60. številka.
Ljubljana, v sredo 12. marca.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vb tri j'sk o -oge rsk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 giil. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kolikor poštnina '/.tih4m. Za o znani I a plačuje se od četiristopno pctit-vrste po H kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr.,  če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo ir u p r a vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolruana hiši, „ (lledališka stolba". U pra vti i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 11. marca.
Finančni minister Dunajevski je imel danes srečen do d. Že trikrat je imel zagovarjati državni proračun, pa nikdar še ni govori! tako mirno, pa ob jeduem samosvestno, kakor daneg; ob jednem pa je nasprotnike, zlasti Plenerja in Carnerija, t ostro sulico položil v prah, iz katerega se bosta teško izkop d i. Pa lehko je samosvestno govoril kajti kazal je na uspehe na gospodarskem in finančnem polj , katere morajo celo zagrizeni protivuiki priznati.
Minister Dunajevski najprej dokaže, da s prva prorafiunjeni deficit 40 milijonov v resnici znaša le 33 milijonov, tedaj se je zmanjšal za 7 mdijonov, kar je vender nekaj.
Finančno stanje se sploh ne sme tako motriti, kakor je to storil poslanec Hebske trgovske zbornice (Plener), ki je primerjal istinite finančne uspehe 1. 1880 s proračunom za I. 1884, kar nikakor ne gre, kakor dokaže govornik s številkami, zigotov-ljajoč, da mu od 1. 1883 preoBtaje vsaj 7,200.000 gl. za pokritje letošnjega deficita, ne da bi bilo treba, lotiti se preostankov v blagajnicu h. Primanjkljaja za 1. 1883 bode v istini k večjemu 3-3 milijonov, mo-biti pa še toliko ne
Tobija potem govorice, da bi bilo finančno n»ini.t<Tstvo podredjenim oblastim zaukazalo, najstrožje izterjpvati davke, marveč se je zaukazalo, da se malini davkoplačevalcem a 5—10 gld. grunt-nega davka store olajšave. Da davki donašnjo večjih dohodkov, to tiči v razmerah, ki bo vedno bolj razvijajo. Z ra: točimi razmerami, raste tudi davek, ki se preminja zlasti pri pridobnini. Tako so se v svetovno znanih toplicah štacuue fasijonirale po 40 goldinarjev, a so na leto donašnle po 700, 800 do 1000 goldinarjev iu soba v hotelu računila se je 30 kr. na dan. V takih BJUCajifa mora finančna oblast poseči vmes, že z oziroin na druge davkoplačevalce. Da so se dohodki in izdatki pomnožili, je res, a veliko vsot je ttcib, ki nemujo pravega uplivp. Tako na pr. se je poprej za E'izabetino železnico v račun stavila subvencija 3 in i 1 ? j •, odkar je podržavljena, nahaja se mej izdatki 17, mej dohodki 14 milijonov, kar je vse le prehodni številka.
Minister pravi potem, da 6e ne bode nobene
uepreračunljive nesreče, ne bode leta 1885 nobenega ji r i m a n k I j a j a več in za I. 1886 ne bode treba nobenega državnega posojili za pokritje. Potem točko za točko zavrača vse izpeljave Plener-jeve in Carnerijeve, opravi.'-uje izdatke za investicije (železnice), ». u vrača pritožbe o zatiranji nemfttva ter pravi, da vlada ne išče boja, a se ga tudi ne boji, iu da mora boj končati s porazom one stranke, !;atera svoje posebne namene stavi v jedno vrsto z državnimi. Bodočnost ne bode jedne str.nke, jed-nega rodu, ampak vseh. (Sicer je pa govor preobširen, da bi mogli vsega piioričiti).
Op mniti moram, da mej celini govorom levica nied "nkrat ni sikala ali vnv s klicda, kar sicer pogostem stori pri ministerijtlnih govorih. Herbst je nekoliko časa poslušal in začel notate delati, pa to h časom opusti, ker je menda spoznal, da mil ni resnici se teško da ugovarjat;.
Vladni predlog o dednem pravu na kmetih se je izročil agrarnemu odseku. Groholski ie pri tej priliki izrekel željo, da se naj odsek dela resno prime in še v tej sesiji svoje nasvete zboru predloži. Tedaj smemo upati, da se imenitna po Btava še letos reši.
Budgetnega odseka poročilo o slovenskih srednji!, šolah.
Budgetui odsek je s svojim poročilom z dne 1. februvarja 1883 št. 622 glede potrebščine za pouk bil za naslednjo po poslauci dru. Tonkliju predlagano resolucijo:
„Vlada se pozivlje, da za vojvodino Kranjsko 1882 I. izdano naredbo glede upeljave slovenščine kot učnega jezika na srednjih šolah za učence slovenskega maternega jezika raztegne na vse dežele, kjer bivajo Slovenci in do šesto naredbo prične v šolskem letu 1883/84.tt
K temu dostavil je v seji visoke zbornice dne 8. marca 1883 poslanec grof Coronini naslednji dodatni pred'og:
„ O b jedem pa naj se za srednje šole na Primorskem z u e m š k i m u č n i m j e rz i k o m potrebno ukrene, da se bodo učenci italijanske narodnosti poučevali v svojem materinem jeziku."
Dalje predlagal je v istej seji poslanec dr. Vi-tezić naslednjo resolucijo:
„C- k r. vlada se pozivlje, da na državne j gimnaziji v Pazinu glede uporabe hrvatBkegu ko t učnega jezi k a za učence hrvatske naiodnosti s početkom šolskega leta 1883/84 jednako ukrene, kakor se je za gimnazije v Kranjskoj 1. 1 8 8 2 u k r e-nilo za Slovence glede slovenščine kot učnega jezik a."
Z ozirom na notranjo zvezo obeh zadnjih dveh predlog s prvo imenovano resolucijo je visoka zbornica v seji v 9. dan marca 1883 sklenila, da se tudi slednja izroči budgetnemu odseku v novo posvetovanje.
Tu gre za napravo, ki se tiče Primorske, Koroške in Štajerske in priporoča se prav vsem, da se pokažejo na tamošnjih srednjih šolah glede učencev materinega jezika obstoječe razmere.
Primorska ima dve italijanski sredo j. šoli v Trstu (komunalno gimnazijo in komunalno realko); dalje je ttpeljan italijanski učni jezik na državnej gimnaziji v Kopru m na državnej realki v Piranu.
Nemški učni jezik je na obeh državnih srednjih šolah v Trstu in v Gorici, in na državnej gimnaziji v Pazinu.
Za slovenske in hrvatske učence ni posebe skrbljeno, vender velja na gimnazijah v Gorici in v Paaiui in ua realki v Gorici načelo, da je za učence italijanskega in slovenskega rodu, ako roditelji pri vstopu učenca na zavod to žele, materini jezik skoi-i vae razrede obligaten učni predmet.
