33. številka V Ljubljani, dne 17. avgusta 1918. V. leto Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K i'30. Posamezna številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šelenburgova ulica št 6., I. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi potit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pTi celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste.— Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. V pominek rudarjem in drugim. „Na velike dobičke podjetnikov naj se ne sklicuje!" Generalni ravnatelj Rotballer Alpinske montanske družbe se je pritoževal na seji železarskega gospodarskega sveta, kjer so generalni ravnatelji poučevali vojno ministrstvo, proti delavcem Alpinske montanske družbe. Predlagal je tam: Predsednikom pritožbenih komisij je naročiti, da se pri presoji mezd ozira na delo delavca in sklicevanje na velike dobičke podjetnikov opusti. Na to čedno zahtevo kapitalistov je rekel gospod Rotballer: »Kljub temu, daje bil že dan od zgoraj tak migljaj, je vendar tak predsednik ciste dobičke dotične družbe navajal kot argument za dovolitev zvišanja mezd.“ Generalni ravnatelji velikih vojnih dobičkarjev in delavce izkoriščajočih družb zahtevajo torej od vojnega ministrstva, da se predsedniki pritožbenih komisij, ki so štabni častniki ali generali v tem zmislu pouče, da morajo svoj visoki posel izvrševati v zmislu navodil teh generalnih rav nateljev. Že so bila dana »navodila" take vrste in razsodbe tudi kažejo, da duh GUntherjev, Kestranekov in Rotballerjev že dolgo uraduje. Generalni ravnatelj Rotballer obžaluje tudi, da imajo vojaški voditelji premalo pravice kaznovanja, zakaj obsojati morejo le na zapor in to je brezuspešno, ker se dajo delavci rajše zapirati. Sam ima v svojem obratu nad 2000 komandiranih vojakov in disciplina ni bila nikdar tako slaba kakor sedaj. — Rotballer meni očividno ono disciplino, kakršno sam želi in jo hoče imeti in ne ono, ki jo predpisuje vojni člen. Bič in vislice še manjkata. Če delavci ne bodo poznali dobičkov podjetnikov, če bodo pritožbene komisije tako uradovale kakor zahteva glavni ravnatelj družbe in predpisuje, in če smejo vojaški voditelji rabiti strožje kazni, potem — da potem bo več discipline in seveda tudi več vojnega dobička I To je vendar jasno povedano. Mnogo delavcev to ve, a zapomni si vendar le ne! Posledice brest-litovskega miru. Brest - litovski mir pričenja skoro kazati od nas pričakovane sadove: Na obnebju daljnjega vzhoda se pojavljajo obrisi nove fronte. Angleži so zasedli Arhangelsk. Amerikanci so si zmislili, da izkrcajo čete v Vladivostoku. Japonci in Kitajci korakajo v Sibirijo, da hite češko - slovaškim brigadam na pomoč. Tako pravijo saj; gotovo Pa je, da take »osvoboditelje* sicer lahko pokličeš v deželo, toda imel boš velik križ, predno jih izženeš. Ogromna ruska država, pretresena vsled mrzlice meščanske vojne, postala le še plen brez orožja za hijene, k! se pulijo, da bi izrezali velike kose iz njenega mesa. Površno bi sodili, ako bi se hoteli zadovoljiti s tem, da se to, kar se tu poroča, °gaja daleč zadaj v Sibiriji, in da nas rej prav malo briga. Nihče ne ve, kako se bodo še stvari zasukale. Gotovo je le, da boljševiška vlada išče sredstev, da bi odvrnila vpad ententnih čet. Te čete pa ne prihajajo nepoklicane. Najmanj enemu delu ruskega prebivalstva so dobro dešle. Vojni čas je prinesel že toliko razočaranj, da se ne bi nihče čudil, ako bi se nekega dne pokazalo, da je ta del ruskega naroda prišel na površje. Osrednje države so tako-rekoč naravne prijateljice boljševikov, in fantazije polni patriotje vidijo to že v sanjah na naši strani nai.ovo se bojevati proti ententi. Vendar taki patriotje sami ne dado niti groša za življcnsko sposobnost boljševiške vlade. »Nova Preša* n. pr. najde, da je »padec boljševizma le še vprašanje časa in sicer v najkrajšem času.