CELJE, 24. DECEMBER 1981 - ŠTEVILKA 51 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Zm ZIMA BELA
Ko pritisne mraz na belo odejo, si vsak zaželi toplega in
prijetnega kotička, kjer bi se počutil varnega. V celjskem
-parkti so lepo poskrbeli za ptice in omogočili tudi najmlaj-
šim, da jim nastavijo kakšno skorjico kruha in se od malih
nog učijo srčne kulture. Da bi bilo takšnih prizorov čimveč.
Foto: D. Medved
RIBIČI OPOZARJAJO NA VARSTVO VODA
PREMLAČNI DO KRIVCEV
Leto 1981 najbolj črno za ribji žive!J
Vsa ribiška društva in zve-
ze ugotavljajo, da je bilo le-
tošnje leto najbolj črno za
ribji živelj in slovenske vode.
Bilo je največ množičnih po-
morov rib, ne glede na skoraj
že popolno zakonodajo in
izredne napore, da bi gospo-
darstvu in prebivalstvu za-
gotovili zdravo pitno vodo.
iztekajočem letu je prišlo do
največjega števila onesnaže-
vanj in zastrupitev sloven-
skih vodotokov in pri večini
je bil glavni razlog v malo-
marnosti oziroma zanemar-
janju veljavnih predpisov o
varstvu voda. Vzroki so bili
skoraj izključno subjektivne
narave.
Kljub vsemu, da so bili
ugotovljeni vzroki in povzro-
čitelji pomorov rib - teh za-
nesljivih indikatorjev kako-
vosti vode - pa ribiči opozar-
jajo na neučinkovitost so-
dnih postopkov. Celo iz ana-
lize Inštituta za javno upravo
pri Pravni fakulteti Univerze
E. Kardelja v Ljubljani je
očitano, da so sedanji sodni
postopki zoper zastruplje-
valce voda izredno počasni,
kazni pa ponavadi premile,
da ne omenjamo oprostilnih
sodb zaradi -višje sile-. Ko-
nec koncev ne gre samo za
ribe, ampak za zastrupljanje
človekovega okolja in ogro-
žanje zdravja ljudi.
Zavest o ogroženosti člo-
veka in naroda še ni prevla-
dujoč v združenem delu, kjer
je varstvo voda preveč po-
drejeno ozkim ekonomskim
interesom, vodno varstveno
delo pa le nepotrebno bre-
me, zlasti finančno.
Zaradi številnih dokazil o
letošnjem črnem ribjem in
vodnem letu, je skupščina
Ribiške zveze Slovenije
sprejala posebno resolucijo
o nujnosti učinkovitejših
ukrepov za varstvo sloven-
skih voda.
Povzemamo le del ugoto-
vitev ir predlogov iz te reso-
lucije!
Slovenski ribiči ugotavlja-
jo, da se incidenti v okolju
množijo in stopnjujejo, tako
po učinkih kot posledicah,
zato predlagajo,
•	spoštovanje zakonov in
predpisov in učinkovitejše
sankcije za vodno-varstvene
kršitelje
•	trajno in učinkovito
nadzorovanje škodljivih po-
javov v okolju in ugotavlja-
nje kakovosti voda
•	uporabo sredstev iz pri-
spevkov za onesnaževanje
voda m okolja ter iz kazni za
odpravljanje največjih one-
snaževalnih žarišč
•	učinkovito nadziranje
vseh tistih sredstev, ki so vir
onesnaženosti okolja in do-
polnjevanje predpisov
•	uveljavitev načela, da
povzročitelji onesnaženosti
okolja nosijo polno odgovor-
nost. za povrnitev škode in
njenih posledic
• izboljšanje preventive pri
varstvu okolja, za kar sta po-
klicani vzgoja in izobraževa-
nje na vseh ravneh
MITJA UMNIK
ZBOR
KRAJANOV
PLANINE ZARADI
AVTOBUSNIH
PROG
Občani z območja Kozjan-
skega niso zadovoljni z avto-
busnimi linijami in progra-
mi, ki jih na tem področju
opravlja celjski Izletnik. Pro-
blemi so stari in občani jim
do sedaj niso bili kos, čeprav
so svoje želje, prošnje in za-
htevke pošiljali r^a različne
naslove in seveda tudi na ko-
lektiv Izletnika.
Zaradi splošnega nezado-
voljstva občanov pri spremi-
njanju in ukinjanju prog mi-
mo voznih redov, so se zvr-
stili številni sestanki tudi po
vaških skupnostih krajevne
skupnosti Planina in nekate-
rih sosednjih. Prav na pobu-
do vaških skupnosti Planina
pa je za danes popoldne ob
16. uri sklican v kulturnem
domu v Šentvidu pri Planini
zbor krajanov, kjer bodo od
prisotnih odgovornih delav-
cev Izletnika krajani skušali
dobiti neposreden odgovor
na to vprašanje.
M P
DESETIČ ZLATI
GLAS
ŠTAJERSKE
Radio Šmarje pri Jelšah se
letos že desetič zapored po-
javlja kot organizator zabav-
noglasbene prireditve z na-
_ slovom Zlati glas Štajerske.
' Prireditev bo v petek, 25. de-
cembra v Domu kulture v
Šmarju pri Jelšah, na njej pa
bodo sodelovali vsi, ki so do-
bili naziv Zlati glas Štajerske
v preteklih letih.
Tako bodo nastopili: Jan-
ko Ropret, Oto Pestner, Ivo
Mojzer, Neca Falk. Majda
Sepe. Pepel in kri. Branka
Kraner, Andrej Sifrer. Alek-
sander Mežek. Sok in kot
gost Franc Pirš. Prireditev je
omogočilo Obrtno združenje
občine Šmarje pri Jelšah.
DS
50 LET CELJSKE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE
Čestitka predsednika PZS Tomaža Banovca
Stranska dvorana Naro-
dnega doma je bila ob koncu
prejšnjega tedna popolnoma
polna. Prišli so številni pla-
ninci, gorski reševalci, gost-
je, da bi proslavili lep in dra-
gocen jubilej - 50-letnico
celjske Gorske reševalne
službe. Slavnostni govornik
je bil predsednik Planinske-
ga društva Celje Dušan Gra-
dišnik, pozdravne nagovore
pa so med drugim tudi izre-
kli: Ivan Kramer v imenu
celjskih družbenopolitičnih
organizacij, Tomaž Banovec
kot predsednik Planinske
zveze Slovenije, Tine Orel
kot zastopnik Planinskega
vestnika (nekdanji Celjan,
vnet planinec, tudi začetnik
Gorske reševalne službe v
Celjul) in mnogi drugi.
Dušan Gradišnik je spre-
govoril o razvoju te odgovor-
ne službe in posebej opozoril
na tri stvari: velik pomen za
SLO in DS, odlično sodelo-
vanje zdravnikov in nesebič-
ŠE 136.700 TON
PREMOGA
Do vključno 21. decembra so
velenjski rudarji že nakopali 4
milijone 863 tisoč 300 ton pre-
moga ali poprečno na dan 17 ti-
soč 946 ton. Do konca leta bodo
delali še osem dni ter morajo
nakopati do pet milijonov ton
še 136 tisoč 700 ton ali poprečno
na dan 17 tisoč 87 ton. Velenjski
rudarji za letošnje delovne
uspehe že dobivajo prve čestit-
ke, med drui^im so jim čestitali
tudi iz tovarne Djuro Salaj ter k
prisrčni čestitki priložili še 500
litrov dolenjskega cvička! TV
no stalno pomoč gorskih re-
ševalcev. S temi in drugimi
lahko ta služba uspeva ter re-
šuje stvari, ki bi brez nje bile
prepuščene propadu.
Veliko toplo prisrčnih be-
sed je bilo izrečenih tudi na
račun Staneta Veninška, dol-
goletnega neumornega pred-
sednika Gorske reševalne
službe v Celju, ki je med dru-
gim v priložnostni katalog
ob koncu teksta z naslovom
"Petdeset let« zapisal:
"Ob našem jubileju je spo-
min na preteklo pot še po-
sebno živ. misel na vse zve-
ste sodelavce in družbeno
podporo prav posebno živa-
hna. Ob tej priložnosti pa se
vsem sodelujočirn, tako pla-
nincem kot najrazličnejšim
organizacijam in posebno
matičnemu planinskemu
društvu iskreno zahvaljuje-
mo za tvorno sodelovanje in
pomoč v trdi veri, da bomo
tudi v prihodnje povezani
enako prizadevno ter da bo-
mo enako učinkovito oprav-
ljali naše poslanstvo.«
V kulturnem programu so
sodelovali Moški komorni
zbor iz Celja pod vodstvom
Vida Marcena, vokalni kvar-
tet Aero, recitatorja in seve-
da Franc Roban s svojimi ci-
trami. Ko je zaigral, je bil v
dvorani popolni mir, iz kate-
rega se je kasneje razvilo
spontano mrmjanje. Bilo je
nepozabno, kot da si v obje-
mu gora, pesmi in lepih spo-
minov. Ob 50-letnici pa člani
celjske Gorske reševalne
službe niso izdali samo pri-
ložnostnega kataloga z zani-
mivimi teksti, temveč so tu-
di pripravili slikovno razsta-
vo o nastanku in raz\oju te
službe na Slovenskem.
T.VRABL
DAN OBOROŽENIH SIL
Mladi obiskali vojašnico
Letošnja osrednja prosla-
va Dneva jugoslovanskih
oboroženih sil je bila v hali
Golovec. Starešina Mijo Te-
šovič je pripravil program, ki
ga dolgo ne bomo pozabili.
Nastopilo je kar 270 mladih
-od vojakov do dijakov, har-
monikarjev, folkloristov in
recitatorjev. Izvedli so pro-
gram, ki je navdušil. O po-
menu praznika je govoril Po-
veljnik celjske garnizije Rat-
ko Cvijanovič (na sliki de-
sno). Omenil je zgodovinski
trenutek, ko je v noči iz 21.
na 22. december nastala v
mestecu Rudu jugoslovan-
ska partizanska vojska, go-
voril je o njenem razvoju, te-
žavah in zmagoslavju ter o
tem. da bitka še ni končana.
Današnji čas zahteva, da
smo vsi. ne samo vojaki in
starešine, vedno pripravljeni
veličastno zastopati idejo Ti-
ta: ne napadati, ampak bra-
niti in obraniti vse kar ima-
mo, če bo to potrebno. To pa
bomo zmogli z enotnostjo in
bratstvom vseh jugoslovan-
skih narodov in narodnosti.
Na slovesnosti v hali Golo-
vec so tudi izročili občinska
in republiška priznanja s po-
dročja SLO in D, srečanje pa
se je končalo tovariško med
vojaki, starešinami, mladino,
delovnimi ljudmi in občani.
Več prireditev je bilo tudi
v ponedeljek. Dopoldne so
se zbrali v vojašnici šolarji T.
in 8. razredov osnovnih šol.
ki so se odločili, da bodo šo-
lanje nadaljevali na vojaških
šolah. Opoldne je bil spre-
jem za pionirje v Domu JLA.
sledil pa je še. sprejem za
lipokojene vojaške starešine.
Isti dan popoldne je bil v Do-
mu JLA še sprejem za mlade
prostovoljce v Teritorialno
obrambo. V torek, na sam
praznik, pa je bilo v vojašnici
slovesno postrojevanje enot
JLA celjske garnizije. Praz-
novanje 40-letnice nastanka
JLA je tako končano, trde
vezi o našem nadaljnem
skupnem usposabljanju za
našo večjo obrambno moč
pa se nadaljujejo.
T. VRABL
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
ZA ZDRAVSTVO
V CELJU ŠE 59
MILIJONOV
DINARJEV
Živahni delegatski dejav-
nosti so se prejšnji teden
priključili tudi delegati
skupščine občinske zdrav-
stvene skupnosti v Celju. V
ponedeljek se je sestal zbor
izvajalcev, v sredo še zbor
uporabnikov.
Osnovna odločitev na
obeh zborih je bila zvišanje
vrednosti programa občin-
ske zdravstvene skupnosti.
Za zdravstvo so namenili do-
brih 59 milijonov dodatnih
sredstev, kar pomeni 70 od-
stotkov vseh sredstev, name-
njenih za valorizacijo skup-
ne porabe v občini Celje. S
temi dodatnimi sredstvi bo
lahko zdravstvo zagotovilo
tudi sredstva za pospeševa-
nje izvoza po družbenem do-
govoru. Prevrednoten pro-
gram pomeni tudi bolj ob-
jektivno usklajevanje svobo-
dne menjave dela za leto
1981 in trdnejša izhodišča za
svobodno menjavo dela v le-
tu 1982. Izhodišča za prihod-
nje leto bodo delegati obrav-
navali 28. decembra.
SREDNJA PLAKETA
TERiTORIALNE OBRAMBE
Ob letošnjem Dnevu JLA
oz. oboroženih sil Jugoslavi-
je je poveljnik Teritorialne
obrambe Slovenije Miha Pe-
trič podelil tudi štiri srednje
plakete Teritorialne obram-
be. Dve sta »prišli« v Celje!
Srednjo plaketo je dobil
Komite za SLO in DS (na
sliki vidimo Aleša lica, kako
jo sprejema iz rok načelnika
Republiškega štaba za TO
SR Slovenije Milovana Zor-
ca ob navzočnosti Jožeta Ur-
šiča) Občine Celje, ki ves čas
sistematično in načrtno po-
sveča vso pozornost organi-
ziranosti, delovanju in uspo-
sabljanju ter pripravljenosti
vseh družbenih faktorjev, ki
delujejo na področju SLO in
DS... Aktivnost in prizadev-
nost komiteja za SLO in DS
je bila potrjena med drugim
tudi v združeni taktični vaji
»Celje 81«, v kateri so ma-
sovno in uspešno delovale
strukture SLO in DS te obči-
ne. Posebno pozornost po-
sveča Komite za SLO in DS
občine Celje enotam TO ob-
čine Celje. Tako je prav po
zaslugi aktivnosti tega komi-
teja občinski štab TO Celje
ob priliki inšpekcije prejel
oceno prav dober.
Srednjo plaketo je dobil
tudi Pokrajinski štab TO
Celje za prikazane uspehe v
izvajanju celotnega dela v le-
tu 1981. Posebno se poudarja
uspehe v vodenju enot in
štabov, moralnopolitična
enotost enot in štabov ter po-
vezava z vsemi strukturami
SLO na svojem območju.
Prav tako pa so vidni uspehi
načrtnega in posodobljenega
usposabljanja podrejenih
enot in štabov.
Malo plaketo TO SR Slo-
venije je med dvanajstimi
dobitniki dobila tudi Kra-
jevna skupnost Konovo v
velenjski občini.
Poveljnik Ljubljanskega
armadnega območja Branko
Jerkič pa je ob prazniku ju-
goslovanskih oboroženih sil,
ki letos slavijo 40-letnico ob-
stoja, podelil: srednjo plake-
to JLA je med štirimi dobila
tudi Občina Žalec, malo pla-
keto pa Janez Zahrastnik,
Občinski Štab TO Šmarja
pri Jelšah in Karavla »Sa-
vinjski partizan«.
Tekst: T. VRABL
Foto: T. TAVČAR
LAŠKO -
INVALIDOM
NEPRIJAZNO
Kakor se čudno in vzne-
mirljivo sliši ob tem, da je to
kraj, kjer deluje Center za re-
habilitacijo invalidov v tam-
kaj šnem termalnem zdravili-
šču. Pa je le res.
Rampo, po kateri morejo v
stavbo in iz nje invalidi na
vozičkih in brez tveganja tu-
di tisti s pomagali, ima samo
zdravilišče, ki ima prostorno
dvigalo zaradi enakih name-
nov za premikanje v nad-
stropja.
Brez pomoči krepkih rok,
nihče, kije privezan na inva-
lidski voziček, v tem mestu
ne more; ne v kulturni dom,
ne v katerokoli gostinsko po-
slopje, ne v trgovine, kajti
vsi ti objekti javnega name-
na so »slikovito« opremljeni
vsaj z eno, če ne več stopni-
cami, največkrat pa kar s ce-
limi stopnišči.
In če že tu in tam (HUM,
šolska telovadnica, farna
cerkev) dopuščajo prevoz v
vozičku čez prag, so vrata ta-
ko grajena, da invalid, če je
sam, raje ne tvega mukotrp-
ne operacije odpiranja in za-
piranja.
Stare stavbe tega sicer ni-
so krive, kajti v preteklosti je
bilo Laško mondeno kopali-
šče predvsem za zdrave pe-
tičneže, toda tudi novejše
zgradbe nimajo kančka do-
kaza, da bi kdo mislil na in-
valide.
Kaj storiti?
Najbrž bi bilo že nekaj, če
bi skupščina sprejela odlok,
ki bi zagotavljal, da bi inve-
stitorji in projektanti javno-
sti namenjenih, predvsem
najbolj zanimivih objektov
(stavb) v bodoče upoštevali
invalide v turističnem me-
stu, namenjenem predvsem
invalidom.
JURE KRAŠOVEC
KONFERENCA ZK V KK ŠENTJUR
NE BOJ, KLANJE!
Krajšo nit pa potegne potrošnik
Delovna skupina CK ZKS
se je drugi dan svojega obi-
ska v šentjurski občini dlje
časa zadržala v razgovoru s
komunisti, ki poučujejo na
Kmetijski šoli v Šentjurju,
kjer so govorili o pomenu
kmetijskega šolstva v proce-
su usmerjenega izobraževa-
nja ob prednostnem mestu
kmetijstva in proizvodnje
hrane. V ospredje so bili po-
stavljeni problemi v prvem
letu usmerjenega izobraže-
vanja, še posebej kar se tiče
učbenikov, programskih
usmeritev, nagrajevanja po
delu in sodelovanje s kmetij-
skimi organizacijami in
kmeti kooperanti.
Popoldne se je pričela ak-
cijska konferenca OO ZK
Kmetijski kombinat, ki je po
programu imela opredeliti
vlogo komunistov v tej de-
lovni organizaciji pri uresni-
čevanju zahtev naše družbe
po čimvečji proizvodnji hra-
ne in probleme s katerimi se
srečujejo na tem področju.
Vendar pa se je za osrednji
problem izkazalo samo-
upravno sporazumevanje o
delitvi proizvodnega progra-
ma v klavno-predelovalni in-
dustriji na našem območju.
Kaj storiti na tem področju,
da bo volk sit in koza cela,
tudi ni nakazala akcijska
konferenca Kmetijskega
kombinata, saj odnosi na po-
dročju klavno-predelovalne
industrije na Celjskem niso
urejeni kljub samoupravne-
mu sporazumevanju, ki teče
že dve leti. Tisti, ki pa poteg-
ne »krajšo nit«, je potrošnik.
Iz SOZD Merx so se opre-
delili za programe Kmetij-
skeg9 kombinata, kjer so ve-
like možnosti nadaljnjega ra-
zvoja in zavrnili diskusijo,
češ, da so odnosi med dvema
sozdoma zaostreni. Na po-
dročju mesno-klavne indu-
strije se bije trpek boj, iz ka-
terega izhod je vlaganje
skupnih in ne posameznih
naporov.
Skupina iz CK je kritično
ocenila tak način (ne)spora-
^umevanja in argumentira-
nja lastnih interesov. Do te-
ga problema bi morali biti
kritični in presodni prav ko-
munisti in iskreno reči: gre
za napačno investicijo v Ce-
lju in spet na drugi strani za
surovinsko bazo iz zaledja.
Urediti je treba probleme
klavne industrije in poskrbe-
ti, da živina ne bo romala v
odkup onkraj Sotle. Če ne
bodo skupni interesi dovolj
trdni, se bodo tudi kmetje še
naprej odločali po svoje in še
zameriti jim ne bomo mogli.
Pot do resnice mora biti de-
mokratična in z njo je po-
trebno operirati na področju
predelovalno-klavne indu-
strije, kjer se že predolgo bi-
je boj. Ne boj, mesarsko kla-
nje! MATEJA PODJED
Vsa prerekanja v okviru
območne »mesne krize« pa
imajo v bistvu le eno nepo-
pravljivo posledico: celjsko
območje lahko zaradi tega
ostane brez izvozne klavni-
ce. Kaj pa to pomeni v času,
v kateren^ izvozu dajemo
največji pomen, je vsako-
mur jasno. Še posebej zato
ne bi smeli dopustiti, da tr-
moglavost nekaterih me-
snih igralcev v tej igri na-
domešča zdravo razsojo o
širših družbenih interesih
območja, ki je sicer na po-
dročju živinoreje doseglo
pomembne rezultate. Takš-
ne, da bi si z njimi lahko
privoščilo tudi izvoz na za-
htevni trg EGS.
NIČ VEČ S STOLA NA STOL
Še ne tako dolgo let nazaj je bila beseda »kuhinja«
najbolj razširjen izraz za celoten 'iplet aktivnosti pri
kadrovanju ljudi na vodilne funkcije. Vsaj večina ljudi
je ta izraz s pridom uporabljala, saj so se imena premle-
vala v tesno zaprtih krogih, na listi pa seje le tu in tam
pojavilo kako novo ime. Navadno so vodilni funkcio-
narji med seboj le zamenjavali stolčke...
Titova pobuda o kolektivnem vodenju in odgovor-
nosti in ustavne spremembe pa so v postopek evidenti-
ranja in kadrovanja ljudi za vodilne funkcije vnesle
nova načela, ki so dobila najširši izraz prav v sedanjih
pripravah na skupščinske volitve. Najbolj izrazito na-
čelo, po katerem se bodo v Sloveniji dosledno ravnali,
je tisto, da nekdo, ki je opravljal neko funkcijo polno
mandatno dobo - to je štiri leta - ne more več oprav-
ljati te svoje dolžnosti. Prav v zvezi s tem pa nastajajo v
nekaterih občinah, kot na primer v šentjurski, težave,
saj še vedno nastopajo kot kandidati za vodilne funk-
cije ljudje, ki jim bo mandat do volitev že potekel.
Sicer pa so v občinah celjskega območja zelo ra-
zlično pristopili k oblikovanju list evidentiranih mož-
nih kandidatov za vodilne funkcije, o katerih tečejo
razprave v temeljnih sredinah. V nekaterih občinah,
kot na primer v celjski, velenjski, laški, je v razpravi
lista, na kateri je zapisanih po več možnih kandidatov
za vsako funkcijo. V drugih občinah, kot na primer v
žalski in konjiški, pa so liste dokaj zaprte, saj so za
vsako funkcijo navedli le po enega evidentiranega
možnega kandidata. Zdi se, da so najbolj pravo pot
ubrali Mozirčani, ki so sicer široko odprli vrata eviden-
tiranju možnih kandidatov za vodilne funkcije, vendar
pa je o vseh evidentiranih predsedstvo SZDL temeljito
razpravljalo in se tudi že opredelilo do evidentiranih
možnih kandidatov. Tako delavci in občani v temelj-
nih sredinah o sicer široki listi evidentiranih lažje raz-
pravljajo, ker poznajo stališča predsedstva SZDL do
posameznih kandidatov.
Razprava o evidentiranih možnih kandidatih za
opravljanje vodilnih funkcij bo v občinah zaključena
ob koncu tega tedna. Upoštevajoč pripombe bodo do
20. januarja predsedstva občinskih konferenc SZDL in
občinskih svetov ZSS oblikovala liste možnih kandi-
datov, o katerih bodo razpravljali na temeljnih kandi-
dacijskih konferencah v prvih dneh februarja prihod-
nje leto.
DAMJANA STAMEJČIČ
ŽALSKO EVIDENTIRANJE
KAJ PA MENI BAZA?
Ob vseh peripetijah okrog evidentiranja za najodgo-
vornejše funkcije v občini Žalec se res lahko upravi-
čeno vprašamo, kaj o vsem skupaj meni baza. Predsed-
stvo OK SZDL Žalec je namreč v obravnavo ponudilo
listo evidentiranih kandidatov za najodgovornejše
funkcije v občini, ki je takoj sprožila plaz pripomb in
negodovanj, pa če nekateri to še ne vem kako zanikajo.
Glede na zadnje dogodke pa si tega zanikati bržkone
ne bodo upali. Lista je namreč povsem zaprta in za
posamezne funkcije so evidentirali le po enega mož-
nega kandidata. Če drugega ne, potem bi morali imeti
v Žalcu vsaj malo več političnega posluha in listo
razširiti. Navsezadnje prav to omogoča postopek evi-
dentiranja. Za to je seveda še čas, do kandidacijskih
konferenc. Prav ta »zaprta« ponujena lista pa je razbu-
rila delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih in
organizacijah združenega dela, ki so takoj imeli obču-
tek, da jim nekateri »ponujene« evidentirane kandi-
date vsiljujejo. Dokaz za to so tudi nekatere program-
ske konference KK SZDL v občini, kjer je bilo na ta
račun izrečenih precej pikrih.
Ogenj na bencin pa je prilil še primer predsednika
izvršnega sveta, ki mu očitajo, da v krajevnih skupno-
stih in še kje »agitira« zase, saj bi rad postal predse-
dnik skupščine občine. Pri tem pa bi bilo vendarle
prav, ko bi tisti, ki mu to očitajo, konkretno povedali,
kje agitira in na kakšen način. Morda z govori v krajev-
nih skupnostih, s svojo prisotnostjo, kjer se le da?
■Toda, če pravijo temu agitiranje, potem je zares čudno,
da mu tega niso očitali še pred leti, ko je bil prav tako
prisoten skoraj vsepovsod, pa mu agitacija še ni bila
potrebna. Morda pa si nekateri mislijo, da agitira s tem,
ko bi rad postal predsednik občine. Toda željo za to
lahko po vseh moralnih in drugih pravilih vendarle
izrazi. V postopku evidentiranja jo že lahko! Sploh pa
bi bil že čas, da delavcem in občanom, če je bilo doslej
z delom predsednika izvršnega sveta kaj narobe, to
povedo. Za osvežitev spomina še tole: Vsi trije zbori
skupščine občine Žalec so še oktobra, ko so ocenjevali
delo izvršnega sveta v tem obdobju, dali pozitivne
ocene. Predsedstvo OK SZDL Žalec sedaj opozarja
izvršni svet in njegovega predsednika na normalno
delo sveta. Zakaj? Poglejmo si v oči in povejmo, če je
kaj narobe. Javno in odločno. Skrivalnic in načelnih
opredelitev si sedaj ne bi smeli dovoliti.
In še to! V Žalcu so se odločno izrekli proti tako
imenovani horizontalni rotaciji, kar je seveda prav in je
treba napraviti konec presedanjem s stolčka na stol-
ček. Morda je res nekaj takšnih, ki so v času svojih
mandatov kar nekako izgubili stik z bazo.
JANEZ VEDENIK
DARKO
PRESKAR
Otroštva ni imel lepega,
kot ga ni imel marsikateri
otrok borca, partizana.
Spomini na prvo leto
nemške osnovne šole so
temni, mnogo lepši so od
takrat dalje, ko je stopil v
drugi razred slovenske
osnovne šole v Laškem.
Potem se je bilo treba
čimprej izučiti. Iz Ljub-
ljane se je vrnil domov
kot izučen avtomehanik.
Prvo delo ie dobil leta
1953 v laškem Rudniku
kot mehanik v transpor-
tu, leto dni kasneje pa je
že vozil rudniški tovor-
njak. Opravil je še izpite
za vsš ostale vozniške ka-
tegorije in se kmalu zna-
šel za volanom avtobusa
na rudniški delavski pro-
gi. Naslednji korak je bila
delovodska kovinarska
šola. Postal je vodja tran-
sporta v TIM Laško, tozd
ESOT.
Ves ta čas je delal med
knapi, delavci za stroji in
se vse bolj zavedal nujno-
sti dela pri samouprav-
nem vključevanju v ra-
zvoju družbenoekonom-
skih odnosov. Aktiven je
bil v domala v vseh rudni-
ških samoupravnih in
družbenopolitičnih orga-
nih in organizacijah, po-
stal predsednik organiza-
cije ZRVS v Rečici, kjer
je bil doma, v Rudniku pa
še predsednik DPD Svo-
boda. Pozneje, v Timu, je
bil podpredsednik cen-
tralnega delavskega sve-
ta, predsednik konferen-
ce sindikata, sekretar
osnovne organizacije ZK,
član medobčinskega sve-
ta Z K, predsednik mo-
škega pevskega zbora
Tim Laško. Vse to so bile
zahtevne naloge, ki jih je
skrbno opravljal.
Danes je Darko Preskar
zaposlen kot referent za
obrambne priprave v la-
ških občinskih upravnih
organih. Ena najzahtev-
nejših funkcij, ki jo
opravlja, je delo predse-
dnika izvršilnega odbora
kulturne skupnosti obči-
ne Laško. Za svoje vse-
stransko delo je prejel
vrsto priznanj, najbolj pa
je ponosen na red dela s
srebrnim vencem, za Gal-
lusovo srebrno odličje in
na plaketo vzornega voz-
nika.
Kadar je prost, je najra-
je doma, pred televizor-
jem ali s knjigo v roki.
Brez pretirane sramežlji-
vosti »priznava«, da rad
prime tudi za kuhalnico.
»Za kulturo se v naši ob-
čini nikoli ne najde do-
volj sredstev pa čeprav je
zanimanje zanjo vse več-
je,« je še dejal Darko, pre-
dno sva se poslovila:
MARJELA AGREŽ
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
KMETIJSKE NALOGE OBMOČJA 1982
ZA VEČ TRŽNIH VIŠKOV!
Komunisti ostrijo odgovornost v kmetijstvu
Zadnje partijsko in zbor-
nično posvetovanje o agroži-
vilskih problemih na širšem
celjskem območju sodi v ok-
vir stalnih razprav in sprem-
ljanja učinkovitosti sklepov
ter nalog na področju kme-
tijstva, ki jih sistematično or-
ganizira Medobčinski svet
ZK Celje, skupaj z obema
medobčinskima gospodar-
skima zbornicama v Celju in
Titovem Velenju.
Posvetovanje v decembru
pa je še posebej nosilo pečat
kmetijskih nalog v prihod-
njem letu, v katerem bi mo-
rali tudi na širšem celjskem
območju opredeliti trajno
usmeritev na večjo poljedel-
sko in živinorejsko proizvod-
njo za tržišče.
Predvsem pa so se udele-
ženci posvetovanja o aktual-
nih nalogah v kmetijstvu v
prihodnjem letu zavzeli za
nekatere temeljne usmeri-
tve. Tako bi morala biti ak-
tivnost v vseh občinah za ve-
čanje tržne proizvodnje ozi-
roma odkup v celoti, kajti
podatki kažejo, da je le-ta še
premajhen, tako po količini
kot po vrednosti. Borba za
večje hektarske pridelke je
izhodišče za večjo rastlinsko
in živinorejsko proizvodnjo,
od katere sta odvisna predv-
sem dva najpomembnejša
prehrambena artikla: meso
in mleko.
Na širšem celjskem ob-
močju bi morali že v prihod-
njem letu v poprečju poveča-
ti njivske površine za okrog
pet odstotkov, seveda na ra-
čun travnikov, travnate po-
vršine pa temeljiteje in hitre-
je spreminjati v sodobne
pašno-košne površine ob
večji uporabi vsakršnih gno-
jil.
Do konca srednjeročnega
obdobja je potrebno računa-
ti s povečano energetsko
vrednostjo živinske krme,
razširiti strokovno akcijo za
siliranje krme ter povečati že
v prihodnjem letu obseg za-
menjave semen in uporabo
gnojil za najmanj 30 odstot-
kov.
Prav sedaj v prihajajočem
zimskem času bi morali pri
vseh rejcih govedi ugotoviti
izkoriščenost	hlevskih
zmogljivosti in storiti vse za
dopolnitev stojišč.
Da se ne bi srečevali v pri-
hodnje še z večjimi problemi
pri proizvodnji in preskrbi z
mlekom, je potrebno zajeti v
odkup mleka večje število
krav, mlečni odkup pa spra-
viti na 1950 litrov mleka od
krave.
Širše celjsko območje je izra-
zito deficitarno glede svinj-
skega mesa, zato bi v prihod-
njem letu morali končno
preiti na organizirano rejo
prašičev v kooperaciji na
specializiranih kmetijah.
Kmete - lastnike orne zemlje
bi morali zainteresirati za re-
jo svinj za potrebe tržišča tu-
di s spodbudami materialne-
ga značaja iz nadomestil v
stroških proizvodnje iz sred-
stev občinskih proračunov
ter posebnih skladov, sred-
stev interesne skupnosti za
pospeševanje kmetijstva ozi-
roma osnovne kmetijske
proizvodnje, tako regijsko
kot posameznih občinskih.
Proizvodnja hmelja ima
prav gotovo prednostni zna-
čaj zaradi izvoza, zato je po-
trebne vse količinske načrte
v celoti izpolniti. Usmeritve
na novo proizvodnjo pa bi
kazalo iskati na naslednjih
področjih: zdravilne in aro-
matične rastline, povečana
proizvodnja višenj, črnega
ribeza, malin, lešnikov, ja-
god, povečana proizvodnja
ovac in na novo organizirana
proizvodnja kuncev in dru-
gih kožuhovinarjev. Vse to
naj dobi pomembnejše me-
sto v bodočih akcijskih pro-
gramih.
Vse akcije za večjo proi-
zvodnjo hrane je potrebno
razvijati preko sodobnejših
oblik združevanja dela, sred-
stev in zemlje kmetov, dobre
izkušnje za to pa so različne
proizvodne skupnosti.
MITJA UMNIK
ZLATI ZNAK ZVEZE
SINDIKATOV EDIJU
DOLARJU
Edvard Dolar iz Komu-
nalno obrtnega podjetja
Šentjur pri Celju je eden
izmed letošnjih prejemni-
kov zlatega znaka Zveze
sindikatov Slovenije.
Zlati znak, ki ga prej-
mejo organizacije sindi-
kata ali posamezni sindi-
kalni aktivisti za večletno
zgledno, učinkovito in
napredno politično delo-
vanje pri uresničevanju
neposrednih interesov
članstva, je včeraj v veliki
dvorani skupščine SR
Slovenije prejelo 25 sindi-
kalnih delavcev, štiri
osnovne organizacije zve-
ze sindikatov in ena kon-
ferenca osnovnnih orga-
nizacij zveze sindikatov.
SEMINAR
SEKRETARJEV 00
ZK V CELJU
Ob koncu preteklega
tedna so se po volilnih
konferencah osnovnih or-
ganizacij zveze komuni-
stov prvič sestali na kraj-
šem seminarju vsi sekre-
tarji osnovnih organizacij
celjske občine. Predstav-
niki občinskega komiteja
ZK so jih seznanili z naj-
bolj aktualnimi nalogami
ter jih opozorili na nujno
akcijsko usposobitev ta-
ko sekretariatov, kot
osnovnih organizacij, da
bi zahtevne in pomemb-
ne naloge lahko učinkovi-
to reševali.
DS
KONFERENCA ZZB NOV ŠENTJUR
POVSOD AKTIVNI
Novi predsednik Peter Hlastec
v petek, 18. decembra so
se na programsko-voliini
konferenci zbrali člani ZZB
NOV iz šentjurske občine in
za svojega predsednika
izvolili Petra Hlasteca, za
sekretarja pa Miho Moč-
nika.
Obširno poročilo o delu
borčevske organizacije je po-
dal dosedanji predsednik
Avgust Božič. Z veseljem je
ugotovil, da je bila večina na-
log uspešno opravljenih in
da so bile tudi udeležbe na
sejah vselej več kot 90%. Na
številnih področjih dela in
življenja so si prizadevali
borci. Tako so tekle aktivno-
sti v zvezi s planiranjem in
pripravo na referendum za
samoprispevek, kakor tudi
stabilizacijska prizadevanja.
Lotevali so se podružbljanja
nekaterih borčevskih vpra-
šanj, zlasti na področju sta-
novanjske politike, zdrav-
stva in sociale. Prav tako so
se borci aktivno vključili v
akcijo Nič nas ne sme prese-
netiti.
Iz poročila je razvidno, da
so borci dokaj dobro izpelje-
vali napore naše širše družbe
na področju stabilizacije go-
spodarstva.
Razprava je pokazala na
nekatere usmeritve in cilje,
ki jih bo potrebno doseči v
naslednjem obdobju. Na
Planini, na primer, si borci
prizadevajo, da bi uredili
muzejsko zbirko o Kozjanski
borbi. Srečujejo se tudi s sta-
novanjsko problematiko.
Predvsem pa želijo, da bi
imeli urejeno stomatološko
ambulanto, saj zdaj stomato-
log dela samo trikrat na te-
den, potrebe pa so veliko
večje. Borci s tega območja
so se naglas vprašali, kdaj bo
do Planine končno urejena
cesta, ki jo gradijo že dvajset
let!
Borci iz Slivnice so se zav-
zeli za večjo povezanost z
mladimi, predvsem s šolsko
mladino in s tem seveda za
obujanje in oživljanje tradi-
cij NOB. Borci so pripravlje-
ni hoditi med mlade in v šo-
le, se z njimi pogovarjati in
tudi sodelovati. V tem vidijo
podružbljanje tradicij iz
NOB. Menili so, da učni pro-
grami predvidevajo premalo
tematike iz teh časov.
S predlogi in sklepi so se
borci zavezali, da bodo nji-
hove zdajšnje bitke usmerje-
ne v boj za stabilnejše gospo-
darjenje, gojili bodo bratstvo
in enotnost med narodi in
narodnostmi, utrjevali za-
vest o pomembnosti sploš-
nega ljudskega odpora in
družbene samozaščite, skr-
beli za bolne in osamele bor-
ce, za reševanje stanovanj-
ske problematike, za spome-
niško varstvo, obeleževanje
tradicij NOB, za organizira-
nje proslav itd.
V imenu vseh 772 članov,
ki sestavljajo občinsko bor-
čevsko organizacijo, so s
svojega zbora, ki se ga je
udeležil tudi Sprajc, poslali
pozdravno pismo Sergeju
Kraigherju.
MATEJA PODJED
Peter Hlastec
\ PLAKETE
SOLIDARNOSTI
TUDI V CELJU
Posamezniki in organi-
zacije bodo tudi v celjski
občini prejeli plakete in
diplome za izjemne uspe-
he pri organiziranju in so-
delovanju pri akcijah so-
cialistične solidarnosti.
