih. Poleg tega Upravna enota Mozirje, ki vodi postopek, ugotavlja, daje razvoj kraja terjal nekatere posege v lastnino bivše agrarne skupnosti. Na podlagi takšnih razmer je občinski svet sprejel večinsko stališče, da bi bilo za razrešitev spora najbolj primerno in preprosto, če bi se z upravičenci dogovorili o odkupu zemljišč, seveda pod pogoji, ki bi zadovoljili obe strani. ■ JP Izgradnja šole - zdaj zares REČICA OB SAVINJI-V četrtek ,12. Marca, je bil za krajevno skupnost Rečica ob Savinji pomemben dan. Po dolgih letih raznovrstnih zapletov se je prebivalcem vendarle izpolnila zahteva in velika želja, saj so zakoličili gradbišče za popolno osnovno šolo. Izvajalec del bo firma Cimperman iz Mozirja, pogodbo so podpisali že pred tem, brez notranje opreme pa bodo dela vredna dobrih 273 milijonov. Gradnja bo torej stekla, sklenili pa naj bi jo do 31. julija 1999. V primernem času bodo na Rečici slovesno vgradili temeljni kamen, pričeli pa bodo tudi priprave na razpis krajevnega referenduma za samoprispevek. Vendar šele v določenem obdobju gradnje, saj so na Rečici samoprispevke za šolo že plačevali, naredili pa nič, zato previdnost ni odveč. UJP Šolo bo gradil Pluton NAZARJE, 12. marca - Nazarski občinski svetniki so se v četrtek zvečer sestali na izredni seji. Razlog za njen sklic je bila izbira najboljšega ponudnika za gradnjo popolne osnovne šole. Posebna komisija je na podlagi javnega razpisa izbrala podjetje Pluton, njen predlog pa so svetniki po tehtni razpravi potrdili. V Nazarjah bodo sedaj opravili še preostale za gradnjo potrebne zadeve, dela pa naj bi pričeli maja letos. ■ JP Pot k okrevanju, skupina za samopomoč Velenje Nova pomlad življenja Ljubljana, sobota 21. marca-V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo potekalo 6. vseslovensko srečanje žena po operaciji dojke. Ob tej priložnosti bo dr. Zdenka Zalokar Divjak razmišljala na temo Ozdraveti, to je moja odločitev. Srečanje bodo začeli ob 11. uri. Brezplačen avtobusni prevoz bo na srečanje organizirala tudi Pot k okrevanju, skupina za samopomoč žensk z rakom na dojki iz Velenja. Avtobus bo odpeljal izpred Rdeče dvorane v Velenju ob 9. uri. Na srečanje vabijo vse žene z rakom na dojki, njihove svojce in prijatelje, člane Društva onkoloških bolnikov ter Društva za boj proti raku. Prijave zbira Dragica Rožič na tel. št. 858 - 462 do petka, 20. marca. Skupina za samopomoč v Velenju organizira redna mesečna srečanja vsak tretji torek ob 18. uri v prostorih Zdravstvenega doma v Velenju. Prošnje za dodatne oddelke 11. marca je potekel rok za oddajo prijave za vpis v začetni letnik srednjih šol za šolsko leto 1998/99. Novosti v samem vpisnem postopku ni bilo, kar nekaj pa so jih osmošolci in njihovi starši najbrž zasledili pri vpisu v posamezne vrste programov. Med največje novosti gotovo sodi to, da se bodo učenci, ki bodo ob koncu srednješolskega izobraževanja opravljali maturo, lahko vpisali le v enega od gimnazijskih programov. Na šolah Šolskega centra v Velenju bodo republiškega ministra za šolstvo in šport zaprosili za dodatne oddelke. Po besedah pedagoginjeŠol-skega centra Velenje Marjete Primožič so z vpisom in številom prijav v programe njihovih šol zadovoljni. Do 11. marca so namreč sprejeli 694 prijav za vpis v prvi letnik srednje šole, 205 za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja (po starem v program 3 + 2 ) in 145 prijav za študij na višji strokovni šoli. "Struktura prijav kaže, da je več zanimanja, kot je bilo v razpisu za vpis objavljenih prostih mest, za računalniškega tehnika in program splošne gimnazije. Na kolegiju direktorja našega zavoda smo se dogovorili za dopis re- publiškemu ministru za šolstvo in šport, v katerem ga bomo zaprosili za dodatna oddelka v teh programih. Prav tako bomo napisali takšen predlog tudi za elektrotehnika elektronika (diferencialen program) in tehnika gospodinjskih storitev." Glede na obisk na informativnih dnevih je takšen vpis v šole velenjskega Šolskega centra pričakovan. Trenutno stanje prijav v srednjih šolah celjske in koroške regije kaže, da bo letošnja generacija osmošolcev imela manj omejitev vpisa, kot predlani in lani. Kljub vsemu pa bodo - glede na razpisana prosta mesta - najbrž kje vpis omejili. Več prijav od predvidenih je v šolah celjske regije za splošno gimnazijo (razen za prvo gimnazijo v Celju), za predšolsko vzgojo, gradbenega, zdravstvenega in ekonomskega tehnika (razen za srednjo ekonomsko šolo Celje), kuharja, poslovnega tajnika in frizerja. V šolah koroške regije pa so prejeli več prijav od števila razpisanih mest za kuharja-natakarja, ekonomskega, zdravstvenega tehnika in splošno gimnazijo. Tisti, ki so oddali prijavo za vpis v začetni letnik v šolskem letu 1998/99, imajo možnost to prijavo prenesti iz ene na drugo srednjo šolo do konca tega meseca. Po 31. marcu bo nastopilo tako imenovano obdobje moratorija in bo trajalo do konca drugega kroga vpisa v začetku julija. Po tem datumu se bodo lahko bodoči srednješolci vpisali le na tisto šolo, ki bo imela še kakšno prosto mesto. Kje bodo morali vpis omejiti in kje bodo lahko odprli še kakšen novi oddelek, pa bodo na šolah vedeli po 22. aprilu. Takrat naj bi namreč minister sporočil svojo odločitev glede tega. Kot je povedala Pri-možičeva, bodo po tem datumu vsem, ki so se prijavili na šolah Šolskega centra Velenje, poslali obvestilo o tem, da so kandidati za vpis in kaj morajo še storiti za sprejem v šolo oziroma o omejitvi vpisa ter nadaljnja navodila o merilih za izbiro in vseh ostalih nadaljnjih aktivnostih v zvezi s tem. Primožičeva je še poudarila, naj osmošolci ne prenašajo prijav iz ene na drugo šolo za vsako ceno, ampak naj o tem temeljito premislijo, se posvetujejo s starši, svetovalnimi delavci na osnovni šoli. Vsem seveda želimo, da bi bili sprejeti na šolo, ki sojo izbrali in tako uresničili pot do želje-nega poklica. ■ tp ZSAM Zgornje Savinjske doline Odkupili bodo društvene prostore Svoj letni občni zbor so opravili tudi zgornjesavinjski šoferji in avomehaniki. Na podlagi zelo uspešnega lanskega dela so opblikovali in sprejeli obsežen delovni program za letos. Prednostne naloge bodo seveda tudi letos vzgoja članov združenja, preventivno delo z najmlajšim udeleženci v prometu, napori za dostojen status poklicnih voznikov, pomagali pa bodo tudi pri urejanju prometa ob večljih prireditvah v dolini. Predsednik združenja Franc Tkavc in poveljnik uniformiranih članov Janez Rop sta tehtno spregovorila o problemih, ki nastajajo posebej v povezavi med slovensko zvezo in regijskim odborom ZŠAM, opozorila pa sta tudi na izredno slabo stenje cest na tem področju. Predstavnik mozirske policijske postaje Aleš Herček je poudaril slabo stanje prometne varnosti v minulih letih, ki se nadaljuje tudi v prvih letošnjih mesecih. Posebej je omenil obnašanje mlajših voznikopv, pa seveda alkohol in nepirmerno hitrost. Vodstvo ZŠAM Zgornje Savinjske doline si zelo prizadeva, da odkupilo prostore za svoje delovanje. Te ima sedaj v najemu v nazarski poslovni stavbi, združenje pa je že zbralo dovolj sredstev, da bi zmoglo naložbo v odkup. Povedali so tudi, da seje lani enotnost članov povečala, seveda pa mora združenje zagotoviti, da bo v posameznih akcijah sodelovalo še več članov. Ob tej priliki je predsednik ZŠAM Zgornje Savinjske doline prejel spominsko plaketo ob 75 -letnici šoferske dejavnosti v Sloveniji ■ Jože Miklavc LJUBLJANA-Slovenski Rdeči križ je največja organizacija v državi, saj ima kar 225.000 članov, kri vsako leto daruje 95.000 ljudi, ki prispevajo 40.000 litrov krvi, prav krvodajalstvo pa bo temeljna usmeritev v prihodnjih petih letih. LJUBLJANA - Čeprav policisti delajo v težjih delovnih razmerah, kot pred leti, je bila ob drugi obravnavi zakona o policiji večina poslancev za to, da policisti, ki gredo v pokoj, ne dobijo dodatnih privilegijev, ker imajo že sedaj beneficirano dobo. KOPER - Po javnom-nenjski anketi med katoličani v koprski škofiji tretjina vprašanih meni, da je cerkev v krizi, več kot polovica pravi, daje podobi cerkve v zadnjih letih najbolj škodilo poseganje v politiko, četrtina meni, da se cerkev preveč ukvarja z lastnim premoženjem, tretjina vprašanih pa je za prostovoljni cerkveni davek. GORNJA RADGONA Evangeličanska cerkev v Sloveniji je pridobila prvi duhovnici. Uradno so ju promovirali 15. marca, to pa sta Simona Prosič in Vi-oleta Vladimira Mesaric ROGAŠKA SLATINA-v Rogaški Slatini so pridobili višjo gostinsko šolo, ki bo letos sprejela 60 štu dentov, po končanem študiju bodo dobili naziv inženir gostinstva, teoretični del bodo opravljaliv Maribrou, praktičnega pa v Rogaški Slatini. LJUBLJANA Povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji je bila 153.082 , neto plača pa 96.770 tolarjev, torej je bila bruto plača januarja realno nižja od decembrske za 4,3 odstotka. I Stvari, ki so nas zadnji čas pogrele Je kar treba priznati, da nas (tudi) zadnji čas ne greje le sonce. Kljub požarom in suši, ki se ponekod že kaže, bi bilo to še vedno majhno zlo. Žal so stvari, ki nas pogrevajo veliko bolj usodno. In čeprav se zdi nekaterim tematika vračanja gozdov cerkvi kot že močno prevrtena pesem, drugi menijo, da še zdaleč ni tako. Gozdovi so namreč Slovencem nekako močno prirasli k srcu. Mnogi celo v pesmih opevajo njihovo šumenje. Od teme: šumijo gozdovi domači ni težko priti do vprašanja, kako dolgo bodo še šumeli. In pa, seveda, komu bodo šumeli. Vsem Slovencem pač ne gre v račun, da bi gozdovi spet prišli v roke nekaterim, ki zanje ne bi skrbeli. Kajti, kdor ni pravi lastnik, lastnik s srcem, tudi dober gospodar, ni. V to smo se lahko zadnja leta prepričali že v primeru družbenih gozdov. Pa čeprav je res, daje bilo v "tistem" sistemu zgrajenih veliko cest, ki so potem v času "sprememb" vse bolj propadale in je ponekod že težko priti do posameznih gozdov. Drugo pa seveda je, ali bodo gozdovi sploh še dolgo šumeli. Že v tem "brezvJadju" je padlo veliko nedolžnih žrtev - dreves. Ponekod so zazijale velike puste jase. Zaradi tega bi bilo morda res dobro, da stvari končno postavimo na svoja mesta in s tem rešimo vsaj prehudo ropanje gozdov. Pa čeprav se nekateri bojijo, da