jjjuja vsak dan rasen sobot, nedelj In praznikov. I*jfd daily except Saturdays. Sundaya and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl in upravniiki prostori: 1057 South Lawndala Ava. Office of Publication: S857 South Lawndal» Ava. Telephone, Rockwell 4804 leto-year XXXVII Cena lista Je $8.00 Entered m accond cU« matter January 1«. IBM. at tha Dost-oific* •t Chicago, Illinois. undtr U>. Act rf Coànï of SI^tHS? CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 30. MARCA (MARCH 30). 1945 Acceptance tor mailing at »pedal rate of postage provided for In aectlon 1102, Act of Oct. 2. 1917, authorized on June 4, 19lii~ Subscription >0 00 Yearly &TEV.—NUMBER 94 Ruske čete prekoračile avstrijsko mejo; bliskovito prodiranje ameriških armad Kolone prve in tretje ameriške armade prodrle 27 milj daleč v notranjost centralne Nemčije. Zavezniške sile rušijo nemške obrambne linije v vseh krajih zapadne fronte. Feldmaršal Montgomery zagnal oklopne formacije v Vest falijo. Deveta ameriška armada zasedla Thys-senove jeklarske tovarne.—Rusi zasedli štiri nemške trdnjave v prodiranju preko severoza-padne Ogrske proti Dunaju. Sovjetske sile na severnem koncu vzhodne fronte okupirale Gdynijo, mornarično bazo ob Baltiškem morju.—Ameriški letalci potopili in poškodovali 19 japonskih parnikov LONDON, 29. marca.—Radio'širok pas ozemlja ob tej reki Svobodna AvatriJa" Ja danaa na- Velike Thyssenove jeklarske tovarne, ki so igrale važno vlogo tnanil. da Je tratja ukrajinska armada pod poveljstvom maršala Tolbukina prekoračila avatrljako mejo na točki 40 mil J Južno-vzhcdno od Dunaja. Čeie te armade so osvobodile več vasi ▼ obmejni avstrijski provinci Bur-genland. PARIZ, 29. marca.—Brltaka in ameriške čete prodirajo aavarno od Porurja in aa bližajo Hanno-ver ju, 142 milj od Bar lina. Zavezniške armada ao zavzele večje število nemških mast, mad temi Kassel, Eaaen ln Heldalberg. Frankfurt ob Malnl Je v rokah ameriška trat Je armade. Zavezniške čete zmagujejo na obeh glavnih frontah, na vzhodni in zapadni. Poraz Nemčije Je blizu. Pariz. 29. marca.—Kolone prve in tretje ameriške armade so •prodrle 27 mHj daleč v notranjost centralne Nemčije, navezale stike v bližini Giessena in se začele valiti proti Berlinu. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena 209 milj od nemške prestolnice. Največja koncentracija tankov v zgodovini mehaničnih operacij je po uradnem poročilu 72 mili vzhodno od reke Re-no. Zavezniške sile rušijo nemške obrambne linije v vseh krajih zapadne fronte. J/r^t rr* jG I le" Gdyni jo] *Jpristaniščno mesto združena sila treh ameriških ar-1 J J 1 ---- v oboroževanju Hitlerjeve pr-made pred in po izbruhu vojne, v Hambornu so okupirale čete devete armade. London, 29. marca.—Dve ruski armadi, ki prodirata preko se-verozapadne Ogrske proti avstrijski meji in Dunaju, sta zasedli štiri nemške trdnjave po prekoračenju reke Rabe, ki ščiti dostope do avstrijske prestolnice. Moskva poroča, da so Rusi prodrli do točke, ki je oddaljena 10 milj od avstrijske meje in 47 milj od Dunaja. Rusi so zasedli Gyor in Komar-no, trdnjavski mesti ob Donavi. Csorno, železniško križišče, osem milj od Donave, in Sarvar, 14 milj vzhodno od Szombathelija, glavne trdnjave dunajskega obrambnega sistema. Ruski armadi sta okupirali čez dvesto* -naselbin v prodiranju proti Dunaju. Gyor je največje železniško križišče v zapadni Ogrski. To mesto in Komarno so zasedle kolone druge ruske armade. Druge sovjetske sile se bližajo Moravski Ostravi, tretjemu največjemu čehoslovaškemu mestu, kjer se odpira pot proti Pragi in Dunaju. Ruski letalci so izvršili tri napade na Moravsko Ostravo. Na severnem koncu vzhodne fronte so sovjetske sile okupira- mad- prve, tretje in sedme, ki drži 175 milj dolgo linijo. Enoto sedme armacle so prodrle 37 milj daleč v Nemčijo v zadnjih urah in se združile s četami tretje armade pri Aschaffen-buigu, mestu ob reki Main. Nemci so bili pognani iz Aschaffenburga in H a n a u j a . Tretja armada drži polovico razdejanega Frankfurta, devetega največjega nemškega mesta. Porodi«, pravi, da je prva francoska armada prekoračila Reno in invadirala Baden, nemško provinco. Britski feldmaršal Montgome-r.v je zagnal oklopne formacije v Vestfalijo na severnem kontu zapadne fronte. Te se zdaj Va'° P/oti Muensterju in Berlinu Kanadske čete so naskočile "> zavzele Emmerich, mesto ob K"» v bližini holandske meje. Ct'ht*r linije druge britske jirrm.de je pri Bocholtu. Oddel-kl « armade so zasedli Kretch-^' I"* ljuti bitki z Nemci. Pehotne enote so okupirale Dors-' 'rategično mesto, 16 milj vzhodno, od Rene. N«-mšfco poveljstvo poroča, da V' 11 'rta oklopna divizija tretje 4rr"'Hškc armade udrla v Ge-n.u.-nden, 43 milj vzhodno od '"kfurta in 218 milj od Ber-(»emuenden je oddaljen • ' mi,j "d čehoslovaškc meje. ^nunske in briUke sile so več tisoč zavezniških ujetnikov v prodiranju N'"He moatišča ob reki Ruhr, h že 16 milj dolg in 14 milj Clark napovedal ofenzivo v Italiji Rim, 29. marca.—Ameriški general Mark W. Clark, poveljnik zavezniških sil v severni Italiji, je napovedal veliko ofenzivo proti Nemcem. On je izrekel upanje, da bodo nemške čete kmalu pognane iz severne Italije. Dalje je rekel, da italijanski partizani pomagajo zaveznikom v operacijah proti Nemcem. Francija $e bo pogajala z Argentino Pariz, 29. marca.—Vlada je naznanila, da se bo začela pogajati z Argentino glede kupovanja mesa. Glavna ovira Je bila odstranjena, ko Je Argentina napovedala vojno Nemčiji in Japonski. V Franciji je akutno pomanjkanje meaa. Pomožno delo v Jugoslaviji Misija UNRRA prevzame odgovornost v Grčiji Waahlngton. D. C., 29. marca. —Poročilo iz Kaira, Egipt, pravi, da vojaška odgovornost za nasičevanje prebivalcev v Grčiji preneha, ko pride tja misija pomožne organizacije Združenih narodov (UNRRA). Nadaljnja misija jc pripravi jenu za pre-vzetje oskrbe v Jugoslaviji. Člani vodilnih misij UNRRA na Balkanu so že na delu. Glede dostavljanja živil in drugih potrebščin Jugoslaviji je Nikola Petrovič, minister za trgovino in dobave, govoril s časnikarji v Belgradu. Njegovo izjavo je objavil belgradski list Politika. "Dobili smo pomoč od zaveznikov in smo jim hvaležni," je rekel Petrovič. "Živilska kriza v Dalmaciji se je nekoliko ublažila in položaj se Je izboljšal. Preglavice nam dela transpor-tacija, ker ni dovolj tovornih avtov, živil ne moremo še dostavljati v oddaljene kraje." Petrovič je dalje rekel, "da je bil dogovor z zavezniško pomožno organizacijo podpisan v januarju. Ta je obljubila, da bo poalala 60,000 Um živil, zdravil in drugih potrebščin v Jugoslavijo. Doslej je poalala 10,000 ton potrebščin, med temi 7000 ton živil. Doatavitev teh je zadostovala za začaano ublažitev bede v Dalmaciji. Upamo, da bo pomoč prihajala v večjem obsegu v dalmatinake luke ob Jadranskem morju. Pot je odprta v Jugoslavijo tudi akozi Solun, grško luko ob Egejskem morju NEMŠKI VODITELJI PRIZNALI VOJNO KRIZO Poročila o dezertacijah vojakov iz armade ODBOR POZIVA NA REVOLTO London. 29. marca.—Nemški voditelji in nacijske časniške agenture priznavajo vojno krizo in omajanje front ob Reni. Dr. Max Kruli, radijski komentator, je Izrazil , bojazen pred združitvijo enot tretje ameriške armade, ki se vate preko Nemčije proti vzhodu, s sovjetskimi silami. Kruli je omenil možnost odre-zanja južnih nert.