Uredništvo in opravništoo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo io petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto..................i2	K
Pol leta..................  6	K
Četrt leta.................. 3	k
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Inserati aH oznanila se računi jo s 15 via od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 29.
Maribor, dne 12. marca 1913.
Letnik V.
Siidmarka na delu,
Nevzdržno, brez odmora in natančno po zasnovanem načrtu vodi Siidmarka svoje delo. Že neštetokrat smo na tem mestu pisali o njenem pogubonos-nem, naš narod ubiiaiočem delu, \a vedno znova moramo povzdigniti svoj glas,, kajti nevarnost, ki nam preti, se ni še nič zmanjšala, je mogoče ,še vsak dan večja ,in groznejša. Poročilo, ki smo ga brali v ^Slovencu“ o vspešnenjj delu Südmarke v sredini našega ozemlja, v Kočevju in vest, da je začela Süd-Ktarkai posredovati že pri naslanjanju odvetnikov po naših trgih in mestih, nam sta zopet potisnili pero v roke. Za danes hočemo nekako razpredeliti delo, ki ga vrši Südmarka in na podlagi te razpredeibe pokazati, kako je nevarnost za nas velika in kako moramo zastaviti vse sile. če se hočemo ohraniu še na rodni grudi.
Siidmarka kupuje slovensko posest, slovensko zemljo. Sicer je res, da se je Südmarka vstrašila že svojega lastnega otroka, ko je videla in občutila posledice naseljevalnega dela na meji, v prvi vrsti v Št. liju v Slov. goricah. Zgrozili so se sicer Süd-markini voditelji, ko so videli, kako jim naseljevanje protestantov prazni blagajne in začeli so se umikati. Pa kakor kažejo dejstva, je bilo vse samo pesek v 0-či občinstvu — gola komedija. Na mesto Südmarke je stopila Heimstatt, ki se kaže vedno bolj za njeno najzvestejšo posestrimo. V vsem, ,kar je Südmarka na naši meji opustila, je dobila v Heimstatt) neutrudljivo pomočnico jn če Juuež ivin zlatnikov še ne dežuje tako, kot nekdaj v času Südmarke, je to vzrok nezaupnost nemških Mihelnov, ki pri vsej svoji narodni prenapetosti niso hoteli metati tisočakov skozi okno. Toda če prav je Südmarka prepustila svoje .„dragoceno“ naseljevanje na narodni meji Heimstat-toveem, vendar še naprej krepko in dejanski podpira pridobitev in ohranitev nemške posesti. Že zgoraj omenjeno poročilo iz Kočevja to v polni meri potrjuje. „Slovenec“ od dne 10. t. m. poroča:
Südmarka na Kočevskem. Kako nemško
brambno, pravzaprav napadalno društvo Südmarka dela in koliko naredi za ponemčurjenje
Slovencev na Kočevskem, je razvidno iz slede-
PODLISTEK.
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek.
(Dalje.)
Hotel sem pograbiti orožje obstrukcije, toda hudomušni Janko me je prehitel; pograbil je bliskoma svoj cepin ter jo pobrisal iz koče. Hočeš, nočeš, moral sem za njim.
Po začetkoma jako strmi, že obraščeni groblji sva marljivo spopolnjevala stare „mandeljce“ ter je Še izdatno pomnoževala z novimi. Pravilno postavljen „mandeljc“ obstoji iz več kamenov, položenih na kakšno večjo skalo eden vrh drugega;, a na gladkem terenh zadošča podolgovat samen, zapičen v zemljo.
Dospevši do Riepenskega ledenika, zagledava v omehča+nem zelenem snegu jedva vidne stare stopinje, ki bi se pač ne bile opazile ob sv^tu majhne leščerbe; zato sva tudi te temeljito spopolnila iz 0-kovanimi čevlji.
Po dobri uri sva se vrnila v prepričanju, da bova nadaljno pot ubirala jutri že v dnevni svetlobi.
Okoli šestih zopet vstopiva v kočo, iznebivši se sitne skrbi, da jo morda ne najdeva več prazne. — )Quot capita tot sensus velja namreč tudi za turiste, kadar bivajo v večjem številu v neoskrbovanih planinskih kočah.
Po večerji se kmalu naveličava prebrskavanja po raznih ilustrovanih knjigah ter se podava k počitku.
Janko se je previdno zavil v štiri ali pet velikih kocov, dočim semi se jaz zadovoljil samo z dvema, zato sem pa tudi bolj rahlo spal, ker me je malo preveč hladilo po noči.
Zarano ob treh sva že zopet kurila in kuhala, da je bilo veselje. Ko še vse lepo osnaživa in pospraviva, zapustiva ob četrti uri 23 minut kočo, pa vzemši seboj samo vrv, dereze, cepina in par turi-
čega: Neki nemški posestnik iz Spodnjega Loga je prosil pri Südmarki 50 K podpore, da bi mogel plačati obresti. Südmarka mu je dala to podporo v celem zaprošenem znesku. Dalje je dalo centralno vodstvo Südmarke podružnici v Kočevju na razpolago 2000 K za pokritje nujnih narodnostnih potreb in je obljubilo še nadaljne dotacije. Mimogrede omienimo subvencijo! Südmarke, ki jo je dala podružnici kmetijske družbe v Kočevju v znesku '600 K. Südmarka je razposlala po občinskem uradu mesta Kočevje na vse kočevske nemške občinske urade poziv, da poročajo, koliko nemških posestev je v zadnjih desetih letih prešlo v slovenske roke. Tako delajo Nemci na Kranjskem!
Kaj naj storimo mi, da bomo paralizirali to sovražno delo, da se bomo ubranili koncentričnemu navalu Südmarke in Heimstata? Podpirajmo „Slovensko Stražo“! Skrbimo, da bodo njena sredstva tako velika, da bo lahko tudi ona delala za slovensko posest, za slovensko zemljo na enak način kot Süd-marka-Heimstatt za nemško. Vedno in povsod ,se spominjajte „Slovenske Straže“, pridobivajte ji bogatih dohodkov, pa bo osvajalno in grabežljivo delo Südmarke brezvspešno.
Südmarka se je vrgla na obrtništvo. Ni dolgo tega, ko smo v kratkem članku kazali na nevarnosti, ki namj prete vsled tega, nemškega navala. Kar smo rekli takrat, velja tudi danes. V) veliko naše veselje lahko samo še dostavljamo, da so pogubne nakane na naše obrtništvo opazili tudi drugi merodajni faktorji in je naša tozadevna obrambna akcija v polnem teku. „'Slovenska Straža“ v Ljubljani bo v najkrajšem, času osnovala lasten obrtniški svet, kojega namen bo preprečiti in paralizirati delovanje Siidmarke. Opozarjamo že danes obrtniške in druge narodne kroge na to ustanovitev ter jo priporočamo v toplo podporo i,n vpoštevanje. Obrtniški svet naj postane jez, ob katerem se bodo ražbili pljuskajoči in uničujoči nemški valovi.
