m mm
Leposloven in znanstven list. --«•*•»--
Leto II.	Y Celovci, 1. decembra 1882.	Štev.
Oreharjev Blaž.
Povest.
Spisal Anton Koder.
I.
Na pragu je stal stari Orehar iu roki je imel nad prsimi prekrižani. Tja v podstrešje svoje bele v dva nadstropja zidane hiše je pogledoval izpod gostih hudih obrvij, in iz brezzobih skremženih ust mu je silila kletev.
V velikem Oreharjevem konjskem hlevu pa se je zbirala vaška mladina ; bosopeti fantiči so zijali tja, in vaški gospodarji drli skupaj in mrmrali med potem: „Bes škoda ga je, oh škoda Oreharjevega žrebca, pet sto goldinarjev je bil vreden; zdaj se bode pa konjederec mastil z njim."
In v resnici, v hlevu je ležal leporejen, kakor sod okrogel in šimljast kot da bi ga bil sneg opodel, Oreharjev žrebec in milo je pogledoval svoje obiskovalce. Vaški možakarji pa so se prepirali in hoteli po pe-takih in desetakih stavit, eni, da bode šimlja, drugi, da ima plličnico, da se je pregrel, tretji, da ga napenja, da bode treba streljati va-nj, zadnji pa, da ima ubiti ali pa zlomljeni zadnji nogi.
Le konjski hlapec Blaž, ki je z obvezano glavo okoli možakarjev hodil, kajti pred enim tednom mu je baš ta hudobni žrebec desno uho odgriznol, ni rekel ničesar, le še bolj bled je bil kot sicer.
Zdajci pridrdra sem od fare voz, in na njem se pripelja rudečelični, dobro rejeni konjederec.
„Ali mu bova vrat zavila ali kali, Orehar?" pozdravi še vedno na pragu slonečega gospodarja, ko raz voza skoči in tovarišu tobakov mehur pomoli.
„Hudiči, njemu bi ga zavil, rogovili starej, že veš komu ! Jaz pravim, ubil mu je nogi 011, nihče drug, ker ga je po desnej strani zaznamoval," odgovori jezno gospodar gobo kreš6č, da pritrkujejo njegovi sivi dolgi lasje po nagubanem čelu in neobritih licih.
„Kdo bi mu zameril, če ravno zdaj pogreša ušesa, ko se ženi. Njegova Urša ima tudi važno besedo pri tem, kakor trdijo," pristavi smeje se konjederec in s tovarišem v hlev odide.
„Dolgo te ni bilo, skoro je šimelj pustil dušo med tem," pozdravijo možakarji prišleca in jima delajo prostor.
„Nič ne dč, konjska se že še ulovi, saj v nebesih je ne marajo, v peklu pa za take več prostora ni," norčuje se konjederec in zgrabi konja za rep ter ga na vse pretege kvišku vleče.
„Tega ne, da bi mu rep ruval, potem bi se še Blaž k poroki ne hotel peljati z njim, je-li Blaž ?" norčujejo se zopet možakarji.
A šimelj je mirno trpel tako surovo preiskovanje. Zadnjih nog niti dvignol ni ter kaznoval brezsrčnega zdravnika, s sprednjima pa je bil samega sebe po prsih.
„ Zadnji kolovrat ni več za rabo, poglejmo kaj je s sprednjim!" m6ni konjederec, prijemši žrebca za čeljusti in puščajoč mu na ušesih.
Rudeča lepa kri se vlije iz rane.
„Zdrav je kakor riba na krvi in v glavi," čuje se zdajci več glasov na en pot, in nihče ne more umeti kako in kaj!
„Šleve brezumne," oglasi se pri tej priči Orehar, „saj sem dejal, da ima ubiti zadnji nogi."
Izgovorivši zgrabi bič raz stene in jame udrihati po žrebci kar počez in počez, koder prileti, nekoliko tudi po preradovednih bosih fantičih, da kričaje odskočijo.
„Pusti ga, ne ubijaj ga, saj tako ne bode dolgo!" kriče zdajci sosedje in hočejo izviti gospodarju bič iz rok. Tudi to preumetno zdravilo ne pomore konju na noge. Na sprednji skoči sem ter tja in kleči na njih, zadnji pa mu ne služite, kakor da bi bili leseni.
„Zdaj vidite, da je ubit," vzklikne zopet Orehar, strašno zakolne, bič možakarjem pod noge vrže in odide po vasi.
II.
Nekaj trenotkov pozneje je bil zopet prazen hlev. Konjederec in sosedje so se razšli razžaljeni, meneč: „Kakor ogenj je Orehar, v steno bi ril z glavo togotno. Če ni pa ni! Kaj mi moremo zat6?"
In ko je bilo zopet vse tiho in mirno, prislonil je konjski hlapec Blaže duri, za glavo se prijel, zajokal na glas in na konja — omahnol.
„Šimelj, je-li šimelj, da nisi ubit ?" vzdihoval je in popraševal konja, gladil mu grivo in vrat ter zrl v njegovo žalostno oko.
Ko se ni ganola žival in vedno bolj težko dihala, kajti ležala je že drugi dan tu brez jedi in pijače, planol je hlapec kvišku, dirjal kakor blazen po hlevu in kričal: „0 proklete vile, o nesrečne vile, zakaj sem
jih povzdignol, zakaj udaril z njimi po kolenih? Zakaj? Zato! Prav sem imel, ker je dejala Urša, da ne gre z men6j le z enim ušesom pred oltar".
Izgovorivši omahnol je na posteljo za durmi in je glasno ihtel.
Med tem se lahno duri odslonijo, in petdesetletna kravja dekla Urša stopi v klev in zakliče: „Blaž !"
Ker pa ne dobi odgovora, zaječi: „0 Ježeš, kje pa je, še ob um bode zaradi tega konja in tistega ušesa."
Dolgo časa sta slonela potem molče stara zaljubljenca, ko vpraša hlapec: „Kaj pravijo ljudje o meni in konji?"
„Nič, samo Orehar kolne in pripoveduje vsakemu v zobe, da tistih dve sto goldinarjev, ktere imaš pri njem shranjene, več iz roke ne d£ in da si sam žrebca izplača."
„Tako je Urša tako, in prav ima gospodar prav, da veš," zakliče zdajci hlapec in na obraz po postelji pade.
„Prav torej," meni ženska, „ali pa je meni povšeči, ne prašaš!"
Po teh besedah hoče molče oditi, a ženin jo zgrabi za obleko in kriči: ,,Ostani, poslušaj!
Jezen sem bil in žalosten, draga moja, in zapuščen od vsega sveta, saj si mi poročila, da ne greš z menčj pred oltar z enim ušesom. In tega je kriva ta prokleta konjska rogovila, pravim potem in zagrabim vile, one težke gnojne vile in se maščujem nad svojim gorjem, nad to konjsko dlako, da se zgrudi, kakor menijo možje, z ubitima nogama na tla."
Dolgo ni mogel hlapec pripovedovati, obraz si je zakril z rokama in polglasno pritrjeval: „Pet sto je vreden žrebec, prav ima Orehar, če si pridrži shranjene novce; saj sem jih v loteriji dobil, zaradi tega nimajo blagoslova božjega."
„Tako!" pravi ženska. „Dvajset let si hodil za menčj in mi že-nitev obetal, dvajset let je naju vsa fara po zobeh nosila in obirala, zdaj je pa prav, če se vse razdere, ko bi bil denar, lep denar pripravljen."
Izgovorivši razkorači se majhna brezzoba in bosa ženska pred hlapcem iu ga pahne od sebe meneč:
„Uho naj bode, kjer hoče,, tepec, ko bi le denar bil, a brez obojega se za grmom ali v kurnjeku ženi, če hočeš, pri meni pa ne, to si zapomni !"
III.
Tretji dan je bilo potčm. Pol vasi, moški in ženske m tudi mi bosi fantiči stali smo v gručah na Oreharjevem vrtu in smo gledali, kako so na konjederčev voz nakladali mrtvega žrebca.
Težek je bil in lep, da ga je komaj osem mož zmagovalo valčč ga po lestvi v višavo, in smilil se je cel6 nam otrokom in škoda se nam ga je zdelo.
Stari Orehar pa ni pomagal sosedom pri nakladanji. Na vežnem pragu je stal bled kakor zid in niti odgovarjal ni, če so ga možje nagovarjali.
Med tem priteče sem izza ogla ženska s kuštravimi lasi, z rokama sega po zraku, po bledem lici jej der6 solz6 in pred Oreharja se ustavi ter praša:
„0h ljubi Bog, Orebar, ali res že ni tretji dan Blaža na ogled?"
Gospodar se nasmeje, po tleh pred svojo nekdanjo deklo Uršo pljune in zakriči: „Kaj meni mar? Poglej, tamkaj ga nakladajo! Ljubše bi mi pa bilo, da bi naložili vajine stare grešne kosti. Nej boj se, dvajset let sta slepe miši lovila, ne uteko ti hlače proklete."
Ženska ne odgovori, le z roko zamahne po možaku in zbeži glasno jokaj6č proti hlevu.
Med tem se razide ljudstvo z Oreharjevega dvorišča, in mi fantiči za njim.
Popoldne se vlije ploha, in dva dni in dve noči dežuje neprenehoma, kakor da bi iz vedric vlival.
Tretji dan tečemo vaški fantiči z abecedniki v platnenih torbicah po stranskem potu ob vodi v farno šolo. Sem ter tja se ustavimo ob bregu in pregledujemo, koliko je povodenj pokončala naših žimnatih „locnov", ktere smo bili ondi ruineno-kljunastim kosom nastavili. Nenadoma zakriči deček, ki je najbolje tekel ter bil najboljši nastavljavec: „Bežimo, bežimo, Oreharjev Blaž — moli roko iz jelševja!"
Stekli smo, kar so nas mogle pete nesti, a ne v šolo k fari, temveč v vas domu, in ondi smo kričali na vse pretege, kaj smo našli.
Kmalu se odpravi nekaj mož ob vodi, in pol ure pozneje prineso na smrekovih vejah mrtvega, utopljenega Blaža.
Ko ga hočejo položiti v Oreharjevo vežo, pokaže gospodar s črevljem proti pokopališču, kjer stoji mrtvašnica. Ondi je ležal potem mrlič brez luči in bele rjuhe črez obraz in brez kropilcev. Le vaški otroci smo ga hodili gledat skozi omreženo okno in strašili smo z njim manjše svoje tovariše.
IV.
Drugi dan je sicer počival Oreharjev Blaže v mrtvašnici, in zvonilo je med tem „večno luč" in svetemu Florijanu in sedem zjutraj in poldne, a mrliču z vsemi tremi skupaj pa ne.
Mi fantiči smo se veselili mrličev; kajti tedaj smo smeli zvoniti in se obešati po zvonovih vrveh po cele pol ure.
Že naprej smo imeli vse izračunjeno, kdo zvoni z velikim pet in dvajset stotov težkim zvonom, kdo s srednjim počenim in kdo z najmanjšim tako zvanim „cingljetom". In kedar je kdo huje obolel, hodili smo poslušat pod okna in v vežo, kako mu je, in se prepirali potem, ali bomo kmalu zvonili.
Baš pri Blažetu smo imeli smolo. Crkovnik je namreč vrvi v tako debele vozle zaveval, da jih ni mogel nobeden doseči. Ker smo pa upanje imeli, da se 011 naposled vendar le omeči, hodili smo marljivo gledat pod zvonik, kako in kaj.
Drugi večer smo bili zopet v polnem številu ondi zbrani, ko Ore-harjeva nekdanja Urša sem črez polje priteče in kriči: „Otroci, zvonite, zvonite, moj Blaže je umrl in brez zvonjenja v nebesa ne more!"
Opogumil nas je ta govor in zbali smo se tudi ženske, ki je bila tako čudno bleda, razoglava, bosa, s kuštravimi lasi. Poskušali smo torej zopet in plezali drug po drugem, da bi ujeli vrvi. Največjemu se posreči v resnici obesti se na vozel, da udari žalostno na eno plat zvoni in zopet počasi na drugo. A moči ga zapuste, da pade na tla. Pri tej priči steče dekla proti vasi in kriči: „Zvonite, zvonite, Blaž je/umrl!" in zdaj uderemo tudi mi fantiči z velikim hrupom za njo.
Naš vrišč in bitje na plat zvona zvabi kmalu skoro vso vas kvišku, ki dirja z nami na ravnost k Oreharju.
Gospodar je na dvorišči pri velikem brusu stal in težko sekiro brusil, ko prihiti Urša tja in kriči: „Hudobec črni, kje so Blaževi denarji, da zvonjenje in pogreb plačam krščanski, kakoršen se spodobi?"
Orehar se najprej zasmeje, v babnico izpod čela poškili, potem se pa v ustno ugrizne in hitreje s kvedrastim črevljem brus goni, da se iskre iz njega krešejo.
To še žensko bolj razhudi.
„Peklenšček si ti iz pekla, pa ne človek; denarje daj, ki jih je Blaže pri tebi hranil, cela terna je bila!"
„Ko bi bil tebe dobil, bil bi pa dve terni zadel," odgovori hudobno mož in pristavi: „Zdaj ko na diljah leži, ne potrebuje več novcev, če jih pa hočeš ti imeti, pa teci h konjedercu, — on ima Blažev denar in morda tudi kakovo hlapčevsko rogovilo za tvoje grešne kosti!"
Otrpnela je ženska pri teh besedah, nat6 zbledela in se stresla po vsem životu. Le z levo je počasi pod predpasnik segla, skočila potem kakor blazna k možu, in svetel nož se je zabliskal v zraku in — obtičal v Oreharjevih prsih.
„Tudi tebi ne sme zvoniti, tudi tebi ne hudobec," kričala je ženska potem in si delala pot med osupneno množico.
Strašen šum in dir je nastal nato po vasi.
Ko so odnesli možakarji Oreharja mrtvega in vsega krvavega v hišo, stekli smo zopet mi pod zvonik in našli odvezane zvonove.
Zvonili smo potem celo uro ranjkemu Oreharju in se veselili take nepričakovane sreče! Ko smo se pa naveličali in utrudili vsi, zavezal je zopet crkovnik zvonove. In vendar je zbudilo vaščane v noči zopetno zvonjenje. Pravili so drugo jutro, da je zvonila zblaznela Urša o polnoči svojemu utopljenemu Blažu.
Pogreb je bil drugi dan na vaškem pokopališči, da še nismo nikdar takega otroci videli. Niti blizu si nismo upali. Izza pokopališčnega zidu smo gledali, ko so prinesli sosedje iz mrtvašnice Oreharjevega Blaža in ga spustili v novo jamo prav tam v kotu pri zidu. Duhovnika ni bilo, in zvonovi tudi niso zvonili. Ko je bila jama zopet s prstjo napolnjena, molila je stara ženica nekaj očenašev, in možakarji so odgovarjali. Potem pa so nasadili pokrivala, vzeli pipice iz žepov in kresali gobe ter govorili o Blaži. potem pa o vremenu in se razšli. Mi fantiči smo se pa pri tem žalostnem pogrebu tolažili s tem, da bodemo še danes in še jutre Oreharju obilo zvonili, nato pa še starej Urši, če jo morda s smrtjo kaznijo, ker je umorila gospodarja.
*
Napoved.
Pri nas veseli bil je pir, In pili so, vriskali so, In bas je dramil nočni mir, Na „podu" tam plesali so.
Zvonil je zvon tam osmi dan, Pogrebci pa molili so, Prepeval bilje je kaplan, Nevesto v grob spremili so.
Odbilo ni še polnoči, Odgodel ni še rog in bas, Ko strune počijo mu tri »Napoved", djali so na glas. —
Črez osem dnij in pa nočij Pričel se je — krvavi ples, Kjer boben poje, grom buči ln strop odmeva tam nebes.
Zvečer imeli so pokop Vojaki, tam streljali so, Tovaršu, ženinu na grob, In godci mu piskali so.
Mlad vrtnar,
Jto vrtu sprehajal se mlad vrtnar, Prepeval je tako: Da bil bi njeni le vratar, Oj to želim samo!
Na linah je stala grajska hči, Ko.peval pevec mlad; — Črez dva je bil dneva, tri noči Čuvaj že njenih vrat.
In zopet prepeval je vesel Na straži dan na dan: Če njo poljubiti le enkrat bi smel, Rad skočim v tomun strašan!
V dvorani nekdo odpel je potem Premilo presladko: Da greh je tebe ljubiti vem, A ljubim te zvesto.
Prepeval odslej vratar ni več, — V tomun ga je zvečer Grajščak ukazal vreči sloveč, Za njim - še lastno hčer.
y-
France Schubert.
Življenjepisna novela. Sestavil Fr. Jaroslav.
IV.
V ogerskej grajščini.
C
Dadunosno drevje je bilo v najlepšem cvetji, in prijazno je pomladansko solnce ogrevalo zemljo. Schubert ni mogel strpeti doma, pograbil je klobuk in hitel pod milo nebo. Sanjavo je hodil sem in tja po tako zvanem javnem vrtu, in po glavi so mu rojile razne melodije. Nenadoma ga nekdo za ramo poprime, Schubert se ozre in zagleda od-gojitelja mladih grofov Esterhazyčev, pa gledališčnega igralca Korna.
France, malo vas morava pomotiti, omenil je prvi gospod; meni je namreč naročeno, da vas naj za to poletje povabim v Szelecz na Ogersko Ne veste, kako prijetno je tam življenje, in gospoda bode srčno vesela, ako jo počastite s svojim pohodom.
Schubert je molčal. No saj pojdete, ali ne, menil je z nova odgojitelj.
Bi že šel, toda, — ne včm, — imam.
E kaj, ljubi umetnik, nič ovinkov, na ravnost govorite, jaz ne bodem pravil okrog.
To je že res, ljubi gospod, ali ta reč je tako-le: Prvič moram pod-učevati na Dunaji, drugič moram delati, tretjič ne vem, ali bode očetu po volji, kajti on vedno poudarja: svoji k svojim, in naposled je še ena: v grofovskem gradu se menda zahteva, da hodi človek dostojno opravljen.
Pojte, pojte, vsi ti izgovori so prazni. Stojte, hočem takoj vse od kraja ovreči. Koga podučujete? Mlade gospode in gospice, ki pojdejo kmalu s svojimi stariši na deželo ali v toplice; v gradu bodete tudi mogli delati kakor domd, ali pa še lažje, živa duša vas ne bode motila. Imeli bodete visoko, lepo sobo v mirnem kraji. Do kosila bodete tičali v njej, če se vam bode ljubilo, a če vam bo zvunaj pod milini nebom bolj ugajalo, bodete se pa sprehajali po razsežnih grajskih vrtih, ali se vlegli v senco košatega drevja. Tudi domd ne delate dalje kakor do dveh črez poldne. Kar se tiče očetovega pregovora, ta je sicer •dober in istinit, toda Esterhazy so jako prijazni ljudje. Tudi ne gre, da bi bil človek preskromen, saj ste umetnik, velik umetnik. V nekoliko letih bodete slaven mož, če ne verujete meni, vprašajte tu gospoda Korna. On vč, kaj veli Schiller, in naj vam tudi tisto povč, kajti jaz sem se bil zaklel, da vpričo gledališčnih igralcev nikdar več ne recitujem nobenega versa.
Korn se je na vso moč zakrohotal. Ljubi gospod doktor, odpustite, odpustite, če vas je ta ali oni gledališčni igralec kdaj ostro kritikoval, le pomislite, kolikokrat ste tudi vi in vaši drugovi kritikovali uboge igralce. A kar se versov tiče, sta gotovo Schubertu znana: „Es soli der Sanger mit dem Konig gehen, Sie beide wohnen auf der Menschheit Hohen."
Schubert se je zadovoljno nasmejal in z glavo pritrdil, doktor pa je nadaljeval: Na deželi, vzlasti na Ogerskem, ni potreba posebne oprave. Oskrbite si še eno lahko poletno obleko, pa je!
In jaz vam jo bodem izbral, ljubi Schubert, pristavil je Korn; mi gledališčni igralci smo v tem bolj zvedeni kot vsi skladatelji. Upam, da bodete na Ogerskem zadovoljni; nova zemlja in novi ljudje hočejo vam vzbuditi novih idej. Tedaj že velja, vi pojdete! Če bi vam pa le ne ugajalo v Szeleczi, česar ne morem misliti, bodete se pa tudi lahko domu vrnoli, kedar vam bode drago.
No pa pojdein, obljubil je Schubert.
Dobro, mož-beseda! Kodbina Esterhazyjeva odrine pojutrešnjem, gospa grofinja z nekoliko služabniki pa že danes, in midva pojdeva črez tri dni. Med tem se lahko poslovite pri imenitnih svojih učencih, pri prijateljih in znancih, in če vam je Dunaj tako na srce prirastel, stopite v zvonik sv. Štefana in se ga naglejte! Tedaj velja, kaj ?
Da, veljd! Pojutrešnjem vas obiščem, da se še kaj več pogovoriva, odgovoril je Schubert. Doktor se je poslovil od Korna in Schuberta ter odšel. Korn pa je omenil smehljaje: Le veselite se, prišli bodete k jako razumnim ogerskim magnatom, morda pride v grad tudi grofinja Szapari, ali kneginja Clary, rodom Choteckova, jako muzikalna dama. Zavoljo
teh dveh dam. pa tudi zato ker vaš genij visoko čislam, hočem vam neko ljubav učiniti, če tudi potem vse psovke za menoj zmečete.
Kaj takega? Radoveden sem, gospod Korn.