ških pokrajin od severnih na Črti ob reki Main. On je, da potolaži nemško ljudstvo, izjavil, da Ima Nemčija Še vojaške rezerve, katere bo zagnala v boj proti sovražnikom na zapadni in vzhodni fronti. Radio Lukscmburg poroča o dezertacijah vojakov iz nemške armade. Število d*zerterjev stalno narašča in nemške vojaške avtoritete so brei moči. Stotnik Ludwig, S a r t o r i u s, drugi radijski komentator, je dejal, "da prodiranje kolon tretje ameriške armade v bavarske pokrajine je vzrok, da ne more nihče povedati, Jije je fronta." Besednik Goebbelsa, ministra nacij8ke propagande, je opozoril nemško ljudstvo, "da je prišel čas velikih Odločitev in bilo bi nesmiselno, če bi čakali, da se zgutii Čudež zunaj Nemčije." Rudio Pariz ponovil poročilo, da je Hitler Konferiral s člu-ni vlade in voditelji nacijske stranki? v Bcrchtesgudenu o kritični vojni situaciji. Feldmaršal Rundstedt, bivši |>oveJjnik nemških armad na zapadni fronti, je bil aretiran. Paris, 29. marca,—Svobodni nemški odbor je objavil prokla-macijo s pozivom na nemške častnike in vojake, naj končajo vojno in obrnejo svoje orožje proti Hitlerju in njegovi gangi. Proklamucijo je v imenu odbora j)odpisal Albert von Hinden-burg, nečak umrlega feldrnarša-la in predsednika Paula von Hindenburga. Proklamacija je bila spisana v internacijskcm taborišču v Alzaciji, v katerem se Hinden-burg nahaja. Predsednik odbora je Florian Niebergall. Naciji ustrelili župana v Aachenu Zavezniške ävtoritete v zagati Aachen, Nemčija, 29. marca. —Trije naciji, ki ao se apustili na tla a padali, ao napadli in uatrelill Franza Oppenhoia, župana tega mesta To pozicijo je dobil od zavezniških vojaških avtoritet. Umor je bil izvišen na gangeški način. Morilci so po atorjenem dejanju pobegnili. Diktator Hitler Je že večkrat zapretil, da bi) sleherni Nemec», ki bo kooperirul z zavezniki, ustreljen. Umor Oppenhofa Je prva manifestacija nacijake politike. Umor župana Je apravil zavez-niške vojaške avtoritete v zagato. Te imajo velike težave pri iskanju voditeljev v nemških krojih, kateri ao |>od zavezniško vojaško kontrolo, ki niao naciji in b< lahko prevzeli pozicije v civilnih administracijah. Tik pred ustrelitvijo ata Op-penhof in njegova žena obiskala soseda Župan je bil po telefonu pozvan domov in informiran, da ga hočejo videti trije možje. Ko ae je pribil tal svoji hiši, so počili streli in ga ubili. Zavezniške avtoritete so odredil« preiakavo. Domače vesti la Cleveland» Cleveland.—Družina Andrew Marinčič je bila obveščena, da je 26. febr. padel na Filipinih (Corregidor) njen sin Cpl. Andrew Marinčič, ki je služil pri padalcih od februarja 1939 in preko morja dve leti. Poleg staršev zapušča dva brata (enega v armadi, drugega pri trgovski mornarici) in pet sester.— V Nemčiji je bil 15. Jan. ranjen Pfc. Frank A. Petek, sin Franka Petka iz Euclida, star 25 let. V armadi je od lanskega februarja in preko morja od julija. Njegova žena živi v Munhallu, Pa. Rešen la ujetništva New York.-<-Tukajšnji slovenski župnik rev. P. Petric je bil obveščen, da je bil njegov nečak saržent John Petric osvobojen iz nemškega ujetništva. Nahajal se Je v Vzhodni Pruaijl, kjer so ga rešili Rusi z drugimi ujetniki vred. John Petric je bil drugič ranjen 17. sept. na zapadni fronti in obenem ujet po Nemcih. Rudar ji se izrekli za oklic stavke Možnost zasege premogovnikov Waahlngton. D. C., 29. marca. Rudarji na polju mehkega premoga, Člani unije United Mine Workers of America, so se izrekli za oklic stavke z ogromno veČino glasov. S tem so dali zaupnico Johnu L. Lewiau, predsedniku unije. Oti bo lahko okll-cal stavko, ker ao piu rudarji poveri fi to oblast/ Glasovanje o oklicu stavko je nadziral federalni delavski odbor. Odbor poroču, da so bile gluaovnice preštete v 60 izmed 90 rudarskih okrajev in da se je 121,569 rudarjev izreklo za oklic stavke, proti jia samo 16,076. Izid, ki še ni jiopoln, kaže, da se mnogo izmed 400,000 rudarjev, ki delajo v rovih mehkegu premoga, ni udeležilo glasovanju. Veljavnost sedanje pogodbe med rudarsko unijo in operatorji poteče ^ soboto opolnoči, Dasi se Jo ogromna večina rudarjev izrekla /a oklic stavke, ne pomeni to, da bo izbruhnila. Lewis lahko odloži oklic stavko. On zahteva, da morajo premogovne kompanije prispevati 10 centov od vsake tone produciranega premoga v blagajno unije. Skoro gotovo Je, da bo vlada zasegla premogovnika, če bodo ludurji zastuvkuli, I,ewis še ni odgovoril llaroldu L. Ickesu, noti mi jemu tajniku, ki je tudi administrator kuriva, ki je priporočal poduljšunje veljavnosti se-danje pogodbe za en mesec Operatorji ao zavrnili Lewiso-vo zahtevo, da mora unija dobiti deset centov od vaakc tone premoga. Izjavili so, du ao pripravljeni zvišati mezde za dolar na dan. Doslej še ni nobenega znamenja glede dosege sporu/uma med rudarako unijo in o| e-Mtorji. Rumunski premier zagotavlja Madiare Bukarešta, Humunija, 29. mar-ca.—Premier Petru Groza Je dal zagotovilo glede pomoči beguncem v severni Transilvaniji, ki Je prišla pod Kurnunijo z dovoljenjem aovjetake Rusije. "Nikdar niaem prikrival dejstva, da nem bil vedno prijatelj Madžarov, ki žive poleg nas v Transilvaniji," Je dejal premier "Ta dva naroda ata se borila drug proti drugemu stoletju Bil) so časi, ko ao ae Rumuhci maščevali nad Mudžari In obratno. To se na sme več ponoviti. Bilo je že |#reveč žrtev In prelite krvi, Po stoletjih nam Je zdaj prvič dana prilika za lojalno Iti odkritosrčno kooperacijo," Načela industrijskega miru osvojena Kooperacija med de-lavci in delodajalci Waahlngton. D. C.. 29. marca —Skupna udeležba Kongresa industrijskih organizacij, Ameriške delavske federacije in Ameriške trgovske zbornice v akcijah v interesu industrijskega miru je bila sankcionirana po predsednikih teh grup. Ti so Philip Mur-iay, William Green in Eric A. Johnston, ki so na svojem sestanku usvojili načela za povojni industrijski mir. Zveza ameriških tovarnarjev, ki je proti sodelovanju z unijami v upravljanju industrij, se ni pridružila omenjenim organizacijam . Johnston je povedal časnikarjem, da je organizacija tovarnarjev poslala reprezentanta na konferenco kot opazovalca. Predsednik Ameriške trgovske zbornice je izrazil upanje, da se bo tudi organizaciju tovarnarjev končno izrekla za kooperacijo med delavci in delodajalci. Imenovan je bil odbor repre-zentantov CIO, ADF in Ameriško trgovske zbornice, ki bo skušal ugladiti pot kooperaciji. George W. Taylor, načelnik vojnega delavskega odbora, jp dejal, da osvojena načela so velik korak naprej v prizadevanjih za dosego industrijskega miru. Mannerheim pojde v pokoj - b«riiaf»k« «IU f prihajajo v ospredje Stockholm, Švedska. 