.	~' j)
Uredništvo in oprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J»
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
^ --------------------^
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
“S'
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
, Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
LETO—YEAR VI,
Chicago» 111., 2. maja (May) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 18.
BRZOJAVKA. Barberton, O.
Vest v 34 štev. “Clevelandske Amerike’’ — “Predsednik S. N. P. J. je bil v Clevelandu tepen’’ — je neresnična, člani in članice naj vzamejo naznanje, da je omenjena vest nesramna laž, s katero je urednik “Clevelandske Amerike” strašno blamiral sam sebe. Več v dopisu v prihodnjem “Glasilu ’ ’.	M. Železnikar.
SLOVENSKI RUDARJI POZOR!
Ne hodite dela iskat v Ontono-gon County, Mich. Kapitalisti so vrgli na cesto prve člane lokalne radarske organizacije štev. 215. Mass City, Mich., ker so bili voditelji organizacije. Pripravljamo se za štrajk pod vodstvom “Za-padne rudarske zveze.” J. M.
0 združitvi jednot in zvez!
Ogromen napredek vseh svobodomiselnih jednot in zvez se je pokazal še le zadnja leta. Vse jedno-te in zveze, ki so zapisale na svoj prapor, da se sorazmerno razvijajo z duhom časa, so pomnožile svoje članstvo in imetek. Med vsemi svobodomiselnimi jednotami in zvezami je najbolj napredovala najstarejša svobodomiselna podporna organizacija — “Slovenska narodna podporna jednota. ”
Delo vseh svobodomiselnih jednot in zvez je bilo do lanskega le. ta posvečeno agitaciji. Vse se je sukalo krog pomnožitve članstva in ustanov]jenja no,yib v-aj^vni' društev. Stremilo se je za tem, da vsaka jednota in zveza s pomnože-njem članstva osigura sebi obstanek. Potreba po več svobodomi selnih jednot ah in zvezah je na stala, ker je bilo nekaterim bol niška podpora, drugim pa posmrt nina premajhna. Nikdo ni takrat mislil na to, da bi se lahko dosegla višja bolniška podpora in višja posmrtnina z dvema ali tremi raz-redi v eni podporni organizaciji, ker je bila vsaka podporna organizacija še šibka in so mislili nje člani, da se ne morejo lotiti tako resnega vprašanja. Tisti, ki ne ra-zumejo, da ima ves razvoj svoje zakone, katerih ne more nobena človeška volja spraviti s sveta, so mislili takrat, ko se je agitiralo in organiziralo jednote in zveze, da se ne bo pojavilo nikdar vprašanje po faktični združitvi. Ali to vprašanje se je pojavilo preje, kakor je kdo mislil. Prišlo je nenadoma nred neto redno konvencijo “Slovenske narodne podporne jednote” in se tudi razpravljalo o njem na konvenciji.
Predno je prišlo to vprašanje na površje, so se morale svobodomiselne podporne organizacije razviti: več ali manj ojačati svojo finančno podlago in pomnožiti svoje članstvo. Po tem agitatorič-nem delu, ki seveda ni bilo lahko, je prodrlo spoznanje, da je boljše, ako imamo eno močno podporno organizacijo z različnimi razredi, v kateri je prostora za vse amer. Slovence, ki so se osvoobdili nazadnjaškega duha, ker taka podporna organizacija prihrani vsakemu članu, ki je pri dveh ali treh podpornih organizacijah lepo vsoto vsako leto in zaeno se znižajo upravni troški jednot in zvez, kar pomeni, da pojde vsako leto nekaj tisočakov v rezervni sklad, ki bi se drugače porabili za trojno ali večkratno upravo in konvencije.
Samoposebi se razume, da se nobenu agitatorju, ki je agitiral za svobodomiselne jednote in zveze, ni godilo dobro, ako je prišel med ljudi, ki žive v starih nazorih in predsodkih. Marsikdo je bil preziran in zaničevan, posebno če je nastopil osamljen, kar se je največkrat zgodilo, ker je vsakdo agitiral za eno ali drugo jed-noto ali zvezo. Na ta način so se
cepile agitatorične moči in se ni doseglo včasi tistih vspehov, ki bi jih prinesel združen nastop. Nasprotnikom svobodomiselnih organizacij je bilo razdeljeno agi-tatorično delo všeč. Včasi so izrabili ugodno priliko in so indirektno, tajno hujskali svobodomiselne podporne organizacije drugo proti drugi, ravnajoč se po znanem principu vseh sovražnikov napredka: razdiraj, podpihuj tajno ! Tako deliš in vladaš! Ako se bodo svobodomiselne jednote in zveze združile v eni podporni organizaciji, potem bo rovarsko delo prijateljev teme izgubilo svojo demonsko moč, agitatorji v raznih naselbinah bodo nastopali složno za eno samo veliko podporno organizacijo, ki bo tvorila močan in nerazrušiljiv jez proti navalom nazadnjaštva in bo po materinsko skrbela za vse svoje člane in članice v slučaju nezgode in bolezni po smrti pa za njih dediče.
Z združenimi agitatoričnimi močmi bomo lahko potrojili svoje vrste že v nekaj letih. V tem oziru naj nam služijo za zgled strokovne organizacije. Dokler je v njih obvladoval lokalni patriotizem, se niso mogle razviti in niso bile podjetnikom nevarne. Kakor hitro so se pa majhne lokalne organizacije združile v mednarodno zvezo, so pa organizirane čete delavstva rastle iz tal. Marsikateri delavec, ki preje ni hotel slišati besede o strokovni organizaciji, je spoznal, da se krog njega združuje delavstvo v močni organizaciji, da varuje svoje interese, in pridružil se je strokovni organizaciji. Ravnotakšen učinek bi napravilo v slovenski javnosti združenje slovenskih svobodomiselnih pod-nornih organizacij.
Zamudili smo nekaj, ker smo u-stanovili več	svobodomiselnih
podpornih zvez in jednot. Akutno vprašanje za združitev je nastalo še le lani, kakor smo omenili v začetku članka.	Zdaj moramo
pa pohiteti, da ne zaostanemo in izvršimo to, kar je volja članstva svobodomiselnih zvez in jednot.
Člani svobodomiselnih jednot in zvez! Razpravljajte o združitvi jednot in zvez. Pretresite solnčno in senčnato stran združitve. Velik kos dela bodete opravili s tem. In če se izrečete za združitev, bo združitev postala dejstvo. Korakali in organizirali bomo skupaj od boja do boja — do zmage, dokler slehernega slovenskega trpina v Ameriki ne pridobimo za združeno podporno organizacijo.
Nikdo naj si pa ne domišlja, da glavni odbor “Slovenske narodne podporne jednote” komu vsiljuje združitev.S tem, da je glav. tajnik povabil glavne odbore drugih jednot in zvez na skuno konferenco v januarju 1914, in da so v “Glasilu” izšli članki o-združitvi, je glavni odbor zvršil svojo nalogo, ki mu jo je naložila peta redna konvencija. Glavni odbor smatra zaključke konvencije svetim, ki se morajo izvršiti v vsaki organizaciji, katera prizna v svoji ustavi voljo ljudstva (članstva) za najvišjo moč.
Še nekaj dni in v Clevelandu,
O., se bodo sešli delegatje in deie-gatinje S. D. P. Z. na izvanredni konvenciji, da s smotrenimi in preudarnimi razpravami in za-kjučki izvrše delo, ki ga jim je naložilo članstvo. Gotovo bo prišlo na dnevni red vprašanje glede združitve svobodomiselnih zvez in jednot, in delegatje bodo imeli priliko, da kot zastopniki svoje organizacije izrečejo stališče, ki ga zavzema organizacija z ozirom na združitev. Mi smo prepričani, da bodo delegatje in delegatinje pretresali to važno vprašanje le s stvarnega stališča in imeli pred očmi koristi vseh članov in članic vseh svobodomiselnih jednot in zvez. Ako se bodo izrekli za združitev, bo storjen zopet nov korak za združenje, ki bo prinesel nadalj-ne vspehe. Zvršili bodo, kar je bi-
lo mogoče storiti v njih močeh, da se čimpreje doseže cilj — velike, močne podporne organizacije, ki bo združila pod svojim okriljem vse ameriške Slovence, ki korakajo po poti napredka, nevzdržema naprej.
Sprejmite pozdrave bratske podporne organizacije! Najboljši uspeh naj rode vse vaše' razprave ... napredni američki Slovenci so v duhu pri vas!
Prvi majnik.
Po širnem svetu je zavedno delavstvo slovesno praznovalo svoj praznik. Brezštevilni delavski bataljoni. širom sveta so na shodih tirjali svojih pravic, ki jim gredo po naravnem pravu.
V manifestaciji, ki se je vršila v Ameriki, Evropi, Kitaju, južni Afriki in na Japonskem, gledamo, da si m delavstvo ohranilo zdrav razum, da ojačuje svojo mednarodno in medversko solidarnost, da se armada zavednih delavcev množi z vsakim letom.
Zagovorniki današnjega družabnega reda so vporabili vsa sredstva, da bi onemogočili manifestacijo delavstva za svoje pravice: jih privedli do spoznanja, da ne sme nihče drugi določiti praznikov kakor posedujoči sloji. Od leta 1889, ko so zavedni delavci, zbrani na mednarodnem kongresu v Parizu, proglasili prvi majnik za delavski praznik, za dan manifestacije delavstva, ie padlo nebroj žrtev za idejo mednarodne in medverske manifestacije delavstva,
Ali čim številnejše so bile žrtve, tem mnogobrojneša je bila armada delavcev. Izgoni, izprtja, ječe in vsakovrstna druga preganjanja niso mogla zajeziti naraščajočega delavskega gibanja.
Brzojavke, ki poročajo o letošnji majniški manifestaciji v velikih mestih in industrelnih krajih, so najboljši porok, da delavstva ne bo nihče ustavil na svojem zmagoslavnem pohodu, dokler, ne izvojuje zmage, osvobodi ves človeški rod suženjskih spon in u-kov..
Inozemstvo.
— črnogorski kralj Nikolaj je s pravo jenkiško zvijačo dobil Skader. Essed paši, zapovedniku Skadra je obljubil, da ga bo podpiral, ako se proglasi za albanskega kralja. Essed paša je sprejel ponudbo in izročil trdnjavo, dasiravno je %il preskrbljen s strelivom in živili. Po predaji se je Essed paša, ki je rodom Albanec, proglasil albanskim kraljem.
Ta zvijača je silno ujezila avstrijsko vlado, pravzaprav vojno stranke, ki ima največji vpliv pri vladi. Po poročilih iz Londona je 80 tisoč avstrijske vojske zbrane okoli črnogorske meje. V Trstu se je ukrcalo nadaljnih deset tisoč vojakov. Njih cilj sta Čmo-gora in Albanija. Vsi vlaki so polni vojaštva iz alpskih dežel, naj-bržlovcev in planincev, ki vozijo proti jugu.
Po poročilu iz Dunaja je Avstrija nezadovoljna s konferenco poslanikov velesil v Londonu in hoče podvzeti akcijo na svojo pest. Avstrija ima pripravljen-ga avstrijskega princa za albanska kralja.
Črnogorske čete so ostavile Skader in se osredotočil j e jo na višinah, ki braniju pot iz Kotora proti Cetinju. Črnogorsko vojsko je pomnožila srbska armada. Srbija je oskrbela Črnogoro z živežem in strelivom.
Belgradski poročevalec “Mai-la’’ pravi, da obstoji med balkanskimi zavezniki pogodba za skupno akcijo, ako Avstrija upade preko svoje meje na balkansko ozemlje, če tudi bi imela dovoljenje vseh velesil.
Brzojavka iz Kotora poroča, dà
so pred palačo avstrijskega poslanika v Cetinju, Črnogorci postavili osla, katerega so okrasili iz avstrijskim grbom, redovi in frakom.
Poročevalec “Maila” v Gradcu je sporočil, da Avstrija ne namerava omlejiti svojih vojaških operacij le na Črnogoro, marveč da bo svoje čete izkrcala tudi v južni Albaniji.
— Stavka rudarjev v zgornji Šleziji narašča. Število Štra j kujočih rudarjev se je pomnožilo na 54 tisoč.
V Mannhekne v Nemčiji so prišli na sled sodrgi, ki je detomor izvrševala na debelo. Do sedaj so odkrili dvanajst malih mr-ličkov. Temu groznemu zločinu je gosposka prišla na sled, ker je soproga zidarja Wuehlerja umrla vsled zločinske operacije. Več o-seb, ki so sodelovale pri detomorih so zaprli.
Policija v Karlsruhe je v groznih skrbeh, ker je dobila anonimno obvestilo, da bo življenje nemškega cesarja v nevarnosti, ko obišče mesto.
— V Kollum na Holandsko je j dospel francoski zrakoplovec Ernest Guillanx. V zrak se je dvignil v Biaritzu na južnozapadnem Francoskem in je dovršil 1000 milj dolgo pot v 22 urah. Na potu se je spustil le dvakrat na zemljo, da si je nabavil potrebni ben-zin za letalo.
— Spodeni portugalski kralj Manuel je zopet temeljito pogorel, ko so njegovi prijatelji vpri-zorili revolučičo, da bi mu pomagali do prestola.
Pted vojašnicami so se zbrali monarhisti, oboroženi z bombami in drugim orožjem, da bi strmoglavili republiko. Počilo je nekaj bomb, potem je pa vojaštvo razgnalo kraljeve privržence. Kolovodje revolučiče so sedaj pod ključem. Med njimi je general Faustus Guesdes, nekaj nižjih častnikov in podčastnikov.Prijete puntarjev,v korist kralju in v vojaški uniformi, so odgnali na križarko “Almirante Rees. ”
• — Huerta, mehikanski predsednik, ima le še dve postojanki v provinci Chihuahua. V Sonori in Coahuili je pa izgubil vse. V o-beh provincah so absolutni gospodarji. vstaši, privrženci umorjenega Madera.
Ameriške vesti.
— V Denveru,, Colo. je sodnik Sapleton obsodil 75 članov I. W. W. na 120 dolarjev denarne globe in troske, ker so mislili, da žive v svobodni republiki in da smejo izrabiti v ustavi zajamčene pravice: svobodo govora in zborovalno pravico.
V ječi so jim dajali le kruh in vodo in sicer mnogo manj kakor drugim jetnikom. Vsled tega krutega in izjemnega ravnanja so se člani I. W. W. odločili za gladovni štrajk.
Ko je jetničar prinesel kruh, so ga poteptali z nogami.
Neki član se je izrazil: “Ne bomo se podvrgli krutemu ravnanju, ako moramo umreti kakor podgane.”
Neki drugi je pa rekel: “Smrt je bolja, kakor pa prenašati to kruto ravnanje. Dali smo besedo drug druzemu, da z gladovnim štrajkom izsilimo človeško ravnanje. Te besede se bomo tudi držali.”
Vzlie temu dogodku bodo trdili naivni ljudje, da smo v tej republiki pred zakonom ysi enaki.
— V Philadelphiji, Pa., so za-
štrajkali svilobarvarji, ki so se organizirali v I. W. W. Štrajkar-ji so predložili iste zahteve, kakor njih tovariši v Pattersonu. Tovarnarji so priznali zahteve, na
kar so delavci odgovorili, da se ne vrnejo na delo, dokler ne bodo njih zahteve priznane za njih industrijo povsod v Zdr. državah.
— Pleskarji, sobni slikarji in tapetniki v Chicagi so zmagali na celi črti.
— V St. Louisu, Mo. so našli zakopani v kleti 79 let staro ženo Kommichau in njeno 501etno hči. Mlajša hči Mary, ki je sedaj v mestni bolnici, je izpovedala, da sta mati in sestra izrekli željo, da hočeta biti pokopani v kleti. Po njeni izpovedi je njena sestra umrla dne 10. februarja 1913, njena mati pa pred devetimi meseci.
Trupla, ko so ju našli, sta bila v stanju razkrojevanja. Vsako truplo je imelo krog vrata na vrvici križ, pri nogah je bila posoda, ki se jo navadno rabi za “večno luč”.
Mati in hčeri so vodile majhno prodajalno, pri kateri so bile vse špranje skrbno zamazane s smolnatim obližom.
—	V rudniku Leonard pri Bu-
tte, Mont., ki je lastnina “Ana-conda Copper” družbe, sta vsled pokvarjenega stroja padla dva dvigala polna rudarjev v globočino 2200 in 800 čevljev. Pet rudarjev je mrtvih, devet pa težko ranjenih.