Südmarka se briga za vsako zadevo, ki je narodnega : pomena. Kako skrbi, da bi prišli v naše kraje nemški zdravniki, smo že imeli priliko javiti. Sedaj čitamo po nemških listih sledečo naznanilo:
stičnih knjig z zemljevidom; v žepe stlačiva nekaj čokolade in kruha.
Ob svitu majhne svetilke jo naglo ubirava navzgor čez veliko staro grobljo. Prejšnji večer popravljeni in postavljeni „mandeljci“ , nama izvrstno pomagajo, da ne zgrešiva med nastlanim .skalovjem prave smeri. Ko prideva do prvega snežišča, bilo je vkljub megle že toliko svetlo, da iSva smela upihniti luč.
Za precej vodoravnim gričem preprečkava še kmalu drugo snežišče ter stopiva slednjič na spodnji rob silno strmega Riepenkeesa.
Stare, sicer zelo zametene stopinje nama odvzamejo skrb,, študirati pravo ,smer. Zeleni sneg je pa tudi tako trd, da se le poredkoma udere katera noga do kolena.
Vkljub‘ vseh teh ugodnosti lezeva prav po polževo kviško, kajti huda strmina zelo nagaja pljučam in srcu.
Z rasočim veseljem opazujeva, kako se megle stalno umikajo v globoke jarke in doline, dokler ne zasveti žarno solnce izza 3275 m visoke Gefrorene-wandšpice. Zavriskava, da bi bilo mogočno odmevalo, ko bi bile bolj blizu skalnate stene, nad kojimi se na levo ponosno dviga ostra piramida Fußsteina (3337 m); potem pa takoj oboroživa svoje oči s temnimi očali, da nama ne vzamejo pogleda bliščeči se ledeni kristali.
Zdaj pa zdaj postojiva ter občudujeva, oprta ob cepin, prekrasno panoramo, .ki se nama predstavlja od juga sem. Sicer že zakrivajo svetle megle veličastni Schlegeisgrund, po katerem bova jutri na večer hitela v Furtschagelnov dom, a velikanski ledeniki nad njim z mogočnimi! vrhovi Mösela (3486 m), Breitnocka <3221 m) in prav posebno čudoviti ledeni dom Hochfeilerja (3523 m) nudijo, očarujočo podobo.
Ves zamišljen zrem in gledam ta prekrasni planinski svet, kar zaori nad menoj Jankotov gromki glas:
„V dveh spodnještajerskih trgih z ugodnimi gospodarskimi razmerami bi se lahko naselili mladi nemški odvetniki,, ki pa morajo biti zmožni slovenščine. Natančnejše podatke pa da Südmarka.
Tedaj že za naselitev odvetnikov se brigajo preskrbni ijudje okrog Südmarke. Ni čuda, če ima njihovo napadalno in raznarodovalno delo tudi velike vspehe. Naša obramba v tem oziru jd zelo težavna. Manjka nam ljudi, katerim bi lahko zaupali, — kajti z liberalci imamo prežalostne izkušnje. Vsekakor pa so nam merodajni gospodje pri V. L. S.,, 0-ziroma S. K. Z., zagotovili, da bodo tudi temi zadevam posvečali največjo paznost. Upajmo, da se nam na ta način posreči izjaloviti nemške načrte tudi pri teh perečih vprašanjih. Bodimo oprezni in čuječi, stojmo nevstrašeni v bojni vrsti in borimo se z navdušenjem in požrtvovalno, pa se bo nam posrečilo odbiti vse nemške naskoke. Naša parola bodi:	na
okope !
Demobilizacija.
Po dolgih, mučnih dnevih in tednih čakanja je vendar prišlo ,do obljubljene demobilizacije na avstr! jsko-ruski meji. Ko je prvikrat prišla v svet vest, da bosta Avstrija in Rusija vpostavile na svojih mejah zopet normalne razmere, se je vse veselo in radostno oddahnilo. Cela javnost je zaupala: mir je zagotovljen. Toda treba je bilo pretrpeti še težko in moreče čakanje. Od dneva do dneva so obljubljali takoimenovani „dobro poučeni“ listi: jutri, pojutrišnjem se prične z demobilizacijo, a vresničila se vsa ta prerokovanja niso. To je delalo ljudi seveda nervozne in vedno nestrpnejše se je pričakovalo odrešilnega naznanila. Danes je vendar prišlo. S tem pa mednarodni položaj še ni razrešen in je še vedno mnogo spornih točk, toda odločilen koran: naprej po-menja to vsekakor. Dokler sta si stali1 ruska in naša armada tam gori na galiških planjavah grozeče nasproti, je obstojala vsak dan nevarnost, da trčita sovražna soseda vkup in razplamti svetovni požar. Z demobilizacijo je ta nevarnost odstranjena. Ce prav je mogoče še kaj prepornih zadev, vendar sta se že
„Oj le naprej, oj le naprej, dokler je še sape kej!“
In res sva še porabila mnogo sape, preden da sva stala ob skalnatem, na dvoje razklanem grebenu, kojega venča mogočna ledena kupola Schnee-gupla.
Po 'kratkem prevdarku zlezeva v notranji kot teh grebenovih vilic, potem pa plezava čez ogromne, deloma s svežim snegom pokrite skale navzgor.
Skoraj vsako skalo je bilo treba z rokami dobro preskusiti, če dovolj trdno leži, a navzlic \te previdnosti se je marsikatera zavalila navzdol, ko sva stopila na njo. Zato se kar nič nisva pritoževala, ko sva zapustila to problematično „pot“ ter vstopila na rez, ki se kmalu zgubi v okrogličasti zledeneli odeji. Ob njenem spodnjem koncu obrneva se malo na levo, navkreber čez strmo ledenišče ter prideva po njegovi rezi na temenišce Schneegupla ,(3200 m), odkoder se zopet nudi veličasten pregled ^divjih ledenih krnic Spodnjega Schrammach- in Riepenkeesa ter uprav ogromnih sten in raztrganih krutin pod gre-i benom, ki veže Fußstein z Olpererjem.
Na Scbneeguplu se je leta 1886 pojavila srednje velika razpoka, ki pa se je pozneje zopet sama zaprla.
