Vreme Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta. Delno jasno bo s spremenljivo oblač nostjo. Možne so posamezne plohe. Murska Sobota, 13. marca 2003, leto Str. 3 - Višje sodišče razveljavilo konec stečaja za družbo Farič, d. o. o. Upnik dokazuje, da dolžnik ima premoženje Stečajni senat upnika napotil * pravdo, ki pa že poteka Str. 4 - Poslovanje zdravstvenih domov pod težo krajšega ležanja v bolnišnici Več zdravljenja in nege bolnikov na domut ki pa ni plačano Dnevno prevažanje bolnikov na ambulantno zdravljenje v Ljubljano Str. 6 - Se Pomurka Mesna industrija ponovno Zakaj delavci dobivajo samo dekrete Jože Šumak Str. 6 - Kupčkanje z delnicami In ljudmi Pivovarna Laško zadolžena za 24,6 milijarde tolarjev? Prodftja Radenske Zvezde - Diana in Zdravilišča Radenci pred vrati Str. 12-Intervju z Antonom Buzetijem, karikaturistom Vestnika »Vsaj smeh naj bo zastonj, če že vse drugo ni $r. 2-Kako se gleda ^referendum? bobivamo ali fcgubljamo^ Str. 17-Pota in stranpota Izterjevalec dolga s pištolo Kakšne so posledice? Str. 17-Tešanovci Pešecje omahnil v smrt I naročnik Str. 16 - Modna revija za prihodnji konec leta Bo Mura z nastopom v operi rešila samo sebe? Judovska molilnica v Ljubljani in glavni rabin za Slovenijo Toro pripeljali iz Londona Judovska skupnost Slovenije, h kateri spada tudi Judovska občina Murska Sobota, je praznovala 27. februarja v Beli dvorani grand hotela Union tri pomembne dogodke, ki bodo vplivali na duhovno obnovitev judovskega duhovnega življenja v naši državi. Praznovanja so se poleg članov judovskih skupnosti iz Slovenije udeležili slovenski predstavniki kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, tuji diplomati ter voditelji verskih skupnostih v Sloveniji. V molilnici so: pivi od leve je predsednik Judovske skupnosti Slovenije, gospod Andrej Kožar Beck, rabin Ariel Haddad in član Judovske skupnosti iz Bruslja. AKTUALNO___________________ Kako se gleda na referendum? Dobivamo ali izgubljamo? 13. marec 2003 - «S1B Najprej so predstavili Sefer Tore, ki jo sestavlja v usnje vezan zvitek petih Mojzesovih knjig oziroma tristo petinšestdeset zgodb in so jo v Slovenijo pripeljali 16. januarja letos iz Londona z zagotovilom donatorske pomoči nekdanjega britanskega veleposlanika v Sloveniji Keitha Milesa Tora, ki velja za versko knjigo Jud ov je najpomembnejši element vsake židovske verske skupnosti, iz katere se bere na sobotnih molitvah - sabathih. Zadnja zvitka Tore sta bila do druge svetovne vojne v Murski Soboti in Lendavi, kjer še danes stoji sinagoga, ki je bila v času interniranja lendavskih Judov v taborišče Auschwitz poškodovana, takrat in po drugi svetovni vojni pa je prišlo do popolnega uničenja te orientalske kulture na naših tleh. Z hamenom. da bi slovenski Judje opravljali obrede, so si uredili molilnico na Tržaški ulici v Ljubljani, vendar ostaja želja, da bi si v prihodnje zgradili sinagogo v Ljubljani, saj je Ljubljana edina prestolnica v Evropi, ki je brez nje. Ob tej priložnosti so inavgurirali glavnega rabina za Slovenijo, to je rabin Ariel Haddad, ki prihaja iz Trsta v Ljubljano opravljat verske obrede. Haddad je prvi rabin v Sloveniji po skoraj šestdesetih letih, takrat je bil v Murski Soboti zadnji rabin dr. Lazar Roth, to pa v času, ko je bil center vseh slovenskih Judov, od leta 1929 do 1944, prav v Murski Soboti, kjer je stala sinagoga do leta 1954. nato pa so jo porušili. Ob sprejemu novega rabina je pel pesmi v hebrejščini, tudi v jidišu, kantor Shai Misan, ob njem pa je bilo vidnih veliko rabinov, skorajda z vseh koncev Evrope in tudi iz ZDA, iz skupnosti Jewish Joint Distribution Committee, ki je finančna opora slovenski judovski skupnosti. Predstavili so tudi Hagade ~ Pripovedi iz Egipta, kar je prvi integralni prevod judovskega obrednega besedila iz stare hebrejščine m armejščine v slovenščino. Pripoved o odhodu iz Egipta je pashalm obred, ki ga Judje slavijo štirinajstega dne meseca nisana (marec-april) v spomin na konec suženjstva v Egiptu ter prihod v obljubljeno deželo. S prevodom se je tri leta ukvarjalo Šest strokovnjakov, ki prihajajo z različnih področij (jezikoslovnega, verskega, zgodovinskega), v prihodnje pa imajo cilj, prevesti talmud Integralni prevod judovskega besedila, ki ga je sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo, so prejeli izraelski velepo slanik na Dunaju David Granit, ministrica za kulturo Andreja Richter, ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Er-niša ter namestnik vodje islamske skupnosti v Sloveniji Ifeta Suijiča. Bojan Zadravec VERNIK na intiemetu: www.p-inf.si Mp3« u < d.. Ul. a. 1$, 14. SiMia Se dobra dva tedna nas ločita od takrat, ko se bo končno treba odločiti, ali bo država dokončala dva pomembna projekta Državljani se bodo morali odločiti o vključitvi v evroa-tlantske povezave. Kot kaže, Evropa ni vprašljiva. Bolj vprašljiv je Nato. Tega očitno obremenjujejo svetovne razmere, predvsem iraška kriza, ki je posredno izzvala konflikt znotraj velesil, ki pa predvsem izhaja iz ekonomskih interesov. Težko je graditi na realnih dejstvih, ki se skrhajo v ozadju iraške krize. Na eni strani je ta kriza posledica notranje ameriške gospodarske krize, ki pa ni posledica 11. septembra, ampak jo je 11. september samo razkril in ZDA ponudil vzvod, da so začele z zaostrovanjem krize na Bližnjem vzhodu. S tem so ZDA močno posegle v ekonomski interes Francozov in politični interes Rusov. Z Nemci je nekoliko drugače, kajti te sili k sedanjemu ukrepanju notranjepolitični in s tem posledično tudi ekonomski položaj, kajti Nemčija še najbolj potrebuje konjunkturo, pri tem pa ni nepomembno, kdo bo kontroliral najbogatejše na- Neprijetne ugotovitve nadzornega odbora občine Sv. Jurij ob Šča^ Anton Slana: »Kamorkoli vtaknem nos, me zmrazi!11 • Prejšnji župan brez kritja za neverjetnih 175 milijonov tolarjev Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana na začetku svojega prvega mandata razmišlja predvsem o tem, kako bodo sploh poravnali lanski proračunski primanjkljaj in sprejete obveznosti sklenjenih pogodb za več kot 265,17 milijona tolarjev. »Kamorkoli vtaknem nos, me zmrazi! Ne smemo si zatiskati oči pred zelo nehvaležno temo. Nadvse dobro se zavedam, da investicijskega denarja poslej ne bo lahko pridobiti,* je zatarnal zdajšnji župan na seji občinskega sveta pri Sv. Juriju ob Ščavnici ob obravnavi poročila nadzornega odbora o pregledu občinskega poslovanja v letu 2002. Očitno je, da je prejšnji župan Slavko Mihalič v predvolilni vročici izgubil razsodnost in na veliko gradil, obnavljal in urejal po vsej občini, plačila pa večinoma preložil. Za tiste objekte, ki so bili načrtovani, pa je proračunske vrednosti prekoračeval z aneksi k pogodbam. Kot je ugotovil nadzorni odbor, ki mu predseduje Jožef Kocuvan, člana pa sta Jelka Hodnik in Jože Lančič, prejšnji župan ni imel kritja za približno hajališče nafte na Bližnjem vzhodu. Iz tega ni mogoče izključiti niti Izraela in zaščite njegovih interesov na tem ozemlju. In v ta čas pada naše odločanje o vstopu v Nato To pa so tudi okoliščine, ki se jih spretno izkorišča v kampanji proti vstopu v Natu pri nas. Jn če k temu dodamo nekaj nespretnih diplomatskih potez, predvsem nedavne deklaracije, potem je jasno, da kljub političnemu konsenzu še ni jasno, kam se je nagnilo javno mnenje v primeru Nata. Še toliko težje je sedaj zagovornikom vstopa, ker se je izvedelo, da naj bi stal za prej omenjeno izjavo lobi ameriške vojaške industrije. To je tudi eden od močnejših argumentov nasprotnikov vstopa v Nato, ki opozarjajo tudi na to, da bodo morale pokriti stroške bližnje-vzhodne krize članice Nata, Realno gledano pa je treba čas pred referendumom razbremeniti s svetovnimi dogajanji, pravzaprav ne samo to, na to vojaško varnostno organizacijo je treba pogledati tudi v povezavi s svo- 175,36 milijona tolarjev. Te obveznosti se nanašajo predvsem na posodobitev in obnovo osnovne šole in vrtca, modernizacijo občinskih cest, javnih poti in mostov, vrtino globinskega vodnjaka in gradnjo vaških vodovodov Tako bi, denimo, za otroški vrtec morali zagotoviti več kot 118,8 milijona tolarjev, primanjkljaj sredstev v proračunu za omenjeno investicijo pa znaša okrog 52,8 milijona tolaqev, kar je 43 odstotkov vrednosti. Podoben primer je osnovna šola, za katero je bilo predvidenih le 46 odstotkov proračunskih sredstev (le 28 milijonov od 61,1 milijona tolarjev skupne vrednosti). Tudi pri tej investiciji sta bila, kot ugotavlja nadzorni odbor, kršena zakona o javnih naročilih in javnih financah. Pri modernizaciji občinskih cest znašajo prekoračitve v proračunu dobrih 12,5 milijona tolarjev, medtem ko je pri modernizaciji lokalne ceste Kutinci-Zagorci primanjkljaj 52,6 milijona tolarjev. Za most čez Kupe-tinskih potok je bil v proračunu predviden poldrugi mihjon tolarjev prejšnji župan pa je zanj sklenil pogodbo v višini 10,25 jo zgodovinsko izkušnjo iz časa, ko smo postajali samostojna država. Ne glede na vstop v EU ostaja varnostni vidik države nerešen. Tega pa ni mogoče ocenjevati samo glede na vojaško silo, ampak mnogo širše. Če se vračamo v zgodovino, je res, da so ravno ZDA nasprotovale razpadu Jugoslavije, kljub vsemu pa ne gre prezreti dejstva, da je Evropa spoštovala plebiscitarno odločitev Slovencev Ob tem pa je tudi res, da smo bili v tistem času država »brez svojega zemljevida« in da so bili potrebni izredni napori, da smo bili priznani kot država. Če smo pri problemu širše varnosti, tudi danes ni mogoče stati na strani zagovornikov proti Natu. V Ljubljani, glede na njeno pozicijo, lahko gledajo na varnost resnično z veliko lagodnostjo. Na robu pa je le nekoliko drugače in ni več takega lagodja in brezskrbnosti. Problem s sosednjo državo, ki se kaže v stalnih pritiskih bodisi v obliki »ribiške-vojne« ali tu na našem koncu z zapiranjem naših državljanov z mejnega pasu v zapore sosednje države zaradi »motenja« hrvaške posesti, le kaže, da nismo tako zelo varni, kot je videti na prvi pogled. Pa še nekaj primerov je, ki se ne nanašajo zgolj in samo na Hrvaško, ki nam kažejo, da le ni vse idealno. Če razmišljamo izkušnji in se izognemo rum razmeram v svetu, N#1 ni tako nepomemben ni jo. Je pa Še nekaj, in to je darstvo, ne toliko zaredi voj* industrije, ki je glede na Nata in naših zmogljivost ali tako ne bomo mogli stojno servisirati. Nato jek1” garant zaupanja in nam -1I lidno boniteto za nastop jih, predvsem evropskih Ne nazadnje pa je bila • ■ kapitala, čeprav tujega, dk* ključnih dejavnikov pri Pp krogu širitve Ce smo pragmatični, moremo zaobiti brez oo,d> političnega in gospodah' učinka Dejstvo je, davs* Nato in EU prinaša le drugačne standarde in drugačne perspektive v nem smislu Hkrati pa pričakujemo, da bo s to vi tvijo tranzicija končana " no hitreje in s tem tudi triglavske zgodbe. Skratka čakujemo lahko, da bo razbitja monopolov in drU? delitve gospodarske in p°!‘' moči, kar pa ne bo učinkov pri krepitvi JfJt ’ cije, ampak predvsem Jj J1 1 K milijona tolarjev ... In takih v nebo vpijočih primerov kršitev je Še precej. V razpravi na seji občinskega sveta smo slišali vrsto kritičnih pripomb, ki mečejo slabo luč na delovanje prejšnjega župana Slavka Mihaliča. Temu očitajo sa-mopašno obnašanje. »To je bilo carstvo enega človeka, ki bi moral o svojih postopkih sproti seznanjati svetnike,« je menil Andrej Vrzel. Po besedah Stanka Gregoreca, ki je bil v minulem mandatu podžupan in je veliko krat nasprotoval ravnanjem takratnega župana, niso imeli dostopa do potrebnih informacij. »Dvomljive zadeve, kot so županovi potni stroški in dnevnice brez podpisa odredbodajalca, pa so se prikrivale,* je Še dodal. Zato je sprejel nadzorni odbor, po čigar mnenju je ta primer dober poduk občinskemu svetu, da jc treba investicije realno načrtovati, proračunska sredstva pa uporabljati le za določene namene, več sklepov. Zavzemajo se za dosledno in sprotno izvajanje občinskih predpisov, npr. odmero in izterjavo nadomestila za stavbna zemljišča, na račun katerih bi lani lahko pridobili 22,1 milijona tolarjev, ven- dar ju niso realizirale pogrešajo pravilnik ih pospeševanja kmetijs15^^ vajo finančna poročil* grame dela društev, i zved be obči nskega: saj izplačil ni odobril* P' čena oseba. Pri izvrševanju terjajo spoštovanje kovitosti in gospodari* so bile v preteklosti točilnice za razna ‘ dela brez zahtevani*1 P|ft,» del. V oči bode tudi r-'‘ / občina ni imela sprij^ j' ta razvojnih piogra'11' dobje 2000-2003 i« ,fJ|£uJ črta nabav, zato ne l" r ,?r četi s postopki ..-r naročil. V okviru svo)* nosu nadzorni odbor da je prejšnji župJ"' |.f' čenjemsvojih poobl*'^il^ čil hujše kršitve pri^ojt)^ pravilnosti pri ne. O vseh teh kr*'tv .r zorni odbor obves'L ministrstvo in Ra^1”1 . Republike Sloveniji V tem trenutku P^njjrlS ga župana najpo1«^ občini zagotovijo d za tekoče posloval -jif i plačila dolgov. Vi' sklep o podaljšanju , pfl nanciranja v letu 2003 do ko* l Sol iti Ma kj SR hu na Pr saj Oil »hi •m “jf ski ste ^1 II rKTNIK-13-marec 2003 AKTUALNO Minister za zdravje dr. Dušan Keber o reformi zdravstva Sprememb ne bo brez sodelovanja zdravnikov Kam se nameravajo vpisati učenci s končano 0$? v ozadju zahteva po zmanjševanju pravic bolnikov Minister za zdravje dr. Du-*an Keber je pomurskim zdravnikom, sicer le peščici, ki so w odzvali vabilu, predstavil ^je videnje razmer v slovenskem zdravstvu in izha-ir lega načrtovano re-1 krmo, ki jo je naslovil Utrjevanje vrednot in spodbujati*: sprememb. Zdravniki so torej v ponedeljek popoldne h «prve mke« izvedeli za na-crtovane spremembe, mini-"cr pa lih je tudi povabil k ^vezništvu, kajti brez njiho-Ma sodelovanja reforma, minister, nebo uspela. to cd) reforme? Ni samo orne |rv4nif res pa u da h zdravstvo •nora nenehno omejevati, so sliša-11 travniki Očitpo pa reforma ni D°>retnu zaradi samoomc Tatija an notranjega prerazpo-reianh , j,n, gfe v oza- tudi za pritisk. »Ta čas name Stiska - saj veste kdo - tisti, ki ima Vt°kah proračun, da zmanjšamo za enajst milijard. Veste, *^1 to pomenilo, zmanjšati pra-enajst milijard?« jč vprašal ^an Keber , ‘fluv so mnogi pričakovali, J n' minister večino časa na-OleiiU • ,i cas najbolj žgoči temi ^pisuvan|u soglasij zdravni-^de dolžine neprekinjene-pa je to pustil čisto za °ne' In kljub očitnemu stop-'eva^iu napetosti in poglablp Ne bom vam govoril s papirja, ker mi besede prihajajo iz srca. Bilo je mnogo takih, ki so govorili, da Rakičan nima duše, ampak danes ste dokazali, da to absolutno ne drži.* Predsednik uprave Nafte Lendava, d. o. o., Cveto Žalik: »Zaradi izrednih prihodkov (od prodaje rezervoarjev Petrolu) smo poslovali s 780 milijoni tolarjev dobička. Pri poslovanju hčerinskih družb za leto 2003pa naj bi se tudi že poznali pozitivni učinki sanacije, ki ni bila delana na pamet. Pri predvidevanjih in simulacijah so nam bili v veliko pomoč eksperti in inštituti.« Več zdravljenja in nege bolnikov na domu, ki pa ni plača Dnevno prevažanje bolnikov na ambulantno zdravljenje v Ljubljano Murskosoboški zdravstveni dom je končal lansko poslovno leto s petinštiridesetimi milijoni tolarjev izgube, kar je 2,6-odstotni delež vseh prihodkov. Na neugodno finančno sliko je vplivalo več dejavnikov. Direktor zdravstvenega doma Jože Felkar, dr. med., pravi, da jim plačnik storitev, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje, tudi lani ni priznal dejanskih materialnih stroškov, še vedno ostaja neplačano delo, ki $0 ga opravili prek dogovorjenega programa, neustrezen pa je tudi način financiranja. Zaradi skrajševanja ležalne dobe v bolnišnici, torej hitrejšega odpuščanja bolnikov iz bolnišnice in zaradi neugodne starostne strukture ljudi, so veliko več dela opravili v patronažni službi, ki prav tako ni bilo v celoti plačano, preveč dela pa so opravili še v reševalni službi zaradi nenuj-nih prevozov, štirideset tisoč presežnih kilometrov pa so opravili tudi zaradi daljše obvoznice ob gradnji mostu na Petanjcih. Precejšen del izgube gre tudi na račun preveč opravljenih in neplačanih laboratorijskih preiskav, devet milijonov izgube pa so glede na starost zaposlenih nanesli tudi prenizko priznani stroški za delovno dobo. K temu je treba dodati še to, da ustanovitelji zavoda, čeprav so dolžni zagotoviti materialne razmere za delovanje in širitev dejavnosti, niso poravnali svojih obveznosti. Svoj delež sta poravnali le murskosoboška in tišinska občina, od načrtovanih šestdeset milijonov prihodkov od ustanoviteljev pa $0 lani prejeli le osem. Tako tudi niso poravnale svojega prispevka za novo sodobno reševalno vozilo, ki je stalo zdravstveni dom štirideset milijonov tolarjev. Občine jim odgovarjajo, da same vlagajo v ureditev občinskih zdravstvenih postaj. Zaradi negativnega poslovnega izida je uprava murskosoboškega zdravstvenega doma že pripra- Rakičan ima dušo V Rakičanu so v soboto, 8. marca, proslavili kar dva praznika naenkrat. Prvi je bil seveda dan žena, drugi pa hkratno odpiranje obnovljenega vaško-gasiIškega doma. Vrata doma bodo odslej odprta za kulturno-zabavne prireditve druženja in zabavo. Predsednik krajevne skupnosti Rakičan Jože Časarje bil vidno ganjen ob pogledu na množico obiskovalcev, ki je komaj našla dovolj prostora v prenovljeni dvorani: »Ne bom vam govorit s papirja, ker mi besede prihajajo iz srca. Bilo je mnogo takih, ki so govorili, da Rakičan nima duše, ampak danes ste dokazali, da to absolutno ne drži." V kulturnem programu so ob aktivnem sodelovanju občinstva nastopili: moški pevski zborKUD-a sv. Nikolaja iz Murske Sobote (ki pa ga sestavlja precej Rakičancev) pod vodstvom Marjana Potočnika, otroci iz vrtca Veverička učenci iz Rakičana, ki hodijo na osnovno šolo HI v Murski Soboti, učenci Glasbene Šole Murska Sobota in skupina Blue Planet. Seveda je bila pripravljena tudi posebna pogostitev za nežnejši spol. I. K., foto: J. Z. vila sveženj ukrepov. Zmanjšali bodo obseg dopolnilnega in nadurnega dela za dvajset odstotkov, zdravniki bodo koristili proste dneve, omejili bodo obseg strokovnega izpopolnjevanja, delno bodo zmanjšali obseg dela v laboratoriju in drugo. V rdečih številkah je pristal tudi ljutomerski zdravstveni dom, in sicer s primanjkljajem nekaj več kot tri milijone tolarjev, kar predstavlja pol odstotka vseh lanskih prihodkov. Tudi njih so zadele težave, s katerimi se bolj ali manj srečujejo v vseh pomurskih pa tudi drugih zdravstvenih domovih. Poslovanje je oteževalo dejstvo, da so za končni znesek prihodkov za lansko leto od plačnika izvedeli šele prve dni februarja, potem pa so jih udarili še prenizko priznani materialni stroški in presežen program dela. Presegli so ga v kliničnem laboratoriju, kar za tretjino več dela od načrtovanega so opravili tudi v splošnih ambulantah in toliko tudi v patronažni službi, predvsem zaradi povečane potrebe po negi na domu, ob tem pa so izpolnili načrt preventivnega dela Direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Jože' Šumak, dr. med,, ugotavlja, da so morali zaradi zgodnjega odpuščanja bolnikov iz bolnišnice ali skrajševanja ležalne dobe v splo-.. snih ambulantah in patronažni službi opraviti veliko več dela kot doslej, vendar jim ga plačnik ne priznava, ne vedo pa tudi, po kakšnih krit#^ plačano delo nujne medicinske pomoči, med primerljivimi zdravstvenimi domovi razlike v plačilu. Tudi njih bremeni porast^ nih reševalnih prevozov, brez pravega po*'* so ostali tudi pn ustanoviteljih Razen IjutoH10 občine preostale za investicije še niso pnsP niti tolarja. Za boljše poslovanje so tudi pri njih že f nekatere ukrepe. Znižali bodo stroske del* , cer z manjšim obsegom dela po pogodbi, mm bodo priznali cenejšo možnost pr^0. delo, za klinični laboratorij bodo kupiliJ, J, katerim bodo zaradi spremenjene tehnOW membno znižali stroške preiskav. Lendavski zdravstveni dom je lansko leto končal s presežkom prihodkov nad višini treh milijonov tolarjev. ki jih bodo za investicije. K takšnemu izidu pa je p:' ’, izpolnjen obseg dela, kot so ga predvidel’ * | dbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanj menom, znižati materialne stroške, pa so11 nejši tudi pri porabi. Kljub sicer ugodnen’^ pa so tudi pri njih zaradi neugodnih sod*1 ji mer številnih bolnikov in prevažanja ■ llh'1.l, bolnikov na ambulantno obsevanje v močno občutili povečan obseg nenujnih1 > nih prevozov in zaradi skrajševanja ležali bolnišnici nege bolnikov na domu. , t Sodelovanje z občinami je bilo doslel1 ugotavlja direktorica lendavskega zdrsaj/ doma mag Katarina Koveš Novak, dr H tudi pričakuje, da bodo občine, ki še nis° P f le svojih obveznosti, to storile z rebala|,s . r računa. Njihov prispevek predstavlja nJ membna sredstva v poslovanju S presežkom v višini 7,6 milijona sko poslovno leto končal tudi Zdravi^ Gornja Radgona V večini dejavnosti opravili načrtovani program dela, razen P v otroškem in šolskem dispanzerju ter ni, to pa zaradi odsotnosti zdravnikov M prispevalo tudi več opravljenih storite* * dela za trg, to, da so skrbno spremljali rjSt nih stroškov, občine kot ustanoviteljih ! ., • • celoti poravnale svoje obveznosti za il1 ‘ |( I* Toda tako kot v večini zdravstvenih r/ pri njih ugotavljajo določena negati*11^ Zelo je poraslo je število nujnih m i|( jr W vozov, devetindvajset tisoč več kih’rti opravili tudi zaradi zaprtja mostov. K J L za priznanje višjih stroškov jim P° n bitraži plačnik tega ni priznal Tudi na račun skrajševanja ležalne dobe povečalo delo patronažne službe*n , mu, in to v obsegu dela ene višje nlcU1l|3b, '. večala se je tudi poraba zdravil v več preventivnih pregledov v spl"''''1 p, , r pa je prišlo tudi do prekoračitve preiskav v vrednosti dvajset milijo*10^' id radi tega, ker so storitve opravili, za plačila, so, kot pravi direktorica gorhP , p ga zdravstvenega doma Marija Kuznl ’ občasno imeli likvidnostne težave. ^0 Majda Horv* L za je re sk ki m kr ro bil ra Ve Ali pa Pa !ju < izv 21 Sk( StV tla Pis h lin soj že Sil Pi $re % »ali uta V Mj! sk Os I s p Pre v«r ali Pri h»tj Pi % k “če I VESTNIK- 13. marec 2003 LOKALNA SCENA l( Projekt Skupaj do zdravja je razgibal življenje Sodelovalo je prek f ■ ■■ ■ ■ bo tudi dopolnjena knjižica o dim, d; M B^^B III lili zdravi prehrani, tečejo pa že tu- nekaj d I I M ■ di priprave na sklepno priredi- lujejolj J tev na katero bodo vabljeni vsi bi nikd Gibanje, kije prevzelo ljudi 1 zaključnimi srečanji sc '.»dtTonijc obsežno delo projekta Skupaj do zdravja, kate-tega glavni nosilec je Pomursko društvo za boj proti raku. Potekal je v desetih po murskih občinah oziroma krajevnih skupnostih: Gente-rowi Dobrovnik, Ko M«. Martjanci, Turnišče, Od-Wnd, črenšovci, Razkrižje, '• čščicn • Kupšinci ter v vasi Msčnemesapati v Žalski žu-pirujl na Madžarskem, v njem &a je sodelovalo prek tisoč ljudi. | ' eprav je najbolj zaslužna za I projekta, vodja oddelka I “ *"■ Uho medicino pri mur-‘ soboškem Zavodu za zdrav-i ’''teu.niwpnm. nug Bratu-s^va Belovič, dr. med., že po-। toila > življenjsko pot, 71" bodo s prilagoditvami svo- — - K.u^ouuvami svo-J®1 potrebam lahko prehodili * drugi, pa bo celovito pre-^pr i|rktj treba še narediti. A | dd 'e mS' Taljen ir in prerasel v široko , ti zdravje. In to je uspel j da p ljudi postavil v ^e<*išče in jim dodelil aktivno da s 'sami soobliko-. 1 'ker s m-bm-ki । okvirno pri-' 11 program aktivnosti. ^ki vasi so pripravili štiri-4*1 Jfl ivnic, na katerih so va- hijeni strokovni sodelavci udeležencem predstavili zdravstveno stanje v naši regiji in dejavnike tveganja za zdravje, jim izmerili telesno težo, krvni tlak, indeks telesne mase, spregovorili o kroničnih boleznih ter boleznih srca in ožilja, zgodnjem odkrivanju raka na dojkah, pomemben poudarek je bil dan tudi osnovam zdrave hrane, zdravemu prehranjevanju in zdravemu krožniku z demonstracijo priprave hrane. Na eni od delavnic so predstavili tudi pridelavo zelenjave za lastne potrebe, delo v delavnicah pa so zaokrožili s predstavitvijo udeležencev, ki so na všečen način pokazali, kar so se naučili. »Pri tem pa je bilo zelo pomembno oblikovanje skupin lokalnih koordinatorjev. To so ključni ljudje v projektu, saj so bili odgovorni za delo na terenu. Nase so prevzeli veliko nalogo, privabiti in motivirati ljudi, opra vili pa so tudi pomembno usklajevalno delo in ohranjali pravo vzdušje. Zato sedaj načrtujemo, da bi ti ljudje ob dodatnem usposabljanju in z našo pomočjo nadaljevali ali usmerjali aktivnosti. To, kar smo dali v pogon, ne sme zastati,« je povedala prim, mag. Branislava Belovič. Z delom je treba nadaljevati, oživelo pa je tudi povpraševanje po izvedbi programa še v drugih lokalnih okoljih, zato na murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo že pripravljajo nov sveženj literature, med katerim udeleženci projekta, tudi iz sosednje Madžarske Skupaj do zdravja je torej projekt, ki je od različnih aktivnosti prerasel v gibanje. Pri ljudeh se je odlično prijel, kar se že pozna pri večji skrbi in odgovornosti za lastno zdravje, Ti, ki so sodelovali v programu, so v svojem stilu življenja nekaj zagotovo spremenili, nekateri več, drugi manj, večina pa vsaj način razmišljanja. Zdravje je že doslej veljajo za vrednoto ki jo običajno postavljamo zelo visoko, sedaj pa se spreminja tudi stališče, ali postaja družbeno sprejemljivo še ravnanje, ki prispeva k temu. Gibanje in rekreacija postajata v družbi sprejemljivo in spoštovano obnašanje in tudi skrb za lastno zdravje. Z gibanjem Skupaj do zdravja pa so naredili še nekaj dobrega, na kar na začetku sploh pomislili niso, razmahnili so druženje, ki ga ljudem sodobnega časa tako zelo manjka. »Ko smo pripravljali program, smo se spraševali, kaj pa imamo proti stresu, saj na tem področju nismo najbolj doma In če me sedaj kdo vpraša, s čim lahko obvladamo stres, mislim, da ni boljšega od dru ženja. Ljudem tega manjka in to bodo pogrešali Ta druženja so bila čudovita,« je povedala sogovornica. In njena presoja opravljenega dela ob koncu projekta’ »Z doseženim sem zelo zadovoljna. Uspeli smo več, kot sem lahko sanjala. Dejstvo je, da so akcije prerasle v gibanje, saj vi- da se povsod po Pomurju nekaj dogaja in da pri tem sode Medobčinsko društvo invalidov M. Sobota Edina invalidnost je neznanje! Na srečanjih kar 1.700 invalidov lujejo ljudje, za katere si tega ne bi nikdar mislila. Zelo sem ponosna, da se je to začelo pri nas v Pomurju, da imamo nekaj inovativnega, našega, dobrega in da to lahko gre tudi drugam. S tem smo dokazali, da je naše okolje primerno tudi za kaj novega in da ni treba čakati na center ali da bi izhajalo od tam,« je povedala sogovornica. Nosilec projekta Skupaj do zdravja je Pomursko društvo za boj proti raku, ki je ob pomoči sredstev Phare tudi njegov glavni plačnik, nekaj denarja je primaknilo še Ministrstvo za zdravje in nekateri manjši donatorji, ključne kadre je zagotovil murskosoboški Zavod za zdravstveno varstvo, pomemben prispevek pa so dale tudi lokalne skupnosti. Ob vsem opravljenem delu, izvedbi sto štiriinpetdesetih delavnic pripravi in tiskanju različnih zloženk in knjižic ter drugega gradiva, kar je skupaj stalo okoli petnajst milijonov tolarjev, pa je bilo veliko dela opravljenega tudi prostovoljno, vse pa v sodelovanju s Številnimi ustanovami in posamezniki. »S tem smo tudi pokazali, na kakšen način se lahko različni izvajalci povežemo v skupnem delu,« je povedala prim. mag. Branislava Belovič. »Imamo pa že tudi načrte, kako nadaljevati, toda problem so finance in kader. Na etični pogon lahko nekaj zaženeš, kot smo tudi ta projekt, vendar pa je prostovoljno delo lahko le dodatek,« je Še dejala. »Le združeni srno invalidi močni. Tega se moramo v pripravah na evropsko leto invalidov še kako dobro zavedati, zato je edina invalidnost neznanje!