—	Colninski zvezni parnik “Sene ca.’ ’ je potom brezžičnega brzo-java sporočil, da ogromni ledeniki plavajo v Atlantiku proti jugu.
— Kapitalistični listi so prinesli vest, da bo vohun in po lastni izpovedi dinamitard McMani-gal, ki je igral glavno ulogo kot priča v tožbi proti bratoma Me Namara in uradnikom železostav-binske unije, v kratkem pomiloš-čen.
McManigalu ni treba več igrati uloge skesanega grešnika v ječi, za to ga bodo izpustili. Tako vlečejo ameriški kapitalisti s pomočjo najetih lopovov vso ameriško javnost za nos!
— V San Franciscu so odkrili velik policajski škandal, ki se prav malo loči od njujorškega, v katerega je bil zapleten lajtnant Becker. Policajski načelnik White je suspendiral od službe že osem mož in pričakuje se še na-daljnih razkritij. Med suspendiranimi možmi je baje tudi detektiv, ki je provzroeil, da je bil umorjen član neke sleparske tolpe.
Neki De Martini, nevaren slepar, je izjavil, da je pred nekaj časom neki mestni detektiv obiskal soprogo J. Gallosa, člana tatinske družbe in ji zagotovil, da ji ne bo manjkalo denarja, dokler bo sedel njen mož v ječi. Gallos, ki je zaprt v ječi v San Quentinu, je izpovedal, da je redno podkupoval pet detektivov v okraju, v katerem je kradel. Plačal jim je približno tisoč dolarjev.
— Skrajno brutalna in sirova
je policija v Los Angelesu, Cal. Ko je znana Lucija Parsons, vdova. postavno umirjenega Parsona, prodajala knjižice na cestnem vogalu, v katerih je bila opisana velika delavska tragedija, ki se je v letu 1886 vršila v Chicagi, je bila aretirana.
Advokat Andrews se je izrazil: “Še nikdar nisem doživel, da bi policija tako sirovo ravnala s sta rim človekom, da se je policija tega mesta tako ponižala, da je rabila proti brezmočnemu in staremu bitju surovo silo.”
Ko so prignali staro ženico na policajsko postajo, ji je jetničar-ka ukazala, da se mora sleči, ako-ravno so jo aretirali radi majhnega prestopka. Potem ji je zapovedala, naj sname prstan. Nato je Parsonsova odgovorila: “Prstana nisem snela, odkar je bil moj so-
prog umorjen. Dal mi ga je, predno je šel v smrt.”
Poklicali so dva močna policaja v celico, ki sta staro ženico vrgla na tla, jo tepla in s silo vzela prstan.
Nekateri ameriški policaji so surovejŠi kot najbolj podivjan ruski kozak. Vsak ruski kozak čuti toliko človeško, da se sramuje pretepati staro in obnemoglo jetnico.
— Senzacionelna razkritja ob-
ljubuje Clarence Rhodes, mrliški oglednik za Sangamon, ok. 111. radi smrti žene bogatega Spring-fieldčana II. Mayhewa, ki je pred zadnjo soboto umrla vsled neke nezgode. Uvedena preiskava je,do gnala, da so na ženi izvršili zločinsko operacijo, v katero je baje privolil njen soprog.
— V So. Chicagi, I1L so prijeli tatu, ki je ulomil v tri hiše, končno pa izvršil vratolomen poskus, da bi odnesel policiji svoje pete. Ulomilca so najprvo opazili v stanovanju S. Lindquista, 10406 Ave H., ko mu je izpodletel poskus udreti v njegovo prodajalno. Po lestvici se je priplazil v spalnico. Žena Lindquista je opazila roparja, vendar je bila mirna, ker se ga je bala. Ulomilec je ušel z uro in listnico, v kateri je bilo šest dolarjev.
Komaj je zginil tat, je žena te-lefonično poklicala policijo, ki je pa prepozno dospela na lice mesta. Ko je policija preiskovala 0-kolico, so zagledali roparja v drugem nadstropju hiše 10401 Ave. H na oknu. Policija je obkolila hišo, da bi tat ne ušel, ki je takoj skočil z drugega nadstropja, ko je opazil nevarnost. Vratolomni skok mu ni prinesel svobode. Kmalu je bil v rokah policije.
— Pred illinojskim senatnim
komitejem za preiskavo o belem suženstvu je izpovedala 16-letna Marija Barnes, da je zaslužila pri “Coates Tool” družbi 3 dolarje na teden. Upravi tovarne je bil pa še ta zaslužek previsok in dala ji je delo od kosa. Pri najhujšem garanju je dekle od tistega časa zaslužilo le 30 centov na dan.
Enako so izpovedale druge delavke v starosti 17. let. Nekatere niso zaslužile niti dva dolarja na teden.
Mrsikateri “špisarski purgar” povprašuje, kaj je vzrok, da se število belih sužnjic vedno množi. Mlada dekleta so menda dovelj jasno razložile vzroke pred senatnim komitejem.
Družba, ki je inkorporirana g. 25 miljoni obratnega kapitala,, plačuje po 30 centov dnevne mezde svojim delavkam.
— V Pottsvillu. Pa. so zaprli 28-letno Berto Hummelovo, ker je na sumu, da je umorila svojega očeta. Kot pričo so zaprli tudi njenega brata Edvarda.
— Zvezna vlada je pretrgala vse vezi z zdravnikom Friedman-nom, ker je ignoriral vse prošnje zveznega zdravstvenega urada za nadalini majhen košček seruma proti jetiki.
— Razprava o carini v kongresu je končala. Po končani razpravi je v smislu ooslovnika po pet minutni pavzi pričela podrobna razprava po paragrafih. Pri tej razpravi pridejo v poštev posamezni dodatki k paragrafom. Splošno se sodi, da bo podrobna razprava v nižji zbornici končana tekom desetih dni. Po končani razpravi bo carinska predloga predložena senatu, kjer bo razprava gotovo živahnejša in dolgotrajnejša.
Republikanci in progresisti bodo stavili k predlogi razne dodatke. Demokratični vodja Underwood bo pobijal dodatke in bo najbrž vspel, ker ga bo podpirala demokratična večina.
I	DOPISI.	1
Cie Elum - Roslyn, Wash.		
. Potovanje čez znano Cascade-gorovje, ki deli državo v suhi in mokri del, je v resnici zelo zanimivo. Visoko gori v hribe spenja se železni konj, baje do pet tisoč čevljev nad morsko višino, nakar : se obrne po drugi strani zopet navzdol. Prevozimo mnogo večjih in manjših predorov, drvimo mimo globokih prepadov, mimo šumečih vodopadov in skozi temne smrekove gozdove, ki jih je zadnje dneve marca venčal deviško-beli, novozapadli sneg.
Dospevši v Cie Elum, našel sem tudi sneg, ki pa ni bil tako lep in nedolžen kot v gorovji, ampak združen z blatom in smetmi je tvoril umazano kofedro, ki se je cedila po ulicah kot med in mleko v obljubljeni deželi.
Delavske razmere niso ravno slabe, kajti dela se nekaj časa sem že vsaki dan, kar je za Cie Elum nekaj nenavadnega. Večina tamošnjih Slovencev ima svoje lastne lote in hiše na malem griču, ki se* vzdiguje nad mestom; celo nekteri slovenski pečlarji so hišni posestniki v mestu Cie Elum, kar jim vsekakor služi v čast. Ob mestu teče bistra gorska reka, po kteri obrežju se sprehajajo dolgokrake čaplje in dolgo-uste štorklje; včasi zaide ktera v mesto in tupatam tudi v slovensko naselbino na grič, posledice si lahko mislite in cleelumskemu Slovenstvu je napredek zagotovljen. Ako še omenim, da je v Cie Elum dr. “Dobrodošli”, S. N. P. J., da je tam doma fina domača kuhinja in pristna slovenska gostoljubnost, sweetheartov pa nič, povedal sem vse, kar je važnejšega.	___
Oddaljeno približno 4 milje v severozapadni smeri, nahaja se mestece Roslyn, v kterega okolici nahajajo se tudi premogovi rovi, kjer je zaposlenih precej Slovencev in še več Hrvatov. Imajo tam dvoje društev:	“Slovenec” in
“Sokol”, oba spadajoča k naši S. N. P. J. Kar se delavskih razmer tiče, velja tisto, kot za Cie Elum. Dela se vsaki dan in tudi delo se dobi; koliko časa bo pa to trajalo, kajpak nobeden ne ve.
Ne vem, ali sem vam že povedal ali ne. da sem dobil tam iz vzhoda en čisto nov “starokraj-ski, trikrajcarski “federmeser”, ali pipec za pirhe, Na vsem svetu tak je, kot je bil oni, kojega mi je kupil moj boter (bog mu daj dobro) in ki mi je služil kot bojna sekira in viteški meč pri mojih junaških pohodih — za kravami tam na zelenem Štajerskem. Pred dobrim letom, ko sem se mudil v Roslynu, pravili so mi zanimivo zgodbo o upornem, dolgoustem ščetincu, ki nikakor ni maral iti na oni svet. Rabiti so morali puško - risanko, sekiro, cepin in poleno in metlo, da so ga ukrotili. Cela družina bila je “busy” pred-no se je Mr. Ščetinec prelevil v slastne klobasice. Upajoč, da se bom mogel skazati kot “hero” ali narodni junak s čudotvornim “pipcem”, nabrusil sem ga, da se je svetil, kot z biseri okrašen meč Enver-beja. Kot hrabri Bolgari pred Drinopolje, pridrvel sem v hišo rojaka Janačeka, visoko vihteč svoj pipec in vprašal, da li je trdnjava Ščetinarjev že kapitulirala. Na svojo veliko žalost sem zvedel, da je že vse poklano in skalpirano, na pragu trdnjave pa trav’ca zeleni. V potrdilo te vesti prinesli so mi krožnik prašičjih telesnih ostankov, s katerimi sem vsaj nekoliko potolažil mojo silno ne vol j o.
Vidite, tako je šlo moje upanje po vodi doli proti Cie Elum, slava je šla rakom žvižgat in samo pipec mi je ostal.
A. J. Terbovec.
Hackett, Pa.
Dne 23. aprila ob 12:40 p. m. je eksplodiral plin v tukajšnem tri milje oddaljenem rudniku Cincinnati. Učinek razstrelbe je bil grozen. Nad sto premogarjev se pogreša in najbrž bodo vsi mrtvi. Med pogrešanimi rudarji je tudi nekaj Slovencev: Jožef Bobnar, star 30 let, doma iz občine Mirna peč na Dolenjskem, imena druzih kakor števila njih, pa nisem mogel izvedeti.
Ob času strašne eksplozije, sta bila v rovu dva brata naše podporne organizacije, člana društva “Rdeči prapor”. Oba člana
sta se rešila in naša jednota ni iz gubila nobenega svojih članov.
Dne 24. aprila so prinesli prvih 10 žrtev eksplozije na svitlo. Med mučeniki dela je bil tudi Luka Vinoverški iz Hacketta, rodom Hrvat, ki zapušča ženo in devet otrok.
Okoli vhoda v rudnik se je nabralo na stotine ljudi. Prizori so nepopisni, ker so njih svojci ostali v rudniku. Vhod stražijo policaji z nabitimi samokresi.
Kedar dobim bolj natančna poročila, bom obširneje poročal zlasti glede naših rojakov, ki so postali žrtve današnjega sistema.
Ant. Mrak, tajnik.
Durango, Colo.
Durango je prijazno mesto z zdravim podnebjem. Mesto leži med hribi, kroginkrog pa ima svoje utrdbe, da ne more sovražnik vanj. Kdo pa je sovražnik? Ali ni delavec sam, ako se ne združuje in organizira, da varuje svoje koristi.
Zaman iščemo v okolici Duran-ga delavsko organizacijo. Tukaj je še celina, katero je treba orati, da se zaseje seme delavske zavesti in spoznanja.
Danes moramo delati, kakor se kapitalistom zljubi. Ali tudi v ta kraj bo prodrla luč resnice in delavstvo se bo organiziralo, kakor se danes organizira drugje.
Delavške razmere so slabe. Zato ne svetujem, da bi slovenski delavci semkaj hodili za delom, dokler se ne obrne na boljše.
Spomlad je tudi tukaj oblekla naravo v praznično obleko. Povsod klije iz zemlje novo življenje po dolgem zimskem spanju. Tako bo tudi delavstvo nekoč vstalo iz dolgega, dolgega spanja in za vesoljno človeštvo bo napočila spomlad večne ljudske sreče.
Anton Bodovatz.
Livingston, 111.
Zločinska roka je pretrgala nit življenja našega brata Matija Gorenca.
Pokojnik je bil delavec v tukajšnem rudniku. Začetkom tega leta je odprl salun v Livingstonu, želeč se rešiti kapitalističnega suženstva. V svojem novem poslu je delal komaj tri mesece, ko je postal žrtev hudodelca.
Dne 20. aprila je med deseto in enajsto uro zvečer izpraznil register, zaprl salun in se podal domov. Kakih 50 korakov od salu-na, je čakal« nanj zločinec, skrit za plotom. Ustrelil je nanj petkrat iz samokresa. Zadeli sta ga le dve krogli. Ena ga je ranila na desni roki, druga ga je zadela v desno in sieer tako nesrečno, da je obdrsnila ob kosti, od koder je našla pot v levo stran prsi. Prsna rana je bila tako nevarna, da je umrl pri operaciji v litchfieldski bolnici.
Zločinec mu ni pobral denarja, ker je bil pokojnik še pri zavesti in mu je ljudstvo takoj prihitelo na pomoč. Kdo je hudodelec, se še neve. Do sedaj so zaprli nekega Fritza Neunsclrvvanderja, rodom Nemca.
Matija Gorenc je bil član treh podpornih organizacij: štev. 96 S. N. P. J., štev. 33 S. S. D. Z. in S. D. P. in P. D. štev. 7. Pripadal je tudi jugoslov. soc. klubu. Društva so mu oskrbela veličasten po greb in vsako mu je položilo po en venec na 'krsto. Krog trideset kočij se je udeležilo sprevoda in med potjo na pokopališče so se pridružili člani iz Stantona, katerim izrekamo svojo zahvalo.
Nagrobnieo v imenu vseh društev je govoril brat Frank Krek, v imenu katoliške vere je opravil verske obrede župnik iz Stanto-na, kateremu gotovo ni bila všeč rdeča barva na vencih, ker je hitro odšel s pokopališča z vpog-njeno glavo.
Rajni brat zapušča tukaj žalujočo soprogo, dve hčeri in dva sina, eden izmed njiju je še nepreskrbljen. Bil je svobodomiseln človek, vendar je pa na željo njegove soproge bil pokopan po cerkvenem obredu.
Matija Gorenc se je zanimal za vsak najmanjši napredek našega naroda. Bil je soustanovitelj vseh treh tukajšnih slovenskih podpornih društev. Bil je vedno dober, zvest in delaven član. Na-rodil se je v Št. Rupertu na Kranjskem. Star je bil okoli 45 let. Bodi mu lahka zemlja v tujini.
Andrej Pucli, član št. 96.
Heaton, New Mexico.
Da ne bodo bratje in sestre mislili, da spimo v Novi Mehiki spanje pravičnega, sem se namenil javnosti izročiti kratek dopis o tukajšnih razmerah.
Delavske razmere so za sedanji čas še precej povoljne. Delamo še stalno, vendar nam pa obetajo že kakšen dan dopusta v tednu. Kakor večine naših rojakov v tej deželi sta naše orodje kramp in lopata, s katerim trgamo iz zemeljskega osrčja črni demant. Delo je težko. Zaslužek je pa tak kakor drugod: delavec zasluži toliko, da se komaj pošteno preživi. Le malo nam preostane, da pri čaši nedolžnega ječmenovca včasi zapojemo kakšno domačo.
Na društvenem polju dobro napredujemo. Da bi se število članov množilo hitreje in da rojaki in bratje Hrvatje ne bodo imeli izgovorov, ako agitiramo za naše društvo, ker novi člani niso o-pravičeni do bolniške podpore, dokler ne preteče 90 dni, je društvo “Gorenjec”, štev. 120 sklenilo, da plača vsakemu novemu članu, ako ponesreči pri svojem delu in ne po lastni krivdi po dolarju bolniške podpore dnevno, dokler ni opravičen do bolniške podpore iz bolniškega sklada S. N. P. J.