Pokazal vam bodem, kako se je treba nakloniti gospodi. Mati nebeška, kako ste se držali, že veste kdaj! Ko je občinstvo prvikrat slišalo „Erlkoniga," ko je bilo vse po konci, ko vam je gotovo kakih tri tisoč rok ploskalo, kaj ste vi počeli takrat ? Vogel vas je tako rekoč privlekel pred občinstvo, in vi ste se držali kot mevža. To pa ne gre, dragi prijatelj, bolje da se ne pokažete, kakor pa take komplimente delati! Tedaj, ali se bodete naučili, kako se je nakloniti občinstvu?
I kaj pa. Ali pomislite, da nisem takrat sam vedel, kje sem. Vse se mi je sukalo pred očmi. S takim strahom sem nastopil in igral! In ko sem zaslišal glasno dolgotrajno ploskanje, bil sem ves s sebe. Povrh sem še pa zagledal očeta v parterru, ko si je oči brisal, in to me je do cela omamilo, zato sem se. tako leseno držal in nerodno naklonil. —
Prečudokrasnega majnikovega jutra vzdigneta se Schubert in od-gojitelj na Ogersko. Schubert je hotel opazovati ogersko zemljo in njene stanovalce, zat6 sta počasi potovala, dostikrat peš. V Požunu sta se en dan pomudila. V Szelecz sta dospela opoldne zares lepega majnikovega dne. Hišnik je peljal Schuberta v sobo, ki je že po zvuuanjem pričala, da je skladatelj v tem gradu dobro došel.
Soba z malo spalnico vred bila je visoka in samska v mirnem kraji. Na pisalnej mizi ob oknu ležalo je veliko različnega notnega papirja in peres, po stenah so viseli godbeni stroji, v enej omari je bilo na zbiranje raznih skladeb, v drugej pa najboljših pesnikov nemških.
Schubert se je šel predstavljat grajskemu gospodu in gospe, ki sta ga jako dobrovoljno sprejela, in črez nekaj dnij že ni čutil, da ni doma; prav prijetno je bilo pri tej vrlo naobraženej gospodi.
Zjutraj za rana je hojeval po vrtu ali po jako zanimivej okolici grajskej; kaj takega kakor tu še ni videl. Po sprehodu je navadno delal po več ur. Tu je Schubert zložil ali vsaj osnoval nekaj oper in drugih jako priljubljenih skladeb.
K mizi je prihajal vselej o pravem času, govoril je malo, ali zvečer v salonu bil pa je on v svojem elementu. Včasih je igral svoje lastne skladbe, ali kaj zapel sam, pa tudi z drugimi skupaj.
Svojih domačih ni pozabil, redoma jim je dopisoval in poročal vse znamenitejše dogodke, tudi je spisoval dnevnik, v kterem pa ne nahajamo beležek o zvunanjem življenji njegovem, nego bolj o notranjem. Po nje-govej smrti je oče nektere črtice iz dnevnika prepisal in prijateljem v spomin izročil.
Nekteri so po teh odlomkih sklepali, da je bil Schubert melanholična duša, 110 temu ni tako. Res je bil Schubert z malim zadovoljen,
ali vendar ga je bolelo vidčč, da mu sicer slava raste, a materijalne okolnosti se mu nočejo nič kaj zboljšati.
Zavedaj6č se svojih muzikalnih sposobnostij prosil je 1. 1816. razpisane službe v Ljubljani. Ali odgovorili so mu, da se hočejo poprej obrnoti do muzikalnih veljakov na Dunaji, zakaj njegovo ime jim še ni znano, in kakor hitro prejmejo odgovor, hočejo mu takoj o tem poročati. Ti muzikalni veljaki, morda Salieri, niso ga gotovo dobro priporočili, kajti Schubert ni dobil službe!
Tudi bi bil Schubert rad v miru opere izdeloval, ali ker je bilo vedno denarja treba, zato se je moral dramatike ogibati ter se bolj s pesnimi baviti, ki zahtevajo manj časa in truda. A to je bilo zopet na škodo njegovim operam.
Schubert je tedaj delal neprestano, da je mogel pošteno živeti, a ker so bili honorari pičli, moral je veliko delati, in to je bilo krivo, da je tudi srednjega blaga na dan spravljal. •
V svojih detinskih letih je Salierija spoštoval kot kakovo vzvišeno bitje, ki s svojim talentom in znanjem visoko nad njim stoji: tudi pozneje ga je vselej hvaležno omenjal, nikdar ni pozabil, da se mu ima za marsiktero dobrohotno opazko pri skladanji zahvaliti. Ali sčasom je Schubert preveč vedel in znal ter imel tako zdrav vkus, da se ni mogel več navduševati za Salierijeve opere. Izprevidel je, da one nimajo nobene prave cene, in že takrat so začele celo na Dunaji z odra izginjati, ker so se navadno igrale v praznej hiši. Ali vendar je Salieri po tedanjih okolnostih dobival jako sijajnih nagrad za svoje suhoparne opere!
Schubert je bil hvaležen sin in dober brat, zato ga je srce bolelo, ko je videl, da se njegovi domači veliko trudijo za vsakdanji kruh, a ni jim mogel nikakor pomagati. Nič čudnega tedaj, da je več potov svoje zvu-nanje okolnosti primerjal z okolnostmi drugih skladateljev, ki so manj in slabše delali, pa so bili vendar bolje plačevani, in to ga je navadno vselej zelo potrlo. Prijatelji so ga sicer, kedar mu je taka tožba iz ust ušla, tolažili, da se tudi Mozartu ni bolje godilo, ali edino to prepričanje, da tudi drugi trpe, še ne more človeka do cela pomiriti!
Neki prijatelj je Schnbertu to-le nasvetoval: Pojdi za nekaj tednov z Dunaja, potem daj razglasiti, da te vabijo v London ali Pariz, in videl bodeš, kako te bodo začeli vabiti in prositi, da nikar ne hodi, da doma ostani. Ali Schubert je odmajal z glavo, češ, da se takih sredstev noče posluževati, da noče slepiti.
Vrnovši se z Ogerskega na priljubljeni mu Dunaj, lotil se je nekako pomlajen z veseljem dela, in samo tiste zime zložil je do 50 pesnij.
Izvedenci trdijo, da ni v Schubertovih pesnih one intensivne lju-bezniške strasti, ki se tako pogostem pojavlja pri novejših skladateljih, ali zato veje jz resnobnih njegovih skladeb srčna pobožnost.
Prihodnje pomladi so Esterhazvjevi Sehuberta zopet povabili v Szelecz, kamor je tudi odpotoval meseca junija vesel in zadovoljen, ker je • vedel, da gre k prijateljem.
V.
Potovanje.
Schubert sedi domi v rnalej sobi, na mizi stoji šopek pomladanskih cvetic, ki jih ogleduje in poduhava. Kar se začujejo brzi moški koraki, duri se odpr6, in smeje se vstopi Vogel.
Ali delaš kaj, pa danes, ki je nedelja? Glej, kako lepo vreme imamo; le ven, hitro se mi napravi!
Prav rad; ravno kar sem na čedno prepisal to-le tu. Oe človek ni pazljiv, ima pri prvej korrekturi dela črez glavo, vse kar napak mrgoli.
Schubert je potisnol svoje pisanje v miznico, preoblekel suknjo, zbrisal očali, segel po klobuku in palici ter šel s prijateljem pod milo nebo. Veselo sta stopala po živih ulicah dunajskih, tu sta malo postala, tam malo, naposled je Vogel omenil, da bi rad mlečno kavo pil.
Tudi Schubert ni imel nič zoper to, zavila sta jo na vrt neke go-stilnice in se vsedla pod košat oreh.
Pila sta kavo iu potem še malo posedela pod hladnim orehom v prijaznem razgovoru o mnogih rečeh.
Glej, kmalu bi bil pozabil, vzklikne nenadoma Vogel. Danes zjutraj sem neko pesen za-te prepisal.
Kakošno? Pokaži jo.
Vogel seže v žep po košček lepega papirja: Na, tu jo imaš.
Schubert jo prečita. Pa je res krasna! Gotovo dobrega pesnika.
Odlomek je iz Shakespeara.
Saj Shakespeare mi je znan, vendar vsega še nisem prečita!.
Schubert se zamisli in vtopi v pesen. Orez nekaj časa povpraša: Ali imaš svinčnik pri sebi?
Evo ga!
Schubert seže po jedilnem listu na mizi, potegne nekaj črt, povesi glavo, kakor je bila njegova navada, ter začne pisati, Vogel pa se je natihoma zmuzal od njega sprehajat se po vrtu, da ne bi motil prijatelja pri delu. Komaj se je pa bil Vogel malo po vrtu nagledal, že ga Schubert pograbi za ramo: Jo že imam, menim, da ni preslaba.
Alo, zdaj pa pojdiva pit eno kupico „Voslavčana" na tvoje zdravje!
Zakaj ne, toda denarja nimam pri sebi, pozabil sem ga bil doma.
Nič ne de, saj ga imam jaz, odgovoril je Vogel iu segel v žep, ali kako se je prestrašil, ko ni nič našel v njem. Grom po dolini, tudi jaz nimam denarja!
Ali si Ijil okraden? Koliko si imel denarja, vprašal je hlastno do-hrovoljni Schubert.
Ne, ne, spominjam se, da sem suknjo preoblekel, predno sem z doma šel, in tako sem pozabivši ves denar v suknji pustil.
Kaj bo pa zdaj ? S čim bodeva kavo plačala, povprašal je strahoma Schubert.
Vogel je hitel v obednico, malo okrog sebe pogledal, popravil ovratnik, da je bolj po konci stal, prečesal lase ter jih bolj na oči potegnol, in potčin se poklonil gostilničarju rekčč: Ali dovolite dvema pevcema, da malo zapojeta in potem z okrožnikom okrog gostov stopita ?
O zakaj ne, ali če bode gostov volja kaj dati, hem, za to vi skrbite, odgovoril je dobre volje gostilničar.
Vogel gre prosit Schuberta, naj bi mu pomagal zapeti novo zloženo pesen. Schubert je šel brez vsega premišljevanja in sedel h klavirju v dvorani. Predno je on predigro izvršil, Vogel pa malo za poskušnjo zapel, jeli so že prihajati gostje z vrta v obednico, ki je bila pri tleh. Poslušalci so bili zvečine spoštovani dunajski rokodelci, uradniki in mali trgovci. Viharno so pohvalili pevca in igralca ter zahtevali, da še enkrat zapojeta,
Vogel in Schubert sta rada ustregla. Ko je bilo vse pri kraji, segel je Vogel po krožniku in stopil okrog gostov; Schubert je kar ostrmel, le gledal je, kaj bo s tega. Kmalu je nabral Vogel polen krožnik denarja, belega in bakrenega drobiža in tudi nekaj papirja.
Ko je hotel Vogel kavo plačati, branil se je gostilničar. Ne, od takih muzikašev ne jemljem ničesa! Ostanita in zapojta še ktero pesen, potem vaju povabim na večerjo.
Vogel je obljubil vse, ali kakor hitro je gostilničar pete odnesel, namignol je Schubertu, in umetnika sta jo popihala proti mestu, da bi ju nikdo ne spoznal.
Glej, dokaj sva nabrala, in tvoje bode vse.
Nikakor ne , tebi gre denar, ti si vse osnoval in tudi pel, zavrnol je Schubert Vogela.
Ljubi prijatelj, res je, žalibog, da gleda občinstvo bolj na pevca, kakor na skladatelja, da prvemu skoro vse d&, drugemu malo ali nič, a da tudi ti tako sodiš, tega ne bi bil verjel. Ti si pesen zložil in igral, torej ti greste vsaj dve tretjini, in če ne vzameš, bodeva se sprla. Schubert je vzel denar. Še le doma, kjer ga je čakal neplačan račun, izpre-videl je, kako prav so mu prišli ti denarji.
Nekaj dnij po tem komičnem prigodku naletela sta Vogel in Schubert v Hitzingu slučajno na več znancev. Kazgovarjali so se o muziki, kakor je bilo običajno takrat na Dunaji.
čivjeta gospoda, ali že vesta, oglasil se je Alojzij Fuchs, * da imata tekmeca? V nedeljo sem slišal v Doblingu novega pevca. Pel je skoro tako izborno, kakor vi gospod Vogel, in neki vrl glasovirnik ga je spremljal. Jaz sodim, da je bil napev tako izvrsten, da bi tudi vam , gospod Sehubert, čast delal.
Ali ste govorili z umetnikoma, gospod Fuchs, vprašal ga je Vogel ?
Ne, govoril pa nisem, samo slišal sem ju. Preveč ljudstva je stalo okrog nju, in nisem mogel blizu. Na vrh sta nenadoma izginola.
Hem, če sta moža tako spretna godbenika, kakor vi trdite, gotovo ju bodemo kmalu kje slišali.
Domu grede omenil je Vogel Schubertu: Veš France, jaz čislam Fuchsa, on ni prazen, in kedar sodi o godbi, govori na ravnost.
V prijaznem pogovoru sta dospela prijatelja v mesto, in predno sta se ločila, dejal je Vogel: Še eno! Jaz sem dobil odpusta, stopiva malo po svetu, na Gorenje Avstrijsko in Solnograško. Znancev imam povsodi, videl boš, da ti ne bode žal. Zastran popotnine si ne beli glave. Saj znaš, kako je zapel Schiller:
Heut' kehren wir im Kloster ein, Beim reichen Pachter morgen, Was d'riiber ist, da lassen wir fein Den lieben Herrgott sorgen!
Kaj ne, France, da pojdeš z menoj ?
Ta predlog je bil Schubertu tako vabljiv in zapeljiv, da je takoj privolil in obljubil, da pojde. Vrh tega tudi ni bil ta pot povabljen v Szelecz, ker je šla grofinja zdravit se v neke češke toplice.
Ob odločenem dnevu sta se prijatelja napotila proti Gorenjej Avstriskej. Kamorkoli sta prišla, povsodi so ju z veseljem sprejemali, kajti slavni dvorni operni pevec Vogel bil je znan vsaj po imenu po vseh muzikalnih hišah, pa tudi skromnega Schuberta so začeli spoštovati, kakor hitro so slišali njegove skladbe; takrat še namreč niso Schubertove skladbe zvunaj Dunaja kaj prida znane bile.
Nekaj dnij sta se prijatelja pomudila tudi v rojstnem kraji Vogelovem, obiskala ter ogledala si vsa ona mesta, ktera so bila Vogelu ljuba in draga iz otročjih let. Potem sta jo zavila proti Gasteinu, in predno sta se še bila ugodno v gostilnici nastanila, že ju je povabil k sebi patrijarh beneški, ki se je tedaj v Gasteinu lečil. Patrijarh je imel odbrano družbo okrog sebe, in eden teh mož je bil zagledal Vogela, ter o njem takoj omenil patrijarhu, velikemu prijatelju godbe.
Sehubert ni bil nič kaj vesel povabila, ni se še bil privadil odličnim in večjim družbam, no vse zastonj. Malo despotični Vogel ni poslušal,
* Fuchs je bil izvrsten violončelista, ud c. k. dvorne godbe, Beethovenov prijatelj, in na glasu tudi kot muzikalen pisatelj. Umrl je 1. 1858.
ko se mu je izgovarjal, in Schubertu ni kazalo drugo, kakor udati se starejšemu in dobro voljnemu prijatelju, in France se tudi ta pot ni kesal.
V Gasteinu je osnoval Schubert ono symfonijo, ki je prišla pozneje na svetlo z imenom „Gasteinska symfonija", na ktero ga je obodrila pohvala blagega patrijarha. Do te symfonije je imel Schubert vedno posebno ljubezen, prej ko ne zato, ker ga je spominjala jako srečnih in veselih ur, ki jih je v Gasteinu preživel.
Iz Gasteina sta se napotila v Solnograd, kjer se je bil narodil Mozart, in kjer počiva M. Hayden. Kedar sta si ogledala vse znamenitosti, obrnola sta se domu nekako pomlajena in obogačena s krasnimi spomini!
VI.
Ob smrtnej postelji.
Majnik 1. 1825. ni bil nič kaj prijazen; vreme je bilo kislo in jako hladno. Schubert je bil nekaj obolel, zat6 je bil vedno domi, pa tudi domači njegovi niso nič kaj zahajali iz hiše, ker je bilo prehladno. Nekega popoldne so sedeli vsi skupaj v sobi in se prijazno pogovarjali o tem in onem. Kar nekdo potrka, in star služabnik dvornega gledališča vstopi.
Mož je vedel, kdo je Schubert, tedaj je že bil na glasu, zat6 se mu je spoštovaje naklonil rekčč: Po opravkih sem prišel v Lichtenthal, in mimogrede sem se oglasil, da zv<šm, kako vam je. Gospodje so vas že več potov pogrešali pri operi, in zato so mene, ki vse iztaknem, po-praševali, ali vem kaj o vas!
Bolan sem bil, odgovoril je Schubert, pa mi je že malo odleglo, in kakor hitro se vreme zboljša, pridem zopet v gledališče. Prosim, pozdravite mi gospode!
Jako mi je drago, gospod Schubert, vse hočem točno opraviti. Še nekaj! Ali že veste, da je Salieriju čim dalje slabše? Mož bode kmalu sklenol.
Ni mogoče! Kaj je že tako pri kraji, in jaz nisem vedel čisto nič! Slišal sem sicer, da že od lani, ko so ga upokojili, vedno boleha in velike bolečine trpi, ali da je tako slab, tega bi ne bil verjel!
Ali se nisi nikdar oglasil pri njem, odkar je bil obolel, vprašal je oče Schubert začudjen?
O pač, odgovori France živahno, več potov sem se oglašal in prosil slugo, naj pove gospodu, da bi se mu rad poklonil, ali nikdar me ni pustil pred se. Kaj sem hotel! Vem, da ni hotel Salieri nič slišati o meni, in ako je vendar govorica tako nanesla, govoril in sodil je vselej o meni le slabo, ali kljubu temu ga jaz spoštujem in sem mu hvaležen za prijazno in brezplačno podučevanje.
Ne zamerite, gospod Schubert, oglasi se skromni stari služabnik, če tudi jaz kaj zinem. Pač bi se bilo spodobilo, da bi bil gospod ka-pelnik sem in tja kaj storil za nemškega skladatelja, saj se ima tudi on svojemu predniku, nemškemu kapelniku zahvaliti za vse, kar ima, ali za vas, gospod Schubert, za vas je Salieri ubogo malo storil, pa še tega bi ne bil, da mu po smrti Mozartovej niso toliko in to po pravici očitali, da preganja nemške skladatelje!
Med tem je vstopil neki prijatelj Schubertovih, postaran godbenik, ki je Mozarta tudi dobro poznal.
Prav pravite, pristavil je stari gospod, Salieri je preganjal vse skladatelje, kteri so ga nadkrilovali. Različno sodijo Salierija, prav pa imajo le oni, ki trdijo, da je zaviden mož. Tako je in nič drugače!
E pustimo ga, omeni Schubert sočutno.
Jaz pa pravim: S kakoršno mero se meri, s tako se naj tudi vračuje, dostavi huduje se stari gospod. Salieri ni nikdar prizanašal niti živim niti mrtvim skladateljem. Mozart je ležal že davno v grobu, a Salieri še le ni hotel njegovih mojsterskih skladeb pred občinstvo spraviti tako, kakor bi pristojalo. Salieri je metal vedno polena pod noge Mozartu, dokler je živel, in ko je umrl, ni privoščil ta tujec, kteremu se v Avstriji tako dobro godi, par besed za vdovo in deco Mozartovo, da bi si bil lahko to storil. Salieri je spreten godbenik, ali suhoparen skladatelj. No vendar se je vrinol med skladatelje, pisal je mnogo, ali kako! On že spada v zgodovino umetnosti, in kdor je enkrat tja prestavljen, ne more se pravične sodbe ubraniti.
Schubert je molčal, da ne bi še hujše starca razvnel. Pogovor se je zasukal na druge predmete, in stari godbenik je z nekako zadovolj-nostjo pripovedoval, da so Schubertove novejše pesni v Pragi jako dopadale.
Naslednjega dne počutil se je Schubert dosti boljše, nebo se je bilo izjasnilo, in ni se mogel več premagovati, da bi ne šel Salierija obiskavat.
Stopivši v hišo opazil je Schubert, da so posli Salierijevi zelo potrti; mož jih je dobro plačeval. Ravno ko je prišel zdravnik iz bolnikove sobe, stopil je Schubert v predsobo.
Mladi skladatelj pozdravi uljudno zdravnika, enega uajveljavnejših mož dunajskih, in ga povpraša, kako je bolniku.
Ah, ubogi gospod je to leto mnogo prestal in pretrpel, jaz mu nisem mogel drugega storiti, kakor to, da sem mu malo bolezen lajšal. Pač mu privoščim, da kmalu sklene, in to tudi bode, kakor se kaže.
Ali je kdo pri njem ? Gospod doktor, jaz bi ga še rad enkrat videl, če je mogoče, omenil je Schubert polglasno.
Strežnik je pri njem, le stopite notri, saj vas ne bode spoznal.
Tiho po prstih je stopal Schubert v spalnico. Bolnik se je nemirno premetaval po lepej, s svilenimi gardinami zastrtej visokej postelji.
O Dio, Dio mio! stokal je, pa še druge nerazumljive besede govoril.
Strežnik stopi prav k postelji. Salieri se ozre in upre oči v Schuberta.
Signor Mozart ? omenil je obrnen k strežaju. Kaj bi rad signor Mozart? „Iek aben keine Zeit fiir jedes arme Musiklehrer von vvenig Talent!"
Črez nekaj časa je sklenol roki in odmolil italijanski češčeno Marijo.
Schubert je hotel k postelji stopiti, ali strežnik mu je namignol, da ne. Ne, gospod, ne, derjal je po tihem, uteguol bi zabesniti. Ah kako je mučno gledati ga, ker ne more sklenoti, pa ne!
Ali je že bil previden?