Po lepi, skoraj vodoravni ledeni rezi, obrobljeni na desno z veliko opastjo, prideva ob osmi uri do zadnjih sten, po katerih je od te strani mogoče splezati na Olpererjev greben.
Takoj na prvi pogled spoznava, da se Še le tukaj začenjajo prve resne težave in nevarnosti. In skoraj nama hoče zdrkniti srce v hlače, ko motriva gladke navpične skale, ki neposredno pred nama štrlijo v sinji zrak. Naravnost tukaj gori splezati, je popolnoma nemogoče; treba bo torej kreniti v eno stran, toda na katero?
Stopinje, katerim sva sledila doslej, zginile so ob trivoglatem skalnatem zobu, ki je molel iz zelenega snega, kakor kafra.
(Dalje prib.)
vladi prepričali, da se jih bo dalo mirno poravnati, zato lahko odpokličeta svoji armadi. To pomenjaj gotovo silno razbremenjenje položaja in nas radi ozkih zvez, ki jih imata obe državi z Balkanom, potrjuje v uverjenju, da se bo celo balkansko vprašanje rešilo mirnim potom. Naše vojaške odredbe na južni meji sicer še ostanejo, vendar je to samo ukrep za vse e-ventualnosti, dokler traja vojska in nima [Avstrija nikakih agresivnih namenov. Da se hoče zahtevam v albanskem vprašanju dati na ta način nekoliko več veljave, je brez dvoma. Ce je pa qportuno in pametno, da se skuša na tak grozeč način vplivati na balkanske države radi — Albanije, je drugo vprašanje. Prijateljev si s tem gotovo ne vstvarjamo. Zdi se nam nadalnja mobilizacija na jugu tudi zato precej nepotrebna, ker moramo smatrati za gotovo, da je sporazum glede vseh kočljivih zadev vsaj v glavnih obrisih gotov, kajti drugače bi Rusija ne pristala na demobilizacijo.
V naslednjem prinašamo olicijozno poročilo o demobilizaciji. Današnji „Fremdenblatt“ prinaša naslednje naznanilo:
Izmenjava lastnoročnih pisem med našim cesarjem Franc Josipom in carjem Nikolajem je zopet prinesla dokaz, da dogodki na Balkanu niso škodovali prijateljstvu med obema vladarjema in da njuno delovanje stremi1 vedno za tem, ohraniti mir. Obe vladi sta tedaj uvideli, da so postale gotove strogo defenzivne odredbe v obmejnih pokrajinah obeh držav vsled sedanjega položaja nepotrebne in odveč. Všled tega se je sklenilo, da se zniža število vojaštva v Galiciji na normalno višino in istotako je ruska vlada odredila odpust ruskega rezervnega moštva onega letnika, kateri bi bil imel priti na dopust v pretečeni jeseni.
K temu komunikeju pristavlja „Fremdenblatt“ na uvodnem mestu:
„Ne samo v Avstro-Qgrski /in Rusiji, ampak v celi Evropi se bo dogodek tega dne visoko cenil kot olajšanje političnega položaja in bo utrdil nado, od katere rgi vsi pričakujemo prav iz srca, da se bo u-resniöila. V prvi vrsti se bo na ta dan javnost spominjala obeh suverenov, ki sta v svoji velikodušnosti storila te razbremenjujoče vojaške odredbe. Izmenjava misli med obema vladarjema, ki je povzročila odpust rezervistov, je pred celim svetom potrdila obstoj tradicijonelnih odnošajev med obema vladarskima hišama in izpričuje znova prijateljsko razmerje, ki obstoja med obema vladarjema, kar je najboljše jamstvo za ohranitev evropskega miru. Odpo-klicanje rezervistov* ni samo dinastičnega, ampak je tudi velikega političnega pomena, ker dokazuje medsebojno zaupanje, od katerega se pričakuje ugoden nadalnji razvoj politične krize. Naša orijentna politika je vedno smatrala za dobrobit monarhije pospeševanje popolne samostojnosti balkanskih držav in je vedno .stremila po prijateljskih odnošajih do njih. To spoznavanje se je jasno pokazalo ne samo v preteklosti, marveč še posebno v dobi sedanje krize. V doslednem in zvestem zasledovanju svojega programa v poslednjih mesecih je doprinesla naša monarhija zgodovinsko odločilni dokaz, da je njena politika odkritosrčna, ter si ne želi osvojiti tujih dežel. Odpust rezervistov ob meji je smatrati kot dobro znamenje, da si je ta politika tudi v Petrogradu .priborila svoje priznanje. Ni še sicer konec krize, v kaiteri sedaj že več mesecev živimo, toda upanje je, da se ji je današnjega dne postavil menik na potu njenega razvozlanja.“
Med vojno in mirom,
Vsled demobilizacije se je mednarodni položaj zboljšal. Ce tudi še ni vse v redu, je vendar opravičeno upanje, da se bodo vse obstoječe nesporaz-umnosti mirnim potom in brez krvoprelitja rešile, kajti odjenjala je največja nevarnost, ki je ogrožala splošni svetovni mir, napetost med Avstrijo in Rusijo. Med obema državama bo prišlo do sporazuma. Vojna nevarnost, v katero M znala biti zapletena cela Evropa, je za enkrat minila in politični obzor je postal jasnejši.
Iz bojnega polja ni došlo nobenih novih vesti. Eni listi venomer zatrjujejo, da se nahajata Skader in Odrin neposredno pred padcem, drugi listi pa zopet pišejo, da to ni res. Vrše se obširne priprave za generalni naskok na Odrin in Skader.
Asquith o svetovnem položaju. — Kako daleč je rešeno balkansko vprašanje.
V pondeljek, dne 10. t. m., je kralj Jurij otvo-ril spodnjo angleško zbornico s posebnim prestolnim govorom, v katerem, je izvajal: Anglija živi v prijateljskih odnošajih z vsemi državami. Meseca decembra je prišlo do premirja med Turčijo in Balkansko zvezo, nakar so se pričela mirovna pogajanja v naši prestolici, v Londonu. Obžalujem, da ni prišlo še do sporazuma in da se vojna še vedno nadaljuje. Velevlasti se trudijo ohraniti mir in so mirovna pogajanja dovedla že do zelo velikih vspehov. Upam, da bodo velesile v kratkem tudi pospešile konec balkanske vojne.