Koordinacijski odbor za'
razvijanje socialistične
solidarnosti pri Občinski
konferenci SZDL je pre-
tekli teden obravnaval
pravilnik, po katerem bo-
do odslej v tednu solidar-
nosti podelili do 5 plaket
in do 10 diplom solidar-
nosti.
Člani odbora so sprejeli
tudi predlog, da bi naj
plakete solidarnosti, ki
jih podeljuje republiški
koordinacijski odbor za
pomoč narodnoosvobo-
dilnim gibanjem in
žrtvam imperialističnega
nasilja, letos prejeli iz Ce-
lja Anita Žohar, Milica
Bojevič in Pionirski
odred Cvetke Jerinove iz
osnovne šole Kompole.
MBP
VEČ ZA DRUŽBENE
DENARNE POMOČI
IN REJNINE
V celjski občini so dele-
gati Skupnosti socialnega
skrbstva v ponedeljek 21.
decembra na seji skupšči-
ne potrdili prevrednote-
nje finančnega načrta
skupnosti za to leto. Za
program skupnosti so-
cialnega skrbstva je na-
menjenih 1,7 milijona di-
narjev več, to pa je le oce-
na večjega priliva sred-
stev za to leto in ne pome-
ni povišanja prispevne
stopnje.
Delegati so potrdili po-
višanje družbenih denar-
nih pomoči, ki predstav-
ljajo občanom edini vir za
preživljanje. Od 1. 10.
1981 prejemajo občani
pomoč v višini 3500 di-
narjev. Odločitev je bila
nujna zaradi povišanja
življenskih stroškov. Za-
radi tega so povišali tudi
rejnine otrokom in nagra-
de za nego in vzgojo re-
jencev. Rejnine so povi-
šali za 36, nagrade pa za
, 20 odstotkov. MBP
BORČEVSKA SKUPŠČINA V CELJU
NA STRAŽI PRIDORITEV NOR
Na skupščini napovedana ustanovitev sveta občine
Pod predsedovanjem Sta-
neta Klemenčiča je bila mi-
nuli četrtek volivno-pro-
gramska skupščina občin-
ske Zveze združenj borcev
NOV. Spričo dejstva, da so
za skupščino pripravili izre-
dno konkretna poročila o
minulem delu občinske or-
ganizacije, predvsem pa nje-
nih namenskih komisij, ki so
vse po vrsti zelo dosledno in
z odgovornostjo izpolnile
svoje programe dela, po-
membnejših razprav, ocen in
pripomb na poročila ni bilo.
Ce bi sodili po tem, koliko
besed je bilo izrečenih na tej
skupščini, bi morda lahko
rekli, da ni bila zelo uspešna.
Ker pa so borci redkobese-
dni, pregled aktivnosti pa iz-
kazuje izredno angažiranost
na vseh področjih, je podoba
čisto drugačna.
Na skupščini je bilo precej
opozorilnih besed, ki se na-
našajo na varovanje prvin
socialistične revolucije in
osvobodilnega boja. Da so
borci zvečine pač občutljivi
za te stvari, je bilo rečeno in
ostavljeno, da je to tudi ra-
zumljivo in k sreči da je. Za-
to so na seji skupščine z za-
dovoljstvom pozdravili na-
mero, da v celjski občini pri-
pravljajo ustanovitev občin-
skega sveta, v katerem bi bili
predvsem stari revolucionar-
ji in borci
Straža pridobitev osvobo-
dilnega boja, socialistične re-
volucije in vseh težko pri-
dobljenih socialistični, sa-
moupravnih vrednot.
Program dela, sprejet na
seji skupščine vsebuje spet
zelo konkretne naloge, pa
naj gre za tiste s področja
ljudske obrambe in družbe-
ne samozaščite, za pomoč pri
organiziranju občinskega in
vseh krajevnih praznikov, za
raširitev tednika TV-15, za
povečanje aktivnosti v letu
ko bosta kongresa ZK in ZB
NOV. Nadalje program vse-
buje konkretne oblike sode-
lovanja z Zvezo prijateljev
mladine, z mladinsko orga-
nizacijo, z muzejem revoluci-
je in spomeniškim varstvom,
z domicilnimi odbori enot in
z vsemi vprašanji, ki zadeva-
jo organiziranost, zdravje in
socialna, predvsem stano-
vanjska vprašanja borcev.
Organizacija borcev, ki se
iz leta v leto krči in z leti stari
njeno članstvo, je v naši
družbi gotovo eden od ste-
brov visoke zavesti, kritično-
sti in poguma, predvsem pa
osveščanja o tem. Ne le z av-
toriteto zaslug, veliko bolj s
težo živega in vsakdanjega
prispevka družbeni stvarno-
sti borci lahko in morajo pri-
spevati, da v mnoštvu intere-
sov temeljni cilji le ne oble-
dijo.
In ker je bila skupščina
hkrati tudi volilni zbor, so
izvolili novo 11 člansko,
predsedstvo, ki ga bodo vo-
dili Ivan Melik-Gojmir kot
predsednik. Rado Gabrovec
kot podpredsednik in Anton
Kriter kot sekretar. Izvolili
so tudi nadzorni odbor,
predsednike komisij in za-
stavonoše.
JURE KRAŠOVEC
Ivan Melik-Gojmir
DRAMA NA POLJSKEM SE NADALJUJE
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Deset dni po razglasitvi izrednega sta-
nja na Poljskem, deset dni potem, ko je
oblast prevzel vojaški svet »narodne re-
šitve", ni še nobenih znamenj, da bi ta
drastični ukrep kaj dosti zalegel.
Vzlic omejitvi osebnih in sindikalnih
svoboščin, vsem zagroženim ostrim kaz-
nim navkljub je na Poljskem še naprej
nemirno. Zlasti se upira delavstvo v
Šlonsku (Šleziji), rudarsko-industrij-
skem srcu dežele. Blizu tri tisoč rudar-
jev vztraja že več ko teden dni v rudni-
ških jaških. Stavkajo železarji v Kato-
wicah. In mogoče še kje. Glavne ladje-
delnice so zaprte. Šole in univerze prav
tako.
Vojaška oblast je priznala smrt sed-
mih rudarjev, ubitih v spopadu z var-
nostnimi silami v rudniku Wujek. De-
mantirala je poročila o 54 in - po drugi
zahodni verziji - celo 200 mrtvih od za-
četka izrednega stanja.
Aretirali in internirali so okoli 5000
ljudi, predvsem aktivistov in voditeljev
sindikata Solidarnost. Med njimi je prvi
mož Solidarnosti Lech Walensa. Ob tem
ne zvene posebno prepričljivo uradna
zagotovila, da se ima Walensa možnost
pogajati tako z vladnimi kot s cerkveni-
mi predstavniki.
Ni še znamenj zboljšanja izredno sla-
bega gospodarskega položaja. Ni še zna-
*menj izboljšanj izredno slabe preskrbe
prebivalstva. Poročila o pomoči vzho-
dnoevropskih zaveznikov navajajo bolj
splošne oznake pomoči, spričo česar ni
mogoče presoditi, ali bo ta kvečjemu
omilila pomankanje ob božičnih in no-
voletnih praznikih ali pa bo izdatnejša.
Partijsko glasilo Trybuna Ludu drama-
tično poziva kmete, naj oddajo hrano.
Hkrati Zahod z uradno napovedano
pomočjo v živilih čaka; pomoč prihaja
zdaj samo prek zasebnikov in nevladnih
dobrodelnih organizacij
Hkrati jena Poljskem pritisnila zima.
Vsekakor je deset dni še prekratek čas
za določnejšo sodbo o tem, koliko mož-
nosti ima vojaški svet pod vodstvom ge-
nerala Jaruzelskega, da v doglednem ča-
su zagotovi normalizacijo razmer na
Poljskem, ki naj bi odprla vrata nujno
potrebnim družbenim in gospodarskim
reformam.
Za takšno sodbo je potreben še čas.
Toda vseeno se poraja vprašanje, koliko
novih razprtij, nezaupanja in konfliktov
bo povzročilo izredno stanje sdmo in ko-
liko bo to preprečevalo začetek radikal-
nejšega preloma s tistim dolgotrajnim
obdobjem povojne Poljske, za katero je
bil značilen čedalje večji razkorak med
pristnimi težnjami delavskega razreda
po samostojnosti in neodvisnosti ter
etatističnim modelom socializma, ki je
takšne težnje zaviral in zatiral, kar je
skovalo verigo družbenih kriz, ki se vle-
čejo vsaj od 1956. leta in ki jim še zme-
rom ni videti konca in razpleta v smislu
demokratičnih socialističnih rešitev.
Z drugimi besedami: kolikšna so jam-
stva, da je sedanja kriza v podobi izre-
dnega stanja zadnje dejanje drame ali
samo del tragične nadaljevanke?
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
DELOVNA SKUPINA CK ZKS V ALPOSU
DRŽATI ZA SAMOUPRAVNE VAJETI
Krepitev strukture članstva - idejnopoUtično usposabljanje delavcev
Minuli teden se je v občini
Šentjur mudila na obisku
delovna skupina CK ZKS, ki
je v okviru svojih obiskov
pregledovala idejnopolitično
stanje, akcijsko učinkovi-
tost, organiziranost ter meto-
de dela Zveze komunistov v
občini. To je bila hkrati pri-
ložnost za izmenjavo mnenj,
pa tudi preverjanja politike
in dela organov CK ZKS. Pri
svojem delu se je delovna
skupina naslonila predvsem
na ugotovitve iz dela na tere-
nu. V programu dela je de-
lovna skupina upoštevala
specifične družbenopolitič-
ne razmere v občini na po-
dročju gospodarstva, šol-
stva, kmetijstva in informi-
ranja. Sklepni del teh razgo-
vorov bo predstavljala za-
ključna konferenca, ki se je
bo udeležil tudi predsednik
CK ZKS France Popit. Na
njej bodo podali povzetek
poročil, ki bodo izdelana na
podlagi dvodnevnega obi-
ska.
Delovna skupina se je dlje
časa zadržala tudi na akcijski
konferenci ZK v delovni or-
ganizaciji Alpos, kjer je pre-
verjala aktivnosti za uresni-
čevanje samoupravno spre-
jetih ukrepov za izboljšanje
samoupravnih, dohodkov-
nih in medsebojnih odnosov
v organizaciji združenega de-
la in idejno in akcijsko uspo-
sobljenost komunistov za
spreminjanje razmer ter pri-
pravljenost komunistov za
skupno akcijo.
S problemi na področju sa-
moupravljanja se v Alposu
srečujejo že kakšni dve leti,
ko so se v kolektivu začele
pojavljati interesne skupine
in vleči samoupravni voz
vsaka v svojo smer in po svo-
je. Taki pojavi negativno
vplivajo na vzdušje v kolek-
tivu in povzročajo pasivnost
med delavci, še posebej pa
med delegati, ki predstavlja-
jo Alpos navzven.
Toda z očitnim pojavom
slabosti in kritik nanje so se
začeli osveščati tudi komu-
nisti v tej delovni organizaci-
ji in zato sprejeli nekaj nalog
in ukrepov, ki so jih datum-
sko opredelili" V okviru teh
kratkotrajnih ukrepov, ki jih
tedensko preverjajo, so pri-
pravili tudi program idejno-
političnega izobraževanja
delavcev in komunistov, kar
naj bi vplivalo tudi na izbolj-
šanje medsebojnih odnosov
v kolektivu. Predvsem pa je
treba pogledati resnici v oči,
prednjačiti z delom in lomiti
odpor tistih, ki imajo napač-
ne poglede in usmeritve. Ko-
munisti v Alposu so sami
kritično ocenili, da z doseda-
njim delom ne morejo biti
zadovoljni, čeprav so nekate-
re nastale probleme obarvali
preveč, črno-belo.
Kaže, da je temu vzrok
prevelika razdrobljenost ko-
munistov, ki delujejo v treh
osnovnih organizacijah. Ce
bi večkrat sedli za isto mizo,
kot so to storili na zadnji ak-
cijski konferenci, do tako
akutnih težav ne bi moglo
priti. Samo 35 komunistov v
več kot 600-članskem kolek-
tivu bo tudi v prihodnje s
težavo kos vsem nalogam, ki
so si jih začrtali, zato bodo
morali svoje vrste okrepiti
predvsem z delavci iz nepo-
sredne proizvodnje, saj
zdajšnja struktura ni zadovo-
ljiva. Na te probleme je opo-
zorila tudi delovna skupina
CK, katere člani so se odloč-
no zavzeli za to, da se je treba
dogovarjati na partijski na-
čin in jasno (z imeni) pokaza-
ti na tiste, ki zavirajo samo-
upravni razvoj kolektiva. Po-
tem bodo tudi delavci znova
zaupali v delo družbenopoli-
tičnih organizacij v kolekti-
vu. Pri tem pa je treba še
naprej skrbeti za dobro go-
spodarjenje in ekonomske
odnose s tujino. Konferenca
v Alposu naj bo torej spod-
buda in ne vzrok za dolgo-
vezno razpravljanje in po-
glabljanje o teh problemih.
Konfrontirati sel Da. Toda
na odprt, partijski način,
brez črno-belih in splošnih
ocen.	*
Samoupravne razmere v
Alposu se izboljšujejo, mor-
da je s spoznanjem, da je tre-
ba iskati rešitve v svojem
okolju in priti do stališč, za
katere se je treba dosledno
boriti.
MATEJA PODJED
V TITOVEM VELENJU NOVA
DELOVNA ORGANIZACIJA PAKA
z združitvijo že prej povezanega gostinstva v velenj-
ski občini ter kolektiva Rdeče dvorane je nastal v
Velenju nov kolektiv za področje gostinstva, turizma
in propagande. To je zdaj delovna organizacija Paka.
Njen direktor je Tone Hladin.
Delovna organizacija ima tri temeljne organizacije;
TOZD Turizem in rekreacija, ki jo vodi Milan Stehar-
nik, zatem temeljno organizacijo za gostinstvo s Stane-
tom Dolarjem na čelu ter temeljno organizacijo združe-
nega dela za ekonomsko propagando, ki jo usmerja
Friderik Kukovec.
Tako nastala nova delovna organizacija v Titovem
Velenju ima okoli 250 članov in povezuje celotno druž-
beno gostinstvo v Šaleški dolini ter je seveda tudi
upravljalec turistično rekreacijskega centra Golte.
Ta kolektiv je te dni izdal nov barvni prospekt Golt.
ki ima enaindvajset zanimivih foto posnetkov smuči-
šča in objektov pod Medvedjakom. Zlasti lepo in na-
zorno je prikazan sistem žičniških naprav in smučišč
na Golteh. Zadnja stran pa je posvečena Titovemu
Velenju. Tu so še panoramski posnetki mesta. Rdeča
dvorana in hotel Paka.
V posebnem tekstualnem vložku, napisanem v slo-
venskem, srbohrvaškem, angleškem in nemškem je-
ziku še posebej predstavljajo vse značilnosti in pre-
dnosti celoletne turistične, rekreacijske in športne po-
nudbe na Golteh.	mB
KAKO ZAGOTOVITI
PRODUKTIVNO
ZAPOSLOVANJE?
Danes bo o tem razpravljala skupščina SIS za zapo-
slovanje v Celju. V organizacijah združenega dela celj-
ske občine je bil v preteklih dneh v razpravi osnutek
samoupravnega sporazuma o načrtu zaposlovanja za
leto 1982, ki ga je pripravila interesna skupnost za
zaposlovanje. Danes bo skupščina te skupnosti obrav-
navala pripombe organizacij združenega dela ter ta
pomemben dokument preoblikovala v predlog.
Celjska resolucijska usmeritev predpostavlja, da bo
družbeni proizvod v prihodnjem letu večji realno za
3%. Vsaj dve tretjini tega povečanja bodo morali v
celjski občini doseči s povečano produktivnostjo dela
že zaposlenih delavcev in le eno tretjino z novimi
zaposlitvami. Tako bodo v celjski občini v prihodnjem
letu zaposlili le 1% ali 400 delavcev. Cilj, ki si ga s tem
po.stavljajo, je izredno pomemben za krepitev celotne
materialne podlage, o poteh za njegovo uresničitev pa
govori osnutek sporazuma o načrtu zaposlovanja v
letu 1982.
Organizacije združenega dela bi se morale z njiiti
zavezati, da bodo povečale število zaposlenih delavcev
samo pod pogojem, da bodo hkrati povečale fizični
obseg svoje proizvodnje oziroma dejavnosti. Pri zapo-
slovanju pa bi morale zagotavljati strukturo, ki bo
boljša od zaposlitvene strukture že zaposlenih ob
koncu leta 1981. Zaradi fluktuacije, upokojitev ali
smrti delavcev bodo nastale nekatere potrebe po de-
lavcih, vendar bi jih morale organizacije združenega
dela zapolniti z notranjimi razporeditvami delavcev.
Pri zaposlovanju novih delavcev pa bi morale zagotav-
ljati prednostno zaposlitve invalidnih oseb na ustrezna
dela in naloge, štipendistov in brezposelnih oseb, ki
bodo prijavljene na skupnosti za zaposlovanje. Za
vsako povečanje zaposlenih v administrativnih in re-
žijskih službah bodo morale organizacije združenega
dela pridobiti soglasje izvršnega sveta Skupščine ob-
čine Celje.
Ob teh, so v osnutku samoupravnega sporazuma o
načrtu zaposlovanja v prihodnjem letu zapisani še
drugi pomembni kriteriji. Tako sporazum v zavezujoči
obliki ureja pripravništvo, delovno prakso, zaposlova-
nje upokojencev in delavcev na občasnih delih, nalaga
pa tudi obvezno prijavljanje prostih del in nalog preko
SIS za zaposlovanje. Ob tem pa usmerja organizacije
združenega dela tudi k iskanju objektivnih možnosti
za zaposlitev novih delavcev z uvajanjem izmenskega
dela povsod tam, kjer so za to dani pogoji.
DS
CELJE: V OSPREDJU
GOSPODARSKA
VPRAŠANJA
Danes, v četrtek, 24. decembra, se bodo delegati
vseh zborov celjske občinske skupščine sestali k zad-
njim ločenim sejam v tem letu. Sicer pa bodo to že 37.
po vrsti. Po predlogu dnevnega reda bodo v ospredju
gospodarska vprašanja, zlasti pa uresničevanje letoš-
nje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana
občine. Vrh tega bodo razpravljali o nadaljnjih nalogah
na področju pospeševanja kmetijstva, zatem o usmer-
jenem izobraževanju, itd.
V razpravi bodo tudi trije predlogi odlokov in prav
toliko osnutkov odlokov.
MB
UČIJO SE OB
DELU
V ponedeljek je bila v DO
LIK Savinja ustanovna kon-
ferenca verificirane enote
Lesarskega šolskega centra
iz Maribora.
Pouk bo potekal v delovni
organizaciji, kar je prvi pri-
mer v Sloveniji. Prijavilo se
je 56 delavcev, ki želijo pri-
dobiti poklic obdelovalca na
lesno obdelovalnih strojih.
Tako bo več sredstev za izo-
braževanje namenjenih za
delavce iz neposredne proi-
zvodnje. Pouk bo dvoizmen-
ski, kar omogoča številnejšo
udeležbo izobraževanja ob
delu.
Pridobljana spričevala bo-
do veljavna tudi izven delov-
ne organizacije. Predavatelji
bodo iz Maribora, Celja in tu-
di iz vrst za to usposobljenih
kadrov v DO.
I. M.
OBRTNO ZDRUŽENJE CELJE
TRDNO NA DODRI POTI
Pobuda za sejem Tedna obrti maja 1962
»Obrtno združenje v Celju je
našlo svoje pravo mesto ne samo
zavoljo reševanja vprašanj, ki za-
devajo obrt, marveč tudi zaradi
aktivnosti na širšem družbenem
področju.« To so bile besede, s
katerimi je podpredsednik Zveze
obrtnih združenj Slovenije, Fra-
njo Verdnik, v razpravi na seji
skupščine Obrtnega združenja
Celje, v četrtek, 17. decembra,
ocenil delo združenja samostoj-
nih obrtnikov v tem letu.
Sicer pa j«? o delu več govoril'
predsednik združenja Leopold
Drame, ki je opozoril na izredno
široko delovno področje, na na-
loge, ki vplivajo na pospešen in
skladnejši razvoj obrtne dejavno-
sti in podobno.
Pomemben v tem času je bil
sprejem družbenega dogovora o
pospeševanju drobnega gospo-
darstva v celjski občini do 1985.
leta. V tej zvezi je bila imenovana
tudi posebna občinska komisija
za spremljanje izvajanja dogo-
vorjenih nalog.
Združenje je nadalje aktivno
sodelovalo pri reševanju prostor-
skih vprašanj, tako tudi pri pro-
gramiranju novih con. Zdaj so v
pripravi trije takšni načrti, najpo-
membnejši pa vsekakor za Lavo.
Tudi na Okopih bo nastal manjši
obrtni center.
In potem naloge, ki so posega-
le v usmerjeno izobraževanje, v
sklepanju kolektivnih pogodb o
delovnih razmerjih med delavci
in samostojnimi obrtniki (19
obrtnikov še doslej ni registriralo
teh pogodb. Zato se bodo srečali
z inšpekcijskimi službami), na
področje cen, davčne politike in
podobno. Obrtniki so toplo poz-
dravili pobudo Kovinotehne o
formiranju posebnega centra za
oskrbovanje obrti z reproduk-
cijskim materialom. Pomem-
ben je bil delež v pripravi in
izvedbi sejma obrti, v odnosih z
Ljubljansko banko pri odobrava-
nju posojil obrtnikom in še in še.
Živahna je tudi športna in re-
kreacijska dejavnost. In ne na-
zadnje, obrtniki aktivno sodelu-
jejo tudi v pripravah na prihod-
nje volitve. Doslej so evidentirali
32 svojih kandidatov za različna
delegatska mesta.
Sicer pa je seja skupščine opo-
zorila ne samo na dobro skupno
delo z izvršnim svetom in druž-
benopolitičnimi organizacijami,
med njimi še posebej s sindika-
tom, marveč tudi na veliko aktiv-
nost pri reševanju drugih vpra-
šanj.
Združenje se zavzema, da bi
kmalu prišlo do svojega doma.
Na seji so tudi podprli pobudo o
organiziranju Tedna obrti v celj-
ski občini maja prihodnje leto, o
•nujni pomoči obrtnikom, ki ne
dosegajo predvidenega dohodka
itd.
Ne nazadnje so na seji skupšči-
ne sprejeli program dela za pri-
hodnje leto, ki je v bistvu nada-
ljevanje že začete poti, sicer pa
tudi zrcalo smernic Zveze obrt-
nih združenj Slovenije, obrtnega
zakona in stanja, kakršno vlada
na tem področju v celjski občini.
M. BOŽIČ
CELJSKA KOMUNALA
OVREDNOTILI KAR IMAMO
Predstavljena študija o vrednotenju obstoječega
Pogosto pravimo, da ni-
smo sposobni povezati znan-
stvenoraziskovalnih institu-
cij s potrebami in problemi
na različnih življenskih po-
dročjih. Študija »Metode za
vrednotenje komunalne in-
frastrukture,« ki jo je na pri-
meru občine Celje izdelala
skupina avtorjev iz Inštituta
za komunalno gospodarstvo
pri FAGG v Ljubljani skup-
no s strokovnimi sodelavci iz
Celja, pa dokazuje nasprot-
no. To je poudaril prejšnjo
sredo predstavnik gostite-
ljev na predstavitvi te študi-
je, direktor Komunale Celje
Jože Gabršček.
Študija je del razvojnega
projekta »Pridobivanje
stavbnih zemljišč in komu-
nalno urejanje«, da pa so ta
del naredili ravno za Celje, je
odločala tako pripravljenost
za sodelovanje v občini in
dokaj izdelan kataster ko-
munalnih naprav, česar veči-
na občin nima. Pri študiji ni-
so samo ugotavljali, kakšne
objekte, omrežje in naprave
plinovoda, vodovoda in ka-
nalizacije so v Celju, ampak
so jih tudi ovrednotili. Rav-
no ovrednotenje je tisto, kar
bo v bodoče omogočalo ob-
jektivne osnove za določanje
sorazmernega deleža investi-
torja, višine amortizacije in
stopnje komunalne oprem-
ljenosti.
Ugotovili so na primer, da
investicije v komunalno in-
frastrukturo realno letno na-
raščajo le za 4 odstotke in ne
za 22, kot so menili doslej.
Pomembno je tudi spozna-
nje, da je med investicijami
na tem področju le 55 odstot-
kov takih, ki povečujejo
zmogljivosti, vse ostalo pa so
le zamenjave in obnove. To
pa ima posledico na politiko
oblikovanja cen komunalnih
storitev, saj mora cena za
enoto komunalne storitve v
celoti kriti enostavno repro-
dukcijo. Namesto 45 odstot-
kov investicij pa je sedaj v
tej ceni le za slab odstotek
investicij.
Ovrednotenje komunalne
infrastrukture pomeni tudi
velik doprinos k realnemu
presojanju planskih nalog,
zato bi bilo prav, da bi takš-
no ovrednotenje opravili tu-
di v drugih občinah, pogoj za
to pa so vsaj urejeni katastri
komunalnih naprav.
V sodelovanju s strokovni-
mi sodelavci iz Celja so štu-
dijo pripravili doc. dr. Albin
Rakar, dipl. ing. mag. Marija
Bogataj in dipl. ing. Maruša
Subic iz Inštituta za komu-
nalno gospodarstvo.
MILENA B. POKLIC
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
TITOVO VELENJE
VEČJI VPIS V RUDARSKE POKLICE
Kadrovska politika je temelj usmerjenemu izobraževanju
Razen v rudarstvu, so vpi-
sne kapacitete v oddelke pr-
vega letnika usmerjenega
izobraževanja v velenjski ob-
čini izpolnjene in ponekod
tudi presežene. Vpis. odra-
slih, ki bi se izobraževali ob
delu in iz dela pa obsega, po-
dobno kot drugod po Slove-
niji, le okrog 20 odstotkov od
načrtovanega vpisa.
Akcija usmerjanja v rudar-
ske poklice je dala dobre re-
zultate. Vpis je pod planom,
vendar je za 70 odstotkov
večji kot v lanskem šolskem
letu. Pri tem se je delež učen-
cev iz Slovenije povečal za
84 odstotkov (od 37 na 68
učencev). Vendar struktura
vpisanih učencev ni zadovo-
ljiva. Se vedno je premajhen
delež učencev iz celjskega
območja in iz drugih krajev
Slovenije. Ob tem naj pouda-
rimo, da usmerjanje učencev
v rudarske smeri ne sme
ostati le stvar Titovega Vele-
nja, temveč celega območja
in republike, kjer pa v času
priprav na vpis v prve letni-
ke, niso bile dobro organizi-
rane akcije, ki bi učence iz
drugih krajev usmerjale v te
poklice.
V vse usmeritve v Titovem
Velenju je iz velenjske obči-
ne vpisanih le 70 deklet od
300, ki so letos zaključile
osnovno šolo. Okrog 200 se
jih je vpisalo v slovenjgraško
in celjske šole in to predv-
sem v usmeritev za blagovni
promet ter v pedagoške in
zdravstvene šole, kjer se v
občini Velenje že sedaj kaže-
jo izobrazbeni viški. Več kot
očitno je torej, da bo potreb-
no akcijo to populacijo preu-
smeriti iz tradicionalno žen-
skih poklicev v kovinarstvo,
elektrotehniko in računal-
ništvo. Prav tako bo potreb-
no moški del šolajoče se mla-
dine preusmeriti iz kovinar-
stva in elektrotehnike, kjer
je prevelik vpis, v rudarstvo.
Kot smo uvodoma omenili
pa je premajhen vpis delav-
cev iz dela in ob delu v različ-
ne skrajšane programe. Se
vedno so v delovnih organi-
zacijah prisotne težnje po ti-
stih oblikah usposabljanja,
ki imajo interno veljavo s či-
mer naj bi delavce vezali na
matične delovne organizaci-
je, namesto, da bi jim omo-
gočili vpis v prilagojene
skrajšane projgrame, ki hkra-
ti zagotavljajo manjkajočo
osnovnošolsko izobrazbo in
s tem omogočajo neovirano
nadaljevanje izobraževanja v
srednjih programih.
Na osnovi teh ugotovitev o
stanju usmerjenega izobra-
ževanja v velenjski občini so
si na komiteju za družbene
dejavnosti oblikovali osnov-
ne smernice, ki bodo vodilo
za nadaljnje delo za čim
uspešnejše uveljavljanje šol-
ske reforme. Smernice so bi-
le sprejete tudi na skupnem
zasedanju zbora združenega
dela skupščin občine Vele-
nje in občinske izobraževal-
ne skupnosti. Temeljne nalo-
ge na tem področju pa mora-
jo sloneti na dolgoročnem
kadrovskem planiranju, za-
čenši od dolgoročnih plan-
skih kadrovskih načrtov v
delovnih organizacijah do
akcij usmerjanja mladine že
v 5. razredu osnovne šole. Ob
tem kadrovsko štipendiranje
in štipendiranje iz združenih
sredstev mora služiti kot in-
strument dolgoročne ka-
drovske politike, sistem na-
grajevanja v družbeni delitvi
dela pa mora usmerjati učen-
ce v izobraževanje za proi-
zvodne in še zlasti deficitar-
ne poklice. V delovnih orga-
nizacijah naj bi ustrezno
usmerjali delavce v izobraže-
vanje v skladu s potrebami
združenega dela in prepreče-
vati beg iz proizvodnih v ad-
ministrativne poklice. In ne-
nazadnje tudi ženskam od-
preti pot do produktivnih in
ustvarjalnih proizvodnih de-
lovnih nalog, ki jih zahtevajo
stopnje izobraževanja na te-
hničnih smereh. Seveda je to
mogoče doseči le z jasno za-
snovano politiko vseh orga-
nizacij združenega dela v ob-
čini.
VIOLETA V. EINSPIELER
Na slovesnosti (od desne}: Aleš lic, sekretar občinskega
komiteja ZK, slavijenec Melhior Jošt in prvoborec Peter
Šprajc.
JOŠTOVm 75 LET
Dne 16. decembra je praznoval 75. življenjski jubilej Mel-
hior Jošt, in tako se je spet ponudila priložnost za sprejem,
ki sta ga pripravila predsedstvo občinskega odbora Zveze
združenj borcev in komite OK Zveze komunistov v Celju.
Sprejem za človeka, ki je s svojim delom dal pomemben
delež v naprednem delavskem in partijskem gibanju v Celju
in na območju. Sicer je o njegovi življenjski poti spregovoril
prvoborec Peter Sprajc.
Dasiravno je shodil v družini premožnega kmeta v Gotov-
Ijah, je kmalu v mladosti okusli krivice kapitalizma. Ni se
šolal, delal je doma in delal potem vse življenje. Tudi danes.
V spoznavanju in osvajanju življenjskih resnic se je oprede-
lil za napredno gibanje. Zato ni naključje, če so v njegov
mlin v Medlogu v letih pred izbruhom druge svetovne vojne
zahajali partijski delavci, če so tu osnovali svojo tkalnico, in
če je njegov dom sprejel udeležence 2. konference sloven-
skih komunistov zadnji dan 1939. leta. Joštov mlin je postal
v resnici rdeči mlin.
Nemški okupator ga je z družino vred pregnal. In potem
dolga pot ne samo v Srbijo, marveč tudi nazaj na Dolenjsko,
po izdaji v italijansko taborišče, dokler se ni 1944. leta znašel
med borci Tomšičeve brigade. Svoje napredno delo je nada-
ljeval tudi po vojni na najrazličnejših področjih gospodar-
skega življenja.
Delo je njegovo pravilo in vodilo, tudi kritičen je do neka-
terih negativnih pojavov, sicer pa poln energije. Da bi bil
zdrav in čil še dolgo vrsto let! To ni bila samo želja, izrečena
na sprejemu, to je tudi naša čestitka!	M. BOZiC
REVOLUCIONARJEVA POT
2e v času srednješolskega
študija v Mariboru se je mla-
di Ivan Kreft - rojen pred 75
leti v Radgoni - uvrstil med
razmiljujočo in uporno mla-
dino. Ob očitni krivici, pov-
zročeni nekemu profesorju,
je pripravil v sedmem razre-
du gimnazije dijaško stavko.
Takšne pobude so bile v živ-
ljenju Ivana Krefta pogosto
prisotne. V marsičem so pri-
spevale dosti koristnega, a
njemu samemu prinesle no-
va življenjska spoznanja in
ga utrjevala v revolucionar-
nem delovanju. Kot član
KPJ od 1927. leta se je - v
študijskih letih, bodisi v
Ljubljani, Gradcu ali Dres-
denu - povsod zavzemal za
utrjevanje pravic ročnih in
umskih delavcev in za njiho-
vo sodelovanje v revolucio-
narnem delavskem in tudi
kmečkem gibanju.
Ivana Krefta poznajo šte-
vilni slovenski revolucionar-
ji in časa njegovega delova-
nja dobrih deset let pred
drugo svetovno vojno. Javno
nastopanje v politični borbi
proti nazadnjaškim liberal-
nim in klerikalnim silam, za
kar je imela KPS vselej pre-
malo kadrov, saj so bile le-ti
pogosto obsojeni na večletne
zaporne kazni in izolirani iz
borbenih vrst - je bilo Kref-
tovo najuspešnejše področ-
je. Tako smo srečevali Ivana
Krefta kot ljudskega agita-
torja ne le v domačem kraju
na Štajerskem, temveč tudi
v Ljubljani, Beli krajini, na
Notranjskem, na Dolenj-
skem, v Posavju pa tudi v
Celju in okolici. V času dr-
žavljanske vojne v Španiji se
je uvrstil med španske pro-
stovoljce. Zato ni čudno, da
se je Ivan Kreft spoznal z za-
pori v Mariboru, Ljubljani in
koncentracijskim tabori-
ščem v Bileči. Bil je tudi prvi
Slovenec v koncentracij-
skem taborišču v Dresdenu,
kmalu po prihodu Hitlerja
na oblast spomladi 1933.
Jubilant je imel uspešne
stike s komunisti na celjsko-
savinjskem območju, saj je
pomagal pri organiziranju
vseslovenskega zleta »Svo-
bod« 7. julija 1935 v Celju,
sodeloval in sopodpisal je
celjski dogovor o združitvi
treh ljudsko frontnih listov
(Ljudska pravica. Slovenska
zemlja. Bojevnik), ki je bila
sicer začasna, vendar osnova
za ustanovitev Zveze delov-
nega ljudstva Slovenije na
delegatskem zborovanju dne
3. 9. 1939 v Celju v restavraci-
ji Stegu in kavarni Evropa.
Sodeloval je tudi pri organi-
zaciji druge partijske konfe-
rence KP Slovenije v Jošto-
vem mlinu na Silvestrovo
1939. Predhodno je še "prenp-
či! v ljubljanskem stanova-
nju delegata CK KPJ Milo-
vana Djilasa. Za Jana Sver-
m(T, predstavnika Kominter-
ne - delegata na tej konfe-
renci - je preskrbel romun-
sko vizo, tako da se je Sver-
ma, po nekajmesečnem bi-
vanju pri nas, lahko vrnil v
Sovjetsko zvezo.
Tovariša Ivana Krefta sre-
čujemo še vedno aktivnega v
družbenopolitičnem delu.
Zavzetosti mu ne manjka in
zato mu želimo še v prihod-
nje vrsto zdravih let!
FRANJO FIJAV2
ALBERT LEBIČ,
PREDSEDNIK MS ZSMS
CELJE
Na volilno-programski konferenci
medobčinskega sveta Zveze socialistič-
ne mladine celjskega območja, bila je v
preteklem tednu, so delegati ocenjevali
delo, ki je bilo opravljeno v času od
junija do decembra letošnjega leta, nato
pa sprejeli naloge medobčinskega sveta
in njegovih organov za prihodnje leto. V
teh nalogah je opredeljena predvsem
politična aktivnost mladih v skladu z
akcijskim programom republiške kon-
ference ZSMS za obdobje 1980-82. Delo
mladih v občinah celjskega območja bo
tudi v prihodnjem letu usmerjeno v do-
sledno izvajanje sprejetih programskih
usmeritev na področju mladinskega
prostovoljnega dela, prav tako zahtevne
pa so naloge v zvezi s pripravami na
delegatske volitve. Na konferenci so
mladi sprejeli tudi operativni program
medobčinskega sveta ZSMS celjske re-
gije.
Za novega predsednika medobčinske-
ga sveta ZSMS celjskega območja je bil
v petek izvoljen Albert Lebič, za sekre-
tarja pa Pavel Platovšek,
M.AGRE2
CELJSKA SZDL IN ZK O
SVOJEM DELU
Danes ob 16. uri bo v dvorani Naro-
dnega doma v Celju programska seja
občinske konference SZDL Celje. Na
njej bodo ocenili enoletno delo in se
dogovorili o skupnih nalogah te frontne
organizacije v prihodnjem obdobju,
obravnavali in sprejeli pa bodo tudi ne-
katera dopolnila v pravilih občinske or-
ganizacije SZDL.
V ponedeljek, 28. decembra, pa se bo-
do sestali člani občinske konference
ZKS Celje. Razpravljali bodo o osnutku
poročila o delu konference in njenih or-
ganov v preteklem letu ter ocenili potek
volilnih konferenc v osnovnih organiza-
cijah zveze komunistov.
DS
LJUDJE BI MORALI STORITI
VEČ ZA SVOJE ZDRAVJE
Janko Cakš je zdravnik v
Šmarju, v svojem domačem
kraju. Mlad je še, a samo
toliko, da še z vso mladost-
no zagnanostjo posega v bo-
lezen, nemoč, krivice in zlo-
rabe po raztresenih zasel-
kih šmarske občine. Izkuš-
nje, ki si jih kaj kmalu pri-
dobi zdravnik na podeželju,
prekrijejo mladost z zrelo
prevleko. Lepo je, da so
mladi zdravniki tudi še ta-
ki, pomisliš, ko ga spoznaš.
Ker je pomoč sočloveku nje-
govo osnovno vodilo, ker ob
vsem zdravniškem delu naj-
de čas še za drugo. Tudi za
samoupravljanje na pri-
mer, saj je predsednik de-
lavskega sveta temeljne or-
ganizacije Zdravstveni
dom Šmarje.