se nekateri novi velelastniki ne bodo obnašali kot dobri gospodarji in si bodo s prekomernim sekanjem izboljšali svoj gmotni položaj. Tisto, da so vendar pravila, da bo kontrola, si nekateri zataknejo za klobuk. Še enemu dokaj čudnemu primeru pogretja smo bili priča. Pogrelo je namreč proizvajalce ledenih čajev. Davčna uprava namreč terja od njih precej denarja, ker da so pri prodaji tega napitka napačno zaračunavali prometni davek. Prenizko seveda, zato se čuti država prikrajšana. Med kršitelji sta obe osrednji pivovarni (ime pač še ne pove, da tam izdelujejo le pivo) in še kdo. Seveda so se pritožili, da imajo oni prav, kakšen bo izid tega boja z državo, pa še ni znano. Glede na to, kako država potrebuje denar, se verjetno ne bo dala kar tako ugnati. Celo ob stvari, ki bi morala ohladiti strasti, to je ob izvolitvi (že četrtega) obrambnega ministra so se stvari precej pregrele. To je pač bila priložnost, da so nekateri pogreli stare grehe in celo terjali, da postavijo "na hladno" celo premiera. In čeprav pravimo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, vsi niso pripravljeni na popuščanje in terjajo, da se stvari enkrat za vselej razčistijo. Vroče je tudi v šolstvu vseh višin, pa v znanosti, "vročino" ima zdravstvo. Slednji naj bi se bili zastrupili zaradi požrtih obljub. Pa čeprav jih niso požrli oni, ampak ostali partnerji v pogajanjih. Vsa ta povečana temperatura pa je zaradi (ne)povečanja plač. Vsi so prepričani, da zaslužijo več kot dobijo. In ker se čutijo ogoljufani še zato, ker druga stran ne izpolni obljub, je stvar tik pred vreliščem. Drug za drugim napovedujejo štrajk, ker daje le-to zdravilo, ki kaj pomaga. Ta recept seveda že poznamo in očitno je pri nas zelo učinkovit. In medtem, ko nekateri tarnajo nad tem, da nimajo več s čim napolniti svojih želodcev, se drugi pritožujejo nad tem, s čim si jih po naših lokalih morajo polniti. Opozarjajo, da je v njih moč dobiti vse manj domače hrane. Kot da smo se pri jedeh (in pijačah) že najbolj evropeizirali in postali najbolj svetovljanski. Da o zdravi hrani sploh ne govorimo. Rešitev naj bi bila zdrava domača hrana. Ampak taka, ki je pridelovalci pretirano ne "obdelujejo" s kemijo. Na mizo naj bi dobili čimveč biološko neoporečnih jedi, jedi, ki so rezultat kmetovanja v sodelovanju z naravo. Problem je le v tem, da bi kmetje ob taki pridelavi težko shajali, če bi cene dvignili na pridelavi primerno raven, saj bi kupci težko "shajali" s tako ceno. Vroče je še vedno tudi na naših cestah. Kot da želijo nekateri še v teh zadnjih dneh pred uveljavitvijo novega zakona o cestnem prometu "spraviti notri" in divjajo, kršijo in se sploh na cestah obnašajo, kot da življenje nima nikakršne cene. Ampak če tako malo cenijo svoje, naj ne gredo na ceste, kjer ogrožajo tudi življenja drugih. 19. marca 1998 AKTUALNO KAK vas 3 NIŽJA OBRESTNA MERA S seje sveta občine Šoštanj Denar občin vladar ŠOŠTANJ, 11. marca - Denar je občin vladar. Nedvomno. Od tega kako ga rabijo ter za kaj in kje ga porabijo, je odvisno marsikaj in zato se ne gre čuditi, če so prav razprave o denarju v vsakem občinskem svetu tiste, ki svetnike najbolj razvnamejo. Tudi v Šoštanju, na sredini seji, je bilo tako. Plaz vprašanj in pripomb je sprožila že obravnava osnutka odloka o zaključnem računu za lani, še več pa jih je bilo potem, ob obravnavi osnutka proračuna za letos. V njem bo blizu 840 milijonov tolarjev, približno 4 odstotke več kot lani. Župan Bogdan Menih je ocenil, daje bil proračunski denar v Šoštanju lani umno porabljen, občina pa je naredila korak naprej na področju oskrbe z vodo, cest, toplovoda, urejanja vodotokov, kanalizacije, obnov objektov, skratka, bilo je leto, ki je bilo Šoštanju naklonjeno. Svetnike pa je kljub temu zanimalo marsikaj. Ekološke odškodnine Marjana Vrtačnika (nestrankarski) denimo, kako je s trošenjem denarja, ki ga kot odškodnine krajevnim skupnostim daje Termoelektrarna Šoštanj "mimo" proračuna. Dela, ki jih potem v krajevnih skupnostih opravijo, niso načrto- vana, potem ob koncu leta, pa se v zaključnem računu naenkrat pojavijo. Zanimivo, da tudi v občini Šoštanj vse do avgusta lani niso vedeli, da so imele krajevne skupnosti podpisane pogodbe s TEŠ. Ni pa bilo tega denarja tako malo, v Lokovici, Ravnah in Skornem po kakšnih 7 milijonov, Zavodnjah 2, Gaberkah 3,5 ... Edo Žlebnik (Zeleni) je v zvezi s to razpravo dodal, da je bivši svetnik Peter Rezman že takrat, ko je izdelal sporni "vzporedni" proračun v njem zajel to takso, ostalo pa je vse po starem. Da pa bi TEŠ denar namenjen ekološkim odškodninam pošiljal nazaj v Ljubljano, ker se v Šoštanju ne morejo zmeniti kako in kaj z njim, pa tudi ne gre, je pribil. Gozdne ceste Sicer pa gaje bolj kot to zanimalo, kako je bilo lahko za vzdrževanje gozdnih cest porabljenih skoraj 3.500.000 tolarjev, ko pa vse leto ni bilo opaziti, da bi se na njih kaj dogajalo. Prepričan je, da na 50 kilometrih teh cest, kolikor jih s pogodbo vzdržuje Gozdno gospodarstvo Nazarje, ni bilo opravljenih niti 10 odstotkov del, kijih določa pogodba. "Izvajalec del ni opravil tako kot bi jih moral, zato je treba pridobiti novega izvajalca," je menil. Svet je odločil, da bo komisija za gozdne ceste preverila koliko del je bilo dejansko opravljenih in kje. Pred sprejemom odloka o zaključnem računu pa bo vse skupaj preveril še nadzorni odbor. Letošnji proračun nekoliko težji Pa letos? Plan je spet zajeten. Med večjimi deli, ki bi jih želeli opraviti letos so: ureditev vodotoka Pake skozi mesto, prenova kulturnega doma v Šo- Zapiranje in (ali) odpiranje Trga bratov Mravljak Ko promet usmerja zaslužek ŠOŠTANJ - Sedemnajst podjetnikov, ki imajo svoje prostore v bližini Trga bratov Mravljakov, seje podpisali pod pobudo, s katero želijo, da v Šoštanju pristojni proučijo možnost ponovnega odprtja ceste skozi ta trg. In to zato, ker so prepričani, da so zaradi preusmeritve cestnega prometa, veliko izgubili. Pravijo, da jim je tem času promet padal in padal, in da spremenjen prometni režim ni prinesel rezultatov v smislu oživitve mesta in napredka na turističnem in gospodarskem področju. Menijo, da je Trg bratov Mravljak dovolj širok za ure- ditev peš poti, kolesarske steze in za večje število prehodnih parkirnih prostorov, pogojev, s katerimi bi znova privabili v središče mesta potencialne uporabnike njihovih uslug, ki jih zdaj zaobidejo. Župan Šoštanja Bogdan Menih je predlagateljem pobude povedal, da so nekoliko pozni z njo, v Šoštanju so s prenovo trga, pričeli že lani spomladi na osnovi projektov, ki so bili tudi javno predstavljeni, poleg tega pa, je rekel, ne vključujejo popolne zapore trga, ampak samo delno. Podvomil je tudi v to, da bi bilo prav zaprtje trga lahko vzrok za manjši promet v pod- DPM Skorno- Florjan Otroci navdušili Na pobudo članov in članic Društva prijateljev mladine Skorno-Florjan so tamkajšnji otroci minulo soboto pripravili v počastitev 8. marca in materinskega dne zanimivo kulturno prireditev. Prostori krajevne skupnosti so bili za vse, ki so si jo želeli ogledati, skorajda premajhni, kar samo dokazuje, da si takšnih in podobnih dogodkov v kraju še želijo. ■ Svetniška pisarna v Šoštanju? Članom sveta občine Šoštanj se je predstavil državni svetnik dr. Vladimir Korun. Tega so namreč v postopku kandidiranja za svetnika predlagali prav v tem svetu. Med drugim je povedal, da si prav v Šoštanju želi prostor, kjer bi se v svetniški pisarni srečeval z ljudmi. štanju, predvsem prenovitev ostrešja, dvorane, ozvočenja in ogrevanja v njem, vodovod Ravne, ki bo z zdravo pitno vodo oskrbel celo tako imenovano severno vejo, toplovod Lokovica, o čemer je ideja že zelo stara, pločnik v Pohrastni-ku... To so projekti, ki letos najbrž še ne bodo končani, se bodo pa skoraj zanesljivo pričeli. ■ Milena Krstič - Planine © V medijih javnega obveščanja lahko v zadnjem času nemalokrat zasledimo oglase različnih slovenskih bank, ki potrjujejo v preteklosti napovedano zniževanje obrestnih mer. BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke sodeluje pri preoblikovanju tega segmenta bančnega poslovanja od samega začetka in tudi v letošnjem letu uresničuje napovedane spremembe. Tako smo, poleg že objavljenega znižanja obrestnih mer na področju kreditiranja občanov znižali tudi obrestno mero za prekoračitev sredstev (limitov) na tekočih računih občanov, ki je v: januarju 98 znašala še TOM + 12 %, februarju TOM + 11 %, V MESECU MARCU 98 pa še samo TOM + 9,5 %. Dokazujemo se z dejanji! /© ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke jetjih, obratovalnicah, lokalih. Vprašanje je zdaj, kaj bodo v občini s to pobudo naredili. Resnici na ljubo je namreč treba podčrtati, da so se pod njo podpisali številni podjetniki, če že ne kar vsi na tistem koncu in da so med podpisniki tudi taki, ki v svetu občine Šoštanj opravljajo pomembne naloge, dva od njih Marjan Vrtačnik in Marjan Jakob sta denimo svetnika, eden Franc Rogelšek je predsednik komisije za okolje in prostor. Predvsem pa gre za podjetja, ki jih v Šoštanju, kjer si prizadevajo oživiti mesto, ne bodo mogli spregledati. ■ Milena Krstič - Planine Kartica zdravstvenega zavarovanja Enostavnejše in hitreje do pravic V naslednjih dneh tega meseca bo v posavski regiji stekel tromesečni pilotski poskus uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja. Njegova uspešnost bo temeljni pogoj za uvedbo te kartice na celotnem slovenskem območju. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvidevajo, da naj bi bilo to septembra letos. Projekt je že pri obravnavi vzbudil precej polemik od tega, da bodo možne zlorabe do previsokih stroškov. Adi Cigler, direktor območne enote Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije Ravne na Koroškem nam je povedal, da temu ni tako, in da uvedbo slednje - ob strokovnih - narekujejo še sodobna tehnologija, mednarodni projekti in vstop Slovenije v evropske tokove. "Kartica zdravstvenega zavarovanja bo novi indentifikacijski dokument, ki bo omogočil lažje, enostavnejše in hitrejše uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in hkrati manj administrativnega dela za delodajalce in zdravstveno osebje. Ta računalniško berljivi dokument bo omogočil medsebojno izmenjavo podatkov med zavarovanci, zdravniki, zdravstvenimi domovi, lekarnami, bolnišnicami in zdravstveno zavarovalnico. Če me vprašate, kaj bodo z njo zavarovanci pridobili, vam lahko povem, da boljšo kakovost storitev, neodvisnost in samostojnost pri ažuriranju administrativnih podat- kov, najbrž se bodo razveselili tudi enostavnejšega in manjšega števila postopkov pri uveljavljanju pravic. Zaradi zmanjšanja administrativnega dela naj bi se povečala učinkovitost dejavnosti Zavoda in zdravstvene službe." Vidni podatki na kartici, ki bo mimogrede priroč-nejša in primernejša za rokovanje, bo le ime in priimek, datum rojstva, številka zavarovanca in ime izdajatelja. V čipu pa bo kartica vsebovala še zapis o naslovu, spolu zavarovanca, podatke o obveznem in prostovoljnem zavarovanju, veljavnosti zavarovanj in podatke o zavarovančevih osebnih zdravnikih. Medicinskih podatkov na kartici za zdaj še ne bo. Osebje v zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravnikih bo prejelo tako imenovano profesionalno kartico, ki bo ključ za dostop do podatkov oziroma pacientov. Po Ciglerjevih besedah se zavedajo , da prehod na računalniško berljiv dokument ne bo enostaven, zato bodo za zavarovance in izvajalce pripravili navodila, ki jih bodo zavarovanci prejeli hkrati s kartico zdravstvenega zavarovanja. "Ob tem moram še posebej naglasiti, da si morajo zavarovanci pravočasno urediti vse potrebno glede obveznega zdravstvenega zavarovanjem, sicer kartice, ki bo ključ do zdravniških storitev, ne bodo prejeli. To lahko uredijo na sedežih izpostav, za področje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v Velenju, za občine Zgornje Savinjske doline pa v Mozirju." Ali ste vedeli? da je na izpostavi v Velenju, ki pokriva občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, zavarovanih 51.774 oseb, kar je 38,1% glede na celotno število zavarovanih oseb v območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem. v izpostavi Mozirje (občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in Luče) je 14.898 zavarovancev ali 11,2% vseh zavarovancev v območni enoti Ravne na Koroškem. Glede na strukturo zavarovancev je kar 39,5% upokojencev in kmetov. da je iz izpostave v Mozirju lani komisija I. stopnje prejela 202 predloga za nadaljnje zdraviliško zdravljenje. Od tega jih je pozitivno rešila 122, kar je glede na celotno izpostavo 11%. Iz območja izpostave Velenje pa 654 predlogov, od tega jih je rešila pozitivno 377 ali 35%. ——— 4 NAS vas GOSPODARSTVO 19. marca 1998 Območna obrtna zbornica Velenje Bo potreben ustavni spor? Med aktualnimi vprašanji, ki jim namenjajo v sekcijah prevoznikov po obrtnih zbornicah Slovenije precej pozornosti, je problematika mednarodnih prevozov stvari v cestnem prometu. Tako kot ostali slovenski prevozniki je tudi 83 prevoznikov (od registriranih 155) pri Območni obrtni zbornici Velenje, ki je do 1. februarja letos pridobilo licenco za upravljanje prevo- za v cestnem prometu za tovor in osebe, menilo, da so s tem rešili dobršen del vprašanj. A, so se očitno zmotili. Konec lanskega leta sprejet Pravilnik o načinu, postopkih in merilih za dodelitev dovolilnic za mednarodni prevoz stvari jim je namreč nakopal vrsto novih težav. Prevozniki namreč ne soglašajo z obilico administrativnega dela, ki jim ga ta pravilnik nalaga. Pred njimi je druga delitev dovolilnic, zato ne preseneča, da so člani sekcije prevoznikov pri velenjski območni obrtni zbornici (njen predsednik je Peter Skaza) v kratkem času kar dvakrat razpravljali o tem vprašanju. Rešitev zanj iščejo v sodelovanju z ostalimi obrtnimi zbornicami in kot so napovedali, obstaja ob morebitnem nesoglasju možnost sprožitve ustavnega spora. Na sestankih so ti med dru- gim opozarjali tudi na težave glede nelegalnih prevoznikov, ki jim v primerjavi z njimi ni potrebno imeti ob sebi vsak dan več dokumentacije. S tem so si ti med drugim prihranili dodatne stroške (stroški, povezani s pridobitvijo licence, znašajo namreč približno 100 tisoč tolarjev), da o dovolilnicah, do katerih pridejo več kot težko, posebej ne govorijo. ■ tp Zgornja Savinjska dolina Bo leta 2000 dovolj parkirišč? Slovenski avtoprevozniki se v tem času ubadajo s precejšnjimi težavami, ki so povezane z zakonskimi in ostalimi zahtevami. To velja tudi za številne člane sekcije avto-prevoznikov pri Območni obrtni zbornici Mozirje. Težav je dovolj že sedaj, še večje pa se obetajo v letu 2000. Za vsakega avtoprevozni-ka je najpomembnejša seveda licenaca, ki jo mora pridobiti sam in pri tem izpolniti zahtevne pogoje. Vsaj načelno je pridobivanje licenc urejeno, bolj pa se zapleta s pridobivanjem dovolilnic za prevoze v tujino. Teh dovolilnic je namreč daleč premalo, potrebe pa avtoprevozniki rešujejo na vse mogoče in nemogoče načine. Zal tudi s prekupčevanjem, saj jih posamezniki uspejo dobiti veliko in jih nato po večkratni ceni preprodajajo drugim, ki niso tako "uspešni," dovolilnice pa nujno potrebujejo. Za prevoze v tujino so nujne tudi ekološke točke in tudi teh je premalo, zato se pojavljajo podobne težave. Vse zagate glede dovolilnic in ekoloških točk bodo avtoprevozniki vsak na svoj način reševali še letos in prihodnje leto, v letu 2000 pa bodo morali obnoviti licence. Pogoji zanje bodo zaostreni, na njihovo izpolnjevanje pa se morajo začeti pripravljati že sedaj. Zelo strogi bodo namreč pogoji za parkirne prostore, ki pa jih v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini praktično ni, vsaj takih ne, ki bi zadoščali predpisom, na vso srečo pa možnosti so, le precej usklajenih naporov in dobre volje bo potrebne. Največje so možnosti na po- ja možnost naj bi bila tudi na Prihovi, tik poleg prostorov gozdnega gospodarstva, kjer že dolgo načrtujejo izgradnjo obrtne in podjetniške cone, pri čemer postopke vodita občina in Upravna enota Mozirje. Problem so trenutno še zemljišča Vsaj dve lepi možnosti za parkirišča se ponujata na Prihovi nekdanje vaške skupnosti, katerih rešitev se obeta v kratkem, problem pa je tudi v tem, da v že izdelanem zazidalnem načrtu parkirnih prostorov ni. Možnosti torej so, časa za njihovo uresničitev pa ni na pretek, torej bo treba postopke pospešiti. Omenjena tri parkirišča bi seveda lahko koristili avtoprevozniki iz vseh petih občin, občina Gornji Grad pa bo za nekaj parkirišč poskrbela sama. Seveda lahko ustrezne parkirne prostore zgradijo tudi avtoprevozniki sami, pri čemer bodo imele veliko vlogo občine, tudi z izdajanjem lokacijskih in ostalih dovoljenj in dovolj hitrimi postopki glede tega. Ob vsem tem na mozirski območni obrtni zbornici omenjajo še četrto oziroma peto možnost, to pa bodo prostori v načrtovani coni v Velenju. ■ j P dročju občine Mozirje. Prva so prostori Zadruge Mozirje v Spodnji Rečici. Jasno je, da bi jih morali razširiti in primerno urediti, predvsem pa se dogovoriti z zadrugo. Druga možnost je na področju sosednje Prihove, torej prostori nazarskega gozdnega gospodarstva. Obe možnosti bi lahko zagotovili precej parkirnih prostorov za tovornjake in avtobuse, hkrati tudi za vzdrževanje in varovanje vozil, ob ustreznem dogovoru seveda. Tret- Kmetijska zadruga Šaleška dolina S Šmartnim dolgoročno Z ureditvijo kmetijske trgovine v Smartnem ob Paki se tod pojavljajo najrazličnejša ugibanja in govorice, kaj vse bo nastalo na tem območju. Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob nam je povedal, da bodo 28. marca pripravili priložnostno slovesnost ob otvoritvi precej povečanih skladiščno-prodaj-nih površin. Da bodo prostore sedanje upravne zgradbe prodali, je prav tako jasno. Ponudili so jih Občini Šmartno ob Paki, od koder pa za zdaj še niso dobili odgovora. "Od dogovorov, kako bo z upravno zgradbo, bo odvisen nadaljnji razvoj oziroma ureditev tega kompleksa." Če bi tu nastalo nekakšno občinsko središče, o čemer razmišljajo v zadrugi, bodo dolžni - po Jakobovih besedah- tod zagotovo še marsikaj postoriti. Dolgoročno k temu sodijo tudi stanovalci. "Drži, da imamo glede Šmartnega ob Paki dolgoletne načrte, vendar je vse še v čejih in pogojih. Če se bodo naša predvidevanja, načrti uresničili, potem bomo med drugim poleg sedanje ponudbe v našem blagovnem centru razmišljali še o razširitvi prodajnega blaga še na živila ," je povedal Marjan Jakob. ■ tp Povedal je: Peter Tevž, predsednik uprave Telekoma Slovenije: "Ko v različnih povezavah slišimo besedo monopol, se mnogokrat spomnimo na Telekom. Vendar ne v celoti upravičeno, kajti za monopol sta potrebna dva pogoja: prvič omejeno število ponudnikov in drugič prosto oblikovanje cen. Prvi pogoj Telekom izpolnjuje, drugega pa nikakor ne. Cene Telekomovih storitev so namreč vseskozi pod državnim nadzorom in temu primerno nizke ne pokrivajo stroškov na področju govorne telefonije." "Morda je danes ena zadnjih priložnosti, ko je štetje količinskih podatkov o priključkih še zanimivo. V zelo bližnjem obdobju, ko bo osnovni telefonski priključek dosegljiv vsakomur, bomo morali spremeniti vsebino podobnih dogodkov in promo-virati vrhunsko kakovost, široko in kompatibilno paleto naših storitev ter s tem doseči odločilno prednost pred konkurenco, za katero v Telekomu vedno pravimo, da je dobra, ker oživlja posel." ■ jp Poslovne novice GZS - Oddelek za mednarodno sodelovanje vabi na posvet "Kako poslovati z Italijo", ki bo 7. aprila v Ljubljani. GZS - Oddelek za mednarodno sodelovanje organizira obisk gospodarske delegacije v Dubai in Abi Dhabi v dneh od 18. do 21. maja. Številni izvozniki v ZRJ imajo od 6.3. težave glede carinskih postopkov. Rezultat je zavračanje blaga ali raztovor v carinsko skladišče. Zato predlagamo predhodno preverbo pri poslovnih partnerjih, če je možno blago cariniti. Mala podjetja in samostojne podjetnike obveščamo, da lahko koristijo brezplačne pravne in finančno-davčne informacije. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Savinjsko-šaleške območne zbornice, Rudarska 6a v Velenju ali na tel.: 856-920. IIIHI1J1 Era Vino Šmartno ob Paki Po 6 letih brez rdečih številk Slabi rezultati gospodarjenja so pred dvema letoma v Eri Vino v Smartnem ob Paki narekovali pripravo sanacijskega programa, ki je potrdil pravilnost sprejetih ukrepov konec lan-skega leta. Po šestih letih izgub je tako podjetje sklenilo slovno leto z dobičkom. Direktor tržne enote Ere Živila in hkrati direktor Ere Vino Boris Krajnc je uspehe za to pripisal predvsem doslednemu izvajanju sprejetih ukrepov na organizacijskem, kadrovskem in finančnem področju ter ukrepom, ki so jih izvajali pri nabavi in prodaji. Delno je k temu pripomogla tudi zakonodaja, ki je naložila plačilo prometnega davka proizvajalcem. Vsemu navkljub so tudi za letos predvideli kar nekaj restriktivnih nastopov na trgu in pri notranji organizaciji. Le na takšen način, meni Boris Krajnc, bodo lahko uresničili letošnje cilje, med kateri izstopata utrditev tržnega deleža in podobe dobrega pijačne-ga grosista na lokalnem ter širšem slovenskem trgu. V splet prizadevanj so uvrstili še razširitev in posodobitev skladiščnih zmogljivosti v Celju ter Zagorju, pri polnitvi lastnih kakovostnih in namiznih vin, predvsem iz surovine iz uvoza, pa načrtujejo uvedbo novih blagovnih znamk slovenskih deželskih vin. "Slovenija je namreč za leto 1998 podpisala meddržavni sporazum z Makedonijo o uvozu 22 milijonov litrov vina, vendar je zaradi precejšnjih tržnih viškov letnika 97 za slovenski trg predvidela le 7 milijonov litrov surovine. To je približno tretjina predvidenega uvoza oziroma potreb. Era Vino naj bi pri tem dobilo tretjino potrebnih količin, kar je toliko kot znaša delež, ki ga predstavlja na slovenskem trgu. Letos smo načrtovali prodajo namiznih vin v višini približno 200 vagonov, sedaj pa bomo morali razliko nadomestiti s odkupom viškov teh vin slovenskih proizvajalcev." V 95% deležu grosistične dejavnosti podjetja predstavlja zastopstvo programov znaivta^ tujih blagovnih znamk predvsem na področju žganih in brezalkoholnih pijač vedno večji delež. V prihodnje naj bi še večjega, saj so ob znanih zastopstvih že sklenili nove pogodbe z drugimi svetovno znanimi proizvajalci pijač. Nenazadnje pa jim je uspelo postati tudi eden od ožjih oskrbovalcev za Pe-trol, kjer tržijo blago iz lastnega programa in tudi drugih slovenskih proizvajalcev. ■ Tp Boris Krajnc:"Letos bomo kupovali viške namiznih vin tudi od slovenskih proizvajalcev." Kmetijska svetovalna služba Velenje Vzorno urejena kmetija Že pred štirimi leti je na pobudo zaposlenih v svetovalni službah Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje v nekaterih občinah celjske regije stekla akcija Vzorno urejena kmetija. Po besedah Andreje Žolnir, svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri omenjenem zavodu je bil odziv zadovoljiv. Letos bodo vzorno urejene kmetije iskali na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Aktivnosti bo vodila Kmetijska svetovalna služba Velenje v sodelovanju s turističnimi drušKi Šaleške doline. Prijave za akcijo bodo zbirali do letošnjega 15. maja. Vse prijavljene bo poleti obiskala posebna komisija, v ji seni pa bodo za vse udeležence akcije organizirali izlet in hkrati objavili tudi rezultate akcije Vzorno urejena kmetija Šaleške doline. Kot je povedala Lidija Diklič z velenjske enote kmetijsko svetovalne službe, je kmetij, ki bi lahko sodelovale v akciji, v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, od 15 do 20. Namen teh aktivnosti je skrb za urejenost podeželja in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kar je eden od temeljnih pogojev za razvoj turizma v tem okolju. Zato člani posebne komisije ob obisku kmetij (poleti) ne bodo ocenjevali le cvetja na oknih in balkonih, urejenost okolja okoli hiše, ampak urejenost celotne kmetije: pročelje hiše, gospodarskih poslopij urejenost dvorišč, hlevov, tudi travnikov, polj, gozdov ... "Skratka, vse tisto, kar oblikuje naš tipičen slovenski podeželski prostor", poudarja Žolnirjeva, "po čemer smo drugačni od drugih dežel. Ravno to daje pečat prijaznosti, razpoznavnosti in urejenosti naše dežele." ■ tp Pogovor s predsednikom uprave Gorenja Jožetom Staničem Odrekanja obrodila sadove 19. marca 1998 POGOVOR S TEZO ——— NAS vas 5 V začetku tega desetletja so se znašla mnoga slovenska podjetja, še posebej velika, na razpotju. Nadaljnje poti so bile zelo različne. Za mnoge so se končale tragično. Nekatera so usahnila, iz drugih so ostale zgolj drobtinice. Mnogi so ostali na cesti in so brez dela še danes. Tudi v Gorenju so imeli takrat velike težave, morda še večje. Tudi pri njih se je postavljalo vprašanje preživetja. Pod vprašajem je bilo več tisoč delovnih mest. Z dobrimi poslovnimi potezami, ki so jim delavci zaupali in bili pripravljeni na mnoga odrekanja, pa je današnji položaj Gorenja povsem drugačen. Uspešno poslujejo in so primer dobro organiziranega podjetja. Velenjčanom, pa mnogim od blizu pa tudi od bolj daleč zagotavljajo sicer skromen pa vendar reden in zanesljiv kos kruha. Za pogovor o Gorenju danes ka uprave Jožeta Staniča. O Gospod Stanič, ste na čelu enega najbolj trdno stoječih slovenskih podjetij, ki se kljub hudi konkurenci na tem področju uspešno uveljavlja v Evropi in svetu. Se pred šestimi leti pa ste se ubadali z vprašanji preživetja. Kako vam je uspelo narediti ta velik korak. Lanski Gorenjevi rezultati so marsikoga presenetili. Tudi vas? JOŽE STANIČ: "Za moti-viranje samega sebe, bi lahko rekel tako. Seveda smo doseženega veseli, saj nam potrjuje, da so bile naše poslovne poteze pravilne. Drugače pa v Gorenju zelo dobro vemo, kam gremo. V projekte, ki so ctetodili dobre sadove, smo vložili ogromno samih sebe. In to vsi, tako vodilna struktura kot zaposleni v proizvodnji. Iz tiste grožnje biti ali ne biti smo izšli kot zmagovalci -čeprav nisem pristaš takšnega govorjenja. Naša panoga ima namreč v svetu veliko konkurence, vsak dan je konkurenčni boj neizprosen in trdnega zmagovalca se nikoli ne smeš počutiti. Že jutri je lahko povsem drugače. Za nas je namreč vse skupaj še toliko težje, ker prihajamo iz tako imenovanega evropskega gospodarskega obrobja in hočemo konkurirati bogatim poznanim sistemom, ki so dolgo vladali na svetovnih trgih. Priti k njim v "zelje" res ni enostavno. V Gorenju smo si pred sedmimi leti zastavili dober strateški plan: obdržati trge in nadomestiti izgubljen jugoslovanski trg. Ocenili smo tudi, kljub mnogim nasprotovanjem, da je smiselno obdržati tovarno skupaj, torej proizvodne programe in zaposlene. To nam je v glavnem tudi uspelo." 0 Takšnega dobička še niste pričakovali? JOŽE STANIČ: "Na glas ne, smo si ga pa želeli. Res pa je, da smo ga v planih predvideli kasneje, leta 2000 ali 2001." % Lani ste poslovali zelo dobro. Drži ta trditev? JOŽE STANIČ: "Ne zelo dobro. Dobro. Smo zadovoljni. Ustvarili smo milijardo markkonsolidiranega prometa, od tega približno 80 odstotkov v programu bele tehnike. Dosežen dobiček je tri- smo zaprosili predsedni- krat večji od predlanskega." # Je ta uspeh preblisk ali že trend, ki se nakazuje tudi v prihodnje? JOŽE STANIČ: "To je absolutno plod trdega in načrtnega dela. Najprej smo se morali obdržati, ohraniti programe in delovna mesta. Zdaj bo naša največja naloga zadržati doseženo - rezultate in trge. Že to bo uspeh - seveda pa mi načrtujemo več od tega." O Kam boste usmerili dobiček? .JOŽE STANIČ: "Ta še vedno ni tolikšen, da bi se z njim posebej ukvarjali, bomo pa predlagali lastnikom, da bi ga reinvestirali." O Delavci Gorenja ste se morali za dosego zastavljenih ciljev marsičemu odpovedati. Prav gotovo tudi boljšim zaslužkom. Velikokrat je bilo težko, pa vendar iz Gorenja ni bilo slišati protestov - sindikati podpirajo takšno vašo politiko? JOŽE STANIČ: "Med zaposlenimi je identifikacija z Gorenjem zelo velika. To pa je tudi nujno. Če vodstvo ne bi bilo našlo sozvočja s kolektivom, bi bili lahko zapravili tovarno, tako kot jo je marsikdo v slovenskem prostoru. Skratka, pri nas so se ljudje zavestno odpovedovali, zato da smo lahko ohranili podjetja in si s tem tudi zagotovili delo." # Boste podobno politiko skušali uveljavljati tudi do lastnikov Gorenja - kam boste v prihodnje usmerjali dobiček? JOŽE STANIČ: "Moram reči, da o tem nisem veliko razmišljal, saj sem bil zadnja leta predvsem obremenjen z mislijo, kako preživeti, kako vendar priti na zeleno vejo. Vem, da je danes moderno, da lastniki zahtevajo dobičke, vendar bi jih vsak pameten gospodar v tej prvi fazi usmeril v proizvodnjo, ki je lačna posodobitev. Le tako bomo lahko sledili agresivni konkurenci. Tako sebi kot solastniku kot vsem drugim priporočam, da opustimo delitveno miselnost, da gradimo tovarne na dolgi rok, jih posodobimo in prilagodimo zahtevnemu konkurenčnemu boju. V tujini tako razmišljajo in gradijo bolj imidž podjetij, proizvodov, s tem pa tudi dvigajo vrednost delnic. No, tudi mi smo na tem področju v zadnjem obdobju veliko naredili, naše delnice so trdne." # Pravite, da bi bila Slovenija, če bi se odpovedovala podobno kot Gorenje, na najboljši poti k 15.000 dolarjem bruto domačega proizvoda - pri uresničitvi tega cilja imate kot predsednik delodajalcev velik vpliv. JOŽE STANIČ: "V tem združenju delodajalcev preprosto ne moreš "prodajati" iste filozofije. V slovenskem prostoru je gospodarstvo strahovito segmentirano. Težko bi med sabo uskladili, kdo je slab, kdo je dober, kdo še bolj- šiNajprej bi se razdelili med tiste, ki prodajajo doma, pa potem na one, ki malo izvažajo, pa na nas, ki smo povsem odvisni od izvoza. Dejstvo je, da je nam izvoznikom zelo težko. A, ko vodim takšno združenje, moram upoštevati neko povprečje in moje filozofije odpovedovanja ne morem kar vsem vsiljevati. Še zlasti ne, ker tudi ne mislim, daje ta na dolgi rok uspešna. Dolgoročno gledano namreč ne zagovarjam odpovedovanja, ampak dostojne plače. Utrditev položaja posameznega podjetja je namreč treba reševati specifično in na to kot predsednik delodajalcev res nimam nobenega vpliva." %Pa vendar v združenju delodajalcev opozarjate na preobremenjenost gospodarstva, najbrž pa se tudi ne strinjate, da so plače v Sloveniji na nekaterih področjih ušle, v proizvodno intenzivnih panogah pa celo nazadovale. JOŽE STANIČ: "Konkretno kritizirati to je težko, ker se hitro spustiš na nivo nevoščlji-vosti. Je pa dejstvo, da je bilo zadnja leta na področju vodenja