“ Ako natančno premotrimo, pač niso edino ententne države in nasprotniki med vojaki boljševikov, ki delajo na njihov padec ali ga vsaj pomagajo pospeševati. Že iz vsakega poljubnega meščanskega lista razvidimo, kako se sramote boljševiki in kažejo kot izvržki človeštva. Nek dopisnik »Nove Preše* jih opisuje takole: »Ti slo-jevi tako delavci kakor tudi armada in proletariat se pripoznajo k boljševizmu ne morda iz idealnih vzrokov, temveč pač radi tega, ker žive pod praporom boljševizma prosto vsakih ovir in se bogate na račun ,buržcazije“, to se pravi, da smejo ropati in pleniti, kolikor hočejo*. Ne vemo, ako nasprotniki boljševikov v Rusiji enako sodijo. Vsekakor pa imajo izvrstno agitacijsko sredstvo proti njim v roki, ako navajajo take glasove ljudi, katere bi pravzaprav morali zagovarjati, kajti koga naj imamo v Rusiji še za prijatelja, ako ni boljševikov, ki so z nami v Brest - Litovskem sklenili mir ? i To negativno ocenjevanje naših ruskih prijateljev nikakor ne spada v okvir politike, ki je vodila k miiu v Brest-Litovskem. V razpravni dvorani je dal neki general Hoffmann udar in ruskemu narodu samemu se je še bolj raztolmačil pcmen miru z vkorakanjem nemških čet še tekom razprav. Na Ruskem so sprejeli mir ne kot dobrodošel dar, temveč kot neizogibno zlodejstvo, kateremu se ni meglo izogniti z ozirom na silo razmer. Predstavljajmo si le, kako bi morale izgledati stvari, ako bi bil mir z Rusijo zgrajen na pravem, oba dela zadovoljujočem sporazumljenju. Predvsem bi se utrdilo stališče ruske vlade, katero bi zunanje ho-matije najmanj mogle omajati. Sloviti agenti entente, ki hodijo po deželi, da bi vzdignili prebivalstvo, bi nikjer ne nt šli poslušnih ušes, kajti kljub zmešnjavam drug od drugega se križajočih političnih struj bi bila v enem oziru volja ruskega naroda enotnejša: v odločnosti, da se vzdrži mir. Osrednje države stoje tu kot prave prijateljice Rusije in vse mahinacije, da bi se zrahljalo to prijateljstvo, bi učinkovile nasprotno. Danes v najboljšem slučaju le mrzel prijatelj, bi bila Rusija potem očividno delujoča pospeševateljica miru tudi na zahodu in najbrž bi danes morenje bilo že končano. Spomni se podpornega sklada! § 1154 b in rudarji. (Razsodba najvišjega sodnega dvora.) Uradno se razglaša: Ker so vprašanja, ali se določba § 1154 b obč. drž. zak. nanaša tudi na rudarje ali ne, fodišča različno razsojala, je justično ministrstvo naprosilo predsedstvo najvišjega sodnega dvora, da predloži to vprašanje v končno odločitev senatu. Tej prošnji se je ustreglo in plenisimarna razsodba z dne 2. julija 1918 je najvišji sodni dvor takole izrekel: 1. Določba § 1154 b obč. drž. zak. se nanaša na službeno razmerje rudarjev ne-glede na dotične posebne zakonite predpise občega rudarskega zakona in zakonov o bratovskih skladnicah, ki se tičejo tega službenega razmerja. 2. 2 službenim redom, ld je uveljavljen v zmislu občega rudarskega zakona, se izključuje poraba § 1154 b tedaj, če je postal dotični posamezni službeni red bistven del delavske pogodbe in sicer v toliko v kolikor je v njej vprašanje nadaljevanja ali odpada odškodnine (plače) delojemalcu za slučaj bolezni ali ponesrečbe ali drugačnih osebnih zadržkov v službenem redu urejena. S to razsodbo je torej to vprašanje za rudarje končno rešeno. Rudarjem torej gre odškodnina v slučaju bolezni ali osebnega zadržka. Če pa velja službeni red kot delavska pogodba, ki se pa ne more napraviti brez pritrditve delavstva, tedaj se v tem službenem redu, ki je pravzaprav delovna pogodba, lahko reši tudi to vprašanje. Resna volja za mir. „Svenska Morgenbladet*, ki ima ozke stike z vlado izvaja v posebnem članku, da bi bilo želeti, da bi švedska vlada z drugimi nevtralnimi vladami ponudila vojujočim se svojo službo kot posredovalka miru. List še pripominja: Potem, kar je čuti, lahko domnevamo, da je švedska vlada obrnila svojo pozornost na to točko. Z neke strani, ki jo je lahko smatrati za poučeno, da po vseh državah preiskavajo in iščejo trdnih črt za nevtralno posredovanje in da se ta preiskavanja ne nameravajo prekiniti. Zdi se, da je inicijativa v tej smeri že sprožena in da se menda že vodijo pripravljalna pogajanja med nevtralnimi državami. Torej lahko samo upamo, da ta razprav- ljanja v nepredaleki bodočnosti dovedejo do cilja. O načinu pa, kako bi se morali nevtralci oprijeti dela, da bi se pomenili o možnosti razprav, so mnenja zelo različna. Smemo pa reči, da sedaj še nikdo ne misli, da bi bil že prišel čas zato. Splošna je misel, da so mogočniki na Angleškem še premalo spravljivi. Zanimanje za avstrijskega prijatelja miru prof. Lammascha, za mona-kovskega pacifista dr. Quiddeja in za bu-dimpeštanskega škofa Franknoja je