Amerikanski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
števillia.	JToliet, Illinois, 1. februarja, let™ lOOl.	Ijotiuk X.
POGREB KRALJICE SE VRŠI V SOBOTO.
Popeljana bo v London iz Osborne palače med velikansko parado vojnih ladij.
Pogreba se bodo vdeležili razni evropski vladarji.
Vojvoda jorški precej bolan.
Portsmouth, 30. jan.— Vojne la-za velikansko pomorsko parado prihajajo druga za drugo. Kakor določa program bo vodilo sprevod v petek osem vničevalnih čolnov ^rpedov iz Cowes. Njim bo sledila kraljeva jalita "Alberta" s kralji-

edvard vii,
novi angleški kralj.
V .
eillim truplom na krovu; nato kra-}jeva jahta "Victoria and Albert" s kraljem Edvardom in kraljico Ale-sa,1<lro in kraljevo družino; potem kraljeva jahta "Osborne" z drugimi kraljevimi člani; za njo cesarska jahta "Hohenzollern" s cesarjem ''jeniom, vojvodo in vojvodinjo ^°nnaught in drugimi; nadalje ad-m'ralna jahta "Enchantres"in na to ^ rinity House jahta z uradniki na krovu.
Po celi črti med Cowes in Spit-head bodo zasidrane vojne ladije, i mu«o katerih se bode pomikal spread- Kanalno brodovje pod ko-mando podadmirala Sir Harry Holds-Nv°rth Rawson bo stala na vshodni, rezervno brodovje pod komando «ear-admirala Gerard Henry Noel l'a na zahodni strani. Tujezemske Jadije se bodo vstavile južno-za-10<Jno od angleških v oni vrsti kakor So dospele. Ob njih bode zasidra-ni11 osem angleških topovnih čolnov.
°<1 Trinity Pear bode plula "Alberta" in nji sledeče jahte po globo-eni kanalu med obrežjem otoka Vlght in črto vojnih ladij in kri-,ai'k. Čez noč bodo ostale kraljeve Jahte v Portsmouth pristanišču.
Preskrbelo se je tudi za močno vojaško posadko po vsi črti, ob kateri se bo pomikal sprevod, ker se boje merodajni krogi, da bi veliko število kraljevih glav ne privabilo kakih anarhistov v London.
Cantegie-jevfs radodarizost.
New York, 27. jan. — Andrew Carnegie, ki je dejal, da ako kdo umrje bogat, umrje v nečasti, je storil že precej, da se reši tega ponižanja, vendar je še sedaj vreden gotovo $'200,000,000. Iz autentič-nega viea se javlja, da so Carnegie-jevi darovi sledeči:
Izobraževalni zavodi v Amer. $0,605,000 Carregiejeve knjižnico po 69.
ameriških mestih........5,266,100
Knjige in šole v Veliki Britaniji 1,2-11,665
Razni darovi.....................428,200
Skupaj............... .$13,540,905
Nadaljnih prošenj za knjižnice raznih ameriških mest ima Carnegie že precej v rokah. Skupna svota vseh za katere prosijo znaša $1,-000,000. V zadnjih treh dneh je Carnegie daroval 510,000 samo trem zavodom — $200,000 za javno knjižnico v Syracuse, N. Y. $200,000 za Obeilin Coflege, in $500,000 za javno knjižnico v Lewiston Me.
PAPEŽ JE IZDAL SVOJO OKROŽNICO.
T nji razkriva on načela krščanske demokracije in priporoča milosrčnost.
Na tak način postanejo vezi dru žabne ljubezni še tesneje.
Pravice drugih treba spoštovati.
Rim, 26. jan. — Papeževa okrožnica o krščanski demokraciji, kije bila izdana nocoj, pravi, da mora krščanska demokracija ohraniti bratstvo med ljudmi po zapovedih evangelija in verskega čutenja in v soglasju z božjimi in človeškimi zakoni. Krščanskademokracija, pravi enciklika, ne sme pomeniti revolucijo zoper vladajoče sloje.
Papež pričenja z omembo svojih dveh prejšnih okrožnic: Quod Apostole Numeris in Rorum Novarum in dostavlja, da so katoličani kot posledica teh enciklik, obrnili vse svoje delovanje k socijalnim delom z namenom, da bi pomagali delujočim slojem. Tukaj omenja sv. Oče, kaj se je vse storilo v tem oziru, vstanovitev delavskih uradov, skladov v korist kmečkega ljudstva, in delavskih družb vsake vrste. On smatraime "krščanskisocijalizem," nepravilnim in pravi, da so katoličani, vkvarjajoči se s socijalnimi vprašanji, dostikrat nazivani "krščanski demokrati" A tudi ta naslov ne ugaja nekaterim.
V tem so nastala razna nesložna mnenja in papež izraža željo, da bi se odstranila. Prav skrbno je treba razločiti socijalizem od krščansko demokracije. Prvi se briga samo za materijalno imetje ter se trudi,da napravi popolno jednakost in skupno lastovanje. Obratno pa krščanska demokracija spoštuje načela božjega zakona in dasi tudi deluje za materijalno izboljšanje vendar stori to z ozirom na dušni blagor ljudstva. Krščanska demokracija se tudi ne sme zamenjavati g politično demokracijo, kajti prva more in bi morala obstati kakor stori cerkev sama pod najrazličnejšimi političnimi odnosaji.
Naslov "krščanska demokracija" torej ne zavz«ma ničesar kar bi utegnilo koga žaliti, kajti ista spoštuje zakone postavne posvetne oblasti. Ker so razna nesložna mnenja sedaj odpravljena, naj katoličani še nadalje poklonijo svojo skrb socijalnim vprašanjem in izboljšavi stanja delavskega ljudstva.
Okrožnica priporoča milosrčnost in dajanje milodarov kar smatrajo socijalisti za razžaljenje časti revnih slojev. Milodari služijo poleg vseh svojih dobrot tudi v to, da tesneje zvežejo vezi družabne ljubezni. Prav malo je razločka ako se to delovanje katoličanov na korist delavskih slojev imenuje socijalno delovanje katoličanov ali krščanska demokracija. Glavna stvar je, da bi katoličani delovali skupno, da ohranijo skupnost naporov in čutov. Brezpomembnih, nekoristnih vprašanj bi se torej ne smelo nikdar objavljati niti po časnikih niti po javnih shodih. Katoličani se naj nikdar ne spuščajo v prepire.
Papež zaključuje okrožnico z na-vduševanjem vernikov, naj se ravnajo po teh načelih in jih vpošte-vajo. Priporočati morajo ljudstvu in delavcem, naj se izogibajo vsega kar je navdano z revolnoijonarnim duhom, spoštujejo pravice drugih, bodo pokorni svojim načelnikom in izvršujejo verska dela. Na tak način bo socijalni mir zopet pričel vladati po vsem svetu.

London, 30. jan—Sodeč po programu izdanem od vojnega urada sprevod v Londonu imel povsem J°]aško lice. Odleski 40. regimen-0V v svojih različnih uniformah in ^ožiu bodo jako spreminjali prizor, niforme vseh večjih vojsk na svetu bodo prikazale, kajti poleg si-spremstva pogreba se vde-^ ih kraljev in knežjih odposlan-^ se bodo pristovali pri sprevodu vojaški attaclie-ji tujih obla-ev- Grški, portugalski in belgij. 1 kralji ter nemški cesar bodo ,4v*oči pri pogrebu.
Povpraševanje za sedeže na oknih P°leg katerih ss bode pomikal spre-^sega vse prejšne. Navadni ezi se prodajajo za 10 funtov ^erlingov ali $50. V zadnjih dveh ^ treh dneh so cene tudi silno p0-e; najemnik je prejel za t,r n.° olcno svojega stanovanja v
etjem nadstropju ob St. James reet malenkost $250. Razložni 0-"ise oddajajo v najem proti pla-
" 150 do 200 funtov šterlingov.
da v °-la y°rški 8in kral3aEdvar-
VII. je precej nevarno zbolel za sPicami ter 8e vsled t »e bo
niogel vdeležiti pogreba.
Okradli pošto.
Peoria, 111., 27. jan. —Internal Revenue urad v zveznem poslopju je bil v potek po noči okraden za $31,976,45 v znamkah ali stampsih raznih vrednostij. Te so tatovi odnesli še v onih zavitkih, v katerih so došle iz Washingtona. Teža plena je bila skoro 300 funtov. Do sedaj še niso prišli na sled nobeni stvari, ki bi zločin vsaj nekoliko pojasnila. Blagajnica v uradu ni bila v takem redu, kakor bi se i-melo pričakovan, zato so jo tatovi tudi ložje oplenili.
Vsak korak roparjev kaže, da so bili veščaki, ki so položaj natančno proučili. Med tem ko so štirji potovalni agenti spali načetrteiji nadstropju in dva ponočna poštarja delala spodaj v poštnem oddelku so lopovi vspešno odnesli svoj plen vkljub temu, da je tudi nočni čuvaj čuval poslopje, ali bi ga vsaj imel čuvati.
Drzen rop.
Kansas City, Mo., 28. jan.— Lokalni urad Standard Oil kompanije je bil danes popoldne okraden za $700 na prav drzen način. Blagajnik W. Irwin je ravno sedel pri mizi in delal račun, ker je hotel odnesti denar na banko. Pred njim na mizi je ležal kup bankovcev kar aačuje glas: "Roke kvišku!" Irwin je zagledal pred seboj v njega merjen revolver. Tat je bil mlad, čisto obrit in čedno oblečen človek. Ko je pobral denar iz mize in blagajne je odšel ter zaklenil. Irwina v urad. Proti večeru je policija aretovala na zvezni postaji Ched Coverdale-a in Ralph Myers-a kot dozdevna zločinca. Prvega je Irwin pozitivno spoznal za tatu.
Otroci zgoreli.
Bessemer, Mich., 28. jan. — Sinoči je zgorela tukaj hiša Louis Beissela. Izpod razvalin so danes zjutraj izvlekli ožgane ostanke štiriletnega dečka in šestletne deklice. Mrs. Beissel sama je silno nevarno opečena in nobenega upanja ni r.a njeno okrevanje. Druge svoje otrok« je rešila s tem, da jih je pometala skozi okno v drugem nadstropju. Razstrelba Bvetilnice je vzrok vse nesreče.
Šest je morebiti mrtvih.
Parkersburg, W. Va., 28. jan.— Poroča se, da je* bilo vsled nesreče na stranski progi Baltimore & Ohio železnice jedno miljo zapadno od Petroleuma vbitih ali zgubljenih šest oseb. Na nekem ovinku sta trčila skupaj dva tovorna vlaka, vsled česar ste se razbili obe lokomotivi in nakopičili vagoni na velik kup.
Novo pravoslavno cerkev
bodo zidali v Chicagi na Leavitt St. in Haddon Ave. Stavba bo stala $25.000. Vse stroške bo plačala ruska vlada v Petrogradu, ki vzdržuje že par let chicaškim "Rusnja-kom" pravoslavnega duhovnika z letno plačo $1,000.00
Blagoslovil novo katedralo.
Covington, Ky., 27. jan,—Nova katedrala posvečena Materi Božji je bila danes blagoslovljena v tem mestu. Služba božja se je pričela še v starem poslopju, po kateri se je potem podala slavnostna procesija proti novi stavbi.
Nadškof Elder iz Cincinnati je ob 9. uri posvetil novo katedralo o prisotnosti mnogih škofov, duhovnikov in bogoslovcev. Škof Maes iz te škofije je ob 10. uri daroval prvo sv. mašo, pri kateri je imel škof J. L. Spalding iz Peoria slavnostni govor. Cerkveno glasbo je izvrševal simfonijski orkester iz Cincinnati petje pa 300 pevcev iz Covingtona, Cincinnati in Newporta. Slavnost se je zaključila popoldne z vetrnicami, pri katerih je imel govor nadškof Kain iz St. Louisa. Navzoči so bili tudi še sledeči škofje: Folej iz Detroit, Rich ter iz Grand Rapids, Byrne iz Nashville, Chatard iz Indianapolis, Alerding iz Fort Wayne, Moeller iz Columbus, Ilorstman iz Clevclanda in Gabriels iz Providence, poleg mnoge druge duhovščine iz vseh delov Združenih držav.
Milwaukee, Wis., 27. jan.—Nadškof F. X. Ivatzer je danes blagoslovil tukaj novo cerkev sv. Vin-cencija Pavljanskega s svečanimi obredi. Ista bo jedna najlepših v mestu in bo v kakih šestih mesecih popolnoma dovršena.
Strajk po Parizu.
Pariz, 29. jan. — Splošen štrajk vseh vslužbencev podzemske železnice so je razglasil danes. Postaje je zasedlo vojaštvo. Promet posebno s jiasažirji je hudo oviran.
Strajk po podzemskih želcznicah je sledil, potem ko je kompanija odklonila zvišati plačo vslužbancem in vzeti nazaj v delo nekaj razpu-ščenih mož. Štrajkarji so prav redni, a promet je ves vstavljen.
Kompanija je razobesila oglase za elektrike in sprevodnike, vendar ne bo še mogla odpreti prometa najmanj v štirinajstih dneh ako ne vzame nazaj štrajkarjev. Podzemska železnica je imela že dostikrat veliko smolo. Večkrat je bila prisiljena k vstavljenju poslovanja. Štrajkarji so izdali poziv na Pari-žane, rekoč, da je kompanija in ne oni kriva vstavljenja prometa.
Zveza do Chlcage.
Lansing, Mich., 28. jan. — Pred kratkem se je organizovala kompanija s kapitalom $4,000,000, ki bo zidala električno železnico med De-troitom in Chicago. Državni tajnik je izdal za njo inkorporacijske listine. Nova družba bo poslovala pod imenom Detroit & Chicago Traction Company. Določena,črta med obema mestoma še ni popolnoma naznačena. Kompanija bo od glavne črte zidale še postranske proge do raznih mest in vasij ako se bo to izplačalo.
Premestitev trgovine.
Dobropoznati prvi izdelovalec zdravilnega grenkega vina Joseph Triner v Chicagi je premestil svojo trgovino v svoje lastne prostore na 799. So. Ashland Avenue. Novo poslopje kaže prav dobro podjetnost duha svojega lastnika, ki se je proslavil s svojim grenkim vinom pri vseh narodnostih daleč na okoli. Želimo, da bi žela firma v svojih novih prostorih vedno več vspeha.
ŽELI PROSTOST ALI PA SMRT,
Tako je dejal Aguinaldo, filipinski vodja,ako so časnikarska poročila resnična.
Našel ga je nek zaupen agent, ki je baje Amerikanec.
Nima zaupanja do Uncle Sama.
New York, 28. jan. — The World prinaša, kakor pravi, avtentičen pomenek ž Aguinaldom, katerega je imel z njim nek Amerikanec, zaupljiv agent Carlo Rubina, imenitnega trgovca v Manili. Semkaj je bilo poslano po pošti. Rubinov agent je najdel Aguinalda v filipinskem glavnem mestu.
Cigarete vzrok ločitve.
Oshkosh, Wis., 27. jan. — Da je preobilno kajenje cigaret dovolj tehten ozrok ločitve je razsodil včeraj sodnik Burnell v okrožnem sodišču. Mrs. Beatrice Tracey je prosila ločitvo od svojega moža Rolla Tracey ter navedla kot glavni vzrok preobilno kajenje cigaret. Sodnik jo dovolil obsolutno zakonsko ločitev.
AGUINALDO.
"Moja pisma Aguinaldu", pravi on, "so bila skrbno pregledana predno sem mogel dobiti njegovo popolno zaupanje. A ker je znal, da so bila pisana od onih, o katerih je vedel, da so njogovi najboljši prijatelji, me je vsprejel brez odlašanja. Ostal sem tamkaj štiri dni in v tem času je govoril z menoj Aguinaldo povsem neprikrito, mi izjavil vse svoje nazore o sedanjem položaju na otokih in načrte, katere bo skušal še uresničiti. Prav čudil sem se njegovemu znanju zgodovine Združenih držav in raznih državnikov po civilni vojski.
"O razglašen ju pomiloščenja sva se tudi natančno pogovarjala. Vprašal sem ga ako bi je vsprejel od komisarjev, poslanih k njemu od vlade Združenih držav.
"Odgovoril mi je: 'Ne, pomiloščenja nočem vsprejeti, ker jim ne zaupam. Nisem še pozabil onih izrazov prijateljstva, s katerimi so me obsipali Dewey ip Otis terdrugi, a zlasti še Wildman. Moja armada se je' borila za nje in z njimi, da odpodi Špance in vse toz obljubami, da si pridobimo mi prostost. Vse te obljube pa so sedaj oni zavrgli. Ne, pomiloščenje pomeni sužnjost in vbogljivost volji McKinleyevi'.
Zelo velika umrljivost.
San Francisco, Cal., 28. jan. — Več ljudij je umrlo v San Francisco v decembru, kakor v kateremkoli mesecu odkar se hranijo zdravstvena poročila. Njih skupno število znaša 680 in izmed teh jih je bilo tri četrtine žrtev hripe. Več drugih je umrlo vsled pljučnice, ki je pritisnila za hripo.
Izstradal samega sebe.
Peoria, 111., 27. jan. — Danes so naili v neki strašno zapuščeni kolibi nekaj milj severno od tega mesta mrtvo truj51o samotarja Jakob Kuntz-a, oblečenega v cunje. Pri njem so našli $456 v gotovini in lastninsko pravico za 80 akrov drage zemlje. Koronerjeva izjava je je bila, da se je Kuntz izstradal samega sebe do smrti.
Severov Želodčni Grenčec oživ in ojači cel sestav, pomnoži moč živcev in umsko delovanje, ter tudi urejuje prebavljanje. Isfei je čisti izvleček pravih zdravilnih snovij.
Cena 50 c. & $1.00.
Delavske novice.
Denver, Colo., 26. jan.—Po južnem delu Colorado bo razglašeno obsedno stanje ako governerOrmaii vstreže zahtevi linijskih premogar-jev. Po Hurfano county kjer ima Colorado Fuel and Iron kompanija velik vpliv, in po kateri tudi vlada sedaj premogarski štrajk, se gode štrajkarjem velike krivice. Okrajna oblastva postopajo z njimi na jako surov način. John L. Gehr, predsednik Southern District Miners' unije je izdal priziv na governorja.
Santa Rita rudnik v Victor,Colo., je prenehal danes z delom. To je prvi veliki zlati rudnik, ki je moral vstaviti poslovanje vsled pomanjkanja premoga.
Indianapolis, Ind., 29. jan. — Oblast za napovedanje štrajkov in vstavljenje dela po rudnikih je bila danes odvzeta od glavnih uradnikov United Mine Workers' unije, ki so do sedaj imeli popolno oblast do tega. Sedaj bo treba sklicati skupaj vso distriktne predsednike predno so mogel napovedati štrajk.
Povišanje plače glavnini uradnikom jo povzročilo včeraj h od o debato, vsled katere so ostale iste na oni stopinji, kakor lani. Predsednik Mitchell je sam bil zoper povišanje.
Od sedaj naprej bo tiskan Mine Workers' Journal jedinole v angleščini. Do sedaj je bil tudi majhen njegov del tiskan v češkem jeziku, kar jo pa odpravljeno, ker se je s tem godila krivica drugim narodnostim.
Columbus, Ohio, 29. jan. — Illinois Coal Operators' družba se je sešla danes popoldne v tem mostu ob navzočnosti 100 članov. Današnja seja je bila tajna, a se pripoveduje, da so se pogovarjali o razmerah, ki so izpodrinile vse stroje iz skoro vseh illiuoiskih rudnikov. Razgovarjali so se tudi o dopustu lowe in Michigana k skupni konferenci, kakor so zahtevali rudarji. Operatorji so pa predlagali naj se tem prišteje tudi West Virginia. Dovršilo se ni ničesar sklepčnega.
Cincinnati, Ohio, 29. jan. __Narodni izvrševalni odbor od Iron-Molders' Union of North America, bo prihodnji pondeljek naredil tukaj priprave za konferenco s komitejem National Founders' družbe, da se skuša poravnati štrajk v Clevelandu, ki traja že od 2. julija 1900 naprej.
Razpor je končan.
Pittsburg, Pa., 28, jan.—Andrew Carnegie je prisilil danes American Steel Sheet kompanijo k pomirjenju. Naznanilo se je, da je trust za jekleno plošče napravil kontrakt za pet let s Carnegiejevo kompanijo, s katerim bo dobival od nje vseli pet let jeklenih drogov v vrednosti $5,000,000 na leto. Nasprotno pa bo Carnegiejeva kompanija prenehala s svojimi tovarnami za jekh i.a. plošče v Duqueaue,
Tri tovarue so se združile:
New Albany, Ind., 28. j.nn. — Doenich-llayes Shoe Co., iz Jeffer-sonville, s kapitalom $300,000; Gev-sicke Shoe Manufacturing Co., iz Jefferson City, Mo,, s kapitalom $200,000, in Verstag-Grant Shoe Co., iz St. Louisa, so se, združile v kombinacijo, ki bo poslovala v bodoče pod imenom Geisicke-Doenich -llayes Shoe kompaniji* s skupnim kapitalom $600,000. Njih glavni sedež bo v St. Louis. Na tak način nameravajo kontrolovati vso čevljarsko obrt in kupčijo zapadno od Alleghenijev.
