Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. avgusta 2020 - Leto XXX, št. 32 stran 2 Nauvo vodstvo pri slovenski penzionistaj Poletno srečanje s piknikom stran 6 Priprave na mešano komisijo stran 7 Cejlo nauč sem plesala stran 8 2 Nauvo vodstvo pri slovenski penzionistaj Drüštvo porabski slovenski po pozdravi pa potrejbni inforpenzionistov je pred tejm svoj macij predsednice Klare Fodor zadjen volilni občni zbor ali velki djilejš melo 4. marciuša 2018. leta, gda se je za štiri lejta zvolilo 11 članov za predsedstvo pa 3 za nadzorno komisijo (felügyelő bizottság). Na tistom djilejši se je na nauvo zvoldjena predsednica Klara Fodor zatok podala eške za en mandat, ka so nikoga nej dobili za tau funkcijo. Prejšnja predsednica Klara Fodor je tapravla, ka Zatau je že na tis- vse se je delalo v tom leti do volilnoga občnoga tom djilejši obezbora Administracijo tö trbej opraviti čala pa za cilj postavila najbola sebi, zvöjn toga predsedstvi, ka za naslejdnji mandat mujs morajo najti mlajšoga, nauvoga predsednika ali predsednico pa ranč tak vcuj sprajti mlajše penzioniste za drüdje funkcije tü. Na letošnjom rednom djilejši 6. juliuša je predsednica Klara Fodor nota zglasila, ka mandat ne more vöpočakati do konca, kakoli ji je žal, svojo funkcijo mora dola prajti zavolo brig v držini. Zatau je predlagala nota djasti v program med mandatom volilni občni zbor na 26. juliuš, gda do meli Poletno srečanje s piknikom pa športnim programom. Srečanje penzionistov se je začnilo v 13.30-oj vöri, gda so prajli svoje mišlenje. Djilejš za volitve nauvoga vodstva se je začno v 14.15-oj vöri pa zgotovo ranč v 15.-oj vöri, kak je tau bilau mišleno v programi. Djilejš je vodila podpredsedica drüštva Marijana Kovač, stera je zvöjn penzionistov posaba pozdravila v imeni vsej navzauči penzionistov predsednika Državne slovenske samouprave Karčina Holeca. Izmed pozvani gostov nam je poslala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss posebno lejpi pozdrav. Ona bi fejs rada bila med nami, dapa zdaj od toga dosta vekšo doužnost mejla v držini. Predsednica občnoga zbora Marijana Kovač je najprvin ugotovila, če nas je zavole k tomi, ka mamo pravico glasovati. Od 95 članov je prišlo 70, tau je 74 %, ranč tak, kak je bilo na rednom djilejši 6. juliuša. Po tejm je predlagala, po tistim pa dala zvoliti za zapisnik voditi Margito Čuk, za dva svedoka pa Eržiko Geček pa Anina Makoš z Varaša. Za prvi dnevni red „ Poročilo od dela pa gazdüvanje Dröjštva porabski slovenski penzionistov od 1. januara do 26. juliuša 2020.” je prosila predsednico Klaro Fodor. Poročilo posaba damo na znanje v naslejdnji novinaj. Predsednica se je na konci svoj- Prejšnja predsednica Klara Fodor s člani predsedstva penzionsiti meli fraj čas za tau, aj se med seov pozdravijo in žejo pogasijo. Potejn leko mirno vözdržijo tiučo pa poslüšajo, ka de se gončalo na djilejši, gde bi dobro bilau, če bi oni tü ta- ga gonča zahvalila vsejm penzionistom, ka so v drüštvi, ka letos tü lepau odijo na programe, vekši tau aktivno tü dosta pomaga, najbola predsedstvo, steri vse včinijo za svoje lidi. Najvekša pomauč sta podpredsednica Marijana Kovač pa vodja gazdüvanja Margita Korpič. Posaba je vözdignila delo vomi vodstvi pa se zahvalila, ka so se vzeli za delo, posebno tisti, steri so tadale ostali pa s tejm do pomagali delo mlajši Delo na volilnom občnom zbori je vodila podpredsednica Marijana Kovač pevskoga zbora drüštva, steri se zové Rozmaring. Gda je djilejš poročilo sprejel, se funkcionarov. Dugoletna članica vodstva, danešnja pomočnica pa zborovodkinja pevskoga Od 95 članov je prišlo 70 je strinjo, je predsednica kandidacijske komisje (jelölő bizottság) Marijana Doszpot gora naštejla kandidate, stere so najšli, steri so se vzeli za kakšno funkcijo. Na srečo so samo štirge penzionisti dolaprajli s funkcije, drugi do tadale aktivno opravlali svojo poslanstvo. S tejn, ka se niške nej vcuj glaso, ali koga predlago je predsednica djilejša Marijana Kovač dala vse kandidate po enom na javno glasovanje. Djilejš je enoglasno s 70 glasauvi zvolo za predsednico Marijano Fodor, zvöjn tri, steri so se nazaj držali je vsakši član predsedstva pa nadzorne komisije daubo 70 glasauv. Prejšnja predsednica Klara Fodor je iskreno čestitala nau- Porabje, 6. avgusta 2020 zbora Rozmaring Vera Gašpar se je zahvalila za vse trüde in delo prejšnjoj predsednici. Predsednik Državne slovenske samouprave Karči Holec se je s toplimi rečami zahvalo, je čestito tak staromi kak nauvomi vodstvi. Pa ji je eške z raužami tü podariu! Po tejn so nauvi funkcionari podpisali izjavo, ka so vzeli svojo funkcijo. Program se je obrno v veselo drüženje s piknikom, z veselico pa keglanjem. (Kejp na 1. strani: Staro-nauvo vodstvo drüštva z nauvo predsednico Marijano Fodor.) Klara Fodor prejšnja predsednica Foto: M. Čuk, K. Holec 3 »Eno mujs mora biti: aj ostanejo Slovenci« 18. juniuša je z mesta predsednice Drüštva porabski slovenski penzionistov dojpravla Klara Fodor, štera je na čeli organizacije stala od leta 2014. Na občnom zbori (djilejši) 26. juliuša je kauli 70 članov drüštva za nauvo predsednico zvolilo Marjano Fodor, štero smo prosili za kratek intervju. - Gratulejramo, Babi, prejk si vzela žmetno delo. Že maš kakše plane? »Škoda, ka je Klara dolaprajla, ka je sploj dobra predsednica bila, trnok dosta se je brigala. Dja sem edno leto notra v taum drüštvi, pa sem gledala, ka delajo. Ka je najbole glavno, je naša porabska materna rejč. Če se zdjibi, te več nika nade. Tau mi, starejši, moramo našim mladim prejkdati in se brigati za tau, aj se malo bole navčijo rejč. Nej samo v šauli, ka je tisto malo. Od starejšoga lüstva se morajo navčiti naše šege pa kulturo, za tau so naši penzionisti sploj dobri.« - Drüštvo penzionistov trnok dosta programov má v ednom leti. Tau ostane? »Zdržimo te programe, depa leko, ka je za en čas malo menje baude. Leko, ka dvajsti, leko ka petnajset. S predsedstvom vred vküppostavimo plane, zgučimo se, kak aj baude. Dja mislim, ka zdržimo tradicijo, samo leko, ka dva-tri programe menje baude.« - Člani drüštva do eške itak plesali pa spejvali v dvej kulturni skupinaj? »Te naše ženske sploj rade plešejo, malo se djibamo tü. Rada sem tauma tü, ka spejvajo v pevskom zbori, tak ka vse ostane tadale. Depa če leko, eštje drügo kaj tü vönajdemo, aj kaj drügo tü baude.« - Eške dale te sodelovali s partnerskimi organizacijami? »Našo drüštvo má dosta niti, vsemi se radüvajo, oni padašov v Sloveniji, ž nji- eštje nas, mlajše penzionismi ostanemo kak do tejga te poštüvajo.« mau. Če pa baude kaj nau- - Če že gučiš o mlajši upovoga, za tau smo tü oprejti. kojencaj, se vam je prišiNajbaukše bi bilau, če bi kakšo mlado drüštvo pri nas pauleg bilau.« Pred mikrofon smo pozvali (zdaj že) nekdešnjo predsednico penzionističnoga drüštva Klaro Fodor tö pa go opitali, ka je tisto najvekše, ka so v preminauči šest lejtaj dosegnili. »Eno tau, ka smo se rejsan Nekdešnja (Klara Fodor) pa nauva predsednica (Marjana Fodor) Drüštva porabski slovenski cujvzeli k toma, penzionistov ka med seuv slovenstji gunčimo. Drügo kalo nauve člane cujdopa tau, ka vsi radi pridemo, biti? vsi smo radi vtjüper. Zdaj, »2018-oga leta sem postagda je bila ta epidemija, vila veltji pogoj vtjüper s Klara Fodor je penzionistom vsigdar ponidila dosta programov. Na kejpi na ogledi muzeja Železne zavese v Števanovci smo kumaj čakali, aj leko vtjüppridemo. Gledala sem kaulak v Porabji, trnok malo lüstva se je djibalo, nej je bilau programov. Naši pa so se pokisili vtjüppriti, če rejsan smo mi v najvekšoj nevarnosti. Če koga mam poštüvati, te dja tau drüštvo do néba leko povalim. Tau je ta generacija, stera je nej živala v takšom svejti, ka bi vse meli. Oni vse vejo cej- predsedstvom: za štiri lejta mujs moramo nauve člane spraviti. Mujs se moramo prenauviti, če rejsan vse nade šlau na gnauk. Mujs pa morajo ostati starejši tü, steri že majo prakso kak člani predsedstva. Sprautoma trbej mlade cujvzeti. Moram povödati, ka smo kauli tresti - če nej več - mladi penzionistov goraziskali, steri pa pravijo, ka so za tau štje mladi ali raj dejo v Avstrijo delat. Nas bi leko bilau stau petdeset tü, telko mladi penzionistov djeste. Mena pa tau največ vela, ka je od tiste starejše generacije, s sterimi smo 1996-oga leta začnili, eštje itak z nami dobri par lidi.