Po kraljevem govoru se je pričela debata, pri kateri se je oglasil k besedi tudi ministrski predsednik Asquith in z ozirom na zunanji politični položaj izjavil: Veseli me, da zamorem konstatirati, da je veleposlaniška. konferenca rešila dve zelo važni točki:
Vprašanje jadranskega ozemlja in srbskega gospodarskega dohoda na Jadransko morje je rešeno. In glede Albanije so se velesile soglasno izrekle zav-tonomijo Albanije pod evropsko kontrolo in garancijo. V eni ali dveh točkah, ki pa nista življenski v-prašanji, še ni prišlo do sporazuma in ,so potrebna še nova pogajanja. Diplomatijčna grupacija velesil ostane nespremenjena, a odnošajii med tripelentento in trozvezo se očividno boljšajo.
Petrograjsko poročilo o položaju.
Iz Petrograda javljajo z dne 11. marca:
Diplomatični krogi zatrjujejo, da Balkanska zveza ni posebno pripravljena sprejeti posredovanje velesil. Evropski kabineti sicer še nimajo oficijozne-ga odgovora v pokah, vendar so informirani, da se pred vsem Crnogora protivi posredovalni akciji, zlasti dokler ne pade Skader. Tudi ,Grška je za direktna pogajanja. Srbi in Bolgari bi ne imeli ničesar proti posredovanju, zahtevajo pa brezpogojno, da .velesile najprej decidirano izjavijo, ali hočejo posredovati na podlagi pogojev Balkanske zveze (ali ne. Le v prvem slučaju bi Srbi in Bolgari sprejeli posredovanje. Zavlačevanje posredovanja je zlasti ?za to važno, ker dobe Črnogorci čas, da zavzamejo» Skader, s čimer bi ustvarili fait, accompli, katerega bi jtudi velesile ne mogle prezreti. Glede albanskega vprašanja zatrjujejo, da je stopilo v teadnjih dneh v novo fazo. Vspehi Grkov in nove akcije Srbov in Črnogorcev pred Skadrom, so vzbudile fv krogih tripel-entente dvom, ali se bodo dali principi glede Albanije sploh vzdržati. Avtonomna Albanija sama Še nikakor ni perfektna, čeravno je sklenjena od' veleposlanikov.
Francoska, Angleška in Nemčija.
Angleški admiral Churchill biva te dni na Francoskem. Dne 9. t. m. je obiskal francosko zbornico. O tem obisku prinašajo berolinski listi razne komentarje. Baje je imel Churchill dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Briandom. Nemški listi pišejo, da se je razgovor bavil zlasti z nemškim, in francoskim oboroževanjem, ker čutijo v Parizu tudi le momentano popuščanje tekmovanja med nemško in angleško vojno mornarico kot škodljivo za Francosko, ker dobi s tem Nemčija denarna sredstva za oja-čenja svoje vojske na suhem.
Zopet sneg na bojišču.
Iz Sofije se poroča, da je po večdnevnem južnem vremenu zopet zapadel sneg, tako da na skorajšnje nadaljevanje vojnih operacij ni misliti.
Šukri paša pa radiotelegrafira iz Odrina, da je vsled topljenja snega nastala povodenj, ki je poplavila del mesta. Vsled tega' in vsled pomanjkanja živeža in municije hočejo napraviti Turki izpad — brez ozira na ogromno nevarnost, v katero se podajajo.
Janina izdana?
Albanec Hil Mossi, ki biva v Trstu, je uredniku „Triester Zeitung“ izjavil, da je padec Janine Albance zelo potrl. Hil Mossi pravi, da je bil Essad paša, branitelj Janine, mohamedanski Albanec, kije držal z mladoturki. Mladoturški voditelj Izmail Hak-ki je že pred tremi meseci v „Taninu“ izjavil, da bi bilo najboljše, da se Janina in Skader predata, da Turčija reši vsaj Odrin. Baje so se v zadnjih tednih vršila tajna pogajanja med mladoturki in grškim patrijarhom v Carigradu, ki so brez dvoma1 imela za predmet tudi predajo Janine. Essad paša je odklonil pomoč 20.000 vojakov pod Džavid pašo in Izzet pašo, ki so se mu bili ponudili. Janina je bila samo na eni strani oblegana in je okoli 10.000 albanskih vojakov pod Riza begom moglo pobegniti v albanske gore. Essad paša je mesto Grkom izdal in si1' tako nakopal prokletstvo celega albanskega ljudstva.
Srbija.
Organiziranje občin v novih' pokrajinah je sedaj srbska vlada poverila političnim oblastem. Da bi na mesta občinskih tajnikov in pisarjev ne prišli nesposobni in sumljivi ljudje, se omenjeno osobje nastavlja le preko stanovske organizacije .občinskih u-radnikov v Belgradu.
Odrin.
To ljutem, naravnost krvavem boju je bolgarska infanteria zavzela utrdbo Heilar-Tiazlu pred Ö-drinom in vjela pri tej priliki 400 Turkov. V bitki je Bolgare naravnost izvrstno podpirala srbska artilerija. »Turki so poskušali utrdbo zopet osvojiti, a so bili z velikimi izgubami odbiti.
Položa j v Skadru.
V London so dospela zanesljiva poročila, da je položaj Skadra naravnost obupen. Izključeno je, da bi trdnjava mogla vzdržati ponovne črnogorsko-srb-ske napade. Za slučaj padca Skadra se bo mednarodni politični položaj čisto gotovo poslabšal, ker je več kot jasno, da bodo nekatere velevlasti pripozna-le Skader Crnogorcem, kakor so sedaj velevlasti za to, da pripade Janina Grkom, ikljub temu, da je bila že namenjena Albaniji.
Turške izgube.
Listi poročajo iz Carigrada, daj so Turki do sedaj izgubili 500.000 pušk in nad 700 topov.
Turške finance.
Carigrajski listi poročajo:	Nekatere indijske
banke so ponudile Turčiji brezobrestno posojilo 10 milijonov funtov šterlingov, to je okroglo dve in pol mdiiardi kron. (Ce bo le res? Dve in pol milijardi cela Turčija ni vredna. Op. ur.)
Politični pregled.
Državnozborska nadomestna volitev.
Včeraj, dne 11- t. m., se je vršila v mestni skupini Krems-Klosterneuburg ožja volitev med nem-škonacijonalnim kandidatom Richterjem, ki je dobil 4837 glasov, in socijalnodemokratijčnim kandidatom Hackenbergom, ki je dobil 3758 glasov. Izvoljen je Richter, ki je vsled kompromisa dobil tudi vse glasove krščanskih socijalcev. Pri volitvi so se vršili veliki izgredi. Socijalni demokrati so neko hišo s kamenjem bombardirali, opljuvali več volilcev in jih mnogo pretepli.
Goriški deželni zbor.