makroekonomske politike narejenih veliko napak in da se je mnogim dajala potu-ha. V združenju delodajalcev seveda opozarjamo na veliko obremenjenost gospodarstva, predvsem pa pozivamo k um-nejšemu gospodarjenju na vseh področjih." # Ravno pred dnevi ste na skupščini ocenjevali svoje delo. JOŽE STANIČ: "Zadovoljni smo, da smo se začeli v slovenskem prostoru kolektivno dogovarjati. S tem, ko smo odpovedali kolektivno pogodbo, smo želeli predvsem opozoriti na to, da s takšnimi obremenitvami ne bomo več mogli dosegati zastavljenih ciljev, da makroekonomska potika države ni dobra in da tak- šne rasti plač, kot smo jo uresničevali zdaj, ne zmoremo več." # Kaj pa pravzaprav želite delodajalci doseči? JOŽE STANIČ: "Oblikovati hočemo socialni sporazum, ki bo sporazum zaupanja med socialnimi partnerji, ki bo naravnan tako, da bomo lahko dvignili industrijsko proizvodnjo, kar je tudi osnova ohranitvi in kasneje povečanju števila delovnih mest. To je torej tudi sporazum naravnan proti povečevanju brezposelnosti, ki je za vsako družbo zelo velik problem. Pomeni namreč izobčiti kategorijo prebivalstva, ki se slej ko prej znajde na obrobju Osnova bo vsekakor zmanjšanje dinamike rasti plač in to je treba v sporazumu jasno opredeliti, pa ne le to, oklestiti je treba tudi vse oblike državne porabe. Seveda pa se moramo tudi institucionalno prilagoditi zahtevam evropske unije, kar pomeni, da moramo sprejeti vrsto zakonov, poleg kolektivnih pogodb, zakona o stavkah, o ekonomsko socialnem svetu, o delovnih razmerjih" # Lani ste v Gorenju sklenili dolgotrajen proces lastninskega preoblikovanja. Kdaj bodo delnice Gorenja koti- rale na borzi in kakšno njihovo višino napovedujete? JOŽE STANIČ: "Na borzi bomo najkasneje junija. Naše delnice danes kotirajo presenetljivo dobro (tiste iz serije G, ki so že na trgu), kar pomeni, da vlada na slovenskem tržišču zaupanje v Gorenje, ki ga moramo seveda ohraniti. Prepričan sem, da bo tako tudi, ko se bo začelo z našimi delnicami redno borzno trgovanje." # Kaj menite o prodaji naših delnic na črnem trgu? JOŽE STANIČ: "Nič, to se pač dogaja. Mali delničarji, ki nujno potrebujejo denar, se pač odločajo za takšne prodaje. Meni jih je žal, saj delajo to pogosto zaradi neizobraženo-sti, prodajajo pa jih daleč pod ceno in so v končni fazi hudo opeharjeni. A tako pač je!" # Veste kdo kupuje vaše delnice, jih mogoče tudi Gorenje samo? JOŽE STANIČ: "Ne Gorenje jih na črnem trgu ne kupuje, pa tudi ne vem kdo jih, mogoče borzno posredniške družbe, verjetno pa tudi posamezniki, še posebej, če jih dobijo pod ceno." # In kakšna je po vašem primerna cena za delnico Gorenja? JOŽE STANIČ: "Mislim, da imajo delnice serije G, kar primerno ceno, to je okoli 1400 tolarjev." % Skorajda ne mine mesec, da ne bi prihajale iz Gorenja informacije o vedno novih posodobitvah. JOŽE STANIČ: "O vseh v javnosti niti ne govorimo. Res jih je veliko in velike so. Kar okoli 30 milijonov nemških mark porabimo letno za te namene. To je seveda nujno, saj lahko le tako stopamo ob bok bogatejšim konkurentom na zahodnem tržišču. Vse skupaj pa je usmerjeno k boljšemu, kupcu prijaznejšemu in cenejšemu proizvodu. Ravno pred kratkim smo predali namenu razvojno naložbo -stereolitografijo - napravo, ki naj bi skrajšala rok izdelave novega proizvoda na polovico. Ta teden je začela obratovati nova sodobna lakirnica, vredna je okoli 4 milijone mark, posodabljamo linijo bobnov pralnih strojev, pa celotno proizvodnjo hlajenja in zmrzovanja (naložbo vredno skoraj sto milijonov mark bomo uresničili v treh letih), v celoti bomo posodobili program štedilnikov generacije 500 in še in še. Veliko posodobitev, pridobitev in uspehov je tudi v drugih programih Gorenja, ki pa so v primerjavi s tistimi velikimi v beli tehniki včasih prezrta. Pa so tudi zelo pomembna in v naši poslovni strategiji se tega dobro zavedamo." # Trgi nekdanjem Jugoslavije ostajajo neizkoriščeni. Več ati manj ostajate tu gospodarstveniki osamljeni in odvisni zgolj od lastne iznajdljivosti. JOŽE STANIČ: "To je težko, včasih pa enostavno ni mogoče uskladiti političnih in gospodarskih interesov. Moram reči, da dobro delamo ( kar pomeni, da prodajamo svoje izdelke in kupujemo njihovo blago) s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, medtem pa ostajajo trgi Črne gore in Srbije politično zaprti. Tam sicer kupujemo blago, a politična zamera je tako globoka, da je ni moč odpraviti in bojim se, da to ne bo možno, dokler bodo na najodgovornejših položajih sedanji politiki. Bojim se, da bo to trajalo tako dolgo, da bodo naši nekdanji kupci pozabili na naše proizvode, to pa bo zagotovo spretno izkoristila konkurenca. Škoda je, da je tako, a tu bi morala svoje narediti uradna politika." # Težko je ohranjati svoja tržišča, še težje pridobivati nova. Kam se predvsem usmerjate? JOŽE STANIČ: "Ta boj je res težak. Največ možnosti vidimo predvsem v državah, ki so v prestrukturiranju. Ta tržišča so malenkost obetavnejša kot zasičena zahodno evropska." # Kaj pa iskanje strateških part- nerjev. Nič ni slišati o tem. Je to trenutno neaktualna tema? JOŽE STANIČ: "Tega je ves čas malo v zraku. Kadar mi ne razmišljamo intenzivno o tem, razmišlja kdo drug. A trenutno ni nič konkretnega." # Kakšne so vaše napovedi za letos? JOŽE STANIČ: "Napovedi, še zlasti kratkoročne, je vedno težko dajati, še posebej, če bi to naredil na osnovi poslovanja v prvih letošnjih mesecih, ki niso bili dobri. Upam, in tudi storili bomo vse, da bo poslovanje v letošnjem letu vsaj tako stabilno kot je bilo lani. Ohranili bomo sedanjo stopnjo zaposlenosti (lani smo na novo zaposlili 300 delavcev), ob fluktuaciji pa seveda spreminjali zaposlitveno strukturo. Vedno namreč pravim, da je treba dva, ki odideta iz služb belih ovratnikov (tako v gospodarstvu radi imenujemo režijske službe), nadomestiti z enim bolj izobraženim. Danes z zadovoljstvom vsi skupaj ugotavljamo, da nam je uspelo izbrati dobro razvojno strategijo, ki pa jo moramo nenehno dograjevati. To razmišljanje nam je in nam mora biti v ospredju. Ni prav, da prehitro pozabimo, da bi bila lahko usoda Gorenja (in to se nam še vedno lahko zgodi) povsem drugačna. Lahko nas ne bi bilo več. In položaj Velenja bi bil povsem drugačen." ■ Mira Zakošek 6 NAS vas OBJAVE 19. marca 1998 bilanca stanja na dan 31.12.1997 (A3ELKO =?AIDEULni IBrElil VELEflJE, D.D. UPRAVA Uprava delniške družbe KRS Velenje d. d. Velenje v skladu z določili 30. člena statuta objavlja povzetek LETNEGA POROČILA ZA LETO 1997 KRS - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE d.d. VELENJE KRS Velenje d.d. Velenje je bila ustanovljena dne 31.10.1991, registrirana pa 30.10.1992, kot podjetje v mešani lastnini. Vrednost osnovne glavnice znaša 104.486.400,00 SIT. Za vrednost osnovne glavnice je bilo izdanih 32.652 kom delnic. Delnice so bile v celoti vpisane in vplačane v stvareh, tako da lahko družba z vložki trajno in prosto razpolaga, za svoje obveznosti v pravnem prometu pa razpolaga s celotnim premoženjem. Individualni delničarji so lastniki 29022 kom delnic, lastniki preostalih 3630 kom. delnic pa so krajevne skupnosti in Gorenje servis Velenje. Glavna dejavnost podjetja so telekomunikacije, registrirano pa je tudi za vse vrste instalacijskih in gradbenih del, podjetniška in tehnična svetovanja, projektiranje, radijsko in televizijsko dejavnost. Podjetje s svojim kabelskim omrežjem pokriva celotno mestno področje Velenja in primestna naselja Podkraj, Tajna, Kavče, Bevče, Lipje, Zg. Črnava, Paka, Škale in Hrastovec. Programski paket dobavlja tudi v kabelski sistem Šoštanj, Topolšico in Florjan. Programski paket sestavlja 35 televizijskih in 12 radijski programov. Posle družbe vodi dvočlanska uprava, vodenje poslov pa nadzoruje trinajst članski nadzorni svet. Računovodske izkaze stanja ter z njimi povezane izkaze uspeha, osnovni kapital in spremembe kapitala za leto 1996 in 1997 je revidiral pooblaščeni revizor. POSLOVANJE V LETU 1997 Prioritetne naloge v letu 1997 so bile nadaljevanje obnove in rekonstrukcije omrežja, legalizacija prenosa programov in povečanje in popestritev programske ponudbe. 1. OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA OMREŽJA Obnovljenih je bilo obnovljenih 51 ojačeval-nih mest primarnega omrežja, v katera je bilo vgrajenih 74 ojačevalnikov s frekvenčnim področjem 862 MHz. V sekundarnem omrežju je bilo obnovljenih 97 ojačevalnih mest na območju sosesk Velenja vzhod, Center levi breg in Desni breg. V celoti je obnovljena in rekonstruirana glavna sprejemna postaja z antenskimi sistemi in dograjen sprejemno oddajni sistem za prenos programov preko optičnih vlaken do Lipja, Bevč in Šoštanja. Rekonstruirano je bilo kabelsko omrežje v Paki. 2. VZDRŽEVANJE KABELSKEGA SISTEMA Obseg storitev vzdrževanja omrežja se postopoma zmanjšuje. Največ posegov je bilo v blokih, kjer se programi distribuirajo po starih antenskih instalacijah. V celoti so bile obnovljene kabelske instalacije za 48 stanovanj po sistemu »zvezda«. Izvedenih je bilo 18 odklopov ne-plačnikov uporabnine. 3. PROGRAMSKO PODROČJE Programski paket se je v letu 1997 povečal za tri nove programe. Izvedena je bila prva faza prerazporeditve programov iz spodnjega kanalnega na zgornje S področje. Novost v programski ponudbi je digitalni sprejem in stereo oddajanje programa MTV, uvedba 24 urnega progra- ma TNT in dualnega tona na programu EU-ROSPORT. 4. ORGANIZIRANOST DRUŽBE, STATUSNO PODROČJE Dopolnjen je bil statut družbe, razširjena dejavnost in usklajena z novo enotno klasifikacijo dejavnosti. Pridobljeni so novi prostori na Prešernovi 8 v Velenju. 5. NOVA OMREŽJA V letu 1997 so bila na omrežje KRS Velenje priključena naslednja novo zgrajena omrežja: 1. Bevče, 3. Zg. Črnava 2. Lipje 4. Zg. Paka Na omrežje KRS Velenje je bilo priključeno kabelsko omrežje Šoštanj, Topolšica in Florjan. 