DelenJe
Sp Do 35 LIST
1995	.	..
352(497.4 Šoštanj)
9000622.9
K
COB I SS *
N/
OBČINA SoŠTAIVJ
čestita vsem svojim občanom ob Dnevu samostojnosti, želi prijetne božične praznike, veliko lepih dogodkov v novem letu 1996, predvsem pa zdravja in delovnih uspehov!
NAPOVEDNIK
■	stran 2 in 6
Njegov božič
izpod peresa Marjane Kotnik
■	stran 3
65 let javne vodooskrbe
Voda je živlenje
■	strani 5
Rod Topli vrelec Topolšica
40 let taborništva
■	stran S
Osnovna šola Ravne
Uspešen šahovski krožek
Knjižnica Velenje Titov trg 5
11**	63320 Velenje
,2I.
nisi1
»ožič je beseda, ki ima moč, da zamaje še tako mimo vere usmerjenega človeka. To najbolj potrjuje tudi naša polpretekla zgodovina.
Ko danes praznujemo Božič v svobodni, samostojni in demokratični državi Sloveniji, naj nas prevzame predvsem misel, da svet ne more mimo tega, kar se je zgodilo v Betlehemu, ko je bil pred skoraj 2000 leti rojen Jezus Kristus.
Ob letošnjem Božiču zato želim vsem, kristjanom poglobitev v veri, nekristjanom pa, da bi to našo vero lahko prepoznali iz naših besed in dejanj.
Vstopimo v novo leto 1996 kot prijatelji, ki hočemo živeti v miru in vza-jcmnosti.
Dekan Jože Pribožič
VESELI ADVENT
Ko jesenski dnevi zgubljajo svojo barvitost, se polja praznijo in polnijo kašče. Dnevi postajajo pusti, mrak vse daljših večerov je zgodnejši. Na pokrajino legata hlad in mraz, narava počasi obmiruje. Taka je zunanja podoba decembra v naših krajih.
V	ljudeh pa se nekaj prebuja, nekaj lepega, kot hi zadišalo po snežinkah. Nekaj nežnega, kar odseva v očeh in se občuti v srcu.
To je adventni čas.
V	krščanski tradiciji je to priprava na Božič. Cas priprave na Božič lepo zaznamujejo adventni venčki, ki jih v družinah spletamo pred prvo nedeljo v decembru. Med zelenje vpletemo štiri svečke. Vsako nedeljo prižgemo eno, dokler v nedeljo pred Božičem ne prižgemo zadnje. Tako smo simbolično preživeli čas štirih tisočletij od Adama do Kristusa.
V	adventu poskrbimo tudi za jaslice, ki jih postavljamo na praznični večer. Te so izrezljane iz lesa, oblikovane iz gline, voska ali mavca. Otroci jih izrezujejo iz papirja in nabirajo mah, v katerega bodo zatikali figurice. Najdragocenejše so tiste, ki jim pravimo družinske, ki so podedovane. Ob njih so že starši doživljali decembersko skrivnost in so obogatene s spomini na otroštvo.
V	adventnem času praznujejo vsi tisti .-ki so jih starši poimenovali po adventnih svetnikih, to so Barbare, Miklavži, Lucije, Tomaži... otroci se seveda najbolj vesele Miklavževega jutra.
S temi zunanjimi podobami adventa se prepleta tudi tista notranja, duhovna priprava na pričakovano praznovanje Kristusovega rojstva. Ponekod se je še obdržala navada obiskovanja jutranjih maš, ki jih poimenujemo zornice, svitanice, jutranjke, saj se je v mrzel zimski dan potrebno odpraviti ob zori, pred svitom.
In čeprav nas bolj kot kdajkoli priganjata čas in delo k hitremu načinu življenja, katerega smo sprejeli za svojega, postojmo ob the zunanjih podobah adventa. Vzemimo si trenutek zase. Adventni čas je najprimernejši za razmišljanje, da uredimo misli, spomine, želje, hotenja in pričakovanja...
In če nas bo vedno več Prešernovih - PO CELI ZEMLJI VSEM LJUDEM MIR BODI - bo tudi letošnji advent osmišljen.
L. M.
BOŽIČKI
ZE PRIPRAVLJAJO DARILA
Božični mir v družinah in zdravje ter zadovoljstvo v letu
v
1996 vsem občankam in občanom Šoštanja želi
Vaš župan

Obveščam vas, da bom kljub zaposlitvi na Občini opravljal zdravniško delo za svoje paciente v zdravstvenem domu Šoštanj.
^ ŽELl
X^TN£ PRAZN^
^	UREDNIŠTVO
Preci vi ali so prazniki, obletnica občine, zaključek leta, zabave, potice in koline, Dan samostojnosti, Božič in Novo leto. Ni da bi človek motil te dneve s kritičnimi očmi in iskal dlake v jajcih.
Toda:
NJEGOV BOŽIC
komunizem maršira nazaj skozi velika vrata. Kakorkoli se bo to, kar prihaja, imenovalo, nesporno prihaja pod vodstvom sestopljenih in zamrznjenih partijcev. In ljudje so jim nasedli. Tisti, ki nikoli niso nič imeli od dandanes tolikanj opevanih slovenskih gospodov, so se postavili v fronto Jelinčiča. Kocjančiča in drugih antifevdalnih demagogov češ. slovenske smreke lahko mečejo slovenske iglice samo na slovenska (zakisna) tla! Tla pa so zakisna tudi zaradi slovenskih iglic slovenskih smrek, ki so jih slovenski gozdarji monokulturno nasadili v slovenskih gozdovih.
Ljudje so nasedli. Zgražajo se, kako to. da Slovenci bolj ah manj plave krvi. ki so se morali po letu 1945 razbežati po belem svetu, dobivajo slovensko državljanstvo. V prvi vrsti pa se zgražajo tisti, ki v isti sapi branijo razsipanje državljanstev našim južnim bratom leta 1990, da smo dobili tolikanj zaželeno potrjeno samostojnost. Tisto ni bil greh. tako je moralo biti, hudič pa je danes, ko so slovensko državljanstvo dobili Vošnjaki. in si celo drznili zahtevati nazaj tisto, kar so jim revolucionarji zaplenili in oropali po zmagi! Narobe svet! Nihče se več ne razburja, ko so naturalizirani iSlovencii, ki nimajo pojma o dvojini, po zaslugi Jazbinškovega zakona, za bagatelo pokupili skoraj polovico stanovanjskega londa v Velenju. Ko pa bi bilo treba temu ali onemu slovenskemu grofu vrniti zemljo, so vsi v zraku in povprek vpijejo o razprodaji slovenske zemlje. Tisti isti, ki Italijanom ponujajo to zemljo za iEvropo zdaji in iZgodbo o uspehui. Kdo bi to razumel?
\ kaj hočemo. Slovenci so se vedno radi greli od drvi pa jih je zdaj Jelinčič dvignil v zadnji punt proti domnevnim graščakom. Kocjančič kliče iLe vkup, le vkup uboga gmajnai, medtem ko so njegovi partijski kolegi, tudi v Šoštanju, že leta 1991 brez težav v upravnem postopku dobili vrnjene gozdove in jih že zdavnaj prodali naprej. Kdo ne pozna Golovih in Siničevih potomcev, ob katere se ni nihče obregnil, čeprav vsi šepetajo, da je predvojni šoštanjski trgovec Sinica večino gozdov pridobil z goljufijami...
Človek dobi občutek, da so v postopkih vračanja lastnine bivši partijski kolegi, tako tisti, ki so bili upravičenci, kot tisti, ki postopke vodijo, in seveda tudi zemljemerci, za svoje že poskrbeli, pa je v glavnem ostalo za vrniti tisto, kar imajo dobiti oni, ki so morali po vojni zbežati. Ti so sedaj prepoznani kot največji slovenski izdajalci, goljufi, kolaboracionisti in bogve kaj še, samo zato, da bi njihova lastnina ostala... čigava že? ja, seveda! Državna in v upravljanju tistih, ki so desetletja delili kruh in gozdno oblast s kladivci in rdečimi pečati. Ljudi so naplahtali, da jih bodo bivši slovenski grofje pahnili nazaj v fevdalizem, da bodo zemljo razdelili osamelim hribovskim kmetijam, v resnici pa bodo ti državni gozdovi zopet polni težkih jagerskih avtov; slovenske smreke bodo še naprej monokulturno zakisovala slovenska tla, gozdarji bodo kšeftali in vzdrževali svoje graščine, ki so jih zaplenili nekdanjim slovenskim grofom, lovci pa bodo v znani brezovski maniri še naprej mirno plenih po državnih gozdovih državne srne in medvede. Hribovski kmetje jim bodo ostali za goniče, kuhali jim bodo vino in odirali zaplenjeno divjad ter jim tlačili smrekove vejice v gobce. Dobili bodo gozdove? Karike namarike! Tako, kot zadnjih štirideset let. Izvirni komunizem, polakiran s suhim liberalizmom, se vrača na sončno stran Alp. Skozi glavni vhod, z dolgimi koraki. S sejanjem sovraštva in demagogijo.
Toda. pravijo, pustite v teh dneh politiko. Pred vrati so prazniki! Pa bodi tako. Srečno Novo leto 1996 želim vsem, (še posebej pa strankam slovenske pomladi na volitvah... saj ne moremo mimo politike; vsi smo davkoplačevalci! Si predstavlja-te, koliko davkov bi denimo plačal privatni lastnik 10.000 ha gozda? Mislite, da bo država plačala sama sebi davek, če teh gozdov ne bo vrnila?)
Srečno še enkrat!
Peter Rezman
napisala Marjana Kotnik
A
veš, da so bile spet socialne delavke tukaj?" me je mama pričakala pri durih.