29. marca,—Sem dospela poročila iz Hclsinka trdijo, du bo stari feld-maršul Mannerheim resignlral kot predsednik Finske in šel v pokol. To bo prvi korak v gibanju, da se vlada prilagodi situaciji, ki je nuMtula po izidu purlamentarnih volitev, ko so levičarske gru|>e demonstrirale svoj vpliv* Mannerlieini je dvžal finsko ljudstvo skupaj v težkih čusih, ko so s» vršila pogajanja s sovjetsko vludo glede sklenitve premirju. Finska sr Je po sklenitvi premirja umaknila Iz vojne kot zaveznica nacijske Nemčije, r Kol poosebljeiije konservativnih in protikomunlstlčnih elementov nu Finskem, lil Mannerlieini priljubljen v Moskvi, On Je bil večkrat tarča napadov v sovjetskih listih. Gotovo je, du bodo levičarji, ki so dobili sedeže v parlamentu, pritisku!! riu Murinerheima, naj resiguiiu, če se ne bo prostovoljno umaknil. Nobenega dvoma nI, da bo feldmaršala nasledil kot predsednik Finske premier Joho K. Pausikivi, ki je znan kot prijatelj sovjetske Rusije in ima oporo pri skoro vseh |>o!ltičnih grupah. Dasi je radikalna demokratična ljudska unija dobila 25 odstotkov sedežev v pui lumentu pn nedavnih volitvah, ■< /ana i na i><«i|xiio i<»< talnih demo krutov !n llbeiuliuli elementov v , drugih strankah. Njen program določa poglobitev kooperacije med Finsko In Sovjetsko unijo, zatiranje fašizma In izvajanje ekonomakih reform. Cay Sond-j strom, uiedntk listu Vapau Ha-na, glaaila levičarjev, Je dejal, da ao dobri i/gled» za koope»aei- . jo med ljudsko unijo in ttoeiulnl-mi demokrati, kakor tudi z demokratičnimi elementi v drugih atrankah. Kundstiom. bivši socialni demokrat, je bil obsojen v 7a|m»r za tri leta /nradi svojci le vičarakih nazorov, Pfi volitvah je^nl Izvoljen /a potduma Nekateri vodilni finski liati j ptopugirajo tesno koo|ieracijo s, sovjetsko Rusijo. FRANCOSKA VLADA NE BO PREKLICALA PAKTA Porenje mora poetati vojaika baza VPRAŠANJE KOLEK-T1VNE ZAŠČITE Parla. 29. marca,—Zunanji minister Georges Bidault je na seli članov posvetovalne skupščine pojasnil stališče, katero bo zavzela francoska delegacija na konferenci Združenih narodov, ki se prične 25, aprila v San Franciscu, Cal. Govorice se širijo, da bo general Charles de Gaulle, predsednik začasne vlade, prevzel načelnlštvo delegacije. Francoska delegtfrlja bo na konferenci v San Franclacu povedala, da Francija ne bo pre-k licu In pakta vzajemne vojaško pomoči, katerega Je aklenila a sovjetsko Rusijo. Ona amatra ta pakt za potrebno politično orodje. ^Bidault je dojal, du bo Francija vztrajala pri zahtevi, da mora Porenje poatati francoaka vojaška baza potem, ko bodo ameriške in britske čete zapuatile to nemško pokrajino. "Kolektiv* na zaščita Je dobra atvar, toda ustroj in osnova zanjo Še niata ustanovljena," Je rekel miniatur, "Nova vojna lahko libruh-ne pred formiranjem uatroja kolektivne zaščite, Francija potrebuje a Ruaijo aklenjeno pogodbo, ki je garancija takojšnje in Kiidoatiie pomoči." Zunanji minister Je omenil, da Fruncija ni bila povabljena na konferenco "veliko trojice*' v Jalti na Krimu, toda to ne pomeni, da ni velesila, On Je zanikal obdolžltvo, da ae hoče Francija izolirati in torjjedirati idejo kolektivne zaščite. Bidault je naglašal, da je pakt z Ruaijo v soglusju s kolektivno zaščito. Muurice Thorea, vodja komunistične stranke, je pob valil Bl-daultovo deklaracijo. Socialisti in desničarji *u> tudi ploskali zunanjemu ministru, ko je zaključil svoj govor. Bidault je zanikal poročilo, katero Je objavil neki zunanji list, da pukt med Francijo In Ru- -sijo vsebuje tajno klavzulo, ki daje Franciji svobodno akcijo na zapudu, Rusiji pa nu vzhodu. Dejal je, da Je poročilo brez podlage, Nova nemška tipanja za mir Stockholm poroča o možnosti revolte London. 29. marca. — Poučeni krogi trdijo, du so Nemci, ki ae proglašajo za konaarvativc« In nasprotnike nacljev, obnovili tipanju /u skleiiitev miru. Premier Churchill Je dojal, da bo "velika trojica" skupno razprav-Ijula •> teh tipanjih General !)wight D Kiaenhow-er, vihovnl |>oveljnik zavezniških armad, je dejal, "da ne bo pogujunj glede brezpogojna kapitulacije Nemčije. Brezpogojna kapitulaeija bo narekovana, ko pride čas za to." Kaos *e širi v Nemčiji. Milijoni lieguncev |n tisoč! vojaških He/eiterjev m* klatijo po deželi, železniški promet Je parallziran in dostavljanje živil lačnim ljudem ni mogoče. Poročilo Iz Ktockholrna, ¿»vedska, omenja možnost vojaške revolta v Nemčiji. .------- r--- " Diktator Hitler ae poavetujo a član! vludo aa» voditelji nacijake stranke. Vaa znamenja kažejo, da |x»ložaj v Nemčiji dozoreva za revollo. PR08VETA prosveta THE ENLIGHTENMENT OLA.,U> m LASTNINA « 'O""0"" .„d publubad by Slovet- National _________Benefit Society Organ ol __ „ i»u>.»J» - po. m« C«* C.. »7.«. Chl«*>> «i c^^T^ c^J ^coo. C,^ r* P« T~. (Mri.. co«lri~ MJ» P" r«'- n#n«*ot»iilh 0,1— P« «^rt"^^«» lirtic. po—i. Cm ofleeoe po .nd u«oUcil.d -i" ' * u, ^, „tun-d U «ood« «Ir r&tszasrs; gasaas»*—~ Naslov n. via. kar Ima stik 1 Uslom: PROSVETA 2657-59 80. Lawndale Ave. Chicago 23. IlllMto MEMBER or THE FEDERATED PRESS_ Posnemanje Hitlerja Hitlerju in njegovemu krvniškemu režimu, zgrajenemu na lažeh, „aa «krm suženjstvu in barbarizmu, «o dnevi ¿tet». Ne moremo K «o dnevi »teti tud, hitlerizmu. Lahko se uresmcijc> nje-onvTb^de ko it- pred pa« let« rekel nekako takole: "Lahko se tZXmo£rZL> v tej vojni, toda narodni socializem (nar cifašizem) bo živel in se razvijal naprej," Te Hitlerjeve besede niso prazne, kajti poraz nacijske Nemčije i, m pom.nl tudi poraz hitlerizma ali nacifaiizma. To je naj bo fundamentals resnica, katero si mora delavstvo zapomniti in biti vedno n« straži. V vsaki kapitalisti*» deželi s« za^jane klice fašizma ki «a v ugodnem zgodovinskem momentu vržejo na dan tot mar'sko Orientirane politične in gosposke sile lahko na po-vnem "demokratičen" način «n tudi pod krinko "demokracije. To se lahko zgodi tudi v Ameriki. Nositelji fašizma niso samo kapitalisti in profesionalni milita-,isti, marveč tudi psevdo-liberalci, ki sicer grme proti Hitlerju in hitlerizmu, toda so se pripravljeni okleniti nacijskih metod. Sploh »o psevdo-liberalci bolj nevaren politični faktor kot ps1 tradicionalni reakcionarji; slednji ne bodo nikdar preslepili delavstva, psevdo-liberalci, ki jadrajo tudi pod znamko "new deala ga pa lahko speljejo na led in v bistvu postanejo glavni kotilci fašizma. ★ * * ' Glasovi u naselbin "VESELO VELIKO NOČ ..." Chicago, I1L—Veliki petek je tukaj; za njim pride vstajenje Kristusa. Zima je pri kraju, spomlad prihaja in v naravi se vse budi in vstaja. Kajne, kako hitro mine zima in že se veselimo spomladi. Srečni se lahko štejemo, da zima tako hitro izgine., Ako pa le malo pogledamo preko mej te srečne rajske doline Amerike, pa vidimo, da vstajenje in spomlad prav počasi prihajata in da ljudje na svetu, kateri imajo že več let samo veliki petek in zimo in že več ne verujejo, da je vstajenje in spomlad. Želimo Vam veselo veliko ber. Prav lepa hvala našim zavednim ženskam. Prihodnja prireditev skupnih društev bo 29. aprila. Vse kaže, da je veliko zanimanja za njo med tukajšnjimi Slovenci. To bo ena največjih prireditev, kar smo jih še kdaj imeli. Ves čistj dobiček je namenjen za takojšnjo pomoč Jugoslaviji. Dolžnost vsakega Slovenca v Chicagu in okolici je, da se te prireditve udeleži. Kdor ne pomaga sedaj, je zelo slab Slovenec in nima srca za trpeči narod. Program bo zelo bogat in bo pravočasno naznanjen v vseh slovenskih listih. Vstopnice lahko dobite pri vseh društvenih tajni- Da pišemo te vrstice, nam je dal povod nov zakonski osnutek za pnsilno delo, katerega