« Te misli predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Antona Tončka Kosa so močno odmevale na občnem zboru Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota. To naj bi, kot je omenil predsednik Rudolf Kulič, doživelo do ločene statusne spremembe, saj bo sredi letošnjega leta pridobilo status invalidske organizacije. Hkrati bodo še naprej vključeni v Zvezo delovnih invalidov Slovenije Ker je dan velik poudarek izvajanju socialnih programov, so za svojo mentorico izvolili Marto Volmut, zaposleno v Centru za socialno delo Murska Sobota. Vsekakor je spodbudno, da se je raznih oblik druženja, prireditev in srečanj v letu 2002 udeležilo kar 1.700 invalidov. Samo na Štirih srečanjih je bilo okrog 720 udeležencev. Zanje so organizirali vrsto zanimivih in poučnih ekskurzij, izletov in letovanj. Pouč ,ne ekskurzije po Prekmurju so se udeležili številni invalidi in poverjeniki, katerim so se fia ta način želeli oddolžiti za njihov trud in skrb skozi vse leto. Najbolj bolne in priklenjene na posteljo so obiskali na domovih in jih obdarili. Znova se je pokazalo, da so le ti nadvse veseli takšne pozornosti Tako bo tudi letos, ko nameravajo poleg ročnodelskih dejavnosti in kolektivne telovadbe pripraviti med drugim tudi aprilski izlet na Madžarsko in kasneje v Izolo. Slednja je ob Čatežu, Dolenjskih Toplicah, Rogaški Slatini in Topolšici nadvse privlačna točka soboških invalidov Njihovo večje skupno srečanje pa bo tokrat v Gornjih Petrovci h Milan Jerše Obvestilo občanom občine Lendava Župan občine Lendava obvešča, da bo imel vsak drugi ponedeljek v mesecu, v primeru odsotnosti pa ob torkih, pogovor z občani. Začetek pogovorov bo v ponedeljek, 17. marca, od 12. ure dalje. Zaradi velikega zanimanja občanov je čas pogovora omejen na 20 minut, njegovo vsebino pa je treba prijaviti vnaprej Prijave za pogovor sprejema Urad župana, Trg ljudske pravice 5, Lendava, ali po telefonu 578 94 10. Majda Horvat skupin* pre^erjan^ v Snovni šoii bo zares vo podatkih, ki ilh t Državnega izpitne ^centra w jc ruSele/do po skupinskega Pre ’”'rl*nja tnanta učencev 8-’"mla osnovne šole 1 pf’ * Ruskem aH italijanskem ®oadzarskem jeziku in M nrav matikit2O.1W ozi-Rl"* Mt.!^ učencev • \ so Usedli tu 4 M' kitah Nzlngc, rešitve l '’"'■k sV"Pivskega pre 'til s entrv is raz iJ,,’ '■ 'os 20. uu pri sto-"ml/' aV‘ ilahjniškem M' l Vn- "lezikumU.mara ' Wiki ■I G. Krajevna skupnost Gorice pri Lenda Zaradi gradnje kanalizacije uničene ceste Krajani zahtevajo celovito sanacijo Krajani Lendavskih Goric so si s samoprispevkom asfaltirali ceste, ki pa se zaradi gradnje plinovoda in sedaj kanalizacije spreminjajo v težko prevozne razparane trakove, iz katerih štrlijo kot betonske gobe kanalizacijski jaški, grozeči predvsem za nizka za vozila. Krajani so prejšnjo občinsko oblast opozarjali, da je podpis pogodbe z izvajalcem gradnje kanalizacije, ne da bi na novo potegnil asfaltno prevleko, nesprejemljiva in Škodljiva, vendar pa jc predstavnik občine pogodbo kljub temu podpisal brez tega določila. Čeprav ceste sedaj ne sodijo več v pristojnost krajevnih skupnosti, ampak občine, krajane vendarle skrbi, v kak šnem stanju bodo gradbinci ceste pustili za seboj in kdaj sploh Ito prišlo do njihove celotne ureditve, zalo želijo doseči z opozarjanjem pa tudi z zahtevami, v skrajnem primeru celo z ustavi tvijo gradnje kanalizacijskega omrežja, večjo pozornost občine pri spremljanju gradnje, pri izvajalcu pa izpolnitev obljub glede načina gradnje in sprotnega urejanja cestišča To, kar sedaj gradbinci puščajo za sabo, je namreč za tamkajšnje prebivalce nesprejemljivo. Krajani krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi iz drugega rajona (Novi Tomaž) z dopisom, ki so ga naslovili na lendavsko občino, Komunalo in Pomgrad nizke gradnje, zahtevajo takojšno ocenitev nastale škode na cestišču in obcestnem svetu, od izvajalca pa takojšnjo sanacijo in pisno izjavo podpisnikov pogodbe, da v prihodnje ne bodo puščali cest in obcestnih jarkov v stanju, kol so ga pustili ob prejšnjih delih. V primeru, da odgovorni teh zahtev ne bodo upoštevali, bodo uresničili napovedano ustavitev gradbenih del Če bo izvajalec gradnje lendavske kanalizacije Pomgrad nizke gradnje pn svojem delu še naprej uničeval obcestni svetin za sabo puščal nesanirano cestišče, bodo krajani Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi ustavili gradnjo ’ Čeprav so jeseni že sedeli na skupnem sestanku s predstavnikom Pomgrada, direktorjem Komunale in Ivanom Vinkom kot predstavnikom občine, kjer so že dosegli dogovor o načinu sanacije cestišča in dolžini občasnih zapor ceste, pa to očitno ni zaleglo, zato ponovno načenjajo problem. Izvajalec namreč dogovorjenega ne upošteva, pri gradnji pa glede na teren uporablja tudi pretežka vozila, pred . tem pa je odstranil še prometno signalizacijo, ki so jo z namenom, da bi obvarovali ceste, ki ne prenesejo prevelikih obremenitev, postavili krajani. Izkopanega materiala ne odvaža, am pak ga nalaga na obcestni svet, ki je v naravi hudournik, in ga tako prekriva, zaradi nepravočasne sanacije pred zimo pa je sedaj zaradi zamakanja škoda sedaj še večja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Štefan Maučec sicer upa, da se bodo z izvajalcem vendarle uspeli dogovoriti za primerno sanacijo cest, zaleglo pa je tudi že opozorilo z dopisom saj so dva dni po tem, ko so ga prejeli, najbolj kritične predele in udarne jame zasipali z gramozom, pričakujejo pa tudi, da o problematiki in načinu reševanja spregovori občinski svet. Majda Horvat Zgodilo seje... Nepridipravov me manjka (ljudje celo pravijo, da jih je vedno več!), zato tudi vlomi, tatvine, poškodovanja tujih stvari in - ponarejanje denarja. Slednje ob sedanji tehnologiji (laserski tiskalniki) niti m težko, je pa seveda hudo kaznivo. V ponedeljek so na območju Murske Sobote odkrili ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev, na območju Lendave pa bankovec za 200 evrov. Š. S. GOSPODARSTVO 13. mareC2003- VESI1 Kupčkanje z delnicami in ljudmi Pivovarna Laško zadolžena za 24,6 milijarde tolarjev? Prodaja Radenske Zvezde - Diana in Zdravilišča Radenci pred vrati Druga plat zgodbe Pomurkine Mesne industrije Z več sodelovanja do boljših rezultatov Vodilni in vodstveni v podjetju bodo morali vzpostaviti ustreznejši stik z delavci Nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi Radenske Radenci in Pivovarne Laško za poslovno leto 2002 so bili pred kratkim na ogled v osrednjem Časniku Delo oziroma je bilo kar nekaj strani osrednjega slovenskega časnika Delo zakupljenih za objavo rezultatov poslovanja velikih in tako ali drugače povezanih: Nove ljubljanske banke, Gorenja, Pivovarne Union, Radenske Radenci in novega pomembnega lastnika Dela - Pivovarne Laško. Tako kot so videti ta poročila, tako so tudi njihove novinarske konference piarovsko natančno pripravljene in brezosebne. Kljub temu lahko tudi v Številkah najdemo kar nekaj zanimivosti, čeprav se bolj kot s poslovanjem podjetij, njihovo vizijo in načrtovanjem delovanja na skupnem evropskem trgu, ki je pred vrati, večina medijev zadnje čase ukvarja predvsem s prodajo delnic in nepremičnin. Glavni igralec je že nekaj Časa Pivovarna Laško, v njenem poročilu pa lahko preberemo, da so lansko leto sklenili z 19,4 milijarde tolarjev prihodka od prodaje, z 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička in 18,8 milijarde tolarjev zadolženosti (8,3 milijarde je dolgoročnih poslovnih in finančnih obveznosti in 10,5 milijarde kratkoročnih poslovnih in finančnih obveznosti). Ko so sredi februarja kupili četrtino Delovih delnic, naj bi to storili z novim posojilom (NLB) v višini 5,8 milijarde tolarjev. Torej so najeta posojila narasla na skupno 24,6 milijarde tolarjev. V igri je tudi naša pokrajina ob Muri, saj je Pivovarna Laško že pred leti dodobra zatresla Pomurje z nakupom Radenske Radenci; kdo vse je bil v ozadju tega velikega posla, bo pokazal čas, toda že nekaj časa se govori o priimkih Hojs, Šefer in Behek. Hojs ni več desna roka Turnška, Šefer ni več župan občine Radenci, Behek ni več »generalni- Radenske. »Nekoč močno podjetje, kije bito svojčaspojem slovenskega gospodar siva, postaja navadna poslovna enota, kjer se niti lista papirja ne sme obrniti brez soglasja vodilnih iz Laškega...« lahko preberemo na enem od papirjev, ki prihajajo na naše uredništvo iz Radenec. Po objavi prispevka Proizvodnja konzerv že v novih prostorih v 8. številki Vestnika smo v uredništvo dobili pismo, v katerem nas zaposleni v Pomurkini Mesni industriji opozarjajo, da preverimo tudi drugo plat zgodbe v tej tovarni. »Komentar s podobo gospoda direktorja Milana Korena je eno, življenje v tej nori konzervi pa drugo. Vse teče po zamisli gospoda Milana Dominka, obratovodje Predelave. Delavci so v novi obrat zaklenjeni ves čas dela, razen polurne malice. Kaj to pomeni zlasti za ženske, ne zanima nikogar. Delavci nikoli ne vedo, kako dolgo bo trajal njihov delovni čas, niti, kdaj se bo naslednjega dne začel. Vedo le, da dobijo skromno plačanih samo osem ur. Nadure so tu Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurke International Lani je nadzorni svet Radenske sprejel sklep o imenovanju novega generalnega direktorja; Alojza Behka je zamenjal Zlatko Vili Hohojec iz Velenja, ki se je okrepil s kar močno ekipo »zunanjih* sodelavcev. Njihov cilj je, usposobiti in razviti zgolj polnilnico pijač ter se rešiti (prodati) turizma Zakaj? Razlog ni v slabem poslovanju turizma, ampak v usmerjenosti Celjanov, ki vidijo zgolj polnjenje pijač. Pa je to tudi želja zaposlenih v Radenski? Povezanost turistične ponudbe in slatinskih vrelcev je temelj nastanka kraja Radenci, trdita večina zaposlenih in večina Pomurcev! Enako tudi gostje v tem zdravilišču, ki je eno najstarejših v evropskem prostoru. Tradicija pa v EU ni nepomembna. Poteze Laščanov dolgoročno niso v prid Radenski. Stagnacija je očitna. Dosti bolj pa je skrb zbujajoče, da smo sodelavci Radenske maiodušni in . vdani v usodo, posujemo nepomembni lokalni polnilec... trdijo zaposleni. Milan Koren, predsednik uprave Pomurke Mesne industrije Milan Dominko, član uprave za proizvodnjo v Pomurki Mesni industriji Jože Bokan, predstavnik delavcev v nadzornem svetu družbe Štefan Balažič, predstavnik delavcev v nadzornem svetu družbe Prodali zdravilišče in številne objekte Kar nekaj pretresov smo bili deležni v letu 2002. V kupčkanju z delnicami in prizadevanju za nakup čim večjega deleža delnic Pivovarne Union so lani poleti za najetje posojila (menda pri Raifffeisen Zentral-bank) zastavili večinski delež v Radenski. Na naše vprašanje so nam 31. julija iz SPEM-a v imenu Pivovarne Laško poslali naslednji odgovor: . Glede zastavljenih delnic bi želeli pojasniti, da smo najeli lombar-dni kredit, kt je v svetu zelo razširjen, hkrati pa hiter in poceni Kot veste, pa mora vsak kreditojemalec nekaj zastaviti za pridobitev kredita. V tem primeru smo se torej odločili za zastavo delnic.« Lani je prodala Radenska Radenci 55,8odstotni delež družbe Terme Lendave Moravskim Toplicam. Zdaj je na vrsti naslednja enota, to je Radenska Zvezda - Diana, ki je že močno okleščena, saj so v preteklih mesecih prodali veliko njenih lokalov na najboljših mestnih lokacijah. V zadnjem odstavku objavljenega poročila lahko preberemo: »Z namero prodaje lastniške naložbe Radenska Zvezda- Diana, d. o. o., Murska Sobota v letu 2003 smo dolgoročno finančno naložbo preknjižili na kratkoročno finančno naložbo.tem letu bo verjetno znana tudi usoda Zdravilišča Radenci - tudi to je že okleščeno in uokvirjeno zgolj na zdraviliško dejavnost. Panonskih term si Dušan Bencik skorajda ne more predstavljati brez tega zdravilišča, ki ima v Pomurju najdaljšo tradicijo in mnogo večji »renome« kot novo industrijsko moravsko zdravilišče. Med najresnejšimi kupci je Sava Kranj, zaenkrat pa nam še nočejo izdati, ali res v povezavi s prekmurskim zdraviliščem. Govori se tudi o italijanskih kupcih. Kakorkoli - drži, da če Radenska ne bi bila poslovno uspešna, ne bi bila tako zanimiva na trgu. Za ene je zanimiva zgolj kot sveženj delnic, za druge (tujce) kot ime s tradicijo. Njena neto realizacija je bila v lanskem letu za 4,5 odstotka večja kor leto prej. Prodaja mineralne vode je bila večja za 10,8 odstotka, prodaja brezalkoholnih pijač pa manjša za 10,5 odstotka - je to lahko raziog za ukinjanje določenih »programov brezalkohola« (jih bo prevzel Vital?) in specializacijo zgolj za prodajo mineralnih in pitnih vod? Tudi novinarji imamo veliko vprašanj, pa so žal usta mnogih v Radenski zaprta iz Pivovarne Laško pa dobimo le kratke odrezave odgovore v enem stavku. Bernarda B. Peček prava redkost. Šikaniranje delavcev je tu našlo plodna tla, nenehno se govori o viških delavcev, kar je motivacijo za delo, razen pri redkih oddelkovodjth, pripeljalo na najnižjo raven v vsej zelo burni zgodovini Pomurke. Še bi lahko našteval, ljudje, ki tukaj delajo za majhen denar, bi vedeli veliko povedati tudi o drugi plati poročila, ki ga podpisuje gospod Kovač, žal pa si zaradi strahu, da izgubijo ljubi kruhek, tega ne upajo,« je med drugim zapisano v pismu. Da bi preverili te trditve in predstavili tudi drugo plat zgodbe, smo povabili na pogovor za isto mizo predstavnike delavcev, vodstva in lastnikov Pomurkine Mesne industrije Jože Bokan in Štefan Balažič sta predstavnika delavcev v nadzornem svetu Pomurke Mesne industrije, Milan Koren in Milan Dominko sta na pogovoru sodelovala kot Člana uprave, Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurke International, pa je zastopal interese večinskega lastnika in strateškega partnerja Mesne industrije. Lastnik in strateški partner postavlja zahteve Ko se je Pomurka Mesna industrija pred leti znašla v težavah, so se v ABC Pomurki International odločili, da postanejo njen večinski la stoik in strateški partner z željo, da ji ponovno vrnejo ugled, ki ga je v preteklosti že imela, pravi Darko Pejnovič. Ta strateški partner, ki ga predstavljajo znani lastniki, je vložil v zadnjih dveh letih v gradnjo Mesne industrije, vključno z gradnjo klobasičarne, ki bo končana sredi tega leta, 3,3 milijarde tolarjev, za tekoče poslovanje pa ji zagotavlja šc dodatno milijardo tolarjev obratnega kapitala, zato mu ni vseeno, kaj se bo z Mesno industrijo zgodilo Upravi družbe so naložili, da z vsemi sredstvi poskrbi za doseganje evropske produktivnosti in za pozitivno poslovanje, vendar tega cilja še niso dosegli Mesna industrija še vedno posluje z izgubo, produktivnost še ni ustrezna, s ceno storitev za 30 odstotkov presegajo evropske cene in tako ostajajo nekonkurenčni na tujem in tudi na domačem trgu. Uprava je v preteklosti uvedla nekatere spremembe, vendar še zdaleč ne vseh, jc pa dejstvo, da te nekatere delavce motijo in z njimi niso zadovoljni. Potrebni bodo še dodatni ukrepi, ki bodo šc bolj zaostrili disciplino na delovnem mestu. Drži pa ugotovitev, da delavci vnaprej velikokrat ne vedo, kakšen bo njihov delovni čas, saj je ta odvisen od naročil kupcev, ki sc jim je treba prilagajati, saj si bodo sicer poiskali drugega dobavitelja, pojasnjuje Pejnovič. Takšne so zahteve tržišča in delavci bodo morali doumeti, da se zahteve tudi na delovnih mestih zaostrujejo. Neustrezna komunikacija Jože Bokan priznava, da vlada med zaposle nimi določeno nerazpoloženje, kar je po njegovem posledica neustrezne komunikacije med vodstvom in delavci. Podobnega mnenja je tudi Stefan Balažič, ki pravi, da so se v preteklosti veliko več pogovarjali z vodilnimi in vodstvenimi v podjetju in tako sproti reševali konflikte. Je pa res, da so zdaj razme re drugačne, m na to sc bodo zaposleni morali privaditi. Časi, ko so mesarji osem ur delali v tovarni, popoldne pa zaklali še nekaj svinj, so minili. Tako Bokan kot Balažič se strinjata, da bi bili odnosi v tovarni boljši, če bi v vodstvu podjetja bolj znali prisluhniti delavcem. Za to pa ni vedno kriva le uprava, pač pa velikokrat srednji menedžment, ki nima pravega odnosa do delavcev. V zadnjem času je bilo veliko pripomb na ravnanje obratovodje Klavnice, ki je skušal tukaj uveljaviti prakso iz Avstrije, je pa ob tem pozabil, da so tam mesarji dosti bolje plačani kot pri nas. Ustrezno vlogo pri razreševanju nekaterih problemov bi moral odigrati tudi sindikat, toda dokler bosta vodstvo podjetja in sindikat vsak na svojem bregu, rezultatov ne bo. Po Bokanovem prepričanju je treba iskati vzroke za nesporazume tudi v neustro®j rostni sestavi zaposlenih Večina dela^ že dolgo v tovarni, so že starejši, iztroš® tudi delovni invalidi so med njimi dosegajo pričakovane produktivnost1 težje prilagajajo spremembam Dejstvo n da na slabšo produktivnost velikokrat 4* tudi večkratno dnevno razporejanje deD" na različna dela, do Česar prihaja zaradi novih naročil kupcev. Če bi d^' ob prihodu na delo zvedel, kaj mora w®* narediti, bi bila produktivnost gotovo«* 1 i I < 1 S 1 1 Direktor zavrača očitke Da so konflikti med sindikatom invodst^ podjetja, priznava tudi direktor Milan »■ ki se zaveda, da jih bo treba rešiti. ZaVt»w nekatere očitke iz pisma, saj podati’ zujejo nasprotno Zatrjuje, da so v Mesni industriji lani obračunali in tisoč nadur, do delavcev pa so izpolni" druge obveznosti iz kolektivne pogodbe1’’ vcem so zagotovili in izplačali regres d I dopust v višini 125 tisoč tolarjev in za W1^.’ nili več kot 30 milijonov tolarjev, plačujU potne stroške v višini 70 odstotkov eri«' busa, vsak delavec pa je dobil tudi ?5 ti* farjev božičnice. Povprečne plače v P011 Mesni industriji so znašale januarja le' * tisoč tolarjev bruto (lani januarja H«11 plače pa izplačujejo v skladu s kolik1'" godbo dejavnosti. Največ mesarjev u ■ J rejenih v četrti tarifni razred in ''''1' f 118.549 tolarjev bruto plače, kar je\Ll ( določa kolektivna pogodba dejavno*1^ f pa Koren seveda ne trdi, da so plače1 industriji visoke, vendar trenutne k r 1; 1 tl 0 n Ji n n L P j D l i! I višjih plač ne dovoljujejo. Skrb za varna živila Pomurkina Mesna industrija je t tovarna, ki ima dovoljenja za izvo^ J zahtevnejše trge, zato je temu ustre^^ prilagoditi tudi organizacijo dela, pfJ* Dominko. Tovarna je pod nenehm’n' ; cijskim nadzorom in mora izpolej^^d vrsto tehničnih zahtev za zagotavlja nih živil Da to lahko dosežejo, je ■'' , kakovosten nadzor nad celotnim P^jf nim procesom in temu so vl'”', menjene tudi kamere. Zakaj zaprtij nodaja zahteva, da sc določene p"11 ? lavi ne smejo križati, zato je potreb^ j« la pri vhodu in izhodu. Poti, p° 1 delavci lahko gibljejo, so točno veljajo za vse delavce, vključno a 1 pravi Milan Dominko. Povprečna lavcev v predelavi je 49 let, v star’ t bilo marsikaj dovoljeno, tudi kako« bila tam drugačna, zato sc ljudje . vam težko prilagajajo. Tu je dela, ki je prilagojen evropskim ■ ročnega dela tako rekoč ni. zato se tivnost povečala za 5(1 odstotkov, je P je treba osem ur stati za strojem- , , . Mtlan Dominko je prepričan, '. , ?' niso kratene njihove pravice, ven r morali ti čutiti večjo pripadnost P sicer rezultatov in izboljšanja ? . pričakovati. Da bo sodelovanje . fliktov pačim manj, bo treba več in pripravljenosti obeh strani, si«| nr \ tem pogovoru dobili občutek, vzrok za nezadovoljstvo še vcdn° t« odnosi m neprimerna komunil^ . morala spremeniti od mzj v °f ^vtiolast.To je priprli3'0 '1$ vpicnteinh v nadzorne01 ,;tu Katerega od petka vodi J*»nTri-rk. sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, "dlani sta še saš« Jevšndc 7 Ministrstva za Finance, in "" Čadež delavce pa bo za '^^aljote Koplnja. N"vt nadzorni svet |r na svoji 'r seji obrm navai potek sana-’'Imžhr vn soglašal s predlo-"'"1! upr ne, da se peum že tista-'l jvnini hčerinskim družbam ^'^dnieva holdinga pridružita * ih mi nNaha inženiring . liaha Informatika, ustano-1^’ pa so te Eto Nafta, Nafta J^chem Nafta Gcoter, Nafta ’ 'Ina ut tie»r ntrg Božidar Barič, direktor '■^da lurhtične skupnosti občine 1'ud.Mrana, ter pred-Mttfniki domačih turističnih Agencij in lastniki turističnih kapacitet. ' OdramIh mi se zaceli Giy ''r" pripravljati na gradnjo ^tdkakoincivitlšoll^ "f”4 j<‘ nujno treba obnoviti 801$^ ^„^5, c Anj" P4 jih se druge razvojne nalo-■Ap- tem se zastavlja vprašanje, l^satnopris-u vek v novih raz-/J1' vedno nekaj brC£ česar die >če izpeljati zasta- ne ' t4iVoine trni o hi oziroma dm e Vsekalsnr so mu? m t »h " ’u zbiranja in zagota-’^dodatnih ' ti dstev >»b«4 ’«»i„. vscmu pav Odrancih ■ ‘'taršlpit, 11 referendumu tega ne opazi, na spominske plošče, pritrjene na lani obnovljeno pročelje domače hiše. Za Stanka Vraza velja, da je propagiral ilirizem, po katerem naj bi Slovenci opustili svoj knjižni jezik in sprejeli vseslovanski jezik. Določeno sodbo o njem si Človek lahko ustvari (lahko pa je tudi zmotna), ko prebere vsebino prve plošče: Ob stoletnici rojstva slavnemu ilirskemu pesniku »Slovencu« 21. avgusta 1910 preko svoga Stanka Vraza kazuje Hrvatski narod svoje poštovanje svetna narodu slovenskemu. Matica Hrvatska. - Druga plošča: Na spomen Stanka Vraza slavnog pjesnika hrvatskoga i sloven-skoga, nezaboravnog tajnika Matice Ilirske, rodjen u ovom domu id. junija 1810., umru u Narodnom domu u Zagrebu 24. maja 1851, postavlja ovu ploču na njegov slavni rodni dom. Hrvatski in slovenski bratski rod s Mati com Hrvatskom. 8. sept. 1880. Tretja plošča: O stogodišnjici Stanka Vraza, hr-vatskog pjesnika, 24. maja 1951 ovu ploču postaviše u slo-bodnoj domovini hrvatski knji-ževnici. Zlatko Vraz je povedal, da je bilo za časa SFRJ kar veliko obiskovalcev s Hrvaškega, ki so si Oboji pa si prizadevajo za poglobitev sodelovanja, predvsem v gospodarstvu in turizmu. Podstrana je manjši turistični kraj z 2000 posteljami, predvsem zasebnimi, imajo pa tudi manjše hotele in hotel za zahtevnejše goste. Čeprav so na Hrvaškem Slovenci po številu gostov na tretjem mestu, so v njihovem kraju šele na četrtem mestu Pri njih pa letuje precej gostov iz Murske Sobote, po okvirnih računih pravijo, da jih je okoli 3200. Barič je povedal, da so Slovenci dobri gostje, ker so dobro-voljni, radi se veselijo, radi do za podaljšanje krajevnega oziroma občinskega samoprispevka, o čemer so spregovorili tudi na zadnji seji občinskega sveta Ocenjena vrednost naložbe je 507,7 milijona tolarjev, kar pa skoraj gotovo ne bo dovolj. Šolsko ministrstvo se je zavezalo, da bo zagotovilo 70-odstotni delež - letos 30, prihodnje leto 70 milijonov, razliko pa v letu 2005. Skupen delež občine znaša 152 milijonov tolarjev, kar je za tako majhno občino, kot je odranska, vsekakor velik finančni zalogaj. Med nujnimi razvojnimi potrebami pa so še gradnja zdravstvene ambu- »Rojstna hiša« Stanka Vraza (in spominske plošče na njej) v Cerovcu nedaleč od Ivanjkovec - Foto: Š. S. prihajali ogledovat rojstno hišo svojega pesnika; zdaj, ko sta Hrvaška in Slovenija samostojni, pa se le tu m tam kdo oglasi. Stanko Vraz pa ni le »hrvaški«, ampak tudi »slovenski«. Na četrti (novejši) plošči beremo: Zbiralcu in raziskovalcu slovenske ljudske kulture Stanku Vrazu 1810-1851 Slovensko etnološko društvo 1986. Uvrščen je v četverico, ki je zbirala ljudsko bro jedo in pijejo ter so zelo družabni. Zato so jih še posebno veseli.« Podstrana je prav gotovo turistična destinacija ki se šele razvija. Še pred časom je imela le 3000 prebivalcev, danes pa jih ima deset tisoč. Infrastrukture in ceste pa se niso mogle razvijati neposredno z rastjo prebivalcev, zato priznavajo, da jim še veliko manjka, da bi postali pravi turistični kraj. Imajo pa dobro lego, saj so le 7 kilometrov oddaljeni od Splita, poleg tega pa imajo naravno lepo plažo z drobnim kamenjem, plitvo vodo, kar je še kako primerno za (ante, adaptacija vrtca in posodobitev nekaterih cestnih odsekov Tako res vse kaže, da brez samoprispevka ne bo šlo. Uvedli oziroma podaljšali naj bi ga s 1. majem za petletno obdobje, predvidena prispevna stopnja pa je 1,3 od stoika od bruto dohodkov. Ustrezen akt o razpisu referenduma so na občini že sprejeli, pred potrditvijo odloka pa bodo investicijski program obravnavali tudi občani na zboru krajanov. Medtem je delegacija odranske občine obiskala Urad za investicije Ministrstva R Slovenije za šolstvo in Šport, da bi se dogovorili o slovstvo oziroma besedila, ki so se dotlej ohranjala samo ustno (pela, recitirala ...), sicer pa so bila dela preprostih, včasih tudi nepismenih nižjih slojev prebivalstva. Poleg Vraza veljajo za zbiralce in zapisovalce ljudskega blaga: Žiga Zois, Valentin Vodnik in Karel Štrekelj. Stanko Vraz je torej nekaj naredil tudi za Slovence in je najbrž prav, da sem med krajšim otroke. Hrano, ki jo ponujajo gostom, pa skoraj v celoti sami pridelajo. Poleg tega pa pri njih ni industrije. Zavedajo se, da samo postelje niso dovolj in da se danes prodaja vsebina, ne samo postelje. Za to pa si bodo v prihodnosti še posebno prizadevali. Zase pravijo, da so zelo pridni in da so vse, kar imajo, naredili $ svojimi rokami, za take pa veljajo tudi na Hrvaškem. »Pravijo, da ima marsikateri deset kopalnic pa nima časa, da bi se okopal.