Izkopala sta mu oči.
Clarksburg, VV. Va., 28. jan. — Sinoči sta v državni norišnici v Weston, Mark Ware in Andrew Gooden, oba bolna na umu, napadla stražnika Michael Whelan-a, ga premagala in mu s prsti izkopala obe očesi.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 31. jaii.—Koze so se prikazale tudi že v našem mestu. Pretežen i pondeljek bo zdravstvene oblasti zapazile bolnika bolnega za kozami v kompanijskili hišah poleg jeklarn ter ga takoj odpeljale v posebno bolnišnico. Njegovo ime je Thomas Bell in je šele 10. jan. prišel v Joliet iz Buffalo, N. Y.
—	G. John Kočevar je še sedaj v bolnišnici sv. Jožefa vsled rev-matizma v desni nogi. V zadnjem času se mu jo stanje nekoliko shujšalo, a sedaj mu gre že na bolje. Upamo, da se kmalu popolnoma ozdravi.
—	Zadnjo soboto jo Enterprise tovarna prenehala z delom za nekaj dnij.
_ Društvo sv. Frančiška Sal.
praanuje v soboto 2. febr. petletnico svojega obstanka s plesno veselico v Turner Hall.
—	Zadnjič smo vsled napačnega obvestila poročali, da so Bratje Brajdič prodali poleg svoje zaloge grocerijskega blaga tudi hišo in loto. To ni bilo povsem tako kajti hiše in lote še niso bili nikomur prodali kar tudi ne nameravajo storiti.
So. Chicago, 111., 25. jan. — Častiti g. urednik! Prosim, da naznanite v conjenem nam listu naš cerkveni račun do 20. jan. t. 1. Imena novih darovalcev bo:
Po $5.00. Anton Skala, Jožef Anžič, Anton Linčic, Jure Perlio, Ivan Rehonič, Matija Šute, Miho Raduš, Daniel Stua, Miho Grgurič.
Po S3.00. Jakob Gorenje, Tom. Sirovica, Miho Časni.
Po S3.00. Ignac Gregorič, Jožef Pučar, Mate Svičič, Marko Ivese-rič, Janez Ivranjc, Janez Turk, Fr. Radič, Andrej Kožar.
Po $1.00. Ana Bašič, Ana Štaj-duhar, Martin Žulič, Ilija Malič, Vincenc Knaus, Mike Osoja, Tom. Vikusič, Janez Verbič, Sim.Žagar.
Po 50 c. Ivan Perakovič.
Nova zbirka znaša $79.50. Poprej je bilo v blagajni $735.51.Zdaj je vsega skupaj $815.01.
Opominjam še tukajšne rojake, da se vdeležijo veselice, katera se bo obvršavala v korist naše cerkve v nedeljo 3. feb. v Saenger Hallu na 9233 Houston Ave. Pričetek je ob 8. uri zvečer. Odborniki pri tej veselici naj se potrudijo, da pridejo v pravem času v dvorano in se postavijo vsak na svoj odrejen prostor. Kasirja sta Miho Milakovič in Jan. Kučič; natakarja Anton Skala in Anton Šimonič; strežaja Anton Sa-šek in Marko Horvat; prodajalca listkov Tadija Milakovič in Ivan Rehorič; oskrbnice za jedilo Katarina Sebahar, Uršula Kučič in Ana Brunsky; redarja Jakob Kovač in Martin Jurjevič; pri kolesu Niko Brunsky in Fidelij Delisinovič pregledovalca računov Franc Medoš in Jure Lajič.
Upamo, da ne bo zastonj naš trud ker vse nam lepo kaže, da se bo trud 4obro izplačal.
Pozdrav na vse rojake. Bilježim se v imenu cerkvenega odbora.
Franc Medosh, nadzornik.
dvajsetkrat hitreje. Zatoraj ne svetujem nobenemu Slovencu, da bi šel v Pittsburg dela iskat ker tukaj ga je teško dobiti.
Vsem Slovencem in Slovenkam srčni pozdrav po širni Ameriki; tebi, vrli nam list, pa mnogo novih na-r očnikov in prcdplatniltOT. N. Č.
članom društva Vitezi sv. Jurija, št. 3. K. S. K. Jednotese naznanja, da se v soboto zvečer 2. febr. mod 7. in 8. uro zbero v svoji opravi v dvorani slovenske šole od kodor odkorakajo na veselico društva sv. Frančiška Sal. v Turner Hall.
John Butala, tajnik.
Društvene vesti.
Joliet, 111., 31. jan. — Društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 K. S. K. Jednote je imelo pretečeno nedeljo svoje redno mesečno zboro-vanjo. Isto mora ostati v spominu vsakega društvenika, kajti pri njem je bilo vsprejetih 30 novih udov. Lepšega darila bi se društvo sv. Frančiška Sal. res ne moglo želeti za svojo petletnico kakor jo bil ta ogromni prirastek. Navzoči dru-štveniki so svojim novim bratom pri vsprejemu zaklicali trikratni "Slava"!
Pri tem zborovanju so je iklemlo, da ima društvo iv. Frančiška Sal. v bodoče svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu in tudi izvolil potrebni odbor za plesno veselico, katero obdržava društvo to soboto t. j. 2. februar j a v Turner Hall v proslavo svoje petletnice. Ta dan naj se zbirajo društveniki v dvorani slovenske šole med 7. in polu 8. uro zvečer ter odkorakajo potem v spremstvu drugih društev v dvorano kjer se vrši veselica.
Mostni svet jolietski je v svoji sej v pondeljek 28. t. m. sklenil na predlog aldermana Nemanicha, da se vdeleži korporativno to plesne veselice sv. Frančiška Sal. Na isti se bode tudi vršil kontest med dvema društvenikoma g. Štef. Ku-karjem in g. Louis Mauser-jem za $50.00 vrednosti, ki bode gotovo silno živahen.
Na svojem zborovanju jo društvo dalje sklenilo, da je vstopnina aa Slovenca in druge Slovane prosta, za druge narodnosti pa $1.00. Društvo sv. Frančiška Sal. vabi torej vse svoje prijatelje, da se v mnogo-brojnem števila vdeleže proslave petletnice svojega obstanka.
Za društveni odbor
Mat. II. Nemanich, tajnik.
Allegheny, Pa., 21. jan. — Društvo Marijo Sedem Zalostij, št. 50 K. S. K. Jednote je imelo dne 13. jan. svoje letno zborovanje in volitev odbor* za tekoče leto 1901. V društveni odbor so izvoljeni sledeči gg.: pred»ednik Mihael Husio; podpredsednik Josip Flajnik; prvi tajnik Marko Ostronio; drugi tajnik John Mravin«c; blagajnik Anton Kambič; odborniki Geo. Flajnik, Matija Porušič, John Stanko; zastopnik Marko Oitronič; maršala Matija Perušio in Jo»ip Baljkovec; zastavonoša John Katkič.
Društvo je imelo od časa tvoje vstanovitv« dne 18. septembra 1890 pa do 13. januarja 1901 skupnih
dohodkov..............$1,199.06
Stroški so iledtči: na K.
S. K. J. poslano.......$
Bolnim izplačano.......$
Razni društveni stroški ■našajo skupaj.......$
466.20
252.50
281.97
Lcadville, Colo., 15. jan.—Pri nas vLeadville se z delom ne moremo nič kaj pohvaliti, niti v rudo-topilnicah niti v rudokopih. V topilnicah se še veduo dobi delo, ali nikdoga ne more dolgo obdržati posebno zdaj v zimskih časih, ko je vse zmrzlo in neugodno. Po leti in v jeseni so bosi izbirali ljudi za delo, zdaj je pa vsak dober,saino če more delati.Za postopače je to dobro, napravi jeden šiht ali dva, pokaže pete in gre svojo pot. Za delo se pa več ne zmeni.
Zimo smo imeli do zdaj prav lepo in ugodno, a v tem času ne svetujem nobenemu rojaku naj bi šel semkaj dela iskat.	J- A".
Pittsburg, Pa., 23. jan. — Tukaj in po okolici Pittsburga gre še precej dobro z delom. Tovarne za jeklo in tudi druge vse poslujejo, a žalibog, dosti je še delavcev brez ssaslužka za vsakdanji kruh. To si moramo lahko misliti, kajti vse tovarne so prenarejenez novimi stroji. Kar je naredilo preje petnajst mož to naredijo sedaj stroj in par mož
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8. K. S. K. Jednote je imelo pretečeno nedeljo svoje redno mesečno zborovanje in dopolnilno volitev svojih uradnikov za tekoče loto 1901. Izvoljeni so bili sledeči dopolnilni uradniki gg.: Frank Slabe in Louis Malnio nadzornika; Josip Vidio, poslanec; Anton štraj in Marko Žnidaršič, reditelja; John Colarič, Frank Veršček, Albreht Leš, Jurij Petric in Josip Stanlan, zaatavonosci; Daniel Stua, John Zimerman in Kvirin Naselbini, bolniški odborniki.
Prebran je bil tudi celoletni račun za 1900. Društvo sv. Cirila in Metoda je imelo dohodkov $510.78; stroškov $292.74. V blagajnioi ostane tedaj še čiste gotovine v znesku $218.04. Prejšnipredsednik in tajnik gg. Štefan Kukar in Martin Muo sta se lepo zahvalila za izkazano jima zaupanje v preteklem letu ter odstopila svoja mesta novemu predsedniku g. Anton Planincu, oziroma tajniku g. Blaž Čuliku, prej-šnemu podpredsedniku. Vse društvo jima je za njihov požrtvovalen trud za društveni prospeh zaklicalo trikratni "Slava"!
Pri ti svoji zadnji seji je društvo sv. Cirila in Metoda tudi sklenilo, da zniža vstopnino od sedaj naprej na $2.00. S tem je dana prilika vsem Slovencem, ki še niso pri društvu, da se mu pridružijo.
Sklenilo so je tudi, da s« društvo korporativno vdeleži plesne veselice društva sv. Frančiška Sal. v soboto 8. febr. V ta namen naj se shirajo društveniki v dvorani slovenskesole med 7. in polu 8. uro zvečer. Le delo in bolezen opravičuje odsotnost društvenika, drugače zapade kazni kakor jo je društvo določilo.
Vsi zunaj Jolieta bivajoči člani društva sv. Cirila in Metoda naj od sedaj naprej pošiljajo mesečnino in društva se tikajoče dopise svojemu novemu tajniku, čegar naslov je: Blat Gulik, 909 JV. Hickory St., Joliet, III.
Skupni društveni stroški
»našajo..............$1,000.67
Odštevši stroška od dohodkov, ostane čistega
donarja.............$ 195.39
Z ostalim društvenim i-motjem in inventarjem snaša skupno društveno premoženje.....$ 246.11
Društvo se ja vstanovilo z 32 člani; nadalje jih je pristopilo 2ti udov. Ker pa vsakemu ni ugajalo društvo, si jo marsikateri ko jo prišla društvena seja pomolil dolarček pred nos in si ga ogledal, rekoč sam pri sebi: "Ne, škoda ga je društvu nesti ker jo tako lep!" Vslod tega so ostajali nekateri društvu dolžni jeden mesec, dva ali pa še več, in vsled tega jih j« bilo is društva is-ločenih 13 udov in ostavili društvu spomin v snesku $85.60. Odstopil je jeden in sedaj šteje društvo 44 udov, za katero pa smem reči, da so vsi dobri, redno prihajajo k društvenim sejam in tudi svoje doneske plačajo v rodu.
Društvo ima vse strari. katore potrebuje; le jedne mil pa manjka, in to je slovenska zastava, za katoro bode pa društvo kar najhitreje mogočo skrbelo. Posebno ponosni smo na charter, katerega nam je poslala K. S. K. Jednota. Sedaj vemo, da imamo popolno pravico pri K. S. K. J. Opominjam pri tej priložnosti vso društveniko, katori še niso naročniki Amerikanskkga Slovenca, naj si ga naročo ker čim bolj bodo čitali ta list, glasilo Jednote, tem bolj jih bo vnomalo za razvoj in na-prodek društva.
Novoiivoljenim uradnikom želim dober vspeh, da bi vedno delovali v korist in napredek društva, da bi se vedno držali društvenih pravic in pazili, da jih vsak član natanko i»-polnuje. Kajti dokler so bodo društvo ravnalo po društvenih in K- S. Jednotinih pravilih bodo dobro
THE EAGLE
JOLIET, ILL.
Sedaj je čas, da si nakupite pohištva in drugih potrebščin, obleke in čevljev, ko kupite lahko vse po svojih cenah.
smo cene
vseh stvarij v naši prodajalnici, tako da se bodete čudili ko pregledate blago. Ako nam bodete naklonili le nekaj svoje pazljivosti bodete pregledujoči naše blago takoj prepričani, da prodajemo isto za manj, kakor polovico svoje vrednosti. Na primer:
Moške $25 suknje	za $12.50.
" $20 "	" $10.00.
" $16 "	" $ 8.50.
" $12 "	" $ 7.50.
Fantovske $12 suknje	za $ 6.50.
" $10 "	" $ 5.00.
Deško $6.50 suknje	za $ 3.50.
" $5.00 "	" $ 3.00.
" $4.00 "	" $ 3.90.
" $3.00 "	" $ 1.50.
" $2.50 "	" $ 1.25.
Kupili smo za več tisoč dolarjev vsakovrstne obleke za to zimo, in vso moramo izprodati pred
spomladjo,
ne gledo na to koliko pri tem izgubimo. Narediti moramo prostor za prihodnjo spomladno zalogo.
Vseh cen našega blaga ne moremo tukaj omeniti ker ga jo preveliko, a rekli bomo prav nakratko, da no morete prav nikjer bolj ko-ristonosno založiti svojegadenarja, kakor pri
The Eagle
in to sedaj ko je še čas. Premislite si in ne zamudite te ugodne priliko. Kaj takega se zgodi samo jedenkrat v življenju.
Mat. Sittiotiich,
Manager.
K.
napredovalo, kakor hitro pa društvo zavrže pravila, bodo šlo vso rakovo pot. Društveni člani naj vodno iz-polnujejo svojo dolžnost do društva, in društvo naj z vsakim udom pravično ravna. To jo bilo do sedaj našo geslo in naj tudi ostane za na-prej.
K sklepu kličem vsom novo izvoljenim uradnikom trikratni "Živijo", vsom sobratom K. S. Iv. J-pa srčen pozdrav; tobi, vrli nam Amekikanski Slovenec pa želim obilo naročnikov in dobrih plačnikov.	Geo. Mravinetz,
bivši preds. in tast. društva.
Ironwood, Mich., 23. jan.—Tukajšne društvo sv. Janeza Krstnika št. 20 K. S. K. Jednote je imelo pretečeno nedeljo svojo letne zboro-vanjo in volitev uradnikov. Stari predsednik je otvoril sejo z molit vijo in se lopo zahvalil društvu za svojo službo.
Uradnikom za novo leto 1901. »o bil i izvoljeni sledeči gg.: Pavel Mu* kaveo, predsednik; Franc Petruša, podpredsednik; Jure Krizmarič, tajnik; Jože Ulašic, blagajnik; Janez Ramuta, delegat; Peter Mukavee, pisar; odbornika Jure Petruša in
Anton Ramuščak; bolniški obiskovalci Jožo Dušic, Jože Frice in Franc Šmalo. Zastavonoša- Franc Kočevar; vratar Juro Gerstel; maršal Mihael Mačan.
Vsi dopisi in pisma naj se sedaj pošiljajo na prvega tajnika Jura Kriamarič, 804. E. Ayer St., Iron-wood, Mich.
Novemu odboru kličem burni "Slava"! Srčen pozdrav vsem udom naše K. S. K. J. Tebi pa, ljubljeni list, želim dober vspeh.
Budolf Simonič.
Pr ošnj a.
Spodaj podpisana predlagava ameriškim Slovencem doma iz fare Nemška Loka na Dolenjskem naj-ponižnejšo prošnjo, a katero se jima priporočava za prispovek milodarov za zidavo kapele sv. Barbaro v vasi Kraljeh, faro Nemška Loka. Poživljava vsa radodarna srca domačinov, da so najradodarnojšo odzovejo ti prošnji. Vsak naj blagovoli pristaviti svojo natančno irtie, kor jih bova potom vse skupaj objavila v listu.
Peter Krai,	George Maurin
Soudan, Mnn.	Ely, Minn
Prihranil si je dpnar.
V sedanjih časih ko prešteje člo vek vsak vinar, predno ga izda, jo gotovo nekaj prijetnega, ako mo* reš najti način, s katerim si prihraniš svoj denar. G. Gottfield Burg, 151 Stagg St., Brooklyn, N. Y., popisuje svojo izkušnjo tako-lo: "Moja žena je hudo bolehala ce'n dva meseca za pljučnico. Zdravnik jo je obiskaval vsaki dan, a ji ni mogel pomagati. Ubožica se nika> kor ni mogla osvoboditi močnega pritiska na svoja pljuča. Naznanil sem to okoliščino g. F. Drahoradu iz Middle Village, N. Y., ki mi je nasvetoval naj poskusim Severov pljučni balzam. Vzel sem jedno steklenico s seboj in sem bil te* presenečen, videč kako dober vspeh je imel isti. Položaj moje soproge se je hitro izboljšal in po porabi
i i M
D
u
m
i i ŠJ 1
1
s
1
m
i
i
i
i
M i
a
a
M
i i I i i i
I i
1
i i i
1
D
Sj| H Ij i I i
II M
I

Dinetov Store
99
je prav zanesljiv prostor
za vaše kupovanje.
Vse, kar prodajajo pri Dinetu je dobro — in VBe kar povedo je resnično.
Veliko dobrega lahko storite samim sebi, ako pregledato naše
"Bargain Mize"
v basementu.
Tam kupite lahko dobro obleko in dobre čevlje ceneje, kakor ste jih še kdaj poprej videli.
Deški najboljši in najfinejši ulsterji aii dolge suknje, ki so vrgle preje 8 do 15 dol.,
g,.do ^„ ...$1,98, $2,98 in $4,98.
Deški najboljši ekstra fini čevlji za zimsko dobo vseh oblik od 11 do 2 sedaj samo
98 c.
Pričakujemo od vas kupčije s tem, da jo zaslužimo.
r
I®
A. E. DINET & CO.
JOLIET, ILL.
j'
d g
M
V.
j«
v . Č!
«(
li
m
ni
•c« JSd
le
K P št di
lii
pa .«1 18 80 10 je ■55
«e
M;
od
že, <lr; in
liv
»nc
jo
<liš
fr
V,
Iz v 80\ 1.
gj, Febr. 1, 1901.	ji! . ^
H fmMJMMJiSIMMMMmnim®!^^	li«
'	1	......... • " ' '" —s leti
POPOTNIKOV KAŽIPOT. H
troli steklenic tega balzama je popolnoma ozdravela. Na tak način sem prihranil mnogo dtnarja. Žal mi je le, da nisem bil balzama preje poskusil, tievorove tablice zoper prehlad imajo tudi dober vspeh. Severovo leko priporočam vsem »vojim prijateljem in rojakom." Isti so naprodaj pri vseh lekarnarjih in trgovcih z zdravili. Nobeno sdravilo ni pa pristno ako no nosi na kartonu faksimilnega podpisa svojega izdelovalca: W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa.
Albert Mikuli,
slovenski krojač 910 Rubj & N. Hickory St., Joliet, 111.
Popravljam, snažim, perom in »gladim vsftlcovrsne obleko v najkrajšem času Dobro delo zagotovljeno vsakemu.
Priporočam se rojakom v blagovoljno naklonjenost.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojujo denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožna listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS.
C. B. HAYWAED CO.
Prodajalci papirja in tiskarji.
V 7-alogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi
pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščino.
Ha voglu Cass & Scott St., Joliet, III
J0HN B. MOUNT,
apotekah.
Pri Epen' 8e dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
102 Washington St
JOLIET
JOLIETSKE ŽELEZNICE.
SANTA PF. R. R. R.
enn ka vzhod.	I
Iz Jolieta	v ChicnP' .
S, Chiango Eipres«...... 8.18 pr. p.	fl.30i>r.P eg
14,	CbiosKo Kxpnu...... 7.8S „	8.42 • ti.