6. DRUGE NALOGE V začetku meseca julija je bila obeležena 10 obletnica pričetka delovanja kabelsko razdelilnega sistema Velenje. KRS Velenje je sosutanovitelj in družbenik novega skupnega podjetja slovenskih kabelskih operaterjev, Slovenski kabel d.o.o. s sedežem v Ljubljani. POSLOVNI NAČRT ZA LETO 1998 Glavna naloga v letu 1998 je nadaljevanje obnove in rekostrukcije omrežja in njegova us-posodobitev za večnamensko rabo (internet), izboljšanje kvalitete prenosa slike in tona, obnova blokovnih instalacij in uskladitev organiziranosti družbe z novo zakonodajo. OBNOVA IN REKOSTRUKCIJA OMREŽJA Nadaljevanje obnove sekundarnega omrežja na območju Stare vasi, Gorice, dela Konovega in Šaleka ter usposodobitev primarnega omrežja za uporabo povratnih pasov. Priprava projektov za obnovo omrežja v Pesju in Šmartnem in sočasno izvajanje obnove teh omrežij z drugimi izvajalci (Telekom, razsvetljava). REDNO VZDRŽEVANJE Pospešena obnova blokovnih instalacij, sanacije poškodovanih kablov in obnova poškodovanih omaric v omrežju. PROGRAMSKO PODROČJE Prestavitev programov iz spodnjih kanalov (K2 in K4) na spodnje S področje (S-3, S-5 in S-6), zakup novega programa Animal Planet in 24 urnega programa TNT in Cartoon Network. Uporaba sproščenih spodnjih kanalov za prenos v povratni smeri. Dopolnitev radijskega paketa s štirimi lokalnimi radijskimi programi. ORGANIZACIJSKO STATUSNO PODROČJE 1. Spremembe aktov družbe Sprejeti spremembe statuta v skladu z novo zakonodajo. Zaradi poteka mandata izvoliti nov nadzorni svet in uskladiti vodenje družbe s novim statutom. 2. Povišanje osnovnega kapitala Sočasno s sprejetjem novega statuta sprejeti predlog o povečanju osnovnega kapitala družbe iz sedanjih 104.486.400, SIT na 326.520.000,00 SIT . Povečani osnovni kapital v znesku 222.033.600,00 SIT se zagotovi iz sredstev družbe in sicer iz revaloriziranega popravka kapitala; ki je izkazan 'na pasivni strani bilance. POSTAVKA (v 000 tolarjih) 1997 1996 A STALNA SREDSTVA 386.224 335.393 1. Nepremičnine 269.936 250.277 2. Oprema 116.078 85.116 3. Finančne naložbe 210 - B GIBLJIVA SREDSTVA 11.783 12.800 1. Zaloge 502 308 2. Kratkoročne terjatve 10.669 12.144 3. Denarna sredstva 612 348 C SREDSTVA SKUPAJ 398.007 348.193 D KAPITAL 377.605 344.915 1. Osnovni kapital 104.486 104.486 2. Rezerve 1.645 1.635 3. Revalorizacija kapitala 271.206 238.784 4. Dobiček poslovnega leta 268 10 E OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 20.402 3.278 F VIRI SREDSTEV SKUPAJ 398.007 348.193 izkaz uspeha za leto 1997 š m PRIHODKI PLAN REALIZACIJA PLAN - 1997 REAL % 1. UPORABNTIA 51.000.000 51.538.611 101 2. NAJEMNINE 5.500.000 4.394.411 80 3. SKUPAJ PRISPEVKI IN ZAKUPI 1.000.000 2.349.468 235 4. OSTALI PRIHODKI 1.600.000 2.845.920 178 SKUPAJ 59.100.000 61.128.410 103,4 ODHODKI PLAN REALIZACIJA PLAN- 1997 REAL % 1. STROSKI ENERGIJE 1.400.000 1.432.125 102 2. MATERIALNI STROŠKI 1.000.000 1.169.701 117 3. REDNO VZDRŽEVANJE 5.500.000 5.770.065 105 4. INVESTICIJE 6.000.000 5.202.273 87 5. AMORTIZACIJA 14.500.000 9.061.562 63 6. ODHODKI OD FINANC. 2.700.000 3.578.734 133 7. NEMAT.STROŠKI IN IZREDNI ODHODKI 18.400.000 24.655.351 134 8. STROŠKI DELA 9.365.000 9.990.208 107 SKUPAJ 58.865.000 60.860.019 103,4 OSTAN. DOHODKA 235.000 268.391 114 e-nega doma v Velenju predavanje. Predavateljica - predsednica Slovenskega društva Hospic dr. Metka Kle\>išar bo spregovorila na temo Upati z umirajočim. 16 KAS vas ŠPORT 19. marca 1998 NK Rudar V tretje gre rado - kaj proti Muri? pa "Ce ne morejo premagati zadnjega in predzadnjega na prvenstveni lestvici, kaj -bo, ko bodo v Velenje prišli močnejši nasprotniki," je dejal eden izmed razočaranih gledalcev po nedeljski tekmi, ko so "rudarji" izgubili novi dve točki, tokrat proti Potrošniku. Spomladanski primanjkljaj je kar precejšen. Od možnih devetih točk so si priigrali le tri, saj so še tretjič igrali neodločeno. Gledalci so bili razočarani tudi, ker na dveh spomladanskih tekmah v Velenju še niso videli zadetka.Tako do nedelje ostaja edini Rudarjev spomladanski strelec Jernej Javornik z zadetkom, ki ga je dosegel proti SCT Olimpiji v Ljubljani.Proti Potrošniku ni bil tako razpoložen in trener Drago Kostanjšek ga je celo sredi drugega polčasa zamenjal. Pred tem je dobil močan udarec po nogi.To pa je bila tudi edina menjava, ki jo je opravil domači trener, saj je na klopi imel še neizkušene igralce, katerih čas šele prihaja, zaradi kartonov pa niso smeli igrati Almir Sulejmanovič, Janez Hribar in Samir Balagič. Gostje so bili pred tekmo seveda v psihološki prednosti, saj so po petici proti SET Vevčam teden dni pred tem na svojem igrišču v Velenje prišli "najmanj" po točko. To so si priigrali, povsem zasluženo, saj sta tudi oba trenerja po tekmi menila, da se ne eni ne drugi več niso niti zaslužili. Seveda bi lahko statistično primerjali, da so domači imeli več priložnosti kot gostje, da niso imeli (spet) sreče pri udarcih proti nasprotnikovim vratom... Zal, se priložnosti ne štejejo in igralci se seveda ne morejo več izgovarjati na (ne)srečo, ampak bodo morali v prihodnje še bolj gristi in nekaj storiti, da bodo pri strelih tudi zbranejši in natanjčnejši. Izmed vseh je dosjej še največji dolžnik gledalcem Živojim Vidojevič, kije menda že kar pozabil, kako je treba tresti mreže, pa tudi za Zorana Pavloviča, kije bil v pripravljalnem obdobju najboljši Rudarjev strelec, so za zdaj nasprotnikova vrata uročena. Na novi težki strelski preizkušnji bodo igralci Rudarja v nedeljo, ko bodo gostovali pri Muri, vodilni ekipi prvenstva. Tam so doslej vedno dobro igrali, pa tudi že zmagovali. V ekipo se bodo vrnili Hirbar, Balagič in Sulejmanovič. Glede na to, da domači "morajo" zmagati, potem ko jih je minulo nedeljo na Fazaneriji doletela enaka usoda kot Rudarja (z Olimpijo so igrali 0 : 0), bodo gostje vendarle v psihološki prednosti in bodo lahko zaigrali sproščene-je. Nadvse pomemebna za dobre donose z gledalci pa bo Rudarjeva tekma v 29, krogu, ko bo v Velenju gostoval Korotan, ki je v nedeljo edini zmagal v gosteh - že skorajda odpisane ST Vevče je premagal z 2 : 1. ■ vos NK ESOTECH Šmartno Le korak do zmagoslavja V uvodni tekmi pomladanskega dela drugoligaškega prvenstva so šmarski nogometaši gostili vodilno moštvo po jesenskem delu Živila Triglav iz Kranja in bili na pragu lepega presenečenja, sicer pa je tudi točka lepa spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Domači trenerje imel velike težave s sestavo enajsteriece. Zaradi gripe nista mogla igrati Soštar in Zec, Oblak še ni imel pravice nastopa, bolan pa je zaigral Javornik. Moštvi sta tekmo začeli previdno. Domači so okrepili obrambo in gostje so imeli na sredini več žog v nogah, vendar si kakšne izrazite prilike niso priigrali. Po 25. minute igre so se oboji razživeli. Šmarčani so poiskušali s streli od daleč, vendar niso bili natančni, gostje pa so v 26. in 30. minuti zaigrali dve izraziti priložnosti. Pri prvi je dobro posredoval vratar Kališek, pri drugi pa je Doler odbil žogo z golove črte, ko je bil Kališek že premagan. Po odmoru so igralci ESOTECHA zaigrali pogumno in napadalno V 51. minuti je gostujoči vratar močan strel Polovšaka komaj odbil v kot, po njem pa je Smajlovič že premagal vratarja, a je tokrat žogo s črte odbil gostujoči branilec. V 58. minuti je Kališek zopet dobro posredoval, v nasprotnem napadu pa so gostje v kazenskem prostoru zrušili Polovšaka in z enajstmetrovke je bil uspešen Grobelšek. Po vodstvu domačih so gostje nevarno napadali, šmarska obramba pa je zlahka zaustavljala njihove pretnje. Vse je že kazalo, da bodo ti i točke ostale doma, ko so gostje po hitrem napadu izenačili. Do konca se potem ni zgodilo nič razburljivega. Šmarčani so na tej tekmi dokazali, da so dobro pripravljeni in da bodo zanesljivo boljši kot jeseni. V nedeljo bodo gostovali pri Železničarju v Mariboru. ■ Janko Goričnik NK Usnjar Bolje kot jeseni? V soboto bodo nadaljevali prvenstvo tudi tretjeligaši. V Šoštanju od Usnjarja pričakujejo boljšo igro kot sojo videli v jesenskem delu, saj je njihovo moštvo prezimilo na 10. mestu s 13 točkami. Od tega so usnjarji doma osvojili le eno, in to s Kovinarjem, v gosteh pa so kar štirikrat zmagali. Vodstvo kluba zatrjuje, da so dobro vadili in da so bolje pripravljeni kot jeseni, zato upravičeno upajo, da bodo gledalci z njimi bolj zadovoljni. V moštvu je kar nekaj sprememb. Veliko pričakujejo ob Marka Češno-varja (Esotech) jn Branka Paviča ter Boruta Arliča, nekdanjih Rudarjevih igralcev. Iz Šoštanja se je v Šmartno preselil Puckmeister, Kraljevič pa je odšel k vojakom. V prvem spomldanskem krogu bodo Šoštanjčani gostovali pri Odran-cih, nato pa čez teden dni (28.3.) doma gostili Palomo. ■ OK Šoštanj Topolšica Prva zmaga v gosteh Odbojkarjem Šoštanj Topolšica se je nasmehnila sreča. Na sobotnem srečanju z ekipo Brezovice jim je uspelo priigrati pomembno zmago, čeprav njihova igra ni bila najboljša. Po začetnem vodstvu domačinov je kmalu prišlo do izenačenja 4:4. Gostje so imeli nekaj težav z blokom, podajo in igro v polju, saj jim je ušlo kar nekaj žog. Vseeno so s 15:11 zaključili niz. Brez večjih težav in Tako so igrali: Rudar - Potrošnik 0 : 0 RUDAR: Dabanovič, Kosič, Mernik, Šumnik, Purg, Javornik, (Gajser), Brezič, CausHllari, Podvinski, Pavlovič, Vidojevič. Esotech - Živila Triglav 1: 1 (0 :0) Strelca: 1 : 0 _ Grobelšek (61, 11 m), 1 : 1 -Jožef (84). ESOTECH ŠMARTNO: Kališek, Štefančič, Polovšak (Fajdiga), Bulajič, Javornik, Irman, Zlodej, Grobelšek, Žurej (Puckmeister), Smajlovič, Doler. Prule 67 - Gorenje 20 : 26 (14 :17) GORENJE: Lainšček, Tamše 1, Krejan 2, Be- dekovič 8, Ojsteršek, Plaskan 1, Kchimtchenko 2, Sovič 4, Tome 2, Senica, Rozman 3, Cvetko 3. Brezovica - Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-11, -11, -10) ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Zulič, D. Sevčnikar, S. Sevčnikar, Medved, Bevc, Dimec, Mihalinec, Kugovnič. Elektra - Yurij Plava laguna 85 : 65 (43 : 34) ELEKTRA: Brinovšek 12, Kovačevič 4, Rupreht, Rizman 25, Ručigaj 7, Divjak 2, Mirt 19, Maličevič 8, Memič, Medvešek 8, Nikolič. Športnik - športnica februarja Izbirate športnico(ka) febru- v uredništvo Našega časa, Foitova (tenis), Sebastjana Soviča arja. Izpolnite spodnji kupon, 10, Velenje. (rokomet), Vladimirja Rizmana vnesite vanj ime športnika ali Za lažjo odločitev vam tudi (košarka), Marka Očka (karate), športnice, za katerega menite, da danes ponujamo nekaj imen: Ano Drev (alpsko smučanje) in je bil najboljši v