NT: Delo in pota
zdravnika ljudje radi
ocenjujejo. Se bolj, če je
zdravnik njihov sosed,
domačin, ki ga poznajo
od mladih nog. Je to za
vaše delo prednost ali
ovira?
janko Cakš: »Rad de-
lam tu, v svojem domačem
kraju. Poznam ljudi, pokraji-
no in vasi. Vedno bolj spoz-
navam njihove težave -
zdravstvene, pa tudi social-
ne. Za zdravnika je veliko
vredno, če spozna ljudi v nji-
hovem življenju. To spozna-
vanje je često boleče. Sreču-
jem ostarele, onemogle kme-
te, ki so življenju že dali, kar
so lahko. Osamljeni v svojih
oddaljenih domovanjih žele
moči, da bi še zagrabili za
delo, tako kot včasih. »Zdra-
vila mi dajte, takšna, da bom
lahko delal,« pravijo. »Kje pa
so otroci,« povprašam. »V
mestu, delo imajo. Res ne
morejo priti.« Takšen je po-
gost pogovor. Trpkost osta-
ne za njim. Pa ne, da bi bili ti
ljudje socialno ogroženi, ne,
takih je malo in jim družba
pomaga. Toliko drugega je.
kar jim nihče ne more več
dati. Tudi vse bolje organizi-
rane oblike pomoči v krajev-
nih skupnostih ne.«
NT: Poleg ostarelosti
in osamljenosti se s Koz-
janskim pogosto povezu-
je tudi alkoholizem. Je
res tako hudo?
janko cakš: »Naši kraji
so vinorodni, a to ne pomeni,
da vsi tisti, ki vino imajo, z
njim tudi nesmiselno ravna-
jo. Ne bi mogel reči, da je
alkoholizem ravno najbolj
pereč problem, čeprav je vir
številnih obolenj. Manj ga je
pri kmetih, pri ostarelih, kot
pri delavcih v najleših letih.
Zaradi tega je izpad iz dela
velik, bolniški stalež požre
veliko denarja, navdušenja
za zdravljenje pa seveda ni.
Prepričan sem, da bi lahko
delovne organizacije storile
veliko z večjo disciplino, var-
stvom pri delu in še čem. Se-
veda, največ je odvisno od
osebnosti alkoholika. Saj
vsak poskusi kozarček vina,
toda, delovni dan kmeta
kooperanta je tako izpolnjen
z delom, da si popivanja kar
ne more privoščiti. Ce pa go-
spodarstvo nima bodočno-
sti, če se preživlja le z njivico
in kravico, potem je lahko
tudi drugače."
NT: Kako pa se življe-
nje Šmarčanov odraža
pri vašem zdravniškem
delu?
janko Cakš: Niso vsi
delavci alkoholiki in niso.vse
kmetije trhle. Veliko je so-
dobnih, usmerjenih, z vso
potrebno kmetijsko mehani-
zacijo. To pa je novo zlo na-
ših krajev. Poškodbe s trak-
torji in različnimi delovnimi
orodji so pogoste in težke.
Kmetov še nismo vzgojili za
delo s stroji niti s škropili in
drugimi strupenimi snovni,
ki se v sodobnem kmetijstvu
uporabljajo. Posledice so
včasih grozljive. Kar pred-
stavljajte si, kako je, če se
poškoduje 40-letni kmet z
velikim posestvom in druži-
no. Bolj bomo morali misliti
na to. Ne le drugi, tudi tisti,
ki nevaren stroj, orodje ali
snov uporablja. Ljudje bi
morali sami storiti več za
svoje zdravje. Vsega od
zdravstvene službe ni mogo-
če pričakovati. Z zdravim
načinom življenja lahko
vsak stori več kot Krka in
Lek skupaj. To še zlasti drži
na podeželju, kjer še nismo
toliko prizadeti zaradi one-
snaženja narave. Mi pa bomo
seveda vedno nudili pomoč,
kadar jo bomo lahko in ka-
dar bo potrebna.«
NT: Mladi zdravniki se
kar praviloma raje odlo-
čajo za, da tako rečemo,
mestne službe kot za de-
lo na terenu, kakršen je v
šmarski občini. Je to za-
radi velikih oddaljenosti
ali morda zaradi neke
vrste osamljenosti, saj v
bližini ni velikih zdrav-
stvenih centrov?
JANKO CAKŠ: »Gotovo je
vsakega nekaj. Obiski na do-
mu včasih predstavljajo pra-
vi majhen podvig, raztrese-
nost naselij pa se odraža tudi
pri delu v ambulantah. Na
primer pri naročanju, kate-
rim bi lahko skrajšali čakal-
ne dobe. Slabe prometne
zveze onemogočajo nek do-
sleden sistem, saj pridejo lju-
dje v zdravstveni dom ta-
krat, ko pač imajo prevoz.
Omenil sem čakalne dobe.
Ce bi bile odvisne samo od
delavcev v osnovni zdrav-
stveni službi, o njih ne bi to-
liko govorili kot govorimo.
Tako pa so vezane na vrsto
specialističnih in laboratorij-
skih preiskav. Menim, da je
čakanje na izvid specialista
pogosto pravi problem. Ne
bi smelo biti daljše od 10 dni,
pa se zgodi, da čakamo na
kak izvid celo mesec dni. Pa
še nekaj bi bilo treba omeni-
ti. Na terenu, kakršen je pri
nas, je vloga reševalne služ-
be velika. Zal, ljudje pozab-
ljajo, da bi jo morali imeti
predvsem za nujne primere.
Sami jo spreminjajo v neka-
ko taxi službo. Očitno je to
zanje ceneje. Poleg tega pa -
kot da ljudje ne bi bili več
pripravljeni pomagati, niti
sorodnikom. Z mnenjem
•Dajte rešilca. Saj plačam-
se ni mogoče strinjati. To se
dogaja. Današnja vse bolj
potrošniška družba prinaša
take stvari s seboj. Ne glede
na vse to pa se le premikamo
naprej, k vedno boljšemu
zdravstvenemu varstvu. ■•
MILENA B. POKLIC
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
KRVODAJAL^
SKA
AKCIJA
Krajevna organizacija
Rdečega križa Žalec je
pripravila krvodajalsko
akcijo, ki jo je izpeljal Za-
vod za transfuzijo krvi iz
Ljubljane. K odvzemu je
prišlo 220 krajanov, med*
njimi jih je bilo 200 pri-
mernih za odvzem krvi.
To je bila letos zadnja ak-
cija v žalski občini, z njo
pa so bili zadovoljni.
T. TAVČAR
Z AVTOBUSOM
DO SMUČIŠČ
Turistična agencija
Izletnika se je dobro pri-
pravila na organizacijo
avtobusnih prevozov
smučarjev do smučišč.
Zato je pripravila tako
imenovane ski-boome, ki
bodo med tednom ob po-
nedeljka do petka, šole v
naravi in podobno.
Avtobusi bodo iz Celja
in Velenja vozili na Celj-
sko kočo, do Zekovca (za
Golte) in na Roglo. Tudi
cene so primerne, saj ve-
ljajo za Celjsko kočo iz
Celja od 185 do 250 dinar-
jev, različno za učence
osnovnih šol, dijake in
druge. Različne so tudi
glede na posameznike in
skupine. Za Golte iz Celja
in Velenja bo treba odšte-
ti od 230 do 360 din in za
Roglo iz Celja od 280 do
355 dinarjev. V tem zne-
sku je vračunan avtobu-
sni prevoz v obe smeri,
dnevna smučarska vo-
zovnica ter enolončnica.
Tudi šole v naravi bodo
samo od ponedeljka do
petka in to na Golteh in
na Rogli. Seveda bodo
namenjene osnovnošol-
skim otrokom in srednje-
šolcem. Za Golte bo treba
plačati z odhodom iz Ce-
lja ali Velenja po 230 di-
narjev, za Roglo iz Celja
pa 240 dinarjev. V ceni je
strošek za a^obusni pre-
voz v obe smeri, poldnev-
na smučarska vozovnica
ter enolončnica. Smučar-
skega učitelja, če ga sku-
pina nima sama, bo treba
plačati posebej, po 400
din za dve uri in to sleher-
ni član skupine.
MB
PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU
KAR SE JANEZEK NAUČI
Letos 67 brezplačnih predavanj
Potem, ko so člani Sveta
za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu s pomočjo
miličnikov, članov AMD
Slander ter Zveze šoferjev in
avtomehanikov in seveda
pionirjev prometnikov po-
skrbeli, da je bila pot malč-
kov v šolo v prvih dneh pou-
ka zares varna, namenjajo
veliko pozornosti preventiv-
nemu delu oziroma učenju
prometnih predpisov in ob-
našanju na cesti tudi med
šolskim letom.
Začetek prometne vzgoje
sega v vrtce in tako se na
primer letos več kot 2000
celjskih malčkov seznanja s
prometnimi predpisi in sicer
po programih, ki so jih celj-
ski vzgojitelji kot prvi v naši
republiki pripravili že pred
desetimi leti, kasneje pa na
podlagi izkušenj še dopolnili
oziroma izpopolnili. Neprisi-
ljeno in med igrico se malčki
seznanjajo z osnovnimi pro-
metnimi predpisi in obnaša-
njem na prometnih ulicah,
vzgojiteljem pa uspešno'po-
maga tudi posebna komisija
pri Svetu za preventivo.
V program prometne vzgo-
je najmlajših se je uspešno
vključila tudi Zavarovalna
skupnost Triglav, ki prispe-
va sredstva za nakup učil - s
temi so skoraj vsi vrtci zelo
dobro opremljeni letos pa so
med drugim kupili tudi 40
otroških koles.
Naučeno znanje iz promet-
nih predpisov potem malčki
vsako leto pokažejo na tek-
movanju »Kaj ve ciciban o
prometu«.
Po že preverjenih progra-
mih poteka prometna vzgoja
tudi v osnovnih šolah, učite-
lji pa jo poskušajo vključeva-
ti v čimveč obveznih šolskih
predmetih in o tem vodijo
tudi posebne dnevnike. Prav
ti dnevniki posebnost, ki so
jo uvedli samo v celjskih šo-
lah - so pripomogli, da se je
prometna vzgoja v osnovnih
šolah precej izboljšala in da
šole kar nekako tekmujejo
med sabo, saj člani Sveta za
preventivo podatke iz dnev-
nikov statistično obdelajo in
objavijo v svojem biltenu.
V osnovnih šolah tako na
primer letos seznanjajo s
prometnimi predpisi 7261
učencev in to v prometnih
kabinetih kjer so prometne
table, diafilmi, projektorji,
na voljo pa so tudi testi in
drugi učni pripomočki. Tudi
tukaj je pri nabavi učil pri-
skočila na pomoč Zavaroval-
na skupnost Triglav.
»Medtem ko do petega ra-
zreda ni težav, pa višji razre-
di v učnem programu nima-
jo prometne vzgoje. Vendar
smo se s pedagogi dogovori-
li, da tudi te učence redno
oziroma približno enkrat na
mesec seznanjajo s promet-
nimi predpisi in pouk pro-
metne vzgoje vključijo med
druge obvezne učne pred-
mete. V kolikor je to mogo-
če. Sf^oh je sodelovanje s
pedagogi v celjskih osnov-
nih šolah zelo dobro,« meni
tajnik celjskega sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu Polde Sovič. »Člani
sveta za pedagoge tudi vsako
leto organiziramo strokovne
posvete.«
Letos je prometno vzgojo
v šolah precej poživila tudi
»prometna značka«. Dobili
jo bodo učenci, ki bodo po-
kazali največ znanja iz pro-
metnih predpisov, ocenjeva-
li pa bodo tudi obnašanje
(kar se prometnih predpisov
tiče) na cestah in ulicah med
šolskim letom. Zadnjo bese-
do pri podeljevanju značk
(na voljo so bronaste, srebr-
ne in zlate) bodt) imele razre-
dne skupnosti, ki bodo oce-
nile, kdo si značko res za-
služi.
Uspešno prometno vzgojo
v osnovnih šolah pa dopol-
njujejo še prometni in kole-
sarski krožki in druge izven-
šolske dejavnosti na tem po-
dročju, veliko učencev pa se
udeleži vsakoletnih tekmo-
vanj iz znanja prometnih
predpisov.
Da prizadevanja na po-
dročju prometne vzgoje vio-
lah niso zaman, pa potrjujejo
tudi zelo ugodne prometne
statistike, saj na primer letos
v Celju v težjih prometnih
nesrečah ni bil udeležen še
noben osnovnošolec.
Precej slabše poteka pro-
metna vzgoja v srednjih šo-
lah oziroma je marsikje niti
nimajo ali v prenatrpanem
urniku ne najdejo časa zanjo.
To se pozna tudi na cesti, saj
se celjski srednješolci obna-
šajo v prometu precej manj
disciplinirano kot pa na pri-
mer osnovnošolci.
Se precej slabše pa je pri
prometni vzgoji starejših ob-
čanov, čepraY izkušnje kaže-
jo, da bi se tudi ti morali
marsikdaj malo bolj podrob-
no seznaniti s prometnimi
predpisi.
Svet za preventivo je na
primer letos pripravil 67
brezplačnih predavanj v kra-
jevnih skupnostih, delovnih
organizacijah in društvih,
vendar pa je bil obisk, tako
kot prejšnja leta, zelo pičel.
Se najbolje so bila obiskana
predavanja v nekaterih kra-
jevnih skupnostih, slabše pa
v večini delovnih organiza-
cij, statistike pa opozarjajo
na kratkovidnost takega po-
četja.
Svet za preventivo je na-
mreč lani zbral podatke iz 35
večjih celjskih delovnih or-
ganizacij in statistike kažejo,
da se je na poti na delo ali z
dela v prometnih nesrečah
poškodovalo 164 delavcev,
ki so izostali z dela 4589 de-
lovnih dni ali več kot 32.000
ur. V delovnih organizacijah,
kjer so bili,tovrstni izostanki
največji, je na predavanja
prometnih strokovnjakov
prišlo najmanj poslušalcev.
V EMO jih je na primer priš-
lo na predavanja samo 35,
medtem pa se je lani na poti
na delo ali z dela poškodova-
lo 38 delavcev iz te delovne
organizacije, ki so potem
manjkali za stroji kar 1234
delovnih dni. Le nekaj boljša
udeležba je bila v Cinkarni,
kjer so sicer lani zaradi pro-
metnih nesreč izgubili 457
delovnih dni.
SREČKO SROT
ZDRUŽEVANJE CELJSKIH VVO
JASNEJŠA SLIKA
Do 15. februarja 1962
o združevanju vzgojnovar-
stvenih organizacij v občini
Celje je v preteklem tednu
razpravljal svet za vzgojo in
izobraževanje pri občinski
konferenci SZDL Celje.
Razprava, v kateri so sode-
lovali tudi predstavniki Za-
voda za šolstvo, komiteja za
družbene dejavnosti pri
Skupščini občine Celje, de-
lovne skupine, ki pripravlja
delovno gradivo oziroma
koncept povezovanja celj-
skih vrtcev ter drugi pred-
stavniki s področij, ki so po-
vezana z razvojem družbene-
ga varstva in vzgoje predšol-
skih otrok, je pokazala, da je
združitev vzgojnovarstvenih
organizacij potrebna, pred-
vsem z ekonomskega, orga-
nizacijskega in kadrovskega
vidika v prizadevanjih za
enotne vzgojno varstvene
normative, za boljše učinke
svobodne menjave dela, za
boljšo povezavo vrtcev s kra-
jevnimi skupnostmi ter za
učinkovitejšo samoupravno
delo in organiziranost. Nika-
kor pa ni pobudo za povezo-
vanje razumeti kot nezaupa-
nje ali kakršnokoli kritiko
dosedanjega dela v vzgojno-
varstvenih organizacijah.
Združitev vrtcev je treba
razumeti kot daljši proces.
katerega želj eni učinki ne
bodo nastopili takoj, so me-
nili razpravljale!, seveda pa
bo to odvisno od vseh dejav-
nikov v celjski občini, ki
imajo nalogo ustvariti boljše
pogoje dela in bogatejše
možnosti razvoja te dejavno-
sti.
Delovna skupina pri
Skupnosti otroškega varstva
občine Celje je svojo nalogo
do sedaj dobro opravila in v
dopolnjenih gradivih odgo-
vorila na vsa bistvena vpra-
šanja združevanja vzgojno-
varstvenih organizacij, ta pa
so sedaj celovita in solidna
podlaga za nadaljnje raz-
prave.
Okrog dileme, ali bi bila, z
vseh vidikov, boljša enovita
delovna organizacija z delov-
nimi skupinami ali delovna
organizacija s temeljnimi or-
ganizacijami, se je večina
razpravljalcev na seji sveta
opredelila za enovito delov-
no organizacijo. Na seji so
tudi sklenili da se morajo v
razpravi pri izvajalcih druž-
Jipnega varstva in vzgoje
predšolskih otrok, obvezno
kot razlagalci gradiva vklju-
čiti tudi člani delovne sku-
pine.
MARJELA AGRE2
MOZIRJE: URE PRA VLJIC ZA
OTROKE
Vsak drugi četrtek v mesecu privabljajo ure pravljic,
ki jih pripravlja v Mozirju občinska matična knjižnica,
lepo število otrok, predvsem tistih med četrtim in
osmim letom starosti, čeprav starejšim tudi ne zapirajo
vrat.
Z urami pravljic so pričeli že lani. Tako kot takrat, jih
tudi zdaj vodi Vladka Lampret.
To so prijetna srečanja z otroki. V veliki in lepo
pripravljeni sobi posedejo vsi skupaj po tleh, na
mehke blazine, in potem tovarišica najprej s slikami in
za tem z besedo, popelje otroke v pravljični svet.
Imajo pa še srečanja z malčki iz mozirskega vrtca. To
so srečanja trikrat na mesec, po enkrat vsaka skupina.
Tudi v tem primeru gre za pomembno vzgojno delo,
saj se otroci seznanjajo tudi z delom in vlogo knjižnice,
s knjigami in podobno.
MOZIRJE: ZADNJIČ O SMETEH?
Delegati vseh zborov občinske skupščine Mozirje
imajo danes dopoldne svoje zadnje seje v letošnjem
letu. Tokrat bodo razpravljali o delu svojih delegatov v
zveznem zboru skupščine, sicer pa o predlogu odloka
o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem odlaga-
nju in odvažanju smeti in odpadkov. Gre za odlok, ki je
sprožil veliko ugovorov, še posebej na kmetijskih pre-
delih, sicer pa za korak, ki bi ga morali sprejeti kot
ukrep za varovanje urejenega okolja. Upajmo, da bo to
zadnja razprava o tem odloku in da bo pozneje njegovo
izvajanje teklo brez zastojev.
Pomembna bo tudi odločitev o plačilu odškodnine
zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
in gozdov. S tem odlokom se tudi mozirska občina
priključuje republiški usklajevalni akciji na tem po-
dročju.
Zaključek sej bodo namenili nekaterim proračun-
skim vprašanjem.
MB
SREČANJE MLADIH GASILCEV
v soboto je bilo v prostorih novega gasilskega doma v Žalcu
drugo srečanje mladih gasilcev žalske občine. Na svečanosti je bil
krajši kulturni program in podelitev knjižnih nagrad in priznanj
mentorjem, ki se ukvarjajo z gasilsko dejavnostjo na šolah v žalski
občini. V tednu požarne varnosti so bila na 14 OS občine 2alec
razna predavanja o požarni varnosti. Učenci so na to temo napisali'
114 literarnih del, nekateri pa so prispevali grafična dela. Komisija
je izbrala najboljše in jih nagradila, prav tako pa tudi njihove
mentorje. Tako bodo podelili 26 knjižnih nagrad učencem iz štirih .
osnovnih šol (Prebold, Petrovče, Žalec in Šempeter) ter devet
priznanj mentorjem. Na sliki: Anton Gros, načelnik OGZ 2alec'
podeljuje knjižne nagrade.
T. TAVČAR
NOVA MERXOVA PONUDBA
Kjer je nekoč bila v Celju zelenjavna trgovina »Češnja«, bo
kmalu nova specializirana prodajalna, kjer bodo na voljo slado-
kuscem vse vrste sira, ki so sicer pri nas na voljo. Upajmo, da bo
res tako, saj so tudi ponekod drugod obljubljali bogato izbiro
sirov, pa smo lahko dobili le gaudo v različnih variantah, pa še
kakšna luknja od ementalca je bila vmes.
Foto: D. M.
NOV KLUB ORP IN PRIZNANJA ZA
RADIOAMATERJE
Tudi radioamaterji širšega celjskega območja imajo navado, da
se ob zaključku leta dobijo na tovariškem srečanju, kjer ocenijo
svoje delovne rezultate in se pogovorijo o delu v prihodnjem
obdobju. Letošnje leto je bilo za radioameterje zelo uspešno in
značilno po pestri aktivnosti. Omenimo naj, da so poleg rednega
delovnega načrta sodelovali še v dvanajstih izvenplanskih akcijah.
Na zadnjem srečanju pa so še slavnostno razglasili delovanje QRP
kluba YU3EOP Celje, to je dejavnosti z radioamaterskimi napra-
vami manjše ?noči. Predsednik novega kluba je Goran Krajcar.
Sicer pa so podelili še zlate in srebrne značke Zveze radioama-
terjev Slovenije. Zlati znački sta prejela Mirko Perklič (na fotogra-
fiji ga vidimo, ko prejema čestitke predsednika radioamaterjev
regije Celja Vlada Sibile) in Jože Ugon, oba iz Celja. Srebrni pa so
to pot bili Jurij Bezgovšek in Srečko Vrečko iz Laškega, Jože
Breznikar iz Radeč in Alojz Žagar iz Celja.
MITJA UMNIK
DELAVNI MLADI NA LJUBLJANSKI 26-32
V krajevni skupnosti S. Slander pri hišnem svetu Ljub-
ljanska cesta 26-32 v Celju že dlje časa dobro deluje
pionirsko-mladinski aktiv. Pohvalil jih je v pogovoru z
nami predsednik HS Mihajlo Zver in povedal, da so za
svojo raznovrstno dejavnost že tudi prejeli priznanje OO
ZSM v KS Slander. Mladi imajo svoj prostor, v katerem se
zbirajo, zabavajo, gledajo diapozitive in pripravljajo ra-
zlične proslave in druge kulturne prireditve. Največkrat je
za to priložnost ob praznikih. Za Dan republike so pripra-
vili imenitno proslavo, ki so se je udeležili starši in stano-
valci, čeprav bi sama prireditev po menju obiskovalcev
zasluži^ tudi širšo pozornost.
Sicer pa prireditve niso edina dejavnost mladih v tem
velikem stanovanjskem bloku, znajo pomagati tudi starej-
šim, počistiti okolje ali zbirati odpadni papir.
TTT\/r
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
V OBČINAH CELJSKEGA OBMOČJA RAZPRAVLJAJO O OSNUTKIH RESOLUCIJ
GOSPODARSKO RAST OMOGOČA LE IZVOZ
Ponekod bodo resolucije sprejeli že do konca decembra
Zaostrene gospodarske razmere terjajo v prihodnjem letu bistven preobrat v
našem gospodarjenju, pa tudi v celotni družbeni aktivnosti, če naj dosežemo cilje,
ki smo jih zapisali v srednjeročne razvojne plane republike in občin. Ta misel je
vodilo širokih in poglobljenih razprav, ki so se v vseh občinah našega območja
razvnele ob osnutkih razvojnih resolucij za prihodnje leto, v številnih samouprav-
nih, družbenopolitičnih, strokovnih in delegatskih telesih pa bodo tekle do zadnjih
dni decembra. V marsikateri občini želijo namreč že v letošnjem letu sprejeti
resolucije kot tisti dokument, ki bo opredeljeval cilje, poti in ravnanje vseh
gospodarskih, družbenih in političnih subjektov v prihodnjem letu.
Iz osnutkov resolucij občin celjskega območja je že razvidno, da ti dokumenti
terjajo odločne kakovostne spremembe v gospodarstvu. Te se kažejo predvsem v
načrtovanjih večjega izvoza delovnih organizacij in njihovi sorazmerno manjši
odvisnosti od uvoza. Nobenega dvoma ni, daje to izredno zahtevna naloga, kipa jo
bo treba zaradi velike zadolženosti države na vsak način izpeljati, četudi morda na
račun nekaterih omejitev.
Zaradi zoženih materialnih okvirov gospodarstva (nizka bo rast družbenega
proizvoda, pa tudi industrijske proizvodnje), bo treba v prihodnjem letu še bolj kot
letos omejiti tudi vse oblike porabe. Znatno se bodo zmanjšale investicije, medtem
ko bosta skupna in splošna poraba precej zaostajali za rastjo dohodka.
Osnutki razvojnih dokumentov za prihodnje leto imajo v občinah celjskega
območja še eno skupno značilnost - težnjo po večji proizvodnji hrane. In čeprav je
pri proizvodnji hrane nedvomno na prvem mestu domača preskrba, bi bilo mogoče
ustvariti presežke, ki bi jih kmetijske organizacije lahko uspešno usmerile v izvoz.
Kot že rečeno, bodo v vseh občinah prav v naslednjih dneh tekle najbolj poglob-
ljene razprave o osnutkih resolucij. Posebej živahne pa bi morale biti v delovnih
organizacijah, ko bodo delavci sprejemali letne plane razvoja za prihodnje leto ter
se opredeljevali do nalog, ki narekujejo večji izvoz. Jasno je namreč, da bodo
morale prav organizacije združenega dela prevzeti neposredno odgovornost za
uresničevanje dogovorjenih in s projekcijo usklajenih planov izvoza in uvoza ter
kreditnih odnosov s tujino.
CELJE
Osnutek resolucije o družbenoeko-
nomski politiki in razvoju celjske občine
v prihodnjem letu se v temeljnih izhodi-
ščih nekoliko razlikuje od republiškega
dokumenta. Celjski izvršni svet in dele-
gati občinske skupščine so se odločili za
takšno pot, ki naj sproži povečane napo-
re za fizični obseg proizvodnje in seveda
za izvoz. Gre torej za dokument, ki terja
iskanje vseh možnih vzvodov za oživitev
proizvodnje, marsikje pa tudi poti k
preosnovi sedanje strukture proizvod- •
nje. Zato resolucija predvideva 3% rast
industrijske proizvodnje, kmetijske celo
za 6%, realnega družbenega proizvoda za
3%, izvoza za 8% ter zaposlovanja za
1,5%. Vse oblike porabe bi naj zaostajale
za 10% za rastjo dohodka, vendar se je že
v začetnih razpravah ob osnutku resolu^
cije zataknilo prav pri predvideni rasti
sredstev za osebne dohodke. Mnogi, tudi
predsedstvo OK SZDL menijo, da to
predvidevanje ni vzdržno in da bi morali
zlasti pri gibanju osebnih dohodkov ne-
koliko popustiti ter se odločiti za 5%
zaostajanje za dohodkom. Pomemben
pa je tudi predlog o zaposlovanju novih
delavcev, ki bo še naprej omejeno, ven-
dar naj bi bila sestava novozaposlenih
70-30 v korist strokovnih kadrov.
LAŠKO
v osnutku resolucije razvoja v prihod-
njem letu se Laščani zavzemajo za takš-
ne cilje, ki bodo še naprej vodili k ustali-
tvi gospodarstva, v tem okviru pa bodo
spreminjali proizvodnjo tako, da bo ta
kar najbolj izvozno naravnana. Sicer pa
načrtujejo, da se bo družbeni proizvod v
tej občini realno povečal za 1,5%, enako
bo rasla industrijska proizvodnja, pro-
duktivnost pa naj bi se povečala za 0,8%.
Medtem ko se število zaposlenih v nego-
spodarstvu ne bi smelo povečevati, v La-
škem predvidevajo, da bi gospodarstvo
zaposlilo le 0,7% več delavcev. Izvoz kot
prednostna naloga pa bi moral porasti
glede na letošnje dosežke najmanj za
10%, uvoz pa naj bi ostal na ravni letoš-
njega. Ob upoštevanju sedaj veljavnih
kriterijev investiranja, se v letu 1982, ra-
zen najnujnejših posodobitev v proi-
zvodnji ter naložb v gospodarsko infra-
strukturo in primarno proizvodnjo hra-
ne, ne bo smela pričeti nobena naložba,
ki ne bo vsaj s 50% svoje proizvodnje
usmerjena na konvertibilno izvozno po-
dročje.
V Laškem tudi načrtujejo, da bi kme-
tijska proizvodnja, ki sedaj še prepočasi
narašča, postala v prihodnjem letu bolj
živahna. S tem bi povečali proizvodnjo
hrane, predvsem pa bi ustvarili lahko
tržne viške v govedorejsko usmerjeni ži-
vinoreji. Načrtujejo, da bi v prihodnjem
letu lahko povečali tudi pridelek osnov-
nih poljščin, zlasti pridelek žit, s tem pa
povezujejo tudi vlaganja v prodobivanje
novih kmetijskih zemljišč.
MOZIRJE
Glavne naloge, zaenkrat še vedno
osnutka resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana mozirske občine v pri-
hodnjem letu, se kažejo v intenzifikaciji
kmetijske proizvodnje, pa v povečanju
proizvodnje vseh vrst poljščin, mleka in
živine. Ni naključje, da so na drugo me-
sto postavili turizem. Gre za program, po
katerem naj bi z večjim združevanjem
sredstev odločneje stopili na novo pot,
tudi na področju naložb, povezovanja in
drugem. Zahtevna je naloga za realizaci-
jo skupnega programa lesne industrije,
kot najmočnejše panoge v občini. Zelo
ambiciozni so tudi glede izvoza, saj načr-
tujejo kar deset odstotno povečanje. Re-
solucija poudarja, da bodo morali krog
izvoznikov povečati in razširiti še na dru-
ge kolektive. Posebno pozornost posve-
čajo temeljni organizaciji Glina za proi-
zvodnjo ivernih plošč. To je namreč eno-
ta, ki je že nekaj let v izgubi Zdaj bi radi
s to prakso prekinili in v celoti uresničili
sprejet sanacijski program. Ce bodo iz-
peljali to nalogo, potem takšnih bolni-
kov v občini več ne bodo imeli. Nekaj
več kot doslej nameravajo napraviti tudi
na področju drobnega gospodarstva. Ne
gre samo za hitrejši razvoj dejavnosti, ki
jih pogrešajo, marveč tudi za večje do-
hodkovne in zato proizvodno sodelova-
nje med obrtjo in industrijo.
Sicer v občini načrtujejo poveča''^,ie
družbenega proizvoda za tri do štiri od-
stotke, rta novo bodo zaposlili 270 ljudi
in kot rečeno povečali izvoz za deset od-
stotkov. Kot drugod naj bi tudi v tej
občini vse oblike porabe zaostajale za
rastjo dohodka za deset odstotkov.
SLOVENSKE KONJICE
o osnutku resolucije za prihodnje leto
so že razpravljali tako v družbenopolitič-
nih organizacijah kot tudi na izvršnem
svetu in v občinski skupščini.
Družbeni proizvod v občini bi naj pri-
hodnje leto porastel za 3 do 4 odstotke,
kar temelji na prav taki rasti fizičnega
obsega industrijske proizvodnje, ki pa jo
bodo omogočile nekatere nove zmoglji-
vosti v kovinsko predelovalni in usnjar-
sko-kemični industriji. Ob tem bi se naj
zaposlovanje povečalo za 2 odstotka, kar
bo tudi omogočilo zaposlitev naravnega
prirastka v občini.
Smelo so začrtali rast kmetijske proi-
zvodnje, ki bi se naj povečala za 5 odstot-
kov v primerjavi z letošnjim letom, ko na
področju kmetijstva v občini ne dosega-
jo zastavljanjih stopenj rasti. Pri investi-
cijski izgradnji pa se v občini Slovenske
Konjice odločajo, da bodo lahko investi-
rale delovne organizacije, ki bodo polo-
vico proizvodnje izvozile na konvertibil-
na tržišča, pa tudi tiste, ki izvažajo skoraj
izključno v socialistične dežele in dežele
v razvoju, ker na konvertibilnem tržišču
za njihove izdelke ni potreb. Sicer pa bi
se naj prihodnje leto izvoz povečal za 8
do 10 odstotkov. V dosedanjih razpravah
so poudarili, da je treba zaostriti in kon-
kretno določiti odgovornost posameznih
izvajalcev, da je treba premagati misel-
nost in izgovore, da planska predvideva-
nja podirajo le objektivne težave, občin-
ska konferenca socialistične mladine pa
poudarja predvsem potrebo po zagotovi-
tvi dovolj delovnih mest.
ŠENTJUR
Osnovni pospeševalec rasti v letu 1982
bo tudi v šentjurski občini uspešnejša
blagovna rrienjava s tujino. Od nje bo v
večini temeljnih organizacijah združene-
ga dela odvisno, kakšna bo založenost z
reprodukcijskim materialom, energijo in
drugimi komponentami iz uvoza. Osnov-
ni pogoj za učinkovitejšo realizacijo
izvoza bo bolj umirjena rast cen, selek-
tivna oskrba proizvodnje glede na izvoz-
no usmerjenost, izvozno usmerjena kre-
ditna, davčna in investicijska politika.
Osnutek resolucije o politiki izvajanja
družbenega plana postavlja v ospredje
primarno obdelavo vseh kmetijskih po-
vršin v čvrstejši povezavi z organizacija-
mi za proizvodnjo in predelavo kmetij-
skih izdelkov. Med ključne naloge za le-
to 1982 sodi tudi povečanje rastlinske
proizvodnje osnovnih poljščin za 5 od-
stotkov glede na povprečje minulega
srednjeročnega obdobja. Prednostna na-
loga bo tudi krepitev kooperacije in do-
sledno izvajanje medsebojno sprejetih
obveznosti v skladu s sklepi skupščine
občine in družbenopolitičnih organiza-
cij.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Tu se zavedajo, da bo temelj, na kate-
rem bodo lahko gradili bodoči gospodar-
ski in družbeni razvoj, predvsem izvoz.
Zato so tudi vse najpomembnejše naloge
za prihodnje leto podredili tej osnovni
nalogi in jih zapisali kot usmeritve tudi v
osnutek resolucije o družbenoekonom-
skem razvoju občine v prihodnjem letu.
Ob tem predvidevajo, da bi lahko organi-
zacije združenega dela v prihodnjem letu
za 30 odstotkov povečale izvoz v primer-
javi z letošnjim letom ter skupaj izvozile
za 18 milijonov dolarjev blaga. Ob seda-
njih izvoznikih bi z vlaganji in večjimi
učinki v kmetijski proizvodnji dosegli v
šmarski občini tudi toliko tržnih viškov,
da bi jih bilo mogoče ob normalni razpo-
reditvi doma nekaj tudi izvoziti. Zato je
prav povečanje kmetijske proizvodnje
ob izvozu druga ključna naloga, ki lahko
bistveno pospeši gospodarski razvoj
šmarske občine. Obema usmeritvama -
izvozu in večji proizvodnji hrane - bo
podrejena investicijska politika ki mora
biti pretežno usmerjena v izvozno zani-
mive projekte. V občini je s tem v zvezi
narejena le lista najavljenih naložb, ki pa
ji manjka bistven del: to pa so viri finan-
ciranja. Kajti ko bodo tudi ti predloženi
bodo lahko v šmarski občini ob upošte-
vanju dogovorjenih družbenih kriterijev
za naložbe dali tudi svoje soglasje za pri-
četek gradnje novih objektov.
V prihodnjem letu bodo v šmarski ob-
čini zaposlili 2 odstotka več delavcev,
kot jih je bilo zaposlenih letos. Gre
predvsem za mlade ljudi, ki bodo prišli
iz šol, številne nove zaposlitve pa bosta
omogočili dve dograjeni naložbi, to je
hotel Sava v zdravilišču Rogaška Slatina
in brusilnica v Dekorju v Kozjem.
VELENJE
Cemu bodo tu v resoluciji v prihod-
njem obdobju namenili osrednjo pozor-
nost? Kot v republiški resoluciji, bo bi-
stven poudarek pa povečanju izvoza,
kjer je trenutno najmočnejši predstav-
nik Tovarna gospodinjske opreme Gore-
nje s 95 odstotki. V prihodnje si bodo v
velenjski občini prizadevali, da bi v izvoz
vključili tudi ostale delovne organizaci-
je, predvsem manjše, ki imajo zanimive
programe. Načrtujejo dva in pol odstotni
porast družbenega proizvoda, zaposlova-
nje bodo predvidoma povečali za en od-
stotek, produktivnost pa za odstotek in
pol. Proizvodnja premoga naj bi bo reso-
luciji ostala na letošnji višini 4,7 milijona
ton, ker pa so se rudarji odločili, da bodo
že letos nakopali pet milijonov ton, bodo
to vnesli kot popravek tudi v resolucijo.
Pri uvozu blaga se mora stopnja po-
kritja v prihodnjem letu povečati. Močan
poudarek je dan tudi politiki cen, za ka-
tere skrbi skupnost za cene. V okviru
občinske skupščine so sprejeli dogovor,
da bodo v prihodnjem letu obdržali cene
do porasta največ 15 odstotkov. Pri inve-
sticijah bo dana prednost tistim objek-
tom, ki bodo trajnejšega pomena za'di-
vizno bilanco. Pri družbenih objektih ni
predvidena nobena nova investicija, na-
daljevali pa bodo samo z gradnjo že zače-
tih objektov. Velenjske delovne organi-
zacije se bodo s svojimi programi inten-
zivneje vključevale v republiške progra-
me. Povečano skrb bodo namenili razvo-
ju kmetijstva, tako družbenega, kot pri
kooperantih.
Pri zaposlovanju bo poudarek pri
izboljšanju strukture zaposlenih ter
preusmeritev v vzgojno-izobraževalni
program rudarske usmeritve, ker je stal-
ni problem z zadostnim številom zapo-
slenih rudarjev.
ŽALEC
Osnova za resolucijo je bila tudi v žal-
ski občini republiška, kjer je največji
poudarek v izvozni dejavnosti. Tako bo
tudi v žalski občini, kjer bodo usmerili
vse sile v povečanje izvoza. Tp se naj bi
povečal za deset odstotkov, uvoz pa za
pet. V žalski občini so trenutno z eko-
nomskimi odnosi dokaj na dobrem, pa
tudi obračunsko bilanco za letošnje leto
imajo pokrito in to predvsem zaradi do-
brega izvoza na konvertibilno področje.