"Včeraj pri polnej zavednosti. Celo uro se je izpovedaval, prav v predvežje sem ga slišal jokati.
Še enkrat je Schubert milo bolnika pogledal ter odšel.
Naslednjega dne 7. maja umrl je Anton Salieri. Za pogrebom so šli zvečine sami Italijani, pa še nekteri drugi, ki so bili poprej pod njegovim vodstvom. Mož ni bil namreč prijazen Nemcem, in vsi častitelji Mozartovi bili so razkačeni na ošabnega kapelnika, ki je ubožnemu ali velikemu mojstru toliko grenkosti in bridkosti prizadejal in mu vedno polena metal pod noge.
Večina Salierijevih oper je bila že pozabljena, občinstvo jih ni maralo več; tudi na Dunaji se niso več igrale, ker ni bilo ljudij v gledališče, a rastla pa je nasproti od leta do leta slava Mozartova.
Tudi Schubert je šel za pogrebom. Pač ni slutil, da pones6 tudi njega kmalu na pokopališče ter ga polože v hladno krilo materi zemlji.
Mnogi so se še dobro Mozarta spominjali, ki je pred 34 leti umrl, in začelo se je že marsikaj mystičnega o njem pripovedovati. Lahko-verniki so trdili, da je mogel izborno igrati samo ondaj, kedar si je na-tekuol nekov prstan , in da je skrivnosten tujec, smrt sama, „requiem" pri njem naročila. No in sedaj, ko je Salieri tako težko umiral, začeli so trditi tudi to, da je bil Mozartu zaudal. Ali vse to so bile prazne besede ter nam kažejo samo to, da so ljudje Salierija za jako zavidnega imeli. Zaudauo pa ni bilo Mozartu, ta je prazna, jedel je zgol tisto, kar mu je žena skuhala, in če je šel kdaj v javno gostilnico jest, dobival je iz one iste kuhinjske posode, kakor drugi gostje. Salieri je nedolžen, kar se tega tiče, ampak on je le povsodi odrival Mozarta, slabo, zaničljivo govoril in sodil o njegovih skladbah, njegove opere je dal nalašč tako površno in slabo igrati, kar se je le dalo, da je mogel potem trditi, da niso rabljive, da jih občinstvo ne odobrava, kakor znajo sploh zavidni in povrh v javnem življenji uplivni možje.
Veliko . so zakrivili tudi mogočniki, sploh vse občinstvo, ki ga je godba Mozartova očarovala. Nekoliko so slutili, nekoliko vedeli, kako se vede Salieri, kako snuje spletke proti Mozartu, kako ga odstranjuje, pa vendar niso ničesa učinili za preganjanega skladatelja, niti se poteg-noli za-nj.
Mozart je legel zgodaj v grob, nekaj zato ker je preveč svoje žile napenjal, ali to le ni zmodrilo Dunajčanov, da bi se bili bolj za mladega Schuberta zavzeli, ki sicer ni bil Mozartu enak, ali vedar le odličen skladatelj.
Tudi dandanes ni dosta boljše, niti pri Germanih niti pri Romanih. Če pride na svetlo slaba opera, brž jo igrajo tli in tam, menda nalašč, čepa pride na dan dobra skladba, ki se v obče hvali in dopada, ta pa nikakor ne more prodreti in se udomačiti; najrajše bi jo zaprli v miznico!
Dokler sodijo tekmeci, sodi se navadno kolikor toliko enostranski. Se vč da je tu in tam še poštenih mož, ki jih ne vodi zavidnost, ki se trudijo, da dobrej godbi pot krčijo in jej pomagajo na dan.
VIL Vse zastonj!
Tudi 1. 1825. sta Schubert in Vogel zopet potovala po Gorenjej Avstrijskej in po Solnograškem. Kamorkoli sta prišla, povsodi so ju z odkritosrčnim veseljem sprejemali, in Schubertu se je to potovanje tako dopadalo, da je rad o njem svojim prijateljem pripovedoval. Se vč da oudaj niso časopisi poročali, kakor je dandanes navada, kamor je Schubert došel, kako so ga sprejemali, koliko vencev mu je na oder priletelo i. t. d.
Schubert je zopet marljivo delal, potovanje ga je bilo pomladilo, vlilo mu novih močij v žile. Ali njegovi izdelki so se vedno še kakor s početka slabo plačevali. Schubert je bil preboječ, da bi bil več zahteval, založniki sami od sebe pa ne primaknejo. Vrh tega se tudi po nekterih skladbah Schubertovih ni dosta povpraševalo.
Leta 1826. je bil Schubert 29 let star. Na svoj rojstni dan je vzdihnol ter omenil očetu: Poglejte, koliko sem star, pa še nimam službe! Toliko je godbenikov, ki znajo manj, a službe imajo dobre!
Saj si zaslužiš, kolikor potrebuješ.
To že, ali samo toliko, kolikor sproti potrebujem, a vam ne moreni ničesa povrnoti. Tudi ne vem, koliko časa še bodem mogel skladati. Z operami nisem nič kaj zadovoljen, ako bi imel časa, hotel bi vse predelati. ali če bi vsaj mogel založnika dobiti.
Ali ti ni Weber obljubil, da hoče opero „Fierabras" v Draždanah na dan spraviti. Predno te je osebno poznal, govoril je že jako naklonjeno
42
o tebi in hvalil tvoje pesni. Prav uljudno ga opomni dane besede, in videl bodeš, da bo šlo, zavrnol ga je oče.
Schubert je zrl zamišljen pred se. Ne morem, odgovoril je žalosten. Res daje Weber hvalil moje pesni, vzlasti „Erlkoniga", tudi je v obče omenil, da mi hoče na roko iti, kolikor se bode dalo, toda ouokrat, ko je bil tu, ni omenil čisto nič o mojih operah, nego me je le vprašal, kako sodim jaz o njegovej „Euryanthi." Jaz sem povedal tako, kakor mislim, da ima „Euryantha" tu in tam mnogo lepote, pa tudi dosta nemelodič-nega, in na vse zadnje sem ga tako rek6č poprosil, naj hodi za lastnim genijem, naj ne posluša tistih kritikov, ki menijo, da že rčs kaj ved6, ako znajo na ta ali oni godbeni stroj precej dobro igrati, a o godbi in njenem duhu pa nič ne razumejo!
Oh neprevidnež! oponesel mu je oče.
Se vč da, ali kaj hočem. Mahoma sem opazil, da mi je Weber to za zlo vzel, da si je prizadeval zakriti svojo nevoljo, kajti on je fin mož. Zategadel nisem hotel, nisem mogel svojih skladeb nič v misel vzeti, na vse vrh je še čakalo več obiskovalcev, torej sem se priporočil in poklonil ter se stoprav na ulici oddahnol.
To ti verjamem! Ali Weber je vendar le blaga duša, takoj vse pozabi. Tudi je že spoznal, da ni „Euryantha" enaka „Freischutzu". Veš kaj, piši Marschnerju, 011 ti bode odkrito povedal, ali te Weber še mrzi; Marschner ne mara Italijanov, torej bode gotovo tebi pomagal.
Schubert je ravnal po nasvetu očetovem. Marschner mu je odpisal, da Weber vsegdar s spoštovanjem o njem govori, in če ima kako opero že pripravljeno, pa da bi ne bilo z njo preveč stroškov, naj jo le pošlje, kakor hitro se Weber z Angleškega povrne.
O velikej noči istega leta je bila razpisana služba podkapelnika, Prijatelji so Schuberta nagovarjali, naj prosi za njo, ker ni boljšega prosilca od njega. Schubert je prosil, ali službe ni dobil, in to ga je hujše bolelo, kakor bi si bil kdo mislil, kajti Schubert se je znal na vso moč premagovati.
No kaj mu je pomagala vsa muzikalna vednost? Koliko so mu vrgle izvrstne sladbe? Koliko so storili za-nj uplivni zavetniki? Hvalili so ga, čudili se njegovej nadarjenosti, vabili so ga na zabave, da so se razveseljevali ob njegovem igranji, ali tedaj, kedar je bilo treba govoriti, so pa molčali. Ko je Mozart umrl, takrat so pariške dogodbe vznemirjale duhove, torej ni toliko zameriti, da so bili moža zgrešili, ali o Schu-bertovem času je bilo vse drugače, bil je mir, gojile so se lepe umetnosti, vzlasti godbi so bili mnogi naklonjeni, a vendar so zgrešili tudi njjga.
Pri znancih in prijateljih, t. j. zvečine pri mladih pisateljih , ma-larjih, skladateljih, med ktere je Schubert posebno rad zahajal, bil je vedno jasnega čela in veselega srca, ali kedar je bil sam, takrat je po-
stajal otožen. Na misel mu je hodilo, koliko potov so ga krivo sodili, nezasluženo žalili, videl je, kako mu umira nada za nado in vse drugo tako. Več potov ga je glava zel6 bolela vzlasti po desnej strani, in naposled je to omenil znanemu prijatelju in zdravniku, ki je rekel: Schubert, vi preveč delate, malo počivajte, pa bode odleglo. Duševno delo človeka zelo utrudi, tudi nenavadno trdnega moža podere, torej mirujte, počivajte!
Schubert ni mogel počivati, službe ni imel, torej je bilo treba neprenehoma delati, da je mogel živeti.
Zgodnja smrt Weberjeva je tudi Schuberta zel6 potrla ter mu upihnola zadnjo nado; izprevidel je, da ne bode sedaj nič z njegovo opero. Marschner mu je sporočil, da nima na novega nadzornika dvornega gledališča nobenega upliva, in je Schubertu nasvetoval, naj se obrne do prvega kapelnika, viteza Morlacchija. Ali Schubert je vse skupaj na miru pustil, kajti je-li mogel kaj od Italijana pričakovati ? !
Leta 1827. so nasvetovali Schubertu, naj se obrne do najemnika dvornega opernega gledališča, morda se mu posreči priti za kapelnika, Zatrjevali so mu, da bi mu najemnik rad službo dal, samo da je prosi. Ko je pa Schubert zvedel, da bi bil v tej službi nekako občinstvu odgovoren, pa da bi vendar cel6 nobenega upliva na repertoir ne imel, vrh tega še pa dosta truda, pa malo zaslužka, ni hotel prositi službe. Tudi mu je bila vsa prava energija pošla, svet mu ni bil več tako jasen in vabljiv kakor nekdaj, zvezda danica še mu je skrila. Odslej je le po redkem zahajal med stare znance in prijatelje, največ je čepel doma zatopljen v svoje delo, in tako je v primerno kratkem času zopet veliko blaga na dan spravil.
Se enkrat je poskusil z operami in operetkami prodreti, no vse zastonj, nobeno gledališče jih ni vzprejelo. Schubert je popustil vse, tudi govoril ni več o njih.
Na pomlad 1. 1828. .so odkritosrčni prijatelji Schuberta pregovorili, da je napravil koncert, pri kterem so se zgol njegove skladbe igrale. To so prijatelji storili samo zato, ker so vedeli, da potrebuje Schubert denarja, a nima ga od kod vzeti; posebno mu je šel na roko stari prijatelj Vogel, ki je storil vse, kar se je dalo, da se koncert dobro obnese. Ta večer je Schubert veliko pohvale žel, in to mu je vsaj malo ohladilo poprej zadane skeleče rane. Hvalili so ga najslavnejši možje in zahtevali, da še ob letu večji koncert napravi.
Niti Schubert niti prijatelji niso slutili, da je bila ta slava zadnja.
Nekako vesel vsled priznanja in velikega dohodka, poprijel se je Schubert z novim navdušenjem dela, in tega leta je zložil zopet več, na pr. „Mirjams Siegesgesang," pa nekaj večjih in manjših crkvenih stvarij.
Čudno, da ni nikdo opazil, da Schubert od dne do dne peša, le s težavo se je še vlačil naprej. Prej ko ne niso zato dosta nd-nj pazili,
42*
ker ni nikdar tožil, da je bolan, in jed mu je vedno dišala. Edini Fuchs je zmajeval z glavo, in ko je Schubert meseca avgusta počasi lezel proti 'opernemu gledališču, omenil je tovarišem, da se mu skladatelj ne vidi prav pri zdravji.
Vroče je vroče, odgovoril je Schubert Fuchsu, ki ga je bil na slabotnost opozoril.
To je že res, strašno vročino imamo, ali vi preveč delate, zavrnol ga je Fuchs.
Kaj hočem!
Pustite delo za nekaj mesecev. Pojte malo po svetu, če ne, bodete se pokopali, prigovarjal mu je Fuchs dobrohotno.
E kaj mi je do sebe!
Vogela in drugih boljših prijateljev Schubertovih ni bilo doma. odšli so bili na deželo, tudi niso imeli časa več potov pogledati v oddaljeni Lichtenthal. Nikdo ni slutil, da je Schubert pri kraji. Dne 11. novembra ni mogel več vstati. Svojim domačim je sicer zatrjeval, da ni nič hudega, samo malo se mora spočiti in naspati, pa bode zopet trden. Ali dobrodejnega spanja ni bilo na oči, res je včasih zamežal, ali zaspati ni mogel, če bi bil še tako rad. Dne 14. nov. se je malo boljšega počutil ter vzel v roke neko korrekturo.
Sedaj so zvedeli tudi prijatelji, da je Schubert obolel, hodili so ga obiskavat, Poslali so po zdravnika, ki je zapisal nekaj zdravil, pred vsem pa svetoval, naj bolnik miruje.
A Vogelu je zdravnik omenil: Schubertovi živci so zel6 razdraženi, zakaj niste preje po me poslali? Mož je preveč delal!
Bolezen menda vendar ni nevarna, kaj gospod doktor?
Hem, kaj vem, če ne bode spanja, vse mogoče, da pride vročnica.
Dne 17. nov. prišlo je več pisateljev in umetnikov povpraševat, kako je bolniku. Schubert je poprosil očeta, naj enega za drugim k njemu puščajo, in vsakemu je zatrjeval, da je že boljše in da bode kmalu zdrav. Tudi je omenjal, da se hoče z nova lotiti opere, ker sedaj je prišel na sled, česa jim manjka.
Za večera je začel blesti, in naslednjega jutra je zdravnik zatrdil, da ima Schubert zel6 hudo vročnico, težko, težko, da bi okreval, preveč je slab in spehan od vednega dela.
Zdravnik je ugonil; dne 19. nov. popoldne ob treh je Schubert mirno za vselej zaspal. Sedaj še le je začelo občinstvo oglašati se za moža, kteremu niso poprej privoščili drugega, kakor nekaj malega prazne pohvale.
Dolga vrsta prijateljev in častilcev skladateljevih spremila je telesne ostanke. Kako so ga že ondaj cenili, priča to, da so ga položili poleg Beethovena. Med petjem Mozartovega „requiema" spustili so trugo v
hladni grob. V življenji se ta moža nista nič kaj poznala. Beethoven je bil zelo gluh, tudi ni dosta povpraševal po drugih skladateljih, Schubert pa je bil premlad in preboječ ter se ni upal k njemu zahajati.
Tudi spomenik so postavili Schubertu, in premnogi so ga že videli. Ali kaj hoče to! Kaj mu pomaga po smrti kos obtesanega kamena, poprej dokler je živel mu pa niso privoščili nobene službe, da bi bil mogel živeti in si zdravje ohraniti.
Spomenika pač ni potreboval, postavil si ga je sam!
Dekle v jeseni.
Jesenski piš drvi peresa In dviga v ples jih razdivjan, In mračno zro navzdol nebesa Na grob odprt in razprostran, Kjer deco svojo, bitja mlada Priroda z žalostjo poklada.
Iz hiše sem lehno stopila — Naj vodi kamor če me pot, Po njej brez čiivstev bom hodila In gledala pokop povsod! In rezno se pred se smejala — — Čemu bi vedno le jokala?...
Tu v gozdu nehote postanem In pazno gledani na okrog In zrem po kraji dobroznanem — Oh dobri Bog, oh večni Bog! Zakaj mi daš tako trpeti Zakaj mi daš tako živeti?
Tu bilo je!... Pri tem drevesu Naposled na-nj sem gledala In tu po žalostnem slovesu Na klopico posedala Ter z lepo nado, krasno nado Sladila si življenje mlado!
Uničen je! — Na tujem sveti Skopali so gomilo za-nj Oh! jaz pa v boli in trepeti Ložila v njo sem venec sanj! Še mene, mene z njim ložite Še mene v zemljo zakopljite!
Tu listje ženete vetrovi In dvigate ga v ples mračan, Temno in čudno nad grobovi Povsod zveni krohot glasan — -O da drvili bi i meni Črez grob se kmalu zapuščeni!
Nigdar.
Divjal vihar je celo noč In treskal v vode strašno moč, Poglej, kako kipe! In tam na sredi skalo glej, Kako buče, vrše ob njej Razljučene vode!
S teboj na bregu tu stojim In Bog le ve, kako trpim Ko gledam ti v oko! Dekle, dekle, lepo dekle Kako srce mi v krvi mre Kako ihti trpko!
Glej! — V prsih teh divjal je hoj, Sedaj pa sklep storjen je moj In krepko mi stoji. Tu zadnjo srago točil bom In se od tebe ločil bom če prav srce ječi.
Oholo hvališ svoj mi rod — „Nad tvojim moj naj bo gospod!" In siliš se na smeh. Le hvali ga, dekle mlado, Saj zadnjič zreš mi sem v oko In Bog ti daj — uspeh;
Pač ljubimo ognjeno mi Srce pa i ledeno mi Tu v prsih hranimo, Če ponos svoj, če dom cvetan Če svobodo, če rod solzan Pred svetom branimo!
Pač takrat nas premaga srd In duh voljan postane tvrd — Kaj bo nam lep obraz?! Poglej, poglej, dekle mlado, I meni se godi tako In tvrd sem tudi jaz!
Tam skalo med vodami zrem In žalosten od tebe grem A vendar nezmajan! Pač bil sem boj, obupen boj, Premagal v njem je ponos moj In boj je zdaj — končan!
Spomin na tebe z mano bo In morda me težil bridko Občutkov bo vihar! A da bi svoj zatajil čut In ljubil rod ohol in krut Tega, — dekle — nigdar! ...
0 s v e t a.
(Iz severnih Karpatov. Spisal I. Kaš.)
„ Pozdravljena mi, piva bela roža! Nočna rosa te je poljubila s solzami, in bleda mesečina se je vtopila v mlade prsi tvoje". Lahno, skrivnostno šumi nočna sapa po gostem vejevji temnih cypres, in milo poje v grmovji slavček svojo ljubezen. „Prva bela roža, ti nežna pomladna cvetka, povej, kdo te je utrgal, kdo te sem prinesel na mrtvaško polje? Ali dobro vidim? Grob, na kterem ti počivaš, je nov!" Duhteči veter vzdiguje igraje bele trakove, svileno šumeče; iz vencev utrgana peresca odletavajo, — zdaj je beli grobni napis prost: Anja Jamova. Anja!? Je-li mogoče? — Oj ti zlata, sladka, mila deva, tudi tebe je nemirujoča smrt prezgodaj pokosila?! Še pred nekoliko dnevi sem slušal. ko si v logu pred sliko nebeške device sramežljivo in z žarnimi očmi prosila blagoslova mladej svojej ljubezni! Te je morda mogočni plamen onega lepega tujca umoril, ki te je ljubezni polen objemal ? Ne odgovarjaš mi Anja! Vse je obmolknolo krog mene, krog tebe ; — mrtvi molče na večno!
Povej, reci mi, bledi mesec, stari prijatelj, zakaj tako molče potuješ po nebeških livadah? Si-li poznal njo, kojej je ime bilo — Anja Jarnova? Žalostno pritrjuješ; oj povej mi, prijatelj moj, pripoveduj —
in jaz hočem mirno poslušati, kakor sem nekdaj poslušal pripovedke stare mamice v večernem mraku.
Tiho je vse. Nebeške zvezde se skupe, slavec je utihnol, in mlada bela roža odpre še enkrat cvet ter v smrti izdihne.
Ali kakor glas iz globokega groba začujem iz višine žalobno govorjenje, mesec mi jame govoriti, pripovedovati žalostno zgodbo:
„„Pred tremi dnevi, ko sem po tej stezi potoval, pogledal sem na grad grofinje Jamove. Stala je pri oknu, v črno svilo zavita, s temnim obrazom, samo pogled jej ni bil več tako mrazen, kakor navadno. Oko jej oživi, žarui ogenj plameni, bela ročica položi trdno pest na prsi — ves značaj kaže divji črt, nezgodonosno osveto. — Njej na strani vidi se krepka, vitka moška postava ■— temnolaso glavo pogumno kvišku držeč, pogumno in zmage svesto. Beseda se glasi, kakor težko zadržana ve-selost: „0 hvala vam, grofinja Jadviga Jamova! Vi ste mene z blagoslovom najine zveze osrečili, da ni srečnejšega človeka na zemlji. Obljubim vam, da hočem vašo hčerko, milo mojo Anjo, častiti ko angelja in čuvati, da jej ne bode najmanjša senčica potemnila življenja! — In zdaj grofinja — dovolite, da vidim svojo nevesto!
„Ne, Aleksij Orsinski," odgovori mu mrzno, „jaz vam še moram pripovedovati o Anjinem očetu. Ostanite."
„Enkrat ste mi že govorili o življenji svojega soproga. Ako še hočete danes ponoviti pripoved, dovolite, da privedem popreje nevesto."