« - Drüštvo porabski slovenski penzionistov má više dvajsti programov na leto. Zakoj tak dosta? »Malo fali do tresti programov. S toga je samo en par takši, stere držijo drüge organizacije pa smo vtjüper ž njimi, kak na priliko na križnoj pauti v Sakalauvci. Gdasvejta smo meli samo štiri programe na leto. Zatok sem več splanérala, zatok sem tak napelavala našo predsedstvo, ka je svejt že takši, ka mamo mogaučnosti pa leko spravlamo peneze. Samo potrüditi se trbej, leko k programi spraviš vse, ka nücaš. In če že tau mamo, zakoj bi nej dali več programov, aj si leko lüstvo odeberé. Vej pa enoga tau briga, ka leko dé okapat, drügoga tau, ka je vtjüper na pikniki, tretjoga tau, ka dé pico rédit, štrtoga tau, ka pride na medgeneracijsko srečanje. Pri nas néde za tau, ka vsakši na vsakši program pride, od toga je ranč nej guč. Furt vözdignemo veuke programe, na stere rejsan čakamo dosta lüstva in tam nas je furt više sedemdeset, vala Baugi. Pri mali programaj nas je tü petnajset ali več, pri predavanji od Šibilski knig pa nas je bilau na priliko više petdeset. Tak brodim, ka trbej kulturo meti, literaturo meti, zabavno meti, vsefelé fajte. Če mi mamo kaj poniditi, te si lüstvo má odeberati.« - Gučala si o medgeneracijski delavnicaj. Na tej se vi včite od mlajšov kaj modernoga ali uni od vas kaj indašnjoga? Porabje, 6. avgusta 2020 »Vogrski pregovor pravi, ka se prej ’dober pop tö do smrti vči’. Takšo nega, ka bi se mi kaj od mlajšov nej navčili. Depa zvekšoga je mi včimo, z mlajšami delati pa je trnok dobro. Že dobri par lejt smo meli na Seniki gastronomske delavnice, s kuzminskimi šaularami pa vüzemsko delavnico. Dja namo lažala: ne povejm tau, ka mlajši z nami slovenstji gunčijo. Depa mi slovenstji gunčimo ž njimi, pa če itak vogrstji nazaj povejo, dön čüjejo slovensko rejč. S tejm je probamo pridobiti, če pa aktivno delajo, morejo tü pa tam li kaj slovenstji prajti. Pa eštje tau, ka se drüžijo mladi pa starejši. Cuj se navčijo, ka so nej samo s svojov generacijov, litji ka morejo poštüvati starejše. Tak stariše kak stare stariše.« - Po šest lejtaj trüdnoga dela si dojpravla s funkcije predsednice. Kak vidiš bodaučnost drüštva? »Tak brodim, ka do ga tadale pelali. Zdaj za letos je nej problem, ka kreda mamo program, samo podrauvnoma trbej eštje piliti. V nauvom predsedstvi je tri frtale takši, s sterimi smo že vtjüper delali. Pitanje je, ka prineséjo mladi člani. Vüpamo, ka oni tü vcujdejejo svoje, če je že gnauk nauva predsednica pa nauvo predsedstvo. Moje želenje je tau, aj nika nauvo bau, aj nade gnako, kak smo mi delali. Aj nücajo svoje glavé, aj si zmišlavajo. Aj spitavajo lidi, ka želejo, ka nej. Aj se vse prenauvi, delo je leko sčista ovakšo. Depa eno mujs mora ostati: ka ostanejo Slovenci tak, ka se med sebov slovenstji pogunčavajo. Nej samo te, gda smo tü, liki gde koli, če se srečamo med sebov. Kak do tejga mau. Za tau má najvekšo odgovornost sama predsednica, po tistim pa predsedstvo.« -dm- 4 PREKMURJE Pitaj, ka ščeš Soboški fotbalski klub NŠ Mura, steri je v letošnjom državnom prvenstvi končo na štrtom mesti, pauleg toga pa je gvino še v slovenskom pokalnom tekmovanji in si je na té način že drügo leto po redi zrikto karto za tekmovanje v Ligi Evropa, je pod žarometi, velkimi posvejti, na stadioni Fazanerija pripravo Čarno-bejlo debato. Na prireditvi, stera je mejla slogan Pitaj, ka ščeš, je 25 navijačov, steri so bili vöodabrani z žrebom (sorsolással), pauleg njih pa ške vsi drügi, steri so spremljali vse vküper v živo na facebooki, postavlalo različna pitanja. Na njih so odgovarjali trener Ante Šimundža, poslovni direktor Aleš Kegelj in fotbaleri Luka Bobičanec, Žiga Kous in Žan Karničnik. Direktor kluba je na začetki med drügim pravo, ka delajo dosta tüdi na tom, ka bi klub grato ške bole popularen v regiji, pa ka bi navijači odili na tekme tüdi z bližnji regij, tüdi z Vogrskoga, Avstrije pa Rovaške. Vüpam, ka vas napelamo, ka pride - gda se rešimo toga nesrečnoga koronavirusa - na kašno tekmo tüdi što od vas iz Porabja. In ka smo ške zanimivoga zvedli? Takše bole resne reči, povezane tüdi s širitvijo stadiona. Plani so, ka bi napravili ške en tau tribune, stera fali, pa ka bi leko te prišlo na stadion osem gezero lidi. Zdaj jih leko malo menje kak pet gezero. Samo tau se nede zgaudilo z gnes na vütro. Bila so tüdi malo bole špajsna pitanja, na primer o tom, steri fotbaler najbaukše popejvle ali pa šteri je najbaukši šofer. Najbole špajsno pa se mi je vidlo tisto pitanje, stero je bilau postavleno treneri, Mariborčani Šimundži. En navijač ga je pito, če zna, ka je v Maribori najlepše. Trener je par sekund brodo, te pa je že daubo odgovor s »publike«, ka je tau tabla za Mursko Soboto. Drügo njemi je nej ostalo, kak ka se je - ob velkon smeji vsej prisotnih - strinjo s tem. Silva Eöry Augusta lani po rosagi - 1. »O gde, li gde je lanjski snejg?« se v svojoj eričnoj »Baladi o nekdešnji ženaj« spitava francuski poet iz 15. stoletja Francois Villon. Gda sem gnes pred svojim mašinom sejdo, sem malo ovak začno premišlavati: »O gde, li gde je lanjski august?« Mejsec, gda smo se leko v letnoj toplini eške slobaudno pelali - nej samo na tihinsko, doma se nam je tö nej trbölo bodjati od nikšoga viruša. Vrnau 1. augustuša zraknoma smo se s starišami lani napautili, ka bi tri dni klantivali po rosagi, brezi sigurni planov. Vej pa v gnešnjom časi dojde, če človek eden čeden telefon v žepki má, šteri ne povej samo tau, ka se splača pogledniti, liki tau tö, kak se tamtá pride. Moj pameten padaš je oprvin ime Balatonederics völüčo. Tau je edna mala vesnica na Blatnom jezeri, nej daleč od Keszthelya pa Vonyarcvashegya, kama se največ turistov z naše Železne županije napauti, če se šké malo v ladnoj vodej kaupati. Té Ederics pa je za drügoga volo tö eričen: leta 1984 je svojo djagarsko pa etnološko zbirko v eto vesnico spakivo djagarski majster dr. Endre Nagy. Od tistoga mau so v njegvi veuki park pripelali vnaugo stvarin s črnoga kontinenta, zavolo toga se zové »Muzej Afrike«. Endre Nagy se je leta 1944 kak šandarski kapetan na skrüma oženo z baronicov Alexandrov Hatvany, zatok so ga na vauzo osaudili. Po drügoj svetovnoj bojni ga je rosag odebro za prejdnjoga vladni djagarov, de je pa mogo zavolo politični viherov zapüstiti Vogrsko. Trikrat je odišo na dugo paut v Afriko, štera se ma je tak povidla, ka je austo v Tanzaniji. Živalski vrtovi (állatkertek) pa muzeji so ga prosili, ka bi za nji vlauvo dosta divjačine. Afriško djagarsko kulturo je prejknaredo po evropskoj pe- A(frika), B(izanc), C(entrala ldi, vrnau un pa je dau idejo s šteroga se opéra čüdoviten ka je stüdenec sivi, liki ka je s za svetovno djagersko raz- pogled na Blatno jezero. kamla (»kőkút«). Gnesneden stavo v Budimpešti leta 1971 Smo že v avtoni sejdli, gda djeméjo s té vretine erično ranč tak. sem pá vöopito svojoga čed- vogrsko mineralno vodau, v Od njegve smrti pela Muzej Afrike njegva drüga žena, kauli držinske kurije na Balatoni leko vsakši vidi en falat črnoga kontinenta pa spozna trofeje veukoga djagara. Najbole erična stvarina v parki je petdeset lejt stara sova, štera je bila najbaukša Trofeje veukoga vogrsko-afriškoga djagara Endrena Nagya v kuriji v Balatonedericsi padaškinja Endrena Nagya. Vanej v kau- noga tivariša, ka se splača šteroj je dosta vapna pa tak panci se ladijo bivoli (bölény- eške pogledniti. Aparat je vrači večféle betegov. ek), vročina pa dobro deje malo brodo pa völüčo, ka je V grauboj vročini smo si nakamelam (tevék) tö. Leko nej daleč eričen Kalski ba- punili plastične glaže (eške vidimo eške noje (struccok), zen (Káli-medence), gde je za na paut tö), si pogasili žöu pokloni pa se nam vogrska natura dosta čüd napravila. pa se že dročkali dale po lagvi divjačina, na priliko djelenge Naša paut je nimo Bada- vogrski poštijaj. Čeden telefon ranč tak. Gda pridemo nut v kurijo, se leko čüdivamo vnaugim trofejam: tau so zvekšoga bikeče glave z dugimi ali zosükanimi orami, kauže od vsefelé gepardov ali nadejvane ftice. Ništerni se leko prestrašijo tö, gda zaglednejo veukoga mrtvoga kroZaman eden sam sprobava, kamen v Szentbékkálli se samo od več lüdi vuja kodila, šteri má svoje zobate lampe sploj na csonya oprvim pelala v malo je völüčo edno špajsno ime: šurko oprejte. vesnico Kékkút. Arheologi Szentbékkálla. Kak liki bi ta Vanej v parki so postavlene so gorprišli, ka so se v antič- vesnica na konci svetá bila, üte afriškoga lüstva »Masaj«, ni cajtaj sodacke tü z Italije njeno erično »maurdje kamod šteri stene so spletene z prauti Aquincumi (Óbudi) lov« (kőtenger) pa eške par kivejk pa namazane z blatom, nimo