18, Chicago Express...... 7.89 „	(.25	- 'J*
IB, CIllciiKO Bxpress......11.15 „	12.85	po' v
10, Chicago Kxprftsa...... 8.115 po p.	6.02	„ "®H
t. Atlautlc Express.......7.50 „	B.OO	,,	(J.i
grb ka xapad.
št	Ii Chicago v Jolle* <>1)0
7, Kan. A Teisi Kipffiss. 7.Z8 pr. p. 8.40 pr.f" '<,,..
15,	1'oorlH, 1'ekiu, dales-
burg Monmouth Ex.. l.OOpop. 2.27 poP i,.
13, Joliet Express......... 5.08 „ 6.30 , "«1
1, California Eipres«...... 10.00 „ 11.00 "j-
17, Kama«'City Fast Mali. 2.43 pr. p. 3.38 pr t ' t
Cb nedeljah ue Tožijo r'akl Ji. 14, 1», ID, ^ 15 in 13.	5:
H. C. KNOWXTON, Tlckst Ag«"1':
THE CHICAGO h ALTOM.	"^J
Na sever ali na vzhod.	D
Is Jolieta v Chicago , ,	^ep Pal. Express....6.0« predpoldne 7.15 predpolii"
Chicago Acc.....6.30 „ 7.50 „	Kal
Mldn. Special...8.45 „ 8.00 „ .	v "
Cal. A Colo. L'd.7.35 „ &45 „	V
Dwlght * Chi.. .840 „ ».30 „	1 Chicago Acc... 12.(10 ,, 1.20 popold"' 'torn
Atlantic Bxp ..12.35 „ 1.45 „	"J1
Alton Lina.......«.S5 popoldne 4.30 „	fcarl
Chicago Acc....6.3« „	7.50 „
Hralrl« State Ei.7.80 „ 8.00 „	"OroJ
Na Jug ali na zapad.	"it)
i .
Iz Chioago	v Joliet .J ® j<
Joliet Accom'11 8.30 predpoldne 9.50 predpoM" R„ PrairieStale Ex. 9.0® „	10.05 ,,	0t»
Alton Lira......11.15 „	12.15 popoldn' 10
Joliet Accoin'n 2.45 „	4.05 „	ual
Paoltio Bij......1.15 popoldne 4.25 ,,
Chicago A W.. 5.30 „	8.45 „	I
Colo A Cal..) — (.30 „	7.30 „ j
Palačo Ezpre»»..9.«0 ,,	10.15 ,, j '°C
Jolist Accora'u U.00 „	12.20 „ gt
Midu. 8p.......11.3« „	12.35 zjutraj ,
If. 1. HURNETT. Ticket as.«?"!' J. CHARLTOX, G. P. T. A.	'Phpue W y
Chicago.	]- ,
jsti]
ELGIN, JOLIET ahd EASTERN R. R. ^ Proti Zapadu.	h (
Iz JoHet-a........8:15, predpoldne; 5:40, popold"' X. 1
Iz Plaln(leM-a....»:00, " 6:?0, " Sist
Iz Norra»ntow»-» »:11, •• 0:40, "
V	Auroro.........»:8IS,	••	"	^
Proti vzhodu.	J)
« Auroro..........7:10 predpoldne; 4:30 popold0? °j(
Iz Norman town-a 7:32 ->' 4:47 " lta : Iz Piainfleld-a.... 7:38 " 4'53 " '
V	Joliet...........8:05 •• 5:20 " letfj
Vzhodni deL	tej,:
Iz Jollet-a...................... 3.46 predpolJ,]'
V	Porter........................12:01 popold"" »,
J\
Proti zapadu. . . fta 1 Iz Porter........................i2:so prediiol'"1 . >
V	Joliet.......................... 5:10 popoldu« [}Voj
Wankegan «rta—Proti »everu. Iz Kast Joliet-a.................. 7:30 predpol^'k ,
V	VVaukegan.................... 4:80 popoldo« po
V t
Proti Jngn.	. ^e
Iz Waukegan-a..................7:30 predpo^"* 0|d
V	Joliet.............................. popoldne q,
Vnedeljah ne vozi noten vlak.	*U
A. E. BANKS, Traffio Mnnnirer-	;
P. L. McMANES. Passenger and Freight A?c0 1
MICHIGAN CENTRAL.	^ '
Gre na vshod— 142	144	Way KrPll-'1'1'6
Ji Joliet-n — 6:20 pr. p. 3:10 po p.	7:00 pr. P' |V t
Iz Matte»on-a7:03 "	4:37 "	8 20 " !•
V	Lake......8:00 ..	4:40 ..	„ :25 •• (J,l»t.„
Gre na zapad— 141	143	Way Freir L n
1» Lake.....9:50 pr. p	6:o5pop.	12:80 poP' Paul,
II MnKcaoi) i„:W ..	6:55 "	S-35 " h "
V	Joliet.... U 25 •• 7:3o " slso " Rv0(
W. C. TflOMS, Agent,.Joll«*- I. r.UGGLES.G. P. A T. A,, Chicago
AMERIKANSK1 SLOVfcNfcC, m. 25, 1901.

Iz stare domovine.
Državuozborska volitev v kranjskem veleposestvu se je vršila 13. jan. Od 49 oddanih glasov sta jih •dobil a po 48 kandidata baron Schwe-gel in grof Barbo, ki sta torej izvoljena.
Slika tržaških volitev. Pri prvi volitvi pete kurije v Trstu dna 3. jan. je bilo aretovanih 45 oseb, večinoma italijanskih podanikov, ki so hoteli glasovati. Pri nekem italijanskem podaniku so našli nič Manj riogo — 80 legitimacij. V glavnem taboru Lahov je policija dobila •cel kup legitimacij in glasovnic. ^Inogo Lahov je dobilo kar po dvojo ,egitimacij.
Izid volitve V peti skupini na koroškem. Iz Celovca se poroča: l'ri volitvi pote skupine na Koroškem je dobil nemški nacijonalec dr. Artur Lemiš '428 glasov, kato-liško-narodni kandidat dr. Pupovao glasov, socijalni demokrat Eich pa 56 glasov. Katoliško-narodni glasovi so se v peti skupini od leta l89,< pomnožili od 36 glasov do 78, 8°cijalni demokratje pa so padli od 101 glasa na 56 glasov. Leta 1897 Je bilo oddanih 597 glasov, leto« pa 5g2 glasov.
Molitve na Štajerskem. 8. jan. »o 86 vršile volitve v četrti kuriji. V Mariborskem volivnem okraju je ^<1 321 volivnih mož prišlo na volile 298. Od teh je dobil prejšni državni poslanec Franc Robič 193 lr> Luk. Ivresnik 105 glasov. Izvo-je torej Robič. V ptujskem vo-Uvnem okraju je od 385 volivnih in°» prišlo na volišče 352. Izvol jen dvorni svetnik pri upravnem so-^Ču ar. Ferd. Ploj z 280 glasovi; Wratschko je dobil 62 glasov, celjskem vol. okraj« jih je od volivnih mož prišlo volit 268. ^voljen je vitez Berks z 249 gla-15 glasov je dobil J. Apat; po 1 glas K. Rybar in Jos. Žičkar.
Zvest narodu — do skrajnega. 8 Trsta se poroča naslednji gan-' Jivi dogodek: Na volišče v Šked-u je prišel pri ožji volitvi, spremni p0 ia9tnem 8inu tudi nad 80-^ častitljivi starček Jos. JVfcrlak. 'v 0rivšega svojo domovinsko dolgost ob tako grozni zimi in vraču-i J°čega 8e domov, aadela je starca kap. Umrl je v rokah svojega ''na.
je na Dunaju sin g. dvor-■ f ^'ga svetnika Šukljeja g. Fran Šu-•f Je, c. kr. sodni avskultant v No-mestu. Po praznikih je hotel ati drugi juridični rigorozum, a tr L Mel j« za legarjem, ki je mladega of ' 'letnega moža položil na mrtva-;; ski oder.
je v Brežicah gospa Lu-Razlag, 70letna vdova slovenja prvaka dr. Razlaga.
Z orožniki. V noči na 31. id>' ®C- je napal orožniškega vodjo na Rakeku ondotni fant Fr. Bombao. liif 8ll°branu ga je orožnik z bajone-^ nekoliko sunil v nogo, a Bom-auv ni odnehal in skušal vreči ,J°*nika na tla. Tudi strel iz puške ^1 Pregnal napadnika in orožnik je ,idi>' ^ Jedenkrat rabil bajonet. Ranil je 1B.: J1"^* v trebuh, ob jednem pa ga aril s sabljo po glavi, da je pa-e na tla. Po prvi zdravniški po-
°ei „0 odyeli Bombača v ljubljan-
yN bolnico.
j., VfančiSkanski župniji v Ljub-6J.aTl1 je bilo v preteklem letu roje-11 463, umrlih 287, od teh v mest« ^oddelku lie, na Viču 83, v Sp. j lHki Porok je bilo 206.
■b Mudsko gibanje v Idriji 1. i»oo.
f"" ]):i0!e"ih 259, umrlih 149, poročenih
.'I j )e Wl° 52 Parov. Rojenih v enem
' i n,8e nikdar ni bilo toliko, poro-
l0u»» n»h pa 1. 1894. dne ^ _
padsko gibanje v grajski fari L Rojenih 101
k J°kov 1 par> nezakonski 4, ,oldu> 4 Porojeni 3. Umrlo 69,izmed teh Po nesreči, 2 sta utonila, 1 je bil ^ ^escah zaklan, l je bil na lovu na J»« Oli- ,lpo neprevidnosti ustreljen 'canih je bilo 40 parov, poroče-JU *26 Parov.
■ Jtrajk v Idriji. "Slovenec" piše ft v T6.18' novembra 1900 je zboroval :: iJj]Ubliani jedinstveni urad. Pri
>of	bUa med druSim BPrejeta
i! l4v dnja Predloga zastopnikov de-)Ue, °ev idrijskih: i. Zahteva delav
V

cev, da bi bili vsakih pet let pomaknjeni v višji plačilni razred, ni neprimerna, 2. Terjatev za zvišanje obstoječe navadno dninske plače Herrenschiclitenlohn) v obsegu, kakor je v sestavku pod II. a in c stavljena, je popolnoma opravičena. Zvišala naj bi se namreč bila temeljna plača za 60 oddstotko*, In sicer takoj s 1. januarjem 1901. — Dne 6. decembra 1900 je rudniška direkcija razglasila odgovor: Z odlokom z dne 1. decembra 1900 pa c. kr. poljedeljsko ministerstvo zvišanja temeljno plače za 60 odstotkov ni privolilo in je odredilo, da novo plačilno pravilo, katero se sedanjemu stanju razmer prilega in katero bo tudi za preskrbnino mero-dajno. — Začasno je ministerstvo zvišalo temeljno plačo z dnem 1. an. 1901 ra 15 odstotkov. Delavci so se sedaj shajali marljivo na raznih shodih in konečno sklenili, da napravijo štrajk v sredo 2. jan. V nadi, da ministerstvo vendar-le ugodi delavcem, preložili so konečno še do podeljka 7. januarja. Toda štrajk, ki je bil napovedan ta dan, se je izjalovil. Tudi socijalno-demokratični agitatorji so nagovarjali v nedeljo popoludne na shodu pri Sohmeilerju tukajšne rudarje, naj ne štrajkajo, in po noči so hodili zaupniki od hiše do hiše rudarje klicat, naj gredo v pondeljek zjutraj na delol — Pol leta so se delavci dali od socijalističnih agitatorjev za nos voditi, da bodo štraj-kali, in ko je prišel odločilni dan, so jim odsvetovali štrajk!Dal Bog, da bi idrijski rudarji vendar enkrat že spregledali, kako jih v nezadovoljnost zapeljujejo socijalisti, a pomagati jim prav nič ne morejo! Od 650 delavcev, ki bi bili morali zjutraj iti na šihto, je zamudilo samo 70 svoje delo. Popoludne je bila šihta normalna! Upamo, da ministerstvo spolni obljubo in res takoj prične z urejevanjem temeljnih plač ker je potreba zlasti v bolezni velika.
Ogenj. Iz Prema se piše 'Slovencu' 6. jan.: Grozno noč smo imeli v Smrjah od 2. na 3. t. m. Ob enajstih po noči vzdramil je zvon prestrašene vaščane iz prvega spanja. Ogenj, ki so je pojavil na južnem kraju vasi, zavil je kar na mah sedem poslopij v strašen plamen. Ubogi ljudje so v velikem strahu rešili komaj najpotrebniše. Pogorelo je petim gospodarjem vse, kar so si pripravili za zimo. Zgorelo je tudi eno tele in troje svinj, ker jih ni bilo mogoče v naglici rešiti. Sreča, da je burja nosila utrinke ravno ven iz vasi; da je pihal nasprotni veter, ostalo bi sedaj od mnogobrojne vasi le kup pepela. — Vse hvale je vredna junaška požrtvovalnost in bratska ljubezen so-seščanov, ki so, dasiravno nekateri po celo uro daleč, v tako obilnem številu in tako naglo prihiteli nesrečnim Smrjanom na pomoč in v nevarnosti svojega življenja gasili, kar Be je dalo. Veliko napora je bilo treba, predno so ustrahovali divji element, pa saj Be ve, koliko se da opraviti pri taki nesreči tako rekoč s praznimi rokami. — Malomarnost bistriških in trnovskih ognjegascev pa res zasluži vse graje. Pravijo,da so sicer prišli s svojo brizgalnico že iz Trnovega ven, toda ker jih je neki gostilničar pogovoril, da ogenj že pojcnjiuje, vrnili so se. — Nekateri celo govore, da zato niso hoteli priti, ker so Smrjani "klerikalno" volili; — no, pa v takem slučaju skoraj ni misliti na resničnost tacih govoric. — Koliko strahu in dela bi se bilo prištedilo ubogim vašča-nom, da so prišli, ker sirote še sedaj vsi premraženi vsled silne burje, stražijo pogorišče noč in dan. So-seščanom pa naj bo ta slučaj resen spomin, da si čim prej omislijo potrebnega gasilnega orodja.
Iz Amerike je prišlo v pretekm letu v Semič 307,810.54 K. Vštete niso tiste vsote, ki so bile poslane po ljudeh.
Y Ameriko se je minuli mesec iz litijskega okraja odpeljalo 12 oseb.
Strupeni plini so se pojavili v rudniku pod Pečovnikom. Deset delavcev je padlo v medlevico, vendar so jih še pravočasno spravili na površje.
Častnjm občanom je imenovala občina Rakek dne 27. dec. preč. g žup. Iv. Podboja v Planini za za-
sluge, ki si jih je stekel za župnijo
Unec.
Odlikovanje. Sv. oče Leon XIII. je g. Ivanu Mathianu, tovarnarju v Ljubljani, podelil komturni križeč k vit. redu «v. Silvestra.
Osebna vest. Cesar je ravnatelja učiteljske pripravnice v Ljubljani, g. Fr. Hubada, povišal v šesti plačilni razred.
Nova Železnica na Dolenjskem. Železnično ministerstvo je v sporazumu z deželno vlado g. Josipu Pav-linu v Ljubljani dalo dovoljenje za tehnične priprave v svrlio zgradbo ozkotirne železnice od trebanske postaje mimo Mirne, Št. Ruperta,Mokronoga in Pijave do Dvora pri Sent Janžu.
T masnika posvečena sta bila
v Ljubljani v škofijski kapeli 22. dec. čč. pp. Atanazij Avser in Al-zelm Murn iz reda sv. Frančiška. Prvi je imel novo mašo dne 26.dec. na Bohinjski Beli, drugi 30. dec. v Toplicah na Dolenjskem.
Iz Vevč se poroča: V minolem letu je bilo v naši tovarni narejenega papirja raznih vrst 6,107,224 kg. s tremi stroji. Vodna moč sicer umazane Ljubljanice in pa vrli domači delavci catlužijo razmerno mnogo denarja. Ko bi morali premog od daleč dovažati, bi podjetje to jako občutilo.
Burja. V Trstu, Reki in sploh vseh obrežnih krajih jadranskega morja vlada silen mraz in strahovita burja. Ljudje včasih ne morejo iz hiš, in morje je tako nemirni, da je med Reko in Opatijo ustavljen ves promet po morju.
Samomor. Na nekdanjem pokopališču sv. Duha v Celju so našli dne 4. jan. ustreljenega mladega moža, katerega so spoznali po vojaški knjižici za Ivana Kramerja. Samomorilec jo bil doma iz Kapel pri Brežicah ter bivši trgovec v Idriji. Pred par meseci je napovedal kon-kurz, a denar so mu našli na vrtu zakopanega. Strah pred kaznijo mu je najbrže potisnil revolver v roke, dočim se tudi domneva, da mu je neozdravljiva bolezen zagrenila življenje.
Bohinjska železnica. Vlada je že izdala načrt za drugo železniško zvezo s Trstom, ki ima biti dovršena 1. 1904. Gradila se bo na državne stroške in se deli vsa železnica na tri dele: Turška s 77 kilometrov, čez Karavanke s 66 kilometrov in Bohinjska do Trsta s 144 kilometrov dolgosti; stroški bi znašali za prvo 60, za drugo 44 in za Bohinjsko 78 milijonov kron. Turška železnica gre iz Schwarzbacha (Solnograško) jugozahodno do Moellbruekna (Koroško). Iz Beljaka in Celovca je projektirana črta čez Karavanke; združi se pri Baeren-grabnu in drži do Jesesnic. Od tu dalje gre bohinska železnica, podaljšana do Trsta.
Prvi občni zbor "Slovenske šolske Matice" je bil dne 29. dec. 1900; udeležilo se ga je okoli 150 profesorjev, učiteljev, učiteljic i. dr. Delovanje in velik pomen "Slovenske šolske Matice" obstoji v tem, ker bo izdajalo pedagogične knjige; in sicer namerava izdajati:
Pedagogični Letopis", ukoslovje, specijalno metodiko vseh učnih predmetov, vzgojeslovje, duše-slovje, zgodovino pedagogiko, učne knjige itd. "Šolska Matica" je ve-lepomenljivo naše kulturno društvo, ki mu pripada jedno najimenitnejših mest na kulturnem polju, in ker društvo ni politično, temveč združuje vse pedagoge, pa naj si bode tega ali onega prepričanja, mu je obstanek zagotovljen. "Šolska Matica" šteje že blizu 600 rednih in ustanovnih članov, na čelu ji stoje spretne pedagogične moči, predseduje pa ji učiteljiski ravnatelj g. Schreiner.
Prešernov jubilej je izmed slov. listov poleg "Ljub. Zvona" proslavila najlepše "Slovenka" s celo vrsto jako lepih člankov o Prešernu. Kar se tiče drugih knjig v proslavo Prešernovo, omenimo, da izda letos "Slov. Matica" med svojimi knjigami tudi "Prešernovo spomenico", knjigo tržeč L. Schwent-ner pa izda v kratkem jedno na rodno izdajo Prešerna. Naš narod pozna Prešerna še jako malo, komaj po imenu, a pesmi njegove so mu
po večini neznane, dasi je izšel Pre-šern doslej že v petih izdajah; zakaj doslej ga jo bilo dobiti le za drag denar, in je bil zato revnemu našemu ljudstvu ne pristopen.
Umrl je v Varaždinu dne 8. ja-nvarjau P. Gabriel Meznaršič, rojen v Novem mestu 19. avg. 1868., stopil v red kapueinov 29. sept. 1890.
Metlika, 10. jan. V našem kraju se je začela jako huda zima. Kolpa je na več krajih popolnoma premrzla. Snega pa ni ravnodostj. Ljudje se precej bojijo, da jim ne bi poze-blo trtje.
Poskušeni beg iz novemeškili zaporov. Iz zapora okr. sodišča novomeškega hotela sta v noči od 8. do 9. jan. pobegniti cigan Hudo-rovec in zloglasni tat Petran. Zaprta sta bila v celici prvega nadstropja ter sta hotela pri ventilatorju napraviti toliko luknjo, da bi lahko ušla. Pod njima je bil zaprt neki muzikant, ki je čul sumljivo ropotanje ter je pritisnil na tele-grafični aparat v celici in tako zbudil ječarja, ki je takoj oba lopova vklenil v verige.
Nesreča. Poroča se nam iz Žum-berka: V četrtek 3. jan. vozila je sama Julika Strahinič iz Kasta voz drv z gore proti svojemu domu. Ker je pot sedaj od leda in snega polzka, obrnil se jo voz močno na eno »tran. Ona je hotela voz zadržati, no voz se zvrne in pokrije nesrečno žensko. Ker ni bilo nikogar ž njo in daleč od vasi, ni jej mogel nihče pomagati; našli so jo čez nekaj časa mrtvo pod vozom. Ponesrečena jo sestra veleč. g. Maksa Relioa, grkt. župnika v Mitroviei v Slavoniji in mati grkt. bogoslovca v Zagrebu M. Strahiniča.