Ce bo poudarek na izvozu bodo njemu
podrejene v drugi fazi vse nove investici-
je. Izvozu in investicijam pa sledi skrb za
primarno kmetijsko proizvodnjo, to je za
proizvodnjo hrane.
Prav tako bo velika skrb namenjena
kovinsko-predelovalni industriji. Skrbe-
li bodo tudi za nadaljnje posodabljanje
tekstilne industrije ter kemično-predelo-
valne. Ne bodo pa zanemarjali ostalih
panog, kot so npr~gostinstvo in trgovina,
kjer so v zadnjem obdobju dosegli velik
razmah, z njim pa želijo tudi v prihodnje
nadaljevati oziroma ga vsaj obdržati na
sedanji ravni. Se posebno skrb bodo na-
menili boljši stalni oskrbi v obrobnih
krajih. To so nosilne dejavnosti v žalski
občini v prihodnjem obdobju, ki so jih
izpostavili v resoluciji.
Izvozna prizadevanja delovne organizacije LIK Savinja Celje, so dosegla i' mesecu
novembru dobre rezultate, kar 122 odstotkov na planirano realizac ■IJU. Saj»ec je
prodala na konvertibilno tržišče temeljna organizacija Žaga 302.684 dolarjev od
skupno 472.699 dolarjev, na klirinško področje pa le za 98.530 dolarjev od skupno
622.320 dolarjev. K takšnemu uspehu so tozdu Žaga pripomogli tudi delavci iz
drugih temeljnih organizacij, ki so sodelovali pri povečanem obsegu fizičnih del.
Zaradi tako pospešene prodaje, so bili vagoni naloženi z žaganim lesom, predvsem
hrasta, jesena, ovangkola in drugim. Tudi vagon na fotografiji je »izvozni«.
I. M.
8. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ CELJA
PREMALO USTREZNIH PROSTOROV
42 društev, 3000 članov, 1400 prireditev
Pred nedavnim so bili
opravljeni razgovori pred-
stavnikov Zveze kulturnih
organizacij Slovenije v neka-
terih kulturnih društvih
Zveze kulturnih organizacij
celjske občine. Pogovori so
bili v kulturnem društvu
osnovne šole Veljko Vlaho-
vič, na tehniški Soli, v krajev-
ni skupnosti Vojnik v KUD
F. Prešeren in pri Moškem
komornem zboru in v Godel-
nem orkestru.
Pogovori so predvsem
osvetlili tele značilnosti: pro-
gramska in vsebinska politi-
ka celjske zveze je dobro po-
stavljena. Število društev na-
rašča, vedno bolj se utrjujejo
in uveljavljajo delegatski
odnosi znotraj zveze in tudi
do skupščine kulturne skup-
nosti, saj ima zVeza v zboru
izvajalcev kar osem delegat-
skih mest. 42 društev, preko
3000 aktivnih članov in v lan-
skem letu preko 1400 prire-
ditev, so zgovorni podatki, ki
povedo, da z množičnostjo ni
problemov, bo pa treba bVez
dvoma posvetiti vso pozor-
nost kakovosti. To tudi zara-
di denarja, ki ga v celjski ob-
čini ne namenjamo malo za
kulturo. Za leto 1982 bo obči-
na zbrala 100 milijonov di-
narjev za kulturo, od tega bo
šlo nekaj čez 35 milijonov za
skupni program v Sloveniji,
65 pa jih ostane v občini. Od
tega jih dobi zveza in amater-
ski ansabli ter skupine preko
4 milijone. To je denar, ki
nekaj pomeni in se je treba
do njega odgovorno obna-
šati.
Največji problem pesti druš-
tva z vidika pomanjkanja
ustreznih kulturnih prosto-
rov za svoje delo. V bodoče
bo treba ta problem reševati
dolgoročno in z vztrajnostjo
in izkoristiti vsako obstoječo
možnost. Razveseljivo je to,
da predvsem šolska kultur-
na društva že tvorno iščejo
svojo vlogo v novih vidikih
usmerjenega izobraževanja.
Dobro so organizirana, v
programih so nove ideje in
podobno.
Pomembno obdobje za
zvezo nastopa v času pred
volitvami, da se njeni člani
vključijo kar najbolj tvorno
v vsa družbenopolitična tele-
sa in v krajevne skupnosti,
da bi lahko lažje in učinkovi-
teje vplivali na izvajanje ce-
lotne kulturne politike. Po-
nekod so v krajevnih skup-
nostih problemi. V Vojniku
na primer ni tako. Kulturno
društvo dobro sodeluje z
družbenopolitičnimi organi-
zacijami in krajevno skup-
nostjo in obratno. Krajevna
skupnost je dala celo 100.000
dinarjev za popravilo doma,
kar je izjemen primer, če
upoštevamo zgrešeno misel-
nost v večini primerov, da je
krajevna skupnost zgolj za
reševanje komunalnih pro-
blemov.
V Zvezi kulturnih organi-
zacij bo treba videti tudi, ka-
ko je z delom posameznih
združenj, saj nekatera delajo
bolj, nekatera manj uspešno.
Obiskati bo treba tudi kul-
turna društva, ki slabo ali
sploh ne delajo in povprašati
tudi krajevne družbenopoli-
tične organizacije, zakaj pri-
stajajo na takšno stanje in
kaj so naredili, da bi bilo bo-
lje. Potrebni so odkriti in kri-
tični dialogi, brez tega ne bo
vsebinskega ne organizacij-
skega napredka. Tega se v
Celju dobro zavedajo.
DRAGO MEDVED
RECiTAL JOVANA KOLUNDŽIJE: NEVERJETNA PERFEKCIJA
Na IV. abonmajskem koncertu se je
celjskemu občinstvu prvikrat predsta-
vil violinist Jovan Kolundžija s svojo
sestro, pianistko Nado Kolundžija.
Koncert je bil v sredo, 16. decembra v
Narodnem domu.
Na programu je bila Tartinijeva so-
nata v g molu, znana pod imenom
Vražji trilček, sledile so izključno
skladbe Fritza Kreislerja ali pa njego-
ve priredbe.
Giuseppe Tartini, rojen 1. 1692. v Pi-
ranu, je bil eden največjih violinistov
svojega časa ter je močno vplival na
razvoj violinske igre. Njegov najpo-
membnejši prispevek so bila obsežna
violinska dela, v katerih je uspešno
nadaljeval Collijevo izročilo. Najslav-
nejša Tartinijeva skladba, ki je ostala
do danes priljubljena v koncertnih
dvoranah, se imenuje Vražji trilček.
Naziv je dobil po izdatni uporabi trilč-
kov skozi vso skladbo, ki včasih pri-
spevajo k tvorbi vrhunskih mest, vča-
sih so sestavni del tematskega kontek-
sta. Sonata ima 4 stavke, v katerih se
menjavajo počasni in hitri deli. Že s to
uvodno skladbo se je Kolundžija pred-
stavil kot zrel mojster svojega instru-
menta, z energično potezo loka je izva-
bil iz plemenitega instrumenta - v Ce-
lju je prvič igral na dragoceni violini
znamenitega izdelovalca Guarnerija -
veličastne teme, mehko baržunasto
barvane, intenzivno doneče. Slapovi
trilčkov so se kar iskrili v visokih in
nizkih zaporedjih. Globoko občutene-
mu Grave je sledil sveži del, igriva
glasba s staccato figurami in trilčki. Se
en Grave je pripeljal do živahnega
konca.
Fritz Kreisler, po rodu Dunajčan, je
bil pred prvo svetovno vojno eden naj-
bolj znanih violinskih virtuozov. Pisal
je briljantne skladbe za svoj instru-
ment, mnogo priredb raznih avtorjev,
vse virtuoznega značaja.
Violinist Kolundžija je imel na spo-
redu celo vrstko Kreislerjevih kompo-
zicij, najprej Recitativ in Scherzo za
solo violino, nato Tempo di Minuetto,
Preludij in Allegro (izven programa), v
drugem delu koncerta Varijacije na te-
mo Corellija, Pesem Louisa XIII. in
Pavana, Menuet, Siciliana in Rigodon
ter za zaključek Caprice viennois (Du-
najski kapricio). Spored, ki je bil po-
srečeno izbran za najširše občinstvo,
ne da bi bila prizadeta kvaliteta. Krei-
slerjeve skladbe so večinoma virtuoz-
ne, tehnično zahtevne, hkrati pa melo-
diozne in lahko dojemljive. Za name-
ček je gost dodal še dve Kreislerjevi
skladbi: Lepa Rosmarie in Kitajsko
burlesko, iskrivo skladbo, polno te-
hničnih vragolij, flažoletov, dvojenk,
preskokov itd.
Kolundžija je danes eden najvidnej-
ših prestavnikov jugoslovanske violin-
ske umetnosti. Odlikuje ga izredna
zrelost (star je 33 let), neverjetna per-
fekcija in intuitivna mobilnost. V ena-
ki meri sta združeni evidentna muzi-
kalnost, ki se odraža v vsaki frazi, v
vsaki skladbi ter perfektna tehnična
dospelost v vseh disciplinah kot je lo-
kovanje, igra akordov, flažoletov, dvo-
jenk idr. Skratka: Jovan Kolundžija je
velik umetnik, ki so mu odprta vrata
sveta. Skoda, da ga niste slišali! Pri
klavirju ga je spremljala Nada Kolund-
žija tehnično čisto, s pravo mero po-
drejenosti, z okusnimi dinamičnimi
odtenki.	EGON KUNEJ-
ZAČETNI TEČAJ (11)
Danes se bomo odpravi-
li na potovanje. Vozili se
bomo z avtobusom in vla-
kom. Kupovali bomo voz-
ne listke in si med potjo
ogledovali naravo.
Peš smo prišli do avto-
busne postaje. La autobu-
so alproksimi gas. (Al-
proksimigas je sestavljen
iz predloga »al« -t- korena
»proksim« -t- pripone »ig«
-I- končnice »as« - alprok-
simigas. Glagol »alproksi-
migi - približati se; pri-
devnik »proksima« - bliž-
nji-a.)
Ce la avtobusa stacio,
autobuso haltas. - Pri av-
tobusni postaji se avtobus
ustavi. (Autobusa stacio -
avtobusna postaja; halti -
ustaviti se.) Ni eniras en la
autobuson. - Vstopimo v
avtobus. - Venas la kon-
duktoro. - Pride sprevo-
dnik. »Mi petas bileton gis
la stacidomo.« - »Prosim
listek do postaje«, (bileto
- listek; gis - do; stacido-
mo - postaja, postajno po-
slopje).
La autobuso veturas ra-
pide. - Avtobus vozi hitro,
(rapida - hiter; prislovna
oblika pa je rapide). Bal-
dau ni alveturas al la staci-
domo. - Kmali se pripelje-
mo k postaji, (baldau -
kmalu). En la halo ni iras
al la gičeto. (halo - postaj-
na hala; gičeto - okence,
blagajniško okence, kjer
kupimo vozne listke). Tie
ni ačetas veturbiletojn. -
Tam kupimo vozne listke.
Post^ ni iras sur la pero-
non. Potem greva na pe-
ron. (poste - potem; pero-
no - peron).
La vagonaro estas jam či
tie. - Vlak je že tukaj, (va-
ganaro je sestavljena be-
seda iz »vagon« - voz, že-
lezniški voz -H pripona
»ar«, ki pomeni skupino,
množino, zbirko - vagona-
ro - vlak). Apud la vago-
naro staras fervojistoj. -
Pri vlaku stojijo železni-
čarji. (fervojisto - železni-
čar).
Ni eniras en la vagonon.
Vstopimo v vagon, (konč-
nico -n pri besedi vago-
non in pri podobnih pri-
merih uporabljamo kadar
označujemo smer. Na
vprašanje kam? uporab-
ljamo 4. sklon in torej do-
damo končnico -n. Pri-
mer: en la vagonon, en la
autobuson).
En la vagono ni trovas
malplenan kupeon. - V
vagonu najdemo prazen
kupe. (en la vogono - kje?
Na vprašanje kje, »kie«
uporabljamo »en« s 1.
sklonom. Na vprašanje
kie - kje stoji vedno prvi
sklon, imenovalnik. Na
vprašanje kien - kam pa
vedno 4. sklon, tožilnik, s
končnico -n). En la kupeo
ni sidigas sur la benkon
apud la fenestro. - V ku-
peju sedeva na klop poleg
okna.
Baldau ni forveturas.
Kmalu se odpeljemo. La
vagonaro veturas preter
domegoj. Vlak vozi mimo
velikih hiš. (preter - mi-
mo; v besedi domego ima-
mo novo pripono -eg. Ta
povečuje pomen besede.
Domo - hiša, domego -
velika hiša. Primer: gran-
da - velik, grandega - veli-
kanski, varma - topel, var-
mega - vroč, samostalni-
ki: monto - gora, montego
-	velika gora, urbo - me-
sto, urbego - velemesto.)
Nun ni rigardu, kion ni vi-
das tra la fenestro de la
vagono! - Sedaj pa poglej-
mo, kaj vidimo skozi
okno. (nun - sedaj, rigardi
-	gledati, tra - skozi, pred-
log »de« - od; s tem tvori-
mo v esperantu 2. sklon,
rodilnik. Ni rigardu - obli-
ka velelnika za 1. osebo
množine, naše dvojine.
Velelnik in želelnik imata
končnico »u«. Osebni zai-
mek uporabljamo samo v
1. in 2. osebi. V drugi ose-
bi je brez osebnega zaim-
ka. Primer: Poglej - rigar-
du, on naj pogleda - li ri-
gardu, ona naj pogleda -
ši rigardu, glejmo - ni ri-
gardu, glejte - rigardu,
oni, one naj gledajo - iii
rigardu). Antau niaj oku-
loj estas granda ebenajo. -
Pred našimi očmi je veli-
ka ravnina. Sur la ebenajo
estas multaj domoj kaj fa-
brikoj. Na ravnini je mno-
go hiš in tovarn. En la fa-
brikoj estas multaj labori-
stoj. - V tovarnah je mno-
go delavcev, (pripona - ist
pomeni poklic ali pripa-
dnost neki ideji.
En rnalproksimo vidi-
gas montaro, kaj sub gi
estas arbaro. - V daljavi se
vidi gorovje in pod njim
gozd. Ni veturas per rapi-
dvagonaro. - Peljeva se z
brzovlakom. (ji ne haltas
en čiu stacio. - Ne ustavi
se na vsaki postaji.
TAPA-BLAGO IZ LUBJA
Etnološki oddelek Pokrajinskega muzeja v Celju
hrani poleg predmetov in drugega gradiva iz različnih
področij ljudske kulture celjske regije tudi predmete
iz materialne in duhovne kulture drugih narodov
sveta. Predvsem so to predmeti iz Azije in Oceanije.
Med etnološko zanimivimi predmeti, ki izvirajo iz
Azije in Oceanije, jih dosti sodi v zbirko Alme Karlin.
Pisateljica, Alma Karlinova, se je na svojem dolgem
potovanju po različnih državah sveta precej dolgo mu-
dila v Aziji in na različnih otokih Tihega ocearra. Ta del
njenega potovanja po otokih Oceanije je bila za Karli-
novo najuspešnejši del njenega potovanja, saj je na
tem delu poti nabrala dosti etnološko zanimivih pred-
metov, ki sodijo v materilano in duhovno kulturo do-
mačinov.
Zbirka Alme Karlin vsebuje tudi precej tkanin, ki jih
je pisteljica zbrala predvsem v času svojega potovanja
iz Japonske proti Indiji.
Iz otočja Samoa, kamor je pripotovala iz Nove Zela-
dnije, je prinesla tri primerke »tapa« blaga narejenega
iz lubja. Beseda »tapa« je polinezijskega izvora in po-
mene neko vrsto blaga - nekakšen papirni proizvod, ki
je narejen iz ličja ali notranjega dela lubja posebnega
drevesa, ki sodi v družino murve. Ta proizvod, ki mu
pravimo na splošno blago iz lubja, je lahek in elastičen,
vendar ni preveč trpežen. Ko se je pojavilo trpežnejše
blago je blago iz ljubja počasi začelo izginjati. To blago
so uporabljali v različne namene: kultne, za zavijanje
mrtvih, okraševanje arhitekture itd.
Primerek blaga iz lubja, ki ga imamo na sliki je
pobarvan z različnimi barvami. Samo blago je skor
bele barve, njegovo površino pa so poslikali z geom
tričnimi ornamenti različnih barv in oblik. Površina je
razdeljena v posamezna polja pravokotne oblike. V teh
pravokotnikih, ki so svetlo rj^e barve, so okrasi de
toidne oblike v dveh različnih barvah. Po štirje takšr
okraski tvorijo nekakšno vetrnico. Teh štiriindvajst
pravokotnikov je obrobljenih s svetlimi in temnimi
trikotniki. Eden od daljših robov tkanine je nazobčan.
VLADIMIR SLIBAF
DARE ZA VŠEK RAZSTA VLJA V MUZEJU REVOLUCL
ZRELE JAGODE KOT MOT(
Pristna likovna pripoved
Likovna razstava Božidar-
ja Zavška Dareta je poživila
kulturni prostor v Celju. Od-
prli so jo 17. decembra ob
prisotnosti velikega števila
obiskovalcev in ljubiteljev li-
kovne umetnosti. Na ogled
bo do 27. decembra.
Dare Zavšek po šestih le-
tih spet razstavlja v Celju. V
tem obdobju pa je imel več
samostojnih in tudi skupin-
skih razstav doma in v tujini.
Dobrih osem let je od tega,
ko se je Dare zavestno odlo-
čil, da stopi na profesionalno
pot, ki se je začela od preri-
sovanja po fotografijah anga-
žiranih dokumentarnih do-
godkov, do študij po naravi,
ki jih je Zavšek potem po
svojih osvojenih likovnih iz-
kušnjah pričel predelovati in
graditi iz njih svoj svet.
Zavškovo videnje izhaja
načelno vedno iz vizualno
doživljenega dogodka, ki ga
avtor zadrži kot osrednji mo-
tiv v svojem delu, okrog nje-
ga pa naniza svoje značilne
vegetativne organske oblike,
ki so po teži seveda enako
pomembne, kot osrednji mo-
tiv. Ugotavljamo lahko, je za-
pisal kritik Aleksander Bas-
sin ob otvoritvi razstave v
Muzeju revolucije, da je v
tem malo umišljenega, kveč-
jemu simboličnega. Zato pa
prevladujejo tisti elementi,
zaradi katerih se nam zdi
Zavškova pripoved pristna
in vsidrana v današnji čas.
Gre predvsem za umetniko-
vo čustveno razpoloženj-
skost za razsežnost, ki se raz-
penja med resničnostjo in
stiliziranimi organskimi
oblikami.
Ali, kakor je ob neki drugi
priložnosti zapisal isti kritik:
v njegovem likovnem jeziku
je še kanec romantične sim-
bolike, ki rdi na temnil
svetlih planih Zavški
slik; takorekoč neizbežr
ta drobna rdeča jagoda,
tal in sladek spomin iz oi
tva, ki se je vtisnil v po
vest in kot da brez te dre
rdeče točke ne bi mogel
reči likovne misli.
MATEJA POD,
Ob razstavi del Dareta Zavška (levo), je nastopila
skupina Kladivo, konj in voda	Foto:
AMATERJI V KOMENDI
v razstavnem salorfu v Komendi na Polzeli je bila c
22. decembra odprta razstava likovnikov amaterjev
občine Slovenjske Konjice. Ogledalo si ^o je več s
krajanov Polzele. To je bila v tem razstavišču že šes
razstava letos.	T. TAVCA
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
Prav neverjetno je, ka-
ko so v nekaterih OZD
•gibčni«, ko razmišljajo,
kako priti do sredstev za
zagotavljanje željenih ozi-
roma potrebnih ekonom-
skih učinkov. To bi bilo
pravzaprav čisto v redu,
če pri tem "iskanju« le ne
bi šli predaleč, kot je to
primer v RSC Golovec v
Celju.
Objekte na Golovcu
smo, med drugim, zgradi-
li tudi za rekreacijske po-
trebe občanov. Razveseli-
li smo se dneva, ko je bil
zgrajen tudi pokriti ba-
zen, s tem pa so se odprle
možnosti za rekreacijsko
plavanje in razgibavanje.
Pa je to naše veselje kar
kmalu splahnelo.
Spočetka je bila na vi-
dnem mestu kopališča
pritrjena tablica, ki je pre-
PAZI NA
GLAVO!...
povedovala skakanje v
bazen s tekmovalnih ste-
bričkov. JPa se ta varnost-
ni ukrep ni obnesel; s ko-
mercialnega vidika na-
mreč, kajti kopalcev-re-
kreativcev je bilo najbrž
premalo, več pa je bilo ti-
stih, ki so želeli demon-
strirati svoje akrobatske
in borilne veščine, pa jim
je tista nesrečna tablica to
onemogočala.
In so se v Golovcu
»znašli«. Odstranili so ta-
blico, saj jim je ta, konč-
no, »odžirala« prepotreb-
ni dohodek! Tako je sedaj
kopališče RSC Golovec
•edinstveni objekt te
, rste, kjer je dovoljeno,
za ceno (ne)varnosti ko-
palcev, počenjati prav
,vse.
Namesto trimske paro-
le: Za vitko postavo je
plavanje pravo, je za da-
našnjo rabo vsekakor pri-
mernejši tale recept: Pazi
na glavo, glava je tvoja!
Da pa v takšnih pogojih
lahko pride tudi do po-
škodb, da o negodovanju
»trimčkarjev« sploh ne
govorimo, pa v RSC Go-
lovec najbrž niso kaj do-
sti razmišljali.
MARJELA AGRE2
Z »BLIŽINO ČLOVEKA« NA POLJSKEM
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA
Potrpežljivo čakanje v dolgih vrstah
Člani Gledališča pod ko-
zolcem iz Šmartnega ob Paki
so štiri dni gostovali na Polj-
skem in se od tam vrnili štiri
dni pred izbruhom zadnjih
dogodkov. Vrnili so se boga-
tejši za nova znanstva, prija-
teljstva in spoznanja in si od-
dahnili: ljubo doma, kdor ga
ima.
Gledališko skupino je na
Poljsko spremljal igralec
SLG Celje Matjaž Aresnjuk.
Na festivalu v Dabrowy Gor-
niczoj pri Katovvicah je gle-
dališče nastopilo z delom Mi-
lenka Straška Bližina člove-
ka, ki ga je na oder uspešno
postavil Bogomir Veras, član
SLG Celje. Festival je imel
delovni in ne tekmovalni
značaj, ogledale pa so si ga
samo nastopajoče skupine,
med katerimi sta bili iz tuji-
ne samo češka in jugoslo-
vanska. Festival torej brez
občinstva. Bližina človeka je
bila med tistimi, ki so pred-
stavo videli, izredno lepo
sprejeta, tako da je bilo čuti-
ti, da jezik pravzaprav ni
predstavljal prepreke. Nivo
ostalih predstav je obtičal
bolj na meji recitalov, manj
pa je bilo gledališko izdela-
nih predstav.
O štirih dneh bivanja na
Poljskem je ostalo vsem so-
delujočim članom našega
ansambla polno vtisov. O
njih sem se pogovarjala z
Matjažem.
-	Bil si v rudarskih Kato-
vvicah. Je bilo v tistih dneh
čutiti kakšno tlenje, še po-
sebej zato, ker so to rudar-
ska naselja in veliki indu-
strijski centri okrog Kato-
wic?
»Ne. Nasprotno. Bilo je
povsem mirno. Danes mi-
slim, da je bilo to zatišje pred
nevihto. Nobenega milični-
ka nisem videl, kaj šele vo-
jaka.«
-	Kako so vas sprejeli go-
stitelji?
»Izredno prisrčno, to mo-
ram izpostaviti. Nudili so
nam, kar so največ mogli, ali
kar so največ imeli. Z zloti,
ki smo jih imeli polne žepe,
pa si nismo mogli kaj prida
pomagati. Ce smo se še tako
trudili, jih nismo mogli za-
praviti. Naučili smo se disci-
plinirano postavljati se v
vrste, ki so dolge dolge, na
koncu njih pa dobiš kaj, ali
pa tudi ne. In se postaviš
znova, v drugi krog, v drugo
vrsto že iz gole radovednosti
ali iz hude žeje po pivu. Tu
nam seveda še tako prijazni
gostitelji niso mogli pomaga-
ti. No, lačni ravno nismo bili,
po domu pa se nam je kaj
kmalu stožilo. Ob prvem
sprejemu, ki so nam ga pri-
pravili organizatorji festiva-
la, se je od nekod zaslišala
priredba naše pesmi Jugo-
slavija. Kako veseli smo je
bili!«
- Ali ste naleteli kje na
kak »štrajk«?
»Razen na neki fakulteti,
ali pa je bila to morda sred-
nja šola, kjer je nad vhodni-
mi vrati visel napis, ,štrajk',
nismo naleteli na nič takega,
kar bi sploh lahko kaj priča-
lo o tem gibanju. Zanimivo
je, da tudi na ulicah po me-
stu nismo srečevali izrazito
mladih ljudi. V štirih dneh
sem opazil samo dva otroka,
in, saj pravim, bilo je tako
mirno, da se je moralo nekaj
zgoditi. To je v tistih dneh že
bilo v zraku in skoraj dvo-
mim, da tega niso občutili ali
vedeli tudi Poljaki.
Srečni smo bili, ko smo se
vrnili v svojo domovino.«
MATEJA PODJED
REGIJSKA VLOGA
Bojan Volk.
Dve leti je bil med na-
mi, od sredine 1975. do
konca julija 1977., in ven-
dar je bil to čas, ki je bil za
tisti trenutek dela in živ-
ljenja Novega tednika,
zlasti pa za njegovo na-
daljnjo pot, izrednega po-
mena.
Na položaj glavnega
urednika Novega tednika
in Radia Celje ter odgo-
vornega urednika Nove-
ga tednika je prišel kot
družbenopolitični dela-
vec. Pred tem je bil na-
mreč sekretar občinske
konference SZDL. Toda,
prišel je tudi kot človek,
ki mu časnikarsko delo ni
bilo tuje. 2e dolgo pred
tem, zlasti iz časov, ko je
še delal v rojstnem Šošta-
nju, je bil odličen sodela-
vec nekaterih časopisnih
hiš, zlasti pa ljubljanske-
ga radia. Pero mu je teklo
in znal je prisluhniti utri-
pu dela in življenja naše-
ga človeka. Znal je tudi
zagrabiti za delo, znal
oceniti pravo pot v zaple-
tenosti položajev in znal
ohraniti avtoriteto. Tudi
zaradi svojega zagnanega
in poštenega odnosa do
dela in človeka.
»Ko sem sprejel odgo-
vorno mesto v kolektivu
Novega tednika in celj-
skega radia, sem želel zla-
sti okrepiti vlogo tednika
in radia kot regijski sred-
stvi za obveščanje. To ni
bilo lahko, kajti regija je
bila tedaj šele v nastaja-
nju in dosti reči je bilo še
nedorečenih, lahko bi tu-
di rekel neusklajenih.
Pač začetna pot. Zato
smo imeli dosti težav pri
spremljanju regionalne
integriranosti, pri spod-
bujevanju tega dela, ker
tudi onosi med občinami
na tem območju niso še
bili dorečeni. Toda, važ-
nejše je bilo nekaj druge-
ga. Ljudje so čutili to po-
vezanost in jo terjali pa
naj je politika to hotela ali
ne. Tudi dejstvo, da se v
Celje vsak dan vozi na de-
lo okoli osem tisoč ljudi,
je podatek, ki govori, da
vsi ti ne morejo biti in ni-
so brezbrižni do vloge
mesta na tem območju do
usklajenega razvoja celot-
ne regije."
Kolektiv Novega tedni-
ka, tudi radia, se je torej
znašel pred novimi nalo-
gami. Kako smo jih opra-
vili? Naša ocena je, da
smo dali zlasti po zaslugi
takratnega urednika Bo-
jana Volka velik delež, na
vsak način pa takšen, ka-
teremu smo mu bili kos
tudi zaradi kadrovske za-
sedenosti.
V	tem je tudi dejstvo,
da sta Novi tednik in ra-
dio pridobila na ugledu v
občinah celjskega ob-
močja; da se je prav tedaj
utrdilo prepričanje, da sta
tednik in radio potrebna
na tem območju, da ju je
treba finančno in drugače
podpirati in omogočiti
normalno delo in razvoj.
V	prijetnem kramljanju
in obujanju spominov na
tisti dve leti urednikova-
nja, je seveda padlo tudi
vprašanje, zakaj je bil pri
nas v bistvu le kratek čas.
»Čeprav sem rad pisal,
četudi me je to delo nad-
vse zanimalo in me še da-
nes, me je vendarle bolj
gnalo na področje sociale.
tja, kjer sem svojo delov-
no pot začel. Bolj me je
privlačil človek s strani
socialnega zavarovanja in
podobno, skratka s stali-
šča njegovih pravic do
minulega in tekočega de-
la. Zato ni naključje, če
sem prevzel dolžnosti se-
kretarja skupnosti slo-
venskih naravnih zdravi-
lišč."
M.BOŽIC
ŠOLA ZA FINANČNE DELAVCE NA DOBRNI
ZAČETEK KOT SPODBUDA
Razvojni center iz Celja je realizator programa
v Zdravilišču na Dobrni je
prejšnji teden potekal pr\'i
del seminarja v okviru šole
za usposabljanje finančnih
delavcev v gospodarstvu.
Seminarja se je udeležilo 25
finančnih delavcev iz delov-
nih organizacij, bank, inter-
nih bank in drugih gospo-
darskih asociacij iz vse Slo-
venije. Deset predavateljev
strokovnjakov s tega po-
dročja, je predavalo o temelj-
nih vprašanjih, ki zadevajo
finančno poslovanje v siste-
mu samoupravnih sociali-
stičnih družbeno-ekonom-
skih odnosih.
Usposabljanje v šoli na
Dobrni poteka v dveh pet-
dnevnih seminarjih. Namen
prvega seminarja je realiza-
cija nalog gospodarske zbor-
nice Slovenije - kamor sodi
tudi šola za finančne delavce
- v zvezi s spoznanjem, da je
učinkovitost gospodarjenja s
sredstvi družbene reproduk-
cije ključnega pomena za ob-
stoj in razvoj organizacij
združenega dela. Finančni
vidik gospodarjenja v naših
razmerah je še danes dokaj
zanemarjen, čeprav je fi-
nančna funkcija kot temelj-
na poslovna in obenem druž-
benoekonomska funkcija
nujna v vsakem tržnem go-
spodarstvu in zato tudi v sa-
moupravnem socialističnem
gospodarstvu. To je le nekaj
izhodišč, ki so vodile Razvoj-
ni center iz Celja, ki je reali-
zator programa šole, da je se-
stavil tak program, ki bo
omogočil udeležencem se-
minarja, da že obstoječe zna-
nje dopolnijo z novimi znanji
in spoznanji s tega področja.
Zato je temeljni program se-
stavljen po načelu aktualno-
sti potreb prakse in ga se-
stavljajo tematska področja
s katerimi se finančni delav-
ci srečujejo v praksi.
Prvi petdnevni seminar je
izhodišče za drugi del, ki bo-
do udeleženci z lastnimi te-
mami - seminarskimi nalo-
gami - aktivno sodelovali pri
oblikovanju vsebinske za-
snove seminarja. Naloge bo-
do slonele na konkretnih iz-
kušnjah, ki so si jih pridobili
sami udeleženci v delovnih
okoljih. To bo osnova za te-
meljito izmenjavo mnenj o
problemih med udeleženci
šole in njihovimi predavate-
lji. Tak način dela pa nedvo-
mno omogoča, da se tako
praktiki kot teoretiki sezna-
nijo, kateri so konkretni pro-
blemi, kako se ti rešujejo in
kje so napake, ki jih delajo
tako eni kot drugi.
Sola na Dobrni je torej
uspešno začela z delom, se-
daj je tam že druga skupina
finančnikov. Po izjavah
prejšnjih udeležencev pa
lahko sklepamo, da se je Ra-
zvojni center iz Celja dobro
potrudil tako pri vsebinski
izpeljavi seminarja, kot pri
organiziranju same šole.
VIOLETA V. EINSPIELER
Surovinaši in zgubaši niso
pajdaši
I »Prav zanima me, kaj meni Jezikovno razsodišče o surovina-
ših, ki vedno pogosteje nastopajo na straneh naših dnevnikov.
Močno me motijo in mislim, da me bodo motili tudi v prihod-
nje, morebitni drugačni razsodbi navkljub.«
Med številnimi priponskimi obrazili, ki jih ima slovenščina
na voljo, kadar dela izpeljanke iz samostalniške podstave, je
tudi -aš. Zlasti starejši slovničarji mu niso bili naklonjeni;
očitali so mu, da je prek srbohrvaščine prišlo k nam iz madžar-
ščine.
Nekatere besede na -aš so se prijele, npr. nogometaš, kaja-
kaš, bombaš, dudaš itn.; nekatere so domala izginile, ker so jih
zamenjali z ustreznejšimi, npr. košarkar, odbojkar za nekdanja
košarkaš in odbojkaš; nekatere so se obdržale s prvotnim
slabšalnim pomenom, npr. pajdaš, orjunaš, včasih celo velikaš.
V zadnjem času smo priče pogostni rabi novih besed na -aš,
zlasti v časnikarskem jeziku: surovinaš, naftaš, vikendaš, zgu-
baš idr. Tako pravijo tistim, ki pridobivajo surovine ali se kako
drugače ukvarjajo z njimi, ki črpajo, predelujejo ali prodajajo
nafto in njene derivate, ki so lastniki ali le uporabniki počitni-
ških hišic, ki se otepajo z izgubami itn. Značilno za take besede
je, da jih spet prevzemamo pod vplivom ali s posredovanjem
srbohrvaščine.
Odpor proti njim je upravičen, saj zbujajo občutek posiljeno-
sti, v večini primerov pa razširjajo slabšalnost na izraze, pri
katerih je ta v nasprotju z njihovim pomenom. Zato si jezik
pomaga z drugimi primonskimi obrazili, npr. z -ar: surovinar,
naftar, celo zgubar. Nadomestilo z -ar je takrat, kadar hočemo
imeti enobesedno poimenovanje, kar primerno. To nam doka-
zuje tudi njegova čedalje pogostnejša raba, ki uspešno izriva
-aš, npr. v časniku Delo.
KRAJEVNA SKUPNOST UBOJE
SODELOVANJE Z OZD
V minulem letu so mnogo naredili
Krajevna skupnost Liboje v
žalski občini je ena izmed dvajse-
tih krajevnih skupnosti, obsega
pa pretežno hribovit rob Savinj-
ske doline med krajevnimi skup-
nostmi Griže, Petrovče, Savinja
Celje, Debro in Podgrad. Ima
okrog 1500 prebivalcev, od tega
kar 90 odstotkov delavcev. Zaje-
ma šest zaselkov in sicer Liboje,
Kasaze, Zagreben, Sončni hrib,
Poranc in Brnico. O delu in živ-
ljenju ter uspehih in težavah nam
je takole povedal predsednik
sveta KS Liboje Jože Avsec: »V
naši KS imamo več delovnih or-
ganizacij in sicer: KIL Liboje,
Montano Žalec, TOZD Profilir-
ko, TOZD IGM Medlog-Kamno-
lom Liboje, TOZD Sadjarstvo
Mirosan, Čebelarsko zadrugo in
Samopostrežno trgovino Savinj-
skega magazina. Poleg tega dela
tukaj tudi šest obrtnikov. Za vse
uspehe v naši KS se moramo
zahvaliti prav tem organizacijam,
saj vedno aktivno sodelujejo pri
vseh naših skupnih akcijah. Prav
zato smo letos uspeli dokončati
dela pri modernizaciji ceste od
mostu na Savinji do kamnoloma
v Libojah, s tem smo pridobili
eno najlepših cest v naši občini.
Poleg tega smo rekonstruirali ce-
sto od Kasaz do zaselka Poranc,
vendar so tu dela še v teku, po-
skrbeli pa smo tudi za vzdrževa-
nje makadamskih cest, ki pred-
stavljajo za našo KS veliko bre-
me, saj imamo okrog 20 km ne-
kategoriziranih cest. Zelo uspeš-
no smo rešili problem vodovoda,
saj nam je ostal le še majhen del
omrežja, ki ga bomo v zaselku
Brnica v kratkem zgradili. Ima-
mo pa probleme s trgovino.
Kljub večkratnim pogovorom s
Savinjskim magazinom nismo
uspeli, da bi bila naša samopo-
strežba odprta tudi popoldne ves
teden ne le dva dni, kar je za
zaposlene gospodinje zelo nepri-
kladno. Se posebno je nerodno,
ker tudi avtobusnih zvez nima-
mo urejenih, tako, da vozi popol-
dne samo en avtobus, pa še ta
samo do doma Svobode. Tudi s
telefonskimi zvezami ne moremo
biti zadovoljni. Imamo le deset
priključkov, žal pa na to ne more-
mo vplivati. Zadovoljni pa smo z
ureditvijo zdravstvene službe V
bližnji prihodnosti moramo rešiti
problem otroškega varstva, saj
so sedanji prostori neprimerni,
poleg tega pa so še last KIL. ki bi
jih nujno potrebovala za druge
namene. Do leta 1985 moramo
najti rešitev, saj je to čas. ko bo
treba sedanje prostore izpraz-
niti.«
Društva v Libojah so znana kot
zelo delavna, pa tudi sicer znajo
Libojčani skrbeti zase in najti re-
šitve za probleme, ki se zdijo vča-
sih skoraj brezizhodni.
T. TAVČAR
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
PISMO IZ
REUTLINGENA
Najprej hvala tovarišu Vladu Kodeli
iz Reutlingena, ki nam je poslal zani-
miv prispevek o življenju Slovencev v
tem nemškem mestu. Žal je pismo priš-
lo prepozno, da bi ga lahko uvrstili v
prilogo, ki so jo v prejšnji številki do-
bili naši delavci na začasnem delu v
tujini. Pa nič zato. Upamo, da bodo
vsem lahko prebrali ta prispevek, va-
bimo pa tudi vse ostale, da nam kdaj
kaj napišejo o svojem delu in življenju
v tujini, saj to zanima tudi vse naše
bralce.
