275* številka. Ljubljana, soboto 29. novembra. XII. leto, 1879. OVENSKI Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol I« ta 8 gl.f aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. '30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in tt dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.? Če se oznanilo enkrat tiska, G kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". Opra vn i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dunaja 27. nov. [Izv. dop.] Včeraj sem vam bil poslal interpelacijo na-Sega slovenskega državnega poslanca, katero je on stavil do vlade o sleparijah znanega A be n d-rotba, in katero bo vsi poslanci slovenski in mnogi poslanci desnega centra podpisal'. S tem, da je nad poslanec g. Obreza to stvar sprožil v državnem zboru, ustregel je vsem onim, ki so po Abendrotbu zadeti bili na svojem premoženji, in če druzega ne, vsaj zvedeli budemo, kako se bode vlada naša opravičila, ker je taka podjetja dala možu, ki — še svojih hlač nema. V tem oziru mora vlada vsekako storiti svoje korake, da zadete gospodarje po Notranjskem, Istri in Goriškem vsaj deloma odškoduje za njihovo trpljenje in njih tr-jškove v Bosni, sicer kje bode ostala veljava, kateia se je črkama c. kr, dosle povsodi osobito pa od kranjskih kmetov izkazovala ; da Be Abendrothova stvar uredi, to ne leži samo v interesu gmotno zadetih kmetov, nego je tudi v interesu države same. Na dnevnem redu denašnje seje je bila debata o vladnej predlogi oživinskej kugi. Ta zakon se je uže v prejšnjem državnem zboru obravnaval, ali ker Be tedanja gospoda večine niJBO mnogo zmenila za blagostanje narodov, se dotičen zakon tudi nij dovršil Zdanjemu državnemu zboru je predložila vlada nov zakon zoper govejo kugo, v katerem do ločuje, da Be bode meja nasproti krajem, kjer je goveja koga stalna (Rusija, Rumunija) zaprla se le leta 1881. dne 1. januarja. Odsek zoper govejo kugo pa je določil, da se to ima zgoditi de le z dnem 1. januarja 1882. leta in to z ozirom na Bukovino in Gulisko, ki dobivata neposredno svoja goveda z Ruske, ker bi se tema deželama silno škodilo, ako bi se meja v jeduem letu ali pa se preje zaprla. V glavnej debati o zakonu zoper govejo kugo je včeraj govorilo mnogo poslaucev za po. tavo, a ueaaj je bilo tudi tacih, ki so govorili zoper njo. Zoper to postavo je govoril centralistiški poslanec L6bltch,Kronawetterinfciteudl; za viauuo predlogo so govorili Javorski, V. Pfeifer, E. VVolanski, Biirnfeiud, Obratschai, F ischer, Siegl, Poek, Stvrza inRozer. Poslanic Krouavvetter demokrat od nog do glave, je v svojem speechu rabil tudi pravi deinokratiski izraz: da je mnogo Ijudsaih prijateljev, ki ljudstvu na-jpoluujejO želodec s kartečaini; ali s to frazo nij imel sreče, ker je prvosednik ta njegov fiiavek kot „zoper h šni redu zaznamoval. SiCer pa so posebno dunajski poslanci zoper zakon proti govejej kugi, in sicer zavoljo tega, ker sodijo, da bode ta zakon meso na Dunaj i podražil. Se ve, da to nij od besede do beBede res, in prav je imel Poljak Javorski, ki je dejal, da si Dunaj-čanje sami draže meso. Slovenski poslanec V. Pfeifer je dejal, da se goveja kuga za to tako razširja, ker so kmetje povsodi se premalo podučeni o tej stvari. Kmetsko prebivalstvo ne pozna se dosti silne nevarnosti goveje kuge in tudi ne razume dotičnih uradnih naredeb zoper govejo kugo. Oa predlaga, naj država na svoje troškove izdaje poučne brošure zoper govejo kugo, ter naj jih razširja mej prebivalstvom. Obravnava o tem zakonu Be bode v denašnjej seji še nadaljevala. Ob početku seje je dal minister Stremavr neko izjavo zoper Riegerjevo trditev v predzadnjoj seji, da so se pri višjej deželnej sodniji v Pragi nastavili taki možje, ki ne razumejo češkega jezika. St.rtnn.yr je sicer temu ugovarjal, ali □jega trditev, da se povsodi na Češkem samo taki ljudje nastavljajo, ki so popolnem zrno žai češčine to Be ne sme vzeti popolnoma ad verbum, kajti skušajo imamo tudi mi, kako so vlade dosle v takih stvareh sodile. Svečane gosti 17. pešpolka na strelišči. Kakor vsa Blavnost na čast našim rojakom Kuhnovcem, isto tako je bila velikanska tudi pojedina v prostorih starega strelišča, katerej je v četrtek večer prisostvoval ves polk. Prostovoljni gasilci, Sokolovci in vtteranje bo z bakljami in