februarju, kupon Jolando Čeplak in Bekima Bahtir- Tino Pandžo ter Jureta Primožiča izrežite in ga pošljite ali prinesite ija (atletika), Katarino Srebotnik (plavanje). Lahko glasujete tudi za koga drugega, število glasov ni ____________ _ _ _ _ _______ omejeno. Tudi po drugem krogu * _ v __ _ _ ' bomo izžrebali enega izmed vas i Športnica - športnik februarja i m ga nagradili. Trenutno ima največ glasov I Glasujem za športnico(ka).................................................. I košarkar šoštanjske Elektre | | Vladimir Rizman, glasove pa so | Naslov glasovalca..................................................:........... | doslej dobili tudi Jure Primožič, • Tina Pandža, Ana Drev, Marko J Očko, Jernej Javornik, Scbasti- ■ jan Sovič in Katarina Srebotnik. L* __ ^ L_ ______________ ^ -J Izbira je vaša. Judo Lep uspeh na državnem prvenstvu V soboto, 14. marca, je bilo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo v judu za mlajše mladince. Odlične rezultate so dosegli tudi ju-doisti iz Velenja. Uroš Jošt je v lahki kategoriji po težkih bojih zasedel tretje mesto. Zelo dobro seje v težki kategoriji boril proti mnogo težjim nasprotnikom Adam Kavšek. Na končuje zasedel S. mesto. Največji uspeh je dosegla Alenka Šmon, ki je izgubila šele v finalu. Z osvojitvijo 2. mesta je postala kandidatka za slovensko mladinsko reprezentanco. Dobri rezultati mladih ju-doistov potrjujejo, da je v Velenju trenutno nadarjena generacijo judoistov, ki trenirajo pod strokovnim vodstvom trenerja Draga Lukanca. ■ Zdenko Slatnar Tone Tiselj, trener RK Gorenje: "Prva naloga je pošten odnos do kluba!" Rokoinetaši Gorenja so v zadnjih treh krogih dosegli tri zmage in se precej približali vrhu prvenstvene razpredelnice. Kaj o tem meni trener Tone Tiselj:" Najbolj pomembno je, da uresničujemo načrt, ki smo si ga zadali pred začetkom drugega dela prvenstva. Po moje je prva naloga igralcev, da se pošteno in po najboljših močeh borijo za svoj klub, da imajo pošten odnos do dresa in zvestih navijačev. To so na vseh dosedanjih tekmah dokazali. Začetni razpored tekem je bil zelo težak, kljub temu pa smo bili razen proti Preventu na vseh ostalih tekmah zelo blizu točki ali obema, tudi proti Celjanom. Zelo pomembno je tudi, da so letos v glavnih vlogah tisti igralci, ki v prejšnjih letih niso veliko odločali. Vedeti je namreč treba, da smo ostali brez prvega vratarja Anžiča ter brez Iliča in Semerdjijeva. Dokazala sta se oba vratarja Lainšček in Senica, dokončno se je potrdil Sovič, Bedekovič ni več le realizator, ampak tudi igra, "vrnili" so se Rozman, Krejan in Plaskan, predvsem pa je pomembno,daje vzdušje spet takšno kot mora biti. Se lepše ob tem je, da imamo tudi dobre rezultate in zaradi tega bodo v nadaljevanju dobili več priložnosti tudi mlajši igralci. Seveda imamo sedaj že možnosti za četrto mesto, vendar se s tem ne obremenjujemo, najbolj pomembno je, da dobro in pošteno delamo. Kar se boja za četrto mesto tiče smo v prednosti pred Prula-mi, ki smo jih premagali obakrat. Če torej v nedeljo doma premagamo še Andor, bomo imeli enako prednost tudi pred njim, to pa v končni razvrstitvi veliko p o m e n i . " ■ Rdeča dvorana, nedelja, 22.3.: 17.00: Vegrad-Piran 19.00: Gorenje - Andor presenečnj sta se odvijala drugi in tretji niz. Gostje so spretno izkoriščali svojo izkušenost in igra se je počasi umirila. Domačini so popustili, niza pa so s 15:11 in 15:10 osvojili gostje in s tem tudi nov par pomembnih točk. Niko Jerončič, trener: "Končno smo zmagali tudi v gosteh. Zmaga nam veliko pomeni, ker se s tem približujemo cilju -kvalifikacije za 1.A moško DOL. Sama igra ni bila bleščeča, vendar je najvažnejši rezultat." Naslednja preizkušnja čaka odbojkarje Šoštanj Topolšica v soboto, 2i. marca, ob 19. uri, ko bo v Šoštanj gostovala ekipa Termo Lubnik. ■ N. R. Košarka Bo Elektra uspešna tudi z Gorico? Košarkarji Elektre so v 5. kolu drugega dela 2. SKL doma premagali ljubljansko ekipo Yurij Plava Laguna z rezultatom 85:65 in tako zadržala prvo mesto na lestvici s točko prednosti pred zreško Roglo. Šoštanjčani so tekmo začeli z veliko napakami in zgrešenimi meti, tako da so gostje lahko držali rezultatski priključek vse do 15. minute prvega polčasa. Sele proti koncu tega dela so domačini z uspešnim izvajanjem prostih metov povedli z nekoliko vidnejšo prednostjo devetih toči: -43:34. Najbolj sta se pri domačinih in v tem delu izkazala Mirt in Rizman, nobenemu od njiju pa ni šel met za tri točke; so pa zato prišle bolj do iiraa njune druge vrline - asistence in skoki. Rizman si je vzel tudi čas, daje sodnika opozoril na njune napake (napačnemu košarkaiju bi dovolila izvajanje prostih metov). Najmočnejše orožje Elektre - met z razdalje - je zatajilo tudi v drugem delu, tako da so se gostje spet nekoliko približali (na sedem točk v 13. minuti - 63:56). Domačini so nato z nekaj uspešnimi akcijami pod košem stvari zopet postavili na pravo mesto in tekmo mirno zaključili s končnimi dvajsetimi točkami razlike. V nedeljo so Elektrini mladinci doma igrali proti ekipi Cometa iz Slovenskih Konjic in zmagali s 74:60. Kljub zmagi pa so igralci Cometa v boljšem položaju, saj imajo boljšo koš razliko, ker so v Konjicah zmagali s 15 točkami. Tri kola pred koncem Elektri torej še vedno izvrstno kaže, v soboto pa jo čaka zelo težko gostovanje v Novi Gorici, ki so jo doma premagali z rezultatom 73:64. ■ Tjaša Rehar Plavanje Obetaven nastop mlajših deklic Letošnja zimska državna prvenstva v plavanju so se končala. Se zadnji so imeli svoje prvenstvo mlajši dečki in mlajše deklice. Več kot 21)0 najmlajših plavalcev in plavalk iz 17 slovenskih klubov seje v Kranju zbralo na posamičnem in ekipnem državnem prvenstvu. Med njimi je nastopilo tudi 14 velenjskih plavalcev, ki medalj sicer niso osvojili, so pa dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Uspešnejše so bile mlajše deklice, ki so med ekipami zasedle 5. mesto. Med njimi je izstopala Sandra Pandža, kise je uvrščala takoj za dobitniki medalj. Tudi Nika Kugonič, Žana Prislan. Tjaša Lepko in Katarina Jukič so dosegle solidne rezultate kjub temu, da tekmujejo šele leto dni. Med mlajšimi dečki je vidnejšo uvrstitev dosegel le Aljaž Velički. Rezultati: mlajše deklice - 50 m prosto: 6. Sandra Pandža 36.62; 100 m prosto: 6. Sandra Pandža 1:22.41,16. Žana Prislan 1:29.28; 200 m p to: 7. Sandra Pandža 2:58.84,16. Tjaša Leško 3:22.28; 50 m prsno: 14. Nika Kugonič 50.71; 100 m prsno: 14. Nika Kugonič 1:49.90; 50 m hrbtno: 4. Sandra Pandža 41.55, 18. Katarina Jukič 47.65; 100 m hrbtno: 5. Sandra Pandža 1:28.52,16. Tjaša Lepko 1:42.33; 200 m hrbtno: 6. Sandra Pandža 3:16.85, 13. Žana Prislan 3:32.68,15. Tjaša Leško 3:41.39; 50 m delfin: 13. Žana Prislan 47.25; 100 m mešano: 11. Žana Prislan 1:36.67; štafeta 4 x 50 m prosto: 6. Velenje 2:45.09; štafeta 4 x 50 m mešano: 8. Velenje 3:12.20; mlajši dečki-100 m prosto: 11. Aljaž Velički 1:09.97; 50mhrbt-no: 11. Aljaž Velički 37.54; 50 m delfin: 6. Aljaž Velički 33.83. Končni ekipni vrstni red: 1. Radovljica Park hotel Bled 26424 točk, 2. Ilirija 20822 točk. 3. Triglav 20427 točk,... 9. Velenje 15532 točk. Pravkar končani zimski del plavalne sezone 1997/98 je bil za velenjski klub izredno uspešen. Na državnih prvenstvih vseh kategorij so plavalci osvojili toliko medalj, kot še nikoli doslej - skupaj kar 44 (19 zlatih, 14 srebrnih in 11 bronastih). Vsem veljajo iskreno čestitke. ■ Marko Primožič 19. marca 1998 ŠPORT IN REKREACIJA NAS ČAS 17 Alpsko smučanje Spet dobri nastopi Mlajše deklice in dečki so v soboto na Rogli tekmovali v slalomu za regijski pokal. Ana Drevje v teh dneh nastopala za slovensko reprezentanco. barve velenjskega kluba pa so odlično zastopali ostali. Pri mlajših deklicah so bile Tina Zager 2., Tanja Tomažič 7. in Ines Vrabič 8., pri dečkih pa so bili Jernej Voršič 6., Matic Meža 13. in Marko Prkič 15. Sklepne tekme cicibanov Tudi cicibani bodo kmalu sklenili letošnjo sezono. Tako je bil v soboto na Golteh veleslalom vzhodne regije in velenjski upi so se spet dobro odrezali. Pri cicibankah so bile Spela Osterc 4., Sara Stefanovič 5., Alenka Vaši 6. in Anja Višček 14., pri cicibanih pa so bili Matija Plazi 4., Luka Prašnikar 14. in Nejc Lenart 29. V nedeljo je bila na Golteh še državna tekma za pokal Radenske. Pri cibibankah jso bile Sara Stefanovič 10., Špela Osterc 11. in Alenka Vaši 17., pri cicibanih pa Matija Plazi 8., Luka Prašnikar 21. in Nejc Ko-renič 45. Ani Drev srebro in bron Na Soriški planini so se na 23. pokalu Loka, uveljavljenem mednarodnem tekmovanju mladih alpskih smučarjev, letos najbolje odrezali slovenski smučarji in smučarke, ki so osvojili kar 13 kolajn, po štiri zlate in srebrne ter pet bronastih. Lep delež k skupni slovenski zmagi je prispevala tudi članica velenjskega smučarskega kluba Ana Drev (na posnetku), ki je pri mlajših deklicah osvojila srebrno medaljo v veleslalomu in bronasto v slalomu. Najboljše tri v slalomu so bile Gschvvandtner (Avstrija), Rabič in Drev (obe Slovenija), v veleslalomu pa Plobner (Avstrija) ter Drev in Rabič. ■ foto:hj V soboto 8. Arničev pohod Planinsko društvo Luče, Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev in postaja GRS Celje bodo v soboto izvedli 8. Arničev zim-s&Votioc? na Raduho (2062 m). Obvezen del poti je od Luč do koče na Loto, le ob lepem vremenu pa tudi na vrh Raduhe. Obisk razrednega dvatisočaka bo zahteval 5 do 7 ur zložne hoje. Pohodniki bodo na pot krenili izpred gostilne Kmet v Lučah med 6. in 8. uro. Obvezna je seveda zimska oprema. V nedeljo čez Graško goro Že naslednji dan, to je nedelja, 22. marec, pripravlja PD Velenje že tradicionalni izlet v počastitev dneva žena. Letos se bodo udeleženke podale po manj znanih poteh čez Graško goro do "Ski hotela pri Rafu", kjer bo zaključek pohoda. Kot je že dolgoletni običaj, se tega prijetnega izleta udeležujejo tudi številni "mučeniki". Vse podrobnejše informacije za oba izleta posreduje vodja izletniške dejavnosti pri PD Velenje g. Marjan Skaza, tel.: 857-951. ■ M. H. Smučarski skoki Borut Meh - novi predsednik # Približuje se konec zimske sezone in v SSK Velenje se že dlje časa pripravljajo na poletno Revijo skokov Velenje 98, ki bo na 80 m skakalnici ob velenjskem gradu v času od 27. do 28. junija. Obe tekmi bosta šteli celinski pokal, zato organizatorji pričakujejo udeležbo mnogih držav z znanimi tekmovalci. Organizacijski komite z novim predsednikom Borutom Mehom bo prve predstavitve izvedel že ta konec vikenda v Planici na zaključku svetovnega pokala. 