UREDNIŠTVO
KAJ DELAMO
IN KAKO ŽIVIMO?
V Reutlingenu, industrijskem mestu,
ki šteje okoli 90 tisoč prebivalcev, živi in
dela okoli 380 Slovencev. V mestu je
mnogo tovarn za tekstilno stroko, go-
spodinjske stroje in poljedelsko opre-
mo. Obiskal sem tukajšnjo učiteljico
slovenskega dopolnilnega pouka Hele-
no Deisinger. Povabila me je k pouku,
da sem lahko napravil nekaj fotografij
in prisluhnil živemu učnemu programu
naših najmlajših. Helena Deisinger uči
okrog 90 otrok v treh skupinah.
Z uspehom svojih učencev je zado-
voljna, saj obiskujejo dopoldan redno
nemško šolo, popoldan pa slovenski
pouk. Težave so v tem, da je večina star-
šev zaposlenih in so otroci prepuščeni
bolj svoji iznajdljivosti ali pa nemškemu
otroškemu vrtcu. Večino dneva slišijo le
nemško govorico, pa kljub temu dose-
gajo v slovenski šoli lepe uspehe. Učite-
ljica se je pohvalno izrazila o starših, saj
jih večina redno pošilja svoje otroke k
slovenskemu pouku.
V višjih razredih je vedno več takih
učencev, ki se resno ukvarjajo z mislijo
na povratek v domovino. Nekaj je celo
takšnih, ki nameravajo to storiti, ne gle-
de na odločitev staršev ali se bodo tudi
oni vrnili v domovino. Doslej sta se na
celjsko območje vrnila že dva in sicer
Ferdo Požlep, ki v domovini obiskuje
tehniško šolo in Vajda Radivoj, ki je
učenec v Gorenju. O svoji vrnitvi se do-
slej oba le pohvalno izražata in vsi jima
želimo pri učenju in delu mnogo uspe-
ha. O vrnitvi razmišljata tudi nekoliko
mlajša Dejan Bonač in Igor Knez, oba iz
Celja. V mislih že imata načrte, kako si
bosta uredila življenje, ko se vrneta do-
mov.
VLADO KODELA
30 LET DRAVINJSKEGA DOMA
V SKRBI ZA POTROŠNIKA
Priznanja dobrim delavcem
S pesmijo Ženskega pev-
skega zbora Slovenske Ko-
njice pod vodstvom Darinke
Ivačič, ki deluje pod pokro-
viteljstvom Dravinjskega
doma, se je v soboto pričela
prisrčna slovesnost, na kate-
ri so se delavci trgovsko-go-
stinske delovne organizacije
Dravinjski Dom iz Sloven-
skih Konjic spomnili preho-
jene poti in številnih dosež-
kov.
Predsednik delavskega
sveta delovne organizacije,
ki je vodil skupno sejo vseh
delavskih svetov ter družbe-
nopolitičnih organizacij An-
ton Bučar in direktor delov-
ne organizacije Florjan Jan-
čič sta poudarila veliko delo,
ki so ga v treh desetletjih
opravili. Od skromne ponud-
be pred tridesetimi leti so
uspeli razviti delovno orga-
nizacijo s specializirano po-
nudbo v številnih dobro ure-
jenih lokalih, njihovo delo
pa je s temeljno organizacijo
Varnost seglo tudi daleč pre-
ko občinskih meja s ponud-
bo sredstev za civilno zaščito
in gasilske opreme. Pri nji-
hovem razvoju so imele po-
membno vlogo družbenopo-
litične organizacije in druž-
benopolitična skupnost ob-
čine Slovenske Konjice, v
novejšem času pa tudi
SOZD Merx, v katero se
združujejo.
Na slavnostni seji so pode-
lili vrsto priznanj in plaket
delavcem. Plakete za podpo-
ro pri razvoju delovne orga-
nizacije je sprejela delegat-
ska skupščina občine in Ob-
činski sindikalni svet. Za za-
sluge pri prvih pogumnih ra-
zvojnih korakih sta plakete
prejela direktor nekdanjega
Doma Leon Mlinarič in raču-
novodkinja Fanika Vezen-
šek. Spominske plakete so
prejeli tudi delavci, ki že tri-
deset let sodelujejo pri ra-
zvoju Dravinjskega doma:
Avgust Bogatin, Anica
Brglez, Anton Bučar, Zalika
Cernec, Milan Jelenko, Olga
Kolin, Danica Lamut, Marija
Lamut, Marica Mušič, Vida
Pristovnik, Ivica Pučnik,
Avgust Punčuh, Marija
Slomšek, Fmnc Stefanič,
Zdenka Tavčar in Jelena
Zvar.
Priznanja so prejeli še šte-
vilni zaslužni delavci in po-
slovni partnerji.
MILENA B. POKLIC
SOLIDARNI, KOLIKOR NAM
KORISTI
v tem času množično kupujemo novoletne čestitke.
Marsikdo med nami tiste, pri katerih je dobiček name-
njen za solidarno pomoč. Zal, tako kot vrsto let, tudi
tokrat nekatere delovne organizacije v akciji solidar-
nosti niso bile pripravljene sodelovati. Pomembnejši
jim je dobiček, pri tem pa ne gledajo niti na obliko niti
na namen.
Se slabše je bilo s prodajo znamk solidarnosti v
letošnjem tednu solidarnosti. Niso bile drage - le pol-
drugi dinar je bilo treba zanje odšteti. Večina jih je z
razumevanjem kupila, čeprav še vedno bolj po načelu
»manj imaš, več in raje daš«. Na pisma in razglednice
smo jih kar pridno lepili, marsikdo pa bi rad za znam-
kico doplačal tudi pri vozovnici na avtobusu. Pa ni
mogel, ker se nekaterim to pač ni zdelo potrebno.
V Celju se je Podjetje za PTT promet izkazalo. Pre-
jelo je 100.000 znamk in jih 99.700 tudi prodalo. Pri njih
so take akcije že nekaj ustaljenega. Drugače pa je bilo
pri Izletniku. Prejeli so 8000 znamk, prodali pa borih
526. Potem pa izgleda, kot da Celje, kot da ljudje ne
poznajo več solidarnosti. Ne bo držalo. Nesolidarni ali
pravilneje - neodgovorni so le posamezniki. Kaže pa,
da tisti, ki bi morali biti najbolj odgovorni. Ce niso
pripravljeni ali sposobni storiti drobnih stvari, kako pa
bomo na primer izpeljali odgovorne naloge stabiliza-
cije?
MILENA B. POKLIC
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
39
Rudolf Susel (kakor sem kasneje videl, tudi dr. Kari
Bonutti in John J. Alden) se je zavzel za to, naj nihče ne
pritiska na tiste, ki se zavzemajo za tako kulturno izme-
njavo. Kdor hoče obiskati koncert pevskega ansambla ali
gledališča, ki je prišlo iz Slovenije v Združene države Ame-
rike na gostovanje, naj to stori, če ga je volja - ali pa ostane
doma, če ga dogodek ne zanima. Nihče pa nima pravice, je
menil Susel, da bi s pritiski ali kako drugače vplival na
njegovo odločitev in mu kasneje karkoli očital.
»Veste,« mi je rekel moj znanec, »ta polemika seje v vsej
ostrini začela, ko so napovedali obisk Mestnega gledališča
iz Ljubljane s predstavo , Vdove Rošlinke'. To je politično
emigracijo razdelilo na tiste, ki so bili za to gostovanje, in
tiste, ki so bili proti.
»Pa zakaj bi bil lahko kdo proti gostovanju slovenskega
gledališča v Združenih državah Amerike? Ali ni to nekaj
povsem običajnega? Saj k vam vendar prihajajo gledališke
skupine in pevci tudi iz drugih držav - kakor gredo ameri-
ški umetniki po svetu. Kaj pa naj bi bilo v tem spornega?«
»Sporno je bilo za nekatere to, da so videli v tem gostova-
nju politično ozadje.«
»Kako to mishte?«
»Rekli so, da s tem komunistični režim dela propagando
zase in se kaže v lepi luči ter s tem skuša dobiti na svojo
stran ljudi iz politične emigracije.«
»Ampak , Vdovo Rošlinko' so igrali že pred drugo sve-
tovno vojno. Kako bi lahko to gledališko delo propagiralo
komunizem? Saj z njim nima nobene zveze, ni res?«
»To je že res, toda skrajni del politične emigracije ni tako
mislil in ne misli. Se preden so ljubljanski gledališčniki
prišli v Cleveland, so se vnele burne razprave, kaj storiti.
,Ameriška domovina' je objavljala članke, ki so nastopali
proti temu, in podobne članke so objavili tudi drugi emi-
grantski časopisi.«
Tako je postala »Roslinka The Widow«, kakor so jo poi-
menovali v angleščini, malone osrednje pohtično vpraša-
nje.
»Na vse načine so poskušali preprečiti to gostovanje, in
potem ko so videli, da tega ne bodo mogli, so hoteli vsaj
zmanjšati obisk predstave. Grozili so posredno in neposre-
dno.«
»In k^ se je zgodilo?«
»Ni jim uspelo odvrniti ljudi od obiska, čeprav je bila
namesto v začetku predvidenih dveh predstav samo ena, ki
jo je videla polna dvorana - 8(X) ljudi je prišlo na predstavo.
Gledalci so bili navdušeni in tudi laitika je predstavo
izredno laskavo ocenila. To je bil kulturni dogodek sezone
Z9 ameriške Slovence v Clevelandu. Na predstavo so neka-
teri prišli celo iz več sto kilometrov oddaljenih krajev.
Ljudje so se lahko prepričali, da taka gostovanja nimajo
nobene zveze s politiko in propagando, da so kulturni
dogodek, ki lahko pomembno prispeva k negovanju kul-
turne tradicije in izročila Slovencev. Zdi se mi tudi, da je
bila večina - tudi med politično emigracijo - nezadovoljna
ziuradi hrupa, ki so ga zagnali nekateri posamezniki pred
gostovanjem ljubljanskega gledališča in med njim. S tem je
skrajni del politične emigracije pokazal, da je še vedno na
svojem bregu reke, in zlasti mladim iz politične emigracije
se to ni zdelo prav.«
»So mladi tukaj drugačni?«
»O tem ste lahko prepričani. Čas gre naprej in še posebej
v Združenih državah so se mladi nenadoma začeli zanimati
za svoje korenine, za. svoje izročilo. To se ne dogaja samo
ameriškim Slovencem, marveč tudi drugim, Fincem, Fran-
cozom, vsem. Ne vem čisto natančno, od kod to, je pa to
zanimiv sociološki pojav. Ta generacija je nenadoma začu-
tila v sebi neko željo, da bi raziskala, od kod je prišla, kaj je
pustila za seboj. In verjemite mi, da tega nihče ne počne s
sovraštvom, nihče noče odkriti gnoja, temveč prav na-
sprotno: to je neko dehteče pričakovanje, mikavno odkri-
vanje začetka pravljice ali nekaj takega. To je zanimanje za
kulturo in za vse drugo. In to je pri ameriških Slovencih
(nasprotno od večine drugih etničnih skupin v Združenih
državah Amerike) seveda trčilo na politiko. Toda izkazalo
se je, da mladi s tem niso več obremenjeni. Oni nočejo
deliti ne usode ne strasti svojih staršev. Naposled so oni že
Američani, tukaj vzgojeni in izšolani, širokih pogledov na.
svet in ne omejeni s strankarskimi ali kakimi drugimi
predsodki. Proti njim so starši v večini primerov nemočni
in vem za odkrite spopade v nekaterih emip-antskih druži-
nah, ki so se začeli zaradi trmastega vztrajanja staršev, da
se mladi ne smejo zanimati za staro domovino in njeno
sedanjo družbo. Jugoslavija pa dandanašnji ni več strašilo,
kakršno je starejšim političnim emigrantom uspevalo pri-
kazovati v petdesetih letih. Ko so mladi videli predsednika
Tita v Beh hiši in poslušsdi laskave besede, s katerimi ga je
pozdravil Jimmy Carter, je to zanje nekaj pomenilo. In tako
predstavlja stališče staršev za mlade tudi odpor in naspro-
tovanje uradni ameriški politiki, ki se zavzema za dobre
odnose z Jugoslavijo. Kar je dobro za Jimmyja Carterja in
Združene države Amerike, je lahko dovolj dobro tudi
zame, je rekel eden izmed mladih svojemu očetu. In čisto
na koncu lahko rečem, da je neuspeli napovedani bojkot
dela politične emigracije ob gostovanju ,Vdove Rošlinke' v
Clevelandu škodoval tudi ugledu mesta. Številna ameriška
mesta se trudijo, da bi imela stike z evropskimi mesti in
Cleveland kajpak ni nobena izjema. «
Sicer pa se je kulturna zveza med mestoma m še posebej
med ameriško-kanadskimi Slovenci na tem področju ter
domovino in njenim kulturnim izročilom že dodobra utr-
dila. Vsako leto prihajajo iz Slovenije pevski in gledsdiški
ansambli in odhajajo iz Clevelanda v staro domovino.
»To je dobro in prepričan sem, da tega ne bo moglo nič
več ustaviti. Resnica je, da dela čas proti politični emigra-
ciji. Pri tem mislim na kulturno in ekonomsko sodelova-
nje. Naposled lahko ostane vsak pri svojem političnem
prepričanju, pa zaradi tega ni treba, do ovira Usto, kar je
dobro, pametno in koristno. Tudi jaz nisem marksist in
nikoli ne bom, toda to zame ni ovira, da ne bi bil za
izmenjavo kulture med nami in vami,« mi je rekel moj
sogovornik. »Ne razumem kako morejo politični emi-
granti, ki se na vsa usta zavzemajo za demokracijo in
svobodo - tako nedemokratično kratiti to svobodo dru-
gim. «
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
»STROKOVNO«
SPODBIJANJE
PRAVIC
Antonija Obrez iz Voduc
20 - a, Gorica pri Slivnici,
stara 70 let, je bila invalidsko
upokojena pred enaindvaj-
setimi leti. Delala je nekaj
mesecev manj kot štirideset
let, pokojnino ima majhno,
5.000 dinarjev. Letos avgusta
je dobila napotilo za 21-
dnevno zdravljenje v Cate-
ških toplicah.
Ko ji je zdravilišče poslalo
obvestilo, kdaj naj pride na
zdravljenje, se je oglasila pri
zdravnici dr. Kovač-Škober-
ne v zdravstvenem domu
Šentjur in jo zaprosila za pre-
voz in spremljevalca. Sama
namreč ni sposobna iti na
pot in doslej je vedno dobila
prevoz in spremljevalca.
Zdravnica ji je takšno potr-
dilo tudi napisala - ima šte-
vilko 5052 - in tako zaradi
bolezenskega stanja odobri-
la prevoz in spremljevalca
do Cateških toplic.
Gre za težjega bolnika, za
žensko, ki uporablja pri hoji
ortopedske pripomočke in je
pod stalnim zdravniškim
nadzorstvom.
Pacientka je za odhod v
Cateške toplice koristila pri-
vatni prevoz, ki je stal 800
dinarjev, torej manj kot bi
stal taxi (od 1.000 do 1.200
din).
Po povratku z zdravljenja
se je pacientka obrnila na
zdravstveno skupnost obči-
ne Šentjur zaradi povračila
prevoznih stroškov za pot od
doma do Cateških toplic,
kajti za pot od zdravilišča do
doma je koristila prevozno
sredstvo zdravilišča.
Toda, njeno zahtevo po po-
vračilu prevoznih stroškov
so zavrnili. To je storila de-
lavka zdravstvene skupnosti
Šentjur, tovarišica Kramer-
jeva. Torej, zavrnila je plači-
lo stroškov, ki jih je zdravnik
odobril.
In tako na občinsko zdrav-
stveno skupnost Šentjur in
tovarišico Kramerjevo tudi
kot državljan in delegat re-
gionalne zdravstvene skup-
nosti in skupnosti socialne-
ga skrbstva Celje naslavljam
nekaj vprašanj.
Do kdaj je zlasti po njeni
»strokovni oceni« človek
vreden pozornosti in družbe-
ne skrbi? Ali samo dokler
lahko dela ali še naprej, ko ni
več sposoben za delo?
Kako bi se, tovarišica Kra-
merjeva, sama počutila, če bi
se slučajno našla v takšnem
položaju?
Ali bi tako ravnala tudi v
primeru, če bi imela pred se-
boj enako vlogo bližnjega so-
rodnika ali drugega, ki bi ga
nekdo priporočil?
Ali imate v resnici takšna
pooblastila, da lahko spodbi-
jate strokovno mnenje in do-
ločila zdravnika?
V pričakovanju odgovora
vas lepo pozdravljam!
VENTISLAV PIPERCIC,
Žalec, Velenjska 9
UREDNIŠTVO: Pismo, ki
vsaj z naše strani ne potre-
buje komentarja. Vprašanja
so tu in prosimo občinsko
zdravstveno skupnost v
Šentjurju in posebej tov.
Kramerievo, da nanje odgo-
vorita. Že v naprej hvala za
sodelovanje.
NAŠA KS
ALJAŽEV HRIB
Bralci Novega tednika
imajo le redkokdaj prilož-
nost, da lahko preberejo
kdaj kakšno vest iz krajevne
skupnosti Aljažev hrib. Ta
krajevna skupnost zajema
zaselke: Zavodna, Cret, Sel-
ce, Podgorje, Zvodno in
Skalno klet. Dolga leta nazaj
v tej krajevni skupnosti ni
bilo posebnih naložb, ki bi
bile pomembne za gospodar-
ski in družbenopolitični raz-
voj območja. Tudi zaradi te-
ga se je o tem predelu malo
pisalo.
Zadnje čase pa je tudi ta
krajevna skupnost deležna
nekaj pozornosti in nekaj ko-
munalnih del, ki so precej
spremenile zunanji videz na-
selij v njej. To se nanaša
predvsem na komunalna de-
la, na urejanje in asfaltiranje
cest in poti. Tako je bil zgra-
jen nov cestni odsek pod
gradom, asfaltirana je bila
Cesta na grad v vsej dolžini,
prav tako so bile obnovljene
in asfaltirane važnejše poti v
Cretu, Podgorju in na Zvo-
dnem. Tako ljudje na teh ob-
močjih ne gazijo več po blatu
in tudi z motornimi vozili so
ti kraji zdaj lažje dosegljivi.
Poleg tega smo končno do-
bili nov otroški vrtec, ki je
bil zgrajen s precejšnjo za-
mudo s sredstvi drugega ob-
činskega samoprispevka. In
končno bo v kratkem po-
vsem obnovljeno nogomet-
no igrišče pri Skalni kleti, ki
naj bi nadomestilo Glazijo.
In prav gradnja tega objek-
ta je povzročila pri bližnjih
stanovalcih precej negodo-
vanja. Ne zato, da bi naspro-
tovali tem delom in igrišča
ne marali, marveč zato, ker
so vsak dan opazovali, kako
delavci tudi po več ur sedijo
v senci in se hladijo ter pijejo
pivo. Tudi delo samo ni bilo
načrtno. 2e povsem preora-
no, poravnano in s travo po-
sejano površino igrišča, že
tedaj, ko je trava ozelenela,
so znova nasuli z zemljo in
vsa zadeva se je pričela spet
od začetka. Gotovo bi se ta
obnovitvena dela še bolj za-
vlekla, če ne bi zapihale hla-
dne jesenske sape, ki so pri-
silile izvajalce k živahnejše-
mu gibanju. Sicer bi pozeba-
li. Vse, kar so krajani videli
na tem igrišču, jih je prepri-
čalo, da smo daleč od napo-
rov za stabilizacijo.
Seveda pa pestijo prebi-
valce tega območja še druge
potrebe. 2e več let je načrto-
vano povečanje samopo-
strežne trgovine »Pod gra-
dom«. V majhni, trgovini, ki
bi ustrezala komaj za maj-
hno vas, se slabo počutijo ne
samo nakupovalci, tudi pro-
dajalke same, saj ne morejo
delati tako kot njihove tova-
rišice v svetlih in prostornih
marketih, samopostrežnicah
in drugod.
Podobno je s samoostrež-
no trgovino »Voglajna«. Tu-
di ta že dolgo ni več kos kra-
jevnim potrebam, zato mno-
gi krajani hodijo nakupovat
v mesto.
Najbolj pereče vprašanje v
naši krajevni skupnosti pa
so prostori za družbeno in
politično dejavnost. Zdajš-
nje delo se odvija na dveh
desetinah kvadratnih me-
trov površine, brez sanitarij
in drugih pomožnih prosto-
rov. Razen tega je tu tudi se-
dež krajevne skupnosti in
vseh krajevnih družbenopo-
litičnih organizacij. Ob vseh
ugotovitvah pomanjkljivega
dela v krajevni skupnosti se
kot rdeča nit vleče pomanj-
kanje ustreznih prostorov.
To ni več vprašanje, temveč
resen problem. In kako naj v
takšnih pogojih izvedemo
vse zahtevne družbenopoli-
tične naloge, tudi v zvezi s
pripravami na bližnje skup-
ščinske volitve?
Za rešitev tega problema
se že dolgo let zavzemajo vse
krajevne družbenopolitične
organizacije, krajevna skup-
nost, zlasti njen svet skup-
ščine, pa vselej naletijo na
premočan gordijski vozel.
Krajani imajo občutek, da
tudi v občinskih organih za
to potrebo ni pravega razu-
mevanja. Ce kje velja sloven-
sko reklo, da sit lačnemu ne
verjame, potem tu povsem
drži.
FERDO SIRCA,
Gallusova 5, Celje
UREDNIŠTVO: Očitek,
da premalo pišemo in govo-
rimo o krajevni skupnosti
Aljažev hrib prav gotovo
drži. Žal, smo tudi iz te kra-
jevne skupnosti dobivali
premalo pobud za takšno
delo. Z vsem drugim, kar
ste napisali, se strinjamo.
Povsem pa nam ne gre v ra-
čun, kako, da se zadeva oko-
li družbenega centra v kra-
jevni skupnosti ne prema-
kne naprej. Menimo, da je
znana vsaj perspektiva, saj
je skupnost krajevnih skup-
nosti v celjski občini že
pred časom pripravila pro-
gram teh del. Kje je torej
KS Aljažev hrib?
ZAHVALA
PEVSKEMU
ZBORU
DRUŠTVA
UPOKOJENCEV
CELJE
v soboto, 12. decembra po-
poldne je bil v lepi dvorani
Narodnega doma koncert
pevskega zbora društva upo-
kojencev Celje. V nabito pol-
ni dvorani hvaležnih poslu-
šalcev je zbor po uvodni pe-
smi izvedel zelo lep program
v treh delih. Najprej je nasto-
pil moški zbor, nato ženski
in nazadnje še mešani.
Ljudje v dvorani so s plo-
skanjem dajali priznanje
pevcem ter lepi slovenski in
koroški narodni pesmi. Zbor
je zelo dobro in zavzeto vodil
Tone Tržan.
Koncert je bil v počastitev
40. obletnice vstaje sloven-
skega naroda in 35-letnice
društev upokojencev. Zato
so ob tej priložnosti podelili
priznanja nekaterim delov-
nim organizacijam, šolam in
ustanovam. To je res lepo so-
delovanje.
Posebno prisrčen je bil
pozdrav pionirjev Prve
osnovne šole. Tudi veliko
darovanega cvejta, prisrčni
stiski rok, zato ni naključje,
da so se mnogim zarosile tu-
di oči. Bile so solze radosti.
Vsi vam želimo, da še na-
prej ostanete tako prizadev-
ni in da še naprej posreduje-
te naše lepe narodne pesmi.
Hvala vam pevci in pevke.
Le tako naprej!
LOJZE KOVAČIC
Maribor
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in priznanje pevcem
in pevovodji zbora društva
upokojencev v Celju.
SODIŠČE
ODGOVARJA
Po pozivu Novega tednika
z dne 10. decembra 1981 na
strani 11, naj Temeljno sodi-
šče Celje - Enota v Celju od-
govori na pismo Toneta Ur-
šiča iz Kamenega 13; b, Šent-
jur pri Celju, dajemo nasled-
nje pojasnilo:
Overitev podpisov na listi-
ni (pogodbi) je bila pri Te-
meljnem sodišču v Celju,
enoti v Celju opravljena na
zahtevo stranke po delavcu
sodišča (referentu za overi-
tve). Dolžnost delavca, da
opravi vsako overitev, ki je
dopustna po^ zakonitih dolo-
čilih, je bila s tem izpolnjena
ter sodna taksa za izvršeno
dejanje pravilno pobrana ter
uničena.
Za veljavnost izročilne po-
godbe med predniki in po-
tomci, kakršna je bila tudi
predmetna pogodba, pa je
potrebno, da je v smislu do-
ločil 107. čl. Zakona o dedo-
vanju overjena po sodniku.
Pismeni sporazum je sesta-
vil odvetnik, zato je vprašlji-
vo zakaj ni strank napotil na
postopek za overitev pogod-
be po sodniku. Pooblaščeni
delavec sodišča za overitve
namreč ni dolžan presojati
vsebine pogodb in je zato
ravnal po zahtevi stranke, ne
da bi jo opozoril na posledi-
ce, torej pravilno.
Znatno pozneje je Uršič
Anton zahteval vrnitev so-
dne takse din 600, češ da jo je
moral ponovno plačati na
enoti sodišča v Šentjurju v
enakem znesku, ko je bila
opravljena overitev pogodbe
po sodniku. Zastavlja se
vprašanje, zakaj ni vprašal
sodnika v Šentjurju, kaj je z
že, plačano takso, saj jo je de-
jansko vnovič plačal brez
ugovora, seveda za drugo de-
janje (za overitev pogodbe
po sodniku in ne samo za
overitev podpisov na pogod-
bi). Ob tem je odprto še prav-
no vprašanje ali se lahko že
prej plačana sodna taksa za
izvršeno overitveno dejanje
upošteva pri overitvi spora-
zuma po sodniku, s katerim
pogodba šele dobi pravno
veljavnost.
V postopku o zahtevi za vr-r
nitev sodne takse je bilo nuj-
no preveriti dejansko stanje
v zvezi s plačili takse tako na
enoti v Celju kot na enoti so-
dišča v Šentjurju in nato ob
nakazanem spornem, prav-
nem vprašanju odločiti o
utemeljenosti zahteve Anto-
na Uršiča. Sklep o tem je iz-
dan, pravilnost in primer-
nost zahtevka stranke pa bo
znana šele z dnem njegove
pravnomočnosti.
Očitki glede neresnega in
neodgovornega dela sodišča
so slej ko prej neutemeljeni.
Stranka tudi ni izčrpala mož-
ne poti z nadzorstveno pri-
tožbo vodji enote oziroma
predsedniku Temeljnega so-
dišča Celje, zato štejemo tudi
objavo javnega vprašanja za
preuranjeno.
Vodja enote
Temeljnega sodišča
JELKA FINK
Predsednik
Temeljnega sodišča Celje -
MARJAN BELE
UREDNIŠTVO: Hvala za
hiter odgovor. Glede vašega
mnenja o preuranjeni obja-
vi pisma Toneta Uršiča pa
tole. V odgovoru niste zani-
kali njegove izjave, da se je
na postopek in reševanje
postopka pritožil na sodišče
8. julija 1980. leta in da na ta
korak, tudi poznejši osebni
obisk, ni dobil odgovora,
zlasti pa ne na pismeno pri-
tožbo. In glejte - zdaj se je
Tone Uršič odločil za drugo
pot, za objavo svojega pro-
blema v Pismih Novega te-
dnika. In odgovor je takoj
tul Pa brez zamere.
In še nekaj - ali je Tone
Uršič vedel za možnost poti
z nadzorstveno pritožbo vo-
dji enote, oziroma Temelj-
nega sodišča? Ga je kdo
opozoril na to pot?
MUZEJ REVOLUCIJE
v muzeju revolucije je odprta
za obiskovalce stalna razstavna
zbirka vsak dan razen ponedelj-
ka od 9. do 12. ure, ob sredah
popoldne pa tudi od 14. do 17.
ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, ob sredah popoldne
pa od 14. do 16. ure. Obiskovalci
si lahko ogledajo stalno arheolo-
ško zbirko, rimski lapidarij in
stalno razstavo, ki prikazuje kul-
turno zgodovinske spomenike.
Zaradi nujnih obnovitvenih
del je zaprta stalna razstava
umetnostno-zgodovinske zbirke
v I. nadstropju stare grofije.
GALERIJA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA
v Galeriji turističnega društva
na Tomšičevem trgu v Celju je
odprta prodajna razstava novo-
letnih čestitk. Razstava bo odpr-
ta do konca meseca decembra.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo
predvajali v nedeljo ob 17. in
19.30 uri španski pustolovski
film Robin Hood nikoli ne umre.
V nedeljo dopoldan ob 10. uri
pa bo predstava novoustanovlje-
ne lutkarske sekcije, ki se bodo
predstavili z igrico Račke, ki jo v
okviru društva France Prešeren
iz Vojnika vodi Tone Zorko.
KULTURNI DOM
VOJNIK
v Kulturnem domu v Vojniku
bo, v soboto, 26. decembra ob 20.
uri koncert skupine Hazard.
KLUB KULTURNIH
DELAVCEV IVAN
CANKAR
v klubu kulturnih delavcev
Ivan Cankar v Celju bo v ponede-
ljek, 28. decembra ob 17. uri re-
dni občni zbor članov kluba, po
občnem zboru pa bo družabni
večer z gostjo, slovensko pesnico
in igralko Svetlano Makarovič.
HALA GOLOVEC
CELJE
v Hali Golovec bo v dneh od
24. do 27. decembra prireditev
dedka Mraza in smučarski sejem.
MUZEJ REVOLUCIJE
Božidar Zavšek-Dare razstav-
lja od 17. decembra v Muzeju re-
volucije v Celju. Razstava je od-
prta vsak dan od 10. do 12. in od
16. do 20. ure razen nedelje do 27.
decembra.
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
v avli hotela Dobrna razstavlja
slikar in keramičar Jure Cekuta
iz Celja. Razstava bo odprta do
ponedeljka, 28. decembra.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
V knjižnici Edvarda Kardelja
je odprta razstava »Slovenska
književnost za otroke in mladino
1945-1980«. Razstava bo odprta
do 15. januarja v času, ko knjižni-
ca posluje za bralce.
LIKOVNI SALON
v Likovnem salonu v Celju je
od 18. decembra odprta razstava
grafičnih del Sonje Lamut in Ne-
nada Jakeševiča. Razstava bo od-
prta do 4. januarja.
ZDRAVILIŠKI DOM
DOBRNA
Danes, v četrtek bo ob 19.30 uri
v dvorani Zdraviliškega doma na
Dobrni družabni večer za goste
zdravilišča.
OSNOVNA ŠOLA XIV
DIVIZIJE DOBRNA
v petek, 25. decembra ob 11.
uri bo v osnovni šoli na Dobrni
svečana otvoritev stalne razstave
o XIV. diviziji, s katero bodo po-
častili 20 let dela v novi zgradbi.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE
Četrtek, 24. decembra ob 10.30
in 13.: Alenka Goljavšček:
KRALJ MATJAŽ, KAKO SE
IMAS? Zaključeni predstavi za
celjske osnovne šole.
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
naslednjega dne. Ob nedeljah je
dežurstvo od 12. ure do nasled-
njega dne do 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa od 7. da naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj.
LEKARNE CELJE
D.0 sobote, 26. decembra do 12.
ure je dežurna Nova lekarna na
Tomšičevem trgu, nato prične z
dežurstvom lekarna Center v
Stanetovi ulici.
TRGOVINE
V tednu od 21. do 26. decembra
je dežurna samopostrežba CEN-
TER v Cankarjevi ulici vsak dan
do 20. ure. V tednu od 28. do 31.
decembra pa dfežura samopo-
strežba RIMSKI DVOR v Zidan-
škovi ulici.
CEUE
Rojenih je bilo 31 dečkov in 31
deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 4 dečki in 2 deklici.
CELJE
Poročilo se je 8 parov, od teh:
VIDEČ Pavel iz Kompol in REP
Danijela iz Celja, VALEK Božo
in GOLOB Branka oba iz Celja,
KOVAČ Anton iz Kompol in
PLESNIK Antonija iz Runtol.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so se 3 pari.
SLOVENSKE KONJICE
. Poročili so se: GABER Stani-
slav iz Draže vasi in PODKU-
BOVSEK Terezija iz Klokočov-
nika, ŽERJAV in SKRBINSEK
Lidija oba iz Slovenskih Konjic.
CELJE
Umrli so; JEVSEVAR Julij, 69,
Radeče, PINTER Marija, 69, Vi-
tanje, JE20VNIK Damjana. 2
meseca, Dobrič pri Polzeli, HRI-
BAR Valentin, 76, Sevnica, JA-
GER Stanislava. 51, Celje, LILI-
JA Ana, 79, Šempeter v Savinjski
dolini, MARTINCIC Ferdinand.
58. Radeče, NOVAK Barbara, 77.
Celje, RAJH Otmar, 75, Suho pri
Dobjem, CILENŠEK Neža, 78.
Rečica-Laško, TAVČAR Marija.
72, Založe pri Polzeli, JEZOV-
NIK Helena, 87, Ljubija-Mozirje.
ODBAJ Tomaž, 87, Titovo Vele-
nje, HOČEVAR Marija. 69. Sev-
nica, RAVNIKAR Otilija Terezi-
ja, 64, Njivice Radeče.
LAŠKO - KRAJEVNI URAD
RADEČE
Umrli so: ZALOKAR Franc,
Zidani most. ROTER Elizabeta,
Radeče.
SLOVENSKE KONJICE
Umrli so: ESIH Anton, 30, Slo-
venske Konjice, POLH Katarina.
79, Koble, METLICAR Anton.
35, Zbelovska gora.
NA POHODU JE INDUSTRIJA ZNANJA - ELEKi
Tudi domača pamet In znanje sprejei
KAJ JE TO RAČUNALNIK?
Na videz preprosto vprašanje, pa
nanj vendarle težko odgovorimo, če ne
pogledamo v sam začetek razvoja ra-
čunskih strojev, iz katerih so se pozne-
je razvili računalniki.
Eden od štirih utemeljiteljev ideje
računalnika, znameniti fizik in filozof
Pascal je pri devetnajstih letih kon-
struiral prvi mehanski seštevalni stroj
z namenom, da bi olajšal delo svojemu
očetu, ki je bil po poklicu knjigovodja.
Ce sedaj poskusimo odgovoriti na v
naslovu zastavljeno vprašanje, lahko
na kratko rečemo takole: računalnik je
stroj, konstruiran z namenom, da člo-
veka osvobodi neskončnega ponavlja-
nja istih operacij v zvezi z računanjem
in iskanjem ter kombiniranja podat-
kov iz arhivov. V novejšem času je ra-
čunalnik tudi glavna točka v mrežah
za prenose podatkov na daljavo, ven-
dar z istim osnovnim namenom.
Današnji računalniki so večinoma
sestavljeni iz procesnega dela, v kate-
rem se izvajajo v naprej programirane
operacije, tvorijo pa ga procesor in pe-
riferije, ki jo sestavljajo čitalnik kar-
tic, hitri tiskalnik za izpis rezultatov,
trakovi in diski kot nosilci podatkov
itd. Razlika med računalnikom in ra-
čunskim strojem je prav v procesnem
delu, ki ga lahko programiramo, da po-
ljubno dolgo opravlja določeno opera-
cijo.
Zaradi vedno večjega napredka znano-
sti in industrije so se že pojavila po-
dročja, ki jih brez računalnika ni mo-
goče več obvladati. Ne glede na po-
membnost računalnika v nekem proce-
su, pa mu nikoli ne smemo pripisovati
vloge misleca ali ustvarjalca. Računal-
nik je vedno le človekov pomočniki
Ugriznili smo v kislo raču-
nalniško jabolko, da bi na ra-
zumljiv, poljuden način svo-
jim bralcem vsaj iz preteklo-
sti letošnjega leta posredova-
li nekaj ugotovitev s poti in
stranpoti našega računalniš-
tva. Seveda nimamo ambicij
niti strokovnih možnosti, da
bi izluščili iz velike reke pre-
litega tiskarskega črnila do-
končno podobo ali zaokro-
žen sedanji in še bolj prihod-
nji trenutek našega računal-
ništva kot segmenta družbe-
nega sistema informiranja.
Da se ne bi izgubili v vseh
vodah in tokovih domačega
računalništva, še kako in še
vedno silno odvisnega od tu-
je elektronske pameti, pa
smo se povezali z Razvojnim
centrom Celje, ki v okviru
svoje TOZD Informacijsko-
računalniški center in še bolj
v okvirih Poslovne skupno-
sti Družbeni računalniški
center Celje skupaj z mnogi-
mi drugimi delovnimi orga-
nizacijami (so)oblikuje raču-
nalniško podobo danes in ju-
tri na širšem celjskem ob-
močju.
V	nedavni preteklosti je
bilo veliko razprav in razbur-
janja ob tem, da smo imeli v
Jugoslaviji kar trideset kan-
didatov za proizvodnjo raču-
nalnikov. To je podatek še iz
predstabilizacijskih časov, iz
let brez hudih omejitev pri
uvozu. Se spomladi smo na
beograjskem mednarodnem
tehničnem sejmu bolj strme-
li v praznino velike razstav-
ne računalniške dvorane,
kar pa je bilo v njej otipljivej-
šega so bili večinoma števil-
ni kopirni stroji, pa celo v
nekem kotu nekaj imenitnih
kemičnih svinčnikov, kar ni
brez zlobe ugotovil novinar-
ski poročevalec mariborske-
ga Večera.
Bilo pa ni niti velikih sve-
tovnih proizvajalcev raču-
nalnikov, saj je tudi veliki
IBM že drugič zapored »špri-
cal« to razstavo, verjetno mi-
sleč, da zanj pri nas in v teh
časih najbrž ne bo kaj prida
poslovnega kruha, ker si pač
uvoza ne moremo in ne sme-
mo privoščiti.
Se spomladanske računal-
niške oblake je čez poletje
pregnal slovenski dogovor
velikih treh. Iskre, Elektro-
tehne in Gorenja, torej do-
mačih računalniških proi-
zvajalcev, ki so se nato še po-
sebej izkazali na oktobrskem
ljubljanskem sejmu Sodob-
na elektronika 81. V tem ok-
viru je slovensko društvo In-
formatika tudi prvič v Ljub-
ljani organiziralo simpozij
Informatica 81, kjer so pou-
darili, da je čas med odloči-
tvijo za nabavo opreme in in-
stalacijo predlog, v tem času
pa oprema pogosto zastari.