vozili. Legenda pravi, lomejterov dale. Zapistili smo strejo pa majo s slame. Če je ka je bizantinska cesarica vés ino se eške dugo pelali po komi nej preveč vrauče pa dos- Theodora v 6. stoletji najraj ednoj vauskoj, prašnoj poštiji, ta časa má, se leko med šečov tau kiselo vodau pila, štera pa trnok vüpali, ka niške ne napauti na konec grünta, je s té vretine gorprišla. Ime pride prauti. Nej je, zatok smo gde se zdigava eden törem, »Kékkút« pa ne znamenüje, za en malo že na zelenom par- Porabje, 6. avgusta 2020 5 a) Pod Srebrnim brejgom … kplaci bili, gde smo dojdjali svoj mašin pa se napautili gor na male bregé. Najvekšo »kameno maurdje« više Balatona tak vövidi, ka so na srejdi tranka pa v bregaj same »gibice« ali »zaunicke« z ednoga takšoga materiala, šteri je bole trdi eške od železa tö. Zavolo toga ga ne morejo na nikoj djati nej voda, nej vöter pa nej mraz. Méki pejsek kauli nji pa voda na léki krajzaperé, zatok se graubi kamli gorobrnéjo. Najbole eričen je tisti kamen, šteri vuja, vej se pa samo na viteške igre. Mladi podje v indašnji sodački gvantaj nutpokažejo, kak se trbej bíti s sablami pa buzdovani ino kak trbej strejlati s püščicami. Zmejs pa edna gospa v veršaj (malo za hejc) pripovejda o viteškom žitki pred davnimi stoletjami. Najbole batrivne gledalce nut v špilo zakapčijo: leko mlinski kamen zdigavajo ali nekakoga »vdarijo za viteza«. Grad od leta 2017 obnavlajo, na vsikšom štauki njegvoga »staroga törma« je kakša mala razstava. Leko Grad v Nagyvázsonyi so v srejdnjom vöki zozidali na ednom bregej blüzi vretine potoka Eger trej punktaj drži fundamenta. Če en par lüdi na njega staupi, ga že leko mekne. Müva z očom sva tö gorsplezdila, de sva pa mogla obladati straj, vej se pa kamen samo tak vuja, če sploj na njegvi raub staupiš, nad trimejtersko visino. Dale smo se napautili prauti Veszprémi, vej je pa bila naš končen ciu za tisti den Budimpešta. Navigacija nam je pokazala Nagyvázsony, do štere vesnice pela trnok lejpa poštija. Tisti grünt je v 15. stoletji krau Matjaš svojoma eričnoma sodačkoma prejdnjoma Páli Kinizsini podaro, šteri je tam eden veuki grad zozido. Kamena zidina je v dugoj bojni dostakrat minila gospodara: gnauk so ga prejkmeli Törki, drgauč pá Vaugri. Če štoj srečo má pa v pravom cajti pride, si leko pogledne spoznamo vsakdanešnji žitek graščakov, legende kauli gospodara pa njegve držine ali zgodovino törski časov. S töremskoga vreja se vidi cejla čüdovitna krajina kaulivrat. Če pautnik küpi cejlo karto, si leko pogledne eške poštni muzej v vesi. V njem vidi poštne kočüje, stare telefone ali zemljevid poštni poštij v staroj avstro-ogrskoj monarhiji. Vö so pa postavili edno vago za pisma, macline (uteži) pa edno palacko za kovance tö, depa leko probamo prejkkapčüvati edno indašnjo telefonsko centralo ranč tak. Pomalek se je večer spiščavo, sunce je pošilalo eške svoje slejdnje tople žarke. Budimpešta je nej sploj pauleg bila, zatok smo brž nut v avto seli ino za en malo že za sebov pistili krajino više Balatona. (se nadaljuje) -dm- … turizem nauvo dimenzijo dobiva. Slovenija bole puna domanjih turistov nigdar nej bila. Od toga smo že nika pisali, depa ene krajine so z njimi do kraja pune, ene pa malo menje ali pa vse vküper bole srmačko vögleda. Vse bole se leko vidi, kelko lidge valajo. Tisti lidge, k sterim tursti ojdijo. Nikoga neškem za favorita najbole više zdigavati, depa Prekmurje je rejsan naprej valaun gé. Neka takšoga se za drugi kraj našoga brejga tö povej. Hotel Lipa nigdar nej tak pun biu kak v tom časi, Slovenska kmetija na Gorenjom Siniki ranč tak. Nika sam od lidaj pripovejdo, ka nej? Gvüšno, ka! Depa kcuj eške krajino tö trbej djasti. Vej pa krajina je tista, ka lidi takše naredi, kak so. Nikše nebesko viske matematike nej trbej se včiti, ka vsikši gor pride, kak iz ena plus ena samo dva leko vöpride. Ena druga matematika, tista vsem nam nej najbole blüzik, vcejla nika drugo pripovejda. Tau matematiko so v enoj bole finoj krčmi na Bledi vönajšli. Tak tau vögleda: mali kafej z mlejkom = 7,00 evronov, pivo Radler = 5,50 evronov, pelinkovec 0,3 = 18,60 evrona, en dejci vode Costela = 3,50 evrona, bejli kafej Illy = 3,90 evronov, pijvo Erdinger = 6,50 evronov. Tak je račun 45 evronov za plačati biu. Zdaj pa se leko pitamo, sto zdaj na takše pijače sploj dé ali leko dé. Leko pa se ovak tö pitanje čüje: leko, ka tej na Bledi sploj neškejo, aj sto k njim prjde. Zatoga volo tak drago pijačo majo. Kak je kaulak toga eden poznani Slovenec povedo: »Raj vodau v koleni mam, kak pa bi telko za njau plačo!« Depa Bled je Bled, Gorenji Sinik pa Gorenji Sinik. Si stoj sploj leko brodi, ka bi pri Zavci ali pa pri Kerni stoj prejk tri evrone za prgiško vode plačo. Leko bi se kakši takši tö najšo, ka bi povedo: »Raj vodau v koleni pa eške pivo kcuj, ka bi telko za tau pejneza tadau!« Tak se té slovenski turizem ravna; moje menje več vala kak pa tvoje. Velke pejneze pa je Slovenija pri EU-ji prislüjžila. Zaprav, nej ji je prislüjžila, zavolo koronavirusa ji je dobila. Depa politična propaganda že dela, že pomalek vözlglasi, ka je naš prejgen glavaš tau prislüžo, zato ka tak dobro se je vedo pogoditi. Kakoli, 10,5 miljrade evronov (od tej pejnez glava leko koga boli) skur polonje Sloveniji nede trbelo nazaj dati. Niške sploj se več ne pita, kakše špekulacije s tejmi pejnezi že se godijo pa do se eške godile. Za nika drugo nede, kak samo za tau, ka pogačo trbej raznok vtrgnoti pa čedno lačne lampe nakrmiti. »Pogača je preveč velka, preveč žmana, ka bi si sto trbuj nej tak napuno, ka gor leko pauči,« se že kaulakvrat leko čüje. Od koga se vse takše leko čüje? Leko zatoga volo, ka cejla lejta tanazaj je tau včijo. Leko pa samo zatoga volo, ka stoj že naprej krči, kak un pri kopanji šké biti. Kopanja nigdar nej po pravici raznok talala. Vej se, sto je prvi skrak nje, prvi se leko nasüne. Drugi zar za njim se sinjavajo, nikše drtine ali samo lüščinje dobijo. Leko se stoj pita, ka na tau s pogačo pa kopanjo naš brat Srebrni brejg povej? Un vej prajti, aj živi ostanemo pa po tejn mo vidli. Miki Roš Porabje, 6. avgusta 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Zrejlijo slive Istina, ka gesenske slive še ne zrejlijo, depa sezona za slive se je že začnila v Železni županiji. Najprvin se rane berejo, stere za djesti kipüvajo, ka ostane, s tistoga se pa palinka napravi. Na Vogrskom tau pravijo, ka so najbaukša slive, stere se zovejo bestercei, depa gnesden se že vsigdar bole sadijo srbske sorte, stere se tak zovejo, ka čačanska lepotica, čačanska rodna ali čačanska rana. Zato, ka te slive ranč tak dober žmaj majo, prvin zrejlijo pa dosta bole zrnate so kak bestercei ali drüge, ka so ji pri nas dotejga mau poznali. Tau vedeti trbej, ka slive vsigdar na drejvi morajo ozrejliti, tiste, stere so na pulonja zrejle dolapobrali, nikdar nedo tašoga dobroga žmaja mele kak tiste, stere na drejvi zrejle gratajo. Zavolo toga se slive vsigdar sprautoma berejo v sadovnjaki, tak kak zrejlijo. Prvin so drejve trausili, aj kak največ sliv dolaspadne, depa te kak za djesti tak za palinko so nej bile dobre. V velki sadovnjakaj slive že vse v škatle nabrane čakajo küpce, tau je dobro zanje pa za sadjare tö, zato ka če si sami berejo, te dosta kvara napravijo, dosta sliv na kvar pride. Gnesden za palinko valaun slive že ranč tak lejpe morajo biti kak tiste, stere so za gesti, zavolo tauga, ka dobra palinka se iz zrejloga, sladkoga, zdravoga sadja leko napravi. Letos so slive drage, zato ka ji je malo, aprila je prišo eden mraz pa pulonje sliv, ka so cvele, je zmrznilo. Najbola so samo tam ostale, stere so na brgej bile ali so v sadovnjaki nalagali proti mrazi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Obisk hrvaškega zunanjega ministra Zunanji minister Anže Logar je v Ljubljani gostil hrvaškega kolega Gordana Grlića Radmana, ki je Slovenijo izbral za svoj prvi obisk v novem mandatu. Govorila sta predvsem o spopadanju s pandemijo covida-19, pa tudi o predsedovanju Svetu EU. Kot sta sporočila ministra na skupni novinarski konferenci, so v boju proti pandemiji novega koronavirusa strokovnjaki in tudi politični vrh v vsakodnevnem stiku. Slovenija pozorno spremlja razvoj epidemiološkega stanja tako na Hrvaškem kot tudi širše na območju, je poudaril Anže Logar. Slovenski zunanji minister je opozoril, da bi se morala predvsem prenehati praksa, da se potniki iz Bosne in Hercegovine za nekaj dni ustavijo na Hrvaškem in nato na meji s Slovenijo predstavijo, kot da prihajajo iz Hrvaške in jim zato ni treba v samoosamitev oz. karanteno. Hkrati je Logar sicer izrazil prepričanje, da se širjenje virusa na območju počasi že umirja. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je poudaril, da je epidemiološka slika na jadranski obali, ki jo zdaj množično obiskujejo turisti, tudi slovenski, precej boljša kot drugje na Hrvaškem. Grlić Radman in Logar sta poudarila, da državi veliko stvari povezuje in da sta pomembni gospodarski partnerici. Kakšnega premika pri reševanju vprašanja arbitražne odločitve o meji med državama, ki je Hrvaška ne priznava, za zdaj ni. Oba ministra sta zgolj ponovila pripravljenost na dialog in konstruktivno reševanje tega vprašanja. Grlić Radman je Logarju predstavil tudi hrvaške načrte za prevzem evra in vstop v območje schengena. Glede hrvaških načrtov za prevzem evra je Logar spomnil, da je Slovenija že dala soglasje za vstop Hrvaške v sistem ERM II. Poletno srečanje s piknikom Člani Drüštva porabskih slovenskih penzionistov smo 26. juliuša držali volilni občni zbor, potistom pa poletno srečanje s piknikom. Srečali štimale. Vsigdar smo se taužili, ka člani neščejo plesati. Hvala Baugi, mamo mlade člane, steri trno radi plešejo. Dapa Po občnom zbori so vsakšomi pasale klobase na žaru smo se v šatori pri kejglišči v Monoštri. Zatok smo držali srečanje v šatori, ka bi bole varni bili pred koronavirusom. Tak smo vekšo mesto meli, stolice so bole na rejdki bile taskladjene, šator je oprejti bijo, tak ka bi leko pravli, ka smo na lufti bili. Meli smo pripravleno razkužilo za roké tö. Seja predsedstva ZSM starejše članice so tö dosta bile na placi, se veselo vrtele. Nika nji je nej bolelo, na vse zdravstvene težave so pozabile. Lačni smo tö nej ostali, najprva smo dobili klobase, spečene na žari s krüjom pa gorčico (mustár), večer pa en velki topel sendvič. Gesti, šator pa arendo za keglišče Zveza Slovencev na Madžarskem je sklicala zadnjo sejo predsedstva pred poletnimi počitnicami 28. julija. Predsedstvo je sprejelo bilanco in poslovne rezultate za leto 2019 obeh gospodarskih subjektov, ki ju je ustanovila Zveza, to sta Porabje d.o.o. in Razvojna agencija Slovenska krajina, saj sta leto 2019 zaključili obe gospodarski organizaciji s pozitivno bilanco. Prav tako je sprejelo njuna poslovna načrta za leto 2020. Predsedstvo je za eno leto podaljšalo pooblastila vodjema RA Slovenska krajina. MS kejglinov nagnauk. Ništrni so nas samo gledali, nam navijali. Znauva smo mladi gratali, z velkim elanom smo metali krugle. Tau, ka mo se kejglali, je sednica Klara Fodor dojpravla. Kak predsednica je slobaud vzela, dapa ostane med nami pa de pomagala nauvi predsednici Marijani Fodor. Dosta taši je bilau med nami, steri so se v živlenji prvič kejglali Lajči Nemec je igro, penzionisti (bole penzionistke) so se pa veselo vrteli Na program je 80 članov prišlo, po volilnom občnom zbori se je začno piknik s spejvanjom, keglanjom pa plesom, dapa zatok gesti tö nej falilo. Lajči Nemec je cejli zadvečerek flajsno igro, samo malo pauz držo. V pauzaj so pa naši pevci slovenske pesmi spejvali. Dobro je bilau nji poslüšati, trno so vküper pasali pa naute so tö je plačalo društvo, za piti si je skrbo vsakši sam. Na pikniki je najbaukši program bilau keglanje. Batrivne ženske pa par moškov se je najšlo pa so probali, kak se trbej špilati. Bili so med njimi takšni tö, steri so zdaj oprvin vidli keglišče. Špilali smo se na štiri progaj. Velko je bilau veselje, če se nam zošikalo podrejti vsej deset trno dobra ideja bila, nika nauvoga smo dobili, vej je pa šport dober za tejlo pa za düšo. Srečo majo tisti penzionisti, steri so se za fašenek nutnaravnali, oni do augustuša pa leko šli kejglat. S tašim bogatim programom je zadvečerek brž taodišo. Te piknik je ovakši biu kak do tejgamau. Zavolo koronavirusa smo bole pazili nasé pa na druge. Dapa najbole je zatok bijo ovakši, malo žalosten tö, ka je pred- Porabje, 6. avgusta 2020 Dobro smo se čütili na pikniki, bole smo spoznali nauve člane, lejpi zadvečerek smo doživeli. Vsakšomi hvala, steri se je za nas trüdo, aj se mi dobro mamo. Vsigdar dobimo nika nauvoga, dobroga. Ne smejmo se taužiti. Kak je Klara Fodor gnauk pravla: »Aj dé lagvo, če more«. Nam je te zadvečerek trno dobro šlau. Besedilo in kejpi: Margit Čuk, članica društva 7 Priprave na mešano komisijo Obnovljena velikonočna tabla V teh tednih potekajo – tako na madžarski kot slovenski strani meje – intenzivne priprave na zasedanje madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, ki bo predvidoma septembra. Predstavniki Porabskih Slovencev so se 30. julija v Budimpešti na pripravljalnem sestanku sestali s člani madžarskega dela komisije in z zastopniki ustreznih resorjev. Pripravljalni sestanek je sklical sopredsedujoči mešane komisije, ministrski poverjenik Ferenc Kalmár. Tudi po 15. avgustu ne bo koncertov Vlada je prejšnjo sredo sprejela nekaj pomembnih ukrepov, ki bodo uravnavali življenje v državi. Glede na to da stagnira število okuženih s koronavirusom, se bo šolsko leto 2020/2021 s 1. septembrom normalno začelo. Tudi po 15. avgustu ne bodo dovoljene množične prireditve, torej koncerti ali glasbeno-plesni programi, na katerih bi se zbralo več kot 500 ljudi. Vlada je odobrila za glasbenike 5,3 milijarde forintov podpore, ki jo bodo dobili s pomočjo Zavoda za turizem. Vlada podpira t. i. koncerte v garaži. Denar je namenjen tudi romskim glasbenikom oz. glasbenikom, ki igrajo romsko glasbo. Usklajevalnega sestanka v Budimpešti so se udeležili predstavniki obeh narodnostnih skupnosti ter predstavniki ustreznih resorjev Predstavniki slovenske skupnosti v Porabju so se 28. julija sestali v Slovenskem domu v Monoštru in uskladili stališča slovenskih organizacij. Na sestanku so ob slovenski zagovornici v parlamentu Eriki Köleš Kiss sodelovali predsednika in podpredsednika obeh krovnih organizacij, Andrea Kovács (ZSM), Karči Holec (DSS), Jože Hirnök (ZSM) in Martin Ropoš (DSS). Na pogovorih je sodelovala tudi vodja Urada DSS Anita Kovač. Predhodno usklajevanje v Monoštru v Slovenskem domu ... DO MADŽARSKE Lani 29. oktobra se je v organizaciji Sekretariata mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti (kongresa zaradi epidemije Covida 19 letos ne bo) in Krščanskega muzeja odprla razstava z naslovom Agnes Dei, češčenja najsvetejšega na Madžarskem. Na razstavi je bila razstavljena tudi tabla iz Števanovcev, ki je del cerkvene razstave v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku. S to tablo, na kateri so simboli Kristusovega trpljenja, so v postnem času pokrili oltar. Ker je bila tabla v precej slabem stanju, jo je Državna slovenska samouprava dala obnoviti, dela je opravil Márton Szakács v Krščanskem muzeju v Esztergomu. Tablo je očistil, restavriral potrebne dele in nanesel zlato in srebrno barvo. Za obnovo je DSS odštela 560 tisoč forintov. Pomemben sakralni eksponat se je vrnil v Porabje 24. julija in je ponovno na ogled obiskovalcem Küharjeve spominske hiše. MS Sodelujoči na pogovorih so namenili posebno pozornost nekaterim priporočilom, med njimi možnosti obnove števanovske cerkve s pomočjo obeh vlad, pridobivanju slovenskega državljanstva za Porabske Slovence, postopek za njih naj bi bil brezplačen, kakor je pridobivanje madžarskega državljanstva za zamejske Madžare. Strinjali so se tudi s tem, da se preučuje možnost, da bi upravljanje monoštrskega muzeja kot slovenska bazičnega muzeja prevzela Državna slovenska samouprava. Obe organizaciji sta se strinjali s tem, naj se v Monoštru zgradi galerija za likovno zbirko, ki je nastala na monoštrskih mednarodnih likovnih kolonijah. Podprli so tudi predlog, naj se na podlagi sodelovanja med Univerzo v Sopronu in Univerzitetnim središčem ELTE v Szobotelu zagotovi izobraževanje slovenskih vzgojiteljic za potrebo porabskih vrtcev. M. Sukič Porabje, 6. avgusta 2020 Ne bo dovolj učiteljev Letos so sprejeli na pedagoške smeri raznih univerz in visokošolskih ustanov le 6400 študentov, kar je negativen rekord, saj je njihovo število – v primerjavi s prejšnjimi leti – upadlo za tretjino. Nizko je bilo tudi število prijavljenih, malo več kot 11 tisoč dijakov se je odločilo za študij na pedagoških fakultetah, za 37 odstotkov manj kot v letu 2019. Podpredsednik učiteljskega sindikata meni, da je situacija še bolj tragična, če vemo, da le polovica sprejetih študentov konča študij in pride do diplome. Polovica le-teh ostane v šolstvu le eno ali dve leti, potem zapustijo kateder in si poiščejo druge službe, predvsem take, ki zagotavljajo boljše dohodke. Podpredsednik sindikata meni, da bo od sprejetih 6400 ostalo na šolah le kakih 1500 učiteljev. Po podatkih sindikata se bo v naslednjih petih letih upokojilo kakih 6000 učiteljev. Podatki kažejo, da se bodo na šolah srečevali s pomanjkanjem učiteljskega kadra. Predsednik Združenja madžarskih pedagogov pravi, da učiteljski poklic ni privlačen za mlade tudi zaradi nizkih plač. V poročilu Madžarske narodne banke o konkurenčnosti so zapisali, da so dohodki v javnem šolstvu veliko nižji kot dohodki diplomiranih v drugih branžah. Učitelji na Madžarskem zaslužijo le od 64 do 74 odstotkov povprečne plače drugih diplomiranih. V unijskem merilu je ta odstotek med 85 in 95. 