Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.-za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I.— SLOVENSKI ^ rnPDflniD v tiskarni B- H B ^^ HM H B H H lB R«fHr koroške BB| B B ^^ BMT B B B B II se B B B B w B B B H H ■ B UUuIU^fiM bivajo list brez po- sebne naročnine. List ljlldstVU V pOlllC ill ZafeaVO. Posamezni listi dobš se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, , po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 47. V Mariboru, dne 22. novembra 1900. Tečaj XXXIV. Rojaki! Državni zbor se je razpustil, razpisane so nove volitve! Časi, v katerih se vršijo te volitve, so resni; resni za bodočnost Avstrije, resni za obstanek slovanskih narodov v Avstriji. Nesrečne pogodbe z Ogrsko in s tujimi državami, nesrečna železniška politika se svojimi vsak gospodarski napredek zavirajočimi tarifi, — spravile so naše narodno gospodarstvo na kant; našo državo preplavljajo tuji pridelki ter jemljejo vrednost in ceno domačim: Naše kmetijstvo, naša industrija trepečejo za svoj obstanek. Zadnji čas je, da se v tem oziru krene na drugo pot, da se od države pospešuje, podpira in ščiti domače delo, domače kmetijstvo in domača industrija po pametnih, dobro premišljenih postavah in pogodbah. Avstrijo, sestavljeno iz raznih narodov, državo, katera bi po svojem početku in po obstoječi ustavi morala vsem narodom biti "»raVo pravična, hočejo nemški naši sodržavljani preustrojiti v nemško državo, vse nemške stranke, od najbolj radikalne do konservativne, so se našle sedaj skupaj v zahtevi, da se naj zakonitim potom odkaže in zajamči nemščini prvenstvo in neomejena nadvlada; zahtevajo ene da se proglasi nemščina za državni jezik, druge, da se proglasi ona — kar je v bistvu isto, za splošni občevalni jezik. Kake posledice bi imelo tako povišanje nemščine, kaže nam v grozečo svaritev pogled na osodo nemadjarskih narodov na Ogrskem, kateri so vsled proglašenja mad- jarskega jezika za državni jezik postali narodno popolnoma brezpravni; kaže nam uže pogled na grozovito tlačenje Dancev in Poljakov v Nemčiji, kjer je nemščina državni edini jezik. Da nikdo ne bo dvomil, kaj bi čakalo avstrijske Slovane tedaj, naznanjajo nemške stranke, izvajajoč iz tega svojega programa že sedaj posledice, rekoč: *Se Slovani in njihovimi tirjatvami nobene sprave in poravnave, torej samo boj in uničenje!« Brezobzirna sebičnost in surova sila je geslo teh nemških strank. — Ker so zgubile v državnem zboru večino in s tem vlado, onemogočile so nemške stranke z divjo ob-strukcijo in celo z golo surovo silovitostjo vsako delovanje državnega zbora, ne zmeneč se, če tudi propade avstrijska država. Danes se gre torej za to, ali Avstrija ostane. Avstrija, ali ostane ona zašcitnica vseh svojih narodov, ali pa postane kruta nemška mačeha po pruskem uzoru. V teh resnih časih treba slovenskemu narodu kot zastopnike 'jdluiuih mož, kateri bodo v vzajemnem postopanju z zastopniki drugih slovanskih narodov v Avstriji, sosebno s Čehi, tirjali popolno, vsestransko enakopravnost za vse slovanske narode v Avstriji; kateri bodo tirjali kot prvi pogoj temu pravični zastop v državnem zboru na podlagi splošne, direktne in enake volilne pravice, kateri bodo posebno tirjali z vso odločnostjo in če treba, tudi z vso brezobzirnostjo, slovenskemu narodu in njegovemu jeziku priznanje popolne enakopravne veljave v šoli, uradu in javnem življenju; kateri bodo vsled i tega zahtevali pred vsem ustanovitev vseh S potrebnih šol, tudi strokovnih, obrtnih in j trgovskih, do tehnike in vseučilišča ter združitev vseh slovenskih pokrajin v eno administrativno in pravosodno skupino. Osoda slovenskega naroda je v božjih rokah; ista je pa tudi v rokah slovenskega naroda samega in v rokah njegovih zastopnikov ! Ako je stališče slovenskega naroda tudi težavno, ako ga tudi sosedni narodi tlačijo in skušajo pritisniti ob tla, zlomili ga ne bodo nikdar! Tudi slovenskega naroda pravica mora zmagati in bo zmagala, ako smo Slovenci složni med seboj, ako zaupa narod v svoje voditelje, v sebe in svojo lastno moč! Spodbuja pa naj slovenski narod zavest v teh težkih časih, da je tudi on vejica na mogočnem deblu slovenskem, da je del onega slovanstva, čegar orjaški pokret in napredek svedočita, da je bodoči vek vek slovanski. Rojaki! S to zavestjo, s temi načeli stopimo v bodočo volilno borbo: »Naprej zastava Slave!« Pri zaupnih shodih v Celji dne 1. oktobra t. L, v Mariboru dne 4. oktobra t. 1. in v Ptuji dne 18. oktobra 1.1. določili so se za slovenske kandidate na Spodnjem Šta-jarskem za razpisane volitve v državni zbor: Za kmetske skupine, ki volijo dne 8. januvarja 1901 v sodnih okrajih: 1. Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Brežice, Kozje, Sevnica gospod Hugon vitez Berks, i grajščak na Blagovini. Listek. Na lovu. (V. KosmAk. — Jan Stanovsky.) (Dalje) Pri vozu, na katerem je bilo vedro, je stala miza s čašami in kruhom. Na zemlji je gorel ogenj pod velikim železnim loncem. Bazala je segreval klobase. V razgonu na njivi so si pekli gonjači pri velikem ognju krompir. Vsled neke posebne dobrote gospoda gozdarja so dobili tokrat pet mer žganja. Vzeli smo si vsak kozarec, potegnili iz lonca z lesenim krevljem par klobasic in je jedli z veliko slastjo. Zunaj na prostem mnogo bolje tekne nego doma v tesni, zaduhli sobi. »Dobre klobase!« je hvalil gospod grajščak. »Od koga so?« »Ne vem, kje je pivovar vzel«, je odvrnil gospod gozdar. Če vam teknejo, prosim, le po njih; imamo jih polno košaro«. Mlinar, ki je bil že rudeč, kakor klobasa, katero je držal v roki, se je potakal počasi proti divjinarju, kateri je zavžival klobase s slastjo. »Aj, aj, aj! vi to tudi jeste?« je začel začudeno zvijati glavo. Divjinar se je ostro ozrl nanj: »Zakaj bi ne? Ali to ni za trošiti?« »Toda če bi vas videl rabin!« Vsi so se zakrohotali, le divjinar se je zdržal in vseobčni zabavi na ljubo je začel zavijati židovski: »No, kaj pa mi je rabin? Jaz jem, kar hočem. Če mi bo častiti gospod rabin rekel: zakaj jeste svinjetino? bom mu odgovoril: zakaj jo je gospod Bog ustvaril?« »I ti preklicani Izmael!« se je raztogotil mlinar, »tako ti hočeš vašega rabina imenovati tudi — ,častiti gospod?' — Glejte no, tega žida!« »Ne zmerjajte me, sicer vas grem tožit!« je vpil nanj divjinar. »In, kaj niste žid? Je-li to zmerjanje? Glejte ga, glejte: je žid — in žere svinjetino, kupuje zajce in je že tudi strelja! Kam to privede?! Prej so se bali židje smodnika kakor zlodej križa, in človek je imel pred njimi vsaj na lovu mir, — a zdaj se že v to reč mešajo! Da bi s čistega, jasnega neba počilo v vas —!« »Ampak, gazda mlinar, vi se motite; gospod Sivi ni žid, on je kristjan, kakor mi«, ga je miril gozdar. »Da, to se vi samo izgovarjate, ker se sramujete, da ste židu prodali zajce«. »Jaz židu zajce prodal? — raje-- bi je dal ciganu!« Zdaj pa so obsipali mlinarja kakor ose: »Dajte si vendar reči, gazda mlinar! Gospod Sivi je resnično kristjan, kakor mi in vi«. Mlinar je zrl prestrašeno v divjinarja in rokel zategneno: »Je-li resnica, da ste Vi kristijan ?« »To se razume«, se je smejal Sivi. »Pridušite se!« »Primojduši!