V	težnjah kakovostne
preureditve celotnega go-
spodarstva, da, bi postalo
čim bolj učinkovito doma in
še posebej na tujem, je izre-
dnega pomena vključitev ra-
čunalniške tehnologije, tudi
kot najbolj perspektivne ve-
je gospodarstva, saj naložbe
vanjo dajejo največ učinka
glede na vložena sredstva.
Računalniška veja gospo-
darstva pa je nadvse po-
membna tudi zato, ker lahko
njen ustrezen razvoj odločil-
no podpre razvoj samo-
upravnih odnosov, saj samo-
upravljalcu približuje »pra-
ve« informacije.
ČIM VEČ INFORMACIJ,
TO NE ZADOŠČA
Povrnimo se najprej k in-
formacijskim in samouprav-
nim razsežnostim računal-
ništva v naši družbi, pa po-
skusimo odgovoriti mimo-
grede še na to, kaj so »prave«
informacije. Načelno se lah-
ko kmalu strinjamo, da je
bombardiranje z informaci-
jami, delegatskimi in dru-
gačnimi, ter gradivi, zlasti
takšnimi, ki jih nobeden ni
naročil in ki nikogar ali zelo
malo ljudi zanimajo, samo
najboljši način, da nekoga
»informacijsko ubijemo« in
ga mine vsakršna lakota po
informacijah. Seveda pa je
tudi to jasno, da dobrih in-
formacij, takšnih, ki dajejo
odgovore na vprašanja (sa-
moupravna) in sprožajo no-
vo radovednost, nikdar ni
dovolj. Predvsem moramo
razlikovati informacijo od
podatkov, kar sicer v vsak-
danji praksi dostikrat niti ne
počnemo. Vedeti je namreč
treba, da je informacija tisto,
kar stopa v prostor, vse dru-
go je podatek. To pomeni, da
je eno in isto besedilo lahko
za nekoga v določenem tre-
nutku le podatek, za drugega
pa izjemno pomembna infor-
macija.
Prav v tem je izhodišče na-
šega družbenega sistema in-
formiranja. Delovni ljudje
morajo dobiti informacije,
morajo zvedeti to, kar jih za-
nima. Pot do tega pa ne sme
biti zapletena ali tako stro-
kovno zavita, da je ne bi
zmogli vsi. Nesporno je, da
smo v naši družbi že razvili
dobro informacijo, vendar je
tudi očitno, da z njo samo-
upravljalsko nismo zadovolj-
ni. Ni malo mnenj strokovno
podkovanih ljudi, ki so pre-
pričani, da je organizacija
naše družbe ušla naprej in,
da informacije, ki so še zado-
ščale za včeraj, danes še zda-
leč nimajo prave teže in ve-
ljave. Ni nam še uspelo razvi-
ti takšnega tipa (in najbrž si-
stema) informacij, ki z razvo-
jem samoupravnega sistema
odločanje delavcev postav-
ljajo na prvo mesto.
V zvezi z informacijami
moramo tudi pristati na
spremembo oziroma drugač-
no razumevanje tiste Marxo-
ve trditve, da ima moč tisti,
ki ima sredstva za proizvod-
njo. V njegovih časih je to
nespodbitno veljalo, danes
pa ne kaže preganjati tistih,
ki zagovarjajo moč informa-
cij, češ da slepo posnemajo
zahodne izkušnje in trditve.
Bistveno je, kako uporabljati
proizvajalna sredstva, da bi
dala največ, na najboljši na-
čin. Lahko torej pravimo, da
nima moči tisti, ki ima orožje
v rokah, ampak tisti, ki ima
informacijo, ki ve, kako to
orožje deluje.
Kje šepa naš informacijski
sistem? Najbrž delamo napa-
ko v tem, ker še nočemo
brezpogojno ugotoviti, da je
usoda, življenjska raven, ves
naš razvoj odvisen od uspeš-
nosti naše družbe v primer-
javi z drugimi. Vso svojo po-
zornost moramo s tem v zve-
zi usmeriti na tiste informa-
cije, ki omogočajo proizvod-
njo v najširšem pomenu be-
sede, od njene organizacije
do tehnoloških procesov.
POTREBE PO NOVEM
ZNANJU
Za povečanje znanja je
nujno pridobiti novih infor-
macij, novih pretokov infor-
macij in komunikacij. Infor-
macija mora postati novo
okno v svet. Kakršenkoli na-
čin si pri tem izbiramo, vsak
je nujno povezan z informa-
cijsko tehnologijo, z višjo
ravnijo informacijske kul-
ture.
Kadar pa razmišljamo že
tudi kot kratkoročni ali dol-
goročni futurologi, se spo-
mnimo opozoril ekonomi-
stov J. H. Lorenzija in E. Le
Bucherja, avtorjev Ukrade-
nih spominov: »2e v prihod-
njih letih bomo doživeli stra-
hovito vojno... Pritisk te-
hnološke premoči bo uniču-
joč. Pri tem pa ne bo šlo sa-
mo za monopole v vrsti loče-
nih področij, temveč na-
sprotno, za konkurenco
vzdolž vse proizvajalne veri-
ge: v vsem, kar je povezano z
zbiranjem, s posredovanjem,
z manipulacijo in s shranje-
vanjem informacij... Ogro-
žena je nič več in nič manj
kot neodvisnost dežel, se
pravi njihova samostojnost v
odločanju, oblika njihovih
informacijskih omrežij in na-
rava pretoka informacij po
teh omrežjih. Kaj je s tem na
kocki, je jasno.«
»Telematika« - skorajšnja
poroka računalnika s teleko-
munikacijskimi sredstvi, kot
so telefon, televizor, tele-
printer, telekopirni aparat in
drugi, ter razprava o njej, je
pred dvema letoma dodobra
vznemirila udeležence me-
dnarodnega seminarja o in-
formatiki in družbi v Parizu.
Bilo je na kupe opozoril pred
novo tehnološko revolucijo,
od prejšnjega francoskega
predsednika Giscarda, »da
moramo humanizirati stroje,
ne pa robotizirati ljudi«, ali
pa, »da informatika ne sme
biti revolucija, ki izbruhne.
temveč naj bo revolucija, ki
naj nas doleti priprav-
ljene...«
Skoraj značilno je, da so
imeli -»levi«, tako francoski
sindikalisti kot komunisti
največ pomislekov, kajti po
njihovem so bili do sedaj pri
razvoju računalnikov v
ospredju le problemi tehnič-
ne narave, ves sistem pa za-
hteva predvsem politično
razpravo. Osnovno vodilo je
vprašanje, kdo sistem upo-
rablja, kako ga uporablja in
za kaj ga uporablja. Od tu ni
daleč »rdeča nit« tovrstnih
pripomb: delavci bi morali
biti nenehno na tekočem o
vsaki naložbi v informatiko,
jo odobriti, se s sistemom
seznanjati...
Najbrž je bil potreben tale
daljši odmik od domače ra-
čunalniške stvarnosti v ne-
katere svetovne razsežnosti,
če je vsaj s popravki verjeti,
da smo že z uporabo televizi-
je vstopili z obema nogama v
informacijsko oziroma ko-
munikacijsko človekovo ero,
ero nove informacijske te-
hnološke revolucije, ki sama
po sebi še ne daje več kot,
»da bi si bil svet blizu, člo-
vek pa ne bi več imel bliž-
njega...«
Tor§j: vznemirjenost zara-
di novih znanj na tem po-
dročju ni od muh in vsaka
previdnost je tudi na mestu,
predvsem v drugačnih poli-
tičnih in družbenih razme-
rah, kot je naša.
V razvitih zahodnih
družbah vse pogosteje
govorijo o tako imenova-
ni »informacijski družbi«,
o »informacijsko-komu-
nikacijski dobi« kot zad-
nji stopnji razvoja, ki ga
je dosegel kapitalistični
sistem. Čeprav je v zvezi s
tem razprava še odprta,
ali gre za metodološko,
vsebinsko ali pa retorično
vprašanje, pa se kaže do
nje vendarle opredeliti.
Kako na to gleda socia-
listična samoupravna
družba, kje se takšen si-
stem vklaplja že zaradi
samega razvoja, kje pa so
tiste ločnice, ki osamo-
svojujejo samoupravlja-
nje pred kakršnimikoli
kapitalističnimi posegi
(in vplivi). Zavedati se na-
mreč moramo, da je infor-
matika postala infra-
struktura celotnega na-
predka in da moramo
skozi to prizmo pogledati
celotno podobo. Ni na-
mreč malo gledanj, ki
skušajo in hočejo temu
pojavu dati predvsem te-
hnokratsko obeležje. Po
mnenju Komunista je za-
deva že dosegla tudi to-
likšno stopnjo, da bržko-
ne ne bi bilo napak, če bi
jo ideološko opredelih na
bližnjih kongresih zveze
komunistov ali pa v orga-
nih te organizacije.
UVAŽANJE TUJE
PAMETI
Petindevetdeset odsto
kov računalnikov v JugosI
yiji kontrolira IBM. Ta rači
nalniška družba torej poba
prav toliko vseh jugoslovaž
skih investitorjev v elektroi
ske računalnike. Za 141 «
štaliranih IBM sistemov, k
likor jih imamo najetih v Ju
goslaviji plačujemo letn
27,6 milijonov dolarjev naj(
mnine. Jugoslavija je v pw
gledu računalnikov v odn(
su do sveta približno v ti
kem položaju, kot je bij
Evropa v šestdesetih letih ^
odnosu do ZDA. Leta 1967 j<
Jean-Jacques	Servan
Schreiber v svojem Ameri
škem izzivu zapisal: »Sfi
vražnik« nam ne zadaj:
udarcev samo z nafto, dolar
ji, tonami jekla, niti ne s sd
dobnimi stroji, ampak s svo
jo ustvarjalno fantazijo in of
ganizatorskim talentom ...
Znanstveno-tehnološka
revolucija in z njo povezano
uvajanje računalniške te'
hnologije je proces, ki se miii
naša družba ne želi in ne mo^
re izogniti. Dosedanje neure
jeno računalniško področje '
kar zadeva uvoz in uporab«'
različnih računalnikov in nji'
hovih sistemov, pa tudi vrsts^
zdrah in prepirov, kdo b(*'
kdo in kaj delal v računalni-^'
ški elektroniki v Jugoslavij'^
in še posebej pri nas v Slovef
niji, se umika času dogovorf
jenega lastnega domačeg^Jj
znanja v proizvodnji raču^
nalnikov. (fe je danes v seda"
njih domačih sistemih od 2^?'
do 30 odstotkov tujih delov
ceni, potem ni razloga, da n^*
bi verjeli domačim strokov M
njakom, da se bo tudi ta de-®
fllKA
a izziv
± sčasoma manjšal. Pri tem
a vseeno kaže povedati tudi
), da je računalnik še vedno
iroj, ki ostane »neumen«, če
»nj ne bi vgradili ustreznih
Fogramov, ki šele omogoča-
I računalniku, da pove, kaj
\ kako naj dela, da postane
>rej računalnik dovolj »p'a-
»eten«. Pri tem gre za tako
nenovano programsko
premo, ki je v stroki znana
ot »softvvare«, predstavlja
a 60 odstotkov vrednosti ra-
^nalniškega sistema.
Predvsem pa je res, da ni-
oli ne bomo delali vsega do-
|a, četudi bi to zmogli. Ne
i se splačalo. Po drugi stra-
i pa je tudi res, da se po
ekaterih mnenjih »zakuli-
10«, za računalniškim ne-
?orazumevanjem v Jugo-
aviji verjetno tudi skrivajo
iteresi tujih nadnacional-
ih družb, ki se nikakor no-
5jo sprijazniti z jugoslovan-
željo po neodvisnosti na
odročju informatike, kajti
b dosedanji politiki nabav-
anja tuje računalniške
preme, smo na tem področ-
1 že tako zelo odvisni od tu-
' pameti.
Zanimivo je pri tem, da se
^ omenjena dosedanja poli-
ka uvoza komaj hoče do-
olj energično lomiti, saj je
3 primer komisija za oceno
^vesticij v Sloveniji zaradi
- dvajsetih vlog za uvoz ra-
^nalnikov, ob rešetanju še
■"Ugih vlog, prav računalni-
škim namenila največ časa.
^ to je bilo prejšnji teden,
'.o ugotovitvi, da je računal-
nika oprema v Sloveniji že
^^starela in izrabljena, pa se
■ komisija zavzela za izdela-
° dolgoročnih kriterijev pri
^ozu računalniške opreme,
''i čemer naj bi upoštevali
zlasti razvoj domače proi-
zvodnje računalnikov. Pri
tem komisija za oceno inve-
sticij naše republike tudi ni
obšla ugotovitev, da je raču-
nalniška oprema poleg izrab-
ljenosti še nadvse pestra in
neusklajena glede svojega
izvora.
CELJSKE
OZIROMA
REGIJSKE
AMBICIJE
Odštejmo usmeritve in
ambicije Razvojnega centra
Celje pri avtomatizaciji te-
hnoloških procesov, ki jo
omogoča intenziven razvoj
tehnologije elektronskih ele-
mentov vse do mikroproce-
sorjev. Vsekakor lahko trdi-
mo, da so prisotne, če upo-
števamo posvetovanje in
predstavitev dosežkov pro-
cesnega računalništva v Slo-
veniji, ki sta bili organizirani
prejšnji mesec v Celju, prav
na pobudu Razvojnega cen-,
tra Celje in celjske občinske
raziskovalne skupnosti.
Tudi v našem prostoru je
dozorelo spoznanje, da je že
nekaj izkušenj za nami in, da
se bo potrebno vključiti v
proizvodnjo elektronike, te
izrazite »industrije znanja«.
Popolnoma jasno je, da pri-
hodnost pripada elektroniki
in da se nobena veja indu-
strije brez nje ne more skla-
dno razvijati naprej. Za našo
družbo pa je še posebej po-
membno vprašanje humani-
zacije dela, to je iskanje takš-
nih tehnoloških rešitev in
avtomatizacije proizvodnje,
ki bo neposrednim proizva-
jalcev omogočila samo-
upravno ustvarjalno uprav-
ljati proizvodne procese.
DRUŽBENI
RAČUNALNIŠKI
CENTER CELJE
Pot tem imenom se skriva
pravzaprav komaj tri leta
stara poslovna skupnost, ki
so jo skupaj z Razvojnim
centrom Celje oblikovale ne-
katere večje organizacije
združenega dela, kot so Ae-
ro, KONUS, INGRAD in ne-
katere druge. V namen str-
nemo lahko štiri glavne toč-
ke: računalniške storitve za
potrebe članic skupnosti,
pridobivanje skupne pro-
gramske opreme, šolanje in
izobraževanje kadra in skup-
na dela na razvojno-razisko-
valnem področju.
V letu 1979 je poslovna
skupnost DRC Celje za svoj
razvojni koncept sprejela di-
stribuirano računalništvo, ki
ga bo uresničevala s postop-
nim razvojem regijske raču-
nalniške mreže in večjim šte-
vilom enakih računalnikov
na različnih lokacijah. Pri
izbiri lokacij bo odločujoča
predvsem koncentracija čla-
nic ter optimalne razdalje
komunikacijskih linij za ter-
minalno mrežo. Lokalno ra-
čunalniško mrežo bo mogo-
če povezati preko nastajajo-
če republiške mreže za pre-
nos podatkov z vsemi raču-
nalniškimi sistemi v mreži.
2e danes pa je mogoče z ob-
stoječo računalniško opre-
mo mogoče vzpostaviti ne-
posredno povezavo med ra-
čunalnikom poslovne skup-
nosti DRC in računalnikom
v združeni Beograjski banki
v Beogradu.
Pri vsakem združevanju so
pomembni ekonomski vidi-
ki in cilji, v celjski poslovni
skupnosti DRC so uokvirje-
ni v racionalni porabi in
združevanju omejenih inve-
sticijskih sredstev ter ka-
drov, prav tako v razvoju lo-
kalne računalniške mreže
kot osnove za distribuirano
računalništvo.
Dolgoročno zagotavljanje
potrebnih računalniških
zmogljivosti njihovo načrto-
vanje je zasnovano na eno-
stavnem načelu, da se nove
računalniške zmogljivosti
(strokovno: nova točka raču-
nalniške mreže) instalirajo v
isto sredino, kjer so največje
potrebe po širitvi obdelav.
Na ta način pa se v obstoje-
čih točkah mreže sprostijo
zmogljivosti za druge upo-
rabnike.
Delo na računalniški opre-
mi v poslovni skupnosti
DRC ni vezano izključno na
članstvo v skupnosti. Proste
zmogljivosti lahko uporab-
ljajo tudi nečlanice in jih pla-
čujejo pač v višini dejansko
uporabljene opreme. Na ta
način pa si ob najmanjših
stroških zagotavljajo tudi
postopno širitev obdelav, ob
določenih pogojih pa si lah-
ko »privoščijo« tudi redno
članstvo v poslovni skupno-
sti.
Poslovna skupnost DRC
ureja posle skupnega pome-
na preko skupščine skupno-
sti in sveta podpisnikov.
Vsaka članica ima po dva de-
legata v skupščini in po ene-
ga v svetu podpisnikov, ki v
bistvu izvršuje funkcijo ko-
legijskega poslovodnega or-
gana. Za opravljanje tehnič-
no administrativnih in fi-
nančnih del je pooblaščen
Razvojni center Celje oziro-
ma njegov TOZD Informa-
cijsko-računalniški center.
Morda je celo odveč pose-
bej poudariti, da je bil letos v
okviru nečrtovanja srednje-
ročnega obdobja 1981-1985
sprejet samoupravni spora-
zum o temeljih plana, ki vse-
buje potrebne elemente za
širitev dosedanjega okvirja
menjave dela na razvoj po-
datkovnih bank, daljinskih
obdelav in skupne uporabne
programske opreme.
To je bil torej naš »izlet«,
na računalniško področje, h
kateremu smo prvič pristo-
pili zaradi preprostega ra-
zloga, da bi ob odstranjeva-
nju tančic skrivnostnosti in
tudi imenitnosti, ki stroko
še vedno pokrivajo, po svo-
je skromno prispevali, da bi
si to področje kot nujno
podlago boljšemu samo-
upravnemu odločanju, po-
bliže ogledali. Porabili smo
precej prostora, pa vendar
v njem le bolj na splošno
predstavili Poslovno skup-
nost Družbeni računalniški
center Celje. V prihodnje
bomo svoje računalniške
prispevke naravnali v bazo,
kot pravimo: med organiza-
cijo združenega dela, ki že
ubirajo dobra izkustvena
pota računalništva, pa tudi
med tiste, ki računalniško
obdelavo podatkov v svojih
delovnih okoljih šele pri-
pravljajo.
Ni odveč, če ob koncu te-
ga zapisa pribijemo!
Računalništvo je nenado-
mestljiva podlaga za razvoj
sodobnih informacijskih si-
stemov in za tehnološki na-
predek celotnega združene-
ga dela ter pomemben de-
javnik povečevanja družbe-
ne produktivnosti dela.
Družbeno planiranje, proi-
zvodno programiranje in
usklajevanje investicij kot
izraz težnje po smotrnem
prestrukturiranju gospo-
darstva in družbenih dejav-
nosti lahko v združenem de-
lu dosežemo le, če so na raz-
polago usmerjeno zbrani
podatki ter metode za hitro
oblikovanje informacij o
pričakovanih ali dejanskih
posledicah nekega ukrepa
za ekonomski položaj posa-
mezne temeljne organizaci-
je združenega dela. Le na tej
podlagi bomo hitreje razvi-
jali samoupravno odloča-
nje, ki ustreza interesom
podružbljanja živega in mi-
nulega dela.
MITJA UMNIK
Leta 1978 je bil siov^ski družbeni proizvod na pre-
bivalca 83.500 dinarjev. V Zvezni republiki Nemčiji pa
tedaj 224.900 dinarjev. V istem letu je imela ZRN 650
računalnikov na milijon prebivalcev, Slovenija pa jih
je imela okrog 150. Torej je zaostajanje očitno, tudi če
primerjamo družbeni proizvod: nemški je dvainpol-
krat večji, računalnikov pa so imeli štirikrat več!
Ali pa drugačna primerjava!
Sedemdeset odstotkov stroškov delovnega mesta
administrativnega delavca je doslej šlo za njegov
osebni dohodek, manj kot tri desetine pa ga je bilo
namenjenega za vlaganje v opremo. Za ZDA velja, da
so v klasična administrativna dela vlagale med 1.800 in
3.000 dolarji, oprema za delovno mesto industrijskega
delavca je v poprečju segala do 35.000 dolarjev, za
delovno mesto v kmetijstvu pa celo 50.000 dolarjev.
Z razvojem sodobne informacijske tehnologije in
njene povezanosti z administrativnim poslovanjem pa
do leta 1990 predvidevajo petkratno povečanje stro-
škov za ta delovna mesta.
Pri nas so zaradi drage uvožene opreme in vrednote-
nja živega dela drugačna razmerja. Poprečna cena ad-
ministrativnega delavca na primer v upravi je letno
okrog 450.000 dinarjev. Od tega gre 70 odstotkov za
osebni dohodek. Delovno mesto s sistemom za obde-
lavo besedil pa velja od 600.000 do milijon dinarjev. To
seveda pomeni, da je pri nas oprema še precej dražja
od celotnih stroškov za delo administrativnega de-
lavca. V ZDA je položaj bistveno drugačen: en sistem
za obdelavo besedil velja 10.000 dolarjev, stroški za
delovno mesto tajnice pa 18.000 dolarjev letno.
Razvoj informacijske tehnologije gre naprej. Veliko
smeha je bilo na nekem mednarodnem seminarju o
informatiki, ko je eden izmed udeležencev pomodro-
val: »Tajnice, ki jim novi elektronski pisalni stroji sami
pretipkavajo pisma, imajo zdaj več časa... da hodijo
na ulico krmit parkirno uro svojega šefa.« Pri nas bi
lahko tudi rekli, ali pa kuhat kavico..., ko je še bila.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
ZDRUŽEVANJE KMETOV
DROBTINE IN IZGUBA?
V Šmarski občini še premalo kmetov v TOK
Od 4200 kmetov, kolikor
jih je v občini Šmarje pri Jel-
šah, jih je v temeljno organi-
zacijo kooperantov pri Kme-
tijskem kombinatu vključe-
nih 1160. Smarčani ocenjuje-
jo, da je to število še premaj-
hno in si prizadevajo, da bi v
temeljno organizacijo pove-
zali vsaj 1400 kmetov, koli-
kor jih gospodari na usmer-
jenih kmetijah. Ob tem pa
ima kombinat sklenjen po-
godbeni odnos za odkup
mleka, mesa ali drugih kme-
tijskih proizvodov še s 1440
kmeti-kooperanti, ki pa niso
povezani v temeljno organi-
zacijo.
Največji problem pri pri-
dobivanju novih članov te-
meljne organizacije koope-
rantov vidijo Smarčani v
tem, ker je premalo izražena
ekonomska kvaliteta združe-
nega kmeta glede na kmeta-
kooperanta. Res je sicer, da
člani odločajo o vseh zade-
vah temeljne organizacije,
kooperanti pa le o tistem de-
lu, ki zadeva njihov koope-
rantski odnos. Člani imajo
določene pravice in predno-
sti pri nabavi krmil in ostale-
ga reprodukcijskega mate-
riala, pa tudi pri pospeševal-
ni službi, kmetje kooperanti
pa ne tolikšne. In še bi lahko
naštevali, katere prednosti
vse imajo združeni kmetje
pred kooperanti. Vendar pa
bi bilo to zgolj deklarativno
naštevanje, kajti v praksi je
veliko drugače. Največkrat
pravzaprav ni bistvene razli-
ke med člani in kooperanti,
zato se kmetje ne želijo v
večji meri povezovati v te-
meljno organizacijo, temveč
raje ohranjajo zgolj koope-
rantski odnos s kombina-
tom.
V šmarski občini menijo v
prihodnjem letu veliko ja-
sneje in dosledneje uveljav-
ljati pravice in obveznosti
združenih kmetov in kmetov
kooperantov. Vendar pa se
ob tem zavedajo, da kljub
vsem prizadevanjem ne bo
mogoče kar čez noč uveljavi-
ti te odnose, kajti razmere v
kmetijstvu so še vedno take,
da predvsem ekonomskih
prednosti združenih kmetov
ne dopuščajo. Kajti - kot je
pred kratkim dejal v zvezi s
tem predstavnik Kmetijske-
ga kombinata - združenim
kmetov in kmetijski organi-
zaciji ostanejo po delitvi do-
hodka največkrat le drobtine
ali izgube, kar pa seveda že v
temelju podira prizadevanja
po povečanju števila članov
v temeljni organizaciji koo-
perantov.
Vendar pa Smarčani niso
pesimisti in resno računajo,
da bo vse večji družbeni in-
teres za kmetijsko proizvod-
njo in po večji proizvodnji
hrane sprožil vse potrebne
sile tudi za to, da bi se pro-
blemi, ki zaenkrat še zavirajo
večje združevanje kmetov v
temeljne organizacije koope-
rantov, uredili.
DAMJANA STAMEJCIC
VEČ PIŠČANCEV, MANJ PRAŠIČEV
V Hmezadu je osnovna kmetijska pre-
skrba v devetih mesecih porastla za
okrog dva odstotka v primerjavi z ena-
kim lanskim obdobjem, še vedno pa je
bila za sedem odstotkov manjša kot so
načrtovali. Hmelja so pridelali 2929 ton,
kar je osem odstotkov več kot lansko
leto in kar dvanajst odstotkov več kot so
predvidevali v planu. V devetih mesecih
sta bila proizvodnja in odkup mleka
takšna kot lansko leto, do konca leta pa,
kot vse kaže, bo proizvodnja za štiri od-
stotke večja kot lansko leto. Precej so
proizvodnjo mleka povečali v KZ Drava
v Radljah in v Kmetijstvu 2alec. Proi-
zvodnja in odkup govedi sta se v pri-
merjavi z enakim lanskim obdobjem po-
večala za en odstotek, prašičev pa
zmanjšala za devet odstotkov. Kljub te-
mu pa ocenjujejo, da bo proizvodnja do
konca leta večja kot je bila lansko leto in
to zlasti na račun precejšnjega poveča-
nja kooperacijske proizvodnje prašičev
v KK Šmarje pri Jelšah. Močno je po-
rastla proizvodnja piščancev, ki je bila
za štiri odstotke večja kot lani, do konca
leta pa bo kar za trinajst odstotkov več-
ja. V sadjarstvu se je precej povečala
proizvodnja sadik, zaradi spomladanske
pozebe pa je upadla proizvodnja jabolk.
Pozeba je namreč uničila skoraj polovi-
co pridelka. Slabi so rezultati v vrtnar-
stvu. To pripisujejo upadanju kupne
moči, povečanju zasebne in priložnost-
ne ponudbe vrtnarskih proizvodov in
pomanjkanju repromaterialov.
JANEZ VEDENIK
Fran Završnik iz Zakla ostal brez tretjine zasejane
pšenice
V času, ko velja v vsej Jugoslaviji
kot ena izmed poglavitnih strateških
usmeritev pridelovanje hrane in ko si
vsi skupaj prizadevamo za čim večji
pridelek pšenice, se zgodi, da zasejano
pšenico uničujejo. To se je pred časom
zgodilo pri Zaklu v občini Žalec. Pose-
jano pšenico so namreč pod nad.zor-
stvom dveh mož postave preorali. Ne
gre za velik kompleks. Navsezadnje pa
je le res, da še vedno velja tisti sloven-
ski pregovor, ki pravi, da zrno do zrna
vendarle da pogačo. Pa pojdimo lepo
po vrsti.
Franc in Silva Završnik iz Zakla pri
Gomilskem sta v komasacijski sklad
vložila zemljišča v velikosti hektarja in
90 kvadratnih metrov. V zameno za to
zemljo bi morala dobiti enakovredno
parcelo, ki je bila z javno razgrnitvijo
označena s številko 895. Na javni razgr-
nitvi je bilo torej pod to številko parcele
zapisano njuno ime, dobra dva meseca
po tistem pa sta tebi nič in meni nič
prejela odločbo, v kateri je bilo zapisa-
no, da je njuna parcela tista, ki ima šte-
vilko 899. Završnika ni nihče vprašal, če
se s tem strinjata ali ne. Odločba je eno-
stavno prišla na njun naslov.
Franc Završnik nam je o tem takole
pripovedoval: »Dosedanja parcela je bi-
la na lepi legi, pa sem bil kljub temu
pripravljen, da dobim drugo parcelo.
Navsezadnje je smisel komasacije zdru-
ževanje razdrobljenih parcel in ponovna
razdelitev v eno samo parcelo. Strinjal
sem se, da v zameno za svojo dosedanjo
zemljo dobim parcelo 895, ne morem pa
se strinjati s parcelo 899, ki je močvirna
in poleg tega še nedostopna. Čudno se
mi zdi, da me nihče ni povabil maja, ko
je komasacijska komisija obravnavala
pripombe, na razgovor. Na odločbo sem
se pritožil v skladu s pravnim podukom,
vendar mi v zakonitem roku nihče ni
odgovoril. Niti do danes. Ni naključje
torej, če sem na zemlji, ki je formalno
pravno še vedno moja last, zasadil pše-
nico in s TOZ Trnava sklenil ustrezno
kooperacijsko pogodbo. Poleg tega sem
hlev preuredil za rejo 20 prašičev. Po-
tem so prišli z milico, mene sploh niso
obvestili in pšenico so podorali.«
Predsednik komasacijske komisije
Vinko Žagar stvar pojasnjuje, da je ve-
čina komasacijskih udeležencev sogla-
šala s tem, da začasna posest novo dode-
ljenih zemljišč nastopi takoj po spravilu
jesenskih pridelkov. V odločbah je bilo
tudi zapisano, da komasacijski udele-
ženci prevzamejo dodeljena zemljišča v
začasno posest takoj po spravilu pridel-
kov ali najkasneje do 15. oktobra. Po
tem datumu je bila dotedanjim lastni-
kom prepovedana nadaljnja obdelava
starih zemljišč. Izjema je bil le Završnik,
ki se je uprl in pšenico zasjal na svojem
starem zemljišču. Res se je na odločbo
pritožil, vendar je bil kljub temu dolžan
dopustiti, da preide njegova parcela v
začasno last drugega lastnika. Kljub te-
mu, da so to Završniku pojasnjevali tega
ni hotel razumeti. Ko so 8. decembra
pšenico podorali, je postala parcela šte-
vilka 895 v katasterski občini Trnava
začasna posest novega lastnika.
Kako na to stvar gleda inšpektorica za
kmetijstvo pri SO Žalec Božka Žolnir?
Predvsem meni, da morajo zemljo obde-
lovati kmetje. Franc Završnik je obrtnik
lesne stroke, kljub temu pa ima priznan
status kmeta. To je posledica zakona iz
leta 1978, ki preveč splošno opredeljuje,
kdo lahko ima status kmeta in kdo ne.
Zolnirjeva meni, da tudi komisija ni rav-
nala po predpisih in je tudi zategadelj
prišlo do zapletov.
Med tem smo izvedeli, da nameravajo
Završniku odvzeti status kmeta. Seveda
bo tudi to težko storiti. Navsezadnje ga
le ščiti kooperacijska pogodba. Ce Za-
vršnik prejšnja leta ni bil kooperant, pa
mu vsaj zdaj nihče ne more očitati, da se
ne vključuje v prizadevanja za čim večjo
proizvodnjo pšenice. In če pri Zemljiški
skupnosti v Žalcu že hočejo odvzeti Za-
vršniku status kmeta, potem ga bodo
morali tudi mnogim drugim. Po neura-
dnih podatkih je vsaj 500 takšnih prime-
rov v občini, ki si statusa ne zaslužijo.
Ce zemlje že ne oddajajo v najem, pa je
vsaj ne obdelujejo, ker za to pač nimajo
časa. Tu pa najdemo mnogo primerkov
od vodilnih delavcev naprej.
V primeru Gomilskega polja se pojav-
lja še vrsta drugih vprašanj. Zakaj Za-
vršnika niso obvestili pred prejemom
odločbe, da je dobil drugo parcelo in ne
tisto, za katero so se domenili ob javni
razgrnitvi? Vprašanje, na katerega bo
težko dati odgovor je tudi to, kdaj in na
kakšen način se lahko sklene sporazum
o začasnem prevzemu zemljišč. Nekate-
ri menijo, da po javni razgrnitvi, drugi
spet, da po tistem, ko komisija prouči
pripombe. Kakor koli že ravnati bo tre-
ba po zakonih in kot vse kaže, bi Završ-
nik v pritožbi lahko uspel.
Sicer pa zdaj to niti ni toliko po-
membno. Tudi podorana pšenica nav-
sezadnje ne (čeprav gre tudi tu za pre-
cej škode). Ta primer potrjuje, da bo
treba v bodoče takšne in podobne za-
devščine izpeljevati bolj dosledno. V
tem primeru gre konec koncev tudi za
politično škodo in to v času, ko bi si jo
smeli najmanj privoščito.
JANEZ VEDENIK
Franc Završnik kaže podorano pšenico na Gomilskem polju.
(Foto: Tone Tavčar)
Jakob Vrhovšek
Nežka Cilenšek
Marija Zver
Fran jo Avdič
MED NAJSTAREJŠIMI ŽALČANI
HVALEŽNI ZA POZORNOST
Uspešna triletna tradicija
Krajevna skupnost Žalec
je v sodelovanju s krajevno
organizacijo Rdečega križa
ob krajevnem prazniku pri-
pravila že tretje srečanje kra-
janov starih sedemdeset in
več let. Za to priložnost so
pripravili kulturni program
v katerem so sodelovali cici-
bani, učenci osnovne šole in
gojenci glasbene šole. V ime-
nu krajevne skupnosti je
zbrane pozdravil Franci Ra-
dišek, predsednik skupščine
KS Žalec. O tem, kaj takšna
srečanja pomenijo najstarej-
šim, so nam takole povedali:
JAKOB VRHOVSEK:
»Star sem 72 let in zelo vesel
sem, da nam pripravijo vsa-
ko leto tole srečanje. Tako
imamo tudi mi priložnost, da
se pogovorimo s svojimi
vrstniki. Z nekaterimi od
njih se zelo poredko vidimo.
Hvaležni smo tudi mladim,
ki so nam tako skrbno pri-
pravili program.«
NEŽKA CILENŠEK: »Mo-
ram reči, da se mi, najstarejši
med krajani, teh vsakoletnih
srečanj še posebno veselimo.
S tern nam pokažejo, da na
nas niso pozabili. Kulturni
program je bil zelo prisrčen,
iz govora pa smo tudi mi
izvedeli kaj se dogaja v naši
krajevni skupnosti.«
MARIJA ZVER: »Tega
srečanja sem se z veseljem
udeležila in tudi v bodoče, če
mi bo zdravje dopuščalo, ne
bom izostala. Ko se zberemo
vrstniki, ne zmanjka lepih
spominov na mlade dni, ob
spominih pa se prenekatere-
mu utrnejo solze. Stara sem
71 let in upam, da se bom še
velikokrat na teh srečanjih
imela tako lepo.«
FRANJO AVDIC: »Doslej
sva se z ženo udeležila vseh
treh srečanj, in se jih bova,
če bova zdrava, tudi v bodo-
če. Star sem 79 let in nimam
več veliko vrstnikov mojih
let. Rad pa se pogovarjam z
njimi, saj nas veže toliko ču-
dovitih spominov na mlada
leta. Rečem lahko le-to, da
smo organizatorjem zelo
hvaležni in se jim od srca
zahvaljujemo.« T.TAVCAR
MERX V GORICI
V VELENJU
Končno so v novem nase-
lju Gorica v Titovem Velenju
le dobili dolgo in težko priča-
kovano trgovino. To so odpr-
li v torek, 22. decembra do-
poldne, je pa v sklopu SOZD
Merx. DO Potrošnik, TOZD
Prodaja Šoštanj. Za začetek
so odprli samo živilsko pre-
hrambeni oddelek, ki je pred
novoletnimi pfazniki še ka-
ko dobrodošel v naselju, kjer
živi že nekaj tisoč prebival-
cev, le-ti pa so doslej bili
odvisni od nakupa v centru
Titovega Velenja.
TV
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
DOBRNA: ZDRA VILIŠČE V
SOZDMERK
V petek, 18. t. m., je 275 - članski kolektiv zdravilišča
Dobrna na referendumu odločal o priključitvi v sestav-
ljeno organizacijo združenega dela Merx. Ta integra-
cija je bila povezana zlasti z napori za sanacijo poslova-
nja in za utrditev položaja zdravilišča in kraja v enot-
nem konceptu turistične ponudbe celjskega območja
in širše.
Od 275 članov se je referenduma udeležilo 257 delav-
cev zdravilišča, od katerih se jih je 207 odločilo za
priključitev v SOZD Merx ali 76%.
Nova samoupravna povezanost bo začela veljati pr-
vega januarja prihodnje leto.	Mg
SOZD MERX IN TURIZEM
KONEC DROBNJAKARSTVA
Bitka za uresničitev enotnega razvojnega programa
Sestavljena organizacija
združenega dela Merx spre-
jema in prevzema naloge
nosilca turistično-gostin-
skega razvoja ne samo na
celjskem, marveč tudi na
koroškem območju. Tako
bomo zlasti po zaslugi Mer-
xa dobili program enotnega
razvoja te izredno pomemb-
ne dejavnosti, dobili prav-
zaprav zaokrožen kom-
pleks, ki bo povezoval celj-
sko in koroško regijo.
V izvrševanju te odgovor-
ne naloge, ko bi naj enkrat za
vselej porušili podjetniške in
občinske plotove, ki so zavi-
rali pričakovan razvoj, bodo
pri Merxu težili po ustanav-
ljanju zaokroženih gostin-
skih, oziroma turističnih de-
lovnih organizacij v občinah.
Ali z drugimi besedami, v tej
povezavi naj bi, razen izjem,
delovala v sleherni občini le
ena delovna organizacija, ki
bi seveda v občinskih mejah
sprejemala pobude in naloge
za nadaljnji razvoj. Zunaj
takšnih enovitih delovnih
organizacij v občinah naj bi
ostala le zdravilišča in morda
še kdo.