Nesreča na železnični progi.
V sredo 9. jan. je povozil vlak na prehodu pri Zalogu neznanega človeka; sodijo, da je iz Kresnic. Na prehodu sta se srečala dva vlaka ponesrečenec pa je pazil samo na enega — in vlak mu je potrl vso vso glavo; udarjen je tudi nekoliko na roki in nogi. Prepeljali so ga v mrtvašnico k D. M. v Polje.
Gozdni požari v tržaški okolici. Dne 9. jan. je zopet nastal iz neznanih vzrokov požar v občinskem gozdu pri Bazovici ter uničil kakih 15,000 kvadratnih metrov novega nasada. Okolu 4000 mladih dreves je zgorelo, 5000 so jih pri gašenju poškodovali. Mestni gasilci in okoličani so pogasili ogenj.
Volitve v Istri. Bivši poslanec Vekoslav Spinčic je izvoljen s 183 glasovi; dobil je v Pazinu 71,na Vo-loskem 69, na Krku 41, v Lošinju 2 glasova. Dr. Krstic je dobil na Voloskem 14, v Lošinju 5 glasov. — V zapadnein delu Istre je bilo oddanih 214 glasov; izvoljen je dr. Rizzi s 117 glasovi, Mate Mandič je dobil 96 glasov, 1 glasovnica je prazna.
Volitve na Goriškem. V slovenskih kmečkih občinah je bilo oddanih 281 glasov. Izvoljen je Oskar Gabršček, župan v Tolminu, s 142 glasovi; M. Rutar je dobil 139 glasov. V italijanskih občinah je izvoljen liberalec Jakob Antonelli s 64 glasovi prejšnji poslanec dekan Zanetti je dobil 47 glasov.
f


TABILO
i
PLESNO VESELICO,
katero priredi
Društvo sv. Frančiška Šaleškega štev. 29 K. S. K. Jednote V PROSLAVO PETLETNICE SVOJEGA OBSTANKA
dne 2. februarja lela 1901 — v TURNER HALL NA NORTH CHICAGO CESTI V JOL1ETU, ILL.
Svirala bode ifeiianska Zdrutena Godba.	Vstopnina za vie Slovane prosta.
Začetek ob pol osmi uri zvečer.—K obilni vdeležbi vtihi ODBOR.
Tbfl Met National Bal.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
« PREMOGOM IN « S-A-i_i00isr,
920 no.chicago st., Joliet, 111.
Telefona številka 348.	'
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi tinimi pijačami preskrbljeno GOSTILNK!0, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Triverjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
na voglu llubij in Bluff St.
Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki, dobro doSli/"
Slovenske knjige
raznih založnikov priporočam oenje-nim rojakom za daljno naročilo.
JSgP Cenik pošljem poštnine prosto.
Denar naj se blagovoli poslati z naročili.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago St., Joliet, Ills.
M lili zneski se liitiko dopoSlJcJo v znamkah. Vrl poUljanln denarja po Money Ord^r naj cenjeno občinstvo natančno pazi na moj naslov.
tarSprejemam tudi naročila za knjige Družbe sv. Mohorja.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1108 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $260,000.00
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
Posojujem denar
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
J oli n O'Connor,
105 South Ottawa St.
JOLIET --	ILLS.
"Ako je od Barretta, tedaj je dobro in po ceni."
Nekdaj in sedaj.
Bilo je nekdaj, pred mnogimi leti, ko so bili kleparji še jako dragi—a oni čas je že minil.
Sedaj pa vladajo stalne cene, in ako pošljete po jednega naši h delavcev, dobili bodete moža, ki razume svoje delo in una odpraviti vsako nepriliko— in to hitro.
Morebiti povemo to še lahko kračje — hitro, primemo in dobro.
Ne poskušajte biti sami svoji kleparji!
Barrett
Hardware Co., JOLIET - ILLINOIS.
Ste li gl-uJai?
Sleherna GLUUOST ali TEŽKO SL1SAN.IK i sedaj ozdravi potom naSe novi' UnaMW, samo Ki ulit uo neozdravljivi. UMR.Vk. O GLAVI PHESTANE NEM C DOMA. ]>»pi«i nam »voj sin-
MIHAEL KRAL
—: toči: —t najbolj priljubljen« ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi Biuodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Office: ria votclu Chicago In Columbia. Street«. Office Telephone No. 67.
Residence Telephone No. 139.
Mehki premog . .	3.00
« » ...	3.25
» »	• 3.50
Trdi premog .	6" 7 5
M. P. SCHUSTER
Prodaja hi Se in loto po $200 in višje.
Obiščite mene predno si kupite dom alt jcomlji&če, ker jaz vam lahko prihranim denar. Porojujom denar na zemljišča proti 0 odstotkov. Preskrbujem zavarovalnino na posestva. Številka sob 20 in 21.
YOUNG BUILDING,
JOLIET, ILL.
čaj. Nasvet ln presedanj« ssasioiu.	»«
doma proti majhnemu plačilu. TIri fin trmln
Aural Institute, rJ^Mw
t. g. McCarthy & co.
- - pozrebnik - -
PUEBLO, C0L0.
•Phono 169A.	McCarthy Mock
Residence 'Phono 322
Frank Legan, —• GOSTILNA :—
preskrbljena z najboljšimi pijačami. Sto N. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
Kali, I
noseče s seboj pljučno in jeiično ? bolezen zanesljivo ozdravi $
SEVEROV |
BALZAM ZA PLJUČA, f
Najboljši lek /,oper pro- £ i hlajenje 25 & 50 «• |
Vse bolečine co udih ozdravi £
SEVER0V0
Olje sv. Gotharda.
Najboljše marilo.
Cena 50 centov.
W. f\ SEVERA,
apotekar v Cedar Rapid*, Iowa, NA PRODAJ PRI
A, G0L0B1T8H,
799-805 N. Chicago St., Joliet, IU.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec
izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St, Joliet, I1L
..Ml t.
J
AMEffiAMJIMlC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovensli Katoliki list t Ameriki,
Izdaja
Slovetisko-amerikatisko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo:
za celo leto za pol leta
$3.00 all 15 kroti. $1.50 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj so pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
templju kot "luč v razsvetljenje nevernikov." Ako vidimo sveče na oltarju in v rokah vernikov in duhovnikov, ali ako se sami s svečo v roki vdeležimo procesije, potem se naj spominjamo, da je Jezus božja luč sveta, ki sovraži temo, zmoto in greh. Storiti moramo tedaj trden sklep, slediti vednoLe njegovi luči in ga prositi, da se nikdar neizne: verimo temu svojemu sklepu, da bi mogli jedenkrat dospeti v kraljestvo večne svitlobo.
Nemoremo najti lepšega primera, ako hočemo povedati kaj je Jezus za človeštvo, kakor podobo luči.
Brez luči ni moči ničesar videti in ničesar razločiti; brez luči hodimo, četudi glodamo, vendarle v temi; brez luči tudi ni mogoča nobena toplota, brez toplote nobena rast, nobeno vspevanje, nobeno življenje. Tako je v naravnem stanju in tako tudi v stanju milosti. Držimo so Jezusa, luči sveta, in hodimo v njegovem razsvitljenju; le tako nam bo mogoče doseči večno izveličanje.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, eor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
„AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class mutter.
CERKVENI KOLEDAR.
3. febr. Nedelja 1. Predpepeln.
4. ,	, Pondeljek,	Andrej Kor.
5. ,	, Torek	Agata.
6. ,	, Sreda,	Tit.
7. ,	, Četrtek,	Ronuald.
8. ,	, Petek,	Janez Mat.
0. ,	, Sobota,	Ciril Aleks.
Svečnica.
"LuS v razsvetljenje nevernikov in v povellSanje tvojega ljudstva Izrael." (Luk. 2, 82.)
Praznik Marijinega očiščevanja ali Svečnica je pred vsemi Marijinimi prazniki morebiti najstarejši. Baronij je mnenja, da je papež Ge-lazij že leta 494 uvedel ta praznik na zahodu. Isti naj nas spominja, da je Mati Božja ponesla svojega novorojenca v Jeruzalemski tempelj, da bi opravila zanj darilo, ki je bilo predpisano v postavah starega zakona. Ta postava je bila zlasti namenjena v to, da spominja na izvirni greh, ter da ostane vsaka mati, ki je rodila sina štirideset, in ona, Jki je rodila deklico šestdeset dnij nečista, vsled grešnega in odrešenja potrebujočega človeka, ki je prišel na svet. Po preteku tega časa jo morala mati ponesti svoje dete v tempelj in odkupiti Gospodu Bogu & darom njegovo po izvirnem grehu .omadeževano življenje. Ta dar naj jflbi bil z ozirom na premoženje sta-riaev ali jagnje ali par golobov, katere živali so morale biti zaklane v .otrokovem imenu. Te darilne živali ,so bile tudi predpodoba odrešenika tsveta, kii bi naj s svojo darilno ismr.tjo odkupil vse ljudi večne Marti. V spomin nato se tudi imenuje ta praznik Marijino očiščevanje ali darovanje Jezusovo v templju.
Svečnica se imenuje današnji praznik zato ker se rabijo pri sv. maši na ta praznik preje blagoslovljene goreče sveče, in stopajo častita duhovščina in verniki v procesiji po cerkvi ali pa okoli cerkve pred mašo z gorečimi svečami. To bla-goslovljenje sveč in goreče sveče, ki se nosijo po cerkvi naj bi nam bile v trajen spomin na to, da je pozdravil starček Simeon Jezusa v
Kraljica Viktorija.
Britanska kraljica Viktorija leži na mrtvaškem odru in Angleži vseh delov sveta objokujejo izgubo, ki je zadela Veliko Britanijo. Časniki evropski in tudi mnogi ameriški so povedali o ranjkej kraljici vse, kar so vedeli. Večinoma jo hvali-sajo na vse pretege in povdarjajo, do kolike slave seje povspela angleška država za njenega kraljevanja.
Nočemo oporekati, da je bila pokojna Viktorija, kot soproga in mati vzor svojim podanicam in da so si Angleži pod njeno vlado pridobili mnogo novih dežel in ogromno bogastvo. Vprašamo le, na kak način si je podjarmila Anglija svoje kolonije in nagrabila to silno pre-moženje? Skoraj vse vojne voje-vane pod njenim kralje van jem so bile krivične; izvirale so iz sebičnosti in pohlepnosti po tujem blagu in se končavale z nasilstvom. Zadnje ure njenega življenja so jej grenila poročila o neuspehih barbarske vojske v južni Afriki in nekateri pravijo celo, da je baš to pospešilo kraljičino smrt. Angleškega denarja se drži kri, po nedolžnem prelita kri milijonov in milijonov njenih podanikov iz vseh delov sveta.
Tik otoka, s katerega se trobi slava Viktorij inega imena v vesoljni svet, leži drug otok, zeleni otok irski, tudi last britanskega kraljestva. A tam ne plaka narod za svojo umrlo gospodarico. Mrzlega srca zre nanjo, katerej je neizprosna smrt ravnokar iztrgala žezlo iz rok. Irski narod nima vzroka žalovati za Viktorijo'. Za njene vlade je nad milijon Ircev umrlo za lakoto, pet milijonov se jih je izselilo v druge dežele. Pod njenim vladanjem je bilo sprejetih štirideset prisilnih zakonov, ki so ugrabili Irski vse njene ustavne pravioe. Viktorija ni imela srca za katoliške Irce. Lani je po preteku 30. let zopet obiskala irsko deželo, pa zakaj? Zato, ker so jej povedali njeni generali, da si ne upajo dobiti vojakov za vojno v Afriki drugej, kakor med Irci.
Pa porečejo angležofili: "Temu ni kriva Viktorija, ampak njeni ministri." Mogoče, toda čemu se pa klanja potem narod kraljici ali kralju, ako nima nobene moči in oblasti? Potem takem so denašnji kralji in cesarji evropski same ma-rijonete in pupe brez vsake veljave. Komu v čast? Sebi ali narodu?
"The Queen is dead. Long live the king!" Ti klici bodo odmevali jutri ob kraljičinem pogrebu po londonskih ulicah. Kaka ironija! Edvard VII. bode s ponosnega vranca odzravljal čestitkam "uda-nega" naroda. Anglijo bodo pa vladali kakor doslej—ministri in novi kralj bode ostal, kakor je bil doslej —glavar angleških framasonov ali freimaurerjev.
Ititernacijotialna soci-jalna reforma.
Na internacijonalnem ali mednarodnem kongresu za delavsko obrambo, ki se je vršil v Parizu za časa svetovne razstav^, je bila izbrana Švica za sedež glavnega u-
rada te delavske obrambe. Ta urad bo sedaj vstanovljen v Bazlu in on-dotna mestna občina je že izrekla, da hoče prepustiti temu namenu primerne prostore brezplačno. Tudi bodo kantonski zbori na nasvet zveznega zbora darovali 8000 frankov kot prinos v korist urada delavsko obrambe. V narodnem zboru je izjavil v sredi mesoca decembra načelnik industrijalnega oddelka M. Deucher,naj zvezni zbor gleda nato, da nastane kmalu iz privatnega u-rada delavske obrambe javni urad. Isti zbor ne bo odlašal storiti potrebno korake pri vladah industri-jalnih držav, kadar pride v to ugoden čas. Za voditelja urada delavske obrambe je bil predlagan od različnih stranij prof. Bauer iz Ba-zla, prejšni tajnik kupčijske zbornice v Brnu, njen goreč zagovornik.
Statut na pariškem kongresu vsta-novljene internacijonalne zveze za postavno delavsko obrambo je i-mel v mislili tudi vstanovitev deželnih sekcij ali oddelkov. Švicarska sekcija se je vstanovila s sedežem v Bernu pod vodstvom imenitnih socijalnih politikov in šteje baje že 200 članov, med tem tudi dvanajst kantonskih vlad in več mest. V Nemčiji je meseca oktobra pretečenega leta izdal provizorični komite poziv na vstanovitev nemške sekcije, ki se je 6. januarja tudi organizovala v Berlinu. Vsled poziva provizoričnega komiteja so poleg mnogoštevilnih posameznikov iz vseh meščanskih stanov in poklicev naznanili svoj pristop tudi razni župani, občinski sveti mnogih velikih mest, mestne uprave, kakor tudi veliko število delavskih društev iz vseh delov Nemčije, bodisi katoliških ali protestantovskih.Tudi v Avstriji, Franciji, Belgiji in Italiji se delajo priprave za vstanovitev sekcij.
Provizorični komite, ki jo vodil vstanovne priprave v Nemčiji je prepričan, da so more za mednarodno delavsko obrambo razviti le takrat energična in vspešna delavnost kadar se opro za napredek so-cijalne reforme ali preosnove tudi moči celega naroda, kajti glavna opora internacijonalne delavske o-brambe je razvoj nacijonalne delavske obrambe. V tem smislu je bil tudi pred kratkem priobčen po ziv, ki vabi k vstanovitvi družbe za socijalno reformo.
Namen te družbe, o katerem se je razgovarjula konvencija v Berlinu C. januarja, naj bi bil dvojen: ista naj bi kot član mednarodne zveze za postavno delavsko obrambo in kot njih nemška sekcija v zvezi z zastopniki drugih držav poma gala odstraniti vse zadržke, ki bi utegnili ovirati razširjenje delavske obrambe z ozirom na tekmovalno zmožnost industrije na svetovnem trgu. Ista pa bi naj tudi kot ijp.ro-dna zveza različnih društev, ki delujejo v Nemčiji za socijalno reformo na polju delavskega vprašanja one utrjevala v pismu in besedi vzbujala zavest po socijalni reformi in jih navduševala h krepkemu sodelovanju. Nadaljni namen te reforme, naj bi bil razvoj delavske obrambe in obrtnega nadzorstva, potom upeljava naprav za zabrani-tev in odstranitev razporov med delavci in gospodarji, izpopolnitev delavskega zavarovanja v najširšem smislu in podpora delavcev v njih prizadevanju, da si izboljšajo svoj položaj v zadrugah. — Tako naj bi bilo delovanje nemške sekcije in tako tudi vseh drugih 'oddelkov po raznih državah v zvezi z interna-cijonalno zvezo za delavsko obrambo .
če tudi se v Franciji, Švici, Avstriji in Belgiji tudi socijalna demokracija vdeležuje gibanj internacijonalne zveze za delavsko obrambo in deloma še celo s posebno gorečnostjo ter se sodelovanja z "meščanskimi" socijalnimi refor-merji prav nič ni sramovala, se socijalni demokrati v Nemcih temu delovanju niso še približali. Ze spomladi 1898 so uradno odklonili udeležitev na večkratna povabila. Njihovemu vzgledu so sledile tudi obrtne zadruge, stoječe pod njihovim vplivom. Vendar ni dvomiti, da bo delavnost nove družbo za socijalno reformo kmalu pridobila za-se tudi sodelovanje obrtnijsko organizovanih socijalnih demokratov.
Misel za, internacijonalno zvezo za obrambo delavcev je dobra. Pozdraviti jo moramo se s tem večim navdušenjem ker je vzšla v sedanjem času, ko je pričela ogromna konkurenca velikih industrij izpod-kapati gotovost delavčevega obstoja. Evropski narodi so storili s tem jeden korak naprej na polju družabne presnove in naša jedina želja je, da složno napredujejo v korist sedaj tako bednega evropskega delavstva.
O "kralju skopuhov".
i.
Ta pridevek za v Londonu meseca decembra umrlega Sam Lewis-a bi bil pravilnejši kakor pa "Moderni Shylock", s katerim so ga tamkaj nazivali.
Shakespeare-jev posojevalec denarja — Shylock (izg. Šajlok) v 'Beneškem Kupcu' — noče oboga-teti na visokih obrestih ali celo skupnem premoženju onih, ki potrebujejo pomoči, ampak se hoče nasititi s krvno osveto in vsled tega raje izgubiti svojih "3000 zlatov." Narodni srd in sovraštvo je tukaj nagib prenapetega, nenaravnega za-htevanja Shylockovega.
Le površnost more primerjati njega s skopuhom.
Shylocku se zdi, da mora na svojem ljudstvu —- Židih — doprine-šene nečloveške čkie kaznovati z individualno bestialnostjo. Sam Lewis pa ne občuti nobenega smrtnega sovraštvo nasproti izposoje-valcu; nasprotno: on se smehlja obiskovalcu, kadar se mu ta približa, in. ga zahmehuje, kakor hitro mu ta obrne hrbet.	»
To je razloček med obema.
Sam Lewis je bil — kakor smo ga gori imenovali — "kralj skopu-kov"— ne samo z ozirom na po njem zapuščenih dvajBet milijonov, ampak tudi z ozirom na "fino družbo", iz katere se je povspel kvišku.
Iz dijakov, gledališčnih igralcev, žurnalistov, komijev in trgovcev očividno ni mogel tako lahko izviti doneskov, iz katerih bi se dalo napraviti pač precejšno premoženje.
On je bil po največ aristokratom "zadnje pribežališče".
O Sam Lewis-u se govori, v neki njega se tikajoči karakteristiki, da je tvoril veliko moč v državi. V svojih pesteh je držal kot pobotnico za svoja posojila lastninske naslove starih družinskih gradov in'posestev in druga garancijska pisma skoro neverjetne vrednosti. Veliko naj-ponosnejšili plemenitašev in pleme-nitašinj v kraljestvu bi bil on lahko pripravil na beraško palico ako bi bil le hotel. Njegova pisma in listine ako oddane javnosti, bi znala povedati marsikatero zgodbico o denarnih zadregah mnogih monarhov in princev, ki so prosili njegove prijaznosti, da bi se začasno izognili raznim neprilikam.
Lewis-evo osebno vedenje je bilo jako prijetno, znal si je ohraniti prijaznost svojih odjemalcev. Kot redni obiskovalec Monte Carla je vzel večkrat s seboj tjekaj pomenljive vsote, da bi gotovim 'prijateljem', ki bi uteguili česa potrebovati, pomagal iz zadrege. Nekoč je bil tudi naprošen, naj sestane wa-leškega princa, sedaj angleškega kralja, pri nekem skupnem prijatelju. Krona portugalskega kraljestva je bila nekoč zastavljena pri njem. Dragocene kronice in tiare angleških vojvodov in vojvod in j so bile že zaklenjene v njegovih železnih zabojih in omarah. Včasih je moral seveda tudi postavnim potom iztirjati dolg, a vselej se je izogibal tega kolikor je mogel, ker je znal koliko bi trpel vsled tega njegov odjemalec. Pa tudi brez sodnih procesov je prišla tu pa tam mreža njegovih operacij na dan,in to namreč takrat kadar je kak član aristokracije napravil bankerot, in so o njegovem padcu pisali časopisi. Tako n. pr. ko je propadel markiz od Conegall-a se je izvedelo, da si je izposodil na svojo bodočo dedščino malenkost $2,500,000. Skozi Le-wis-eve roke je šel tudi lastninski naslov Cornbury Parka v Oxfordshire, katerega je zastavil pri njem član Marlborough družine, neki Lord Churchill. In na Kimbolton Castle je imel hipoteko za $200,000 od očeta sedanjega vojvode manehe-sterskega; zopet drugo za $450,000
na Hawkstone Ilall, sedežu vis-counta Ilill-a, in vsled neplačane hipoteke je dobil tudi od grofice Cowley vilo ob Temzi blizo Maiden-liead-a.