Vsem rojakom in bratom Hrvatom priporočamo najtoplejše, da pristopajo k našemu društvu, ker nimajo drugod takih ugodnosti za pristop.
Na zadnji redni seji se je nabralo $4.65 za brata Blaža Bez-govška, člana društva štev. 35! S. N. P. J. Darovali so Ignatz Podgornik 50c. Po 25c. so .dali: A. Mlekush, A. Gantar, A. Jagič, A. Tomac, Al. Bahovic, John Šuster, R. Lailer, F. Grošelj, F. Kenda, John Schmidt, F. Lailer, Geo. Kaučič, John Bizjak in Ch. Maro-tič. Joe Vidovič 30c, Vinko Se-pič 20c, Anton Sedej 15c. Vsoto smo odposlali na pristojno mesto.
A. Mlekush.
Wick Haven, Pa.
Tukajšna podružnica S. N. P. J. “Lunder—Adamič” prav dobro napreduje. Člani se množijo od meseca do meseca, kar je najboljše spričevalo za naš napredek.
Naša slovenska naselbina z o-kolico šteje komaj 100 duš z ženami in otroci. Vzlic majhnemu številu se zanimamo za vse, kar je koristnega za narod, za splošno izobrazbo in napredek.
Ustanovili smo društvo, ki se je pridružilo k “Svobodomiselni podporni zvezi” in šteje nad dvajset članov.
Učimo se pridno angleščine v javnem šolskem poslopju, kamor nas hodi podučevat učitelj J. T. Volk iz Pittsburga. Iz lastne skušnje vemo, da je za nas v Ameriki nemogoč napredek, ako ne znamo angleški. Ljubimo svoj materni je/.ik, učimo se ga in ne sramujmo se govoriti materinščine. Pri vsem tem pa ne smemo zanemarjati angleščine, ki je za vse ino-zemce, ki žive v Zdr. državah, kot državni jezik velicega pomena.
Živimo v lepi romantični dolini, skozi katero se vije čist potok, katerega valčki skakljajo in padajo od pečine do pečine in se zgubljajo med glasnim žlobudra-njem v daljavi.
Luka Kralj.
East Palestine, O.
Zadnje čase prihajajo dokaj pogostoma poročila iz naše rudarske naselbine v svet. Da si ne bo kdo mislil, da smo delničarji kakšne nepoznane tvrdke, ker smo postali glasni v raznih listih, povem odprto, da lahko vsakdo poroča svobodno o resničnih dogodkih v naselbini.
' Ni še minolo leto, ko se-*je sprožila ideja, da se nabavi zastavo, ki bi bila vsem tukajšnim društvom v vsakem slučaju na razpolago.. Takoj pri prvem sestanku se je pokazala lepa sloga. Napravili smo načrt, ukrenili vse drugo potrebno in ddbili smo zastavo, ki nam jo je izdelala tvrdka Krže Co. Chicago, 111.
Mnogo se je pisalo o naši majhni naselbini, ki leži na meji države Ohio in Pennsylvania, 50 milj zapadno od Pittsburga, Pa, Poročila so se glasila največ o delavskih razmerah, ki tukaj niso preslabe, kar se tiče stalnosti dela. Za delo ni treba čakati, vendar pa dela ne smem hvaliti.
Do danes še nikdo ni omenil, kedaj so se pričeli Slovenci seliti v prohibicioniško mesto, v kate-
rem se toči javno le voda. V kolikor je meni znano, so prišli prvi Slovenci pred kakšnimi dvajsetimi leti. Ker je bilo takrat število Slovencev majhno, mi je nemogoče kaj pisati o zgodovini naseljevanja izza prvih let. Pred dobrimi desetimi leti je pa naselbina narasla. S tem je prišlo življenje v naselbino. Ustanovilo se je več podpornih društev, ki vsa dobro napredujejo in se razvijajo. Osnovali smo tudi politično organizacijo, ki se širi, dasiravno jo nekateri tukajšni gospodje še prezirajo.
Vsaka agitacija, pa naj se agitira za podporno, strokovno ah politično, ima v začetku svoje o-vire. Kedar pa načelo organizacije prodre, se vzbudi marsikdo in pravi: “No, saj je res boljše, da smo organizirani. V združenju je moč!
Za zgled nam je lahko naša strokovna organizacija U. M. W. of A. Ako pogledamo v njeno petnajstletno zgodovino, izvemo marsikaj zanimivega. Koliko bojev je že prestala in jih bo še prinesla bodočnost. Odbijati je morala naskoke kapitalistov, kakor probujati speče tovariše ,katerim ni šlo v možgane, zakaj se organiziramo in so bili slepo udani v svojo usodo.
Tako je tudi s politično organizacijo. Marsikdo misli: “Ej, zakaj bom plačeval mesečne prispevke, ko ne bom dobil nobene podpore, ako zbolim, ali še me zadene kakšna druga nezgoda. Od unije dobim vsaj nekaj podpore, kedar sem na štrajku.”
Tovariš, delavec! Gotovo nisi dobil podpore od unije takoj, ko si se organiziral. Danes pa že lahko nekaj dobiš, ker je organizacija,, postala močna. Približno tako je s socialistično organizacijo. Politična organizacija ne deli pod por, ali z njo si lahko izvojuješ delavske pravice. Soc. stranka je sprejela v svoj program socializem. Po tem se razlikuje tudi od vseh druzih strank, ki imajo sladke besede za delavca, obdržati pa hočejo današnji družabni red, po katerem se smatra delavca za brezpravnega roba.
Soc. stranka ima po ustavi iste pravice do obstoja, kakor vse druge politične stranke. Obrekuje se jo pa radi tega, ker je nevarna bogatinom in hoče delavce osvoboditi mezdne «užnosti. To je vzrok, da jo črtijo bogatini in vsi drugi, ki žive o sragah in žuljih delavcev.
Jakob Istenič.
Cleveland, Ohio.
Društvo “Lipa”, štev. 129 je soglasno sklenilo, da se udeleži korporativno slavnostnega razvitja zastave sesterskega društva “Napredne Slovenke”, ki se bo vršilo dne 11. maja v dvorani br. P. Kogoja. Bratje in sestre upoštevajte sklep seje, ker velja za opravičljiv vzrok le bolezen. Tudi dolžnost nas veže, da se vsi do zadnjega udeležimo te redke slavnosti. Društvo “Napredne Slovenke” je podružnica naše mogočne podporne organizacije, ki ima danes križem Zdr. držav svoje postojanke. Vsakdo je lahko ponosen, da je član SNPJ. Zato pohitimo vsi brez izjeme na slavnost. Ne ozirajmo se na rovarje, ki kričijo po druzih listih kakor farizeji, ki so vpili, ko so Krista prignali pred Pilata. “Križaj ga. križaj ga!” Vedeli so, da je nedolžen, vendar so pa zahtevali, da se ga pribije na križ. Ravno-tako hočejo nazadnjaški pustolovci na križ pribiti našo podporno organizacijo. Seveda se ta hudobna nakana ne bo nikdar izpolnila, ker člani SNPJ. dobro vemo, kaj sta naše “Glasilo” in naš glavni odbor.
Nikakor ne potrebujemo nasvetov od onih učenih prepirljivcev, ki so že večkrat zanetili požar v naselbini, da je leta in leta gore-
lo.	Ljudem, ki niso člani naše procvitajoče podporne organizacije ni treba plakati, da morajo plačevati “Glasilo”. Kolikor je meni znano, se ni še nobenega sililo, da mora postati član SNPJ., pa tudi se še nobenemu ni zarubil zaslužek, da bi se z njim plačal mesečni asesment za jednoto. Dne
11.	maja, ko bo naše sestersko društvo “Napredne Slovenke” slavnostno razvilo svojo zastavo, se bodo hujskači prepričali, da je naša armada tako številna, da je nemogoče uničiti jo. Kar se tiče “Glasila” in glavnega odbora, pa kar tiho rovarji. Jezi vas, ker sta urednik in gl. tajnik moža na
svojem mestu, ker točno in vestno spolnujeta svoje posle. Nam se do danes še ni zgodila nobena krivica s strani gl. odbora, toliko manj se je mogla zgoditi krivica tistim, ki niso člani naše jed-note.
Ako bi se nam godila krivica, vemo, kam se naj obrnemo, dg se krivica poravna. Naša organizacija ima porotni odbor, ki so ga izvolili delegatje kot naši zastopniki na konvenciji. Porotni odbor uravnava vse spore v organizaciji in pazi, da se nobenemu ne godi krivica.
Zcdo nizkotno je obrekovanje v “Gl. A.”, v katerem se očita gl. tajniku, da ni zmožen slovenščine. Prepričal sem se, da razume dobro mene, ko mu pišem slovenski in da na moja pisma odgovarja v slovenščini. Gotovo so se tudi cenjeni delegatje na peti redni konvenciji prepričali., da zna slovensko, ker so ga z veliko večino ponovno izvolili gl. tajnikom naše podporne organizacije. Najbolje je, da hujskači najamejo tolmača, ako ne znajo slovenski, pa ga bodo razumeli. Živela S. N. P. J. — naše “Glasilo” in gl. odbor!
članom in članicam društva “Lipa”, štev. 129 priporočam, da se v polnem številu udeleže seje dne desetega maja ob pol osmih zvečer. Seja se vrši v navadnem zborovalnem prostoru, na predvečer pred slavnostnim razvitjem društvene zastave društva “Napredne Slovenke”.
Charles Penko, taj.
Razprava o jednoti.
ODMEVI K PREDLOGU DRUŠTVA FRANCISCO FERRER.
Dodatek k ustavi društva “Francisco Ferrer”, štev. 131 podpirajo naslednja društva :
Društvo “Gorenjec”, štev. 120 Heaton, New Mexico, se soglasno strinja s predlogom.
Društvo “Prosveta” štev. 66 Alix, Ark., podpira predlog soglasno.
Društvo “Valvazor”, štev. 163 v Buxton, Iowa, se strinja, da se uvedeta dva razreda.
Društvo “Složni Slovenci in Slovaci”, štev. 199 v Arona, Pa., podpira predlog in povdarja, da naj imajo vsi bratje enake pravice do prvega razreda.
Društvo “Sokol”, štev. 20 v Ely, Minn., podpira z veliko večino dobesedno predlog društva “Francisco Ferrer” in se strinja z dostavkom društva “Jutranja Zora”. Društvo pozi vije gl. odbor, da naj dela za združitev ostalih podpornih organizacij z našo jednoto.
Društvo “V boj za svobodo”, štev. 189 v Yukon, Pa., se strinja soglasno z dvojnim zavarovanjem. Nadalje priporoča dodatek Fr. J. Aleša iz Breretona, 111.
Društvo “Sokol”, štev. 98 v La Salle, 111., se popolnoma strinja s predlogom društva “Francisco Ferrer”, želi pa natančnejšega poročila, kedar bo predlog sprejet.
Društyo “Lunder Adamič”, št. 165 Wick Haven, Pa., se strinja s predlogom društva “Francisco Ferrer”.
Do sedaj je podpiralo 27 društev iz več kot desetih različnih držav predlog društva “Francisco Ferrer”. Predlog je dobil zadostno podporo v smislu pravil, da gre lahko na splošno glasovanje.
Chicago, 111.
Minolo je devet let. odkar se je ustanovila.. “Slovenska Narodna podporna jednota”, ako se ozremo v preteklost in preštudiramo njeno zgodovino do danes, potem vidimo, da se je v tej kratki dobi marsikaj obrnilo na boljše. Ko se je sprožila misel, da naj se prične. z agitacijo za jednoto na svobodomiselni podlagi, so nekateri nasprotovali snovanju take jed-note.
Razumni ljudje se seveda niso ozirali na ta nasprotstva, marveč so šli svojo pot naprej, dokler se ni uresničila ideja za katero so agitirali: ustanovila organizacija, ki nosi danes ime SNPJ.
Komaj se je osnovala podporna. orgnizacija, so zagledali beli dan dolgi članki v nekaterih slovenskih listih, v katerih so napadali začetnike organizacije. Imenovali so jih odpadnike, nevernike, socialiste, anarhiste itd. itd., dasiravno ni jednota nobenemu
članu ukazala, kaj n°aj veruje in kaj ne sme verovati. Vsakdo je bil svoboden v verskem in političnem. oziru. To je dalo povod da je jednota rastla in napredovala. tako hitro, da smo danes lahko povsem zadovoljni.
Ko je jednota že prebolela 0. menjene napade, so nastali notranji prepirčki, da se je pričelo agitirati proti SNPJ. in ustanov-Ijati nove podporne organizacije. Marsikateri, ki je preje agitiral za našo podporno organzacijo, je potem postal njen nasprotnik. Vzlic temu je zopet jednota napredovala in se razvila v močno podporno organizacijo, ki itna danes vsepovsod svoja krajevna društva v Ameriki in deset tisoč članov in članic, bojevnikov in bojevnic še za večjo in širšo organizacijo.
Danes ne moremo prepevati slave tistim, ki so bili začetniki. Zakaj ne? Ker je našo podporno organizacijo rodila potreba in smo delali vsi, da je postala to, kar je danes.
Ako se gradi organizacijo, je vedno treba gledati v bodočnost. Naše misli se morajo osredotoče-vati na točko: kako ojačiti in povečati organizacijo? Najboljše sredstvo za ojačenje podporne organizacije je po mojem mnenju združitev vseh svobodomiselnih zvez in jednot v eno celoto. To je edin izhod, ako .hočemo podporno organizacijo postaviti na tako trdni finančni temelj, da bo njen obstoj osiguran in da postane naše zavetje na stara leta. Potrebno je tudi, da se denar naloži v take svrlie, da nam bo več nosil obresti, kakor jih izplačujejo banke.
Ako se združimo, je zagotovljen vsem obstanek, posameznim in nezdruženim nam pa preti pogin. Do združitve mora priti. (v,im prej.e se ta združitev izvrši toliko bolje za vse svobodomiselne jecl-note in zveze. Mogoče se bodo dobili posamezniki, katerim ni všeč ena ali druga organizacija. Bratje in sestre na posamezne slučaje se nemoremo ozirati, kajti naš cilj mora biti in ostati: močna in sigurna podporna organizacija. Pogreznimo stare in malenkostne prepirčke v dnu morja preteklosti in prepričan sem, da bomo kmalu združeni.
Cehi so gotovo velik narod in imajo več svobodomiselnih jednot. Nekatere so stare nad 25 let in imajo krog 75.000 članov. Tudi Cehi delajo na to, da se združijo pod eno zastavo, ravnajoč se po izreku: v združenju je moč. Tudi pri njih so bili nekdaj prepiri. Danes so pa prišli do zaključka, da se morajo združiti, ako nočejo propasti. Izvolili so odbore raznih jednot, ki delajo za združitev.
Bratje in sestre svobodomiselnih jednot in zvez delajte za združitev.
Delagatom S. D. P. Z. na iz-vanredni konvenciji v Clevelandu toplo priporočam, da razpravljajo o tem vprašanju na konvenciji in napravijo tozadevne zaključke.
Ako bomo vsi delali za združitev, se bo kmalu uresničila. Drugače bomo pa dolgo čakali na združenje, ako bomo o njem le govorili in nikdar pričeli z resnim delom, da se izvede, kar se mora izvesti, da dobimo močno in finančno osigurano podporno organizacijo za vse ameriške Slovence, ki gredo z duhom časa naprej po poti napredka.
Frank Udovič, član št. 39.
Durango, Colo.
Strinjam se s predlogom društva. “Francisco Ferrer”, št. 131 za dvojno zavarovalnino, ker je predlog koristonosen za člane in članice SNPJ. in spopolnuje našo podporno organizacijo.
Želja vsakega posameznega delavca je gotovo, da si izboljša svoj položaj. Zato moramo stre-miti po združenju — po močni in krepki podporni organizaciji, v kateri je prostora za vse slovenske delavce, ki gredo z duhom časa naprej.
Kapitalisti so osnovali truste: posamezne korporacije so se zdru žile v močno celoto, da tem bolje varujejo svoje interese. Kapitalisti so spoznali, da je v združenju moč in to spoznanje uresničili. Tudi delavcem ne preostaja druzega, kakor da se združujejo v velikih in močnih organizacijah, da varujejo svoje interese. Zato pa mora delavska organizacija — gospodarska, strokovna a-
li politična — biti tako zasnovana, da je prostora v nji za vse delavce, ki so spoznali, da je v združenju moč, in pridobi za organizacijo še tiste delavce, ki spijo duševno spanje.