« se je udaril divjinar po prsih. »Ampak vsaj zdi se, da ste žid!« »Kar se zdi, je sen!« so klicali ostali. »In gospod Ridl«, se je obrnil mlinar k mladenču, »zakaj ste mi torej rekli, da je ta gospod žid?« »To ste me slabo razumeli. Rekel sem, da je žid, da odere vsakega, kjer le more; da bi pa bil v resnici žid, po telesu — to mi niti v sanjah ni padlo v glavo. Vsaj vendar imate oči za gledanje! Kaj, ali ne vidite? Na pol milje razločujem žida od kristjana! In ima gosp. Sivi židovski obraz?« je vprašal druge. »Niti dlake židovske ne!« svedočili so vsi enoglasno. »To ste jo lepo zavozili!« je dregal mlinarja gospod Bazala. »Tako star gospod in gre tako na limanice«. Mlinar je bil v grozni zadregi. Nakrat pa se je vzravnal, snel čepico, poklonil se 2. Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec gospod Franc Robič, profesor ter deželni odbornik. 3. Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Ljutomer in Gornja Radgona gospod dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaji. Za mestne skupine, ki volijo dne 11. januvarija 1901: 1. Celje, Žalec, Vitanje, Vojnik, Laško, Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Vransko, Rogatec, Šmarje, Brežice, Sevnica, Kozje, Konjice in Šoštanj gospod dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji. 2. Maribor, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Muta, Marenberg-Vuzenica, Ptuj, Sv. Lenart, Ormož, Ljutomer in Središče gospod dr. Ra-doslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. Za splošno volilno skupino, ki voli dne 3. januvarija 1901: 1. V sodiščnih okrajih Maribor desni in levi dravski breg, Slov. Bistrica, Marenberg, Radgona, Cmurek, Lip-nica, Arvež, Nemški Lonč, Stainz, Feldbach, Fehring, Fiirstenfeld in Gleisdorf gosp. Frane Mlakar, veleposestnik v Hošnici. 2. Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Konjice, Slov. Gradec, Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gornja Radgona se ni določil definitivni kandidat, ampak sta se imenovala za kandidata gospod Jožef Žičkar, dekan v Vidmu, in gospod Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celji, med katerima dvema naj volilci sami odločijo, ker pri zaupnem shodu ne prvi ne drugi ni dobil večine. Rojaki! Udeležite se polnoštevilno volitve ter dajte tem postavljenim kandidatom vsi svoje glasove! Celje, meseca novembra 1900. Narodni volilni odbor. Volilno gibanje. Narodni volilni odbor za slovenski Štajar je izdal volilni oklic, ki ga priobčujemo na prvem mestu, kljub temu, da nam oklic ni bil doposlan. Sploh se naš list v enakih slučajih dosledno prezira. Morda zaradi tega, ker je pisan in namenjen le za »nižje« sloje slovenskega ljudstva? Žalostno je tako ravnanje še v sedanjih časih! Ne vemo, kdo je sestavil volilni oklic, zato mislimo, da smemo prosto govoriti, ne da bi s tem merili na kakšno osebo. Ko smo prebrali oklic, rekli smo: Hvala Bogu, naši kandidatje so boljši nego je ta volilni oklic! Kar se tiče besed o narodnostnem vprašanju, je vsaka beseda na svojem mestu. V tem oziru se oklicu ne more nič očitati. Toda gospodarsko vprašanje, to je v oklicu divjinarju in rekel: »Ponižno prosim, odpustite mi, — jaz nisem sam rad. Veste, jaz teh židov za ves svet ne morem--«. »Vsaj je bila to le šala«, je rekel Sivi, podavaje mu roko. »To nič ne škodi«. »Zapijva to, gospod Sivi. Na zdravje!« je primarnjal mlinar, navzdigaje čašo s pivom. »Trčite k spravi!« Divjinar je trčil ž njim in izpil, podal mu roko in mlinar je nabral tolste ustnice, rekši: »Poljubček!« Objela sta se in poljubila med občnim ploskanjem in klicem »Zivio!« »Gospod Sivi«, je govoril mlinar do solz ginjen, vi ste nekak delikatni človek! Prosim, obiščite me, moja stara zblazni radosti!« »Obiščem, obiščem!« »Pivo in vino imam vselej doma in perutnina bega po dvoru«. »In nas ne povabite?« je vprašal gosp. grajščak. »Smem-li prositi za to čast« poklonil se je mlinar — »ampak nisem vreden!« * * * »Nič ne pomaga, gospoda, moramo zopet na delo; čas poteka. Izvolite hitro piti, da zopet začnemo,« — je zaklical gospod gozdar. Vsak je pograbil čašo, pipa je komaj zadostovala, in za trenutek že je logar nagnil tako medlo obdelano, da se moramo le čuditi. Na zaupnem shodu v Celju je predlagal gsp. dr. Pipuš iz Maribora brez ugovora, naj se v oklicu posebno razvija naš gospodarski program. Vsi shodi, ki so se vršili, odkar je državni zbor razpuščen, povdarjali so potrebo, da se pečajo naši bodoči državni poslanci predvsem z gospodarskim vprašanjem. In sedaj najdemo v volilnem oklicu o gospodarskem programu le par drobtinic, ki so sicer vse velike važnosti, a vendar ne najvažnejše in najznačilnejše. Nobene besede o zadružnem vprašanju, ki je vendar za kmeta življenski pogoj, nobene besede v varstvo majhne obrti nasproti tovarnarjem in kapitalistom, nobene besede tudi o preosnovi sedanjih neznosnih delavskih razmer! Z ozirom na vse to smemo res reči: Hvala Bogu, naši kandidatje so boljši nego je ta volilni oklic. Dosedanje delovanje naših kandidatov in njihove izjave na volilnih shodih so nam dokaz, da popolnoma umevajo in uvažujejo pomen in važnost gospodarskega vprašanja ter da bodo njegovi ugodni rešitvi posvetili v državnem zboru vse svoje moči. Slovenski volilci torej lahko brez vsakega strahu izročijo svoje glasove na dan volitve imenovanim kandidatom. Puklova kandidatura. V celjskem volilnem okraju za četrto skupino prevladuje mnenje, da je kandidatura Puklova zakas-njena in da pomeni v sedanjem trenotku le rušenje narodne discipline. Vsled tega se naj smatra Puklova kandidatura kakor bi je sploh ne bilo. Edini slovenski kandidat za četrto skupino celjskega okraja ostane torej vitez Berks, ki je bil na zaupnem shodu v Celju enoglasno postavljen kandidatom. Kakor čujemo, bo Berks v najbližjem času ugodil željam svojih volilcev ter priredil več volilnih shodov v svojem volilnem okraju. Ponikva pri Šmarju. Poroča se nam: Neki Ponkovčan, ki v kmečki skupini nima niti volilne pravice, je baje v imenu »neodvisnih narodnih kmečkih volilcev na Ponikvi«, ki živijo le v domišljiji omenjenega nevolica, brzojavil na volilni shod dr. Ploja v Šmarju, da »neodvisni« Ponkovčani ne marajo dr. Ploja. Zakaj ne? Iz samih namišljenih razlogov. Ni res, da bi bil dr. Ploj neznan dunajski uradnik, ampak on je dobro znan posebno našim davčnim uradnikom, ki so vedno v njem našli svojega zagovornika, dokler je bil v finančnem ministerstvu. Ni res, da bi ne bil odločen narodnjak. On je odločen Slovenec, seveda ne samo pri vinu in pivu, ampak osobito pri resnem delu, s kojim že i je in še bo veliko koristil svojemu narodu. I sodček. Kdor je imel brke, si je je obrisal, nabasal pipo, prižgal in šli smo na novo lovišče. Mlinar je same radosti izvlekel iz žepa tulnik, prižgal si smodko in šel težkim korakom poleg mene. Pravim: »Gazdar mlinar, postaviva se drug poleg drugega.