« A. Nana Rituper Rodež predvideni naložbi. Na ministrstvu so glede na število učencev in oddelkov (9 oddelkov po 21 učencev) zaenkrat presodili, da manjkata dve učilnici, dva kabineta in ustrezna knjižnica z multimedijsko učilnico, kar bi lahko pridobili z nadzidavo mansardnih prostorov novejše šolske stavbe ali pa zgradili prizidek brez nadstropja Odranski idejni projekt pa predvideva štiri učilnice in tri kabinete več, kot so navodila Šolskega ministrstva, zato bodo še potrebna usklajevanja. Jože Graj obiskom v Cerovcu obiskal domačijo, kjer mu je tekla zibelka. Dokaz, da se mu ljudje niso odrekli, ampak ravno obratno, je tudi v tem, da so k imenu kraja dodali njegovo ime in priimek Tudi nekaj Šol se imenuje po njem Namen tega pisanja pa seveda ni, da bi predstavljali vsa dela njegovega sicer kratkega življenja oziroma ustvarjalnega obdobja. Š. S. Najboljši računalnikarji Regionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota je tudi pred letošnjim festivalom računalništva, ki bo 4. aprila v Ljubljani, izvedel regijsko tekmovanje iz znanja računalništva za osnovnošolce. Tekmovanje je bilo na OŠ Franceta Prešerna Črenšo-vci, udeležilo pa se ga je 28 učencev (od 3- do 8. razreda) z desetih osnovnih šol. Glede na to, da je v pomurski regiji 40 osnovnih Šol in imajo skoraj vse dokaj dobro računalniško opremo, udeležba ni bila ravno spodbudna. Na državno tekmovanje pa so se uvrstili Rok Peternel, Marko Rožman, Matic Šerc (vsi OŠ Gornja Radgona), Jernej Jakob, Miha Bokan, Timotej Lazar (vsi OŠ III M. Sobota), Katarina Nemec fOŠ II M Sobota), Nino Gašpar fOŠ Gornji Petrovci), Uroš Ži žek (OŠ I Murska Sobota), Filip Dobranič (DOS I Lendava), Damjan Vučko (OŠ Črenšovci), Denis Čahuk (DOS Prosenjakovci), Pavel Šipoš, Rok Kreslin (OŠ Beltinci) in Primož Kovačič (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici). Upajmo, da se bodo na državnem tekmovanju vsi kar najbolje odrezali. J. G. www.p-inf.siwww.p-inf.si www.p-inf.si FMjfly JJmloifcirjkiit IKainutHnNmtU -j- -nl>«l» Barometer Slavko Mihalič, nekdanji župan Sv. Jurija, še ni predložil papirjev za 175 milijonov porabljenih občinskih proračunskih sredstev. Bojan Krempl, direktor družinskega podjetja Reflex, se s svojimi termično visoko odpornimi stekli utrjuje pri proizvajalcih bele tehnike, ki prodajajo na evropskem in ameriškem trgu. Zdenka Podlunšek je malo manj opazna kot podjetnica, zato pa se je v javnosti, pojavila kot podpredsednica osteološkega društva, ki bo pomagalo ženskam pri premagovanju osteoporoze. Regina, pevka, ugotavlja, da v slovenskemu duhu ni dovoljeno pokazati čustev in pripadnosti, in to popravlja. Dr Štefan Ščap je, kot kaže, malo sekal ovinek pri dokončanju stečaja za Farič, d. o o. Upniki dokazujejo, da s premoženjem tega podjetja le ni bilo tako, kot je videl stečajni upravitelj. 10 OSEBNI PEČAT 13. marec 2003 - VESTMI Anketa Pomeni Nato res racionalno varnost? O Evropski uniji enotni, o vključitvi v NATO precej dvomov -Doma v Evropi, varni v Natu* je glavni slogan zadnjega dela propagandnih aktivnosti slovenske vlade, da bi čim več svojih državljanov prepričala, da bi na referendumu glasovali za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in Nato. 23- marce, ko bo potekal referendum, se bliža. Razprave v množičnih medijih in javnomnenjske ankete potrjujejo, da smo si glede vključitve v Evropsko unijo precej enotni, bolj pa so deljena mnenja o tem, ali se vključiti v Nato. Zagovorniki vključitve v Nato trdijo, da bo ta dolgoročno zagotavljal racionalno varnost, medtem ko nasprotniki dvomijo tako o tem, da bi bil to za državo racionalni korak, kakor tudi o tem, da bi bili s tem varnejši. Štefan Vidovič, Gorica: Sem za vključitev v Evropsko unijo, vendar mislim, da se z vključitvijo ne bo kaj dosti spremenilo, in kolikor bomo dobili, toliko bomo izgubili Slabše kot je sedaj, nam najbrž ne bo, lahko pa bo boljše Morda se bo kaj uredilo v naši politiki in gospodarstvu, kjer sedaj vse zelo delajo po svoje. Slabše pa bo po mojem mnenju za male kmetije. Preživeli bodo le tisti s 30 hektarji zemlje, tržno usmerjeni, drugi pa bodo vrtičkarji. Tudi kake večje potrebe po delavcih ne bo. Strinjam se z vključitvijo v Nato, vendar mislim, da ne bomo imeli kake posebne koristi Veliko smo sicer že pokupili starega orožja in to bo najbrž moralo v muzej Kaj dosti varnejši pa ne bomo Stanko Ambruž, Zenkovci: Sem za oboje, Nato in Evropsko unijo. Treba je iti s časom, se vključevati v evropske trge in vojaško povezovati. Mislim, da mi bolj potrebujemo Nato kot oni nas Dolgoročno to pomeni večjo varnost. Pa tudi, če bo potrebno. da gredo naši profesionalni vojaki na kako nevarno območje, bodo pač šli. Vsak posel ima svoje slabe strani in vojak je pač vojak Glede vključitve v Evropsko unijo menim, da bo za potrošnike z vsto- pom cenejša tirana, prednost bo tudi, da ne bo mej, vse bo odprto za poslovno dogovarjanje. Sposobni se nimajo česa bati. Res imamo majhno državo, vendar pa je to lahko tudi prednost, tveganja so tako pri velikih kot malih državah, kar tudi velja za podjetja Ivan Marič, Odranci: Mislim, da je v redu, da se vključimo v Evropsko unijo in Nato. Trenutno so sicer na vojaškem področju težave z Irakom, vendar pa mislim, da je dolgoročno bolje, če smo v Natu, in da bo tudi vojska tako cenejša. Tudi če bodo naši fantje šli na kakšna bolj krizna območja, bo to najbrž manjša enota Tako bo država varnejša pa tudi manj groženj drugih držav bo. Tudi pri vključevanju v Evropsko unijo so pasti, vendar bo takrat lažje poslovati z dru- gimi članicami, s katerimi že sedaj največ sodelujemo. Glede gradbeništva, v katerem delam, mislim, da ne bo veliko potreb, da bi naša podjetja gradila v tujim, bo pa morda več vlaganj tujcev pri nas in se bo več gradilo. Morda bo na začetku nekaj časa v slovenskem gospodarstvu tudi stagnacija, bo pa več možnosti za mlade, ki bodo hoteli iti delat v tujino. Anica Šiftar, Murska Sobota: Z vključitvijo v Evropsko unijo se strinjam, z Natom pa ne Sicer o tem nisem kaj veliko razmišljala, vendar pa mislim, da bi bilo za Slovenijo boljše, če bi bili na vojaškem področju neodvisni, nevtralni. Lahko bi bolje organizirali našo vojsko in jo posodobili. Glede Evropske unije mislim, da je bolje, če se vključimo vanjo, čeprav zaradi tega kakih večjih sprememb ne pričakujem. Moji znanci se v glavnem strinjajo z mano glede teh dveh vprašanj. Morda se bo v Evropski uniji sprostilo več delovnih mest in se bo lahko zaposlilo več ljudi v Sloveniji. Bojan Štuhec, Ključarovci: Sem tako za Nato kakor tudi za Evropsko unijo Brez Evropske unije v pr jhodnje ne bo šlo, treba se je modernizirati, povezovati Vsekakor bo bolje biti v teh povezavah kot zunaj njih & se ne bomo vključili v Nato in Evropsko unijo, bodo še večje težave s Hrvaško. Tudi za mlade mislim, da niso tako enostransko proti Natu, kot se zdi, Če spremljamo medije. Vsekakor je za nas bolje, če se povezu- ■ jemo z njimi, kakor da smo še vedno del Balkana. Tudi za Pomurje kot regijo mislim, da bo imelo več možnosti za razvoj, še posebej v kmetijstvu, saj nam je doslej Ljubljana vse požrla. Jože Gabor, foto: Štefan Sobočan Pokušina pred salamiado Bogastvo kmečke sušilnice Recept ostaja skrivnost Štefan Temlin z Vaneče obdeluje desethektarsko posestvo, redi petnajst glav goveda in dvanajst svinj, ki pa jih ne prodaja, ampak zakolje in predela v suhomesne izdelke. »Nisem nor, da bi svinje prodajal po dvesto tolarjev za kilogram žive teže, saj to ni nobena cena,« je pokomentiral. Povabil me je v sušilnico, kjer je viselo (in še visi) več kot sto petdeset salam, klobas, šunk, ro-lanc . Pozneje je eno salamo vzel dol in sva jo pokusila v kuhinji, Seveda je bila zelo okusna. Enako tudi rezine šunke. »Pa nikar ne mislite, da je vse to, kar ste videli, moje, Ker sem neke vrste vaški mesar, v zadnjem času pa tudi predelovalec, me ljudje prosijo, da še njim naredim goričko šunko, salame in drugo. Kar priznam: v treh zimskih mesecih sem zelo zaposlen z mesarijo.« Seveda sem hotel zvedeti re- Več kot sto petdeset salam, klobas, šunk in rolanc je v sušilnici na kmetiji Štefana Temlina na Vaneči. - Foto: Š. S-Vzorce za oceno bodo zbit^' cept za dobro domačo salamo Nič nisem zvedel. Je že tako, da razni mojstri svojih skrivnosti ne izdajo. Da je potreben prašič iz domače reje, to je že znano, tudi osnovne začimbe niso skrivnost, tudi čas dimljenja je večini znan, so pa finese, ki pa jih mojstri, tako tudi Stefan Temlin, zadržijo zase. Tudi sam se je moral učiti. Pa vendarle: nič ni mogoče narediti na pamet, ampak točno po odmerkih s tehtnico. Štefan Temlin bo ob koncu tedna prvič sodeloval s svojimi salamami na Pomurski salamiadi. četrtek, 13. marca, med 17-uro na Janzevem Vrhu. Res fr'11 nima, kako se bo uvrstil. " pa bo kdaj prinesel na oK vanje žganih pijač tudi svojci nice: h ruško vo, skorlševo '' šprenovo žganje. Bojan Ferenc prevzel velik izziv Pevsko navdihnjen tajnik Tako kot se v življenju pogosto dogaja, je tudi zgodba Bojana Ferenca prepletena z vrsto naključij. Zdaj 34-letni univ. dipl, ekonomist, ki živi z ženo in dvema otrokoma v Lendavi, je začel svojo delovno pot leta 1994. Najprej je bil zaposlen na takratnem SDK-ju v Murski Soboti, ki so ga kasneje preimenovali v Agencijo za plačilni promet, naposled pa še na Davčnem uradu Murska Sobota. »Delo davčnega inšpektorja je bilo nehvaležno, zato je prišla ponudba iz novoustanovljene Občine Veržej, kjer naj bi prevzel tajniške posle, kot naročena. To se je zgodilo avgusta 1999, ko se je šele oblikovala občinska uprava. Po zares tehtnem premisleku, ker državne službe ni enostavno zapustiti, sem se vendarle odločil, da prevzamem to delovno mesto, ker se mi je zdelo, da bo zame predstavljalo velik izziv,« pravi tajnik Občine Veržej Bojan Ferenc. »Sedaj imam veliko več opravka s strankami in navezavo stikov s sosednjimi občinami. V začetku je bilo nekaj težav, ker je bilo treba na hitro reševati določene zadeve. Toda kmalu sem premagal začetne težave in se povsem navadil na novo delovno mesto Pomembno je, da sem si v tem kratkem času pridobil Številne nove kolege, obiskoval pa sem tudi različne seminarje, ki so mi prišli zelo prav. Zdaj Čutim posebno zadovoljstvo v svo- Marjan Bratinščak, elektrotehnik - elektronik Uglaševale^ Marjan spada med mlajše sodelavce Eltija v Gornji Radgoni, čeprav bo že sedem let, odkar je zaposlen v tej firmi. To je namreč njegovo prvo delovno mesto - in ne namerava ga tako hitro zapustili. Doma je s Cvena pn Ljutomeru; z letnico rojstva 1975 mu vožnja ne predstavlja prav posebnega problema. Srednjo elektrotehniško šolo je obiskoval v Mariboru, končal jo je uspešno 1995. leta in si pridobil izobrazbo elektrotehnik - elektronik. Službo je iskal približno pol leta; priznava, da niti ne preveč aktivno V Klubu iskalcev zaposlitev je že po sedmih dneh našel zaposlitev v radgonskem Eltiju. To je bila njegova prva zaposlitev s pripravništvom -in edina do sedaj. Delo mu ni bilo neznano, kajti praksa v šoli je bila podobna kot delo v sestavljalnici. »Potem so me premestili v merilnico, tu pa že pride do določenih razlik. Tu delamo pretvornike, oddajnike malih moči, nekako od pol vata do kilovata. Jaz sem neke vrste uglaševalec, na ekranu se kaže prepustna krivulja fita. nastaviš si pač določene parametre za vsak kanal posebej in potem se mora fita uglasiti za vsak kanal posebej. Odvisno od tega, kakšni standardi so določeni, določena frekvenčna območja zahtevajo več časa za uglaševanje kot druga,*je pojasnil in odgovoril na vprašanje, kaj dela z vsemi temi aparaturami in še z računalniškim ekranom na mizi? Čeprav je videti zelo zapleteno in dolgočasno, se Marjan ne strinja: »Z delovnim mestom sem Matjan Bratinščak opravlja delo nekakšnega »uglaše-valca«. Foto: bbp zelo zadovoljen. Delo ni enolično, saj delamo različne stvari. Pri delu mi nekaj osnove o elektrotehniki seveda pride prav, toda največ izkušenj si pridobim s prakso. Moraš biti natančen, ne moremo si privoščiti, da bi šlo naprej nekaj, kar ni dobro. Reklamacij skorajda ni. Če ne bi bili tako previdni, pa bi jih bilo reč./fa čas se usposabljajo za delo po metodi 20 ključev, ISO standard 9001 oz. po ponovni presoji ISO 2000 pa so že osvojili. »Mladim priporočam, naj se odločijo za ta poklic, mislim, da so Še možnosti. Tu so Še sosednje firme, ki tudi potrebujejo takšen kader,« jc optimističen »uglaševalec« Marjan. B. B. P. jem poklicu, kjer se s zelo široko paleto proble«101 pestrim dogajanjem, saj vrsta zadev, ki jih je treM 1 viti v čim krajšem možne10 su,« še dodaja. Kakšno je njego^ osnovno vodilo? ■Svoje delo skušam \ čim boljše, čeprav deMc manjši slovenski občini. vam si, da bi se karseda P"1'^ ljudem, torej našim »HJ1 1 da lahko iz naših prt»i0fl* j hajajo zadovoljni. Zavedi se, da je težko ugoditi sl®' mu posamezniku, saj di le svoj osebni problem, J včasih težko dopovedat*- ’ . pa sem, da je med župa«0<^r činsko upravo in svetni11 ■ stavljena trdna vez, zato " ne poznamo političnih 1' spletk ■ v P Zaupal mi je še, da '* stem Času rad ukvarjas P\ ,• kar je zagotovo poded'1'^ očeta. Je namreč članki ga mešanega pevskega z Veržeja. »Če te to veseli, n ne ovire, čeprav je tt^'1 £ tf1 dne pripotovati iz stanujem. Pri tem imamf iiko oporo v svoji druži* zitivno gleda na mor0 P delovanje,« končuje renc. I WW-1*. marec 2003 KULTURA Ne samo storitve, ampak tudi doživetja Zavarovalnica Triglav in podjetje Creativ Novi mediji sta odprla v Murski Soboti Dogodku so v sredo zvečer prisostvovali gledalci iz podjetniškega in kulturnega ■■veta v prenovljenih, temu namenjenih prostorih Zavarovalnice Triglav. Pozdravila sta jih direktor Rudi (ipoi in pomočnica direktorja Edita Rituper. Namen nove MM galerije je, kot lahko izvemo iz pni,■„ j., obvestila za javnost, "bveščanje strank na nov način, obveščanje o dogodkih v podjetju n okotju. Zato, tako pravijo, uspešna podjetja v svetu ne opravljalo ■ ■ 'e storitev, ampak ponujajo Mi doživetja. V takšnem prosto-n' komunicirajo z obiskovalci s P"močjo tiskane, avdio, video in Literarni večer Matjaža Pikala M ne preveč številnim občinstvom (v glav-htit*./*p nast°pd v Kongresni dvorani 1 C Radin v Radencih v počastitev dneva S h°St ~ P'sateb Matjaž Pikalo. umctnik ic avtor znamenitega romana ' L i । »kriv«, da je sodišče pisatelja obsodilo bje ।' m,liiona pol kazni zaradi povzročitve duše-šliri k ICCine policistu. Pikalova dela so še . n 11: poezi je, roman Drevored ljubezni in voj-otroke * Prisluhni školjki in Luža s l'Tnica žbi) J i - ter dve povesti, povezani v" nskim nogometom EVROPA 2(RW in Palčica. s« 0 ”1 1111? Pikalo ni samo pisatelj. Predstavil PoVe * 'UlJ' žongler, svoja izvajanja v prozi in ln ' K spremljaj na miniaturnih harmonikah ter ob pripovedi iz svetovnega Glisto J V ''d/Hfiu in KOREJA 2002 pa ga je spre-^'"'^P^alka. vgi PlJ1'1'1 nastopa v cirkusu invfilmu, • n, u ^upin i študira, bil je tudi vzgojitelj v labkj^.' Vv literarni založbi... vse to, da Č|°v«k0Z| d *n dclal kot svobodno in ustvarjalno Tatiju ^rPrav je pri tem početju in razmi-1 sam nr d naletel na mline na veter, za katere 8al jn '1 da upa, da jih bo kot don Kihot prema-kej P° svoji življenjski poti neovirano jezdil na-ziralofjn 01 Vcčer vsestranskega umetnika je organi-^trl ^P^ntirili!, Zdravilišče Radenci, d. o. o., _____ Dani Mauko andor Petofi Kaktus je rastlina, ki ima vsaj dvoje lastnosti: pika in je na okolje, v katerem živi, prilagojena z vzdržljivostjo. Zna biti, da sta prav ti obče znani značilnosti pred petimi leti napeljali na poimenovanje glasila, ki ga v občini Radenci izdaja literarno društvo. Čeprav ga finančno omogočajo občinski proračun in sponzorji, pa glasilo ni usmerjeno v poročanje o dogodkih, temveč v njihovo komentiranje Avtorji, to so večinoma dijaki in študentje, se lotevajo tem, s katerimi želijo presegati »provincialno v glavah*, skozi posamezne zapise pa reflekli-rajo svoja videnja bolj ali manj aktualnega sveta Čeprav je dal idejo za ustanovitev literarnega društva kud Bubla, pa je njegov promotor ostajal Boni M. Logar, ki je svoje delo konkretiziral prav z urejanjem Kaktu sa. Dal mu je potrebno ostrino, danes pa nekoliko z obžalovanjem ugotavlja: »Žal mi je, da Kaktus osvešča samo osveščene.« V omenjenih letih pa se je pod prispevke podpisalo veliko avtorjev, saj je dobršen del glasila namenjen literarnim debitantom. Pred dobrim letom in pol je prevzel predsednikovanje literarnemu društvu Zlatko Her-ceg, Logarja pa je na uredniškem mestu nadomestila Dragana Radojevič. Kaktus, glasilo, ki izide v nakladi 150 izvodov nekajkrat na leto, zaenkrat ne presega prostora, v katerem ima domicil, vendar pa je njegova vrednost v dejstvu, da se oh njem zbirajo mladi ljudje, opazovalci in razmišljajoči, ki z glasilom dobivajo prostor, v katerem lahko mak trenutek javno izrečejo svoje mnenje. N. B. ^čnizbor KUD-a '“HP letk JlG^icah je dru- Oročii priihfep1,1’*nei(ji,lfehd"dru" ‘’’P™' ^^nem kultur-^Priorgani- Lutkarice Kaktus zaciji Kardošcvega večera, dneva žena, materinskega dneva, v povezavi z drugimi društvi pa so sodelovali tudi na drugih prireditvah v svoji občini in zunaj nje. Za delo in prispevek k uspešne mu minulemu letu gre posebna pohvala citrarjem Ltista banda (v prevodu: Lena druščina), ki so izdali tudi zgoščenko in prejeli srebrno plaketo za dosežke v ljudski glasbi. Ljudski pevski zbor Notazok je uspešno nastopil v Budimpešti in v Romuniji, v ok- osebne komunikacije - najbolj sodobna oblika tega pa so videoe-krani - ki obiskovalce vodijo od ekrana do ekrana in mu prebavljajo različne, vendar med seboj usklajene informacije viru KUD-a pa deluje tudi rokodelska sekcija, ki veliko prispeva k ohranjanju kulturne dediščine okolja, predvsem prebivalstva madžarske narodnosti. Kot je povedala predsednica, bodo v letu 2003 nadal jevali z vsemi izpeljanimi akcijami minulega teta, bogatejši pa so za recitatorsko skupino Mladi Dobrovnika, ki se je že uspešno predstavila 8. februarja, zdaj pa sc pripravlja za 15 marec, ko bodo nastopili na proslavi madžarskega narodnega praznika. F. B. Novo pridobitev pa ponujajo tudi umetnikom in gotovo jim bo nadvse dobrodošla, saj projekt omogoča tudi predvajanje grafike, fotografij in videa - gre za sinhronizirano projiciranje ali predvajanje. Ta večer smo si v tem smislu lahko ogledali predstavitveni film Zavarovalnice Triglav Ker življenje potrebuje varnost avtorja Srečka Merklina, poseben pa je bil nastop v živo bale rine Nine Mlakar Krenker (na fotografiji). Že pol leta pa se vrti film o Prekmurju, ki sta ga posneli režiserka Duša Škof in krajinska arhitektka Stanka Dešnik. B. B. L., foto: J. Z. Na OŠ Odranci je letos začel delovati tudi lutkovni krožek, ki ga vodi učiteljica Viktorija, pri delu pa so najbolj zagnane in vztrajne učenke Petra, Karmen, Anja in Alela. Spoznate so se že različne vrste lutk in se tudi same preizkusile v izdelovanju lutk iz nogavice ali rokavice. Nastali zanimivi kužki, muce, deklice, možički... Ko so končali z izdelovanjem lutk, so jim posodile še svoj glas, da so oživele. Ob tem si večkrat tudi same izmišljajo pravljice, v katerih na- stopajo njihove lutke. - J. G. Štirje v eni knjigi Četvero raznolikih svetov Knjiga štirih pomurskih prozaistov« pomenljivim naslovom Štirje (Edicije Separa-tio 11/2000) prinaša že na prvi pogled raznolike prozne prispevke štirih piscev: Ferija Lainščka, Mojce Tirš, Milivoja M. Roša in Lučke Zorko. Feri Lainšček se oglaša z osmimi proznimi krokiji, v katerih se prepletata tako literarni kot novinarski žanr; naj omenim, da so bile pred tem objavljene v Lainščkovi stalni rubriki v Nedelu. Gre za prozne krokije, v katerih »nastopa« literat ali na obisku v šoli ali na knjižnem sejmu, v svojem tuzemeljskem življenju, ki ga Lainšček ne poveličuje, pa se srečuje z mladim literatom, poslovnežem, s policijo ali koneckoncev z ženskami, ki dodobra zaznamujejo njegove ponavadi anekdotične situacije. Skratka - berljivo pisane in kar hudomušne zgodbice, ki rušijo zlizano, mnogokrat kar šolsko gledanje na pisateljski poklic Mojca Tirš se oglaša s tremi krajšimi zgodbami iz študentskega življenja; iz njih vejeta mladost in lucidnost, še posebej iž prve in tretje novelice, medtem ko v drugi (Substitucija) zamoti manj spretno (avto)psi-hologiziranje. Vse tri pa prinaša- Turbulence senc V soboški Galeriji so odprli pregledno slikarsko razstavo Gašperja Jemca (rojen leta 1975 v Kranju, živi v Ljubljani) z naslovom Turbulence senc. Raz stava poteka v sklopu projekta »V preletu«, ki z nizom treh vzporednih samostojnih razstav občinstvu omogoča obsežen pregled avtorjevega ustvarjanja med leti 1999 do 2003. V Galeriji Murska Sobota je predstavljen izbor slik velikega formata, nastalih v letih 2000 do 2003. V tem času je Gašper Jemec ustvarjai v Združenih državah Amerike, Hamburgu, na Dunaju in v Sloveniji. Izbrana deta zaznamuje posebna slikarska tehnika, ki temelji na uporabi transparentnega akrilnega medija. Razstava bo na ogled do 27. marca, strokovno vodstvo pa bo danes, v četrtek, 13. marca, ob 17. uri. -T. K. jo neobremenjen pogled v študentski (u)trip mladih, ki pa postane v očeh Lučke Zorko, zadnje prozaistke, preveč radikalen in tudi razvlečen. Milivoj M. Roš se oglasi z novelo Jaz te nimam, v kateri z razdrobljeno naracijo skuša sešiti tako pripoved kot telo ljubice, ki jo zaradi ljubosumja ubije z nožem. Okus ženskega mesa, ki preveva zgodbo, ter šivanje ran na truplu delujeta morbidno, ob branju me je namreč preveval tesnoben občutek, ki ga niso razblinili niti piščevi ironični ali humorni vložki Zdi se, da se je avtorju bolj posrečila ideja kot nje upovedenje: znova sešiti telo, torej znova oživeti že mrtvo, spoprijeti se z navideznim resničnim, sami zgodbi pa zaradi hote zabrisanih miselnih prestopov težko sledimo. Lučka Zorko objavi najdaljšo pripoved, ki jo je naslovila kar Ugrabitev stvarnosti. V bistvu gre res za nekakšno mladostniško ugrabitev stvarnosti, za veristično dojemanje sveta dekleta z rakom. Zgodba je nabita s kritičnim in radikaliziranim odnosom do vsega, kar je meščansko, glavna junakinja se večinoma giblje na relaciji jaz-študentski »žur«; ko je sama, sc ubada sama s sabo, a popisi njenih notranjih viharjev Radgončani se bodo smejali Velika dvorana radgonskega kulturnega doma, kjer poteka večina kulturnih prireditev v občini Gornja Radgona in tudi več območnih in regijskih prireditev, bo po. daljšem času spet gostila tudi kakšno komedijo. Gre za gledališke zvrsti ki vedno privabijo pozornost mnogih ljubiteljev smeha, ki vedno že v predproda ji razgrabijo vstopnice. In tako naj bi bilo tudi tokrat, ko bo na odru radgonskega kulturnega hrama, v organizaciji Zavoda za turizem Gornja Radgona, igralec Uroš Furst izvedel monokomedijo Jamski človek. Za omenjeno gledališko predstavo ki bo v torek, 18. marca, ob 19. uri in katere režiserka je Nataša Barbara Gračner, lahko ljubitelji komedije kupijo vstopnice v turistično informacijskem centru (TiC) v Partizanski ulici, poleg kulturnega doma, v Gornji Radgoni, -lob) so le refleks stvarnosti, ko pa je v družbi, se ji prepusti pa tudi erotičnega se ne izogiba. Zgodba, ki deluje kar preveč razvlečeno, opisi študentskega miljeja pa že znani. Morda bi bilo bolje, če bi glavno osebo umestila v drug svet, tako pa bo njena zgodba najbližje mladim bralcem, ki jim je tudi namenjena. Novelistična zbirka Štirje deluje zaradi raznolikih poettk nekoherentno a to še ne pomeni, da vsak ne bi našel v njej kaj zase To je bil tudi namen izdaje, seveda poleg promocije dveh mladih avtoric, ki zares obetata. M. V. 13. marec 2003 - VESTNI 12 INTERVJU ———i - ■ " - »Vsaj smeh naj bo zastonj, če že vse drugo ni« Intervju z Antonom Buzetijem, karikaturistom Vestnika in Vročega Kaja Anton Buzeti je eden redkih uspešno delujočih likovnih pedagogov. Za svoje področje delovanja si ni izbral slikarstva, ampak se je posvetil karikaturi, s katero zabava brake Vestnika in Vročega Kaja. Njegove karikature odlikujeta risarska prepričljivost in duhovitost Z risarsko spretnostjo ravno prav karikira določene obraze, pokrajine in prostore, da še vedno ostanejo prepoznavni. V duhovitosti, ki jo izraža, pa je opaziti satirično in humanistično tradicijo, ki izhaja od Ladje norcev Sebastjana Brandta in Ladje norcev Erazma Rotterdamskega pa vse do stripa Alan Ford. Ob vsem tem nam Buzeti s svojo humanistično satiro da vedeti, da ravno tisti, ki najpogosteje omenjajo humanizem, sploh ne vedo, o čem govorijo. Kako nas vidijo drugi, kakšni si želimo biti, kaj si sami mislimo o sebi in kakšni dejansko smo, so štiri različne stvari, ki med seboj niso nikoli usklajene. Rene Descartes je v Razpravi o metodi zapisal, da je vsak od nas prepričan, da mu primanjkuje prav vsega, razen pameti in dobrote, za kateri pa je vsak prepričan, da ju ima v izobilju. V ta razkorak med človekovim sijajnim mnenjem o samem sebi in posledicami njegovih dejanj, ki so prej motne kot sijajne, vstopi Anton Buzeti s svojimi duhovitimi karikaturami. Anton, ti si po izobrazbi likovni pedagog. Na začetku si se ukvarjal s slikanjem. Kaj leje privedlo do karikature? Verjetno je bil takrat Še močan vpliv študija. V grajski galeriji sem imel tudi razstavo, ki pa ni dosegala takega nivoja, kot sem si ga sam želel. Strašno me je motilo tisto sivo povprečje. Naslikali tihožitje krajino in imeti to za umetnost, po drugi strani pa vidiš, da se dosti boljših del akademiki celo sramujejo. a jih naslikajo zgolj zaradi golega preživetja. V bistvu razočaran sem iskal nove izrazne možnosti. Že od nekdaj sem rad prelistaval časopise in v njih iskal stripe ali karikature. Po vsem tem pa te enkrat prešine, mogoče je to to. Dobro se spomnim prve karikature, ki sem jo poslal v dnevnik Večer. Obravnavala je čas takoj po volitvah, kako komedijant z do vrha napolnjenim vozičkom zapušča cirkuško areno. Nepopisna radost Prva objavljena karikatura. Poti nazaj ni več. Potem pa brskaš po starih zvezkih iz gimnazije in glej ga, zlomka, skoraj na vsaki strani karikirana risba. Takrat pa ugotoviš, da je to že lep čas v tebi. Na- šel sem se dokaj pozno. Edina olajševalna okoliščina je, da je boljše začeti pozno kot nikoli. Poznaš dela Ladislava Kondorja in Ota Reisingerja? Žal Kondorja ne poznam, medtem ko mi je Oto Reisinger najdražji karikaturist Zelo dobro se spomnim revije Start. V vsaki številki pogledam najprej karikaturo kot drugi v časopisu najprej osmrtnice. Njegov Pero je legenda. Popolnoma me je pritegnil njegov način preoblačenja vsakdanjih problemov Kaj mora imeti človek ali dogodek, da se ti zdi dovolj zanimiv, da ga upodobiš na karikaturi? To je zelo težko odgovoriti. Kake prave formule ni. Zelo enostavno Začutiš ga in to je to. Mislim, da bi težko našel besede, s katerimi bi to lahko opisal. Kakšno vrsto karikature najbolj ceniš? Meni je najbolj všeč karikatura brez besed, pa naj si bo politična ali odsev vsakdanjega življenja To je karikatura, ki te postavi pred neko misel, in od tebe je odvisno, kakšen nauk boš potegnil iz nje. Karikatura ponavadi užali in razjezi tistega, kije upodobljen na njej. Hkrati pa si marsikdo prizadeva, da bi bil upodobljen na karikaturi, saj mu to daje občutek posebne pomembnosti. Kako to? Karikatura deluje na upodobljenega zelo različno. Spomnim se primera portretne karikature ko je upodobljeni doživel skoraj pravi šok. O sebi vedno vse najboljše. Deformacija obraza ga je zelo prizadela. Ker pa čas celi vse rane, mu je ta karikatura postala zelo zanimiva in ga pripeljala do stadija, ko se lahko iz. nje od srca nasmeji Druga stvar je pri karikaturah, ki obravnavajo konkretni dogodek, ki pa se zopet lahko deli na pozitivizem ali negativizem. S pozitivizmom ni težav. Negativizem pa prizadene, žali, boli...