Na Koroškem in Štajerskem so samo nemške srednje Bole; vender se tudi tu drže načela, da je slovenščina za vse učence slovenske naroduoati obligaten učni predmet.
Kar se tiče posamičnih srednjih šol na Primorskem z italijanskim učn m jezikom, se v predstojećem vprašanji na nje ne jemlje ozir, ker jih, izimši nwA odlomek, pohajajo le učenci italijanskega materinega jezika.
Isto tako ni uobenegi uzroka, omenjati v Trstu z nemškim učnim jezikom obstoječih državnih srednjih iol, zlasti ker so ondu tu li jednaki italijanski učni zavodi. Preo.-tajeta led'j le državna zavoda v Gorici iu gimnazija v Pusiou z;; uvažanje.
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Odgovor g. prof. Šukljeju.) (Halje in konce.i
Nekaj novega pa nam je vender pri tej priliki porodila „Edinost" v Trstu. Pokazala je Slovencem v slovenskem jeziku, kako pišejo oboroženi časnikarji. T/a blažena „Edinost" najela jo nekega viteza žalostne postave, ter ga osemila z naslovom dr. (t. j. doktor), da bi lože s svojimi in njegovimi psovkami preslepila čitatelje ter Be maščevala nad domišljenim kritikom. Tako ravnanje se samo obsoja. In tuko delovanje in napadanje podpiral je še olikani prof. Šuklje.
Pužni čitatelj mojih podlistkov v „Slov. Narodu" se gotovo če spominja onega podlistka od 4. januvarja t. 1., v katerem sem pobijal napačna načela strokovnjaka šoluika prof Šuklju govorjena v shodu v Meugiži. Tam sem ga tako navijal, da kar kreniti ni mogel — in nadejal sem se, da se bode objektivni in presudni strokovnjak sam prepričal o svojih napačnih trditvah o potrebi nem-
škega jezika pri vzprejeranem izpitu v naše srednje šole; nadejal sem se, da bode sarn priznal popolno resnico mojih trditev — ali o tem vsaj molčal. A kaj stori ta lokavi — da m; rečem zlobni strokovnjak ? V ,,Edinosti" št. 17 piše v zadnjem odstavku svojega dopisa tako-le:
„Da se takemu pisatelju (misli podlistkarja v „S!ov. Narodu") nasproti ne bodem zagovarjal, da ne bodem branil svojih besedij, kuteie sem govoril na Mbngiškem shodu, da se ne bodem skliceval na ministersko naredbo o vzprejemnih i z p i tih, izdano 14. marca 1870, štev. 2370, po ka-terej moramo tudi pri slovenskih dijakih kraujskih gimnazij zahtevati vzprejeinui izpit iz nemščine, — tega mi noben poštenjak ne more zameriti."
Tako prof Šuklje, ta poštenjak in strokovnjak! Da bi lože svet prevarit iu zakri! svoje popolnem napačne trditve, navaja celo dotično ministersko naredbo, kateri dan, katero leto iu s katero številko je bila izdana. Mislil si je pač: svet tako ne pozna zadržaja one ministersko naredbe, m kdo je zaradi tega no bode iskal — iu tako bodemo tudi tu zavrnili podlistkarja v „Slov. Narodu", sebe pa svetu
slovenskemu pokazali kot nezmotljivega strokovnjaka. A gospodine, tud' tukaj bo vam ni posrečilo.
Poglejmo dotično ministersko naredbo od dne 14. marca 1870 štev. 2370. Po dobrotijivosti prijatelja uCitelja dobil sem dotični letnik ministerskega uradnega „Vorordnuugsblatta"; v tem je na strani 173 prijavljena ona naredba od besede do besede. Obsega namreč tri paragrafe. Prvi določuje vzprejeiuue imite pri vstopu v srednje šole. Drugi določuje, da se vzprejemui izpit vrši vpričo ravnatelja od struni določenega urittlia. Za podlistkarja p evažeu ua je tretji ali zadnji paragraf, zato gu hočemo tukaj od besede do besede uem-škega izvirnika prijaviti    Glasi se tako-1 :
„Bei der Priifung sind folgende An-forderungeu zu stelleu: Jenes Mass v on VVissen in der Roligion. das in den ersten 4 Jahreskurseu der Volksschule envorben \wrden kann, JFVrtlff-kcit liiiLcMcii niS.ln-etl»eii der l iifer-r»«»li**j*|n*«eli€; u u d event. der lateiuischen Schrift, Kenntniss der Elemente aus der Formlehre tior 1 it<'rrlt»lit*«|»raclic, Fertigkeit im analvsiren einfaelnv bekleideter Siitze, Uekautsebaft mit den Kegeln der O rt h o-
V Šolskem letu 1882/83 obiskovalo je državno gimnazijo v Gorici v kupe 371 učencev. Italijanov bilo je 145 in ti ,ao se delili v posamične razrede tako: I. 32, II. 32, III. 25, IV. J6, V. 11, VI. 10, VII. 12, VIII. 7. Slovencev bilo je 168 in sicer po razredih: I. 59, II. 21, III. 20, IV. 16, V. 12, VI. 18, VII. 13, VIII. 9. Nemških učencev bilo je 58, po razredih: I. 11, II. 12, III. 8, IV. 7, V. 8, VI. 4, VII. 2, VIII. 6.
V prvem in diugem razredu bili so že prej in se tudi v Šolskem letu 1883/84 vštrični odaelki.
Na državni realki v Gorici bilo je 1881/32 vkupe 147 učencev, po materinem jeziku 21 Nemcev, 28 Slovencev tU 97 Italijanov.
Gimnazija v Pazinu brojila je vsega vkupe 140 učencev, mej temi 68 Italijanov, 46 Hrvatov, 19 Slovencev, 7 Nemcev.
Po razredih bilo je:
I.    II.   III.  IV. V.   VI.   VII. VIII. Italijanov    17   12    18    7    5     1      5 3 Hrvatov      11     7     8    7    6     4      1 2 Slovencev     3     2     2    3    5     1      1 2 Nemcev      —     1     1     1    2     1      1 —
Nagiašati se mora, da hrvatski roditelji v Istri svoje otroke čestokrat pošiljajo na hrvatske srednje gole na Reki in v S n,i, osobito velja to o prebivalcih Kvarnerskih otokov. To sredstvo, ki je po svojej težavnosti že jednokrat, će tudi brez uspeha, ustanovitev hrvatsao podgimnazije na Krku spravilo v obravnavo, krati se s tem, da se po ministenjal-nej naredbi z dne 8. marca 1869 zrelostnim upitom na srednjih šolah ogerske krone glede tostranskih državljanov praviloma ne pt imava uikaka veljava. Izjeme so le takrat, če c. kr miuisterstvo zrelostni izpit na takej siedujej šoli dovoli, ali pa tamkaj dobljeno spričevalo pozneje veljavnim pri-pozua. Ta predpis se je zlasti po ministeriialnej naredbi z dne 9. maja 1882 št. 7601 strogo uporabljal pri vsprejemu tostranskih dijakov Zagrebškega vseučilišča na avstrijska vseučilišča.