je skrpucal konferenčni odbor obeh zbornic kongresa kot "kompromis." Ta "kompromis" je stoprocentno kopirsnje nacijskega delavskega zakona in nacijskih metod prt uklenitvi nemškega delavstva v verigo prisilnega dela. In kar je slabše tudi Ishko postane zakon. Nižja zbornica je zadnji torek ¿e sprejela ta osnutek s 107 proti 160 glasovom, izid v senatu pa bo znan predno pt idejo te vrstice pred večino čitateljev. Po Izjavi senatorja O'Mahoneyja iz Wyominga je ta kompromisni načrt, izdelan po konferenčnem odboru obeh zbornic "neprimerno slabši" od vseh podobnih načrtov, ki so bili predloženi kongicsu. Enega teh načrtov, ki ga jc izdelal odsek za vojaške zadeve in je imel vso oporo administracije, je nižja zbornica sprejela že pred nekaj tedni. Senat st je temu uprl in sprejel svoj naert, s katerim je legaliziral ukrepe War Manpower komisije in določil precej strogo kazen za delodajalce, ki bi kršili njegove ukiepe. Osnutek je tudi določal, da morajo ti ukrepi sloneti na principu "svobodnega dela." Ker se konferenčni odbor m mogel zediniti za noben sprejeti osnutek, se je poslužil neobičajnega koraka in je izdelal svoj osnutek na čisto nacijskih konceptih prisilnega dela. Tega ne zapišemo kar tjavendan in ni nobena demagogija, marveč bridka resnica, Ce tudi senat sprejme ta osnutek, tedaj bo vsak delavec s«konlto priklenjen na delu za delodajalčev profiti če mu bo vlada ukazala, da mora iti v drugo tovarno «1» drugi kraj dežele na delo, lahko na veliko slabše plačano delo, bo moral to storiti. Ce tega ne bo storil, bo podvržen zaporu d«» onega leta in do $10,000 globe. Enaka kazen velja tud» za delodajalce, ki bi kršili ta zakon. Odgovornost za izvajanje tega zakona bi bila v področju vojnega koordinatorja Byrnesa, k» »mi« tudi neoficlelni naslov "pomožnega predsednika." On b» lahko poveril izvajanje tega zakona bodisi vojaški ali civilni oblasti. * * * Na sličnih načelih slone tudi vsi Hitlerjevi dekreti o prisilnem delu v Nemčiji. To je razvidno »z članka Izpod peresa Herberts S. lilocka, ki je bil priobčen leta 1W43 v januarski številki revije Monthly Labor Review, katero izdaja zvezni delavski department. (Del tegu članka je prioben v The Callu (uvodnik) od 26. marca.) Ce M» avtorji tega zakona čitali ta članek ali ne, nam ni znano; lazvidno pa je. da j« njih osnutek na vse) črti podoben Hitlerjevim dekretom o prisilnem delu. Iz zadnjih poroči! iz Washington» čitamo, da je možnost, da bo tudi senat sprejel ta osnutek Vsaj adminlstracljski krogi so napovedali, tla bo sprejet z okiog osmimi glasovi večine. In predsednik Roosevelt, ki si toliko pnzndeva, da strt? Hitlerju glavo in omčl svet (Ujema je Amerika) s "štirimi svobodami," ga bo se veda podpisal, kajti tak zakon le še parkrat zahteval od kongresa. Tako bo dežele na oredvečer Hitlerjevega |n»ra/.u dobila tipičen nacijskl zakon, ako te s*le "demokratičnega totalitarstva" (!!!) zmagajo tudi v senatu Hitler n» govoril praznih besed, ko je rekel. da b«» nacifušizcm "živel in ne naprej razvijal.** * * * ^ Pii tem je značilno še nekai drugega: kombiniranje sil za ln pioti umu produktu Iz Hitlerjevega vrta Proti zakonu prisilnega dela ¡»o se v skupm m taboru znašl» podjetniki, organizirano delavstvo In ludikalci ter progroslvei. V totalitarskem taboru za sprejetje tega zakona na m» se /našli psevdo-liberalci, komunisti, militarist! in del reakcije. V nižji zbornici je za ta osnutek glasovalo 138 demokratov. 27 republikancev In kongresnik Marcantonto od ameriške delavske stranke iz New Yorks. k* vedno sledi komunistični "liniji" Ves Btowderjev aparat je bil namreč na delu za »prejetje tega zakona. In tako ao se tudi nekatere unije, k« Jih oni kontrolirajo, izrekle za prisilno delo. kakor tudi za obvezno vojaško sltlfcbo po vojni. Proti t»a ie glasovalo 4# demokratov In 112 republikancev—več kot sto kongresnlkov Je bilo odsotnih Za predlog Je glasovala tudi "liberalna" kongresnica Douglas i* llllnoisa. Za ta zakon Iz nacijskega vrta je pridno lomil kopja tudi psev-do-llberalni Fieldov Chicago Sun. ki ie zadnje dni zapisal v utod-nlku. da Je bilo proti tel »konodnil napisanega nič koliko "non sensa " Tod s če je taka zakonodaja "nonsense." potem Je tudi ve« nacilašize m - non sense"! noč ... Žalosti nas, da Vam mo- kih in članih podružnic SANSa in JPO-SS. Vsi oglasi za programsko knjižico morajo biti v rokah podpisanega ali tajnika do 5. aprila. Ako je mogoče kateri ženski speči potico ali krofe ali darovati kako drugo stvar, se ji že v« naprej zahvaljujem. Jaz sem prepričan, ako bomo vsi sodelovali,* bomo lahko ponosni na uspeh prireditve in bomo lahko z mirno vestjo rekli, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da olajšamo vsaj nekoliko gorja, skozi katerega gre ubogi jugoslovanski narod. Ako imate še kaj stare obleke, prinesite jo še ta mesec na Wol-eott st. in Cermak rd., da nam t>o mogoče takoj odposlati v New York. • Vsem tistim, kateri kupujejo vojne bonde, darujejo za naše vojake, Rdeči križ in x>dpirajo svetovno znano arma do maršala Tita*in kateri so že danes sklenili, da pridejo na našo prireditev, želim veselo veliko noč! Anton Krapanc, predsednik skupnih društev. ramo poročati, da je Vaš sin padel za domovino. Včeraj ste čitali, da je bil sosedov fant težko ranjen v boju za domovino! "Vesela velika noč . . ." Iz Jugoslavije prihaja poročilo, da je prav iz Vašega mesta in vasi umrlo 250 ljudi od lakote, 21 hiš je bilo do tal požganih, 50 nedolžnih ljudi so ustrelili Nemci. Otroci so tako sestradani, da zdravniki sploh dvomijo, da jih bo mogoče rešiti. Povsod teče kri. Pomanjkanje in trpljenje je tako grozno, da ga nobeno človeško pero ne more popisati. Te žrtve v starem kraju sploh ne upajo, da še kdaj pride vstajenje in spomlad. "Veselo veliko noč ..." Vstajenje prihaja tudi tem trpinom, toda na žalost zelo počasi in nekateri ga sploh ne bodo dočakali. Kaj pa mi tukaj delamo? Ali se zavedamo, koliko svet trpi? Večina ameriških Slovencev se zaveda resnega časa, v katerem živimo, toda veliko je pa tudi takih, kateri samo sebe poznajo in niti drobtin od svoje mize ne privoščijo tistim, kateri se borijo in dajejo življenja za Ameriko, in ne tistim, kateri umirajo za lakoto v svoji rojstni domovini Jugoslaviji. Skratka: ne kupujejo bondov; kadar je zbiranje za Community Fund ali Rdeči križ, nimajo nikdar denarja. Nikdar ne darujejo za reveže v starem kraju in niti kosa stare obleke ne morejo darovati za U siromake. Tudi tem "veselo veliko noč", ako jo lahko imajo. Čikaška društva se dobro za veda jo svojih dolžnosti, katere imajo do naše domovine Ameri ke in rojakov v Jugoslaviji. V mesecu novembru 1944 so imelo skupno prireditev za Ameriški rdeči križ, katera je prav dobro izpadla. Na tem mestu se prav iskreno zahvaljujem pevskim zborom in posameznim umetnikom, kateri so sodelovali pri programu, vsem delavcem, posebno pa še Johnu Gottliebu, kateri je kot tajnik imel največ dela. Delavcev ni potreba z imeni navajati, ker jih vsi dobro po znate. To so ljudje, kateri delajo pri vsaki prireditvi in niso nikdar preveč zaposleni ali utru jeni, da bi ne pomagali, kadar gre za dobro stvar. Cast jim! Lt škoda, da nimamo več zavednih