„Motite se, Aleksij; jaz vam še nisem o Anjinem očetu nikdar govorila. Vaša nevesta nima ne ene kapljice krvi Jamovih grofov v sebi. Anja ni nikdar očeta imela; bila je otrok prve ljubezni. Sedite, in jaz vam hočem razložiti svoje življenje in ljubezen svojo: Pred šestnajstimi leti — nadaljuje, ko se je Orsinski poleg nje vsedel — pred šestnajstimi leti živela sem v Petrogradu v hiši svojih starišev. Bila sem mlado, cvetčče in — kakor so dejali — lepo dekle. Pripovest vam hočem skrajšati; saj ne zamorem nežnosti in miline pridejati besedam, odkar sem po nezgodi vse mi lepše čute izgubila. Tistih časov sem spoznala mladega duhovitega viteza in s časom sem ga tudi ljubila. Od početka pogledi, potem besede, koncem poljubi — saj veste, kako je pri ljubečih navada! Ljubila sem ga z vso strastjo vroče, mlade krvi; ali on — oh, ko se zmislim tiste ure, ki mi je celo življenje ostrupila, tedaj bi vse uničila, karkoli okrog mene živi; črtim ves hlineči se svet, vso človeštvo, — bila je tista ura, ko sem njemu s solznimi očmi naznanila sad najine ljubezni! Že dolgo sem opazovala, da njega ogenj gine, ali da me čeloma ne ljubi, tega se nisem nadejala. Odšel je z obljubo, da me hoče za soprogo vzeti; ali prišel ni več .. . Onečastjeno izpodili so me stariši, ljudje so se mi posmehovali, bila sem sirota!... Iskala sem ljubega, ali niso mi dovolili k njemu iti; da je bolan, dejali so, in da ne
sme nihče k njemu. Tedaj se odpravim in potujem iz mesta... Z nekim potujočim ciganskim društvom prispem do Pariza. Nočem vas mučiti s tem, koliko sem pretrpela, kako živela; ne prišla bi danes do konca. Dosti vam bodi, ako povem, da sem po marsikterej prečutej noči — dostikrat mi je bilo gladu umreti — prišla pod streho, kjer sem bila vremena in nezgode varovana: Stari na pol blazni grof Jarnov vzel je mene za soprogo in mojo malo Anjo za lastnega otroka. . . Mala, nežna deklica je vzrastla, sicer ne v ljubezni goječe matere — za ljubezen ni bilo več prostora v mojem srci — ali pod strogim varstvom skrbne, dobro plačane odgojiteljice. Skrbij nisem imela, otročji jok me ni več zbujal iz spanja in mislij; grof se mi je častno bližal — in v srci se je okrepilo ono črtenje, in vse misli moje so bile — osveta...
Ko so se stariši z mano podobrili, zvedela sem, da je on, ki je uzročil mojo nesrečo, kojega sem zdaj strastno sovražila, bil takrat zares bolan, da me je hotel za soprogo vzeti, da me je cel6 iskal. . .
Anja je bila osem let, ko je stari grof, moj soprog, umrl. Podedovala je za njim celo imetje s tem pogojem, da se odgoji na ro-dovinskem gradu Jamovem! Odgojeval jo je neki zvest in dobrodušen mož, in jaz sem bila — prosta!
Minolo je nekaj let, in tedaj je sreča hotela, da vidim pred dvema mesecema častilca svoje mladosti in ga sprejmem na gradu . ..
Anja je krasno vzrastla. Ostala je sicer nežna, ali videla sem, da je lepa kakor pomladnje jutro, in nje lepota in milina začela je mene zanimati, me osrečevati! Osvetno pot sem našla in s strastnim čutom sem čakala osvetnega dneva... Prikazal se je, žarnejše, kakor sem kdaj mislila!"
Grotinja vstane, bledo lice jej zažari, odprte oči jej gorijo Samega ognja, in prsi se viharno vzdigujejo: „Trenotek je tukaj, Aleksij Orsinski, najstrašnejši mojega življenja, ali trenotek, po kterem sem najstrastneje hrepenela! Zdaj, ko to govorim, odmrla sem človeštvu in svetu — osveta mi podaje najslajši strup, po njem hlepim, po njem oživim! Pojdi, Aleksij Orsinski — kliče z blazno-hripavim glasom — pojdi tja, iu naj ti bode žena ono bitje, koje tako presrčno ljubiš, okleni jo v svoje roke in poljubi jo — ženin in — oče!"
Kakor ranjenega oroslana glas začuje se iz njegovih prsij — ziblje se nekaj korakov naprej — ali zdaj zablišči, kakor vzhaja milo jutranje solnee, pri njem čarnoljubo, sladko, bledo ličice — in dvoje žarečih, temnih očesec, do smrti žalostnih, gleda tja h grofinji: „0 mati, vzdihne iz mučenih prsij, kaj si storila! Moč jo zapusti, kolena se šibe — pada, ali njegove jake roke jo ulove, in njegov glas moli tiho in gineno: „0 Anja, le enkrat me še poglej, predno se ločiva!" — Bele roke se ovijo
njegovega vratu, kakor otroka jo drži, jo stisne na svoje prsi: „Anja,— oj ti moja uboga, mila roža \u —
Krepkejše in krepkejše mu polaga glavico na srce, kakor da bi hotela na njem počivati — na večno. Nemo sloni v njegovem objemu, sive megle jej preprežejo oči, roke se potežijo, bleda mila ustna zledene, ... še enkrat se odprč očesca rajskim žarom in — izdihne. Kri privre v mlado jej srce, in to mlado srce, ki ni poprej poznalo še zemske nezgode, -— počilo je v prvem 'navalu.
Anja je obledela, kakor v pomladnjej topiej noči presvetla zvezda na nebu zašije in se utrne. On jej je zadnjo posteljico postlal, z zadnjim poljubom pozdravil bleda usta, .— on sam je zatvoril zadnjo jej hišico . .. Dave pa je prinesel na gomilo ono belo rožo, ktero je ona gojila — ter odšel! Ali tam v divjem, gorskem brezdnu šume temne vode, in peneči valovi dvigajo moško truplo, njegovo truplo !"" —
Tako je mesec mi govoril in se skril molče za temne oblake . .. V gradu je vse potihnolo, vse je prazno. — Onkraj mesta Petrograda v nekem temnem zidovji pa se čuje strastno in ludo smejanje — grofinje Jadvige Jarnove.
Svarilo,
„JNa morje, na morje, na sinje morje, Kjer jadra ponosno vihrajo, Mornarji brezskrbno, veselo žive, Od mesta do mesta veslajo!
Na morji, na morji je sreča doma Mornarju se vsak'mu ponuja! V valovih mornar si solze pokonča In žalost mu vsaka je tuja.
Zatorej le urno po svetu okrog Po morja nezmernej planjavi! — Obvaruj Vas mati, Vas sestre mi Bog, Da zopet se vidimo zdravi!"
„„Ne hodi, ne hodi na sinje morje Na burne valove moreče! Za tisoč nevarnostij Tvoje ne ve Po sreči srce hrepeneče!
Ko ljuti na morji razsaja vihar In grozno tepo se valovi, Gre smrti v naročje nesrečni mornar, Valovi so njemu — grobovi!""
A sinu ni mar, kar mati vele, Kar srce velelo — storil je: Zapustil je mater, zapustil sestre, Valovom se morskim zročil je.
Preteklo ni bilo pa leto še dnij, Da dom je zapustil bil mili, Ko materi žalosten list sporoči, Da sina so svoj'ga zgubili.
Plakali so mati, plakale sestre, Na morskih obalih tožile, — A gluho, nevsmiljeno jim je morje — In niso z valov ga zvabile.
Tone,
Dušmanta.
(Holandski spisal van Hemert; poslov. K. Glaser.)
Dušmanta, najbogatejši vseh indijskih kraljev, skrbel je dolgo po očetovsko za svoj narod. Ko so se pa od dne do dne njegovi zakladi množili, prevzel se je napuha; mislil ni več na blagor naroda, nego skrbel je samo za svoje razkošje in za veselje svojih dvornikov.
Star brahmanec in bivši kraljev učitelj, užali se zaslišavši novico o kraljevej izpremembi. Zapusti samoto, kjer je že nekaj časa živel, po-siplje si sivo glavo s pepelom, poda se na kraljev dvor ter se ustavi pri kraljevih vratih, kjer ga je moral kralj zapaziti.
Temu ni dolgo bilo, ko ga kralj zagledavši k sebi pozove. „Zakaj se, o starec, postavljaš na duri z znaki tako globoke žalosti?" vpraša ga Dušmanta.
„Kako morem drugače, o kralj ?" odgovori starec. „Ko sem Te zapustil, bil si najbogatejši vseh vladarjev od pamtiveka do zdaj. Brahma Te je bogato blagoslovil z vsemi darovi, narod Te je ljubil kakor očeta: zaradi tega sem dom svojega gospoda in kralja z veseljem in v lepej nadi zapustil; zdaj pa slišim , Bože mili! da Ti je osoda podelila naj-goršo revščino."
Smehljaje in čude se gleda kralj svojega nekdanjega učitelja.
„Kdo je ta neumnež," vpraša ga, „ki se Ti je tako debelo nalagal? Le poglej krasno palačo in divne sprevode, ogromno število slug in povej, so-li to znaki revščine ?"
Dobri brahmanec še enkrat svoje potrdi.
„Kdo je Tvoj svedok" vpraša kralj, „da mu Ti več veruješ, kakor meni ?"
Nato povzame starček besedo: „Solnce," reče, „solnce, o kralj, ta slika resnice pod Brahmovim prestolom, dežni oblaki nad našimi glavami in zemlja mi naznanjajo Tvojo revščino."
Dušmanta utihne, starček pa nadaljuje: „Da Brahma z večno obilico luči in toplote za svet skrbi, to me učijo žarki solnčni, ki bliščč na vsako steblo, na bajtice revežev in na palače bogatašev. Megle, ko so polne mokrote, pošiljajo svoj dež na zemljo in namačejo ravnine in gorovje; moje sadno drevo ponuja obilno obložene veje popotniku: tako kaže vsa narava, da jo je Brahma obilno blagoslovil. Ti pa, vladar, kaj pa Ti storiš, da pokažeš obilico svojega bogastva? Vprašaj solze svojega naroda!"
Puščavnik odide in zapusti kralja zamišljenega. Dušmanta pa se spreobrne in postane dobrotnik svojemu ljudstvu. Nekega dne obišče svojega učitelja in reče: „Zdaj smem v solnčne žarke pogledati in Tvoje
drevo s sadjem obloženo brez strahu in sramežljivosti videti! Pa nekaj mi še manjka."
„Česa more manjkati vladarju," odvrne brahmanec, „ki je dobrotnik vsemu svojemu narodu ?"
„Modrosti," odgovori Dušmanta, „da bi se mogel hvaležnega ska-zati Brahmu za t6, da si mi Ti pravo pot pokazal, ktero sem bil zgrešil; razuma, ki bi me učil, da je veselje naroda — pravo bogastvo vladarjevo."
Oba se zajočeta in se objameta.
Topolovo rebro.
(Narodna pripovedka. Zapisal L. Zvab.)
Poslednji snopič tega lista objavlja na strani 577. pripovedko o ,vijedomcilr ter o bezo vej roci. Imenovanej povesti podobna živi med kraškim narodom v Dutovljah, ki jo tukaj v dotičnem razrečji razglasimo: Enkat je biu an fant, se je hodu ment h ani punci h okni; ta je zmiram gavuru, de je cuprnca; ona je tajila, de ni. De se prepriča, je šeu na dre v, Idmr su se cuprnce zbirale h pljčsi. Jen zdej su pršle na tisto r6vno (ravnino); tiste punce ni bln še taket uondi, je bia za-medila. Cuprnce su se zmšljavale, kaj cejo strit sežnjuo, k' je bia za-medfla. Prva je jala, de naj ju saimi ubijejo; driigha * je rekla: „nič, taku buomo nardfle: rastrghale ju buomo jen žnje rebrami se bu6mo lučale!" — Pole su ju res rastrghale jen su začjele razmetavat ghor po drevi tiste rebra. K' je biu tisti nje fant ghor na drevi, je uluvu ano rebro. Patem, kadr su adprdule soje reči, su začjele nazaj skladat tiste rebra ukiip: samu ano rebro je prmanjkalo, ker je je biu uni ghor uluvu. Pole su štdirale, či bi m6ghlo bit, jen su je jeskale. Ana je rekla: ,,nič je ne ješčmo necuoj, je buomo zejtra (jutri rano) nčjdle ; za necuoj naredili o ano s t a p 61 e !" Taku su nardfle živu puncu nazaj jen su šle damu. Driigho jetro su se vrnile jeskat jen uselih je niso nejdle. Tistu nedelju su imeli bit ghuodci; nu tisti fant. ki je biu na drevi, je šeu uprašat pljesat tistu puncu, ki su ju ble rastrghale cuprnce. Punca mu je bia abljubla jet sežnjim pljesat. Fant je sam pr sebi rjeku : zdej ti buom pakazou, de si res cuprnca, če si lih tajila, de nisi. Kadr su začjeli ghuodt, je šeu pljesat sežnjuo; jen ko je šeu ta driighi bot, je u pljesi zakričou: „S ta p 6 lavi m rebram plješem!" Natii se je punca ustrašla jen tekla damu.
* Tu se izgovarja bolj h nego li g; zategadel pišem gh.
Obraz rožanskega razrecja na Koroškem.
Spisuje Janez Scheinigg.
(Konec.)
Izpreuiinjava nemških besed.
Ostalo nam je še, da razodenemo, s kterimi premembami so se v prejšnjih dnevih nemški izrazi v rožansko slovenščino preseljevali. Za časov, ko je narodni govor še krepko živel, kazal je svojo tvorilnost tudi s tem, da je besede, prišedše iz Nemcev, prestvarjajoč slovenskej izreki sposobne pripravljal. Vendar se naj dobro pomni, da izposojeno blago ni vzeto književnemu, temveč narodnemu govoru nemškemu.
1.	Nemški f zamenil se je z domačim b: basat' = fassen; bodrat' s fordern; Bavant »Valentin ; b£cva = Fackel; britof = Friedhof; b&vda = Falte; bula > Fiille ; bohat'» folgen; ble'« Fleck ; bv6s » Floss. Sedaj se izgovarjajo z fom: fajn, fovš, frišn, fliiita, flavzne, flundr, f6ršnar, fol'.
2.	Nemci po Koroškem govorijo soglasnik b kakor p, zaradi tega imajo tudi Božanje v izposojenih besedah^ : puntUBundel; p&ntl-Bandchen; pleh »Blech ; pldtl« Blattchen; pucov » Buckel; prief» Brief; putr * Butter.
3.	Pf - f: fara = Pfarre; fajfa = Pfeife; fvaštr < Pflaster; f nt = Pfund; šimfat'; fentat' = pfanden; ofrat' = opfern ; "ufr -- Kupfer; 'rof « Kropf 'afra = Kampfer; flohar = Pfieger.
4.	Pf - p: pav - Pfau ; šnopat' » schnupfen; a Pfingsten s bincošt'.
5.	W > v: vAhta > Wacht; vaha -- Wage; viža » Weise; vamp = Wampe; v"š - Wisch; volb = Wolbung.
6.	G - It glej Kres T. št. 7. — G - ž: žiiftn - giftig.
7.	G - k: nom. propr. Kobov - Gabel; 'šeft» Geschaft; 'sol= Gesell; 'stol = Gestell; 'sindl > Gesiudel.
8.	G - j: špajat == Spagat; havje = Galgen; herprje = Herberge.
9.	Nemški h odpade: antvarh = Handwerk; ofart = Hoffart; ant'h -Handtuch; ofar (ofrava ali ofarca) = Hofwohner.
10.	K -- c: čeber = Kafer; čah"l = Kegel; čol'h - Kelch; čotna * Kette; čiha-Keuche; člnbat = Kindbett; čirfat = Kirchfahrt; porčohn -Emporkirche.
11.	K - h: špeh » Speck; žmah Geschmack; dohtar.
12.	O soglasniku l glej Kres I. na str. 459 in si.
13.	S - i: žemva < Semmel; ži'l = Sack; hvaž = Glas ; Bvaž * Bla-sius; Bovtižar » Balthasar; M"vavž » Nikolaus ; lajža • Geleise ; uržah = Ursache; Žida - Seide; žavba = Salbe; žamat = Sammt; žavbrn = sauber; žShn » Segen; žofa s Seife; žosl * Sessel; žihr = sicher; ž'*nj S Sinn (od tod žinjat' - denken); župa ; Žinharca » Singerberg.
14.	S * z: zola » Saal; zotlar - Sattler; zoc = Satz; zic * Sitz.
15.	S -- s: Šiman = Simon ; Šent = sanct.
16.	Ss > s z zategnenim samoglasnikom: hasa * Gasse; 'asa = Kasse; 'lisa = Klasse; žl6sar = Schlosser; fisl = Fass ; pos « Pass. V ko-roškej nemščini govorijo prav tako: Gosn, Klas. Kaša, Selilo,sr, Mosr, bosr, Pros * Presse itd.
17.	Ss <= š: prčša * Presse; meša » Messe; 'reša = Kresse.
18.	Sch - ž: žnidar = Schneider; žmovc « Schmalz; žl&jfar « Schleifer ; žnura - Schnur; žlosar.
19.	D - t: tucat * Dutzend; t6plt, ? doppelt; tehant; hr"nt * Grund ; frčmtar » Fremder; včntat' ? abwenden; Ičutat' = landen; zhruntat' = er-grunden.
20.	Nemški e * d: post * das Best; šolm - Schelm ; fost; "o1 » keck ; fort'c* fertig; lod" = ledig; žohn - Segen; možnar Messner: locat = Lebzelt; codl* Zettel; flohar « Pfleger itd.
e-- e: špeh, ble', ledr, lerar, cve', pleh, rehl, reš. e-- falar (falat') - Fehler; talir = Teller; fratam = fretten; žlaht = schlecht; draš'lar (dršš'lat') - Drechsler; tucat; parhšn = Barchent; locat; Šent-Ruprat * St. Ruprecht; '6mat = Kummet; cimat* Zimmet.
ei (eu) = i: cila - Zeile; mila = Meile; viža = Weise; špiža -- Speise; nid == Neid (ponidat' = beneiden); 'rida « Kreide; rida = Reide; fiha = Feige ; hižva = Geissel; lim * Leim ; hlih (hlihat') = gleich; flis" = fleissig; litanija -Litanei; 'anclija = Kanzlei; žlajfarija = Schleiferei; ribat'; šribat'; cvibvait' = zweifeln; hilat' * eilen (koroško-nemški: heil'n); štritat' * streiten; čiha * Kenche (srednjevisokonemški kiche); hrivat' = gereuen ; 'riž -- Kreuz.
ei (eu) - aj: rajža -Reise; lajža-Geleise; šajda; šajba; fajfa; h maj na < Gemeinde; lijb'č * Leibchen (Gilet); pobajsat' - weissen ; pohlajtat' = be-gleiten; 'rajcar: Ižjhtar; 'ajža; fajht; c'hajnar.
ei = a: tal = Theil (Mat' = theilen; za mojha tal a * ineinethalben); štrah = Streich; cahn = Zeichen; hacat' = heizen; pacat' » beizen; hi'1'h -heiklich.
ei - oj, dj: mojstr; hojda = Heide; lojtra = Leiter; hojter = Eiter. ei - e, o: emar = Eimer; žofa » Seife; lioscot« Hochzeit. • eu ' d: covh = Zeug (covhar > Zeugschmied).
21.	a'a, d: pare = Bahre; jdha = Jagd ; bal; banda ; šac ; žva' = Schlag; pvac ; hartl» Garten; hrof - Graf; zola Saal; dompf; mastront < Ministrant: lafont» Elefant; zoc Satz (v loteriji); zotlar; zoft. — a ie : 'rienc = Kranz.
d ' a: šdcat = schatzen; jahr < Jager; harbat' = garben; sibva - Sabel; hams ' Gamse; žaha = Sage.
au -- u: puvat' = bauen ; muta = Mauth; 'ume = kaum.
au - a: forlabn» Vorlaabe. — au--av. pavr, ravb, havba itd.
au = o: coprat'< zaubern ; v6pa = Laube ; Ifof* Leihkauf.
au a : lafar = Laufer (Vorspannpferd); rž mar - Rftumer (Ladstock).
22. u - u : hiita = Hutte; piintl = Bundel; puš'a * Biichse; purhar = Biirger.
u * o: b6'štab » Buehstabe; Hntborn«Lindwurm. — u--o: par6'a= Perucke.
u ie: hriesat' = grussen. — o = n : brumn fromm ; nuna < Nonne (srvnemški nune).
0	- u : rumar = Romer. — o« o: m6vžar ^ Morser; rrota = Krote.
1	■ u: diihtat' = dichten sinnen); zduhtat' * erdichten.
i -- a : trdbtar = Trichter; hartre -- Gitter; oštrah = Estrich.
i *': hr'f - Griff; šp'c = Spitz; c'n « Zinn; štr'h = Strich; prim. Kres I. štev. 12.
Včasih so nemške besede tako prenarejene, da se zelo težko prvotna oblika najde Nekaj primerov bode nam to dokazalo: Zavitar = Jesuit (pr Zavitarjah = stolna crkev v Celovei); fantom = Inventar (Mobel); čo-veženj-Zieheisen ali Zaineisen - Draht; brošanarca = Frischhammer; flajš'ar» Fleischhacker; farant = Feierabend; r6šm'd = Eohrschmied ; lot - Bruder-1 a d e; šntavtarče - Christi Himmelfahrt; zo'a = Gesenke (Modeli); bohlozn -Biegeleisen; Humbrh = Hollenburg; štainc = Steinmetz; hvavt = Gewalt; frvovž = Vogelhaus; hatraža » Gartenrose; ozbc - Absatz (na škornji); 10-zetl - Reseda ; žahrad « Sacristei. —
Popravki: Na str. 429 mesto: žrobe, žrobeta, beri: žrabe, žrabžta; na str. 430 beri: osterva, p6sterva; zabiev; na str. 478: vid'm, v'd'vt mesto : vi's'm. v's'~t; 532: mov'a m. mova: 582: Tržičinka m. Tržičauka.
Nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slovanske.1
Spisal Fr. Hubad.
Najstarejša junaška pesen nemška poje o Hildebrandu, kteri je bil bežal z Dietrichom Bernskim s Dietrich von Bern) pregnanim od strica Ermenricha iz Italije h kralju Atili. Mnogo let je bival na tujem. "Ko se vrne domu, ustavi se mu njegov sin Hadubrand, kterega je bil doma zapustil otroka. Pred bojem vpraša Hildebrand svojega nasprotnika po imenu in rodu. Ta mu odgovori; „Stari ljudje so mi pravili, da sem Hildebrandov sin, mene pa imenujejo Hadubranda. Pred mnogimi leti je šel oče proti izhodu s Theodorich-om (Dietrich). Doma je zapustil ženo in malo dete. Ali mislim, da ne živi več!" Hildebrand spozna
1 Prim. Ausland 1881. str. 890.
svojega sina, hoče ga bogato obdarovati, ali ta se boji prevare od zvitega Hnn-a in reče: „ Varati me hočeš, starec. Mornarji so mi pravili, da je padel v boji Hildebrand, Heribrantov sin!" Nobena beseda ne pomaga več, sin se ne di pregovoriti, in oče, akoravno ne rad, začne boj z njim. 1
Konec se starej pesni — Holtzmann misli, da je odlomek iz zbirke narodnih pesnij. ktere je zbiral Karol Veliki — ni ohranil. Po novejšej pesni iz 15. veka 2 sprijaznita se pa oče in sin. Po tej udari na prvo sin tako očeta, da se starec ustraši, nato ga pa zagrabi oče črez pas, vrže ga v zeleno travo ter ga vpraša, kdo je in od kod. Mladeneč mu pove to, oče spozna sina, in ta ga pelje k materi in slavi njegov prihod sijajnim obedom.
Ako se ozremo nekoliko po pripovedkah raznih narodov, najdemo jih več enakih. Že stari Grki so pripovedovali enako o Odysseji in njegovem sinu s Kirko, Telegonom. Eugammon-ova Telegonija 3 popisuje osodo Odyssejevo, kolikor je Homer ni popisal. Ona nam kaže jasno, kako je opisavala kasnejša grška bajka konec priljubljenega junaka. Po-kopavši ubite snubače napravi Odyssej svečano žrtvo Nymfain in se odpravi v Elido, da bi pogledal po čredah svojih goved. Kralj Polyxenos, ki je bil tudi pred Trojo, sprejme ga gostoljubno in mu podari krasno čašo (zQarrlQ). Nato se vrne na Ithako, opravi žrtve zapovedane po Teiresiji in se napoti na povelje prorokovo na kopno k Thesprotom. Orakel v Dodoni mu pa prorokuje, da mu preti nevarnost od sina. Zat6 ostane pri Thesprotih, oženi se s Kallidiko, kraljico thesprotsko, bojuje se z Brygi in prepusti po smrti- svoje žene vlado njenemu in svojemu sinu Polypoitu, sam se pa vrne na Ithako. Kmalu pa pride njegov in Kirkin sin Telegonos, ki je hodil po svetu iskaje svojega očeta, tudi na otok in pleni imetje otočanov. Odyssej se mu ustavi, ali Telegonos ga rani s kopjem, na kterem je bila ost morskega škata (Roche, tqv/ojv). Ko zve Telegonos, da je lastnega očeta usmrtil, razžali se ter odpelje truplo očetovo, Penelopo in Telemacha seboj domu, kjer se oženi on s Penelopo, Kirka pa s Telemachom, in mati in sin postaneta nesmrtna.
Po Sofokleji je pa ubil Odyssej še pred svojo smrtjo Euryala, svojega sina od hčere epirotskega gostoljuba.
To bi utegnola biti najstarejša pripovedka slična pesni o Hildebrandu.
Enako povest pa nahajamo tudi pri Perzih o Rostem-u in Suhrab-u. 4 Rostem je bil odpotoval s Turana, zapustivši doma svojo ženo Tehmiuo
1	Wackernagel, Geschiehte der deutschen Literatur I. str. 54 sld. Kurz, Gesch. der deutschen Liter. I. str. 9 sld.
2	Kurz o. c. str. 672.
8 Gl. Preller, gr. Mythologie II. str. 468 sld.
* Fr. Ruckert, Rostem und Suhrab. Weimar. Jalirb. IV. (1856), pisatelj žalibože ni mogel tega dela v roke dobiti.
in malega sina Suhraba, in pride med Irance. Sin doraste, gre z vojsko na Iransko iskat svojega očeta. Tam se mu ustavi Rostem. Dogovorita se na dvoboj. Ali Rostem noče povedati svojega imena, dokler ne premaga nasprotnika. Svoja konja privežeta za drev6 pri potoku in začneta boj. Nobeden ne zmaga. Zat6 se začneta metati; primeta se za pas, in Rostem vrže Suhraba kvišku. K sreči pa pade Rostemu ravno na prsi nazaj, da ga podere na tla. Poklekne mu na prsi, potegne bodalo in ga hoče zabosti. V tej stiski si izmisli Rostem zvijačo. „Pri nas, pravi, je običaj, da se merita junaka dvakrat, še le kedar vržeš nasprotnika v drugo, smeš mu vzeti življenje." Suhrab dvomi, ne more tega verjeti. Naposled vpraša, ali dela tudi tako Rostem. V stiski se zlaže starec, da je vpeljal ravno Rostem to navado. Iz spoštovanja do svojega očeta, na kterega se klicuje sovražnik, spusti Suhrab nasprotnika in gre na lov.
Rostem pa vidčč, da ni njegova moč zadosti, da bi zmagal, gre v neko postransko dolino, kjer je bil potovaje od doma shranil pri nekem duhu nekaj svoje moči — bil je tedaj tako močen, da so se poznale njegove stopinje celo v kamenu — in jo zahteva nazaj. Zastonj mu pravi duh, da bo to njegova nesreča. Ker jo pa starec le hoče imeti in trikrat za-njo prosi, podeli mu jo duh.
Drugi dan se začne nov boj. Rostem vrže Suhraba, pa mu zasadi takoj bodalo v prsi. Ranjenec toži, da ga je prevari!, in pravi, da ga bo maščeval Rostem, ker je umoril njegovega in Tehmininega sina. Prestrašen vpraša morilec, ali govori resnico. „ Gotovo! Mati me pošilja iskat očeta, dala mi je sebčj zavratnico, ktero jej je bil podaril Rostem pri odhodu, da me oče spozna. Na prsih jo nosim." Strahom zagleda Rostem zavratnico, spozna jo in se prepriča, da je usmrtil svojega lastnega sina. Zastonj rjove, zastonj pošilja h kralju po „žive vode," da bi ozdravil ranjenega sina. Kralj je noče dati, ako ne pride sam po njo. Sam gre prosit. Ali predno pride do kralja, doteko ga poslanci naznanjajoči smrt Suhrabovo.
Enako pripovedko nahajamo tudi med irskimi o Cuchuliu-u in Conlach-u. 1 Conlach sin C\ichulin-ov pride na Erin v državo slavnega Connor-ja. Connor pozove svoje vojske, naj se ustavijo predrznemu mla-denču. Ali ta jih pobije sto, med njimi kraljevega brata. Zato pošlje Connor po Cuchnlin-a, da mu pomore. Ko zagleda starec mladenča, vpraša ga za ime in rod. Ali ta se je bil zaklel odhajaje z doma, da ne povč svojega imena nikomur. „Sicer, pravi starcu, tebi bi ga povedal." „Torej, odgovori starec, morava se biti, ali pa mi povej vse kot svojemu prijatelju. Izvoli si, kar hočeš mladeneč, pa pomisli, da: je nevarno bojevati se z menoj. Ne bojujva se, prosim te." Vse zastonj. Začneta boj. Mladeneč, ranjen na smrt, pade. Ali zmagovalec, pravi pesen, izgubil je zmago ta dan;
1 Pfeiffer, Germania X. 338.
od umirajočega zve, da je on njegov sin, kterega je bil zapustil še nerojenega, ko je odhajal po svetu.
Ako se ozremo po pripovedkah slovanskih, najdemo enako pri naših bratih Srbih. 1
Rani majka dva nejaka sina U zlo doba u gladne godine, Na preslicu i desnica ruku.
Enega je imenovala Predraga, drugega Nenada. Ali ko doraste Predrag „do konja i do bojna kopija", 2 zbeži od svoje matere pa beži na goro „u ajduke." Mati ostane žalostna in hrani Nenada malega, kteri še brata ni poznal. Tudi Nenad doraste „do konja i do bojna kopija", pa zbeži med hajduke.
Tri leta hajdukuje. Junak je moder in razumen, srečen v boji, zat6 si ga izvoli družba za starešino. Tri leta zapoveduje četi, pa „zaželi majke" in reče tovarišem: Zaželel sem matere, hajdi, podelimo blago, da idemo vsak k svojej majki! Družba ga rada posluša. Vsak prinese svoje blago in
Kako koji izasipa blago, Taj se njemu i zaklinje teško: Koji bracem, a koji sestricom.
Konečno prinese i Nenad svoje blago pa beseduje:
Oj družbino, moja bračo draga! Brata nemam, a sestrice nemam, Več: tako mi Boga jedinoga! Desnica mi ne usa(h)la raka! Dobru konju griva ne opala! I britka mi sablja ne rgjala! Ni u mene više nema blaga!3
Nat6 si razdele plen. Nenad sede na konja pa jaha k materi.
Lepo ga sprejme majka, pogosti ga kolikor more. Ko sedita pri večerji, reče Nenad svojej materi:
Oj starice, moja mila majko! Da mi nije od ljudi sramote, Da mi nije od Boga gre(h)ote, Ne bi rek'o, da si moja majka: _______	Zašt' mi nisi braca porodila,
1	Vuk Stefanovič Karadžič, srpske narodne pjesine II. str. 75. sld. Predrag i Nenad.
2	TudipriNemcih bilo je znamenje popolne moči, če je mogel mož „equum viriliter ascendere, arma sua vivaciter bajulare." Grimm, deutsche Reehtsalterthiinier, str. 95.
3	Zakletev pri orožji bila je navadna tudi pri Germanih. Grimm, d. Rechts-alterthumer, str. 165 si. 896. Za Slovane prim. Ead jugosl. akad. XVI. str. 49. Afa-nasjov, poet. vozzr. Slavjan na prirodu, I. str. 272 sld. Miladinovci, bolg. nar. pesni str. 522.
Ja]i braca, jali milu seju (sestro) ? Kad sam bio s društvom na deobi, Svaki mi se zaklinjaše teško: Koji bracem, a koji sestricom, A ja, majko, sobom i oružjem, I dobrijem konjem ispod sebe.
Nasmehne se mu starka, pa mu pove, da mu je rodila brata, „brata rogjenog", in je zvedela ravno včeraj, da „ajdukuje. — U zelenoj gori Ga-revici. Pred četom je junak arambaša." To razveseli mladenča; prosi mater, naj mu napravi novo obleko, da gre iskat svojega brata, da ga „živa želja" mine.
Mati ga svari, naj ne hodi na planino, izgubil bi glavo. Ali Nenad je ne posluša, napravi si obleko, sede na konja, pa gre iskat brata. Molčč jaše dalje „uiti pljunu, ni na konja viknu." Ko pa pride do Garevice planine
Kliče Nenad, kako soko sivi: Garevice, zelena gorice; Ne raniš li u sebi junaka, Predragoga mog brata rogjena? Ne raniš li u sebi junaka, Koji bi me s bracem sastavio ?
Predrag sedi pod jelo zeleno in pije rajno vince, ko zasliši Nenadov glas. Hitro reče tovarišem :
„Oj družbino, moja bračo draga! Ispadnite na drum za busiju, Dočekajte neznana deliju, Nit' ga bijte, niti ga globite, Več ga živa meni dovedite: Ot kudgod je, on je roda moga."
Trideset junakov skoči na noge. Na treh mestih se jih skrije po deset poleg ceste. Ko pride do prvih deset, ne ustavi mu nikdo konja, ampak iz zasede začno na-nj streljati. Nenad jih pa pomiri govoreč:
Ne streljajte, bračo iz goricu, Ne bila vas vašeg brata želja, Kako mene i brata mojega! Što me tužan ovud poteralo.
Spuste ga v miru.
Ko pride do drugih deset, začn6 streljati nd-nj; ali tudi ti ga spusti mirno na njegove besede. Ko ga pa sprejmo tudi tretji s strelom, razsrdi se, udari na-nje, poseka prvih deset s sabljo, drugih deset pogazi s konjem, deset jih pa razpodi po gori.
Ko zve Predrag, da mu je posekal neznani junak družino, skoči na noge, vzame lok in puščice, gre k potu v zasedo, sede za jelo zeleno in
ga ustreli s puščico raz konja. Zadel ga je dobro, ravno v srce junaško. Ranjenec pa zavpije:
J'o junače, iz gore zelene! Živa tebe, brate, Bog ubio! Desnica ti usa(h)nula ruka, Iz koje si strele ispustio! I desno ti oko iskočilo, S kojim si me, more, namotrio! Još te tvoga brata želja bila, Kano mene i brata mojega! Sto me tužan ovud poteralo, Naopako a po moju glavu.
Izza jele ga pa vpraša Predrag: „Tko si junak, i čijeg si roda ?" Ranjeni Nenad pa mu odgovori:
Što me, more, ti za roda pitaš? Od mene se oženiti ne češ; Ja sam junak mlagjani Nenade, Imam staru samo(h)ranu majku, I jednoga brata rogjenoga, Pak se digo da njega potražim, Da me živa moja želja mine, Naopako a po moju glavu!
Ko sliši to Predrag, vrže strele od strahu na tla, priteče k ranjenemu pa zaviče:
Ta ti li si, moj brate Nenade! Ja sam Predrag tvoj bratac rogjeni Možeš li mi rane preboleti?
Nenad pa odgovori:
Ta ti li si, moj brate rogjeni! Vala Bogu, kad sam te video, Te me živa moja želja minit. Ne mogu ti rane preboleti, Več ti prosta moja krvca bila!
S temi besedami izdahne dušo. Predrag jadikuje nad truplom, potegne nož izza pasa, pa si ga zabode v srce, da pade mrtev poleg svojega brata.
Enako pripovedujejo Rusi o Ilji Muromci. Bil je sin kmeta Ivana Timofejeviča iz sela Karačarova pri Muromu. Trideset let se junak ni mogel ganoti. Sedel je od rojstva sem. Po božjem povelji pa prideta dva „kaliki perehožie" (romarja), stopita pod okno in prosita milodara. Ali govori jima Ilja: Brata! pridita k meni v hišo; vsega imamo dosti. Romarja mu pa odgovarjata: Vstani sam. — „Sedim že trideset let, vstati pa ne morem; ni rok ni nog ne morem rabiti," odgovori Ilja. Rečeta mu pa romarja v drugo : Vstani sam ! Ilja sedi, skuša svojo moč
in odgovori: Vstal bi, moč je, da bi ne bilo nog! Govorita mu pa romarja v tretje: Vstani sam! Ilja poskuša svojo moč, gane nogo, noga se giblje, gane drugo — druga se giblje. Ilja vstane, stopi na noge. Romarja mu rečeta: Pojdi po pijače, napoj naju! Ilja vzame „bratinu velikuju", gre v klet globoko, napolni kupo pivom krepkim in jo prinese romarjema. — Izpij sam! velevata romarja. Ilja zgrabi bratinu in jo izpije. Prinese piva v drugo; zopet ga mora izpiti sam. Nato ga vprašata: Slišišb li, Ilja, svoju silu? Ilja pa odgovori: „Slišu!" Vprašata ga: Kaki* velika tvoja sila? Odgovori Ilja: Kaby bvK stoltn. oti. zemli do neba, ja perevernuH by vsju zemlju." Vendar mora še enkrat po pijače in mora jo izpiti zopet sam, tako da je čutil še sedemkrat več moči nego prej.
Nato se odpravi Ilja po svetu. Svoje roditelje prosi za blagoslov in se napoti v Kijev. Na potu reši Čarnigov-grad basurmanske vojske, ostraši razbojnike tako, da si ne upajo prijeti ga, premaga Solovej-razbojnika, kteri je usmrtil vsakega junaka na deset „verst" na okoli samo s svojim žvižganjem, pride v Kijev, ostane nekoliko časa tam iu odide dalje po svetu.
Stari kozak, tako ga narod najrajši imenuje, stal je nekdaj z drugimi junaki na meji svete ruske države, kar pride mlad junak ter začne boj z njim. Na prvo pade stari kozak, v drugo pa vrže starec mladenča v zrak, tako da nastane jama pod padlim. Ilja ga zgrabi za prsi in ga hoče zabosti, prej ga pa vpraša, kdo in od kod je. Dolgo se obotavja mladeneč, noče povedati imena ne rodti, konečno pa reče, da je sin neznanega očeta in matere živeče v daljnej deželi. Ilja to začuvši ga objame ter ga pozdravlja kot svojega sina. Mladeneč se pa odpravi na pot k svojej materi in jo vpraša, je-li res Iljin sin. Mati mu pritrdi, in on se vrne nazaj. Tu najde Iljo spečega v šotoru, napne svoj lok in ustreli v prsi svojemu očetu. Ali križ, ki ga je nosil stari kozak vedno na prsih, reši mu življenje. Srdit skoči starec kvišku, zgrabi sina za noge in ga raztrga. 1
Kdo je bila mati mladega junaka, tega nam narodna pesen ne povč izvestno. Orest Miller (1. c.) meni, da je bila to žena velikana Svjatogora, krestovega brata (pobratima) Iljinega. Nekega dne jaha Ilja po „čistom pole," pa najde šotor z belega platna. 2
1	Gl. Orest Miller: Das Hildebrandlied u. die russ. Lieder von Ilja Murometz, v Archiv f. das Studium der neueren Sprachen und Literaturen, herausg. v. Ludwig Herrig, XVIII. Jahrg. 33. Bd. str. 257 sld.
2	Gl. sledeče pri Afanasjevu, poetičeskija vozzrenija Slavjan na prirodu, II. str. 670 sld.
Stoiti. šatert podi. velikimi syrynn> dubomi., I yrt tomi. šatre krovatb bogatyrskaja 1 nemalaja: Dolinoj krovatb desjati saženb, Širinoj krovatb šesti saženb.
Ilja Muromec leže na posteljo in zaspi, kmalu se sliši strašen šum: Matb — syra zemlja kolybaetsja, Temny lesuški šatajutsja, Reki izi. krutvln, beregovi yyliyajutsja.
Prihaja junak večji od drevja, z glavo se upira v oblake. Ilja skoči na noge in zleze na košat hrast (v enej varijanti ga izbudi konj). Velikan Svjatogor pride k svojemu šotoru, sebčj prinese v kristalnej omari svojo ženo, neznano krasotico. Zlatim ključem odpre omaro, spusti ženo ven in sede k jedi. Potem zaspi, žena se pa sprehaja po čistem polji. Oziraje se zagleda Iljo na hrastu, pa mu reče: „Goj dorodnyj dobryj molodeci.! Sojdi so syra duba, sotvori so mnoju ljubovb; bude ne poslušaešb, raz-bužu Svjatogora-bogatyrja i skažu, čto nasilbno menja vb grehrb vvel-l." Ilja zleze s hrasta, in žena ga dene konečno Svjatogoru v žep. Izbudivši se zapre Svjatogor ženo v omaro, sede na konja in jaha k „svetim goram." Konj se začne izpodtikati, vpraša ga zakaj. Konj odgovori: „Prežde ja vozih. bogatyrja da ženu bogatyrskuju, a nynče troihi. vezu — ne divo i spotyknutbsja!" Svjatogor seže v žep, potegne Iljo ven in ga vpraša, kako in kaj. Ilja pove resnico, zato ubije velikan neverno ženo, z Iljo se pa pobrati.
Po tem bi Millerjeva kombinacija o materi Iljinega sina ne stala ravno na trdnih nogah; mogoče je, da je to kasnejši pristavek, da je ubil Svjatogor svojo ženo. Sicer je pa za dogodek med očetom in sinom vse eno, ktera je bila njegova mati.
Aleksander Wesselofsky navaja pa še drug primer 2 tudi iz narodnih pesnij zbranih po Kirejevskim: Kralj Saul ali Saur, sin Leonov (Levanidovič, Vanidovič) ide z vojsko nad tri kraljestva, latinsko, litvansko in saracensko. Pri odhodu zapove nosečej ženi: če rodiš hčer, odgoji jo dobro in omoži jo, če pa rodiš sina, pošlji ga za mano, ko bode, devet let star. Kraljica rodi sina. Nazvali so ga Konstantina. Ko je bil sedem let star, bil je močen kakor drugi ljudje z dvajsetimi leti. Hodil je v šolo in skušal je svojo moč. Če je prijel koga pri igri za roko, odtrgal mu jo je, če je pocukal koga za nogo, izdrl mu jo je. Knezi in ple-menitaši in kupci se mu čudijo in se ga boje. Tožijo torej materi, in ta ga pokara. Konstantin pa vpraša, kje je oče. Mati mu povž. Brez odgovora gre sin ven, pokliče hlapce in jim zapove, naj mu priženo do-
1	krovatb = postelja; bogatyr = junak.
2	Jagič, Archiv f. slav. PMlologie, III. str. 588 sld.
brega konja, naj denejo sedlo na-nj z dragima kamenoma, da mu bodeta svetila po noči na potu. Ko je vse gotovo, skoči na sedlo iu odjaha. Oblak prahu zakrije ga materinim očem. Orožja ni imel seboj, le kij 300 pudov težek.