Pri tem položaji ae ne da tajiti, da treba skrbeti za hrvatske meuce v Istri. To bi se doseglo, ako se gnnnazja v Pazinu tako uredi, da Sd hrvatski učeuci v spodnjih razredih hrvatski poučujejo, da se pa poleg tega nemščina toliko goji, da more v gorenjih razredih s'užiti kot učni jezik. Hrvatskih učnih knjih in druzih učnih pripomočkov je dovolj. Nič manj >i se kaj tacega za italijanske učence v Pazinu smelo vzeti v obravnavo.
Analogna uaprava priporoča se tudi za državno gimuaz jo v Gorici glede italijanskih in slovenskih učencev.
Kar zadeva rt al > o v Gorici, ni njeno obiskovanje znatno in priporočalo bi se, da se pred vsem počaka na skušnje glede priporočaue naprave na tamošnje] gmnaziji.
Na obeh koroških gimnazijah v Gelovci in v Beljaku so slovenski dijaki le v raalej razmeri, namreč v Celovci mej 342 poleg 284 Nemcev 52 Sloveucev, v Beljaku mej 173 poleg 147 Nemcev 26 Slovencev; razdele se po posamičnih razredih tako, da se osnova posebnih učnih oddelkov zanje ne more priporočati.
Drugačni pa so odnošaji na južnoštajerskih gimnazijah v Mariboru in v Cel ji:
V Mariboru je mej 313 učenci 160 nemških, 151 slovenskih učeucev, ki se po posamičnih razre dih tako razdele:
I.   II.  III.  IV.   V.  VI.  VII. VIII. Nemcev      40   26   33   23   12   12      9 5 Slovencev   27   22   34    25   14   10    13 6 Na spodnjih dveh razredih so že paralelke.
V Celji je izmej 273 učencev 127 Nemcev, 137 Slovencev, ki se po posamičnih razred b razdele":
I.    II.   III.   IV.  V.   VI   VII. VIII. Nemcev      28   30   17    13   17    7      5 10 Slovencev   33   18   23    24   20    7      5 7
Na obeh teh dveh gimnazijah je tedaj število nemških in slovenskih učencev skoro jednako. Po tem takem ni samo v državnih zakonih utemeljena zahteva, marveč tudi po načelih pametno didaktike podprta težnja, da se slovenski učenci, vsaj v spodnjih razredih, ko je njih znanje nemščine še nedostatno, osobito v materinem jeziku poučujejo, kar pa ne izključuje, da se isti v nadaljmh tečajih gimnazije udeležujejo pouka v nemškem učnem jeziku.
Vsled tega predlaga budgetni odsek: visoka zbornica naj namesto predlogov poslancev: grofa Coroninii i, dra. Tonklija in dr a. Vitezica vsprejme naslednjo resolucijo:
„G. kr. vlada pozivlje se, da na gimnazijah v Gorim, Pazinu, Mariboru in Celji stori take uredbe, da bodo laški, slovenski, oziroma hrvatski učenci na teh učiliščih, pri primernej gojitvi nemškega jezika, poučevati se v materinskem jeziku."
Politični razgled.
Holranjc dežele.
V Ljubljani 12. marca.
V včerajšnje) seji državiiegra zbora je
tudi finančni minister Dunajevski poprijel besedo in dobro zagovarjal budget. Nadalje so govorili še Ton-ner in Rus, naposled se je tudi oglasil k nekemu faktičnomu popravku minister Falkenhavu.
„N. Fr. Pr." sklepa iz odgovora pravosodaega ministra barona dr. Pražaka, da je češko državno pravo izumrlo, ko je že tak mož, ki se je prej v prvej vrsti znuj potegoval, zatajuje, in mu noben čfški poslanec ne. ugovarja. „N. Fr. Pr." se nadeja, da se bodo Čehi ravno tako tudi odrekli mar^ikakej drugej terjatvi, u. pr. narodnoj jednakopravnosti. Ker se pa tiče Pražakovega upanja, da se bodo Nemci kedaj sprijaznili s Taaffejevim programom spravljivosti, je opozicija tega mnenja, da se minister moti, kakor se je nekdaj motil o Češkem državnem pravu, ter ima do te misli sedaj že neko zgo dovinsko pravico.
Ker vlada ni prav nič voljna raznim terjatvam Slovanov ustreči, in vedno predlaga načrte takih zakonov, kateri in so ugodni povišati popularnosti poslancev, kateri jih podpirajo, zato se kaže mej slovanskimi poslanci neka nezadovoljnost, zlasti mej Poljaki. Češki listi mislijo, da ta nezadovoljnost ne bode zasejala nesloge v desnico, kar levičarji tako žele. Poljska „Gazeta Narodova" hudo napadi grofa Taaffeja, in kaže na neuspehe poljske politike. Omenjeni list se obrača na poiiske poslance, da odpovedo podporo vladi, katero so pet let brez koristi podpirali.
Ogrerska gospodska zbornica je brez debate vsprejela načrte zakonov, o gradjenji železnic Sza-badska-Baja in Munkacz-Beskid. — Finančni odsek zbornice poslancev je vsprejel  predlogo o gradjenji
železnice Metković-Mostar. Na ugovore Helfy-ja in Szilagvi j», odgovoril ie ministerski predsednik, da ta železnica ni namenjena za vojne namene, a le a« obrambo. Tudi ne zahteva vojni minister te železnice. Čim bolje bomo skrbeli za obrambo okupiranih dežei, tem manj bode treba tam državi vojakov.
% nanje države.
Bruselskemu „Nordu", ki je v zvezi z rusko vlado, se no zdi čudno, da nemška vlada visoko ceni rusko prijateljstvo. Nemčija vidi v solidarnosti z Rusijo poroštvo za absolutno varnost. Zdaj, ko je zaveznica Avstrije in jej čuva Rusija hrbet, je res neranljiva. Zveza treh severnih vi sati j se ne <la omajati, in je pravi vogelni kamen evropskega mini. Potem preide ,Nordu k razgovoru o občnem razoroženji pravi, da neče tajiti velikih težkoč, ki se temu ustavljajo, vendar še nikdar ni bil čas zato tako ugoden, kakor je sedaj. Dozd*j je bila ta ideja utopistična, a splošno pomirjenje in nade za trajni mir dajo jej ruano in praktično podlago. Iz Varšave se pa poroča Poli. Corr,, da rusko mini-sterstvo premišljuje, da bi pomanjšalo vsoto /a grad-jenje strategičmh železne, ko se je ves politični položaj zboljšal in obeta trajni mir.