ljudi, kateri bi bili pripravljeni sodelovati, kadar gre za dobro delno ali narodno stvar: Ženska društva so priredila "bingo parly". Cisti dobiček je šel za vojake in za reveže v sta rem kraju. Uspeh je bil zelo do DEMAGOGI jArcadla, Cal. — Kdo so demagogi in kakšni so? Vsak človek si naredi po svoje sliko o njih. Demagog v človeški podobi je podoben prascu, ki je umazan do glave, a rta sebi ima lepo, čisto izlikano obleko. Demagog je tudi tisti, ki hinavsko govori in se hlini narodu, sam pa v praksi dela vse drugače. Sam zase hoče vse dobrote tega sveta, narod pa zavaja v pogubo in trpljenje. Izkoriščanje naroda mu je v veliko veselje — to je njegova špecialiteta. Tak je demagog. V Clevelandu, okrog Ameri ške Domovine, se je zbrala peščica teh demagogov, ki neprestano lažejo in zavajajo narod. Kdo jih je za to pooblastil? Mogoče Rožman iz Hitlerjevega ta bora, mogoče pa so se sami postavili. Toda eno je gotovo: zviti kaplan Gabrovšek je bil poslan od nekod, da vodi zgago med slovenskim narodom v A-meriki. Mogoče ga je poslala zelo dobro organizirana črna klika iz Ljubljane via London? . . . Ce Gabrovšek misli, da ima v tej deželi tak material kot ga je imel v Ljubljani in po kmetih v stari domovini, potem se silno moti. Slovenci v tej deželi odklanjamo take demagoge, knjti imamo dovolj podlage in izobrazbe, da ne bomo nasedali takim demagogom. Sramota za človeku, ki se šteje za izobra- ženca, pa piše take bedarije in otročarije kot "Trije kralji". "Čez tri gore, čez tri vode" in pa uvodnike v A. D. Ali misli Gabrovšek, da smo ameriški Slovenci kup gnoja, na katerem bo stal on in njegova klika in serviral take budalosti in zavajanja? ^ Ali Gabrovšek sam ne/izhaja iz slovenskega naroda? Ali nima niti malo čuta in poštenja v sebi? Človek bi sodil, da ne, kajti drugače ne bi blatil naroda, ki je bil teptan in zaničevan stoletja in stoletja, danes pa vstaja in se želi otresti tujega jarma, nato pa živeti mirno in pošteno življenje preprostega človeka. Naš narod v splošnem je imel borno življenje, pasje življenje! Vsi so ga brcali od vseh strani, zlasti pa njegovi pred postavljeni. Vzlic temu je vse brce žilavo prenašal ter se prilično veselil svojega življenja, dasira^no je živel neprestano v veliki revščini in bedi. Dajte temu narodu enkrat priliko do lepšega življenja! Naj živi v miru veselo življenje! Zakaj rajši ne greste s tem narodom na goro Kalvarijo? Ne, tega ne boste storili, temveč baš nasprotno — vi mu želite še večje trpljenje. Ali ste res tako sebični in ozkogrudni? Ali imate v svojih prsih kamen mesto srca? Ali so vam res svete samo osebne stvari in se radi tega pod krinko cerkve in vere potegujete za svoje udobje? Neizmerno trpljenje in gorje ste že zakrivili temu narodu in vaših krivic, ki ste jih storili tu in onkraj morja, ne more nikdo oprati. In še sedaj ne mirujete! Še sedaj se niste nasitili nesramne igre, ki jo igrate z živ-ljeni tega dobrega in poštenega naroda. Toda prej ali slej boste razgaljeni do mozga in ljudstvo vam bo pljuvalo v obraz, kajti drugega niste zaslužili. Rovtarski župnik je komentiral v A. D., da neki John Filipič časti samega sebe in da je postal malik. To ni resnica. Resnica pa je, da je omenjeni župnik vedno v nekakšni zmoti. Zakaj ne bi rajši preštudiral malo samega sebe in spoznal bi, da je človek sam Bog. Človek je stvarnik sveta; on je ustvaril vse, kar vidijo oči in otipljejo roke. Župnik se naj malo ogleda svojo vilo-župnišče in cerkev in moral bo priti do zaključka, da je vse ustvaril človek-stvar-nik. Ako ne bi ustvarile njegovega župnišča in cerkve žuljeve roke faranov-ustvariteljev, ne bi imel tako lepega in dobičkonosnega posestva. Naj še dodam, da je bolje, da župnik obdrži strah o srečanju onstran groba za kralja Matjaža, ki spi spanje pravičnega. Kadar stvarnik umre, umre za večno. Tudi Kristus je umrl in tedaj nfbil več Bog, ampak samo človek. Za človekom ostanejo samo spomini, zato je človek Bog le toliko časa, dokler živi. John Fllipic. PETEK, 30. MARCA Ameriški razbijale! tankov se pomičejo skozi strategično važno mesto Muonchon-Gladbach. kjer sta se spojili prva ln tretja arma. da in sajeli 50.000 Nemcev. Bllsu tega mesta Je prva armada tudi prekoračila Rano. Medtom. ko Ja v akrijl na "berlinski fronti" pet velikih ruskih armad, rdeča armada na dalu tudi pri "MtfeoJu" v osadju fronte. Na sliki Je videti rdečearmadnlke pri prodiranju proti Koanlgmborgu. glavnemu maela Vthodne Pruaija. ki Je rasen malega kosa osamila še vsa v ruskih rokah. ni. Resnica je tudi, da ameriški kapitalisti pomagajo Rusiji in brez ameriške pomoči bi huda predla ruskim armadam, čeravno se najbolj odlikujejo. Vprašanje je, ali bi sploh dobili Slovani svobodo, ako ne bi pomagala Amerika. Toda ne smemo pozabiti, ako ne bi ruski narod toliko žrtvoval in se tako hrabro boril, najbrže bi bil zasužnjen ves svet. To se je zlasti pokazalo letošnje leto, ko je Rusija temeljito porazila nemške armade na Poljskem. Z uničenjem nemških armad na Poljskem so zelo veliko pomagali ameriškim in drugim armadam na zapadni fronti. Ako ne bi tedaj sovjeti pričeli z veliko ofenzivo, bi padlo mnogo, mnogo več ameriških vojakov na zapadni fronti kot jih je. Zato gre vsa čast in priznanje rdeči armadi. Ako bi vladal v Rusiji še vedno car in ne Stalin, se ruske armade ne bi tako sijajno odlikovale in ne bi bile oborožene z modernim orožjem, kakor niso bile v prvi svetoyni vojni. Tukajšnji li$t priznava, da je imela Nemčija boljše tanke kot pa ameriška armada, zato je bila potisnjena nazaj. Prav tako isti list piše, da imajo Nemci najboljše tanke na svetu, vendar pa so ruski težji in boljši od nemških. To so Nemci sami priznali. Poljski narod je največ pretrpel v tej vojni, toda sedaj je proti Rusiji. Namesto da bi bili hvaležni Rusiji, ker so njene armade osvobodile Poljske, pa tulijo kakor volkovi. Dopisnik iz Clevelanda piše, da je videl v filmu, kako ameriške ladje dovažajo blago v Rusijo. To je vse verjetno. Ne verjamem pa, da je bila taka revščina v Rusiji pred to vojno, kakor piše on. Sinoči sem tudi jaz videl ruski film, ki se imenuje "Song of Russia". Dobro bi bilo, da bi elevelandski dopisnik šel pogledat ta film, potem bi morda bolj stvarno pisal o Rusiji. On je nekoč zapisal, da se njemu vidi nespametno, da ta ali oni piše o Rusiji, ako še ni bil tam. Kako pa more on trditi, da je bilo v Rusiji slabše kot v Ameriki v Hooverjevih časih, ko vendar ni bil še nikoli v Rusiji? Ni še dolgo tega, ko sem čital v Prosvcti, da je bila Čehoslo-vaška pred vojno najbolj demokratična država v Evropi. Sedaj pa je prva država, ki je podpisala pakt z Rusijo. Cehoslo-vaška je ruska soseda in njej so dobro poznane ruske razmere. Edvard Beneš je profesor in dober diplomat, zato ve, kaj dela. Poprej je bila Cehoslovaška pod francosko in angleško protekci-jo, kaj pa se je potem z njo zgodilo in kakšno "protekcijo" je dobila, ko jo je napadel Hitler, pa vsi vemo. Omeniti moram, da sem videl film, v katerem je kazalo, kako postopajo s črrtci v Afriki. Rečem samo tole: sreča za Jugoslavijo, če pride pod Rusijo, namesto pod kakšno drugo državo, katera bi jo prav gotovo skušala izkoriščati, kot se je to v veliki meri godilo pred vojno. Dopisnik je tudi omenil o slovenskem milijonarju iz Calume-, ta Seveda, on je samo en milila ▼ellko število čot jonsr. Tudi jaz sem si ogledal ealutnetski rudnik, toda nisem vprašal za delo, kajti kar sem videl—je bilo dovolj zame, čerav- ODGOVOR CLEVELAND-SKEMU DOPISNIKU Iron Mountaln, Mich.—Cleve-landski dopisnik se lansko leto nI dostikrat oglasil v Prosveti, zdaj pa spet bolj pogostoma piše. Vzlic temu, da ima enake ideje kot bivši urednik Prosve-te, čitam njegove dopise. Tudi jaz mislim, da bi lahko imeli naši dopisovalci malo več hvale za naše uboge vojake, pa naj bodo Slovenci ali pa kake druge narodnosti, kajti vsi so Američa- no sem poprej delal v železnem rudniku. Govoril sem tudi z neko priletno rojakinjo. Povedala mi je, da je prišla v Ameriko pred 50 leti. "Njen mož je delal za $1.35 na dan (deset ur). Družina je štela. Šest članov, toda ženska je morala prati za druge, da je tako pomagala preživljati družino. Potem je njen mož dobil jetiko in umrl. Nato mi je še dejala, da ji ni bilo nikoli dobro v Ameriki razen sedaj, toda sedaj je stara in bolna. Sedaj pa nekaj besed o Hooverjevih časih. Neki rojak mi je pripovedoval: "Bil sem v Dulu-thu, Minn., čakajoč na vlak. Zaslišal sem pogovor o Hooverje-vem parku. Ker sem imel dovolj časa na razpolago, sem se odločil, da ga grem pogledat. V svoji naivnosti pem res mislil, da je nekje lep Hooverjev park, toda ko sem prišel tja, sem videl jarek, katerega so imenovali Hooverjev park. V tisti dolini je 1 bilo mnogo brezdpmcev in eden njih me je povabil,, če se jim hočem pridružiti. Šele tedaj mi je bilo jasno, kaj se je godilo v bogati Ameriki." Clevelandski dopisnik je imel v času depresije stalno delo ter je bil preveč zaposlen, da bi videl kaj vse se je godilo v tej deželi. Ne, v Ameriki ne bi bilo treba revščine, ker je najbolj bogata dežela na svetu. Revščino in bedo bi lahko preprečili kapitalisti, ako ne bi bili tako lakom-ni. John Urlich. FILMSKA PREDSTAVA V KORIST JUGOSLAVIJE Pittsburgh. Pa. — Naš narod v Jugoslaviji zelo potrebuje živil, zato je odbor American Committee for Jugoslav Relief Lawrenceville Chapterja sklenil podati filmsko predstavo. Nekaj posebnega v zvezi s filmsko predstavo bo, ker se bo pobiralo za vstopnino konzerve mesto denarja. Ta predstava se bo vršila dne 8. aprila v Slovenskem narodnem domu na 5 " U>do opremili za svojo kot čuvaji ljudske svo-l,,r suverenosti ljudstva, za nalogo izvrševal-■kega dela rekonstrukci-We!i. ljudatva vse te naloge, bo hI« lu k k vi h Vu K t;, t J 'vezi bo vlada podvzela Mrebne korake, da uredi v,r'j< zakonodaje in da polije kakor hitro bo to vprašanja, ki za-; 1 lavo centralne in fe-'n' vlade, bodo pred for-' 'konodajne zbornice re-n«jožji kooperaciji in v m i»|x)razumu s federalno Da se omogoči sodelovanje tako, da bo efektivno v popolnem obsegu in da bo ljudska administracija organizirana na kar mogoče popoln način, bodo vlade federacijskih zajednic sestavljene kakor hitro mogoče kot eksekutivni in administrativni organi za vsak okraj. Volitve Prepričanje vlade je, da je najkrajša pot de. končne uredbe vprašanja državhe organizacije v obdržavanju/svobodnih volitev v zakonodajno zbornico s splošne volilno pravico in kakor hitro mogoče po» osvobojen ju vse dežele. To velja tudi za fe-deracijske zajednice. Ta svobodno izvoljena zakonodajna zbornica bo seveda imela kon čno besedo glede odlokov in zakonov, izdanih od AVNOJ in kasneje po povečani začasni zbornici, katere formacija bo ena izmed prvih nalog vlade in prezidija AVNOJ. Vlada bo podvzela korake za izvedbo splošnih volitev za podrejena telesa ljudske administracije kolikor mogoče kmalu po volilnih principih, ki so tako, kakor povedano zgoraj. Armada in zavezniška pomoč Vsled uspešnega bojevanja pod najbolj težavnimi pogoji in vsled velike kontribucije zu skupno stvar Združenih narodov, je naša junaška in slavna armada pridobila zgodovirfcke zasluge ne samo z zavarovanjem svobode in neodvisnosti za naš narod, ampak tudi mednarodni prestiž za našo domovino. Naši veliki zavezniki — Sovjetska u-nija, Velika Britanija in Združene države — so nam dali in nam še dajejo veliko podporo in pomoč tako naši armadi, kakor našemu ljudstvu.. Naša tovarši-ja v orožju z njimi je neraz-rušljiva ter se bo pojačala in razvila še bolj v končni obliki vojne. Rama pri rami z našimi zavezniki bo naše ljudstvo nadaljevalo z vojno do končne zmage, dokler se Hitlerjeva Nemčija ne poda brezpogojno. Kolaboracija za mir Vlada bo tudi obdržavala tesno zvezo z zavezniki v organizaciji za povojni mir. Naša ljudstva so prepričana, da bodo tudi v tistem času deležna uživanja podpore zaveznikov v svojih upravičenih narodnih zahtevah prav kakor so jo deležna v borbi proti skupnemu sovražniku. Vlada bo sodelovala pri mednarodnih organizacijah in aktivnostih, ki streme za stalen mir. Ljudatva graditelj svoje uaode V svojem prizadevanju za o-svobojenje, so jugoslovanska ljudstva dokazala nesporno, da so bile njihove velike žrtve v življenju dane ne samo za osvo-bojenje izpod zunanjih sovražnikov, pač pa tudi za notranji napredek in regeneracijo dežele. Globoko navdahnjeni z željo, da ustvari resnično demokracijo, je ljudstvo započelo in odobrilo novo podlago za ljudsko upravo. Oni hočejo biti gradbenik kakor tudi kapitan svoje lastne usode. Pred očmi jugoslovanskih ljudstev, katera so izkusila nepojmljive grozote, teror, masaker in destrukcijo od tujih vpadni-kov in domačih izdajalcev, sveti jasen in velik cilj novega sveta, katerega bodo zgradili s svojimi lastnimi rokami za srečnejšo bo-bočnost in prosperiteto. Pri vseh svojih delih bodo vladi stala ta stremljenja svojega ljudstva pred očmi. Poalv Jugoslovanom Vlada končuje prvo poročilo programa s pozivom na ves narod v Jugoslaviji, na vse progresivne in dobro misleče ljudi brez ozira na njihova prepričanja glede detajlov in načina za izvršitev nalog pred njo, da se zavežejo brezpogojno za borbo do zmage nad sovražnikom in zu rekonstrukcijo dežele. Na vas vseh je ležeče, da postavite velike ljudske interese nad tiste od posameznikov, da se ne daste zapeljati od obzira-nja reakcijonarnih in pustolovskih elementov in da ne podle-žete obupnim čutilom zastran destrukicje po štiriletni okupaciji in borbi, med katero so bili začeti prvi koraki reda in pravice. Vlada bo delala v svojem prizadevanju, db odpravi vse napake, ki utegnejo biti in bo ravnala strogo z javnimi in tihimi sovražniki. Temeljna ideja, na kateri sloni ta program, je kolikor mogoče hitra osvoboditev domovine, mir in rekonstrukcija z močnjo vsega ljudstva." —ZOJ8A. Japonska vidi dolgo vojno Washington, D. C., 29. marca. —Radio Tokio je naznanil ustanovitev odbora "za vodstvo dvajsetletne vojne proti Ameriki in Veliki Britaniji." Odbor, kateremu načeluje Hachiro Arita, upa, da se bodo zavezniki naveličali prelivanja krvi, da bosta Roosevelt in Churchill umrla ali se postarala in ne bosta mogla voditi vojnih hujkačev. Naznanilo dostavlja, da so imeli člani odbora prvo sejo včeraj. Slovenska Narodna Podporna Jednota UST SI So. Lawndale Ave. Chicago S3, Illinois Organlalrano delavstvo v Rochesterju. Ni Y* ae aktivno