Anton Borovatz.
Heaton, New Mexico.
Društvo “Gorenjec”, štev. 120, se popolnoma strinja s predlogom društva “Francisco1 Ferrer”, št. 131. glede dvojnega zavarovanja. Naprej za »popolnitev naše podporne organizacije!
A. Mlekush.
Herminie, Pa.
Društvo ‘Avstrijski Slovenci', štev. 200 je vzelo v pretres predlog društva “Francisco Ferrer,” štev. 131 za dvojno zavarovanje. Društvo se popolnoma strinja z načrtom in so se nekateri bratje že zglasili za prvi razred.
Nick Vodopivec, ta j.
Naznanila in vabila.
Collinwood, O.
Vsi člani društva “V boj”, št. 53 naj se udeleže seje dne 11. maja točno ob devetih dopoldne, da lahko preje končamo z zborovanjem. O poldne moramo biti zopet skupaj, da se odpeljemo v Cleveland na slavnost razvitja zastave, ki jo priredi društvo “Napredne Slovenke”, štev. 137 naše podporne organizacije.
Kdor se ne udeleži slavnosti in se ne bo opravičil s tehtnim vzrokom, plača v smislu zaključka redne seje v aprilu 25c v društveno blagajno.
Dominik Blumel.
Cleveland, O.
Članom društva “Balkan”, št. 133 naznanjam, da se prihodnja društvena seja vrši dne 11. maja olb pol dveh popoldne s. č. Po končanem zborovanju odidemo na slavnost razvitja zastave, ki jo priredi sestersko društvo 'Napredne Slovenke, v dvorani br. P. Kogoja, 6006 St. Clair ave. To je zaključek sej^ z dne 13. apri-ia. Upam, da bodo bratje upoštevali društven sklep in izkazali v najširšem pomenu besede solidarnost do sesterskega društva.
Anton S. Pozarelli, taj.
Buxton, Iowa.
Društvo “Valvazor”, štev, 163 je sklenilo, da bo obrdržavalo dne 11. maja popoldne veliko veselico na vrtu Antona Tomšiča. Moški plačajo en dolar vstopnine, ženske so vstopnine proste. Društveni odbor bo priskrbel sveže pivo in okusen prigrizek. V dvorani bo igrala godba od dveh popoldne do osmih zvečer. Čisti prebitek je namenjen društvu.
Vse člane opominjam, da naj se zanesljivo udeleže veselice, ker bo vsakdo plačal en dolar, ako se tudi veselice ne udeleži.
Uljudno vabimo na našo veselico sosedne društvo S. P. Z., ker jim bodemo ob prvi priliki vrnili njih obisk. Tudi ostalemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu ne bo žal, ako se udeleži naše veselice. Nam je vsakdo dobrodošel. Zato pa dne 11. maja vsi na vrt Antona Tomšiča.
Frank Cer ovac, taj.
Herminie, Pa.
Bratje, ki so člani S. N. P. J. in živijo v našem društvenem okrožju, naj' vzamejo prestopne liste k društvu “Avstrijski Slovenci”, štev. 200, da ne bodo v slučaju bolezni imeli sitnosti.
Na zadnji mesečni seji je odložil blagajniški posel br. Frank Nosse. Blagajnikom je izvoljen Louis Pajer.
Nick Vodopivec, taj.
Chicago, 111.
Glasom sklepa na zadnji redni seji dne 20. aprila razpisuje društvo “Francisco Ferrer” št. 131 izvanredni asesment 50c na člana (ico), kateri mora biti plačan najkasneje do 25. maja t. 1. Posebni asesment 10c, ki plačujejo člani(ce) že od decembra m. 1., ostane še v nadalje za nedoločen čas. Dalje je društvo sklenilo, da se uradno ne vdeleži nobene veselice, kar naj cenjena bratska društva, ki so zadnji čas poslala vabila, vzamejo na znanje.
Tajnik.
Cleveland, O.
Vsem članom društva “Slava”, štev. 173. na znanje.
Društvo je sklenilo na zadnji mesečni seji, da se udeleži slav-
nostnega razvitja društvenega praporja društva “Napredne Slovenke”, ki se bo vršilo dne enajstega maja v prostorih br. P. Kogoja, 6006 St. Clair ave. Začetek točno ob pol dveh popoldne.
Člani našega društva se zberejo ob pol ene popoldne pri br. Josipu Smrekarju. Od tukaj se odpeljemo do dvorane, v kateri se bo vršila slavnost.
Apeliram na vse brate, da se zanesljivo udeleže slavnosti.
Naš tajnik John Križmaršič se je odpovedal svojemu poslu, ker bo odpotoval od tukaj. V vseh tajniških zadevah naj se bratje bodoče obračajo do mene.
Blaž Odar,
7908 Marble ave., Cleveland.
S.	Lorain, O.
članicam društva “Zavedne Slovenke”, štev. 101 se naznanja, da ne bo prihodnja seja v nedeljo kot po navadi, marveč za enkrat v pondeljek dne 12. maja ob devetih dopoldne.
Josipina Eisenhardt, tajnica.
Gilbert, Minn.
Društvo “Sparta”, štev. 61 bo priredilo dne 11. maja veliko majniško veselico v dvorani Josipa Nošena. Društvo ob enem praz novalo šestletnico svojega obstanka. Začetek veselice točno ob dveh popoldne.
Na veselico vabimo najuljud-nejše vsa slovenska društva kakor tudi vse slovensko občinstvo. Veselica bo nudila vsakemu najboljšo in najrazličnejšo zabavo.
Prihodnja seja našega društva se bo vršila teden kasneje dne 25. maja. Vsem 'članom priporočam, da se vsi do zadnjega udeleže veselice in tako dajo dober zgled ostalemu občinstvu.
John Komatar, tajnik.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, ki se je vršila 1. aprila v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Navzoči vsi, razven br; Verščaja in Podlipca.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Br. tajnik prečita pismo brata, ki želi ustanoviti novo društvo, ter prosi, da bi jednota plačala najemnino za dvorano prve seje in ustanovitev društva. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se prošnji ugodi.
Br. tajnik predloži zadevo društva štev. 187, radi sestre Smi-šek, ki je zbolela po par mesecih po vstopu v jednoto za srčno napako. Po razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se jo izključi iz S. N. P. J., ker je prišla z boleznijo v jednoto.
Br. tajnik predloži prošnjo br. F. Tomažiča, člana društva štev. 151, ki je bil bolan in prosi, če sme prositi pri društvih za podporo. Predlog je bil stavljen in sprejet, da se prošnja odkloni.
Br. tajnik predloži zadevo brata Kolesa, člana društva štev. 96., ki se je osem dni kasneje javil bolnim pri tajniku kot zdravniku. Po predloženih podatkih se sklene, da se mu prizna podporo, ker ni sam zakrivil prestopka.
Br. tajnik predloži zadevo društva štev. 5 radi posmrtnine za pokojnim br. Vehovcem, ki jo je zapustil svojim mladoletnim otrokom. Sedaj je en dedič že polnoleten in želi dobiti svoj delež. Po razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da naj predloži spričevalo polnoletnosti, na kar se mu izplača njegov delež.
Br. tajnik predloži zadevo br. Zeca, člana društva štev. 117., ki se je poškodoval in je nesposoben za delo, kar potrdi zdravniška izjava. Ponesrečeni brat prosi, da bi se mu dala odpravnina. Predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača.
Br. tajnik predloži zadevo sestre. Goldmannove,članice društva štev. 103, kateri je bila podpora pridržana za toliko časa, da so zadevo preišče. Po došlih poročilih se sklene, da se ji izplača podporo.
Br. tajnik predloži ponovno zadevo br. Nagodeta radi bolniške podpore. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača $40.00 v smislu pravil na eno nakaznico.
Br. tajnik prečita pismo društva štev. 1, v katerem apelirajo na jednotino sejo, da bi jednota v
“Glasilu” učila zdravstveno vedo ali zdravniške predmete. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se nasvet zavrže.
Brt. tajnik predloži zadevo br. Brožoviča in brata Šuberta, člana društva štev. 11. Prečita se tudi pismo br. Grškoviča. Po razpravi se sklene za br. Brožoviča, da se ostane pri prejšnem sklepu, za br. Šuberta se pa predloži do prve seje skupnega glavnega odbora.
Br. tajnik predloži zadevo društva štev. 143, ki ima elana, ki je prestopil štirideseto leto in nima drugih listin kot notarsko potrjeno izjavo. Po debati je bil stavljen in sprejet predlog, da naj preskrbi prave listine.
Br. tajnik predloži zadevo br. Grozdaniča, člana društva štev. 122, kateremu se je dovolilo naj sam izvoli, kakor hoče radi poškodbe. Njegova izjava se glasi, da vzame posmrtnino, ako se mu tudi izplača vso bol. podporo. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se naj poizve, kedaj je ozdravel in potem se bode nadalje razpravljalo.
Br. tajnik predloži zdravniško izjavo radi brata Zupančiča, člana društva štev. 32. Na kar se sklene, da se mu izplača odpravnino.
Br. tajnik poroča, da društvo štev. 77 dolguje jednoti že dlje časa en dolar na plačilnih knjižicah, in da ga nikakor noče plačati. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se društvu odpusti ta dolg, ako povrne jednoti prejšno blagajno in da se smatra za novo društvo.
Br. tajnik predloži zadevo brata Judniča, člana društva štev. 21. radi bolniške podpore. Po razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se dobijo podatki, zakaj se je zakasnela plačilna nakaznica.
Brat tajnik predloži zadevo brata. Kučiča, člana društva štev. 8. Društvo poprašuje, kaj je vzrok, da ne dobi bolniške podpore. Po razpravi na podlagi predloženih podatkov se sklene, da se mu ne izplača ostale podpore, ker se ni ravnal po pravilih. Društvu se poroči sklep odborove seje.
Br. tajnik prečita pismo društva štev. 204 radi umrlega brata Malija, ki še ni bil deležen nobenih obveznosti od jednote. Sklene se, da se ne more izplačati posmrtnine.
Br. tajnik predloži zadevo br. Novaka, člana društva štev. 14, ki je deloma zgubil vid. Iz predloženih podatkov se razvidi, da je imel slab vid, še predno ie pristopil k jednoti. Pq debati je bil predlog stavljen in sprejet, da se celo zadevo preišče in za sedaj se ne izplača nič.
Br. tajnik predloži zadevo br. TJrbaneka, člana društva štev. 17, ki je v bolnišnici za umobolne in bi rad odpotoval v staro domovino. Po debati je bil stavljen in sprejet predlog, da se mu dovoli sto dolarjev za potne troske.
Br. tajnik predloži zadevo sestre Juvanove, članice društva štev. 164, kateri je bila pridržana podpora. Po podatkih se sklene, da se ji izplača bol. podporo.
Br. tajnik predloži zadevo br. Krausa, člana društva štev. 123, kateremu se je že enkrat odbilo podporo. Predlog stavljen in sprejet, da se ostane pri prejšnem sklepu.
Br. tajnik predloiži zadevo bratov Vučka. Kornštika in Pinteka, kateri so že dlje časa bolni in jim je že skoraj potekla bolniška podpora. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da naj brat Pintek predloži zdravniško spričevalo in se mu ponudi odpravnino.
Brat tajnik poroča glede jedno-tinih znakov, da. je bil pri treh tvrdkah, ki so postavile tudi različne cene. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se jih naroči pri tvrdki, bi jih bode naredila po najbolj zmerni ceni.
Brat urednik poroča, da dobi pisma iz Clevelanda, v katerih poročajo bratje, da pri nekaterih društvih ne dovolijo vstopa bratom drugih društev. Po razpravi je bil stavljen in sprejet predlog, da se jipi sporoči, da naj vpošte-vajo pravila in da morajo dovoliti vstop drugim bratom, lahko pa zabranijo besedo tistemu, ki ni član njih društva.
Brat urednik poroča, da eno društvo prosi, da naj priobči društveno naznanilo v hrvatskem jeziku. Predlog stavljen in sprejet, da se ne more ozirati na proš-
njo, ker je poslovni jezik slovenski.
Brat urednik vpraša kolikokrat naj bodo objavljeni predlogi za “inicijati^o”. Predlog stavljen in sprejet,, da trikrat.
Joseph Kuhelj,
zapisnikar.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Arestanje v strugi Ljubljanice. V Ljubljanici med čevljarskim mostom in “Tonhalle” dela 36 prisiljeneev iz deželne prisilne delavnice. Če delajo prisiljenci, potem za delavce ni dela, in če tlačijo prisiljenci itak revne mezde potem delavci ne morejo shajati z zaslužkom. Tako se v Ljubljani umetno povečuje nezaposlenost ki je vsled splošne krize že tako velika. Prisiljenci pa nišo le konkurenca delavstvu, marveč tudi vsem obrtniškim in drugim stanovom v Ljubljani in v ljubljanski okolici, zakaj zaslužek, ki ga prisiljenci odjedo delavstvu, ostane deloma v žepih podjetnikov: deloma pa v blagajni deželne prisilne delavnice. Podjetniške firme rade jemljo v delo prisiljence, ker so ceni delavci. Ko je bila v kranjskem deželnem zboru gospodar liberalna stranka, so arestant-je jemali kruh poštenim delavcem. Danes, ko ima v deželnem zboru večino klerikalna stranka, delajo zopet arestantje in pošteni slovenski delavci pa lahko gredo s trebuhom za kruhom v Nemčijo, Ameriko, Afriko ali Avstralijo.
— Potresni sunek so čutili v Ljubljani dne 8. aprila ob sedmih 17 minut zjutraj.
— Agnoscirana utopljenka. —
Utopljenka, katero so 1 .m. m. potegnili iz Ljubljanice, je Marija Kavčič iz Seničice, občina Medvode, znana alkoholistinja.
/
•— Obesil se je v Zvireah pri Tržiču v kozolcu posestnika Franca Bodljaja dninar Ignacij Hrovat, ki je pristojen v občino Ovsiše in rojen -leta 1850.
—Dva na Vrhniki ponesrečena umrla. V deželni bolnišnici sta umrla na Vrhniki pri streljanju s topiči ponesrečena 171etni Al. Oblak in 181etni Fran Grom. Kako je nastala nesreča, smo poročali v zadnji izdaji “Glasila”.
— Velik požar. V Stranjah pri Postojni je izbruhnil ogenj v slamo kriti hiši posestnika Antona Osane, ki je uničil posestvo Osa-novo in še 6 drugih sosednih posestev. Škoda znaša čez 30.000 K, zavarovalnina pa komaj 19,00 K. Kako je nastal ogenj, še ni znano.
— Gospodarska kriza na Kranjskem. Po uradnih podatkih je bilo leta 1911 v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča 14.215 eksekucij, od teh v Ljubljani 5186; leta 1912 pa že 16.021, od teh v Ljubljani 5568. V okolišu novomeškega okrožnega sodišča je bilo 1911. leta 7271 eksekucij, od teh v Novem mestu samem 349; leta 1912 se je število eksekucij zvišalo na 8464, od katerih jih pa na Novo mesto odpade samo 224. Pri ljubljanske™ deželnem sodišču je bilo leta 1911 otvorjenih 13 konkurzov, leta 1912 pa 25; pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bilo leta 1911 otvorjenih 8 konkurzov, leta 1912 p^ 5.
— Pri streljanju je ponesrečil.
33!etni cerkovnik Andrej Blažič pri Sv. Heleni pri Cerknici je streljal na velikonočno soboto s topiči. Smodnik mu je puhnil v obraz in mu obraz in oči popolnoma pokvaril. Blažiča so prepeljali v deželno bolnišnico.
—Povožen je bil 25. marca med Kranjsko goro in Dovjem triletni sin železniškega čuvaja Tomaža Zupana.
— Kap je zadela na Marijinem trgu v Ljubljani Marijo Markovičevo, rojeno 25. januarja 1858. leta v Pivki, občina Naklo pri Kranju, stanujočo na Kongresnem trgu št. 3.
— Roko mu je odtrgalo. 431etni tovarniški delavec Anton Kunste! v litijski predilnici je na veliko soboto po končanem delu snažil stroj. Pri tem delu ga je zgrabilo kolo za levi rokav in v stroj mu
je prišla roka. Stroj mu je roko popolnoma odtrgal.