« »Dobro, bode me veselilo. Ampak to je vendar čudna reč, kako ta gospod glavar, tako star strelec! Hodim ž njim že dvajset let — kaj pravim dvajset? — petindvajset let na lov! On strela dobro, a danes, pusti odbežati poslednjega zajca, kakor pravijo »paradnega«. Meni ne bi ušel — to ne! In stoprav ta pes! Konjedercu bi ga dal. Tu-kajle moj Dogonj, kakor je od svinca raz-drapan in že star, donese mi vendar vsakega zajca. To je dobra stvar! Le še govoriti — in bil bi pametnejši, nego mnogi človek«. Solnce je stalo na poldne; žgalo je pošteno. K sreči nas je postavil gospod gozdar pod senčnato grmovje. »Pozor, mlinar!« je opominjal ateja, »tukaj rada hodi lisica, da vam ne popiše!« »Samo ne skrbite se, imenitni gospod gozdar«, je odvrnil ponosno mlinar, »jaz to že uravnam«. Gozdar je odšel dalje razstavljat strelce, in mlinar, sedaje na mehki travnik v senco, si je dobro volno mrmral: »Ah, je to prilož- Ni res, da bi se kmečki volilci šmarskega in rogaškega okraja ne povpraševali pri postavljanju za svoje mnenje. Povpraševali so se in niso ugovarjali proti »hofratu«. Seveda brzojavkarja nihče ni vprašal, ker ni volilec. Toliko resnici na ljubo! Dr. Ploj ostane edini slovenski kandidat v prejšnjem Gregorečevem volilnem okraju! Sv. Križ tik Slatine. Volilni shod, sklican od našega katoliškega političnega društva, na katerem je gospod dr. Miroslav Ploj kot kandidat svoj program razvijal, je bil prav dobro obiskan. Volilni možje iz naše fare in Kostrivnice so prišli vsi, pa tudi lepo število drugih zavednih volilcev. Dr. Ploj je bil z navdušenjem kandidatom proglašen, istotako enoglasno gosp. Jos. Žičkar za V. kurijo na predlog vrlega M. Debelaka. Nato je predsednik, gospod Fr. Korošec v imenu vseh zbranih protestiral zoper one, ki rujejo zoper gsp. Žičkarja, katerega spet voliti nam hvaležnost veleva, in ki hočejo pri nas imeti razpor, ko smo vendar sloge krvavo potrebni! Konečno se je enoglasno izrekla domoljubna zahvala dosedanjemu zastopniku IV. kurije, vlč. g. dr. Lav. Gregorecu, kateremu naj Bog plati, kar je storil kot bivši urednik »Slov. Gosp.« in kot državni poslanec za bedni narod slovenski! Z živio-klici na papeža in cesarja se je ta velepomembni shod zaključil. Vitanje. Občine (4) župnije vitanjske so izvolile 7 volilnih mož, ki bodo glasovali za Žičkarja kot zanesljivega, vestnega zastopnika V. kurije. Volitve v peti kuriji trg-vas Vitanje so izpale na korist socialdemokratom, s katerimi so potegnili tudi vitanjski Nemci. Dr. Lautner je oddal kot prvi svoj glas za so-cialdemokraškega volilnega moža. Pri volitvi za četrto kurijo vas Vitanje je prišlo do ožje volitve, ker so imeli Slovenci in Nemci enako število glasov. Toda pred ožjo volitvijo je Slovencem eden volilec popihal z volišča in Slovenci so propali. V Kostrivnici so vsi volilni možje (3) V. kurije za g. Žičkarja. V Sv. Križu pri Rogatcu bo vseh osem volilnih mož v V. kuriji glasovalo za gospoda Žičkarja. Goto vije. Piše se nam: Naznanjamo, da smo včeraj pri volitvi volilnih mož v Petrovčah pri Celji izvolili v V. kuriji volilne može, ki bodo glasovali za gosp. Žičkarja. Tudi v IV. skupini so izvoljeni sami možaki stare korenine in sicer vseh 5, ki so za geslo vse za vero, dom, cesarja! V Mislinju so izvoljeni volilni možje, ki bodo oddali svoje glasove v splošni sku- nost. Malo se odpočijem, predno začnejo; bolijo me že noge in solnce praži, kakor bi bilo plačano za to«. Vsedel se je; položil čepico poleg sebe, dvocevko v naročje, podprl se zadi ob drevo, zatisnil oči in si odpočival, počasi odpihaje dim s smodke. Tolsti Dogonj se je vlegel poleg njega, skrčil taci, položil glavo leno na hladni travnik in spal kakor ubit. Samo tu in tam je navzdignil uho, kadar je nanj sedla muha in je razjarjeno zamrčal. Tudi jaz sem se vzleknil v visoki, suhi travi pod staro lesko in čakal, da gozdar da znamenje. Bilo je v gozdu tiho, skrivnostno tiho, smola je vonjala iz smrek kakor kadilo, velo listje nad menoj si je nekaj šepetalo, na najvišjem vrhu razkosavala je veverica oreh, katerega dečki niso mogli doseči; solnčece je milo igralo in njegovi žarki so mi padali tako težko na oči, kakor bi bili svinčeni. Obšla me je omedlevica, zatisnil sem vejice, glava je začela kimati kakor opojena — o medeno dremanje! Iz daljine so zazveneli predivni, sladko pridušeni zvoki, kakor bi se peljale po gozdu lesne vile in za njimi na plahih konjičih momči z iskrimi pogledi, z razpustlimi kodri, v pestri židi in zlatu, in vedno bolj jasno in zvočno je donela čarobna godba, pod lahkotnimi koraki jelenov, gozdnih vil je šuštelo suho, velo listje bliže in bliže. pini za gosp. Žičkarja, v kmečki skupini za gosp. Robiča. Volilni shod za ptujski okraj priredi dvorni svetnik dr. M. Ploj dne 25. t. m ob polu 3 uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Volilci, udeležite se v obilnem številu tega shoda. Šoštanj. Okolica Šoštanj je volila dne 14. t. m. štiri volilne može, ki volijo zanesljivo vsi Žičkarja. Živela šaleška dolina! Sv. Krištof nad Laškim. Dne 19. je bila pri nas volitev volilnih mož. Prodrli so na celej črti v četrti in peti kuriji kandidatje krščansko-slovenske stranke, devet po številu, ki bodo zanesljivo oddali svoje glasove gsp. Žičkarju in Berksu. Za Hribarjevo Kandidaturo se sploh nihče zmenil ni. Rudečkarji, ki so pred tremi leti popolnoma zmagali, so sedaj slovesno propali in zmagali so naši. Slava marljivim našim agitatorjem in posebno volilcem iz Št. Jederte, ki so prišli v tako obilnem številu ter soglasno glasovali za krščanske-narodne može! Politični ogled. Volilni oklici. Katol.-narodna stranka na Kranjskem je v sobotnem »Slovencu« priobčila volilni oklic. Izreka se ostro proti ob-strukciji, jezikovno vprašanje na podlagi jednakopravnosti se naj reši potom državne zakonodaje, uvede se naj splošna, jednaka, neposredna in tajna volitev. Katoliško-narodni poslanci bodo iskali zveze z drugimi slovenskimi in hrvatskimi poslanci, a tudi s kato-liško-zavednimi poslanci češke in rusinske narodnosti. Isti dan kot katoliško-narodna je priobčila oklic tudi kranjsko-liberalna stranka. Povdarja potrebo jednakopravnosti vseh narodov, zajamčeno v § 19, se zaganja proti namišljenemu nadvladju duhovščine, obeta osloboditev našega kmeta izpod duševne teme, zahteva svobodno šolo ter izjavlja, da bo v parlamentu iskala zveze s Čehi. Vlada proti Čehom. Predsednik praškega nadsodišča Janša je stopil v pokoj, ker ni hotel več trpeti upliva pravosodnega ministra. Na Jansovo mesto pride sedaj kak Nemec. Korberjeva vlada si bo sama kriva, ako bo žela vsled svojega izzivajočega ravnanja v novem parlamentu zopet le vihar. Napad na nemškega cesarja. Dne 16. novembra popoludne okoli jedne ure se je pripeljal cesar Viljem v Vratislavo. Ko se je peljal v ondotno vojašnico, je priletela iz vrste gledalcev majhna ročna sekira na voz, a je odletela od voza in padla med konje. Sekiro je vrgla neka ženska, Selma Schlapke, ki je, kakor se je dokazalo, slaboumna. Bolezen ruskega carja. Ruski car Nikolaj je obolel za želodčnim tifusom. Celi svet se najživahneje zanima za bolezen velikega in mogočnega vladarja. Pravijo, da mu je že boljše in da je izven vsake nevarnosti. Širijo pa se tudi čudne besede o carjevi bolezni. Mnogim se zdi neverjetno, da bi car obolel vsled slabe vode za tifusom, a drugi nihče izmed carjevega najbližnjega spremstva. Nek ogrski list razžirja vest, da je bolezen posledica