udele šuje vseh Javnih aktivnosti in Je vaŠen faktor v življenju meaia. Na aliki Je akuplna zastopnikov unij CIO In ADF, ki ae poavetujejo o Javnih sadevah. Domači fronta Poraz Nemčije blizu, pravi genered London, 29. marca. — General A. Vasilijev, načelnik ruske vojaške misije v Londonu, je dejal, "da je Nemčija že zajeta v jeklenem obroču, kt se stalno zožuje. Zmaga je blizu. Nemčija je že izgubilu vojno." O.S. PUBLIC VOTES ON WHAT TO 00 WITH NAZI GERMANS Survey statistics bssid on Rop* Poll for FORTUNE Msgszlns NAZI PARTY DEMOBILIZE GERMAN MRT ft ftftllfcW OCCUPY GERMANY WEAK UP GERMANY RESTRICT GERMAN INDUSTRY REBUILO WITH GERMAN LAIOR M m*a mm « WSI Yes: 03 0 i Y«: 84 / Yps 8fj I 1 Yes: 40 5 tt.7 Yes: 43 0 41.0 Yes 624 21J Rieb«, sloneča na statistiki, nasorno pokasuje ameriško Javno mnenje o raznih vprašanjih glede HonsttJe. Office of War Information Washington, D. C. PET ZAHTEV STRICA SAMA Washington. — Vlada je pri-morana, da nujno prosi svoje državljane, da ta teden store naslednje: Odzovite se nujnemu pozivu 153 tovaren za radarske aparate, ki so trenotno zaostale v svojem programu proizvodnje in potrebujejo 10,000 delavcev. Devetdeset odstotkov teh del morejo opravljati ženske moči. Javite se svojemu najbližnjemu United States Employment Offieu. Odpovejte se vsem načrtom za potovanja za zabavo. Zahteve po Pullmanovlh vozovih za prevoz ranjenih vojakov so danes 5-krat večje kot 6 mesecev pred začetkom sedanjih transportov, ki Še vedno nuruščajo. Darujte revije, knjige in različne igre svojemu lokulnemu u-rudu Rdečega križa. Vojni veterani, ki se zdravijo v bolnišnicah, vam bodo hvaležni zanje. Ne pozabite v teh gorkih dneh hraniti gorivo. Bodoče dodelitve utegnejo biti manjše. In zapomnite si — vaš "vrt zmage" je letos še bolj potreben kot prej. Izdejalte svoje načrte za svoj vrt že zdaj in glojte, da boste pridelali čim več živeža, ki je tako vitalne važnosti za naš vojni napor. * GOSTILNE Washington. — Of/ice of Price Administration je objavil, da bodo morala vsu podjetju, ki pr\>dujajo pivo in druge pijače na podlogi multa uli ulkoholične pijače za zauživanje na licu mesta, razobesiti na Iti. aprila ali preje uradne cenike OPA, na katerih bodo navedene cene teh pijač. Na razpolago bosta dva cenika; prvi za pivo, "ale", 'porter" ali "stout", na produ) v steklenicah ali na kozarec, u drugi za 14 vrst alkoholnih pljuč, kutere običajno imenujemo "bar liquors". Vsako podjetje bo moralo razobesiti muksimul-ne cene zu toliko teh proizvodov kot jih ima v prodaji. Nu obeh cenikih bo nuvedeno število unč v kozarcu ull steklenici, za katero Je veljavna omenjena muksimulnu cena. V slu-čuju tukozvunih "highbulls" bo na ceniku nuvedenu količina whiskeyja v unčah, ki se nuhuja v pijači. BENCIN ZA VRTNARJE Washington. — Office of Price Administrution nsznanja, da bodo osebe, ki imajo "Victory" vrtove, prejele tudi letos dodatne odmerke bencina za potovanja, potrebna za obdelovanje vrtov. Lokalni War Price and Ration Board! bodo prevzemali prošnje za dodelitev od 26 marca naprej. Pogoji, katerim bo moral vrtnar ustreči, da mu bo ugodeno, bodo v bistvu Isti kot zudnji dve leti, z dodatkom, da vrt ne »me biti oddaijep več kot 15 milj od vrtnarj^v<#:a domu oziroma njegovega dela. e PENICILIN Washington. — War Production Board je v svojem prizadevanju, da stavi penicilin na razpolago tudi vsem bolnišnicam In zdravnikom, uspel in naznani), da smejo producenti in razdeljevale! prodajati to zdravilo od 15. marca naprej v običajnem trgr/vskem prometu. RESTAVRACIJE Washington. — Office of War Mobilization and Reconversion je pooblastil War Manpower komisijo, da oprosti določbo polnočne policijske ure ime restavracije, ki dajejo hrano delavcem vojnih obratov. To je naznanil Paul V. McNutt, načelnik WMC. Glasom določb glede prvotnega načrtu izvedbe policijske ure, bi smele ostati odprte le take restavracije, ki so bile običajno odprte vbo noč. McNuttova izjava pravi med drugim naslednje: "Ravnatelj za vojno mobilizacijo in rekon-vercijo je pooblustil načelnika War Manpower komisije, du podaljša policijsko uro po polnoči onim restavracijam, ki so potrebne, du dajejo hrano delavcem vojnih obratov, ki delajo ponoči. Pokrajinski ravnatelj Wur Manpower komisije in u-rudniki, kutere bodo pooblastili za to, so pooblaščeni, da podaljša jt> policijsko uro restavracijam, ki ostanejo odprte v smotru, du dujejo hruno deluvcem vojnih obratov." V-PO&TA NAJBOLJ VARNA Wushington. — Poročilo, sestavljeno v uradu OWI glede dopisovanja z vojaki onstran morja potrjuje, da je V-pošta še vedno najbolj varen način dopisovanju, obenem pa tudi — uko upoštevamo vojno razmere — več uli manj redne brzine v dostavljanju. Vsak zavoj V-poŠte nosi svojo posebno Številko, O-riginal pisma je zadržan, dokler ne javi urad onstran morja, da je prejel dotlčni zuvoj. dele te-duj so originali uničeni. Ako se torej pripeti, da eden teh zavojev ne dospe tja, kamor je naslovljen, more poštni urad nupravitl nove posnetke, ki so tukoj odposlani naprej. v » Od trenotku nuprej, ko vržete pismo v poštno omurico, je vse pripruvljeno zu čim hitrejšo do-stuvo najbližnjemu poštnemu u-i udu vojske uli mornarice. Poštni Department sodeluje v tem pogledu tako popolnoma kot le more. V-pošta Je takoj oddelje-na od vseh drugih pošiljk in o-dlde' tukoj na nujbližjo postojanko, kjer delu jo posnetke, Te naprave se nuhujujo v New Yorku, Chicugu in San Frun-ciscu. Od letu 1940 nuprej, ko se je začelo dopisovanje z V-pošto, Je bilo odposlunih preko 937,000,-000 pisem po tem mikrofilmskem potu. V-pošte pu se poslužuje tudi vojsku in mornarica zu prenos ministerijulnlh u rudnih ukazov* instrukcij uli drugih dokumentov. e VRTNARJI Wushington.' — Wur Food Administration poroča, du se Je glusom obvestil, prlhujajočlh od ravnateljev podružnic v posu možnih državuh, delo v "vrtovih zmuge" na južni In na pači fiškl ohal! uspešno začelo. V več držuvuh so izdali governerji prokiamacije, v katerih so opozorili na veliko letošnjo potrebo domačih vrtov ter nakazali cilj, katerega vel ju doseči, Nekuten države poročajo, du je interes in zanimanje vrtnarjev zdaj vet ji kot prejšnja leta, kot razvidno' iz povpraševunje po informacijah v kolegijih za poljedelstvo, po publikacijah glede vrtnarstva in tudi iz rastočih prodaj semena OWI. GLAVNI ODBOR UvvSnl od m k MAT Ho Lawndalv Ave . Chlcaso S3. Ill MST So l.«wnd«I« Av«, Chicago 19. III, MIBT So Lawndal« Av« . t'hltmio U. Ig. MM HO L«wndaie Av».. Chivasu S3. III «47 So l.MwmlMli- Av«!. Chicago S3. III, VINCKNT CAIMKAU, «1 prmtaeclaUi r A VIORH «1 Uliitk ANTON TKOJAK. g| pomolnl tajmk MIHKO U. KUHtit. si blagajnlS Kt^E^vSr.iJJK1*? lr,mk iMltl ......-......««v. i .hc.«« ». „, *» Lawmui. A v.. Chicago 33. III. ^Nwi 222nA f*VU mi *> l-*»»*«* Av. , Chicago 13. III. ANTON GAHDRN, m.Umk gla.lU JM7 No Lawndal« Av«., Chicago 33. III. P«l»r«dMdnlSa MICIIAK1. H KlIMER. prvl podprc«l«rdnik n«,* (u Untvn.ml Pa CAMILUH EARNICK, drug. podMsednlk an W d.«h a* aJfiSaToE DiOrlkUU podpr.fU.dnUM I ^m '.