Poljaki v nemikem državnem zboru so stavili predlog, da hi se v sodnijski ustav vsprejeli sledeči dve določili: prvič, da bi v poljskih deželah, ki so 1788 pripadle pruskej krom, bi'a poljščina pri soduijah jednakopravna z nemščino, drugič, da bi se dal tolmač, če se kje drugej v nemŠkej državi, obravnava s strankami, ki nemščine neso zmožne, in bi se v dotičnem jeziku v takih slučajih spisa! stranki zapisnik. Dosti upanja ni, da bi se vsprejel ta predlog. — Pri vsprejemu predsedmjštva državnega zbora je cesar izjav:l željo, da bi se dela hitro reševale, zlasti pa kmalu vsprejel vojaški pokojninski zekon. O deželnem zboru je opomni cesar, da je preveč zavlekel obravnavanje, zlasti debata o potrebah za bogočastje je predolgo trajala.
V Londonu se govori, da radi egiptovske politike utegne nastati ministerska kriza. Wii*sl«'*Ul ministri ueso jedini v tem, kaj storiti z Egiptom. Gladstone, Granville in Derby hočejo nadaljevati sedanjo politiko, in prej ko mogoče odpoklicuti angleške vojake iz Egipta. Sir Dilke, Mr. Chamberlain in Loid Northbrook pa hočejo angleški protektorat v Egiptu Nasprotje v ministerstvu ie tako veliko, da se v kratkem razruši sedanja vlada, če Gladstone ne bode hotel odjenjati. Ideja, da se upelje angleški protektorat v Egiptu, se vedno bolj širi, zdaj so je že začeli zagovarjati radikalni listi. — Gladstone se jo hudo prehladi! in se tedaj nekaj časa ne Vode mogel udeleževati sej v parlamentu. — „Standard" se pritožuje, da so angleške čete v Suakiinu slabo preskrbljene, in da se tudi ne marajo več biti z Arabi.
Pred včeraj je v zgornjej zbornici lord Lvtton razkladal koristi, katere ima Rusija, ko si je prisvojila Merv, in tako meji na Afganistan. Vsi do« sedanji angleški državniki so bili tega mnenja, da je taka meja nevarnost za Indijo; vsi so skušali zavreti, da se Rusija ne približa Afganistanu. Anglija je od Rusije celo dosegla zatrdila, da tega ne namerava. Pa take diplomatičue obljube so brez veljave, če nasprotujejo narodnim interesom. Rusko prediranje je vedno jako nevarno za Anglijo, zato je treba misliti, kako bi je ustavili, in on kliče parlamentu, da naj nikar ne prezre te nevarnosti. Vojvoda ArgyII ne more priznati Mervu take važnosti; ako hoče Rusija prisvojiti Indijo, storila bode to po potu od Kaspijskega morja čez Perzijo. Kionberly je poudarjal, da je politika sedanje vlade prava za varnost Anglije. Salisbury misli, da tu ne gre za posamična mesta, a nevarnost za Anglijo tiči v tem, da bodo azijski nam i i videli, da se Rusija dalje pomiče, Auglija pa odmiče, m se bodo vsi izjavili za carja.   Lord Granville je izjavil, da Rusija ne hre-
graphie uudlnterpunktion und richtiger Anvvendung derselben im Diktandoschrei-ben; Uebung in den 4 Grundrechuungsarten iu ganzen /. ilil« u.
Določba je tako jasna, da podlistkarju pač ni treba pristaviti le jedne besedice. Blagi čitatelj naj posebno pregleda določbe podčrtane stavke. Človek bi res mislil, da ta učeni strokovnjak, šolnik Šuklje ne zna nemški, da ne more rečene določbe razumeti. A ta strokovnjak hoče le prekanjen biti. In ta strokovnjak je profesor na našej glavnej gimnaziji, je član deželnega šolskega sveta: človek bi pričakoval, da bode ta strokovnjak iu šolski zastopnik v deželnem šolskem svetu tudi poznal oni ukaz naučnega ministra od 22. julija 1882 štev. 10820, s katerim smo pridobili si oven eke oddelke ali paralelke na lj ubija n-skej gimnaziji, na Kranjske j in Novo-meškej gimnaziji pa slovenske niže razrede (ker na teh dveh gimnazijah ni paralelk). Program naše glavne gimnazije ima v uradnem poročilu str. 31 (pod naslovom „LehrverfasBung") dotični ministerski ukaz. A navedimo zopet nemške besede: „Mit dem h. Unt-Min.-Erlaase vom 22. Juli 1882, Z. 10820, vvurden in betrtff der s i o-
venisehen Abtheiliuugeu der Uuterclassen uachstehende Normen erlassen :
a) In der I. und II. C las se ist das Slove-nlsche die Unterrlclitssnraclie ftlr alle Gegenstiiude mit t b e ilvveiser Ausnahme des deotsehen Sprach-faches; auf letzteres entfulleu 4 vvbehentliche Lehrstunden.
b) In der III. und IV. Classe ist das Deutsche die Unterrichtssprache fllr die Lehr-gegenstande Deutsch und Griechischu —
pri drugih predmetih je slovenski učni jezik.
Podlistkar je nemški navedel ono naredbo o vsprejemnih izpitih in zadnji ministerski ukaz, da mi ta zlobni Šuklje ne bode mogel očitati, da sem kako stvar pri prestavljanji napačno zavil. Naredba in ukaz se popolnem ujemata. Vzprejemni izpit se ima vršiti v učnem jeziku, po ukazu pa je v naših gimnazijah učni Jezik slovenski. Kdo bi mogel iz naredbe in ukaza izviti kaj tacega, kar je izvil zvijaški strokovnjak Šuklje, ter v Meugiši in v „Ediuosti" prodajal za postavno resnico?! To Tzpxyy.x <pavspov tarvt, auro YaP P0? pravi Ariotofan. Stvar sama zase govori ter pobija Šukljeve napačne trditve  v  Meugiši  in v tržaški
„Edinosti". Podlistkar se je lahko iz njega šalil z onimi besedami: Ne boš Jaka! In slovenski svet, nadejam se, je sedaj prepričan, kako lokavo zavija Šuklje očitno resnico, kako nepostavno nas če ta narodni zastopnik zopet kovati v nemške in nem-škutarske okove. Vse posledice prepuščam mirnega srca razsodnim čitateljem.