zastrupljenja od sovražne mu roke. Z južno afriškega bojišča dohajajo za Angleže neugodna poročila, Buri so se preskrbeli z velikimi zalogami živil in streliva. Njih bojne vrste so se jele z nova polniti z novimi krepkimi močmi. Vse pričakuje nove vstaje v kapski koloniji. Vrhu vsega pa se je pričel upor celo med angleškimi vojaki in so morali zbog tega razpustiti že več polkov. Dopisi. Iz Ormoža. Iz Velike-nedelje priobčen je v umazanem listu »Štajerc« dopis, kterega pa je gotovo stuhtala kaka nemčurska butica v Ormoži. — Lista, kakor je »Štajerc« ne beremo, ker nam preseda kvasenje duševnih sirot v tem listu ter pomilujemo vsakega, kteri vživa smrdečo gnojnico istega. Opozoril pa nas je nek kmet na zgoraj omenjeni lo-povski članek. — Človeku, ki je spisal do-tični članek, se pozna, da se rad valja v blatu, da ljubi laž in obrekovanje. Dopisun se s posebno zadovoljnostjo spominja blagoslovljenja nemške šole v Ormoži ter omenja prav bedasto — »da je sedaj mogoče z malimi stroški dati otroke v nemščini poučevati«. Prepričani smo, da postanejo njegovi otroci gotovo tepci, če se vržejo po očetu. Dopisnik se grdo moti, če misli, da so se ormoški Slovenci zbog te slavnosti jezili. Pomilovanja vredni so pri celi zadevi le slovenski otroci, kteri se proti vsem naravnim zakonom silijo v nemško šolo, kjer morajo duševno zaostati. — Naše ormoške narodnjake imenuje dopisun »privandrance«. Le počasi, ti dvomljivi poštenjak. Ti »pri-vandranci« prišli so v Ormož kot ugledni možje in ne kakor nekteri predniki tvojih sedanjih prijateljev, kot ogerski čifuti. V prvi vrsti napada seveda dopisun gosp. dr. Omuleca. Njegova renegatska duša prekipeva jeze napram našemu neustrašenemu prvoboritelju za slovensko stvar. Peni se kakor divji merjasec in iz njegovih umazanih ust izvijajo se nečloveški glasovi. — Tako lopovsko pisanje ne bode g. dr. Omuleca motilo in odvrnilo od delovanja za prosveto in blagostanje ormoških Slovencev kakor celega okraja. To pisarjenje je dokaz, da se ga ormoška in veliko nedeljska nemčurska klika boji. Dolžnost vseh narodnjakov ormoškega okraja pa bi bila, da povsod in pri vsakej priliki poučujejo ljudstvo, ter mu kažejo njegove neprijatelje v pravi luči. ; Sj je$§ Tudi na gospoda Gomzija in Mikla hoče izliti dopisun svojo gnojnico. Uverjeni smo, da njiju ne bode glava bolela, če se kaki nemčurček jezi, da sta onadva poštena Slovenca. Poštenjakovič je hotel s svojim člankom posebno povzdigniti važnost dr. Delpina. Ta poskus se mu je ponesrečil, — ker ta gosp. doktor pač nobenih zaslug nima. Ali dopisnik iztaknil je vendar nekak »zaslužek«. Piše namreč: »Kdo pa ima največji zaslužek, (aha!) da se je odprla nemška šola? Nikdo drugi ko cenjeni gosp. dr. Delpin. Hvala temu možu, ki se je veliko trudil in pogumno bojeval za stvar, ki je ponos celega okraja.« Uh kako se je vrezal! Pričakujemo gotovo, da bo dr. Delpin dal to laž na podlagi znanega § 19. paragrafa popraviti. — Prej kakor se je pri nas dognalo, da je dr. Delpin na svetu, je bila šolska zadeva pri upravnem sodišču rešena. — Dr. Delpin niti ni pomočil peresa za to šolo in vendar namigava dopisnik, da je imel pri tem kaki »zaslužek«. Dr. Delpin pač lahko reče: Bog me obvari takih prijateljev, kakor je dopisnik »Štajerca«, kteri me s svojim neumnim pisanjem le smeši. Za danes dovolj. — Ko bodo ormožki in velikonedeljski nemškutarji čutili potrebo v javnosti se hvaliti, naj si zberejo pametnejšega dopisnika. Sevnica ob Savi. (Volitve.) Dne 1. grudna bodo pri nas volitve volilnih mož. Dopoldne za četrto, popoldan za peto kurijo. Socialdemokraški tovarniški delavci bi bili radi sedaj najbolj »kunštni«, zato ne mirujejo s svojim poučevanjem zaradi volitve v peti kuriji. Kako in kaj govorijo, ni vredno omeniti, samo toliko jim svetujem, da naj prej premisli vsak rudečkar, bodisi tovarniški ali železniški delavec, s kom da ima opraviti, da mi kmetje nismo nikake šleve, da toliko razuma ima vsak kmet, kakor ga ima kak »slamokrat«. Toliko pa moram omeniti, predragi sev-niški rojaki, posebno kmetiškega stanu, da ta dan pokažimo, da smo verni slovenski katoličani, da bomo volili tudi take može, katere vsako nedeljo v cerkvi vidimo, takim se sme tudi kaj zaupati! Predragi rojaki, bomo mar tiste poslušali, ki le na svoj žep gledajo? Držimo se tistih, katerim je sveta vera, narodnost in pa ljubezen do bližnjega prva stvar. Torej ne poslušajmo praznih besed, presoditi mora človek sam, kar ga uči jasna pamet, in pa taki, ki kaj razumejo, potem se v6, kako je prav. Najbrž da bomo imeli štiri stranke, ostanimo pa pri tej, katera je naša, izvolimo take može, ki bodo volili našega tukajšnega domačina č. g. dekana Žičkarja. Grdo bi bilo za Sevnico in celo občino, da bi mi druge iskali, domačina pa zavrgli. Komu boš, dragi moj, bolje verjel, domačinu, ali kakemu človeku, ki ga še nisi nikoli videl! Torej previdno in dobro premislite tudi Vi, gospodje po trgu, saj smo vsi domačini! Torej ne več strank, zadosti nam naj bo ena in ta je za Žičkarja. Na svidenje 1. grudna. Iz Savinjske doline. Dne 15. novembra je bila povodom proračuna seja občinskega zastopa Velika-Pirešica v bližini Celja in Žalca, obstoječa iz 24 krščansko-narodnih odbornikov, kteri so se med seboj pogovorili, vsaki v svojem kraju delati na to, da se na dan volitve volilnih mož 24. novembra le takšnih 12 volilnih mož izvoli, kteri bodo tudi potem zanesljivo Žičkarja in Berksa državnim poslancem volili. Splošni glas se je od občinskih odbornikov slišal: Hribar ni naš, ampak somišljenik protiverskih ljubljanskih Slovencev, toraj nevreden našega zaupanja, naj gre v Ljubljano, tam se naj poDudi za splošni volilni razred, saj še odlični celjski Slovenci ga ne marajo, zakaj bi ga pa mi hoteli. Pisec tega poročila prišel je pa tudi po svojih stanovskih opravkih v Celjsko okolico, Petrovče, Vojnik ter na Teharje, vsepovsod je od zavednih Slovencev ta glas čul: Le Hribarja ne, saj imate Žičkarja, kteri je v vsakem obziru mož na svojem mestu. Vrli Pireščani! Domoljubni krščansko - narodni Savinjčani od Celja do Gornjegagrada, sicer me ne poznate, pa dober nauk Vam dajem: Žičkarja in Berksa si le ohranite! Hribarja, Čobala in Pukeljna pa ostranite, Vas nikdar grivalo ne bo. Iz kozjanskega okraja. (Liberalne laži.) Odkar so razpisane volitve za državni zbor in kandidujeta v peti kuriji Žičkar in Hribar, ni ga v našem kraju več ljubega miru. Tudi drugod po nekaterih krajih niso enakih misli, a takega srditega boja ni nikjer kakor pri nas v Kozjem. Vodja bojevite nove stranke je novi odvetnik dr. Piki, ki v tem boju ni pokazal samo svoje naklonjenosti do Hribarja, ampak tudi svoje odločno liberalne nazore. Obžalujemo! Protiverski in protisocialni liberalizem gotovo tudi nas štajarskih Slovencev ne bode osrečil kakor tudi drugih narodov ni, ki že po vrsti obračajo hrbet liberalnim idejam. Ko je za dne 11. t. m. napovedalo naše katoliško politično društvo zborovanje, čutil je dr. Piki potrebo, pokazati svoje nasprotno stališče ter uprizoriti protishod. Kakor ste že poročali, protishod ni bil obilno obiskan, toda jako značilno. Na Hribarjevem protishodu je namreč res bila tržka inteligenca zbrana, toda ne slovenska, ampak liberalno-slovenska in posili-nemška. Kar se je kranjskim liberalcem le počasi posrečilo, to je kaj hitro šlo od rok dr. Piklu v Kozjem, spravil je slovenske in nemške liberalce pod jeden klobuk. Piki, Ci-lenšek, Gorišek imeli so na protishodu srečo, ako jim je to že njih slovenska vest pripuščala, zreti tudi v obraze Wachtschitscha, Jevschniga in Kottniga, priznano najčvrstejših privržencev nemške stranke. Take inteligence vsaj mi na shodu katoliškega političnega društva nismo videli. Shod katoliškega političnega društva so jako razmrcvarili. Čujte, kako je bil sestavljen naš shod. Nek kozjanski liberalec piše v »Narodu«: . . . . prišlo je petnajst duhovnikov, kakih 20 cerkvenih ključarjev in mežnarjev, tisti trije župani, za katere je župnik Tomazič odposlal brzojavke katoliškemu shodu, dalje cela vrsta Tomažičevih faranov-nevolilcev in nebroj — žensk in otrok . . . .