Kakor vsakega skopuha, tako je tudi Lewis-a prevaril jeden najbolj neumnih izmed njegovih dolžnikov. Lord William Nevill, ki mu je bil dolžan $350,000 si je hotel izposoditi še nadaljnih $55,000. Skopuh je hotel imeti dovolj močno garancijo. In Lord mu je prinesel me-njični podpis Spencer Clay-a. Bil je pristen; ko je pa Lewis povprašal po denarju, mu je dejal Clay, da je Lord Nevill izvil iz njega podpis po pretvezah. "Dejal mi je, da bode menjica služila za poravnanje zakonskih neprilik njegove sestre. Ko bi bil pa vedel, da bode ista prodana Lewis-u, pa bi je ne bil nikdar podpisal". In na čuden način ga je sodišče oprostilo od plačanja. Lord Nevill je bil pa pozneje vendarle poravnal svoj glavni dolg v znesku $350,000.
Lewis je imel svojo poslovno pisarno na zapadnem delu mesta v neki imenitni hiši, ki je bila tako prirejena, da so šle lahko dame plemenitega stanu in rodu vanjo, ne da bi bile na kak poseben način opazovane.
II.
Pravi znak skopuhov ni prestopanje postavno predpisanih mej za obresti ampak iz takrat obstoječih okoliščin izšli prikaz, da je izposo-jevalec vsled pogojev "kupčije" prepuščen pogubi.
Pri posojevanju v očitne dobičkonosne namene se to le malokdaj pripeti.
Skopuštvo v pravem pomenu besede se prikaže šele tedaj, kadar se izposojevalec nahaja v taki potrebi, da ne obrne dobljenega denarja čisto produktivno, ampak da se oprosti v trenutku težkega bremena, katerega pa nadoiresti takoj drugo, ali pa da se založi z denarjem vspe-kulativne namene, ki bodo morda ali pa tudi ne imeli povoljen vspeh. Pri tem pa nastajejo pri izposoj e-valcu pogoji, ki se ne soglašajo s sedanjimi ali pa bodočimi njegovimi dohodki.
Notorična zavest bogatinova, da bo že sedaj nazadujoči prosilec posojila vsled visokih obrestij moral še bolj nazadovati, čegar zadolženo imetje mu mora slednjič pripasti — to je nekaj grdo-podlega pri skopuhu; z drugimi besedami: vedno-stno izkoriščanje potrebe v njeno povečanje.
III.
Sam Lewis-a ne stori nič boljšega dejstvo, da je v oporoki zahteval od svoje žene, naj od imetja devetnajstih milijonov dolarjev daruje pet milijonov v dobrodelne namene. Pri večnemu sodniku pa se je morebiti nekako tako-le zagovarjal:
"Vzel sem seveda vse, kar se mi je ponudilo. Kes je, da sem iz zadrege druhih izrabljal koristi, ter se za majhno ceno polastil njih dragih posestev.
"Toda vzroka njih potrebo se nisem nikoli vdeležil; svoj denar so že zapravili ko so prišli k meni.
"Ako se naj jaz imenujem nič-vrednež, zato ker sem odvzel tistim, ki sami niso bili nič vredni, ono kar so še imeli — čemu pa naj tedaj veljajo za poštenjake oni, ki z vednostjo in premislekom iz same monopolistične grabežljivosti potom "konkurence" spravijo s pota in oropajo njih obstoja vzgledne in pridne ljudi, ki bi ne smeli obubožati?"
K društvu sv. Frančiška Šaleškega v Jolietu, 111. je pristopilo pri zadnji seji 30 novih članov. Živeli!
Pretečeno leto je bilo v državi New York 547 štrajkov in "lockout"-ov.
Pariško svetovno raastavo je obiskala 48,130,301 oseba Plačalo je vstopnino 39,020,97*7 o-seb.
Dobra peč
Stavljenja koz se prebivalstvo po Chicagi sedaj najbolj boji' Mnogi bogati trgovci so zabioili svojim, vslužbencem, da naj si dajo staviti koze, drugače bodo razpis
Slovencem, ki ljubijo več berila, priporočamo, naj si na-roče"Dom in Svet". To je najboljši leposlovni slovenski list. Naročnina za leto znaša $2.00. Izhaj» vsaki mesec. Naročnino naslovite: "Dom in Svet", Ljubljana, Ivrai»> Austria, Europe.
Nemskababilonska eksp«" dicija pod vodstvom profesorj® Ivaldewey, znanega asirijologa, pO'-roča o dveh važnih najdbah. Odkrila jo cesto Bel-Merodaba, p0' kroviteljnega božanstva Babilona, kakor tudi Merodahov tempelj v Esagita, obsegaj očega mnogo zani' mivih starin.	;
V Craff ordsvil le, Ind.,«" pri okrožnem sodišču priznali štirj" možaki, da so prodali svoje glaso^e demokratični stranki pri zadnji predsedniških volitvah.Za kazen ji'® je bila odvzeta pravica do voliti za dobo dvanajstih let. Ta ted«5 pa jih pride pred sodbo še 40 drugi' ki so bili are to v an i vsled suma, o»: so tudi prodali svoje glasove.
je, kakor bo vsak rad pripoznal, v sedanjem času prav neizogibno potrebna. Nič manj ali pa .še veliko bolj pa je potreben za naše zdravje dober lek, ki pomnoži kri in povzroči njeno hitrejše pretakanje, s čemur se tudi ogreje notranjost telesa. Tudi ta mora biti gorka,ravno tako kakor vnanjost, da se more telo zadostno vstavljati škodljivim vplivom hudega vremena. Cela vrsta notranjih boleznij in to najnevarnejših, najmanj odpravljivih in naj-bolestnejših ima svoj početek v tem prestopku potrebnega razmerja in gotovo je neobhodno potrebno, da se zavarujemo zoper to. To učinimo lahko na prav prijeten način jedi-nole s Trinerjevim amerikanskim zdravilnim grenkim vinom, jedinim lečivnim vinom v Ameriki, ki istočasno zanesljivo in neovržno odstrani vse bolezni te vrste, posebno one v želodcu, jetrih in ledvicah, očisti kri, oživi telo in zbistri um. Izdeluje ga jedinole Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago,III., ki vam bo na prošnjo poslal cenik. Njegovo vino se dobiva tudi po lekarnah. V sedanjem slabem vremenu, bi je moral vsakdo imeti v svoji hiši.
Dežela starih ljudij je g0' tovo Španija. Tamkaj so razne oI>' čine sklenile ob koncu stoletja vse"1 stoletnim ljudem in njihovim doni*' čim nakloniti pokojnino za celfti življenje. Oglasilo se je več ^ stoletnih ljudij, med temi jeden * Valenciji s 130. leti, jeden v Bai" celoni pa s 11(5 leti starosti.
P P
I. I]
t)
'P
4
Jc
K K | K JC
K

Pet mladih Kitajk je bilo l9' t. m. prodanih na javni dražbi vk'» tajfkem delu mesta San FrancisO', Cal. Bile so lastnina Gong Gow-"' ki je že mnogo let držal kitajsk" beznico v mestu. Sedaj je pa hot®' odpotovati nazaj v nebeško cesarst'0 in vsled tega prodal mladenke oni ki so ponudili najvišjo svoto.Mla' Kitajke so vrgle do $1,700 $2,500 vsaka in novi gospodarji jih s skrbjo vzeli na svoj dom.
0,
J&
Gotovo za predpust. Cel)" ska "Domovina" piše z dnem 8. jap; t. 1. med 'Raznoterostmi': "Mil'' jonarjevega sina so ugrabili v J0' lietu, v Ameriki neznani lopovi i" zahtevali zanj 2500 dolarjev — škodnine." Znano je čitalcem, smo svoječasno poročali o ljenju Cudahy-evega sina vOniak11 za k iteregi so lopovi zahtevali 000 odškodnino. Kako površno jo čitati v stari domovini ainC1 kanske liste, priča ta slučaj.
Vest o smrti kraljice Vik*®' rije je bila znana v Chicagi pre3', kakor v Londonu. Evropski kol^ naši seveda ne bodo verjeli tcga> } povemo jim, da je to resnica. snica je tudi da so 35 minut p0teI1' ko je Viktorija zatisnila oči, ^ "newsboys" po chicaških ulicil, prodajali extra-izdaje lista "Ck1 cago - Amarican," naznanjajoč^', vest o kraljičini smrti. Hearst-ov[ trije častniki v New Yorku, ChicW in San Franciscu so prvi izmed časnikov na svetu prinesli novi"0' da je preminula angleška kraljic®'
Rojaki! Pristopite k slof^l ski m katoliškim podporni"1 \ društvom in k naši K. S. ^ Jednoti. Zavarovalnina $1,0® ali $500.
U:
B
X
tci
D
V;
J i
tc
z
S«
Id d!
«1 81
h A v
d, «<
U h <i
iii
«t
«ii It; ni
O

Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. 1). 1898; URADNIKI:
predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich
Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. H- Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. blagajnik: Anton Golobitsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor f J- Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, -i Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. I Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo, finančni I J°HN Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. od'bor- 1 John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
' I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni i Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor- 1 J°HN Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. ,W> ' I Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn.
'frizivni ( Mabtin Fie> 1103 Scott St-> Joliet> odbor- \ Stefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ' ' John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva nal. jednotinega tajnika '(M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
£ društvu sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. Peter Kobetič 2340 roj 1877, Anton Zel-nikar 2347 roj 1807, Matija Vrviščar 2348 roj 1874, Janez Pugel 2349 roj 1872, ■Matija Babič 2350 roj 1875, Anton Zvonkovič 2351 roj 1881, Matija Fink 2352 •Toj 1873, Anton Satler 2353 roj 1805, Ludovik Maurič 2354 roj 1805, And. Lisae : 2355 roj 1878, Franc Kožar 2350 roj 1803, Jožef Renka 2357 roj 1882, Mihael Podobnik 2358 roj 1880, Janez Jerman 2359 roj 1808, Jane/, Nemanič 2300 roj 1800, Filip Hibler 23(51 roj 1878, Josip ])unda 2302 roj 1880, Franc Obsteta 2303 " »j 1875, Franc Batošič 2304 roj 1808, Jos. Legan 2305 roj 1805, Ant. Cornugel ■2300 roj 1875, Anton Peswliro 2367 roj 1874, Jurij Kuzma 2368 roj 1877, Franc •Mihovar 2369 roj 1805, Martin Papež 2370 roj 1878, Janez Pire 2371 roj 1873, & -Janez Magdeš 2372 roj 1800, Janez Mitrklc 2373 roj 1809 sprejeti 27. januarja v 1901.	Društvo šteje 173 udov.
društvu sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, 111. Martin Petric 2374 roj 1882, sprejet 27. t. jan. 1901.	Društvo štoje 74 udov.
*	društvu sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont. Franc Knaus 2341 roj 1875 sprejet 10. ^ jan. 1901.	Društvo šteje 09 udov.
*	društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Jos. Dobevc 2339 roj 1882, Jos. Podboj t 2340 roj 1877, sprejeti 21. jan. 1900.	,	Društvo šteje 107 udov.
*i#»ruštvu sv Roka 10 Clinton, Iowa Primož Strucol 2342 roj 1807, Jos. Suhorepec k\ 2343 roj 1857, Janez Pešel 2344 roj 1859, Martin Plut 2345 roj 1875, sprejeti 21. v jan. 1901.	Društvo šteje 9 udov.
*	društvu sv Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Mat. Skala 2330 roj 1880, Mat. Ma-lenšek 2337 roj 1881, Janez Muvern 2338 roj 1882, sprejeti 19. jan. 1900.
Društvo šteje 214 udov.
premogarskih žen v zadnjem velikem štrajku v Pennsylvaniji.
Za obrambni sklad bodo v bodoče asesovani vsi člani premogarske unije s 25. centi na mesec in 75 odstotkov tega nabranega denarja bo ostalo v blagajnici onega okraja, v katerem je bil kolektovan. Storjeni so bili nadalje popravki, da bo vstopnina za vse jednaka; plača predsednika unije je določena na $2,000 na leto, drugih glavnih uradnikov pa sorazmerno, člani glavnega odbora dobe plače po $3.50 na dan, kadar imajo kak opravek za unijo.
Washington, Ind.,28. jan. L. H. Creager, ki lastuje v tem mestu obširno tovarno za doge, je pričel danes delati s svojimi 50. delavci po božji službi, trajajoči 15 minut. Presbitirijanski minister Rev. J. J. Gorby je bil najet, da pridiguje vsaki dan njegovim delavcem pred delom. Ako bo to pokazalo dober vspeh, bo ostal pridigar na tovarniškem plačilnem listu za nedoločen čas. Tovarnar Creager sam ni član nobene cerkve.
Youngstown, Ohio, 29. jan. Preteči štrajk delavcev v plavžih po Mahoning dolini bo morebiti od-vrnjen. Vslužbenci Struthers Furnace kompanije so danes vsprejeli 10 odstotno znižanje plače vsemna-kladačem in pomagačem, vsled česar bo od sedaj naprej njih plača $1.80 na dan.
Odstopili so:
društva sv. Petra in Pavla 51 Iron Mountain, Mich. Gabrijel Batošič 2104 8. jan. 1901	Društvo šteje 31 udov.
Jd<ruštva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Andrej Opeka 3470 18. jan. 1901.
Društvo šteje 107 udov.
Izločeni:
dfuštva sv. JOžefa 43 Anaconda, Mont. Janez Madronič 1987 10. jan. 1901. t	Društvo štoje 08 udov.
M. WARDJAN, I. tajnik K. S. K. J.,
903 N. Scott St., Joliet, III.
Nekronani kralji.
Iz delavskih krogov.
Chicago, 111., 27. jan.—Sod-Tuley je včeraj določil razsodbo, l bo v bodoče precej tikala pra-f1® delavskih unij, s katerimi lahko - |riobcujejo cirkularje namenjene škodovati kontraktorjem. Uradniki barbel, Enamel and Glassworkers' L. Francisco, S. F. Rebora in ^angrando so priobčili cirkular, K katerem bo svarili druge kontra-Wje in delavce pred Frank L.
avis-om, kontraktorjem in vposlo-yalcem neunijskili delavcev. Davis je tožil, da so hoteli škodovati Njegovemu podjetju. Zagovornik je priznal, a pridejal, da so to storili * °bjavljenjem resničnih dejstev.
°dnik Tuley je oprostil uradnike Unije vsake krivde. . G. Schardt, predsednik Build-ln8 Trades Council-a je dejal danes, se bo v prihodnjih 30. dneh za gotovo odločila usoda te delavske ^ganizacije, ali bo razpadla, ali pa ^tala. Veliko unij v zvezi s tem aljorom stavbinskih strok je zaostalo ® Plačili za dolgo dobo. Treba jih 0 tedaj po pravil suspendovati. ^ko ostane potem manj ko pet unij bo ista takoj do
organizaciji, a izpuščena.
(?8» York, 27. jan. — Tri ti-I°e kotlarjev in mašinistov po de-^nicah Erie železnice preti s štraj-ki utegne nastati z vsakim tt«m. Kotlarji imajo veliko pritožb, ^ ^inisti pa hočejo štrajkatiznjimi »led simpatije. Kotlarji zahtevajo Pravo Plačila od kosa, da naj bo Jandard zaslužka 27£ na uro in da i	kompanija ne postopa
akimi predsodki nasproti za svojih delavcev.
Wilkesbarre, Pa., 27. jan. Peratorji i0 rudarji autracitmh
z ni-nasproti zastop-
premogokopov tukaj okoli so bili danes precej presenečeni vsled poročila došlega iz Indianapolis,da so United Mine Workers sklenili povabiti operatorje k skupni konferenci in se dogovoriti o novi plačilni skali, ki bo povišala zaslužek za 10 odstotkov nad sedanjim.
Mnogi mislijo, da bo iz tega nastal nov štrajk po revirjih za trdi premog, ker se pričakuje, da operatorji ne bodo hoteli vstreči ti zahtevi. Če tudi bi bila to j edina zapreka, bi zahtevanjepo višji plači gotovo povzročilo 'lockout'.
Indianapolis, Ind.,28. jan. Dasi ravno poročilo komiteja za določitev plačilne skale premogarske unije, ki zboruje tukaj, ne bo objavljeno predno bo predloženo skupni konferenci rudarjev in operatorjev v Columbus, Ohio, prihodnji četrtek, vendar so zahteve rudarjev dobro znane. Najglavnejša točka v komitejevem poročilu je zahteva, da se zviša plača za 10 odstotkov pri toni v distriktih z debelo žilo bituminijskega in mehkega premoga, in za 15 odstotkov v distriktih, z drobno žilo. Rudarski sistem se tudi zahteva po vseh tekinovalnih pre^ mogarskih distriktih, ki obsegajo Pennsylvainijo, Ohio, Indiano in Illinois. Zahtevalo se bo, naj bo v bodoče razloček med kopanjem premoga s krampom in strojem 7 centov.
Konvencija se je tudi sporazumela na sledeči plačilni skali za dnevne delavce: 'Hoisting engineers', $2.70 na dan; tesarji, $2.10; kovači, $2.10; 'pipemen', $2.40; prvi mašinisti, $2.70; drugi maši-nisti, $2.40; tretji mašinisti, $2.10; nakladalci vozov, 12£ centa pri toni, in vsi drugi delavci po $1.80 na dan. Rudarji so tudi izjavili, da so se namenili vstanoviti pomožni sklad za ženske. Temu je povod hrabrost
Priznano dejstvo je, da se nahajajo cele pokrajine in obširne poljane v južni in srednji Ameriki v rokah posameznih firm v New Yorku, in da ne morejo to tako-zvane republike storiti niti jednega koraka v javnem življenju brez dovoljenja svojih lastnikov.
Sedanji prepir v Venezueli med dvema tekmujočima asfaltnima kompanijama kaže, kaj vse smejo odnesti vnanje kapitalistične družbe iz kake tuje dežele, ako jih le varuje njih domača vlada. In pod zaščito zelo različnih vlastij postanejo na tak način cele poljane zasebna last posameznikov, ki si pod varstvom svoje vlade, pri kateri zavzemajo sami dostikrat vplivno mesto, znajo pridobiti izključno pravico za izžemanje in oplenitev teh pokrajin, v katerih vladajo ravno tako absolutno, kakor je še sploh kdaj kak absoluten vladar mogel vladati po svoji deželi.
Še bolj kakor amerikanski kapitalisti so si njih evropski bratje pričeli vstanavljati privatna ozemlja,in posebno v Afriki so cele dežele postale odvisne od evropskih kapitalistov, ki po svoji velikosti daleč nadkriljujejo domovino svojih sedanjih lastnikov.
Pa tudi v južni in srednji Ameriki imajo poleg naših newyorških firm posebno nemške in še nekatere druge prav odločilno besedo. Tako n. pr. je nemška firma Bratje Ros-sner v sredini republike Honduras največja tekmovalka Astorjeva, ki ima tamkaj jako velike interese. Bratje Rossner prodajajo po Hon-durasu le imenoma poljedelske stroje in spirituoze kar je seveda vse "Made in Germany," —pri tem pa lastujejo otok Amapala, ki varuje jedino honduraško pacifično pristanišče, in kar je še več, in tudi večjidel premoženja ljudovlade; z drugimi besedami: republika Honduras je Bratom Rossner tako močno zadolžena, da se jo ti lahko polaste ako bi se jo le hoteli.
2,150,000 akrov republike Para-guaj je absolutna last nekega londonskega konsorčija, obstoječega iz največjih financirjev, katero zemljo je isti vzel v posest kot plačilo nekega dolga, kojega paraguaj-ska vlada ni mogla plačati v denarju. Ostali del Paraguaja je last dveh nemških družb, ki ste znani kot Nueva Germania in Leissing kolonije. Tudi te dve ste dospeli v posest tako ogromnega ozemlja le zato, ker je bila paraguajska republika prerevna, da bi poplačala dolgove.