Več promišljenosti, gospod Šuklje, pa manj besed, manj fraz, to vam priporočata neprestano najboljša vaša prijatelja; ta podlistkar pa bi narodnemu deželnemu poslancu in mestnemu odborniku priporočal neko drugo,' neobhodno mu potrebno lastnost, namreč molčati o pravem čaBU. Ko bi bil razkoračeni prof. Šuklje takrat molčal, ne bil bi ga z nov« toli pestil v teh podlistkih; sam je izvabil odgovor. Tu 1'as voulu, George Dandin. Habeas sibi!
Sedaj pa le dvignimo uma svitie meče, a ne boj ujmo se za senco abderjanskega osla, ampak složno delajmo za zdatni povspeh duševne naobraženosti toli tlačenega slovenskega naroda. Dixi et salvavi animam meam.
V Ljubljani 29. svečana 1884.
Stat uouiiniu nuibra.
peni po Iodiji in obljubil parlamentu predložiti dotične papirje. Potem se ie opustilo daljše posvetovanje o tem.
Domače stvari.
— (Iz mestnega zbora Ljubljanskega) izstopijo letos naslednji gg. odborniki: V III. razredu: dr. Karol Bleiweis vitezTrsteuiški, Frau Goršič, Vaso Petričič, Ignacij Stupica. — V II. razredu: Fran Doberlet, Alfred Ledenik, Frau Šuklje. — V I razredu: Fran Fortuua, Anton Gariboldi, dr. Josip Luk-m a no. Dopolnilne volitve bodo meseca aprila, najbrže takoj po Vebkej noti.
— (V Trst) odpeljal se je včeraj zjutraj g. deželni predsednik baron Wiukler.
— (Hrvatski ban) poslal je starosti „Hr-vatskega Sokola" lastnoročno pismo, v katerem pravi, da se je pri javuej telovadbi v 9. dan t. m. prepričal o marljivosti in napredku članov, da tedaj tem povodom pristopi kot ustanovitelj in pošlje ustanovnino v znesku 100 gld. PiBuio konča z zagotovilom, da bode vsekdar pospeševal in štitil koristi društva.
— (Čudno!) Profesor dr. Grawein jeden naj-stra8tuejih agentov nemškega šuifereiua ua Koroškem, dobil je baje za neki spis ruski red sv. Ane tretje vrste.
— (Železnična proga mej južno železnico in Rogatcem.) Z Dunaja se nam piše dne 11. februvarja : Konsorcij Kleraencievic-Demut-Lauderbauk je te dui izročil trgovinskemu ministru prošnjo za koncesijo železnice, katera bi vezala južno železnico z Rogatcem. Ob jednem je priložen načrt za tri varijante, od katerih pa se kaže najbolj praktična proga Bobovo-Rogatec, spadajoča v črto Knittel-feld-Zapresič, ker je najceneja, brez tunela, in ker se da nadaljevati do Konjic. Južna železnica je že privolila, da se napravi na dotičnom mostu nov kolodvor in je pr;pravlj«na prevzeti prevožnjo (Brftrieb) na novi progi. Celi projekt ima tedaj reelno podlago iu se lehko izvrši, ako štajerski deželni zbor pripomaga, kar mora v deželnem iuteresu z ozirom na Slatinske toplice storiti.
— (Kranjske hranilnice darovi) so v marsičem jako zanimljivi. Včeraj smo omenili, da se je „Glasbene Matice" spomnila s celimi 50 gld., med tem ko je filharmouičnemu društvu naklonila 800 gld. podpore. Naj danes omenimo še, da je milost njenega ravnateljstva obsolučila tudi »branimo in podporno društvo," čegar predsednik je gosp, J. Regali, uaklonivši mu dar 200 gli. Ker je „brauilno in podporno društvo" zadruga z omejenim poroštvom iu svojim deležnikom plačuje vsako leto dividendo, vidno je, da se nema prištevati dobrodelnim zavodom in napravam. S kako pravico mu tedaj naklauja hranilnica podpore? Pa se menda vendar ne boji, da bi deležniki ne dobili premajhne dividende? Prosimo odgovora.
— (Izpred porotnega sodišča.) Dne 10. t. m. bil je zatožen kajžarski sin, Fran PeČnik iz Zgornjega Bitiuja pri Kranji, hudodelstva požiga. Zatoženi 23 let star, je jako žalostne vnanjosti, suh in bled, tako da se že na prvi pogled vidi slabi upliv žganih pijač, vražjega žganja, katero zatoženi od prve mladosti, brezmerno uživa. Kaznovan je bil
že zaradi teške telesne  poškodbe in tatvine, poteg 1 tega  pa zaradi  tepeia  in  poškodbe tuje lastnine mnogokrat. Dela ni bil navajen, le kadar mu je posebno huda šla, poprijel je za motiko ali drugo trdo kmetsko orodje in nekaj časa delal pri sosedih, zaslužene novce, pa potem hitro zapil in zaigral. Tako je bilo tudi prvi teden  novembra.   Kar je v treh tednih zaslužil, bilo je 6 gld., ;n odšteli so se mu 8. novembra, a bdi  so isti dan tudi zaigrani in zapiti na žganji.   Jezen, da je zaigral tolikim trudom prisluženi denar, gre domov in zahteva od očeta in matere denarja.   A ne mati, ne oče, ki nemata niti za vsakdanji kruh, mu ne moreta dati zahtevanih novcev.   Zatoženec zagrozi, kakor že prej večkrat, da njima zažge hišo. Teče k sosedu, kjer dobi pet žveplenk. Kmalu potem pa se zasveti na obnebji, skedenj svojega očeta je malopridni sin zažgal. Bila je 8 ura zvečer. Od dela trudni sosedje priteko, in ker je bilo mirno, nikakega vetra,  rešijo bornemu očetu in materi hišo, stanovališče, dočim je skedenj do dna pogorel, v njem tudi vsa krma za jedino živinće. Škodo je cenila komisija preko 90 gld. — Zatoženi sicer ne taji dejanja, a hoče se izgovarjati, da je morebiti zažgal po naključbi,  ne s hudobnim namenom.   Oče iu sestra zatoženca, poslužujeta se pravne dobrote in ueeeta ničesar izpovedati. A druge priče, katerim je sestra pravila,   kako je zatoženi očetu gruzil, da bode požgal domovanje, povedo, kar so slišule od sestre, akoravno je videti,  da s strahom, kakor bi se bale, da zatoženi, ko se vrne po prestani kazni domov, tudi njim „v zahvalo" za izpoved ne posveti.   Žandar,  ki je zatoženca prijel, izrecno izpove, da  mu je Zatoženec rekel: „Kaj zato, če bi bil zažgal, vsaj so oče, še slabejši, ko jaz!"   