— Pohotnež. V vasi MraŠevo blizu Valtevasi na Dolenjskem pripovedujejo že kake tri leta, da je v gozdu divji mož, ki lovi šolarke. Ko so zopet šle inraševske deklice zopet v šolo v Valtovas in ko so bile sredi gozda, je zopet pritekel po stranski gozdni poti črn mož, prijel lOletno Frančiško Zbačnik, jo vlekel s sabo in zvršil na nji hudodelstvo. Njene tovarišice so seveda vse prestrašene zbežale in prišle po velikih ovinkih skozi vas Prapreče po veliki zamudi v šolo. Starši so naznanili zadevo orožnikom, ki so prišli prav kmalu na sled tem nezaslišanim lopovščinam. Prijeli so namreč 201etnega posestnikovega sina Franceta Raubarja iz Jurke vasi, ki so ga deklice spoznale za napadalca. Skozi tri leta se je mazal z ogljem in prežal kot pravi strah šolske mladine v gozdu na šolar-ske deklice. Izprijenec sicer taji, da bi imel tudi druge zločine na vesti, a mu to ne bo mnogo pomagalo. Orožniki so ga spravili v ječo v Novo mesto.
— Mrtvega so našli na njegovem stanovanju v Aržišah 311et-nega rudarja Jožefa Dreo iz Sem-nilia. Ležal je na tleh, iz nosa mu je tekla kri. Vzrok smrti še ni znan.
ŠTAJERSKO.
— Delavec nič ne riskira. V
rudniku je zasula zemlja 341etno delavko Alojzijo Povšič, ki je bila takoj mrtva.
—- Požar v papirnici v Grat-weinu. Požar v papirnici v Grat-weinu je napravil 700,000 K škode. Takoj po izbruhu ognja so ustavili obrat po vseh delih tovarne, da so delavci pomagali pri gašenju. Ker je zgorelo le skladišče, ni obrat v papirnici prekinjen. Teden kasneje so zopet začeli delati v vseh oddelkih. V pa-pirnici v GratAveinu je gorelo že večkrat. Zadnjikrat leta 1911. Takrat je zgorela tovarna za izdelovanje celuloze in škoda je iznašala nad 300.000 K.
— Velika tatvina. Peter Mesurée,. veleposestnik v Št. Juriju v Slovenskih goricah je bil okraden za več kot 80.000 kron.
— Truplo v Dravi. Iz Maren-berga poročajo: Posestnikov sin Mihael Kralj je našel na desnem bregu Drave naplavljeno truplo brez glave. Truplo je bilo popolnoma nago, samo na nogah so bili nizki čevlji. Kdo da je utopljenec, ki je bil že 6 do 10 mesecev v vodi, doslej še niso mogli dognati. Meso je viselo kar v cunjah od kosti. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
GORIŠKO.. .
—	Zaradi uboja obsojen. Pred go riškim porotnim sodiščem se je moral zagovarjati Miha Marega, pristojen v Št. Ferjan, stanujoč za Ražonerji v Gorici. V noči od letošnjega pustnega torka na pepelnico sta se poslavljala od pusta on in njegov znanec, in sosed Ant. Petrot. Ko sta prišla iz krčme domov, je pričel doma razsajati. Streljal je skozi okno in pretepati je začel tudi ženo. Ta je zbežala k Pertotu ter ga je prosila, naj gre tolažit njenega moža. Pertot je uslišal njeno prošnjo, podal se je na stanovanje k Maregu ter ga začel miriti. Marega pa se je spravil tudi nad Pertota, zahteval, je od. njega, naj mu takoj vrne goldinar, katrega mu je isti večer posodil ter mu žugal, da ga ustreli, če tega ne stori. Pertot ni mogel ugoditi Maregovi zahtevi, ker ni imel goldinarja. Marega je ustrelil trikrat Pertota. Pertot se je mrtev zgradil na tla. Uspeh sodne preiskave je bil ta, da je državno pravdništvo tožilo Marego zaradi zločina umora. Marega se je skliceval na svojo popolno pijanost ter tudi trdil, da ga je hotel Pertot napasti in da je torej izvršil svoje dejanje v silobranu. Zaslišane priče pa so vse take trditve ovrgle vsled česar se je glasil pravorek porotnikov: Marega ni sicer kriv umora, pač pa ubojstva, na kar ga je sodni dvor obsodil na triletno težko jččo.
—	Samomor starke. V gnojnici blizu domače hiše so našli mrtvo 801etno Marijo Medvešček iz Anhovega v 'kanalskem okraju. Preden je skočila v gnojnico, se
je slekla prav do nagega. Ko so domačini vstali, so takoj sumili, da se je pripetila nesreča, ker so našli njeno obleko. Popoldne je bila na licu mestna sodna komisija, ki je dognala, da je bila starka slaboumna in da je v blaznosti izvršila samomor.
KOROŠKO.
— Poneverjene pri posojilnici v Trbižu. Lansko pomlad je nenadoma izginil iz ' Trbiža podžupan Gustav Proš, ki je bil tudi blagajnik pri rajfajzenski posojilnici v Trbižu. Proš je bil strasten nemški nacionalec in nemškona-cionalni listi so takrat na vsa usta zatrjevali, da je pri posojilnici vse v redu. Sedaj se je pa izkazalo, da ne manjka nič manj kakor 67.000 K. Poneverjenje, pravzaprav po nemškonacional-nem besednjaku “red”, se je pričelo že leta 1903. Kako to, da ni nadzorstvo že prej prišlo na sled velikemu poneverjenju, je uganka. Sedaj se trudijo, da bi dobili od države pokritje za poneverjenje, to se pravi iz denarja davkoplačevalcev. Na 'Avstrijskem je vse mogoče, tudi to, da morajo davkoplačevalci pokrivati goljufije nepoštenih ljudi.
Balkanska zveza.
Belgrad, iPosebnoi poročilo). Vesti o neslogi v Balkanski zvezi ne utihnejo. Izza padca Odrina so se še pomnožile. Največ snovi jim daje nerodno prerekanje, kaj da je kdo storil pred Odrinom, kdo je vjel Šukri pašo, kdo je imel več mrtvih in ranjenih itd. itd. Kljub temu se najbrže prezgodaj veseli oni, ki prerokuje smrt balkanske zveze. Posamezne praske do katerih prihaja tupatam, so ob žalovanja vredne, vendar pa ne štejejo nič. Taki dogodki so razumljivi, zlasti če se pomisli, da se dogajajo na tleh, na katerih so bili cela desetletja veliko hujši spori na dnevnem redu. Po krajih, ki so sedaj zasedeni od zaveznikov, je pod turško upravo v vsakem oziru odločevala puška ali pa handžar. Tudi v dobi internacionalne žendarmerije ni bilo nič bolje. In položaj je bil tak, da se ni moglo nikdar natančno vedeti, kje je meja med političnim bojem in navadnim razbojništ-vom. Posledice te desorganizacije se čutijo še zdaj; zavezniki niso mogli v tako kratkem času odpraviti vseh davno vkoreninjenih sovraštev. Vendar pa so se razmere prav močno poboljšale, število- krvavih činov se je silno skrčilo, spopadi, ki se tupatam vrše, dočim so bili poprej vsakdanja prikazen, so le sporadične izjeme. Po njih se ne sme soditi trdnost in slabost balkanske zveze. Več pomislekov zbujajo prepiri med upravnimi funkcionarji in med raznimi poveljniki. Ali tudi teh ni toliko kakor bi bilo mi* siti po poročilih zunanjega časopisja. Poročevalci velikih listov, katerih je zdaj na Balkanu prav mnogo, morajo svojim listom pošiljati zanimiva poročila. Velikih zanimivih dogodkov pa ne prinaša vsak dan: zato je treba pogo--stoma iz malenkosti napraviti kaj velikega. Da so v vseh balkanskih deželah stranke, ki poznajo samo lokalnopatrijotično stališče in nimajo širšega obzorja, je resnica. Ali take stranke je dobiti tudi v državah, jri so trdneje združene kakor balkanska zveza, ali pa ki so celo enotne. Tudi na Nemškem, v Avstriji, v Italiji in drugod je dovolj partikularizma. Nikakor pa to niso odločujoče strahke. Poglavitno je to, da se je v šestih mesecih utrdilo prej neznano prepričanje, da se morejo balkanske države le tedaj zavarovati proti pehotam evropskega imperializma, če opuste vzajemno rivaliziranje in se strnejo v čim tesnejšo eeloto. Ako ostane balkanska zveza nerazrušena, odtehta toliko kolikor kakšna evropska velesila. Od tega spoznanja je pričakovati, da mine tudi tista nevarnost, ki postane akutna, ko se bodo delile osvojene dežele. V državah, ki niso naklonjene Balkanu upajo, da pride tedaj do poloma. Gotovo so že sedaj razni faktorji na delu, ki skušajo nahujskati zaveznike Simptomi se že opažajo. Ako se bodo zastopniki vseh balkanskih držav zavedali odgovornosti napram svojim narodom, zveza ne bo razpadla, ampak še bolj utrdila.
j------GLASILO----------
j Slovence Narodne j Podporne Jedrn
tabaja ledene Ao
L.ASTN-NA SLOVENbKE NARODNE PODPORNE JKDNOTE
Uredniitvo m upravni&tvo:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicago, lil.
Velje u vu let« $1.00.
O K O A N or THB
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Lssued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Ciiicaf', IU.
Subscription, $1.00 per year.
1 THA0 E S	j]C^NcTTa) 81
Napredek.
«Kakor.nekdaj, tako se tudi danes posedujoči sloji upirajo vsaki spremembi v človeški družbi, ki bi imela koristiti tlačenim in izkoriščanim.
Zgodovina nam pripoveduje o vstaji rimljanskih sužnjev in o srednjeveškem kmečkem puntu, ki je vzplamtel tudi po slovenskih deželah, o revoluciji meščanstva na Angleškem, Francoskem in Nemčiji in o veliki ameriški revoluciji. Vsa slična gibanja je rodila ljubezen do svobode, hrepeneli ie po gospodarski neodvisnosti, želja po osvoboditvi izpod tiranije.
Brez števila žrtev je bilo treba, da se je človeška družba razvila do današnje oblike je veliko število bo še padlo žrtev v bodočnosti, preden bodo ljudje živeli v sreči in svobodi.
Danes dozdevno ni boj za spo-polnitev človeške družbe tako sirov, krvav in strašen, kot je bil nekdaj. Tlačeno in izkoriščano ljudstvo ne hodi na ulico in ne gradi barikad, da v poulični bitki izvoiuje pravice. Boj se vrši dni gače, vendar je pa krut in stra šen in zahteva mnogo žrtev.
Osredotočenje kapitala v Ameriki je doseglo takšen razvoj, da preje niso ljudje uiti sanjali, da je kaj takega mogoče. Pest ljudi danes lastuje petino vsega narodnega bogastva. Danes je svobodna konkurenca, ki je včasi vsaj do gotove meje učinkovala izrav-najdče, popolnoma ubita. Kakor iz tal so izrastli trusti in monopolizirali industrije za industrijo, prometna in razdelivna sredstva. Trusti danes določajo cene za klavno živino, poljske pridelke, surovine in industrijske proizvode. s
Kakor ogromen morski val, prihajajo trusti, ki ženejo vse pred seboj na površini industrielnega ■oceana. Kakor vihar na morju razburja gladko morsko površino, vstvarja valove, ki se vspen-jajo drag vrh druzega, stvarja-joč prepade, v katere s strahom gleda človek v šibkem čolnu, rav-notako so trusti vstvarili v moderni človeški družbi prepade, ki •se ne dajo premostiti.
V tem kaosu je posamezni človek nič, stvar pa vse. Človek ni gospodar svoje okolice, marveč je suženj svojega dela.
Nemogoče je danes z zakoni zajeziti razvoj trustov. Dokler obstoji kapitalistična človeška druž ba, dokler so uveljavljeni zakoni privatne lastnine za prometna, proizvajalna in razdelivna sredstva. zemljišča in naravne zaklade z vsemi svojimi izrodki, izkoriš Čanjem slabotnega po močnejšem, izkoriščanjem ljudstva po lokavih oderuhih; z vsemi hudobijami in hudodelstvi, ki so vtisnili našim velikim mestom pečat sramote; s sistematičnim poneumne-vanjem mladine, ki mora delati v tovarni, mesto da bi hodila v šolo; privatna lastnina, ki apelira na najnižje inštinkte in nam predočuje egoizem v najširši luči; ki človeku vsiljuje značaj roparske živali in mu dela kameni-to srce, da v njem ni prostora za ljubezen, dokler bo ta zakon privatne« lastnine v veljavi, bodo ljudje živeli v suženstvu, bodo na svetu gospodarji in sužnji.
Vsled osredotočenega premoženja so postali trusti strašna sila v državi. Mi imamo zakone, ki prepovedujejo otrokom do gotove dobe delati v tovarnah. Otroci,
mesto da bi hodili v šolo, delajo v trustovskih podjetjih. Trust potrebuje cenene človeške delovne moči in otroci morajo v tovarno. Noben javni organ nima poguma, da bi zabranil izkoriščanje otrok. V ustavi sta zajamčeni svoboda govora in zborovalna svoboda. Ali trust je močnejši kakor ustava. Ako se trustovcem zljubi najamejo prefesionelne pretepače in vbijalee, s katerimi razžene-jo shod mirno zborujočih delavcev. In noben javni organ se ne gane, da bi bili trustovci kaznovani radi kršenja in teptanja u-stavno zajamčenih pravic. V trust o vski tovarni zgori sto delavcev in delavk, ker poslopje ni zgrajeno v smislu stavbinskega reda in ker primanjkuje vseh var nostnih naprav za slučaj požara. Zadeva pride pred sodišče in sodnik izreče, da trustovcev ne zadene nobena krivda. V tovarni se organizirajo delavci, da bi si zboljšali svoj položaj. Trustovci po-mečejo na cesto zaupnike, ali pa izprejo vse delavce in zagroze, da «bodo premestili tovarno v tujo državo.
Vzlic tej ogromni sili trustov so šteti dnovi kapitalistične človeške družbe. Človeštvo napreduje povsod: v umetnosti, iznajdbah zdravilstvu, tehniki itd., zato pa ne more obtičati v socialnem gospodarstvu na stopinji barbarizma.
Človek, ki je spoznal električno silo in jo izkorišča na stoteri način, ki je z brezžičnim brzoja-vom premagal prostor in čas, človek, ki si je osvojil zrak in čimdalje bolj prodira v čuda stvarstva, bo tudi spremenil človeško družbo v toliko, da ne bo v nji gospodarjev in tlačanov, bogatinov in beračev.
Za vršil se bo še marsikateri boj, predno se bo človeštvo otreslo zadnjih barbarskih ukov, napočil bo dan, ko bo solnce svobode, bratstva in enakosti sijalo vsem ljudem, ki bo prinesel vsem bla-gostan.
Pribita in neovrgljiva resnica je, da so danes bolj uveljavljena v splošnem človekoljubna načela, kakor v minolih stoletjih. V prej-šnih stoletjih so posamezni ljudje oznanjevali splošno bratstvo, enakost in svobodo. Ali danes je na tisoče in tisoče bojevnikov, ki se borijo za resnico in svitlo bo dočnost cele človeške družbe.
Zavedamo se, da slovenski delavci nismo edini v tem boju in da miljone ljudi stremi za istimi cilji. V tem je naše upanje in strah nasprotnikov vsakega napredka.
Vsako desetletje pomnoži za miljone naše vrste in skrči vrste nasprotnikov napredka. Tisti, ki so bili lani še slepi in gluhi, danes vidijo in slišijo ter oznanujejo evangelij nove dobe. Zato bo napočil dan, ko bo solnce razgnalo temo. ki bo prinesel ljudstvu srečo. po kateri človeštvo koprni in hrepeni že tisočletja.
Napredek drvi naprej in naprej . . .
Stroški evropske vojne.
Napisal dr. Charles Richet, profesor pariške univerze, predsednik francoske mirovne družbe.
Ako bi izbruhnila vojna med “trojno zvezo” in “vzajemno trojico” zavoljo Črne gore bi bile evropske države prisiljene mobilizirati 20 miljonov vojakov in poslati na bojišča 10 miljonov mož.