Oroya-železnica, uprav mojster-sko delo zidanja potij po gorah, se dviguje preko prelaz, ki presega s svojo višino 15,641 čevljev Mont Blanc, najvišjo goro v Evropi.Kon-trakt za zidanje te železnice je bil oddan firmi Henry Meiggs & Co.,
ki je zidala tudi Valparaiso-Santiago železnično progo. Računa te firme za Oroya-železnico v znesku $78,828,500 ni republika Peru nikoli plačala, in kot posledica tega vposluje firma, ter po Meiggs-ovi smrti, njegovi dediči to železnico v svojem interesu. Poleg tega lastujejo danes ti ljudje pravzaprav ves Peru.
Ako hoče predsednik Nikarague zbrati skupaj vojsko, da bi morebiti premagal svojega soseda v Salva-dorju, tedaj se obrne najprvo k Bratom Ermann, tudi nemški firmi, ako so ti pri volji posoditi mu za vojsko potrebno vsoto v denarju. Bratje Ermann že več let zalagajo Nikaraguo z denarjem in so brez dvoma najpomenljivejša moč v deželi.
Se voliko večjo moč kakor tukaj pa imajo kapitalistične družbo v Afriki.
Pokrajina, z osemkrat večjo površino kakor jo ima Anglija in Wales skupaj, stoji pod kontrolo Royal British Niger Co. in vlada vsega tega ozemlja s svojimi trideset milijoni prebivaloi pai je nastanjena v neposebno velikem poslopju v Londonu. Ta zemlja je bila proje francoska last, vendar so bili Francozi veseli, da so jo mogli prodati britiški National African Co.., iz katere je pred leti nastala sedanja Niger Co. Družba vlada domačine prav strogo ter vzdržuje vsled tega 2500 vojakov, ki stoje pod poveljstvom britiških častnikov.
Še neka druga družba, koje nekronano veličastvo je Cecil' Rhodes, lastuje v južni Afriki še veliko več ozemlja, kakor preje imenovana Niger Co. Pokrajina pod direktno kontrolo British South African Co., ima 750,000 kvadratnih milj povr-
peča največ z izkopavanjem, zlata, bakra in premoga. Trgovina te kompanije se stavi na leto na $5,000,-000. Ne daleč od Bornea ležeči otok Labuan je tudi odvisen od iste družbe.
Nekronani kapitalisti bodo s svojimi obširnimi pokrajinami kmalu presegali kronane kral je.
Sto milj v jedrn uri z elektriko.
šine in je torej skoro trinajstkrat večja kakor Anglija in Wales skupaj. Dasi tudi je ta dežela dandanes primeroma še mlada, vendar ima že sedaj dobre ceste, ki merijo skupaj 2250 milj v daljavi, telegrafično zvezo s 3000 milj dolgimi žicami in 182 milj zvezanih po telefonu. Salisbury je vladno središče Rhodezije in Buluwayo pa trgovsko in prometno.
Nadaljnili 10,000 kvadratnih milj severno od Rhodezije lastuje British North Charterland Exploration Co., ki tamkaj s sajenjem hmelja, napravi veliko dobička vsako leto.
Ibea je najnovejše ime za veliko ozemlje na vzhodni obali afriški, katero je leta 1888 oddal sansibar-ški sultan v najem Imperial British East Africa Co., za dobo petdesetih let. Ta obsega vso morsko obrežje med nemško vzhodno Afriko na jugu in ekvatorjem na severu.Proti sredi se raztega to posestvo do Sudana na severu in Ugande ob velikih jezerih na zahodu. Najboljša luka na obrežju je Mombasa, s skoro 25,000 prebivalci. Tako raz-sežno je ozemlje Ibeje, da je še sedaj njen velik del nepoznan in neodkrit. Njenih gora, ki so visoke kakor evropske Alpe še ni nikdo preiskaval kakor tudi ne njenih ognjenikov. Njeni domačini štejejo dvajset različnih plemen, izmed katerih ima jeden,E1 Moran čokoladno barvano kožo, in obrazne poteze bolj podobne belcem kakor črncem.
Belgijski kralj Leopold, amerikanski milijonar Walsh "in drugi,so lastniki zopet drugega ogromnega dela Afrike. Kongo-prosto državo je vstanovila neka mednarodna družba v Bruselj u pod predsedstvom kralja Leopolda z namenom, da odpravi sužnost iz Kongo in otvori deželo trgovini. Iz tega majhnega pričetka je v teku 24. let nastala država po velikosti jednaka britiški Indiji, s prebivalstvom okoli 10,-000,000 duš in letno kupčijo v vrednosti $8,000,0002 Za razvoj te Kongo-prosto države je kralj Leopold izdal vsako leto $200,000 iz svojega žepa. Zadnje poletje pa je pridružil k sebi Amerikanca Walsh-a in oba sta že od tedaj za razvoj te države vstanovila delniško družbo. V zadnjem času na gornjem teku reke Kongo najdeni veliki zakladi bakrene rude bodo kralju Leopoldu, Walsh-u in drugim najbrže prinesli velike dividende.
36,000 kvadratnih milj ozemlja v severnem delu otoka Borneo, z obalo dolgo 987 milj in prebivalstvom 150,000 duš je last British North Borneo Co., ki se tamkaj
Noben drugi industrijalni problem se ne tiče tako zelo razvoja obeh mest in vasij kakor ravno električna železnica.
Od rastoče popolnouti električne prevožnje se pričakuje, da bo vstavila v prihodnje zgoščenje velikih mest, pospešila rast majhnih trgov in vasij po deželi in razvila tamo-šnjo okolico, s tem, da bo zlajšala pre/oz poljskih pridelkov na bližnja tržišča. In še več kakor to, od elektrike se pričakuje, da bo preskrbela prevožnjo od mesta do mesta, od obrežja do obrežja.
V takih okoliščinah je prerokba o električnih železnicah naše pri-hodnjosti v listu Street Railway Journal izpod peresa tako konservativnega znanstvenika kakor je Dr. Louis Bell prav posebne važnosti. " Dr. Bell-ove napovedbe so naravnost čudovite! Slone pa seveda na nekem pogoju. "Ako," pravi on, "bo zavzel avtomobil krajevno lo-komocijo ter izpodrinil konja, kakor je električna železnica izpodrinila prejo konjski tramvaj, potom sklepamo že lahko, kakšen pomemben vpliv bo imel isti na razvoj električnih železnic v sedanjem stoletju. Avtomobil bo postal bržkone bodoči metropol itanski. tramvaj, ravno tako kakor zna biti zračna ladija nova jahta dvajsetega stoletja." A tudi brez ozira na te možnosti pričakuje Dr. Bell velikih in čudovitih režij od električne prevožnjo.
Na kiatko, Dr. Bell-ovo prepričanje je, da bo delala električna železnica v bodoče prava čuda v razvoju predmestij in mestni rasti. Kaj takega pa bodo preje dosegle podzemske kakor pa cestne ali nad-cestne železnice. V predmestjih ali pa krajih srednje daljavo bode zavzela mesto podzemskih cestna železnica, katero bo gonil površni 'trolley' preje kakor pa kabel. V daljnih predmestjih bo hitra brzina popolnoma možna. Parna lokomotiva ne bo imela potem več nobenega prostora v mestu in okolici.
Električna železnica bo nadalje preskrbovala hitro prevožnjo od mesta do mesta v ožji daljavi no samo oseb ampak tudi tovora proti jako majhni odškodnini. Tukaj bo treba zidati še mnogo električnih železnic, tako da bodo po ceni, a vendar možne voziti dokaj hitro, in v tem oziru napoveduje Dr. Bell velikanski preobrat po vseh Združenih državah. Te vrste železnica bo tudi materijalno pomagala razvoju agrikulturnega ozemlja ker ne bo samo nudila hiter dostop do vseh njegovih delov, ampak bo tudi odvažala poljedelske produkte na trg. Na tem polju se bo povspel agri-kulturni in industrijalni razvoj dežele do onega viška, katerega še sedaj nikakor ni mogoče določiti.
Najbolj spektakularne napovedbe Dr. Bell-a pa so one z ozirom na promet v velikih daljavah. On smatra hitrost sto milj na uro že sedaj kot popolnoma možno z že sezida-nimi progami in električnimi lokomotivami ali pa ravno sedaj nalia-jajočimisev zidavi. Jedina tež koča, ki dela še sedaj nekoliko preglavice je ta, kako naj so pošilja potrebna gonilna sila preko večjih dalijav
Razun v nekaterih krajih, kjer se pomika obilen promet preko relativno majhne daljave, se sedanja dovajalna metoda električne sile ne more Vporabiti za hitro brzino. Morebiti bi bila dovelj dobra za hiter tek med New Yorkom in Pbiladel-phijo, a nikakor ne za deseturen vlak do Chicage.
To težkočo pa bodo goto vo kmalu odpravile izpremembe v mehaniki in nič druzega kakor kupčijski dobiček bi njogel tedaj še zabraniti 50minutni vlak iz New Yorka Philadeiphijo in deseturni vlak do Chicage. Sto milj na uro bo po mnenju Dr. Bella v prihodnjosti jako konservativna hitrost.
Katoliška cerkev še raste.
Katoliški direktorij ravnokar izdan kaže, da živi v Združenih državah 10,774.987 prebivalcev rimsko-katoliško vere.
Statistika za leto 1901 kaže dalje, da ima katoliška cerkev v teh državah 13 nadškofov, izmed katerih je jeden kardinal in 80 škofov. Število duhovnikov je 11,987. Cerkva s stalnimi duhovniki je 0,127; 3,518 inisijonov s cerkvami in 1,774kapeL
Katoliških vseučilišč je osem in 70 semenišč, v katerih se vzgojuje 8,895 kandidatov za duhovski stan. Kolegijev za dečke je 183 in akademij za deklice 077. V 3,812 farnih šol je pohajalo 903,900 učeapev in učenk.
247 sirotišnic je skrbelo za 35,-084 sirot in število drugih dobrodelnih zavedov zr«ša 865. V vseh katoliških zavodih po Združenih državah je 1,055.032 otrok.
Življenje pred slo leti.
Pred sto leti »e človek še ni mogel voziti po parniku.
Ni mogel priti iz Wasliingtona ▼ New York v par urah.
Nikdar še ni bil videl električne luči ali se mu sanjalo o električnem vozu.
Ni mogel poslati telegrama ia govoriti po telefonu.
Ni se mogel voziti po biciklju.
Ni mogel poklicati stenografa in. mu narekovati pisma.
Nikdar še ni bil prejel typewri-tovanega sporočila.
Nikdar še ni bil slišal o kalni teoriji in si belil glave z bacili in bakterijo.
Ni se nikoli držal na smeh pred fotografičnim aparatom ali sc dal fotografovati.
Nikdar še ni bil slišal fonografa govoriti ali videl gibajoče se podobe kinetoskopa.
Ne bil bi verjel, da je z Roentgen ovimi žarki lahko videti skozi človeško telo.
Nikdar se še ni vozil po elevator ju.
Ni se še zmisliti mogel na tako stvar kakor jo typewriter in stroj za stavljenje črk.
Ni rabil še nikoli kaj druzega kakor lesen plug.
Nikdar ni videl svoje žene rabiti šivalni stroj.
Nikdar še ni bil vžgal žveplenke ob svojih hlačah ali storil kaj jed-nacegft.
Ni si mogel dati odrezat svoje noge, ne da bi kaj čutil.
Nikdar ni mogel kupiti nedeljskega časnika tiskanega v desetih barvah s 70. strani za pet centov, kar bi se mu zdel živ čudež.
Ni mogel še nikdar brati v časniku novic, ki bi se bile zgodile istega dne v kakem drugem delu sveta.
Nikdar še ni prestopil železnega mostu.
S kratka, bilo je mnogo rečij, katerih še ni nikoli videl, in katerih ni mogel storiti.
Nekaj za matere.
Privadite svoje hčere delu! Podučite jih, da niso lepe takrat, kadar pridno delajo in starišem pomagajo. Povejte jim, da jim Bog ni ustvaril rok zato, da bi nosile prstane in zapestnice, ampak da bi vam pomagale v delu. Naučite svoje hčere, da delajo z vami vsa hišna opravila, pri kuhi, snaženju, pranju, likanju itd. Nekatere matere ne puste v svoji slepi ljubezni svojim, hčeram dotakniti se prav nobenega dela. Takova dekleta se razvadijo in niso za nobeno rabo. Pokažite hčeram, da niso zato tukaj, da bi jim ne stregle, ker Bog ni naredit žene za mater, da bi bila služkinja hčeri. Vse hišno delo naj delijo z vami vaše hčere. Kar se spodobi tebi, mati, se spodobi tudi tvoji hčeri; če tebe ni sram dela, zakaj bi bilo sram tvoje hčeri? Ona ni več, kot si ti. Ako ji pa brezmi-selno strežeš, bo mislila, da je boljša kakor si ti in čim več boš storila za njo, tem manj te bo spoštovala.
* » *
Rojaki! NaroČite si "Amerikanski Slovenec" — najve<yi, najboljši in najcenejši slovenski list v Ameriki. Samo $2.0tt na leto.
f
6
amerikanskl slovenec, jatf. 25; 1901,
Tombstone.
Tragi-komična zgodba iz amsrikanskoga j ugozapada.
Pounel Kajtimar.
Tombstone (izg. tumston), po slovensko nagrobni kamen, je majhno amerikansko mesto, katerega mnogo zemljepiscev ne bode poanalo,vkljub temu, da je središče okraja, ki je morebiti trikrat večji ko kranjska dežela. Seveda se njih prebivalstvo ne moro meriti potem, kajti Kranjsko šteje primeroma več duš na vsak kvadratni sežonj kakor pa Cochise county v Arizoni na kvadratno miljo. Mesto samo ni še staro več ko kakih dvajset let in tudi prostor, na katerem stoji no more biti poznan več ko četrt stoletja, a isto ima to posebnost, da je pomrlo tamkaj že desetkrat več ljudij kakor pa jih jo bilo rojenih; samo ob sebi je umevno, da je večina iz med teh umrla kar v škorujili.
Že svoje ime je dobilo vsled nekega takega tragičnega dogodka — ki je tudi vstanovna povest Tomb-etone-ova.
Vsako staro evropsko mesto — Rim,Atene, Oglej, Emona-sodanja Ljubljana — ima svojo vstanovno pripovedko, čemu bi tedaj tudi to mlado amerikansko mesto ne imelo dvoje? Vstanovljenje Toinbstone-a sega naaaj v sedemdeseta leta kar pomeni za zapadna ameriška mosta skoro isto, kakor celo tisočletjo za evropska. Tudi Tombstone je imel svojega Romula in Rema in kdo ve ako ne bo ta postal v bodočnosti bolj znamenit, kakor pa ona naj-denčka ob brogu Tibore, ki se že prištevata bajkam.
Vstanovitelj TombBtone-a se jo imenoval Missouri Jack in je v resnici živel; po svojem pokliou jo bil on desperado ali pustolovec. O njegovi družini ni znanega ničesar, a gotovo je morala obstati iz vsakovrstno zmesi, ki so nahaja po Združenih državah — Anglosaksov, kanadskih Francozov, raznih Evropejcev in zamorcev. Junak naše zgodbe je bil šest čevljev indva palca visok, klel je prav pravilno, govoril ni do cela gramatično; da ni pisal orto-grafično, je vzrok kratkomalo ta,da pisati še sploh ni znal. V ostalem je bil on jako duhovit človek, tako duhovit, kakor kak potentat, ki ima moč, da pripravi svoje dvorjane k smehu in jih prisili, da ga občudujejo. Missouri Jack ni bil jeden onih iz leta '49. — kakor so se nazi-vali pijonirji in zlatoiskalci po Kaliforniji — ampak iz leta '55., to so pravi: prišel je šele leta iz 1855. iz Ozark-gora, kjer ga je želelo videti več šerifov vsled konjske tatvine, v Sacramento, Cal., tor se , nemudoma podal v znameniti tabor zlatoiskalcev — Camp Humbug. Ker pa on, kakor kak znameniti mož v sv. pismu, ni hotel delati in ne utegnil prosjačiti, zato se je podal takoj v jedino krčmo taborišča "Rjovečo Divjino", kjer je živelod prostega lunča in kar je sploh priložnost pri igri nanesla. Ni preteklo dolgo ko je postal veliki Missouri-čan, 'strah vsega tabora in junak "Rjoveče Divjine." Gorje zlatoko-paeu, ki se je branil igrati z njim poker; še trikrat bolj gorje pa onemu, ki se mu ni dal oigrati. Jack je imel vsled tega vedno denar in g,\ tudi hitro trošil.
Nekega dne je stal v pivnici in povabil vso družbo, da naj z njim jednega pijo po običajni navadi. Nek nepoznan novinec s košatimi rdečimi lasmi in obrazom polnem velikih peg, ki je stal cel čas premišljeno v kotu,-jo pristopil bližjo in se vstavil med Jackom in jednem njegovih prijateljev.
".Kako ti je ime?" je zagromel *nad fflfim velikan.
Pogleduje ga nekako mrzlo in od »tram, je odgovoril tujec obotavljajo: "MoJe ime je P. Archibald
JJrown."
"P. Arohibald — peklo! Tvoj« jme je — Ginger, ali slišiš — Gin-gerl"
Kakor polit pes se oddaljil rdeče-lasec. Od tedaj naprej ga je vsak nazival Ginger. Kar je bilo najbolj čudno, ga velikan ni mogel trpeti; kadar ga jo srečal tedaj so so pričele burke in ako ga je še imel nekoliko v glavi, takrat je streljal pod njegove noge, da jo moral ta skakati kakor kak dorviš. Nekega dne pa
je Ginger kar na nagloma izginil iz tabora.
Jack si je moral tedaj poiskati drug predmet svojega sovraštva, in našel je zmiraj kar jo hotel. Koliko ljudij je Missouri Jack končal v Camp Humbug, koliko jih je vsled njega umrlo še v škornjih, to ve le večni sodnik, in ako ni njegov zapisujoči angelj natančno pazil, potem je že mogoče, da se mu bo pri njegovem zadnjem obračunu prištevalo pol ducata umorov premalo!
Po odhodu Gingerjeveru se je Jack do'cela izpremenil; najbrže se je kesal, <la ni "pegastega rdeče-kožoa" že zdavnaj poslal k njegovim očetom in da mu je pustil odnesti zdravo kožo.
Nek modrijan je nekdaj trdil, da je nekaterim ljudem usojeno usmrtiti kakoga gotovega človeka. To je bilo tudi res * Jackom.
P. Archibald Brown, ali Ginger, kakor ga hočemo sedaj imenovati, je bežal daleč proč, da bi všol ne-varnomu Missouričanu. Prepotoval vso Kalifornijo, Nevado in Colorado in se slednjič naselil v južno-vshodni Arizoni med Indijanci ter kopal po zlatu in srebru. Našel je bogate rudno žile, in to je bila njegova smrt, njegov grob. Glas o Gingerjevi najdbi zlate žile se je hitro raznesel po vsi Kaliforniji, in ker je bil Camp Humbug slučajno že skoro usahnil, se je podalo nekaj srečelovcev proti novem Eldoradu.
Ginger se je bil ravno udobno nastanil, to se pravi, ^ bližnji naselbini si je poiskal boljšo polovico, koščeno Irko, neznanih let, in si na mesto nomadnega šotora postavil
kočo iz brunov. Ker so zlatoiskalci
r
prihajali z vsakim dnevom v okolico, jo gospa Ginger odprla gostilno, in njen soprog je postal kmalu njeni najboljši odjemalec. Nekega dne je stal ta pred baro ali pivno mizo in mislil na nič hudega. Zahteval je bil ravnokar že dvajseti "Cocktail" od svoje ženice, ko so se odprla vrata in se začul oster glas: "Jaz si vzamem svojega ne-mešanega!"
Ubogomu rdeČalascu jo skoro padel kozarec z roko vsled prestrašenja in zastokal je: "Kdo, za vraga, hoče tebe tukaj?"
"Kaj, mone nočeš? Mene, Fitz-geralda iz Kartage, Missouri Jacka? Pegec, veš kaj govoriš? Glej tukaj — jeden, dva, tri! — napolnil te bom s svincem, da te bo tudi najmočnejši arhangelj imel dovelj nesti v Abrahamovo naročje." Počili so trije streli, krčmarica za pivno mizo jo glasno zakričala, Ginger je vrgel roke kvišku in se zgrudil, velikan pa je vtaknil svoj še kadeči se revolver nazaj v žep, izpil iz pripravljene steklenice kozarec žganja in odšel.
Prihodnega dno je bil Ginger slavnostno pokopan; glavni žalova-leczanjim je bil njegov morilec. Ko se je že vzdigal kup prsti nad mrtvecem, pobral je Jack nek blizo tam ležeči stresni šingel ter vkazal jednemu okolu stoječih, ki je bil zmožen pisave, naj zapiše nanj ime "Ginger."