« Možje, ki ste bili na shodu katoliškega političnega društva, recite, ali ni nesramno, tako lagati o shodu, pri kojem je bilo navzočih nad 200 poštenih slovenskih mož? Ako ima Hribar povsod take pristaše kot pri nas v Kozjem, potem se ne čudimo, da se povsod upirajo Hribarjevi kandidaturi. Mi smo sedaj še bolj kakor poprej zavzeti za Žičkarjevo kandidaturo. Razne stvari. Iz domačih krajev. Anton Martin Slomšek. V ponedeljek dne 26. novembra bo poteklo sto let, odkar se je narodil prosluli mož v kmečki hiši na Ponikvi. Spodnji Štajar je priredil letos zares mnogoštevilne in krasne slavnosti njegovemu spominu na čast. Da bi le tudi Slomšekov duh vedno bival med štajerskimi Slovenci! — Sijajno Slomšekovo veselico priredi dne 25. t. m. slovenska čitalnica v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba obeta biti ogromna. Saj pa je tudi program jako vabljivo sestavljen. Vstopnina je izven-redno nizka. Vstopnice se dobe 24. in 25. t. m. v prodajalnici g. Dolenca, in 25. zvečer pri blagajni. Začetek točno ob 8 uri. Narodna kandidata dr. Ivan Dečko in Hugon vitez Berks skličeta volilna shoda narodnih volilcev v nedeljo dne 25. t. m. dopoludne v Sevnici, popoludne ob 4. pa v Brežicah v Narodnem domu. V Mariboru je pri volitvi občinskih odbornikov v 3 volilnem razredu zmagalo vseh deset socialdemokraških kandidatov. Med izvoljenimi socialdemokrati se nahaja tudi učitelj Stiebler, katerega nameravajo socialdemokrati postaviti na županski stolec, ako si tudi v drugem volilnem razredu pridobijo vsaj šest mandatov, kar močno upajo. Mariborski nemški očetje sedaj potrti hodijo po mestu ter premišljujejo svoje občinsko-politične grehe, ki so jih vrgli ob tla. Božati prote-stantizem, nagajati Slovencem, povdarjati nemški značaj mesta, a pozabljati na občinski blagor, to so znali, drugo pa ne. Kake čudeže bodo sedaj socialdemokrati delali, to je drugo vprašanje. Socialdemokrati so za slovenske vo-lilce izdali posebno agitacijsko knjižico z napisom: »Miha, pri nas v Avstriji je vse narobe!« Res, a če bi prišli kedaj socialdemokrati na krmilo, potem šele bi bila zmešnjava. Sicer pa so dosedanjo zmešnjavo v Avstriji naredili in zakrivili botri socijaldemo-kracije, liberalci. V knjižici seveda vse za-molčijo, kar je senčnega na socialni demokraciji. Niti tega si ne upajo povedati, da so njih glavni voditelji judje, torej somišljeniki onih ljudi, ki so največ hudega prizadeli kmetom in delavcem. Kmetje, ki nočejo ničesar slišati o delitvi in delavci, ki nočejo družabnega reda prevreči s silo, ampak postavnim zakonodajnim potom, ne bodo volili rudečih. »Rudečih nočemo voliti, tudi L. Kresnika ne!« Sv. Martin na Paki. Dne 16. t. m. so se tukaj volili volilni možje za IV. in V. kurijo. Izvolili so se sami zvesti in odločni pristaši Žičkarja in Berksa. V Obrežu pri Središču sta izvoljena volilna moža za Žičkarja v peti kuriji, za dr. Ploja v četrti kuriji. Volilni vspehi. Izvemo še: V Mozirju je izvoljenih 5 volilnih mož, ki bodo glasovali za Žičkarja. V Rečici je izvoljenih 5 volilni mož, ki stojijo zvesto za Žičkarja. — V Breznem—Št. Ožbaltu v dravski dolini so volitve volilnih mož izpale ugodno za narodno stranko. Živiol V Konjicah bo v nedeljo, dne 25. novembra ob 3. uri popoludne imel g. prof. Robič volilni shod. K tem shodu so povabljeni volilni možje za 4. in 5. volilno skupino. Tisti večer bo tudi »kat. delavsko podporno društvo« v Konjicah zborovalo. Imenovanje. Poštnim nadoskrbnikom v Mariboru je imenovan Hipolit Ott. Slovenski prosilci so bili potisnjeni v stran. — Poštni oficial mariborski Maks Krischan je postal poštni oskrbnik v Ptuju. Ravnatelj deželne prisilne delavnice Vincenc Skodler je stopil v pokoj. Na to mesto spada mož, zmožen tudi slovenskega jezika. V Zdolah so obhajali 251etnico župne cerkve, odkar je bila v sedanji obliki pozidana in posvečena. Sv. Benedikt v Slov. gor. Občni letni zbor in veselico priredi bralno društvo pri sv. Benediktu v Slov. gor. v nedeljo dne 25. novembra z naslednjim sporedom: I. Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novoga odbora in vplačevanje udnine. II. »Lurška pastarica,« izvrsten in ginljiv igrokaz s petimi dejanji. Igrale bodo same kmečke deklice okoli 20 vseh skupaj. Vprizorilo se bo tudi h koncu ravno za ta večer od Lendovšeka prirejeno »Slomšekovo rojstvo.« Akoravno je zanimanje za to veselico že sedaj zelo veliko, vendar še posebej vabimo tem potom vse svoje drage in blage prijatelje sosedne in domače k prav obilni udeležbi. Kdor hoče videti kaj izvanrednega lepega, ginljivega ter se zajedno naučiti kaj koristnega, lepa prilika se mu ponuja za to v nedeljo pri sv. Benediktu, ko bo bralno društvo pokazalo, kaj se da doseči z dru-ženimi močmi v jednem letu. V veliki občini Ščavnica, ki spada pod gornjeradgonski okraj in katera je razdeljena po župnijah Sv. Peter pri Radgoni, ! Negova, sv. Ana in večji del sv. Benedikt so j z ogromno večino premagali Bračkijance sami naši in sicer štirje volilni možje, ki bodo kakor skala trdno stali za Žičkarja in Ploja. Bračkijanci so sramotno pogoreli. Občini trg Šmarje pri Jelšah podelili so se novi živinski sejmi, in sicer za dan 20. marca, 21. junija in 17. avgusta vsakega leta. Slovenski šolski Matici je pravni obstanek zagotovljen. Ob Božiču se bo vršil prvi občni zbor, na katerem se bo društvo sestavilo. Sedaj je torej potreba, da se v obilnem številu priglašajo udje. Glavna naloga društva je, pospeševanje vzgojeslovne književnosti. Pristopi lahko vsak, komur je mar prospeh slovenskega šolstva. Letnina znaša 4 K. K pristopu se je prijaviti pod naslovom: G. Andrej Senekovič, c. kr. ravnatelj v Ljubljani. Iz Noveštifte pri Gornjem gradu. Pri nas smo mirni ljudje, za katere se svet ne zmeni veliko, ki pa tudi sami le malo občujemo s svetom. Vse radi z voljo prenašamo. Zadnje čase se nam pa le marsikaj nekam čudno vidi. Kar se je namreč pričel volilni boj med Žičkarjem in Hribarjem, udje našega bralnega društva ne dobijo nič več v roke »SI. Gospodarja«, na katerega je društvo naročeno. S čudovito doslednostjo se zgubi vsakokrat ta nam priljubljeni list, a s tem večjo natančnostjo in gorečnostjo se ponuja društvenikom »Domovina«. Radi