svetiljkami sli po vojake v nekdanjo cukrarno in jih od tod spremljali v strelišče. Na potu je svirala vojaška godba. Front streliškega poslopja je bil prav okusno razsvetljen s transparenti in mnogoštevilnimi lučicami, ravno tako so bili primerno ozaljšani vsi notranji in sijajno razsvetljeni prostori pri tleh in gorenjih kotih. Za oficirski banket so bde mize pogrnene v velikej dvorani; vojaki so se razdelili po vseh druzih prostorih. Pripravljenih je bilo sedežev več nego je trebalo, ker je prišlo vojakov menj nego so jih pričakovali reditelji, ipak je večerjalo vsega kac h 800 ljudi j. Če Be tem še prišteje množica vzla-sti nežnega Bpola. katero je privabila radovednost, si je khko mit liti, kakšna goječa je bila povsodi razen dvorane, kamor se občinstvo veudar nij prav upalo. Oficirskega banketa se je neki udeleževalo nad 120 osob in sicer razen častnikov od Štirih bataljonov (dveh došlih in dveh tukajšnjih) 17. polka muogi drugi častniki, potem običajni zastopniki oblastnij, in drugi povabljeni gostje. G. deželnega predsednika zaradi bolehuosti mi bilo, namestoval ga je g. dvorni Bvetnik dr. vitez S c h o p p 1. Prvo govorico je napil g. župan Lašan presvetlemu našemu cesarju. Z drugo napit- Dico je g. župan pozdravil domači polk, spet na slavno zgodovino njegovo mu faat tajoč v srečnej bodočnoBti. Po tej napitnici je g. Lašan z odbornikom sprejemnega komitota g. Dre nikom obhodil vse oddelke po raznih mestnostih, ponavljaje svojo zdravico, g. Dreni k pa je ogovarjal vojake slovenski. Gromoviti živio-klici so Be razlegali po natlačenih sobanah in pričali, da je kranjski polk slove n s k polk. Deželni glavar g. dr. vitez Kaltenegger je v imenu dežele z nova pozdravil 17. polk, in naposled, BlaveČ žive in mrtve našega polka in naše vojake sploh, napil skupnoj očevini Avstro-Ogerskej. G. dr. Zamik je opominjal, da bo bo zasedanja Bosne in Hercegovine na znamenit način in v izrednej meri udeleževali ravno polki, ki so sestavljeni iz Slovencev. Naštel je slovenska krdela, katera so se poleg hrvatskega polka Leopoldovega lani bojevali; mej temi je bil povsodi prvi naš polk, katerega je uže stari oča Radeckv prišteval najboljšim naše vojske. In ta naš polk ima zdaj povelj' nika, katerega vojaci ljubijo kakor otroci svojega očeta. Za to on napije našemu polku in njegovemu polkovniku g. Priegerju. G. polkovnik Prieger se s toplimi besedami zahvali za počeščenje, katero se je izkazalo tako polku kakor njemu, in zagotavlja da bode postavljenje v živem spominu ostalo regimentu, ki je bil odlikovan, kakor še nobeden drug polk ne. Zato naj živi pa-trijotično ljubljansko meščanstvo! G. Dežman je v lepem govoru slavil sinove naše dežele kot zmagovalce na bojišči in mornarje civilizacije. Tagblattovemu uredniku g. Krausu nij dosti, da v konstitucijonalnem društvu prodaja svojo modrost, tudi v tej skupščini je hotel tirati politiko, katerej tu nij bilo mesta. Sreča je bila, da bo drugi ljudje imeli več takta nego g. Kraus, in tako Be mu nij posrečilo skaliti vseobčno radost. Mej tem so gospe in gospodičine, katere so se bile došle" bavile b kuhinjskim poslom in a postrežbo vojakov, prišle v dvorano, in to je gospodu majorju K r ček u dalo povod, da je napil damam, ki so tako lepo skrbele za bolnike in ranjence tudi o poslednjih bojih. G. Btotnik Dr en i k Be je slovenski zahvaljeval za prisrčni in sijajni Bprejem polka, in v svojej zdravici spominjal se mile domovine, ter jej končno saklical „živela!" G. Les kovic je napil damam, ki so z neprimerno požrtvovalnostjo priredile pogosto-vanje. Nij bila mala ta naloga in v polnej meri so gospo1 in gospodičine zaslužile navdušene nIIoch !u in »Živele 1" b katerimi je bila sprejela zdravica njim na čast. V imenu gospfj m je zahvalila gospa soproga podpolkovnika Tor m i na. Naposled je g. Arko Se enkrat slovenski napil domaČemu polku, potem pa je bil konec pravega banketa mlajši svet je mize k zidu potisnil, in dame, ki bo se toliko trudile za ta večer, za odlikovanje sukal neki še precej dolgo črez polunoči. 11 vratna godba našega polka, ki je uže ves večer razveseljevala mnogobrojno občinstvo, ki uža toliko časa pogreša vojaško godbo, svirala je tuli mej plesom. Vojaki ho se okolo je ina s e ure navdušoni vrrili v svoje prenočišče. Mi želimo, da bi jim ta dvadnevni počitek vsem ostal v vednem prijetnem spominu, zlasti želimo, da so se zvečer na strelišči dobro imeli, akopram se nam je vzvidelo, da nij bilo prav pravega življenja mej njimi. Nekoliko utegne temu krivo biti pač utrujenje po dolgem potovanji, nekoliko pa tudi veselica sama na sebi, ki nij bila niti eoiree-patec niti ljudtska vesel ca, nego vsacega nekaj, pol miš — pol ptič. Politični razgled. H'Mtrtaiij* deželi«. V Ljubljani 28. novembra. , V ilršavnetn zbort* je pri debati o zavarovanji živinske kuge naš dolenjski slovenski poslanec omenil, da ta bolezen za to tako razsaja, ker je ljudstvo nevedno, in priporočil, da bi se na stroške države izdale popularne brošure, v katerih bi bil razložen poduk o tej bolezni in dotični kazenski zakoni. Centralisti so se vendar enkrat odločili, kako hočejo glasovati o vojnej postavi. Klub liberalcev je v seji 26. t. m. sklenil, da bo liberalna stranka glasovala za Czedikov predlog, ki vlad za bodočih 10 let dovoljuje 800.000 mož armade, a doloti, da bo v aktiv-nej službi v miru vedno le 230 000 mož, torej prikrajša čas aktivne .službe, l/mej 7G navzoč-nih udov je za ta predlog 74, proti 2. Za evantuelni predlog triletnega podaljšanja vojne posiave je glasovalo 64 udov proti 12. Po« slednji predlog bo v zboru stavil Tomaszczuk po nasvetu liberalnega kluba. Ker je bilo več, nego dve tretjini udov navzočnih, so vsi udje zavezani za klubove predloge v zbornici glasovati. Liberalci so se torej le deloma udali vladi. Ravnatelj čeike kupčijske akademije Emanuel Tonner je bil na Dunaji pri vladi zastran sprejetja akademije mej vladne šole. Sliši se, da nij nič dosegel, da vlada iz finančnih obzirov ne more spolniti te češke želje. V specijalnoj debati o vojne j postavi je v ogerskem državnem zboru Apponvi stavil predlog, da naj se k § 1 vojne postave vnn-dostavek: „Dižavni zbor tudi lehko v teku teh 10 let to postavo premeni". I/. Budim peste je došla vesela vest, da je srbskemu narodnjaku Miletiiiu, katerega bo bili oholi Magiari po nedolžnem v ječo obso dili, cesar odpustil daljšo kazen. „Pester Llojdu se jezi na Hrvatsko narodno stranko, da nehče nobenega spora-zumljenja z Ogri. Ta list je tako predrzen, da terja, da se hrvatski ban Mažurauič odstavi in z družim, Mne je 25. t. m. v Edinburgu imel govor, in izrekel, da sedanja vlada, zato uehče zapustiti parlamenta, ker ve da ne na većine naroda za soboj; in hoče še eno leto iznenadjevati E/ropo. Gladstone je mi/val angleškega ministerskega predsednika častila-komuega politika, ki Angležem vedno večje odgovornosti unklada, ter opominil volilce, da naj liberalno volijo. „Kolo. Ztg." javlja, da utrjenja v "tilma* vi ji in Fjittarintgiji hitro napredni-jo. Prve utvrdbe Strassburga bod > kmalu končane. G avna ograja bo pa dodelana še le čre nekoliko let Nemci se Francozov silno boje, zato jim kolikor mogoče grade pot v Nemčijo. Turčija, ne hiti z reformami. It iker paša še nij dobil Bvojih pooblastd za v Malo Azijo. Stari pregovor pravi, delo ki dolgo traja, bo dobro. Turki refirme ovajajo nad 20 let, pa )ih še zdaj nij videti, potem bi te mogle biti uvrstne. Pa kaj podobnega vendar ne pričakujemo, najbrž vse delo tuli zdaj pade v vodo. Turški listi se jeze na Angleže in jim svetujejo, da naj rajši sami doma v li dan liji vpe-hejo reforme, namesto da se v Azijo vtikajo. R -s malo častno je za liberalno in kulturno Anglijo, da tako tlači svoje podložnike. Dopisi. Iz llorovn!«•«» 27. nov. (Sprejem domačega polka) se je tudi na našej postaji vrAil prav izvrstno. Takoj po prihodu vlaka na kolodvor, zagrme streli iz možnarjev, vrhniška godba zasvira, in iz vseh grl /nori živahen pozdrav. Ko se vlak ustavi in g. častniki izstopijo, se g. polkovniku predstavi tu kajAnji občinski odbor združen z vrhniškimi virskimi gospodi, na čelu jim borovniški gospod župan, ter v slovenskem jeziku nagovori in pozdravi polkovnika in ves hrabri polk. G. polkovnik se v gladkej slovenščini prijazno zahvali, gospudičina L. pa izroči polkovemu praporu lavorov venec, katerega so vrhniške in tukajšnje go spe darovale. Potem povabi naš župan z diugimi gospodi častnike k mizi, kjer je bila pripravljena s pijačo in smotkami in tudi vojaki so bili vsi postreženi z dobrim pivom in smotkami. Pijačo in smotke so tuka.šni in vrhniški rodoljubi darovali, samo gospe in gospodične pa so stregle vojakom, kar je bilo prav hvalevredno, torej slava jim! Mej gostovanjem so možnarji pokali in godbe je svirala, da pa nij manjkalo živio- in slava* klicev, to se samo ob sebi umeje. Ker je vlak stal tukaj 3U ure, se je ljudstva toliko) zbralo kolodvoru, da se je vse trlo. Ko jam« vlak spet pomikati se, možnarji 8e enkrit zagrme1 in iz srca bo čuje živio ! in slava! toliko časa, da vlak črez naš velikanski vijadukt zdrlra proti belej Ljubljani. I!'H ginljiv je bil ta večer, ker vse je bilo v !selo, vojeki tako kakor našo do nače ljudstvo, katero je zopet svoja v'd«lo v svojoj deželi. Prisrčno zahvalo zatorej izrekamo tukajšnji občanje vsem taistim gospodom, gospem in gospodičinam z Vrhnike, Verta in Bistre, kateri ste s tako ogromnimi darili počastili naš polk in ž njimi pripomogli k veličastnemu s prejemu, kakeršnega naša Borovnic« nij še videla dozdaj. las Ptlljta 21. novembra. [Izv. dop.] Nam naspr 'taa stranka vedno trdi, da smo Slovenci nadležno ljudstvo. Jaz trdim, ka tO nij istina, kajti, ko bi to iatina bila, bi nam nemška stranka vendar privoščila nekaj več pravic. Mi ne zahtevamo nikdar kaj dru-zega, nego jedino le svoje pravice, koje so nam uže po naravi in zakonu pripoznane. Koliko se je uže pisalo o germaniziranji naših šol, o terori d ran j i učiteljev itd., ali žalibože vse to nič ne koristi. It) le-1 i sedanja vlada o tem kaj več storila? Češki poslanci potezajo bo energično za pravice svojega naroda, ali mi še vedno potrpežljivo gledamo na svoje zastopnike, toda do zdaj še niisino ničesa zapazili, kar bi nam le količkaj upanja dajalo, da so bo naše zdanje stanje /boljšalo. Pa kaka razlika je še mej (\hi in mej nami! Tam imajo vendar nekaj pravic v šoli, v uradu itd., ali pri nas f O majka, tebi bodi potoženo, da smo še vedno tlačeno ljudstvo. Pa da preidem na predmet, o kojem sem vam namenil pisati. PoroČano vam je uže bilo, da se na občno željo vpelje slovenski jezik kot neobvezni predmet na tukajšnjih narodnih šolah. To se je sicer zgodilo, toda le na enej učilnici, na drugej (dekliškej) pa bo vzlic ukazom popolnoma zanemarja. Naš jezik se na tej učilnici še vedno ne poučuje. Kdo je temu kriv? Učitelji sami, na čelu jim tist Loscbh-niigggg iz Slovenskih goric doma, pa „slovenski" ne umejoč, — to so ljudje, ki svojega jezika ne umejo ali ga umeti nehče'o. Deželni šolski svet, je ob upeljavi novih šolskih postav zaukazal, da se ima na tukajšnjih narodnih šolah slovenski jezik poučevati. Je-li tej šolskej oblasti znano, ka se njeni ukazi ne izvršujejo? Ako je šolskemu svetu znano, vprašamo po vsej pravici, zakaj ukt./.e daje, če ne gleda tudi na to, da bo le-ti strogo izvršu.o? Našim poslancem pa priporočam, da o tej zadevi kaj storiti blagovole. — Kuj pa šolsko nadzorništvo? Temu bi rekli: „hic Rhodus, hic salta". Nadzornik tukajšnji povsod zvonec nosi, ld tam ne, kjer bi v istini treba bilo. G. nadzornik je znan kot jako strog mož, toda le v izvršitvi ukazov, po katerih se d d — gennanizirati. Da boste tega nadzornika še bolje i/poznali, v to naj vam služi sledeči dogodjaj. Dud 6. t. m. imelo je uči-telisko ilru't.'o ptujsko bvoj redni mesečni zbor. Predsedoval mu je predsednik tega društva učitelj g. Robič. Na dnevnem redu bilo je tu ii predavanje nadzornika : „ii ier den gebrauch der „prva Blovnica". Nij ravno treba človeku biti pedagogom, nego vsak Bi bode mislil, ka je ta Slo za razpravo o koristi t« knjig«. Pa imeoovani učeni (? ) super - pedagog se nij držal predmeta. Porabil je to priliko, da je prav po paševako udrihal po dopisnikih „Slov. Nar." To je bilo veselje tako „pedago-gično" razlaganje poslušati. Ko bi bili vi gosp. urednik ovi strastni govor čuli, izpoznali bi, kako so dopisniki „Slov. Nar." temu gospođicu pedagogu priljubljeni. Pri tej priložnosti je g. nad/urnik vso pedagogično strast nad dopisniki vašega cenjenega l*sta razlil in na ta način pokazal svojo izredno — izobraženost, kajti tudi nežni Bpol, koji navadno ne politizira, je bil pri tej seji navzočen, ter je moral to učeno-pedagogično politiziranje nolens volens poslušati Kaj pa je bil povod temu škandalu? Neki nedolžen dopis v „Slov. Nar.u, koji g. nadzornika nij ravno pohvalil zavoljo njegove pristranosti pri zadnjej učiteljskoj konf;reuc:. Ziradi tega dopisa imenoval je nečega u itelja, kojeg i le sumniči, da je imenovani dopis pisal, fan-talina („buben"). Kij ne, lep padagogičen izraz! AH predsednik društva mu je kratko pa dobro olgovoril, da v učiteljskem zboru nij mesta takim besedam in gosp nadzornik je bil v največjo sramoto primoran 611 izraz — po praviti. Sicer pa ne mislite B>g ve kaj o tem pedagogu, on je — k kor veter piše. Kadar ntam gori" v učiteljsk h krogih druga sapa potegne — pa bolo hoteli take baza ljulje vsi „po naši učiti" se. L a z a r i n i, roj. grof. Barbo-Waxenstein, Albina baronica L a n g, roj. grof. Barbo-Waxenstein, Marija bar. Apfaltrern. roj. grofiija Barbo-Waxenstein, sestre Maks Valerij grof Barbo - Waxenstein. c. kr. konjiški stotnik izv. bI , brat — J>sip grof Barbo je bil rojen dne' 25. oktobra leta 1825. Poročil se je na Dunaji 5. dan avgusta 185C leta. Dve leti prej je bil ima novan c kr. komornikom. Leta 1807. in ob vseh poznejših volitvah bo ga kmetske občine trebanjsko-litijskega okraja izvolile v kranjski deželni zbor. V državnem zboru je bil od 6. aprila 1867 leta počenši. Grofje Bar bo so potomci stare plemiške obitelji, iz katere je bil tudi papež Pavel II. (po krstnem imenu Peter), ki je na stolu sv. Petra sedel od 1464 do 1471 leta. Domače rtivnri. — („Kuhnovci") so nas davi ob Va 6 uri špet zapustili. Spremljajo j h naših src na -boljše želje. Kakor ho nam z Duiaja poroča je polku priti na M itzleinsdorf^ki kolodvor v nedeljo ob (i. uri 40 minut zjutraj. — (Godba domačega polka) je včeraj popoludne od dveh do trth svirala pred kazinsko kavarno. Za zvečer je bil namenjen svečan .zupfeustreieh" po celem mestu, ker je naš list prej končan, bodemo prihodnjič o njem poročali. — (Pokojnega grofa Barbota Čestita obitelj) je razposlala sledeče nazna ni.o o njegovoj smrti: Bridkega srca poročamo tužno vest, da je po sklepu Božje previdnosti blagorodni gospod Jožef Emanuel grof Barbo-Waxenstein, baron Gutneški, Paški in Cibelberški, graščak na Rakovniku in Dobu na Kranjskem, c. kr. kamornik, avstrijski državni in kranjski deželni poslanec, 23. nov. 1879. ob pet h popoludne v 55. letu svoje staroBti in 24. srečnega zakona, previden s bv. zakramenti, po kr.itkej bolezni, iz tega Bveta v boljšo večnost se preselil. Truplo rajnega se bode vtorek 25. nov. o 1 3 3. po poludne v cerkvi M B. pri Škotih na Dunaji Blovesuo blagoslovilo, potem v domovino prepeljalo ter v četrtek 27. nov. ob treh popoludne na farnem mirodvoru pri sv. Rupertu v lastno rake v dejalo. Svete maše za dušo rajnega bodo 25. nov. ob 10. v c. dvorni kapelici, 2G. nov. ob 10. v cerkvi M. B pri Škotih na Dunaji, 28. nov. pa v Št. Rupertu u; Kranjskem. Predragega rajuega goreče pri poročamo v molitev in pobožui spomin. Va-leska grofinja Barbo, roj. grof. A r k o, soproga. Anton grof Barbo-Waxenstein, sin. Marija gioiiia B a r b o «W a x e u s t e i u, Angela P ija grofica Barbo -Waxenstein, hčeri. A dela grof. Barbo-Waxenetein, roj. grof. U a 11 h v a 11 v , mati. Ida baronica Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 18. novembra. C U o p a r s k umor v Lattermanovem drevoredu.) (Dalje.) Drugi dan. Prvosednik jo opozori, da ie pri prvem zaslišanji rekla, da je bila Katra ves dan doma, /daj pa govori drugače. O priči Slapšek pravi stara Bobkova, da laže, in to zaradi tega, ker je v Franceta zaljubljena; čimbolj jo je te-pel, tembolj je letala za njim. Govorila pa je Slapšek tndi, da nij ona rekla, ampak le slišala od Katre, da je Frirce Holzmana ubl. Slnpšek odgovori, da ie to storila zato, ker jo je Seiko tiko poduč l. Š«lko to potrdi; grozili so Bobkovi vsem pričam, da jih bodo pobili, če pri sodniji zoper Franceta pričajo. Še mej obravnavo bo Bobkovi v sobi, kj*r ho bile priče zbrane, priče zrpar Franceta zelo pestili. Slapšek pove, da jo je Janez Bibek pretepel zaradi njenega pričevanja. Stara Bobkova zareži: Saj sem ti rekla, da boš očrnela, če krivo prisežeš. S'apšek jej odgovori: Pa sem vendar še bela, in prisežem še trikrat če je treba, da mi je res Katra to pravila. Zatoženi Bohck pravi, Šelko pa S'apšek sta se zmenila, da njega uničita. Prvosednik zatoženci ostro zavrne, da neona Šelkota na tak nesramen način sumičiti. Sodnija potem sklene, da bosta hči in oča Bobek prisegla, ostali ne. Prebere hb še poročilo mestne policije o zadržanji Bobkove rodovine. Tuli to poročilo mrgoli samih tatvin, tepežev in kaznii zaradi vlačugarstva, ki so vse doletele ude Bobkove rodovine. Potem se obravnava za dopoludne sklene PopoludanBka obravnava. Priča Jera Klemenčič, delavka, stanuje zraven Bobkovih. Dno 0. maja zjutraj, ko je o umora Holzmana zve Ha, je to novico pove dala Francetu Bobku, ta pa je odgovoril, d Ilolzmtna ne pozna. O Katri Dolinar prav pričn, da nij prav nič vredna. Priča Franca Brnik, 16. let stara de lavka v fibriki za duhan, stanuje v istej hiši z Bobkovim. Dne* 8. maja je z drugimi de kleti Bedela pred h šo do 10. ure zvečer, pa so popovale pa uiti Bihkovib, niti Katro Dolinar nij bilo do 10. ure domov. Priča Amon Herman, \ečkrat zaradi tatvine kaznovan postopač, in A iolf Šuštar mnogokrat zaradi tatvine zaprt, jako nevaren potepuh, oba klateža v logu pod Tivolijem in I ženska. Rpremljevalca vlačug, Bta bila zraven, ko j# Bobek 9. maja Šelkota zagledavši, obledel in se ustrašil, kar potrdita oba. Drugače pa skušata svojega vrednega tovariša Ilibka izgovarjati. Tako pravi Amon, da ie rekel Bobku, da bi on ne ubil Holzmana niti za pol milijona ne, in da ie Bibek na to rekel, niti za milijon ne. Oba sta bila 8. maja t. 1. do 1 jlOh zvečer z Janezom Bobkom v zvezdi, menda da so skupni ljudem nagajali. Priča M ca Dobnikar je 8. maja z Mico Brnik pred Gričarjevo hišo do lOih zvečer sedela, pa do tistega časa nij prišel nobeden Bobkovih ni Katre domov. Priča Janez Lamne, dimnikar v Šiški, pove, da sta bila a Holzmanom uže mnogo let prijatelja j kmalu potem ko ne je zatožen! Bobek obesiti hotel, je vabil Holzmana, naj gre ž njim v gozd tašice lovit. Preje ie II. jako rad hodil, a ta pot mu je rekel, da ne gre, češ, ka se boii Bobka, kateri mu je pretil, da ga bode ubil. Lampetu je na cesti rekel Bobek. ki je vedel, da je Lampe žandariem pokazal njega stanovanje: „Ča-kai, tebe bom ravno tako ubil kakor onega." Bobek je bil na Lampeta tndi zato, ker ie ta njega ljubici, kmalu potem ko po je B. obesil; rekel: „Prava reč, ko bi bil tak crauner" obviael." Kmalu potem sta se sefila Bobkom v žsanjariji pri mežnarji v Šiški in 1 m mu ie Bobek zopet grozil, da ga bode ubil. Holzmana, pravi Lampe, je zatoženec ako dobro poznal in ubil ga nij drug nobeden kot F. Bobek, kateri je izmeček človeštva, ki se le po logih klati in premišljuje, kako bi iudi obškodoval. Zatoženi Bobek trdi, da vse, knr ie ta priča povedala, nema nikakoršoe veljave, ker Lampe za frakelj šnopBa krivo priseie. Priča Jože Ž tko, jako zavzet prijatelj za-toženčev, je šel kmalu po umoru b Fr. Bobkom na potovanje proti Zagrebu, a uže na Zidanem mostu sta jo krenla proti Koroškemu. O umoru Holzmana priči, zatoženi nij ničesa pravil. Priča Janez Kimovec, je zaradi tepeža zaprt na Zabjaku. On poena Katro Dolinar, ker je blizu njega na Trati doma. O tistem času, ko je bil Ilolzman umorjen, je K. delal pri /'danji ljubljanske nove hranilnice. Neki večer sreča Katro z Bobkom v Lattermanovem drevoredu. On ustavi Katro in jej reče, naj ne hodi z Bobkom v mesto, kajti žandarji ja zaradi Ilolzmanovega umora zasledujejo. Katra pa mu odgovori: .Jaz ne vem, ali ga je on ubil, jaz sem zraven prišla, ko so se dedci pehali !B Katra Dolinar taji, da bi bila to kedaj rekla. Kimovec je na njo le jezen, ker je ona na Zabjaku hotela kruh, katerega je on okrog nosil, izbirati, Kimovec jej pa tega nij pustil. Kimovec ponavlja, da je popolnem res, kar je govoril. Zaslišita se še sodnijska zdravnika dr. Kepler in GregoriČ, katera sta bila pri raz-telesavanji trupla Ilolzmanovega navzočna. Opisujeta štiri rane na glavi, mej katerimi so bile tri smrtne, in pravita, da so se lehko prizadejale ali z uiatiko ali sekiro. Zaslišane so zdaj vse priče. Prebere bo spričevalo županstva v Šiški, katero F. Bobka jako Blabo opisuje, Češ, da je človek, ki je pripravljen za v Bako dejanje. O Katri pravi županstvo, da je nič vredna Predsednik posni me iz zapisnika, da je bil zatožeoi uže 20 krat kaznovan in VBega vkupe v u)iii Bedel nad 50 mesecev zaradi hudodelstva tatvine, teškega telesnega poškodovanja in vlacugarstva. Katra Dolinar je bila kaznovana 13 krat zaradi hudodelstva tatvine, goljufije in vlaiu-garstva, rnzen tega je bila dve leti v L»n-kovci. Piedsednik potem proglasi dokaziluo postopanje za Bkleneno in naznani, da ue bodo g. porotnikom jutri stavila vprašanja. (Koneo prih.) Dunajska borza 28. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih Knotni drl. dolg v srebru Zlata renta . . • 1810 drž. posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcijo . London » t • < Napol. ...... J. kr cekini , . . ;>riavne marke «8 gld. SO ki 70 80 842 277 118 «J 5 57 70 60 25 20 60 bi I b 70 Kavuokar je prišla na »vitlo in »o dobiva v it. M il!<■«*v«^i tiskarni v Ljubljani: MISSA SANCTI JOANNIS, comp. Rob. Burgareil. Cena: Partitura in Itirl : i. i -1 l g-old. 20 kr. Štiri glasi sami iatt 60 kr. (555— I 'o pošti pod krilnim zavitkom 5 kr. več. Gastlove kri čistilne pile. Uio dvajset let sijajno skušeno in od zdravnikov priporočeno, da so ž njimi odpravi putika in nemati/čin, zasedena slaba sok ro vica, Bleza, OBtra kri, /.lata žilja, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in žolči, in poznejše uplivanje po zdravljenji z živim srebrom. Pri ženskih mesečnih nerodnostih nplivajo te pilo dohrodejno, odstranjujoče in zdravljajoče. S kutijica z okolo 8O komadov 50 kr. av. velj. Te pile so p o s 1 a d k o rj e n o in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljšo kri čistilno dristilo. Ker zadostuje jedna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so OaBtlovo pile tudi najcenejšo zdravilo. Gastlov kri čistilni čaj v aratitK-ih g»o :t«t t m .SO k»\ «ra>. velj** baš tako dober zoper vso zgorenjo bolezni. Pravi dobi so v glnvuvj zalogi lekarja JP. Elxn.Toaela.er j av „zum Obelisk" v Celovcl. (552—3) (biNtlovo pravo kri čistilne pilo in čaj ima v zalogi nadalje: v LJubljani V. pl. Trnkocv, lekarnar; v Postojni A. Lobau, lekarnar; v Kianji K. Šavnik, lekarnar; v Logatci Al. Skala, lekarnar. m *9 o Ž" £ *" fc bD o >-■ i* •2 0 a 3« Jt k 1 JU +J " 0 « I I ji kJ W ti h p *j O 2 n HI* .H S 11 £ .n .. 'a - g-" J ,W> N m 0 •5 i - ««1 ■ — 9« 11 -M ■ 5t* B .s * "C n -= ~at i t/3 I 3 5 X '-i j S h *b elJ3 j I bS ■J a< ■ Kil i Jo s £ cj: « M .H o 3 1 Holcsti polni javljamo vest o smrti našega neporabljenega Boproga, oziroma očeta, /rta iu brata, gospoda Josipa Podboja, penzijoniranega c. kr. okrajnega sodnika in c. kr. notarja v K11 do Ho vem, kateri je dnč 27. novembra 1879 ob 3/47. uri, previden sč sv. zakramenti za umirajočo, v (i.'!, letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bodo dnč 29. t. m. ob 3. uri popoludne na pokopališči v Kudolfovcin. Sv. mašo zadušnico se bodo bralo v raznih cerkvah. Dražega ranjcega priporočamo v blag spomin. (580) V Rudolf o vem, dnč 27. nov. 1879. Amalija Podboj roj. Šnideršic, soproga. Alfred Podboj, Jcsipina Šnideriič, sin. tašča. Mclanija Podboj, hči. Janez Podboj, brat. Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katero dajeva poroštvo, iz najboljšega čistega i «'l»t'l ncgii oislni. kateri; izvrstno lepo in prav počasi gore, prodajata po najnižjej coni (,r(1_2) P. & R. Seemann, I Ljubljana, fJradiščo, Vegova ulica št. H. Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji, (520-3) Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse, FILIPA MBIfSVBEM priporoča p. n. oličiuatvu celo vrato |>railli nlravilalli in toaletnih Mre«lMt«v, ki 10 10 vaelej kot Isvntna izkazala iu gotovo ozdravila. Tihih: ipri6ov»l jo potrjujejo. V. n. občlnitvo ao proii, da urno one Npecljnlltetu ra priiv« Mprvjrmn, ki io b iinM) firmo zaznamovano. Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi gj^ «X kri, in niJHO zkodljivo; dobro po»ol>no pri l>»lozu>li v iipoil-njih orKanih, siniioi, boleznih pmiih organov, kote in o6ij, otrok iu /rimk , odpravijo zaprejo, pravi vir nujvuu bolu/.-11 i.i. Ta pila jn najboljli in najconojii iadclok to biro, 1 valur, H i.kiitiju , a l'io pilami, ataue 1 k'1'-, poiamozuo ikatljico ICt kr. 4»Ullkovune «o t« pile m. JitUu nisitiiui Nprlinul..... ti« iii'iii'Kii H\čim l»U'l» |>r«>l 1*11111». Beaume' Girome, ,z"a,"°x,lr «i,0k'u »™bU»»-Brownova pomada, '^S^C^ŠSui dajo I..-, ui ]irvotno barvu. Vuiik lunćuk vtuno ii gld., inaj-lion 1 gld.