“Sram me je, da morajo takole na dom hoditi, ko nihče nima časa, da bi šel siromaka obiskat! Kak liter vina bi mu nesla enkrat na mesec, pa ne bi toliko tiščal domov.”
Pri sebi sem ji dala prav. Res ni lepo od nas. Štirje otroci smo, vsak pri svojem kosu kruha, a tudi vsak s svojimi skrbmi in težavami. Čas pa teče in mesec gre neopazno mimo in naslednji tudi, naš Gusti pa čaka in se veseli tistega litra vina in tople besede.
"Rdečo kapljico najrajšepijem." je dejal, ko sem bila nazadnje pri njem. "Za želodec pa najbolj obrajtam tavžentrože. Pol litra jih prinesi, saj ni treba več, jih imam pa za cel mesec! Pa na skrivaj jih prinesi, socialne so hude, če najdejo flašo v omari. Ne pustijo piti na tablete.”
Potem se je lokavo nasmejal in pogledal proti vratom, če ne vleče kakšno nepovabljeno uho. “O, dohtarji še zdaleč ne vedo vsega, magari če so naštudirani! Mene samo tavžentrože pokonci držijo. Po njih ne rabim nobenih tablet za želodec, živčnih tablet pa ne več kot eno na dan. Živčne tablete so hudič, po njih se kar nič ne meniš, pa če ti gre vse k hudiču. Tavžentrože so naravna reč. Kjer umetni gnoj trosiš, se ne primejo več in ne rastejo, pa če jih greš kar sadit! Samo Bog ti jih lahko zaseje in spravi do cveta, zato so pa toliko več vredne. Meni jih nosi Martina. Ona hodi vsak dan na sprehode do bifeja. Martino noge še kar dobro nesejo, jaz imam pa tudi denar. Mi ga socialne dajo. Se danes zjutraj sem dobil; prijazne socialne imamo. Najprej mije dala sto tolarjev, potem pa še sto, je rekla, da za cigarete. Pa ne kadim preveč, zakaj bi se moralo kar naprej kaditi iz ust, če ni potrebe!”
Tako je pleteničil in se razgovarjal po dolgih dneh samote. Čeprav sem vedela, da je imel pol litra pijače le za dva dni ali manj, sem ga pohvalila, kako pametno pije.
"Ja, človek ni žival, piti je treba po meri, a ne? Človek mora biti, kot se reče, potem ga imajo socialne rade, če ne ...”
Zanj so bile vse strežnice in čistilke in vse osebje doma za varstvo odraslih socialne. Ves njegov svet, njegovo življenje, se je vrtelo okoli teh socialnih. Pa nas domače včasih kdo vpraša, kako se le ima Gusti doli v domu onemoglih. Pa da je za njega tako najboljše, da je tam. Toplo in čisto ima, dobro hrano, kaj pa hoče še več? Saj je tako. Če človek misli plitvo, čisto z materialnega vidika, je seveda res. Gmotno je preskrbljen, svoje življenje v domu si plačuje sam. Delal je, knapovska leta je dal skozi, zaslužil je svoj penzion, to je rad vrgel naprej, če mu je kdo očital, da je lenuh. Ljudje kar obsodijo, dajo pečat vsakomur, ki nima svoje bajte in avta. Pa kaj bi z bajto, saj ne bo ničesar s sabo nesel. Kar hitro je opravil s tovrstnimi obrekljivci, zadelj njega bi na svetu ne bilo treba nobene bogatije, samo kakša tavžentroža takole na tešče pa krompirjevka opoldne.
Gusti je bil vse življenje vandrovček. Edini brat mojega očeta je, nobenih drugih sorodnikov ni več pod soncem, vse je pomrlo, če je sploh še bil Edo. Mati jima je umrla, ko sta komaj začela živeti. Moj oče je imel dobra tri leta, ko je povila Gustla in po porodu staknila pljučnico, ko je prala plenice ob svečnici. V potoku pod bajto, kje pa. Njun oče je bil neznan, stare vaške tete pa vedo povedati, da je bila posredi prepovedana ljubezen med njo in poročenim sosedom, pri katerem je služila. Od kod je prišla,
tako ali tako ni vedel nihče. Črna je bila kot Ciganka, tega se še spominjajo. In oči je imela kot živi ogenj pa rada se je smejala.
Kakorkoli že, otroka sta osirotela, iz tiste ofernije, kjer sta bila rojena, so ju po smrti matere dali v rejo. Gusti je živel v domačem kraju, moj oče pa nekaj vasi stran in tako sta izgubila stike. Kot rejenca sta preživljala bolj bridko mladost in moj oče je, kadar je malo poplaknil svojo žalost, ki se ga je držala, kar pomnim, rad zapel tisto:
“Poslušajte prijatili vi, kako se men na svet godi: ko bil sem star jaz leta tri, se mi prav žalost prigodi, umrli so mi mamica, nič več jih videt ni.”
Druge kitice ni nikdar zapel, ker se je od bridkih misli že ob koncu prve zjokal.
Ko je moj oče našel nevesto, mojo mater, sta po letih stiskanja spletla skromno, prijazno gnezdece. Tu bi bilo prostora tudi za Gustla. Oče mu je ponudil streho nad glavo, a ni hotel nič slišati o tem. Zgodaj se je vdal pijači, nikdar se ni poročil in tako na stara leta ni imel pokazati drugega kot dva jopiča in irhaste hlače pa pošvedrane čevlje. Ostalo je pri tem, da je Gusti, potem, ko je že delal na šahtu, še vedno stanoval pri enem ali drugem kmetu, kjer je pustil denar, kolikor mu ga niso olupile prijazne točajke. Po večerih je posedal pri peči, bril norce in zabaval otročad. Najraje je imel čez take hiše, kjer je bila klet odklenjena in kjer ga nihče ni nadlegoval s sitnimi vprašanji in pridigami. Ljudje so ga pa tudi prenašali, dokler jim je dajal denar. Pomnim še, da je nekoč prišel ves povaljan in zapuščen na obisk, ni imel niti tobaka niti denarja.
"Hrana je draga pa za pralni prašek in tok dam zraven, mije pa zmanjkalo!” se je opravičeval, ko je prosil za cigarete.
Leta so minevala in premnogi litri vina in žganega so naredili svoje. Nihče več ga ni maral, nihče ni bil pripravljen skrbeti zanj. Takrat so ga nekako strpali v dom onemoglih, kakor so ga takrat še imenovali. Čeprav se je branil z vsemi štirimi, ker se pač ni bil vajen podrejati disciplini in spati v belih posteljah, ni šlo drugače. Oči so ga začele izdajati, da ni več ločil hiše od hiše in tresel se je kot šiba na vodi. Invalidsko so ga upokojili, sicer je bil pa zadnja leta več v bolniški kot v jami.
Dolgo nismo vedeli, da je v domu. Nič nenavadnega ni bilo, da se pravzaprav nihče ne spomni nanj, saj tudi prej nikdar nismo zanesljivo vedeli, pri katerem kmetu živi. Dolgo pri istem tako ali tako ni vzdržal, je že našel nekaj, da mu ni odgovarjalo in se je prestavil. Ker pa drugače ni bil slabega značaja, ni trobental okrog, kaj se pri hiši godi in ker je bil poštenjak, so ga ljudje kar radi sprejeh pod streho, saj je plačal pa še postoril je kaj po štali. Leta so polzela mimo in vsi tisti, pri katerih je delal, kolikor je pač delal, ko je bil pri volji, so počasi pozabili nanj. Sele pred dvema letoma je prvič prišla pošta. Plava kuverta, v njej pa kratko pismo, precej neuradno, preprosto. Lepo nas prosijo, če bi lahko prišli obiskat strica Gustla, ker smo edini še živeči sorodniki in ker si tega močno želi. Očeta smo medtem pokopah. Smrt je bila nepričakovana, zato nihče ni imel časa poizvedovati, kje je Gusti, da bi ga prišel kropit. Tako mi je vest velela, da sem pravzaprav jaz, ki sem ostala doma z materjo, dolžna obiskati strica, če si to želi. Drugi nečaki so vsi odšli z doma, oni ga bodo obiskali kdaj pozneje, če bo čas.
Dom je bil vzorno pospravljen, sobe svetle in čiste, receptor prijazen in uslužen. Pa vendar je Gusti sedel na svoji postelji kot kup nesreče. Nič kaj dobro ni izgledal in tudi shšal me ni, ko sem ga ogovorila. Z njim je v sobi stanoval popolnoma gluh starček, ki je ob mojem prihodu zamaknjeno strmel v strop in drobil molitev. Strežnica, ki me je pospremila do Gustlove sobe, se je na moje vprašanje široko nasmehnila:”Edini je, ki Gustla lahko prenaša, saj cele noči vpije in sitnari, podnevi pa dremlje. Zamenjal je dan za noč, kot dojenčki radi zamenjajo!”
Najbrž se ji je povedano zdelo silno duhovito, ker je med drobnim hihitanjem zapustila sobo, v katero je vstopila bržkone z odporom.
Ko me je Gusti zagledal, se je najprej od velike sreče razjokal. Pravzaprav jokal in smejal obenem. Koščene mrzle roke je položil v moje in ihtel in se smejal in nikakor ni prišel k sebi. Čudno, da me je spoznal, še preden sem se začela pogovarjati z njim. Saj ni skoraj nič videl, ne slišal, kar začutil je, da sem jaz.
“Marjanka”, mi je zakhcal kot v otroških letih, ko je kdaj pa kdaj prišel mimo in se oglasil pri nas.
nadaljevanje na strani 6.
v
Nova pridobitev za šport v Občini Šoštanj
odbora g. Ivanu Gabru. Ta je v svojem govoru orisal faze izgradnje telovadnice. Učenci šole so se z darilom, košarkarsko žogo, zahvalili tudi pobudniku gradnje dvorane, nekdanjemu ravnatelju šole, g. Matjažu Natku. Namesto že preizkušenega rezanja traku na koncu otvoritve, je g. Jaro Vrtačnik, predsednik sveta staršev, skušal zadeti koš. To mu žal ni uspelo, gotovo pa bo lahko v bodoče v novi dvorani malo potreni-ral.