zelo veliko radi njigove spomenice generalnemu tajniku interparlamentarne komisije Kristijanu Langeju, katerega pozivajo, da naj gleda, da bodo člani parlamentov vojujočih držav vplivali v smislu, da bi te države sklicale tajne seje ljudskih zbornic, kjer bi volili po tri zastopnike, ki bi se morali s parlamentarci sovražnih držav sniti na nevtralnih tleh v svrho neprisiljenega razgovora 0 miru. Spomenica prof, Lammascha in njegovih prijateljev je napravila tu (v Nemčiji) veljk utis. Generalni tajnik interparlamen-tarne komisije se je temeljito bavil s predlogi Lamascha in njegovih drugov. Kaj se naj stori, še ni izvestno. Morda se bodo držali spomenice, pa se zberejo čez tri tedne zastopniki treh nordskih držav v Ko-danju. Pri tej priliki predloži gen. tajnik Lammaschevo spomenico in ni izključeno, da se zastopniki nordskih držav zedinijo glede početka korakov. Domači pregled. Nadrobna prodaja moke in mletvenih izdelkov. Kranjska deželna vlada razglaša: Določila §§ 2. in 7. ukaza z dne 14. februarja 1917. 1., dež. zak. št. 7. in ukaz z dne 25. maja 1917., dež. zak. št. 26. se razveljavljata. § 2. ukaza z dne 14. februarja 1917 1., dež. zak. št. 7 naj se zanaprej glasi tako: § 2. Za nadrobno prodajo mletvenih izdelkov se določajo za kilogram naslednje prodajne cene: moka za peko ogrska 2 K 58 vin., pšenični zdrob 1 K 58 v, pšenična moka za kuho 1 K 58 vin., pšenična krušna moka 1 K 06 vin., ržena enotna moka 1 K 06 vin., ajdova moka 1 K 58 v, ječmenova krušna moka 1 K 06 v, koruzni zdrob 1 K 58 vin., koruzna moka 1 K 06 vin., ovseni riž 1 K 58 vin., ješprenj 1 K 58 vin., prosena kaša 1 K 58 v. — Te cene veljajo za kraje, ki so oddaljeni do pet kilometrov od železniške prejemne postaje. V krajih, oddaljenih več kot pet in do deset kilometrov, se zvišajo za nadrobno prodajo za en vinar pri kilogramu, in v krajih, oddaljenih več kot deset kilometrov, še za en vinar. Izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva. Deželna vlada razglaša: § 6. razglasa z dne 19. januarja 1918 1., dež. zak. št. 6, se razveljavlja in naj se zanaprej glasi tako: Cena po določilih § 5. izdelanega kruha s težo 600 gramov se določa na 64 vin. — Peki in prodajalci kruha so dolžni na zahtevo oddajati kruh v najmanjši teži 60 gramov za ceno 7 vinarjev. Narodni svet slovenski so ustanovili v petek dne 16. t. m. v Ljubljani. Na ustanovno sejo so prišli kot gostje Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki. V nedeljo, jutri, odkrijejo .spominsko ploščo Krekovo na župnišču v Št. Janžu, kjer je Krek umrl. Socialisti ne vstopijo v Narodni svet. Sodelovali bodo od slučaja do slučaja samostojno pri akcijah, ki bodo namerjene pravicam slovenskega ljudstva in v vprašanjih gospodarske osvo-boditv ter demokratizacije sedanjih javnih korporacij. Ustanove in podpore za učence obrtnih državnih učnih zavodov. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr, zaklada za vojaške vdove in sirote nam sporoča: C. kr. ministerstvo za javna dela je z odlokom z dne 8. aprila t. 1. štev. 10. 398 XXI b odredilo, da se je ozirati pri oddaji državnih ustanov in podpor na učence obrtnih državnih učnih zavodih pri sicer jednakih okolnostih na one učence, ki morejo dokazati, da so pohvalno opravljali vojaško službo pred sovražnikom ali so bili pa med isto ranjeni, ne da bi bili vsled tega vojni pohabljenci v smislu § 9 cesarske naredbe z dne 7. decembra 1916, drž. zak. št. 364, in da se je v jednaki meri ozirati na one učence, katerih očetje so v tej vojni padli. Trije brezmesni dnevi. Z 19. avgustom se bodo uvedli zopet trije brezmesni dnevi na teden. Za Ljubljano in tudi za vso našo deželo ta nova vladna odredba ne pride v poštev, ker imamo že sedaj najmanj 5 brezmesnih dni na teden; kajti 20 do 30 dkg mesa, ki ga dobivamo neredno, ni mogoče razdeliti na ves teden. Prebiranj jeseni ne bo. C. kr. korespondenčni urad poroča: Poročila listov o zopetnih prebiranjih letnikov 1896 do 1876 jeseni so popolnoma izmišljena. Podjetja pod državnim varstvom. Število podjetij, ki so bila v času od 2. sept. do 31. dec 1917 pod državnim varstvom, znaša v Avstrili 1202; od teh je na Kranjskem šest. Kadilci pojdite v gozd, kajti listje bo dražjel „Zeit“ piše, da je prodaja in izdelek tobačnih nadomestil od 1. avg. počenši dovoljena