( vsi drugi imajo napake, le jaz jih nimam). Druga plat tega pa je v tem, da je zelo pomembno, da o tebi govorijo, pa čeprav so to skrajno slabe reči. Ponavadi si stvari zapomnimo, če so res dobre, nam dajejo občutek prijetnega, ali pa skrajno slabe, zato ker nam gredo na živce. Najprej pozabimo srednjo vrednost. Svoje karikature objavljaš v Vestniku in Vročem Kaju. Kako je z drugimi časopisi in revijami. Svojo prvo karikaturo sem poslal v dnevnik Večer s pripisom, da »če vam je karikatura všeč, jo objavite, ali pa mi jo, prosim, vrnite«. Priloga: znamka za povratno pošto. Objava prve, druge, tretje ... Do dogovora med nami pa ni prišlo. Konec. Vestnik. Začetek na sredini, čvek. čez nekaj časa naslovnica. Tudi čas za oddajo karikature se je drastično zmanjšal. Sedaj karikaturo prinesem v sredo, čeprav časopis izide že v četrtek. To mi daje možnost resnične aktualizacije dogodka. Hvala uredništvu. Vroči Kaj pa me je sam povabil k sodelovanju Tam objavljam karikature z erotično tematiko. V zadnjem času so mi namenili kar celo stran. Čeprav Vroči Kaj izhaja pod okriljem Večera, kljub nekaj poskusom nisem uspel objaviti svojih karikatur v dnevniku. S Kočevarjem, karikaturistom Dela, sva se pogovarjala o satirični prilogi Menja se urednik in vse pade v vodo. V druge časopise pa nisem poskušal priti. Skoraj bi pozabil na glasilo študentov medicine ŠČENE, v kateri sem prav tako objavil nekaj karikatur. Umetnost predstavlja določeno težnjo človeškega duha po večnosti. Umetnost karikature pa je izjema, saj mora biti karikatura predvsem aktualna in v skladu s tem njena ost hitro zapade pozabi. Ernst Kris pravi, da potomstvo nima lovorjevega venca za komičnega umetnika. Kaj misliš o tej kratkotrajnosti karikature? Karikatura, ki je vezana na dogodek, je gotovo kratkotrajna. Če pa zajame kakšen zgodovinski dogodek, se pa lahko njena trajnost zelo podaljša in zanamci se z njo seznanjajo kot z reakcijo na neko zgodovinsko dogajanje. So pa karikature, na primer o človeškem značaju, ki pa že dišijo po večnosti. Če mnogi umetniki ustvarjajo za jutri, je meni danes ljubši. Prednost karikature je v tem, da so ustvarjalni dražljaji številčnejši. Kar se tiče lovorjevega venca, pa mislim, da moji glavi sploh ne pristaja. Najbolj boleč trenutek v življenju moje karikature je bila zavrnitev s Trienala slovenske satire. Strokovna žirija mi je pač povedala, da je udeležba zelo velika in da se žal nisem uvrstil med razstavljalce Zaprosil sem za strokovno utemeljitev, a brez uspeha Pojavili so se rahli dvomi, kako naprej? Potem pa uvrstitev na INTERNATINAL CARTOON EXHIBITION na Rodosu in kol edinemu slovenskemu karikaturistu na 42 INTERNATIONAL CARTOONFESTIVAL KNOKKE-HEIST v Belgiji, pa postane nebo popolnoma jasno. Moja risba ni poenostavljena Rad nizam drobne predmete, ki pa so kot nekakšen ključ do popolnega razumevanja karikature. Zabavno se mi zdi, pustiti gledalcu možnost, da si sam ustvari svojo interpretacijo. Če bi lahko še enkrat izbiral, bi izbral karikaturo. Najlepše je, če v svojem delu zares uživaš Za karikaturo so potrebni vsaj trije, tisti, ki spodbudi njen nastanek, tisti, ki karikaturo naredi, in tisti, ki karikaturo vidi. Kakšen je odziv na tvoje karikature med »upodobljenimi« in med občinstvom in kaj ti to pomeni? Kar se tiče prvega, tu ni težav Na politični sceni so novi dogodki nujnost. Poleg tega pa akterji poskrbijo še za kakega, ki pa je popolnoma zunaj konteksta. Taki so posebej dobrodošli. Takšno delo zahteva od tebe, da si vedno na tekočem z dogodki. Moj dan je podoben tistemu iz časov JLA. Vsak dan dnevnik. Analiza dogodkov, izbor, slika v glavi, katero potem samo prerišeš in postaviš v presojo gledal cu. Ne morem si predstavljati, da bi karikature ostale nekje v predalu. Občinstvo se je nanje zelo navadilo. Občutek imam, da časopis izgubi svojo podobo, če je-ne bi bilo na prvi strani. Ljudje različno komentirajo moje karikature. Neprizadeti gledalci ne skoparijo s komplimenti. Eni si jih celo fotokopirajo in jih imajo zalepljene na vratih ali kakem drugem mestu. Včasih pa pride do drugačne reakcije. Si imel kakšne pripombe oz. se je kdo počutil užaljenega? Najpogostejši so pogledi izpod obrvi in črne misli, za katere je najboljše, da jih sploh ne doja Za stabilnost, varnost in blaginjo. di Jane? Potočnik Natoion 080 21 IZ. http://nat05tw.si Natonabiialnik, Slovenska 29, WOO Ljubljana doma v evropi, varni v natu meš. Včasih zazvoni telefon, te kdo nadere, kako si upaš, in to je v glavnem vse. Lahko pa povem, da delam svoje karikature neobremenjen s strankarsko barvo in brez kakršnega koli maščevanja do posameznika. Dogodek kot dogodek Vsaj smeh naj bo zastonj, če že vse drugo ni. Pri nas sta navzoča dva načina humorja Eden je tisti prostaški humor, pri katerem je vrhunec duhovitosti, če se intimni deli Človeškega telesa in z njim povezana opravila imenujejo s pravim imenom. Še bolje, če je vse skupaj aranžirano z narečjem Druga vrsta humorja pa je tista, ki ne meri na prvo žogo in ob katerem je treba malce razmisliti, da ga razumeš. Hkrati pa naredi ravno slednja vrsta humorja tegobe življenja znosnejše. Spominjam se še časa, ko je v naše kraje zahajal hrvaški humorist Dudek Dvorane so poslale premajhne. Na domači sceni sta bila takrat Dodo in Douži. Potem je nastopil Geza, ki pa ima danes tudi nekaj posnemovalcev, kar sc radijskega dela tiče Vprašanje pri tem je, koliko je tu avtorskega humorja in kako visoka raven poslušalstva mora biti, da lahko tak humor prenaša. Nedopustno se mi zdi, da plačam vstopnico za to, da lahko v veliki dvorani poslušam CD-je. Zagotovo pa moje mnenje pripada manjšini. Sam svoj humor raje prekrijem s pregrinjalom, da gledalec lahko pokuka podenj in si ustvari svoje mnenje, ki pa ni nujno, da je popolnoma enako mojemu. Kateri od sodobnih kih karikaturistovi K* Zelo blizu so mi: Marko var - Delo, Franko Juri - . nik in Tomaž Lavrič " E Marko s svojim preprost«® ,, vanjem problema, Frad portretist in Tomaž kot o sočen risar . Pri tvojih karikatt^f, gre samo za nkaturo, pac pa j« na v širše zasnova#0 j - L*‘T* cijsko karikaturo,» demaskiraš in in^U raš različne dogo# , V določenih dogodki*1p pajo točno določene ' takega dogodka gledali re potegniti ničesar111 j zabavo, ki pa je lahko W j/ njegove nemoči glede n' /■ dek. l ake karikature se P vž*^° . Karikiranju si t-P*' di sebe, kar je, nas v Pomurja, Samokritičnosti manjkati. Sam nisem . vrsta, da ne bi bil ''J.' j*11 satiričnemu peresu ,■ znak, dolgi nos, je vedno zavoham prave1 □ '-m''' Se bojiš, da bi ‘1 • R tem in da bi se ~ začel ponavljali t Zaenkrat te pa bo do tega Pr,S‘%X rožil referendumski । da se parlament potr° Kaj ti pomeni stojna razstav# r galeriji? .WjJ To je moja P°H a večja razstava, ki pa" v 1 , k Še kakovosinej$cnW .|j p je, da so našle svoje . .piv dovih galerije. ■ , razstava močno P1?* X izbiranja galerij P0” j 1 L Roberti | VKTMK-H. marec 2003 KMETIJSTVO 13 Izobraževanje kmetovalcev -U. 3.2003 bo v Murski Soboti, KGZS, zavod MS, ob 9. uri predavanje: SKOP - kolobar na njivskih površinah - nadaljevalni program. 14.3.2003 bo v Kobilju, gostilna Smej, ob 14. uri društveno ocenjevanje vin. 15.3.2003 bo v Turnišču, rtvorana krajevne skupnosti, on 13 uri društveno ocenjevanje vin. 18- 3.2003 bo v Lendavi, ho-et Lipa, ob 9. uri društveno ocenjevanje vin. 18. 3. 2003 bo v Lendavi, kmetija Lešnjak, ob 15 uri prikaz rezi breskev. i Cerkvenjak Na pobudo iniciativnega odbora, ki ga jr vodit Ivan Janez Pučko, so se na ustanovnem občnem zboru zb-rali vinogradniki iz vse občine. Nanj so povabili 138 vinogra-dnikuv udeležilo pa se ga je 45 ■b prvega predsednika društva, o ga poimenovali Društvo vi-" 'gradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, so izvolili Ivana Ja-neu Pučka. Program dela vsebuje izobra-žev»nje vinogradnikov in kle-^rjev, promocijo vin, ki jih pri-4tlajo na tem območju, in sode-'W:nje / drugimi društvi pri Ustavitvi občine Cerkvenjak. **uhiiu 1 im buln predstavi-'/"t 11 j občinskih prireditvah. It ;n -p idi । sodelovali z Dm 7*n kit.eckih žena in deklet, s ičnini društvom Cerkve-" in drugnui ki bodo voljni PoD^tnti prireditve v središču 1 n« Cerkvenjak. V svoje vrste vse vinogradnike, ki želijo ''’■■.nisaii k napredku vltuim*!-j11 •' v tem delu Slovenskih Go- Ludvik Kramberger Španska kočija za tinsko kraljico '"mAlkrjliici shivvnnc Si-šuiu« je Avtohiša Dtcv hlnwC 8 marca izročila v 'iab avtomobil Seat Cof- Vinska knlbcaSlove-n‘l« bo to idhčnv vozilo v 'čiu 200* s pruioni uporablja-* pov. n, na katerih bo spolnjevala poslanstvo pro-^ije’■Im niskdt. m.vino-SNilniitv^4V,vinoro-dežele km zanimive turi-‘''• V-v de v.iiiai.ljt ItrdMg" y Pr' ukva Vinska kraljica Kenije ie Pomurski sejem. Uradniško društvo Bistrica Na prvem mestu izobraževanje ifa ^^munena II?^POSr^. . no8fadi niso dhi ^tbi. linaVerici, i'. “"“'e" i" *° kist^ občine Subvencije 2003 Letos na ravni 75 odstotkov plačil Evropske unije Subvencije le za parcele nad 20 arov - Kaj to pomeni v praksi, še ni povsem jasno Po trimesečnih pripravah, usklajevanjih in pogajanjih je vlada prejšnji teden sprejela 13 kmetijskih uredb, s tem pa je dana možnost, da se projekt Subvencije v kmetijstvu v letu 2003 začne. Vsi lanskoletni vlagatelji bodo po zagotovilih predstavnikov Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo izvajalec projekta, do 20. marca prejeli po pošti pre-dt iška ne obrazce z navodili, z 20. marcem pa se začenja tudi vlaganje vlog. Rok za oddajo vlog se bo iztekel 30. aprila, vendar bodo imeli zamudniki še do 5- maja čas, da oddajo izpolnjene vloge na Obisk v Podgradju pri Ljutomeru Nov hlev za petdeset molznic Zakaj je Irena zapustila Muro? Sredi lanskega leta, ko sem prvič obiskal Zorečeve v Po-gradju pri Ljutomeru, je hlev sicer že stal, v njena pa še ni bilo opreme in zato tudi ne krav. Pred nekaj dnevi, ko sem prišel drugič, pa je bila slika že drugačna. »Pred osmimi leti, ko je žena Irena, ki je delala kot šivilja, ostala doma, saj imava šest otrok, smo začeli razmišljati, kaj zdaj. Imamo namreč 12 hektarjev svoje zemlje in prav toliko v najemu, od tega šest hektarjev v dolgoročnem najemu od kmetijskega sklada. Na sedmih hektarjih pridelujemo koruzo, na treh pšenico .... drugo pa so travniki. Ker sta starša - oče Franc, mati Silva -že upokojenca in sta posestvo prepisala na naju z ženo, sva sc odločila, da nadaljujeva z dejavnostjo, torej z živinorejo, s čimer sc je prej ukvarjal oče, medtem ko jc bila mati zaposlena. Sam sem po poklicu kmetijski tehnik, zaposlen kot mlečni kontrolor, in ker vem, da se z nekaj kravicami v prihodnje ne bo dalo preživeti, sva sc z ženo odločila za gradnjo hleva za 50 molznic,« je ČrenŠovci, za predsednika pa so si izvolili univ dipl, inž kmetijstva Egona Krampača. Pred kratkim so imeli letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v minulem letu in sprejeli progam dejavnosti za letos. Med pomembnejšimi nalogami, ki so jih uspešno izvedli, jc bilo predavanje na temo prepoznavanje bolezni in škodljivcev vinske trte, njihovo zatiranje ter spremljanje vegetacije vinske trte m delavnica na temo zelena dela v vinogradu (optimalna obremenitev vinske trte agencijo. Seveda bodo zamu-dniki ustrezno kaznovani, saj bo pomenil vsak dan po 30- aprilu za odstotek nižjo skupno subvencijo, vlog, ki jih bodo prejeli na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja po 5- maju, pa ne bodo upoštevali. Za subvencije za EKO 0,1, 2 in 3 bodo letos razpisali 23,34 milijarde tolarjev, kmetijskemu ministru Butu pa je uspelo zagotoviti sredstva v takšni višini, da bodo dosegle letošnje subvencije slovenskim kmetom 75 odstotkov subvencij, ki jih prejemajo evropski kmetje. Zagotovitev te višine je bil tudi pogoj, da bodo dobivali slovenski kmetje V 442 kvadratnih metrov velikem Zorečevem hlevu v Podgradju ni opečnega ali kakega drugega stropa, ampak je odprtina (lesena konstrukcija) od tal do strehe. - Foto: Š. S. v imend žene Irene, ki je nosilka dejavnosti, a je bita ob obisku odsotna, povedal mož Anton. Že lani, ko sem bil prvič pri Zorečcvth, sem občudoval hlev, katerega tloris je 34 krat 16 metrov in ni zgrajen klasično, saj nima opernega ali betonskega stropa, ampak je odprtina od tal do strehe Ni kaj: zahtevna in praktični prikaz pletve), sodelovali so na prireditvi Mlinarski dnevi Bistrica 2002, organizirali delavnico o dozorevanju grozdja in seveda so imeli tudi martinovanje, kot sc za vinogradnike pač spodobi Podobne aktivnosti so vključili tudi v letošnji program dela, s tem da bodo vključili tudi nekatere leme o sadjarstvu. J. G. www.p-inf.si v letu 2007 edini med kmeti no vih članic takšna plačila kot kmetje v sedanjih članicah unije. beveda se je na pogajanjih najbolj zatikalo pri denarju, zato so letos tudi zaostrili nekatere pogoje za pridobitev subvencij. Najpomembnejša novost pri pogojih za pridobitev neposrednih plačil je dvig najmanjše površine parcele, ki se z lanskih 0,10 hektarja letos povečuje na 0,20 hektarja. Okoli tega so še določene nejasnosti, zato bomo o tem podrobneje pisali v prihodnji številki. Skupna spodnja meja njivskih površin, s kateri mi je vlagatelj upravičen do neposrednih plačil, ostaja za poljščine 0,30 hektarja. strešna lesena konstrukcija, ki so jo naredili delavci Ferenčako-ve firme iz Ižakovec. V hlevu je (zaradi odprtin na strehi) svež zrak in zato v njem prav nič ne »diši«. To je seveda v redu, po dntgi strani pa ne, zlasti v dneh ko je bil hud mraz, saj je bilo v poslopju hladno. Hlev je sicer na izplakovanje (rešetke), torej nič nastiljanja, živali pa ležijo na tleh na gumijasti podlagi. Zaenkrat je v hlevu 34 glav živine. Ko jih bo več, jim bo topleje. Drugače je poleti, ko se živali prosto gibajo m lahko gredo tudi ven iz hleva. Poleg novega hleva, v delu katerega je mol-zišče, imajo na kmetiji v Podgra du v uporabi tudi star hlev, ki ga ' jc dal zgradi oče Franc, v katerem pa je 13 glav »podmladka«. Teličk namreč ne prodajajo, am pak jih v ugodnem času pripustijo, po kotitvi pa so molznice. Ta čas molzejo, seveda strojno, 20 krav in dnevno oddajo 300 litrov mleka. Krave dajo v času standardne laktacije v povprečju od 4.500 do 5.000 litrov mleka. Mnogi sc dobro spomnite, da so v preteklosti številni gradili hleve s pomočjo »nepovratnih Za EKO 0 je vlada za letos razpisala vsa plačila, ki jih pozna Evropska unija, in to na ravni 75 odstotkov plačil, kot jih dobivajo kmetje v uniji, zato bodo nekatere subvencije celo nižje kot lani Subvencije za krušna žita se z lanskih 61 tisoč znižujejo na 57.500 tolarjev na hektar, za hmelj pa s 111 tisoč na 83-500 tolarjev na hektar. Izplačevanje letošnjih subvencij bo potekalo po načelu avansa in poračuna. Upravičenci bodo prejeli 53 odstotkov denarja le-,tos jeseni, preostalih 47 odstotkov pa iz proračuna za leto 2004 prihodnjo pomlad Ludvik Kovač sredstev« in da v nekaterih od tako zgrajenih hlevov nikoli ni bilo živine ali pa le za vzorec. Logično se mi je postavilo vprašanje, ali so (pravzaprav bi morali) dobili kaj denarja od države tudi Zorečovt, kot vaščani po domače pravijo tej kmetiji. »Hlev, ki pa še ni v celoti urejen, in oprema sta doslej stala 30 milijonov in zanju nismo dobili nobenih nepovratnih sredstev,« je razočarano odgovoril Anton ■ Zorec. Gradili so ga s prihranki in komercialnim kreditom. Tli upanje, da bo naložba rentabilna in da se je Irena • gledano dolgoročno - pravilno odločila, ko jc ostala doma. Š. Sobočan 0 ekološkem kmetovanju V okviru programa Vlaganje v zdravje in razvoj v Pomurju -MURA organizira Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota v sodelovanju z Razvojno agencijo Sinergija in projektno skupino Krajinskega parka Goričko v ponedeljek, 17.03.2003, ob 15.00 v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah delavnico EKO KMETIJSTVO -IZZVIV REGIJE. Poleg osnovne predstavitve ekološkega kmetijstva v Sloveniji in slovenskega kmetijskega okoljskega programa SKOP bosta o svojih izkušnjah govorila tudi ekološka kmeta Cene v kmetijskih trgovinah KZ Kmetovalec Ljutomer Artikel Pakiranje Cena v sit semenska koruza vreča-25 MK pioneer l vreča 9.714,00 pioneer II vreča 8.851,00 pioneer III vreča 8.050,00 syngenta super future tiib. vreča 8.081,00 Syngenta futurahib. vreča 7.374.00 Syngenta estra Ml). vreča 6.864,00 KWS) vreča 8.870,00 KWS II vreča 7.920,00 KWS III vreča 7.460,00 KWS IV ‘vreča 6.600,00 agrosaat super elite vreča 8.299,00 agrosaat elite vreča 7.696,00 BC standard hibridi vreča 6.680,00 mineralna gnojila pakiranje cena vsg/kg KAN 27 % 50/1 41,30 NPK 15-15-15 50/1 48,30 NPK 7-20-30 50/1 62,00 NPK 5-20-30 50/1 61,00 UREA 50/1 48,90 NPK 8-12-24 50/1 48,90 NPK0-10-3O+B 50/1 47,30 NPK 0-10-30*3*0,1 50/1 59,70 kalijeva sol 60% 50/1 56,00 semenski krompir pakiranje cena v sit desitee, debeline 28-35 mm 25 kg 7.000,00 bright, debdine 28-35 mm 25 kg 7.500,00 pnmura, debeline 35-55 mm 10 kg 1.810,00 adora, debeline 22-35 mm 10 kg 2.475.00 sredstva za varstvo rastlin dicuran forte 1/1 5320,00 primextra tz gold l/l 2.365,00 dual gold 1/1 4.5BO,flO piramin turbo Ul 4.515,00 stopm VI 1345,00 SKZ Murska Sobote Artikel Pakiranje Canavsit meča 7.630,00 semenska koruza pioneer vreča-25 MK elite, raisa, hetga nwnaiisa, danca, PR38S26 vreča 8.350,00 PR37M81.PR38P05, PR39K38, PR39K24, stira vreča 9.180,00 PR37M34, PR38A24, PR37H24, PR38F70, PR38F10 vreča 10.000,00 semenska koruza agrosaat DK371 vreča 6.000,00 0K312,DK300.LG2244, LG2306, kitaš, aura vreča 7.770,00 LG2307, LG2372, DK475,huar vreča 8.380,00 semenska koruza singenta (niham, actoljurio vreča 6.880,00 kanada, pelican, peso, oedtan. furiosumo, sprint« vreča 7.360,00 edest, geyser, maverik vreča 8.060,00 semenska koruza KIK greger vreča 7.590,00 queen nicco semenski krompir agria vreča 8.050,00 vreča 9.020,00 cenasit/kg 280,00 mineralna gnojita pakiranje cenasit/kg NPK 7-20-30 50/1 63,50 KAN UREA apnenec 50/1 43,20 50/1 51,40 50/1 11,60 zaščitna sredstva /Manje cena v sil/kg dien ran forte dual gold stomp cougar frontier 1/1 6.352,00 1/1 4.600,00 I 1 1.888,00 1/1 5.992,00 1/1 5.556,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 13. marec 2003 - VESII Zgornja Ščavnica: igra narave Srečanje s Polančanoma v Slovenskih goricah Zabčičevi so morali pozabiti na kaporo Sin pa je le odšel na Štajersko in tam kar ostal Branko Cipot iz Zgornje Ščavnice je med luščenjem fižola naletel na strok, v katerem sta bili dve različni sorti. »Kot vidite, je eden čm, drugi pa s sivimi pegami. Česa takega še nisem videih je povedal. Upam, da je to razvidno tudi s posnetka. Omenil pa je tudi, da so lani ob »rangtcah« posadili obe sorti. Kako je mogoče, da sta v en strok »zašli« različni sorti, ve samo mati narava. - Foto: L Kr. Srečanje veteranov v Stari Novi vasi Menda je bilo 1948. leta, ko sta Šla oče Jožef Žabčič in trinajstletni sin Jože na Štajersko iskat grunt in ga na območju Cerkvenjaka celo »kupila«, saj sta dala »kaporo« (aro). Ko pa sta prišla domov in povedala, da je hiša z gospodarskim poslopjem na samem, torej ni v neposredni bližini sosedov (kakor je to doma v Veliki Polani), so se domači »uprli« in se nikakor niso strinjali, da bi šli tja, saj da se potem ne bi imeli s kom pogovarjati. Vemo, kako je: sosede debatirajo pri ograjah, v novejšem Času pa pijejo kavico. Naključje pa je hotelo, da se je Jože z družino vseeno znašel v Slovenskih goricah. Jože Žabčič, ki izhaja iz kmečke družine, in žena Nada, hči kletarstvo, kajti vem, da so imeli Zabčičevi iz Velike Polane vinograd v Lendavskih goricah, kjer je v mladih letih tudi on delal. Zelo pohvalno pa je, da se je v delo zelo vživela žena Nada (imam celo občutek, da je zdaj gonilna sila), ki izhaja iz učiteljske družine. Jože je po osnovnem poklicu tekstilec. V Krojaštvu v Veliki Polani se je izučil za krojača, potem odslužil vojaščino, nato pa končal v Zagrebu srednjo tekstilno šolo in postal tekstilni tehnik. Redno se je zaposlil v Kometu v Metliki, kjer je bil kar dvajset let tehnični direktor. Le- ta 1977 je bi) sedem let in pol tehnični direktorja v Yukemovi tovarni v Keniji. Po vrnitvi se je zaposlil kot direktor tehnično-komercialne službe pri PIK-u v Lenartu. Leta 1989 pa je bil po tuji krivdi udeležen v hudi prometni nesreči in po nekaj letih bolniškega dopusta se je upokojil, s čimer je bilo poklicne kariere žal konec. Drugače bi bilo, ko bi se ne zgodila nesreča Morda bi bil lastnik tovarne pri Lenartu ali pa tekstilne dejavnosti v rojstni Veliki Polani? »Zdravnik je svetoval, da se moram z nečim ukvarjati, sicer se mi bo stanje poslabšalo. Padla je odločitev za vinogradnik” Vinogradnik po sili Ne povsem, ampak tudi vanje tradicije iz rane iz rojstne pokrajine in let, ki je preživel v Metliki, saj tudi tam za rekreacijo ukv^H vinogradništvom in meddfd mi prideloval rdeča vina tega je tudi v novem vint1^ na pobočju Kremberka ® »degustacijo« sem pokusil® eno od takih (rdečih) sod »Veliko delamo,« je dejal*1 da in potem, ko je post^' kislo juho, odhitela v viW Midva z Jožetom pa sva^’* paberkovala. Tako sem ra Kako še drugi do statusa veterana? nekdanjega veli kopo lanskega šolskega ravnatelja Križaniča, sta bila prijetna sogovornika Z njima sem kramljal v Kremberku, kraju pri Sv. Ani v Slovenskih ga ricah Tam sta namreč 1984. leta Odličja in članske izkaznice Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 1991 Ljutomer združuje že 270 članov, predsednik je Miloš Vrbančič, sekretar pa Marko Milič. Samo v zadnjem letu se je organizaciji pridružilo 40 novih članov, do tega statusa pa je na območju UE Ljutomer upravičenih okrog 550 ljudi. Zborovalci so ugodno ocenili dosedanje delo te veteranske organizacije. ki je lani podpisala listino o sodelovanju z Območnim združenjem Zveze združenj borcev NOV Ljutomer, katere predstavnik je Franjo Štebih. Načeli so problem nepriznavanja .statusa veterana civilistom in prostovoljcem v vojni za Slovenijo 1991, ker pač zaenkrat veljavni Zakon o vojnih veteranih tega ne omogoča. Župan in državni poslanec Jože Špindler je predlagal. da naj bi se organizirani veterani po vsej Sloveniji lotili zbiranja podpisov za spremembo te zakonodaje, kajti le tako bo mogoče spremeniti neomajna nasprotovanja nekaterih poslancev v državnem zboru. Letos bo slovensko Združenje veteranov zaupalo ljutomerskemu združenju organizacijo državnega tekmovanja veteranovv kegljanju, organizirano pa bo tudi meddržavno tekmovanje v teku slovenskih, hrvaških in madžarskih veteranov. V Murski Soboti pa bo aprila in maja v Pokrajinskem muzeju na ogled po- sebna razstava o vojni za Slovenijo leta 1991. Na prapor veteranskega združenja so pripeli spominske trakove občin Raz-križje, Ljutomer, Križevci in Veržej, bronasto plaketo sta prejela Stanislav Modlic in Miloš Vrbančič, srebrno plaketo Alojz Novak, novim štiridesetim članom pa so bile podeljene članske izkaznice ter značke ZWS. Filip Matko kupila hektar velik stari sadovnjak in pobočje preuredila v vinograd s 3-500 trsi renskega rizlinga, belega burgundca, kerne-rja, traminca in modrega pinota. Tam pa je tudi zrasla velika hiša z gospodarskim poslopjem. Vse je novo in moderno, posebej pa me je »očarala« velika vinska klet, katere stene so obložene s skalami, talne površine pa s primerno keramiko. Sodi so predvsem leseni. Vina tudi stekleničita Prostori so pripravljeni za turistično dejavnost. Jožeta nisem spraševal, zakaj ■ naenkrat« vinogradništvo in pri Sv. Ani v S svojo sina v cah, kjer je zaradi rekreacije zasadil vinograd, a je zdaj dejavnost že zelo obsežna. - Foto: Š. S. Iz Gasilskega društva Turnišče Problemi s tihim alarmiranjem G. Radgona Mladi z območja UE Gornja Radgona se očitno ne poročajo radi, kajti lani je bilo le 69 porok, od tega 57 v Gornji Radgoni, preostalih 12 pa na matičnem uradu pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Vse več tistih, ki se vendarle poročajo, pa se odloča za poroko v kleti Radgonskih goric - pod slapom. (F. K.) Na občnem zboru PGD Turnišče je bilo 65 Članov, več članov gasilskega podmladka, prišli pa so tudi gostje. Turniški gasilci so lani sedemkrat posredovali pri gašenju požarov, organizirali so letni pregled gasilnih aparatov v gospodinjstvih, preselili sireno s Planike na gasilski dom... Opozorili pa so tudi na težave tihega alarmiranja, saj imajo premalo odzivnikov. Letos bodo skušali kupiti vozilo za prevoz članov društva in specialna zaščitna oblačila ter dihalne ‘ aparate. Na zboru so izvolili Alojza Lebarja za predsednika društva, funkcijo podpredsednika bo opravljal Simon Pal, , poveljnik je postal Alojz Štefa-nec, podpoveljnika pa sta Alojz Žižek mlajši in Jože Lebar. Letos bodo turniški gasilci praznovali 80-letnico. Na občnem zboru so podelili odličja za deset, dvajset in štirideset let dela v društvu, katerih prejemniki so: Alojz Miholič, Štefan Temar, Franc Cigut, Štefan Magdič, Jože Dravec in Franc Lebar (na fotografiji) in Štefan Toplak ter Štefan Nemec. Priznanje Častnega poveljnika je prejel Alojz Miholič, sicer poveljnik občinskega poveljstva GZ Turnišče, častni Član PGD pa je postal Jože Dravec, dolgoletni član društva Besedilo in foto: Franc Vitez ra IM ® E Z' ® S S ® Pri gasilskem domu gradbeno dokumentacijo. v Gornji Radgoni naj Tja do leta 2007 bo 16 gasil- bi sčasoma zgradili pr- skih društev z območja gornjera- izidek, neke vrste gasilski muzej, v katerem bi hranih eksponate iz šestnajstih gasilskih društev Letos bodo skušali pridobiti vsaj dgonske občine potrebovalo 135 milijonov tolarjev, od tega 75 milijonov za nakup šestih gasilnih vozil. Na nedavnem občnem zboru PGD Negova, ki letos praznuje da imata tri sinove, k* ” ustvarili družine in so ■ ‘s . Dušan, poročen s Sigi, nec v Nemčiji, Bojan, Majdo, ima pri Lenart« in trgovino; Jožek, P0"".? Klaudijo, pa živi z druži«0 v Kremberku. Letos je minilo pctifP1'.' let, odkar sta šla oČeJoP Čič in trinajstletni 'H' ,v Štajersko iskat grooL j), vendar se Žabčičevi na Stajer (kot so sicer t'' JI mnogi drugi Pre'l19Itir\3 hoteli imeti nekaj vd ampak so ostali 1 tP° ' v svoji Veliki Polani. J°^c' $ moja sogovornika, bolj mobilna; tudi v bila, na kar spominjaj0 vske trofeje. Končno 9* lila v Kremberku V" ? goricah, kraju, kjer zem, in oba sta vesela Prekmurja. Tudi busom se včasih pnP' jJu pokušino. SS-letnico.sop'tin^' predsednika Slavka ‘ V Trstenjakovem Radgoni se je zb^....X petdeset mladih Z . stih župnij dekanij . Biti so predvsem dij tje, ki so govorili o‘ ■ birme. '....