Upamo lahko, da bo nov športni objekt popestril športno življenje v občini in ga seveda vrnil na pota stare slave. Kljub vsem zapletom okoli telovadnice ne gre pozabiti najpomembnejšega. Telovadnice so najbolj veseli otroci in najboljša droga je žoga.
BoGo
o vrsti peripetij in zapletov so novo športno pridobitev otvorili osmega decembra 1995. Na otvoritvi se je zbralo precej gostov, predstavnikov političnega življenja, gospodarstva in občanov Šoštanja. Zadovoljni obrazi tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri gradnji, in
Prav gotovo so s svojo razigranostjo marsikoga od prisotnih gostov vsaj za trenutek popeljali v svoj še brezskrbni svet. Ravnateljica šole, ga. Vida Rudnik je na kratko poudarila pomen telovadnice za šolo, z likovnim delom pa se je zahvalila predstavniku gradbenega
sijoči pozdravi športnih pedagogov šole Bilie Roeeka svojim stanovskim kolegom pričajo, da je objekt velikega pomena za njihovo šolo in za šport v občini Šoštanj.
V uri živahne otvoritve so učenci šole pokazali, kako telovadijo in se predstavili s kratkim kulturnim programom. Njihovo pristno veselje in njihove živahno sijoče oči, so govorili o tem, kako zelo se veseli-
Voda je življenje
65 LET VODOOSKRBE V ŠALEŠKI DOLINI
četrtek, 14. decembra, so v Kulturnem domu v Šoštanju proslavili 65. letnico pričetka javne vodooskrbe v Šaleški dolini. Ta se je pričela prav v občini Šoštanj, ko so leta 1930 pričeli z izgradnjo zajetja Tajhtovega izvira na Razpodovnikovem posestvu v Belih Vodah in cevovodov do vodohrama na Goricah.
Na praznovanje pričetka javne vodooskrbe in dolgoletnih strokovnih uspehov pri distribuciji in vzdrževanju sistema so se v Komunalnem podjetju in njegovi poslovni enoti Vodovod temeljito pripravili. Izdali so barvni Zbornik ob 65. obletnici javne vodooskrbe v Šaleški dolini, kjer je orisan zgodovinski razvoj omrežja kot tudi načrti za nadaljni razvoj.
Prav tako zanimivo pa si je ogledati Ohranjeno dokumentacijo izgradnje vodovoda v Šoštanju iz leta 1930, katero so izdelali po originalnih ohranjenih dokumentih iz arhiva gospoda Maksa Dvornika.
Na prireditvi so učenci OS Bibe Roeeka s kakovostnim programom opozarjali na ekološko ogroženost. Nato je župan dr. Bogdan Menih govoril o pomenu vode in izrazil upanje, da v prihodnosti pri uresniče-
vanju idealov o izboljšanju življenjskega standarda ne bomo prekoračili meje, ki jo je zarisala narava. V interesu prebivalcev cele doline se bo zavzemal tudi za dograditev biološkega dela čistilne naprave na skupnem vodovodnem sistemu. Spregovorila sta tudi direktor Komunalnega podjetja g. Jože Melanšek in vodja PE Vodovod g. Maksimiljan Ramšak. Zaslužni dolgoletni in upokojeni člani kolektiva so prejeli priznanja, posebno plaketo pa je dobil starosta vodovodne oskrbe, gospod Maks Dvornik.
V uvodu zbornika so strokovnjaki zastavili vprašanje, ali se sploh zavedamo pomena vode. Nikakor ne smemo pozabiti, da je predvsem od ravnanja z naravnimi viri odvisna usoda vseh prebivalcev Zemlje. Danes mislimo, da smo središče sveta in da so nam darovi narave nekaj od nekdaj in za vselej danega. Čeprav je na našem planetu ogromno vode, je kar 97% te vode slane, morske; 2 odstotka svetovnih vodnih zalog sta zamrznjena na tečajih. Človeku je tako na voljo en sam odstotek. Voda omogoča rast vsem živim bitjem in torej ni metafora za življenje, ampak voda je življenje samo.
U. M.
Iskrene čestitke vsem državljanom
ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI,
blagoslovljene božične praznike ter miru, zdravja in sreče polno Novo leto 1996
v
pa želimo vsem občanom občine Šoštanj, še posebej pa vsem našim članicam, članom in simpatizerjem.
IQ	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje______________
SPOŠTOVANE VARČEVALKE IN VARČEVALCI, CENJENI POSLOVNI PARTNERJI!
Le še nekaj dni nas loči od prestopa v novo leto, za katerega si skupaj z vami, spoštovane varčevalke in varčevalci, cenjeni poslovni partnerji želimo, da bi bilo enako plodno in uspešno kot leto, ki se izteka.
Menimo namreč, da smo z rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem letu in ki so plod uspešnega medsebojnega sodelovanja banke in njenih varčevalcev zadovoljni, Cilji, ki smo si jih zastavili na začetku minulega leta so temeljili predvsem na posodabljanju obstoječih bančnih storitev ob podpori najsodobnejših tehnoloških dosežkov. Širitev mreže bančnih avtomatov, dopolnjevanje informacijskih sistemov, vse večja prisotnost raznih plačilnih kartic in številne druge spremembe skrajšujejo vrste pred bančnimi okenci, s tem pa so zagotovljeni pogoji za postopno razvijanje svetovalnih funkcij in individualnega pristopa do varčevalcev, kar je verjetno skupna želja vseh nas, ki smo z banko kakorkoli povezani.
Zavedamo se, da nas v letu, ki prihaja čakajo novi izzivi in še zahtevnejše naloge, vendar bomo v LB Splošni banki Velenje d.d. storili vse, da bomo te zahteve tudi uresničili in da boste tudi v naslednjem letu z našo in predvsem z Vašo banko zadovoljni.
VESELO PRAZNOVANJE IN USPEŠNO LET0 1996 VAM ŽELI LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D.
TRGOVSKO PODJETJE
tildi n tu
ŠOŠTANJ, VELENJE, ŠMARTNO / P. tel.: (063) 852-592
vas vabi
po novoletnih nakupih v svoje bogato založene trgovine ter v prodajni center Gorica, kjer boste zadovoljili potrebe večjih nakupov po ugodnih gosističnih in konkurenčnih cenah.
Do 31. decembra več blaga po znižani - praznični ceni!
Vedre praznične dni in zadovoljno leto 1996 vam želi trgovina
doMina
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE P.o.
Komunalno podjetje Velenje je podjetje skupnega pomena za tri občine.
Izvajamo naslednje komunalne storitve:
•	distribucija toplotne energije
• oskrba s pitno, vodo
•	odvajanje in čiščenje odplak
•	urejamo odlagališče in pokopališče ter
•	opravljamo oskrbo z zemeljskim plinom.
Vsem našim uporabnikom v občinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje
ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO 1996. LETO!
TRGOVINA ČEBELICA
želi svojim strankam in občanom občine Šoštanj prijetne božične praznike ter zdravja polno Novo leto I996!
Vesele božične praznike in zdravo Novo leto 1996, vsem bralcem Lista in obiskovalcem
DOMA NA SLEMENU
Da bi v letu, ki prihaja, ne zaklepali duri svoje hiše, kajti sreča trka najtiše...
0
vsem občankam in občanom občine Šoštanj •
PRODAJALNA RIBICA in
GOSTIŠČE KRONA
SKUPAJ Z VAMI SE VESELIMO ČISTILNE NAPRAVE NA BLOKU ŠTIRI.
V LETO 1996 Z OKOLJU PRIJAZNO ELEKTRARNO.
•	Četrtek, 28. decembra, ob 18. 30. uri v kinodvorani v Topolšici - Potopisno predavanje Sveta dežela g. Marjana Marinška
•	Ponedeljek, 25. decembra, ob 19. uri -Božična sveta maša pri Sv. Križu nad Belimi Vodami
•	Torek, 2. januarja 1996, ob 12. uri -Novoletni spust po Savinji s kajaki, gostilna Struge (informacije tel.: (063) 852-181)
• #
•	Nedelja, 14. januarja 1996, ob 11. uri -Blagoslovitev in dvig novih zvonov v cerkvi Sv. Antona na Skornem
•	Sreda, 17. januarja 1996, ob 15. 30. uri -Obhajanje goda sv. Antona, sv. maša in licitacija mesnih izdelkov, pri Sv. Antonu na Skornem

SMRTI
V času od 13. 11. do 11. 12. 1995 so umrli:
Frančišek MEH. Ravne 55 Marija LESJAK. Florjan 52 Olga ŠTRAKL, Florjan 13
Iščemo tvoj glas pa ga ni in ni. Ostaja nam le cvetje, ki zate deliti in svečka, ki zate brli.
SPOMIN
Ivan Rogelšek
mizarski mojster (21.8.1912 -31.12.1994)
Minilo je leto dni, ko odšel si za vedno nasmejan. To boli. močno boli, a v srcu upanje budi, da v trpljenju večna sreča dozori.