^MV*"11^ » 417 Woodland Av« , Johnstown, Ha HaVMOUU ^hUn.kT It"^* a," ' " » No. i. Makdalr. pa JOHN MM irulii^ ^T I, im MlddWpolnt«. l*arb«rn. Mioh. xmlmTiiSir»M-M Randall St.. at U»uia 1«. Mo towim» ™VmiV, °tkroAje «■« Hi.iv« St . Bvrlvth, Minn. LDWARL) TOM Nil., feato okrofcj« ua w, 7U, 8l| Wal»«nburg. Colo OMeodartkl odavk m K I3UI Mt, Cleveland 10, Ohio MA7 No lawndale Ave., Chicago 33, III. " •■• W No. Lawndal« Ave . Chtcag«» 33. III. 3«37 No lawndal« Av*», Chieagt. 33. III. i4u0 No lumbald av« , ij.i wyn, iii. iii37 N«» Trumbull Av«., Chu «go 33. III. 70U K 30Uth St., Kucltd It. O Poeolnl odMk MATH HETROVICH piwlaetlnlk VINCKNT CAIN KAR K. A. VIDER ............ MIRKO O. KUIIEl. JACOB ZUPAN LONALD J. LOTRICII RUDOLPH LISCH'............... ANTON SMU1.AH, predaednlk »RANK VRATAR1CH ..... FRANK UARII1Č ANDREW VIDRICII JOSEPHINE MOČNIK ..... KRANK SAITE, pivdaednlk joNEPii rtroLT ......... ANDREW URUM JOIIN OI.IP ... ...... ERED MALUAI UR. JOHN J. ZAVERTNIK .............«......................... Bos St, Arma, Kants» 313 Tenei St. Luceine, l'a 1MI1 MuKkoka Av».. Clewlaml IS. Ohto 7WI Eurent Ave. JolmaUiwn. Pa 77« E. 113tli Strvvt, Cleveland IB. Ohio Nadaornl odMk 3301 No Lawndal« Av« . Chicago ta. III. 1137 B. Mtb Bt., Cleveland 3. Oblo I1IMI Nnuwden, Deliutt 31. Mich ■v 331 hi». Proopecl Av«, tMaiendon HIIU. Ill ... «t W«»toloii Av».. l*»iu. lil Olaval idravnlk ...........311» No Rlds«way, Chicago U. 111. Rumunski incident « « » Napisal Donald Bell Prvi val optimizmu, ki je sledil konferenci v Jalti, Je polegel. Med velesiluml se Je pojavllu nova napetost. Stari očitki o enostranskem ravnanju, o sferah vpliva frče zopet po zraku. Toda verjetno Je, da bo rumunski incident brzo polegel, kajti lažje gu bo poravnati kot poljsko ull grško vprašanje. Ameriška in britanska juvnost ne vlude v vseh teh deželah—v je domnevalu, du Je na Rumun-1 Rumuniji, Bolguiijl, Jugoaluvt- skem nekaj narobe. Kuj je, res jI, Čehoslovaškl in tudi Poljski, nikdo ne ve—znanu so le dlplo- In zupudno velesile nimajo nl- matlčnu dejstvu. Vesti o nemi- česar proti temu, toda pod porih v Rumuniji so bile objavijo-' gojem, da se izvede to v spora- ne Šele dva dni po prihodu so- zumu s prebivalstvi teh vzhod- vjetskegu podkomisurju za zuna- noevropskih dežel In njih naro- nje zudeve ViŠinskegu v Bukure- dov. Što. General Radescu Ju moral Tu smo pri tretjem vprašanju: odstopiti, u konservativni "odpadnik" Peter Groza Je sestuvil novo vludo, ki je bila Kremllnu tako všeč, da jo je nagradilu s tukojšnjo vrnitvijo Transilvanija Naš državni depurtment ln un gloški zunanji urud stu zuhtevu-. lu objusnilu, ln sicer nu podlugi dokumentu iz Jalte. O odgovoru nimamo pojmu, Le neurad» no imamo odgovor od ameriških in ungleških korespondentov, ki so bili poslani z letalom v Hu-muriijo in so poročali, da uživa novu rumunsku vludu dokuj pri-Ijubjjenostl med masami prebivalstva rumunske prestolnice. Tuko stoji zadeva. Staviti si moramo tri vprašunju: prvo, uli so Rusi ravnali pravilno ln, uko ne, kuko naj nastopalo v bodoče; drugo, kakšni interesi velikih sil so prizadeti; tretje, kaj so želje rumunskegu naroda. Rusi navajajo dvoje ruzlogov, du opruvičljo svoje ravnanje. Prvič, do Je rumunsku vludu le* gulnu. Nastavil jo Je rumunski krulj Mihael, ki ima pravico imenovati vsako protifašistično vlado pod pogojem, du se pokori določbum premirju. Drugič, Hudeseu se je pokazal nezmož-negu, da prepreči sabotažo zadaj zu rusko fronto. Videti je, kot du so hoteli Rusi povzročiti položaj, podoben onemu na Grškem, kjer Je vlada generula Plu-stirusu se vodno nu konju navzlic Jalti. • Rusi pu obtožujejo vludo generalu Plustlrasa nu precej podoben način kot zapad-nI svet novi rumunski režim, Ako bi Anglija in Amerika uradno posegli vmes v Kumunijl, bi Sovjetsku unija odgovorila s tem, da bi vrgla na mizo grško vprašanje in morda še nekatera druga vprašanja, ki se tičejo dežel Južne in zapadne Evrope. Kuj pa glede Interesov zapad-nlh velesil na Rumunskem? Britanija, Amerika in Francija imajo le trgovske, oziroma gospodarske interese v tej deželi. Sedem odstotkov rumunskegu narodnega premoženja Je last inozemstva. Petrolejski vrelci, pe-trolejske rafinerije In silostl za žito. Pred vojno Je odhajalo ft odutotkov dohodkov Rumunije v inozemstvo kot dlvidende za investirani kapital, Za|iedne velesile pa ne morejo upati, da jim Im* mogoče ohranit! močan politični vpliv v tej deželi. To pa je aovjetskl interes v It umu-niji, Sovjeti žele močan balkanski blok, Katerega del naj bo tu* di Mutnuniju Sovjeti žele slič* kaj je volja rumunskega naro-I? To Je težko reči glede de- du? žele, ki Je skoro vedno živela pod režimi diktatorjev. 80 odatotkov rumunskegu naroda so kmetje, ln skoro vsi so nepismeni. Kljub velikanskemu bogastvu dežele Je narod Izredno reven. Rumun-sku podkupljivost Je bilu vedno slavnu po vsem Balkanu. Itu* rnutiska administracija Je najslabša, ki si jo je mogoče misliti. Treba bi bilo zučetl prav od začeta. Vsakdo priznava, da general Hudeseu ni bil mož, ki bi bil mogel postuvltl temelje novi državni ln socialni zgradbi. Brez dvomu pa si želi narod, du bi nekdo zučel čistiti deželo- ln sicer ne le fašistov in njihove sodrge, temveč tudi starih korupcloni-stov., Po zudnji vojni Je bil na-pruvljen poskus ugrurne reforme, toda ostal je iiu papirju. Uu-munskim masam Je treba nekuj več kot le |>ovrutek sturegu so-ciulnegu ln političnega položaja, Husl imujo tuk progruin. Ne komunizem, umpuk nekaj sllčnegu kot ono, kur vidimo v Jugoslaviji. Ako hočemo tudi mi imeti besedo, moramo pripraviti tudi mi svoj program. Težave londonskih Poljakov v Mehiki Mexico City. (ONA)- Mehiško zunanje ministrstvo si del* mnogo preglavic radi poljske situacije, ki je postavila težke probleme protokola In politične etikete. Položuj je v kratkih besedah naslednji: Mehišku vludu je naklonjena Sovjetski uniji, ki je priznulu lublinsko vludo Pred nekuj mesed pu je mehiška via* da priznulu londonsko zumejno vlado, ki Je 21. marca razpustila svoj "parlament". Po konferenci v Jalti je bilo popolnoma Jasno, da je |M>ljftka vlada na šibkih nogah. V to situacijo Je zanesel ve« ter Zygmuta Met dinger ju, novega poslanika poljske vlade v izgnanstvu v !d družino In bo zahteval sam tvoj list tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako «kuP"° naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnižtvu lfcta, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako te g t n* stori, tedaj mora vpravnlitvo cnJŽatl datum ta to vsoto naročniku. Cona listu Prosveta Jat Za ZoruŽ. države In Kanado S2.00 1 tednik in. 2 tednika In S tednike ln 4 tednike in I tednikov ln 2.40 1.20 nič Ze Chicago in okolico )• I7* 1 tednik ln______________** 2 tednika S tednike in.______ 4 tednike In:— 5 tednikov ia-— _ ill _ 3.90 ... v% _ 1Ü Za Evropo Jo.___ I «polnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denar)« ^ Money Order v pismu In si naročite Prosveto. Ust ki Je veža lastaias. PROSVETA. IUP J. MST ao. Lawndale Ava. Chicago 22. I1L Priloženo požUJai 1. naročnino sa Ust Prosveto vsota I--— tfružtve žt------- Naslov Ustavite tednik ln ga prlptžUe k moji naročnini od etedač» članov moje družina: 2. ---------*-------OL tfružtva žt -— r-------OL druživa žt------' 4. —------------OL družtve žt —-- k----------ČL d----------- Mesto____ Nov aaročalk Q