Goriški deželni zbor — razpuščen. Današnja „Wiener Zeitung“ priobčuje cesarjev ukaz, po katerem je goriški deželni zbor razpuščen in odrejene so priprave za nove volitve. Po mnenju vlade so razmere v deželnem zboru preveč nejasne, da bi se moglo .imenovati naslednika umrlemu deželnemu glavarju Pajerju. Slovenci zahtevajo mesto deželnega glavarja za-se.
Belgija.
,Socijaldemokratična »stranka v (Belgiji^ je na dne 14. aprila napovedano generalno stavko odpovedala.
Busija iu Nemčija.
Po novi vojaški postavi pomnoži Nemčija svoje vojaštvo za 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov in
117.000	mož. Rusija pa pomnoži še letošnjo jesen Število svojega vojaštva za 115.000 mož.
Raznoterosti.
Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na belo nedeljo, dne 30. marca, ob 10. uri dopoldne, v Mariboru. Vsi pristaši vabljeni!
Slomšek-Einspielerjeva slavnost v Ljubljani. V nedeljo, dne 11. aprila priredi združeni odbor naših ljubljanskih izobraževalnih društev v „Unionovi“ dvorani v Ljubljani veliko Slomšek-Einspielerje-vo slavnost. Priprave se že vrše. Cis i dobiček je namenjen obmejnim Slovencem. Govorila bosta dr. Anton Medved iz Maribora in poslanec Grafenauer iz Koroškega.
f Peter Skuhala. Ob velikanski udeležbi prebivalstva od blizu in daleč se je v pondeljek, dne 10. m. predpoldne vršil v Ljutomeru pogreb velečastite-ga gospoda Petra Skuhala. 28 duhovnih sobratov je prihitelo od blizu in daleč, da izkažejo svojemu ljubljenemu tovarišu zadnjo čast. V ganljivih besedah mu je pridigah velečastiti gospod Matej Osenjak, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni. Maševal je velečastiti gospod Josip Weixl, župnik pri Sv. Križu. Lep sprevod je pa vodil ljutomerski dekan gospod Jurkovič. Domači pevski zbor pod spretnim vodstvom gospoda učitelja Zacherla je zapel ranjkemu srce pre-tresujočo žalostinko nagrobnico. (Sprevod se je vršil ob najlepšem vremenu. 'Odličnemu slovenskemu duhovniku pisatelju in rodoljubu svetila večna luč!
Iz poštne službe. V stalni pokoj sta stopila višja poštna oficijala gospod Iv. Peče v Mariboru in Adolf Kalb v Ptuju.
Iz učiteljske službe. Na ljudski šoli pri St. Jerneju nad Muto je razpisano mesto učitelja. Prošnje do dne 15. sušca. Slovenski učitelji, pozor!»
Iz učiteljske službe. Na Štirirazredni mešani šoli v Novicerkvi, drugi plačilni razred, s slovenskim in nemškim učnim .jezikom,, je oddati mesto učitelja. Prošnje do dne 1. aprila. — Na štirirazredni mešani šoli v Rogatcu, prvi plačilni razred, s slov. in nemškim učnim jezikom, je oddati mesto učitelja. Prošnje do dne ,1. aprila. — Na trirazredni mešani šoli na Spodnji Poljskavi, tretji plačilni razred, je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do dne 10/ a-prila. — Provizorični učitelj v[ Laškem Jožef Vam-Iek je imenovan za stalnega učitelja istotam. — Provizorični učitelj v Grižah Bogomir Zidolšek' je imenovan za stalnega učitelja istotam. — Stalni učitelj v Slovenjgradcu Maks Dobaj j,e imenovan na mestno deško šolo v Gradec, Grieskai.
Pozor! Neki agent iz IMonakovega ponuja porcelanaste klobučke na sveče, takoimenovane Kerzen-sparbrenner, od tvrdke Steck. Opozarjajo se vsi častiti gospodje župniki, da »se ne prenaglijo, ker so se ti klobučki izkazali slabe in nepraktične. Luč se ne vidi k altarju in napravljajo sitnost pri prižiganju in vgaševanju sveč. — Expertus.
Knežo škofij ska zasebna gimnazija v St. Vidu nad Ljubljano je dobila za šolsko leto 1912-13 pravico javnosti in pravico, da sme izdajati državnovel-javna zrelostna spričevala.
Iz politične službe. Provizorični okrajni komisar dr. Jožef Fasching v Gradcu je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Celju; koneeptni praktikant Fr. Sedlmayr v Slovenjgradcu je poklican v namestništvo; namestniški koncipist v Mariboru dr. F. Lajn-šič je premeščen v Ptuj; dr. Alfonz Wessely v Slovenjgradcu je prestavljen v Maribor; f koneeptni praktikant Egon pl. Schrey v Mariboru je prestavljen v Slovenjgradec.
Iz državne stavbne službe. Stavbni adjunkt pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Henrik Horna je premeščen v Feldbach.
Afera Polajnko. Ljubljanska policija je dobila to-le brzojavko:	Antwerpen, dne 9. sušca. Ivan in'
Jožefa Polajnko, ki sta se danes vrnila s parnikom „Finland“ v Antwerpen, sta bila aretovana in odvedena v žapor. Denar je zaplenjen.
Velikonočne razglednice. V zalogi „Slovenske Straže“ so izšle krasne velikonočne razglednice. Je jih devet vrst in so res umetniško izdelane. (Trgovci dobe znaten popust. Naroča se jih pri „Slov. Straži“ v Ljubljani. Slovenci, sezite po njih!
Prezgodaj moral umreti. V Kranju je umrl bivši čevljar gospod Rudolf Zeball. Pred kratkim je podedoval po svojem bratu in stricu skoro pol milijona kron, a je že umrl. 'Malo časa je užival to svoje bogastvo.
251etnica smrti Viljema Raiffeisena. Včeraj’ je preteklo 25 let, odkar je umrl v Nemčiji Viljem Raiffeisen, oče naših prekoristnih ljudskih .posojilnic in gospodarskih kmečkih zadrug. Bil je protestant, a globokega krščanskega duha. Njegov spomin bo med kmečkim ljudstvom, kateremu je storil toliko dobrega, gotovo vedno hvaljen in slavljen. ,
Bivši minister umrl. V Parizu je umrl bivši francoski mornariški minister Alfred Picard. Picard je bil v kabinetu Clemenceau po odstopu Thomsona mornariški minister, ter je ostal v tem kabinetu do padca meseca julija 1909.
Divjaštva dunajskih Nemcev. Dunajski Cehi so imeli v soboto, dne 9. t. m., umetniški piatine v XIV. okraju v ; cirkusu Schuhmann. Ciani Südmarke in Bund der Deutschen so obkolili cirkus jin hoteli v-dreti. 500 mož policije na konjih in peš je komaj zabranilo hudodelstva. Vzlic temu so Nemci napadli še češke žene in deklice in jih opljuvali. 30 Cehov je bilo več ali manj ranjenih. Policija je iaretirala 20 demonstrantov, med njimi več dunajskih Plattenbru-derjev. Lepa nemška kultura.