Porotniki so njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili in zatoženec bil je obsojen na štiri leta teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom in tamnico, pu trdim ležiščem vsako leto 9. novembra. — S tem bi bilo naše poročilo končano, a spregovoriti imamo resno besedo z zagovornikom g. advokatom Julijem pl. Wurzbachom   Ali smo in bo-demo smatrali zagovarjanje  pred sodnijo, posebno pa pred poroto, zmirom za jako vzvišen in Časten posel,  naj bode že plačano, ali pa naj je naloženo I „ex officio".   A temu ne moremo pritrditi, in ini-' slimo z  nami  ne porotniki,  ne  državno pravdni-' štvo, ne sodišče,  da bi se pri tako resnej stvari uganjale   burke.   Sodišča,   posebno   pa porotna, kjer sede možje iz naroda in žrtvujejo svoj dragi čas, neso uikaka giumišča,   pri  poroti se ne igra, ampak izjavlja resno in dostojno svoje mnenje, kajti ako se hočejo sodniki ali porotniki ogledati ali smijati pri kakej glumi, služi jim zato gledališče. Toliko v obče g. dr. pl. Wurziiae.hu.   Posebno pa še to, da mi odločno protestujemo, da bi se porotne obravnave rabile v to, da se pri  njib   smeši   slovenski   jezik,   da se istemu očita, da je reven izrazov, da ni v slovenskem jeziku izraza za nFeuersbrunstu, da se nazivlje v slovenskem jeziku v obče vse, kar gori, le z besedo „ ogenj". In nadalje, kaj je hotel g. dr. pl. Wurzbach reči s tem, da je v sodrgi svojega zagovora rekel:   nPrej, ko smo nemški zagovarjali, je bilo dobro za zatoženca, a zdaj, ko govorimo slovenski, kajti ljudstvo tako hoče,  se ne moremo razumeti?" Dalje: jeli učenemu možu spodobno go-
Knez Serebrjani.
(BuBki spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VIII. Poglavje. Pir.
(Dalje.)
Ko bi bil vedel Nikita Romanovič, Čemu se veseli Vjazemski, pozabil bi bil na navzočnost carjevo, vzel s stene ostro sabljo in presekal bujno glavo Vjazemskemu. Pogubil bi bil Nikita Romanovič samega sebe, pa rešile so ga zdaj glasne gosli, dvorski zvonovi in govorjenje opričnikov. On ni zvedel, čemu se veseli Vjazemski?
Nazadnje je ustni Ivan. Vsi carski dvorniki so zašumeli, kakor bučele, ako jih kaj razdraži v panji. Kdor je le mogel, ustal je, in šli so po vrsti k carju, da dobe od njega posušene Češplje, katere je delil on bratom s svojima lastnima rokama.
In baš zdaj pririnil Be je skozi tolpo opričnik, kateri ni bil pri carskem obedu in zašepetal je nekaj na uho Maljuti Skuratovu. Maljuta se je razjezil, velika razburjenost pokazala se je na njegovem obrazu. To ni odšlo pazljivim carskim očem, Ivan je zahteval objasnenja.
voriti porotnikom:   „Ako bi vi bili tako učeni kakor sem jaz, pa bi jaz tam selel, kjer vi, potem bi pravo iadel!a Z opravičeno nevoljo ko vas poslušali, in res vprašali so se, ko ste se vi trkali na glavo, ste vi pri pravem razumu, ali pa mari mislite, da ga porotniki nemajo. Porotno sodišče pač ni mesto, kjer bi se izrekala sodba o slovenskem je/iku, najmanje pa imate vi, gosp. dr. pl. VVurzbach, pravico smešiti slovenski jezik pred porotniki. O tem vas je prav dobro  poučil  g. državni pravdaik, nudsodnije svetovalec gosp. Persche, ki vam je dokazal, da imajo Slovenci jako dober izraz za nemško besedo „Feuorsbrunst" namreč ,požar", in da je slovenski tekst kazenskega zakona ravno tako pravilen, kakor nemški Nič manj vam pa ni posvetil deželne nad-sodnije svetovalec g. Kapretz, od katerega ste si še le slovenski tekst kazenskega zakona izposodili pri obravnavi. Tedaj več dostojnosti, pa manj burk. Slovenščino pa gosp. dr. pl. Wurzbacb puščajte pri miru in zagovarjajte makari kitajski, vsaj stvar zaradi tega ne bode ničesar trpela.
—  (Delalsko   podporno   društvo v Trstu) pod pokroviteljstvom   cesarjeviča Rudolfa izdalo je „Račun in letno poročilo 1883" v posebnej knjižici,  ki obsega  48 stranij in   služi   v posebno ugoden pregled društvenega delovanja in napredka. V preteklem letu so udje uplačali 9(J12 gld. 88 kr. darovi so znašali 197 gld. U kr., čisti dobiček veselic 515 gld. 09 kr.   Za podporo bolnikom se je izdalo   6170 gld.   67 kr., za   slavoosti   in besede 844 gld. 83 kr., za m»kup  knjig  in  časnikov 299 gld. 85 kr. za pevsko šolo  71 gld. 44 kr. Skupnega premoženja koncem leta je bilo  11.260 gld. 31 kr. Imenik članov moškega oddelka broji 1019, a po Bklepu računov pristopilo jih je še 70, imenik ženskega oddelka šteje 181 družabnic, a po sklepu računov pristopilo jih je še 32.   Po proračunu za 1884 utegnilo bi premoženje koncem t. 1. narasti na 15 007 gld. 9o kr. pri moškem, ua 2131 gld. 64 kr. pri ženskem oddelku, tedaj vkupe  ua   17.131 gld. 54 kr.  Društvo osnovni u si je tudi po U o j ninski zalog, ki je velicega potneoa, denarje ima dobro naložene, in zaradi tega se je pri previduem vodstvu nadejati, da bode napredek stalen iu jednakomeren.
Najnovejše vesti.
Dalmatinci dobe, kakor poroča „Nar. list", vender nekoliko koncesij, da ne izostanejo iz državnega zbora. V političnej upravi nadomestijo se štirje visoki uradniki z narodnjaki.
S Cetinja došlo je poročilo, da je knez odposlal Mašo Vrbico v llusijo, da izposluje posojilo v znesku 3 milijonov rubljev za zgradbo cest. Vojni minister Plamenac odposlal se je v Belgijo, da nakupi 30.000 ostraguš in štiri I gorske baterije, ker se hoče Črnagora pripraviti za bodoče dogodke.