■ II VESTNIK ~ 13. marec 2003 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Gasilska zveza Beltinci Obsežen program dela Program dela Gasilske zveze Beltinci za leto 2003 je dokaj obsežen saj je zajet v kar 26 točkah Omeniti velja izvedho občnih zborov v društvih »f jr OS p d, * v Ir I iJ - -------------------— tnosii. izobraževanje častnikov, strojnikov obnovi-tvenlh tečajev, nosilcev IDA, sodnikov in imetnikov radijskih postaj, še posebej pa mladih. Nic manjši pomen ne pripi-■ujejo vodenju krožka mladi gasilec na Osnovni šoli Beltin- ci. Seveda ne pozabljajo tudi na velik pomen izobraževanja operativnega članstva v okviru Gasilske zveze Slovenije. Sodelovanje s sosednjimi gasilskimi zvezami v Pomurju in od drugod pa je že itak stalnica njihovega dolgoletnega delovanja. V letošnjem ietu pa jih čaka še vrsta drugih nalog. Med drugim načrtujejo izvedbo občinske vaje v Lipi, prostovoljna gasilska dru- štva v Lipovcih, Lipi in Ižakovcih pa bodo proslavila pomembne obletnice. V Ižakovcih bodo ob tej prdožnosti razvili tudi društveni prapor, v Dokležovju pa naj bi prevzeli gasilsko vozilo. Prav tako se bodo udeležili medobčinskega tekmovanja na vodi, ki bo v Dokležovju, spusta po reki Muri, regijskega tekmovanja in drugih tekmovanj Med naloge so zapisali tudi sodelovanje na raznih prireditvah občinskega in širšega pomena. Prav tako načrtujejo srečanje gasilskih veteranov iz beltinske občine in izvedbo meseca požarne varnosti z vajo gasilske zveze v Beltincih. Vrhunec vseh dejavnosti v letošnjem letu pa bo udeležba na kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki bo na Bledu Milan Jerše Nujna obnova Beltinske zdravstvene postaje J^***1^*1 se obeta ob no r« . ® >e občinski svet sp-h । , an^n° konstrukcijo Ih , b’c v k tlh 2003 do Gre za prvo fazo mo-Zdravstvene po-tor jP "!1 investi- oU.?1 Beltinci, lastnik do, a Pa lc Zdravstveni J Murska sobota. J'’! k' hlb Nravstvena n " "'neizgrajenažedav-1^’^ Pozneje so bili Pros,ori lekarne. Zob ht0 j oblekt že močno načel ^iatii 'i " 'J ,n °Prcma do-s°Že, ‘»špekcijske službe d* stavba ni aima, j novim normativom, “ ide■ Prav tako sanita- rije ne ustrezajo današnjim standardom. Dotrajani so tudi drugi prostori, čakalnice in ambulante, ki so brez ustrezne ventilacije. Poleti je vročina nevzdržna in so zelo neugodne razmere za bolnike v čakalnicah in zaposlene v ambulantah. Obnoviti pa bo treba tudi okna, inštalacije in tlake, streho in fasado. Poleg tega je v zelo slabem stanju vozni park, ki potrebuje ustrezne garaže Avtomobili so bih doslej v leseni uti, dostopni raznim nezaželenim obiskovalcem, ki so jih lahko poškodovali. Zato je nujno, da se postavi nova, ustrezna garaža. Leta 2001 so vendarle uspeli zgraditi nove parkirne prostore, v kar so vložili 10 milijonov tolarjev. Ta investicija je bila nujna, kajti ve- likokrat se je zgodilo, da bolniki niso imeli kje parkirati, zato so marsikdaj parkirali pred vhodom, ki bi moral biti prost za urgentna vozila in nujne primere. Nepremične bolnike pa nosijo po stopnicah, ker ni ustreznega dostopa za invalide. V prvi fazi bi obnovili sanitarije, čakalnice, prostore, prezračevanje ter delno okna in vrata ter uredili dovoz za invalide. Za posege v prvi fazi so tudi kandidirali na Ministrstvu za zd- ravje, kjer so jim za leto 2003 odobrili 7 milijonov tolarjev. Tako bi v drugi fazi kupili nov avto in naredili garažo, v tretji fazi pa bi sledila dokončna zamenjava oken m notranjih vrat, izdelava vetrolova, obnova fasade in strehe. Vrednost celotne investicije ocenjujejo na 22,4 milijona tolarjev. Polovico potrebnega denarja bi zagotovila občina; drugo polovico pa dr-žava. Milan Jerše VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. _ ** Podjetje tfllomlfWijt <1 ati Mivala 13, M, Sotota ^ci: luščili seme kot nekoč Beltinske dileme 23 desetletji nazaj in on na “• bučnega semena,, Set,.. "|J H' h j,, (U| Or b,*o kulturno-turistično društvo. r,.' i Pridn। f j'" M Kristina Nemec je k luščenju povabila de- T| u^tnii. M"* nm možje, ki so prišli iz dela v vinogra- 'h \, |," Pripovedovali najrazličnejše zgodbe o poro- ^Qj^kuiurj,, "Pa 8 Mo tudi humorja. Vse pa je bilo pove-,e Sospoj, L kar je dalo večeru svoj ton in težo. Po za vse pripravila domače jedi in pijačo. J. Z. A I «8 5 X u "s i "btrvKiu občin C ^adgon.i, Radenci in Sveti Vkv sa) je neke vrste »plačilo« za k ln Pohojeno pot, ki ni bila lahka, ^dosegal " ^tra)al na tej poti in tudi v priho-1 ° rezultate.- svoJa pravila in zako-'" A . ii.' / ni vrhunskih rezul- J^^j žrtvov vrlltllls^ dosežke je treba ■ t1Hr'"’fin‘i pr se K irebz mill Vr^^o n. ^°’a’ včasih moraš izpustiti kak-kijll** (J? nikati t ■ majhne radosti, ki si jih bt Sn‘h Zveznosti lahko privoščijo. ' “Prelil za takšno pot, in če si . sc da veliko uskladiti. •I ! 1 fjPj.r La *1^ sezone? vu . P^nstvo, udeležba na evrop- u oschnojew^ 17. q '' USpeh preteklega leta.« J ^oj^ m- at,rC4Crk za viden napredek. V . . Se Se intenzivneje posvetili igri ’’ MhdiJ '"s Pešchonovim, klubskim ■1 Posegala po visokih uvrstitvah bi iz Irgoličem skušali doseči zu-najsodno poravnavo, pq kateri bi mu terjatev izplačali v dveh delih, in sicer v letih 2003 in 2004. Za šport je v občinskem proračunu za leto 2003 namenjenih dobrjh 33 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi bilo težko naenkrat izplačati skoraj petino tega zneska. In tako bi letos Irgoliču izplačali 3,5 milijona, kolikor je znašala glavnica iztožene terjatve, drugo pa bi dobili klubi in društva. V letu 2004 pa bi izplačali še 2,5 milijona tolarjev, kolikor znašajo obresti in stroški. Tako je zanesljivo, da bodo športni klubi in društva sedaj plačali za napake (čigave?) iz preteklosti. Kot je znano, je bil Janko Irgolič dalj časa poklicni sekretar ŠZ Gornja Radgona, a mu je bilo v letih 2000 in 2001, kot je potrdilo sodišče, delo onemogočeno Do tega naj bi prišlo predvsem zaradi nesoglasja med Irgoličem in takratnim županom Miho Vodenikom, zato je Irgolič prek sodišča dosegel, da se mu izplačajo neizplačani osebni dohodek, regres, stroški za malico ipd. Ta kratno vodstvo ŠZ je Irgoliča tudi tožilo, ker da bi ji s svojim nedelom povzročil veliko Škodo, a je sodišče menilo drugače, in sicer da postopek prekinitve delovnega razmerja za Irgoliča ni potekal po zakonu, enako pa tudi vsi drugi postopki naj ne bi bili v skladu z zakonodajo. Tako je bilo vsem jasno, da bi bile nove tovrstne tožbe in pritožbe samo nepotrebno zapravljanje Časa in denarja. Po tistem, kar smo slišali na skupščini, je Irgolič po pogovoru s podžupanom in predstavnikom ŠZ pristal na poravnavo. In sedaj je zadeva, kot kaže, »ad akta«, le športni klubi in društva bodo pač še dodatno zategnili pas. Slišati je bilo precej kritik na račun nekaterih članov, katerih vodilni da nimajo časa, da bi se udeležili tako pomembne skupščine. Zaradi splošne nediscipline (neplačevanja članarine - ta znaša od 5 do 20 tisočakov na leto, op p.) pa so že v lanskem letu iz zveze črtali nekatere člane. Sedaj je vključenih v ŠZ 19 športnih klubov in društev. Oste Bakal »danes pa smo lahko zadovoljni, da imamo novo čolnarno in nov kombi, kupili pa smo tudi vso potrebno opremo za kajakaški in rafting sport.« Njihova flota obsega več deset plovil, kajakov, kanujev in gumijastih čolnov. Sicer pa se v klubu ukvarjajo z množično in športno dejavnostjo, imajo vodno jh ‘jat P I in rezultatih tako doma kot na tujem. V državnem merilu sva prav na vrhu « Krt/ pričakujete v letu 2003? •Želim si in pričakujem, da se bova z Denisom uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo v angleškem Birminghamu. Franc Bobovec, foto: F. B. reševalno enoto, ki deluje v okviru občinske civilne zaščite, veliko pozornosti pa posvečajo tudi ekologiji in turizmu Naenkrat lahko v gumijastih čolnih prepeljejo tudi 70 ljudi, še več pa jih lahko razporedijo po kanujih in kajakih. Zelo prizadevni in aktivni so tudi na ekološkem področju Letos bodo že dvanajstič organizirali spomladansko očiščevalno akcijo Mura 2003, ki bo 15. marca in se bo začela ob 9. uri pri petanjskem mostu. Vsako leto počistijo obrežje reke Mure od meje z Avstrijo do petanjskega »špica« in okolico inundacij med Petanjci in Radenci ter obcestne jarke med Petanjci in Tišino. Kot je povedal Zamuda, ugotavljajo, da so vidni rezultati čistilnih akcij iz prejšnjih let. Smeti in onesnaženosti je namreč vedno manj, ljudje pa postajajo vedno bolj ozaveščeni in v gozdove in Muro ne mečejo več toliko odpadkov. Nekateri posamezniki pa se žal še vedno niso povsem navadili na zabojnike in odvoz odpadkov. V svojih načrtih pa imajo, da bi tudi v prihodnje skrbeli za turistične spuste po reki Muri, ki so za marsikoga nekaj posebnega, da bi pomladili tekmovalno ekipo in bi se še naprej udeleževali tekem slovenskega pokala, kjer so nekoč že dosegali lepe rezultate, ter da bi na odmevno spomladansko akcijo vsako leto privabili mnoge, ki jim ni vseeno, kakšna je njihova okolica Akcija pa je hkrati lepa priložnost za druženje in rekreacijo v naravi Sicer pa njihova dejavnost in spusti po Muri najbolj zaživijo v lepem vremenu ob koncih tednov, v poletnih mesecih je na voljo igrišče za odbojko na mivki, letos pa bodo sodelovali tudi z maratonskim plavalcem Martinom Strelom, ki sc je odločil, da bo preplaval reko Muro A. Na na Rituper Rodež Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Poslovnega načrta Razvojnega sklada Sinergija ter Poslovnega načrta Razvojne agencije Sinergija za leto 2003 objavljajo RRA Mura, Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje, v sodelovanju z Razvojno agencijo Sinergija ter Novo Ljubljansko banko, d. d., Podružnica Pomurje; Raiffeisen Krekovo banko, d. d., Maribor, PE Murska Sobota; SKB Banko, d. d. Ljubljana, PE Murska Sobota; Probanko, d. d. Maribor, Ekspozitura Murska Sobota; Banko Koper, d. d., PE Murska Sobota; Novo KBM, d. d., Podružnica Pomurje - LET RAZPIS ZA DOLGOROČNE KREDITE TER GARANCIJE, NAMENJENE POSPEŠEVANJU RAZVOJA PODJETNIŠTA na območju občin Razvojne agencije Sinergija za leto 2003 - za občine Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Cankova in Ro-gašovci 1. Predmet razpisa Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni predvideni okvirni višini 100.000.000,00 SIT, za katere bo lahko RRA Mura Garancijska shema za Pomurje dodeljevala garancije v višini 50-70 %, vendar garancija ne more presegati 5.000.000,00 SIT. Delež sredstev za prosilce iz posamezne občine je odvisen od višine sredstev, ki jih je prispevala občina za zagotovitev skupnega kreditnega (garancijskega) potenciala. 2. Pogoji za dodeljevanje 2.1 Krediti - prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT; - obrestna mera za kredite znaša TOM + 2,5 %; - doba vračanja kredita je do največ 5 let; - kredit se lahko zavaruje z garancijo RRA Mura in/ali drugim za banko sprejemljivim zavarovanjem. 2.2 . Garancije - prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit; - garancija ne more presegati zneska 5.000.000,00 SIT oziroma 50-70% poroštva odobrenega kredita; ■ prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA Mura, GS za Pomurje s poroki na podlagi notarskega sporazuma. 3. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: ■ nakup opreme in zagotovitev trajnih obratnih sredstev; nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov; - nakup, ureditev in opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov. 4. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje kriterije; ■ gospodarske družbe, ki sp v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah uvrščene med majhna podjetja; - samostojni podjetniki posamezniki; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost in se dodatno ukvaijajo z dopolnilno ali dodatno dejavnostjo; ■ imajo sedež dejavnosti na območju občin Razvojne agencije Sinergija v občinah Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Cankova in RogaŠovci; - med viri financiranja imajo zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev; - v primero zavarovanja kredita z garancijo morajo imeti/pridobiti status člana Garancijske sheme za Pomurje. 5. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije Prednost pri dodelitvi kreditov in garancij bodo imeli projekti, ki bodo poleg kriterijev banke izpolnili še naslednje prednostne kriterije: - ustanavljanje oz. soustanavljanje podjetij, katerih ustanovitev bo prispevala k lokalnemu razvoju, - spodbujanje oziroma razvoj podjetništva v kmetijstvu (dopolnilne dejavnosti na kmetijah); - dejavnosti, ki zagotavljajo uvajanje sodobnih tehnološko in ekološko neoporečnih procesov; - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v podjetništvu; - razširitev poslovanja obstoječih enot malega gospodarstva; ■ razširitev poslovanja zasebnikov, ki opravljajo propulzivne storitvene dejavnosti; - povečanje zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest dejavnosti, ki so izvozno usmerjene in ki nadomeščajo uvoz; - dejavnosti, ki sovpadajo z razvojnimi usmeritvami matičnih občin. 6. Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz obrazca »Krediti/ Garancije - vloga - 2003«, ki ga prosilci dobijo na naslednjih mestih: ■ Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, tel. 02/53813 50, - RRA Mura, Murska Sobota, Lendavska 5a, tel. 02/536 1461. Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo na Razvojno agencijo Sinergija, Kranjčeva ulica 3, M. Toplice. 7. Rok za prijavo Rok za prijavo je do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15.12.2003. 8. Obravnava vlog Prva obravnava prispelih vlog bo po 15. aprilu 2003, potem pa praviloma vsak mesec. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. 0 odločitvi bodo prosilci obveščeni predvidoma v 15 dneh od obravnave na komisiji in sklepa kreditnega odbora poslovne banke. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen. 9. Druge informacije Vse druge informacije dobijo prosilci na Razvojni agenciji Sinergija, Moravske Toplice, Kranjčeva 3, telefon 02/53813 52, oziroma e-mail info@sinergjja.$i. Kontaktni osebi sta Renata Kočar in Mojca Breščak. Razvoj na agencij a Sinergija, Regionalna razvojna agencija M u ra, Razvojni sklad Sinergija Murska Sobota, Moravske Toplice Garancijska shema za Pomurje SPORT 13. marec 2003 - vbb Nogomet Točka Mure v Gorici Po porazu Mure Z Ljubljano v Fazaneriji in dogajanji po njej je trener Vojislav Simeunovič, za katerega so nekateri menili, da je on krivec za poraz, pismeno obvestil vodstvo kluba, da v takšnih razmerah ne namerava več voditi moštva. Upravni odbor Mure njegove odpovedi ni sprejel in dogovorili so se, da Simeunovič še naprej ostaja trener in si skupaj z vodstvom kluba in igralci prizadeva rešiti ’barko-, ki se je začela potapljati, in zagotoviti obstanek med prvoligaši. S to motivacijo so nogometaši Mure odpotovali na tekmo v Novo Gorico, kjer so pod žarometi v pomembni tekmi osvojili dragoceno točko, S Čimer so zadovoljni. Mura je nastopila v popolni postavi ( manjkalje le Vogrinčič, ki pa zaradi poškodbe dalj časa ne bo igral), saj sta se vrnila poškodovana Kožul in Cifer. kar se je močno poznalo v obrambi Mure. Sobočani so bili povsem enakovreden tekmec Gorici, tako da je neodločen rezultat najbolj realen glede na dogajanje na igrišču. Tekma sicer ni bila na visoki kakovostni ravni, saj sla obe moštvi delali veliko napak, bila pa je bojevita. Prva zrela priložnost seje ponudila Sobočanom v 14 minuti, ko je Benko pobegnil domači obrambi, vendar je z ugodnega položaja streljal mimo gola. Gostitelji so sl priigrali prvo pri lož nosi za gol v 32. minuti, ko se je Goga prebil po levi strani v kazenski prostor, vendar je žoga odšla mimo gola. Sobočani so poskušali domačine presenetiti s hitrimi nasprotnimi napadi in z dolgimi žogami iskali srednjega napadalca Dominko. vendar so bile le-te premalo natančne, večkrat pa se je Dominko znašel tudi v nedovoljenem položaju. Najbolj razburljivo je bilo v začetku drugega polčasa, ko so se napadi obojestransko menjavali. V 56 minuti pa so domačini povedli. Puš je pobegnil obrambi Mure po levi strani, poslal žogo v kazenski prostor, vratar Luk je bil prekratek in žoga je prišla do prostega Dvoršaka, ki jo je brez težav z nekaj metrov porinil v prazna vrata. Samo dve minuti zatem bi lahko domačini povečali vodstvo, vendar je Ekmečič zgrešil lepo priložnost. To pa ni zmedlo Sobočanov, ki so vse bolj napadali in v 67. minuti rezultat izenačiti. Trenevski, ki je preigraval domačo obrambo, je bil zrušen na robu kazenskega prostora in sodnik Likič iz Ljubljane je dosodil prosti strel, ki ga je izvedel Trenevski, in žoga se je neubranljivo znašla v zgodnjem kotu vratarja Drkušiča. Kmalu zalem je trenerski izvajal še en prosti strel s podobne razdalje, vendar je bil tokrat domači vratar na mestu. Devet minut pred koncem se je poškodoval Kožul ki je moral zapustiti igrišče, zamenjal pa ga je Bin-go. Končnica tekme je pripadla domačinom, ki so Si prizadevali doseči zmagoviti gol, česar pa jim ob dobri obrambi Mure ni uspelo. V nedeljo igra Mura v Fazaneriji z Rudarjem iz Velenja in računa na prvo spomladansko zmago. F nedeljo se začenja spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi, kjer čaka oba prekmurska Ugaša zahtevna naloga. Nafta bo v Lendavi gostila vodeče Domžale in bi ji uspeh veliko pomenil za nadaljnje tekmovanje. Križevci pa potujejo v Kranj, kjer bo Triglav zanje velika preizkušnja. V soboto in nedeljo bo na sporedu tudi prvo spomladansko kolo v tretji državni nogometni ligi vzhod. Najzanimivejše tekme je pričakovati med Odranci in Bakovci, Tišino in Turniščem, Gardo in Bistrico ter Veržejem in Črenšovci. Presenečenja pa so mogoča tudi na preostalih tekmah med Hotizo in Panonijo, Tromejnikom in Kerna ter Beltinci in Apačami. Feri Maučec Pred startom nogometnih drugoligašev Križevci in Nafta za obstanek v ligi V soboto se začne spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi, kjer sodelujeta prekmurska ligaša Križevci in Nafta iz Lendave. Po jesenskem delu tekmovanja so Križevci s 23 točkami na solidnem petem mestu, medtem ko je zbrala Nafta le 16 točk in je v nevarnem položaju za izpad iz lige. Kako sta se moštvi pripravili za nadaljevanja prvenstva in kaj od njega pričakujeta, smo se pogovarjali s trenerjema Križevec Zoranom Ci-rkvenčičem in novim trenerjem Nafte Dragom Grbavcem. Nogomet od tod in tam Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem Izidi: Dobrovnik : Hotiza 1 : 4, Čarda : Križevci 1:1, Arcont Radgona: Beltinci 1; 4, Panonija : Nafta (ml.) 1:1, Segrap Makoter. Tišina 0: 2, Ižakovci : Odranci 1:1, Bratonci; Bakovci 1:11, Petišovci: Bistrica 0 : 1, Renkovci: Grad 4 :3, Go-ričanka : Tromejnik 3: 5, Mostje . Lipa 2: 1, Mostje: Ormož 1 3, Beltinci: Turnišče 3: 2, Panonija : Kapca 0:1, Odranci : Segrap Makoter 2 :3, Bakovci : Rakičan 2 : 1, Ljutomer: Nafta (ml) 2 : 3, Olimpija: Črenšovci 0:6, Slatina: Turnišče (V) 5 : 2 in Mura (ml): Bistrica 1 : 0. (F. B, N. Š.) Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 18 let, ki se pripravlja na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, je gostovala na turnirju v Zrenjaninu in zasedla drugo mesto V slovenski reprezentanci so nastopile tudi članice Asirija iz Od-ranec; Anja Horvat, Bernarda Puhan in Jerneja Ploj. (F. M) V okviru praznovanja 100-letnice NK Nafta iz Lendave bo v torek 23- marca 2003, na stadioni v Lendavi meddržavna tekma mladih nogometnih reprezentanc do 19 let Slovenije in Madžarske. (F. B.) Zoran Ci-rkvenčič - trener Križevec: »Priprave, s katerimi smo začeli MK sredi janu- M ' arja, niso'^^B f povsem 4 uspele, saj jih zaradi neugodnih vremenskih razmer nismo mogli v celoti uresničiti. Trenirali smo v dvorani v Šalovcih in Gornjih Petrovih in na umetni travi v Moravskih Toplicah. Od sedmih prijateljskih tekem smo le dve odigrali na nogometnem igrišču, kar je vsekakor premalo. Moštvo je precej slabše od tistega, ki je jeseni zasedlo peto mesto, saj so klub zapustili Škaper, Benko, Fras, Cor, Horvath in Vratar, medtem ko je prišel le Horvat (Mura). V člansko moštvo smo vključili tri mladince: Kozica, Grkiniča in Lepošo. Kljub temu upam, saj je razpoloženje v moštvu dobro in da si bomo ob prizadevanjih vseh zagotovili obstanek v ligi, kar je tudi naš cilj.« Drago Grbavec - trener Nafte: »Za spomladanski del prvenstva smo začeli s pripravami v sredi- ni januarja in program v celoti uresničili. Po prvem delu priprav, ki so bile v Lendavi, smo za pet dni odšli na priprave v Medulin, kjer smo tudi odigrali tri prijateljske tekme. V pripravljalnem obdobju smo skupaj odigrali devet tekem. V moštvu je prišlo do nekaterih sprememb, saj so klub zapustili Adamo Baranja, Simon Baranja in Tratnjek, . prišel pa je Ivanič iz Mure. Zaradi poškodbe smo ostali brez Dome, ki nekaj časa ne bo mogel igrati Moštvo je v nezavidljivem položaju, vendar upam, da smo se dobro pripravili in da si bomo zagotovili obstanek med dnigoligaši, saj je vzdušje v moštvu zelo dobro. Spodrsljaja pasi ob praznovanju 100-let-nice kluba tudi ne bi smeli dovoli- ti.« Feri Maučec Nogometna liga Si.mobil Gorica : Mura 1:1 N. Gorica - Igrišče v športnem parku, gledalcev 600. Sodnik: Likič (ljubljana). Strelca: 1:0 Dvoršak (56), 1:1 Trenevski (67). Mura: Luk, Cifer, Zemljič, Ko-žul (Bongo), Erniša, Mesarič, Fridl Žilavec, Trenevski, Benko (Romero), Dominko. Rezullati - 20. krt) Gorica: Mura 1:1 Dravograd: Olimpija 1 :1 Publikum. Primorje 3:1 Rudar: Šmartno 1:3 Ljubljana: Maribor 0 : 2 Koper: Korotan 3:0 b. b. Publikum 2011 7 2 41:18 40 Olimpija 2011 7 2 35:15 40 Koper 2010 5 5 30:23 35 Maribor 20 9 7 4 25:20 34 Šmartno 20 7 9 4 27:29 30 Ljubljana 20 7 4 9 26:34 25 Primorje 20 7 310 26:33 24 Rudar 20 6 410 23.29 22 Dravograd 20 5 6 9 22:24 21 Gorica 20 4 8 8 21:30 20 Mura 20 4 8 10 25:30 18 Korotan (-7) 20 4 412 18:34 9 Srakova družina (pri kapeli) iz Gančan je bila po konjih znana daleč naokrog, imeli so poltežke konje, s katerimi so opravljali prevoze ob raznih slovesnostih Namizni tenis Športni obrazi Mitja Maje - mladinsl reprezentant V letošnji tekmovalni sezoni se v košarkarskem klubu Radenska Creativ iz Murske Sobote, ki tekmuje v državni 1 B-ligi, uspešno uveljavljajo nekateri mladi, doma vzgojeni košarkarji. Med te gotovo sodi devetnajstletni absolvent soboške gimnazije Mitja Maje iz M. Sobote. Mitja Maje se je s košarko začel ukvarjati v tretjem razredu soboške prve osnovne šole pod strokovnim vodstvom mentorja Petra Juteršnika, ki je tudi sedaj njegov klubski trener. Že kot pionir in kadet je uspešno igral za Košarkarski klub Radenska Creativ v slovenski ligi, ko so ga tudi povabili v slovensko kade*9' prezentanco. Še bolj se je izkazal v slovenski mladinski ligi, ko si je zagotovil mesto v mladinski reprezentanci do za katero je odigral pet tekem. Do prave veljave pa je prišel vid tekmovalni sezoni v članskem dresu Radenske Creativa v drrf ” šarkarski 1. B-ligi, za katero redno igra. Večkrat se je izkazali’ lec in strelec, na tekmi je dosegel največ 18 košev in itnaz^11^ uspešno tekmovanje Radenske Creativa, ki je trenutno n* l:'. mestu Pričakuje, da bodo tudi na koncu prvenstva med P*'*^ mi moštvi Ker pa v novem šolskem letu odhaja na študij v 11 f sc bo moral najbrž vsaj za nekaj časa posloviti od matičnega^ pristopiti k enemu od ljubljanskih košarkarskih klubov. (F Ml B k. M A vi m 2 lo M sc 3, Kerna odvzela točko Mariboru V Šestnajstem krogu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi je prijetno presenetila Kerna, ki je v Puconcih igrala neodločeno z vodečim Mariborom, kar je lep uspeh. V zanimivem in kakovostnem srečanju so številni gledalci gotovo prišli na svoj račun. Najzaslužnejši za uspeh Pucončanov je bil Unger, ki je dobil dve partiji in skupaj s Horvatom še igro dvojic. V zadnji in odločilni partiji pa je dobil točko za Kemo veteran Kovač, ki je premagal Zafošnika. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je gostovala v Novem mestu in brez težav zmagala, saj je edino partijo izgubil Ropoša z najboljšim slovenskim igralcem Smrekarjem. Kerna Puconci : Maribor eKompenza-cije 5:5 (Benko: Škafar 2: 3, Hor- vat : Zafošnik 3:2, Unger: Komac 0:3, Horvat: Škafar 2: 3, Benko: Komac 0:3, Unger: Zafošnik 3 :0, Unger - Horvat: Komac Yang 3:1. Horvat: Komac 1: 3, Unger: Škafar 3 : 0, Kovač: Zafošnik 3 : 2); Krka: Moravske Toplice Sobo ta 1:6 (Kralj: Kocuvan 2: 3, Smrekar Ropoša 3 :0, Hribar: Karko-vič 0:3, Smrekar: Kocuvan 1:3, Kralj: Karkovič 1:3, Hribar: Koščak 0:3, Hribar - Smrekar: Karkovič - Ropšosa 0:3). V drugi državni ligi je druga ekipa Kerne v neposrednem dvoboju za obstanek v ligi premagala ekipo Gorice in tako rešila drugoligaški status. Druga ekipa MTS je dobila po zaslugi neporaženega Ocepka obe tekmi. Sobočani so zasedli peto, Pucončani pa osmo mesto MTS II: Gorica 6 ; 4 (Ocepek 3, Roudi, Fridirh, Ocepek T. Ropoša); Kerna II: Logatec 3:6 (SapaČ 2, Smodiš); MTS II s Logatec 6:2 (Ocepek 3, Roudi 2, Ocepek-T. Ropoša); Kerna II: Gorica 6: 2 (Sapač 3, Smodiš 2, Sapač - Smodiš). V tretji državni ligi sta obe pomurski ekipi na gostovanjih zmagali. Lendavčani so brez poraza postali novi drugoligas, Ljutomerčani pa so pristali na tretjem mestu. Rakek: LM-KO Lendava 2:6 (Ignjatovič 2, Kastelic 2, Rosič, Ignjatovič - Rosič); Merkur: Kapital Broker Ljutomer 0:6 (Solar 2, Puhan 2, Tratnjek 2); Merkur : LM-KO Lendava 3:6 (Ignjatovič 3, Kastelic 2, Ignjatovič -Zajtl); Rakek: Kapital Broker Ljutomer 1:6 (Solar 2, Puhan 2, Tratnjek). Na mednarodnem inl®*1 prvenstvu Češke v Hinku jc^ slovenska reprezentanca^ mesto. Bojan Ropoša (M-Sobota) je dosegel v ekip<*ej! štiri zmage. Izkazal pa posamezniki (prvo mesto'. tekmovalni skupini). nosilca skupine Madžara Uspešen je bil tudi v prvr|n^ finalne skupine ko je Čeha, pot v četrtfinale B' ( preprečil Poljak bewail0 katerim je izgubil z I ‘t " d odprtem državnem rniJ1-turnirju v M. Soboti je j 66 igralcev iz 17 klubov- ► so trije najboljši sfovenst1^«-med njimi tudi Bojan jl.:.^ igrali za reprezentanco oa". ■ Svoji najboljši uvrstitvi igralca M. Toplic Sobote Ropoša in Tim Fridrih, *“^1 delila tretje mesto. "^1 sta se uvrstila Roudi in' " jf) je bil prvi favorit. An 9 kc “a Cei Gri t k Kn ‘k K« dr nt ot d! 6 1 Lit 'n 41 Obisk pri Srakovih v Lipovcih Kasaška družina tudi v Prekmurju |K Stanko Sraka iz Lipovec s svojim ljubljencem četka so razumevanje nimivega in lepega Šp®' J $ zali tudi sosedi, ki red11 Ijajo rezultate h Pred dvema leto*11* saški družini Sraka i* ' Igre šolarjev v Soboti Na Ravnah na Koroškem je bila skupščina Slovenskega združenja mednarodnih iger Šolarjev, na kateri so pregledali svoje delo za preteklo obdobje in izvolili novo vodstvo. Za podpredsednika komiteja je izvoljen Jože Vild iz M. Sobote, za člane pa Anton Slavič in Stanko Kerčmar iz M. Sobote ter Anton Balažekin Vili Sekereš iz Lendave. Sklenili so tudi, da bodo tretje slovenske igre šolarjev v M. .Soboti 23.5.2003, mednarodne igre Šolarjev pa konec junija in v začetku julija 2003 v Gradcu v Avstriji m avgusta in septembra 2003 v Patrasu v Grčiji. (F. M.) (poroke, krsti, vožnje nabornikov in drugo), v veliko pomoč pa so jim bili tudi pri poljskih delih. Ljubezen do konj se je prenašala iz roda v rod in se ohranila vse do danes. To lahko trdimo za družino Stanka Srake iz Lipovec, ki se trenutno kot edini v Prekmurju ukvarja z vzrejo tn tekmovanjem kasaških konj. Že koc otroka so ga privabljali konji, leta in leta je rad zahajal na kasaške . dirke v Ljutomer. Da se zelo zaiii' ma za kasaški šport, so uvideli tudi pri Kasaškem klubu Ljutomer in si prizadevali, da hi ga pridobili v svoje vrste ko nekoga z levega brega reke Mure. Tako so ga pred dvanajstimi leti na Konjskem balu v Radencih nagradili z dveletno kobilo Lambado iz hleva znanega rejca in tekmovalca Seršena iz Bunčan. To ga je Še bolj navdušilo za kasaški šport. Včlanil se je v Kasaški klub Ljutomer, za ta šport pa navdušil vso družino (ženo Anico ter hčerke Natašo, Matejo in Mojco), ki ga v njegovih prizadevanjih tudi podpira. Začel je redno trenirati in tekmovati na kasaških dirkah Ker se je čreda konj iz leta v leto povečevala, je ob hiši v Lipovcih zgradil primeren hlev, uredil infrastrukturo in 500 metrov dolgo stezo za treninge. Od vsega za- družil tudi bodoči ‘ rebic, po poklicu prav tako kaze čedal^^ odnos do tega špoftJ .<•» delo in zagnanost st* P / k še večjim tekmova ■ hom, saj je lani žm*Sa ' IF v Gornji Radgoni iL' jp tijskp-živilskcga ’l |1" |P pij uspehu in nekaj " tvah so družinske (-li na tri. Doslej se je - ( kasačev predstavlja*0 H skill hipodromih (W pč Lisko, Leon, Li I|bh< da). Kobila Li sec pričakuje nafa^ '1’ r bo število konj v1 lh ' _r |rV Stanko Sraka ib*11*^ movalno sezono, It'' Vsak dan ju lahko ’ , treningih na dotn* skih poteh, na hitre j jT se vozita na s rom. Tekmoval* ‘ ..ri1'? sači, medtem ko a* f* še ne vesta, k >, X. Maje, 5 > . ' ( V M > J JO 19 F 4933:1433 39 JManbor 20 is R 35 10 Ih 5 lovA --— 4 tki 10 lin 53 fe* ■ 20 m w^-:17®3.3i l*. O a Z' 77^:1?35 30 30 20 4 ' 1J0*WB 24 tj! 1520:1724 24 " 139O:igiQ 24 Košarkarski klub Beltinci Jubilej bodo Beltinčani proslavili kot tretjeligaši Košarkarski klub Beltinci bo prihodnje leto praznoval 10-let-nico delovanja Na pobudo domačih fantov (Tratnjek, Krajcar, Tkalec, Horvat, Strniša, MikiČ, Sakovič...), ki so se redno zbirali v beltinskem parki in igrali košarko v trojkah, so ustanovili leta 1994 Košarkarski klub Beltinci in se vključili v tekmovanje pomurske košarkarske lige. Spodbudil jih je Sakovič, ki je že imel veliko izkušenj iz tekmovanja v slovenski košarkarski ligi. Prvo leto tekmovanja v PKL so zasedli drugo mesto in postali pomurski pokalni prvaki Drugo leto tekmovanja jih je okrepil Dragan Potočnik, njihov uspeh pa je bil enak kot prejšnje leto. V tekmovalni sezoni 1996/97 je klub dobil pokrovitelja in se preimenoval v Košarkarski klub Claudia shop Beltinci Za predsednika so izvolili Džura Erdelja, za trenerja angažirali Danila Horvata, klub pa so tudi registrirali Moštvo je v nekoliko spremenjeni postavi, saj je klub zapustil Sakovič, prišla pa sta Dejan Cigut in Jožef Feher. uspešno tekmovalo, saj je z enim porazom zasedlo prvo mesto in prvič postalo pomurski prvak V pokalnem tekmovanju pa je bilo drugo. V tekmovalni sezoni 1997/98 so beltinski košarkarji zopet uspešno tekmovali, čeprav jesenski del z dvema porazoma tega ni obetal, saj so zopet zasedli prvo mesto in drugič postali po- Odbojka Pričakovan poraz Ljutomerčank V predzadnjem krogu rednega dela prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi so Ljuto-merčanke gostovale v Mariboru pri drugouvrščenem Braniku in po pričakovanju ostale brez točk. Zmagal je Branik s 3 : 0 (25 : 16, 25 : 15, 25 , 18). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tre-tinjak, Vrbnjak, Drevenšek, Pi-rher, Oletič, Vrbančič, Praprotnik, Jurcš, Moreč. (N. Š.) Rokoborba Čiričeva, Horvat in Vogrinec V ljutomerski športni dvorani je bil 10-jubilejni mednarodni rokoborski turnir za dečke, deklice in kadete, ki ga je pripravil domači rokoborski klub. Sodelovalo je 180 rokoborcev iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške. Madžarske, Slovaške in Slovenije (Mlekopromet, Razvanje, Dobrovnik, Puconci). Ekipno je zmagala Slovaška pred Madžarsko in Slovenijo. Najuspešnejši pomurski tekmovalci in tekmovalke so bili: Mihaela Čirič (56 kg), Niko Horvat (53 kg), oba iz Ljutomera, ter Dominik Vogrinec (52 kg) iz Dobrovnika, ki so zasedli prva mesta. Drugi so bili. A. Lipovec (33 kg), M. Lipovec (52 kg) in Tvanuševa (38 kg), vsi iz Ljutomera. Tretje mesto pa je zasedel Fajs (39 kg) iz Sconce. (N. Š., fotografija: J. Z.) Judo Norma Tadeja Časarja za EP Na mednarodnem tekmovanju mladih judoistov v avstrijskem Vocklabnicku so med več kot 400 tekmovalci iz desetih držav sodelovali tudi Lcndavčani in se lepo odrezjili. To še posclKj velja za Tadeja Časarja (50 kg), člana JK Len- Košarkarji Beltinec - novi člani 3. SKL vzhod. Stojijo od leve: Džuro Erdelji (predsednik), Viktor Tkalec, Damijan Horvat, Karel Krajcar, Robert Mikic, Marko Slavič, Danilo Horvat (trener); čepijo: Jože Cigut, Bojan Balažek, Thomas Tratnjek, Dani Strniša. Manjkajo: Vito Zver, Drago Potočnik in Tomaž Bojnec. murski prvaki. V pokalnem tekmovanju pa so bili zopet drugi. Svoj največji uspeh so dosegli v tekmovalni sezoni 1998/99, ko so tretjič zapored postali pomurski prvaki, osvojili pa so tudi naslov pomurskega pokalnega prvaka. Naslednjo tekmovalno sezono je klub okrepil Roman Dominko, ki sedaj uspešno tekmuje za člansko moštvo Radenske Cre-ativa iz Murske Sobote v državni l B-ligi, in Beltinčani so brez poraza četrtič zapored postali pomurski prvaki. V tekmovalni se- Zmagi Kerne In Beltinec V devetnajstem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci doma premagali Šoštanj Topolšico II s 3 : 1 (13 : 25, 25 : 19, 25 : 22, 25 : 21). Beltinci: Janža, Koštric, Hart man, Smodiš, Hochstatter, Čeleš, Gumilar, Makovec, Gider, Mesarič. V devetnajstem krogu prvenstva v tretji državni ženski odboj dava. ki je zasedel prvo mesto in izpolnil normo za nastop na kadetskem evropskem prvenstvu in olimpijskih dnevih mladih v Parizu za leto 2003. Normo za obe tekmovanji je izpolni! tudi Rok Dominko (55 kg), le da potrebuje še eno uvr zoni 2000/2001 je klub zapustil Roman Dominko, prišel Drago Potočnik, ekipa pa je v pomurski ligi zasedla drugo mesto Drugi so bili Beltinčani tudi v lanski tekmovalni sezoni. Uspešneje pa so tekmovali letos, ko so se okrepili s košarkarjem Radenske Creativa iz Murske Sobote Markom Slavičem, saj so zasedli v pomurski košarkarski ligi v rednem delu prvenstva prvo mesto brez poraza, nasmiha pa se jim peti naslov pomurskega prvaka. V prvi tekmi končnice pomurskega prvenstva za prvo me karski ligi vzhod je Kerna v Puconcih premagala Kajuh Šoštanj s 3 : 0 (25 : 23, 15 . 16, 25 ; 21). Kerna Puconci: Čarni, Mencigar, Horvat, Crnkovič, Karas, Jozelj, Rogan, Potočnik, Bertalanic, Jankovič, Zorkovič, Draškovič. Ekipa Črne pa je premagala Sonimex iz Radenec s 3 :0 (25 :18,25 16, 25 : 19) Sonimex Radenci; Ficko, Hojnik Strmšek, Šavel, Kološa, Panič. (F. M.) stitev med nosilce medalj na kvalifikacijskih tekmah (Rohrbach, Budimpešta). Od Članov KBV Lendava se je najbolje izkazala Sendi Lešnjak (57 kg), ki , je zasedla tretje mesto, Sanja Jaklin (70 kg) in Andrej Brda (60 kg) sta bila peta. Na tekmovanju je sodelovala tudi Maja Uršič (63 kg) iz M. Sobote, članica JK Sankaku iz Celja, in zasedla prvo mesto. (F M.) sto so prepričljivo premagali PŠK Ljutomer z rezultatom 80 : 53. Najboljši strelci so bili: Mikic, 17, Slavič, 13, in Strniša, 12, za Beltince ter Domanjko, 19, in Jaki, 11 košev. Za naslov pomurskega prvaka morajo še enkrat premagati Ljutomerčane, seveda pa so Beltinčani tudi favoriti. Pri Košarkarskem klubu Beltinci so se odločili, da bodo 10-letni jubilej proslavili s tekmovanjem v tretji državni košarkarski ligi vzhod, kjer bodo tekmovali prvič. Feri Maučec 1. SOL ženske Nora Gorica 1716 1 50:14 45 Branik 17 14 3 46:16 41 Ljubljana 17 13 4 44.18 39 Benedikt 1712 5 42:24 35 Koper 17 9 8 35:38 29 Ljutomer ZM 17 7 10 29:37 21 Nora mesto 17 5 12 26.40 17 Miklavž 17 413 17:46 11 Pivka jama 17 314 14:44 11 V. Broline 17 2 15 11:47 6 Strelstvo Tri peta mesta V Zagrebu je bil dvoboj mladinskih in članskih strelskih reprezentanc Hrvaške in Slovenije v tekmovanju z zračno puško. V slovenski reprezentanci so nastopili štirje pomurski strelci. Med člani je zasedel Izidor Hreščak Oanko Jurkovič) s 582 krogi peto mesto. Pri članicah je bila Maja Dular (Pomurka MS) s 392 krogi peta. Med mladinci pa je Valter Pajič (Koloman Flisar Tišina) s 577 krogi zasedel peto, Uroš Maučec (Štefan Kovač Turnišče) pa s 559 krogi Šesto mesto Dularjeva pred Ziškom V Ormožu je bil sedmi krog tekmovanja v Ligi treh dežel v streljanju z zračno puško Lep uspeh so dosegli pomurski strelci in strelke Najbolje se je odrezala Maja Dular (Pomurka MS), ki je zasedla s 591 krogi prvo mesto pred Dušanom Ziškom (Tišina), 590, in Tomažem Kerčmarjem (Pomurka), 589. Drago Pertoci (Tišina) in Robi Markoja (Turnišče) sta zadela po 587 krogov ter zasedla peto in šesto mesto. Ekipno je zmagala SD Koiomana Flisarjas Tišine s 1761 krogi pred SD Pomurko MI Murska Sobota, 1759 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče je bila s 1746 krogi četrta. (F. M.) Šport od tod in tam Atletika - V Celju je bilo končano zimsko dvoransko tekmovanje v atletiki v mnogobojih. Izkazal se je Denis Hamler, ki je zasedel med pionirji z 2626 točkami tretje mesto. Sonja Novak pa je bila z 2198 točkami deseta (F. M.) Judo - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za Baumgartner je v pas v Mariboru so med 76 judoisti iz štirih držav sodelovali tudi Lenda-včani. Najuspešnejši med njimi je bil Aleš Nedelko (90 kg) iz JK Lendava, ki je zasedel sedmo mesto. Marko Mlinaič (J K Lendava) in Ljudevit Šlebič (KBV Lendava) pa sta bila deveta. (F B.) Rokoborba - V Tatabanyi na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir. Med 168 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi Sobočani. Najuspešnejši med njimi je bil Aljoša Črnko (31 kg), ki je zasedel tretje mesto. Mitja Fajs (42 kg) je bil peti, Andrej Fajs peti, David Ivanič in Filip Bar-tus pa sedma. (F. M ) Karate - Na odprtem prvenstvu Žalca so sodelovali tudi tekmovalci iz Ljutomera in se lepo odrezali. V borbah sta zmagala Sara Bolkovič (45 kg) med deklicami in Roman Tkalec (52 kg) med dečki. Druga sta bila: Peter Drobez in David Marin, tretji pa Dominik Vuk, Nejc Ferenc in Samo Prelog. V katah je zasedel Luka Prelog tretje mesto (N. Š.) Strelstvo - Na strelišču v Murski Soboti je bil finale regijskega tekmovanja s serijsko zračno puško Med 13 ekipami in 63 strelci je po 13 krogu prvo mesto zasedla SD Strelec iz Andrejce s 36 točkami pred SD Bakovci, 32, in SD Gančani, 30 točk. Med posamezniki je bil prvi Jože Trpi a n (Strelec) s 4048 krogi pred Robertom Čontalo (Sebeborci), 4032, in Goranom Maučecem ( Bakovci), 4032 krogov. Na regijskem prvenstvu s serijsko zračno puško je med člani zmagala SD Ge-derovci s 1103 krogi pred SD Sebeborci, 1099, in SD Strelec, 1091 krogov. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Robert Čontala (Sebeborci) s 374 krogi pred Zvonkom Rebrico (Gančani), 372, in Robijem Kousom (Gederovci), 369 krogov Med mladinci je zmagala SD Graničar s Cankove, med posamez niki pa Mihael Dervarič (Cankova) s 348, med mladinkami pa S D Katja in Maja Prejac (Katja) s 157 krogi. (F. M.) • Kegljanje - V tekmovanju prve mariborske kegljaške lige je premagala druga ekipa Nafte tz Lendave Impol As s 7:1. Najboljši v ekipi Nafte so bili: Mi-hajlovič, 531, Horvat, 519, in Bagladi, 508 podrtih kegljev. Elektrarna Fala pa je premagala drugo ekipo Radenske 6 : 2. Najboljši pri Radenski: Bavec, 532, Hartman, 526, in Lep, 505 podrtih kegljev (F. B., F. M.) Šah - ŠD Radenska Pomg-rad iz Murske Sobote je pripravilo februarski hitropotezni turnir za člane Med 23 šahisti je zmagal Miha Gomboc z 18,5 točke pred Tomijem Gruško-vnjakom in Danilom Harijem, po 18, Borisom Kovačem, 17,5, in Alešem Lazarjem, 16,5 točke. (F. M.) Šah - Šesti letošnji koneete-denski šahovski turnir, ki ga pripravljata KMN Sebeborci in ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, bo v nedeljo, 16. marca 2003, ob 9. uri v prostorih Bistroja M Marič v Sebebor-Cih. (F. M.) MULARIJA 13. marec 2003 - VESTS Pust na p Pust pridrvi, ponori, potem poskakuje pa pripoveduje. Pesmi poje, pivo pije,, poje pripravljeno pecivo. Pripravlja presenečenja, pokaže pot povečanja. Potem potuje proč po pustno pomoč. Jasmina Horvat, 8. b, OŠ Bogojina Veter Veter piha na planine, krt pa koplje si krtine. Sonček sije skozi veje, Jaka se veselo smeje. Končno prišla je pomlad, ki ima jo vsakdo rad. Atma Vukelič, 4. c, OŠ Gornja Radgona Naše pesmi Jaz sem snežak, sem velik junak. Na bregu stojim, metlo v roki držim. Snega se veselim, sonca se bojim, ker se hitro v lužo spremenim. Nuša Zadravec, i raz., OŠ Odranci A * P. S.: Njena učiteljica pa je še pripisala, da je pesmica nastala pri dodatnem pouku. Po vsej verjetnosti ji je tudi pomagala pri rimah, a nič za to. Mesto zlata Na koncu sveta je mesto zlata. Tam strela prebiva, tam smeh je doma. Če našli bi pot do mesta zlata, izginila žalost bi, trpljenje sveta. Kirni Svetec, 3. raz., Dvojezična OŠ Prosenjakovci Mamici Mamica svoj dan slavi, zato rožice prinesem ji. Zvončke, marjetice, trobentice za vse dni prejokane. Še sonce bi ji podarila, če lahko z neba bi ga dobila. Vse zvezde v skrinjo bi skrila, vse bi ji podarila. Še srce ji dam, ker tako rada jo imam. Andreja Turner, 8. b, OŠ Bogojina Oči Oči so kamrica vida, lahko so pomočnik privida; lahko so lepe, lahko so slepe. Najlepše so vedno varljive, že en pogled očesa te pripelje v nebesa. Leonida Šanca, 5. raz., Dvojezična OŠ Prosenjakovci Muca Maca Muca Maca, ti si faca. Mi smo te kupili, ker miši smo dobili. Tebi pa je malo mar, če je v hiši mišji bal. Muca Maca, ti si faca, ti samo ležišin kamina se držiš. Mitja Bagari, 4. a, OŠ Bakovci Življenje nekoč Ker nas zanima, kako so živeli nekoč, smo zbrali stare predmete in jih razstavili v razredu. Preizkusili smo jih in spoz- Zimske počitnice Zimske počitnice sem preživela v postelji. Cel teden sem bila bolna. Prvi dan počitnic, ko sem vstala, mi je sestra Mateja prine sla zajtrk. Ko sem pojedla zajtrk, sem šla nazaj v posteljo. Sestra me je razvajala, saj mi je brala knjige. Lahko sem gledala tudi televizijo. Ves čas so zame lepo skrbeli. Ker pa nisem ozdravela, seje mama odločila, da moram k zdravniku. Popoldne sem se uredila in starši so me odpeljali v Mursko Soboto k zdravniku. Ob prihodu v zdravstveni dom, smo se use- J 7 \ V David Kreslin, 2. c, OŠ III M. Sobota Tiger... ... je zelo velik. Živi v pragozdu. Tigri so največje mačke na svetu. Večji so celo od leva! Na ušesih imajo posebna znamenja, da jim mladiči lahko sledijo v travi. Tiger je zaščitena žival, zato ga lovci ne smejo loviti. nali, da je delo s sodobnimi predmeti veliko lažje. »Preselili" smo se tudi v čas, ko so pisali in risali z gosjimi, s dli v čakalnici. Pri zdravniku sem srečala tudi prijateljico Tajdo. Po kratkem čakanju, meje sestra poklicala in sem šla k zdravniku. Zdravnik me je pregledal in mi napisal recept. Potem smo se odpeljali v lekarno. Dobila sem zdravilo HiconciL Po prihodu domov, sem morala takoj v posteljo m vzeti zdravilo. Ker sem btla utrujena od napornega dne, sem se hitro poslovila in odšla spat. Tako sem počitnice preživela kar v postelji in pri zdravniku. Maja Kumin, 3,a OŠ Puconci DAVID KRESLIN, 2. C, OŠ HI M. SOBOTA kurjimi ali drugimi naravnimi peresi. Učenci 1. raz./9, Podružnična OŠ Cven Bilo je nekoč, danes pa... V sklopu tedna Bilo je nekoč, danes pa ... smo učenci 1. razreda devetletne OŠ Turnišče obiskali mizarja Antona Horvata iz Bogojine. To je bil obenem naš tehniški dan. Pri mizarju smo z zanimanjem poslušali in gledali, kaj in kako dela mojster. Zvedeli smo veliko novega o lesu in njegovi obdelavi. Učenci 1. razreda OŠ Turnišče Društvo prijateljev mladine občine Radenci tradicionalno organizira brezplačne izlete oziroma letovanja med počitnicami za otroke iz socialno šibkejših družin radenske občine. Stanovanjski blok Jaz in moja družina živimo v bloku. Stoji v mestu Gornjak na. Ima pet nadstropij. V vsakem so stanovanja. Vsa imajoP vrata, na njih pa so napisani priimki stanovalcev. V blok grerr* stopnicah, ker ni dvigala. Stene so pobarvane $ svetlo rjavo in temnimi vzorci. Streha je pokrita s svetlimi ploščami. 0w» bloka je urejena z zelenico in nizkim grmovjem. Zelo lepo je P-ko so na vseh oknih rože. Naš blok je urejen in čist ker vsi skrbimo za njega. Jasmina Mttev, 3. c, OŠ Gor. Rs# TRI MUCE NEKOČ SO ŽIVELE TRI MUCE: TINA, MARINA IN MAMICA. RADE SO SE IGRALE V PARKU, OB RIBNIKU. OPAZOVALE SO RIBICE IN RAČKE, KJ SO ČOFOTALE V VODI. POSKAKOVALE SO OD VESELJA, ČEPRAV JIH JE MIKALA RIBJA VEČERJA. OD TAKE VEČERJE SO OSTALE LE SANJE. ZA LAHKO NOČ SO DOBILE MLEKO. KLAVDIJA RANTAŠA Z C, OŠ HI M. SOBOTA I i I J 1 < I 1 P c n s 2 <1 P o sl u Ji ( Recept za domači Recept za domači žur je naslednji: Najprej si zamisliš, kje bi ga imel, mogoče doma, na travniku, v gostilni... Nato povabiš prijatelje in Jim po9 . nesejo zgoščenke. Potem pripraviš vse potrebno. Na žuruP skačeš... „ > Mario NEMEC, 4. raz., 05 t< n s k l Na plaži ležim, če mi prisluhneš, kot morje zasumim. Le kdo sem? Uganke n 12 ^i Vame lahko pišejo in lahko berejo. Vem, kateri dan je, (školjka) Nina Ficko 3. a vem kateri mesec je. . vem kateri dan imate" Priplesale smo z neba in popadale na tla. Vso dolino smo pobelile in se čez eno leto spet vrnile. (snežinke) TanjaRituper 3. a le kaj sem potem? Monika N* Učenci dopisniške^ nižje stopnje OS Radost na snegu Petek, 21. februarja, bo prav gotovo še nekaj časa v mislih tistih otrok, ki so se udeležiti počitniškega smučarsko-sankaš-kega izleta na Kope. Lepo vreme, čudovita narava, veliko sne- ga, veselo razpelo^, glavni razlogi, da ■" , ■ ' Kopah preživeli res d* za kar ima še poset>n® |(j njihov mentor Vlado n jJ paru n« bo ki, Pr rt ski n« Vk Pr Pii Pr •Pi it ko It! * H I VESTNIK. 13. marec 2003 NA SCENI 23 lat ot n* * K I«1 V Razpis zaMKC Underground festival! MKC Underground festival je ponal mlnka dogajanja med mladimi v Mariboru, saj je do seda, predstavil veliko mladih glasbenih skupin, ki so del glasbene scene severovzhodne Slovenije. Tudi letos bo konec maja kon-. **«» na katerem se bo poleg izbranih skupin predstavila tudi ^•^na bolj znana tuja zasedba. skupnu- tj igrajo avtorsko rock Sizslm ipunk. rokenrol, metal, hard cnm in bi ■ i. želele predstaviti v živo n’ festivalu, sr lahko prijavijo na na-litH MKC Maribor, Ljubljanska 4, I 2(KW Maribor in pošljejo najkasneje do ponedeljka, 28. aprila 2003, demo 'Sit u k % svoji i glasbo in kratkim opisom skupine. Ne pozabite pripisati svoje telefon-številki- Dod.ilne informacije je ®ogoče dobiti po telefonu št. 02/ 300 03 50. 'i h °- Prekmurska gibanica v Mariboru Prireditev leta na ŠTUK-u ' t imajo študentje v Ljubjani Buj-potem je v Mariboru Prek-gibanic j. Prekmurska giba-velika študentska prireditev, ,* Klub prekmurskih študentov urganzlra šesto leto zapored. se bo zgodila v torek, 18. mar-^IK-n •. Mariboru. Sladki začetek .^ihviden ob 20. uri, ko bodo KPS-c' 'a/delili tisoč brezplačnih giba-Z’Potem pa se bo vse skupaj nada-irju j nakupom prekmur-c"> * ikupmr DeMiron, po minutni ,Vi''' ko • ijin ■■■ iiu n razrahljala p- r‘ pa m bo mr nadaljeval s sku ° Mambo Kings. Organizatorji ure, J 1' prireditev končala, niso pre-cli Vstopnine pa tudi ni, vse je '!no santo ud teg. koliko boste po-šankmn«. Prvič so organizirali 11 gibanico leta 1998, vse od >0 d’ P* nesPremenjeni lokacija, kraj atnm prut-drtvi Vsako leto se do-torek v marcu. informativni kulturni klub ■ ........... RUIUIIIII niuu Ne glede na prostor je idej veliko J ^‘wtnlad. « ■ r _m« n4 ni in ml udih nKivkllA^nih clrnnin Ta k n na t« k 'AHa mladina je med srečnejši ladinske organiziranosti nekai 1« obstaja v Murski So-'adin<*! informativni kulturni ^'h '7^'* deluje ter pri- t’4i^ ka^*" ostne in odmevne pri-le .Cel° Presegajo njihove prostor-<1^ i’VOsP- bi imeli boljše mož- 1 'p* Brav 8ot°vo še pridobile po pr ilu ki kh imipr»" najbolj tklavn'cr srečanja, delo z ali u kakšno klubsko sce- siroti tokrat le balkan-r n sPagetni rock b°do v MIKK-u tokrat poslušalstvu ponudili nekoliko dru- 7? Slavna L °b Panjih nastopih. V goste prihaja namreč hrvaška sku-n - s7Zda To je bend Šumski iz Zagreba, ki igra - kakor ie 1' । core tkan pop disco moscow špagetih rock oziroma k r 'J?1 dadaističnih kolažev, filmske glasbe in popa. Vodja skupi-' । *' od lvorccv glasbenega programa v znanem zagrebškem £PrJV; ° rM i, ' ' Bcntl je doslej izdal tri albume, hil pa je že nominiran za al , CcH j? ado Črni mačič Kot predskupini bosta nastopili skupini Sti-’’’Mi tin' '1,H' Sphericubc, slednji pa veljajo poleg soboške skupine k. Pomurskega alter rocka. T K Vsi imamo kdaj slab dan Več samozavesti in samospoštovanja Namen pa je tako ah tako isti, druženje prekmurskih študentov v univerzitetnem mestu Maribor, to pa pomeni, da bodo tja prispeli tudi študentje iz drugih univerzitetnih središč pa tudi iz Prekmurja. Na ta »praznik« se v Maribor odpravijo tudi dijaki in prihodnji študentje. Vsako leto sc jih zbere vedno več in v lanskem letu je bila Prekmurska gibanica razglašena za največjo prireditev leta na ŠTUK-u. Ženske so za fuzbal! Preden se v torek povsem predate zabavi, lahko pomislite tudi na zdravo zabavo. Isti dan kot bo Prekmurska gibanica, se začne v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja prireditev Zvezde malega nogometa 2003, ki jo organizira Univerzitetna športna zveza Maribor. Že dopoldan se bodo začele kvalifikacijske tekme, ob 19.15 minut pa se bo pomeril ženski nogometni klub Maribor Branik s no. Ne glede na prostor pa je idej in načr- lov toliko, da dejavnost še Širijo. V MIKK-u naredijo vse, da bi s svojini delom sledili željam in potrebam mladih. V sklopu svojih dejavnosti izdajajo publikacijo Klamfa, ki je prešla iz prvotno zasnovanega informatorja do publikacije, ki združuje različne vsebine Prav tako vsako leto izdajo prvenec mlademu avtorju, do sedaj je bilo to v okviru Edicije Separatio, po novem pa želijo postati založniki sami. S svojimi projekti pa spodbujajo ustvarjaje glasbe in promoviranje Študentsko organizacijo ŠOM, ob 20. uri pa bo finale državnega univerzitetnega prvenstva v malem nogometu. Torej, pravilno porazdelite svoje moči, v sredo je še en dan. A. N. R. R. mladih neizkušenih skupin. Tako na vsch področjih stremijo k promociji mladinske kulture V letošnjem letu bodo svojo dejavnost še razširiti na izdajanje knjig, revij in periodike, posnetih nosilcev zapisa in založništvo, izdajanje fotografij, grafik, razglednic in tudi na druge nosilce zvoka. Več težav je s pripravo koncertov, kjer se potrebuje večji prostor. Tako je na zadnji seji občinskega sveta Marko Martinuzzi opozoril, da je prostor Mikka, ki se uporablja tudi za koncerte, premajhen. V zimskem času pa v mestni občini ni možnosti za nobene večje prireditve oziroma koncerte, zato bi si morali prizadevati, da se ta problematika reši Zaveda se, da denarja, da bi se gradila kakšna nova večnamenska dvorana, ni, prav gotovo pa se lahko najde kakšna rešitev. Če bo dovolj volje, se bo rešitev gotovo lahko našla, morda vsaj začasna, čeprav ne bi bilo slabo, da bi enkrat našli končno rešitev za mladinski klub, ki se je od leta 1995 selil že dvakrat. Kmalu pa se bo s prodajo Potrošnikove Bau-te spet pojavilo vprašanje, kam z mladimi. Župan Anton Slavic razmišlja tudi o tem, da bi ga preselili v prostore policijske postaje v Slomškovi ulici. A. Nana Rituper Rodež Vsi imamo kdaj pa kdaj slab dan, ko nam gre vse narobe, ko se nam zdi, da nimamo nobenega prijatelja, nobenega, ki bi nam stal ob strani. Tudi pri mladih, srednješolcih lahko velikokrat opazimo zagrenjenost in občutek, da jih okolica ne razume in ne sprejema. To lahko velikokrat razberem iz pisem in pesmi, ki jih dobivam od vas. Vsebina je večkrat, prevečkrat pesimistična, žal zelo redko optimistično usmerjena. Mladostniško