8 Cejlo nauč sem plesala Po iži se Vajdini zové, po možej v židano fabriko odla, doma Németh, depa itak go vsik- so pa še velki grünt delali, tak ši samo tak pozna, ka Neguš ka zame je že malo časa mejla. Kati. V Slovenskoj vesi se je na- Tak ka naja z bratom sta baba raudila pa še gnesden tam žive pa dejdek goraranila.« s sinaum. Najprvin je njeni oča odišo, sledkar pa mati, tak ka je sama ostala, njau sta baba pa dejdek goraranila. Že mlada je slüžbo mogla iskati, tak je v židano fabriko prišla, kama so go samo tak goravzeli, če de rokomet (kézilabda) špilala. - Kata, zaka vam tau pravijo ka Neguš, odkec ste tau ime dobili? »Zato ka od moža očo so tak zvali, ka Neguš, depa tau je Kati je cejlo svojo živlenje živala v Slovenskoj vesi bola taša cauna bila, moj mauž je že od njega dau- - Na tom drügom starom kejbo tau ime. Prvin so se mlajši, pi, steri je v lesenom ramaki, najbola pojbičke večkrat špila- sta baba pa dejdek? li tašo, ka sta dvej skupini bile, »Tau so moj dejdek pa baba pa edna je neguš bila, drüga pa mati pa z Gorenjoga Senika že ranč ne vejm, kakšno ime Anžekina Ilonka, ona je na mé je mejla. Oča od moža je več- pa na brata skrb mejla, gda Zdavanjski kejp starišov Njeni zdavanjski kejp krat bijo v tau igri neguš krau, pa te tak je tau ime daubo, ka Neguš« - Sto je na taum starom zdavanjskom kejpi, steroga ste najprvin vö na sto djali? »Tau sta moj oča pa mati, gda sta se zdavala. Dja sem tri lejta stara bila, gda je oča odišo, zato ka sta nej dobro živala. Tau je moja baba gučala pa tau tö, ka moja mati se je dosta z menov nej spravlala, zato ka sva mala bila.« - Zaka nej baba? »Zato, ka te je še baba tö v židanoj fabriki delala, cejlak dočas, ka je njeno okau šnicli nej vövdaro. Moja baba je nej znala nej šteti pa nej pisati, zato ka v Ritkarovci, odkec je prišla, nej so go dali v šaulo. Naš dejdek go je telko navčo, ka si je dola znala napisati ime, ka Holecz Károlyné.« - Vaš dejdek so se ranč tak pi- sali kak dja? Holecz Károly? »Dja sem tö tau mislila, ka smo mi žlata, zato ka ti se tö ranč tak pišeš, depa sledkar sem zvejdla, ka itak nej, samo ime je tisto.« - S tauga kejpa fali vaš brat. »On je disidalnivo (disidiral), po našom »smekno« leta 1959, tam je odišo, kak je na Seniki tromeja. Prejšnji den je v Števanovca veselica bila, kama se je z biciklinom odpelo. Tam je pri rami kak so Mijalini bili doma, biciklin dolapostavo, pod sicom je pa edno pismo njau, v šterom je dolanapiso, ka de on zdaj smekno. Vejš, ka so Mijaline zavolo tauga pisma preganjali pa vlačili policaji, tak ka oni so od tauga sploj nikanej vedli. V Avstriji je tri mejsece bijo v lageri, odtistec so je te sledkar razdelili, sto kama šké titi. Tak si samo nej mogo v Meriko, če si nikoga nej emo tam, depa brat je srečo emo zato, ka bijo eden človek, steri se je za njega vzejo. Tau istina, ka samo tak ga je vzejo, če de on tam pri njem delo. Njema tau delo nika nauvoga nej bilau, zato ka on je pavarsko delo dobro pozno.« - Oča so kama odišli? »Gda sem dja tri lejta stara bila, te je oča odišo tö v Avstrijo, nikan paulek Salzburga, on je tam v rudniki delo. Dja dosta vse od njega ne vejm, ka sem mala bila. Telko vejm, ka je leta 1978 mrau, te so te mali sveti kejp poslali odtistec. Ranč tak on dosta vse od mene tö nej vedo, zato ka na pisma, ka je pošilo, še ime je lagvo goranapiso, namesto Németh Lászlóné je vsigdar tau bilau goranapisano, ka Szabó Lászlóné. Sledkar je moja mati tö kraj odišla od nas zato, ka se je spoznala z ednim sabaulom (krojačom) iz vesi. Ona se je ta k njemi spakivala, depa z nami, z mlajši je ranč tak bila potejn tö, kak edna mati mora biti.« - Je eden stari kejp, gde sta vaša baba pa mati dolaposlikane, depa sto je tisti mali pojbič med njima? »Tau je eden mali pojbič, steri je fotiv (nezakonski otrok) nej, zato ka samo tak so me goravzeli v židano fabriko, če sem igrala rokomet, tistoga ipa bi ovak nej mogla nutpridti. - Mamo še eden zdavanski kejp, depa tau je že vaš. »Te kejp je že fotograf Tanay redo, te je še vse dobro bilau, depa potistim tisti tridvajsti lejt je strašno bilau, zato ka je mauž fejst pijo. Dva pojba sem rodila, žalostno, depa enga sem že mogla pokopati, tau je fejst žalostno zame.« Kati z babov pa dejdekom, paulek njé sta njena - Gda je vaš brat prvo paut domau mama pa Anžekina Ilonka z Gornjega Senika prišo iz Merike? bijo, njegvi oča je tanácselnök »Konec osemdeseti lejt, depa (predsednik krajevne skupnos- sledkar sva gnauk z materdjov ti) bijo, depa tau žensko, od tö odla pri njemi v Meriki, zato stere je tau dejte emo, nikdar ka on je nas večkrat zvau, aj ga nej vzejo. Te mali je tö pri poglednemo, kak tam živé.« nas goraraso, zato ka mati je - Povejte nika dobroga tö s v židano fabriko odla delat, svojoga življenja, zato ka do z detetom se je pa nej mogla tejgamau ste skur vse tašo spravlati.« pripovejdali, ka je slabo bi- Kama ste šli, gda ste tak lau. lopau vönaravnjeni, v rokej »Te je dobro bilau, gda sem pa retikül mate? dejkla bila. Dja sem nej vejdla »Ne vejm, mogauče, ka sem k tau, ka te kaj boli, dja sem meši üšla, vidiš, kak lejpe bejle sploj rada plesala, dostakrat nogavice mam. Pa tau tö po- cejlo nauč. Depa k tauma sem gledni, kakšno frizuro mam. mogla najdti tašoga pojba, V židano fabriko so go tak goravzeli, če de špilala rokomet (Kati počüčnjena prva s prave v prvom redej) Namé je baba vsikši zranjek lopau počesala pa kite spletla, te je tau bila šega.« - Vi ste špilali rokomet? »Mogla sem, če sem stejla ali Porabje, 6. avgusta 2020 steri je znau pa lado plesati tö, zato ka dja, dočas ka so igrali, nejsem popistila s plesom.« Karči Holec 9 Jezersko - ena najlepših dolin v Sloveniji Spale smo v Kovačnici Tak kak za Porabje se je tüdi za Jezersko po prvi svetovni bojni dosta vse vöminilo. Ta dolina, na vzhodnon tali stere se v nebau zdigavle venec Savinjskih Alp (najvi- vküper z ženo Polono Virnik Karničar in tremi mlajšimi, steri že tüdi flajsno pomagajo. Istina gé, ka je glavna Polona, stera je tau paverstvo erbala leta 2010. Po ti- Pogled v meglice zaviti venec Savinjskih Alp šiša gora Grintovec je z 2558 metri najvišiši vrej Kamniško-Savinjskih Alp), je bila do tistoga mau en tau dežele Koroške. Kraj Železna Kapla, s sterim so bili trno povezani, je osto v Avstriji, Jezersko pa je prišlo pod Jugoslavijo. Na moje stom se je dosta vsega vöminilo. Na gazdiji, na steroj majo osem zidin, so glavni ram, za steroga pravijo, ka je biu zazidani že davnoga leta 1517 (in je zavolo toga tüdi zavarovani kak kulturni spomenik državnoga pomena), obnauvili z Jezerska slatina je mineralna voda, stera ma v sebi dosta manganovih in amonijevih snovi, zatou jo ške najbole priporočajo betežnikom na srci in ožilji pitanje, če so oni zdaj Gorenjci ali so Korošci, sam od župana Drejca Karničara zvedla, ka so oni sami svoji, oni so Jezerjani. V Sloveniji se je naša vlada odlaučila, ka med prautikoronske ukrepe da tüdi tau, ka vsakšomi vözraščenomi človeki, steri de letos dopuno 18 lejt, dá v dar bon v vrednosti 200 evrov, za mlajše pa 50 evrov. Tau se leko ponüca samo v hotelaj, na turističnij kmetijaj in indri, gé ponüjajo prenočitve. Z mamo in sestro smo se odlaučile, ka vekši tau tej penez ponücamo na Jezerskom, gé smo najšle eno zanimivo turistično kmetijo, Šenkovo domačijo. Tü smo srečale tüdi župana, steri tü gazdüvle kamnitoga zida – je ostala v enaki veličini in obdelavi, kak je bilou prva. Gda prideš skauz dveri, je včasi na začetki ganka recepcija, pauleg nje pa na pravi strani pisarna in ške jedilnica, na levoj pa küjna. Tam, gé je inda svejta biu pod, so zdaj menša konferenčna dvorana in sedem sob za goste, stera na dveraj nemajo numer liki imena, kak so: Pekarnica, Jagrska soba, Šuštarska, Furmanska, Ovčarska in Kovačnica. Slednja je bila za tri dni naš daum. Po tistom, ka smo se spočinaule, smo šle poglednot malo naokauli. Mimo kokauši pa dvej lepih kokautov smo prišle do zidine, v steroj je inda svejta bila štala za maro, zdaj pa se v njoj mujvajo tisti turisti, steri se pripelajo z autodomi, pa ške tisti, steri spijo v šatoraj na bližnjom travniki. Šle smo ške malo najprej, v breg, pa nej preveč visiko, vej pa morem priznati, ka najrajši velke brege gledam od daleč. Pogled na Veliko Babo, Koroško in Kranjska rinko, Skuto, Dolgi hrbet, Grintovec in Kočno je biu tiste tri dni, stere smo preživele na Jezerskom, furt malo ovakši. Najbole zanimivo je bilou te, gda so se gor in dol po bregi zdigavale in spüščale meglice. Kak ena mala bela pika se je na bregi vidla streja Češke koče, stera stogi pod severnim talom Grintovca. Postavlena je na nadmorski višini 1543 metrov. Češka koča se té ram, namenjeni planincom, ne zové samo tak, liki zavolo toga, ka so jo Čehi rejsan tüdi gor postavili. Uradna otvoritev je bila 26. julijuša 1900. Zanimivo je, ka so Čehi, steri so v té kraje odili kak turisti in planinci, v Pragi konec 19. stoletja mo tüdi krave, stere se pasejo na travnikaj. Ške več pa je drevdja. Tü in tam se ške vidi, ka je pred leti biu takši viher, steri je dosta drevdja nej samo paudro, liki celau vövtrgno s korenjami vred. Jezersko je daubilo ime po lede- najbole priporočajo betežnikom na srci in ožilji. Zavolo toga, ka ma v sebi dosta magnezija, pa vam ne priporaučajo, ka bi spili več ka 2 dcl té vodé na den, vej pa te inači mogli večkrat bežati, znate že kama. Za vodau vam nika Šenkova domačija niškom jezeri, steroga gnesden nega več. Tak pravijo, ka naj bi voda vöstekla po tistom, ka se je leta 1348 okauli 40 dni trausila zemla. Ali brez jezera so v toj zelenoj dolini obkrauženi z bregami vseeno nej ostali. Majo eno takše malo, Planšarsko jezero, stero ma nej trbej plačati, leko sicer date kakšni prostovoljni prispevek, tak ka si jo leko nalejete v glaže in pelate s sebov tüdi domau. Priimek Karničar je v Sloveniji dobro znani. Drejcov brat Davo, steri se je na žalost lani v domanjom kraji smrtno ponesrečo pri Z mamo med šetanjom po eni najlepših dolin v Sloveniji V dolini se na travnikaj pase tüdi dosta krav lübeznijo do dediščine svojih starcov. Cejla fasada - vse od okenskih odprtin do dveri in ometanoga ustanovili tüdi češko podružnico Slovenskega planinskega društva. Med šetanjom mimo gazdij vidi- formo srca. Ob njem so gorpostavili eno leseno krčmo, pauleg stere meseca augustuša že duga leta pripravlajo Ovčarski bal, steri je najstarejša etnografska prireditev v Sloveniji. Letos so pravli, znamo zakoj, ka birkečoga bala nede. Gda smo že prauti glavni poštiji šle, sam si z zanimanjom poglednola, kak dobro zna z mašino ravnati človek, steri je velka debla (boriče) na kamion gor sklado. Malo naprej smo najšle ške eno zanimivost, Jezersko slatino. Iz pipe cejli cajt teče mineralna voda, stera ma v sebi dosta manganovih in amonijevih snovi, zatou jo ške Porabje, 6. avgusta 2020 poderanji drevdja, je leta 2000 kak prvi na sveti skijo z najvišiše gore na sveti, z Everesta. Drejc je svojo strast do plezanja in skijanja vküper z bratom okrauno leta 1995, gda sta se prviva s skijami spistila po bregi drüge himalajske gore, Anapurne. Na cintori, steri je pauleg farne cerkve sv. Ožbolta, smo se šle poklonit spomini toga eričnoga Slovenca. Davo počiva v grobi vküper z mamo in očom, Anico in Andrejom Karničarom, steriva sta bila več kak 40 lejt oskrbnika Češke koče. Tekst in kejpi: Silva Eöry 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 48. Beatniška generacija se odi kaupat na Rovačko V režimi Jánosa Kádára so se bole modernimi štiluši tö. Rodosta spravlali s socialnov po- kenrol ino beat skupine (Illés, močjauv: šaulanje ino zdrav- Omega, Metro) so na začetki stvo sta bili šenki, dali pa so eške dosta problemov mele s peneze za zidanje ramov tö. (Ta pomauč je v tresti lejtaj 40-kratna gratala.) Od leta 1972 je leko vsikši penzijo zadaubo, moški pri 60, ženske pa pri 55 lejtaj. Razločki med plačami so nej bili veuki: najbole bogati so samo štirikrat telko slüžili kak najbole srmački. Glaven človek v kulturi je biu György Aczél, »Mephisto« režisera Istvána Szabóna je biu šteri je vpelo prvi madžarski film, šteri je daubo oskara za politiko »3T«: najbaukši film v tihinskom geziki (1982) kulturniki so bili raztalani med »podprejte« policijov, de so je pa od 1970-i (támogatott), »sprejemljive« lejt cejlak na méri njali. Zavolo (tűrt) ino »dojzapovödane« včenjá spejvanja po metoduši (tiltott). V prvo skupino so Zoltána Kodálya je vsikdar slišali partijsko vörni, v drügo več lüdi vzlübilo madžarsko tisti, šteri so nej oprejto po- ljudsko muziko, v 1970-i lejtaj lemizérali z marksizmom, v je partija že dopüstila vküpne tretjo pa avtori, šteri so prauti programe z ljudskimi plesi sistemi pisali. (táncház-mozgalom). V literarnom žitki so najvekšo Madžarski režiseri so pokazali, znamenje eške itak »ljudski ka má film svojo mesto v kulpisateli« meli: Gyula Illyés turi. Če rejsan so komaj kakšo ino László Németh sta gratala popularno delo gorvzeli, je narodniva klasika. Stari paver- umetniški film (művészfilm) ski svejt je pomalek preméno, cveu. Najbole poznanivi režizatok so mogli pisateli nauve serskivi imeni sta gratali Mikteme najti: tau so od 1970-i lejt lós Jancsó ino István Szabó, gratali Madžari zvün rosaga té drügi je za svoj film »Mephiino deviance (alkoholizem, sto« oskara daubo. samomori). Zvün tradicional- Furt več knig so nadruknivali, ni pa so se narajale moderne lüstvo pa je raj štelo merkasmeri tö, kak postmodernistič- narske, engliške pa francuske ni pisatel se je začno zglašati pisatele kak liki rusoške. Leta Péter Esterházy. Avtore so nej 1985 so na Madžarskom že vsikdar po gnaki kriterijaj v tri 1700 novin vödavali, skoro kategorije talali, včásik je bilau 90 procentov lüdi je redno kaj delo pisatelov bole slobaudno, štelo. Največ lüstva je naprejdrgauč so je bole sigurno držali. plačalo partijski list »NépszaV muziki je na svojo pravo mes- badság«. to prišo Béla Bartók. Če rejsan Dugo cajta je trbölo plačüvaso med starejšimi lidami osta- ti za radioprograme tö, gda le prilüblene opereta, ciganj- pa so leko lidgé aparate že v ska muzika ino »madžarska žepki nosili ali pa je v avtonaj nauta«, so se dveri oprle pred poslüšali, so leta 1980 enjali peneze pobérati. Lüstvo je več v kino tö nej trnok ojdlo, za tau je bila zrok televizija. Reden program na tevenaj se je začno leta 1958, depa komaj 20 vör na keden. Leta 1985 je televizijo naprejplačalo že tri miljaune lüdi, problem pa je biu v farbastoj tehniki: eške leta 1982 je bilau 40 procentov programa v črno-bejlom. Mesto centralno organizeranoga, skoro sodačkoga športa je vekšo znamenje dobila individualna vadba: tenis, plavanje, skijanje, bejžanje, bicikléranje ino aerobika. Vrhunski šport je zgüblo na popularnosti, zavolo toga tö je Madžarska dosegala slabše rezultate. (Če rejsan je eške gnes na 8. mesti med vsejmi rosagami, šteri so na olimpijaj kakšo medaljo dobili.) Zvün štenjá ino gledanja televizije so Madžari radi na urlap (dopust) tö ojdli, firme ino sindikati so organizerali fala letovanja - na takšo je na srejdi 1980-i lejt leko odišlo više miljaun pa pau lüstva. Bole bogate držine so si privauščile zidanje vikend iž, vsikdar več lüdi pa se je napautilo na tihinsko. Največkrat so gorposikali sausedne socialistične rosage, de je pa prilüblena grtüvala (na pau »zahodna«) Jugoslavija tö. Od leta 1980 se je kauli pau miljauna lüdi vsikšo leto odpelalo v »kapitalistične« rosage. V vinešnjoj politiki je »kádárizem« vörno slüžo sovjetskim interesom, najvekšo ideološko nevarnost pa je vüdo v nacionalizmi. Zavolo revolucije v leti 1956 so rüšili popularnost madžarski narodni rabuk ino dičili habsburško monarhijo kak priliko nadnacionalne politične integracije. Tau se je poznalo v tejm tö, ka so se nej spravlali z Madžarami zvün rosaga, narodnostno pitanje je nej bilau važno. Po gospodarski reformaj na konci 1960-i lejt pa je vekše znamenje dobilo, ka bi Madžare po cejlom svejti kulturno povezali, vej je pa sto režim na svojo stran po- staviti narodno zavedne intelektualce ino zahodne rosage (prejk tamkajšnji Vaugrov). Nauvo vinešnjo politiko je Kádár zglaso v svojom guči na konferenci v Helsinkaj leta 1975: oprvim je gučo od toga, ka je rosag zgübo