Berolinski listi prinašajo zanimljivo novost, da je nemški cesar Viljem bil pri pohodu ruske deputacije tako radosten, da se je solzil in ko je prišla ura ločitve, zaklical odposlancem Aleksandra III. v ruskem jeziku „Pro-ščajte rebjata!" (Z Bogom, otroci!)
V Maglajskem okraji v Bosni naselilo se je v zadnji čas 300 italijanskih rodbin.
— Car! — zakričal je Maljuta — nečuvaua stvar! Izdaja, punt proti tvojej carskej milosti!
Pri besedi „izdaja", pobledel je car in oči so se mu zabliskale.
— Car, — nadaljeval je Maljuta, — nedavno poslal sem oddelek opričnikov okrog Moskve ogledovat, kako se spolnujejo tvoji carski ukazi. Neznan bojar napal je s svojimi hlapci ta oddelek. Mnogo našib je pobitih, in strašno je razmesarjen moj nad-kocjar! Ali ga ukažeš poklicati?
Ivan pogledal je po opričnikih in ua vseh obrazih brala se je nezadovoljnost in jeza. Tedaj si zapazil v njegovih potezah nekako čuduo veselje in rekel je on z nemirnim glasom:
— Pokličite ga!
— Hitro se je razdelila tolpa in v sobano prišel je Matvej Homjak z obvezano glavo.
IX. Poglavje. Sodba.
Ni umil krvi z obraza Homjak, nalašč je namazal ž njo obvezo in obleko, da bode videl car, kako so ga pobili !
Stopivši k carju, pal je predenj, in čakal je na kolenih, da mu dovoli govoriti.
Vsi so radovedui gledali Homjaka. Car je prvi pretrgal molčanje.
— Čez koga se pritožuješ, — vprašal je: — kako je bilo, povej vse po vrsti!
— Čez koga se pritožujem, sam ne vem, nadepolni pravoslavni car! Ta prokleti pes mi ni povedal svojega imena iu priimka. A prisežem tvojej carskej milosti, da me je strašno iu neusmiljeno pretepel ta neznani človek.
Splošua pozornost se je podvojila. Vsi so pritajili dihanje. Homjak je nadaljeval:
— Prisil smo v vas Medvedovko, kar se usu-jejo kakor sneg nam ua glavo ti vragi, Bog ve, kje so se vzeli, poklali in pobili so deset naših, druge so pa povezali; a bojar, njih prokleti razbojnik, hotel je nas vse obesiti, a dva roparja, katera smo mi bili ujeli pri rekognosciranji, ukazal je osvoboditi io spustiti!
Umolknil je Homjak iu popravil svojo krvavo obvezo. Nezaupljiv ropot nastal je mej opričuiki.
To pripovedovanje zdelo se je vsem neverjetno. Car je dvomil.
(Daljo prib.)
Zahvala.
Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost časti tem u gospodu dru. Jo«. Derču za brezplačno zdravljenje bolnih udov natega društva najtoplejšo zahvalo izreči. (1*>4)
O<ir>or-
(Tevljarskega bolniško-pod pomena društva.
Zahvala.
Podpisani krajni šolski svet s«* gosp. Mih. Kustru, nadučitelju štirirazredne šole v Kranji,  zahvaljuje  za dve cesarski podobi, kateri je naši šoli podaril. (167) Za krajni šolski svet: Olševk.
Meteorologično poročilo.
' J	Čas opazovanja	Stanje barometri v nun.	Tem-pei aftira	Vetrovi	Nebo	Vi • -krina v | lillll.
11. marca	7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer	734 15 nm. 734-1 Usu. 7352;") mm.	-H I»t»C -f- DU'C + 8 4"<;	si. szli. si. j z. si. jz.	jas. obl. obl.	000 mm.
Srednja temperatura       64°, zn 3"6° nad normalom.
X^TJunSLjsl«:a borsa
dne 12 marca t. 1. (Izvirno tologralično ooroeili.
Papirua renta .... 79 gM. 75 kr,
Srebrna renta .... 80 86
Zlata renta .... 101   , 75 „
60/„ marčna renta......... 9!)   , 25
Akcije narodne buniti- H46   , — ,
Kreditne akcijo .... 323   , 75 „
London   . .       . 121   „ 55 ,
Srebro ..... —
Napol.        . . , 82,
C. kr. cekini. ......                                   -   . 6 gld. 70 kr.
Nemške marke ..... M> „   25 ,
4°/, driavne srečke iz I. 1854   250 gld. 124        — .
Driavne srečke iz 1. 1964.         1O0 gld. 170 , —
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   - 101 .80
Ogrska zlata renta 6*/....... 121 „ 95
".'!                    .   . 91 . 30
„     papirna renta 5%    .... 88 w    25 „
.r>° ,   fajerske zemljišč, od.ez. oblig. • 104 , 50
Dunava reg. srečke 5"0    .   .   1O0 gld. 116 , 50
Zemlj. ohč. avstr. 4 •/»•/„ zlati zast. listi 120> 75
Prior. oOlig. Elii-ahetine tapad. ielezuire 106 „65 a
Pri>r. oblig. Ferdinandovi- sev. S»»leznice 105 . 25
Kreditne srečke......100 gld. 173 .   75 .
Rudolfov« srečke ....         10   , 20 , 50
Akcije anglo-avstr. banke .       120   , 116 , 75
Tr:injmway-društ. velj.  170 gld. a. v. 234 , 75
\ii Turjaškem trgu st. 3
točijo se
Biseljska vina
liter po  I h In :i« kr.
Tudi se tu dobe (146—3)
kranjske klobase in suho svinjsko meso.
♦ Umetne (32—18) ♦
I zobe tm z obovja \
{ ustavlja po  najnovejšem  am er i k a i. s k e m načinu J
♦ brez vsakih bolečin ter opravlja  ploiuhovaiijn in 2
♦ vse zobu« 0|»er»«ij« *
I zobozdravnik A. PaicheL ♦
♦ poleg Hradeekr je v oga mostu. I. nadstropje. *
♦ ♦
Gospod Fragner!
Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z desetimi steklenicami Vašega dr. Rosovega zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar je uživam, ne čutim nikakersnih bolečin v želodcu, doći m sem jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprugo bolečine na jetrih, katere jo prej mnogo let trpela in ohrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim so znamenovaiu
Kazimir Miisnlaki,
nadzornik železničnih gradb v Aluksincu, v Srbiji.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njili posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je ^fann* pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše <l»ninnf stwtls f i «». da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže već let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, ua petji, bljcvanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto iu telesu du zopet prejšnjo moč in zdravje.. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko tto>MiMČt? si't'tlstvo postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja 80 na frankirane dopise na vse kraje proti" poštnemu povzetju svote.
Cd Z d    S' 5"
H o _
S.«5.ij B ■fS
■o
ON * 3.