obdobje je velikokrat povezano tudi s tem, da mladi v najstniških letih nimajo ravno najboljšega mnenja o sebi in so, na primer, kar se videza tiče, precej samokritični. Ponavadi tudi tedaj, ko ne bi bilo treba. Svet okoli nas je neprijazen in velikokrat se nam zdi, da ne »pasemo vanj«. Druge vidimo, da so lepši od nas, da so boljši, da imajo več prijateljev, boljše starše, da lažje shajajo s šolo, prijatelji in okolico ... Pa ni tako, vsi imajo podobne, Če ne prav enake težave in probleme, kot jih imaš ti Še tisti najbolj samozavestni in najbolj pametni in najlepši imajo podobne pomisleke, samo bolje znajo prikrivati svoja prava čustva. Ponavadi se nam ti trenutki nesamo-zavesti zgodijo, ko smo pred velikimi nalogami ali pa sami od sebe preveč pričakujemo. Skoraj vsak dan pa doživljamo podobne situacije, ki nam zbujajo strah, občutek (ne)vrednosti ali pa nas pred očmi javnosti ocenjujejo. Vedno znova se moramo dokazovati in vedno se najde kdo, ki bi nam rad zbil samospoštovanje Tudi zato, da bo po vzdignil sebe. Pri samozavesti in samospoštovanju ne gre vedno za to, koliko smo pametni, dobri ali lepi... gre za to, koliko se znamo ceniti in spoštovati. Saj poznamo kakšne afne ali frajerje, ki sami sebe povzdigujejo v zvezde, po drugi strani pa se vse preveč predajamo negativnim mislim, tako da lepim in pozitivnim sploh ne pustimo, da bi splavali na površje. Prav to pa je krivo, da ne moremo izboljšati občutka o sebi. Če sami sebe ne cenimo, nas tudi drugi ne bodo. Ko nam je najhuje, se moramo samo ozreti vase in pomisliti, kaj vse dobrega smo storili, kje vse smo bili uspešni, kolikokrat so nas pohvalili in kolikokrat smo prav blesteli. Prav gotovo si tudi ti v nečem med najboljšimi ali celo najboljši ali najboljša. Lahko, da je 10 pri kakšnem predmetu ali pa v športu, morda znaš najbolje pripovedovati šale ali prepričati učitelja, naj ne sprašuje Vsak, prav vsak je vsaj v nečem dober in nobenega hi, ki je enako dober na vseh področjih. Mladi morate bolj zaupati sami vase Samo tako boste lahko uspešno rešili vsako nalogo, vsako težavo, ki je pred vami. Brez napora ne moremo narediti čisto nič. Če se potrudimo, pa se da narediti marsikaj. In vsega smo sposobni vsi, zato je v teh najstniških letih še kako pomembno spoznanje, da se moramo z optimizmom lotiti težkih nalog. Če boste obupali, preden začnete, res ne boste nikoli prišli do konca. Zato pogum, zaupajte si in se vedno poskušajte prepričati, da to zmorete. Verja mem, da vam bo uspelo, in verjamem tudi, da bom potem dobila več optimističnih pisem in pesmi. A. Nana Rituper Rodež Fotografija: Jurij Zauneker Vaša čustva' Spomin na izgubljeno ljubezen! Usoda mi je prinesla tebe, ljubezen in bolečino. Usoda je hotela, da bi v meni umrlo, kar je dobrega. Ne Ne bom ji dovolila! Trpela sem in Še bom, a tebe, ljubezen moja, iz srca, kar ga je Še ostalo, ne spustim. Če usoda ni dovolila mi umreti, naj živi ljubezen. Ljubezen do tebe in z njo trpljenje. Naj bolečina razjeda me, tako vsaj vem, da živim in ljubim! Moja ljubezen si ti. in ti si kakor jutranja zarja, kakor žarek, katerega bi želela imeti, ga ujeti, stisniti v pest in vzeti s sabo, pa ne morem Lepa bo ta pomlad, a v meni prostora za lepoto ni. Ni bele, rumene, zelene, samo siva in črna. Mojo dušo objema črna pajčevina, pajčolan prekril mi je oči in solza bolečine padla je na tla. Padam v globok črn studenec, kjer bi vrtinec vzel me s-sabo, odpeljal me v deželo onega sveta, sveta brez ljubezni, brez trpljenja, v svet bele svetlobe, kjer bi bila sama, brez duše in srca, prazna brez bolečine, brez ljubezni in nič več osamljena. Ne ne, tudi ta vrtinec me ne bo vzel s sabo, ker ljubezni jaz ne dam. Vem, da se bo bolečina zmanjšala, prišla bo nova ljubezen. Morda drugačna od druge. Nihče mi ne bo nadomestil, kar mi pomeniš ti. Prišla bo pomlad tudi zame in tudi ptički bodo peli zame, zvončki bodo cveteli zame. Tudi jaz bom nežno pesem zapela, vroča kri bo stekla po mojih žilah in spet bom lahko plesala po dežju. In novo poglavje v moji knjigi se bo začelo. MMS Vaše pesmi Ljubim te Pomislim nate in srce mi zaigra, svojo melodijo ljubezni zate že pozna, še v sanjah le zate jo igra, a ko vidim te - vem, pomeniš mi vse! Ljubim te in to povem prav vsem, ker vem, da izgubiti te ne smem, Brez tebe je življenje pusto in prazn o, zame to bilo bi porazno. Hrepenim po tebi, tvojih dotikih, tvoji ljubezni in skupnih nočeh, moja sreča je v tvojih rokah in naj najinega sveta ne prekrije oblak. Malena Mišek moj Sprašujem se, kaj je s tabo, zakaj se počutiš tako slabo, zakaj mora biti tako, ko pa te ljubim in mislim nate vsako minuto Tako te ljubim, da ne morem niti spati, ne morem več čakati. Prav si imel, da za naju ne bo več priložnosti, za najine poljube in nežnosti. Kako obžalujem tisti prekleti ne, ne, ne morem več, ne! Preveč te ljubim in nočem, da te izgubim. Majči Ko bi še enkrat Ko bi še enkrat prišel k meni, nikdar izpustila te več ne bi, zaman bi tvoje prošnje bile, saj me ne bi nikdar prepričale, vem, da takrat imela bi vse, kar sedaj želim in pogreša m. Za svoje napake le kesam se, saj ti ostajaš daleč tam, srečen v objemu druge ljubezni, ko jaz postajam podoba ljubezni, ko jaz postajam podoba prikazni, zdaj vem, da moji upi so prazni, več nazaj k meni vrnil se ne bo in srce se vedno bolj bo trgalo, ko bridko za teboj bo jokalo, saj samo, zapuščeno bo ostalo. Sonja 24 DOBRO JE VEDETI 13. marec 2003 - rESm Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 160-180 210 150 195 Hruške 25G-450 450 400 450 Pomaranče 250-300 250 200 290 Limone 280 350 250 295 Banane 100-250 250 250 280 Kivi 500 550 400 490 Solata kristaika 900 790 1.3M Solata puterica 850 990 690 930 Solata endivija 550 600 400 590 Krompir 50 65 70 85 Rdeče zelje 150 300 150 299 Zeleno zelje 150 140 140 160 Kislo zelje 250 250 200 290 Kumare 600 500 650 Korenček 300 350 200 350 Paradižnik 600 690 500 650 Papnka 600 800 550 790 Čebula 150 150 100 150 Hren 500 650 500 690 Klementine 350 480 250 450 Peteršilj 600 2.250 1.200 1.890 Cvetača 650 650 500 650 Rdeči radie 550-650 750 500 750 Česen 350 350 400 450 Por 350 550 500 560 Jajca 22 25 24 26 Domači med 1.000 1.100 830-1.030 1.100 Belo grozdje 1.200 1.300 800 1.100 Kitajsko zelje 450 430 400 390 Ananas 650 650 500 590 Grenivke 350 300 300 350 Šampinjoni 900 700 990 Franci Klemenčič in Milan Jelše Cene (SIT) na tržnicah razkrivajo zdravilne skrivnosti Energetski strokovnjak svetuje Z uspešno zasnovo stavbe do toplotnega ugodja« Zgradbo je vedno treba obravnavati kot celoto. Če naj funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je treba upoštevati pri načrtovanju zgradbe in njenega ogrevanja veliko dejavnikov: - okolje lokacijo in orientacijo zgradbe, ■ konstrukcijsko zasnovo zgradbe. obliko, razvrstitev prostorov, - sestavo in lastnosti ovoja stavbe. - način uporabe stavbe. Treba je izbrati tudi optimalni ogrevalni sistem z dobro regulacijo in poiskati vse možnosti za izkoriščanje pasivne energije. Zgradba z dobrim bivalnim ugodjem in nizkimi finančnimi obremenitvami je rezultat optimalne ugla šenosti vseh naštetih ukrepov. Izbira lokacije stavbe Najugodnejša je lega stavbe Zaprtje Zaprtje (obstipadja) je prebavna motnja z oteženim in' nerednim iztrebljanjem majhnih količin trdega blata, ki ga spremljata napenjanje in občutek nepopolne izpraznitve. Normalno je izločati blato od trikrat na teden do trikrat na dan, to pa je odvisno predvsem od prehrane, ki vpliva na trdoto in količino blata. Moški iztrebljajo pogosteje kot ženske in mladi pogosteje kot starejši. Ritem iztrebljanja ni stalen in se spreminja glede na okoliščine, kot so, denimo, prehrana, vnos tekočine, menstruacijski ciklus, razpoloženje in potovanja. Vzroki za zaprtost Najpogosteje je zaprtje posledica opravilnih motenj, redkeje je zanj kriva organska bolezen (zmanjšano delovanje žleze ščitnice, možganska kap, multtpla skleroza, sladkorna bolezen, duševne bolezni). Pomembno je vedeti, da zaprtje včasih spremlja resne črevesne bolezni (rak debelega Črevesja!). Zaprtje brez bolezenskega ozadja se pojavi: - če ne segamo po hrani z dovolj vlaknin, - pijemo premalo vode, na prisojni strani in na območju. ki je zaščiteno pred vetrovi. Lokalno so temperature na takih mestih za okoli 2 "C višje kot v nevtralni legi, kar pomeni tudi do 20 odstotkov manjše toplotne izgube stavbe. Zgradba na izpostavljeni legi, na hribu ali v hladni, senčni dolini ima okoli 20 odstotkov večje toplotne izgube. Veter v izpostavljenih legah povečuje zlasti konvekcij-ske toplotne izgube skozi oken- - nas čezmerno obremenita zahtevno delo in stres, - nismo telesno dejavni ali dolgo lezimo zaradi bolezni, - zavestno zadržujemo blato, ki se zato zgosti, - spremenimo navade rednega odvajanja blata ob spremembi okolja, - dlje uporabljamo močna odvajala, ki neposredno spodbujajo črevesno peristaltiko, - pri hemoroidih in drugih bolečinah v črevesju, - naredimo vzgojne napake pri navajanju na čistost, pri iztrebljanju nepravilno uporabljamo sicer nofmalne mišice medeničnega dna. Zaprtje je lahko neželeni učinek nekaterih zdravil, na primer narkotičnih analgetikov, antaci-dov, ki vsebujejo aluminij, tricik-ličnih antidepresivov, železovih preparatov, mišičnih relaksantov in. antiepileptikov. Pogosteje se pojavi tudi v drugi polovici nosečnosti in menstruacijskega ciklusa zaradi porasta hormonov proge-sterona in estradiola, ki upočasnita peristaltiko. Kaj storiti? Za redno prebavo lahko največ storite sami. Za preprečevanje in lajšanje zaprtja spremenite prehranske navade m življenjski slog. ske pripire in lahke gradbene konstrukcije. Toplotne izgube stavbe na vetrovnem območju so lahko tudi dvakrat večje kot pri stavbi v zatisni legi Oblika stavbe Toplotne izgube zaradi prehoda toplote - transmisijske toplotne izgube - se večajo sorazmerno z večanjem zunanje površine zgradbe. V primerjavi s samostojno pritlično družinsko • Uživajte hrano, bogato z vlakninami: sadje, zelenjavo, sušeno sadje, stročnice, otrobe, neolu-ščena žita (20-30 gramov dnevno), ker na naraven način olajšajo iztrebljanje. Vlaknine namreč vežejo vodo in nabreknejo, zato zmehčajo blato in pritisnejo na črevo, ki ga potisne naprej. Človeška prebavila ne presnavljajo vlaknin in jih ne vsrkajo v kri. • Izogibajte se pravemu čaju, čokoladi, močnatim jedem, izdelkom iz bele moke ter vsem rafiniranim živilom, kot so suhomesnati izdelki in slano pecivo. • Pijte zadosti vode (1,5-2 litra dnevno). ♦ Pred zajtrkom popijte kozarec vode ali sadnega soka. • Bodite telesno dejavni, zadošča že pol ure zmerne hoje na dan. • Ponovno se priučite defekacij-skega refleksa. • Blato odvajajte redno na istem kraju in ob istem času. • Delajte vaje za pravilno uporabo mišic medeničnega dna. Če z opisanimi ukrepi ne dosežete zadostnega uspeha, si občasno pomagajte z zdravili zoper zaprtje - odvajali, ki jih dobite ob ustreznem nasvetu farmacevta v lekarni tudi brez recepta. Metka Sever, mag. farm. SVBTOV*-SR ED'5/ MURS* Informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih Svetovalno središču • ska Sobota je inform^ sko in svetovalno sredic v katerem odraslim plačno ponujamo cije in svetujemo. Pri izvajanju informal1^ svetovalne dejavnosti^ braževanje odraslih sodri* mo s partnerji, ki so v mrežo lokalnih stroki institucij Mrežo sestal Mestna Občina Murska^ ta (Jože Stvarnik, 02 531 hišo, ki ima najbolj neugodne razmere, ima dvoetažna stavba enake stanovanjske površine za okoli 20 odstotkov manjšo zunanjo površino in temu sorazmerno manjše toplotne izgube Miran FUJS, dipl. inž. energetski svetovalec RS za Pomurje Za več brezplačnih in strokovnih inlormadj se obrnite na bližnjo svetovalno pisarno telefon: 031/311159, email: miran.fujs@emait.si IMV V VI VII VHI skupaj 9 20 4 0 7 40 PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA; določen čas 9 mes.: vozniški izpit kategorije: B; do 14.03.03; KOCBEKJO-ŽEF. S. P., STROJNI NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI. LEŠANE 20, APAČE; št. del. mest 2 GRADBENI DELAVEC: nedoločen čas; 3 J. deto vnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B drugi pogoji: PO TELEFONU SE DOGOVORITI ZA RAZ GOVOR; do 24.03.03; HORVATIVAN, S. P.,ZIDARSTVO -FAZADERSTVO. MELINCI 137A . BELTINCI POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC DELAVKA ZA STREŽBO; določen čas 3 mes.; do 19.03.03; MACUN SLAVKO, S. P„ BAR MA-CUN. STROČJA VAS 20. LJUTOMER POMOŽNA GOSTINSKA DELA; določen čas 6 ones.; 11. delovniii izkušenj; do 17.03.03; MA-LUKI SABINA, S. P„ OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN. DOLGA ULICA 61. MORAVSKE TO PUCE POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI DELAVEC V KROVSTVU IN KLEPARSTVU; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; dn 20.03 03; KRAJNC MIRAN-. S. P., MORAVCI 65, MALA NEDEUA PLESKAR GRADBENA DELA: dotočen čas 9 mes.; vozniški izpit kategorije; B; do 14.93.03, KOCBEKJO ŽEF. S. P.. STROJNI NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI. LEŠANE 20. APAČE ZIDAR ZAZIDANJE IN 0METAVANJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE; nedoločen čas; 31. delovnih izkušenj; vozniški izpit kate-gonje: B; drugi pogoji: PO TELEFONU SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR; do 24.03.03; HORVAT IVAN. S. P.. ZIDARSTVO FAZADERSTVO, ME-UNCf 137A. BELTINCI ZIDAR; nedoločen čas; 31. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: PO TELEFONU SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR; do 24.03.03: HORVATIVAN, S. P.. ZIOARSTVO-FA-ZADERSTVO. MELINCI 137A, BELTINCI PEK PEK; določen čas 3 mes.; 5 L delovnih izkušenj; UR,TEDEN; 4' vozniški izpit kategorije: B' do 18.03.03; OMAR MARIJA ■ PEKARNA OMAR. RANK0VCI37,TIŠINA MIZAR MONTER PREDELNIH STEN: dotočen čas 3 mes.: jeziki: slovenski jezik ■ govorno in ptsno; vozniški izpit kategorije: B; drug, pogoji: DRUGI POKUCiZIDAR: do 14.03.03: LEŠNIK MGE. D. 0,0. MOTA 31C, LJUTOMER STRUGAR KOVINOSTRUGAR OBDELOVALEC KOVIN: določen čas 12 mes.: 6 mes. delovnih izkušenj; do 14.03.03' JURAK ROBERT, S. P KOVINO-STRUGARSTVO. L0GAR0VC129A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KLEPAR KLEPAR - KROVEC; določen čas 6 mes,; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno: vozniški izpit kategorije: B; do 20.03.03; KRAJNC MIRAN, S. P.. MORAVCI 65. MALA NEDEUA AVTOMEHANIK VULKANIZER ■ AVTOPRALEC: določen čas 12 mes.: jeziki: slovenski jezik ■ govorno; znanje programskih orodij: deio s preglednicami -osnovno vozniški izpit kategorije: B; drugi po goji; ODSLUŽEN VOJAŠKI ROK ŽEUA PO DELU; do 14.03.03; HORVAT LETONJA LEONIDA, S. P.. MARIE GUBCA 13, MURSKA SOBOTA AVTOMEHANIK VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH OSEBNIH VOZIL V AC PEUGEOT: določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B: do 18.03.03; AVTO- B O R Z/l znanj/l^jeinfonnad. sko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje, iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim’ In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? ■ Išče se znanje poljskega jezika. - Ponuja se znanje ruskega jezika. - Išče se znanje matematike za SŠ m fakultete. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri LjU-.j&ki umverzi M. Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 8.00 do 18.00. BUŠNI PROMET, D. D., BAKOVSKA UUCA 29A. MURSKA SOBOTA ŠIVILJA MONTAŽA ELEKTRO IZDELKOV; določen Čas3 mes.; 1L delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVKA, FRIZERKA; do 14.03.03; LM-KO. D. 0. 0., LENDAVSKE GORICE 1, LENDAVA - LENDVA; št del. mest 4 TESAR TESAR; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B: do 20.03 03; KRAJNC MIRAN, S P. MORAVCI 65. MALA NEDEUA ZIDAR GRADBENA DELA; dotočen čas 9 mes.; vozniški izpit kategorije; B' do 14.03.03: KOCBEK JOŽEF, S. P„ STROJNI NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI, LEŠANE 20, APAČE ZIDAR; dotočen čas 6 mes.; 2I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 14.03,03; GRADNJA RAKIČAN, D, 0. 0., RAKIČAN. TOMŠIČEVA 19, MURSKA SOBOTA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADENE MEHANIZACIJE; dotočen čas 6 mes.: 2 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC Z OPRAVLJENIM IZPITOM ZA STROJNIKA TGM; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 14.03.03; GRADNJA RAKIČAN, D. 0. 0 , RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19. MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIKTEŽKEGA TOVORNJAKA VMEDNAROD-NEM CESTNEM PROMETU; določen čas 12 mes.; 21. delovnih izkušenj; vozniški izpit kate gorjj: C. D; do 05.04.03; FILIPIČ MARKO, S. P., PREŠERNOVA UL 25 LJUTOMER VOZNI TOVORNJAKA ZA PREVOZ GRADB. MATERIALA: dotočen čas 6 mes.; 21. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; drugi pogoji; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 14.03.03: GRADNJA RAKIČAN. D. 0.0.. RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19, MURSKA SOBOTA KUHAR KUHAR/ -ICA; dotočen čas 6 mes.; 2 L delovnih Izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 17.03.03: MAUJKJ Baumit Gradbeni materiali d.o.o.. Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37 55, www.baumit.sl Sobotni ugankarski m1’! z Bojanom RajkoH1, Vem, veš, vest^' Igra gor pa dol, levo in des** >1 - m (8 »E E S CM CM O Radio Murski SABINA, S. P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN, DOLGA UUCA 61, MORAVSKE TOPLICE NATAKAR STREŽBA PIJAČ; določen čas 6 mes.; UR/TE-DEN: 20; drugi pogoji: LAHKO KATERIKOLI DRUGI POKLIC; do 29.03 03: KUHAR MARJAN. S. P.. GOSTILNA SOČA, ČRESNJEVCI46. GORNJA RADGONA NATAKAR/-ICA; določen čas 3 mes.; UR/TE-DEN: 25: drugi pogoji: DELOVNI ČAS: PETEK, SOBOTA,NEDEUA: MOŽNOST PODAUŠ ZAP. OZ ZA NEDOL ČAS^APOSU SE LAHKO KANOi-DATZ DRUGIM POLCEM ALI BREZ NJEGA; do 19.03.03; BARANJA ANITA, S. P., KAVA BAR ANITA.ZENK0VCI5 BODONCI NATAKAR/TCA ZA STREŽBO SLADIC, SLADOLEDA. PUAČE; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik ■ govorno: drugi pogoji: DRUGI POKLIC IV. STOPN. IZOBRAZBE; LASTEN PREVOZ; do 20. 03.03: HAMIH ŠEMO, SLAŠČIČARNA TROPI-KANO, PANONSKA 15, RADENCI ELEKTROTEHNIK SERVISER GORILNIKOV. MONTAŽA KLIMATSKIH. ELEKTROENERGETSKIH INELEKTRON-SKIH NAPRAV; določen čas 6 mes.; 3 L delovnih izkušenj: jeziki: nemški jezik ■ govorno, angleški jezik ■ govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 18.03.03; KRANER GREGOR. S. P., SERVIS GORILNIKOV LJUTOMER, JANA BAUKARTA 28, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK: dotočen čas 6 mes.; 21. delovnih Izkušenj; znanje programskih uro dij; delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC; TRGOVSKI POSL., DRUGA USTREZ NA SMER V. ALI VI. STOPNJE IZOBRAZBE; POSKUSNO DELO 3 MESECE, LASTEN PREVOZ; do 22.03.93; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA VODJA SKLADIŠČA (PREVZEM, IZDAJA IN NAROČANJE BLAGA); določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki; nemški jezik - govorno in prsno, drugi pogoji: DRUGI POKLIC; STROJNI TEHNIK; do 18.03.03; TKO, TOVARNA KOVINSKE OPREME, D. 0.0., TIŠ1NSKA 29B, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) INŽENIR STROJNIŠTVA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: progra ■ mira nje - zahtevno; drugi pogoji: OBVLADATI MORA CNC-OBDELAVO: do 14.03.03; KODBA FRANJO, S. P., TOLERANS, DOLNJA BISTRICA 72.ČRENŠOVCI EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK POSLOVODSKA IN TRGOVSKA DELA V TRGOVINI V LENDAVSKI UL.; nedoločen čas; drugi po goji; DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSLOVODJA; do 15.03.03;TAMARA HORVAT & CO.. K. D.. PUŠČA 13, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANJ EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST NABAVE; nedoločen čas; 21. delovnih izkušenj: jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami poda tkov zahtevno, uporaba interneta - zahtevno; vozniški izpit kategorije; B; drugi pogoji: ZDRAVNIŠKI PREGLED; POSKUSNO DELO 3 MES.; do 14.03.03; MIR, MESNA INDUSTRIJA RADGONA, D. D.. LACKOVA 22, GORNJA RADGONA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSTOJNI SVETOVALEC: določen čas 12 mes.; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B: drugi pogoji: ALTERNAT,POKLIC; UNIV. DIPL SOCIOLOG; MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 14.03.03; ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA MURSKA S080TA, ARHITEKTA NOVAKA 3, MURSKA SOBOTA RAČUNOVODJA (ORGANIZ. IN IZVAJANJE RAČUN. POSLOVANJA CELOTNEGAPODJETJA); nedoločen čas: 51. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik govorno in pisno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: EKONOMIST: do 18.03.03; TKO, TOVARNA KOVINSKE OPREME, D. 0.0., VIŠINSKA 29B, MURSKA SOBOTA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas: 12 mes. delovnih izkušenj: jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: AETERN. POKLIC: UČITEU RAZREDNEGA POUKA; do 14. 03.03; OSNOVNA Š01A KUZMA. KUZMA 20. KUZMA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG SAMOSTOJNI SVETOVALEC; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno: vozniški izpit kategorije; B; do 14.03.03; ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 3. MURSKA SOBOTA PROFESOR PSIHOLOGIJE IN SVETOVANJA; dotočen čas 12 mes.; 21 delovnih Izkušenj: do 14.03.03; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA RAKIČAN, UL DR. VRBNJAKA 2, MURSKA SOBOTA Prispevki za nakup opreme za gineko-loški oddelek in novo porodnišnico Sodelavci namesto cvetja za Terezijo Pušenjak - 21.000,00 Renata Lešnjak, Župančičeva 6, Lendava, za opremo - 7.000.00 Nata Toth Bošnjak, Mlinska 8. Lendava, prispevek za gin porodni oddelek - 5.000,00 Sindikat zavoda OŠ III M Sobota namesto venca za pokojnega Štefana Baranjo - 10.000,00 Denis Kežman namesto venca za Jožeta Harija iz Rakičana -3.000,00 Geo tim, d. o. o., Cvetkova 18, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Harija iz Rakičana 63 - 20 000,00 Nafta Lendava, sektor strojegradnje, namesto cvetja za pokojnega Miloša Ošlaja - 39.000,00 Sostanovalci Mije Petek, Paričjak Svet Doma starejših Lendava - Idosebb Potgarok Otthona Lendva razpisuje prosto delovno mesto direktorja Doma starejših Lendava - Idosebb Pol' garok Otthona Lendva. Za direktorja doma je lahko imenovan, kdor poleg splošnih, z zakonci’' določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: - končana VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe v skladu z 69- c|e" nom in 2. odstavkom 56. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. 1-št. 54/92), - najmanj 5 let delovnih izkušenj v socialnem varstvu, - strokovni izpit za delov socialnem varstvu, predložitev programa dela Doma. Mandat traja 4 leta. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lab1® znova imenovana za direktorja Doma. Rok prijave je 8 dni. Kandidati pošljejo vloge z oznako »za razpisno komisijo« na našlo* Dom starejših Lendava - Idosebb Polgarok Otthona Lendva, Slonih' vo naselje 7,9220 Lendava - Lendva. Kurilno olje evropske kakovosti Z Magno nakup celo do 9 obrokov! $ .24a. namesto cvetja za pokoja 'brata - 7.O00,00Namesto cve^J1 žettt Hajdinjaku iz GornjihSkW so darovali: - Franc Bernjak, G. Slaveči W' 5.000,00: - Rudolf Bernjak.6 $ veči83 - 5.000,00; ■ Ludvikih nič, Nuskova 49 - 5.000,00;-S®« Škodnik, Nuskova 55 - LO OtKU^ Družina Lepoša, Dolenci 4.000,00; - Irena Gurman, Nusk^1 80 - 5.000,00; - Recek Hul. G«* Slaveči J 08 - 5.000 00; - Franci bršič, Moravci 15 - 10.000,00;-1* le Sijanta, Ljubljana 10.000,00; ■ Družina Vaš, And^ 37 - 5 000,00;- Renata Dresih rica 60 - 5.000,00; ■ Brigita Šk* Guma 43 c - 5 000 00- Kris’’* Šinko, Gorica 60 - 5.000,00; Bohar, Puconci 82 - 5.000, stjan Nemec, Voličina 63 - 5.0® PETROL Olje vam ob pravočasnem naroči,u dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno 10 brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite *** možnost plačila 9 obrokov. VNETJE GRLA DALMATW. ŽENSKO IME RASTUHA ŽENIM KUČNIH USTOM ^OVfK rtSTMK Aahohixna PUAtA AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK VISOKO OKRASNO LISTNATO DREVO SLOVENSKI IGRALEC (ALI) KUBANSKI PISATELJ (RE1NALDOI ŠIBENIK TRNTTRO TOLUEN MESTO NA SEVERU MADŽARSKE DIVJA TRTA, OKRASNA VZPENJAVKA ŠTEVILO, DE LAVO SAMO Z ENA M SAMIM SEBOJ IVAN TAVČAR BARVA KOŽE ISTOVETENJE HITROST DOGAJANJA KLADA ZA SEKANJE DRV TANTAL OSNOVNI TON KNJIŽEVNIK IZOLACIJA PIANIST LATA (REDKO) BERTONCELJ VPEki OSW SAMIIETNk AMERIŠKI GLASBENIK (CARLOS) TONE GOGALA »JAŠKI DOM - — WJBELU REKA V NEMČUl PRITOK REKE ALLER ?AK,KI »LEPA WSEDO STEVIO tovarna vesimk v oeljo JEZUSOV . UČENEC — SOK IZ MAKOVIH _ GLAVTC _ DOLGOROGA antilopa TKALKA *«graw LOČEN PROSTO« V GLEDALIŠČU SLOVENSKI PSIHIATER GRELNA NAPRAVA ITALIJANSKA RTV ČEŠKA ' PRITRCHLNICA HOKEJSKI PLOŠČEK TOŽIC* »»IŠIPTJ ^CE tKrrER - 1 "7 j ^EŽHik VRSTA ■ AZIJSKE PALK KRALJEVO POKRIVALO IVAN LENDL SLOVENSKI PESNK (JOŽE) MOŠTVENA IGNAZ ŽOGO PREGOVOR t JEČA. ZAPOR DOHODEK OD KAPITALA FR. KOMIK (JACQUES) OBLIKA NEHA MARJAH POLUTNIK, RAVMK GR. BOGINJA NESREČE PRITOK DONAVE PRI ULMU MSMENO potrdilo BODICA NAJVIŠJA GORA V SUROVWAZA PORCELAN LUKA V antični BEOCUI ADAM BOHORIČ MORSKI SESALEC PONOVITEV M0USK1 POLITIK H PESNIK ZADNJA ZAHTEVA Z VULKAN NA AIGUČILA STOPNJA matematik (LEONHARD) W MINUT MATERIJA ČUT ZA HRANO STAREJŠI ČLAN PTOPRAVA, S KATERO SE TESNI BELI CMET PREPREKA. BARERA Trebeč (REDKO) KAVELJ. KLJUKA OTOK V OTOČJU PITCAIRN ALERGIČEN KONRAD ČLOVEK ADENAUER JAP. TOK, NOBELOVEC E^T NOVAK AVSTRALSKI PEVEC (JASON1 SLOV, TISK, AGENCIJA NEIMENOVANA OSEBA, LJUBLJAH. VELEBLAGOVNICA 1000 KG MODER POLDRAG KAMEN DEL STANOVANJA MITOLOŠKI LETALEC TADEJA BRANKOVIČ BOGINJA JAPONSKA DRUŽABNA IGRA RAFKO IRGOLIČ PEVKA HORVAT Rešitev nagradne križanke l2?. 2. 