bi znali, čemu vse to početje? Jeli tudi to nasledek zborovanj na Ljubnem? Hočejo se li tako ljudje dobiti za Hribarja, da ne zvejo ničesar, kar govori za Žičkarja? Iz tega namena sta pač tudi zadnjo nedeljo prišla k nam znana agitatorja iz Gornjega grada g. Šijanec in pa »zlata duša«, ki sta pri Golobu na vso moč priporočevala Hribarjevo izvolitev in prodajala še druge modrosti. — Tako naš dopisnik iz Noveštifte. Tudi iz Kozjega izvemo, da v on-dotno bralno društvo naš list ne najde vsakokrat poti. Somišljeniki pozor! Radovedni smo, ali bo mariborski frakarski brivec, ki v ,Narodu' napoveduje, da bo začel »maziljencem« »vrezavati tonzure«, sedaj tudi besnel kakor razdivjan derviš ter kričal, da Hribarjevi pristaši napadajo našo »tvrdko«. Mlad je dovolj, da naredi tudi to neumnost. Ptujski lisjak „Štajerc" se kar cedi ljubeznivosti nasproti slovenskemu kmetu. Kadar odpre usta, že pride na dan kak »ljubi kmet,« »dragi kmet,« »preljubijeni tovariš« ali kaj enakega. »Štajerc« že ve, zakaj mora tako sladko govoriti, kajti hinavec od svojega početka, se boji, da bi sicer naš kmet prehitro spoznal volka v ovčji obleki. Vsa prijaznost »Štajerčeva« nasproti slovenskemu kmetu ni piškavega oreha vredna. »Štajerca« so si ustanovili nemški in nem-škutarski trgovci, oni ga tudi širijo in vzdržujejo. »Štajerc« torej ni kmetski list, ampak trgovski list. On zastopa pravzaprav le nemške in nemškutarske trgovce, in če govori za kmeta, je to le navidezno, neodkritosrčno. Ali še veste, kdaj se je »Štajerc« vstanovil? Takrat ko je naš list navduševal kmete, naj se postavijo na svoje noge, naj se organi-zujejo, da ne bodo več od nemških in nem-škutarskih trgovcev odvisni. Da iz strahu, da bi se slovenski kmet res postavil na svoje noge, vstanovili so si trgovci »Štajerca.« Ali je torej to kmetski list? Kmetje, bodite pozorni! Mursko polje. Piše se nam: »Štajerc,« sovražen milemu nam narodu in slov. kmetu, se vedno bolj in bolj širi med našim ljudstvom. Ono si ga sicer ne naročuje, a prinaša si ga iz nemškutarskih trgovin. Vsak ga sprejme misleč: »Ni mi ga trebalo plačati, dobil sem ga zastonj.« A kako se varaš, slovenski kmet! Pa kako drago še ga moraš plačati! Pri blagu, kojega kupiš, si dobro zaračuni številko, ki ti jo je navidezno velikodušno daroval. Pomisli, da on lista ne dobiva zastonj, ampak mora za te mnogobrojne iztiske plačati naročnino. Ne bode jo plačal iz lastnega žepa, ampak s pridobljenimi slovenskimi groši! Ne kupujte tedaj pri takih trgovcih, ki trošijo med ljudi ta ostuden list, da ga ne boste podpirali! Ne sprejmite ga, če se vam vsiljuje, kajti on vam hoče vzeti vaš najdražji zaklad, namreč vero in narodnost! Gostinčarjeva pi'avda. Minoli petek se je pred najvišjim sodnim in kasacijskim dvorom vršila razprava o ničnostni pritožbi, ki jo je učitelj v Grižah, g. Fran Gostinčar podal zoper sodbo celjskega porotnega sodišča. Isto je, kakor znano gosp. Gostinčarja obsodilo v enomesečen zapor, ker se je povodom celjskih demonstracij lanskega leta proti nemškim napadalcem, ki so ga zavratno napadli, branil z revolverjem ter ob tej priliki nekoliko poškodoval nekega Jos. Po-lanca. Zastopnik dr. Hrašovec iz Celja je utemeljeval ničnostno pritožbo s tem, da se ni zaslišalo več po branitelju predlaganih prič, katerih izpoved bi bila uplivala na razpravo, ter s tem, da porotnikom stavljena vprašanja niso bila zakonita, (čujte!) Zastopnik gen. prokurature, dr. Okretič, je nasproti temu trdil, da bi zahtevane priče ne bile nič uplivale na razvoj razprave in da nezakonito formulirana vprašanja porotnikov niso spravila v zmoto, kar svedoči pravo-rek, s katerim so porotniki potrdili, da je Gostinčar samo neprevidno ravnal, da pa ni imel namena Polanca telesno poškodovati. Na to je kasacijski dvor Gostinčarjevo ničnostno pritožbo odbil. Umrla je gospa Jožefa Vošnjak v Šoštanji dne 20. novembra v 94. letu svoje starosti. Bila je mati gosp. dr. Josipa in Mih. Vošnjaka ter gospe pl. Justenberg in V. Goričarjeve in babica dež. posl. g. Ivana Vošnjaka. Ob njenem grobu žaluje zraven gori imenovanih pet otrok, 23 unukov in 19 praunukov. Slovesni pogreb je bil v sredo 21. novembra. Ranjka je bila vzor pridne gospodinje in dobre matere. Živela je v srečnem zakonu skozi 49 let z g. Mih. Vošnjakom, ki je leta 1878 umrl. Zaspala je mirno vsled starostne slabosti, pa bila do zadnjih dni jasnega duha. Duhovniške vesti. Provizorjem v Po-ličanah je imenovan ondotni kaplan č. g. Fr. Cerjak. Kot kaplan je zopet nastavljen v Šmartinu pri Slov. Gradcu dosedanji tamošnji provizor č. g. Mihael Šket. — Poiičane so razpisane do 27. decembra. Društvene zadeve. Ptujska narodna čitalnica priredi v nedeljo 25. listopada ob polu 8. zvečer Slomšekovo slavnost z govorom, deklamacijo in petjem. Udje in prijatelji se uljudno vabijo. Bralno in pevsko društvo Maribor priredi dne 8. decembra »Miklavžev večer«. Iz Polzele se nam naznanja, da priredi tam v nedeljo dne 25. novembra katoliško bralno društvo svoj letni občni zbor združen s »Slomšekovo besedo« — popoldan ob treh. K obilni udeležbi vabi odbor. V Tinjah se je v nedeljo dne 18. t. m. osnovalo bralno društvo. Osnovalno zborovanje je sijajno vspelo. Natančneji popis zaradi pomanjkanja prostora šele prihodnjič. Iz Konjic. Vabilo k občnem zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda v Konjicah, katero se vrši v nedeljo dne 25. novembra 1.1. v čitalničnih prostorih ob 3. uri popoludne. — Vspored: 1. pozdrav načelnika, 2. poročilo odbornikov, 3. vsprejemanje novih udov, 4. slučajnosti. — Če bi ob 3. uri ne bil zbor sklepčen, vrši se ob 4. uri zborovanje pri vsakem številu udov. — Z ozirom na važnost tega društva prosijo se vsi somišljeniki, da se v čim večjem številu udeleže. — Po zborovanju ob 8. uri v istih prostorih sledi domača zabava s petjem, godbo in plesom. Na veselo svidenje! Odbor. Bralno društvo pri Sv. Juriji ob Taboru v zvezi s cerkvenim zborom priredi v nedeljo 25. novembra popoludne ob treh Slomšekovo veselico v društvenej sobi z na-slednim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Nazaj v planinski raj. Uglasbil Nedved. Poje pevski zbor. 4. U boj. Uglasbil Iv. pl. Zaje. Poje moški zbor. 5. Deklamacija. 6. Sociialisti, igra v dveh kratkih dejanjih. 7. Kožlovska sodba, burka v enem dejanju. 