Ta mobilizacija oborožene na suhem in na morju bi se tezala po uradnih podatkih:
v Nemčiji na na Angleškem na v Franciji na v Italiji na v Avstriji na v Romaniji na v Rusiji na
3.600.000
1.500.000
3.400.000
2.800.000 2,600,000
300,000
7,000.000
sile
raz-
mo«ž
mož
mož
mož
mož
mož
mož
¡Skupaj	21,000,000 mož
Ako bi izbruhnila svetovna vojna zavoljo Skadra ali katerega drugega nesporazuma na Balkanu, bi morala Evropa potrositi za transporte, za oboroženje, za smodnik, za hrano, «za odškodnine vsak dan 200 do 300 miljonov mark, kar pokaže naslednja tablica :
Milj. mark
1.	Prehranitev vojaških čet (po Dnevni izdatki vseh
evropskih velevlasti; sedanjih cenah živil)....	50
2.	Prehranitev konj .......... 4
3.	Vojaške mezde ............ 17
4.	Mezde delavcev v arzenalih in pristaniščih (po
4 marke na dan ............. 4
5.	Mobilizacija '(povprečno
po 100 kilometrov na 10 dni) .................... 8
6.	Transport živil, orožja
in streliva................ 16
7.	Strelivo
Pehota (10 kartonov na dan za vsakega moža)..	16
Artiljerija (10 strelov na
top na dan) ................ 5
Pomorska artiljeria (2 strela na top na dan).. ,	1%
8.	Oboroženje ■ (razdeljeno
na 10 dni) ................ 16
9.	Sanitetni stroški (500,-000 ranjencev in bolnikov po 4 marke na dan) 2
10.	Gibanje ladij (6 ur vožnje na dan) ................ 2
11.	Izostanek davkov (25
proč.) .................... 40
12.	Podpore revnim rodbinam (80 pfenigov na dan
za desetino prebivalstva 27
13.	Rekvizicije, škoda vsled
razrušenja mest, vasi, mostov itd.) ............... 8
Skupaj.................216%
Navedene številke pa bi se znatno zvišale vsled draginje, ki je neizogibna posledica vojne. Vsi nakupi bi se izvrševali 11 o povišanih cenah in vsa posojila po zvišani obrestni meri.	(
Nadalje je treba upoštevati u-ničenje vojnega gradiva; recimo, da se uniči tretjina vojnega materiala na suhem in na morju: izgube, razdeljene na 30 dni, bi znašale dnevno 20 do 30 miljonov mark, 70 angleških oklopnic n. pr. predstavlja vrednost poltretje miljarde mark; ako vzamemo, da bi bila tretjina tega brodovja uničena ali močno poškodovana, bi znašale dnevne izgube v označeni 30 dnevni dobi po 25 miljonov mark.
Nedvomno je znesek premajhen, ako cenimo dnevno izgubo evropskega ljudskega imetka na 250 do 300 miljonov mark.
Ako jri izbruhnila evropska vojna zavoljo Črne gore in Albanije morju, bi bilo v 14 dnevih najmanj 500,000 ranjencev in 100,000 mrtvih, torej stokrat več, kot šteje Lješ ali Drač prebivalcev, najmanj desetkrat več, kot šteje “srbski hodnik” do Jadranskega morja Stanovnikov, in več kot petkrat toliko, kot je prebivalstva na balkanski obali od Črne gore do grške meje.
Ako bi izbruhnila vojna zavoljo Črne gore in Albanije, bi miroval velik del evropskih tovarn, veliki kosi dežele bi bili opustošenj, velik del trgovine uničen, mnogo bank bankrotnih.
Ako bi izbruhnila vojna zavoljo vprašanja, ali naj bo Lješ srbski ali albanski, bi se glad in kolera oglasila v Londonu, v Berlinu, v Parizu, na Dunaju in v Moskvi, v Milanu in v Rimu, zakaj dovažanje živil bi «zastalo, moč prebivalstva bi opešala in ljudje bi se ne mogli ustavljati vojskam grozečih epidemij. Zoper bedo in pomanjkanje neštetih rodbin bi bila. mogoča le nezadostna odpo-moč. Pol veka bi poteklo, preden bi zrasla nova zgradba čez razvaline in preden bi se zabrisalo sovraštvo; najmanj 20 miljonov evropskih rodbin bi plakalo v bedi. v bridkosti in v solzah.
“Glasilo” naj postane dnevnik.
Filip Godina:
Iz raznih naselbin prihajajo glasovi, ki priporočajo, naj ‘Glasilo’ postane dnevnik. Iz teh glasov se sklepa, da ljudstvo želi i-zobrazbej ker hrepeni po dobrem dnevniku, ki naj bi prinašal izbrano leposlovno čtivo, podučne članke in v modernem duhu pisane vesti o vsakdanjih življenskih dogodkih. Pribita resnica je, da tak dnevnik potrebuje slovensko ameriško delavstvo. Zato sem se namenil, da spregovorim nekaj besed k temu vprašanju, ki že resno trka na vrata slovenske ameriške javnosti.
V prvi vrsti moramo vpošte-vati materielno (finančno) in duševno stran tega vprašanja. Najvažnejši del seveda tvori financi-
elno vprašanje, ker je za obstanek dnevnilka potrebna dobra fi-naneielna podlaga. Predvsem je treba zvišati naročnino. To je sa-moposebi umevno, bo rekel vsak čitatelj. Vendar je pa treba napraviti nekakšen proračun, da smo na jasnem, koliko naročnikov je treba ’in za koliko naj se poviša naročnina, da se osigura obstanek dnevniku.
Danes izhaja “Glasilo” enkrat v tednu in na, osmih straneh. Pri
10,000	naročnikih po dolarju je $10,000 na leto. Oglasi prinesejo povprečno tisoč dolarjev na leto. Skupaj $11,000. Izdatki so naslednji: Tiskarna približno $6,500 na leto, poštnina $520, druge razne potrebščine $80, plača urednika $1.080, upravitelja $780 in 20% provizije od oglasov. Skupaj $9,160. Iz navedenega spoznamo, da prav malo preostane za dnevnik.
Po proračunu za tednik si o-glejmo proračun za dnevnik.
Ako bi list izhajal kot dnevnik na štirih straneh, kar bi zadostovalo, dokler bi članstvo ne uvidelo, da se ga izda v večji obliki, tedaj bi imeli s tednikom pokriti dve izdaji v tednu z ozirom na tisek in poštnino. V tednu ima mo šest dni, ostale bi nepokrite še štiri izdaje.
Vzemimo, da stane ena izdaja na štirili straneh krog $70 do, $78, kar bi zneslo na leto $24,000. Z drugimi majhnimi potrebščinami, bi se ta vsota'zvišala na $25,-
000.	Da bo list dobro urejevan in da ne bo treba rabiti preveč Škarij, je treba najmanj tri dobre u-rednike. Prepričan sem, da bodo vsi trije imeli dela čez glavo, ako boda zvrševali svoj posel tako, da bo dnevnik odgovarjal moderno urejenemu listu. Vzemimo, da so vsi trije dobri delavci v svoji stroki, potem bo treba zanje potrošiti $3,000 na leto. Sedaj imamo že $28,000 letnih troskov. Poleg urednikov je treba tudi dobrega upravitelja, kateremu bo treba plačati $800 na leto in 20 proč. provizije od oglasov, skupaj $1000. K tem stroškom je treba prištevati tudi urad za u redništvo in upravništvo, ki ga danes še nimamo. Treba bo zopet plačati okrog 30 mes. ali okrog $400 na leto. .Skupni in povprečni letni troski bi znašali pri dnevniku okoli $29,000. Kdor ima kaj pojma o upravi dnevnika, bo pa rekel, da se bodo troski rajše zvišali, kakor pa znižali. Ne zanikam pa, da bi se stroški izdatno zni-' žali, ako bi naša podporna orga nizacija ustanovila svojo lastno unijsko tiskarno.
Vsem, ki se zanimajo za spre-menitev tednika v dnevnik, naj pazno preštudirajo navedene številke, ki nam kažejo stroške, ki bodo nastali pri dnevniku.
Sedaj nastane vprašanje, kje naj dobimo denar, ako se članstvo naše jednote soglaša, da dobimo svoj dnevnik. Gotovo bi morali povišati naročnino na tri dolarje. To bi provzročilo, da bi mo rali zvišati prispevek za upravni sklad najmanj za 16 in pol ali 17 centov mesečno. Vsak član bi moral plačati $1.57 mesečnega prispevka. Naročnina za naročnike izven Zdr. držav bi pa znašala $4.50 na leto. Da bi bili stroški za dnevnik tako visoki, je krivo temu, ker moramo list tiskati v tiskarni, ki ni lastnina jednote. Ako bi je.dnota lastovala svojo tiskarno, pa lahko pri tiskovnih stroških odbijemo 25 do 30 odstot kov.
Danes je težko dokazati, da je dnevnik nujno potreben za našo organizacijo. Ako bi danes katero društvo vzelo inciativo za dnevnik, bi predlog propadel pri splošnem glasovanju. Vendar sem pa prepričan, da bo naša podporna organizacija prej ali slej imela svoj dnevnik. Do tega nas silijo razmere, v katerih živimo. Vsakdo, ki se zanima za dnevnik, naj agitira zanj, naj stori vse, kar je v njegovih močeli, da pridemo čim preje do cilja. Vsak cent či stega prebitka, bo ostal v blagajni, ki je lastnina naše podporne organizacije — torej vseh elanov in članic, in ne bo romal v žep o-sebam, ki niso v najmanjšem sti ku z našo. organizacijo, k večjem še ovirajo razvoj naše podporne organizacije.
Napisal sem članek, da bodo naši člani in članice samostojno razmotrivali o našem bodočem dnevniku in povedali odprto svo je mnenje, so li za ali proti dnevniku.
Moloh žre in žre ...
Zavraten umor s pomočjo delnic je specielna iznajdba moderne kapitalistične dobe. Po izkoriščanju hrepeneča kapitalistična človeška družba je izdelala načrt, da se množe dividende delničarjev najhitreje, ako se z izkoriščan jem otroške delovne sile muči počasi otroke siromašnih delavcev do smrti. Umor siromakov je danes uzakonjen po nepisanem zakonu, ako se izvrši v interesu posedujočih stanov. Nihče se ne zgraža, ako morajo otroci siromakov opravljati delo pri nevarnih strojih, ki zahtevajo, da pazi nanje odraščen človek. Ako je izko riščanje otroške delovne sile nekaj nemoralnega, potem je še bolj nizkotno, da se otroke sili delati pri strojih, ki so tako nevarni, da njih nežna telesa vsaki trenotek lahko strgajo na kose. Človeška družba, ki ne varuje otrok in izroča deco modernemu Herodu — kapitalizmu, logično ne skrbi za varstvo odrašenih delavcev.
V Pennsylvaniji, 27 milj od Pittsburga. v premogovniku Cincinnati, ki je lastnina “Monon-ga-hela River Consolidated Ooal and Čoke” družbe, se je zopet globoko pod zemljo pripetila katastrofa, ki je otroke spremenila v sirote, žene v vdove in osivelim star šem vzela zadnjo podporo.
Dim in plamen proti nebu . . . silen pok, da se je stresla zemlja in so pokale šipe na poslopjih v okolici, je naznanil, da so delavci zopet postali žrtve današnjega profitolovskega sistema.
Po privatnih poročilih je ostalo v rudniku od 160 doT80 rudarjev, med njimi tudi« nekaj Slovencev. Ko je brzojav s strašno nezgodo seznanil javnost v Zdr. državah, so kapitalistični dnevniki, ki imajo za bogate goske, ako si kupijo novo obleko, po cele predale ali za evropske kralje, ako katerega izmed njih kakšen blaznež pošlje na drugi svet, po cele strani na razpolago, prinesli o grozni katastrofi, ki mora ganiti vsakega človeka s čutečim srcem do solz, komaj 80 do 100 vrstic.
Naduta, domišljava miljonarka, ki si ¿e nabavila novo obleko, da lahko bahato razkazuje svoje bo-gatstvo, “spufan” evropski kralj, ki živi o delu družili, ako je umrl «naravne smrti na postelji, ali če mu je kak norec prerezal nit njegovega življenja, je za naše časnikarske šmoke bolj zanimiva oseba, kakor 180 pridnih dela v cev, ki so postali žrtev današnjega, zločinskega siste.ma. Vzlic tej pribiti resnici, se je oglasil neki štnoj: in dejal, da ne znamo ceniti svobode, ki jo uživamo v Ameriki.
Zaman smo iskali v kapitalističnih časnikih le besedico, s katero bi se zahtevalo, da se naj krivce strogo kaznuje, da se napravi enkrat za vselej zgled, da .je življenje delavca ravnotoliko vredno kakor življenje kapitalista. Ni čudo, ako se kapitalisti cinično posmehujejo, ako katastrofa uniči več delavskih življenj. Bati se jim ni treba kazni, umorjene delavce bodo nadomestili z novimi, ki bodo prišli ponujat svojo delavno moč, ko bo rudnik za silo zopet pripravljen za obrat.
Danes smo na jasnem, da se le tam dogajajo rudniške katastrofe z groznim učinkom, kjer je ven tilaeija slaba: leži suh premogov prah na debelo in se v rudniku v velikih plasteh nabira plin. Zato pa kapitalist natančno preračuni, kaj ga več stane: mule,, ki poginejo pri razstrelbi, ali pa dobra ventilacija, moča in odstranitev premogovega prahu. Ako pride do zaključka, da so mule cenejše kakor varnostne naprave proti eksploziji, potem ne stori nič, da bi odvrnil katastrofo, ki mora slediti, zločinskemu in roparskemu «izkoriščanju rudnika.
To je slika današnjega modernega ljudožrstva.
Slika «bo ostala neizpremenjena, dokler se delavci ne bodo organizirali tudi politično kot razred in s pomočjo svojih zastopnikov v zakonodajnih zbornicah proglasili življenje delavca enakovrednim z življenjem kapitalista.
To se ho zvršilo, ko se večini delavstva odpro oči, da je edini sovražnik človeštva le kapitalizem. Zato se pa ne more odpraviti preje moderno ljudožrstvo,' dokler se ne zruši vlada moloha — kapitalizma.
Davčna morala velekapitalistov.
Kapitalisti ne goljufajo le delavcev, temue tudi državo in kakor ne osleparijo delavcev le za majhne vsote, ravno tako gre njih goljufija države na stotiso-če. Zato je pa tudi nastal tak odpor med njimi, ko je bila v avstrijski poslanski zbornici razprava o vpogledu v trgovske knjige. Nekaj številk naj pojasni moralo kapitalistov. Ministerialni svetnik dr. Oto Gottlieb je v raz-pravi o vpogledu v trgovske knjige v listu Österreichischer Volkswirt priobčil naslednje zanimivosti: industrijski podjetnik je leta in leta napovedoval davčni oblasti izgube. Končno so mu dokazali, da ima nad 200.000 K dohodkov. Veliki trgovec je napovedoval 765.000 K dohodkov. Ko ga je povabil davčni referent, je najprej ogorčen protestiral. Referent mu je dal nekaj dni odloka, da pregleda svoje dohodke in že drugi dan je pritekel na oblast in napovedal — 1,000.000 K dohodkov ! Drugi veliki trgovec je osleparil državo za več kakor mi-ljon K in prišli so mu na sled, ko so pregledali njegove knjige. Posestnik rudnika, je napovedal
37.000	K dohodkov. Davčna oblast je sicer kazensko postopala proti njemu, a se je izvil. Slučajno so pa dobili vpogled v akte civilne pravde, ki jo je imel in mu dokazali, da ima 360.000 K dohodkov, torej skoraj lOkrat več. Trgovec napove 30.000 K dohodkov in ko mu davčna oblast obdavči 40.000 K, tedaj vloži o-goreen priziv, katerega uspeh je bil ta, da je moral priznati 360.-000 dohodkov. Torej 12krat toliko! Veleposestnik napove 53.000 K, a mora “popraviti” napoved na 178.000 K. Lesnemu trgovcu, ki je v različnih letih napovedal dohodke s 44 do 116 tisoč kron, so dokazali za ona leta 125 do 250 tisoč kron dohodkov. Veleindu-strijalee je napovedal 447.000 K. a je bil prisiljen na “popravek” — 707.000 K. Zdravnik ¿e napovedal za eno leto 48.000 K, a je pozneje “popravil” dohodke na
117.000	K, v prihodnjem letu je napovedal 125.000 K, pa je moral zopet “popravljati” napoved na
235.000	K. Takšna je torej davčna morala posedujočih stanov na Avstrijskem! Vsako, leto defrav-dirajo ti stebri družbe na stotiso-ee, delavstvo pa mora pokrivati defravdacije velike gospode z indirektnimi davki.