veuke teritorije po prvoj svetovnoj bojni ino ka má Vogrska dugo, erično državno zgodovino. Helsinška listina je naprejpisala, ka se ne smejo spreminjati grajnce, depa tau tö, ka má vsikši človek pravico do svojoga gezi- čijov (NSZK) pa se je diplomatski povezala že leta 1973. Normalizeralo se je partnerstvo z Vatikanom tö, vej so pa kardinali Józsefi Mindszentyni dali amnestijo, šteri je tak leta 1971 leko zapüsto rosag. Po imenüvanji nauvoga nadpüšpeka v Esztergomi je hierarhija madžarske katoličanjske cerkve pá cejla gratala, tak je leko leta 1977 János Kádár gorpoisko rimskoga pápo Pavla VI. Gda se je bojna v Vietnami leta 1973 končala, Pápa sveti Pavel VI. je leta 1977 na privatnoj avdienci gorprijo Jánosa Kádára - badva sta bila pripravleniva na kompromis ka ino vöre. Po nauvoj doktrini so z Budimpešte večkrat branili Madžare zvün rosaga: postavili so se na priliko prauti toma, ka je na Romanarskom diktatura Nicolaena Ceausescuna vpelala »program narodne homogenizacije«, ka bi cejlak asimilérala Madžare. Zavolo toga je bilau dosta konfliktov med oböma rosagoma, zatok je v 1980-i lejtaj več deset gezero erdeljski Vaugrov zbejžalo na Madžarsko. Situacija je slabša gratala na Slovaškom pa v Podkarpatji tö, depa po smrti Titona v Jugoslaviji ranč tak. Če rejsan se je madžarska politika dale držala sovjetski direktiv, je zavolo pridobitve moderni tehnologij iskala partnere na Zahodi tö. Avstrija je bila prvi kapitalistični rosag, kama so leko Madžari (od leta 1979) brezi vize nutstaupili. Madžarska politika se je opérala prauti Finski tö, z Zveznov republikov Nem- Porabje, 6. avgusta 2020 se je pobaukšalo madžarsko-merkanarsko padaštvo tö, Vogrska je leta 1978 prejk oceana nazajdobila Sveto krono. Na začetki 1980-i lejt je Kádárova vinešnja politika zadobila posebno znamenje: Romanarska je zgüblala simpatije, na Polskom je general Jaruzelski vpelo sodačko diktaturo, v Bolgariji, Češkoslovaški ino NDR so vladali sigurni režimi po sovjetskoj peldi. Na Madžarskom pa so vsikdar več gučali o mogaučnosti ino potrejbnosti mérnoga sožitka bejdvej svetovni sistemov, v rosagi so dopistili veuki gospodarski ino kulturni liberalizem. Če rejsan je v 1980-i lejtaj grato »veuki starec vzhodnoga bloka« János Kádár prilüblen politik po svejti, je doma zavolo gospodarske krize začno zgüblati svojo bazo. Mrau je 6. juliuša 1989, vrnau tisti den, gda so na Vrhovnoj biroviji vözglasili rehabilitacijo Imrena Nagya. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 07.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Moj vrt ima načrt, dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Revna Evropa, nemška dokumentarna oddaja, 14.40 TV-izložba, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program: Op! 16.25 Čist zares: Notranje oblikovanje, 17.0 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Circom Regional: Požar, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 17.55 Izzivalci, EBU dokumentarni film: Ada: Preudarno s hrano, kratki dokumentarni film, 18.15 Pujsa Pepa: Dopisovalka, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert Ansambla Banovšek, 21.05 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Greta Garbo, britanska dokumentarna serija, 23.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 0.50 Napovedujemo PETEK, 07.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 10.40 Poletno jutro, 12.50 Alpe-Donava-Jadran: Blatno jezero, 13.15 Med valovi, 14.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 14.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 Nogomet - evropska liga: Inter : Getafe, osmina finala, 16.35 Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala, 17.10 Zvezdana: V primežu bolečine, 18.00 Neskončne širine, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Mame: Naravna lepota, slovenska nanizanka, 21.20 Bolšoj, ruski film, 23.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Goran Dragić, 0.25 Videotrak, 1.25 Info kanal SOBOTA, 08.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.20 Osvežilna fronta: Stres, oddaja za mladostnike, 10.50 Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja, 11.15 TV-izložba, 11.30 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres?, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Nika Kljun, 14.55 Poklic: domorodec, avstralska dokumentarna oddaja, 15.45 TV-izložba, 16.00 Naš vsakdanji kruhek: Sosed sosedu sosed, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Vse se uglasi in izpolni, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 18.40 Erika: Modro presenečenje, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Bog, le kaj smo spet zagrešili?, francoski film, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Deklina zgodba (III.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Sedmi pečat: Brez ljubezni, koprodukcijski film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo SOBOTA, 08.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 11.20 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 12.10 Mame, slovenska nanizanka, 13.00 Muzikajeto: Mongolija/ The Ih Tsetsn Ensemble, 13.30 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - Rokomet (M): Danska - Francija, finale, 14.40 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - namizni tenis (M), finale, 15.30 C. Monteverdi: Orfej, opera (Solisti, Komorni zbor in Baročni orkester Akademije za glasbo, Egon Mihajlović), 17.25 Bolnišnica New Amsterdam, ameriška nadaljevanka, 19.00 Videotrak, 20.00 Poletni koncert iz Schönbrunna 2015, Dunajski filharmoniki in Zubin Mehta, 21.40 Sledi: dr. Pavel Turner (1842-1924), dokumentarna oddaja, 22.10 Poletna noč - Poklon Elzi Budau, 0.00 Videotrak, 0.55 Info kanal NEDELJA, 09.08.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Govoreči Tom in prijatelji: Adijo, Bobek, risanka, 10.20 Špasni učitelj: Dan prijaznih besed, nizozemska otroška nanizanka, 10.45 TV-izložba, 11.00 Prisluhnimo tišini: Slabo slišim, kaj zdaj?, 11.30 Ozare, 11.35 Obzorja duha: Cerkev je ženska, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, 15.20 Izginotje kresnic, kanadski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 18.40 Muk: Lončenina, risanka, 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Telesni stražar, britanska na- daljevanka, 21.05 Intervju: Mary Wilson, 21.50 Poročil, Šport, Vreme, 22.15 V upanju na čudež - iskanje zdravila proti Parkinsonovi bolezni, britanska dokumentarna serija, 23.10 Operne arije: Baritonist Robert Vrčon; G. Verdi: Rigoletto, 23.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.35 Napovedujemo NEDELJA, 09.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.45 Videotrak, 7.40 Duhovni utrip: Vse se uglasi in izpolni, 8.00 Glasbena matineja, 9.30 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 9.50 New neighbours - Novi sosedje: Blok, dokumentarna serija, 10.20 Mame, slovenska nanizanka, 11.10 Čez planke: Flores, 12.05 Mogočni vlaki: Sibirija - skozi led in sneg, potopis, 13.20 Žogarija, 13.50 Zmage so doma: Olimpijske igre 2016 - košarka (M): Srbija - ZDA, finale, 15.30 Ambienti, 16.00 Codelli, igrano dokumentarni film, 17.30 Moja generacija, britanski dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Veličastne reke sveta: Misisipi, britanska dokumentarna serija, 20.55 Žrebanje Lota, 21.00 Aleksander Mežek - Izza zavese, glasbeni dokumentarni film, 22.15 Zvezdana: V primežu bolečine, 23.10 Videotrak, 0.05 Info kanal PONEDELJEK, 10.08.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Moj vrt ima načrt: Živa in Irena, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Prvinska preizkušnja (II.): Peru, britanska dokumentarna serija, 14.30 S-prehodi: Urad za Slovence po svetu, 15.00 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Free spirits - Samosvoji: Slovenija, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Socialna mobilnost, 18.00 Malčki: Divina ogrlica, risanka, 18.10 Zmedi gre v Zakajzato: Sirasta stopala, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Slovenija po osamosvojitvi: Lojze Peterle, pogovorna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 10.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.40 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 12.00 Dobro jutro, poletni izbor, 14.15 Glasovi strahu: Bienvenido in berači, koprodukcijska oddaja, 14.45 Obzorja duha: Cerkev je ženska, 15.30 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: Rio brez meja, oddaja o slovenskih paraolimpijcih, 16.05 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: otvoritev, posnetek iz Ria de Janeira, 17.