8. Lahko noč. Poje moški zbor. Vstopnina: sedež I. vrsta 40 kr., II. vrsta 30 kr., drugi sedeži 25 kr. Stojišče 10 kr. Ker je čisti dohodek namenjen bralnemu društvu, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Braslovsko pevsko društvo skliče v nedeljo 25. novembra 1.1. ob 9 uri dopoludne svoj VIII. občni zbor v gostilni gosp. Vinko Zrišnik-a. Spored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. Po sporedu petje moškega in mešanega zbora. Prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. Za društvo sv. Cirila in Metoda so namesto venca na krsto umrlega c. kr. avs-kultanta gosp. Frana Osvatiča darovali udje mariborske Čitalnice 28 60 K. Družba sv. Cirila in Metoda razpošilja ravnokar podružnicam poziv, v kterem jih prosi podatkov za izdajo letošnjega Vestnika. V prošnji se pa nahajajo tudi besede, ki so naslovljene na slovenske rodoljubne kroge: Dfflžha.sv. Cirila in Meteda prosi vse rodoljube in zlasti svoje podružnice, naj koj zbero vse moči, da družbi, ki je danes na več krajih pogoj našega narodnega obstanka, v sedanji potrebi prihite na pomoč. „■Kmetijsko bralno društvo" v Gornji Radgoni priredi v nedeljo 25. t. m. v prostorih g. Osojnika tombolo z mnogobrojnimi in jako lepimi dobitki, ter prosto zabavo s petjem in tamburanjem domačih pevcev in tamburašev. K obilni udeležbi vabi odbor. t Ivana Rotmanova, vrla slovenska žena. »Kdo bo našel močno ženo? Njena cena je kot reči iz daljnega in od zadnjih pokrajin« (Preg. 31, 10.) Tako prelepo opisuje sv. Duh vrednost v čednostih utrjene, močne žene. In taka je bila naša rajna Ivana, žena posestnika V. Rotmana v Vu-kovskem dolu, župnije jareninske, ki je po kratki bolezni kot žrtva svojega materinskega poklica še le v 35. letu svoje starosti dne 12. novembra izdihnila svojo dušo. Bila je rajna v resnici pobožna žena, ki je svoje verske dolžnosti natanko spol-novala. Iskala je močij za zveto spolnovanje stanovskih dolžnostij pogostoma pri mizi Gospodovi. Nje srce je počivalo v Gospodu, zato je bila vedno vesela. Jako veljajo o njej besede sv. Duha, ki pravi: »Žena katera se Boga boji, ona bo hvaljena« (Preg. 31, 10.) Le pobožna žena se popolnoma zaveda imenitnosti materinskega poklica. Tako tudi rajna Ivana. Z vsem žarom materne svoje ljubezni je ljubila otročiče svoje in v njih nežna srca je že od početka vcepljala strah božji in gorečo ljubezen do Boga in do Marije. Otročiči so ji bili največje veselje. Res srečni otroci, ki imajo dobro mater! Znamenita je rajne ljubezen do slovenske domovine in do maternega jezika. Iskrenih, narodnih žen, kakoršnih imajo obilo drugi narodi, posebno naši bratje Poljaki, še Slovenci zelo pogrešamo. V tem oziru je bila Ivana daleč okrog gotovo najbolj zavedna in iskrena Slovenka. Silno rada je čitala lepe slevenske knjige in časnike, »SI. Gospodarja« je vsikdar že komaj pričakovala. Odkar obstoji jareninsko bralno društvo, je bila vedno njegova zvesta članica in podpornica. Večkrat je z velikim vspehom celo sodelovala pri gle-diščnih igrah tega družtva. Če je bilo treba ob slovesnih prilikah kakega nagovora, posebno še v imenu žen, bila je za ta posel vsikdar izbrana rajna Ivana. Gladko in milo ji je tekla slovenska beseda, ko je izvrševala tak časten posel. Sama iskrena narodnjakinja je želela, da bi tudi njeni hčerki postali njej enaki. Rekla je večkrat: »Če mi da Bog še nekaj časa živeti, si hčerki svoji vzgojim v navdušeni Slovenki. Da bi ta cilj tem lažje dosegla, si je prva izmed jareninskih žen omislila prelepo knjigo za slovenske matere: »Materino delo za Boga in domovino«. Iz te knjige je zajemala navdušenosti za svoj prelepi poklic. Ta knjiga pa tudi zasluži, da bi jo čitala in se po njenih naukih ravnala sleherna slovenska mati. O naših narodnih zadevah je bila kaj dobro poučena. Iz vsake njene besede se je razodevala velika vnema za slovenski napredek. Prijetno je bilo se razgovarjati s to zavedno ženo, saj je bila povsod doma. Da se je vsake narodne slavnosti udeležila ne le v domači župniji, temveč tudi v soseščini, je bilo pri njeni veliki navdušenosti samo ob sebi umevno. Na njo se po vsej pravici lahko obračajo besede sv. pisma: »Bazumna žena, dobro poučena duša se z ničemur ne zamenja«. (Sir. 26, 18.) Še eno lepo lastnost rajne Ivane moram povdarjati. Sv. Duh pravi: »Srčna žena svojega moža razveseljuje (Sir. 26, 2.).« Toda Ivana s svojo izredno srčnostjo ni samo razveseljevala svojega moža, nego vsakogar, kdor jo je poznal, je s srčnim svojim nastopom vzbudila in navdušila za dobro stvar. Bila je zares srčna neustrašljiva Slovenka. Povsod, tudi med najbolj zagrizenimi nasprotniki se je kazala navdušeno Slovenko. Pogostoma je ob takih priložnostih z vsem ognjem zagovarjale naše pravice in terjatve. Zares, posnemanja vredna žena! Tudi ob volitvah ni mirovala. Večkrat je s ponosom izjavila: »Ko bi jaz bila mož, stala bi v prvih vrstah naših boriteljev!« Kogar je videla, vsakega je prigovarjala, da se naj gotovo udeleži volitve, da zmaga slovenska stvar. L. 1897. ob priliki glavne volitve v peti kuriji, se je s svojim možem, ki je bil takrat volilni mož, peljala celo v Marbor, da bi mogla od blizu opazovati volilno gibanje. Le nekaj takih žen nam bi treba bilo po naših občinah, pa bi naša stvar marsikje bila na boljem, kakor sedaj. Rajna je bila torej vseskozi vzorna rodoljubna žena. Navedene čednosti njene, so pa tako odlične, da je vsakdo obžaloval njeno prerano smrt. Obilna udeležba pri pogrebu je pričala, da ni bila rajna čisto navadna žena. Bog daj slov. narodu mnogo tako gorečih, tako srčnih žen, kakoršna je bila Ivana! Naj bi našla veliko posnemovalk med slovenskimi ženami širom domovine naše! Dobra mati, zvesta žena in Slovenka preiskrena bila si Ivana Ti. Bog Ti plačaj dobra dela, naj Ti duša bo vesela tam v nebesih večne dnil Gospodarske stvari. Naše sadje na pariški razstavi. Ali se še spominjate članka »Naše sadjarstvo«, v katerem smo trdili, da je v Evropi Avstrija glede sadja prva država, in da je zopet v tej državi štajarsko sadje poleg tirolskega, če ne brez tekmeca, najboljše ? Izvajali smo takrat, da ima Spod. Štajar v sadju velik kapital, toda treba je, omejiti se na najprimernejše sorte in začeti, racijonel-nega sadjarstva, pa tudi raznovrstnega porabljanja sadja se učiti. In prav smo imeli. Na letošnji svetovni razstavi v Parizu, kjer je bilo zastopano tudi sadje vsega sveta, se je glede tega pridelka Avstriji priznalo prvo mesto. Tisto dobo, ko je bilo razstavljeno sadje, je ves Pariz govoril o krasnih jabolkih in hruškah avstrijskih, in vse je vrelo v tisto poslopje, kjer so bile razstavljene. Izmed vsega avstrijskega sadja pa se je zopet prvo darilo, največje, ki ga je razstavni odbor sploh imel oddati, priznalo šta-jarskemu. Zavsem je Štajarski pripadlo pet prvih in več drugih daril, toda ne le za presno, ampak tudi za preparirano (vkuhano) sadje. Ameriško sadje, o katerem smo pisali, da se imamo le njegove konkurence bati, toda z ozirom na okolščino ne pa na kakovost, je za našim daleč zaostalo. Ali nam to dejstvo naj ne daje poguma, da se sadjarstva oprimemo z vso močjo? Glas o štajarskem sadju se je raznesel in se raznaša po vsem svetu, mi pa storimo, kar po taki izkušnji veleva zdrav razum. Končno še nekaj kot dodatek. Neka nam znana gospa iz Štajarskega se je pred leti omožila v Bordeaux na Francoskem. Silno težko je pogrešala naše lepo in okusno sadje, s katerim se francosko še primerjati ne da. Zato si je naročila iz svoje domovine nekoliko jablanij in hrušek takih vrst, ki so pri nas finega okusa in lepe oblike. Vsajena drevesa so sicer dobro rastla, a sad ni bil posebno lep, okusen pa kar nič. Takšen je bil prvo, drugo, tretje in doslej vsako leto; bil je takšen, kakoršen je sad na Francoskem sploh. Manjka mu pravega podnebja. Loterijske številke. Trst: 17.novmb. 1900. 5, 70, 80, 48, 27 Line: » » » 25, 8, 43, 44, 41 Cenjenim našim naročnikom! Kdor je nov naročnik in nam kaj pošilja, naj to izrecno pove. Ta mali trud nam mnogo mnogo dela prihrani, ker smo z delom itak preobloženi. — Stari naročniki naj izvolijo blagohotno pri pošiljatvi naročnine, pri reklamacijah itd. zapisati število, ki je zapisano naadresnem zavitku. — Reklamacije v odprtih pismih so poštnine proste. — Nekateri naročniki dolgujejo naročnino že po več let. Kdor list redno sprejema, podaja se v dolg in se zaveže s tem dolg poravnati vsaj do konca leta. mm m m w Viničar z 5 ali 6 zanesljivimi delavskimi močmi se sprejme. Vprašati je pri gosp. Gruber, usnjarju v Mariboru, dravske ulice. 489 i Viničar!! z 5 delavskimi močmi se sprejme. Plača se 75 gld. Viničar dobi tudi dve kravi in dovolj krme za govedo in svinje. Vpraša se pri g. Gregoriču, oskrbniku v Šturm-bergu, obč. Leitersberg. 486 4 Na prodaj hiša z trgovino, tik okrajne ceste v ptujski okolici zraven farne cerkve je z velikim vrtom vred na prodaj. Več pove g. Jože Go-stinčič, pismonoša, Maribor, Frauengasse 6. 488 2 1 Cerkveno predstojništvo pri Sv. Petru pri Radgoni razpisuje in podeli s 1. jan. 1901 orglarsko službo katere letni dohodki znašajo 350 fl. Prednost imajo mladeniči samskega stanu, dobro izurjeni or-glavci. Neomadeževano zadržanje Naznanilo ! Podpisani si usojam naznaniti vsem posestn;kom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Ru-pestris Monticolo in sicer: 6000 Laški rilček (Välsch-riesling), 4000 Zlahtine (Gutedel), 2500 Šipona (Mosler), 2000 Tra-minerja (Traminer), 1000 Mali rilček (Kleinriesling), 1000 Reli rafol (Ranfol weiss), 1000 Burgunder beli (Burgunder weiss), 900 Burgunder rudeči (Burgunder roth), 900 Sylvaner (Grüner Sylvaner). Cepljeno na Rip. portalis. 600 Traminerja (Traminer), 550 Burgunder beli (Bugunder weiss), 300 Sylvaner (Grüner Sylvaner), 100 Sipon (Mosler), 100 Žlahtnina (Gutedel). Cepljeno na Rup. Monticolo. 50 Šipon (Mosler) na Solonis. Skupaj 21.000. Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene ter se prodajo po 160 kron 1000 komadov, ali 8 kr. komad; kdor naroči najmanj en tisoč, dobi jih 50 brezplačno. Oglasiti se je vsaj do novega leta pismeno ali ustmeno pri Antonu Slodnjaku, trtnarju v Juršincih pri Ptuju. Rožne vence najlepše in najmočnejše prodaja po nizkih cenah Jožef Stebih na Humu pri Ormožu. Priporoča se posebno gg. duhovnikom. Za »gratis« deliti posebne cene. Šolarjem 10% ceneje, če se naro-čuje po č. g. katehetu. 471 i Za božične praznike! Usojam se preč. duhovščini in si. občinstvu naznaniti, da umetniško v vsaki velikosti izdelujem za cerkve in dom hribe z jaslicami in lurške votline z kapniki brez in z podobami Podobe imajo obleko iz tkanine, glave iz voska ali iz umetno rezlj anega lesa, v obliki, kakor koli kdo želi. Podobe rojstva Kristusovega, treh kraljev, obrezovanja Kristusovega, dvanajstletnega Jezusa, ženitnine v Kani Galileji, itd. itd. — Podobe imajo krasno slikano ozadje. Pri podpisanem so velike jaslice na ogled postavljene. Ustop je vsakomur prost in se nikdo ne sili, da bi moral kaj naročiti. "Ravnil T3on£3, umetni slikar in podobar za JKIIIIJ. JDdUtJIlti, cerkve in dom. 490 i Koroška ulica št. 9 v Mariboru« Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del priseženega izvedeneca kamnoseka JH F« PEYER>ja v Mariboru, Mosctiinee-AUee, Hilariusstrasse, Carnemtrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene. 40 00 -5 ««■• > 3 S « .g 3 t> ffi-O « £ .S g O ~ rS £ « o g c O 7? os ¡5 In ^ Ä N sš £ © S •§ 3 iš © m j ■ » V > S > * O, VoS.sf - i5^ s o> E £ _ v 4> u*m 2 «52 © o ® 5 s* _ _ v ® Z J s ,S ~ o s 3!S»* 2 ----► ■ tH iC OS s ^ 9 H "o* G § S ÖD U £ 12 2 'S § « ö > a) 3 KT> "57 o C a •S 2 "c? © 0 ¡> o >1X1 ■ ■—I i-« o to o IS M O Ö '> o bo H O ¿t ä I d« a 'i c3 iS m -M Ä Ö .T © C"" L^l FS .g, g O « H - fcDls rvt T3 IM 2 ® d o > en Ö O rQ CD « - r v Vi w ^ % o e > 03 čZ5 » " o Adventna knjiga! —— Tiskarna sv. Cirila v Mariboru KoroSke ulice 5 priporoča (t 55 o življenju našega Gospoda J. Kristusa za vse dneve celega leta. Po francoskem izvirniku poslovenili mariborski bogoslovci. Oba zvezka vusnje vezana veljata 8 kron. Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie, Antverpen vozi naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. »vstr. vlade. — Natančna pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wiedenergiirtel 20 ali pa 35 Anton Rebek v Ljubljani — Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck — Siidbahnstrasse 2. P. n. 485 1 Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem otvoril dne 10. oktobra 1.1. svoj zobozdravniški ® © m o atelier za vse zobozdravniška dela. Ordinacijske ure so: od 8.—12. dopoludne in od 2,—5. popoldne v Narodnem domu v Celju. dr.Hinko Šuklje praktični zdravnik. Na prodaj novi hram, trdna stavba, 4 stanovanja, kleti, drvarnica, studenec, sadonosnik in kuhinjski vrt, blizu cerkve in šole. Cena 5600 gld. 2300 gld. ostane lahko na dolgu. Več pove upravništvo. 470 7 S S Mojster Konrad Skaza atelir za cerkvena dela in posestnik v Sv. Ulrlcli-u9 Oroden na Tirolskem se priporoča preč. cerkvenim predstojništvom za prenovljenje cerkvenih del, za preskrbljevanje novih oltarjev, lec, rezljanih (Relief) in slikanih križevih potov, posameznih podob, kipov in križev. Specialist za Betlehemske jaslice z 30 rezljanimi podobami od 30 gld. višje. Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije; za križe pa rezljane razpela na ogled, frankovano vsakemu duhovniku. Spričevalo. Gospod Konrad Skaza, pozlatar in slikar skozi 10 let delovodja pri Stuflesserju v Groden na Tirolskem, je prenovil letos v cerkvi Matere božje v Vitanju dva oltarja lečo in orgije. Delo je izvršil, kakor veščaki sodijo, lepo okusno in fino, da ga smem z najboljšo vestjo najtoplejše priporočati cerkvenim predstojništvom. Tudi cena je nizka. Ker je preskrbel za tukajšnji okraj mnogo kipov in krasnih križev iz Tirolskega, sem se sam prepričal, da je mnogo boljše, enake reči pri tem gospodu naročevati, kakor po kteri drugi poti. — Ker pa je g. Skaza naš slovenski rojak in zasluži da se mu vsakovrstna cerkvena dela izročajo. Vitanje, 5. avgusta 1899. J. Žičkar, župnik. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Zaloga in posojilnica glasovirjev Berte lfolckmar, državno izkušane učiteljice na glasovirju v Mariboru, Gornjih gosposkih ulicah št. 54. v pritličju nasproti c. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zalogo novih, glasovirjev in pijanin s križnimi strunami, (orehovo polituro, črni in ameriiki orehov les) kakor tudi II a r m o n i j po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po tovarniških cenah. Glasovirji „Ehrbar"! jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo Posojila po najnižji ceni. Karol Tratnik, izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode stolne ulice it. l. v Mariboru, Domgasse Nr.l Priporoča se preč. duhovščini za napočila cerkvenih orodij : monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih, katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno orodje prav dobro popravljam, pozlatim ali po&rebrtm v ognji. Za vse svoje izdelke jamčim, priznalna pisma naročnikom1 na razpolago. M£> Svoji k svojim. "3M 11 t^t.t t^t^t- X>