le tedaj, ako se prilepi na paket tobačnega nadomestila za vsakih 25 g šest vinarski kolek. S 'tem bodo vsa nadomestila za 20 odstotkov podražena .. . Shod vrhstavbnlh delavcev se je vršil v četrtek na praznik v hotelu Ilirija pod predsedstvom sodr. Rupauja. Na shodu je poročal sodr. Kopač, kateri je v daljšem govoru govoril o razmerah te kategorije na železnici ter o gibanju, ki se sedaj vrši za zboljšanje obstoječih razmer. Povedal je, kako razburjenje je med delavci in ni izključen resnejši boj, ako se delavskim zahtevam ne ugodi. Slednjič je poživljal delavce, naj se oklenejo svoje organizacije, da bodo za boj pripravljeni. Obenem je naloga zavednega delavstva, da čita delavsko časopisje. Šlednjič so govorili še razni sodrugi, nakar se je shod zaključil. Kruh pri nas In drugod. V Berolinu bodo zvišali ta teden cene kruha. Tudi množina kruha se bo zvišala. Na vsakega prebivalca Berolina odpade odslej na teden 1850 gramov kruha, pri nas pa na vsakega prebivalca 1260 gramov. Za ta kruh bodo plačali Berlinci 97 pfenigov, mi pa bomo plačevali za manjši kruh 1 K 56 v. Če računamo marko z 1’65 K, bi stal berolinski kruh na teden v našem denarju 1 60 K- V Berlinu dobe za samo 4 vin. 490 g kruha več kakor pri nas. Berlinski kruh je torej skoraj za eno tretjino bolj poceni kakor naš. Za isto množino kruha, kakor jo dobimo mi, bodo plačali v Berlinu 109 v, torej za 47 v manj kakor mi. Vrhu tega po bo kruh v Berlinu prav gotovo mnogo boljši in tečnejši, kakor pri nas. Z ozirom na vsa ta dejstva se moramo vprašati z začudenjem, kako je mogel naš prehranjevalni minister v utemeljitvi zvišanja moke in kruha na-glašati, da je kruh v Avstriji najcenejši v vseh državah, ki se nahajajo v vojni. Za 33 milijard papirnatega denarja so že natiskali po poročilu finančnega ministra. V tiskarni avstro-ogrske banke dela nad 1000 delavcev, in sicer v dveh .šihtah": eni od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldan; drugi od 4. ure popoldan do 11. ure ponoči. Vsi izdelujejo bankovce. Podraženje užigallc. Kakor javljajo v poučenih krogih, se bodo užigjalice podražile na 10 vinarjev za malo škatljico. Stotnik, obdolžen umora, oproščen. Ogrski stotnik Maksimiljan Wolfgang, aktivni častnik je bil obtožen umora in se je moral zato zadnje dni zagovarjati pred graškim divizijskim sodiščem. Ustreliti je dal korporala Tušaka, 87. pp. iz preprostega vzroka, ker ni hotel izpolniti navadnega družabnega povelja nekega četovodje, s katerim je bil osebno v prijateljskih odnoša-jih. O krivdi, ki je ne more zagovarjati in opravičevati torej ni nobenega dvoma. In kljub temu je stotnika Wolfganga vojaško sodišče oprostilo. Ta stotnik, je smatral svoj čin za opravičeno dejanje, in je s ponosom dejal: .V Srbiji sem jih še več postrelil, pa se ni zato nikdo brigal". Ječmen za pivovarne. Kakor smo izvedeli, namerava letos vlada dati pivovarnam manj ječmena, kakor pretečeno leto. Lani so dobile avstrijske pivovarne samo 4 odstotke one množine ječmena, ki so ga porabile normalno pred vojno. Vsega skupaj so dobile lani pivovarne 2000 vagonov ječmena. Nekatere pivovarne so morale variti dvojno pivo, in sicer boljše za industrijske delavce, ter razredčeno, približno 4 odstotno pivo za ostalo prebivalstvo. — V zadnjih letih se je uvozilo jako mnogo piva iz Ogrske v Avstrijo: tam je namreč vlada odkazala 15 odstotkov ječmena in ne samo 4 odstotke, kakor pri nas. Tudi v Nemčiji so dobile pivovarne razmeroma ravno toliko ječmena, kakor ogrske. Nemške in ogrske pivovarne so dobile torej razmeroma skoro štirikrat več ječmena, kakor avstrijske. Nova orientacija nemškega šovinističnega časopisja. O sukanju plašča po vetru nemškega avstrijskega šovinističnega časopisja je objavil graški „Arbeiterwille". Izvaja med drugim: Nemškemu meščanskemu časopisju koristi, da zapušča njih čitatelje spomin, kako hitro menjavajo nemški časopisi nazore; o načelih itak ne more biti govora. Po zadnjem Gzerninovem govoru so poznali do miru le eno pot: osrednje velesile motajo premagati entento! Vmes sta zdaj ofenzivi v Italiji in Franciji. Ker se spreminja nemška ofenziva na zahodu v francosko angleško-ameriško, čutijo to nacionalistični časnikarski junaki v svojih kosteh in pišejo, da je dvomljtvo, če se moremo v Avstriji še leta