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.00 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dokumentarni portret, 18.55 Videotrak, 20.00 Mogočni vlaki: Vietnam - Ekspresni vlak ponovne združitve, potopis, 20.50 Mame: Nosečnost, slovenska nanizanka, 21.20 Dediščina Evrope: Razkriti Julij Cezar, britanska dokumentarna oddaja, 22.25 Južna Afrika - konec sanj Nelsona Mandele?, francoska dokumentarna oddaja, 23.20 Videotrak, 0.20 Info kanal TOREK, 11.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Moj vrt ima načrt: Gregor in Tina, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Prvinska preizkušnja (II.): Japonska - skupina Kodo, britanska dokumentarna serija, 14.30 Duhovni utrip: Vse se uglasi in izpolni, 14.50 TV-izložba, 15.05 Potepanja - Barangolások: Hortobágy és a Tisza-tó/Hortobágy in jezero Tisa, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Sledi: Ivan Roškar - kmet iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah, dokumentarna oddaja, 17.50 Kalimero: Samička in kresničke, risanka, 18.05 Čebelice: Tista o bolhah, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Avstralija v barvah: Izpostava imperija, avstralsko-britanska dokumentarna serija, 20.55 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 2.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.15 Napovedujemo TOREK, 11.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.15 Dobro jutro, poletni izbor, 13.25 Evrovizijski zbor leta 2019, 15.20 Kole- Porabje, 6. avgusta 2020 OD 7. aVgusta DO 13. aVgusta sarstvo - BMX: dirka Ljubljana, reportaža, 15.35 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 1. dan, 16.00 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 2. dan, 16.30 Zmage so doma - Paraolimpijske igre 2016: povzetek dneva, 3. dan, 17.15 Intervju: Mary Wilson, 18.00 Kantata za Janeza Godca, dokumentarni portret, 18.55 Videotrak, 20.00 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 20.55 Mame: Kriza srednjih let, slovenska nanizanka, 21.30 Sveti zrak, izraelski film, 22.50 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.10 Videotrak, 0.10 Info kanal SREDA, 12.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Zeliščarka Mirjam, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Prvinska preizkušnja (II.): Argentina, britanska dokumentarna serija, 14.35 TV-izložba, 14.50 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Őrségi Nemzeti Park/Narodni park Őrség, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenska narečja: Koroška narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Miki Muster: Zvitorepec, 18.00 Čarli in Lola: Sneg obožujem in mi je všeč, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Film tedna: Luna, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Sveto in svet: Sakralna glasba, 23.35 Slovenska narečja: Koroška narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SREDA, 12.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.55 Napovedujemo, 11.00 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 11.25 Dobro jutro, poletni izbor, 13.20 Sledi: Ivan Roškar - kmet iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah, dokumentarna oddaja, 13.45 Ambienti, 14.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Andrej Košak, 15.25 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dokumentarni film, 16.45 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Mura, 1. kolo, 19.10 Nogomet - evropska liga: vrhunci četrtfinalnih tekem, 20.00 Sergej Lifar ali revolucija plesa, francoski portretni film, 21.00 Žrebanje Lota, 21.05 Mame, slovenska nanizanka, 21.35 Daphne, angleški film, 23.15 Karmela, dokumentarno-igrani film, 0.05 Videotrak, 1.05 Info kanal ČETRTEK, 13.08.2020, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Otroški program: Op! 9.55 TV-izložba, 10.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.30 Zeliščarka Magda, dokumentarna oddaja, 12.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 TV-izložba, 13.45 Zvezde velikega platna: Greta Garbo, britanska dokumentarna serija, 14.30 TV-izložba, 14.45 Slovenski utrinki, 15.15 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dokumentarna oddaja, 17.50 Na kratko: Antropocentrizem, 18.00 Dinotačke: Kar je govorilo, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 20.55 Velike osebnosti 20. stoletja: Umetniki, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.45 Kronika Hitlerjevega življenja - kako se rodi diktator, nemška dokumentarna serija, 23.40 Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dokumentarna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo ČETRTEK, 13.08.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 9.50 Napovedujemo, 11.00 Dobro jutro, poletni izbor, 13.10 Italijanska kuhinja s Catherine, oddaja o kuhanju, 13.35 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Mura, 1. kolo, 15.20 Slovenska narečja: Koroška narečna skupina, izobraževalno-dokumentarna serija, 16.00 Prifarski muzikanti: Poklon Sloveniji, posnetek koncerta iz Cankarjevega doma, 18.00 Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumenatrni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, britanska dokumentarna serija, 21.00 Mame: Presenečenje, slovenska nanizanka, 21.30 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 22.30 Vidim te, Carmen manet, 23.15 Festival Godibodi 2020: Sandra Erpe z zasedbo, 0.00 Videotrak, 0.55 Info kanal Zadnje vaje Seniških sinic Pevska skupina Seniške sinice je 28. julija imela zadnjo vajo v prvem polletju. Zaradi epidemije smo imeli dva in pol mesečni odmor, od meseca junija pa smo nadaljevali naše delo. V tem času smo se naučili tri pesmi, in sicer dve slovenski in eno angleš- Skupina seniških otrok z mentorico Julijo Fajhtinger in vodjo skupine Gyöngyi Bajzek RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ZA PORABSKE ŠTUDENTE V ŠTUDIJSKEM LETU 2020/2021 Predmet javnega razpisa Zveza Slovencev na Madžarskem na podlagi sklepa predsedstva objavlja razpis za dodelitev štipendije za porabske študente. S tem želi poskrbeti za to, da se slovenski narodnostni intelektualni potencial v Porabju ne izgubi in razprši, temveč utrdi in okrepi, kar je povezano z zmožnostjo pritegovanja in vključevanja manjšinske študentske populacije v delovanje slovenskih manjšinskih organizacij na Madžarskem. Na razpis se lahko prijavijo slovensko govoreči madžarski državljani iz Porabja, ki študirajo na univerzah v Sloveniji oziroma študirajo slovenski jezik na madžarskih univerzah in se aktivno vključujejo v življenje slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem. Višina štipendije Višina štipendije za študijsko leto 2020/2021 znaša skupno 360.000 Ft, 30.000 Ft mesečno. Pogoji javnega razpisa Kandidat mora biti vpisan na eno od fakultet v Sloveniji ali na smer slovenski jezik na Madžarskem. Štipendijo lahko pridobi vsak študent le za eno šolsko leto v času svojega študija. Dokumentacija Vlagatelj mora predložiti: - življenjepis, - motivacijsko pismo - v celoti izpolnjeno in podpisano prijavnico - potrdilo o vpisu na fakulteto in kopijo indeksa - opis aktivnega sodelovanja v slovenskih organizacijah, društvih, klubih, krožkih ipd., iz katerega mora biti razviden časovni in vsebinski obseg delovanja. ko. Zadnje srečanje smo začeli z raznimi vajami in nadaljevali s petjem. Mentorica skupine, Julija Fajhtinger, je s seboj pripeljala svojega prijatelja Tilena Sapca, ki je na koncu vaje posnel naš »koncert«. Ko smo končali, smo bili vsi zadovoljni, srečni in smo zaključili dan s piknikom. Čestitke skupini in mentorici Juliji Fajhtinger za aktivno in produktivno delo. Želim vsem vesele in prijetne poletne počitniške dneve in ne pozabite, vidimo se spet v septembru. Gyöngyi Bajzek Tilen Sapac med snemanjem otrok vodja skupine Izbirni postopek O vlogah kandidatov bo odločilo predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem. Štipendijo lahko pridobita istočasno 2 kandidata za eno leto (12 mesecev). Rok in način prijave Rok prijave je 24. avgust 2020. Prijave oddajte osebno ali pošljite po pošti na sedež Zveze: Zveza Slovencev na Madžarskem, 9970 Monošter, Gardonyi ulica 1. Informacije Vse ostale potrebne informacije najdete na spletni strani: www.zveza.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB