GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA
125 LET
PAPIRNICE VEVČE
novo gospodarsko leto
Pred nami je
VEVČE, DECEMBRA — Leto 1968 je končano. Dnevi, tedni in meseci se ne bodo več povrnili. Lahko se pač ozremo nazaj in analiziramo ali smo bili uspešni ali ne. V tem letu smo slavili 125-letnico obstoja, praznik tradicije in stalnega razvoja, obenem pa povečali tovarno za nov oddelek premazovanje papirja, vreden nad 3 milijarde starih dinarjev, ki že daje domačemu in tujemu trgu svoje proizvode. Podrobno v gospodarjenju v tem letu bomo še poročali v eni izmed prihodnjih številk. Ker pa je pred nami novo gospodarsko leto 1969, smo se obrnili na tovariša Antona Peternela — analitika in ga prosili za nekaj podatkov o gospodarskem načrtu Papirnice Vevče za bodoče leto, nekaj pa so povedali tudi ostali sodelavci.
Tovariš Peternel, kakšne so glavne karakteristike gospodarskega načrta Papirnice Vevče za leto 1969?
Glavne karakteristike gospodarskega načrta za prihodnje leto so naslednje:
—	maksimalno izkoriščanje kapacitet vseh naprav, t. j. od energetskih do proizvodnih in s tem povečanje proizvodnje,
—	nižji izvoz od predvidenega letošnjega,
—	skrajno varčevanje na vseh področjih in disciplina pri izvajanju načrta, da ga bomo lahko dosegli.
Ali načrt predvideva kakršnokoli modernizacijo tovarne. Ce ne, ali je v dolgoročnem načrtu kaj govora o tem,?
V	prihodnjem letu je predvidena rekonstrukcija IV. papirnega stroja. Načrt rekonstrukcije predvideva vgraditev klej ne stiskalnice in v zvezi s tem predelavo stiskalnic iz sušilne skupine. Računamo tudi na nabavo stroja za preganje in ploski rezalnik. Za vse to bi potrebovali 4,445.900,00 novih dinarjev sredstev. V dolgoročnem načrtu pa je predelava III. in II. papirnega stroja ter rekonstrukcija energetskih naprav.
Zanima nas proizvodnja v bodočem letu? (količina, asortiment, itd.).
Predvidevamo da bomo naslednje leto izdelali:
28.950 ton klasičnih papirjev, sposobnih za prodajo
6.500 ton surovega papirja za premazovanje
6.450 ton premazanih papirjev 3.720 ton lesovine za lastne potrebe.
Asortiment, izražen v odstotkih, naj bi bil naslednji:
55,8 Vo brezlesnih papirjev 2'6 % srednjefinih papirjev 18,2 “Vo premazanih papirjev
V	skupni strukturi bo izdelanih nekoliko več srednjefinih papirjev, to pa zaradi povečanja proizvodnje kulerjev za izvoz.
Posebej se interesirhmo za Premazne papirje?
Izgleda, da smo pri proizvodnji premaznih papirjev prebrodili začetniške težave. Zadnji čas zaznamujemo v tem oddelku kar dobre rezultate, posebno kar zadeva izmet, ki se stalno manjša. Treba bo še znižati zastoje in uvesti sprva tretjo, pozneje pa četrto izmeno, da bo oddelek za premazovanje, kar se tiče proizvodnje, opravičil svoj obstoj.
Za prihodnje leto predvidevamo, da bomo proizvedli:
3.100 ton »Slavije«
950 ton »Avale«
2.400 ton »Emone«
Skupaj 6,450 ton
Povejte kaj o stroških in dohodkih v bodočem letu.
O stroških in dohodkih še ni nobenih dokončnih števik, ker še niso znane vse družbene dajatve, niti še ni izdan nov predpis o delitvi dohodka. Znana je le predvidena fakturirana realizacija, ki znese nekaj nad 130 milijonov dinarjev.
Kako je z delom sredstev, ki so namenjeni za varnost pri delu in zdravstveno preventivno dejavnost?
Za potrebe službe tehničnega in zdravstvenega varstva potrebujemo ca. 576.700,00 din. Te potrebe temelje na zahtevah posameznih institucij — komisija za HTV, republiškega delovnega inšpektorata, sanitarnega inšpektorata in po-žarno-varnostne službe in seveda lastnih ugotovitev.
Verjetno bo treba te potrebe izpolniti in jih finančno realizirati.
Tovariš Preši, ali plan kadrov predvideva spremembe?
V letošnjem letu bo stalež zaposlenih nekoliko nižji kot smo predvidevali, predvsem zaradi tega, ker premazni stroj še ni začel z delom v tretji izmeni. Računamo, da bo ob koncu leta zaposlenih 953 delavcev. V letu 1969 se predvideva začetek tretje in eventualno četrte izmene na premazu. Ker predvidevamo, da bomo še z boljšo razporeditvijo delavcev v nekaterih oddelkih zmanjšali število zaposlenih, računamo, da bi se stalež zaposlenih v letu 1969 povečal še za 15—20 delavcev.
In izobraževanje?
Načrt izobraževanja za bodoče leto predvideva porabo stroškov v višini 362.530,00 din. Nad polovico vsote bo porabljeno za izobraževanje in dopolnjevanje znanja iz papirniške stroke, 20 °/o pa za štipendiranje papirniških kadrov, ki jih bo v tem letu 51. Ostanek pa bi šel za tečaje, seminarje in predavanja iz pomožnih dejavnosti, družbeno-političnega in samoupravnega področja, učenje tujih jezikov, tečaje iz varstva pri delu in podobno.
Tovariša Toneta Novaka smo zaprosili za nekaj podatkov o načrtu družbenega standarda za prihodnje leto. Tako nam je odgovoril:
Vlaganje v družbeni standard zaposlenih je v veliki meri odvisen od doseženega dohodka v preteklem letu. Kljub sicer lepim gospodarskim uspehom je zagon tovarne za premazovanje papirjev zahteval v letošnjem letu mnogo finančnih sredstev in to prav tistih, ki bi jih sicer prihodnje leto lahko vložili v nadaljnje poveča-vanje družbenega standarda. Drugače rečeno, prihodnje leto bo bistveno manj sredstev za družbeni standard, kot preteklo leto. Finančni viri za razvijanje družbenega standarda so stanovanjski sklad in sklad skupne porabe. Prvi bo za približno 20 %> manjši, drugi pa domala 50 %>. Ob takih pogojih seveda ni pričakovati kakih presenetljivih dosežkov, marsikaj pa se bo lahko vseeno izboljšalo. Predvidevamo, da bo glede načina stanovanjske gradnje prišlo do bistvenega preokreta z novim pravilnikom o skupnem varčevanju podjetja — delavec (stanovanjski upravičenec), seveda, če ga bo delavski svet potrdil. Nameravamo izvesti čimbolj obsežno skupno varčevanje in pritegniti v to vse tiste, ki želijo izboljšati svoje stanovanjske razmere. V tej akciji nas žal omejujejo razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada, ki bo drugo le-
to obremenjen z obveznostmi financiranja stanovanjskega bloka, ki je v gradnji. Ta obveznost znaša 500.000 do 600.000 dinarjev. V skupno varčevanje se bo podjetje torej bolj izdatno vključilo šele v naslednjih letih.
Koliko bo razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za družbeni standard, še ne vemo natančno, približno pa vemo, da bo skoraj za polovico manjši. To pomeni, da bomo komajda lahko izplačevali rekreacijski dodatek in krili pogodbene obveznosti. Sredstva za kulturo, šport in drugo razvedrilo bodo nadvse minimalna. Lahko pa bomo izboljšali in razširili obseg dela pralnice delovnih oblek, izvedli premestitev sedanje obednice za delavce, ki delajo pri strojih z neprekinjenim obratovanjem. Le-ta bo zgrajena v predprostoru v dohodu k II. papirnemu stroju. V njej bo postavljena točilna miza in ca. 35 sedežev, da bodo ti delavci lahko kulturno postreženi s toplimi in hladnimi malicami ter vsemi vrstami brezalkoholnih pijač.
Kolesarnico bomo preuredili tako, da bo lahko pod streho prostora za vse tiste mopede in kolesa, ki jih sedaj delavci ob prihodu na delo naslanjajo na vse mogoče zidove ob tovarni in sedanji kolesarnici, ali jih puščajo kar na prostem.
Ob samskem domu v Dobrunjah je bila že letos prestavljena cesta za dovoz v gramoznico, tako da je samski dom pridobil precejšnjo parcelo. To zemljišče bomo ogradili, postavili leseno kolesarnico, tako da ne bo potrebno več spravljati koles in mopedov po hodnikih. Če bodo sredstva dopuščala, bomo morali povečati tudi število garderobnih omar.
Za vzdrževanje poslopja Družabnega doma bomo formirali sklad vzdrževanja, v katerega se bodo stekala sredstva najemnin restavracije, kino podjetja in stanovalcev. Doslej smo vzdrževanje
tega poslopja preveč zanemarjali. Pomembna za vse prebivalce Vevč bo preureditev restavracij» ske kuhinje, kjer bomo vse ku~ halne naprave preusmerili na plin. Z odpravo velike potrošnje električne energije v restavracijski kuhinji se bo bistveno izboljšal na Vevčah režim oskrbe z električno energijo, oskrba je že sedaj kritična, še bolj pa bo ob naselitvi novega bloka ob restavraciji. S tem ukrepom se bomo krizi preskrbe električne energije vsaj za nekaj let izognili.
Odprto ali vsaj zelo kritično je vprašanje nadaljnih izboljšav v počitniškem domu, vprašanje družabnih prireditev (Dan žena, Dedek Mraz itd.), dotiranja družbene dejavnosti (godba, ŠD »Slavi-ja«, mladinska organizacija, letovanje otrok, vrtec Vevče, planinsko društvo, zlasti pomoč pri vzdrževanju planinske koče na Veliki planini, ki je bila letos dograjena in še vrsto drugih dejavnosti, ki se odvijajo ob podpori in dotacijah podjetja). Če ne bomo našli kakšnih izjemnih rešitev, bo glede tega res hudo, verjamem pa, da bo drugo leto tovarna, zlasti pa premazni oddelek, toliko napredoval, da se bo gospodarsko stanje podjetja bistveno izboljšalo, kar pomeni, da se bo ne glede na to, da so sredstva iz leta 1968 majhna, našla primerna rešitev.
Ob zaključku bi dejal, da se moramo vsekakor sprijazniti z dejstvom, da smo v preteklih letih zajemali z veliko žlico. V prihodnje bo manjša.
Tovariš Klešnik je odgovoril na to vprašanje: Ali predvidevate spremembo v OD in nagrajevanju?
V letu 1969 ne predvidevamo bistvenih sprememb v nagrajevanju. Predračun osebnih dohodkov temelji na vrednosti točke 0,033 novih dinarjev, ki je dosežena v 10 mesecih letošnjega leta. V predračunu niso zajeti osebni dohodki po posebnih oblikah stimulacij, ker morajoi biti ti osebni dohodki pogojeni z boljšimi proizvodnimi rezultati. Vsi ostali osebni dohodki, ki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnega dohodka in ostalimi predpisi., so upoštevani v vsoti 18,9 milijonov novih dinarjev neto, sem spada tud; boleznina. Ta vsota je predvidena za 968 zaposlenih. Poprečni osebni dohodek po tem predračunu znaša približno 1.080 novih din. Končno pripominjam, naj bi se osebni dohodek v letu 1969 gibal skladno s proizvodnimi rezultati in ravnijo življenjskih stroškov.
Pred dnevi je končal delo VI. kongres Zveze komunistov Slovenije. Iz našega podjetja sta se udeležila delegata tov. Albin VENGUST, direktor podjetja in tovariš ing. Zoran PIRC, vodja vzdrževanja.
Stran 2
Gibanje proizvodnje v novembru 1968
Papir . Lesovina
Plan
100
100
Doseženo
96,0
107,5
Izkorišč. zmogljivosti I—XI. 1968	1. 1967
89,4
88,7
Proizvodnja papirja v mesecu novembru ni dosegla planirane, predvsem zaradi manjšega števila obratnih dni zaradi državnih praznikov ter zahtevnega proizvodnega programa. Izdelovali smo zlasti brezlesne pisalne in tiskovne papirje z nizkimi gramskimi težami, bankposte in kulerje. Izmet je v pri-merjavi s preteklim mesecem porasel kar za ca. 2 %, od tega največ na I. PS pri proizvodnji bankpost papirjev. Zastoji na PS niso večji kot pretekle mesece.
Ca. 14 “/o celotne proizvodnje zavzemajo premazani papirji. Največ smo proizvedli »Slavije«, to je enostransko premazanih papirjev. Izmeta smo zabeležili v tem mesecu le še 24 °/o.
Proizvodnja lesovine je višja od planirane, ker smo glede na pomanjkanje le-te, prebirali snov na sitih 0 suknjič 0,8 mm, s čimer se je povečala proizvodnja.
Proizvodnja, premazovanje in prodaja-odlično v oktobru
VEVČE, DECEMBRA — Poslovanje v mesecu oktobru 1.1. nam je prineslo zelo dobre finančne rezultate. Marsikdo od nas se je ob tem zamislil in želel, kako bi bilo dobro, če bi takšne rezultate dosegali vse leto, tj. vseh 12 mesecev. Saj bi tako nastalo skoraj eno in pol milijarde skladov. Koliko višji bi lahko bili osebni dohodki, koliko več kreditov za stanovanjsko izgradnjo bi lahko razdelili, koliko več bi lahko prispevali za rekreacijo, za dopuste, kako bi lahko hitreje modernizirali tovarno in kako bi porastel celoten osebni in družbeni standard na Vevčah.
Da bi videli, oziroma bolje razumeli, kaj je povzročilo tako dober poslovni rezultat v oktobru, moramo pogledati na vzroke, ki so dali osnovo za tako kakovosten premik na bolje. Zato se bomo seznanili z najosnovnejšimi pokazatelji za meseca september in oktober 1968.
Pogledali bomo naše zaloge gotovega papirja, proizvodnjo, prodajo, izmet, zastoje itd.
Zaloga gotovega papirja
September ton
zadnjega v mesecu...............1579
proizvodnja..................... 2590
proizvodnja klasičnih papirjev . 2440
Oktober Bolje za ton	»/•
1256	20
3142	21
2757	13
Na tako visok porast proizvodnje je vplivalo več vzrokov: več delovnih dni, nižji zastoji, nižji izmet, višja gramska teža, večja brzina, nižji strojni izmet.
Izkoriščena zmogljivost Vo..................93,8
94,8
Na papirnih strojih je bil v oktobru papirni trak od 24 ur, 22 ur in 45 minut na stroju. Tako nizkih zastojev doslej pri nas še ni bilo.
Dodelavni izmet °/i>
7,4
Znižanje izmeta za 1,8% pomeni večjo proizvodnjo za ca. 65 ton, ne da bi zato potrošili več surovin, energije, klobučevine, sit, časa itd., imeli pa smo večji dobiček in večji osebni dohodek.
Zelo velik napredek je v mesecu oktobru zabeležil tudi premazni oddelek.
Premazanih papirjev — ton .
150	385	165 % ali 235 ton
Samo primerjava na osnovi tonaže pa ni zadostna, kajti nekateri papirji so le enkrat, drugi pa večkrat premazani, kar pomeni, da gredo tudi enkrat ali dvakrat skozi premazni stroj. Da bi si to lažje predstavljali, moramo navesti njihov asortiment in ga vrednotiti s številom napeljav skozi premazni stroj.
September
Slavija 1 X Avala 2 X Emona 2 X
69 ton X 1 22 ton X 2 59 ton X 2
točk 69 točk 44 točk 118
Oktober
178 ton X 1 = točk 178 78 ton X 2 = točk 156 129 ton X 2 = točk 258
231
592
Vendar je ta prikaz še zelo poenostavljen in ne upošteva da ima Slavija en premaz, Avala dva, Emona pa 4, ter da je osnovni papir lahko težji ali lažji.
Izmet premaza
55%
35%
20 %
Izmet je veliko nižji. Nižji izmet je povečal proizvodnjo za ca. 120 ton, ne da bi zato porabili več surovega papirja, premaznih kemikalij, časa, elektrike in še delo je bilo lažje.
Za glavne razloge, ki so povzročili tolikšno zboljšanje lahko štejemo: boljši osnovni papir iz IV. PS, s tem se je število utrgov zelo znižalo, zato se je znižal izmet in znižali zastoji. Nadalje je na to vplivala kontinuirana proizvodnja — premaz je 14 dni v oktobru obratoval po 24 ur dnevno. Večja naročila, zlasti pa to, da je premazni oddelek mesec oktober zaključil s ca. 47 miljonov S din dobička. Osnovna zasluga pa je prizadevanje pri premazu in prizadevanje v osnovni proizvodnji, ki je v oktobru zagotovilo kvaliteten osnovni papir.
Prodano ton...........2.115
Prodano v 000 N din . . 7.215
3.462	1.347 ton
12.204 za ca. 500 milj. S din
Vrednost prodaje je porasla v večji meri kot količina prodanega papirja. To pomeni, da smo dosegli višjo prodajno ceno.
0 prodajna cena — domači trg 0 prodajna cena — izvoz ....
3,66
3,02
3,71
3,09
5 S din 7 S din
Na višjo prodajno ceno vpliva tudi vse večji delež premazanih papirjev.
Delež premazanih papirjev
v domači prodaji..............6,6%	9%	8,24%
Tudi obseg prodaje po količini in vrednosti pomeni za nas rekord. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega, ki izhaja iz enote proizvoda in stalnega dodatka 0,22 se je zvišal.
0 OD na zaposlenega..................1.018
1.082
Po treh »suhih« mesecih je prišel »debeli« oktober. Ker pa vemo za osnovne razloge, potem stremimo, da bi bilo še več takih oktobrov.	F. R.
Nekaj misli ob novih številkah s »Premaza«
VEVČE, DECEMBRA — Prvo poročilo iz tega novega oddelka naj bo realno, vendar pa mora izpričevati optimizem. To je vodilo tega prispevka! Realno zato, ker je to potrebno v vsaki fazi vsake proizvodnje, optimistično pa zato, ker smo vsi, ki smo od vsega začetka neposredno povezani z dogajanjem na »Premazu«, bili ves čas slabo razpoloženi in danes čutimo, da drugače tudi ne bi mogli biti.
Bilo je mnog težav. Marsikaj smo razložili, marsikaj pa je v času svoje aktualnosti ostalo nerazumljivo. Iz meseca v mesec se je vlekel občutek da nam ljudje po tovarni ne zaupajo in pogosto smo slišali tudi tako ali drugače izrečene obsodbe, da prinašamo tovarni izgubo, da smo krivi, da osebni dohodki ne naraščajo tako, kot je bilo za vevško tovarno običajno.
Ne bi se bilo potrebno dalje zadrževati pri spominih, ker je zdaj vse dovolj spremenjeno. Premazni oddelek je zadihal svobodneje in s tem tudi vsa tovarna. Kaj pa je nenadoma povzročilo tako olajšanje?
V kratkem bi navedel nekaj momentov, ki jih natanko poznamo vsi, ki smo se z njimi srečali vsak dan v teh težavnih prvih mesecih proizvodnje premaznih papirjev pri nas.
1.	Stroj. Odpravili smo mnogo pomanjkljivosti, ki v času montaže in v začetku obratovanja niso bile vidne. Tukaj mislim drobne pomanjkljivosti v vsem kompleksu pogona stroja, mehanične pomanjkljivosti in ureditve stroja, ki so se lahkot pokazale šele ob daljši manipulacijski dobi.
2.	Papir. V sodelovanju z osnovno proizvodnjo, ki se je izkazala za zelo korektno in konstruktivno, smo prišli do izkušenj, kakšen surovi papir je potreben za določene kvalitete pre-
mnogih nepojasnjenih problemov, ki so zavirali napredovanje pri proizvodnji.
Ob vseh teh navedenih, ne natančno opisanih momentih, poudarjamo, da se je treba zavedati, da je bil mladi kolektiv pripravljen na težave, bil pa je tudi pripravljen zmagati povsod tam, kjer bi bilo treba izbojevati bitko z njimi. Mislim, da se moramo zavedati, da ne smejo več v prazno teči ugotovitve, da mora človek na delovnem mestu dobiti polno možnost za uveljavitev vseh svojih iznajdljivosti in kreativnih sposobnosti. Posebno še pri tako mladem kolektivu, kjer je marsikaj že od vsega začetka drugače sprejeto, si ne smemo privoščiti napačnega ravnanja. Treba je podpreti tisti del navdušenja in idealizma, ki v ljudeh traja le toliko časa, dokler ga ne zapravimo z banalno; drobnjakar-
VEVCE, DECEMBRA — O predlogu za uvedbo posebnega dodatka na nekaterih delovnih mestih je razpravljal DS na zadnji seji. Zaradi točnosti navajamo celotni predlog, ki so ga predhodno proučili merodajni organi in službe, DS pa ga je v celoti sprejel.
Znanstveno je ugotovljeno, da začne delavčeva sposobnost na nekaterih delovnih mestih po daljšem času upadati, čeprav nasprotno kvaliteta dela na teh delovnih mestih ostane nespremenjena ali celo narašča. Med drugimi so to delovna mesta, kjer se zahteva večja fizična sposobnost ali še bolje fizična sposobnost in spretnost. Jasno je, da se ob zmanjšani storilnosti dela, zlasti
skimi in napačnimi ravnanji. Številke bodo zapisane najbrž drugje. Mi jih poznamo in veseli nas, da nam gre boljše. Iz dobrega papirja smo začeli proizvajati dober premazan papir in kar hočem povedati, uspelo se nam je približati procentom, ki označujejo izmet, ki bodo vzdržni, dokler ne bomo sposobni kvalitetno; toliko napredovati, da bomo dosegli mejo normalnega.
Pri teh prizadevanjih je treba ta kolektiv na vse mogoče načine podpreti. Izčrpati je treba vse možnosti povsod, kjer so, da bi dosegh cilj, to je — da bi nam premazani papirji prinašali tisto, kar si je kolektiv vevške papirnice od njih obetal, ko se je odločil, da v težkem času sledi zakonom tržišča in se je v prid napredku odrekel dobršnemu kosu zasluženega kruha.
Martin Zorec
na delovnih mestih, kjer je predpisana osebna norma, zmanjšuje tudi osebni dohodek delavca, čeprav so njegovi napori še vedno maksimalni. Izrazito tako delovno mesto v našem podjetju je »pre-biralka — števka« v ročni dodelavi, manj izrazite pa so še nekatera delovna mesta. Menimo, da so posebni pogoji dela na teh delovnih mestih razlog, da delavcem priznamo neko nadomestilo za zmanjšani osebni dohodek.
V tem smislu predlagamo, da se za navedena delovna mesta prizna poseben dodatek ob naslednjih pogojih:
Vsem delavkam v ročni dodelavi in premaznem oddelku se prizna dodatek, ki znaša:
Sprejel je predlog o uvedbi posebnega dodatka
3.	Organizacija. Ob začetni zasedbi delovnih mest, ko smo bili vsi večinoma preobremenjeni s težavami, ki so se dnevno pojavljale na premaznem stroju, ni bilo razpoložljivih sil še za izvedbo organizacije dela in prostora v smislu celotnega oddelka. Ko se je vodstvo oddelka sprostilo in ko je dobilo dovolj izključne pristojnosti, se je efekt vlaganja sil v boljšo organizacijo brž pokazal.
4.	Delovna sila. Sčasoma smo dobili več in več potrebnih delavcev, ki so se kljub delno nezadostnim kvaUfikacijam uspešno prilagajali novim, večkrat tudi zelo težavnim delovnim postopkom in pogojem.
5.	Ažurnejše in korektnejše sodelovanje z vodstvom tovarne je gotovo prispevalo k razumevanju
Delovna doba v podjetju:
■	Delavkam, ki so bile iz ročne dodelave premeščene na druga delovna mesta v podjetju, se prizna isti dodatek, vendar s pogojem, da so bile najmanj 15 let zaposlene v ročni dodelavi na delovnem mestu »prebiralka—števka« ali »zavij alka« in da so premeščene na manj vrednotena delovna mesta.
■	Dodatek naj bi se priznal še za delovna mesta »zavijač papirja« »pomočnik zavijača papirja«, »rezkalec surovin« in »nakladalec papirja«. Za navedena delov-
Starostna doba
40 let	nad 45 let nad 50 let
na mesta naj bi priznali isti dodatek, le starostna doba in delovna doba v podjetju naj bi se povišala za 5 let. Prav tako pa naj bi delavci, ki so iz navedenih delovnih mest premeščeni zaradi izčrpanosti na druga manj ocenjena delovna mesta, prejemali ta dodatek, vendar s pogojem, da so na omenjenih delovnih mestih delali najmanj 15 let.
■	Ker v premaznem oddelku še ni uvedena norma, se dodatek na delovnih mestih, na katerih bi bili zaposleni sicer upravičeni, zaenkrat ne prizna, razen za tiste, ki so bili premeščeni iz ročne dodelave.
■	Dodatek naj bi se priznal samo za efektivno opravljene redne ure, med katere naj bi se štel tudi redni letni dopust in nadomestilo za državne praznike.
B Dodatek pa po tem predlogu naj bi se uveljavil s 1. XII. 1968. Osebni dohodek za ta dodatek naj bi se obračunal nad cemkom po EP.
■	Osebni dohodek za ta dodatek se upošteva za osnovo pokojnine, ker ga je šteti kot dodatek za posebne pogoje dela na omenjenih delovnih mestih.
Zanimanji; za »Direct coslin »«
VEVČE, DECEMBRA — V mesecu oktobru so nas obiskali predstavniki treh podjetij, ki tudi žele uvesti »Direct costing« metodo. Prišli so iz Tovarne Kleja v Ljubljani, Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja in iz Tovarne celuloze in papirja Videm-Krško. Želeli so spoznati in slišati kako se je pri nas ta metoda obračuna obnesla. Osnovna razloga za prehod na to metodo pri njih sta boljša poslovna orientacija in enostavnejši ter hitrejši način obračuna. Tovarna kleja in tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« bosta na ta način obračuna prešli že z novim letom.
Prometna preventiva in člani delovnih organizacij
VEVČE, DECEMBRA — Hiter razvoj prometa je povzročil zaskrbljujoč porast števila prometnih nesreč, ki imajo za posledico naj hujše, sigurno pa veliko izgubo delovnega časa članov delovnih organizacij in s tem v zvezi nepotrebne stroške. Večina teh nesreč se dogaja zaradi nepoučenosti mnogih voznikov, kolesarjev in pešcev, še slabše, zaradi neupoštevanja določenih pravil v cestnem prometu.
Urad za promet pri Mestnem svetu v Ljubljani je ukrenil vse da bi v svoji dejavnosti in programom pripomogel pri oblikovanju vzgojne dejavnosti v prometu. V teh akcijah se je namenil tudi v delovne organizacije, da bi s predavanji, primerjanjem in predvajanjem filmov poučil po;-slušalce, zlasti o nevarnostih, ki jim grozijo na poti v službo in iz nje.
Letno izgubi v Ljubljani ob prometnih nesrečah nad 60 oseb življenje, več kot 1500 pa je poškodovanih. Prvi ukrep za zmanjšanje tega bo zaostritev kriterijev pri izdajanju vozniških dovoljenj. Prav tako bo poostrena kontrola nadzorstvenih organov na cesti. Preventivna dejavnost pa se bo
posluževala predvsem tiska, tako centralnega kot lokalnega, pa tudi tiska, ki izhaja v delovnih organizacijah.
To, da je samo v Sloveniji poprečno vsake tri četrt ure ena prometna nesreča in da zaradi nje umre vsakih 19 ur en človek, je zelo zaskrbljujoče dejstvo. Zato je potrebno več prometne vzgoje ne samo pri voznikih, ampak tudi pri kolesarjih in pešcih.
V kratkem bo izdan Prometno-tehnični kodeks, ki bo obravnaval vzgojno problematiko, zlasti pa odnos do sočloveka in tovarištvo na cesti. Nič manj ni važno upoštevanje opremljenosti vozil, avtomobilov, motorjev in koles.
Če pa je že nesreča na cesti nujna, potem je važno, da so očividci seznanjeni vsaj v osnovi s prvo pomočjo. Dogaja se namreč, da je nepravilno ravnanje s Ponesrečenci pogosto vzrok njihove smrti na kraju samem ali pa ob prevozu v bolnico. Zato bo v organizaciji prometne preventive urada za promet v začetku drugega leta pri nas tečaj o prvi pomoči pri prometnih nesrečah. Tečaj bo obvezen za vse delavce v našem transportu, vabi jem pa bodo tudi vozniki amaterji.
nad 20 let nad 25 let nad 30 let
5 točk 7 točk
7 točk 9 točk 12 točk
9 točk 12' točk 15 točk
Tudi letos je bil praznik republike dostojno počaščen
VEVČE, DECEMBRA — Velika prelomnica v gospodarskem, političnem, in družbeno-upravnem življenju naše širše domovine je slavila letos- svojo 25. letnico. Kot slovesnost ,v Jajcu, so tudi praznovanja p>o kolektivih imela ena-
ko obeležje, občutek ponosa in vznesenega poleta.
Z istimi cilji, da bi potrdili pomen dneva republike, je bilo na Vevčah trojno slavje. Kolektiv je počastil vse borce v tovarni, povabil vse upokojence na majhno
Predsednik ZB v vevški papirnici čestita ob prazniku republike svojim sotovarišem
Upokojence je kolektiv pozdravil in se jim zahvalil za njihovo delo
pred leti
Upokojenci so si ob 29. novembru ogledali premazni stroj, ki ga tedaj, ko so bili še aktivni, ni bilo
Na slavnostni seji DS je direktor podjetja na kratko orisal gospodarsko življenje tovarne v letošnjem letu
zakusko, delavski svet pa je imel izredno sejo, kjer je podelil priznanja zaslužnim delavcem.
Na seji Zveze borcev je predsednik organizacije ZB tov. Ciril POTOČNIK obudil spomin na pretekle dni, na prispevek vsakega borca k skupni zmagi in pridobitvam, na slavne dni pred 25. leti, ko je nastajala naša nova država. Po kratki slovesnosti so obdarili vse borce s knjižnimi nagradami. Knjige z borbeno tematiko bodo obogatele knjižne zbirke te vrste, ki jih ima večina članov ZB.
V prostorih družbene prehrane se je zbralo nad 200 upokojencev tovarne. Vsako leto pridejo skupaj stari znanci z delovnih mest, ki se med letom le redko videvajo. Takrat se pogovorijo o zdravju in počutju, nič manj pa o tovarni, ko primerjajo delo takrat, ko so bili še aktivni, s sedanjim
Predsednik DS Ljubo Zabukovec se zahvaljuje tovarišu Stanetu Banu za dolgotrajno delo in podaja jubilejno darilo ...
delom. Direktor podjetja, tovariš Albin VENGUST, je upokojencem tudi letos v glavnih potezah označil novosti v tovarni za leto nazaj, obenem pa se jim je zahvalil, češ da so vsi uspehi le posledica njihovega začetega dela. Ob prigrizku in kozarčku dobre pijače se je prijetno srečanje končalo v veselem vzdušju. Upokojenci pa so le pogrešali glasbo, saj pravijo, da so še vedno krepki in bi se radi tudi zavrteli.
Na izredni seji sta zasedala oba delavska sveta skupaj. Po kratkem nagovoru o pomenu praznika republike, kjer je predsednik DS tovarne, tovariš Ljubo ZABUKOVEC, omenil splošne uspehe in delovne uspehe tovarne, je bilo 27 članov kolektiva nagrajenih za dolgoletno in vztrajno delo v delovni organizaciji. Čestitke in darila so prejeli naslednji sode-
... prav tako tudi tovarišici Štefki Kolenčevi — prebiralki in števki papirja
lavci, ki so pri nas v delovnem razmerju nad 17 let: Stane AMBROŽIČ, Rado ANŽUR, Silvo ANŽUR, Marija ARH, Srečko ARKO, Zvonka BLAŽIČ, Stane BAU. Anton DEČMAN, Milan JAGER, Ivan JERIHA, Mirko JERIHA, Ciril JAGER, Ciril KALINSEK, Franc KOCJAN-ClC. Štefka KOLENC, Marta LAVRENČIČ, Alojzija MAROLT, Ivan MRHAR, Ciril POTOČNIK, Jože SKUBIC, Martina SKUBIC, Vilma SRCNIK, Sonja SKALA, Stane SKODA. Andrej SUBELJ, Anica VIDOVIČ in Stane ZAJC.
III. konferenca krajevnega komiteja
ZKS Polje
VEVČE, DECEMBRA — Konferenca je razpravljala o vprašanju mlade generacije na sploh in o konkretni problematiki mladih, njihovi organiziranosti na področju Krajevnega komiteja Polje. Konference so se udeležili poleg članov krajevne konference in krajevnega komiteja tudi vabljeni sekretarji osnovnih organizacij, člani Mestnega komiteja in Centralnega komiteja ZKS, delegati za VI. kongres ZK s področja Polja, predstavniki SZDL in sindikalnih podružnic. Prav tako so bili vabljeni tudi Občinski komite. Mestni komite ZM in MK ZKS. Glede na izjemno temo konference smo vabili tudi celotni aktiv osnovne organizacije osemletke Polje.
Konferenca je bila 21. novembra 1968 v Polju. Referat konference »Mladina v samoupravni družbi-« je v uvodnem delu obravnaval mladino v luči problemov pri nas in v svetu, osvetlil oz. razširil tako imenovani generacijski konflikt, nato pa v drugem delu nadrobneje obravnaval lokalno mladinsko problematiko. Referat je pripravila komisija za mladinska vprašanja pri KK, za lažje razumevanje problemov navajamo nepovezano nekaj ugotovitev iz referata:
... Različna protestna gibanja, ki združujejo v svojih vrstah predvsem mlade, naraščanje delik-ventnosti pri mladini, razslojevanje mladine, težnje po zapiranju v zasebno življenje, različne manifestacije, oziroma popolnoma zanikanje vseh načel, je le nekaj pojavov, ki vzbujajo: pozornost najširše javnosti politikov in vseh, ki se poklicno ukvarjajo z mladinskimi vprašanji.
Mladina se ob robu dogajanj v družbi, niso še vključeni v delovni proces, niso nosilci političnega dogajanja, nimajo vrsto odgovornosti, ki bremene odrasle. Tudi v teh procesih so podrejeni. Značilni zanje sta obrobnost in vloga novinca v družbi. Njihova naloga je, da se pripravljajo za vstop v družbo, zato, da posežejo v družbena dogajanja in prevzemanje funkcij v družbi. Starejši jih na eni strani razbremenjujejo odgovornosti, na drugi strani pa zahtevajo od njih, da bi bili bolj odgovorni in bolj zreli.
.. . Mladi naj bi bili nosilci novih nazorov, novih teženj, nosilci naprednih gledanj, starejši pa so nasproti tem težnjam mlade generacije. To naj bi bilo bistvo tako imenovanega generacijskega konflikta med mladino in staro generacijo.
. .. Mladina je izrazito prehodna družbena skupina, ki se podaja iz različnih socialnih skupin in se po končanem procesu usposabljanja za delo zopet porazdeli, da po svojih sposobnostih, nagnjenju, željami in delavnosti, na različne plasti delavskega razreda. Današnja mlada generacija je strokovno, z nekaj let prakse pa tudi delovno bolje usposobljena od prejšnjih generacij.
. .. Reorganizacija ZK ne vsebuje le organizacijske in metodološke spremembe, ampak je nujno vezana tudi na proces spremembe lastne strukture članstva in vodstva. Dosedanje delovanje ZK ni v celoti uspelo vključiti del teh sil v organizirano gibanje — to je v ZK. Menimo, da smo v premajhni meri vključevali v ZK delovne strokovnjake, ker praksa kaže, da so le-ti danes najaktivnejši.
.. . Resnična, družbena ločnica lahko poteka le med tistimi, ki so za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in uveljavljanje vsakega posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in med tistimi, ki bi radi zadržali svoje položaje, svoja delovna mesta, neupravičen delež na dohodku ne glede na njihove delovne rezultate in slabosti. Pri nas je v korist družbenega napredka možna le ena fronta: znanje proti neznanju, pridnost proti lenobi in špekulaciji, poštenost proti nepoštenosti, zavzetost za resnično demokratične odnose nasproti uveljavljanju politike moči, monopola, pritiska intrig.
... Naši vzorci in ideali so za mladino preveč zapisani samo_ v resolucijah, premalo pa smo resnično humanizirali naše vsakodnevne medsebojne odnose in način vsakodnevnega življenja ko-
munistov med mladino. Pri postavljanju teze, da je bila vzgoja vedno stvar družbe, se zanašamo, da bo to stvar uredila družba in pri tem pozabljamo na posameznika in samega sebe, ki to družbo tvorimo.
V drugem delu referata so bili prikazana vprašanja mlade generacije in njihovo uveljavljanje, hi žive in delajo na področju Polja. Kot osnovo je referat obravnaval vprašanje delovanja preko 2650 mladih, ki po anketi prebivajo na našem področju.
Tako navajamo nekaj ugotovitev glede dejavnosti mladih.
... Analiza športne dejavnosti kaže, da se s športom ukvarja 459 mladih in da je ta panoga dejavnosti za mladino zanimiva, vendar pa mislimo, da je večji razvoj športne dejavnosti, odkriva na eni strani pomanjkanje strokovnih kadrov in na drugi strani nemogoče stanje glede pomanjkanja telesno vzgojnih objektov, odprtega in zaprtega fpa (razna igrišča, telovadnice, športni rekviziti, itd.). Zato morajo biti prizadevanja vseh odgovornih za mlade generacije, čimprejšnja ureditev teh do danes še ne rešenih vprašanj za naše področje! Pri dosedanjem organiziranju športne dejavnosti in uspehih nedvomno’ prednjačijo šole in nei katera terenska športna društva v gospodarskih organizacijah pr' se mladina zaradi različnih vzrokov organizirano s športom manj ukvarja (izmensko delo, starostna struktura mladincitv itd.)
Navedena je bila tudi analiza odgovorov osnovn h organizac-j na vprašanje kolikokrat so na Se-stank h osnovnih organizacij razpravljali o mladih in delu mladinske organizacije in kakšne sklepe so sprejeli oz. kako jih uresničujejo v praksi?
Zanimivo je tudi mnenje osnovnih organizacij glede vpliva družine na formiranje družbeno politične pripadnosti mladih.
Mnenja smo, da je vpliv družine na formiranje svetovnega nazora velik in se lahko razvija v pozitivni ali pegativni smeri. Ugotavljamo, da je družina že stoletja glavni kreator oblikovanja religioznosti pri nas in v svetu. Tega se zaveda cerkev kot tudi starši, ki so religiozno usmerjeni, zato je opazen porast obiska verouka in drugih religioznih opravil, ki nekje dopolnjujejo vrzel, ki je nastala kot posledica mlačnosti družbeno-političnih organizacij na terenu. Ce pogledamo stanje, oziroma vpliv staršev — komunistov na idejno politično rast lastnih otrok, pridemo brez ankete do poraznih rezultatov. Večina komunistov je mnenja, da njihovim otrokom ni potrebno članstvo v ZK iz različnih vzrokov: tako nekateri starši trdijo, da je že njihovo članstvo v ZK že zadostna garancija za pravilno vrednotenje njihovih otrok in je naloga otrok le, da čimprej doštudirajo in se zaposlijo.
Omenim naj še večjo angažiranost osnovnih organizacij pri evidentiranju novih kandidatov za sprejem v ZK. Po podatkih, ki so navedeni v referatu, je evidentirano 114 novih možnih kandidatov za sprejem v članstvo ZK. Od tega jih je bilo že do konference sprejetih na področju KK Polje nad 41 novih članov. V teku pa so priprave za sprejem ostalih do kraja tega leta.
Nedvomno pa bodo morale osnovne organizacije temu vprašanju posvečati neprestano pozornost, ker je obnova članstva eden izmed pogojev, predvsem kvali-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
III. konferenca krajevnega komiteja
ZKS Polje
Nekatere spremembe temeljnega zakona o delovnih razmerjih
VEVČE, DECEMBRA — Letos so potekla tri leta, odkar je bil uveljavljen sedanji temeljni zakon o delovnih razmerjih, za katerega je značilno, da je postavil urejanje delovnih razmerij na povsem nove temelje, v skladu z načeli naše ustavne ureditve. Zakon postavlja samo okvirne pravice in dolžnosti delovnih ljudi v delovnih organizacijah, za podrobnejšo obdelavo pa pooblašča delovne organizacije same, da to uredijo v svojih statutih in pravilnikih. Izvajanje tega zakona v praksi pa je pokazalo na vrsto pomanjkljivosti, ki zahtevajo
(Nadaljevanje s 3. strani)
tetne osvežitve delovanja osnovne organizacije.
V razpravi pa so vsi diskutant-je podprli v celoti misli in resnice, izražene v referatu. Diskutant-je iz vrst pedagoškega kadra so se predvsem zavzemali za tesnejšo povezavo med šolo in prakso. Mislijo, da je vzgoja otrok v osemletki težja zadeva kot je videti na prvi pogled. To je odprto vprašanje delovanja v pedagoških vrstah, učnega programa, ki ne zahteva ali daje dovolj poudarka temu vprašanju. Kritično so se izrazili tudi glede vpliva na vzgojo mladine, tako tiska, radia, televizije in ne nazadnje filma. Menijo, da so nekateri pedagoški delavci postali preveč strokovnjaki, da govorijo o svojem predmetu in se malo ali nič ukvarjajo s patriotizmom. Večina diskutantov je prav tako označila pisanje v Tribuni in Katalogu kot eden najbolj grobih napadov v zadnjih letih na pridobitev NOV, padle in preživele borce, ki so se vključili v povojno obnovo naše domovine, vse to pod parolo svobodnega dialoga in v okviru demokracije. Prisotni so obsodili to »-novo umetnost«.
Konferenca je nedvomno nakazala osnovne slabosti dela organizacije ZK z mladino v preteklosti. Sprejeti sklepi konference pa obvezujejo osnovne organizacije ZK na terenu, v gospodarstvu in šolah na področju Polja, komisijo za mladinska vprašanja, glede nadaljnjega delovanja in sodelovanja ŽM in ostalimi mladinskimi organizacijami.
Naj navedem nekaj najvažnejših sklepov konference:
1.	Konstituiranje komisij za mladinska vprašanja pri osnovnih organizacijah, tako v gospodarskih organizacijah in terenu, ki naj bi se ukvarjale izključno z obravnavo mladinske problematike s področja terena ali gospodarske organizacije. V komisiji naj sodelujejo predvsem mladinke in mladinci člani ZK, ki naj bi sodelovali pri vsebinski obdelavi programov dela Zveze mladine in specializiranih organizacij, ki združujejo mlade in so odgovorni za njihovo vsebinsko in idejno usmerjenost programov, kot tudi organizacije ZM.
2.	Formiranje aktiva mladih komunistov — novosprejetih članov, kjer se bodo mladi komunisti seznanjali z idejnimi in ideološkimi vprašanji razvoja naše družbe s posebnim poudarkom na družbeno-politične priložnosti na našem področju. Ta akcija se predvideva izvesti s sodelovanjem Občinskega komiteja ZMS in Mestnega komiteja ZKS.
3.	Mladina na našem področju potrebuje moralno, idejno, materialno pomoč osnovnih organizacij in družbeno-političnih organizacij kot SZDL, sindikalne podružnice. Zato je dolžnost komunistov v družbeno-političnih organizacijah, da pomagajo mladinskim organizacijam na terenu in v gospodarski organizaciji na našem področju, da sodelujejo z vodstvi mladinskih organizacij, kjer te organizacije obstojajo.
4.	Dolžnost osnovnih organizacij je, da prek komisij za mladinska vprašanja pomagajo, ozi-
Sprejeio je prečiščeno besedilo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
VEVČE, DECEMBRA — Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je veljal že od 1. januarja 1961. Potrebe, proces dela in izpopolnjevanje sistema nagrajevanja so zahtevali nekatere spremembe v besedilu, ki bistveno precizirajo sedanji način delitve OD. Delavski svet tovarne je na seji 12. decembra pravilnik pregledal in ga na predlog kadrovske službe z vsemi spremembami potrdil in sprejel.
Sam pravilnik bomo objavili v prihodnji številki.
roma sodelujejo pri ustanavljanju organizacij ZM in to tam, kjer ni organiziranega družbeno-poli-tičnega delovanja mladih, mladina pa je prisotna oziroma živi in dela na področju osnovne organizacije. Pri tem naj osnovne organizacije sodelujejo z Občinskim komitejem ZM in po potrebi s komisijo za mladinska vprašanja pri KK.
5.	Ugotavljamo, da pedagoški kadri niso v celoti pripravljeni sodelovati pri socialistični vzgoji otrok in mladine. Dobršen del njih, večine mladih pedagogov odklanjajo kakršnokoli družbenopolitično aktivnost in delo z mladimi. Prav tako se tudi v dovoljni meri ne posvetijo razčiščevanju svetovnih nazorskih vprašanj, ki mlade nedvomno! zanimajo. Zato konferenca predlaga ostro selekcijo kadrov na učiteljiščih in ostalih višjih in visokih šolah, ki vzgajajo bodoče pedagoške kadre v smislu izbire takšnih mladih ljudi, ki imajo poleg veselja do tega poklica še ostale politične in pozitivno svetovna nazorska nagnjenja do nadaljnjega razvoja naše samoupravne socialistične družbe.
Sklepi konference pa bodo uresničeni lahko le z doslednjim upoštevanjem misli nekega disku-tanta na konferenci, ki je dejal, da je sprememba načina delovanja organizacije ZK tudi ta, da so člani ZK dolžni delovati povsod tam, kjer se mladina sestaja, živi, dela in razglablja.	M. J.
VEVČE, DECEMBRA — Strokovna posvetovanja ali simpoziji so vedno zelo koristna pomagala k napredku gospodarjenja in poslovanja. Na njih obravnavajo strokovnjaki s področjih, ki jih posvetovanje programira, različne aktualne probleme in jih ob sodelovanju udeležencev rešujejo. Gre po navadi za aktualne tematike, bodisi s področja proizvodnje, upravljanja ali za spremembe v zakonskih predpisih, ki se tičejo poslovanja in podobno. Vendar je visoka cena, ki jo postavlja prireditelj za udeležbo, največkrat nesprejemljiva.
Za primer navajam razpis posvetovanja o gospodarskih aktualnostih, ki ga je priredila Dopisna delavska univerza v Ljubljani. Posvetovanje bo trajalo 3 dni. Cena za enega udeleženca —
50.000	S din. Ce bi strokovnjaki predavali deset ur dnevno in bi bila ura predavanja 5.000 S din, bi to v treh dneh zneslo 150.000 S din. Ce bi bilo 50 udeležencev, bi prispevek za udeležbo znašal
2.500.000	S din. Računajmo, da material znaša 250.000 S din, stroški za prostor in drugo režijo pa
200.000	S din (predvidevam). Skupno torej 600.000 S din. Kalkulacija je groba, vendar verjetno nisem veliko zgrešil. Razlika torej znaša 1,900.000 S din.
Podobnih ponudb za različno strokovno izobraževanje je mnogo, precej zelo koristnih, vendar spričo varčevanja ni mogoče, da
dopolnitev zakona.
Zaradi zahtev prakse, izraženih v mnenjih delovnih organizacij in sodišč, je postalo nujno, da se nekatera določila zakona spremenijo. V tem smislu je bil predložen Zvezni skupščini predlog sprememb, za katerega sta pomembni predvsem dve značilnosti. Prvič se hoče zakon s spremembami razbremeniti vseh tistih določil, ki so z razvojem samoupravne prakse postale zastarela in predstavljajo oviro za nadaljnje širjenje samoupravnih pravic. Drugič, s spremembami naj bi bolj precizno uredili nekatera vprašanja, ki so doslej zaradi nejasnih določil zakona povzročala nepotrebne spore pred sodišči in negotovost v praksi. V tg. namen bodo nekatera določila zakona tudi poostrena.
Najpomembnejša in obenem najobčutljivejša v tem oziru so tista določila, s katerimi se želi precizirati, kaj je treba razumeti pod pojmom »delovno mesto« v
se ne bi ozirali za ceno. Glede na navedeno razliko bi cena za udeležbo le lahko bila sorazmerna stroškom.	S. R.
Laser za rezanje papirja
VEVČE, DECEMBRA — Pri
tvrdki Westighouse New Produkta Division, Pittsburg v Združenih državah Amerike so začeli uporabljati COs (oglijkov dioksid) — plinski laser za operacije prečnega in vzdolžnega rezanja, upravljanje z njim pa je nemogoče s konvencionalnim postopkom. Ima namreč visoko stopnjo učinka in izhodno moč okoli 100 W pri valovni dolžini 10,6 mikronov.
Laserska naprava CO 2100 je posebno učinkovita pri rezanju papirja, kartona, gumija, stekla, kremena, lesa, tekstila in umetnih mas. Obratovalni stroški so nižji od 20 centov na uro.
Ker je laserski žarek fokusita le na zelo majhen del materiala, je pregretje omejeno in uspeh hitrejši.
Rezanje poteka brez dejanskega fizičnega kontakta s snovjo in to omogoča hitrejši potek dela kot z mehanskim načinom dela. Primer žarka je 1,5 cm, sipanje pa manjše od 2 miliradiantov in premer gorišča 0,1 mm (en radiant je tisti kot, pri katerem ima razmerje med lokom kroga in njegovim polmerom vrednost 1).
Cena tega plinskega laserja je
11.900 dolarjev.
(Po reviji Tappi — 5/68)
delovni organizaciji, s katerimi se želi vplivati na izboljšanje kvalifikacijske strukture, nato določila o prenehanju delovnega razmerja po samem zakonu, če je delavec dosegel pogoje za upokojitev, določila o prepovedi honorarnega dela in podobno'.
Izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih je eden od temeljnih pogojev za učinkovitejše gospodarjenje in za zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. V spremembah zakona se predlaga uzakonitev obveznosti vseh delovnih organizacij, da določijo ustrezno stopnjo šolske in strokovne izobrazbe za vsako delovno mesto in da se pri zasedanju delovnih mest strogo držijo tako določene sistematizacije. Treba pa je poudariti, da se v zvezi s tem odpira več problemov. Glede na stalne spremembe v tehnologiji ter organizaciji dela in zaposlovanja, sistematizacija ni nekaj nespremenljivega, temveč se stalno spreminja. Postavlja se tudi vprašanje, kaj naj se šteje kot strokovna izobrazba: ali je to izobrazba, pridobljena v strokovnih šolah, ali pa je to predvsem znanje, pridobljeno z izpopolnjevanjem na delovnem mestu. Vsekakor se predlaga, da naj zakon obveže delovne organizacije, da svojo sistematizacijo stalno prilagajajo potrebam razvoja, učinkovitega gospodarjenja in pa dejanskim možnostim.
Podobno je s prenehanjem delovnega razmerja po samem zakonu. Po sedanjem predpisu delovna organizacija sme razdreti delovno razmerje z delavcem tudi takrat, kadar delavec izpolni pogoje za pokojnino. V predlaganih spremembah je ta možnost spremenjena v obveznost. To se utemeljuje s problemom zaposlovanja.
Predlagane spremembe zakona skrajšujejo čas poskusnega dela, ker je bilo v praksi precej primerov zlorabljanja poskusnega dela na škodo delavca. Spremembe dajejo prednost predhodnemu preizkušanju delavčev:h sposobnosti, torej preden stopi v delovno razmerje. Če se delovna organizacija odloči za preizkušanje sposobnosti delavca s poskusnim delom, mora glede na konkretno delovno mesto in na specifični položaj predpisati postopek, delovne naloge med poskusnim delom, trajanje poskusnega dela in organa, ki bodo med poskusnim delom spremljali in ocenjevali izvrševanje delovnih nalog.
Predlagana je tudi bistvena sprememba pri sprejemanju delavcev na podlagi razpisa delovnega mesta. Delavec ki je bil sprejet na podlagi razpisa, praviloma nastopi delo, ko postane odločba o sprejemu pravnomočna, da bi se s tem izognili negotovemu položaju delavca v primeru, če bi bila njegova izbira razveljavljena zaradi ugovora koga drugega. S predlagano spremembo je izrecno urejen položaj delavca v takšnih primerih in sicer takoj, da sam nosi riziko, če hoče nastopiti delo pred pravnomočnostjo sklepa. Dokler ni bilo takšnega določila, so namreč nastajali spori, ali mora delovna organizacija razporediti tako sprejetega delavca na drugo delovno mesto, ali ima delavec pravico do odškodnine itd., če je bil sklep razveljavljen.
Predlagane so tudi spremembe glede delovnega mesta z nepopolnim delovnim časom. Namen zakona je bil in je še sedaj, da se s takšnimi delovnimi mesti
zadovolji dejanske potrebe, ki se pojavljajo v delovnih organizacijah v zvezi z delovnim razmerjem z nepopolnim delovnim časom obenem, da se zavaruje položaj delavca. Poleg tega je temeljni smisel tega določila, da se pri opravljanju »presežnega« dela zaposlijo predvsem nezaposleni delavci. V praksi pa so delovne organizacije največkrat angažirale za takšna dela svoje ali tudi druge delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, kar je pomenilo ponovno uvajanje honorarnega in dopolnilnega dela, ki ju je temeljni zakon o delovnih razmerjih odpravil. S predlagano spremembo se želi uresničiti namen zakona o zaposlitvi nezaposlenih delavcev na omenjenih delih.
Pomembne so predlagane spremembe glede možnosti prerazporeditve delovnega časa v delovnih organizacijah. Razlogi za povečanje možnosti razporejanja delovnega časa so krajši ali daljši zastoji v proizvodnji in poslovanju, ki se pojavljajo v mnogih delovnih organizacijah zaradi težav pri prodaji, zaradi preorientacije v proizvodnji, pomanjkanju surovin in podobno. Organizacije morajo ob takšnih zastojih ali odpustiti nekaj delavcev, ki bi jih kmalu spet potrebovale, ali pa skrajšati redni delovni čas in za v poznejšem obdobju podaljšati nad redni delovni čas. Do sedaj prerazporejanje delovnega časa ni bilo dovoljeno. Predlagane spremembe pa omogočajo, da zaposleni delajo določeno dobo manj kot sedem ur dnevno, s tem, da to razliko nadomestijo pozneje, ko se obseg dela poveča in je potrebno daljše delo od rednega. Ta prerazporeditev sme trajati največ 60 dni v letu, delavec pa mora izpolniti celotni letni fond delovnih dni.
Zaradi povečanja odgovornosti in discipline so delovne organizacije s predlaganimi spremembami zakona pooblaščene, da v statutu predpišejo najtežje kršitve delovne dolžnosti, s katerimi se ogroža življenje in zdravje delavcev, obrambni interesi, premoženje in podobno, zaradi katerih lahko delavca izključijo iz delovne skupnosti po skrajšanem postopku. Obvezno tajno glasovanje o izključitvi iz delovne skupnosti se odpravlja. Delovne organizacije bodo odslej pooblaščene, da vprašanje tajnega ali javnega glasovanja uredijo s statutom. Spremembe zakona tudi omogočajo delovni organizaciji, da naj-višj.i samoupravni/ .organ, lahko delavca oprosti povrnitve škode v breme sredstev, s katerimi delovna organizacija razpolaga.
Poenostavlja se tudi postopek za prenehanje delovnega razmerja zaradi samovoljne zapustitve dela. Ce delavec določen čas ne pride na delo, ne da bi sporočil vzroke in dobil dovoljenje, mu delovno razmerje preneha tisti dan, ko je nehal delati. Prenehanje dela se samo ugotovi s sklepom organa, ki ga za to pooblašča statut ali pravilnik.
Ker so bili v praksi ugotovljeni številni primeri, da v delovnih organizacijah niso bile izvršene sodbe, ki so jih izdala sodišča o delovnih sporih, in so bile s tem oškodovane koristi delavcev, se s predlaganimi spremembami uvajajo zelo ostri ukrepi proti osebam, ki so odgovorne za izvršitev sodnih odločb.
Naštete spremembe zakona o delovnih razmerjih pa še niso dokončne. Predpostavljajo namreč samo prvo fazo pri dopolnjevanju delovne zakonodaje. Končni cilj tega dopolnjevanja pa je kodifikacija vseh predpisov o delu, to je sprejetje zakonika o delu. Zato lahko pričakujemo, še več sprememb teh predpisov, katerim bo treba ustrezno prilagajati naš statut in pravilnike.
Dopisujte
v »Našo delo«.
Vevče ponoči
Na tako dragih posvetovanjih ne moremo sodelovati
RADIOAKTIVNE METODE MERJENJA V GELOLOZNI
IN PAPIRNI INDDSTRIJI
Pri neenakem materialu absorbira spec. težji material v ec žarkov kot lažj/
53 \
preizkusanec
—pre/emnik RJ^čevaiec merilni ^zžarevan/e	/hstru/vent
žarko v	(pisalo, reguLat or)
VEVČE, NOVEMBRA — Radioaktivne metode se odražajo po uporabi določenih snovi, ki so sposobne izžarevati določene žarke in jih imenujemo izotope. Tako imenujemo radioaktivne delce z nestabilnimi stanji atomskega jedra, ki se z oddajo žarkov približujejo stabilnemu stanju atomskega jedra. Jedro atoma takih snovi razpada in pri tem oddaja žarke, ki jim posvečamo toliko pozornosti. Radioizotopi so podvrženi radioaktivnemu razpadu, ki nastopi spontano brez zunanjega vpliva in ki se ga ne da zavreti in ne pospešiti. Izotopi se razlikujejo eden od drugega po vrsti in moči izžarevanih žarkov kot časovnemu poteku izžarevanja.
Za časovni potek izžarevanja oziroma razpadanja atomskega jedra je za vsak izotop karakterističen polovičen čas razpada jedra. Pod tem razumemo čas, v katerem razpade polovica v izotopu vsebujočega atomskega jedra. Ti polovični časi so karakteristični za vsak izotop in imajo pomen konstante. Ti variirajo med komaj izmerljivimi delci sekund m nekaj milijard let (npr. 4,6 milijona let).
Razlikujemo več vrst žarkov, ki imajo različno moč ter doseg izžarevanja:
a žarki /S žarki y žarki
Od teh imajo naj večji izžarilni učinek y žarki, saj je npr. doseg enega delca energije 2 MeV v zra-
ku več metrov in v	vodi 14 cm,
medtem ko a žarka v	zraku 1 cm
ter v vodi 12 m.	
	Kem.
	oznaka
1. prometrij .	.	.	.	.	.145 Prm
2. kripton		. 85 Kr
3. stroncij		. 90 Sr
Za praktično uporabo pridejo v poštev v papirni industriji v sedanjem času predvsem 3 izotopi, in sicer prometrij, kripton in stroncij.
Vrsta	Pol. čas		Izž. moč
izž.	razpada	Cas	
žarkov	let	uporabe	MeV
2	3	4	5.
a	2,65	3	0,223
p	10,5	10	0,67
Rentg. žarki	28	20	0,15
Uporaba:
—	izžarevanje skozi maso do teže 700 g/m2,
—	izžarevanje skozi maso od teže 700 g/m2,
—	izžarevanje in povračanje žarkov.
Od radioizotopa izžarjeni žarki prodrejo skozi materijo oziroma se absorbirajo v njej. To absorbiranje žarkov je odvisno od atomske teže in debeline snovi, v katero so prodrli žarki. Težji atomi bolj zavirajo izžarevanje kot lažji atomi, debelejši sloji snovi bolj absorbirajo kot tanjši sloji. Sledi, da je absorbcija pri enaki atomski sestavi snovi in enaki debelini sloja razmeroma enaka. Tako lahko iz oslabljenih žarkov pri prehodu skozi maso ali pri njihovem vračanju sklepamo na debelino plasti, gostoto in gramsko težo. Ker pa je tako radioaktivno izžarevanje biološko' škodljivo, je treba posebno paziti pri delu z njimi.
Sposobnost radioaktivnega izža-1 revanja v papirni industriji se praktično uporablja za merjenje gramske teže, debeline, nivojske višine, enakomernosti snovi, hitrosti pretoka pri kontinuiranem dodajanju ter tudi za razelektre-nje statično naelektrenega papirnega traku.
Po takem načinu merimo tudi pri nas gramsko težo ter vlago v papirju z aparati Hygrotester-Lippke. Metode merjenj z radioaktivnimi žarki imajo velike prednosti pred drugimi metodami in to predvsem zaradi velike točnosti in občutljivosti. Merilne metode so brez direktnega dotika in škodljivosti za merjenje snovi in omogočijo veliko meritev brez vmesnih mrtvih časovnih presledkov, ki se lahko registrirajo ter tudi služijo za regulacijo naprav. Velika prednost je tudi, da so neodvisne od električnega napajanja. Izžarevanje je, časovno gledano, enakomerno močno in ni odvisno od nobenih zunanjih vplivov. Naprave ne potrebujejo veliko oskrbovanja in se lahko uporabljajo dolgo časa. V celotni postopek proizvodnje se vgradi po več merilnih instrumentov, ki lahko merijo razna stanja pri proizvodnji ter nato dajejo impulze za morebitno avtomatično regulacijo.
Vse te metode pa imajo dve veliki pomanjkljivosti, in sicer, da so take naprave dokaj drage in
da je z njimi treba pazljivo upravljati, ker sicer lahko povzročijo občutne posledice na zdravju strežnega osebja.
Zaradi teh dveh pomanjkljivosti je treba dobro pretehtati, kje
je dobro namestiti takšno napravo, kajti kljub velikim prednostim jih je mogoče namestiti le tam, kjer odpovejo drugi enostavnejši in cenejši načini merjenja.
ing. J. H.
oC-zarki
prodrejo Le v zgornj/ sloj
/J-zarki
prodrejo globje in lahko u povzroče rentgensko -iz ar če n/e
f-žarki
/VWWWW JVAAA^VVVYWVV\ /VVvVW\
'/
Jc
P7l
M


8^^
Sz
Jz
v
prodrejo najgLobje tn lahko spraste elektrone
Jo
J -
' intenziteta žarčenja
"neabsorbiranega žarčenja
JiJl - -"-merjena na aparatu S -debelina snovi f ~ spec. teža
\

h-
5,
pri enaki snovi absorbirajo debelejši stoji več žanrov kot _____ tanjši sloji
Okrepimo si spomin ... Objavljamo izpisek načel kadrovske politike, sprejetih na seji delavskega sveta podjetja dne 16. julija 1963.
Načela kadrovske politike
1.	Vsakemu delavcu v podjetju je treba omogočiti, da si v maksimalni meri razvije svoje sposobnosti in znanje za potrebe podjetja. S tem v zvezi ima prioriteto pri raznih oblikah promocije (napredovanja) tisti, ki je bolj sposoben, ki več zna in ki v svojem delu pokaže potrebno stopnjo aktivnosti in marljivosti.
2.	Pri sprejemanju novih sodelavcev v podjetje veljajo določeni kriteriji in sicer: primerna strokovna in splošna izobrazba, sposobnosti, ki jih zahteva delovno mesto in s tem možnosti za nadaljnji razvoj ter moralne in družbene kvalifikacije. Pri sprejemu se ne morejo upoštevati razna osebna priporočila, intervencije in podobno. Glede odpusta odvečne delovne sile se upoštevajo isti kriteriij v obratnem smislu, poleg tega pa še delovni staž v podjetju, število disciplinskih prestopkov in socialni položaj.
3.	Delovna mesta v podjetju so določena z organizacijsko shemoi, ki bazira na zahtevah proizvodnje. Na ustreznih delovnih mestih mora biti le določeno število zaposlenih, ki imajo potrebne strokovne in osebne sposobnosti.
Dobri medsebojni odnosi so pogoj za uspešno delo in zadovoljstvo pri delu. Vsakršne nezdrave osebne ambicije, vnašanje osebnih razprtij so ovira učinkovitemu delu, ravno tako tudi toleriranje napak, nepravilnega odnosa do delovnih sredstev in kršenje delovnega reda. Sposobnost vzdrževanja dobrih medsebojnih odnosov je indentična s strokovnim znanjem in občo sposobnostjo'.
5.	Nagrajevanje po delovnem učinku je osnova za delitev dohodka. Glede na dinamiko in spremembe v proizvodnji in poslovanju pa moramo stalno prilagajati in izboljševati način delitve dohodka tako, da bi se čimprej približali kriteriju pravičnega sorazmerja. Osebni dohodek ne more biti odvisen od raznih subjektivnih zahtev, formalnega naslova delovnega mesta ali samo formalne kvalifikacije.
6.	Obstoječa in novo pridobljena sredstva družbenega standarda (stanovanja, počitniški domovi, finančna sredstva, itd.) uživajo zaposleni v podjetju v enaki meri, ob enakih pogojih, v skladu s skupnimi interesi vseh zaposlenih ter z vidika koristi podjetja. Tovrstna sredstva ni mogoče odtegovati ali uporabljati v namene, ki niso v posredni zvezi s koristmi podjetja.
7.	Izobraževanje more zagotoviti nenehno dviganje strokovnosti kadrov, ki mora biti usklajena z razvojem papirne industrije. Zaradi tega je naloga vsakega člana kolektiva, da predlaga in zahteva pomoč pri strokovnem izpopolnjevanju; izobraževalni center pa organizira razne načine usposabljanja in tako nudi svojo strokovno pomoč.
8.	Upoštevanje HTV predpisov in uporaba osebnih zaščitnih sredstev je obvezna za vse v enaki meri; neupoštevanje tega načela pomeni grobo kršenje discipline z vsemi osebnimi in pravnimi posledicami.
9.	Pravilniki, sklepi, ki so izdani s strani pristojnih organov delavskega samoupravljanja in ki zadevajo kadrovsko problematiko, se izvajajo v smislu interesa celotnega kolektiva, ne glede na osebna mnenja posameznikov, osebni interesi se morajo podrejati skupnim interesom in koristim celotnega kolektiva.
10.	Delovna sredstva in delovni predmeti ter finančna sredstva so dani v upravljanje vsemu kolektivu, zato je vsak posameznik v enaki meri odgovoren za pravilno ravnanje in upravljanje ter uporabljanje. Čuvanje in pravilno ravnanje s temi sredstvi je predpogoj za pravico dela v podjetju.
11.	Vsaka vodilna oseba je kadrovik, tj. ni samo odgovoren za strokovno delo, pač pa tudi za delo podrejenih, za njihovo vzgojo, za pravilne medsebojne odnose, varnost pri delu in delovno disciplino.
12.	Dolžnost vsakega člana kolektiva je, da predlaga vse, kar je v zvezi z izboljšanjem dela v podjetju. Predloge zbirajo organi samoupravljanja (sestanki, EE, itd.) in ustrezne strokovne službe, oziroma vodstveni delavci, kar je odvisno od tematike predloga.
Vsak važnejši predlog mora biti strokovno obravnavan. Dajalec predloga mora biti obveščen glede sprejetja ali zavrnitve predloga. Kadrovska služba mora zagotoviti avtorsko pravico vsem predlagateljem.
13.	Člani delovnega kolektiva morajo biti pravočasno in primerno informirani o vseh važnejših dogodkih in ukrepih s področja kadrovske politike, družbeno-političnega življenja, upravljanja problematike proizvodnje in prodaje. V ta namen more izdajati kadrovska služba obvestila in objave na ustreznih mestih, v tovarniškem časopisju in sestankih, ki jih prirejajo družbeno-politične organizacije, oz. organi samoupravljanja. Člani organov samoupravljanja so dolžni obveščati o sprejetih sklepih sodelavce v okviru ekonomske enote, v kateri delujejo.
Predsednik DS podjetja:
Dominik Tomažin 1. r.
UPORABNOST MA6NEFITNE CELULOZE
Vevče, decembra — Zaradi težav pri regeneraciji in uporabi odpadne lužine, ki nastopa pri proizvodnji celuloze po sulfit-nem postopku, postajajo vedno bolj aktualne želje, kako nadomestiti ta postopek s kakim drugim, kjer bi dosegli najboljši izkoristek kuhanja lesa, na boljše lastnosti celuloze, kot tudi ekonomičnost. Seveda takega idealnega postopka ni. Sulfatni po-
BELINA
Prek celotnega območja mletja ima magnefitna celuloza večje vrednosti od sulfatne in le malenkost nižje od sulfitne celuloze.
FRAKCIJE VLAKEN
Po mletju celuloze se lahko s frakcijami ugotovi, da se pri enaki °SR vrednosti
gnefitna in sulfitna celuloza podobno obnašata. Šele pri SR vrednosti nad 45 začne v tem sulfitna celuloza močno prednjačiti.
INITIALNA VLAŽNA ODPORNOST
Odpornost da važen podatek za odvažanje še mokrega papirnega traku med si-tovo in mokro skupino. Med vrednostmi
VPOJNOST
Tu se odraža magnefitna celuloza podobno kot sulfatna, vendar bolje kot sulfitna celuloza.
DIMENZIJSKA STABILNOST
Nemleta magnefitna celuloza ima slabše vrednosti od ostalih dveh, mleta pa enake karakteristike kot sulfitna, a slabše od sulfatne celuloze.
GLADKOST
Nesatiniran papir iz magnefitne celuloze je gladkejši od sulfatnega, vendar slabši od sulfitnega. Po satiniranju pa izraža papir iz magnefitne celuloze največjo gladkost.
KARAKTERISTIKE MAGNEFITNE CELUL01E
čas miztja na
so°‘s«
(min)
			S.2		
				■' 75	
				7	
57				Z	
V7	£			Z z	
	/			z	
	/			/	
	Z* 1 *			z	
	Z			z	
				z	
	/			/	
Utrina
dolžina
(km)
‘L.a				M
		2.	TTl^	
;z		i		
kaspok ( kp) cm1
Prepodil
/
K

Kaitr-
odpornost
cmp/cm

7^
(S es
/
Sl\86
Volumska	Opaiost Btlina Frakcija
Idia	(°/o)	l Elrepho I	dotaih v/abzn
y/cmJ	(«/a;
TRDOTA
V nižjem °SR območju daje sulfatna celuloza najbolj trd papir, v višjih pa nad 40 °SR nudi magnefitna celuloza mehkejše in sulfitna najtrše papirje.
ODVODNJAVANJE NA STROJU
Papirni trak iz magnefitne celuloze nudi pri enaki stopinji mletja višjo suhoto in boljše odvodnjavanje kot sulfitna celuloza. Še nekoliko boljše rezultate pa daje papir iz sulfatne celuloze.
O.tiO.H
t7]
/
/
F
/
K 73
z z	at	5		M		it 1
z z		/7	m ’f			|
z			/			
1/			Z			!
z			Z			li
;						
Iz			II z			
JtL
21 V
V HI Vrednost Initialna v/. Irakopropustnosi Ipo/nosf Vlaina rastttnas/ Sladkost - (Stnfstn )
pri +8 SM odpornost	cm________ pri IS’Sk pri 30' St	m!/min pri X' SP
pri 30 SP	min ■ 100min WS'10crn mm	a/o	nz — sotiniran
36 27
f;
,'
Odvodnjaranjt po 2 stisk. % suhotz 30'SK	S0° St
1 h n
S ut/it	/latjmzfit
Sulfat
stopek ne povzroča težav pri kuhanju in regeneraciji lužine in ima po tem postopku kuhanja celuloza tudi največjo utržno dolžino. S tem postopkom je mogoče kuhati vse vrste lesa, vendar pa ima druge slabe strani. Sulfitni postopek povzroča težave pri kuhanju. Po njem lahko kuhamo vse iglavce, ki ne vsebujejo prevelikega odstotka smole (npr. bor). Vendar pa nastopajo tu hude težave glede uporabe in regeneracije lužine. En del lužine lahko uporabimo za vrsto uporabnih produktov, vse druge množine pa smatramo le kot nepotrebni balast, ki onesnažuje reke. Tako se je v zadnjih letih začel vedno bolj uveljavljati postopek kuhanja po nevtralnem MG bisulfitnem postopku, imenovanem tudi magnefitni postopek zaradi svoje enostavne regeneracije odpadne lužine. Po tem postopku lahko kuhamo vse vrste iglavcev in tudi listavcev. Ker je tako kuhana celuloza za nas še zelo malo znana po svojih lastnostih, si te v kratkem oglejmo v primerjavi s celulozami, izdelanih po vseh treh postopkih.
MLETJE
Magnefit celuloza se melje počasneje kot normalno beljena sulfitna celuloza iglavcev, vendar hitreje in lažje kot večina sul-fatnih celuloz iglavcev.
UTRŽNA DOLŽINA, RAZPOK, PREGIB
Za te tri lastnosti nudi magnefitna celuloza najnižje vrednosti in je pri tem slabša v višjem področju mletja (°SR) od sulfitne, predvsem pa od sulfatne celuloze.
UTRŽNA ODPORNOST
S to važno lastnostjo doseže magnefitna celuloza skoraj sulfatno in ima velike prednosti pred sulfitno.
VOLUMENSKA TEŽA (g/cm3)
Pri tem se odraža magnefitna celuloza podobno kot sulfatna. Z nadaljnjim mletjem postaja tudi tu papir gostejši; celo gostejši, kot se to v višjem področju mletja odraža sulfatna, vendar v manjši meri kot sulfitna celuloza.
OPACITETA
V začetku mletja sicer izgubi, kot tudi ostala dva na opaciteti, v nadaljnjem območju pa se odraža zelo podobno sulfatna in mnogo ugodneje od sulfitne celuloze.
zmanjša število dolgih vlaken najbolj pri sulfatni, nato sledi magnefitna in sulfitna celuloza. Pri kratkih in finih vlaknih je vrstni red obraten.
ZADRŽEVANJE VODE (WRV vrednost)
Sulfatna celuloza veže najmanj vode nase, torej najmanj nabreka, dočim se ma-
20° do 40° SR ima sulfatna celuloza največje vrednosti, sledi magnefitna in sulfitna celuloza.
ZRAKOPROPUSTNOST
Pri enakih pogojih ima magnefitna in sulfatna celuloza skoraj enake, a večje vrednosti kot sulfitna celuloza.
POVZETEK
Iz naštetih lastnosti vseh treh vrst celuloze je razvidno, da ima magnefitna celuloza nekako vmesno lego med sulfitno in sulfatno celulozo. Izjemo tvori utržna dolžina, razpok in pregib, kjer nudi slabše lastnosti kot drugi dve celulozi, dočim za raztržno odpornost nudi skoraj enake kot sulfatna in mnogo boljše rezultate kot sulfitna celuloza.
Pri mletju se odraža magnefitna celuloza po daljšem času kot sulfitna, vendar z manjšo porabo energije kot sulfatna celuloza.
Pri vedno enakih SR vrednostih nudi papir iz magnefitne celuloze svetlejši, voluminozni, mehkejši, vpojnejši in zrakopro-pustnejši, predvsem bolj opaki in boljše satiniran papir kot iz sulfitne celuloze in se s temi lastnostmi približuje sulfatni celulozi. Važno je tudi, da pri enaki stopnji mletja papir iz magnefitne celuloza boljše odvodnjava, kot sulfitna in skoraj tako kot sulfatna celuloza in s tem omogoča večjo hitrost stroja.
Iz vseh lastnosti je razvidno, da se magnefitna celuloza lahko z uspehom uporablja za dobre pisalne, predvsem pa dobre tiskovne papirje ter zaradi nekaj posebnih lastnosti tudi osnovne premazne papirje.
Ing. J. Hribar
Tiskarske zahteve do Werkdruck-papirja
Vevče, decembra — Papir, ki ga označujemo z nemškim imenom Werkdruck, se uporablja za tiskanje v ofset in knjigoti-skovni tehniki. Tiskar pozna lasten stroj, barve, matrico kot tudi tehniko tiskanja, ne pozna pa papirja. Zato do njega postavlja večkrat še večje zahteve, kot je potrebno, da se zavaruje pred morebitnimi neprijetnimi presenečenji iz katerihkoli vzrokov.
Zahteve do papirja so različne pri strojih, ki tiskajo na pole papirja kot pri strojih, ki tiskajo v zvitkih. Moderni stroj potiska sedaj v ofset tehniki približno 3 pole v sekundi ali pa 4 m papirja z zvitka, ga osuši, ohladi, prepogne ter vzdolžno in prečno razreže. Pri vsem tem je papir podvržen velikim obremenitvam, ki jim mora biti kos. Ni vedno tako, da papir, namenjen za tisk v formatih, ni sposoben za tiskanje v zvitkih. V nasprotju pa je mogoče zvit-kovni papir uporabiti za tisk v formatih. Pri tiskanju na biblijski papir nastopijo težave pri tiskanju v formatih zaradi prenizke gramature ali nastopajoče statične elektrike in ga zato raje tiskajo na zvitke.
Da tudi tiskarske zahteve ne bi presenetile papirničarjev, si še mi oglejmo, kakšnim zahtevam mora papir res ustrezati.
PAPIR ZA TISKANJE V FORMATIH
1.	Ne sme prašiti!
Tudi pri polnoklejenih papirjih se ne da
preprečiti prašenje med tiskanjem. Papir-ničar pa mora le vedeti, da je za tiskanje prašenje papirja, pa naj bo to prah s površine papirja ali tisti, ki nastane ob rezanju papirja, zelo neprijeten. Papirni prah se poveže med tiskanjem z barvo in se odloži na matrici v obliki zelo finih skupkov. Po določenem času dobimo umazan tisk, matrice pa je treba oprati.
Pri ponovnem zagonu stroja mora biti pravilno odtiskavanje spet na novo prirejeno prejšnjemu tisku, za kar porabimo mnogo časa. Tako je pri knjižnem tisku.
Pri ofset tisku pa ima prah lahko še slabše posledice. Tudi pri tem pride prah med barvo, odloži se na gumijastem valju in povzroča enake nevšečnosti kot pri knji-gotisku. Razen tega lahko deluje prah kot brus in že pri majhnih množinah poškoduje občutljivo ofset matrico. Tak pojav lahko pričakujemo pri uporabi polnil z večjim odstotkom silikatov. Vprašanje je, če lahko tiskar dela dalje s takim papirjem. Obstajajo namreč dodatni stroški za matrice, strojne zastoje, predvsem pa nižja produktivnost stroja.
2.	Ne sme izpukovati!
Ta pojav lahko tiskar omeji, če primerno spremeni barvo. To pa naredi na rovaš ostrine barve. Izpukovani papir se obnaša podobno kot prašen papir. Njegova slaba stran je v tem, da se z iztrganimi papirnimi delci zapacajo 'samo posamezne črke, ki ostanejo pri kontroli spregledane in tako ostanejo še v tiskani knjigi. Pri ofsetu povzroča izpukovanje podobne nevšečnosti kot pri knjigotisku. Zaradi večje hitrosti nastopi več makulature in zaradi močnega izpukovanja lahko postane matrica neuporabna.
3.	Mora imeti enakomerno strukturo površine!
Razlike med zgornjo in sitovo stranjo so komaj lahko dopustne. Posebno ne pri voluminoznih papirjih. Ce se pripravi tisk na eno stran in se potem tiska tudi druga stran, obstojajo pa večje razlike med obema površinama kot jih tiskar lahko odpravi, ni mogoče doseči enakomernega tiski na obeh straneh.
4.	Mora imeti enakomeren volumen!
Odstop ki v volumnu med tiskanjem ali celo med posameznimi polami delajo tiskarju velike težave. Nastavitev stroja, nateg papirja, dodajanje barve, vse to je nastavljeno na določeno debelino papirja. Če se spreminja volumen, se spreminja tudi odtisek, ali je siv ali pa popačen. Izravnava tiska je tiskarju nemogoče. Odstopki volumna imajo lahko tudi večje posledice v knjigovezništvu. Skoraj vsi knjigoveški stroji so skrbno nastavljeni na volumen, osnutka knjige in nastopijo težave, izmet ter zastoji.
5.	Imeti mora zahtevano gramaturo!
To je več ali manj zahteva založnika, ki mora za planirano knjigo držati zasnovano težo. Na tisk sprememba teže ne vpliva, če se pri tem ni spremenil tudi volumen. Važna pa je teža tako za založnika kot tudi za tiskarja, ker kupuje papir po težnih enotah in ne po formatih.
6.	Papir mora biti opaciteten!
Opaciteta papirja se določi po osnovni sestavi, gramski teži in volumnu. Tiskovne težave ne nastopijo, pač pa je zaradi prozornosti papirja grda slika.
7.	Ne sme imeti barvnih razlik!
Dvostranost papirja vodi k podobnim težkočam kot neenakomerna struktura površine, kar negativno vpliva na izgled tiska. Še težje je, če med eno pošiljko nastopijo razlike. Poleg pomanjkljivosti, ki nastanejo pri sliki, se ta napaka prav posebno grdo odraža pri končni knjigi.
Vpliv stopnje mletja in 7o pepela na koncentracijo snovi na natoku pri različnih gramskih težah papirja
VEVČE, DECEMBRA — Koncentracija snovi na natoku je zelo pomemben faktor (poleg hitrosti iztekanja), ki vpliva na pravilno in enakomerno formiranje papirnega traku na situ papirnega stroja, torej na preglednost papirja.
Pogosto zasledimo v literaturi preveč splošne diagrame, ki podajajo, kakšna mora biti koncentracija snovi na natoku glede na gramsko težo papirja. Praksa je pokazala, da vplivajo poleg gramske teže na koncentracijo še drugi faktorji, npr.:
'1. % pepela in vrsta polnil,
2.	stopnja mletja,
3.	brzina stroja,
4.	vrsta papirja, ki ga izdelujemo,
5.	odzračevanje snovi,
6.	izrabljenosti sita oziroma številke sita.
Znano je, da moramo imeti pri nižjih gramaturah koncentracijo na natoku nizko, pri visokih pa visoko. Iz omenjenih razlogov pa to ni nujno.
Izkoristek kaolina na situ je med 30 do 75%, kar je odvisno od gostote snovi, številke sita, stopnje mletja, količine dodanih polnil, gramske teže, vrste vlaknin, hitrosti stroja, vleka sesalnih omar itd. To pomeni, da je vsebnost kaolina med vlakni na natoku še enkrat večja, kot jo dobimo potem v obliki pepela v papirju. Razum-
ljivo je, da bodo v težinskem iznosu višji dodatki kaolina k papirjem dali višjo koncentracijo, še posebno pa dodatek TiOo.
Poglejmo, kaj je razvidno iz diagramov koncentracije snovi na natoku za posamezne papirne stroje.
Zaradi velikega vpliva stopnje mletja moramo ločeno obravnavati papirje z visoko stopnjo mletja in ločeno papirje z nizko stopnja mletja (glej diagram a, I. PS).
Diagram a):
Iz prikazanega diagrama b) je razvidno, da igra pri pusto mleti snovi koncentracija zelo pomembno vlogo, saj dosežemo lep pregled papirja šele pri gostotah 0,4 do 0,6 "/d (odvisno od gramske teže), kar pa ni tako pri zelo mastno mleti snovi. Pri 70° SR dosežemo lep pregled pri 0,3 % ali 1,0 % koncentraciji. S to razliko, da bi bilo nesmiselno delati pri nizki koncentraciji, ker bi morali zaradi mastno mlete snovi znatno znižati hitrost stroja. Pri papirjih, ki imajo vodni znak pa je visoka koncentracija neobhodno potrebna za boljši odtis vodnega znaka.
Diagram b):
Iz vseh diagramov je razvidno, da se koncentracija pri snovi, ki je brez kaoli-
a)	Koncentracija v/aken na natoku
b)	Koncentracija vlaken m kaolma na natoku priS0-S5°/o /zkoristku kaolina na s/lu
diagram: y
9» sob hB
H pri ustju pri različnih gramskih težah in pri željni koncentraciji Območja so zaradi različnega z pepela in različne -sladj/e /vjetja- ^,apyr\
io ito to so m no no
na, s porastom gramske teže praktično ne menja. Podobno je pri papirjih, kjer imajo vse gramske teže enak % pepela (npr. offset papir). Tudi tu imamo le neznaten porast koncentracije na natoku zaradi gramske teže.
Krivulje posameznih diagramov, pri enakem % pepela in enaki stopnji mletja, so na vsakem papirnem stroju drugačne. Vendar so razlike pri počasi tekočih strojih (I., II. in III. PS) majhne, medtem ko je ta razlika občutnejša pri hitrejših strojih (IV. PS — 200—220 m/min), še posebno pri papirjih, ki so močno obteženi in je izkoristek kaolina na situ izredno nizek (30—35%), kar ima za posledico hiter vzpon krivulje. Odstotek pepela v snovi na natoku, še posebno, če delamo z dodatki TiOo in izmetom od premaznih papirjev, je izredno visok — 24%, v papirju pa zaradi slabega izkoristka komaj 7 %. Tako imamo na primer pri 60-gramskem papirju z visokim % pepela enako koncentracijo, kot pri 100-gramskem papirju z nižjim odstotkom pepela.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je koncentracija samih vlaken (brez kaolina) pri papirju »naravni za umetni tisk« (100 g/m2) komaj 0,44 % in dejansko koncentracija 1,53 %. Razumljivo je, da moramo dobiti pod takšnimi pogoji lep pregled, četudi bi delali papir s samimi vlakni. Prisotnost velikih količin kaolina pa preglednost še poboljša.
Vse te trditve izgledajo izredno logične, vendar sama logika ne zadostuje, če to ni uresničeno v praksi. Predno pa se lahko postavijo neke točne trditve, je potrebnih nešteto meritev pri različnih papirjih.
Diagram c): VPLIV POLNIL IN GRAMSKE TEŽE NA KONCENTRACIJO SNOVI NA NATOKU Diagram d): VPLIV POLNIL IN GRAMSKE TEŽE NA KONCENTRACIJO SNOVI NA NATOKU (II. PS)
Diagram e): VPLIV POLNIL IN GRAMSKE TEŽE NA KONCENTRACIJO SNOVI NA NATOKU (III. PS)
Diagram f): VPLIV POLNIL IN GRAMSKE TEŽE NA KONCENTRACIJO SNOVI NA NATOKU (IV. PS)
Diagram g); a) koncentracija vlaken na natoku
b)	koncentracija vlaken + kaolina na na-
Tiskarske zahteve do Werkdruek-papirja
8.	Ne sme odstopati v svoji vlažnosti!
To je važen faktor glede na nemoteno tiskanje. Relativna vlažnost papirja in ozračja morajo biti v ravnovesju, kar vedo papirničarji kot tiskarji. Za tiskanje v obeh postopkih in za knjigoveza se pojavijo težave pri predelavi.
Tvorba statične elektrike, prašenje in valovitost papirja so nevšečnosti, ki nastanejo zaradi neenake vlažnosti papirja.
9.	PH mora biti v nevtralnem območju!
Nevtralni PH je 7. Za knjigo- in ofset tisk sme biti kislost do pH = 5—4,8. Nižji pH lahko vpliva pri sušenju barve. Čas sušenja se s tem močno zviša. Tudi obstojnost tiskovne plošče je lahko močno prizadejana. Pri večplastni plošči se vodo-nosna bakrena plast s prenizko kislostjo papirja prej ali pozneje načne. Enometalne plošče (Zu, Al) kislina počasi nagrize in slika postane motna. Alkalni papir privede ploščo do tonenja. Mora biti večkrat ponovno jedkana in gumirana in s tem se skrajša življenjska doba. Zato sme biti v alkalnem območju pH maksimalno 8.
10.	Mora imeti določeno vpojnost
Na sušenje papirja vpliva vpojnost papirja, ki je odvisna od satiniranja, klejenja in površinske obdelave. Mineralno olje v tiskarski barvi mora papir enakomerno vpiti. Tiskar pripravi barvo kot tudi vlažilno vodo za papir. Odstopanja v vpojno-sti prinesejo določene težave, kot npr. premajhno odmazevalno odpornost barve.
11.	Naročenega formata se mora držati!
Pri izdelavi knjige ima papir pri celotnih stroških velik delež. Zato se pri naročila vzame v obzir le najnujnejša toleranca, ki
se je mora potem papirničar res tudi pri-državati, sicer lahko povzroči hude posledice pri vezanju knjige.
Na IV. PS »teče« ravnokar offset papir z gramaturo 160 g/m2. Če je vlek sesalnega valja pravilen, kontrolira paznik sita in ključavničar Rudi Žabjek
12.	Papir mora biti v pravem kotu!
Za Werkdruck se papir vedno bolj obrezuje pravokotno z vseh štirih strani. Ta zahteva se mora brezpogojno izpolnjevati. V drugih primerih lahko povzroča težave pri tiskanju.
13.	Mora biti dobro satiniran!
Papirni skupki v papirnih risih ali vozlih v papirju so znak slabega sortiranja. Ti lahko privedejo do večjih motenj pri tisku in s tem povečanimi stroški. Pri knjigotisku se lahko črke poškodujejo in jih je treba zamenjati, kar povzroči strojni zastoj. Celo valj se lahko poškoduje. Pri ofsetu se odražajo enake napake: gumijasti valj in matrica ter prav tako valj, na katerega je pritrjen, se lahko poškodujejo. Zaradi velike hitrosti so ofset stroji mnogo bolj podvrženi motnjam, ki nastopajo zaradi pomanjkljivega sortiranja.
Tiskanje na roto strojih
Enake zahteve kot za tisk v formatih postavljajo tudi rotacijski stroji, ki zaradi večje hitrosti nekatere zahteve še povečajo. Zanje postane posebno važna utržna dolžina in raztržna odpornost papirja. Pomembna so tudi lepilna mesta papirja, ki morajo hiti vidno označena, da se ob njih lahko zmanjša hitrost stroja. Zato so tudi znane zahteve tiskarn, da sme imeti papirni zvitek na določenem premeru po možnosti eno, največ dve lepilni mesti.
Res velike so zahteve tiskanja do papirja, ki jim papirničar včasih le zelo težko ustreže.
Inž. J. Hribar
toku pri 50—55% izkoristku kaolina na
situ
Do podobnih diagramov lahko pridemo tudi na ta način, da vzamemo poprečen izkoristek vlaken in kaolina na situ 45 do 55 %, upoštevamo % pepela in preračunamo prek % pepela v papirju dejansko koncentracijo snovi na natoku. Izkoristek pa je močno odvisen od gramske teže, stopnje mletja, % pepela in hitrosti stroja in bi bil takšen način nastavljanja krivulje koncentracije netočen.
Boljši način je ta, da merimo za vsako vrsto papirja, na vseh strojih, pri različnih stopnjah mletja, različnih gramaturah in različnih hitrostih koncentracije snovi na natoku, iz katere določimo °/o pepela in potem dejanskega izkoristka izračunamo koncentracijo samih vlaken. Pri različnih odstotkih pepela lahko nastavimo teoretično krivuljo potrebne koncentracije za posamezne gramske teže.
Glej diagram g
PROBLEM PENJENJA IN ODZRACEVANJA PAPIRNE SNOVI
Ta problem je v neposredni povezavi s samo koncentracijo snovi na natoku in kaže o tem spregovoriti nekoliko več besed.
Pene v papirju ne predstavljajo problema, da bi zaradi tega papir ne bil uporaben. Prav gotovo pa niso v ponos papir-ničarju. Še posebno ne, ker se te lahko poznajo tudi na površini papirja, kar lahko zelo neugodno vpliva na sam površinski izgled. Naši papirji v tem oziru niso brez pripomb, vendar smo ob tem problemu mirni, ker vemo za vzroke, vendar včasih zaradi želje po višji produkciji ne ukrepamo. Seveda samo v primeru, če vidimo, da se ne dela škoda. Poznamo predvsem dve vrsti pen:
a)	pene, ki nastajajo na površini papirja. Teh ni težko odstraniti;
b)	pene v papirni plasti (med vlakni), ki so največkrat posledica slabega odzračeva-nja snovi.
Poglejmo kaj vse vpliva na penjenje pri papirju:
1.	vrsta in oblika vlaken,
2.	lepila in polnila,
3.	veliki dodatki škroba in CMC,
4.	sesanje zraka na črpalkah in drugih napravah,
5.	razne kaskade in slapovi,
6.	pH na natoku.
Polnila (nekatera, ki vsebujejo karbonate) vplivajo tako, da ob reakciji z galunom sproščajo C02 plin, ki se potem zaradi dodatkov škroba, CMC, drugih kemikalij in visoke koncentracije snovi zelo rad zadržuje med vlakni in povzroča penjenje. Ta pojav je še hujši, če pride zrak v dotik z omiljenim klejem, kar povzroči intenzivno penjenje same snovi in zbiranje pen nad rezervoarji in okoli stroja.
Dodatne količine zraka prihajajo v slabo tesnjenih črpalkah, nepravilno montiranih odzračevalnih ceveh, ki lahko dajejo obraten učinek, na pol praznih ceveh, preko-tokih itd.
Zelo pomemben faktor za zbijanje pen je pravilen pH. Če ostanejo v snovi ne-fiksirana smolna mila, povzročajo zelo intenzivno penjenje. Z veliko pozornosti se da količina zraka v papirni masi zmanjšati, vendar bi verjetno ob stalnem iskanju mest, kje zrak prihaja v papirno maso, kmalu ugotovili, da tu ne bo uspeha.
Na kakšen način odstranimo zrak in pene iz papirne mase:
a)	eden od najstarejših načinov je ta, da »pobijamo« pene površinsko s paro nekje na sredini sita in potem na samem eguterju. Zračni mehurčki, ki se pojavljajo na sredini papirnega lista, med vlakni, neradi izstopajo na površino;
b)	pobijanje pen z brizgalnimi šobami na samem natoku;
c)	dovolj velik dodatek aluminijevega sulfata (pH na natoku mora biti 5,5);
d)	dodajanje raznih antipenilnih sredstev. Ta sredstva so draga, sicer dobro pobijajo pene in čistijo cevovode, vendar včasih tudi odpovejo. Antipenilna sredstva nimajo nobenega efekta na samo odzračevanje snovi, dobro pa pobijajo površinske pene, vendar te lahko na enostavnejši način odstranimo s paro in brizgalnimi cevmi;
e)	tovarne, ki delajo razne čistilne naprave, poznajo ta problem, zato vgrajujejo v KLANER naprave vakuumske črpalke, ki naj bi posesale med vlakni pomešan zrak. Skoraj za gotovo lahko trdim, da takšna naprava ne daje nobenih rezulta-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Vpliv stopnje mletja in / pepela na koncentracijo snovi na natoku pri različnih gramskih težah papirja
(Nadaljevanje s 7. strani) tov. Iz debele plasti v KLANERJU je z vakuumsko črpalko nemogoče izsesati zrak.
Vsi našteti pripomočki v določenih momentih odpovejo. Zgodilo se je, da smo v takšnih trenutkih enostavno ugotavljali, da drugače ne gre, papir je pač penast. Zanimivo^ je tudi dejstvo, da obstajajo stroji v drugih jugoslovanskih tovarnah, ki nimajo vgrajene niti ene od zgoraj omenjenih naprav (tudi brez parne cevi), pa
v^//’z stopnje mletja in gramske teze na koncentracijo snov/ na natoku - d/agram: a (L PS)
meje, pri katerih je papir še ves v penah, čim pa le malo snov razredčimo, pene popolnoma izginejo. Ta kritična koncentracija je pri različnih strojih in vrstah papirja različna. Če predstavlja za III. PS kritično koncentracijo 0,95—0,00, potem to ni nujno za I. PS. Poudariti moramo tudi dejstvo, da pri takšnih kritičnih koncentracijah, ko le malo manjka, da bi bil papir v redu, v največji meri pomagajo anti-penilna sredstva. Če je koncentracija snovi
ct/agram: b
Koncentracija na natoku
0,1 Cp Oji os o, s op 0,» 03 ip
Vpliv polnil in gramske teh na koncentracijo snovi na natoku diagram: c(l ps) -30°- 1/O‘SR
38 H 53	63	73	83	$3 m
Vpliv polnil in gramske teže na koncentracijo snovi na natoku diagram: diS-PS) - 30°-10°SR
38	1(3	58	C 3	73	88	38 m
1,i
u
l/f
e,9 0,8 op i,s o,s op op
Vpliv polnit in gramske teže na koncentracijo snovi na natoku diagram: e (dPS) - 5010°SR
•\	v;									»r *		p ti	ta	
ir								10		/ ^	T* -p			
								PS C	č -i1	5«	JS.	vp		
														
														
														
														
														
														
													X	
													1	
						ff/\	K							
is 98 S8 C8 78 8S 08	<08
Vpliv polmi in gramske teže na koncentracijo snov/ na natoku diagram: fin- ps) - 30°-kO”SP!
70	88
kS S3 68
pojava penjenja ne poznajo. Delajo pa z zelo nizko koncentracijo na natoku (0,5 do 0,6%).
To uganko nam je uspelo rešiti s stalno kontrolo koncentracije snovi na natoku. Prišli smo do zaključka, da vplivajo na močnejše ali slabše penjenje v glavnem naslednji faktorji:
I.	razredčenost snovi na natoku,
II. hitrost stroja,
III.	debelina plasti na iztoku in na samem situ.
Za razredčenost velja naslednje pravilo: čim bolj razredčena snov, tem manj pen bo v papirju. Pogosto se zgodi, da imamo preglednost popolnoma v redu, vendar je papir kljub temu penast. Prisiljeni smo snov razredčiti tako, da se zračni mehurčki že na poti do natoka, v samem natoku in pozneje na situ, prosto izločijo. Ta pojav težkega izločanja zraka je še posebno pereč pri pusti snovi z dodatki škroba in CMC, ko se zračni mehurčki dodajo s tankim filmom, ki onemogoča sprostitev. Nekoliko vpliva na boljše in slabše izločanje zraka tudi karakter snovi. ' Mastno mleta snov ima veliko površino, vlakna so zelo fina in izločanje zraka je lepše. Nasprotno pa so groba voluminozna vlakna pogosto celo nosilci samega zraka. Zanimive so kritične
precej nad to mejo, protipenilci le malo koristijo.
Kako vpliva hitrost stroja in karakter snovi na odzračevanje, je najboljši dokaz
I.	PS. Tu praktično pojava »penjenja« nimajo, lahko pa trdim, da imamo pri večini papirjev najvišje koncentracije snovi na natoku.
Torej ima znaten pomen na samo odzračevanje tudi hitrost stroja. Zrak ima dovolj časa da se izloči iz snovi. Na drugih strojih, kjer so hitrosti večje, ne bi mogli delati s takšnimi gostotami. Včasih zadostuje, da zmanjšamo hitrost stroja samo za 5 m/min, pa je papir znatno lepši. Pa tudi ni nujno, da bi bilo penjenje problematično pri velikih hitrostih. Če je dober vlek na sesalnih omarah, delamo tudi pri velikih hitrostih z močno razredčenostjo snovi in zrak se lepo izloča (IV. PS). Koncentracija snovi, hitrost stroja in ozko grlo na samih sesalnih omarah so ravno vzrok, da nam kljub temu, da problem poznamo, izpade papir penast. Razumljivo je, da hočemo voziti čim hitreje in to pri čim večji koncentraciji,- kar pa ne gre vedno.
Opazovanja so pokazala, da ima delen vpliv na samo penjenje tudi hitrost iztoka in debelina iztoka snovi. Če imamo namreč visoko koncentracijo snovi in da ta
zelo počasi izteka (to se bo odrazilo tudi na pregledu), potem bo penjenje izrazitejše. Tako nas prilike silijo, da nastavimo viišno natoka vedno za nekaj centimetrov nad teoretično, nikakor pa ne nižje.
Na navedeni problem vpliva toliko faktorjev, da je težko reči, ali so to edini vzroki oziroma načini za odklanjanje pen. Vsakodnevni problemi nalagajo nova opazovanja, ker edino na ta način lahko uspešno rešujemo to vprašanje.
Iz članka je razvidno, da je koncentracija snovi na natoku zelo pomemben čini-telj pri tvorbi papirnega lista. Mogoče bo kdo rekel, da izgleda vse skupaj bolj učeno, v resnici pa je ta problem že star in poznan.
1.	Pogosto se je te problem reševal z eksperimentiranjem. Dodajanje in odvzemanje vode (spreminjanje koncentracije snovi na natoku) je bilo pogosto nestrokovno in dolgotrajno.
2.	Strojevodja je vedel največkrat samo za situacijo na stroju. Kakšno ima snov in zakaj se stopnja mletja snovi kar naprej spreminja, ni razmišljal. Zaradi tega je prišlo do pogostih spreminjanj na natoku že na eni izmeni, da o spremembah ob menjavah izmen ne govorimo.
3.	Za pepel, dobro delovanje flotatorjev in pravilen pH na natoku skrbi delovodja. Če dela delovodja po svoje, strojevodja pa po svoje, potem bo prav gotovo prišlo do nepotrebnih in nestrokovnih spreminjanj.
4.	Izkoristek je na različnih strojih, pri različnih gramaturah in kvalitetah različen, kar daje tudi povod za bolj strokovno obravnavo tega problema.
5.	Predvsem pa sem velik zagovornik takšnega dela zaradi tega, ker se nenapisane izkušnje strojevodij niso nikoli in se verjetno nikoli ne bodo prenašale na mlajše. Pa ne samo zaradi tega, ker nekdo ne bi hotel znanje prenašati, ampak tudi zato, ker te praktične izkušnje ni nihče zapisal. Nešteto lepih in slabih pregledov, papirjev brez pen in s penami je bilo že izdelanih, ki jih ne bi mogli več ponoviti, ker oni enostavno ne bi vedeli povedati, kako so prišli do takih rezultatov. Iz prakse je poznano, da včasih ne mine niti teden, ko pozabimo, kako smo izdelovali nek papir. Kako naj isti papir izdelujejo mlajši, ki pridejo za nami? Sem za dosleden zapis vsakega stanja pri izdelavi določene vrste papirja.
6.	Nisem za nestrokovno in nenehno spreminjanje pogojev na natoku. Če papir nima lepega pregleda, je vzrokov lahko več in strokovno je treba odločiti, katero spremembo bomo izvršili. Če je predpis stopnje mletja za neko vrsto papirja 35° SR, imamo pa samo 30° SR, ali je pametno, da strojevodja zaradi malomarnosti vodje priprave snovi spreminja pogoje na stroju. To smo pogosto počeli, zaradi tega se nam je spreminjala kvaliteta in še posebno vlaga v papirju. Za slabo preglednost, za slab vodni znak je bil vedno kriv strojevodja in ne mlinarji. Saj tudi nismo mogli ugotoviti, kdo je kriv, ko se je strojevodja prilagajal muham mlinarjev, namesto da bi se on podredil predpisom. Če snov iz kakršnih koli razlogov ni v redu, potem je nujno to popraviti, preden gremo na kakršnokoli drugo spremembo.
Pri višini natoka praktično ne moremo pogrešiti, ker se ta za določeno brzino lahko točno določi. Če vemo, kolikšna mora biti koncentracija snovi na natoku pri določeni stopnji mletja, predpisanem procentu pepela in določeni gramski teži, potem lahko višino iztoka pri ustju določimo po diagramu h.
Diagram h:
Iz že opisanih razlogov (vpliv pepela in stopnje mletja) pa višino iztoka pri ustju ni tako enostavno določiti. Pri 110 g/m2 papirju in koncentraciji 0,7 °/o, kakršno želimo imeti, bomo ustje odprli na 21 mm ali pa na 24 mm, odvisno od tega, kakšno snov imamo. Toliko je ustje odprto le pri peresno lahkih papirjih, ker je tolikšna količina vode nujna zaradi puste snovi in tudi zaradi penjenja (zrak v snovi), ki je pri višjih gramaturah tovrstnih papirjev pogost pojav. Za koncentracijo 1,2 %> bo pri obteženih in bolj mastno mletih papirjih ustje odprto na 12 mm, pri pusti snovi brez pepela pa na 18 mm. Poleg faktorjev, ki vplivajo na višjo ali nižjo koncentracijo, nastopajo še dodatne spremembe na ustju. S fino regulacijo ustje pogosto premaknemo v popolnoma drugo lego, kot to registriramo. To se dogaja posebno na strojih, kjer strojevodje nestrokovno in prepogosto regulirajo ustje. Razumljivo je, da ne bo to zmedlo samo tistega, ki dogajanje spremlja (merjenje koncentracije), ampak tudi strojevodjo, ki je navajen na praktične prijeme. On ve iz prakse, da mora biti za neko vrsto papirja ustje odprto na 12 mm (to registriramo na skali), v resnici pa je ustje odprto na 9 mm. Koncentracija seveda ne bo v redu in tudi preglednost papirja verjetno ne. Ta problem rešujemo na ta način, da občasno (vsakih 14 dni) kontroliramo dejansko višino pri ustju. Podobnim pojavom se izognemo na ta način, da ob pričetku nove izdelave in tudi ob spre-
membi gramature merimo koncentracijo snovi na natoku. Mogoče bo kdo oporekal tej metodi, ker izgleda prepočasna. Ko prvič delamo, gre res počasneje, drugič ko imamo že večino podatkov in so potrebne le majhne korekture (papir namreč ni tako slab, da bi morali hitro ukrepati), pa je zelo pametno počakati na rezultate meritev koncentracije, stopnje mletja ter ostalih podatkov in šele potem ustrezno ukrepati.
Tu je navedenih le nekaj dogajanj in problemov, imamo jih pa še več, vendar jih je brez meritev nemogoče rešiti. Za meritve pa je potreben dobro opremljen obratni laboratorij.	Ivan Bogovič
Nekaj o izdelovanju barvastih in tehničnih papirjev s pomočjo umetnih snovi
Vevče, decembra — Da bi lahko proizvedli premazne papirje z najboljšimi lastnostmi, je treba zelo paziti na kvaliteto papirja, ki ga želimo premazati, na aparate za nanašanje in egaliziranje, seveda pa tudi na sam material, ki ga nanašamo na papir. Material za prekrivanje naj bi imel enako prožnost, voljnost kot končni izdelek. V vlažnem okolju se ne sme gubati in mora ostati nespremenjen, posebno pri tiskovnih papirjih. Prekrivanje z vodnimi mešanicami mora napraviti papir vodoodporen. Umetne mase se uporabljajo za prekrivanje papirja v obliki nizko in visoko viskoznih disperzij, ki so narejene iz raztopin talin, folij ali iz trdnih snovi in sicer samostojno ali pa v mešanici s pigmenti, vezivnimi sredstvi, voski, parafini, gladilnimi sredstvi, mehčali itd. Izbira vrste papirja, s posebnim obzirom na klejno število, vrsto celuloze in sestavo oziroma površinsko kakovostjo, je predvsem velikega pomena za izgled papirjev, kadar damo prednost prekrivanju s tekočimi premaznimi materiali, to se pravi disperzijam in talinam.
Papir naj bi imel po možnosti čimbolj enakomerno površino in enakomerno vpoj-nost. Ta ne sme biti prevelika, posebno pri surovih hrapavih površinah, ker je sicer potrebnega veliko več materiala za prekrivanje, kakor pa če ima papir kolikor toliko zaprto površino in samo določeno vpojnost. Cilj vseh premazovanj in prekrivanj papirja tako iz kalkulacijskih kot iz tehničnih ozirov je ta, da je porabljena množina materiala za prekrivanje čim nižja. Tanjši premazi so bolj prožni kot pa debeli. Samo pri gladkih, nevlaknastih in nevpojnih papirnih površinah lahko s tankimi premazi papirna vlakna neoporečno zapremo, prekrijemo.
Gladke papirje delamo s pomočjo krtače. Za premazne mešanice uporabljamo predvsem take disperzije umetnih snovi na bazi akril estrov, ki tvorijo mehke filme. Ker vsebujejo premazne mešanice velik delež satin — belega so zahteve po stabilnosti teh disperzij zelo visoke, na kar moramo pri izbiri še posebno paziti.
Da dobimo dobre svetleče papirje, ni treba delati s temnoplastičnimi tvorci filmov, ampak le, da se površina pri glajenju dobro zapre, sicer se rado zgodi, da se zaradi termoplastičnosti površine material prijema na gladilnih valjih. Če uporabljamo za glajenje kalandre, lahko uporabimo tudi disperzije umetnih snovi, ki- dajejo mehke filme.
Za proizvajanje usnju podobnega papirja prav tako uporabljamo disperzije umetnih snovi, predvsem na podlagi akrilnih estrov in vinilkloridnih polimerizatov, ki dajejo mehke in vodoodporne premaze. Pomagamo si tudi s kalandri oziroma z valji za vtis-njenje.
Določene vrste tega papirja pa potem še ponovno prekrijemo s tanko plastjo disperzije iz umetnih snovi na podlagi mešanih polimerizatov vinilklorida brez mehčalcev ali s kombinacijo raztopin nitrocelu-loze in vinilklorid-polimerizatov. Disperzije umetnih snovi nanašamo z valji, z egali-ziranjem, na napravah s krtačami ali raztopinami umetnih snovi na strojih za lakiranje.
Način proizvodnje s kovinskih papirjev je odvisen od zahtev, ki jih postavljamo na končni izdelek. Če zahtevamo kovinsko svetlečo se gladko površino, potem porazdelimo kovinski prah v disperzijo umetnih snovi in nato premazno maso po možnosti kmalu uporabimo. V poštev pridejo tudi kombinacije kazeina in škroba z disperzijami umetnih snovi. Nanašanje in egaliziranje opravimo s krtačami oziroma s podobnimi napravami. Pri največjih zahtevah po gladkosti končnega produkta in veliki odpornosti proti- vodi nanašamo disperzijo umetnih snovi z vsebujočim kovinskim prahom na papir s pomočjo strojev za lakiranje.
Uporaba umetnih snovi pri pripravi barvastih in tehničnih papirjev omogoča, da lahko proizvedemo vodoodporne in prožne končne izdelke in sicer takšne, kakršne si najbolj želimo.
Prevedla inž. M. Žemva
»NASE DELO«
Stran 9
Posvetovanje avstrijskih papimičarjev
v Leobnu
Vevče, decembra — Štajersko- janju je uvodoma orisal zgodovino
koroška industrija celuloze in papirja je letošnjo jesen priredila posvetovanje avstrijskih papirni-čarjev v Leobnu. Program posvetovanja je obsegal tri predavanja in ogled tovarne iz bližnjega Ni-klasdorfa, last družbe Brigi und Bergmeister. Strokovna predavanja, ki so obravnavala problematiko modernih stožčastih rafiner-jev, izdelavo premaznih papirjev na papirnem stroju in možnosti izboljšave beljene lesovine, so se po zanimivosti, namenu in prepričljivosti močno razlikovala.
Referat s področja stožčastih rafinerjev je pripravila tvrdka ESCHER WYS. Obravnavane so bile tehnološke karakteristike rafinerjev z različnimi izvedbami rotorjev oziroma nožev na rotorjih. Glavni povsem logičen namen vrste opisanih poskusov je bil prikazati, kakšna naj bo izvedba ra-finerja, ki bo v določenem primeru zagotavljal najbolj ekonomično in hkrati tehnološko najbolj ustrezno mletje celuloze. Koliko se je tvrdki Escher WYS s tem delom posrečilo približati lepo zastavljenemu cilju, je razvidno iz članka »EINSATZ und WIR-KUNGSGRAD EINES MODER-NEN KEGELREFINER« v štirinajsti številki revije Wochenblatt fiir Papierfabrikation 1967 oziroma v slovenskem prevodu, s katerim razpolaga tehnični sektor naše tovarne. Referat namreč ni bil nič drugega, kot ustna ponovitev leto dni starega članka, ki je deloma spominjala na spodbujanje k nakupu stožčastih rafinerjev tvrdke E. W. To tembolj, ker se po več zanimivo postavljenih vprašanjih diskutantov zaradi zadržanosti predavatelja ni mogla razviti strokovna razprava, od katere je bilo pričakovati, da bo razčistila nekaj točk, s katerimi je referat zadeval na osnovna področja tehnologije mletja.
Vsekakor je bil bolj zanimiv drugi referat predstavnika družbe Brigi und Bergmeister dr. H. Baumgartnerja, ki je na podlagi lastnih industrijsko raziskanih izkušenj govoril o razvoju premaznega papirja, izdelanega na papirnem stroju. V strokovnem poda-
Vsako soboio
PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE1
DELAVSKA
ENOTNOST
BERITE
NAROČAJTE
tovarne in navedel nekatera odločilna obdobja njenega razvoja. Omenil je, da je bila tovarna pred petimi leti zapisana likvidaciji, vendar je, po dobro zamišljenem in uspešnem realiziranem sanacijskem programu, danes med uspešnejšimi avstrijskimi tovarnami te vrste panoge in izvaja 85 °/o proizvodnje. Tovarna proizvaja 53.000 ton beljene sulfitne celuloze in 35.000 ton srednjefinih, brezlesnih in premaznih papirjev. Ima lastno proizvodnjo lesovine in tri papirne stroje, katerih najnovejšega PM 3 so nam med drugim pokazali med popoldanskim ogledom tovarne. Postavitev tega stroja in njegove poznejše rekonstrukcije so predstavljale glavni del uspešne sanacije tovarne. Postavili sta ga tvrdki Escher WYS in Andritz. Sedanjo obliko pa je dobil po naknadnih rekonstrukcijah, ki so jih narekovale praktične izkušnje pri obratovanju. Tu je odigralo odločilno vlogo raziskovalno delo strokovnega osebja tovarne, ki je črpalo ideje vsakodnevnega praktičnega premagovanja pri uvajanju relativno nove tehnologije vedno prisotnih začetnih težav.
Največja hitrost stroja je 330 m/min, pri izdelavi premaznih papirjev pa 210 m/min. Delovna širina je 2,7 m. Stroj ima tlačno natočno omaro in razmeroma kratko sitovo skupino z majhnim številom register valjev in petimi Foilsovimi sesalnimi omarami na njenem začetnem delu. Med tem ko sta izžemalna in glavni del sušilne skupine konvencionalni, je končni del stroja neke vrste posebnost in zato tudi na principi-alni skici, ki jo je bilo mogoče napraviti po nekaj minutnem mimohodu ob stroju (vsakršna radovednost na tem mestu prijaznim gostiteljem očitno ni ugajala). Iz skice I je razvidno, da stroj lahko proizvaja obojestransko premazne papirje. Značilni sta obe premazovalni enoti z aplikacijskima valjema in tik za njima nameščenima togima strugaloma. Razmeroma enostavna strugala, katerih prerez je prikazan na skici, II, izdelujejo sami. Vsekakor velikega pomena sta klejni stiskalnici pred premaznima enotama. Napeljevanje papirnega traku je na mestih premazovanja pnevmatično. Zaključna sušilna skupina je opremljena z intenzivno »haubo«. Za suhim gladilnikom je nameščena vlažilna naprava, ki je obratovala tudi pri izdelavi premaznega papirja. Omembe vredno je še to, da na superka-landru premazni papir ponovno vlažijo s paro.
V predavanju, ki se je nanašalo na ta stroj in na izdelavo premaznih papirjev na njem, je predavatelj izrazito poudarjal pomen kakovosti papirja pred vstopom v premazni sistem. Posebej je opozarjal na slab pregled osnovnega papirja kot na vzrok na nehomogeno površino premaznega papirja. Enak pomen je pripisoval »markiranju« sesalnega valja in podobnim sicer manj važnim klasičnim napakam. Navedel je tri poglavitne kriterije, ki naj veljajo pri izdelavi premaznih papirjev:
a)	estetski kriterij,
b)	kriterij z oziroma na grafične lastnosti papirja,
c)	tržni kriterij.
Z navedenimi kriteriji je hotel predavatelj povedati, da ni dovolj izdelovati samo za oko lep papir, kajti nič manj pomembna ni tiskovna kvaliteta papirja. S stališča poslovnega uspeha gledano pa seveda ni rečeno, da se najbolj izplača delati čim lepši in grafično čim kvalitetnejši papir, temveč takega, ki ga odjemalci na določenem tehnološkem nivoju v danem času najbolj potrebujejo in cenijo. Tako je trenutno na evropskem trgu med premaznimi iskan fasoniran papir in papir z »mat« površino.
Morda bo za marsikoga zanimiva primerjava premazanega pa-
pirja iz te tovarne z našim podobnim izdelkom. Pri tem se moramo omejiti samo na enostransko premazani papir, ki so ga izdelovali v času obiska in naš »Slavija A«. Na pogled je »Slavija« lepša, napako vihanja robov imata oba v približno enaki meri, v izpukovalni odpornosti je njihov za razred boljši in v odmazovanju za razred slabši od našega. Iz skromne analize tega papirja je mogoče sklepati, da želi tovarna v Niklasdorfu ustreči odjemalcu s hitrimi grafičnimi stroji za tiskanje z gostimi hitrosu-šečimi barvami. Njegova ocena bo popolnejša ob podatku za izmet, ki znaša pri hitrosti 210 m/min ca.
8 °/o, kar da vsekakor slutiti konkurenčno sposobnost.
Pri ogledu tovarne je bilo poleg PM 3 videti še nekatere zanimivosti. Tako npr. razpolagajo s 40 do 50 m visokim stolpom za skladiščenje 50 “/o suspenzije kaolina, ki ga dobijo v tovarno v rinfuz-nem stanju. Omembe vredna je tudi predpriprava brusnega lesa, ki ga pred vhodom v mokre čistilne bobne parijo v posebnih komorah pri 95° C. Med operacijo parjenja in čiščenja je les določen čas zadržan v posebnem bazenu. Posebno pozornost posvečajo mehanskim lastnostim celuloze (to je razvidno iz nenormalno nizke temperature kuhanja 127° C in uporabe sulfanilne kisline pri hipokloritnem beljenju), kar je spričo proizvodnje premazanih papirjev povsem jasno.
Predavanje o možnosti izboljšave beljenja lesovine se je nanašalo na uporabo nekaterih preparatov (soli etilendiamintetraocetne kisline) pri beljenju z ditionitom in peroksidom, oziroma dvostopenjski kombinaciji obeh postopkov. Po podatkih iz predavanja se z uporabo teh preparatov znižajo stroški beljenja za 20 %>, z ustreznim optimiziranjem belilnih pogojev pa celo do 40 °/o. Vsebina tega predavanja ne predstavlja zadnje novosti, saj so v bližnji preteklosti na vrata naših tovarn že trkali zastopniki kemičnega giganta VASF z vzorci prav teh preparatov (komercialni naziv »Trilon«) in dokaj podrobno strokovno literaturo v brošurah, ki jih kot bistveni element tehničnega servisa lansira njegov razvojni mehanizem.
Tudi letos bo zadnje dni leta vevške otroke obiskal dedek Mraz
Inž. Dušan Kogej Mrak lega na tovarno. Na Silvestrovo noč ne bo čuti ropota strojev
HOKEJSKE NOVICE
V nadaljevanju prvenstva zvezne hokejske lige je Slavija odigrala tri tekme. V vseh treh tekmah je Slavija ponovno dokazala, da ni »autsider« in da zna presenetiti.
SLAVIJA : MLADOST (Zagreb) 4 : 0 (1 : 0, 1 : 0, 2 : 0).
Gole so dosegli:	Lešnjak 2,
Stane Kvartuh in Seme 1.
Sodnika, Petelin — Ljubljana, Bertuš — Beograd.
Gledalcev 400.
Slavija je zasluženo zmagala in osvojila naslednji par točk.
SLAVIJA : OLIMPIJA 1 : 6
(0:1, 1:2', 0 : 3).
Gol za Slavijo je dal Seme; za Olimpijo pa so jih dali: Beravs, Smolej 2, Kumar, Aljančič in Radin po 1.
Sodnika: Ivan Petelin in Ernest Petelin iz Ljubljane.
Gledalcev 500.
V tekmi z močnejšim nasprotnikom je Slavija igrala zelo dobro in dosegla ugoden rezultat. Do 37. minute je bil rezultat neodločen, nato pa je odločila boljša kondicijska pripravljenost nasprotnika.
S trening tekme Slavija : Olimpija
JESENICE : SLAVIJA 1:7 (0:0, 3:1, 4:0).
Gole za Jesenice so dosegli: B. Jan 2, J. Jan 1, Klinar 1, Mlakar 1, Eržen 1, Hitilj 1, za Slavijo pa Bricelj.
Sodnika: Benedičič iz Jesenic in Reinold iz Zagreba.
Slavija je z izredno požrtvovalno igro presenetila moštvo dva-najstkratnega državnega prvaka. Posebne pohvale zasluži golman Lomovšek, ki je izredno dobro branil. Slavija je v prvih dveh tretjinah z izredno požrtvovalnostjo uravnovesila nasprotnikovo boljše tehnično znanje V 22. minuti je Bricelj povedel z 1 : 0. Kaj takega se na Jesenicah v tekmovanju zvezne lige malokdaj zgodi. Slavija je vodila vse do 39. minute, ko je Bogo Jan izenačil. V zadnji tretjini so Jeseničani silovito pritisnili in stalno oblegali gol Slavij e.
CELJE : SLAVIJA 1:8	(0:3,
1 : 5, 0 : 0).
V prijateljski tekmi v Celju je Slavija visoko premagala Celje.
Gole za Slavijo so dosegli: Stane Kvartuh, Seme 2, Kralj 2, Milavec 1, za Celje pa Čretnik.
Sodnika: Kerkoš in Juršic oba iz Celja.
Slavija bi lahko zmagala še z višjim rezultatom, če se ne bi posamezniki izgubljali v solo akcijah, ki ne rodijo uspeha. Sodnika sta sodila zelo pristransko, saj je bila Slavija kaznovana z 31. minutami, Celje pa samo s 6 minutami.
O smučanju v našem kolektivu
VEVČE, DECEMBRA — Smučarska sekcija PD Vevče si je za letošnjo zimo zadala naslednje naloge:
1.	organizacijo smučarskih tečajev na Veliki planini,
2.	predavanja o smučarski opremi,
3.	organizacijo tekmovanj za kolektiv, če bo uspeh na tečaju dober in bomo na ta način pridobili dosti navdušenih smučarjev, ki bi se radi pomerili med seboj v veščinah na snegu.
Smučarski tečaj na Veliki planini
Planinsko društvo Vevče ima v svojem sestavu tudi smučarsko sekcijo, katero smo ustanovili na željo članov samih. Pokazalo se je, da se skoraj vsi planinci tudi radi smučajo. Poleg tega pa opažamo, da se tudi ostali člani kolektiva zelo zanimajo za to vrsto zimske rekreacije. To je po eni strani razumljivo, saj so mnogi ljudje spoznali lepote naših planin pozimi, kar so jim omogočile žičnice. Mnogi pa imajo tudi lastne avtomobile, torej so jim smučišča dosegljiva skoraj vsak dan, posebno pa še ob sobotah in nedeljah. Zelo razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so med našimi delavci ob strojih navdušeni smučarji in planinci, ki so pravzaprav najbolj potrebni rekreacije in ki kljub izmenskemu delu še vedno najdejo toliko časa, da se vedno znova navžijejo lepot naših planin in kar je seveda tudi važno ■— čistega zraka. Mislim, da je odveč tukaj ponavljati, kako ugodno deluje zimski šport na zdravje, na telesno počutje in kako lepo je, če je človek sredi zime lepo zagorel. Lepo bakreno barvo pa je mogoče dobiti le v planinah in na snegu.
Rekreacijsko smučanje ima še drug pomen za naš kolektiv. Kot je znano, pošilja naša sindikalna podružnica vsako zimo ekipo 6—10 smučarjev tekmovalcev na raz-
na sindikalna tekmovanja po Sloveniji. To je zelo lepa afirmacija za naš kolektiv, posebno, ker je bila naša ekipa na nekaterih tekmovanjih zelo uspešna, o čemer pričajo pridobljeni pokali in druga odličja. Samo nekaj pri vsej stvari ni najboljše: ta eikpa bi morala imeti vsako zimo več novih tekmovalcev. Število tekmovalcev se je sicer v ekipi povečalo, toda želimo večjega napredka, saj je desetčlanska ekipa za kolektiv s skoraj 1000 člani vsekakor premalo. Res je, da se smučanje v naših vrstah šele uveljavlja, vendar je po mojem mnenju nujno, da se prijavijo za tekmovanja tudi starejši člani kolektiva, saj so tudi v njihovih vrstah ljudje, ki so zmožni pokazati marsikaj. Navsezadnje pa tudi pri nas velja, da ni važno le zmagovati, temveč udeležiti se. Pravzaprav so nam ravno mnogi od teh ljudi omogočili v NOB, da danes lahko svobodno uživamo lepoto naše dežele. Zakaj jih torej tudi sami ne bi. Torej rekreacijsko smučanje in tečaj naj bi omogočili, da bi se iz naših vrst rekrutirali tekmovalci, pa čeprav v začetku samo za sindikalna tekmovanja.
Smučarska sekcija bo v januarju in februarju 1969 priredila smučarske tečaje za začetnike in izkušene smučarje. Ta lepa priložnost se nam je ponudila z dograditvijo planinskega doma našega društva na Veliki planini. Planinski dom bo lahko sprejel pod svojo streho 14 članov naenkrat in tolikšno bo tudi število tečajnikov na enem tečaju. Dom je zelo lepo opremljen in zelo razveseljivo dejstvo je, da smo pri graditvi prispevali mnogo prostovoljnih ur tudi člani kolektiva sami. Večkrat se je zgodilo, da so nekateri naši požrtvovalni sodelavci odšli iz nočnega dela navarnost na Veliko planino, kjer so zavihteli krampe in lopate.
Kako bodo potekali tečaji in koliko jih bo, je seveda predvsem odvisno od števila
prijavljenih. Da bi dobili vsaj okvirno sliko o željah naših bodočih tečajnikov, smo razpisali majhno anketo, kjer naj bi vsak tečajnik povedal kdaj želi, da bi bil tečaj in ali želi v začetniškega ali v nadaljevalnega. Velika prednost našega planinskega doma je v tem, da stoji v bližini žičnice na Zeleni rob, kar bo tečajnikom omogočilo, da se bodo na tečaju res do sitega nasmučali. Tečaji naj bi bili pred šolskimi počitnicami, med njimi in po njih, odvisno od števila in želja prijavljencev.
Predavanja o smučarski opremi
Ker smo planirali smučarske tečaje v januarju in februarju, smo predvideli za člane našega kolektiva tudi nekaj predavanj o smučarski opremi. Predvidevamo namreč, da bodo naši člani pred novim letom nabavljali omenjeno opremo, bodisi za sebe, za svoje otroke ali za darila. Mnenja smo, da bi bilo ob tem času umestno posredovati nekaj znanja in podrobnosti o omenjeni opremi širšemu krogu naših članov, posebno še, ker imamo ljudi, ki se že vrsto let ukvarjajo s smučanjem in smučarsko opremo dobro poznajo. Na teh predavanjih oziroma sestankih bi člani lahko izmenjali tudi medsebojna mnenja, in dobili informacije, kje je mogoče nabaviti boljše in ceneje. Tako predavanje smo pripravili dne 9. 12. 1968, ob 16. uri in kot obvestilo kolektivu izobesili plakate. Na žalost pa na to predavanje ni prišlo veliko ljudi, čeprav se je predavatelj dobro pripravil. Upamo, da bodo naši člani kmalu spoznali, da je dobro vedeti čimveč o smučeh, vezeh, čevljih in ostalih delih smučarske opreme. Ni vseeno ali kupiš smuči, ki spodnje ploskve nimajo ravne, ki nimajo ustrezne mase, robnikov in podobno. Ni vseeno ali kupiš čevlje, katerih vrh se sploh ne prilega v vezi, ki
Aid Olll
smučarski sezoni prepuščalo vodo itd. Vezi pa so sploh poglavje za sebe. Prepričani smo, da zna malo ljudi pri nas izbirati primerne vezi za nekatere vrste smuči, jih montirati, nastaviti varnostno zaponko in sploh uporabljati. Skoraj vsako leto se na našem tržišču pojavijo novi tipi vezi, vendar zna njihovo vrednost in prednosti presoditi le tisti smučar, ki je dobro poznal prejšnje tipe. Takih predavanj bomo priredili še nekaj in upamo, da jih bo obiskalo večje število poslušalcev kot doslej.
Organizacija smučarskih tekmovanj za člane kolektiva
Organizacija teh tekmovanj je, kot sem že omenil, predvsem odvisna od uspeha na smučarskih tečajih. Ce bodo tečaji uspešni in bodo tečajniki toliko obvladali smučarsko tehniko, da bodo sposobni prevoziti lažjo progo za veleslalom (tu si ne smemo predstavljati proge, ki bi zahtevala od tekmovalca takih naporov in znanja, da jim naši tečajniki ne bi bili kos), potem bomo lahko priredili smučarsko tekmovanje članov kolektiva. Tu prav gotovo ne bt manjkalo prijetnega vzdušja in verjetne-tudi ne smešnih prizorov. Nekatere tovarn v naši občini, kot na primer Saturnus imajo med svojimi člani tako izkušene 'in navdušene smučarje, da prirede vsako let interno tekmovanje, ki je običajno tuc izbirno tekmovanje za smučarje, ki bode nastopili na občinskih, sindikalnih in podobnih tekmovanjih. Tako daleč mi, na žalost, še nismo, vendar bi bilo v tej smeri vredno nekaj poskusiti. Mogoče se bodo taka povsem interna tekmovanja sčasoma razvila v izbirna tekmovanja, pri tem pa se bo gotovo zviševala tudi kvaliteta našega smučanja.
M. P.
Republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v Crmošnjicah na Dolenjskem
VEVČE, DECEMBER 1968
K omenjenemu tekmovanju se vključujejo tudi papirni-čarji tako, da je ta način merjenja sil postal že tradicionalen. Letos bodo tekme v Crmošnjicah na Dolenjskem v soboto dne 19. januarja 1969.
Tekmovalne discipline, ki so na sporedu so: veleslalom — članice, veleslalom — člani od letnika 1933 dalje, člani od letnika 1919 do 1933 in člani izpod letnika 1919. Prav tako sta predvidena tudi teka na 10 kilometrov za moške in 5 km za ženske.
Pravico tekmovapja imajo vsi člani delovnih kolektivov gozdno-gospodarskih organizacij, lesno-industrijskih in lovskih organizacij, člani ko-
lektivov celulozne in papirne industrije, člani strokovnih združenj omenjenih strok, kakor tudi štipendisti navedenih organizacij.
V vseh disciplinah bodo ocenjevali posameznike in ekipe, za kar bodo upoštevali čase treh najbolje plasiranih te-movalcev.
Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal gospodarske zbornice SRS, posamezniki pa primerne plakete. Letošnji prireditelj je DIT — GLI Novo mesto.
Predvidevamo, da se bo tega tekmovanja udeležilo do 10 smučarjev in tekačev našega kolektiva, ki jih bo predlagala oziroma izbrala smučarska sekcija pri PD Vevče.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
IZ OBRATA VEVČE
Odšli:
Rozina Jerebič, izključena iz delovne skupnosti
Anica Koprivc, odšla na lastno željo
Ivan Novak, odšel na lastno željo Friderik Fidler, samovoljno zapustil defo
Dimitrij Majcen, odšel v JLA
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Rudolf Žabjek, odšel v JLA Jože Sever, samovoljno zapustil delo
Anton Kerin, samovoljno zapustil delo
Milan Levičnik, odšel v JLA Poročili so se:
Edvard Smrekar z Ano Žibert Danica Velišček z Nikolajem Ven-garjem
Jelena Kocjan s Tomislavom Oblakom
Rudi Dimic s Katarino Štern Jože Lesar z Mileno Šubelj Marjan Svetek z Ireno Fridauer Martin Anželj z Angelco Jamnik Vlado Lešnjak z Danico Babič Mirko Končar z Marijo Ulčar
Čestitamo!
Rodili so se:
Antonu Levcu, hči Nerina Andreju Gradu, dipl. ing., hči Martina
Alojzu Mačku, hči Andreja Vinku Zupančiču, sin Robert Marjanu Pavšiču, hči Maja
Čestitamo;
Na kegljiščih je ob ponedeljkih živahno
VEVČE, DECEMBRA — Čeprav je bil kegljaški šport v začetku letošnje sezone precej klavern, se je zadnje čase poživil proti pričakovanju. Na štiristeznem kegljišču Slovana na Kodeljevem, kjer gostujejo naši kegljači, so treningi vsak ponedeljek na vseh štirih stezah. Zbere se toliko članov kolektiva in nekaterih prijateljev izven njega, da se komaj zvrstijo. Običajno potekajo treningi tako, da kegljači mečejo po 100 lučajev na dveh stezah, na drugih dveh stezah pa je družabno kegljanje, ki je prav tako koristno. Le če pride vmes tekma, sta za trening prosti samo dve stezi. Pohvalno in za to vrsto športa perspektivno pa je to, da zadnje čase prihaja na kegljišče tudi precej mlajših kegljačev, ki bodo sčasoma pri tekmovanjih že lahko nadomestili »odslužene« športnike. Radi vidimo, če se v kegljaški šport vedno znova vključujejo vsi, ki imajo za ta šport veselje in resen namen.
Z letošnjega pomladanskega tekmovanja na plazu pod Vršičem
Finski ing. g. Ripatti Calevi se ni mogel načuditi lepotam naših gora, potem ko je opravil enoinpolmesečno prakso v tovarni s posredovanjem Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje. (Na Veliki planini
23. 11. 1968)
IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE
»PRAZNIK REPUBLIKE«
Prejeli smo 13 rešitev nagradne križanke »Praznik republike«, kj smo jo objavili v št. 11. Komisija, v kateri so bili: Mili Hribar, Ida Avbelj in Hilda Gradišek je izžrebala 11. decembra 1968 za razpisane nagrade tele pravilne rešitve:
Prvo nagrado v znesku 60 N din prejme Lenčka Lovec,
2. in 3. poi 30 N din prejmeta: Magda Lovec, Julij Mayer,
4., 5. in 6. po 10 N din pa prejmejo: Hilda Gradišek, Stane Klešnik in Valči He-bein.