Tvoji najdražji
ZANIMIVOSTI
Martinovih 95
£
mo ene^ Stankov.
e nekaj let je v našem društvu navada, da vinskemu patronu, sv. Martinu, posveti-rednih četrtkovih se-
Idejo gasilstva je prenesel tudi na ostale družinske člane, kateri so si tudi že pridobili častni naziv gasilec -veteran. Poznan je predvsem po dobri telesni ohranjenosti, hudomušnosti in bistrem umu. Lahko
rečemo, da je pravi človek šoštanj-skih ulic, saj ne mine dan, da ga ne bi srečali. Palica, na katero se opira, služi bolj za starostno dekoracijo kot za nujo. Je živa knjiga preteklosti, hkrati pa je seznanjen z aktualnimi
Takrat prineso člani društva svoj pridelek na pokušino, kjer si nazdravimo. Predvsem je Zdravljica namenjena Turk Martinoma, starejšemu in mlajšemu. Letos je bilo še posebej slovesno, saj je godovnjak Martin starejši praznoval 95. rojstni dan. Tinček, kakor si ga dovolimo imenovati člani društva, se je v naše vrste vključil v začetku vojne vihre leta 1941.
Vseskozi se je vključeval v delovanje organov društva. Vedno je bil pripravljen storiti uslugo s svojo kobilo Luco. Vse življenje je namreč posvetil konjem in prevozništvu.
dogodki, saj niti za branje ne potrebuje očal.
Za spomin na visok jubilej smo mu poklonili Ajdičevo grafiko konjev, kateri so tudi zaznamovali njegovo življenje. Seveda pa nista manjkala Martinova gos in skupinska slika. Ob veselih zvokih naših muzikantov se je prvi zavrtel, saj sta mu pesem in družba vedno veliko pomenili.
Tudi gasilci smo veseli njegove družbe, zato mu kličemo: “Se na mnoga leta, dragi Tinček!”
Šoštanj ski gasilci
Martin Turk prejema čestitke ob 95. jubileju
ROD TOPLI VRELEC
40 let taborništva v Topolšici
Topli vrelec je bruhnil
Poleti leta 1955 se je topolška mladina zbirala pod Delopstovo češnjo in razmišljala, kako bi popestrila vroče poletne dni. Porodila se je zamisel o ustanovitvi taborniške organizacije. Idejo so uresničili že 18. decembra istega leta v osnovni šoli v Topolšici, ko so ustanovili družino Topli vrelec. Poudariti velja, daje to najstarejša taborniška enota v Šaleški dolini. Uvodne besede poročila družine Topli vrelec ob ustanovitveni zboru pred štiridesetimi leti nam s simpatično podobo iz narave pripovedujejo o začetkih in na ta način še posebej poudarjajo večno sožitje med taborniki in naravo:
Kapljice po dežju pronicajo druga za drugo skozi zemljo in se nekje v podzemlju zbirajo v mogočen tok, ki si utira pot do izbruha na površje in zatem teče kot vesel potoček v reke in z njimi v morje.
Tako kot z dežnimi kapljicami je bilo z mislijo in željo po ustanovitvi taborniške enote pri nas v Topolšici. ..
V	začetku je družina štela 25 članov, razdeljenih v štiri vode. Prvi glavar družine je bil Vili Vybihal, načelnik Anton Kugonič, člani odbora pa Mara Delopst, Jože Jug, Kata Vrčkovnik, Gela Delopst, Vida Menhart in Jože Delopst, ki je cela štiri desetletja hranil ustanovno listino in jo ob praznovanju jubileja predal zdajšnjemu načelniku.
Beseda načelnika
V	priložnostnem biltenu, ki ga je Topli vrelec izdal ob svojem jubileju, je načelnik rodu Matjaž Cesar razmišljal takole:
Po spodbudnih začetkih in večletnem delovanju je življenje v tej organizaciji obmirovalo. V cvetoči pomladi leta 1992 pa je znova vzniknila ideja o nadaljevanju dela predhodnih rodov. Vsak začetek je težak, zato smo pričeli skromno in z veliko vnemo.
Trenutno je v rodu 90 članov. Delo poteka v 12 vodih, kjer pridno uresničujemo delovni program, ki zajema različne aktivnosti: zimovanje za
medvedke in čebelice ter gozdovnike in popotnike, izobraževalne tečaje za vodnike, udeležbo na mnogobojih državnega nivoja, čistilne akcije in taborenje v Ribnem pri Bledu.
V prihodnosti želimo uspešno nadaljevati taborniško tradicijo, s poudarkom pozitivnega odnosa do narave in krepitve toplih medčloveških odnosov.
FOTO: BoGo
Ob prvi obletnici obstoju (Inizine so imeli razvitje prapora. Družina se je v tem letu povečala za sedem članov
Nagradno vprašanje
Zal tokrat ne moremo podeliti nobene nagrade, saj na vprašanje meseca novembra nismo prejeli niti enega pravilnega odgovora. Kiparja Ivana Napotnika poznate, veste tudi, da se je rodil v Zavodnjah. Zataknilo pa se je pri njegovi galeriji. Te že 16 let ni več na šoli Bibe Roecka, kot je mislila večina. Od oktobra 1979 je stalna galerija umetniških del v Domu kulture v Šoštanju. Razstavljenih je 43 umetniških del. Galerijo je odprl Božidar Jakac.
Z vprašanjem v tej rubriki smo zelili opozoriti tudi na 12. december 1888. dan, ko se je v Zavodnjah rodil Ivan Napotnik. Po osnovni šoli ga je oče poslal v podobarsko delavnico v Ljubljano. V prestolnici je ostal tudi kot dijak na umetno obrtni šoli. Kiparstvo je odšel študirat na Dunaj, kjer je kot študent večkrat razstavljal. Leta 1912 je prvič razstavljal na Slovenski umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu. Leta 1920 je Narodna galerija odkupila njegovo znamenito Mati z otrokom. Kasneje je postal član Umetnostnega sveta Narodne galerije in večkrat potoval na Dunaj in v Budimpešto. Obe svetovni vojni sta začasno prekinili njegovo ustvarjalno pot. Ze za časa njegovega življenja Napotnikovim umetninam v lesu ni bilo para med slovenskimi kiparji. Umrl je 19. junija 1960 in bil pokopan na šoštanjskem pokopališču.
Odločili smo se, da bomo ob prazničnem koncu leta nagradili najbolj zveste reševalce naših vprašanj. To so učenci in učitelja šole v Ravnah. Obiskali bodo Napotnikovo galerijo.
ČETRTEK, 21. DECEMBER 1995
ZANIMIVOSTI
KMALU IVOVI ZVONOVI!
Nakup zvonov za cerkev Sv. Antona
rijazna cerkvica Sv. Antona Puščavnika, na enem od vrhov Skorna, je znana romarska pot in lepa izletniška točka. Mnogi od blizu in daleč slišijo zvon, ki se zdaj bolj žalostno oglaša. Zakaj? Zvonik te cerkvice je do 2. svetovne vojne gostil tri zvonove. Vojna vihra je odnesla dva zvonova, zvon, ki je ostal, pa je počen. Njegova edina vrednost je častitljiva starost - tristo let.
Prizadevni ključarji so se pod vodstvom g. župnika Jožeta Pribožiča odločili, da s skupnimi močmi krajanov Skorna in okoličanov zberejo denar za nakup treh novih zvonov. Zvonovi, teže 150, 250 in 500 kg, bodo posvečeni sv. Antonu Puščavniku, sv. Jožefu Delavcu ter škofu Antonu Martinu Slomšku. Pri takšni akciji velja geslo “v slogi je moč”. Pri Sv. Antonu bo velika slovesnost ob blagoslovitvi in dvigu zvonov v zvonik v nedeljo, 14. januarja 1996.
Vsi, ki bi želeli finančno pomagati, lahko prispevke nakažete na ZR: 528-625-21280 (Župnijski urad Šoštanj), namen nakazila: za zvonove. Za vse darove se ključarji Sv. Antona zahvaljujejo.
Peter Turinek
muk frUjetuc igiene frun^uée Ut ueùfo Ufrequ 0 letu, (ti je fried umi.
Nova kaseta ansambla Maksa Kamra
Po daljšem času se je ansambel Maksa Kumra spet odločil posneti novo kaseto z naslovom Življenje je lepo. Izšla je pri Helidonu, na njej pa je dvanajst skladb. Zadnjih deset let je ansambel delal precej manj kot prej, čeprav njihovi zvoki niso nikoh povsem utihnili. Začetki delovanja segajo v leto 1966, ko je v oddaji Pokaži, kaj znaš v Ljubljani osvojil prvo mesto. Kmalu zatem je za Radio Ljubljana posnel prve skladbe.
Nekaj let kasneje je v oddaji Slovenski ansambli tekmujejo v finalni oddaji, v kateri so sodelovali takrat skoraj vsi najbolj priljubljeni ansambli, osvojil prvo mesto.
Na prvem festivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju je Maks Kumer s svojimi muzikanti osvojil nagrado za najboljšo instrumentalno skladbo. To je le nekaj drobcev iz mozaika tedaj enega izmed najbolj priljubljenih ansamblov.
Na dolgoletni glasbeni poti je ansambel posnel več kot deset velikih plošč, nekaj kaset in samostojnih televizijskih oddaj. Instumenti, ki ves čas dajejo ansamblu značilen zvok, so: diatonična harmonika, claviolino (po njegovem svojevrstnem zvoku ansambel zlahka prepoznamo), kitara in bas, poje pa ženski vokalni duet.
Prihodnje leto bo ansambel Maksa Kumra delovno proslavil tri desetletja uspešnega delovanja. Pripravil bo jubilejni CD z vsemi uspešnicami.
nadaljevanje s struni 2
Toliko mi je imel povedati, da skoraj nisem prišla do besede. Da mu je brat umrl. je že izvedel. Rad bi šel na njegov grob, če bi ga kdo peljal. Pa mrena ga bo uničila, operiran je že bil pa ni dosti pomagalo. Govoril je o svojem gluhem sosedu, ki dobiva obiske vsak mesec, on ima sina in še drugo žlahto. Saj bi Gusti tudi imel sina, če mu ne bi Gašperjev Tevž Rerte premotil...