In kako je pri nas? Nič boljše!
Kje naj se človek najprvo osvobodi?
Mi želimo in se borimo ne le za gospodarski, temveč tudi za duševni preobrat. Preobrat družabnih razmer bi nas povedel le korak nanrej, imeli bi kmalu tiranijo — samosilstvo v drugi obliki. Nasilje bi spremenilo le svoje ime, kakor kameleon svojo barvo, jedro bi pa ostalo: nasilje bi vsaki pojav prave svobode takoj ob porodu udušilo.
Zunanja gospodarska svoboda ne more vspevati, dokler možgani ne mislijo svobodno, dokler ni človeški duh prost vseh vezi in okov. Presodki, ki kakor mora tlačijo človeški rod in mu branijo vsak višji polet, morajo zginiti. Vsi. ki slepo tjevendan žive, vsi, katere gospodarska beda tlači, morajo pripoznati in spoznati svoje tlačanstvo.
Mej tem ko se majhna peščica ljudi trudi, da bi izvojevala ljudski masi politično« in gospodarsko svobodo, gleda večina te ljudske mase to borbo leno in zaspano in se ne gane nikamor. Večina ljudske mase ne razume, da so vse te žrtve le v njeno korist. Čestokrat še večina nastopa proti elementom, ki žrtvujejo vse za njeno svobodo.
Pred preobratom državnih razmer, se mora vršiti duševni preobrat. «Stari nazori in navade : kle-čeplaztvo, bizantizem, lakajstvo, nesamostojno mišljenje, duševno nasilje morajo zginiti. Kapitalistična moč bi šla rakom žvižgat, ako hi ljudje spoznali, da ta sila škoduje splošnosti.
Ne od zunaj na znotraj se zamorci zvršiti osvoboditev človeštva, pač pa mora biti človek najprvo od znotraj prost, ako hočemo kedaj «živeti v bratstvu, svobodi in enakosti.
Slovenska Narodna
UttsnovUena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907
T dri. DttnoU.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kana.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicaga, BI. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 510 W. 3rd st. Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Pa je biloi še drugo zlo. Tudi če bi bil hotel mladenič biti toliko predrzen, da bi se porodil z Biče vkljub vsem zaprekam in nevarnostim, bi mu pa grof deklice ne dal. Saj je bil dovolj jasno povedal, da se on z Markom neče puliti, in tudi če bi ne bil nič povedal, se je moglo to lehko uganiti.
Ottorino si je vzel to k srcu in je bil vsled tega vedno bolj otožen. On ni mogel svoje nevolje toliko prikrivati, da bi je ne bili zapazili Ermelinda in Biče, s katerima je najvelč občeval. Oni ste ga prijemali, naj jima razodene svojo skrb, a on se je branil bodisi z molčanjem ali z nedoločnimi reki ali pa s tem, da je obračal razgovor na druge predmete. Ženski sta na to začeli misliti, da ga je morala izadeti kaka težka nesreča.
Kaj pa dekličin oče? — Presrečen mož! Pijan vsled tolike časti, katero je užival, ko so se mu od vseh stranij uklanjali kot največjemu prijatelju Matikovemu, se skoro ni več spominjal, da ima ženo in hčer; zdelo se mu je, da ne hodi več po tej revni zemlji. In gorje, če se je Ermelinda včasi predrznila spravljati ga doli s te veličastne višine, da bi malce pomislil tudi na te posvetne reči! Gorje, če mu je omenjala Biče svojo poroko, ki se ni pospeševala, in pa Ottorinovo otožnost, ki jej je obujala skrbi! Tedaj jih je slišala, kolikor je hotela. “Kaka sila je? Pustite, naj se stvari naravno razvijajo! Ali ni vse v redu? Kake zapreke morejo nastati? Jo že poroči, kadar bo svoj čais! Kaj tako težko pričalkujete dne, da jo spravite o'd doma?”
Ko je tako poteklo nekaj časa, je Ottorino izrazil željo, da bi čim preje prišlo do poroke; pri tem je pa povdai’jal potrebo, da bi vsaj
hčerjo inn jo je videla sedeti tam tiho in žalostno, dobro vedé, kak šen črv ji grize srce, kaj jej je imela reči? — Naj nikar več ne misli na poroko, naj pozabi Otto-riina? — Sicer je mislila, da ni prišlo še talko daleč, da bi jej mo rala kaj takega svetovati; pa spoznala je tudi, da bi sedaj tak svet prišel že prekasno. Ali naj bi jej torej v srcu netila zubelj, katerega bi kasneje ne mogla več poga siti, zubelj, kateri bi imel njeno življenje pokončati?
Premislila je, da bo najbolje, če jej vse odkrije. Od tistega časa se je Ottorino p og os toma Skrivno posvetoval z materjo in hčerjo Tolažil ju je s temi nadejami “Marko,” je dejal, “odide kmalu v Toskano, in kakor kaže, ostane tam dolgo časa. Velika oddaljenost in pa nove skrbi, katere sl nakoplje, mu razpršijo iz glave sedanje muhe, kajti to je le neka prehodna trma, katero bi hotel videti izpolnjeno le sedaj, a potem se kmalu vse razkadi. Jaz poznam njegovo navado. Kadar bo Biče že moja, se vse poravna. Boste že videli: jednemu dogodku bo sle dil drugi, in čas vse lepo pogladi Kadar se vrne, Bog vé kedaj, mu morda ne bo več toliko mar za Rus'conijevo prijateljstvo, 'kakor kaže sedaj; mogoče pa tudi, da bo Rusconi toliko cenil Markovo prijateljstvo, da se ne bo kazal razžaljenega zavoljo neke še ne določene zadeve. Ker, kakor va ma pravim, ne le da jaz nisem ni koli zadal svoje besede, pa tudi Marko se ni resno lotili te zadeve — In pa je treba uvaževati tudi mojo vedno udanost do njega, in usluge, katere sem mu storil; — on ni vajen tega pozabljati.”
Biče je bila videti pomirjena, ko je slišala te in jednake razloge, toda materi vse to še ni zadostovalo.
In bilo je še drugo zlo. Bog varuj, če bi grof od kake Strani zvedel, kako se Marko ustavlja tej poroki; potem bi se gotovo vse razbilo. Kajti on bi bil pripravljen rajše vse storiti, nego priti v zamero pri tem možu.
obrnjena navzgor, in z zlatima verižicama pripeta k nogam pod kolenom. Tako oblečen se je torej sprehajal, držeč se ponosno kakor pav, svest si svolje lepe oprave.
Neka njegova sestra, ki je imela spremljati Biče namesto matere in je čakala sedé pri Ermelindi, je bila nevoljna, ker je videla, da se netjakinja pomuja sedaj s to sedaj z uno pretvezo, in da si nazadnje še daje popravljati od svoje Laurette neki srebrni trak na glavi, češ, da se jej je pokvaril. Neka skrivna grozna se je bi-polastila deklice, ko se je bližal čas, da bi morala priti pred Markovo obličje. Ker je vedela, da je nevoljen proti Ottcrinu, se je tresla vsa, ko je mislila, da bo morala stati tam pred njim, pod njegovim ostrim pogledom, čutila je živo potrebo, da bi jej vsaj Ottorino s svojo navzočnostjo in svojimi besedami nekoliko osr-čil. Ali njega, ki jo je bil pregovoril, naj se poda na .to njej jako neljubo veselico, ni bilo od nikoder, in, kar jo je zelo vznemirjalo, on se ni bil že celi tisti dan prikazal.
Ko je bil trak popravljen, je teta vstala in podala Biči roko. Ta, ne vedé, kako bi se mogla še na-dajle izgovarjati,^se je napotila z njo in z očetom. Že so bili na pragu dvorane, ko je prišel ves upehan Ottorino, kateri jes prestrašenim obrazom upil :
“Ali ste slišali? Lupa so zgrabili biriči opata sv. Ambroža, prijeli so ga nenadoma po noči, ko je spal. Obsodili so ga na smrt, in jutri bo zadnji dan njegovega življenja.”
Ko je Lauretta 'slišala, v kakem strašnem položaju je njen ljubljeni brat, je vsa prepadena od strahu koj stekla to pravit s svojim starišem. Vsi drugi sO ostali tam kakor okameneli.
“Sem prosil, obetal, pretil,” je nadaljeval Ottorino, “a vse zaman. Opat mora biti gotov Markovega privoljenja, sicer bi se nikakor ne bil upal položiti roke na mojega oprodo.”
“Vidite, Ottorino,” je dejal grof jecljaje, “sem vam pravil jaz, a niste hoteli skušati ...” Toda žena in hči ste o'bé h kratit posegli vmes z opazko, da ni umestno zgubljati se v prazno jadikovanje, ko je treba hitro skušati, ali bi se dalo na kak način pomagati.
“Zakaj ne tečete vi k Marku?” je zopet dejal grof Ottorinu, “s tem činom ste vi žaljeni; a Marko je vaš sorodnik in prijatelj ...” “Bil sem v njegovi hiši, a on me neče zaslišati.”
“Kako, kako, kaj ste rekli, da vas Marko neče slišati?”
Mladi vitez, uglobljen v svojo žalost, je pozabil vse obzire in povedal celo zadevo, kakor je bila, rekši, da Marka mu ni dopuščeno videti že davno.
“Torej ste prišli v nemilost pri Viscontu?” je zaklical Bicin oče. — “Aha, 'sedaj razumem, kar mi je natvezala prej Ermelinda: da ,ni treba pri Marku nič govoriti o določeni poroki, niti o vas, in sploh nič omenjati. — A, glejte sedaj, kake skrivnosti prihajajo na dan! Meni pa neče nikdo nič povedati! Prav, ker je tako, jaz nečem biti deležen pri tem in si u-mijern roke.”
(Dalje prihodnjič).
“Ah, roditeljskih čuvstev ne poznam,” je dejala povodna podgana, “rodbinski človek nisem. Omožena nisem bila nikoli in tudi veselja nimam za to. Ljubezen je po svoje čisto čedna reč, ampak, prijateljstvo je vse kaj višjega. Na svetu ne poznam nič žlahtnejšega in redkejšega od udanega prijateljstva.”
“A kako, povejte mi, si predstavljate dolžnosti prijateljstva?’ je vprašala zelena konopljenka, ki je sedela na bližnji vrbi in poslušala ta razgovor?
“To bi tudi jaz rada vedela,” je dejala gos. In plavala je do konca ribnika in se postavila na glavo, da da otrokom dober zgled.
“Kakšno nespametno vprašanje!” je vzkliknila povodna podgana. “Od svojega udanega prijatelja zahtevam, da mi je udan, to je pač naravno.”
“A kako mu vračate udanost,” je dejala ptica, se vzpela na srebrno vejico in fofotala s svojimi krilci.
“Ne razumem vas!” je odgovorila povodna podgana.
“Dajte, da vam povem o tem malo zgodbo,” je dejala konop ljenka.
“Ali se zgodba mene tiče,” je vprašala povodna podgana, “po tem rada poslušam, zakaj poezija mi je močno pri srcu.”
“Lahko jo vzamete tudi nase, je dejala konopljenka. Zletela je navzdol, spustila se na breg in pripovedovala zgodbo o udanem prijatelju.
“Enkrat je živel,” je začela konopljenka, “imeniten fant, I-vanelc po imenu.”
“Ali je bil znamenit človek?” je vprašala povodna podgana.
“Ne,” je odgovorila konopljenka. “Zdi se mi, da ni bil posebno znamenit ,izvzemši njegovo dobro srce in okroglo, zabavno, veselo obličje. Živel je sam zase v svoji bajti in ves dan je delal
da ni mogel nikoli mimo vrta, ne da bi se bil vzpel čez ograjo in si natrgal velik šopek ali pa pest dehtečih zelišč, ali pa si napolnil žepe s slivami ali češnjami, kadar je sadje zorelo.
Resničnim prijateljem mora biti vse skupno, je govoril mlinar. In mali Ivanek se je nasmehnil in pokimal z glavo, pa je bil ponosen, da ima prijatelja tako plemenitih misli.
Seveda so se časih sosedje zelo čudili, da bogati mlinar ni nikoli obdaril Ivaneka, dasi je imel v mlinu na stotine vreč moke in šest krav in celo čredo ovac; ampak Ivanek se ni menil za take reči in nič mu ni delalo večjega veselja, kakor da je poslušal mlinarja, ko je pripovedoval čudežne reči o nesebičnosti resničnega prijateljstva.
Tako je delal mali Ivanek na svojem vrtu. Pomladi, poleti in jeseni je bil presrečen, ampak ko se je oglasila zima, pa ni bilo ne sadja, ne cvetja za na trg, je trpel glad, in je moral pogosto v postelj brez grižljaja, če odštejemo nekaj suhih hrušk in trdih o-rehov. Vrhu tega je bil pozimi vedno čisto sam, zakaj mlinar ga ni obiskal nikoli.
Ne kaže mi obiskovati Ivaneka sedaj v snegu, je govoril mlinar svoji ženi. Če imajo ljudje skrbi,
ne najboljše, da jih pustiš same in da jih ne motiš z obiski. Tako je moje naziranje o prijateljstvu in mislim, da imam prav. Raje počakam pomladi in potem ga o-biščem, pa mi bo lahko dal veliko košaro trobentic, sebi na veliko veselje.
Zmerom misliš na druge, je odgovorila mlinarjeva žena, ki je sedela v naslovečju poleg ognjišča ; le na druge. Z užitkom posluša človek tvoje besede o prijateljstvu. Uverjena sem, da župnik zna tako lepih besedi, četudi
ne
m
stanuje v trinadstropni hiši ima zlat prstan na mezincu.
Pa povabimo Ivaneka k nam na dom, se je oglasil najmlajši sin mlinarjev. Če je ubogi Ivanek \ bedi, mu odstopim polovico svoje juhe in mu pokažem svoje bele kunce.
(Dalje prihodnjič.)
1913! SVETOVALEC 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave., New York, N. Y.
na svojem vrtu. V vsej okolici ni bilo lepšega vrta. Nageljni so rasli v njem in levkoje in plešec in Marijini lasci. Rdeče rože so cvetele v njem in lilasti žafran in zlate, škrlatne in bele vijolice; zvončki in kreša, majaronček in timijan, trobentice in lilije in narcisi so poganjali in cveteli po vrsti, kakor so veleli meseci, in cvetlica je nadomestila cvetlico, in zmerom so bile tam lepe reči za oko in prijetne vonjave.
Ivanek je imel celo kopo prija teljev, ampak najuljudnejši je bil debeli mlinar Andrej. Bogati mlinar je bil Ivaneku tako udan,
æsfîiliæiliaiffiaîaiaîtfiifiUiifiîfiafiæaiMriædfiîfiSfiUiaiâR
er
ER
ER
ER
ER
!R
ER
!R
ER
ER
ER
ER
Vaše kri rabi
popolno izčiščen j e v tem času leta. V tem času leta se morajo pregnati iz nje vse nečistosti, s katerimi je obložena. V ta namen vzemite
Severov Kričistilec
(Severa’s Blood Purifier)
kateri bo izčistil vašo kri ter s tem pregnal grde in srbeče opahke ki se nahajajo v tem času leta.
Cena $1.00.
Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Se-verova. Ako jih nima vaš lernar v zalogi, naročite jih od nas.
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
ER
5Î
g
ER
ER
ER
ER
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
ERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERERKERERERERIRER
ER ER
Prekinjeno delo.
nekoliko časa vse tajno ostalo.