Pomemben korak naprej
in bliže k uresničitvi zastav-
ljenega programa, je bil na-
pravljen z integracijo dravo-
grajske gostinske delovne
organizacije Košenjak. Na-
daljnja naloga, ki sega na to
področje, je izgradnja manj-
šega hotela in menjalnice na
mejnem prehodu Vič. Pri-
pravljalna dela so v zaključni
fazi in tako ni daleč čas, ko
bo delo tudi v resnici steklo.
Aktualni so nadalje načrti,
ki zadevajo Ribnico na Po-
horju in Ribniško Pohorje.
Gre za usposobitev visoko-
gorske vasice kot močnega
turističnega in rekreacijske-
ga centra, tembolj, ker so v
njej že nekateri objekti, ki jih
tak razvoj terja.
Pomembni so nadalje raz-
govori s Kompasom, slove-
njegraško Lesno in drugimi
o vključitvi celotnega kom-
pleksa Kop in seveda drugih
postojank v to enovito ob-
močje. Tu gre tudi za nekate-
re načrte slovenjegraškega
letališča in za njegovo uspo-
sobitev v močan letalski in
jadralni center.
Načrti za nadaljnji turistič-
ni razvoj Gornje. Savinjske
doline so že napravljeni. Tu
gre tudi za ustanovitev kon-
zorcija v mozirski občini za
združevanje sredstev in
etapno izgradnjo predvide-
nih objektov. Kot prvi pa je
na vrsti hotel v Savinjskem
gaju, ki bo imel okoli 120 po-
stelj. Sledila bo postopna
usposobitev še drugih objek-
tov.
Merx je že doslej pokazal
veliko pripravljenost za so-
delovanje pri razreševanju
problemov Golt. Ta center je
ne samo sestavni del turistič-
ne ponudbe mozirske obči-
ne, marveč prav tako širšega
območja. Toda, kako dolgo
bomo le ugotavljali, da tudi
Golte sodijo v ta okvir in da
jih lahko rešuje in zagot'- i
predviden razvoj le pove.
va z nosilcem skupnega na
črta? Ugotovitve so premalo,
to je pokazala dosedanja
praksa! Zdaj bo treba prijeti
za ponujeno roko ter z moč-
mi in sredstvi znotraj Merxa,
tudi s pomočjo drugega
združenega dela, omogočiti
centru pod Medvedjakom,
da bo stopil na novo pot, bolj
trdno in zanesljivo in da se
bo varen počutil tudi kolek-
tiv, ki upravlja Golte.
Znani so tudi vidiki prve-
ga razvoja v Laškem, kjer je
načrtovana gradnja novega
hotela kot nadomestitev za
zdajšnji Hum.
Seveda pa nalog in ambicij
s tem ni konec^ Merx bo za-
htevne načrte uresničeval
tudi z lastno prodajno službo
za gostinske in turistične
zmogljivosti, prav tako v so-
delovanju z vsemi turistični-
mi agencijami, ne nazadnje s
članom kolegijskega poslo-
vodnega odbora, ki bo delal
samo na tem področju itd.
M. B02IC
CELJANI V
TZS
Pred dnevi je bila redna
volilna konferenca Turi-
stične zveze Slovenije, na
kateri so ocenili njeno de-
lo v tem letu, sprejeli nov
statut in tudi delovni pro-
gram.
Zvezo bo tudi v prihod-
njem obdobju kot predse-
dnik vodil Leopold Kre-
se, v izvršilnem odboru
pa so tudi trije turistični
delavci s celjskega ob-
močja: Marjan Ašič, pred-
sednik Celjske turistične
zveze in celjskega druš-
tva, Branko Korber, pred-
sednik občinske konjiške
turistične zveze in konji-
škega turističnega druš-
tva ter Stane Cujež, pred-
sednik turističnega druš-
tva v Rogaški Slatini.
MB
MOZIRJE:
PRIZNANJE »TURISTU«
Izvršni svet občinske skupščine Mozirje je pred dobrim
letom imenoval posebno komisijo z nalogo, da sodelujejo
pri sprejemanju in izvajanju sanacijskega programa v go-
stinski delovni organizaciji »Turist«.
Ko so pred kratkim razpravljali o delu in poslovanju tega
kolektiva, so se odločili ne samo za ukinitev dela te komi-
sije, marveč tudi za priznanje gostinskemu kolektivu, ki je v
zadnjem času rešil prenekatere naloge in dokazal, da je
sposoben sam reševati naloge.
V »Turistu« se je v tem obdobju marsikaj spremenilo. Ne
gre samo za notranjo utrditev, marveč tudi za aktivno delo
samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij,
za boljšo organizacijo dela, za boljši pregled nad delom,
uporabo materiala in podobno.
Kolektiv je sprejel tudi vse ustrezne samoupravne in plan-
ske dokumente, rešil nekaj pomembnih kadrovskih vpra-
šanj in dokazal, da je sposoben prevzeti vse naloge nosilce
turističnega razvoja v očini, seveda pod okriljem SOZD
Merx.
Pomembno vlogo pri tem je imel tudi direktor Franc
Sivec, ki bo še naprej ostal na čelu tega kolektiva.
Ne glede ne to priznanje, se tudi izvršni svet zaveda, da bo
kolektiv še v naprej potreboval veliko družbeno pomoč za
uresničitev zahtevnih nalog.	M. BOZIC
ODLIČNA BILANCA
Dasiravno je delo v pionirskih in
mladinskih hranilnicah časovno uskla-
jeno s šolskim letom, je zaključek ko-
ledarskega leta tudi priložnost za oce-
no te dejavnosti.
Bilo je uspešno, razgibano, z dovolj
novimi pobudami, z veliko zagnanost-
jo ne samo mladih bančnih delavcev,
članov svetov pionirskih in mladinskih
hranilnic, marveč uspešno tudi po za-
slugi prizadevnih mentorjev, učiteljev
in učiteljic. Zato je ta zapis tudi majhna
zahvala za njihov trud, za veliko delov-
nih ur in še kaj. ki so jih preživeli za to,
da bi rasel nov rod varčevalcev.
In vendar pri delu pionirskih in mla-
dinskih hranilnic ne gre samo za de-
narno varčevanje. Mladi v teh hranilni-
cah se srečujejo tudi s prvimi samo-
upravnimi odločitvami. Zato so hranil-
nice na šolah, pa naj vključujejo
osnovnošolce ali srednješolce, velika
šola samoupravljanja. Mladi v svetih
hranilnic odločajo o pomembnih zade-
vah, tudi o koriščenju obresti od zbra-
nih vlog, tudi o svojem delu znotraj
šole, prav tako zunaj nje. To je delo, ki
terja zrelost tudi od mladega šolarja.
Na območju, kjer deluje Ljubljanska
banka Splošna banka Celje je zdaj vse-
ga skupaj 91 hranilnic na šolah, od
tega 89 na osnovnih in 2 na srednjih.
V tem mesecu smo dobili dve novi
hranilnici, obe na podružničnih šolah
in sicer na Reki pri Laškem ter v Zida-
nem mostu. Obe povezujeta po okoli
petdeset mladih varčevalcev. Medtem,
ko je mentorsko dolžnost na šoli na
Reki prevzela Irena Manenica in dolž-
nosti predsednika sveta hranilnice
učenka Irena Hrastnik, sta si enaki vlo-
gi na šoli v Zidanem mostu razdelili
Marica Hohkraut ter Anica Sladič.
slednja kot predsednica sveta.
Tako deluje zdaj na šolah v celjski
občini 19 pionirskih hranilnic, v laški
12, v šmarski 18, v žalski 20, v konjiški
12 ter v šentjurski 8.
Številke tudi povedo, da je trenutno
na območju teh šestih občin le še se-
dem majhnih podružničnih osnovnih
šol. kjer še nimajo lastnih pionirskih
hranilnic, kar pa seveda ne pomeni, da
otroci ne varčujejo in da te dejavnosti
ne poznajo.
Poleg tega delata v celjski občini še
dve mladinski hranilnici na srednjih
šolah, oziroma na šolah usmerjenega
izobraževanja. Toda, tudi ta številka je
varljiva, saj v njej ni dejstva, da navzlic
temu poznajo denarno varčevanje
prav na vseh srednjih šolah. Tu gre
predvsem za motivirano varčevanje di-
jakov in dijakinj v okviru razrednih
skupnosti. Varčujejo predvsem za Izle-
te ob koncu šolskega leta ali šolanja
sploh. Varčujejo pa tudi za druge na-
mene.
In če k vsemu temu dodamo še prve
oblike denarnega varčevanja in varče-
vanja z materiali v otroških vrtcih, po-
tem moramo priznati in zapisati, da je
Ljubljanska banka Splošna banka Ce-
lje tista, ki je na tem področju napravi-
la največ ne samo v Sloveniji, marveč
tudi v državi, da ima pionirsko delo
šolske hranilnice v Podčetrtku gjobo-
ke korenine, ki so se razrasle na celot-
no območje in od tod naprej in da to
delo vseskozi vneto spodbujajo in
usmerjajo člani bančnega kolektiva.
16. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
AKTUALNO RAZMIŠLJANJE
KJE JE NAŠA VARČNOST?
Včasih moramo tudi malo potrpeti, kaj žrtvovati
Sončna in suha jesen nam
letos pride kar prav. Tudi ko-
ličkaj priden kmetovalec je
imel dovolj časa za pospravi-
lo letine in tudi za to, da je
nagrabil dovolj listja za ste-
Ijo.
Pa se spomnim tistega ju-
tra, ko je deževalo. Srečeval
sem kisle obraze. Zaradi sla-
bega vremena. Sam nisem
bil slabe volje. Mislil sem si
svoje. Danes ljudje že z niče-
mer nismo več zadovoljni.
2e ob majhni neudobnosti
smo pripravljeni pokazati
svoje nezadovoljstvo. Ta tu-
di prijatelju ni všeč. Redko
pomislimo, da moramo kdaj
tudi potrpeti, tu in tam se
tudi žrtvovati. Ne zaradi po-
manjkanja kave v trgovinah.
V mislih imam drugo do-
brino.
Ne razumem, zakaj dežju
pravimo slabo vreme. Voda
nam je vendar vir življenja.
Zakaj sušnemu obdobju ne
rečemo, da je slabo, ko nam
lahko vzame dobršen del
hrane. Zdaj nam je voda ne-
nadomestljiv vir moči.
Kaj, če nam suha zima za-
gode s pretiranim mrazom?
Struge bodo prazne, hidro-
centrale bodo oslabele. Na
termo in jedrsko elektrarno
se ne zanašajmo preveč. Pri
njih lahko pričakujemo tudi
nepričakovano okvaro.
Ni nam po volji, če luči
ugasnejo za kratek čas. Dulj-
ša prekinitev električnega
toka nas lahko močneje pri-
zadene, tudi ogrozi. Obstale
bi mnoge železniške kompo-
zicije, črpalke za gorivo, vo-
do. Popokale bi cevi, dvigala
z ljudmi vred bi obstala v te-
mi. Umolknili bi gospodinj-
ski stroji, v hladilnicah in
zmrzovalnikih bi se uničila
hrana. Smučarji bi zaman ča-
kali na vlečnice in gondole,
mnogi bi v teh kabinah tudi
zmrzovali, se ozirali v globi-
no in...
Med vojno in zlasti po njej
smo vsako energijo zelo ce-
nili. Bila nam je v pomoč.
Govedo smo po končanem
delu zadovoljno pobožali.
Mlinar je noč in dan bdel nad
ropotanjem koles. Voda, ki
je gonila delo v kovačnicah,
ni mirovala. Potrebovali smo
krampe, lopate in podkve.
Tudi zaradi obnove. Na vsa-
kem koraku nas je spremlja-
la varčnost in želja za lepšo
prihodnostjo.
V tem mojem razmišljanju
ni strašila. Je pa nekaj dru-
gega. Kje je zdaj naša varč-
nost? Mar bi bil odveč maj-
hen listek na steni z napisom
■varčuj z elektriko!«? Kaj, če
bi ga pritrdili k vsakemu sti-
kalu, vtičnici? Tako bi ga ni-
koli ne spregledali!
Tega zdaj nismo navajeni
in teg& tudi ne delamo. Pa bi
bilo prav, če bi. To bi lahko
posnemali tudi hišni sveti,
delovni kolektivi, vsi! Tako
bi zanesljivo prihranili veli-
ko kilovatnih ur. Prvi uspeh
bi nas tudi razveselil.
Naj sklenem to razmišlja-
nje: nič nas ne sme presene-
titi!	S.M.
Tudi ta mlin, v Parožu ne-
daleč od Dobrne, zdaj poči-
va. Ostal je za spomin, mor-
da tudi kot opomin..,
SLOVENSKE KONJICE:
GEODETSKA DELA
Odmera obstoječih občinskih cest, obnova zemljiško
katastrskih načrtov in obnova poligonskih in malih
točk so glavne naloge geodetske uprave v občini Slo-
venske Konjice v tem srednjeročnem obdobju.
Na območju občine je še kakih 40 kilometrov cest, ki
so v upravljanju krajevnih skupnosti in gozdnih go-
spodarstev, pa niso odmerjene. V tem srednjeročnem
obdobju jih bodo predvidoma odmerili 15 kilometrov.
Zemljiško katastrski načrti so zaradi starosti in ve-
like frekvence sprememb dotrajani in nepregledni.
Predvidevajo, da bodo obnovili 30 mapnih listov. Za
redno vzdrževanje zemljiško katastrskih načrtov pa je
potrebno obnavljati tudi mrežo poligonskih točk. Ve-
liko jih je bilo uničenih zaradi obsežne gradnje v str-
njenih naseljih, še zlasti v Zrečah in Slovenskih Konji-
cah.	mbp
SREČANJE
VSI SMO ENO
Novi ljudje, nova spoznanja
Čeprav Andžušič Milenko ni
rojen Celjan, pa ga prav gotovo
lahko prištevamo med stalne
prebivalce našega mesta.
V Celje je prišel iz Titograda
poleti leta 1975 zaradi tega, ker
kot športnik - riogometaš v Črni
gori ni uspel dobiti zaposlitve.
Poleg rednega treninga in igra-
nja nogometa za črnogorske klu-
be, je v Titogradu končal tudi šo-
lo za sanitarne tehnike, zato se je
pri nas zaposlil v DO Merx, kjer
je še sedaj in opravlja sanitarno-
higienski nadzor - interno kon-
trolo. Seveda je hotel tudi pri nas
igrati nogomet, vendar je kmalu
spoznal, da dober delavec ne mo-
re biti tudi dober športnik. An-
džušič Milenko je izbral delo in
se v celoti posvetil njemu. Da je
odločitev pravilna, se je pokazalo
kmalu, saj so ga zaradi njegove
prizadevnosti pri delu sodelavci
izvolili za predsednika mladin-
ske organizacije v Blagovnem
centru. Po tem, ko se je vrnil iz
vojske, pa je Milenko Andžušič
postal sekretar osnovne organi-
zacije Zveze komunistov skup-
nih služb Merxovega Blagovne-
ga centra.
Seveda pa se še vedno rad uk-
varja z nogometom. Tako igra v
moštvu malega nogometa, ki ga
sestavljajo ljudje, ki so se prej z
nogometom aktivno ukvarjali,
sedaj pa so postali rekreativci. Je
pa tudi nogometni sodnik za celj
sko regijo.
Kljub precejšnji zaposlenost
(končuje tudi višjo sanitarno šo
lo) pa Milenko Andžušič še ve
dno najde čas za pomoč svojin
sostanovalcem v Domu upoko
jencev v Celju, kjer od prihoda I
nam tudi stanuje. »Starejše ljudi
ki živijo v tej stavbi, sem od vse
ga začetka smatral kot da so moj
starši« pravi in nadaljuje: »Kljul
temu, da se stanovanja, ki g
bom dobil v kratkem, zelo vesti
lim, saj se bo z njim zame pričel
novo življenje, mi bo za njimi ze
lo hudo«. Zatrjuje tudi, da se pi
nas počuti kot doma, to pa je tud
prav.
MATJA2 GALJOl
Na prireditvi v Žalcu so se gostom in športnikom predstavili tudi mladinski
državni prvak v full contactu Bojan Pašnik, mladi šahist Franci Brinovec in
mlada smučarska skakalca iz Braslovč.
Za prizadevno in dolgoletno delo v sindikalnem športu žalske občine je Drago
Božič prejel priznanje TKS Žalec in Novega tednika - Radia Celje
18. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
VSE BOU MNOŽIČNO
V žalskem združenem delu vse več športa
v soboto zvečer je bila
v Hmezadovi dvorani v
Žalcu zaključna priredi-
tev osemnajstih sindikal-
nih športnih iger občine
Žalec. Udeležence je naj-
prej pozdravil predse-
dnik občinskega sveta
Zveze sindikatov Žalec
Rafko Mlakar, ki je govo-
ril o vlogi in pomenu
športa in rekreacije v
združenem delu, športni-
ke pa je nato pozdravil še
glavni direktor SOZD
Hmezad Vlado Gorišek.
Hmezad je bil letos na-
mreč pokrovitelj zaključ-
ne prireditve. Ne naključ-
no, saj letos praznuje svo-
jo 20-letnico obstoja.
Priznanja je najboljšim
podelil predsednik komi-
sije za šport in rekreacijo
pri občinskem svetu Zve-
ze sindikatov v Žalcu
Drago Božič.
V tekmovalnem delu so
med članicami osvojile
prvo mesto športnice
Skupščine občine Žalec,
drugo Vzgojno varstvene-
ga zavoda iz Žalca in tret-
je Juteksa iz Žalca. Med
starejšimi člani so bili le-
tos najuspešnejši športni-
ki Juteksa, na drugo me-
sto so se uvrstili športniki
šempetrskega Sipa in na
tretje Garanta s Polzele.
Med mlajšimi člani je
prvo mesto osvojil SIP iz
Šempetra, drugo Hmezad
in tretje Juteks. Na slove-
snosti so podelili tudi po-
kale za množičnost. V
prvi skupini, šlo je za or-
ganizacije, kjer je zapo-
sleno do 110 delavcev, je
prvo mesto zasedel Za-
vod za načrtovanje iz Žal-
ca, v drugi skupini (zapo-
slenih do 300 delavcev)
Gradnja iz Žalca, v tretji
(zaposlenih do 500 delav-
cev) Juteks iz Žalca in v
četrti skupini (nad 500 za-
poslenih) Sip iz Šempe-
tra. Prehodni pokal so le-
tos osvojili športniki
Hmezada. Na zaključni
prireditvi so se udeležen-
cem predstavili tudi ne-
kateri odlični športniki iz
žalske občine: državni
mladinski prvak v full
contactu Bojan Pušnik,
doma s Polzele, mladi ša-
hist Franci Brinovec, ki
je na državnem pr\'en-
stvu letos osvojil drugo
mesto in mladi smučarski
skakalci iz Braslovč. Vsi
so prejeli tudi bronaste
plakete Telesnokulturne
skupnosti. Sekretar TKS
iz Žalca Adi Vidmajer je
zaslužnim športnim refe-
rentom v OZD podelil po-
sebne plakete TKS. Pre-
jeli so jih Drago Božič,
Drago Fonda iz Garanta,
Mojca Jeraj iz Vzgojno
varstvenega zavoda in
Emil Bremec iz Zavoda
za načrtovanje.
Sobotna prireditev je
lepo uspela. Tudi po za-
slugi kulturnega progra-
ma, ki so ga pripravili
igralci SLG iz Celja Ljer-
ka Belakova, Janez Stari-
na in Jože Pristov.
JANEZ VEDENIK
Slike: EDI MASNEC
TONE TAVČAR
Prehodni pokal so letos osvojili športniki Hmezada
Tudi letos so se izkazali športniki SIP iz Šempetra.
Tako v množičnosti kot v tekmovalnem športu. Po-
kal je prejel za svoje ekipe Drago Cilenšek.
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
GOTOVLJE
TRGOVINA BREZ SANITARIJ
pogovor s poslovodkinjo Miro Papež
odnekdaj je trgovina
poklic, ki posreduje med pri-
dobivanjem, izdelovanjem
in uporabo za primeren do-
biček, ki je odvisen od spret-
nega nakupa in prodaje, od
znanja trgovskih zakonov,
od knjigovodstva, korespon-
dence itd. Za trgovino je tre-
ba mnogo znanja in spretno-
sti; ljudje, ki se posvetijo tr-
govini brez temeljite izobra-
zbe navadno le životarijo.
Kako je s trgovino v Go-
tovljah?
Vas Gotovlje je eno izmed
najstarejših naselij v Savinj-
ski dolini. Pravijo, da se je
razvila prva trgovina pod
stoletnimi vaškimi lipami na
sredi vasi. Tam so vaščani
volili župana in ljudje spret-
nih rok in prirojenih trgov-
skih žilic so ponujali najra-
zličnejše izdelke.
Znali so biti uslužni, znali
so iztržiti dobiček.
Leta so minila in znašli
smo se v današnjem času.
Poleg mnogih dejavnosti se
je razvila tudi trgovina. Saj
često kupci zavzdihnejo: Oh,
kako klavrno je bilo pred de-
setletji, zdaj pa vzameš koša-
ro in izbiraš...
Krajevna skupnost Gotov-
lje meri približno tisoč hek-
tarov in na tem koščku sveta
živi okoli tisoč dvesto ljudi.
Kraj ima več zaselkov: Je-
dert. Zalog, Podvin; vsi za-
selki so dokaj oddaljeni od
središča, se pa često zgodi,
da pridejo kupovat tudi od
drugod.
Še kratek opis kraja: Ima-
mo šolo, z njo ima trgovina
zelo dobre odnose, vrsto dru-
štev in organizacij, ki se če-
sto obračajo za hitro nabavo
prav na našo trgovino in tega
smo seveda zelo veseli.
Samopostrežna trgovina
Gotovlje je člen trgovskega
podjetja Savinjski magazin,
ki je znan po solidni postrež-
bi širom občine in še dlje.
Res je, da pride često do po-
manjkanja raznih zelo žele-
nih in zahtevnih artiklov,
vendar se trudimo, da ugodi-
mo strankam, kolikor je v
naši moči; zaposleni sta sa-
mo dve delovni moči, vendar
so potrošniki v večini dobro,
solidno in hitro postreženi;
pritožb ni bilo in, upamo, da
jih tudi v bodoče ne bo.
S krajevno skupnostjo
vodstvo trgovine dobro so-
deluje, saj se skoraj redno
udeležujemo sestankov, na
katere smo vabljeni; v mno-
žini govorim zaradi tega, ker
imamo tudi potrošniški svet,
ki pa bo moral zaradi vedno
večjih zahtev biti še bolj di-
namičen, živahnejši, realen
na kraj, na prostor, v kate-
rem živimo.
Sestav potrošnikov? Sila
pester: kmetje, obrtniki, de-
lavci, upokojenci, uslužben-
ci vseh vrst. Poudariti je tre-
ba, da so le ti do nas, proda-
jalcev, zelo vljudni, kar potr-
juje, da so s postrežbo zado-
voljni. Res je: počutimo se
kot ena družina.
In naš problem?
Najprej delovni čas. Trgo-
vina je popoldne zaprta in
zato mnogi odhajajo naku-
povat v NAMO Žalec in to s
pripombo, kako prijetno in s
časom bolj ekonomično bi
bilo, ko bi to najnujnejše do-
bili kar v naši SP Gotovlje.
Kljub vsemu pa je treba po-
vedati, da je promet kar za-
dovoljiv, često prav dober.
Kakor pri več manjših (pa
tudi glavnih!) je nerešen pro-
blem sanitarij. Tu gre za pro-
dajalca in potrošnika. -Na ta
račun je bilo že veliko pri-
pomb in to povsem uteme-
ljenih. Na primer, pride pri-
letna ženica, moški od Jeder-
ti, iz Zaloga in mora tja, ka-
mor so tudi cesarji hodili
peš. Kam naj gre? Enostav-
no: za vogal!
In ta zimski čas! Včasih
tak mraz, da kar trepetaš, pri
tem pa moraš misliti: biti na-
smejan, vljuden, prikupljiv.
Z malo denarja bi se lahko
pred vhodnimi vrati sezidala
verandica, kjer bi se odlagali
dežniki in druga prtljaga in
tudi v sami prodajalni bi se
ohranila še večja čistoča.
Mislim, da bi morali pro-
dajalci, predvsem pa odgo-
vorni ljudje za trgovino, vo-
dilni v krajevni skupnosti in
člani potrošniškega sveta še
tesneje sodelovati s potroš-
niki.
DRAGO KUMER
SLIŠALI SMO ^
NA
PLANINI...
... da se krajani Planine
jezijo na nedavno novo
pridobljeno javno raz-
svetljavo ob šoli, kjer sta
v neposredni bližini tudi
zdravstveni dom in vrtec.
Luči namreč ne gorijo in
so potemtakem bolj same
sebi namen. Je pa to oko-
lje, ki bi moralo biti
osvetljeno že iz varnost-
nih razlogov.
... da pa nimajo nič pro-
ti, da v trgu gori Iz stabili-
zacijskih razlogov vsaka
druga svetilka.	MP
RASTEMO
POD
TITOVO ZASTAVO
V ponedeljek popoldne se je v Pionir-
skem domu Cvetke Jerinove v Celju
ustavila likovna karavana, v kateri so
sodelovali učenci osnovnih šol celjske
občine.
Na zaključni prireditvi so se s svojimi
deli predstavili varovanci Pionirskega
doma. Pred tem pa je stekel kratek, mo-
zaični kulturni program, v katerem so
sodelovale skupine iz osnovnih šol, ki
so se udeležile likovne karavane. Tema,
na katero so učenci risali, je bila enotna:
rastemo pod Titovo zastavo. Posvečena
pa je bila 40-letnici vstaje jugoslovan-
skih narodov in narodnosti.
Zaključna razstava najboljših likov-
nih del bo v Muzeju revolucije v Celju.
Odprli jo bodo 11. januarja.
MP
PISAN
LAŠKI
DEDEK MRAZ
Dedek Mraz se je v občini Laško letos
dolgo pripravljal, da bi kar najbolje
opravil svoje poslanstvo. Otroke od 2.
leta starosti do vključno 4. razreda
osnovne šole bo enotno obdaril, starej-
šim pa v šolah pripravil novoletne ča-
janke. Spomnil se je tudi vseh predšol-
skih otrok in šolarjev, ki živijo v odda-
ljenih in hribovitih predelih občine. Za-
nje ima pripravljena kolektivna darila,
igrače, knjige in podobno.
V vseh krajih laške občine dedek
Mraz v tem času razveseljuje cicibane in
šolarje z najrazličnejšimi zabavnimi in
kulturnimi prireditvami: z lutkovno
igrico »Dežek« je prišel v sleherno po-
družnično šolo, kjer se šolarjem pridru-
žujejo tudi predšolski otroci. Risanke
vrtijo v vseh oddaljenih krajevnih skup-
nostih, v vseh kinodvoranah pa si mla-
dina lahko ogleda otroške filme. Na
vseh centralnih osnovnih šolah pa se je
dedek Mraz domislil še nečesa: organizi-
ral je zabavne popoldneve, na katerih
šolarji rajajo in plešejo ob zvokih zabav-
nega ansambla Plamen. Tako imajo tudi
laški osnovnošolci svoj novoletni ples.
Dedek tudi ni pozabil na otroke delav-
cev,.iz drugih republik. Njihovi starši so
odšli domov, s sabo pa ponesli novolet-
na darila zanje.
Zabav in prireditev za otroke pred No-
vim letom v občini Laško torej res ni
malo, vsa ta bogata bera pa je rezultat
skrbnih priprav v okviru laške občinske
skupnosti otroškega varstva in občin-
ske zveze prijateljev mladine Laško.
M. AGRE2
DEDEK MRAZ
NA
POHODU
Veselo je v teh dneh po vrtcih in šo-
lah, kjer otroci pričakujejo dedka Mra-
za. Nekatere je že obiskal in jim izročil
darila. Čeprav so letos stabilizacijska, so
v otroških očeh vseeno najdražja, saj so
prišla iz koša dedka mraza.
V torek popoldne je dedek mraz obi-
skal v prosotrih vrtca na Ljubljanski ce-
sti otroke iz krajevne skupnosti Medlog.
Poprej je vsakemu, več kot sto jih je,
napisal pisemce in ga odposlal na doma-
či naslov z vabilom za snidenje pod no-
voletno jelko. Vsakega malčka je bil po-
sebej vesel, ko mu je izročal darilo. In za
vsakega posebej žalosten, če ga ni bilo.
Manjkalo pa je veliko otrok, ki so bili
tako prikrajšani za lep novoletni utri-
nek, saj so vzgojiteljice pripravile še lut-
kovno igrico o peku Miš-mašu, otroci,
kolikor jih je bilo, so veselo peli in reciti-
rali.
Toda veselje bi bilo še popolnejše, če
bi k tej prijetni urici prišli še ostali otro-
ci, saj so si delavci v krajevni skupnosti
dali kar dosti opraviti z novoletno prire-
ditvijo za najmlajše.
Bo morda drugo leto bolje? Ce dedek
Mraz ne bo obupal in odšel raje drugam!
M. PODJED
14
»Pozabil sem jih zapahniti, a mislim, da so zaprta.«
»Pustite sedaj. SIcer so naši psi odklenjeni in so na
dvorišču, tako da se-morate varovati kasno ponoči domov
hoditi. Mi zapiramo zmerom.«
Starka sede na stol in se najprej po sobi razgleda, o tem in
onem nevažnem kaj vpraša ali omeni. Nazadnje sena stolu
popravi in reče:
»A sedaj vam moram povedati, zakaj sem prišla k vam in
zakaj danes tako kasno. Ni drugače mogoče bilo, ker prej si
nisem upala, jutri zjutraj pak je še manj možno, odlagati se
pa ne da. Poslušajte. Kaj pa je ta doktor Zober hotel pri
vas?«
»Doktor Zober? Pri meni?« vpraša čudeč se Lisec.
»Da, popoldne ob petih sem ga sama videla prihajati gor
v grad. Mislila sem, da pojde zopet h gospe, kakor je prej
hodil, kadar ga je naša nesreča v Volčjak prinesla, ali
začudila sem se, ko sem videla, da je korakal naravnost
sem na vašo stran. Matija mi je potem pripovedoval, da je
precej odšel in sicer gor proti gozdu, da vas torej najbrž ni
doma dobil. Kajne?«
Popoldne nisem bil doma, ne,« potrdi Lisec, »prišel sem
stoprv pred mrakom.«
»Radovednost me je že tačas gnala, vas vprašat priti vas -
posvarit, ah bala sem se, da se ta stari grdin oglasi nazaj
grede pri vas, zato si nism upala, Matiji sem bila naročila
paziti, kdaj pojde nazaj: ali pravi, da tod mimo nas ni šel,
gotovo je torej drug pot izbral in lahko vas posvarim, da, ko
bi jutri prišel ali kadar hodi - čuvajte se tega človeka, ni
dober človek.«
»Zakaj mi dajete ta svet, gospodična?« vpraša Lisec.
»Zapazil sem, pač že nekatere hkrati, da imate veliko in
posebno antipatijo do tega moža, ki se tudi meni povse
nenavaden zdi. Vi imate vzroke, katerih mi niste še pove-
dali, ali povedati ste jih obljubili.«
» Vzrokov vam ne moreni povedati, ker jih skoro sama ne
vem« reče stara gospodična.
»Ali vendar morate poznati njegovo preteklost in one
razmere, ki mu dajejo neki vpliv tu pri vas na gradu, vpliv,
kateremu se imam jaz zahvaliti, da sem tukaj. Saj ste baš
prej rekli, da je hodil prejšnje čase bolj često sem na grad,
in nekaj zmešanega sem že od ljudi o tem slišal«
»Prav ste slišali. Prej, kadar je prišel domov, bil je vsak
dan pri nas gost, čeprav neljub in nepovabljen. Zato sem se
ga tako ustrašila, ko sem slišala, da je zopet prišel. Kar
čudno se mi je pa sedaj zdelo, da ga ni po tistem prvem
potu nobenkrat več k nam, kakor tudi, da je naša gospa
tako mirna, dasi je on doma. To so čudne reči! Zato sem se
ustrašila, ko sem ga danes videla; potlej pak, ko je k vam
šel, zbala sem se, da bi vas ne zavajal k čemu slabemu.
Ogibajte se ga, gospod Lisec, to je grd človek, prav go-
tovo.«
»Taka obsodba mi ni dovolj, gospodična, ne zamerite mi,
če nimate vzrokov. Dejanja mi povejte. Meni se zdi ta
doktor Zober, ali enkrat sem ga videl v dobrem položaju in
več sem že tudi slišal, kar zanj govori. Pa zakaj mi ne
poveste, kaj od prejšnjega časa o njem znate, gospodična ?«
vpraša Lisec.
»Zato, ker ne znam mnogo več nego vi sami. Mi prej
nismo leto in dan tukaj stanovali, nego smo bili pozimi v
mestu in le poleti večidel na Pražanku. Tačas jaz nikdar
nisem nič slišala o kakem doktorju Zobru, noben človek tu
ni o njem govoril in ni ga bilo. Kar naenkrat se pokaže neko
jesen tu. Mene tačas ni bilo tu doma, poslali so me bili v
mesto, ne vem po kaj že, ko je bil prvič v grad prišel. Ali
nikdar ne morem pozabiti, kako je bilo, ko sem se vrnila;
kar ni mogel nobeden govoriti, ni gospod ni gospa; vsak
zase sta bila potem zaprta, gospa je jokala, gospod Lang-
man pa« - tu se starka pripogne in tiho govori - »jaz nisem
bila zraven, ali hišna mi je pravila, hotel se je celo enkrat
ustreliti. Vse to potem, ko je bil namreč ta doktor Zober pri
njih. Kaj so imeli, tega nobena živa duša ne ve. To je
gotovo, da je potlej večkrat šel gospod k njemu dol v vas, v
isto izbo, kjer ste vi bili, in da je bil zmerom njemu nasproti
tako krotak kakor ovca, dasi je prej vse druge ljudi na svetu
osorno imel, tudi svojo ženo. Kadar je kasneje Zober v grad
prihajal, bilo je, kakor da bi oblak čez sonce potegnil, ako
smo bili majhno dobre volje. Vendar od tistega časa, kar se
je prikazal, pravzaprav nismo bili nikdar več veseli. Po-
sebno gospod in gospa ne. Prišel je skoro vsako leto dva-
krat, čeravno navadno le za malo časa. Jaz se ga vselej
bojim. Kar on hoče, to mora pri nas biti. Tako je, odkar se je
prikazal. Gospa je pa tudi tako svojeglava kakor otrok.
Gorje nam vsem, če se ne zgodi, kar enkrat hoče. Zato sem
vas prosila, da ostanete pri nas, ker je ona hotela.«
»Ali ničesar ne slutite, kaj je tej prikazni vzrok?«
»Prav nič gotovega. Kar imajo skupnega, mora biti še iz
prejšnjega časa, ko mene ni bilo v familiji. Ugibati nečem,
dasi bi nekoliko morda uganila. Govorila nisem o tej reči
nikdar ž njo; tudi bi se ne drznila. Posebno odkar je gospod
Langman umrl in je gospa prišla v tako duševno bolezen, je
prihod tega nesrečnega človeka za mene vselej strašen.
Tačas se je gospe vselej bolezen bolj polastila. Zato pravim,
se mi čudno zdi, da zdaj, ko je tudi tukaj, nič ne prihaja k
njej, da je tudi ona bolj mirna kot prej in da on sedaj vas
išče. Kaj vam pač hoče?«
»Tega jaz tudi ne vem,« odgovori Lisec in nekaj pikro
pristavi:
»Tedaj s tem je razlagati, da je mene povabila in sedaj
celo hčer poslala vabit me, a prej me je najbrž iz bojazni za
hčer iz dvora podila. Vse mi govori, da bi jaz vendar tega
vabila ne bil imel sprejeti.«
»Pustite to misel. Ustregli ste meni in Lini, da ste prišli.
Naša gospa hoče svojo voljo imeti in medve bi bili trpeli, ko
bi vas ne bilo. Saj ni za dolgo. Tudi upam, da bode naš
strah, ta doktor Zober, zopet kmalu izginil,« reče Senčar-
jeva. »Sedaj pa mi povedite bolj natanko, kako sta vidva
skupaj trčila in kako, da se je za vas tako zavzel.«
Lisec pripoveduje svojo zgodovino od onega jutra in
dostavlja: »Sam ne vem, kako je to: za mene ima ta stari
mož nekaj zanimivega, ne zdi se mi hudoben kakor vam,
nego celo na sebe me vleče in neki vpliv bi mogel name
imeti.«
»Nič! Nič! Varujte se ga. Me ženske imamo v tem dober
instinkt, pravijo, in to je stara resnica.«
Stara teta vzame svojo luč in odhaja.
»Jeli vas smem skozi hodnik spremiti, da vas ne bode
strah ?« vpraša še Lisec.
»I, tako brez poguma nisem, ostanite, utegnili bi se po
naših labirintih še izgubiti in do sem nazaj ne najti; res. je
mogoč mogoče; lahko noč.«
Po teh besedah zapre ona duri za seboj in Lisec korači
proti svoji mizi nazaj.
V tem hipu začuje pred durmi zunaj močen hiter zavrisk:
»Jezus Marija!« in žvenk na kamniti tlak palega svečnika.
Kaj je to? Njegova lastna zadnja beseda, ki jo je govoril
prej, nudeč ji svoje spremstvo, »da je ne bode strah«, mu je
še brenčala po ušesu - in tu je bil strah!
Naglo prime luč, popade svoj nož na mizi in skoči ven.
18. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
VOKALI ZA BOLNIKE
Znani ansambel Vokali je v petek zvečer pripravil za
bolnike in goste zdravilišča v Laškem brezplačni novoletni
koncert. Vokali so se tokrat predstavili ne le kot odličen
ansambel, pač pa tudi kot mojstri v izvajanju skečev, ki
sopopestrili njihov nastop. S tem so dokazali, da so tudi
pravi >.showmani« kot temu pravimo. K sodelovanju pa so
povabili tudi Mlade Vokale, ki bodo januarja nastopili v
Trefaltovih srečanjih in jih poznamo tudi z javnih radijskih
oddaj Radia Celje ter moški pevski zbor Golding iz Pre-
bolda. Prireditev je povezoval Janez Vedenik. Gostje so bili
s koncertom izredno zadovoljni in upravičeno pričakujejo,
da bo podobnih prireditev, ki jim popestrijo bivanje v La-
škem, v bodoče še več.