Sedela in poslušala sem dolgo, dolgo, govorila bolj malo. Pa star radio sem mu nesla in zelo se ga je razveselil.
Potem sem ga obiskala še dvakrat. Žal ne morem reči, da sem do njega čutila posebne sorodstvene vezi. Premalokrat sem ga videla v mlajših letih, tuj mi je bil, le smilil se mi je, kot so se mi pač vsi, ki so morali živeti v tistih sobah, tako stari in vsega naveličani. Nekaj je bilo še kar mladostnih in vitalnih, urejenih mož in ženic, a večina se mi je zdela zdolgočasena in po moji sodbi ni vedela, kam bi z dnevom, ki je vstal hkrati z njimi.
Za lanski Božič je prišla socialna delavka k nam domov. Z mojo materjo se je dogovorila, da bodo Gustla pripeljali za kak dan; mama je hitro pris-tavila:Pa ga pripeljite, če si res tako želi.'’'
Tisto jutro pred Božičem je pred hišo ustavil bel avto z znakom Centra za socialno delo. Gustla sta dve uslužbenki pod roko pripeljali po dvorišču in brezzoba usta so mu kar sama lezla narazen. Izraz na njegovem obrazu je povedal vse.
Zvečer sem ga ostrigla in brez tistih redkih, sivih pramenov, ki so mu prej silili na ovratnik, je bil videti mlajši.
“Saj v dom pride frizerka, pa nisem prišel na vrsto. Za praznike hoče vsaka babnica imeti trajno, sem pa na repu vrste ostal, potem je pa časa zmanjkalo. Danes je menda spet prišla, pa je ne bi pogrešal, mene lasje ne motijo. So pa socialne sitne, če imaš predolge lase, hočejo imeti red." Z vseh strani se je ogledoval v zrcalu in hvalil novo pričesko, a ne vem, če je kaj videl, tako kalne oči je imel.
S težavo sem ga obrila. Lice je imel zgrbančeno in razbrazdano, da britev nikakor ni stekla, kot bi morala. Po končanem postopku sem ga lepo namazala in odišavila z vodico, čeprav se je branil in klatil z rokami, da take svinjarije že ne bo imel na glavi, da so tiste babe. ki se pudrajo, na starost vse nabrane in zgrbančene.
Z blaženim izrazom na licu je potem sedel v kotu pod križem in žebral molitev, ki se je tu pa tam razpotegnila v kak razpoznaven: “...ki si ga Devica rodila ...”, potem pa je šepetaje sklonil glavo in tako polagoma utonil v spanec.
Ko seje zdramil, smo okrog mize že sedeli mati, jaz in moja družina. Molili
smo rožni venec, moja majhna punčka pa je neprestano prestavljala figurice v jaslicah in nosila Jezuščka po kuhinji in ga zavijala v prtičke, da ga ne bi zeblo. Božično drevo je čarobno svetilo, cel venec rožnih lučk je utripal, srebrne in zlate krogbce so se svetbkale v soju sveč, ki so gorele pred jaslicami. Večer je bil poln pričakovanja, nečesa blaženega, lepega. Vsi smo bili srečni in zdelo se je, da je z nami vred zares srečen tudi Gusti. Ko smo odmolili, je mati postavila na mizo božično večerjo. Bila je dobra kuharica in po hiši je dišalo omamno, kot vsa prejšnja leta na ta večer. Pa ne le zadelj hrane, praznik je napravil vse še lepše!
	w A j	r 7~~WS	
// 1	|\ ,-v |r9|	: HH i»
		
Pri večerji je bil Gusti izjemno razpoložen. Govoril je nekaj o božični bili, ki da smo jo zdaj čisto nehali čislati. V njegovih časih je bil ves dan pred Božičem post, šele zvečer, menda pred polnočnico, so se ljudje lahko brez greha naužili dobrot.
Gusti je zelo malo jedel, poskusil pa je vsakega malo.
“V domu ima vsa hrana enak okus. Žgance bi skuhali ali pa prežganko, ne pa argo juhe, kako boš jedel tiste umetne čorbe."
Večerjo je potem dolgo in široko hvalil in sploh nam ni bil v napoto. Ko je popil nekaj kozarcev vina, se je nehal tresti, siten pa tudi ni bil; socialne so s sabo prinesle uspavalne tablete, če ne bi mogel spati, da nam ne bi preveč presedal. Nismo mu jih dali. Kdo ve, kdaj je nazadnje zaspal brez tablet?
Preden smo se odpravili k polnočnicam, smo zajieli par božičnih pesmi. Gusti je bil brez posluha, a je pel z nami vse pesmi in znal vsa besedila, čeprav so mu od ganjenosti tekle solze v usta. Preplavil me je čudovit občutek, da smo človeku dali prenočišče in srčno toplino, da nismo bili kot tisti betlehemski brezsrčniki, ki so Marijo pustili, da je rodila v štali. Gusti je že preveč svetih večerov preživel v štalah, ko so drugi sedeli za toplo pečjo. Naj mu bo eden v njegovih jesenskih letih topel in človeški.
Ker ni mogel k polnočnici, je obsedel ob jaslicah.
“Pa za mene tudi molite, da me ne bi matralo preveč in da bi lahko umrl, ko bo prišla ura," je prosil, ko smo odhajali. Postlali smo mu kar na kavču v kuhinji, kjer je bilo najtopleje in je lahko gledal v jaslice, dokler ga ni vzel spanec.
Na Božič je vstal še pred svitom, ko smo še vsi spali. Kolovratil je po hiši, iskal stranišče, preklinjal in robantil, da sem morala pokonci. Bil je nergav in siten, trdil je, da smo mu skrili tablete in tresel se je, kot bi vanj spustil elektriko. Ker res nisem vedela, kam je mama spravila tablete, ki jih je socialna prinesla poleg uspavalnih, sem mu natočila Šilce žganja. Skoraj vse je polil, preden je zadel usta. Koj zatem je hotel še enega in še enega in počasi je trepetanje pojenjalo. Po kosilu je zadremal, a ko se je zbudil, je bil popolnoma nepriseben. Vpil je in nas žalil, klatil z rokami, da nam bo že pokazal in nismo ga mogli pomiriti, dokler mu nismo vsilili dveh tablet, ki sta ga spravili v boljšo voljo. Proti večeru je sam začel prositi, naj ga vendar spravimo nazaj domov. Toliko je že bil vajen svojega okolja, da ga je že po dveh dneh neustavljivo vleklo nazaj. Da je le malo spremenil zrak, slišal druge glasove, pa je bil potolažen. Ko sem ga obuvala, me je neprestano spraševal:
“A me boš peljala domov? Domov bi rad šel, domov."
Ni se niti zahvalil niti poslovil. Tipaje je lezel po hodniku proti vratom, kot da ne more dočakati, da bo res šel. Toda ko sem mu pri vratih recepcije stisnila pod plašč steklenico, me je hvaležno pogledal in zašepetal:
“Bom rekel, da je proti moljem, da mi ne bodo klobuka žrli. Tako bom rekel, ja, če me dobijo."
Prevzele so ga strežnice in v dvigalu se je še obrnil, me poiskal s svojimi kalnimi, mrtvimi očmi in rekel:
“Ko boš spet prišla, ne pozabi prinesti kaj proti moljem !"
Srečno novo leto Gusti, pa le pridno preganjaj molje, dosti drugega od življenja tako nimaš...
■
gorenje
Prodajalna keramičnih ploščic:
Gorenje 1/b,
63327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 885-030 Delovni čas: od 7.30 do 15.00, sreda od 7.30 do 18.00, sobota od 7.30 do 12.00

Želimo vam veliko lepih trenutkov v letu, ki prihaja. Preživite jih v sreči in zdravju.
Prodajni studio za kuhinje in kopalnice:
Primorska 6b,
63325 Šoštanj Telefon: (063) 882-122 Delovni čas: od 8.00 do 16.00, sobota od8.00 do 12.00.
r-----------------------------------------------------\
Kajuhova 17,63325 Šoštanj, tel.: (063) 881-026, fax: (063) 882-267
kleparstvo, izolacije, krovstvo
Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko - kleparskih del.
Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini.
Nudimo svetovanje, dobavo in montažo vseh vrst krovsko -kleparskih izdelkov po ugodnih cenah in brezobrestnem kreditiranju do štirih mesecev.
Vesele praznike in srečno Novo leto 1996 V_______________________________________________________________J
Podjetje za urejanje prostora p.o.
63320 Velenje, Koroška 37/b, Tel.: 063/854 321, Fax: 063/853 645
•	ravnanje s komunalnimi odpadki
•	vzdrževanje mestnih površin
•	vrtnarstvo in cvetličarne
•	pogrebna služba
•	komunalne gradnje
•	storitve z gradbeno mehanizacijo
OBČANOM ŠOŠTANJA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1996!
FRIZERSKI SALON ZA MOŠKE 'bOOAA/\		Srečno Novo leto 1996 in vesele praznike! Za naše goste se bomo tudi v letu, ki prihaja,
' f Tekavčeva 1, Šoštanj, tel.: 881 - 021		potrudili tako kot doslej. V V
vošči vsem svojim strankam in občanom Šoštanja vesele božične praznike, ter srečno in zadovoljstva polno Novo leto 1996!		GOSTISCE PRI VIDI ZAVODNJE
		
A		Veliko dolgih barv do neba,
tifillKMA) Vsem občanom in strankam želimo vesele božične praznike in		v zelenem smo pa skupaj! SREČNO 1996!
uspešno Novo leto 1996! TRGOVINA IRMAN		SLIKAR SAMORASTNIK
čevljarstvo - proizvodnja - trgovina - oprema Trg bratov Mravljakov 8, Šoštanj, tel.: 881 -007		LUKA ŠUMNIK
NAS ZDRUŽUJE,
SKUPNA POT NAS KREPI.