Bolgar o (Slovencih. V Sofiji je te dni izšel „Slovanski koledar.“ Slovencem sta v tem koledarju posvečena dva sestavka, izmed, katerih enega je napisal Podravski pod naslovom: .„Najnovejša slovenska književnost in njeni predstavitelji.“ Referirujoč o tej knjigi piše V. Sokolov v oficijoznem listu bolgarske vlade „Miru“ to-le: „Prvi in drugi članek v tej knjigi se bavita izključno s slovenskim narodom in njegovo književpostjo. O Slovencih se pri nas malo ve, da ne rečem čisto nič. Toda za to, če tudi malo, vejico velikega slovanskega drevesa, ki s toliko e-nergijo brani že stoletja svojo narodnost i nasproti trem velikim narodom (Nemcem, Italijanom in Maža-rom), bi bilo treba, da se vsaj nekaj ve. ITo velja Še zlasti za nas Bolgare, ki smo po krvi in jeziku tako blizu bratom Slovencem.“ Sokolov govori nato o razmerah slovenskih pesnikov in pisateljev novejše dobe, o Jurčiču, Jenku, Krilanu in Gregorčiču, in vzklika ob koncu:	„Izmed vseh iteh slovenskih pes-
nikov in pisateljev je pri nas poznat samo Anton Aškerc, ki je preteklo leto umrl v (Ljubljani. Izmed njegovih pesmi jih je prav mnogo prevedenih na bolgarski jezik“
Posledica balkanske vojske. Iz St. Pavla pri Preboldu nam poročajo: Tukajšnja predilnica, ki obstoji že nad 80 let, je delo ustavila in je prenehala. Zaposlenih je imela 400 do 500 delavcev, ki so sedaj naenkrat brez posla in zrejo v tužno bodočnost. Nekaj mlajših delavcev bo sicer dobilo delo v predilnicah na Ajdovščini in v Litiji, a starejši delavci in delavke, ki so pustili v tovarni vse svoje mlade in čile moči, so pa brez zaslužka. Tudi uradniško oso-bje je vrženo na cesto. Za naše obrtniške in trgovske kroge pomenja prenehajnje predilnice hud udarec, ki bo imel nepregledne gospodarske posledice.
Stroški albanskega kongresa. Ker so nekateri listi trdili, da je odbor za albanski kongres prejel od avstrijske vlade 50.000 K, je objavil predsednik kongresa Faik Bei Konica račun dohodkov in izdatkov, ki jih je kongres prejel, oziroma izdal. Prispevali so sledeči albanski notabli: Skanderbeg 475 K, Dodmassei 60 K, Pimmer 60 K, princ Ghika 475 K, neki albanski prijatelj (!) 1000 K, Albanci iz Italije 95 K, Molle 190 K, Pecu 356 K 25 h. Skupno« torej 2711 K 25 h. Izdatki: dvorana, brzojavi, spisi in pojedina 1132 K 78 h; preostanek 1578 K 47 h je bil razdeljen deloma albanskim ubežnikom, deloma pa je ostal kot fond za razne poštne stroške. ,Ce bi pa še kaj ostalo, dobi ta ostanek dobrodelno društvo „La previdenza.“ Mislimo, da je sedaj „dokazano vse: skromnost, požrtvovalnost, idealnost in dobrosrčnost „dragih“ Albancev. Skromne kronice so zložili in od tega dajo še nekaj za mestne reveže tržaške, da pokažejo tako svoje dobro srce. Ta Faik Bei mora biti velik humorist in skoro idealnega naziranja, če misli, dv bomo mi to bilanco potrdili. Sicer za enkrat naj velja tako, morda bomo kedaj pozneje nekoliko revidirali te račune.
Lep Vzgled. Za stavbo nameravane bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu, je obljubil občinski odbor občine Braslovče 1000 K in občinski odbor občine Topolšica pri Šoštanju 300 K. Občina Topolšica ni ena največjih in najbogatejših občin, pa vkljub temu sta nabrala pri posameznikih topolške občine gospod Valentin Zager in gospod nadučitelj iz Zavo-dne 685 K, za kar jima izreka vodstvo nameravanega pod:etja najprisrčnejšo zahvalo. Druge občine — posnemai te!
V ka,t. cerkev so se vrnili. V bolnišnici usmiljenih bratov v (Gradcu so prestopili pred kratkim 3 protestanti v bolniški postelji nazaj k katoliški cerkvi in nato kmalu umrli.
Dva župnika v pokoju iz lavantinske škofije se zdravita sedaj pri usmiljenih bratih v Gradcu in se priporočata pri svojih sobratih za memento.
Sv. oče je v zadnjih dneh obolel na lahki influenci. Zdravniki so izjavili, da se ni bati nobenih nevarnosti. Bolezen že pojenjuje in bo sv. oče v par dneh zopet popolnoma zdrav. Papež stoji sedaj v 78. letu.
Dr. Plachky preganja jugoslovanskega zmaja. Ptujski dr. Plachky je v zadnjem času dal slovo šta-jerčijanstvu in si je izbral kot novo torišče za svoje politično vdejstvovanje jugoslovansko' vprašanje. Pred kratkim je govoril o tej zadevi v Gradcu, v soboto bo pa v Ptuju. Na občnem zboru nemškega društva za Ptuj in Rogatec bo razpravljal o tem predmetu. Kaj bo govoril, vemo že naprej in tudi njegovi poslušalci ne bodo izvedeli mnogo več, kot kar so že čitali v raznih hujskajočih nemških; listih. Veliko več zaslug bi si pridobil zgovorni doktor, če bi mesto na jugoslovanskega, šel v boj na Šnopsarskega zmaja. Ravno med največjimi oboževatelji ptujskih nemškujtarskih prvakov grasira žgajnjepitje, da jje grozno in bi bil boj proti temu zlu že iz splošno človeškega stališča hvalevreden. Seveda, dr. Plachky ne bo sledil našemu svetu, ker bi pomenjal konec Šnopsarstva tudi konec štajerčijanstva.