__ Dr. Callmanna lasno barvilo, ,!Zodn™ da ozivolouiu lunu vaaku barvo (crno, rujuvo, ruinuiio). H : l.i Orijentalni prali za dame, ^&SfŽ mubkuat, O'olo ali roza), a 1 gld. in a ."»o kr. Daniascenska cvetlična creme " S^! kost kote Kld. I.IO. Eemascensko cvetlično milo * ™ **• (j llSlli (lllll UttJuob*o arodutvo proti guai (krofu). Elektro-motoricni vratni trak, .' In nju otrok, ii.ijbuijM uapoh 1 ubl AO kr. Viotoria zobni prah, g^^aa kT 131 H«nitn J*aiHO dobro arodatvn i>roti Upadanju ajj. uDuitu, j„B ,„ Qdpn»vU«aJn luakln. i gld. hu kr. Dr. Fremonta prerodilni likšr, '^5" in avotilo. 'J gld. Prsne cigarete iz smrekovih igel, uujboljio arodatvo zoper naduho. Ub koMov 1 gld. priporočata dr. Kuoda na Dunaji iu dr. 1'onzold v Krlan-goitu zopar naduho a gld. I. IM ulit li i II zdravilo ta tolodoo, potolnti krč, ilLOli LILIJI, „u rtt|,j tudi kot zobna titikturtt iu uatna voda. nO kr. Gtuebracho izlecek 0 o ta 2 « J* ho Gnaco - prilepek ran. :t gld. tinaco-tinktura njo v toludoi itd. UM. 1.1 Guaco - mazilo, J; namaze, a gld. Guaco-esenca ■opor ruka, gnjilobo v koetoh in veo vreto Margaritte - bonboni zoper kašelj, HO kr. Ovnillnn dobro zupor vao uioauo boluzni, proti gluliu-UlblllUll, sti> iumotiju itd. 70 kr. Odontin zobna pasta, uZ'l:iZ^!iio Po zopor vao hinio kvur-jonjo krvi, prulilujo-njo v Ifjlodoi itd. Old. l.r.o. i&.ftu, t.— katoro vao boleOiuo oil-iruvi , ako ao z njim namazu, a gld. zopor gnjilobo iu bolouino v zolioli. 1 gbi. 1>0 kr. Hallerjeve jodne pastile X::'TVi'.,';:: aiiio. To 1... I ni- puHtilu ozdravijo bramorjo, /.imluri'lo aiphilia, liolm. i mi v gluvi, žiiizuh in nu oćuli. 1 tkrinjiou OO kr. hlilH'limi I 'IiImIIk ozdravi Jako uaghi vsak 1110-lllJCt)l,lUU t/tlllUll«. hurni kutar (tripor uli boli tok) blH alubih nualodkov. 1 gld. (IO kr. Albuminat od železa, blodiumui, rokuiivalo- acontoui iu bolnim uu živrib itd. ; uto 6roz mulo iliuj ao i-uti, kako iilbuiiiniul otl zolo/.a vpljiva. 1 gld. AO kr. Dr. Heiderjev zobni prah, ao kr. nujlioljau aroilsivo zojiur alubii prubuvljoigo, dri-ako, poiitibiivuiiju niocij, ahujaavanju iu auilci. Omu juduoj aklouiL'1 mu kr. 70 kr. V.rt lz Kino pritioion, olajau takoj niijlnijao migroiio 1AV| iu bolo&iuo v gluvi. 1 gld. Dr. Bayerja pravi puiherin tđHE por aiiijn, dajo koti lilijno in rozuo burvu. a 1 gld. OO kr. 111 a Hi* kr. _ _ Royerjevo hemerojidalno mazilo, poročimo, katoro huimirojidu nadlogujojo. 1 gld. (IU kr. Salycil-antisiutin, !;:t,;tmi'kr,:,t""J" ,,,k Sd,lycilno milo, ,,40",,|J4°^Tr^*0 Schrierove zobne pile, 2^.*«? ouilovitu pomaga pri vaub kotnih I.uih. NO kr. toni prl- Kumys, Storax-creme, All/linai nu nir> proti nabodu, pnnMnu kutum, pr%> w jJLiioi ■ jjjajjii, ui^taja v viutu m ini|,i. 1 gld. »O kr. I I n u 11 i»I i n i s; L' i onlf "iijboljMib IvioarakUi pla- UJilUlUlJJllttK.1 SOJI, lu„nUl|, zoliac; ob.jta takoj % ... i. i . . i in prano bolozoii. 70 kr. Aromaticen duh zoper trganje po Udlll P1^P^(>**n v»u'»i ki imajo putiko ali rnvinati/i in. Vedno v zalogi je : lioiMloiiNlrmio hilminkii mloko a BS kr. J\«'Mt It'Jvvit ulro«-Ja moka a uu kr. l»r. «>oll.|<>\ .t«-l|('0» int-hiil ckhlrakl jodoli četrt funta bO kr. I»r. 1'lt'IK-riiniiino\u zelinn piifila h 1 gld. BO kr. 1'oltOVM hs.-.Iiih |toiua olrt iiiuta —- Mi lini lato vauk.ijakili liihlriiiiienliiv za zilruvljonje, kakor hamiililiKllri, l>riz|iiiliit<'«-. lilaiMla*«« itd. jukn ivim, \ ■ lik.i laJog« Kaltulli liita*i<'. i minil m drugih loult-liilli t*«>vl. — Pri poročamo p, u. ObciJUtrti KO'railla v pomliMlkorjoiio uiiluti. k.ikur klinu, knji.iiv.i, dovoraki prah, /.nlo/.u, jotmo oljo, l.r.....kuli, inilkuli, r.ili.i 11. ■ r, drojno ogljonokiala auila, iiiugnu/ija ilil. po uujnitjoj coni. — Najziiaunjto M|t<>«'ijalil«'f ■ laraiutl |.< in |iurb iiuilto, IriliuiiNki', aii|ilt>Hli4>, iiiuoiisl.o. ik-iiisK.-, s\ajiuisko lil HlMl'l|sk*' Ho pil II. m VodllO (loi)l\.IJI>. ki apuihijo v farmacijo, parfoinorijo iu k toaloti p ru/.atavo 1m7>- niilnikl zaatunj ruzpoailjaji i >]io/.oriiji.iiiii poaabno na knjigo i .i>. I'lto oil zi'h'zn, boljHii iu zdravojao, nogo vai drugi ahulni izdelki, kropi iu rodi zdrav lliui's NiIioiiIioIIn. mul 4Ji>Nliailli«'ils|.ll<'Kt' klillVlllon ao ki "5p(J i.i.' in liolno. nO ki laNr' Mi rHxAix»NiljHiiio ali prtiti u«.i,,*ini uli jiuMlneiuu pot/< iju iu Magwi uiikupu iIhj«>uio velike rubiilc. Izdnieij iu unci m.a Mauno Ar mi c. Li-.Htuina iu litik „Niiiuane tiaki.nieu. \