NAJ BO TAKO TUDI V BODOČE!
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996!
Krekova banka d.d. Maribor s svojimi organizacijskimi enotami.
Wm KREKOVA BANKA d.d.
HRANILNO - KREDITNA SLUŽBA
ŠOŠTANJ
želi prebivalcem občine Šoštanj vesele božične praznike, srečno in zdravo Novo leto ter se priporoča za obisk v naših poslovnih enotah:
VELENJE, Prešernova 10, tel.: 856 - 539 ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, tel.: 881 - 204 ŠMARTNO OB PAKI, Šmartno ob Paki 139, tel.: 885 - 567
Vsem strankam in drugim občanom želimo vesele praznike in srečno Novo leto 1996 MESARSTVO KOZLEVČAR		USNJENA GALANTERIJA MILENA CAKTAŠ vam želi prijetne praznike in se priporoča za nakup!
		
Vesele božične praznike in srečno Not/o leto vsem našim strankam, občanom in b/alcem Lista Občine Šoštanj. BRODE - GABERKE		Obilo zdravja in zadovoljstva v letu 1996 želimo bralcem Lista Občine Šoštanj, občanom, še posebej pa vsem gostom, ki so tudi v prihodnjem letu dobrodošli. GOSTIŠČE POD KLANCEM RAVNE
NASI
LÌ
I
SOS
PREDSTAVLJA SE OŠ RAVNE
OSNOVNA SOLA RAVNE
V -	v t v v	v	v
Sola ravne je podružnična, štiri razredna OS. ki leži 6 km severno od Šoštanja na nadmorski višini dobrih 500 metrov. Pouk poteka v dveh kombiniranih oddelkih. Naša centralna šola je OS Bibe Roecka v Šoštanju. Število učencev se je v zadnjih leti precej zmanjšalo. V zadnjih 26 letih je šolo obiskovalo 815 učencev. Na šoli delava učitelja, Daniela in Rudi Olup že 24 let. To je rekord. Skrajšani program male šole in cicibanovih uric vodi ga. vzgojiteljica Mateja Drev iz WU Šoštanj. Učenci 3. in 4. razreda imajo fakultativno dve uri angleškega jezika na teden z ga. učiteljico Zdenko Klanfer. Za čiščenje šole, malice in kurjavo skrbi gospa Milena Kavčič.
Pred prvo svetovno vojno je bila učilnica pri kmetu in gostilničarju Jazbecu. Zaradi hrupa iu pitja to ni bilo primerno. Leta 1914 se je t. i. ekskurendna šola preselila b Goršku (p. d. Srakovniku), ki pa ji je leta 1927 odpovedal gostoljubje zaradi prenizke najemnine. S tem je bil ogrožen obstoj šole, pretila je nevarnost, da 60 otrok ostane brez pouka. Na pritisk šolskega nadzornika je občinski odbor Šoštanj sklenil, da zgradi šolo v Ravnah.
Gradnja je stekla spomladi 1929, končana je bila 1. 1930.
Leta 1970 pa je bila v Ravnah zgrajena nova šola s sredstvi prvega občinskega samoprispevka občine Velenje.
Na šoli trenutno najbolj pogrešamo fotokopirni stroj. Prošnja je že pri županu, dr. Menihu in upamo, da nas bo dedek Mraz prijetno presenetil.
RUDI OLUP
učitelj svetovalec
MOJA MAM
MOJA I'M MC.4 JE ZELO mi PERE/ fOSMMvm IH TARO NAPPiJ. J MA SVETLO ZELENE
OČI. NOSI OČALA IMA RJAVE MSE IN TRAJNO. NAJVEČMT NOSI ČOR 06 VEČERIH ERA 2 MANO MIKADO-HOJI MAHOl JE IT1E MARTA. JE DOMA IN PA2I TILENA.
MATIC TAJNIK i RiAZRfcD OŠ RAVNE
PREDNOSTI PODRUŽNIČNE SOLE
M
\ I S
TJlKI/ /iv, p/ Sinvuun/.	uj ‘Aia/jpor.ÜL
JfV ena/ri, / Lfliv pra/Mj /uif. g,
7ft/nuwv Šubta #/ im, Danja/. Zm/jon
aLms/ mMtv, h ju 4v ìmj Jva/iAj/. V V CfA/, M/ui/«, tkdJvv ÌAf laJuxr.XtAki fj iAH/ Jiihct. la&uu, jas l.onajb#,. Sidn, M>
XxwbrxÄ/.
vV /MM i/nuMTucr kim/Si/p. Jib lio/L, /v duiby n/ IprvnjP.jto’ /fuiüt, ab inj JuAit, Aimnv /•ft, Aliai. jMJ l/xbv, #■ i/lv />/ 9-oJrn, '{fauith A/hu -für anm, ai, ir, mv Aomrr JÉud> hin, j, /Vfila,t wda? htliarj. Vir /Lk, wm*want
%orro/r, •jtoqo'vrJx,
Z MJUci,
0* 'Rosrrt,
inistrstvo za šolstvo Republike Slovenije podpira delovanje in obstoj podružničnih šol, čeprav so stroški na učenca večji. Prednosti vzgoje in izobraževanja na manjših šolali so številne. Poglejmo nekatere.
v
Uvodoma je treba poudariti, da je OS neprofitna, neprofesionalna in nadstrankarska ustanova, ki zagotavlja vsem učencem enake pogoje za delo. Obstoj šole ali oddelka na vasi je širšega pomena in interesa. Komunikacija med učenci in učitelji je drugačna, bolj osebna. Izobraževanje poteka v manjših skupinah in učenci dosegajo boljše rezultate. Vsi pa vemo, da samo uspehi dvigujejo učence in krepijo njihovo pozitivno samopodobo. Vedenje otrok je bistveno drugačno kot na centralnih šolah. Tu ni tiste agresije do manjših. Odnosi so prijateljski, tovariški. Tu smo mnogo bližje prijazni šoli, ki naj hi bila za učence, učitelje in starše. Motiviranost za šolsko delo in aktivno sodelovanje pri pouku je vsakodnevna praksa. Povratne informacije učencem in učiteljem so bistveno hitrejše kot v večjih skupinah. Učenec se ne more skriti, pomoč je takoj prisotna, čeprav poteka delo diferencirano po kvaliteti in kvantiteti. Šolske torbice so lahke, veliko pripomočkov pustijo pod klopjo v šoli. Učenci so vključeni v dramski in šahovski krožek. Nastopajo na vseh prireditvah in proslavah v šoli in v krajevni skupnosti Ravne. To dviguje njihovo samozavest. Mladi ostajajo na ta način navezani na zemljo in domači kraj. Podeželje ostaja živo. Učitelja sta za svoje delo prejela številna priznanja.
iNAŠ! Däd	/in; smo štirj£ člani.
KOJEMU AD	ju Ji IME JOŽE. MAMi PA JE
« m rie a	J« SW MAtJ/iŽ. HM»
V pitti wzfi EC. /MAK Ü HLAJ5K4 3k/;TA.	
iff E Hü À BLAŽ SKUPAJ 51 1 GRAVA. VGASIH KC 'PIŠEM DOMAČO NALOGO.	
Hi RAD m	M. 1 NAMI ŽIVI TUD!
' STARA MAMA. 1ML JI JE fMU.	
	M AT OAZ KUT \ RA7PEC OŠ R/5VNE
DANIELA OLUP
učiteljica svetovalka
RDEČI KRIZ RAVNE
» \
WAW\		MOJA MAHA
MOJA MAMCA JE ZELO PW0NA		MOJA MAMCA JE ZELO PMDNA.
PERE, POSPMVLM IN TAKO		KUHA, PERE/ fOSPMVUA !N TAKO
NAPREJ. IMA SVETLO ZELENE		NAPREJ. INA SVETLO ZELENE
OČI. NOSI CÜALA IMA RJAVE LASE		OČI. NOSJ OČALA IMA RJAVE 1ASE
IN TRAJNO. NAJVEČKMT NOSI ČOR		IN TRAJNO. NAJVEČKRAT NOSI ČOR
06 VEČERIH IGRA 2 MANO MIKADO.		06 VEČERIH IGRA 2 MANO MIKADO.
MOJI MAMCI JE IME MARTA. JE DOMA		HOJI MAMCI JE IME MARTA. JE DOMA
IN PA2I TILENA.		IN PA2I PLENA.
MATIC TAJNIK		MATIC TAJNIK
i RAZRED		T RAZRbD
OŠ RAVNE		O? RAVNE
jßfc» fakl/f/M	$jb&J%Or!i/&ur
■ ivojf«. L-'KJTo- tlđUjU 1VMuur ^jJatnunti/tL y /|v«feZ£,	iVTjJ/s.,	farjih/
iAia& tyiadj.-w» hvSi'Ocvc Uto. Id'en#, /■$}/)ur.,, kielet, imi
t&JU/rf. JPw/tùoO/i^rLo'aa/. Cc-xurp^./i^AJui, üOUrJXJK JCAz
b.
Oj 5Wv-nb
To je človekoljubna organizacija. Tudi v Ravnah jo imamo. Njen predsednik je g. Jože Jančič. V začetku septembra letos je bilo pri Domu krajanov že deseto srečanje krvodajalcev iz KS Zavodnje in KS Ravne. Dvakrat pripravijo tudi krvodajalsko akcijo. Zadnja je bila 26. oktobra pri Kotniku. Kri je darovalo 215 ljudi. Tudi naš učitelj je krvodajalec. Kri je dal že 32 - krat.