Prijaha do reke Smorodine, skozi ktero ravno sovražnik hodi (ena pesen pravi Tatari, druga pa Saraceni). Konstantin se zakadi vii-nje in jih dva dni s kijem pobija.
Nato se bliža saracenskemu kraljestvu. Tedaj se spomnijo sa-racenski starci, da imajo v ječi jetnika, ki bi se edini mogel ustaviti Konstantinu. Ta je pa bil oče Konstantinov; pred mnogimi leti bili so ga Saraceni ujeli. Na prošnjo starih mož sede starec na dobrega konja, vzame orožje junaško iu gre skušat svojo moč nad svojim sinom. Celi dan se bojujeta junaka brez uspeha. Starec se obrne proti nebu in moli: Pomagaj, Bog, da vržem mladenča s sedla. In res vrže oče sina s sedla, poklekne mu na prsi in ga praša, kdo je in kterega rodu. Bog mi ni pomagal v boji, odgovarja Konstantin; ko bi bil zmagal jaz, odsekal bi ti bil glavo. Očeta sem imel, imenovali so ga Saur-a, bil je sin Leonov; šel je v boj proti trem kraljestvom, ne vem kje je. Kralj Saur zaplače, dvigne sina za belo roko in reče: Dobro došel, junaški mladeneč — jaz sem tvoj oče. Konstantin pa piše pismo svojej materi in ga jej pošlje: "Veseli se, draga mati, očeta sem našel.
Ako vse te pripovedke le nekoliko pregledamo, kaže se, kako razno so si domišljali rodovi konec dvoboja. V perzijskej in irskej pripovedki pade sin, morda je bilo isto tudi v nemškej, vsaj Uhland navaja več znakov iz severnih krajev zat6. (Thor, str. 207, 211—213). V Marner-jevem zapisniku priljubljenih narodnih pesnij nahaja se tudi „von des jungen Albrantes tdt". 1
Ali je imenovati pripovedka izvirna lastnina raznih narodov, pri kterih smo jo zasledovali, o tem bi bilo težko dognati gotovega. Vsaj glede Slovanov (Rusov in Srbov) smemo misliti, da je dospela k njim po potu iz Carigrada, od koder je prišla luč kristjanstva in prva omika k našim bratom. Vsaj Wesselofsky (1. c. p. 588) bi našel rad v pesni o Saul-u (Sauru) prevod enake grške. Ali bodi si temu kakor si bodi, to se mi zdi vendar gotovo, da smemo prištevati oni pesni pravim ruskim in srbskim, če tudi sumimo, da je prišla temeljna misel s tujega; kajti gotovo se mi zdi, da postane pripovedka tudi tujega izvora s časom pravo imetje onega naroda, pri kterem se razširi med ljudstvo tako, kakor na pr. povest o Predraga iu Nenadu pri Srbih ali o Ilji Muromci pri Rusih. Kaže nam pa ravno Ilja Muromec zopet očito, kako narod vse, kar mu pride pod roke, upotrebljuje, da okrasi priljubljene svoje junake.
1 Pfeiffer, Germania, V. 445.
Krajevno ime Selo na Koroškem.
V letošnjega »Ljubljanskega Zvona" VIII. zvevku na str. 480 in si. uči Levstik, da je Velesalo pravilna oblika gorenjskej vasi, ki jo zo-vejo Gorenjci Velesovo. V dokaz mu rabi prvič nemška prestava tega kraja, kteremu pravi Valvasor Michelstetten. Temu dostavimo, da so enako prevedli Nemci slovensko selo „Velika vas" šmohorske sod-nije v Zilskej dolini na Koroškem, kajti imenujejo jo Michelhofen.
A drugo točko, da je namreč lice salo poleg ter namesto lica selo v slovenskem jeziku možno, hočem z višjim številom primerov utrditi, kakor jih je navedenih v omenjenej črtici; pri tej priliki se pa naj poda nekaj splošnih opoinbic o krajevnem imenu Selo na Koroškem.
Prvotna oblika tega imena je: Sedlo iz korena se d, sitzen. To lice hrani koroška slovenščina zilskega razrečja. Iz U. Jarnikove knjige „Etymologikon" na str. 52 znamo, da govorijo gornje-koroški Slovenci, to so Zilani, šidlo, kridlo, motovidlo mesto šilo itd. Jarnik je mislil, da se vriva ta d zaradi blagoglasja, a temu ni tako, kar lahko razvidiš iz Miklošičeve prim. slovn. II. str. 97. 101.
Blizu Beljaka v fari, kterej pravijo „na Žili" (Maria-Gail), nahajamo dve vasici: prva je Malo Sadlo ali Na Sadi i (nemški: Kleinsatl ali Sati am Spitz), druga Sadlo ali Na Sadil (Nemci rekajo: Grosssatl). Na nasprotnej strani od Beljaka ob Osojskem jezeru (Ossiacher-See), kjer bivajo sedaj sami Nemci, stoji vas Sattendorf. Ime je pokvarjeno iz slovenskega: NaSadle, ktero še hranijo slovenski sosedje ove pokrajine. Nemškej fari Zeltschah (Selče) sodnije breške (Friesach) pripada vas Sattelbogen, kar je prej ko ne iz lica: Sadlo, Na Sadle, preloženo. Oblika Sedlo dala je povod nemškim krajevnim imenom: Zedl, Zodl, kojih imamo na Koroškem precejšnje število. Knjiga „Vollstandiges Ortschaftenverzeichnis der im Reichsrathe vertretenen etc. Herausgeg. v. d. k. k. statist. Central-Commission. II. Aufl. 2. Abdruck, Wien 1882" podaje nam sledeče primere: Zedl (tudi Zedlach) v fari altenmarktskej krške okrajne sodnije; Zedl (ali Zodl) pri Silberegu v starodvorskej sod-niji; Zedl v občini radentheinskej millstattske sodnije; Zedl (ali Zodl) v občini steinfeldskej pripadajočej sodniji greifenburgskej; Zedl pri Pfann-hofu in Zedl pri Piswegu, obe vasi v Šent-Vidskej sodniji; Zedlingerhof blizu Gospe-Svete; Zedlitzberg v občini nebogorskej (Himmelberg) in Zedlitzdorf v občini reichenavskej sodnije trške (Feldkirchen); zadnji imeni nam kažete, da je bila v rabi tudi zmanjševalna oblika: Sedlice.
Ktero lice pa ima rožansko razrečje? Odgovor temu vprašanju ni težek. V lanskem Kres-ovem letniku na str. 525 in si. in v sestavku, kterega je prineslo letošnje poročilo celovške gymnasije z naslovom „Die
Assimilation im Rosenthaler Dialect", pokazal sem izmed znakov rožan-skemu govoru tudi ta, da se uporablja pogostoma samoglasnik a mesto e, in odkril uzroke, kteri uplivajo do omenjenega prelivanja teh dveh glasov. Med primeri zabeležena je tudi korenina s e d in besede iz nje izpeljane; prim. Kres I. 526: Salan = Seljan; Salo » Selo (vas v spodnjem Roži); sadvo ? sedlo; str. 562: sedim, sadeti; sadov, sadeva; prim. še Kres I. 463: „pokvarjeno je: sosar = sosed"; beseda: sosar je pokvarjena iz lica: sosad; II. 477: sodijo in sado; str. 530: sade - sede; in sestavek: „Die Assimilation etc." na str. 7: nom. propr. Sal"»Selo, die Ausiedlung. davon riihren die Ortsbezeichnungen Saala im Rosenthale und Maria-Saal; sadv" (0. R, sadvč) « sedlo; sodim sadot'; sadov sadeva; sosar * sosad = sosed (sosarjov - sosedov); in na str. 20: sodim, sado.
Rožanska oblika tega krajevnega imena je torej Na Sal'v s pol-glasnikom v zadnjem zlogu; zato govorijo tu Na S ali, tam Na Sale, kar boš takoj razvidel iz teh-le primerov: pri Kotmari vesi (Kotmansdorf) na Rožanskem je naselbina: Črezsal6; blizu Gospe-Svete imaš vasico: Na Sale (nemški: Zeli); isto tako pri Šmarjeti v spodnjem Roži: Na Sale (nemški: Seel), in v občini, kojej pravijo Rikarja ves (Nemci: Riickersdorf), dobrlovaške soduije, nahajamo selišče: Na Sale (nemški: Seelach). Z vrha imenovana vas: Sal"* Saala zove se prav za prav v imenovalniku Sava in sklanja se takč-le: nom. Sava, gen. Sale, dat. Šali, acc. Sav6, loc. na S ali (ali na Sal'v). instr. za Sav6. V žrelskej občini (Ebenthal) je blizu Podkrnosa še druga vas s tem imenom: Sava (nemški: Zeli), in nje sklanja je tudi enaka. Gospo-svetsko polje zovejo Nemci sedaj Zollfeld, a še pred 60 leti, ko je razlagal U. Jarnik napis na prestolu korotanskih knezov, rekali so mu Saalfeld; že Jarnik je izpeljaval v razpravici, ki jo najdeš v Carinthijinega VIII. (1818) letnika 4. številki, „Erklarung der slaw. Inschrift auf dem karntner. Herzog-stuhle", imeni Maria-Saal in Saalfeld iz rožanskega govora, ki kaže lice: Salf>, Sal'\ na Sale, na Sali, na Sal'\ Kedar pa ostane naglas na korenskem zlogu, ohrani se tudi prvotni samoglasnik e; na Zilskem nahajamo vas S 6 v č e (nemš. Seltschach), na Rožanskem S61e ali v S 61 a h (nemš. Zeli), vendar je ta vas že v obližji junskega govora. —
V tretje je še omeniti, ktero lice podaje junsko ali štekarsko raz-rečje; to ima ali čist e ali ie; na pr. Siele (Nemci: Sielach) pri Dobrlej vasi (Eberndorf); Na Sielah (nemš. Obersielach) v Šent-Pe-terskej fari blizu Velikovca in S e 1 o v c (nemš. Sellovc) pliberške sodnije. Zadnje ime je ob enem isto, iz kterega se je izcimil: C e 16 v e c - Klagenfurt.
Torej imamo na Koroškem za krajevno ime Selo po razrečjih sledeče glavne oblike: Sadlo, loc. Na Sadli; Sava, loc. Na Sal"; Siele (Sele), loc. v Sielah (v Selah).
Božanske oblike moremo še drugod zasledovati in sicer po ponem-čenem Štirskem in na Kranjskem. V voitsbergskej sodniji stoji selo Salla, in aigenskej občini irdningske sodnije pripada vas: Sallaberg; na Kranjskem, kjer je navadna pravilna oblika Selo, včasib Sela, v občini zoričkej (Zarz) škofjeloške sodnije vas: Sala, in pod oblaško občino v loškem sodnijskem okraji spada druga: Salla; na kteri zlog pa udarja naglas, nisem mogel iz knjige dognati.
Lice s čistim korenskim glasom e kažejo nadalje še nektera imena med koroškimi Nemci. V labodskej dolini ste dve vasi: Zellach; pri Lie-seregu v sovodenjskej sodniji: Zellsach; blizu Šent-Vida: Zeltschach ; isto tako pri Brežah: Zeltschach in Zeltschachberg. H koncu naj se ozremo še na krajevno ime: S ali a c h. Prvim pogledom bi je lahko primerjal rožanskemu: na Sal'v; vendar temu ni tako. Ovo ime je skrčeno iz Saidolach * v Zadovljah, nom. Zadovlje; na pr. v spodnjem Roži so Za-d6vlje ali Zad6vljani (nemš. Saidolach); ob celovškem jezeru pri Porečah je vasica: Sallach, slovenski Zadole < Zadovlje; med Nemci v občini ne-bogorskej imaš tudi Sallach, in v loškej dolini (Luggau) ob meji tirolskej : Salch iz Sallach.
Vrnimo se k imenu, pri kterem je bil začetek; obliki sad- in Salo niste samo možni v Slovenskem, temveč obični po Rožanskem; to raz-rečje pa je v zvezi z gorenjskim, in tako je V e 1 e s a 1 o tolmačeno ; ker je Gorenjcem 1 = v, dobiš lice Velesavo; zlog a v izpremenil se je v ov (primeri: dčlovc = delavec in Kres I. št. 8), torej Velčsovo.
J. Scheinigg.
Primuža Truberja slovenski koledar za leto 1582,
Donesek k zgodovini slovenskega koledarja.
Za „Kres" spisal P. pl. Badics.
Menihi Kartuzijanci in Cistercijenci na Kranjskem spisavali so že v srednjem veku koledarje, ki so se nam v lepih rokopisih do današnjega dne ohranili. Tako se nahajajo imenovanih menihov koledarski izvodi v c. kr. stud. knjižnici kakor tudi v knjižnici Auerspergovej v takozvanem „Fiirstenhofu" v Ljubljani.
Najzanimivejši izmed vseh je pač na pergamenu pisani žepni koledar iz lete 1415. Prišel je t^|izvod iz knjižnih zakladov kartuzijanskega samostana.^freudenthalskega",,.^i je bil po cesarji Jožefu razpuščen, v ljubljansko stud. knjižnico. Ta koledar nas spominja, kakor sem že na drugem mestu obširno dokazal, po svojem obsegu, po bojadisovanih svetniških podobah itd. na našo „pratiko". *! kitk
Ko se je za reformacijske dobe tudi v nas Slovencih začelo slovstvo razvijati, uvidel je takoj njega ustanovitelj, Primuž Truber, da potrebuje tudi slovenski narod takih koledarjev, kakoršni so bili tedaj v Nemcih v navadi; zatorej mu ga je spisal v njegovem domačem jeziku.
Ta Truberjev koledar je zdaj pri nas jako redka prikazen. Kakor druge knjige iz Truberjeve dobe, poizgubilo se je tudi to delce skoro do cela.
Letos je ravno tri sto let, daje prišel Truberjev koledar 1. 1582., štiri leta pred smrtjo njegovega spisovatelja, v Tiibingu na svetlo. V c. kr. ljublj. knjižnici se shranjuje eden izvod pod znamenjem : 10016 II. C. b. 4 v sredi med prvim in drugim delom „Novega zakona" Truberjevega.
V sledečih vrsticah hočem ta koledar po naslovu in obsegu opisati iu to iz njega posneti, kar je za nas zanimivo; opustil sem pa vse, kar se tiče strogo koledarskega sodržaja, ki je vsem drugim (nemškim) koledarjem imenovanega leta enak.
Naslov se glasi v svojem popolnem obsežku: „Ta Slovenski kolendar kir vselei terpi, inu ena tabla per nim, Ta kafshe inu praui ftu inu duasseti Leit naprei, kakou nedelski Pushtab bode vsaku Lejtu kuliku Nedel inu Dni od Bofshjza do Pufta. Eni Reimi, ty pravio, kadai bode dobru Vreme. Vfake Quatri, Ta dalshi dan Ta kratshi Nuzli, kadei se Leitu, Syma Spomlat inu JelTen fezheno, kuliku je Dni v enim Leitu, kuliku ie Leit kar ta Sueit ftoy. En Re-gifhter, ta pravi kuliku ie Bucqui inu Capitolou vfiga S. Pifma, koku fe vfake Bucque Bukouski inu Slovenski imenuio kratku inu dolgu pifsheio. Windischer Kalender, vnd andre Sachen daebey", V Tibingi V tim Leitu po Iefufouim Criftufouim Royftuu MDXXXII. - 7f?z ,
Predgovor podaje častitemu bralcu resno premišljevanje- o teku in izpremembi našega življenja v letih in stanu itd. On pravi:
Te Vre, ty Dneui, te Nozhi, ty Mefci, ta Lejta inu ty zhafi, kir fo vletih Bucquizah fapiffani, kir fo minyli inu ty kir bodo, nas opo-minoio, de fmislimo na ta kratig zhas nashiga shiuota, inu de vfe rizhi na tim fueitu, fufeb te zhloueske, fe hitru premyne, myne inu konez vfameio, inu de ne imaio obeniga guishniga ftanu oli oftanka. Danas fo eni Mladi, Lipi, Sdraui, Veffeli, Mozhni, Srezhni, Bogati, Vueliki zhafti inu Oblafti, inu Shiui, Jutri pag fo Stari, Neushtaltni, Nemarni, Bolni, Shaloftni Shibki, Vueliki reui inu Nadlugi, Bofi, Pregnani, Obrupani, Okradeni, Poshgani, Vieti, Sashpotovani, Sauersheni, Mertui inu Pocopani, koker tu vsag dan inu vfako vuro na febi pozhutimo inu na drugih vidimo inu slishimo. De oben hyp. oli zhas ne myni, da bi fe tim ludem kaka nefrezha oli fhaloft oli kaku slu ne pergudilu. Koker od tiga tudi tu S. Pifmu zheftu gouori Job pravi Cap. 14 Ta zhlouik royen od shene,
je kratig zhas shiu inu polu reue inu nepokoie. On gori rafte, inu doli pade koker en zveit. On befshi koker ta fenza inu ne obftane, 011 ima poftaulen en zhas inu en Cyl, tiga ne more preiti, Tu shtiuene (das Zahlen) tih nega mefeeu ie per Bugi. Jen Cap. 7—9 tudi praui Job. Mui dneui fo kiakai leteli inu fe ofnuuali koker eniga kalza ofnutig, fo hitreshe prozh beshaly, koker oben kir vshtriz tezhe. Oni fu murnu leteili, koker de bi en Orl po nega fpisho letil. Sirah pravi Eccles. 18 koker fe ena Sraga vode gliha htimu Moriu, inu enu fernu htimu peisku tiga Moria, taku fe ta nasha leita glihaio fteim vezhnim ftanum. Obtu dershimo fe mi fnasho vero inu fnashini lebnom ta kratig reuen zhas tiga shiuota Taku, de pridemo po tim lebnu, vta praui dobri ftonouiti vezhni ftan, gdi bode tilfuzh Leit, koker en Dan, inu en Dan tiffuzh leit. Htimu nom pomagai nash Gofpud inu Ohranik Iefus Criftus Amen.
Meseci imajo v. sledečem razkazku na prvem mestu slovensko po-znamenovanje; pristavljene številke pa kažejo dolžino dneva in noči v vsakem meseci,
Profsiniz Januar.
7. Tag 9 Stunden
28. Tag 10 Stunden.
Siezhan Februar.
14.	Tag 11 Stunden.
Sushez Mar ti u s.
3. Tag 12 Stunden.
13. Tag = Naeht.
19. Tag 13 Stunden.
Malitraun April.
5. Tag 14 Stunden.
23.	Tag 15 Stunden.
24.	Juria Mart. (roth).
Velikitraun M a i u s.
15.	Tag 16 Stunden.
Kofshenzuit J u 11 i u s.
9. Primosh (roth).
14 Ner ta dalshi dan.
Potem sledi:
Leta tabla sastopnv vvzhi inv kashe try inu ledeni dellet leit naprei Vfakiga Leita poredu ta Nedelski Pustab inu ta Preftop, kuliku Nedel oli kedmou inu dni bode od Boshyzha do Poftne Nedele. Tu slatu inu Kyinsku Shtiuene (Zahlung) Od Magiftra Joannesha Iltebranda, Tubinskiga Vuzheniga preraitana, inu poftavlena. Inu per tim Vfaki
Serpan J u 1 i u s. 6. Pafsy dneui (Hundstage). 11. Tag 15 Stunden. Kimouiz A u g u s t u s. 2. Tag 14 Stunden. 15. Maria Iozhena ftiga fulta. 20. Tag 13 Stunden. 24. Bartola Jerneia Jogra. Jefsenik September. 5. Tag 12 Stunden.
15.	Tag = Nacht. 22. Tag 11 Stunden. Kofopersk O c t o b e r. 8. Tag 10 Stunden. 26. Tag 9 Stunden. Lyftognoi N o v e m b e r.
16.	Tag 8 Stunden. Gruden December. 14. Nuzh ner dalshi.
famerkai de kadar je Preftoo, taku ta Pervi Pushtab vela do Suetiga Matya, Potle da drugi skusi vfe Lejtu von 1582—1700.
Nat6 beremo t6-le zanimivost:
Lety Eaimi pravio, kadai le dobru Vreme, Syma, Spomlat, Leitu, JelTen, Inu te Quatri sazneio
Na Vezher erdezhe Nebu Pomeni Vreme bo lipu Sueti Clemen Symo daie Petrou ftol fpomlat ifgane Sueti Vrban ta Leitu ye Sueti Jernei Ieffenuye Po Luciy, po Vinkushtih Po Vpelnici, Malih Cryshih Vfelei na to pervo Sredo Vfake Quatre femkaj gredo.
In sledeči rimi' nam zopet povedti, kdaj sta dan in noč v letu naj-kračja ali najdaljša. To mesto se glasi tak6-le:
Inu lety Pravio kadai ie dan ner dalshi inu Nuzh ner kratshi Inu fpet ner dalshi nuzh inu ner kratshi dan. Inu kadai ie ta Dan taku dolg koker ta Nuz, inu nuzh koker da Dan.
Shent Vid ima Dan ner Dalshi Lucia pag ner ta kratski Spet Vid ima Nuzh ner Mansho Shent Lucia pag ner Dalsho Sveti Grego Mali Cryshi Dafta, Nuz, Dan, vueni vifshi.
Nato se naznanja:
Kuliko mescev, Nedel inu Dni ie venim celim leitu.
Enu Leitu ima Duanaift Mefceu Nedel oli kednou, Dua inu pet deffet inu en Dan. Dneu pag ima Try Stu pet inu sheft deffet Inu sheft Vr, Lete sheft Vre, dade vfelei zhes shtyri Leita en dan vezh, Inu fa tih sheft Vr volo ie vselej vtim zhetertim Leitu ta Prestob.