J. V. - E.M.
Že nasmebi na obrazih dovolj zgovorno pričajo, da pitje kave
lahko mariskdaj izvabi iz človeka pravo zadovoljstvo. Seveda pa
je veliko vprašanje, če jo bomo imeli dovolj za novoletne praznike.
Navsezadnje niti ni važno, če se smeji potrošnik, glavno je, da so se
smejali cariniki, ki so kavo zaplenili. Sicer je pa vsaka stvar za kaj
dobra. Nam vsaj pritisk ne bo naraščali
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
ŠTIRJE
ftOKOMETNI
ZLATNIKI
Celjski rokometaši Stanko An-
derluh, Polde Kalin, Rolando
pušnik in Aleš Praznik so osvoji-
li zlato medaljo na svetovnem
nfiladinskeijn prvenstvu na Portu-
galskem!
Vsi so ob povratku ponosno
pokazali lepo medaljo do katere
so prišli po mukotrpnem delu v
pripravah in po odličnem igra-
nju. Tako nam je ob povratku
najprej povedal Polde Kalin,
izvrstni igralec in največje od-
kritje prvenstva, naslednje:
»To prvenstvo je bilo v znaku
Jugoslovanov. Cela dvorana je
živela z nami. Od prvega srečanja
pa vse do konca smo bili njihovi
ljubljenci. Morda zaradi našega
športnega obnašanja, morda tudi
zaradi svoje dobre igre, kajti igra-
li smo izredno. V predskupini
smo premagali Japonce in Švi-
carje ter NDR, v polfinalu pa
Dansko in edino s Cehoslovaško
igrali neodločeno. Do finala smo
torej oddali le eno točko in ob
tem imeli za nasprotnike najtežje
ekipe. Morda je Sovjetsko zvezo
to zavedlo, kajti v finalni tekmi
smo takoj povedli 7:1 in bilo je že
vse rešeno v našo korist. Ko smo
dobili medalje, je z nami pela vsa
dvorana. Vsi so peli našo himno.
To je doživetje, ki ga ne pozabiš!«
Na vprašanje o igri ostalih celj-
skih igralcev je Polde Kalin po-
vedal: »Stanka Anderluha je tre-
ner čuval samo za težje tekme.
Igral je izvrstno, le da v finalni
tekmi ni igral, ker je njegova za-
menjava Vujovič imel »svoj« dan
in ni bilo potrebno vključiti v
igro Stanka. Rolando Pušnik je
rešil tekmi proti DDR, Danski in
CSSR, Praznik pa je bil izvrsten
v obrambi in je igral vedno tam,
kjer je bilo najtežje. V napadu je
igral kot krožni in krilni igralec.
Skratka celjski igralci smo dali
največji delež v reprezentanci in
le Metaloplastika iz Sabca je ime-
la tri reprezentante.«
Štirje celjski mušketirji so od-
lično opravili svoje delo. Toda z
radostjo pridejo tudi slabše vesti.
Ob povratku iz Portugalske je
Stanka Anderluha čakal poziv za
JLA.	J. KUZMA
TELESNA KULTURA 81 V SLOV. KONJICAH
DOBRO ŠPORTNO LETO
Največji dosežki pri množičnosti
Športno leto 1981 je bilo v
konjiški občini uspešno. Ve-
like uspehe so dosegli pri
Delavskih športnih igrah
pod pokroviteljstvom delov-
ne organizacije Konus in pri
razmahu telesne kulture v
delovnih organizacijah in
krajevnih skupnostih. Mno-
žičnost in uspehi pri kvalite-
ti sta glavni značilnosti, ki ju
je izpostavil tudi govornik
na slavnostnem zaključku
letošnjih športnih prireditev
v občini, predsednik skup-
ščine telesnokulturne skup-
nosti Tone Obrul.
Zaključek športnih prire-
ditev so pripravili v četrtek
17. decembra na Dobravi v
Zrečah, za večino športnikov
in delavcev na področju
športa in rekreacije pa je to
bila tudi edina nagrada za ce-
loletno delo. K slovesnosti
so svoj del doprinesli člani
recitacijske skupine iz Co-
meta in Moški pevski zbor
Zreče, žal pa je bilo spet očit-
no, da menda telesna kultura
in kultura ne gresta najbolje
skupaj. Le redkim je namreč
uspelo, da so skozi trušč uje-
li kakšno besedo. Zato pa je
za podelitev priznanj bilo
več zanimanja.
DELAVSKE ŠPORTNE
IGRE 1981
V okviru Delavskih šport-
nih iger so v letu 1981 dose-
gli najboljše rezultate pred-
stavniki delovnih organiza-
cij:
Plavanje v kvaliteti pri mo-
ških IMP, pri ženskah LIP, v
množičnosti pri moških Ko-
stroj, pri ženskah Lip.
Rokomet - ekipa Dra-
vainjskega doma
Namizni tenis - Unior
Streljanje z vojaško pu-
ško - v kvaliteti Unior, v
množičnosti Obrtniki
Kros - v kvaliteti pri mo-
ških Unior, pri ženskah VIZ,
v množičnosti pri moških
DES, pri ženskah VIZ
Vlečenja vrvi - Unior
Skupni pokal so za doseže-
no kvaliteto osvojili delav-
ci Uniorja, za množičnot pa
delavci IMP - Tovarna sti-
kalne opreme.
Priznanja so prejeli tudi
organizatorji rekreacijev de-
lovnih organizacijah: No-
vak Štefan iz Cometa,
Franc Juhart iz IMP in Kri-
sta Jakob iz VIZ.
PRIZNANJA ZA
USPEŠNO DELO V
SVOJEM OKOLJU
Za uspešno delovanje v
svojem okolju so prejeli priz-
nanja Krajevna skupnost
Draža vas - sekcija za nogo-
met za dosežene rezultate pri
razvoju te panoge v svoji
krajevni skupnosti, TVD
Partizan Zreče za uspešno
delovanje in dosežene rezul-
tate pri razvoju telesne kul-
ture v kraju Zreče in Šolsko
športno društvo Osnovne šo-
le Dušan Jereb kot najuspeš-
nejše SSD v občini.
BLOUDKOVE ZNAČKE
Za večletno uspešno delo
so prejeli Blaudkove značke
telesnokultuf delavci:
zlate: Anton Bučar, Stan-
ko Frim in Ivan Varga,
srebrne: Rudi Bajda, Jože
Baraga, Silvo Hlastec, Leo-
pold Rihteršič in Milan Tra-
tenšek in
bronaste: Feliks Kopriv-
nik. Vili Kovačič st., Anton
Obrul, Nuša Penič, Henrik
Penič, Janko Pirnat, Vera
Ribič, Franc Sevšek, Vinko
Soderžnik, Dominik Sibanc
in Kari Skoberne.
NAJBOLJŠI
Priznanje za najboljše šport-
nike v občini Slovenske Ko-
njice v letu 1981 je prejel
strelec Albin Voler ter ko-
šarkašice Cometa.
MILENA B. POKLIČ
Športnik leta 1981 v občini Slovenske Konjice je strelec
Albin Voler (desno). Priznanje sta mu izročila predsednik
skupščine telesnokulturne skupnosti Tone Obrul in pred-
sednik TVD Partizan Zreče Mladen Majcen.
LETOŠNJI ZMAGOVALCI
Celjska kegljaška podzveza je ob zaključku sezone priredila tradi-
cionalno tekmovanje mešanih dvojic na katerem so bile podeljene
tudi medalje z letošnjega regijskega tekmovanja. Tako smo tudi
dobili pregled vseh letošnjih prvakov na našem območju.
Mladinke posamezno: 1. Belak (Celje), 2. Požgajner (Celje), 3.
Robič (Šentjur); mladinke ekipno: Celje; mladinci posamezno: Ci-
lenšek, Jakopovič in Hlade (vsi Tekstilna Prebold); mladinci
ekipno: Tekstilna Prebold; Članice posamezno: Bajde, Gobec in
Seško (vse KK Celje).
Članice pari: Gobec - Lesjak, Bajde-Ludvig in šeško-Nežmah.
Člani posamezno: Nareks, Urh in Kačič (vsi Celje) ter člani pari:
Kačič-Nareks (osma v SFRJ!), Vanovšek-Urh (oba Celje) in Rajšter-
-Križovnik (Šoštanj).
Med ekipami je bila najboljša v občinski ligi ekipa Ingrada, v
borbenih igrah pa je občinski, medobčinski in republiški prvak
ekipa KK Celje.
NEPOTREBEN PORAZ
Košarkarji Libele so doživeli svoj prvi poraz na domačem igrišču v
letošnji sezoni v II. zvezni ligi proti ekipi Zaprudja, ki se enako kot
Celjani bori za sam vrh lestvice. Torej v srečanju dveh enakovrednih
ekip so celjski igralci zatajili in zaigrali nekoliko »lagodno«, kar se
jim je maščevalo. Sola več za naprej. Libela:Zaprudje 87:92!
Celjani so igrali slabo. Nekontrolirano in nepovezano. Skratka
imeli so svoj slab dan. Skoda, da so točki izgubili proti ekipi, ki se z
njimi bori za vrh. Zaradi poraza so Celjani zdrsnili na 5. mesto,
zanimivo pa je da ima vseh prvih pet ekip enako število točk - 161
PRVE MEDALJE DEJANA IN MOJCE
Plavalni klub Neptun iz Celja je odlično pripravil republiško pr-
venstvo mlajših pionirjev in pionirk skupine B v bazenu Golovec.
Preko 200 plav^^v iz 13 klubov Slovenije je izvedlo program. Od
tridesetih medalj sta dve ostali v Celju. Te sta priborila sebi in
Neptunu mlada plavalca Dejan Tešovič na 100 metrov crawl 1:16,0
ter Mojca Anderle na 100 m prsno 1:37,0.
Omeniti velja, da je celjski Neptun poslal na štart največ mladih
plavalcev, ki so dosegli glede na kratek čas vadbe zelo dobre rezul-
tate. Resda niso posegli po najvišjih mestih, toda Mojca Anderle je
osvojila še eno četrto mesto. Tanja Drezgoč je bila dvakrat sedma in
Grega Jurak enkrat šesti in enkrat sedmi. Deseto mesto si je priboril
Alež Zupane ter dvanajsto Peter Radanovič in Mateja Cvirn. Ce ob
tem upoštevamo, da ni nastopila rahlo bolna Tanja Fermentin, ki je
najboljša plavalka prsnega sloga v svoji starostni skupini, potem
moramo z bero celjskih plavalcev biti zadovoljni.	J. KUZMA
SMUČARSKI SKOKI NA GRIČKU
V soboto, 26. decembra bo otvoritvena tekma v smučarskih skokih
na 45 metrski skakalnici na Gričku. Torej tam, kjer so skakalnico
zgradili že leta 1934 in na njej med drugim pripravili tudi več medna-
rodnih tekmovanj. Kasneje so skoki na Gričku zamrli, obnovili pa jih
bodo v soboto in to člani skakalne sekcije pri Smučarskem društvu
Izletnik, ki so opravili s prostovoljnim delom in pomočjo nekaterih
delovnih organizacij in posameznikov obnovitvena dela. Sicer pa v
Celju že ni bilo skoraj dvajset let skakalnih tekem, če ne štejemo tiste
Pod gradom in na Lopati. V soboto se bo tekmovanje začelo ob 13,30
uri, nastopili pa bodo domala vsi predstavniki slovenskih smučar-
skih društev, tako da se obeta lepa tekma.	T. VRABL
OD ZMAGE K PORAZU
Košarkarice Libele so v 6. kolu
SKL ponovno pokazale, kaj zmo-
rejo in kaj znajo, saj so na doma-
čem igrišču premagale doslej vo-
dečo ekipo Jesenic 71:67. V 1.
polčasu so Celjanke predvsem
po zaslugi razigrane Cerjakove
sledile Jeseničankam z minimal-
no razliko največ šest točk. Ko pa
je v drugem polčasu domači tre-
ner Tomaž Subotič spremenil
taktiko in so njegove igralke za-
čele z agresivno igro v obmram-
bi, so gostje slednjič morale priz-
nati poraz. Po oceni trenerja Ce-
Ijank, Tomaža Subotiča, ki je to
ekipo prevzel šele na začetku le-
tošnje sezone, so se pri domačin-
kah najbolj izkazale Cerjakova.
Božičeva in Cencljeva. Koše so
dale: Koželj 14, Božič 13, Piber-
nik 2, Cerjak 24, Aleksič 6 in Cen-
celj 12.
V	7. kolu pa so Celjanke kloni-
le v Divači, kjer jih je premagala
ekipa Senožeč 72:60. Tokrat jim
ni zadostovala niti razpoložena
Cerjakova, niti pogoste menjave
igralk, s katerimi je trener Tomaž
Subotič skušal dobiti točki v go-
steh. Delni vzrok za poraz Ce-
Ijank je prav gotovo ta, da je bila
ta tekma že tretja v zadnjih sed-
mih dneh in jim je tako upraviče-
no zmanjkalo moči za boljšo igro.
Strelke: Kozeljeva 10, Knezova 2,
Božičeva 10, Bozovičarjeva 1,
Cerjakova 23 in Cencljeva 14.
JANA BOŽIC
ROGAŠKA IZGUBILA,
COMET DOBIL
V	7. kolu je Rogaška presenet-
ljivo izgubila doma z Mengšem
73:59, medtem ko je Comet v Slo-
venskih Konjicah visoko odpra-
vil Koper 62:38. Na lestvici je Co-
met drugi. Rogaška tretja in Li-
bela osma. Pari 9. kola: Comet
gostuje v Pomurju, ki vodi (der-
bi!), Libela igra doma z Litijo
(predzadnja). Rogaška pa ima
možnost popravnega izpita, ker
igra doma z Mariborom, ki je še-
sti.
TRETJA ZMAGA
KOVINARJA
6. kolo republiške lige: košar-
karji Kovinarja iz Štor so zabele-
žili tretjo zmago in sicer nad Ko-
čevjem 97:83, medtem ko je
Elektra v lokalnem derbiju pre-
magala doma Comet iz Sloven-
skih Konjic 115:90. Na lestvici je
najboljši izmed predstavnikov
celjskega območja Kovinar iz
Stor na šestem mestu, sedma je
Elektra in osmi Comet. Pari pri-
hodnjega, 7. kola: derbi bo v Ko-
njicah med Cometom in Kovi-
narjem, Elektra pa gostuje pri
Fructalu, ki je predzadnji, deveti.
TRETJA ZMAGA
KADETOV LIBELE
V	3. kolu so kadeti košarkarji
Libele Celje doma odpravili so-
vrstnike Maribora 83:57. Strelci
za Libelo: Ulaga 15, Radoševič in
Vrček po 4, Polutnik 27, Benčina
15, Cvikl 2, Urbanija 8, Martič 2
in Govc 6. Najboljši igralci v tem
srečanju so bili Ulaga, Polutnik,
Benčina in Urbanija. V 4. kolu
bodo kadeti Libele igrali doma v
nedeljo ob 9. uri v dvorani Te-
hničnega centra proti maribor-
skemu Braniku!
RUDI JERIC
TEKMOVANJE OB
DNEVU JLA
v streljanju, ki je bilo na streli-
šču na Gričku, je nastopilo 15
ekip. Zmagala je ekipa Gimnazi-
je 513 krogov prez UNZ 509, Kra-
jevno skupnostjo Pod gradom
507, KS Skofja vas 507, Carinar-
nico 495, Ingradom 487 krogov
itd. Posamezniki: zmagal je Ivan
Kovačič iz KS Pod Gradom 181
krogov pred Jožetom Cešnikom
(svobodni umetniki!!!) 180, Bar-
baro Jager iz Gimnazije 179, Želj-
kom Lamutom iz KS Skofja vas
178, Mirjano 2učko iz SCBP Ce-
lje 175 krogov itd.
v malem nogometu v hali Go-
lovec (sobota in nedelja) je nasto-
pilo 14 ekip v štirih skupinah.
Zmagala je že drugič ekipa Aero
pred Libelo, Partizanom Gaber-
je, ekipo Slušno prizadetih,
EMO, Zapori itd.
METOD TREBICNIK
ZMAGAL FRANC
BRINOVEC STAREJŠI
Ob letošnjem krajevnem praz-
niku Žalca, 27. decembru, so v
Žalcu pripravili več športnih pri-
reditev, med drugim tudi v šahu,
kjer je na brzoturnirju nastopilo
dvanajst šahistov. Zmagal je
Franc Brinovec st. pred Mitjo
Uriskom ter Francem Brinov-
cem ml.
v dvoboju sta se ekipi Društva
invalidov Žalec in Ptuj razšli z
neodločenim rezultatom 4:4, na
turnirju posameznikov pa je
zmagal Leskošek pred Primoži-
čem in Lahom.
JOŽE GROBELNIK
MALI NOGOMET V
ŽALCU
v Žalcu so pripravili pokalni
turnir v malem nogometu, kjer
so nastopile ekipe PM z našega
območja.
Končni vrstni red: 1. PM Celje,
2. PM Žalec, 3. Prometna PM Ce-
lje, 4. PM. Slov. Konjice, 5. PM
Titovo Velenje in 6. PM Šentjur.
Najboljši strelec turnirja je bil
Andrej Glušič iz prometne PM
Celje.
DVA NASLOVA
PRVAKA
V nedeljo je bila v Beogradu
proglasitev naslovov prvaka v
avto moto športu. Na tej p^roslavi
so bili tudi številni celjski šport-
niki Avtomoto društva Slander,
ki so osvojili kar štiri medalje.
Dva naslova državnih prvakov
sta v Celju. To sta naslova v kar-
tingu, nosilca pa sta Jože Mesa-
rec v kategoriji do 90 ccm ter
Aleš Pepel med mladinci v l«^te-
goriji do 100 ccm. Drugo mesto
je osvojila ekipa Slandra med
moštvi ter tretjo mesto Alojz
Prek v kategoriji do 100 ccm za
člane.
ODLIČNA IGRA OB
KONCU PRVENSTVA
Odbojkarice Golovca so uspeš-
no zaključile jesenski del prven-
stva. V zadnjem kolu so prema-
gale Partizan Tabor iz Ljubljane
gladko 3:0 (15:8,15:3,15:5). S pra-
vo vrhunsko igro na mreži celj-
ske tekmovalke niso dovolile no-
benega presenečenja. Tako so
Alenka in Mojca Voh, Jager, Le-
ban, Jelovšek, Kranjc, Žuntar,
Vignjevič, Lesjak, Pahič in Pi-
hler ter trener Hinko Jager ob
zaključku navdušili vse prisotne.
Zmaga pa jim je zagotovila 5. me-
sto!
Ker pa so tudi celjske kadeti-
nje brez poraza osvojile prven-
stvo v vzhodni Sloveniji, ker so
premagale po trikrat Branik,
Pragersko in Braslovče, lahko
povemo, da raste v Celju nov
mladi in nadarjeni rod odbojka-
ric, med katerimi so s svojo igro
navdušile Mojca in Alenka Voh,
Radmila Vignjevič in Mojca Pa-
hič.
J. KUZMA
LAŠKO, RIMSKE TOPLICE, CEUE
Pri ŠAHOVSKI NAGRADNI IGRI številka 23 si še zdaj nismo na jasnem: ali je bilo
vprašanje enostavno, da smo dobili kar 154 odgovorov (doslej v dveh letih največ!!!) ali
nagrade celjske Zlatarne toliko vabljive? Kakorkoli že, veseli smo obojega: vašega sodelo-
vanja in zanimanja za šahovsko igro ter tudi prvega sodelovanja Zlatarne, ki se je z vsem
razumevanjem odločila, da bo glede na velik odziv podarila še eno nagrado in to v začetku
januarja 1982!
Pri Šahovski nagradni igri številka 23 so dobili nagrade:
1.	nagrada: VERA MLAKAR, Podšmihel 26, Laško, 63270,
2.	nagrada: TOMAŽ PINTER, Globoko 8-b, Rimske Toplice, 63272 in
3.	nagrada: JOŽICA DVORSAK, Goriška 1, Lava, Cel^e, 63000!
TV
20. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
USTAVLJEN POSTOPEK
Javni tožilec je zaradi pomanjkanja dokazov odstopil od
nadaljnega kazenskega pregona zoper 39-letnega Andreja
Smauca iz Debra 48 b, delavca laškega TIM, delovna skup-
nost skupnih služb in 38-letnega Franca Kosuja iz Grajske
vasi pn Gomilskem, delavca Aera, TOZD Kemija Šempeter.
Oba sta bila osumljena kaznivega dejanja nedovoljene
trgovine, ^f^drej Smauc je namreč 31. 10. 1979 v imenu
sindikalne organizacije iz TIM kupil 4025 kilogramov pral-
nega praška (ki ga je takrat zelo primanjkovalo), v delovni
organizaciji DITA V Tuzli. Ker je bilo povpraševanje po
pralnemu prašku takrat veliko, je dobra dva meseca kasneje
uredil še nakup 20.000 kilogramov pralnega praška v vre-
dnosti 393.400 dinarjev, ki so ga v Laško pripeljali z železni-
škim vagonom, prodali pa delavcem TIM, Elektrokovinarja
v Laškem in SIP v Šempetru.
Vrečke pralnega praška »AVA«, ki so v DITI stale 462,25
dinarjev, so v Laškem prodajali po 500 dinarjev. Trideset
vreč je z avtomobilom odpeljal v Šempeter tudi Franc Kosu,
ki je potem sodelavcem prodajal pralni prašek po 600 dinar-
jev.
Ko so miličniki začeli s preiskavo, je predsednik osnovne
organizacije sindikata v TIM Gabrijel Mejač povedal, da
sindikalna organizacija ni imela ničesar z nakupom praška,
niti niso o tem razpravljali na kakšnem sestanku ali za
nakup pooblastili Andreja Smauca.
Se isti dan se je potem sestala sindikalna organizacija v
TIM in sklenili so, da dajo višek denarja od prodanega
praška v blagajno, kasneje pa so ga razdelili delavcem, ki so
predrago kupili pralni prašek.
Med preiskavo se je izkazalo, da je šel ves nakup pralnega
praška formalno preko organizacije sindikata v TIM, zato je
tožilec odstopil od nadaljnega kazenskega pregona.
S. SROT
14 MESECEV ZA VLOM
Tričlanski senat celjskega temeljne sodišča, enota Celje je
obsodil 27-letnega varilca brez zaposlitve, Borisa Košca iz
Celja na štirinajst mesecev zapora za vlom v prostore Po-
djetja za PTT promet v Celju.
Košec je letos junija prišel na prostost po pogojnem odpu-
stu, komaj mesec dni kasneje pa je v vinjenem stanjy splezal
po napušču v prvo nadstropje zgradbe, kjer so pisarne po-
šte. V prostorih je razmetal več omar in pisalnih miz ter
našel tudi ključ železne blagajne.
Pri podvigu sta ga opazila dva stanovalca v tej hiši in že
nekaj minut kasneje so prihiteli miličniki. Vlomilec je po-
skušal zbežati in je tudi napadel miličnika, vendar so ga
kljub temu uspeli ujeti.
Košec se je na obravnavi zagovarjal, daje bil med vlomom
vinjen in se zato dejanje ne spominja, vendar pa je sodni
izvedenec iz Zagreba njegov zagovor izpodbil in menil, da
Košec med vlomom v pošto ni bil bistveno zmanjšano pri-
števen in torej za svoja dejanja lahko tudi odgovarja.
Košec je bil že prej večkrat obsojen, nazadnje pa mu je
sodišče izreklo kazen devet let in šest mesecev zapora za več
tatvin. Tokrat ga je tožilec obtožil za neprimeren poskus
velike tatvine in poskus preprečitve, da bi uradna oseba
opravila nalogo javne varnosti.
Senat je menil, da je obtoženec kriv in mu za poskus
velike tatvine izrekel kazen šest mesecev zapora, za prepre-
čitev uradnega dejanja uradni osebi pa osem mesecev za-
pora. Ker pa je Košec vlomil med pogojnim odpustom, so
mu izrekli enotno kazen deset let in šest mesecev zapora (na
devet let in šest mesecev zapora je bil obsojen v prejšnjem
kazenskem postopku), nekaj več kot dve tretjini kazni pa je
Košec že odslužil vštet je tudi pripor).
S. SROT
TRAKTOR SE JE
PREVRNIL
Iz Gradišča pri Vojniku
proti Bovšam je vozil traktor
FRANC KUKOVIC, 21, iz
Razgorja. Ko je vozil po
klancu navzdol, ga je zaradi
prehitre vožnje začelo zana-
šati in je trčil v nasip. Trak-
tor se je prevrnil, traktorist
pa se je pri tem težje poško-
doval.
POŠKODOVAN PEŠEC
OB CESTI
Skozi Stranice je vozil z
osebnim	avtomobilom
EMIL PETEK, 26, iz Sladke
gore. Ob cesti je zagledal dva
moška in bil prepričan, da
nameravata prečkati cesti-
šče, zato je zaviral, na zasne-
ženi cesti pa ga je zaneslo v
levo in je zadel v 16-letnega
M. K., iz Ljubljane, ki je težje
poškodovan.
NEPREVIDNO
PREHITEVANJE
Blizu gostišča Zaje v Tito-
vem Velenju je voznik oseb-
nega avtomobila BORIS
FURJAN, 22, iz Celja prehi-
teval tovornjak na ravnem
delu cestišča. Ko je po prehi-
tevanju zavil v desno, ga je
zaneslo na bankino, nato pa
je trčil v betonsko ograjo.
Voznik Furjan je pri tem pa-
del iz avtomobila in se težje
poškodoval.
ČELNO TRČENJE
Ko je pripeljal v blagi de-
sni ovinek na Partizanski ce-
sti v Titovem Velenju, je za-
radi neprimerne hitrosti za-
neslo v levo voznika osebne-
ga avtomobila IVANA BO-
LARICA, 28, iz T.Velenja.
Trčil je v osebni avtomobil,
ki ga je nasproti pripeljal
KEMAL CUKUR, 35, iz
T.Velenja. Pri nesreči se je
težje poškodoval voznik Bo-
larič, lažje pa voznik Cukur
in 2 njegova sopotnika. Ško-
de je za 100.000 dinarjev.
POZIV VOZNICI
Dne 3. decembra letos, v
dopoldanskih urah, je nezna-
na ženska peljala iz Šmartne-
ga ob Paki proti Šoštanju po
stari cesti moškega, ki jo je
štopal. Vozila je Zastavo 101
bele barve. Med vožnjo ji je
moški povedal, da je imel z
motorjem prometno nesrečo
in da je zapeljal v grmovje.
Voznica mu je povedala, da
je doma iz Šoštanja. Uprava
za notranje zadeve Celje pro-
si voznico, da se oglasi na
velenjski postaji milice in na
UNZ v Celju, da bi dala po-
datke o tem moškem.
A VTOBUS ZDRSNIL S CESTE
V	sobotni prometni nesreči v Jezercah, na cesti Planina-
-Sentjur, je nekaj minut pred 13. uro zdrsnil s ceste Izletni-
kov avtobus s štiridesetimi potniki. Huje se je ranil eden,
lažje pa štirje potniki in šofer avtobusa. Materialna škoda
znaša približno 300.000 dinarjev.
Voznik, 30-letni Marjan Stancer iz Kostrivnice je tega dne
vozil delavski avtobus CE 536-69 na progi Zagorje-Lesično-
-Dobje. V Jezercah pri hiši št. 15. je v levem ostrem ovinku
začelo avtobus zanašati. Voznik je poskušal z zaviranjem
zravnati vozilo, vendar pa je avtobus zaneslo v levo, kjer se
je prevrnil dvanajst metrov globoko po pobočju.
V	nesreči se je huje ranil 42-leten Franc Kantužar iz Dobja
pri Planini 31, lažje pa so se poleg voznika ranili še Irena
Zakušek (17 let) iz Zagorja 17 pri Lesičnem, Marija Polutnik
(56 let) iz Tršk-B gorce 18, Jože Ulaga (43 let) iz Planinske vasi
23 in Vital Tovornik (43 let), Tajhte 16, Planina pri Sevnici.
Večini ranjencev so nudili prvo pomoč v celjski bolnici.
Izletnikov avtobus za vožnjo po spolzki cesti od Planine
do Šentjurja ni bil primerno opremljen, saj ni imel snežnih
verig, ki so pozimi predpisane na tej cesti. Voznik Marjan
Stancer - zoper katerega so že vložili ovadbo pri temeljnem
javnem tožilstvu v Celju - tako ni upošteval prometnega
znaka na tej cesti, ki predpisuje verige v težjih voznih razme-
rah pozimi.
S. SROT
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 51 - 24. december 1981
št. 51 - 24. december 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
PRIJETNO MED GORSKIMI REŠEVALCI
50-letnice Gorske reševalne služ-
be Celje se je med drugimi gosti
udeležil tudi predsednik Planinske
zveze Slovenije Tomaž Banovec, ki
ga vidimo na posnetku, kako po
izrečenih pozdravnih besedah izro-
ča spominsko darilo predsedniku
GRS Celje Stanetu Veninšku. Sled-
nji je v zadnjih letih prav gotovo
med najzaslužnejšimi, da se celjska
Gorska reševalna služba s svojimi
člani (sem prihajajo najboljši lju-
dje!) v Sloveniji uvršča med vo-
dilne.
Za izredno prijetno poživitev
proslave 50-letnice GRS Celje je
poleg ostalih poskrbel Franc Ro-
ban iz Robanovega kota nad Rogo-
vilcem, ki je zaigral na citre. Ob
tem ni ostal sam, saj so mu z mr-
mranjem pomagali domala vsi v
dvorani. V tistem trenutku smo se
počutili, kot da smo v Robanovem
kotu ali kje drugje, kjer med stena-
mi in redkim drevjem človek živi
drugačnejše življenje, kot v mestu.
TV - Foto; T. TAVČAR
PRVI SNEG
Pa smo ga le dočakali, več kot mesec dni kasneje v
primerjavi z lanskim letom. Praviloma nas torej ne bi
smel presenetiti. Ampak tudi pri tem velja, kakor za
koga! Nasmeh voznika tricikla dokazuje, da ga prvo
bolj pošteno sneženje le ni spravilo ob dobro voljo, pa
čeprav je tricikel bolj porival, kot pa sedel na njem.
USPEŠNA VAJA SLO V CESTNEM
PODJETJU CELJE
v petek, 18. decembra so v Cestnem podjetju Celje
uspešno izvedli vodstveno vojno vajo, v kateri so preverili
svojo usposobljenost delovanja v izrednih in vojnih razme-
rah. Po mnenju udeležencev vaje bodo na osnovi izkušenj
lahko dopolnili svoje obrambne in druge dokumente. Vaja
se je začela ob 3. uri zjutraj, končala pa ob 14. uri, v njej pa so
se udeleženci seznanili z vsemi nalogami iz vojnega načrta.
Vaja je zajela tako vodstvo delovne organizacije, kakor tudi
vse temeljne organizacije združenega dela. Glede na naloge,
ki jih ima Cestno podjetje na širšem celjskem območju, pa je
zajela preizkus pripravljenosti ljudi in strojev pri odstranje-
vanju posledic na cestah in cestnih objektih.
UM
CESTE SO PREVOZNE!
Mirno lahko zapišemo, da letošnje sneženje ni presenetilo
vrlih delavcev Cestnega podjetja. Trudili so se, da so ceste
posolili in splužili in razen majhnih spodrsljajev, so svoje
naloge zaenkrat solidno opravili. Sicer pa imajo letos na
zalogi 1500 ton soli, kar bi moralo zadostovati do konca
zime. Do zaključka redakcije smo izvedeli, da so vse ceste na
našem območju prevozne. Poledica je le na nekaterih kra-
jevnih cestah, kjer je steptan sneg, zato tam priporočamo
previdno vožnjo, pa tudi zimska oprema ne bo odveč. V
ponedeljek zjutraj so na našem območju zabeležili zelo
nizke temperature. Gibale so se od -12 do -18 stopinj Cel-
zija, v torej zjutraj pa od -2 do -4 stopinje Celzija.
STRMOL pri
ROGATCU (Stermol),
graščina
Na lahni vzpetini, nad potokom
Draganja, izven sklenjenega trškega
jedra, Rogatec 18. Občina Šmarje.
Celjski grofje so 1436 podelili Ja-
kobu Strmolskemu iz Cerkelj na Go-
renjskem stolp pri Rogatcu s 15
domci in mnogimi posestvi, gorni-
nami in desetinami. 1458 je krški
škof podelil stolp - den turn Henri-
ku Strmolskemu, 1470 pa je deželni
knez oddal Ahacu Hertenfelderju v
fevd dvor, ki ga je posedoval Hans
Strmolski. Posest je bila torej delno
celjska, delno rogaška (krška). 1479
je deželni knez, cesar Friderik, pode-
lil kot dedni zajem rogaški stolp -
den turn Rohatsch Andreju Strmol-
skemu, njegovemu bratu Henriku
ter sestrama Marjeti in Magdaleni.
Santonino, ki se je 1487 mudil v Ro-
gatcu, je v svoj popotni dnevnik za-
pisal: »Zunaj omenjenega mesta, na
majhnem griču nasproti, ima pleme-
niti gospod Jakob prostorno, visoko
zidano hišo; pred kratkim se je ime-
nitno oženil. Mož ima obilo dobrote
in modrosti, a manj zakladov.« Poz-
nejši lastniki gospoščine in graščine
so se večkrat menjali: 1516 je izpri-
čan Krištof Tumperger, 1568 pa je
Hans Erazem Tumperger prodal
svoj deželnoknežji zajem, plemiško
prebivališče Strmol, stolp z nepre-
mičninami - Edlmanssytz Stermoll
zunagst Rohitsch, (ein) Thum Han-
su Auersperškemu-Turjaškemu.
1571 poseduje graščino Elizabeta
Alapi, 1573 pa Jožef Dornberški,
znan zaradi svojega sodelovanja pri
zadušitvi kmečkega upora pa tudi
zaradi ropov in pustošenj, ki si jih je
bil ob tej priložnosti privoščil. Str-
molsko graščino je takrat napadlo 16
martolozov, ki se jih je posrečilo
pregnati šele s pomočjo tržanov.
Dornberški so posedovali graščino
do 1626, ko jim je sledil baron Jurij
Reising s Hartenštajna. Za Reisingi
jo je 1730 dedovala Marija Izabela
grofica Petazzi, nato pa so se kot
lastniki naglo zvrstili 1739 Kari Jo-
žef grof Petazzi, 1804 Jožef baron
pl. Wintershofen, 1807 rodovina At-
,tems in za njo knez Alfred pl.Win-
dischgratz. Windischgratzi so jo po-
sedovali tudi še pred zadnjo vojno.
Danes je stavba delno že opuščena,
delno pa še rabi za stanovanja.
Strmol je trinadstropna stavba,
katere osrednji del je pozidan na
ploskvi v obliki črke T. Do nje drži
uvita pot z lipovim drevoredom, ki
skozi širok, banjasto obokan, z opro-
go razdeljen prehod v osrednjem
grajskem kraku pripelje na dvori-
šče. Osrednji krak, v preseku širok
za tri okenske osi, ima poleg nad-
stropij še podstrešno poletažo. Okna
so večidel ohranila profilirane ba-
ročne kamnitne okvire, kar velja tu-
di za druge fasade na osrednji stav-
bi. Iz vhodne veže drži nekaj stopnic
v obokano klet, prav tako pa je od tu
dostopno večramno stopnišče, ki
povezuje nadstropja.'^eže so v vseh
nadstropjih obokane (banje s sosvo-
dnicami, ki jih poudarjajo grebeni),
obokan je tudi prostor, v katerem je
bila kapela. V enem izmed (redkih
dostopnih) stanovanjskih prostorov
v vrhnjem nadstropju je na stropu
preprost štukiran okvir, ki ga
spremlja nekaj ornamentike.
Pred osrednjo stavbo je manjše
pritlično pomožno poslopje z arka-
dami v kletnem delu, nekoč name-
njeno personalu. Na dvorišču je
manjša, enonadstropna stavba; na
njeni zunanji fasadi se izpod ometa
kaže baročna. arhitektiTrna poslika-
va. Stavba, pozidana v obliki črke L,
oklepa manjše, z zidom zaprto notra-
nje dvorišče. V pritličju predvsem
pa v pritličju dvoriščnega prizidka
so ohranjene kleti z močnimi vrati,
ki so nekoč rabile za ječe.
Današnja graščina se je razvila iz
prvotnega stanovanjskega stolpa. V
16. stol. so k njem prizidali še en
stolp ali morda trakt, obenem pa so
celotno zasnovo obdali z obzidjem,
utrjenim s stolpi. Takšna se nam ka-
že graščina na Clobucciarichevi ski-
ci iz o. 1603, kjer dominira nad za-
snovo vsaj za nadstropje višji stolp,
katerega obodne strehe še najdemo
na podstrešju. Koliko ima opraviti ta
stolp s prvotnim strmolskim stol-
pom, bodo morale razkriti poznejše
raziskave. Že v 17. stol. so stavbo
sklenili, tako da je v tlorisu dobila
svojo današnjo obliko. V njej je bila
kapela, posvečena sv. Vincencu Fer-
rerskemu, prvič omenjena 1682. Ob-
zidje je takrat nadomestila nizka, zi-
dana ograja, obzidne obrambne stol-
piče pa so podrli. V 18. stol. so stolp
znižali in ga višinsko izenačili z gra-
ščino, ob osrednji stavbi pa so pozi-
dali manjšo enonadstropno stavbo z
notranjim dvoriščem, v kateri je ura-
dovalo okrožno sodišče. Verjetno že
takrat so ob graščini zasnovali an-
gleški park z obzidanim studencem,
katerega ureditev nam kaže francis-
cejski kataster iz 1825. Park je ob
koncu preteklega stoletja meril več
kot štiri ha površine. Po 18. stol. gra-
ščina ni več doživela bistvenih
stavbnih posegov in je z manjšimi
spremembami pričak^e naš čas.
Graščina Strmol na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure KraSovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjeina Stamejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehručni urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.