Učenci 3. in 4. razreda OS Kavne
DRAMSKI KROŽEK
MOJA DRUŽIM IN SORODNIKI
Ime mi je Roman, pišem se Pergovnik. Moji mami je ime Jožica, atiju je ime Herman. Sestri je ime Darja. Zraven nas živi stara mama, ki ji je ime Ivanka. V Lepi njivi imam dedka in babico. Dedku je ime Miha, babici pa Amalija. Pišeta se Hrastnik. Pri nas imamo kmetijo. Ati hodi v službo v Gorenje. Ko pride ati iz službe domov, gre delat. Jaz hodim v šolo v Ravne. Včasih pride po mene ati in me pelje domov. Naša hiša je velika, spredaj je balkon. Ob hiši imamo vrt.
_________________Roman Pergovnik, 2.razred
ÌOGICh HARÖGica J6JK0L io. mjJa. ititb i/>- fraJkco-. Ik/kfl -a*. JI
qoi.	mvu- ^	^ üoüic*.
Dux.	/ÄjUi/pxQ	d'nlA* tÀo- u^Rx2o..
«Ima. dh/yu. cR/rvO'	ftor^.tJalcJL.
/TVH. Afijd&c Izr- $Ol£lCA. , 1/vrO/Utr	h/piodhuhujfU Jene
If rtrm&tf uXtcuk? no<^cr JlLrw^ JWäX ^ ^ofcco.
io. & JUk - Boßyr i& rfr 'JUL TjtHo	ins.
ru^rJb rio.	, ČJL rjtlo	rto^
Jta Cf}	(V ClSTCJVpvtrrr.
irr. 1/oJhoO. io.	rvrr^i.laqpo- V
dbocjlo. uz. qflWlla. is*-	/*T oJžX-
7 nonne!.
0^
Učenci OŠ Ravne smo vključeni tudi v dramsko recitacijski krožek. Naša mentorica je ga. učiteljica Daniela Olup. Pri krožku pojemo, učimo se raznih pesmic, recitacij, pripravimo tudi kakšen skeč ali igrico, ki jo nato zaigramo na prireditvi v šoli ali v krajevni skupnosti. Nazadnje smo nastopali na srečanju ravenskih upokojencev. To je bilo 10. novembra pri Kotniku. Po nastopu so nas pogostili z bogato večerjo. Domov so nas odpeljali z avtomobili.
Gabrijela Tajnik, 4. razred
ŠAHOVSKI
KROŽEK
Na naši šoli smo zares dobri šahisti. Vodi nas g. učitelj Rudi Olup. V učilnici imamo šahovski kotiček. Tja sedemo in igramo, ko si to želimo. V zadnjih štirih letih smo dosegli največje uspehe. Na državnem prvenstvu smo bili dvakrat tretji, enkrat pa drugi. Prvakinja Slovenije je bila Petra Hudournik, ki se je udeležila tudi svetovnega prvenstva mladih šahistov na Madžarskem. Takega uspeha ni dosegla nobena druga šola v celjski regiji.
Uroš Mevc, 4. razred
2. in 3. mesto v Sloveniji 1993,1994: Petra Hudournik, Katja Mesarič, Natalija Hudournik, Mateja Potočnik
KIIUK POJE
20 let uspešnega delovanja MPZ Ravne
V nedeljo, 10. decembra 1995, smo v polni dvorani ravenske stare šole preživeli prijetno popoldne. Moški pevski zbor Ravne je namreč slavil 20. obletnico delovanja.
Prvi zametki segajo že v leto 1974, ko je g. Franc Sovič, ki je takrat domoval v Ravnah, zbral moške, ki jih je družilo veselje do petja. Zbral je enajst članov in 10. 4. 1975 je imel zbor prvo vajo pod vodstvom zborovodje Andreja Pačnika. Dvajset let je dolga doba in v tem času so se menjavali pevci in zborovodje. Za g. Pačnikom je zbor krmaril g. Ludvik Glavnik, za njim pa leto dni g. Mitja Venišnik. Od leta 1993 pa zbor uspešno deluje pod vodstvom g. Zdravka Zupančiča. Vaj se redno udeležuje 18 pevcev.
Na nedeljsko slavje so ravenski pevci povabili Moški pevski zbor iz Lokovice, ki ga prav tako vodi g. Zupančič. Slovesnost so z venčkom koroških narodnih otvorili jubilanti. Po kratkem pozdravnem govoru gospe Erne Obšteter, predsednice KUD Ravne, ki je program povezovala, so odpeli še štiri lepe slovenske pesmi. Za eno je besedilo napisal član zbora g. Franc Pečovnik, priredil pa jo je g. Zupančič.
Za domačini so na oder prišli prijetni lokoviški pevci, ki so prav tako navdušili zbrano občinstvo. Nato sta dva izkušena harmonikarja, Vojko Ovčjak in Janez Meh, dvorano napolnila s poskočnimi zvoki harmonike. Drugi del koncerta je bil namenjen podelitvi priznanj najzaslužnejšim članom ravenskega zbora. Kar pet mož mu je zvestih že od
samega začetka. Priznanje za dvajsetletno sodelovanje so prejeli: Martin Obšteter, Anton Tajnik, Jože Praprotnik, Jože Medved in Franc Pečovnik. Pevca Jože Medved in Jože Goršek sta si prislužila bronasto oz. srebrno Gallusovo značko.
Po podelitvi priznanj so se zvrstili pozdravni nagovori gostov, slavje pa so zaključili ravenski in lokoviški pevci skupaj, ki so čudovito zapeli tri prelepe slovenske pesmi: Slovenec sem, Vinski brat in Triglav.
Po končanem programu so se nastopajoči in gostje zadržali na družabnem srečanju, na katerem še je potrdila znana resnica, da kdor poje, ne misli slabo.
KUD RAVNE
ZLO NE MI
SREČANJE GASILK V GABERKAH
MIKLAVŽEVA^JE
Po desetih letih športnega, rekreacijskega in strokovnega druženja, so se gasilke s področja Šaleške doline in okolice, pred kratkim srečale v Gasilskem donni v Gaberkah. Potem ko so, v sodelovanju z mentorji za delo z gasilkami ter vodstvi PDG ter Gasilske zveze Velenje, prehodile domala vse hribe na obrobju Šaleške doline in se povzpele na Triglav, so si za jubilejno, deseto, srečanje namenile nekoliko kulture in razvedrila. Na srečanju so jim zapeli pevci Gasilskega društva Lokovica,
Krajevna organizacija Rdečega križa v Gaberkah je 8. 12. 1995 organizirala srečanje starejših krajanov. Predsednik g. Rafko Blatnik je nagovoril zbrane in poudaril, da v Gaberkah živi dvainpetdeset krajanov, starejših od 70 let.
V kulturnem delu so nastopili malčki vrtca v Gaberkah, katere je za nastop pripravila gospa Bolha. Zbrani pa so se ponovno do solz nasmejali skeču, ki ga je v okviru KULTURNICE že pred leti na oder postavil Peter Rezman in s katerim je dramska skupina tega društva popestrila že prenekatero prireditev.
“zdravniki” tamkajšnje Kulturnice pa so opravili zahtevno operacijo. Mnogi so pri tem pomislili na podobno operacijo pri Gasilski zvezi Velenje, ko naj bi odstranili del “telesa” in tako zvezo zmanjšali za dobro tretjino.
Ravno pravi čas je prinesel tudi Miklavža, ki ni skoparil z darili, za slovo pa se je zavrtel z eno od urnih gasilk. Njegovi peklenščaki so opravljali so opravljali svoje delo na moč resno in oklenili deklino iz GD Velenje. Že vedo, zakaj!
Jože Miklavc
Harmonika Kumrovega Veneka pa je ogrela pete zbranim.
Organizatorke so se v imenu zbranih zahvalile vsem, ki so to srečanje omogočili. To so v prvi vrsti KO RK Gaberke, Občina Šoštanj, Kulturnica Gaberke, WZ Šoštanj, Območna organizacija RK Velenje in Gasilsko društvo Gaberke. Vsem tem se je zahvalil tudi predsednik krajevne skupnosti Gaberke g. Ivan Novak.
Zelja starejših krajanov je, da teh tradicionalnih srečanj ne hi prekinili in da bi se prihodnje leto zopet srečali.
R.Ž.
ŠOŠTANJ
V Šoštanju so miklavževali, da se je kar kadilo. Dobesedno. Skozi dimno zaveso se je s svojim spremstvom pripeljal Miklavž. Na trgu ga pričakovala velika množica otrok s starši. Nekateri so radovedno opazovali Miklavža in angelce, drugi spet, so se tiščali v naročja staršev, boječ se parkelj-cev, ki so rožljali med prisotnimi. Najbolj pogumni so na odru Miklavžu zapeli in kaj malega povedali, dobili pa so tudi darila. Velika množica obiskovalcev je najbrž miklavževo darilo organizatorjem, Turističnemu društvu Šoštanj, ki je začetek adventnega časa zaznamoval z dviganjem adventnega venca, dva dni poprej.
TOPOLŠICA
Miklavž je obiskal tudi otroke v Topolšici. V skrbni organizaciji domačega turističnega društva, je Miklavž razveseljeval otroke na odru tamkajšnjega Kinodvorane, kjer so nekateri veselo peli in molili, drugi pa molčali. Miklavž je s svojimi vprašanji na trenutke
spravljal v zadrego tudi starše, ki so mlade nadebudneže spremljali.
BoGo
PRI CIGLERJI! V RAVNAH
Miklavž, tako priljubljen in težko pričakovan, se je spomnil tudi na ravenske otroke. Zasebnika Rajko in Fanika Vrtačnik, Ciglerjeva, sta že šestič organizirala prisrčno miklavževanje na dvorišču njune hiše, v kateri imata dobro vpeljano trgovino in gostilnico.