Precej obširno se razpravlja potem izšteviljenje let od začetka sveti do I. 1582., ko je koledar v tisku izšel.
Risnizhna inv Gvishna Raitinga, kuliku leit ie od Sazhetka tiga Suita, od eniga zhasa do drufiga do letoshniga 1582 Leita.
1.	Od Adamouiga zhasa do te Pregreshne Poiiudne oli Potoplena v figa Suita ie 1656.
2.	Od te Pregreshne pouudne do Abraamouiga vlizhena in te Caldeie ie 363 leit X dni.
3.	Od Vlizhena Abraamouiga do Israelskiga Vlizhena is Egypta ie 430 leit.
4.	Od Vlizhena is Egipta do peruiga Templa oli do Salomouiga zhetirega leita ie 480 leit.
5.	Od tiga Templa do te Babiloniske Jezhe ie 419 leit 6 Mesceu.
6.	Od Babiloniske Jezhe de ie fpet ta Tempel inu t« Meiftu Je-rufalem bilu refsidanu ie 143 leit.
7.	Od tiga do Jefufeuiga Criftufeuige Royftua je 483 leit.
SVIMA
Od Adama do Criftufeuiga Roystua fe fteie 3974 leit 6 Mefceu 10 (dni).
Ta Leita inu Raitinga od Criftuieuiga Royftva do letoshniga 1582 leita fo faftopna inu guishna.
Obtu po taki Raitingi fe shteie od Sazhetkia tiga Suita do letoshniga leita 1582 Vfa leita Vkupe 5531 (!) leit 6 Mefceu 10 Dni.
Na konci knjige sledi kazalo, ki nam navaja, koliko poglavij so-držujejo posamezne knjige starega in novega zakona, kako se glasijo v latinskem in slovenskem jeziku itd. Kazalo „epistul" za nedelje in praznike pa sklepa konečno ta zarčs jako zanimivi koledar, čegar popolno in na tanko facsimilovano izdajo bi močno želeli v prid našega slovstva in znanosti!
Andrej Einšpieler.
V spomin njegove sedemdesetletnice.
Dne 13. novembra letošnjega leta obhajal je delavni in velezaslužni rodoljub koroški, Andrej Einšpieler, svojo sedemdesetletnico. Vsi Slovenci so se radovali nad tem praznikom, osobito pa koroški, izmed kterih je vzrastel, med kterimi biva in za ktere je vedno deloval in še zdaj krepko in vztrajno deluje. Slovesnost je bila vsled odločujočih razmer tiha. Došle so deputacije, znanci in prijatelji s Koroškega slavljencu častitat, Slovenci iz drugih kronovin so mu pa pošiljali po adressah, brzo-javih in pismih svoje častitke, kar nam svedoči, da so se naši rojaki daleč na okrog te slovesnosti vsaj v duhu udeleževali.
Tudi slovensko slovstvo se mora hvaležno tega dneva spominjati, kajti Andrej Einšpieler ga ni le vedno podpiral, temveč on je tudi mnogo na slovstvenem polji samem deloval, vzlasti pa bil vztrajen in neutrudljiv boritelj v časopisnej literaturi. Kdor pa pozna moč časopisja pri nas Slovencih, vč tudi ceniti upliv in določljivost g. prof. Einšpielerja v vseh vsakdanjih narodnih vprašanjih na Koroškem. Zatorej smo se odločili v
sledečih vrsticah narisati njegovo delovanje in podati svojim eitateljem nekaj podatkov o njegovem trndapolnem, pa značajnem življenji. Upamo, da nam ne hode častiti slavljenec pri svojej skromnosti našega početja v zlo jemal; mi mu hočemo s tem le izraziti svoje nagne nje, u danost in hvaležnost v imenu več rodoljubov!
Andrej Einšpieler se je rodil v Svečah v spodnjej Eožnej dolini pri „Mežnarji" tik farne crkve dne 13. nov. 1. 1813. Stariši njegovi bili so ubogi. Oče mu je bil „mežnar" in tkalec. Otr6k je bilo več pri hiši. Stariši kakor pristni bratje in sestre našega Andreja počivajo že v hladnej zemlji, razven ene sestre, ktero pri sebi im& in ki mu na stara leta streže in lajša življenje. Živita mu še tudi dva polbrata in ena polsestra. Imena „Einšpieler" se na Koroškem pogostoma nahajajo; nekteri so mu v rodu, drugi zopet ne. Bratranca njegova sta pa č. g. kancler in tajnik družbe sv. Mohorja L a in be rt in g. župnik v Ukvah Janez Einšpieler. Ysi pa ki nosijo to ime, odlikujejo se po svojem narodnem mišljenji, v njih številu ni najti odpadnika.
L. 1820. je začel mali Andrejček domd v šolo hoditi; šolo pa, ki je bila večjidel nemška, oskrbljeval je tedaj župnik Tomaž Herker. Fantek se je pridno učil in našel v imenovanem g. župniku velikega podpornika. Naprosil je namreč g. Herker 1. 1823. v Celovci nekaj dobrotnikov za Andreja. Zavoljo nemščine se je slovenskemu učencu v mestnej šoli sprva hudo godilo, a opomogel si je bistri fantič, prestopil je v tamošnjo gymnasijo in 1. 1835. v bogoslovsko semenišče v Celovci. Po dokončanem tretjem letu je bil 6. avg. 1. 1837. v mašnika posvečen, a nastopil je dušno pastirstvo še le dne 20. avg. 1. 1838. kot kaplan v Nemškem Bleibergu.
Mladi duhovnik pač ni mislil, koliko mu bode v njegovem težkem stanu trpeti, kako se bode moral boriti! Neverjetno je, ali gola resnica, da je služil v osmih letih na dvanajsterih mestih, predno je dobil svojo stalno službo v Celovci. Njegove vrstnike kakor tudi mlajše duhovnike slovenske bode menda zanimalo, ako jim o tem potovanji bolj natanko poročamo.
Na svojem prvem mestu je bil g. A. Einšpieler od 20. avg. 1838 do 30. apr. 39, potem v Št. Jurji v Zilskej dolini od 1. maja 39 do 15. jan. 40, in nat6 v Millstattu, kjer je samo 4 mesece ostal do 25. maja 1. 1840. Iz tega nemškega kraja so ga dali na sv. Višarje in ga pustili tam do 30. jul. istega leta, od koder je prišel za provisorja v Stari dvor (Althofen), kjer je blizu dve leti mir imel, kajti tam je služboval do 31. jul. 1. 1842. A zopet se je začela selitev; pri sv. Hemi namreč, kamor je bil iz Starega dvora prišel, pastiroval je le 8 mesecev, in v Št. Mihelu na Gosposvetskem polji 4 mesece, od koder je prišel v Šmohor, kjer je bival 6 mesecev t. j. do 24. jul. 1844. Deveta njegova štacija
bila je zopet v Št. Jurji na Žili, a le 5 mesecev; od tod je prišel v Lipo nad Vrbo (Lind ob Velden) za pet mesecev, kajti 1. avg. 1845 ga že najdemo v Slovenskem Bleibergu na Ljubelji. Tudi to službovanje je moral že po šestih mesecih zameniti s službo v Bilčovsu (Ludmannsdorf), kjer je pa tudi le 8 mesecev do 11. avg. 1. 1846. ostal.
Vse te provisorske službe so bile zd-nj kaj mučne, zatorej je pa tudi z velikim veseljem pozdravil poročilo, po kterem so ga poklicali zopet za kaplana,- a ne ven v oddaljene vasi, temveč h glavnej fari v Celovec sam. Ta njegova selitev je bila zadnja in osodepolna. Nov čas je nastopil zdaj našemu rodoljubu v družbi svojih znancev in prijateljev. Mesta Celovca ni več zaradi službe ostavil. Bil je kaplan pri glavnej fari šest let, t. j. do 1. marca 1. 1852., ko je nastopil službo kot kateket in učitelj slovenščine na ravno ustanovljenej realki. Na tem zavodu je opravljal omenjeno službo celih trideset let do konca meseca septembra tekočega leta, in stopil potem v stalni pokoj.
Kakor se je skoro z vsemi dijaki na Slovenskem pred letom 1848. godilo in kakor se z njimi manj in več še na Koroškem dandanes godi, da se narodu svojemu potujčujejo, tako je bilo tudi z Andrejem. On se je bil poturčil, kakor sam rad pripoveduje, in odpadel našemu narodu, čemur še seveda ne smemo čuditi. A iskra njegove ljubezni do svojega jezika in naroda še ni bila ugasnola, ampak tlela je skrito naprej, dokler je niso rodoljubi vzpihali v močen plamteč ogenj. V bogoslovskem semenišči je pa že jel čutiti, da kri ni voda, da je slovenske matere sin, slovenske krvi. Nepozabljivi Slomšek ga je že sicer v semenišči navduševal za narodno stvar, ali njegovo srce je vendar ostalo še mrzlo, osobito pa pozneje, ko so ga, kakor smo videli, postavljali za dušnega pastirja po nemških župnijah.
Novo življenje mu je napočilo, ko je prišel v Celovec za mestnega kaplana. Tedaj je bival kot stolni kaplanov Celovci znani koroški rodoljub Matija Maj ar. K temu je naš Andrej zahajal, in glejte, zdaj se je v njem oživel pravi narodni čut. G. Matija Majar ima torej med mnogimi drugimi tudi to zaslugo, da nam je probudil v Andreji novega boritelja.
Sad njegovega probujenja se je začel takoj pokazovati. Einšpieler je zastavil slovensko pero in jel že 1. 1848. dopisovati v „Slovenijo" v Ljubljani, ktero je vrli domoljub g. Cigale izvrstno uredoval. A on se ni samo v tem listu poganjal za stvar slovensko, temveč tudi po raznih nemških časnikih; dopisoval je v „Sii d s la v i s ch e Zeitung" v Zagrebu, v „Slavische Centralblatter" v Pragi, v „Union" itd. Geslo in ravnilo pa mu je bilo: Vse za vero, dom in cesarja!
G. Einšpieler je postal v kratkem znan rodoljub. V dokaz nam služi to, da ga je rajni knezoškof Anton Martin Slomšek, ko ga je v
Celovci obiskal, k sebi povabil v Šent-Andraš, da bi se mogel tam z njim na mirnem in tihem o narodnih stvareh pogovarjati. Einšpieler je temu pozivu seveda z veseljem ustregel ter ga s č. g. Francem Z o r č i č e m (tedaj špiritu al v celovškem semenišči, sedaj stolni prošt v Mariboru) obiskal dne 19. aprila 1. 1851. Tukaj mu je Slomšek razodel misel, da bi bilo morda pri sedanjih razmerah mogoče, osnovati društvo, ktero bi naj širilo med Slovenci dobre slovenske knjige. S sto mislijo se vrne Einšpieler v Celovec nazaj ter jo začenja premišljevati in med celovškimi rodoljubi širiti. Kmalu je to seme kali pognalo, in že dne 27. jul. istega leta razglasili so celovški rodoljubi vabilo za to društvo v svojem organu „Slovenskej Bčeli", lepoznanskem časopisu, kterega so začeli leto prej v Celovci izdajati. Ker so pa od cele Slovenije temu pozivu veseli glasovi odmevali, stopilo je društvo že 1. 1852. v dejansko življenje. Predsednik ali vodja odboru iii društvu je bil Andrej Einšpieler, ki še zdaj v odboru kot družbin blagajnik deluje. O vsem tem in daljnem razvitku tega za Slovence tako dobrodejnega društva, zdaj družbe, primerjaj družbin Koledar za 1. 1878. str. 135—159, kjer je Andrej Einšpieler sam vse to natanko opisal. Misel torej, stvariti to društvo, izprožil je Slomšek, izvedel pa jo je E i n š p i e 1 e r v družbi z drugimi celovškimi rodoljubi, za kar jim bode ves slovenski narod na veke hvale dolžen.
Einšpieler je postajal čim dalje tem vedno bolj samostojen. Ni mu več zadostovalo, da je dopisoval v prej imenovane nemške novine in „Slovensko Bčelo", temveč 1. 1852. je začel on na svojo roko mesečnik „Šolski prijatelj" na svetlo izdajati. Pod tem imenom broji sicer le štiri letnike, kajti 1. 1856. se je izpremenil v „Slovenskega Prijatelja", in pod tem naslovom že končuje letos svoj XXXI. tečaj, dobro poznan po vsem Slovenskem.
Po tem delovanji ntegaola je Einšpielerja tudi šolska gosposka spoznavati kot jako sposobnega moža ter ga postavila za učitelja iz veroza-kona in slovenščine na realki dne 1. marca 1. 1852.
Ta služba je nanesla, da se je moral Einšpieler bolj na tanko ba-viti s slovenskim jezikom. Po nagovarjanji narodnega deželnega šolskega nadzornika, Simona Budmaša, odločil se je iz slovenščine delati izpite in se celo šoli posvetiti. Na tej svojej zadači je vztrajno deloval, tako da je napravil celi izpit že dne 20. oktobra 1. 1855. na Dunaji pri Miklošiči, in bil potem v kratkem na realki stalno nameščen.
A Einšpieler ni samo poduku in „Šolskemu prijatelju" žrtvoval svoje moči, temveč deloval je na vse strani, kjer je le mogel koristiti. Tako je ustanovil z g. Haderer-jem, stolnim pridigarjem, leta 1855. društvo katoliških rokodelskih pomagalcev, pri kterem je bil predsednikov namestnik ter velik dobrotnik in podpiratelj njegov. Daroval je namreč 1. 1879.
imenovanemu društvu zemljišče, kterega je bil kupil za 3200 gld., v ta namen, da si zida svojelastno hišo za društvene potrebe.
Veliko navdušenje je pouzročilo v Einšpielerji leta 1858. poročilo iz Solnograda, da je dr. Valentin Wiery imenovan krškim knezoškofom. To navdušenje je bilo toliko, da je Einšpieler o tej priliki prvi in zadnjikrat zasedel slovenskega pegasa in izdal svoje (teh je šest) in drugih koroških Slovencev pesni v knjigi, v kterej so častitali svojemu novemu knezoškofu. Zakaj pa je bilo to navdušenje toliko in tudi opravičeno, razvidiš lahko, dragi čitatelj, iz krnskega (za 1882) koledarja družbe sv. Mohorja, Ni se torej čuditi, daje bil Einšpieler prihodnje leto 1859. imenovan duhovnim škofovskim svetovalcem!
Po letu 1860. se je začelo pri nas Slovencih drugo, novo in živahno življenje. Tudi na Koroškem se je prikazovalo bolj krepko gibanje, in Einšpieler stopi zdaj na novo v javno politično borbo. Ali zdaj ga ne smemo več iskati med prostimi dopisovalci in poročevalci političnim novinam, temveč on je postal 1. 1861. sam izdajatelj in urednik političnemu nemškemu mesečniku: S t i m m e n a u s I n n e r o s t e r r e i c h, po kterem je vladalo Einšpielerjevo staro geslo: Vse za vero, dom in cesarja!
Ta list je svojemu izdajatelju in uredniku veliko veselega, a tudi bridkega donašal. Ker je bil list kot mesečnik na dobrem glasu ter imel mnogo vsestranske podpore, izpremenil ga je Einšpieler ob začetku 1. 1863. v tednik, in to mu je začelo grob kopati. To isto leto je tudi urednika njegovega in vso slovensko Koroško hud udarec zadel.
Ker je bil Andrej Einšpieler znan kot sposoben politikar in vztrajen ter delaven naroden mož, volili so ga 1. 1863. za deželnega poslanca v volilnem okraji: Velikovec. Bil je tedaj ob enem professor na realki, izdajatelj in urednik lista: „Stimmen a. I." in deželni poslanec, ali žalibože kot zastopnik slov. občin bil je le pri prvej sessiji deželnega zbora koroškega. Meseca marca so namreč časopis ^,Stimmen aus Inner-osterreich" zavoljo nekega dopisa zoper koroški deželni zbor — konfis-cirali, urednika, t. j. Andreja Einšpielerja v preiskavo dejali, in pri obravnavi je bil obsojen — v zapor na eden mesec. In ker niso vsi rekursi nič pomagali, a on ne hotel objaviti imena dopisnikovega, moral se je napotiti meseca avgusta istega leta v samostan oo. Servitov v Lukavi, in tam je obsedel svojo kazen. Nasledek te obsodbe pa je bil, da je meseca junija izgubil pravico deželnega poslanstva, in to je bil hud udarec Slovencem, kajti njegov naslednik je bil sicer mož iste krvi, a ne enakega duha! Službe pri šoli kot professor pa Einšpieler vendar ni izgubil, in učenci so mu dne 30. nov. 1. 1863. v njegov imendan častitali z bakljado.
Oni čas je bil tudi čas čitalnic. Kakor po Kranjskem in Štajerskem, snovale, so se tudi na Koroškem čitalnice, in čitalnica celovška je iz
M
1, 1864. Tudi v tem smislu je bil Einšpieler delaven. Z g. ingenirjem, Čehom Chochulovšekom, ki je tedaj pri gradjenji koroške železnice deloval, osnoval je slovansko čitalnico v Celovci, ki še zdaj obstoji.
Ker so „Stimmen a. I." prenehale, kupil je Einšpieler z gosp. Koss-bacherjem, trgovcem v Celovci, nemški časnik: „Die Draupost", ki je izhajal v duhu lista „Stimmen a. I." pod uredništvom Antona Mač-nika in sodelovanjem Albina Mačnika, zdaj urednika nemškemu listu pod imenom: „Freie Stimmen". Zraven „Draupošte", ktera je morala že drugo leto (1866) zaradi velike izgube prenehati, dajal pa je Einšpieler še na svetlo „Slovenca", ki je pod uredništvom Janka Božiča dvakrat na teden izhajal, a tudi temu listu so tiskarske sitnobe, preiskave in obsodbe že 1. 1867. konec storile.
Če so tudi našemu boritelju zaporedoma politični listi umirali in mu je vedno le „Slov. Prijatelj" ostajal, dal se on vedar ni v svojem političnem delovanji ugnati in ostrašiti, temveč z večjo in še bolj rastočo močjo poprijel se je svojega dela. Leta 1869. je zopet ustanovil nov nemški tednik: „Kartnerblatt", kterega je pa leta 1876. prekrstil v „Kartner Volk s s ti m m e". Ta časnik še hodi dandanes na svetlo, in njegov duh je zopet isti, ki je nekdaj oživljal „Stimmen aus Inner-osterreich"': Vse za vero, dom in cesarja!
Imenovanega leta je spravil Einšpieler tudi na noge katoliško politično društvo, ki še dandanes v Celovci živi in tudi za narodne pravice Slovencev deluje. Leta 1871. so ga zopet izvolile iste kmetske občine za deželnega poslanca, ktere so si ga bile že pred osmimi leti izbrale, ali zdaj ni bil svojega mandata izgubil, temveč boril se je vztrajno in krepko ves čas svojega poslanstva za narodne pravice. V tem času je tudi dal na svetlo „Jedro katoliškega nauka" in „Politični katekizem" (1. 1873) v slovenskem jeziku, v nemškem pa: „Gesange und Gebete fiir katholische Bealschiiler" in „Wegweiser fiir die Wahler der oster-reichischen Rechtspartei". Leta 1876. je bil tudi izvoljen v občinski mestni odbor ter deloval v njem tri leta kot zastopnik tretjega razreda.
Kot deželni poslanec se je bil g. Einšpieler svojemu okraju tako prikupil, da so ga v tretje izvolili leta 1880. za svojega zastopnika, in kot tak ne zastopa v deželnem zboru samo pravic svojega volilnega okraja, temveč vseh koroških Slovencev. Še letos je pred kratkim časom odmeval po vseh slovenskih pokrajinah glas, kterega je bil naš edini narodni zastopnik vzdignol v letošnjej seji deželnega zbora koroškega.
Ves njegov smoter in celo njegovo delovanje pa gre dandanas na to, da pribori koroškim Slovencem narodno „ljudsko šolo". Da pa svoj cilj doseže in svojim rojakom boljšo bodočnost pribori, treba je prej narodno zavest v ljudstvu vzbuditi in ga za svoj jezik in svojo narodnost navdušiti; in to hoče Einšpieler doseči z listom „Mir", kterega je začel
letos izdajati, in ki hodi v meseci dvakrat na beli dan. Koroški Slovenci pripoznavajo zasluge Einšpielerjeve in mu izkazujejo svojo udanost in zadovoljstvo po zaupnicah, ktere mu iz mnogih krajev v zahvalo pošiljajo.
G. Andrej Einšpieler ne opravlja sicer dandanes več professorske službe na realki, ker je stopil kot sedemdesetleten starček v pokoj, ali na njegovih ramah stoje še trije listi: „Slov. Prijatelj, Karntner Volks-stimme in Mir". On je blagajnik dražbe sv. Mohorja in deželni poslanec, ter tako edini zastopnik koroških Slovencev! Na duhu in telesu je še čil in čvrstev, le pogled na levem očesu ga je že zapustil, ali desno ok6 mu je dober pomočnik. Bog nam ga še zdravega ohrani mnoga leta! Slava mu!	sket.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1882.
Koncem meseca oktobra t. 1. razposlala je družba sv. Mohorja v slovenski svet knjige za 1. 1882. Šlo je med Slovence 146.844 knjig, to je vsakemu udu, in teh je 24.474, po šestero knjig. Vse knjige obsegajo 62 >/, pol in veljajo eden gld.