0 Prizadevni člani SSK Mislinja so zasnežili male skakalnice v Mislinji in s tem veliko pripomogli k organizaciji tekem za mlajše kategorije, ki so bile v soboto, 14. marca, v njihovem skakalnem centru. Jutranjo tekmo dečkov do 9 let na 18 m skakalnici je organiziral SSK Velenje, udeležilo pa se je je 86 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Zmagal je Rožle Žagar iz SSK ILC Ljubljana pred Kle- menom Zajcem in Blažem Založnikom, oba SSK Mislinja. Zelo dobro se je odrezal eden najmlajših skakalcev Klemen Omladič iz SSK Velenje, kije zasedel 14. mesto. Ostali člani SSK Velenje Lovro Zupane, Gašper Berlot in Grega Javornik pa zaradi manjših spodrsljajev niso prišli do točk. # Po tej tekmi je SSK Šmartno na Pohorju organiziral na 25 m skakalnici še tekmo pokala MIP in zaostalo tekmo - državno pr- venstvo za dečke do 9 let za leto 1997. Naj>okalni tekmi je zmagal Matevž Šparovec iz SSK Triglava Kranj. Skakalci SSK Velenje pa so dosegli naslednje uvrstitve: 10. Nejc Kokolj, 21. Igor Žižek, 53. Aljoša Čutuk, 55. Žiga Urlep, 76. Denis Omladič in 79. Robi Hrgota. Izkazali so se domačini SSK Mislinja, saj je Anže Obreza zasedel 3., Sebastjan Likar 4. in Janez Voglar 17. mesto. Sašo Tadič iz SSK Ljubno BTC je zasedel 15. mesto. V tekmi za državno prvenstvo za dečke do 9 let je zmagal Miha Jošt iz ILC Ljubljana, bronasto medaljo je dobil Nejc Kokolj, 9. mesto pa je zasedel Igor Žižek, oba SSK Velenje. ■ JO Streljanje Mlajši mladinci odlični - Strelska družina Mrož je izvedla občinsko strelsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Med 27 nastopajočimi pionirji si je naslov občinskega prvaka nastreljal Andrej Kok s 175 krogi, 2. je bil Mitja Blagovič 173, 3. Boštjan Plot 165, 4. Veljko Rebič 161, 5. Jernej Sušeč 152; pri pionirkah je zmagala Alenka Dimec s 157 krogi, 2. je bila Maja Robar 137, 3. Katja Zupančič 125 krogov. Strelski družini Hrastnik in Slovenske Konjice sta izvedli regijsko strelsko prvenstvo mednarodnega programa in prvenstvo za pionirje in pionirke. Od velenjskih strelcev so se takole izkazali: v pištolskih disciplinah je med mladinkami zmagala Almina Du-rakovič s 361 krogi in Josip Križnič med mlajšimi mladinci z 276 krogi, 3. mesto Sabina Suljič 356, pri članih pa je 3. mesto osvojil Boris Klančnik s 561 krogi. V streljanju s standardno zračno puško pa so velenjskim mlajšim mladincem pripadla prva tri mesta. Zmagal je Simon Mihelak s 359 krogi pred Andrejem Vrečarjem 358 in Borkom Obradovičem 333. Vsi ti tekmovalci so izpolnili norme za nastop na državnem prvenstvu. Normo je izpolnila tudi ekipa pionirjev, ki je nastreljala 505 krogov (Borovnik 171, Blagovič 170, Kok 164), med posamezniki še Jernej Sušeč s 168 krogi ter pionirka Alenka Dimec s 160 krogi. V finalnem delu strelskih lig nacionalnega programa v Postojni so se izkazali velenjski pionirji Mroža z 2. mestom in 510 krogi (Kok 178, Plot 164, Blagovič 168); zmagala je ekipa Leskovca s 547 Podjetje za urejanje prostora, d. d. Koroška 37Po, 3320 Velenje PE Ravnanje z odpadki Tel.: 063/898-170, 898-17-22 Fax: 063/853-645 OČISTIMO SLOVENIJO RAZPORED KONTEJNERJEV PO LOKACIJAH V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI Rajon Lokacija Šmartno ob Paki bloki Baron lesena baraka Mali vrh Podgora Rečica ob Paki Gorenje Paška vas Slatine Gavce Datum postavitve 23.03.1998 25.03.1998 27.03.1998 pri črpališču pri sušilnici pri brvi Tajna pod Hribernikom 30.03.1998 pokopališče Skorno - pod Ramšakom Gasilski dom 01.04.1998 postavitev ob železnici Datum odvoza 25.03.1998 27.03.1998 30.03.1998 01.04.1998 03.04.1998 krogi. Med posamezniki je bil pri veteranih 2. Franjo Žučko s 182 krogi, zmagal je Kern iz Kranja 186,3. Brečko iz Trzina 182,4. mesta pa so pripadla: veteranki Kristini Jehart 140 in Taboru 143 ter pionirju Andreju Koku -178 krogov. ■ F.Ž. Šah - Zmagal Sašo Brusnjak V petek, 13. marca, so na OŠ Bibe Roecka v Šoštanju odigrali 3. krog občinske šahovske lige. Nastopilo je 28 dečkov do 15 let, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red posameznikov: 1. Sašo Brusnjak (KDK) 6,5 točke, 2. Peter Lendero (Livada) 6, 3. Aljoša Lekš (AA), 5, 4. Siniša Topič (Šalek) 5,5. Davorin Maksimovič (KDK) 4,5 itd.; V posebnem točkovanju po treh krogih vodi Sašo Brusnjak s 150 točkami, drugi je Peter Lendero s 125 in tretji Predrag Džukič (Šalek) 115. Med osnovnimi šolami je v vodstvu OŠ Karla Destovnika Kajuha pred Livado in Šalekom. Društvo za podvodne dejavnosti "Jezero" Velenje Varen potop tudi pod 60 metrov? Društvo za podvodne dejavnosti "Jezero" Velenje je bilo uradno registrirano novembra 1980. V teh letih je članstvo ves čas naraščalo, danes pa je vanj včlanjenih preko 70 članov in članic, ki sploh niso več redkost. Vsaj deset pogumnic, ki jih je premamil podvodni svet, je med njimi. Letos so ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, prejeli visoko priznanje -srebrni znak Civilne zaščite republike Slovenije. Da so si ga res zaslužili, boste spoznali tudi iz pogovora z predsednikom društva Benčom Strozakom in prokuris-tom Antonom Travnerjem, ki je hkrati edini inštruktor potapljanja v velenjskem društvu. "Združuje nas potapljaštvo, torej športno potapljanje v varne globine, kar nudi tudi največ užitkov. Potapljanje je ena dokaj nenavaden šport, saj človekova biološka zansova ni prilagojena za dolgo bivanje pod vodo. Potapljanje je odhod v drug svet, v drugo sfero, ki nudi neke čisto posebne užitke, kijih doživiš le tam in nikjer drugje," nam je uvodoma povedal Travner in nadaljeval: "Po drugi strani je vodni svet okoli nas je tako bogat, da je z njim povezanih veliko naravnih nesreč, katastrof in Anton Travner in Benč Strozak sta nam v imenu velenjskih potapljačev s ponosom pokazala pred kratkim dobljeni srebrni znak civilne zaščite Republike Slovenije, ki jim ga je v Ljubljani izročil poveljnik CZ Miran Bogataj. Kako v podvodni svet? Anton Trvaner je edini inštruktor v velenjskem potapljaškem društvu, zato nam je pojasnil, kdo lahko postane član društva in kaj ga čaka po prijavi na vsako leto razpisan tečaj za usposabljanje potapljačev: "Naše društvo je vključeno v Slovensko potapljaško zvezo, preko nje pa v mednarodno asociacijo C.M.A.S. Svoje kadre poučujemo in izobražujemo v okviru tega združenja Za potapljaški tečaj je pogoj, da je oseba starejša od 14 let in daje zdrava, za vse ostalo poskrbimo mi. Najprej kandidata teoretično seznanimo z nevarnostmi in pravili, ki veljajo v podvodnem svetu, prav tako praktično pokažemo, kako to izgleda. Naučimo ga tudi določenih reševalnih aktivnosti, pokažemo mu določene vaje iz reševanja in samoreševan-ja." Komplet opreme, ki jo za varen spust v modro globino potrebuje potapljač, stane okoli 2 tisoč DEM, nekaj opreme za tečajnike pa imajo tudi v velenjskem društvu. drugih nesreč. V takih primerih smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo. Najpogosteje nas na žalost pokličejo, ko je že prepozno. Tako smo pred leti aktivno sodelovali pri reševanju ljudi ob velikih poplavah, ki jih je povzročila Savinja." Prosijo pa jih tudi za varovanje na zabavnih prireditvah, ki jih organizirajo v okolici velenjskih jezer, ko ljubitelji dobre kapljice včasih izgubijo občutek za prostor in lahko bi se zgodilo, da bi "pristali" v vodi. Po tem uvodu je občutja ob prejemu visokega priznanja strnil Benč Strozak:" Seveda smo ponosni. Republiški srebrni znak civilne zaščite je predvsem posledica dolgoletnega dela in dobrega sodelovanja med njimi in našim društvom. Usposobljeni smo namreč tudi kot reševalci, učitelji raziskovanja podvodnega sveta, velikokrat fotografiramo in smenamo pod vodo tudi za organizacije, kot je ERIC-c* Dobro pa sodelujemo tudi z drugimi potapljaškimi društvi po Sloveniji. Skoraj vsako društvo organizira na svojem področju kakšno raziskovalno ali očiščevalno akcijo, vsako leto se dobimo na potapljaškem raziskovalnem taboru..." In vsako poletje preživijo ob Jandranskem morju, kjer je kar nekaj potapljaških cam-pov, kjer postavijo svoje največje bogastvo - kompresor za polnjenje jeklenk in čoln... Zanimivost: hokej pod vodo V velenjskem društvu se že tretje leto ukvarjajo z zanimivim športom, ki so ga "uvozili" iz Anglije. "V lanskem mestu smo dosegli peto mesto od devetih ekip, ki so sodelovale v ligi. Če bodo letos finančna sredstav omogočala, se nameravamo udeležiti tekmovanj tudi po Evropi, morda tudi svetovnega prvenstva v Ameriki," nam je povedal Benč. Njegova pa je bila tudi ideja za vsakoletni novoletni potop v velenjsko jezerio. "Ko sem pred tremi leti sredi decembra to predlagal, sem bil skoraj tepen. Po kratkem premlevanju pa smo ugotovili, da ideja ni slaba in jo tudi uresničili. Letošnji potop je bil že tretji in od letos dalje ga imenujemo po naših članih Roku in Heleni. Nakup opreme? Konec lanskega poletja so člani velenjskega društva organizirali in sodelovali v veliki reševalni akciji, ko so v okolici Cre-sa iskali svoj'a pogrešana člana Roka Kodreta in Heleno Urlep. Morda je bila to celo največja reševalna akcija, kar jih je ob Jadranskem morju sploh bilo. Čeprav je bila organizacija odlična in pomoč vseh, ki so lahko pomagali nesebična, se je izkazalo, kako narobe je, da država Slovenija ne premore niti opreme, niti usposobljenih potapljačev, ki bi se lahko VARNO (s poudarkom na tej besedi, saj ekstremisti menda to vseeno počnejo) spustili v globine pod 60 metrov. Pa čeprav oprema stane le dobrih 15 tisoč nemških mark. Zato so se velenjski potapljači odločili, da bodo poskušali opremo kupiti s pomočjo sponzorjev, v Italiji pa so se že dogovorili za ustrezno usposabljanje pri tamkajšnjih poklicnih potapljačih. To si želijo uresničiti še letos. ■ Bojana Špegel 18 NAŠ vas OBVEŠČEVALEC 19. marca 1998 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 ^0 <00 ^0 ^0 ^0 <0,0 <0.0 <00 <00 <00