Kopica majhnih in večjih otrok je z vriščem pozdravila dva parkelj-na, ki sta se smukala med njimi in iskala poredneže. Šele na Miklavžev ukaz sta se brž umaknila. Majhne glavice so žarečih oči pogledovale proti belemu angelcu in lepemu Miklavžu, ki je bil nadvse prijazen in zgovoren, kar je prireditvi dalo še poseben čar. Ko se je prepričal, da znajo vsi, tudi najmanjši otroci, gladko zmoliti Sveti angel, ki je ubrano zazvenel v zasnežen decembrski večer, je z angelovo pomočjo obdaril vse pridne otročiče. Majhni in veliki so se drenjali pred stopnicami in stegovali roke proti Miklavžu, katere-
SMEH JE POL ZDRAVJA
mu daril seveda ne sme zmanjkati. Kje neki! Dovolj jih je bilo tudi za vse, ki so pri Ciglerju zaposleni. Tako sta zakonca Vrtačnik ravenskim otrokom, ki so prišli na miklavževanje, omogočila lepo doživetje skrivnostnega večera.
Marsikateremu izmed staršev pa se je ob nedolžnem otroškem veselju prebudil nostalgičen spomin na mladost, ko so bili zjutraj na mizi polni krožniki fig, rožičev in drugih dobrot.
Marjana Kotnik
M ŠE LETO 1995
Konec leta se bliža in običajno se ob. takem času poskušamo spomniti, kaj nam je iztekajoče se leto takega prineslo, kar bi si bilo vredno zapomniti.
Naključje je hotelo, da božično praznovanje sovpada z dnevom, ko praznujemo samostojnost naše Slovenije. Prav v adventnem času pred letom dni so se tudi prvič skupaj vsedli svetniki naše “mlade” občine. V tem letu se je vsaj na simbolni ravni prekinilo predolgo obdobje negativne brezizhodnosti, v katero je bil v preteklosti odet prostor, v katerem živimo. Zato sem mnenja, da lahko leto 1995 označimo kot pozitivno leto za vse občane občine Šoštanj. Zgodovinarji bodo lahko zapisali, da je bilo to leto, ko smo dobili svojo zastavo, svoj grb, in svoj prvi časopis, ki ga pravkar prebirate. To je bilo* tudi leto, ko so bili dokončani za naše kraje pomembni projekti, kot so čistilna naprava na bloku 4 v TES, vročevodno omrežje v Topolšici, nov bencinski servis v Šoštanju in nenazadnje tudi tik pred koncem leta dokončana telovadnica pri OŠ Bibe Roecka.
Prav slednja je dvignila kar nekaj prahu, zato velja to novo športno pridobitev še malo pokomentirati. Tokrat ne bi rad govoril o finančni konstrukciji projekta, kije “požrla” kar nekaj denarja, saj so o tem poročali že drugi. Se bolj tuja so mi razmišljanja v smeri, čigava bo stavba oz. kdo je kaj vložil vanjo. Vem, d,i bodo objekt uporabljali učenci osnovne šole kot tudi številni drugi športniki. Vem tudi, da smo denar za gradnjo prispevali prav vsi; nekaj preko samoprispevka, nekaj preko proračuna, nekaj pa preko plačila električne energije iz TES.
Zato ne razumem, zakaj sejodstvo KS, ki je v bistvu upravljalo z našim denarjem, zdaj ukvarja z vprašanjem, čigav je ta objekt. Bolj kot to je pomembno, kdo bo z objektom upravljal oz. kdo bo kril stroške vzdrževanja. Mene osebno najbolj moti, da se je z investicijo, ki vsekakor velja za eno največjih v kraju, spet zamudila priložnost, da bi objekt kaj veljal tudi v arhitekturnem smislu.
v
Ce naj bi za arhitekturo veljalo, da gre v bistvu za kulturo gradnje, potem je pač treba ugotoviti, da kakšne posebne kulture na sami stavbi ni videti. Nekateri ste ob tej pripombi verjetno že pomislili, da je veliko, da stavba sploh stoji, ter da bi dodatne zahteve po preseganju gole funkcionalnosti (kar je ena od nalog arhitekture) le podražilo gradnjo. Vendar temu ni tako. Arhitektura kot kultura gradnje zagotavlja tudi oz. predvsem racionalnost zasnove stavbe, kar pomeni tudi nižje stroške gradnje.
Na projektih za novo telovadnico se je zaradi slabe organizacije preizkušalo več arhitektov (4 do 5), ki so vsak po svoje, a žal ne v timskem delu, ustvarili malce dolgočasno oz. nezanimivo (anemično) stavbo. Priložnost, da bi poleg funkcionalne komponente (da je telovadnica uporabna) ustvarili še nekaj več, je tako splavala po vodi in vsiljuje se sklep, da nosilec investicije ni bil kos tej sicer zahtevni nalogi. Vodstvu KS tega niti ne gre zameriti, saj so se dobro namučili, da so objekt tako ali drugače sploh pripeljali do otvoritve. V razmislek pa ostaja vprašanje, ali KS v organizacijskem smislu morda le ni
mMjmkve
CERKEV SVETEGA ERBA V GABERKAH
erkev Sv. Urha je edina šoštanjska podružnica, ki ni sezidana na hribu -stoji na ravnini. Sled za njenim začetkom je zabrisana. V urbariju je prvič omenjena leta 1545. V vi-zitaeijskem zapisniku iz leta 1631 je zapisano, da ima cerkev dva oltarja: glavnega z opremo in starinskega brez opreme.
Sedanja cerkev je bila zgrajena 1828. leta. Ze od začetka ima tri oltarje, ki so bili ob koncu 19. stol. prenovljeni. Takrat so dobili oltarji nekaj novih svetniških podob. Glavni oltar je posvečen devici Mariji, eden stranski je posvečen sv. Ani in drugi svetima mučenkama Apoloniji in Luciji. Na koru so Salbove orgle iz prve polovice 19. stol. Prva svoja leta
so orgle stale na koru v Alojzijevi cerkvi v Mariboru. Tam so jih Gaberčani kupili leta 1895. Prestavitev in obnovitev 10 regis-terskih orgel je opravil orglarski mojster Franc Goršič. Mojster Jenko iz Ljubljane je instrument obnovil leta 1990.
V	zvoniku so trije zvonovi. Dva sta nova, najmanjši, s podobo sv. škofa Urha, zavetnika cerkve, pa je iz 1. 1774.
Zunanjščina cerkve je bila pred nekaj leti obnovljena, notranjščina pa še čaka prenove.
V	Gaberkah je redna nedeljska maša in verouk za vseh osem letnikov.
Glavni shod je v Gaberkah na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. aprila.
Jože Pribožič
Preteklo sredo so bele snežinke na gosto padale na zemljo. Skrbelo me je, da bodo moji sokrajani zimsko idilo raje doživljali skozi okno in nas bo na predavanju gospoda Marjana Marinška le peščica. Zato so bili številni obiskovalci v kinodvorani v Topolšici pravo presenečenje in veselje.
Diapozitivi in glasba so nas popeljali po poti izvoljenega ljudstva Iz Egipta v obljubljeno deželo. Spoznali smo daljne svetopisemske dežele in se povzpeli na goro Sinaj, kjer je Mojzes prejel deset zapovedi in kjer je Bog sklenil zavezo z izraelskim ljudstvom.
VESEL ROŽIC
M	JF /
Predavanje ima tudi drugi del, z naslovom Sveta dežela. Tokrat nas bo svetovni popotnik in romar popeljal v zgodovinske kraje Betlehem, Nazaret, Kano Galilejsko ter seveda Jeruzalem in Oljsko goro. Svoje popotovanje ho končal s križevim potom na Kalvarijo. Na tej poti se nam pridružite v kinodvorani v Topolšici v četrtek, 28. decembra 1995, oh 18. 30. uri in na ta način duhovno obogatite praznične dni.
MaM
SREČAH 1998
Ni res, da so policaji pregnali šoštanjskega Miklavža, ampak je res, da so iskali parkeljne. • Ni res, da gre velenjski župan na vse otvoritve McDonaldsovih restavracij, ampak je res, da gre samo tja, kamor ga izžrebajo. • Ni res, da na adventnem venčku na glavnem trgu gorijo svečke, res pa je, da PeRa ne more tako hitro menjati žarnic, kot te pregorevajo. • Ni res, da Peter Rezman nima rojstnega dne, ampak je res, da ne da za pijačo. • Ni res, da je g. Anderlič testni voznik, ampak je res, da že nekaj mesecev testira Fordova vozila. • Ni res, da je Ivo Petrovič napisal dovoljenje Miklavžu, res pa je, da ga je zatožil policajem. • Ni res, da Naš čas ne poroča o Občini Šoštanj, res pa je, da si dviga naklado z osebno pošto šoštanjskega občinskega tajnika.
najprimernejša oblika za vodenje tako velike investicije.
V zraku še vedno ostaja tudi vprašanje, zqkaj je bilo potrebno za gradnjo nove telovadnice staro kar podreti. Mogoče bi lahko danes imeli eno telovadnico več, ki bi jo osnovnošolci veselo koristili. Odgovora verjetno ne bomo dobili, vendar ostaja upanje, da bo pri naslednji investiciji (tako velike verjetno še nekaj časa ne bo) tisti, ki razpolaga z našim denarjem, bolj spreten in bo pri izbiri strokovnjakov imel več “sreče ’.
Srečo v naslednjem letu in vesele praznike pa želim tudi vsem bralcem našega lista.
Edi Vučina
R 0 C I L N 1
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________________PRIIMEK____________________
NASLOV________________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 63325 Šoštanj
c ,i
Ji
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, tel: (063) 881-396 • Trg svobode 12, p.p. 4, 63325 Šoštanj • V.d. odgovornega urednika: PETER REZMAN • Urednik fotografije: PETER MARINŠEK • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠKA MENIH • Tisk: MARGINALIJA d.o.o.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
REwTY
Tiskano na recikliranem papirju