vojskovati. Zmagoviti mir opuščajo in se zopet zavzemajo za mir sporazuma. Beležijo glasove o miru iz inozemstva, ne razburjajo se toliko nad zmagoslavnimi govori Loyda Georgeja itd. Kar je bilo še pred 14. dnevi veleizdajalsko, se spreminja polagoma v resnico, ki je umljiva sama kot taka. Na Dunaju je prodala svojo lastno hčer učiteljica francoskega jezika Doroteja pl. Albuquerque. Mož je na fronti, pouka v francoščini ni, beda je velika. Za par tisoč kron je prodala svojo hčer neki »gospe" Heršmanovi, ki ima zveze z visokimi gospodi. Sodnija je obsodila Francozinjo na pet mesecev ječe. Da, da, lakota ... Na Dunaju je izginila pred kratkim vsa delavska družina FabiŠ: starši in dve deklici. Dolgo časa so trpeli lakoto. Dekleti sta bili belo oblečeni, ko so odšli od svojega ubornega doma vsi žalostni in potrti. Skoro vse, kar so še imeli v stanovanju, so prodali, da so si kupili malo živil. Vse je bilo končno izčrpano, edini up je ostala — Donava. Čez nekaj dni so potegnili iz vode vse člane družine. Schdnbrunnski zverinjak. Zverinjak v Schdnbrunnu pri Dunaju je zelo trpel vsled vojne. Število tujih živali je padlo na ne celo tretjino, glavno radi slabe in nezadostne prehrane. Del raznih zverin so poslali v peštanski zverinjak, kjer je več priložnosti tuje zveri hraniti (na Ogrskem 1). V oddelku za opice, kjer je bilo nekdaj nekaj ducatov opic, sta sedaj — dve. Od petih slonov je ostal le eden. Štirje so poginili vsled nezadostne piče. Vseh pet levov so odposlali v Pešto. Povsodi, povsodi se kažejo vojne posledice... Le na Ogrskem ne I Kaj more vojak za sedanjo plačo kupiti? Še do današnega dne plačujejo v Avstriji: prostaku 16 h, poddesetniku 20 h, desetniku 30 h, četovodju 50 h, naredniku 70 h, bolanim vojakom v bolnišnicah dnevno 6 h (II) Frontna doklada znaša 20 h. — V Nemčiji pa znašajo plače od konca 1. 1917 dnevno za prostaka 70 pf., za poddesetnika 80 pf., za sanitetnega poddesetnika 95 pf., za podčastnika 160 pf., za seržanta (četovodje) 225 pf., za narednika 253 pf na fronti. V zaledju in drugače pa 50, 55, 75, 140, 200 in 230 pfenigov v gorenjem redu. Posl. sodr. Sever je podal v tem zasedanju državnega zbora na ministra domobranstva vprašanje, kjer zahteva, da se zviša že enkrat vojakom plača. Nove cenel Naznanjamo tu nove, sedaj veljavne cene, za nekaj zelo priljubljenih »Elsa“ izdelkov, kateri se morejo Še dobiti pri E. V. Feller-ju, lekarnar v Stubi- ci Elzatrg št. 334. (Hrvatsko), dokler je Še zaloga in dokler se morejo preparati še izdelovati in sicer stane: Fellerjev bololaj-šajoči fluid z znamko „Elsa-fluid", 6 dvoj* natih ali 2 špecijalni steklenici K 14.32 franko, 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice K 27.32 franko, nadalje Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z znamko »Elsakrogljice". 1 zavitek K 7.37 franko ali 2 zavitka K 13.47 franko, Elsa pomada za obraz in varstvo kože (močnejše vrste) K 4.50, tanochina pomada za povspeševanje rast las (močnejše vrste) K 4 50, usipalni prašek kot dodatek K 1, Fellerjevo lilijno milo in še drugi Elsa izdelki se radi pri-lože in računajo po sedanji ceni, dokler je zaloga. Cene, katere so navedene v raznih tiskovinah še od preie, sedaj niso več veljavne. Svetovni pregled. Svetovna vojna. Na zahodnem bojišču divja med Nemci na eni in Angleži in Francozi na drugi strani grozovita bitka. Nemška vojska se nahaja v velikem delu v defenzivi, ker so napadi nasprotnika silno ljuti in pogosti. Imajo sicer tudi nemške čete v obrambi znatne uspehe, zakaj o kakem porazu v pravem pomenu besede ne more biti govora. Zlasti so Nemci v zračnih bojih dosegli velike uspehe. Bitka traja z vso ljutostjo že dokaj časa, kar izpričuje, kako smotreno so se pripravili na obeh straneh. V bojih se porabljajo poleg artilje-rije zlasti tanki (ok!optii motorni vozovi), ki služijo kot majhne trdnjavice za prodiranje kaj dobro. — Na italijanskem bojišču pričenjajo z ofenzivnimi napadi Italijani, in sicer v Tonalski in Lagarinski dolini ter na Asiaški planoti, vendar ne z uspehom. V Albaniji so osrednje čete nekaj napredovale. — V Rusiji so se razvili domači boji. Ruski sovjeti imajo v Moskvi konferenco, da se razgovore o notranjem položaju. Češkoslovaške čete pod Uralom baje niso tako močne kakor poročajo in vobče prevladuje mnenje, da