II
o" 9
o
s pr - ©
i 1 *
1 mE
epa g
£,      ^ rs h
2, nO«
% \%' d p   £. • §
P I {.
i
c I
Mg. 1 o' ■ t:
g 3
5 i
c,
Razpis službe.
Podpisani okrajni odbor razpiše začasno službo 4aj« iiikn za okrajni zastop Vranski z letno plačo 400 gld. Prosilec, ki mora biti lepega zadržanja, naj dokaže zmožnost v političnem uradovanji, biti mora vešč slovenskega jezika v govoru in sestanku konceptu , ter zahteva se tudi znanje nemškega jezika.
Zraven te razpisane službe lehko tudi prev7ame poslovanje pri županstvih na Vranskem in p»i Sv. Jeronimu.
Prošnje naj se oddajo do Sli. marca t. 1. podpisanemu uradu. {I3b—3)
Olsraon.1 od"bor "S7"ra,zisl2i,
v 29. dan februvarja 1884.
Dr. Thonison-ova
olepševalna
sredstva.
5? I
C/2 o«
3 —
o.
B
. o —■
7f
SrH
- 90
Da so absolutno neškod-1'iva' to garantu je.
ZE3ctxa.it d.e ZfcToiac; sredstvo, ki osivelim lasem v štirinajstih dneh da prejšnjo barvo, ki ni niti svinčena niti raztopljina peklenskega kamna, in poleg tega ne barva niti kože, niti perila, temveč sumo laso; — tedaj je v dovršenosti do sedaj Še ne doseženi fabrikat.
Cena lončku 3 gld. IBsctrait <5.e ZtSToiac d.e O-alle ; sredstvo, ki sive ali rudeče lase V m; lih dneh prav rujavo ali črno pobarva. Cena lončku 2 gld. 50 kr. ZEst-u- čLe On.din.es; sredstvo, ki črne, rnjave ali rodeče lase v osmih dneh porumeni.
Cena lončku 4 gld. IEsl-u.  đ.es  S3rlpl5.id.es;  sredstvo,   ki pepeluatim lasem d A tako priljubljeno zlato rumeno barvo. ■ Cena lončku 3 gld. ZFScte c3.es Cršoles;  sredstvo, s katerim se odpr a vijo v malih minutah lasje na mestih, kjer jih no maramo, kakor na rokah  ali pri skupaj zraščenih  obrvih, tudi dame, ki imajo na zgornjtj  ustnici malo preveč vidno lase, jih s tem sredstvom lahko odpravijo.
Cena lončku 2 gld. 3=&-te čLes G-nona.es;  sredstvo, da lasje lepše in hitrejše rasto; jedino do/.daj vspešiio sredstvo.
Cena lončku 2 gld. ZEsc-u. c9.es Circassienes; mijboljše in najpopolnejše sredstvo za olepšanje polti; vse mtsnage na polti, pike, pege, mozolji itd. se s tem sredstvom v kratkem ćasu odpravijo; tudi rilđeče r«ike dobe v kratkem lepšo in nežnejšo barvo, ako se s tem le malo pomažejo. Cena lončku 2 gld 50 kr.
Zaloga pri gospodu Edvardu Mahr-u, parfumei-ju v Ljubljani. n45)
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. IComuv zdravilni »t iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
IM-s« vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se  samo v glavnej   zalogi  izdelovalca B. I'ra«nerju.  lekarna nk črnemu orlu" v 1'rajri, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3.
V Ljubljani: G. Pioooll, lekar; V1J. Mayr. lekar; Eras. Birschitz. lekar ; Jos. Svoboda, lekar :vJ. pl. Trnkoozv, lekar- V Postoj 1 o i : Fr. Baccarcich, lekar. V Kranji: K. Šavnik, lekar,   v Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar.
V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici; G. Chriatofoletti, lekar f A. de Gironooli, lekar j B. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Foraboschi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttina,
lekar; Kaiol Zanetti, b-kar. \r Zagrenil: C. Arazim, U-kar. ■jmW Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi :
lE^Ta.žItro domače rrišiZjllo
zoper buli', rane in vneti e vsake vrste.
Ako se. ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri crvu v prstu in prt nohtaiiji, pri žlezah, otekliuah, pri izmašee-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične oteklino in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spulnie, zoper kurja očesa in potne noge, pri ra/.kopamli rokah, zoper lifiajo, zoper oteklino po piku mreesov, /.oper tekoče rane, odprte noge, zoper raka iu vueto kožu ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapne bule in otekline se hitro ozdravijo : kjer pa ven teče. potegne mazilo v kratk>'nt vso gnojivo na-se 'ti rano ozdravi — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro polnega 111 ker se po njeni rana prtj ne zaveli, dokler ni vsa bolna gnojiva ven j.nf, (j>i>-na. 'ludi sabrani rast divjega mesa iu obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte iu tekoče rano so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanj** prilepi.
Mr ikotljivah /to Si in .T* k»\ (158—1)
E5ulz;ufl!i zsi ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Deželna
Rogaška
slatina.
»Tempeljski vrelec".
Usppšni lek za želočae bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača.
Dobiva se pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Jfolzer-ji, Mih. Kastnvr-ji, 1'eter Lassuik-u, ./. Luckmann-u, Jan. Verdan-u,  Jos  Schlosser-ji, S.shussnigg-u a": Weber-ji, Josipu Ter dini v BJultfJiini.     {142—1)
restavracijo v
Pre^zetev restavracije.
1^ S tem Ni dovoljujem naznanjati visokej gospodi, kikor tudi p. 11. občin-
stvu, da sem prevzel %
„pri Malici" i(
Motel *,acn.r ^tadt
ter se bodem vedno prizadeval s točenjem pravih nepopačenih vin, naj- ^ j^v boljšega Beiningsbauser-Jevega marčnega piva, z dobro pripravljenimi ^5 jedrni iu točno postrežbo irajuo pridobiti zaupanje častitih gostov.
Za mnogobrojni obisk prosi z velespoStovanjem
05,
coocoaooooaooo^oooossooooooo
ADOLF 1RTHEI §
& Comp. 8
MamazaMaaajnice. g
Praga.   Dunaj. Pešta.
S tem iia/nanjamo, da smo naše
%<istoi»iiištvo %<i Kranjsko
izročili gospodu 120—6)
J. J. NAGLAS-u,
v Ljubljani, Turjaški trg št. 7.
Iv.datelj i« odgovorni urednik : Ivao Žele z nikar.
fflggr Ta bod« cenjena naročila vselej točno izvrševal. ^Q
ioooopoooooocoorooooosooocia
Lastnina in tisk nNiirodne Tiskalne".
LG