"Be this his tombstone!" — bodi to njegov nagrobni kamen — je dejal ter vtaknil singel k njegovemu vzglavju. Žalujoča vdova je nadaljevala svojo kupčijo, kakorpreje.
Tudi Missouri Jack je nadaljeval svoje delo, t. j. navdajal je strahom mali tabor; postrelil one, ki mu niso dopadli, ter pričel prav kmalu dvoriti vdovi umorjenega Gingorja. Kaj takega se je že bilo velikokrat primerilo.
Okoli krčme je bilo postavljenih tedaj že kakšnih dvajset koč in ta skupina hiš je zadobila ime Tombstone. In to po vsi pravici, kajti po okolici ni manjkalo nagrobnih ka-menov nad mrtveci, katere je podrla Jackova nikdar ne zgrešeča revolverjeva kroglja.
Nekega dne je prišel tjekaj po naključju mlad krošnjar, čegar zibelka je morala gotovo teci v slavnem Kočevju. Poštnemu vozu seje bilo ravno zlomilo kolo in vsled tega je naš mladi Kočevar zašel v krčmo, ker se mu je povedalo, da more jedinole tamkaj najti kaj okrepčil.
"Morem-li tukaj dobiti kosilo?" je vprašal za pivno mizo visečo žalujočo vdovo.
Ta je prikimala in odšla v kuhinjo; vrnila se je pa kmalu z veli-
kim krožnikom fižolove juhe in jedno žlico ter vse skupaj brez namiznega prta in brisače postavila pred začudenega gosta.
Komaj je ta zagledal juho, že je braneče se dvignil svoje roko in zakričal: "Vzemite proč to lužo — kaj pa mislite, da sem—kaj takega pa vendar no morem jesti!" Missouri Jack ja Bedel mirno v kotu kajti ravno pred prihodom tega gosta je vdovi vnovič omenil o že-nitvi, in v tem sklepu je bil on vstrajen. Ko je slišal krošnjarja vpiti tako močno, pristopil je k mizi, Hočevarju nasproti, ter dejal hladno in resno: "Tujec, svetujem ti kot dober prijatelj, povžij mi to juho!"
"Kdo pa je sploh tvoj dober prijatelj," se je jezil krošnjar, "nikdar mi še nisi bil predstavljen, jaz te ne poznam; brigaj se za samoga sebe!"
"Tujec," je začal zopet Jack isto-tako hladno, "ne delej mi nobenih sitnosti j in snej juho; Maggie jo je skuhala, in kakor gotovo sem jaz vstrelil njenega moža in jo nameravam ženiti, mi zoper njeno kuhanje ne bo prav nihče zabavljal."
Mali Kočevar še ni nikoli zašel v jodnako družbo; podoben je bil otroku, ki je prvikrat zagledal strupeno kačo, in niti pojma ni imel o preteči nevarnosti, ter je prav srdito zakričal: "Kaj me brigajo tvoje družinske zgodbe, jaz ne maram o tem nič vedeti!"
V tem trenutku je potegnil Jaok svoj revolver in dejal popolnoma hladnokrvno: "Majhni možicelj, vkažein ti, da sneš to juho, drugače ti napravim s to rečjo luknjo v trebuh ter jo zlijern vanj."
Kočevar se je ozrl na velikega oblastneža, in jeden sam pogled njegovega očesa mu jo pričal, da on ne misli šalo. Pograbil je žlico ter pričel z gnjusom zlivati juho po svojem grlu; Missouričan pa ga je opazoval z zadovoljstvom.
II kratu je stopil nek drug Koče-varjev potni tovariš v pivnico. "Bi mi li hoteli napravi malo 'Cock-taila'?" je dejal približavši se bari.
Jack je stopil k novemu došle^u in mu dejal: "Tvojapijača ježganje in voda, tudi jaz vzamem isto; a pred vsem daj temu tepcu še jeden krožnik fižolove juhe, Maggie."
Ubogemu krošnjarju jo stal že pot na čelu in vzdihnil je britko, a ni se upal več vstavljati.
Velikan je izpil svoje žganje, potem ko je bil prejetrknil s kozarcem novega došleca, ter zamrmral: "Tak tumpec kakor ti, naj bi zabavljal zoper to kar Maggie skuha!"
Ko se je zopet obrnil h Kočevarju, prenehal je bil ta ravno za malo časa, a hitro nadaljeval, sli-šavši ropot samokresa. Ubogi krošnjar si ni mogel drugače pomagati. Kdo bi mu naj bil povedal, da bo moral snosti toliko morje fižolove juhe? Missouričan pa je imelznjim še lepše namene; šest krožnikov in niti jedne žlice manj, se je glasilo njegovo povelje. K sreči pa mu je vendar padlo nekaj v glavo.
"Vstani in plesaj !H Jack je potisnil mizo v kot in zakričal: "Hupla Jip!" Nesrečni Kočevar je hotel zbežati, a grozoviti samokres je bil namerjen nanj.
"Za božjo voljo, plesaj," je za-vpila krčmarioa, "drugače si mrtev!''
Ko se je krošnjar še obotavljal, počil je strel, s katerim ga je hotel Jack ostrašiti, in ubožec je začel plesati z navdušenostjo, katere bi mu nihče ne bil pripisaval.
Jack je imel vse polno smehu s Kočevarjem in je ravnokar zahteval zanj še jeden krožnik fižolove juhe, ko so se hipoma prikazali trije možje z VVinchester-puškami.
"Roke kvišku!" je zavkazal prvi Jacku.
Ta je spoznal v svojem nasprotniku šerifa iz Missouri, a bodisi, da je bil njegov cilj negotov ali da ga je zmotil plesalec, zgrešil jo bil strel; v prihodnjem trenutku pa se je zgrudil na tla, prevrtan od treh krogelj. Vstanovitelj Tombstonaje šel po svoje plačilo, spehani Kočevar je padel v nezavest in prestrašena krčmarica je izgubila svojega enubača.
Nevesta.
črtica iz življenja.
Oh, kaj je svet! Vsi poznamo to dolino solz, vsi poznamo zemeljsko križe in težave, in vendar se vsi tako trdovratno držimo življenja, ki nas vežo na zemljo. Umreti se nam neče. Ne, umreti ne; ah težko je oditi od tu, od Bveta, ki je vse-jedno lep, četudi je namočen s solzami in znojem. Oh lepi so ti beli dnevi, prelepi, kadar posije solnce, in zažari vesoljni svet v zlatu, in nebo zagori in oblaki se pozlate. Oh, vendar je krasno na svetu, četudi je težko življenje, četudi preži za vsakim korakom na nas smrt, in nas spremlja, bodisi, kadar nam je solzno lice, bodisi, kadar smo na pragu sreče, kadar se odpira pred nami novo življenje, nov svet.
Smrt nas zvesto spremlja, da — smrt!
Bitencu je umrla žena, s katero je živel komaj eno leto skupaj, in zdaj se je ženil v drugo. Drugače mu tudi ni bilo mogoče. Imel je čedno posestvo, precej njiv in travnikov, ■lasti jako lepe gozdove, zasejane ■ visokimi, temnimi smrekami. Ah, lepo se mu je zdelo hoditi po zaraščenih gozdih in ogledovati zeleno drevje, kije kipelo mogočno v jasni zrak. In te 'smreke, tako ponosne in vitke, so bilo vse njegove; hodil je od ene do druge, in jih meril zadovoljno c očmi, — bil jo ponosen nanje.
Poslopja in pohištva pa ni ime lepega, toga ne bi mogel trditi nihče; oboje je bilo že staro, leseno, in treba je bilo misliti vsekakor, da se postavi novo. Ta misel je tudi Bi-tenca večkrat mučila, in pričel bi bil že s popravljanjem in zidanjem, da mu ni umrla žena. Potem pa je za nekaj časa odložil te misli, in prišle so nove, ne manj težke, — kako naj so oženi v drugo.
No, Bitenc ni bil ravno grd človek, star tudi še ne preveč, in tako bi bil dobil prav lahko nevesto, da ni gledal toliko na denar. Ponujale bo se mu lepo in nelepe, mlade in stare, lo dovolj bogate ni bilo nobene. A Bitenc ni bil mož, ki bi takoj omagal.
Daleč'tam za Savo nekje se mu je nasmejala sreča.
Srakarjevo hčer iz Potoka je menil jvzeti. Dvakrat je bil že tam, se zmenil z dekletom, ki je bila takoj pripravljena zamenjati prstan z njim, govoril je tudi že z očetom, in stvar jo šla še precej gladko. Prihodnjo nedeljo pa so imeli določeno, da se končno dogovore.
Prišla je nedelja, in Bitenc se je odpeljal na obisk; bil je gotov, da opravi dobro. A etari Srakar je bil trd, in ni bil nikakor namenjen dati več, kot je bil sklenil.
"Devetsto dam, pa ne krajcarja več, in kravo, kot sem obljubil, in balo, kot se spodobi. Pridani pa ne krajcarja več!"
"No, en stotak še primaknite; pomislite, na kakšno lepo posestvo pride vaša hči, pomislite tudi, da bodem moral zidati!"
"To je tvoja stvar, se to je pre več, kar sem obljubil, a kaj mi bo ostalo za drugo otroke?"
"Dovolj bode že za vse."
"Kaj dovolj, dovolj ni nikdar, to veš najbolje ti; prvič si priženil lepe denarce, in zdaj hočeš mene oskubiti do golega."
"Saj ne mislim tako hudo oče, ali en stotak še dajte, en potem vsaj lahko rečete ljudem: Franci«emdal tisočak dote."
"No, dobro, pridal bodem stotak, a za balo poskrbi potem sam !"
"To pa zopet ne gre, mene bi bilo sram, in tebe tudi, ne li Franica?"
"Da, oče, to ne gre!" — Franica je bila rdeča kot piruh, in onadva sta tudi kar žarela vročine, nekoliko VBled razburjenosti in živahnega pogovora, nekoliko vsled popitega vina, katerega je stalo na mizi še pol Štefana.
Slednjič je privolil Srakar petde-setak, in zdaj sta bila navskriž zaradi teleta. Oče je dajal kravo samo, a snubač je zahteval, da mora biti tudi tele zraven.
"Oče, dajte se vendar pregovoriti, toliko lepe mrve imam, živine mi pa vedno primanjkuje."
"Ne, pa ne, telica je lepa, obdr 2ati jo mislim za pleme."
"Oh, kjer je krava, tam naj bo še tele!"
"Ne, pa ne!"
Srakar ae ni dal več omajati, snubač tudi ni hotel odjenjati, tako da sta se pozno na večer ločila, oba precej razburjena. Bitenc je sedel na voz in se odpeljal navidezno jezen, v resnici pa popolnoma zadovoljen s svojim vspehom. — "Ah, dosegel sem več, kot sem mislil; bala bode vredna gotovo poldrug-sto." To je mislil mej potoma.
Delala se je že noč, a imel je mladega brzega vranca, zato je upal priti kmalu domov. Vdaril je po konju, in voz je švignil kot blisk. Vranec je bil precej plašen, zato je hotel, da bi bil čimpreje doma, da bi se konj v mraku preveč ne plašil.
Vglobil se je zopet v svoje misli. Petdeset menj kot tisočak, bala, krava je vredna najmanj sedemde-sot, ne bo slaba!
Sence so se vedno bolj zgrinjale na zemljo, drevesa so metala po tleh dolge črte in pošastne obrise, v grmovji, kjer so se ptice spravljale k pokoju, je šumelo, par vran je še letelo visoko v zraku proti bližnjim hrastom, drugače je bilo vse mirno.
Oglasil se je večerni zvon, a Bitenc je imel do doma še dobre pol ore.
"Preveč sem se zakasnil, no vse-jodno; oženil se bodem pa le!" — Nategnil je krepkeje vajeti in udaril vranca z bičem, ki se je bil zbal ne-oega kupa na cesti, se parkrat visoko vspel in pričel stopati in potiskati voz nazaj.
Bitenca je to razjezilo, vrhu tega jo bil še malo pijah, zato se je nagnil nekoliko naprej in udaril z vso močjo po konju. Vranec se divje vzpel na prednjo noge, zamahnil s zadnjimi nazaj in zadel z desnim kopitom strahovito svojega gospodarja na glavo. Potem se je spustil v tek.
Bitencu se je pocedila kri iz ust, se cedila po vozu in kapljala v debelih curkih na prašno cesto. Vranec je divjal iiaprej in vlekel po bliskoma voz, na katerem jo ležal nezavedni gospodar. In smrt je plavala po vzduhu.
Slednjič so ustavili ljudje konja in prenesli Bitenca domov. Zavedel se ni več. Še tisti večer so ga deli v sveto olje in molili dolgo pri njegovi postelji. Vedeli so, da zanj ni več leka. Rana na čelu, kamor ga je bil vdaril konj, je bila smrtna.
V sobi jo bilo vsem tesno pri srcu. Tako nenadna nesreča je pretresla vse in jim obudila žalostne misli.
"Kdo bi si mislil kaj takšnega, na, še pred dvema urama zdrav in vesel, zdaj pa že bolj mrtev kot živ", — je govoril star sosed.
"Na ženitev je mislil, za posvetno jo preveč skrbel, a smrt ga je prehitela!"
"Da, da, nihče no ve, ne dneva, ne ure!"
' <In takšno lepo polje ima, takšne njive, in v gozdih smreke".
"Čemu mu je zdaj vse to, čemu gozdi? Druzega ne potrebuje več kot ene smreke, da mu iztešemo zadnjo posteljo".
Tako so govorili navzoči, a ranjenec jih ni čul, ni razumel. Pomračil se mu je um in govoričil ječudne stvari o nevesti in o ženitvi:
"Ah, moja nevesta je bogata kot žlahtna gospa, in njena obleka je svilena, in njeni čeveljčki so srebrni. To bo lepa ženitev, angeljci bodo prišli iz nebes in zagodli tako lepo, da se bode moja nevesta le smehljala. Ah, to bo nebeška mu-zika in harmonike bodo pele in klarinet bode piskal, in moja nevesta.. ..»
Brizgnila mu je vnovič kri iz ust, moči so mu pešale, oči steklenele.
In prišla je in ga poljubila nevesta, bela smrt.. ..
Roj a k i, pozor !
Ker imate mnogi po La Salle, 111., kakor tudi po okolici mnogo doma pridelanega vina vam naznanjam, da se varujte pred Jožef Hribar-j o m, ki stanuje pri Jakob Juvančiču na 1227 3d. Street, La Salle, 111. Isti hodi okoli kakor kak starokrajski financar in gleda koga bi mogel spraviti v kazen. Mene je že pripravil ob' težko zaslužene novce, kar namerava tudi drugim storiti. Torej powor rojaki!
Franc Čeme, La Salle, lil.,-25. fan. 1900.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKI:
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............|18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujeiu orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
lilnok Diamond, Wash., 22. avg. 1000.—Dr«!1 rojak—Nisem »e nadejal, da mi bodete mojo h>f Jnonlke toll izvrstno popravili tedaj ko seui v»" jih bil poslal v popravek ker sem jih te mislil"; vreči. Večkrat sem bral v uaSlh časopisih, d«'1 izdelujete harmonike zato sem se tudi name"« da jih pošljem vam v.popravo. Sedaj vidim rs* Izvrstno delo In je lie morem dovelj prelival'"' silno sem sedal vesel harmonik. Zato vas vs"1 rojakom najtopleje priporočam, če ima kdo »v<f harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas" bo dobro postrežeu ter zadovoljen z delom.
AN!) It K. J KltŠMANC. .
Ulack Diamond, Kili« Co., W*
Hock Springs, Wyo.. as. okt.—SpoStovani prit. telj:—Prejel sem vaSe harmoniko 20. t. m. It:1; sem nanje iu mi prav ugajajo. Nisem se uadej«; da bi bile toll natančno po moji volji narejene so. Vsled tega želim, da bi so vsakdo kar se ti* dela na harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN POTOČNIK. __Hx 55 Rook Springs, Wyo.
A Kuj J
31
(
vsel cene i vrsi
2 ■
itr des
bliz
oprle prih
Na!
John L. Spreitser>Kt
BOl N. Broadway St.,Cor. Broadwfl? & Division Str.,
— zadaj za nemško katoliško cerkvijo.-'
JOLIET,---ILLINOIS.
Rojakom naznanjam, da sem s 1' julijem odprl svojo
■ - lepo urejeno gostilno, - -
preskrbljeno z vsemi potrebščinam' ter se jim priporočam v najobilnej«' poset.
kd< im; ftie poi pot sen lah to.
}

t
K. S* K. J.
Mi izdeljujemo znake za
K. S. K.Jednoto,
kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene.
Dalje izvršujemo BANDERA
ZASTAVE
OBLAČILA
kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d.
Pišite po cenik.
The W. J. Feeley Go.
6 Monroe Str.,
Chicago, 111.
se
v
Pi
Pe 1 bo
en
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANO iS NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, Ills.
1
Hi
K
Naročila se lahko tudi pošiljajo p<> pošti na P. O. Box 1073.
Toind izvrMlei) je vsakemu zajamčena,
E. HAYWOOP
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, 111.
V I če
u
hc
W ni ži v Hi St
D
t«
»	K	"fr* V *
ANTON SCHAGER
212 Barber Buildiug
v Joliet, Illinois.
javni notar
glavni zastopnik
cavarovalniških družb z» ilvljeoje Iti proti ognju.
\v
S
itf ftT	rjjV
T|T X 7 X J X /.
\ Kup i les ali lumber tam, kjer ga •	dobiš najcenejše!
311 HOČEMO TVOJ DENAlt, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Ce boš kupoval od nas, ti bomo
) Vselej postregli z najnižjimi tržnimi
. . cenami. Mi imamo v zalogi vsako-
■ } vrstnega lesa: a
Za stavbo hiš in poslopij, mehki 11 trdi 1esr late, cederne stebre, % feske in šin^lne vsake vrste.
',''	,,. Naš prostor je na Dosplalnes ulici
%	»lizu norega kanala.
iil
et	ciJ :'1"" k"PH Lumbbh, oclail se pri na«, ln »t 9 »i n»S,, zulouol Ml le bomo zadovoljili lu ti
i<	»"hranili denar.
W. J. LYONS,
, ^"aš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
if
JOLIET, ILLINOIS.
r ^ Kdor rojakov išče pravice
kdoj- ima opraviti pri sodniji ali 'ma kako tožbo, naj so obrne do iy toene. Mnogim Slovencem sem žo Pomagal, da so dosegli svoje ali za P°»kodovanjo dobili plačano. Ker " ?e.m a«gleščine popolnoma vešč, , ; [allko pretolmačim vsako tožbo in v to 86 priporočam
ALOJZ LOUSHE,
j(	St. Clair St., Cleveland, O.
JOLIET »iGAS
LIGHT i	COMPANY
\ Priporoča Slovencem \ Jolietu za napeljavo < P'ioa po hišah. . . .
Pridit« in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo varn« in ni se bati nezgod.
Ako
1 nčnete s našimi plinovimi jJ*emi vam bodo ugajale ter jih ^dete priporočali se drugim.
TAKO GOVORE VSI.
URAD JE NA
Chicago i van Bursn cestah yJolietn.
TROST&KRETZ
— izdelovalci —
j savana in domačih smodk.
*	Posebnost so naše
. ''The u. S." lOc. in "Meersc&anm" 5c.
Na drobno bo prodajajo povsod, na debelo pa na
Jefferson cesti v Joliet, lila. 15 ^ATJL SCHNELLER,
NOTAR-NOTARY PUBLIC
ICalumet-u, Mich, naznanja, da je pri-S. Up V°-B Poslovanje ter so Slovencem in
hnv'kt0m priporoča P" oskrbovanju nji-
pravnih poslov v atari domovini-
p6 Slovenska babica
Marija Lukan
t)1®n°intlvajsetletno izkušnjo, imajoča di-' in spričevala ljubljanskih zdrav-Zih Va'ente '» Jr. Stoekla in dru-v A,ravnikov, s* priporoča Slovenkam ®velandu. Govori i hrvatski, nemški,
-	Si mSkL Stanujo na št. 1751 St. Clair
J ■^jWELAND, O.___
dr. j. l, struzynski,
fc.	Ji. Chicago Street No. 809
nasproti slov, katoliške cerkve
L. clePhone 2371, JOLIET, ILL. ^ "^11,.....
*	62 p. g, byrne,
-	0214 & 5216 Butler Street,
^ dobro izrežban pogrebnik -
K Priporoča slovenskemu občinstvu ^Pittsburgn, Pa., in okolici.
I Josip Zelililiar,
Cor. Ruby A Broadway St».
p JOLIET, ILLINOIS,
ofc Slovencem sto jo gostilno »Mhni« •' Tofim kalifornijsko vino in tiC!,- pivo ln druge pijače. Vedno sem
\---- J.__
8 ^OHN J. "WELNITZ,
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
I	Met, Iti
®|fS '.".V.''