se sovjetska vlada še ne bo umaknila buržoaziji tako hitro, kakor mnogi žele. Zveza z Rusijo je prekinjena, to je dokaz, da ali se boje neljubih vesti, ali pa so res tako velike zmešnjave. Značilno je tudi, da nemški in avstrijski poslanik ne pojdeta v Rusijo. — Iz drugih krajev ni posebnih važnejših poročil. Grozovite številke. Stroški svetovne vojne utegnejo znašati v celoti v prvih štirih letih vojne 650 do 700 milijard mark. Sicer pripada od te ogromne vsote, ki si jo človek pravzaprav niti predstavljati ne more, dve tretjini na države sporazuma in ena tretjina na osrednje države. Zadnje mesece na primer je imel sporazum za vojno na mesec 15 3 milijarde mark, osrednje sile pa 5 8 milijard stroškov. Na osebo pride v Nemčiji 1800 mark, na Francoskem pa 2800 mark stroškov in na Angleškem 3500 mark. Osrednje sile so zasedle od začetka vojne 780000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je poldrugikrat večje kakor cela Nemčija. V tem ozemlju pa ni všteto ozemlje ruskih obmejnih narodov, ki meri 220.000 kvadratnih kilometrov. Ruske zemlje so zasedle osrednje sile 178 000 kvadratnih killometrov. V 12. italijanski ofenzivi je Avstro - Ogrska osvobodila 2211 kvadratnih kilometrov svojega ozemlja in zasedla v Benečiji 12.200 kvadratnih kilometrov najrodovitneje zemlje. Ententine države so izgubile zemlje: Belgija 29.187, Francija 25.400, Italija 14.558, Rusija 478.705, Rumunija 100.000, Srbija 85 687, uma gora 14.180, Albanija 17.000 kvadratnih kilometrov. V posameznih večjih operacijah v minulem letu so osrednje sile zaplenile pri Tarnopolu, Rigi in na Oezelu nad 600 topov, okoli 1000 strojnih pušk, veliko tisoč vjetnikov in neprecenljiv vojni materija]. V Italiji smo v teku enega samega meseca dobili 300.000 vjetnikov, nad 14.000 kvadratnih kilometrov zemlje, 2800 topov, 3000 strojnih pušk, 40 metalcev min, 150 000 pušk, 1 milijon ročnih granat m nad poldrugi milijon patron, 150 letal, vrhu tega pa še vojni materijal dveh laških armad. Pri nemškem pohodu na vzhodu se je zaplenilo 4381 topov, 9400 strojnih pušk nad 750000 pušk, 2,867.000 artilerijskih izstrelkov, nad 102 milijona infanterijskih patron, 2100 železniških strojev, nad 26000 železniških voz in nad 63G00 druzih raznih y°*- Ne mnogo ma ljši je bil plen, katerega }e napravila pri ofenzivi na zapadu .. O miru so pričeli zopet pisati in nekaj govoriti. Razpravljanje o miru je po- stalo kronična bolezen, ki se z njo inficira človeštvo, kadar to zahtevajo razmere Vsekakor se pa to godi vsako jesen in pa kadar postaja pomanjkanje le preveliko. Nekateri pravijo, da bodo nevtralci posredovali za mir, drugi zopet, da ponudijo centralne države mir ali so ga že ponudile, Navsezadnje pa se izkaže, da je le polemika, ki ima namen olajšati vztrajanje. Za mir se zlasti trudijo socialisti. Mednarodni biro je na delu, da skliče socialistično internacionalo in upa, da pride do kongresa, ker so francoski socialisti sklenili, da se koference udeleže in bodo intervenirali pri ententinih socialistih, da izsilijo potne liste od svojih vlad. Tudi v Nemčiji postaja javno mnenje spravljiveje in meščansko časopisje se že boji, da se mirovno stremljenje okrepi. Vsekakor pa ta strah ne bo nič pomagal, ker se je v Nemčiji že pričela obsežna debati o diplomatičnem miru. Za nas velja vendar le logičen sklep, da miru ne bo toliko časa, dokler bodo vojni dobičkarji tako bogato želi kakor sedaj in dokler ne pride svetovni kapitalizem v tako nevarnost, bi bi! ogrožen v veliki meii ali pa če se pojavi siia, ki ji kapitalizem ne bo več kos. To, eno ali drugo, je v roki zgodovine. v rokah kulturne višine človešt/a. Cene avstrijskega denarja v Nemčiji. Češki listi poročajo: Po Š'eziii hodijo agentje, največ židovski, ki nakupujejo papirnate nemške marke Komad za 1 K 90 vin. in tudi za 2 K. V Nemčiji nočejo sprejemati našega denarja, ni ga mogoče oddati ne v restavracijah, ne v trgovinah. Kjer ga pa vendarle sprejmejo, store to z nevoljo in odštejejo 58 pfenigov /a eno krono. Ničesar ne vedo o miru. Vesti o posredovanju za mir označujejo dunajski krogi za kombinacije. Nobena nevtralna vlada ni storila koraka in tudi ni znano, da bi z nemške sirarn kaj nameravali. Troelstrovo zaupanje v Internacionalo. Arbeitervville poroča iz Geneve: Troelstra, ki