Ali so tako lažnjivi, ali tako neumni? Na našo konstatacijo, da v lavantinski škofiji ni 262 (162 je bila tiskovna pomota), kakor je pisal („Slov. Narod“, ampak 508 duhovnikov, je odgovoril „Slovenski Narod“, da je vzel svojo številko iz šematizma za lavantinsko škofijo za leto 1910. Pogledali smo nalašč tudi v ta šematizem in našli, da je bilo leta 1910 507 duhovnikov, kar se lahko vsakdo prepriča ' na straneh 201—208 omenjenega šematizma. Liberalci i-majo tedaj že lastne šematizme, da lahko utemeljujejo svoje lažnjivosti. Zdi se, kakor da se hoče knezo-škofijski pisarni v Mariboru in v „Sloginem“ uredništvu pridružiti še tretja — v uredništvu ^Slovenskega Naroda.“
Oderuštvo. V težkih časih živimo. Gospodarsko življenje je razruto in je izgubilo vso stalnost. Na denarnem trgu je pomanjkanje, kakor še maloke-daj, na borzah sledi polom polomu, v industriji, v obrti in trgovini grozi tisočem uničenje, konkhrz se vrsti za konkurzom, z eno besedo: gospodarska kriza. je dosegla, vrhunec in je naravnost obupna. V teh žalostnih časih, ko je ogroženih na stotisoče eksistenc, ko milijonom grozi beda, izsesavajo razni kartelni baroni ljudstvo, da je naravnost vnebovpijo-če. V tem času splošnega propadanja, ko «zavzemlje splošna revščina onih, ki delajo, že naravnost grozne oblike, se kopiči premoženje maloštevilnih jieka-ternikov, ki nič ne delajo. Stabilimento tecnico v Trstu, ki izžema svoj dobiček iz države, za katero gradi vojne ladije, deli 23% dividendo; akcijska družba za dinamit bo izplačala za letos 25% dividendo; alpin e-montanska družba bo plačala 26% dividendo; akcijska družba Steirermühl 25% dividendo itd. Se celo vrsto podjetij bi lahko našteli, ki izkazujejo take oderuške dobičke. To že ni več izhiozgavanje prebivalstva, temveč naravnost rop na ljudskem premoženju, in če je državi kaj na lastnem, kakor tudi na obstoju svojih podanikov,, mora poseči tu vmes z odločno in krepko roko.
Pogreb f sedmošolca Josipa (Rudolfa. Dne 7. t. m. smo pokopali v Slivnici ipri Mariboru mlado življenje, (nadebudnega, pridnega, nadarjenega dijaka — sedmošolca Josipa Rudolfa! Solnce je sijalo na zemljo, ko se je pomikal preti farni cerkvi «sprevod, ka-koršnega Šlivnica-Drehova vas še ni videla. «Okrog sto tovarišev-dijakov, trije njegovi1 učitelji in nepregledna vrsta žalujočih je spremljalo priljubljenega pokojnika, kojega krsto so nosili njegovi tovariši-sedmošolci. Med lepim, ubranim petjem so položili ranjkega v mrzlo gomilo, ob koji je govoril gospod profesor dr. Anton Medved pretresljive besede. „Narava se vzbuja“, je rekel, „rože klijejo in mlada pomlad se bliža v deželo; mi pa spremljamo, semkaj istotako mlado življenje, polno nad in veselja. Vsi so bili veseli tega dijaka. On Jje zidal velike nade — sedaj so prah in pepel; ni kar so upali stariši, sestre in bratje od njega i— vse (je padlo v grob: prah in pepel; ni kar je s ponosom upala vsa župnija — zastonj, vse je prah in pepel!“ Tolažil je govornik žalujoče, češ, da je Bog mladeniča s to rano smrtjo obvaroval morda poznejše nesreče. Z|aklical mu je v imenu starišev, bratov in sester, v imenu cele župnije, v imenu učiteljskega zbora in tovarišev: „Dragi, spavaj sladko!“ — Kaj smo izgubili, pove nekaj spisov, ki jih prinese „Straža.“ (Tvoji tovariši pa se ne morejo ločiti od tvojega spomina, zato ti kličejo še enkrat in zadnjikrat: „Ljubljeni tovariš, spavaj sladko!“ >— Tovariši.
<%•
Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah, priredi „Slovenska Straža“ pri Sv. Magdaleni v društveni sobi svojo mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Maribor. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, 16. t. m., popoldne, se ponavlja znamenita zgodovinska slika „Ben Hur“, ki je prvič privabila toliko občinstva, da je moralo nad sto oseb oditi, ker ni bilo več prostora. S tem, da se vrši igra popoldan, bo gotovo ustreženo zlasti zunanjemu občinstvu, ki se za to-le
krasno igro zanima. Ker se ägrai letos ne bo več-po-navljala, naj nikdo ne zamudi prilike, si jo ogledati. Začetek točno ob pol 4.'uri popoldne. Letaki z vsebino se dobivajo na dan predstave pri vratarjih zastonj.
Maribor. Skioptično predavanje o balkanski vojski, ki ga je priredila včeraj zvečer „(Slovenska Straža“, je bilo zanimivo in je obče zadovoljilo. Na splošno željo se ponovi prihodnjo nedeljo, dne 16. sušca, ob 8. uri zvečer, v dvorani katoliškega del. društva, Flößergasse 4. Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišča 30 vinarjev, dijaki 20 vinarjev. Pridite! — „Slovenska Straža.“
Ruše. V nedeljo popoldne je nastal v krčmi g, Pintariča v Rušah med pivci prepir in tepež, pri kar terem je Anton Potočnik 201etnega žagarja Rudolfa Dobnika iz Smolnika s četrtliterskim kozarcem,, tako močno po glavi udaril, da je ta padel in nezavesten obležal. Dobnika so morali vsled; zadobljene rane na glavi odpeljati v bolnišnico.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na velikonočni pondeljek, dne 24. marca, predstavlja mariborski 0-rel v gostilniških prostorih gospoda Kodra v St. Lovrencu nad Mariborom gledališko igre „Naša kri.“ Slovenci iz Št. Lovrenca in okolice,, pridite mnogoštevilno !
Sv. Trojica v Slovenskth goricah. D priliki pogreba velečastitega gospoda Fr. Puntnerja so tu zbrani duhovniki po šentlenartski podružnici darovali „Slovenski „.Slovenski Straži“ 25 K.
Sv. Lenart V Slovenskih goricah. Gospod dr. Lovrec je „Slovenski S raži“ „velikodušno“ daroval 10 K v spomin na ruperčko „slavlje.“ Prosimo, da gospod doktor „.Slovenski Straži“ tudi v bodoče o-hrani svojo „prostovoljno“ naklonjenost. Naj ga v tej lepi lastnosti — toda brez raznih napredkih prizorov — posnemajo vsi vrlo galajntni gospodje!