(
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
Jolin IK/ULkiEu?,
020 N. Chicago St., Joliet, lil.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Zastopam pa to-le znamenite —:črte
bEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi mod Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALE TRANS-ANTLANTIQUE, francoska linija, ki vozi na Ifaver;
RE1) STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Antworpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton.
Ako hočete dobiti moje znanre tili prijatelje iz stare domovine ali se namoravat^e sami tj« ;xKlati, kupit« vožni listok lahko pri meni brez vs»h daljnih potov. Hitra, poštena in zanesljiva postroiba jo vsakemu zagotovljen«.
DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vso moje pošiljatve poiteno, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih no manjših ko za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakim tudi lepo ...G0STILNIC0.... roskrbljeno z vsemi pijačami in smod-kami, kakor tudi svojo briruico.
Jolm Kukur,
990 N. Chicago St., Joliet, 111.
Kratkočasnice,
Uttanovljma januarija I tla 1S07.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
anton o grahek,
PRBDMDNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR,
920 North Chicago Street.
Kako se ljudje pozdravljajo.
V Parizu je bilo ob zadnji svetovni razstavi lj udij iz vseh dolov sveta. Nekov Parižan opisuje ta-ko-le, kako se pozdravljajo ljudje različne narodnosti: Braziljanec položi glavo na trebuh onega, komur je pozdrav namonjen.— Mehikanec se dotakne najprej z roko zemlje, a potem poljubi roko onemu, kogar pozdravlja. — Sijameo sleče gorenje hlače ter jih omota onamu okolu telosa, katerega pozdravlja.— Indijanka iz Malabara si povsem odkrije prsi pri pozdravu. — Prebivalec otokov južnega morja si sname pernato krono z glave ter jo den« na glavo onemu, kogar pozdravlja. — Ako so srečata dva Araba, delata se, kakor bi hotela drug drugemu poljubiti roko, a v resnici ne smeta tega storiti. — Prebivalci z otoka Otahaitija razkrijejo ves gorenji del života. — Etijopec odpaše pas onemu, kogar pozdravlja, in ga pripaše sebi. — Prebivalec vGroenlandu pozdravljajoč po-ubi lice onemu, kogar pozdravlja. — Kafaree pljune v roko onemu, kogar pozdravlja.-Evropejec sname glave cilinder. —Najbolj prilično pozdravlja probi valeč iz Kalifornije, ker sploh ne pozdravlja.
Proskrbljuje izvrstno muziko za plešo, koncerte, parade, sprevode, zabave, pik-niko. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
Glavni Uhad:	Diitrai Urad :
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St.
TiUfon MS.	JOLIET, ILL.
JOHN GrUDIUA,
1751 St. Clair St.,
Cleveland, 0. Tel. East 1480 W.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajainico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izbor raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokovie, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, masnih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgo vini spadajo&ih rečij.
Nizke ceue in dobro blago.
Pri meni se lahko vsakdo narod na "Amer Slovenca".
D, BARRETT & CO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Yan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
DR. I. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer.
Številka tolefona: 1872.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL
Telefon 13JfS.
C1AS. L. PETTIS & CO.
204 Duane St., New York.
KUPUJEMO ZA
GOTOV
IDElsr^-R
vsakovrstne pridelke, kuretino, div jačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo.
Pite po naše sedanje plavalne cene
Mali oglasi.
r',a oznanila "Ii£e se", "Kje je" itd. sepla-(nje 1 coni od besede za enkratni tisk, drugič in tretjič se računi pol centa od besede.
Vec hiš z Šotami sses
godnem kraj u jo naprodaj po zelo primernih conah. Kupci naj so oglasijo pri STEP. KUKAR-JU, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Dve slovenski kuharici
zmožni popolnoma svojega posla, dobiti nemudoma dobro službo. Pla^jj
od $15 do $25 na mesec, več o
tem povo "Amorikanski Slovenec" ali pa CAROLINA LUZAR v East Helena, Montana.
V stari domovini prodam
na prosto roko (grunt) zemljišče v Gornjem Suhoru št. 1 nad Metliko posamezno ali pa skupno. Za natančneje podrobnosti obrni se do:
MARTIN TEŽAK, 1201 Hickory St.	Joliet, Illinois.
OPOMINJAM VSE ONE ROJAKE, KI mi dolgujejo žo več kukor štiri leta ko so bili pri meni na hrani v Aurora, 111.,, da mi blagovolijo poravnati dolžno svoto JOHN ŽMAJČ, 913 N. Scott Bt„ Jo liet, Illinois.
IŠČEJO SE: JOHN PRU8 IZ VASI Krmačina št. 1, Miklavž in Marko Si-monič iz vasi Drašič št. 15 in Martin lCle-menčič iz Knževske vasi št. 18 vsi spadajoči pod metliški okraj. Prod nekaj leti so bili pri meni na hrani in stanovanju. Rojaki, katorim jo znan kateri izmed toll, so prošeni proti nagradi naznaniti jih "A. S." ali pa JOHN PRUS, Scott St. 1011, Joliet, 111.
Koristi male loterije.
Vsaka reč ima svoje dobre in slabe strani, tako tudi naša razvpita mala loterija, katero bi tako radi odpravili nekateri naši državni poslanci. Mislimo, da se to godi zgolj iz nevednosti, zakaj mala loterija ima mnogo res prav dobrih stranij, proti katerim kar izginja ono malo število slabih. Poslušajmo! 1.) Denar onih, kateri so zaljubljeni v loterijo, ostane v deželi. 2.) Državni dohodki se po prostovoljnih doneskih precej pomnožujejo. 8.) Loterijski obrt dajo mnogim ljudem dela in zaslužka. 4.) Vstrajna, tiha marljivost razumnega igralca se je že večkrat poplačala kaj bogato. 5.) Pri loteriji ni nikakeršne prilike za osebne prepire in za slepar-stva. 6.) Vsakdo si lahko izbere loterijo za zasebno zabavo. 7.) Loterija bistri nas razum. 8.) Po loteriji vživamo dlje časa upanje na dobiček.
Slovenska jezikoslovca.
Dva jezikoslovca gresta na izpre hod in prideta ob svojem pogovoru o besedah in oblikah v hud prepir kakor vselej. Da bi se nekoliko ohladila, gresta se kopat na samoten kraj. Ko sta le oba v vodi,pravi jeden: "Jaz sem v globokejši vodi nego ti."—"V globi je je; vodi— tako se reče", popravi drugi. "Kaj boš ti, ki hočeš vse po svoji domišljavi glavi!" razjezi se prvi, 'kdo pa govori tako? Samo ti." — "Molči!" zadere se drugi, "ti nič ne veš. V globlje jej vodi — tako se pravi." — "Jaz pa ostanem pri globokejši", poprime prvi. Tako gre propir dalje, oba si mečeta prav hribovsko robate v obraz. Kar zakriči prvi: "Joj krč, krč, pomagaj mi, da ne utonem!"— "Z m ali v — kako pišeš besedo utoniti?" vpraša oni hladno. 'Z v', zagrči oni in že leze pod vodo. "Napak; z u se piše," odgovori drugi, "ljudje, ki tako kvarijo jezik in pisavo, naj le v tonejo v globokejši vodi!" Izreče in pusti, da prijatelj utone.
Denar 11» posojilo.
Posojujemo denar na zomljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Ha prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in .Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5 »/o popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in triliu najboljšo sniodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
Primeni si tudi lahko vsakdo _naroči mehek ali pa trd premog za zimo.
THE CRITERION.
$1.00 na leto
Najboljši ilvstrovani mesečnik jed-nakc vrste.
AnglaJiln« irao!nl«o Slovencem prlporof»mo tailuutrovnal mosoCulk kajti nlovrovc utruul n»-polnjulejo spisi priznano najboljši« plsuleljtv in umetnikov. frlnaJa neodvisne kritiki.- o književnosti, umetnosti, krasno povesti, jedrnate Stanke, humor lu pesmi ter tlim »like. Nitročnlnu —11.00 na leto — omouoCuje, da se ga naroči vsakdo. Zanesljivi agenti se iSfejo v vsakem mestu. Velik« ugodnosti. PiSite za podrobnosti. Pošljite po jedilo Številko na ogled! Dobite jo »astonj. Naslovite pisma 1111:
Criterion Publication Co.
Sutsorlption Department,
41 East 21st St., N. V. CITY.
J oil 11 Weigfel, lastnik
"THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svojo gostilno, v kateri jo dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek.
Idtotako so na razpolago dobra pr«-nočišča na
112 Bluff Str.......Joliet, III.
E I/D ACT 1004 North • IVimr 1 , Broadway Street.
JOLIET, ILLINOIS.
01317 A D11A 1'ri na« te dobi vedno »veži kruli rMlllUjn po liujuUjih cenah.
JOHN MODIC
111^5 Lake St., Cleveland, O.
se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
Jolm Kraker, 1199 St, Clair St.. Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obilen i>oset svojo no. _ „ obilno založeno.* dobrimi pijačami, doma kuhanim žganjem, tropiuovoem.plvom.viuom in sinod-kami. - Prodajam tudi pre m o g in vspreji.-mam vsakovrstna naročila za prevažanje tovora.
ANA VOGRIN,
lznčcna babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET. ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavuoznanih zdravnikov ljubljansko bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tukajšnim Slovenkam.	_
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk.
1104 Collins Street, Joliet, III.
Vprašajte svojega mesarja za
im floičii «uuuu„.,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovaiiega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111
Agent for Besley's BAR G00OS Waukegan Ale and Porter.	-
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. Ill
FrankPapes
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urojono gostilno, kjer so dobe vedno uvoza pijače in dobre smodka. Ob sobotah j«'•froo lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grosdja po uajuiiji
oeni.
7th9t. No.ail Calumet, Mich
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str., No. 119
CALUMET,	MICH
Tam najdeš izvrstno urejeno keg ljišče, igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
Prenočišči in hrana je vsem novodoilim na ra&polago.
STUKEL
AND
GRAHEK.
10 centov iztis
Prodajam izvrstna doma presana m:
Belo vino po 60c union, lldoče vino po 4Sc gal. Pošiljam je od 47 do 50 salonov skupaj. Prodajam tudi doma kuhano žganje tropinoveo po jti.75 galono in Je poSiljam od 4 do 5 galon SKupuJ.
Prevožne stroSke za Ohio, Pennsylvanijo ln Illinois plačam sam, za drug« iržave pa po pogodbi.
MAT. GRILL,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
J. B. Schroeder,
344i Ontario St., Cleveland, 0.
IZDELOVALEC
nevestinih vencev
in umetnih
oltarnih cvetlic.
Vedno nova in najboljša zaloga po najnižjih cehah.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso ,in izvrstne doma delane klobase.
liojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilijico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
R. C. HEItTNIK.	L. B. ltKRTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 ocutov.
405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS.
Štefan Rcbrovič
(Svratište gradu Severinu)
618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
Doktor Frederick,
Soba 404 ttarber Blag., Phone 21«. Stanovanje, 1E!2 Kenton fit., Phone 1414.
10 do 12. Uradne ure: 4 do 4.
7 do 8, p. m
Joliet, III.
W. ftiejer & Sons,
— Trgovci —
importovanih vin in likverjev na debelo.
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, ILL. Telef. 325.
Acorn peči
in , <
ognjišča
so najboljše izdelane iz najfinejega in trpežnejšega materijala. Drugi izdelovalci delajo svoje izdelke po našem vzorcu a njih peči se ne morejo primerjati pristnim Acorn pečem in ognjiščem.
robert meers,
železninar in klepar.
205 Jefferson Street, Telefon 196.	JOLIET, ILL.
La Salle, III., 20. jan. — Tu-kajšni fantje in mladoniči so si vsta-novili prav nenavaden klub, oegar namen je, da člani hoteči se ženiti, ne smejo vzeti za družico dekleta, ampak kako zapuščeno vdovo, naj si bo ta sama ali pa z otročiči. Pretečeno leto je smrt pobrala veliko zakoncev in dobrih mož, tako da so njih družine sedaj brez pomoči. Temu hoče odpomoči novi klub, ki je vzbudil mnogo zanimanja.
Ako bi se pa kak član drznil prelomiti postavo in se poročiti z mladenko tedaj zapade kazni v znesku $25.00. Denar, ki bo prišel vsled kazni v blagajno so bo delil na tri dele; prvi del se bo porabil za žnui-tovan je, drugi del za še ostale vdove, tretji del pa ostane v blagajni za domače potrebe.	J. D.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da no najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL,
URADNE UREi
Od II! do 4 popolodne.	Od 0 do 9 ivučer
Številka telefona 842.
wm. P. Marso. Jacob Marso.
BRATA MARSO,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevi j.
NaroČilom se točno ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Telefon 1383.
Fred Grassle.
pek ari j a. 300 n. Bluff St. - joliet.
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo prodajalnioo. hnarno veliko zalogo zlatnine in srebrnine na iz-bero, srebrnih in zlatih ur, žepnih namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikalnih inštrumentov.Vsa popravila ur in druge zlatnine in s rebru in e izdelujemo točno in [o nizki ceni.
KAR0L 0ESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
Bam bricks	'1
* -------1/
lil

tPEBTECT PA8SEI10EH BBUVICE
TO
■
AND POINTS IN
AND TERKITOHY UEYONl).
W. J. BURNETT, PASSENGER & TICKET AGENT, JOLIET, ILL.
GEO. J. CIIAULTON,
Geuer&l PassV-nirer A Ticket A^ent, CHICAGO, ILL.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chicago St.	»	JOLIET, ILL.
Long Distance Telephone 824 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo groeerijskega Mapi, mtentovanih in importovanih zdravil, suhega in pokajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, oblival, klobukov in raznih drugih po-trobšfin za oboji spol.
CiOSTlLMCA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekm orsko črto SEVERO-KEM KEGA LLOVDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vednO le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
Deniantni električni križ
Mike: "Hello!"
Joe: "Hello, ali si ti Mike?"
Mike: "Da Joe, kako se počutiš?"
Joe: "Izvrstno, in ti?"
Mike: "Tudi dobro. Čuj, Joe! Ti si star Amerikanec, torej mi boš gotovo vedel odgovoriti na vprašanje, zaradi katerega smo se včeraj skorej skregali pri vas."
Joe: "Well,, kaj pa je bilo tacega?"
Mike: "Pomenkovali smo se, zakaj imajo amerikanski mlekarji zakurjene peči v vozovih, v katerih razvažajo mleko. Jedni so rekli: zato, da se grejejo; drugi pa: zato, da jim mleko ne zmrzne. Jaz sem oporekal obem, češ, kaj jim pomaga se greti, ko morajo vsaki čas s kanto na mraz, tu je največja nevarnost, da se pre-hladijo. Mleko pa tudi ne zmrzne tako hitro; pri na Kranjskem je bilo večkrat mrzleje, kakor tukaj, pa ni zmrznilo. Ivaj misliš ti?"
Joe: "Ti se motiš, Joe. Amerikansko mleko je bolj podvrženo mrazu, kakor kranjsko.
Mike: "Zakaj neki?"
Joe: "I Zato, ker amerikanski mlekarji primešajo mleku najmanj polovico vode."
Mike: "O, ta je pa dobra! ha, ha! "Good bye!"
Joe: "Good bye!"
nakaznici ali pa v ny isl mvanem pismu ill poslali i i bomo pošt nine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pot dolarjev.
Na razpolago imamo na tisoče Jpriporoči nih pisem.
J. BALLE la Stuttgart, Ark. piSe, Trpel st.m več let na bolečinah In noben zdravnik ali pa-tentpvauo zdravilo lile ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem vaSeinu demautueinu električnemu križu. _
I'AUL I'OVJO, iz Milwaukee, Wis, pi Se- Več let roe je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi vaSega električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljšega zdravila zoper vrematizotn
Dolgo časa sem bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali. Vaš demantni električni križ mo Je pa liit.ro ozdravel.	VIGO SONNE, Kreuport, 111.
Bil sem kruljev od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-hov. Ko sem prvič videl YaS oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da si hočem kupiti jednega Komaj sem rabil vafS električni križ par diitj mi je že bilo mogoče vstati s posteljo in sem seda J popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO C11AKVAKT, Eastman, Wis. Naslov:
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 38.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
Pisatelj i« korektor
zmožen pravilne (slovnične) slovenščine in angleščine
dobi takoj služboCpri "Amerik. Slovencu".
Plača $50.00 ua mesec.
Ponudbe z referencami naj se pošljejo uredništvu, 812 N. CM eago St., Joliet, 111.
Ž Nikdo ne pozna več želodecnih bolezni], $
Ar	ki je začel rabiti novo in jedino vspešno	V«
J GRENKO VINO, i
i	katerega jo po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik	j
X Or- m:. F. Bozinoli.
^Ra Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in (rev, ter je Y najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni
katar, pokrepi jetra, Čisti in pomnoži kri j)o vsem telesu. t	Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec £
pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po-navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek C* tega zdravila.	«T
A* Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
I>r. M. F. BOZINCH, T
619 Milwaukee Avenue	--	CHICAGO, ILL. jT
TT G-lavno agencijo za Joliet S
kakor tudi vse druge slovensko odjemalce po Ameriki je prevzel g. 'i
T .A.. IšTEMi^KTIOH, J
913-915 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
Jul Priporoča se rojakom v obilno naroibo v mettujn oddaljenih krajih. j2»
Kdor se hoče prepričati,
katere cigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči ANTON HORWAT-ove, jedine TJllIJske
vržinke v teh
državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil.
Pošiljam vržinke, kakor tndi vsakovrstne druge smodke na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah.
Posebno opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogostokrat odzovejo temu povabilu.
Ob jednem se priporočam v obilen obisk svoje GOSTILNE, kjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM. '
ANTON H0RWAT, 200 Jato! St., JOLIET, ES.
Telephone 3431.
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL.
Sole owners of the celebrated
DAM-I-ANA
Benediotine Invigorator
alsolheadquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASUVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK.
DIR.. Gk	POHSK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Sirs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki so je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Sarnoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: 1)11. (J. IVANA 1'OHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožno bolezni, revmatizem, slabo prebavi j an je, bolezni v mehurju; živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako so je kdo zdravil brez vspelia in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jezika obrne na svojega rojaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTI Mi IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravili
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan l\,kek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
-:VSI ONI:-
katori ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odjpošlje takoj zdravilo in navod, kako so ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da jo bolezen neozdravljiva, 011 to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneill.
Ju 1 j govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:-
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman neuvolo povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti
T H OS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, ICas. : S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek Hnancijelno odgovoren Za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem jo bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato so vam lopo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, sodirk v Topeka, Kas.
SpoStovani g. dr. Poheh:—Zahvaljujem se vam za svoje popolno ozdravljenle. Vaša zdravila so najboljša iu vsaoeinu trpečemu jih priporočam.	jOSi jJpOVAC, Kulrilie, Miss.
SpoStovani zdravnikNaznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil, /elo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodou iu črevlb in sem mislil, da ni Teč pomoči majo bolezen.	VaS udani	jos. ZGAN1Č, Hastings, Pa.
SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let.	JAKOB KELLER, Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in »e Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje.	STE V K M A HA K, Cameron, Texas.
Dragi z dra nlk;—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. JI nogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
„ „	, ,	HEX HENDERSON, Kansas City.
SpoStovani gosp, zdravili :—Veli a vam hvala za svoje, ozdrav 1 Janje t težke bolezni.
T1IOM. JURKOVIC, Iron Mountain, Mioh
—NASVETE DAJE ZASTONJ__
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. O. X^-AJV POIIEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, M0., U. S. A.
Louis Sievers Sons Co.
Yelika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekošena
epecijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Wm. Conlon.
+0+0+00+0+0+
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 j let starega "Old Eureka lland-made Sour Masli" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
Fred Sehring--
• Brewing Company =
i
pivovarji in izdelovalci pive v steklenic al >
: i
Naročilom za naše . .__1 _ v	• . c
ulezano pim
JOLIET, ILLS.	tel. 26. J
NEODVISNA 0D KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE ?
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Rženo in''sour	-w;, ... ,
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO, |
..................................... ..
F. KORBEL & BROJ
prodajalec vina od trte in žgania
Sonoma Co, Oetlifornie
. . , 11 Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. phinnrrn TH
TELEFON! 110 CANAL.	UllM&lJ, IP
1
The Anheuser-Busch Co.
— ^
39-4t FRANKLIN ST.	CHICAGO'
♦©♦oo+o*
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vitia	in zganja.
■__-
K. PORTER, predseduik.	JOSEPH liRACN, t»J. in
ny. ,
Pivovarna: South lllull f	JOLIET, ILLINOIS- I