je prišel v Genevo, je izjavil zastopnikom časopisja naslednje: Danes se vedno bolj približuje ura, v kateri se zdi, da je mednarodna delavska konferenca ne-obhodno potrebna, ker more le ona preprečiti celotni propad Evrope. Za konferenco so potrebni naslednji pogoji: Člani konference morajo staviti svoje narodne interese med pogajanjem šele v drugi vrsti in prevladovati mora mednarodni duh. Ako konferenci izjavi, da se strinja z zahtevami zadnje londonske konference, sem popolnoma Hen-dersonovega mnenja, kateri zahteva, da priredi proletariat manifestacijo za zvezo narodov, ko se narodi vseh držav sprijaznijo s to mislijo. Glede Alzacije-Lorene bi utegnila odstraniti konferenca marsikako napačno razumevanje. Za beljgijsko vprašanje bi bila konferenca velike važnosti, ker bi utegnila doseči neodvisnost in popolno vpostavitev te države. Nemška stranka bi se gotovo zavzela za to idejo. Ako se konferenca izjalovi, potem pomeni to šesto, sedmo ali celo nedogledno vrsto nadaljnih vojnih let. Sonnino sporoči nemško mirovno Inlcljatlvo na Wilsona, Iz Rima poročajo: Sonnino sporoči nastopne dni drugim ministrom nemško mirovno inicijativo, podano Wilsonu. Enter.ta je odklonila ta predlog. Švedsko mirovno posredovanje. Iz vesti o mirovnem posredovanju Švedske prinaša belgijski list ^Socialiste Belge“, ki izhaja na Nizozemskem, razmotrivanja o možnosti miru ter pravi, da je ententa zamudila ugoden trenutek, da bi dosegla splošen mir, ki ga je Nemčija decembra 1916 ponudila. List pravi nadalje: Štok-holmu so se delale sistematične ovire. Odrekli so se potni listi. Ententne vlade še do danes niso odgovorile na papeževo noto. Ko je grof Czernin ponudil roko za častno rešitev konflikta, je Reuterjeva agentura besedilo njegovega govora potvorila. Na demokratično gibanje v Nemčiji se je odgovorilo z imenovanjem Clemenceaua za ministrskega predsednika, torej z imeno- vanjem tipičnega zastopnika vojne stranke, Človeka ideje revanche za leto 1970, človeka, ki povzroča neprestano nove škandale, da zavrne francosko prebivalstvo od njegovega mirovnega stremljenja. Zunanji minister Pichon je izjavil, da more biti mir samo sad zmage. V Italiji vztraja minisir-stvo Orlando še vedno pri izrečno imperi-jalističnem vojnem programu. Na Angleškem ni storila vlada ničesar, da bi podpirala demokratično gibanje v Nemčiji. Prepričane o svojem dobrem položaju, mislijo vlade enlentnih držav, da se morajo bojevati do vojaške zmage, ki jo smatrajo za zagotovljeno in mislijo, da pride v najkrajšem času. Zato se nadaljuje vojna. — Iz Madrida poročajo: MInparcial“ piše, da se bodo izvršili v kratkem diplomatični koraki. O kakovosti teh korakov se za enkrat nič ne izve. Mi-nisterijalni krogi popolnoma molče o namenih vlade in o posvetovanju ministrskega sveta, ki se je v soboto večkrat sestal. Minister za zunanje zadeve je poklical k sebi zastopnike časopisja ter apeliral na njih patrijotizem glede na mednarodni položaj. Gogovoril je z njimi o potrebi obvarovanja striktne nevtralnosti naprarn bojujočim se državam. Izredno zasedanje ruskih sovjetov. „Secolo“ poroča: Vlada sovjetov v Moskvi je sklicala izredno zasedanje ruskih sovjetov bodoči teden v Moskvo, na katerem bodo zavzeli stališče glede na notranje politične težkoče. Rusija in splošni mir. Pariški „Intran-sigean“ priobčuje razgovor z bivšim ruskim ministrom Ttmirjazevom, ki je izvajal: Misel, da more Rusija iznova pričeti z vojno, se mu zdi nemogoča. Rusija nima nobene armade in je tako kmalu tudi ne bo imela. Zato naj puste Rusijo pri miru in naj streme za tem, da se sklene čimprej splošni mir. Timirjazev je izrečno naglašal, da je splošni mir prav lahko doseči. Evropa se mora samo odpovedati svoji zahtevi, da naj se .uniči nemški imperializem in militarizem*. Evropa se mora odpovedati praznim sanjam aneksionizma, ki otežkočajo mir. Končal je: Če je res, da samo Angljija zahteva nadaljevanje vojne, bo proKletstvo celega človeštva zatemnilo angleške zasluge za kulturo. Na Finskem hočejo Imeti kralja. Iz Helsingforsa poročajo 10. avgusta, da je finski deželni zbor odklonil vladno predlogo, da naj se volitev kralja izvrši nujnim potom. Predlog ni dobil potrebne 5/s večine 75 glasov je bilo za nujnost, 32 glasov proti nujnosti. Nova demokratična ustavna predloga je torej odpravljena in volitev kralja se bo vršila po stari ustavi, za kar je treba samo navadne večine. Ker torej po novi ustavi ni bilo mogoče dobiti kralja, je vlada kratkomalo preklicala novo ustavo in razglaša zopet staro ustavo za veljavno. Pod katerim vplivom se je to zgodilo, ni težko uganiti. Društveni funkcionarji in člani, pozor! Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v soboto 33. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 23 tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 26. prispe-vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. Vojno stanje med Rusijo in entento. Petrogradska „Agentura“ poroča iz Moskve: Ker zasedajo Angleži, ne da bi bili napovedali vojno, ruska mesta in streljajo ruske državljane, zlasti člane sovjetov, so bili angleški in francoski državljani aretirani ter Internirani kot tali. Izvzeti so starci, možje s številnimi rodbinami in vsi delavci. — Reuter poroča iz Washingtona: Ameriški konzul v Moskvi je poročal državnemu de-partementu, da je Ljenin na zadnjem zborovanju sovjetov v Moskvi izjavil, da obstoja med rusko vlada in entento vojno stanje. Čičerin je odgovoril na vprašanje zavezniških konzulov, da ni treba konstatacije smatrati kot napoved vojne, marveč le kot proglasitev obrambe, podobne oni, ki je včasih obstojala z ozirom na Nemčijo. Ruski triumvirat. .Lokalanzeiger« poroča iz Moskve: na podlagi sklepa 2. sovjetskega kongresa je izvršilna oblast vlade prešla v roke triumvirata Ljenin, Trockij in Pimonis. Ti trije možje so dobili neomejeno oblast, da izvedejo vse, kar bi bilo v stanu dobiti zmago nad sovražniki sovjetske vlade. Vlada kadetov. „Daily Mail* poroča, da so Rudzjanko, Miljukov in Aksentije v Saratovu proglasili novo rusko protivlado. Spor mrd Lloyd Georgem in delavskimi strankami. Lyonski listi prinašajo poročilo iz Londona o možnosti resnega spora med angleško vlado in delavskimi strankami. Vsekakor je opažati od zadnjih dogodkov na zapadni fronti, da vlada sedaj mnogo bolj ostro nastopa proti Hen-dersonu kakor kdaj. Trade Union je danes mednarodni konferenci na nevtralnih tleh precej naklonjena. Radi bi slišali od Trol-stra vsaj kaj je povod, da je povabil Francoze in Angleže v Švico. Henderson Bo-werman in 3 člani odbora so šli k Lloyd Georgeju, da posredujejo glede potnih listov. Lloyd George jim je prošnjo kratko-malo odklon i. Nato se je sestal kongres delavske stranke da se posvetuje o nadalj-nih pailamentaričnih korakih. Za enkrat je bil sklenjen soglasen protest proti nastopu Lloyd Georgea. Proces proti socialistom v Chicagu. Državno pravdništvo v Chicagu je končalo preiskavo proti 110 obtoženim vod;em združenja „lndustrial Woorlet Workers* Proces proti radikalnim socialistom traja že nekaj mesecev in ne bo končan pred koncem leta. Skupina amerikanskih liberalnih vodij je priredila zbirko, da bi poplačala ogromne stroške obtožbe v procesu. Med onimi, ki so podpisali ( klic k zbirkam, čitamo tudi podpise filozofa prof. Johna Dorwera, Helene Kellerove, političnega pisatelja W. Wey!a in narodnega Thorsteina Vehlena. Cilji ameriških socljaUstov. »Avanti* poroča iz Washingtona : Ameriški socijalisti ki so dospeli v Evropo in katerih predsednik je svjcijalistični založnik in pisatelj M. Si-mons, pravijo, da je namen njih prihoda ta, da razlože evropskim socijaljstom cilje mednarodne demokracije. Ameriški soc/»11—'/ii Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag Dr. Ivan Zajec ‘/zio-v.ii Turjaški trj H. ♦. splošno zdravljenje 2-3 Frančiškanska ul. 2. Dr. Alojz Hraiglier splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddali v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinirc le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne. Načelstvo. reglstrovana sadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. -■« Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-šur, Itd. I Stereotiplia. UtaflrsSUa. Najzaneslivejše sredstvo proti temu je P A R A T O L domače mazilo. Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lonček K 5'— dvojni lonček 9 K. PARATOL- PRAŠEK Škatlja 3-— K. varuje občutljivo kožo Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri PARATOL DELAVNICE lekarnara Ulmer, Budapešta VII-13., Rozsa-utca 21. SRBEČICA GARJE LIŠAJ HRASTE kolesa.