2003): SPAKA, TEROR, RiANJ, MURSKA, SAGA, UV, PATROLA, KRfi OBRABA ARF -. KS» OREGON, TOPOT, RANTA. ALEMANI, IKS, JURA, UNiKAT. IT, RANINA, NUS, PAJK, ME, ^ARO, ERROL, LALO, EIRE. PRAVO-^TNJk, LEMENAT, GOT, AKAN, ROKO-CANAK, PISAR, ARD, MOLAT, EK, "tANA, AKROBAT, REP, LL, pelegrin, ^URATIVA, TO BALIN. DAH, KOT. CAM ftVlLA, OPART, PENA, BRANDT, ACE* RAKITA. Izžrebanci nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: boter Marija in Tonček Pu-1 1 * ".Jim j obletnici - petnajst let zakonske-~ čestitke, vse lepo in še na in m,' :’lr"''1 f,J wsela leta Blažek z mamico stara mama in stric. Jan^ 1 ' lJ‘"rt'4 5"”^' aai dra&ide dj'dninamOzvatiČ,ČinčinPisnjak, osebju °1 ^'Rirn L*** ^'H^ice v Rakičanu za vso pomoč in ’ * ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali žalujoči vsi njeni Katarina Vohar iz Hrastja - Mote 36 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu. Njeni najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Zdaj mimo spiš, naša ljuba mama, še enkrat ti iskrena hvala. ZAVNMJk V 8 J. letu nas jc za vedno zapustila naša draga mama, sestra, tašča, babica in prababica Ema Cigut Iz Rankovec 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, častnim sestram iz Zagreba in upokojencem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sv. maše, vence, cvetje, sveče in druge namene ter za izražena pisna in ustna sožalja. Zahvala velja tudi zdravniškemu in medicinskemu osebju Kirurgije Ill za lajšanje bolečin. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Tončku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni, ki smo te imeli radi Vse si nam dal, ljubezen, prijateljstvo, srečo... Si kol sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdajal, odslej si kot zvezda svetleča, naj ti v večnosti dana bo sreča. ZAHVALA 28. februarja nas je po kratki in težki bolezni v 64. letu zapustil dragi mož, oče, sin, brat, tast in dedek Jožef Dominko iz Lipe 124 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej družini Tkalec, sosedom, botrini, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika v tako lepem številu pospremili ih njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in druge dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede slovesa, gasilcem, NK Lipa in pogrebništvu Jurič. Hvala tudi osebju ZD Beltinci in Onkološkega inštituta Ljubljana za vso pomoč med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Globoko žalujoči vsi njegovi Težki so dnevi in težke noči, ker te več ni! Zdaj le spomini živijo na tiste dni, ko imeli smo te mi. V SPOMIN 13.3.2003 mineva leto od takrat, ko te ni več med nami, draga sestra in teta Miroslava Kosi iz Kurštnec 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Pogrešamo te - tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči. ZAHVALA V 91. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica m prababica Matilda Rajtar iz Gornje Bistrice 169 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremi li na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku Krajncu, g. Krampaču in g. Žerdinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Vučku za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Irena Lainšček iz Andrejec 3a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoji najdražji Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka tudi naših dni. ZAHVALA V 72. letu je umrl naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in sorodnik Karel Mihalič od Svetega Jurija 36 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala g. župnikoma in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Emilija, hčerka Nada z možem Petrom, sin Stanko z ženo Darjo, vnuki Marko, Andreja in Sašo ter sestri Terezija in Frida z družinama 30 OGLASI 13. marec 2003 - J VEDEŽEVANJE Letovanje 4284 Negiwa S3. 186 SIT min SOBOSLIKARSTVO VOJKO GERGORIC, S. p. Moravske Toplice GSM: 041 357 457 -vsa notranja in zunanja slikarska in pleskarska dela izdelava DEMIT FASAD NEPREMIČNINE Slovenska ul. 25, M. Sobota 524 12 70 ali 041 429 007 Aleksander Krampač. S- p., Kocljeva la, M S. GOTOVINSKA POSOJILA po naj nižji obrestni meri -pokličite in preverite teL; 02/22-82 335 GarRadJaz pokojnina, plača, tortica. Mensa dj.tr, CvdurimŽl.Madboi TRIDOM IteM Umi. ,k031 290 22» GARAŽNA VRATA INDUSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA MATA VRTNA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON Z DAUINCEM ALU VHODNA VRATA I MIZARSKI SERVIS FENX IZVAJAMO ZAKLJUČNA DEU V GRADBENIŠTVU - suhomontažni estrih • polaganje in obnova pariteta - polaganje laminata - montaža vrat in podbojev - selitve in servisiranje mizarskih izdelkov Če ugotovite, da lahko mi poskrbimo za vaše skriti, nas pokličite na GSM: 041 769 532. NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! VINTERSPORT Od 7. marca do 21, marca 2003 Copati za tek NIKE STITH Ženski, moški i 'll KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! UIRfft - PIEM2. Bojai Jaklič, s. k Gm£BMrta51.ltL:57M2M J □ FINSTRAL Dobava in montaža PVC stavbnega pohištva vrhunskega evropskega proizvajalca tudi v Sloveniji. - prodaja garažnih vrat HORMAN ■ - izdelava sistemov KNAUF DUŠAN PUHAN, s. p„ Ivanci 37,9222 Bogojina. tel. št.: 041 565 123, faks; 02/547 11 12 Rolerji CRAZY CREEK S 175 lady, S 175 men ABEC 5 0,00 IFKINLEY. Nahrbtnik McKINLEY Eldorado 40 litrov 10.490,00 7.990,00 22.990,00 j i t a ga P Gorsko kolo NAKAMURA CKff Hanger 29.990,00 w-3«.«* H • V* J Jv, UU Dolge hlače AOIDAS BC learius v Mercator Centrih: Ljublpna. Cesta Ljubljanske brigade 33 • Kamnik, Kovinarska 3« • Kranj, Cesta Staneta Žagarja 69 • Jesenke, Spodnji plavž 5 • Nova Gorica. IndastnjsU * Novo mesto. Podbevskova 4 - Murska Sobota, Here t • Maribor, Tržaika testa M • Slovenj Gradec, Ronkova 4a * Žalec, Blagovnica Žana, Mestni trg 2 Franšizna trgovina INTERSPORL v Blagovnici Tolmin, Trg marUla Tita 12 o Sl 0; Ji k tr i; k M. Sobota, Ul. Mikioša Kuzmiča 13 tet.: 02/ S3 511 Maribor. Dupleška c.l o tel. 02/ 480 0 141 ’ BETONARNA PETELIN PEG.RADGONA PEPUCONCI tel.: 02/56 43 060 tel.: 02/54 59 590 Pisarna tel.: 02/22 96 570 BETON IN BETONSKI IZDELKI Za vse zaposlene m upokojence; možnost obremenitve OD prek 1/3; stari kredit ni ovira. VIVA, posredništvo in trgovina, Matej Prapotnik, s. p., Pivkova ul. 19. 2250 Ptuj, PE Cafova 4, 2000 Maribor, tel. 02/25 25 152, GSM: 041 325 923 NISSAN MICRA Testne vožnje, i zabava, nagrade. Dom starejših Lendava od aprila 2003 ponuja novo storitev. DNEVNO VARSTVO ZA STAROSTNIKE PAMI Proizvodno in trgovsko podjetje, d. o. o., Nova Gorica, 5000 Nova Gorica, Vipavska cesta 50, Rožna dolina objavlja prosta delovna mesta Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo ‘L* Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se pri^ jamo vašim Željam in vam svetujemo pri izbiri-si kopalniške ambiente, ki predstavljajo nove trend* | bivanja v kopalnici; leseno kopalniško pohištvo v naravi l tonih, keramiko v drznih odtenkih, razkošne bo^^ F| nove linije umivalnikov in armatur, svetila ter prepr°9e' Najboljše za vašo kopalnico poiščite v । na oddelkih $ kopalniškim programom. Cdo*p ponudba keramičnih ploščic, sanitarne kera^*^ armatur in kopalniških dodatkov priznanih bbg*5^ znamk na enem mestu - v Merkurjevih centrih 5 prodajnim programom MERKUR DOM. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 2-1 Jožef Novak, s. p. , Lendavska 29,9000 Murska Sobota, tel.. 02/527 10 61. GSM: 0416'3 SMO POOBLAŠČENI KROVCI ZA TRIMO TREBNJE. KAKOVOSTNO I« KONKURENČNIH CENAH POKRIVAMO STANOVANJSKE IN POSLAN OBJEKTE S TRIMOFORMOM IN DRUGIMI METALNIMI KRII^ ’ TIE Izžrebane^Mzonske vs-topnlc#># Bojan Žižek, Žižki 4^9232 Črenšovci. Vodenje poslovnih nančno in davčno izdelava investicijsk'h tov za podjetja in 1 podjetnike - ažurno r za vas opravlja 1A ' ct0(,?' nančno-računovodsfie Jožef Magdič, s. P- L 10, 9000 MU«ha GSM 04124881^^X M St že St' Ki da Ni h h * Rl U «1 1.| *1 I, 5.1 5, U b 41 5.; h An Mi 'I' «0 1J, c Dnevno varstvo bo organizirano v Domu starejših Lendava, Slomškovo naselje 7, Lendava, od 7.00 do 15.00. Storitev dnevnega varstva vključuje; - dnevno varstvo starostnika, - hrano (zajtrk, kosilo), - družabne aktivnosti. Informacije dobite po telefonu 02/57812 36 od 7.00 do 15.00. Pričakujemo tudi predhodne objave. Cena dnevnega varstva je 70 odstotkov OSKRBE I, kar znaša 1.966,00 SIT Vabljeni vsi, ki si želite družbe, in vsi tisti, ki potrebujete pomoč in prijazno besedo. POSLOVODJA in PRODAJALEC 1. za prodajalno obutve v GORNJI RADGONI 2. za prodajalno obutve v MURSKI SOBOTI POGOJI: ustrezna izobrazba po Zakonu o trgovini - 3 leta delovnih izkušenj za poslovodjo in 1 leto za prodajalca - komunikativnost- organizacijske sposobnosti (za poslovodjo) Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave z navedbo, za katero prodajalno se prijavljate, pošljite v 8 dneh na gornji naslov. FLM Prelog, d. o. o. Vučja vas 38 9242 Križevci pri Ljutomeru daje v najem l 3 i t P°slovneprostore-mn (sanitanip mm k °° ' delovne površine in pomožne P „ tekcirske Z otečen'rn delom, 8 delavci šivilj*^ dejavnosti? ' 'n °Prem° “ta na™' Pre“S ' 02/S P° dogovo'U* 8 16 99 ali osebno na zgornjem naslovu- VESTNIK-13. marec 2003 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 143.: 05.00 Vedro v dobro jutro, kompletno moštvo, glasba Bojan Kos (vreme, ceste, vic, časopisi ■ 1.11 dlti Sitncuu in Marjan - 07.40 Mariborsko pi-‘™>. *.sja Matjaž - 09.40 Kultura, šport - 10.00 Po-rtkitj. |i>i^obvestila- 10.10Unichem,ekologija -1D 4« M ji । Og|aSi _ i j oo Poročila -11.15 Zamu-r ■ nci, kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Matka I2 rm Poročila BBC - 12.05 Obvestila -122/1 (hi petka do petka- 13.00 Poročila- 13.15 1. wba ednhx -13.20 Predstavljamo vam tuje glasbe-* nimwi-1. ixiPoročila - 1405 Obvestita - 14 30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestita - 17.40 Mili oglasi-17.30 Murski val "' h vaj (Maja, Viktorija, Ti-in MUgasni televi-’ot. večno zelene in Bojan ^cek - 24.00 SNOP in Simo-■ Špindler z Murskega vata ta Korenov Lujzek MI8QTA. 15.3,; 05 i)p Dobro jutro v soboto! 8 30 Mali ■ Klasi - 09.J5 hdi.i buba baja - 10.00 Poročila -'0 05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami- 11 00 oročila -1115 Nadaljevanje potepanja - 11.45 Me-trop, propagandna oddaja - 12.00 Poročila BBC -12 05 Obvestila - 12.30 Nagrada tedenskega spon- J' 13.00 Poročila - 13.15 NATO, vprašanja in govori - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.15 LMdaia udu; Reportaž o mladih računalničarjih '•Nataša Brulc Šiftar)! 5.30 Dogodki in odmevi -'JOOOvdnp poročita - 17.20 Obvestila - 17.30 Muistl val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 Pe-našega srca - 19.00 Poročita - 19.10 Najlepše s 6 stitkami in pozdravi - 20 00 Vem, veš, ve- Me,sobottl[ ugankarski mix, oddaja Bojana 7^-21 Murskega vata, Bojan Rajk na- do jutra ^UA,16.3j 05 H Bakovci, 9000 M. Sobota. *|rj, 11 'js."1 naslo^ M tl" ponedeljka, 17- marca r v ul, tilidi arhitekta Novaka r za glasbene lestvice. ___________________ J št 11 - glasujem za skladbo l pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja: Dr. Mitja Slavinec, znanstvenik, potapljač, politik (Nataša Brulc • Šiftar)- 12.30 Poročila - 12 35 Obvestila -13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi: Ansambel Rubin - 19.00 Poročila - 19.15 Evropa v enem tednu (oddaja BBC) - 20.00 Ltijzekova nedeljska ordenacija - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 17.3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič -09.15 Ponedeljkova tema - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zlufto!, oddaja o »nogometu«: Bojan Peček - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13-15 1.oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Malt oglasi -18.00 MVDUR - 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi (Vida Toš) - 20.00 Brez okvirjev, Vida Toš, mladi sogovorniki o vegetarijanstvu -24.00 SNOP TOREK, 18.3.: 05 00 Vedro v dobro jutro (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -0915 Oddaja z Lekom - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestita-10.10 Unichem - 11.00Poročila- 11 IS Kratki stik (Branko Žunec) - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 EU vprašanja in odgovori- 13 30 3 x country - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogo dki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Dejan Fujs, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19.00 Poročila -19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 19,3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.30 Džoužijevo pismo - 09 10 EU vprašanja in odgovori • 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti (vprašanja, pritožbe poslušalcev, reagira Nataša Brulc Šiftar) -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra-12 30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 EU vprašanja in odgovori - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja, obiskujemo pomurske vrtce - 19 00 Poročila - 19-15 Panonski odmevi, ponovitev - 19.45 Izvirna uganka, poslušalci in Nevenka Emri - 20.00 Mursko-morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 20.3.: 05.00 Vedro v dobro jutro (Nataša in Dejan) - 07 40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09 15 Kuharski nasvet Branka Časarja 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.1 S Reportaža tedna -11 45 Sport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13-00 Poročila - 13-15 NA- TO, vprašanja in odgovori - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 1720 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Delimo vstopnice za kino Našteli ste skoraj petnajst filmov, kjer je igrala Cameron Diaz, našo nagrado pa prejme Vanja Kočar, Vanča vas 36,9251 Tišina Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi; Je film Tolpe New Torka nominiran za oskatja? Da ali ne? Kupon it. 11 - odgovore pošljite do torka, 18. marca, na naš naslov: Vestnik, I Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobotaali po e-pošti; delimo.vstopnice@email.si l_________________________________________________________________________________ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA Slomškova 1,9000 Murska Sobota Telefon: 02/530 31 00 OBVESTILO Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota obvešča, da bo sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 2002 potekal: 1. Na območju upravne enote Murska So bota na sedežu Davčnega urada Murska Sobo ta, Slomškova ulica 2, -vsak delavnik, vključno do 21. marca 2003, od 7.30 do konca delovnega časa, - od 24. marca do 31. marca 2003 pa vsak delavnik od 7.30 do 18.00. 2. Na območju upravne enote Lendava na sedežu Izpostave Lendava, Glavna ulica 2, - vsak delavnik, vključno do 21. marca 2003, od 7.30 do konca delovnega časa, - od 24. marca do 31. marca 2003 pa vsak delavnik od 7.30 do 18.00. 3. Na območju upravne enote Ljutomer na sedežu Izpostave Ljutomer, Miklošičev trg 6, - vsak delavnik, vključno do 21. marca 2003, od 7.30 do izteka delovnega časa, - od 24. marca do 31. marca 2003 pa vsak de lavnik od 7.30 do 18.00. 4. Na območju upravne enote Gornja Radgona na sedežu Izpostave Gornja Radgona, Partizanska cesta 21, vsak delavnik, vključno do 21. marca 2003, od 7.30 do izteka delovnega časa, ■od 24. marca do 31. marca 2003 pa vsak delavnik od 7.30 do 18.00. Direktorica Vlasta TEMLIN Kino Murska Sobota Četrtek, 13. marca; ob 18.00 slovenska drama Rezervni deli, ob 20.00 ameriška komedija Lahki dekleti Petek, 14. marca: ob 18.00 Lahki dekleti, ob 20.00 ameriška grozljivka Krog Sobota, 15. marca: ob 18.00 Krog, ob 20 00 Lahki dekleti Nedelja, 16. marca: ob 18.00 in 20 00 Krog Sreda, 19. marca: ob 18.00 in 20.00 ameriška romantična komedija Poziv za Saro Ljutomer Sobota, 15. marca: ob 19 30 ameriška akcijska komedija Formula 51 Nedelja, 16.Tnarca;ob 17.30 in 1930 ameriška romantična komedija Poziv za Saro Gornja Radgona Petek, 14. marca: ob 19.00 francoska kriminalna komedija Jajca na verigi, ob 21.00 španska drama Govori z njo Nedelja, 16. marca; ob 17.00 Jajca na verigi, ob 19.30 Govori z njo Kulturni koledar KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 14. marca, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert meseca, kjer bodo nastopile skupine Šumski (Zagreb), Štirje pravi dedci (Ljubljana) in Spheri-cube (Pertoča). V sredo, 19. marca, ob 20. uri bo nastopila v restavraciji Zvezda skupina Zdenek Bily Dixieland Band. RADENCI V petek, 14. marca, ob 20. uri bo nastopil v kavarni Swing v Zdravilišču Zdenek Bily Dixieland Band s pevko Matejo Horvat. LIPA V nedeljo, 16. marca, ob 14. uri bo v vaškem domu jubilejni koncert ob peti obletnici otroškega pevskega zbora iz Lipe. Koncert bosta popestrila tudi Mešani pevski zbor iz Lipe in vokalna skupina Bel Canto iz Murske Sobote. OTVORITEV ČERNELAVCl V četrtek, 13- marca, ob 19- uri bo v galeriji Roto razstava z naslovom Vau! DOGODEK HODOŠ V petek, 14. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu prireditev v počastitev 15 marca, madžarskega narodnega praznika. CANKOVA V nedeljo, 16. marca, ob 8 uri se bo začel drugi del VL Jožefovih dnevov z razstavo domače obrti, kulinarično razstavo, delavnicami in predstavitvijo turistične dejavnosti. GLEDALIŠČE LJUTOMER V petek, 14- marce, ob 19.30 bo v Domu kulture gledališka komedija Podnajemnik avtorja Vinka Moderndorferja v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V soboto, 15. marča, ob 19 uri bo v kulturnem domu gledališka komedija Štajerc v Ljubljani avtorja Toneta Partljiča in v izvedbi Ljubiteljskega dramskega društva od Sv. Jurij ob Ščavnici. MURSKA SOBOTA V soboto, 15. marca, ob 19. uri bo v MIKK-u predstava Prva liga, ki jo predstavlja Dejmo stisnt teater. Igrata: Miha Brajnik in Vito Košir FILM MURSKA SOBOTA V petek, 14. marca, ob 19- uri bosta v klubu PAC pogovor in druženje s slovenskim filmskim režiserjem Janom Cvitkovičem. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 13- marca, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Turbulence senc avtorja Gašperja Jemca. LITERATURA SPODNJA ŠČAVNICA V soboto, 15. marca, ob 18 uri bo v vaškem domu srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič. PLES MURSKA SOBOTA V sredo, 19. marca, ob 11. uri bo v grajski dvorani območno srečanje plesnih skupin RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 27. marca na ogled razstava Turbulence senc avtorja Gašperja Jemca. V preddverju grajske dvorane si lahko ogledate razstavo del Jelene šardi. V izložbi podjetja Fe-ring, d. o. o., v Slovenski ulici si lahko do konca marca ogledate intarzije Janeza BoŠnaka. V Kenny baru so na ogled dela Geze GibiČarja. MORAVSKE TOPLICE V Naravnem parku Terme 3000 do 23. marca razstavlja svoja dela Zvonko Lovrenčec Razstavi se pridružuje tudi Ciril AdaniČ s pesniško zbirko Pesmi brez naslova. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši si lahko do 4. aprila ogledate razstavo fotografa in dizajnerja Žige Koritnika. LENDAVA V sinagogi je na ogled likovna razstava slikarke in grafičarke iz Rogaške Slatine Erne Ferjanič Fric. PUCONCI V prostorih občine si lahko ogledate razstavo umetniških slik slikarke Danice Bagari 32 ZADNJA STRAN 1^---- _ ■ _ --—--- 13. marec 2003 - mm VESTNIKOV KOLEDAR Svetovni molitveni dan Prekmurke molile za libanonske ženske 16. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 13 minut, zašlo pa ob 18. uri in 9 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 12 ur. 18. marca ob 11. uri in 36 minut bo na nebu nastopil sčip. WN3K*m V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti so se zbrale v petek zvečer ženske, ki so se s svojo molitvijo pridružile milijonom žensk vseh veroizpovedi iz 170 držav in se vključile v svetovni molitveni dan. Geslo letošnjega svetovnega molitvenega dne je bilo Sveti duh, napolni nas, posvečen pa je bil libanonskim ženskam, ki so za to priložnost napisale liturgijo in program, po katerem se je izvajal obred po vsem svetu. »Ahlan wa sahlan« ali Ko me obiščeš, se počuti kot družinski član - pa so libanonske ženske že uvodoma položile na srce vsem, ki so mislili nanje. V pripravljenem programu so predstavile tudi svojo deželo in vsem sodelujočim poslale simbole, diapozitive in okrasne predmete, ki spominjajo na njihovo deželo ali jo simbolizirajo, po re, zmanjkuje sredstev za najnujnejše šole, bolnišnice, pitno vodo ... in seveda socialno skrbstvo. Življenje, ko družinam in otrokom ne morejo dati najosnovnejšega, pa najbolj tare prav ženske. Priznavajo tudi, da je to, da bi imeli moški in ženske enake pravice in bi bili enakopravni, v resničnem življenju popolnoma drugače. In nanje so se letos na svetovnem molitvenem dnevu spomnile ženske vsega sveta. Gre za najbolj množično ekumensko gibanje, ki je nastalo leta 1887 na pobudo evangeličanskih vernic v Ameriki. Zaradi dobrih namenov in pozitivnega sporočila pa se je kmalu razširilo po vsem svetu in tudi k nam. Letos so se jim že drugo leto pridružile tudi slovenske ženske, sam dogodek pa je koordiniral Nacionalni komite žena Slovenije, ki je bil ustanovljen lansko leto. Molitveni dan pa je potekal tudi v drugih slovenskih mestih, v Ljubljani celo v treh jezikih, poleg slovenskega še v nemškem in angleškem jeziku. »V Murski Soboti so pri izvedbi aktivno sodelovale ženske iz Evangeličanske, Rimskokatoliške in Binkoštne cerkve, zbralo pa se jih je kar 150,« je bila zadovoljna Jana Kerčmar, evangeličanska duhovnica in pobudnica. Na koncu so zbirale tudi dobrodelne prispevke, ki jih bodo namenili libanonskim ženskam in njihovim družinam. S tem pa so se tudi prekmurske ženske pridružile ženskam sveta ne glede na raso, kulturo in tradicijo, ki so si prvi petek v marcu izbrale za svetovno molitveni dan ko v skupni solidarnosti, medsebojnem razumevanju in spoštovanju prispevajo za večji blagor ljudi, ki ga še bolj potrebujejo. Prihodnje leto bodo izdelale program in liturgijo ženske iz Paname. A. Nana Rituper Rodež Rdeča kapica gre po gozdu in v grmovju zagieda volka. Volk ima močno izbuljene oči. • »Zakaj imaš tako izbuljene oči?« vpraša Rdeča kapica. Kaj ne vidiš, da kakam, odgovori volk. Vic je poslala; Sonja Štefko. Grad 12, 9264 Grad Dilema Fant, ki pride služit vojaški rok, je skoraj brezzob. Vodnik ga vpraša; »Kdo je pa tebe poslal k nam. Saj si skoraj brezzob?« Fant se razjezi; »A se bomo tukaj streljali ali se bomo grizli?« Fizika »Kako toplota in mraz vplivata na raz tezanje m krčenje?« vpraša učitelj. Janezek odgovori: »Poleti, ko je toplo, so dnevi daljši, pozimi, ko je mraz, pa so dnevi krajši. Petelin Zakaj petelin med seksom s kljunom kljuje kokoško po glavi? Da ji izbije vsakršno misel o poroki. ZZZS Pogovor na zavodu za zaposlovanje: »Kolikokrat ste letos že zamenjali službo?« »Štirikrat »Ste delali kot priložnostni dela- vec?« »Ne, kot nogometni trener.« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejati, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Mutska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Ženske iz Libanona so poslale različne predmete, ki simbolizirajo njihovo deželo. Foto: Jure Zauneker V Beznovcih živahno pustovanje Medtem ko je bilo v okoliških krajih bolj mirno, so na pustni torek v Beznovcih preživeli veselo in živahno pustovanje. Šlo je za tradicionalno prireditev, ki jo je že tretjič pripravilo domače turistično društvo Vrtnica. Predsednica društva Tanja Marič pravi, da jo zelo veseli, da se število zbranih v gasilskem domu iz leta v leto veča. Letos je bilo kar 68 zbranih, in to ob samo štiridesetih hišnih številkah v Beznovcih. Našemljenih je bilo 33 mask, od katerih je vzbujala posebno pozornost krava, ki je predstavljala kloramfemkol. Najboljše tri maske so dobile nagrado, najmlajši pustni našemljenec je bil star dve leti, najstarejši pa več kot sedemdeset let Ob pokušnji domačih krofov je trajalo pustovanje do pozno v noč. T. K. njihovem melosu pa so zbrane ženske prepevale libanonske pesmi, ki so jih prevedli v slovenščino. Slišali smo lahko, da so v Libanonu še danes vidne posledice šestnajstletne državljanske vojne, kjer je veliko ljudi izgubilo življenje in ni družine, ki ne bi izgubila kakšnega svojca. Mesta so uničena, in čeprav jih gradijo na novo, je v njih še danes videti trpljenje. Mnogi ne verjamejo več, da bodo lahko v tej državi še kdaj srečno živeli. Denarja je malo, revščina pa je velika To se poz na tudi pn obnovi infrastruktu- Jožica in njen amarilis Jožica Horvat z Noričkega Vrha je še posebej ponosna na svojo rožo vrste amarilis, katere cvetenje občuduje že nekaj mesecev. Naštela je 19 cvetov, kar je po strokovni literaturi prava redkost Roža amarilis je dobila ime po Amarilli, pastirici, o kateri govori Vergil. Ime izhaja iz grške besede in pomeni »zaslepljujoč*. V govorici rož predstavlja amarilis lepoto in ponos, a tudi ošabnost, nadutost in bahavost. Tako je verjetno zaradi težavne vzgoje, vendar ko zacveti, zasenči vse rože naokoli Kakorkoli že, lepota amarilisa je kratkega veka, in če verjamemo Vergilu, ne pušča za sabo veliko prijateljev. Amarilis je pravšnji tudi za marčne praznike, saj ga lahko podarimo kot čudovito rezano cvetje ali lončnico. Oste Bakal Krajani Male Nede je bi dobiH plačila za kopališču Moravci.^ bi bil kriv lokalni m zapleta naj bi P" _ bljanska Energetika po Vike nima več interes^ mati presežkov te^ gagati razvoju teh te> -močjo SIB-banke. ***** Na otvoritvi 1 pleksa jih je bi o Nade z Vladom m F - J V tem času naj križarjenju po Jadran - aji bodo odšli na P* meljnegakamnazan 3 pri hotiškembrodje dstavniki san" n' -biastili lendavskega zuP I Če ponujenih na^ sprejela Murska So bodo, kot kaze, 1 „« Gomjo Radgono. Z«P’r Radgone Kamppsm.^ strijske Radgone sta na la, da posta o maju naslednjega । od sedanjega loka- J ( lea Murske SOW«"; sprejela tistega, ka^ , zavračajo. Na gala predstav^ kolekcij v Ijubljan^ želeli poleg zenveO^ ^r lekciji Boss m West se je minister za zd%/ vičil in ga na bilo, bil je na teren v Murski Soboti. J« P tev odpadla. ***** (X Moravski javni zav^Js kljub vloženim a^, diškega Art cent a X prekvalificirati'2 delavnic v vmotoc ^ rabo. Skrbniki k^ ne pričakujejo da / dilo do naslednje^ februarja, ko naj notoča povezah z turno proslavo mo« ne. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: poštna številka; davčna številka: Pozornost novemu naročniku: Beltinski župan ser:: . ■ , . k ja^ razpisa, s ka* "‘‘‘C Oubavltaijt tdPlll1'^l zdrave pitne vod* M , opravo ^cev s toplim ob1 f stveno manjši moDiln^ vcev na upravi naprej. * *** *♦ * pošta: nsnnit ■ > datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici trimesečno d] pri poštarju - vsake tri mesece e) prek trajnika - mesečno d] sam bom plačeval pri blagajni Vestnika majica Ob naročilu dobite štiri izvode časopisa brezplačno. Jonko irgcntč, ki Jf ^Pomo zvezo Gomlf » neizplačane £ '' m , ^nvti^i/il nov tolarjev, je kroviteljstvo Nk pam. Sedaj jim dion. Tega jim na razpolago pe'ro^ Chester. EF.SE&W