Slov. Bistrica. Tudi v našem okraju so dobili vsi župniki „Slogo“ in je bilo na ovitku tiskano: „Plačano.“ Radovedni smo, kdo ije plačal? Dr. Ploj ali posojilnica v Celju? Naj uredništvo „Sloge“ to pojasni, da se gospodje župniki velikodušnemu dobrotniku primerno zahvalijo, i — Da je „Sloga“ najbolj hinavski liberalen list, priča napad na S. K. S. Z. v Celovcu v zadnji številki (lista. Slovenci • naj složno skupaj delajo, želi baje „Sloga“, a kljub temu napada važno koroško organizacijo ile radi tega, ker si „drzne“ povjdarjati, da je pri narodnem delu potrebno tudi uvaževati verska načela. Kdor bere poročilo jo delovanju S. K. S. Z. na Koroškem, vidi, da je ista v lanskem letu več storila, kot vsi mladi in stari liberalci na Štajerskem v vseh letih svojega, „plodonosnega“ delovanja, a „Sloga“, ki pravi, da ni liberalen list, je napadla to delovanje radi tega, ker organizacija ni liberalna. S takimi napadi si ne pridobiva «„Sloga“ simpatij, (zato naj isto prebirajo dr. Jurtela, dr. Ploj in dr. Rosina, gospode župnike in naše pristaše pa naj pusti pri miru; če jpiajo dr. Ploj in drugi liberalci preveč denarja, naj ga pošljejo „Narodnemu Listu“, 'kateri ima velik deficit in išče podpore.
Konjice. Na Jožefovo po stanovskem nauku poročata svojim voljlcem poslanca dr. (Korošec in Novak. Možje in mladeniči konjiškega okraja, — na plan!
Ptuj. Naši protestantje so priredili pretečeno sredo v svojem Vereinshausu družinski večer, na katerem je predaval neizogibni pastor «Hegemann iz Ljubljane o temi:	Carigrad in propadajoči polume-
mesec. V predavanju je slikal pastor Hegemann svoje potovanje v Orijent ter označil sodbe poklicanih poznavalcev razmer, glasom katerih je položaj Turčije brezupen in njen razpad neizogiben. Z izvajanji Hegemanna se pa naši goreči lin (veliki, prijatelji Turčije niso strinjali. Veliko raje bi bili slišali, če bi jim bil pastor Hegemann povedal, da (bodo Tursi kmalu vse balkanske Slovane pohrustali. Pastor Hegemann si bo gotovo dobro premislil, predno bo ;spet šel na Ptuj predavat.
Celje. Dramatično društvo v Celju vprizori v nedeljo, dne 16. t. m., v celjskem Narodnem domu burko „Luče in Lipe“, spisal Kraatz. Zjačeitek točno ob pol 8.1 uri zvečer; predprodaja vstopnic v Zvezni trgovina.
Celje. Gospoda bivšega kandidata B. Kuneja vprašamo, zakaj toži odbornik vinarske zadruge isto, zakaj izstopajo (vsi liberaini člani in k’do bo plačal predujem okrog 1000 K, katerega je dobil poprejšnji poslovodja? Ali je vinarska zadruga v Celju — Grič v drugi izdaji?
Loka pri Zidanem mostif. Pri občinskih volitvah dne 6. t. m. so v tretjem razredu izvoljeni v občinski odbor:	2 pristaša Slovenske kmečke zveze
(dosedanji župan Peter Blatnik s 170 in Ivan Mlinar s 168 glasovi), potem 4 liberalci s 167 do 179 glasovi, in 2 socijaldemokrata vsak po 167 glasovi. V drugem razredu so dne 8. t. m. zmagali ,vsi kandidati Slovenske kmečke zveze z 52 do 64 glasovi ; liberalci so frčali s 40 do 49 glasovi. V prvem razredu so po izdajstvu dveh Slovencev, ki sta z Nemci potegnila, zmagali Nemci s 13 proti |9 glasom. V odboru bo tedaj: 10 naših, 8 Nemcev, 4 liberalci in 2 socijaldemokrata, če bo ostalo pri tem, kar je dvomljivo, ker so se godile velike krivice.
Darujte za Slov. Stražo !
L#epa nova štacnna (trgovina
s stelažami vred, se da v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Marija Reicher, Sv. Barbara v Halozah.	53
Balkanska vojska v Mariboru!
Prihodnjo nedeljo 11. marca ob 8. uri zvečer bo v v dvorani Katol. delav. društva predavanje z lepimi skioptičnimi slikami o balkanski vojski. Slovenci, na dan!
Gospodinja
izurjena v vsem gospodinjstvu, ki je bila mnoga leta v župnišču, išče službo isto tam. Naslov : „Rosa Langer 69“ glavno poštno ležeče Maribor.
■JEMJ5JSJ
Inseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
tf ažno za ženine in neveste!
Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej
vsa pohištva nizko pod lastno ceno, kot eie-gantna pohištva za spalne sobe in obednice,
elegantne pisalne mize itd, od najpriprostejše do naj fine jše izpeljave.	Neverjetno poceni !
Josip Kolarič, mizarski mojster
V Mariboru, Franc Jožefova cesta št. 9.
Hotel „Avstrija“
(Rajšter« v Šoštanju
se pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se Celje, poštni predal št. 43.
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bergmaana & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
b
Prodajalnica tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor :
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne, vence.
Državni telefon št. 113
ISKABNA sv
BULA
Koroška cesta 5 MARIBOR
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z' lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike : pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Postu, hran. St. 25010
Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini,
ako jo sedaj poskusite
ko se je posrečilo vrelec mod rno urediti
in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tdstovrška“ z vsemi
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo	se.^ai najboljša zdravilna in
mozira in ostane tndi čista	99 B uiaiuwl	namizna osvežujoča mineralna
kisla nr A i m	JI naročajo odlični zdravniki za seinza	b'la
yoda. i OIÖ aOW™SSa.U8y0jek0iniketer začele bolnišnica. ■	-«Sink ral odlikovana na dveb razstavah. Dobiva se v vseh boljših TAleZgiianelffi d £*4 i	I RlSlö.'Sä
gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju ■ wlö ItlWI	Sla&IBSBj
(Koroško) — Zaboj s 25 3/8 steki, stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev
p0 najnižji ceni. Poskusite! Boste
AhctinRntl I PiJte le Tolstovrško llllhllllvllll ■ slatino, ki vsled sveže
ga, prijetnega okusa nadomesti vsako drugo pijačo !
lvalili !
Kadilci!
grgrate in pijete
Katare in drage bolezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno Tolstovrško“.
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto
Založnik in izdajate1'- Konzorcij „Straža“.
Odgovorni uredni- Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.