Prva knjiga je „ Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega ženina svetega Jožefa". I. snopič, str. 144 v 4° s 26 podobami. Knjigo je spisal znani pisatelj Janez V o 1 č i č, duhovnik ljubljanske škofije. Gradivo je po knjigi dobro razdeljeno v glavne in pododdelke, tako da je jako pregledna ter po lepem velikem tisku in obliki tudi slabim očem rabljiva. Odbor bi ne bil mogel' lepše in vrednejše naslednice Kristusovemu življenju" in „Življenju svetnikov" najti, kakor je ta knjiga, in mi smo prepričani, da bode ravno to delo družbi še več prijateljev in udov pridobilo, ker v6mo, kako radi priprosti Slovenci, osobito pa Slovenke Marijino življenje ber6.
Druga knjiga se glasi: „Križana usmiljenost ali življenje svete Elizabete". Spisal dr. Alban Stole. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil P. Hrisogon Maj ar. Str. 198 v 8° s 14 podobami. Ta knjiga je sicer prestavljena, a mi smo s slavnim odborom vred istih mislij, da je boljše kaj dobrega v prevodu. kakor pa kaj slabega v originalu podajati ljudstvu, in to pravilo velj& najbolj pri nabožnej literaturi, ker je nje gradivo, ne na narodnej temveč na verskej podlagi osnovano, lastnina celega krščanstva.
Tretja knjiga nam podaje nadaljevanje (IX. snopič) „ Občne zgodovine m slovensko ljudstvo1,1, ktero spisuje Josip Stare. Ta snopič obsega na str. 641—710. osobito za Slovence zanimivo zgodovino Hrvatov, Srbov,
44*
Bolgarov in Magyarov. Ob enem se sklene srednji vek ali III. zvezek cele zgodovine, in začenja se opisovati I. doba novega veka na str. 1—88. do Karola V.
V četrtej knjigi se končuje lepa in znamenita knjiga g. Erjavca „Naše škodljive šivali v podobi in besedi11 na str. 225—336 v 8°. S tem delom si je g. pisatelj veliko hvalo slov. kmeta kakor znanstvenika pridobil. Obadva se učita iz nje mnogo dobrega in hasnovitega, zadnji pa še povrh v njej občuduje bogati slovenski jezikovni zaklad. Seveda bode naš kmet in še marsikdo drug v knjigi naletel tam pa tam na kako manj znano besedo, ali ta beseda je naše gore list; in kdor knjigo pridno prebira, bode si tudi jezik njen v kratkem priljubil in , si ga skušal prisvojiti. Ta (III.) snopič nam opisuje vzlasti živali škodljive poljščini in senožetim, gozdom -in vinogradom. Pridejani imenik opisanih živalij nam pa rabo knjige jako olajšuje. G. pisatelju izrekamo za njegov trud najtoplejšo zahvalo in pozdravljamo radostno odborovo naznanilo, da nam dojde prihodnje leto od istega g. pisatelja prvi snopič „Naših škodljivih rastlin".
Peta knjiga je 36. zvezek „Slovenskih večernic za poduk in kratek čas1', str. 111 v 8°. Letošnje „Yečernice" nam podajejo razven pesnij, basnij in drugih drobnostij štiri daljše spise. Zgodovinska črtica „Irci" od g. A. Kržiča str. 30—54. nam po svojej razvrstitvi, jeziku in razumljivosti dopada. Spis je navdušeno pisan in bode gotovo vzpodbujal naše ljudstvo v ljubezni do vere in svojega ubogega naroda. Le uvod spisu je neprimeren in prisiljen, pričakovali bi nekaj o zdanjih političnih razmerah na Irskem, kar bi bilo ob enem tudi času primerno objav-Ijenje spisa opravičevalo. — Na str. 56—80. čitaš zanimiv kulturno-zgo-dovinski obrazec iz ljutomerske okolice, „Ženitva" imenovan, kterega je spisal g. Josip Karba, Če je tudi ženitovanje pri vseh Slovencih v mnogih točkah seveda enako, vendar še hranjuje vsak kraj svoje šege in navade. Dobro in hvalevredno početje je tedaj, da se začenjajo zbirati in objavljati enaki spisi. Želeli bi, da bi našel ta spis v vsakem okraji svojega vrednega naslednika, kajti le tako bode mogoče zbrati vse kul-turno-zgodovinske momente, navade in šege pri ženitovanji, ktere nas ozko vežejo z drugimi Slovani. Tudi v jezikovnem oziru je še marsikaj dobrega najti pri teh starih šegah, in g. pisatelju smo hvaležni, da se je tudi na to stran v svojem spisu oziral. — Na str. 81—101. beremo „P ravne razmere med sosedi (mejaši)" od dr. Fr. S k. Želeti je, da bi odbor enakih kratkih spisov o pravnih zadevah vsako leto našemu kmetu podajal. — Edini spis leposlovnega sodržaja pa je na str. 3—28, a obžalujemo, da mu ne moremo svoje hvale izreči.
Šesta in zadnja knjiga pa je „Koledar družbe sv. Mohorja za l, 1883". Str. 160 -f- 109 v 8°. Onim gospodom, ki knjige med kmete
razdelujejo, priporočamo sestavek na str. 153—158, naj ga berejo. V drugem delu nahajamo na str. 1—24. spis prezgodaj umrlega družbinega pisatelja M. Tonejca, ki se glasi: „Usmiljeno ser ce, radodarna roka". Na to sledi str. 24—34 zgodovinski obrazec „Laudon" od Iv. St. in na str. 35—42. „Rudarsko mesto Idrija", ktero je opisal g. Ivan Lapajne. Pri zadnjem spisu bi želeli obširnejših poročil v obrtnijskem oziru in natankih statističnih dat. Nekaj novega je uvedel odbor v ta družbin koledar, jaz mislim „Razgled po svetu", kterega je letos spisal g. J. V. na str. 54—104. Ta odborov ukrep moramo odobravati, obžalujemo le, da se ni bilo to prej že ukrenolo. Letošnji „Razgled" nam pripoveduje o najvažnejših dogodkih od novega leta 1881. do Velike noči 1882. S tem spisom smo v nekterih oddelkih jako zadovoljni. Jezik teče gladko in je v obče lahko razumljiv, samo tam pa tam hoče biti g. pisatelj preveč popularen. Glede zapopadka nam vse ugaja samo „razgled po Avstriji" str. 55—58 je malo kočljiv, treba nam previdnim biti. Nepotreben se nam zdi življenjepis Quiteau-jev na str. 102. in pomanjkljiv je oddelek XIII. str. 103 iu 104, ki nam malo gotovega podaje. Opomniti nam je še, da je g. pisatelj marsikaj pretiral, kar ni sicer potreba. Prav podučljiv je spis na str. 104—106 loterija, v kterej gotovo zadeneš". — Glede jezika nam je v obče omeniti, da je treba gledati na doslednost in pravilnost v oblikah, ktero v g. Erjavčevih spisih tako lepo nahajamo, a v drugih jo več ali manj pogrešamo. Izogibati se moramo v knjigah priprostemu narodu namenjenih, kolikor mogoče, tujih izrazov in novo izmišljenih (napravljenih) besed, ki nikjer ne živijo. Manj znane besede posameznega okraja pa je treba tolmačiti z besedami v oklepih pridejanimi. Na to naj blagovolijo ozirati se gg. pisatelji, ki izdelujejo spise za Moh. družbo. Tiskovnih pomot sem sicer malo zasledil, a brez njih knjige niso. — V prvem delu „Koledarjevem" nahajamo po navadnem koledarji „Imenik častitih p. n. udov družbe sv. Mohorja 1. 1882.", kterega s hvalevredno natančnostjo vedno g. Simon Janežič sestavlja. Kdor imenik malo pregleduje in ga s prejšnjimi primerja, uvidi takoj, da se število udov po raznih krajih vidno menja. Od kod je to odvisno? Od poverjenikov! Ako pride v kraj, ki šteje malo udov, iskren rodoljub, povzdigne se kmalu njih število, a začenja hitro pojemati, ako takov iskren poverjenik oni kraj zapusti. Od poverjenikov pa je družba odvisna, na njihovih ramah je sezidan ta verski in narodni zavod; zatorej jim je ves slovenski narod največje hvale dolžen!
Družba šteje letos 527 dosmrtnih in 23.947 letnih, skupaj 24.474 udov, torej 610 manj nego lani. Matična glavnica je znašala do 1. avg. 1881. gotovine 16.291 gld. 79 nove. in v obligacijah 200 gld.
Kakor vsako leto razpisal je družbin odbor tudi letos darila, in
sicer 200 gld. za izvirno povest (okoli pet tiskanih poli Nje snov naj se ozira na domače življenje, tendenca bodi nravno podučljiva. Za štiri podučne spis? (vsak '/2 tisk. pole) 140 gld., vsakemu po 35 gld. Mimogrede omenjamo, da bode družbin odbov one izvirne povesti, ki so se za darilo poganjale, a ga ne prejele, za navadno nagrado prevzel, ako bi bile za družbo primerne, v drugem slučaji jih pa hoče založništvo „Kresovo" kupiti, ako so za ta list pripravne in v to dotični g. pisatelj dovoli.
H koncu nam je še omeniti, da ni odbor kriv, ako niso vsi spisi taki, kakor jih želimo, tako na pr. pogrešamo dobrega lepoznanskega berila. Tukaj se moramo o slov. pisateljih, a ne o odboru potožiti, ki dela po svojej moči ter vso našo hvalo in priznanje zaslužuje.
Odboru dohajajo namreč po največ nezreli spisi, dijaške poskušnje, kaj dobrega leposlovnega mu dojde malokdaj. Tukaj je pomoč potrebna. Kteremu pisatelju je razvoj našega naroda na srci, in to je mislim vsem, in komur ni trditev, da je družba sv. Mohorja naš ponos — naša dika, gola fraza, ta naj pripomore z dobrimi spisi in naj širi po tej družbi omiko in veselje do branja med našim narodom!	sket.
Drobnosti.
Dr. Gjuro Daničič. f V noči od 16. na 17. november t. 1. zadela je naš bratski srbsko-hrvatski narod velika izguba. Največji srbsko-hrvatski učenjak in eden največjih slovanskih jezikoslovcev, Gjuro Daničič, preselil se je v večnost. Umrl je v Zagrebu, a njegovo truplo se je na povelje kralja srbskega prepeljalo v Beli grad, kjer naj v miru počivlje! Gjuro Daničič je bil na'jezikoslovnem polji znamenita prikazen. Že kot 221etni mladeneč je stopil med svet z važno knjigo „Rat za srpski jezik i pravopis", s ktero je na znanstvenej podlagi priprostemu narodnemu jeziku zmago pridobil. Daničič se je rodil meseca aprila 1. 1825. v Novem Sadu, oče mu, Jovan Popovič (Daničič je pisateljsko ime), bil je srbski pop. Izučeval se je v Novem Sadu, v Požunu, kot pravoslovee 1. 1844. v Pešti, a potem na Dunaji, kjer se je 1. 1845. seznanil z Vukom Karadžičem in Francem Miklošičem, kar je bilo za celo njegovo življenje odločljivo. Posvetil je namreč pravoslovje opustivši vse moči jeziko-slovstvu; postal je privrženec in zastopnik Vukovih načel glede narodnega jezika in bil delaven učenec našega Miklošiča. Prvo gore omenjeno delo je pa izdal 1. 1847. v Pešti, ker mu censura na Dunaji „z višjih političnih ozirov" tiska ni dovolila. L. 1850. je izdal malo srbsko slovnico, ktera je pozneje predelana pod naslovom „Oblici srpskoga jezika" okoli 10 izdaj doživela. Znamenita njegova „Srpska sintaksa" došla je 1. 1858. na svetlo. Od 1. 1859—65. deloval je Daničič kot professor slovanskega jezikoznanstva v Belem gradu na lyceji, ki se je 1. 186,"i. v višjo šolo preustrojil. Tu je deloval tudi kot tajnik „srbske slovesnosti", pozneje „srbskega učenega društva", in uredoval društveno glasilo „G lasni k", v kterem je kakor tudi v „Radu" in v »Starinah« mnogo svojih izvrstnih razprav izdal. Tedaj je izdeloval tudi svoj „Rječnik iz književnih starina srpskih", ki je prišel v treh delih 1. 1862—1864. na svetlo, in povrh je še več znamenitih jezikoslovnih spomenikov obelodanil. Leta 1865. ga je pozval ustanovitelj
jugoslovanske akademije, vladika Strossmayer v Zagreb, in tu je posvetil vse svoje moči jugoslovanskej akademiji kot nje ud in tajnik. L. 1874. pozove srbska vlada Daničica zopet kot professorja na poprejšnjo stolico nazaj, ali na prošnjo vladike Strossmayerja dobil je od srbske vlade odpust, da izdela in ureduje epohalni rečnik srbsko-hrvatski, kterega izdaje jugoslov. akademija. Od 1. 1874. naprej izdajal je zaporedoma jezikoslovne knjige in objavljal vestno nabrano gradivo. Tako izide imenovanega leta v Belem gradu „Istorija oblika srpskoga i hrvatskoga jezika do svršetka XVII. vijeka. L. 187JJ. so zagledale „Osnove srpskoga ili hrvatskoga jezika" beli dan, leto pozneje „Korijeni u hrvatskom ili srpskom jeziku". Zadnja leta svojega življenja pa je posvetil popolnoma velikemu hrvatsko-srbskemu rečnik u, kterega I. del smo ne davno v tem listu čitateljem naznanili, ali žalibože ni mu bilo usojeno končati ga. Zraven vseh preiskavanj je pa skrbel Daničič tudi za priprosti narod. Podaril mu je namreč v najboljšej prestavi „Stari zakon" 1. 1868., ki je, tiskan v cirilici in latinici z Vu-kovim „Novim zakonom", razširjen po celem srbskem narodu. — Srbsko-hrvatski narod se ima v prvej vrsti le Daničiču zahvaliti, da ni slovanskega jezika, ki bi bil tako temeljito in vsestransko preiskan, kakor je srbsko-hrvatski v delih, ki nosijo ime ne-pozabljivega Ju rja Daničiča; zatorej lahka mu žemljica, večen mu spomin! S.
Miklošič in njegova sedemdesetletnica. V zadnjem snopiči našega lista na str. 600 smo naznanili, da namerjavajo slovenski rodoljubi sedemdesetletnico našega učenega in slavnega rojaka, prof. dr. Pr. Miklošiča, prihodnje leto slavno obhajati v Ljutomeru na Štajerskem. Danes pa objavljamo slovenskemu narodu, kako je slavnega učenjaka razveselilo to početje njegovih rojakov. Na pisanje namreč od-borovega načelnika, prof. dr. Gr. Kreka odgovoril je slavljenec prijazno v pismu na Dunaji pisanem dne 25. oktobra meseca in se med drugim izrazil, da ga je nakana obhajati sedemdesetletnico njegovega godu jako razveselila. Potem piše do-slovno: „Še veče bi moje veselje bilo, če bi mi mogoče bilo te slovesnosti se udeležiti. Ali moje slabo zdravje mi tega ne dopušča. — Recite, lepo Vas prosim, vsem mojim prijateljem v mili moji domovini in po drugih slovenskih deželah, koliko sem jim hvaležen za čast meni namenjeno".
Naj bi te preljubeznive, v globino srca segajoče besede velikana učenjaka in moža svetovne slave odmevale povsod po našej domovini in daleč daleč preko njenih ozkih mejnikov. Vzajemnemu delovanju pak naj bi se posrečilo, osnovati in dovršiti slovesnost, sijajnemu imenu slavljenčevemu kolikor le mogoče dostojno!
Pesmi. Peval Ivan Jenko. V Ljubljani. Založil pisatelj. Natisnila Klein in Kovač. 1882. Str. £06 v mal. 8°. Velja 1 gld. — G. Ivan Jenko, c. kr. professor na gymnasiji v Gorici podal nam je v navedenih pesnih lepo cvetico s krasnega vrta slovenske poesije. Pesnik tem poesijam je brat prerano umrlega slov. pesnika Simona Jenka, kteremu je v pesni „Simon Jenko" imenovanej na str. 56. lep spomenik postavil. Knjižica sodržuje v prvem delu 30 pesmic. Temu sledijo trije oddelki, ki so vsi v ozkej zvezi med seboj. Prvi „Na sorškem polji" podaje nam osem pesnij, drugi „Slovo" pet, in tretji „Na tujem" devet. Najbolj so se nam prikupile pesni „Na sorškem polji". Tretji del knjige obsega krasno pisano povest v versih: „Stara pravda" na str. 105-206. z desetimi odstavki in „Epilogom". Pesni v tej zbirki so prav krepke in čvrste. V njih se ne opeva ono svetobolje, ki se je našej poesiji že tako priljubilo. Čestokrat nas spominja pesnik na jedrnato epiško pesništvo narodno. Čitateljem svojim pa ta novi, lepi plod poetiški gorko priporočamo!
Pripovedke za mladino. I. zvezek. Spisal Fr. H(ubad). V Ptuji, 1882. Založil in natisnil W. Blanke. Str. 72 v mal. 8°. Velja 20 nove. — Kdor pozna nemške šolske knjižnice in ve, kako zalagajo mladino nemški pisatelji s svojimi, dostikrat seveda ni-
čevimi plodovi, in kako vsestransko berilo se mladej deci na izbiro ponuja, bode vesel, da se pri Slovencih poskuša širiti slovstvo za mladino ter se hoče tako po malem upliv nemških šolskih knjižnic zajeziti. Začelo se je sicer izdajanje knjig za mladino v Ljubljani, v Rudolfovem in zdaj v Ptujem, ali kakor se vidi, izdajatelji imajo premalo gmotne podpore, ker nam iz prvih dveh mest le po malem knjige dohajajo. Kako se obnese ptujsko podjetje, učila nas bode prihodnost. Da pa so knjige, mladini namenjene, pri nas neobhodno potrebne, vidi se po tem, da imamo le malo kaj podajati mlademu slovenskemu učencu, bodisi na gymnasiji ali realki, ali v pripravnici ali v normalnih in mestnih šolah, da bi bral. Če hočemo, da se mladini naš jezik prikupi in veselje do branja vzbuja, moramo jej tudi lepega, primernega berila v domačem jeziku ponujati. V to svrho bi se naj napravilo društvo in bi naj pri vsakej šoli ali v vsakem okraji, trgu, mestu itd. imelo svojega poverjenika, ki bi knjige širil, priporočal, na deželi tudi med ljudstvom prodajal. Kakor delajo 6. g. duhovniki za družbo sv. Mohorja, tako bi naj delovali g. učitelji za društvo, ki bi spravljalo knjige za mladino na dan. — Z veseljem pozdravljamo torej gore imenovane »Pripovedke za mladino". Prvi zvezek obsega sedem pravljic: Pedenjčlovek-laketbrada, str. 5—9. Cudotvorni lokot, str. 10—17. Zlatorog, str. 17—22. Vse tri so slovenskega pokolenja, prvi dve po g. Valjavei, zadnja po g. Dežmanu. Tem slede češka: „Dolgi, Široki in Bistrooki" str. 22—34, srbska: „Hroma lisica" str. 35—47, moravska: „Golobica s tremi zlatimi peresi" str. 47—62 in zopet češka: „Trije zlati lasi Deda-Vseveda" str. 63—72. — Za bodoče zvezke bi mi želeli, naj se sprva gleda bolj na kratke, in sicer domače prav-ljiee; izogibati se pa bode treba vseh tiskovnih pomot, kajti kot take smatramo v knjižici nektere jezikovne hibe, in dobro bode mislim tudi, vsakemu zvezku pridejati kazalo, kterega tukaj pogrešamo. Prvi zvezek vsem gorko priporočamo. Prid njegov je velik, in cena tako nizka, da se lahko po vseh slovenskih okrajih razširi.
Slovansky sbornik stati z oboru narodopisu, kulturni historie a dejin literarniho i společenskeho života. Redaktor: Edvard Jelinek. — Leta 1881. izdal je g. Edvard Jelinek v Pragi I. letnik „zbornika slovanskega" na svetlo str. 182 v 8° pod geslom: „Poznejme se". Drugi letnik svoj pa se je odločil g. Jelinek izdajati v mesečnih zvezkih, in prvi tak zvezek (str. 56) nam je ravno došel, da ga čitateljem naznanimo. Smoter in cilj „Sborniku" je seznavati naše brate Čehe s proizvodi in napredkom drugih slovanskih narodov sploh. G. Jelinek je zaradi tega potoval letos po slovenskih deželah, mimo drugih mest bival tudi v Celovci in nam razodel svoj namen. Zatorej opozarjamo Slovence, naj se tudi sami prizadevajo, podučevati naše češke brate o naših razmerah. Med članki omenjamo onega, ki se tiče nas Slovencev: Vevlasti Slovincft. Načrtky z cest Otokara Mokreho, na str. 33 —38. Podvzetje to je podpore in vsega priporočila vredno!
Slavische Rundschau. 5. dan novembra t. 1, izšel je na Dunaji 1. list novega nemškega tednika »Reform" s prilogo »Slavische Rundschau", ki je namenjen v resnici svobodomiselno boriti se za narodno, državljansko in versko enakopravnost, v obrtništvu zastopati malega obrtnika pošteno delo. Priloga naj pa bi nemški svet seznanjala s slovanstvom, posebno s slovansko književnostjo, slovanskimi vedami in umetnijami, s prestavami in poročili. Izhajati hoče Reforma vsako nedeljo v obliki »Slovenskega Naroda" na 12. straneh in stati po pošti 12 gld. na leto, priloga v obliki »Slovenskega Gospodarja" na 8—12. straneh sama za se naročena po pošti na leto 8 gld. Izdajatelj je bivši urednik dnevnika »Tribune" Juri vitez Smolski, v prilogi s sourednikoma: Jul. Meixner in Jož. Penižek. Uredništvo in opravništvo: Wien IX. Universitatsstrasse 4.
Izdaje, založuje in tiska tisfa^ŽiSMiuJjfcisv. Mohorja v Celovci.
Odgovorni	Sket.