Ker se je to Ermelindi sumljivo*: Torej le tiho vsi, in ko so se do-zdelo, je sklenila, da hoče na vsak | govorili, da bi se imela obhajati način priti na čisto v tej reči. Ko poroka po Markovem odhodu, so mu na to ni dala miru, je on nekaj omenil o Marku, namreč, da bi mu utegnilo biti neprijetno, če bi se to hitro razglasilo, ker bi morebiti potem svet mislil, da je Marko prišel v navskrižje z Ru-sconijem. Lehko bi se bilo mislilo,
da je res tako. Vendar Ermelindi ta razlog ni zadostoval, kajti dozdeval 'se jej je premalenkosten, da bi zamogel pahniti mladeniča v tako globoko otožnost, ka-koršno je kazal..Zato je začela zopet in še silneje pritiskati nanj in ga je nadlegovala in mučila toliko časa, dokler se ni udal in razložil natanko vse zadeve, 'kakor je bila v resnici, ali bolje po-
tako čakali, da je nekega dne prišel v grofovo hišo Markov sel, ki je v imenu svojega gospoda po-povabil očeta in hčer k veselici, o kateri smo že prej govorili. Ottorino se je tega zelo razveselil, in dasi mu je bilo jako žal, ker je bil izključen on, je vendar Vspeš-no pobijal vse razloge, katere je navajala Ermelinda, ki je hotela, da bi grof ne peljal hčere seboj. Ravno tako je pregovoril tudi Bice, katera bi bila rajše doma ostala, in sklenilo se je, da tudi ona vsprejme vabilo.
Tisti večer, v katerem se je i-mela vršiti veselica, se je grof sprehajal po veliki dvorani svoje
vedano, kakor je on sodil, da luo-^gg že pripravljen na odhod. I-ra biti. Lehko si mislite, kako se mel je na sebi obleko iz dragoce-je raztužila in prestrašila Er me- nega baržuna s cvetličicami, na linda, ko je vse to izvedela. nogah pa čeveljčke, ki so bili spre Kadar je po tem razodenju bila daj podaljšani in ostro zoženi; ljubeča mati sama s svojo jedino sprednja podaljška Sta pa bila
lldani prijatelj.
(Oskar Wilde.)
'Stara povodna podgana je pomolila nekega jutra svojo glavo iz luknje. Svetle oble oči je imela in sive ščetinaste brke in njen život je bil kakor kos črne cedike. Male goske so plavale po ribniku kakor žolti kanarčki, in njih mati, čisto bela, z žarko rdečimi nogami, jih je učila, kako je stati z glavo navzdol.
“Nikoli vas ne spre jemo v boljšo družbo, če se ne navadite stati na glavi,” jim je dejala. In od časa do časa jim je pokazala, kako gre najlaglje. Ampak male goske niso pazile. Tako mlade so bile, da niso umele prednosti, ki jih daje dobra družba.
“Neposlušni otroci,” je vzklik nila stara povodna podgana, “vredni so, da se utope!”
“Nikakor ne,” je odgovorila gos. “Vsak začetek je težak in potrpežljivosti staršev ne sme biti meja.”
ELIXIR.
BITTER-WINE
thinchovo
Horké vino
JOSEPH
*18-622 S-Ashland A*«
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
imgfiifiifiSfiifiifiifiifiifiifiSfiifiSfiifiifiiiiiM
Kenilworth.
Bomas. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
Tresiljan in duhoven sta prosila izmučenega starčka, da naj leže k počitku, dokler ju ni ubogal. Tresiljan je obstal ob njegovem ležišču, da je zaspal. Potem je poiskal duhovna, da se z njim posvetuje, kaj naj stori v takih okolščinah.
Mojstra Mumblazena je bilo nemogoče izključiti od posvetovanja. Upala sta, da jima pomaga s svojo bistroumnostjo.
Sir Hugli je ljubil starega fanta radi njegovega 'znanja, dasiravno se je omejevalo njegovo znanje le na grle in rodbinodslovje, katerega je solil z drobtinami iz svetovne zgodovine na tak način, da je bilo vitezu' všeč.
Prijalo mu je, da je imel ob svoji strani prijatelja, na katerega se je lahko zanesel, ako ga je zapuščal njegov spomin, kar se je večkrat zgodilo, posebno če je šlo za letne številke, katere je 'znal mojster Mumblazen vselej skromno vplesti vmes.
—	Mojster Edmund, slabe čase smo imeli s starim vitezem, — je pričel duhoven. — Odkar sem zapustil svojo čredo, še nisem toliko trpel, dasiravno šem bil prisiljen zapustiti jo rimskim volkovom.
—	To je bilo v tretjem letu vlade Marije, — je pripomnil mojster Mumblazen.
—	V imenu Boga, vas prosim,
—	je nadaljeval duhoven — povejte, ako ste odkrili bivališče dekleta, ki je bila krona veselja v tej hiši, dokler je bivata tu, zdaj pa krona nesreče.
—	Našel sem jo, — je odgovoril Tresiljan. — Ali poznate Kum-norski dvorec v bližini Oksforda?
—	Seveda, — je odgovoril duhoven. — Nekoč sem bil abing-donski menih.
—	Videl sem vaš grb nad ognjiščem . . . križ med štirimi lastovkami, — je pripomnil mojster Mumblazen.
—	Tam živi nesrečno dekle v družbi lopova Varneja, — je nadaljeval Tresiljan. — Nesrečen slučaj je zabranil, da nisem krivice, ki jo je storil, opral v njegovi krvi.
—	Hvaljen bodi Bog, da tvoja roka ni zakrivila takega zločina, —- je povdaril duhoven. — Maščevanje je moje, je rekel gospod . . . Boljše bi bilo, da se jo osvobodi iz mrež tega lopova.
—	Za talko delo potrebujem vaše pomoči, prijatelji, — je rekel Tresiljan. — Odločil sem se, da zatožim zavrženca pred pred-stolom zapeljivosti, nezvestobe in prestopka vsdh zakonov gostoljubnosti. Kraljica naj to sliši, če tudi bo grof Leicesterski, pokrovitelj tega lopova, stal ob njeni strani.
—	Kraljica je -dala svojim podložnikom dober zgled vzdržnosti,
—	je začel duhoven, — izdajalskega roparja deklet bo gotovo doletela zaslužena kazen. Ali ne bi boljše, da bi se direktno obrnil do grofa Leicerstega, da bi kaznoval svojega služabnika. ■ Ako usliši tvojo prošnjo, tedaj se ogneš nevarnosti, da si napraviš mogočnega sovražnika. Ako boš pa njegovega konjarja takoj zatožil pri najvišji instanci, kraljici, bo postal gotovo tvoj sovražnik.
—	Moja duša nasprotuje tvojemu nasvetu, — je vzkliknil) Tresiljan. — Meni se dozdeva nemogoče, da bi zadevo mojega velikodušnega pokrovitelja . . . nesrečne Ami, komu druzemu predložil, kakor moji pravomočni kraljici. Ti boš rekel, da je Leicester plemenit. . . . Mogoče? . . . Ali on je le podložnik, kakor sem jaz. Njemu se ne bom pritožil, ako vem, da se lahko pritožim še pri močnejšemu. Vendar bom preudaril1 o tem, kar si mi povedal. Vsekakor morata vplivati na sira Hugha, da mi izroči pravomoč, ker bom moral govoriti v njegovem imenu in ne v mojem. Ker se je tako spremenila, da vidi v lahkoživem dvorjanu svojega vodnika, tedaj naj vsaj doseže pravico, ki je gre.
—	Boljše bi bilo, da človek umrje, — je segel vmes Mumblazen živo, — kakor da bi se grb Robsartov združil z grbom tega pagana.
—	Ako hočete rešiti dober glas1 tega nesrečnega in mladega bitja tedaj ponavljam, da je potrebno, da se v prvi vrsti obrnete do gro-
fa Leisesterskega. On vlada tako absolutno v svoji družini, kakor kraljica v kraljevini. Ako bo rekel Varneju, da naj spolni svojo dolžnost, ga bo gotovo vbogal.
—	Dobro ste povedali, — je vzkliknil Tresiljan. — Hvaležen sem vam, da ste me opozorili na to točko, ki sem jo v naglici pregledal. Nikdar nisem mislil na' to, da bom kedaj prosil Leicestra za kakšno milost. Ali pokleknil bi pred ponosnim grofom, ako vem, da bi s tem nečastno senco odstranil od nesrečnega dekleta . . . Mi li hočete pomagati, da mi sir HUgh Robsart podeli potrebno pravomoč.
Duhoven in grboslovec sta pritrdila, da mu bodeta pomagala.
—	Vi bodete morali povdariti, kako gostoljubno je naš prijatelj in pokrovitelj sprejel tega izdajalca, ki mu je zapeljal njegovo hčer.
—	V začetku, — je pripomnil duhoven, — ni rada občevala z njim. V zadnjem času sta pa imela; večkrat skupne sestanke.
—	Sedela sta v sobi in sprehajala se po vrtu, — je pridjal Mumblazen.
(Dalje prihodnjič).
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Angleške ladje so plule ob obrežju do reke St. John. Daniel je svojimi četami zasedel mesto St. Auiguistine. Ali Spanci so se z majhnimi izgubami umaknili1 v trnjavo, ki je bi.la trd oreh za oblegalce. Očividno je bilo, da brez topov ne bodo vzeli trdnjave. Polkovnik Daniel se je z ladjo odpeljal v Jamaico, da preskrbi topove za obleganje. Ali še pred-no se je vrnil, so priplule Španke ladje v reko St. John in governer Moore je bil blokiran. Po naravi ni bil hraber človek in zapustil je ladje z moštvom ter se po suhem umaknil v Carolino. Daniel se je vrnil s topovi iz Jamaice. Vendar je pa še o pravem času opazil sovražno silo in ušel. Governerjev beg je provzročil vsepovsod nejevoljo. Očitali so mu, da je stra-hotepec in grozili, da ga bodo postavili pred vojni sod. Posledice vojne so bili dolgovi in papirnati denar. Da se pokrijejo vojni stroški, je bila zbornica prisiljena izdati dolžnice za šest sto funtov šterlingov.
Governer Moore je hotel pridobiti svoj ugled s tem, da je napadel južno zapadno od Savane na indijansko ozemlje. V decembru je zapustil naselbino s petdesetimi belokožci in tisoč prijateljskimi Indijanci. Beli ljudje niso korakali skozi te šume, odkar je De Šoto izvršil svoj pohod. Dne 14. decembra so upadniki dospeli' do utrjenega mesta Ayavalla v bližini St. Marka. Naskočili so mesto in zapalili cerkev, iz katere je prišel frančiškanski menih in prosil milosti. Upadniki se niso ozirali na prošnje meniha. Zajeli so nad sto jetnikov, ki so jih kasnejo prodali v sužnost. Drugi dan je prišlo do bitke med Španci in Indijanci, v kateri so bili zadnji do cela poraženi. Pet mest so vzeli drugo za drugim in v Mehikan-skem zalivu je zaplapolala angleška zastava. Bveza med španskimi naselbinami in francoskimi postajami v Louisiani je bila pretrgana.
V tej dobi so uzakonili angleško cerkev v South Carolini. Na-selnik! so se pritožili pri angleški kroni proti vsiljevanju episkopal-ske cerkve, ki je ugodila njih pritožbi. Zakon je bil proglašen neveljavnim, vseeno je pa episkopa-lizem imel največjo zaslombo v naselbini.
Leta 1706. so napočili najbolj hudi časi za provinco. Francosko in špansko brcdovje je odplulo iz Havane, da osvoji Charleston in naselbino.Ljudstvo je zagrabilo za orožje, da se postavi v bran osvo-jiteljem. Governer Johnson in polkovnik Viljem Rhett sta spodbujala naselnike da naj branijo mesto do zadnjega dihljeja. Ko se je v luki zasidralo sovražno bro-dovje, je bilo mesto pripravljeno za obrambo. Sovražnik je poskusil večkrat izkrcati svoje čete. Ali brambovci so vrgli napadalce nazaj. Končno se je posrečilo francoski ladji izkrcati osem sto mož. Brambovci so četo naskočili s tako silo, da je izgubila tri sto jetnikov in mrtvih, ostanek je pa moral bežati na ladjo. Zdaj so Francozi
in Španci so poznali, da se zaman prizadevajo, da bi osvojili mesto. Opustili so obleganje in odpluli na morje.
S pomladi leta 1715. je nastala vojna z Yamassee Indijanci. Krivda je bila na strani naselnikov. Indijanci so seveda v prvi vrsti napadli naselnike, ki so živeli ob meji. Posadka v Port Royalu je komaj ubežala bojni sekeri Indi jancev in • se rešila z ladjo v Charleston. Indijanci so porazili naselnike v mnogih bitkah in se približali Charleston tako blizo, da se je bilo bati, da jim pade v roke tudi stolica naselbine. Mej-tem se je posrečilo governerju Karlu Cravenu zbrati četo mili-čarjev v Colletonu, s katero se je s tako silo navalil na Indijance, da jih je pognal v beg. Zmagovalci so sledili Indijancem do reke Salkehatchie. Tu še je vršila glavna bitka, v kateri so bili Indijanci popolnoma poraženi. Ostanki Indijancev so bežali v Florido, kjer so jih Španci sprejeli kot svoje zaveznike in prijatelje.
Leta 1719 je bila vlada v naselbini zrevolucionirana. Takoj po indijanski vojni so naselniki zahtevali potom svoje zbornice več svobode in znižanje davčnega bremena. Ošabni plemenitaši so zahtevo odklonili. Ljudstvo je plačevalo visoko najemnino in davke. Zemlja je bila last monopolistov; vsak zakon, ki je imel koristiti naselnikom, je governer veti-ral. Ko je napočil dan novih volitev, so bili izvoljeni vsi kandidati ljudske stranke. Dne 21. december je bil odlični dan. Ustoličili so Jakoba Moora kot •najvišjega uradnika, katerega je izvolilo ljudstvo. Governer Johnson je prepovedal manifestacijo. Ljudstvo se ni brigalo za prepoved. Bobni so zagrmeli, in miličarji so se zbrali na trgu in še predno je noč razgrnila svoja črna krila preko narave, je padla vlada lastnikov in governer Moore je bil ustoličen v imenu kralja Jurija I. Poslali so posebnega sela v London, da predloži vladi pritožbe naselnikov in prekliče pravomoč lastnikov.
Prihodnji governor je bil France Nicholson, ki je že služil kot uradnik v Nev Yorku, Virginiji, Marylandu in Novi Scotiji. Svojo vspešno upravo je pričel s tem, da je sklenil mir s Cherokee 'in Creek Indijanci.
V	letu 1729 je sedem lastnikov od osmih prodalo svoje pravice kralju Juriju. Carteret ni hotel prodati druzega kakor pravico do jurisdikcije, obdržati je pa hotel svoje pravice do zemlje. Kralj je plačal za obe koloniji dva in dva jset tisoč, pet sto funtov šterlingov. Po dovršeni kupčiji so bili imenovani kraljevski governerji. V naselbino se je vrnil mir, ki je trajal več kot štirideset let.
V	vojni za neodvisnost Zdr. držav so se naselniki iz So. Čarobne borili v prvih vrstah.
(Dalje prihodnjič.)
Podržavljene mezde.
Z velikansko pozornostjo vlečejo kapitalisti vsega sveta na uho namero nekaterih ameriških državnih legislatur, da uvedejo / državno postavo^ minimalne mezde za delavke. Že tedne strašijo te vesti po meščanskem časopisju. Mezda po državnem predpisu, državna tarifa za ročno delo je v resnici stvar, ki nima prostora v glavi samolastnega in samozadovoljnega purgarja in kapitalista; z enim mahljajem razdene državo, kakor so jo zamislili in zasnovali teoretiki liberalizma, načelo proste konkurence, ki se igra s povpraševanjem in ponudbo, uničuje in sveto, nedotakljivo privatno lastnino nevarno maje. In najhujše izgrede kapitalističnega •izkoriščanja zajezuje ki ne pozna mere in nima meje. Zakon o minimalnih mezdah se jim zdi napis novega poglavja v družabnem razvoju človeštva, ker priznava vsaj tistim, ki jih brezposelnost ni posadila na trdi cestni tlak, pravico do golega življenja.
In vendar zakonito urejanje mezde, smelo poseganje državne oblasti v razbeljeno razmerje med delom in kapitalom, ni tako strašno novo, kakor čudno tuje je sedanjemu kapitalističnemu svetu.
Na Nemškem so si že izza štirinajstega veka mestne gospodske lastile pravico, da urejajo mezdo
pomočnikov in to pravico so prevzele od mestne gospodske z ostalo zapuščino vred nastajajoče države. Iz štirinajstega veka je ohranjena listina z odredbo pru skih mest in velikega mojstra nemškega viteškega reda, ki opredeljujejo mezdo krojaških pomočnikov. Prof. Zwiedineck-Suden liorst omenja v svoji “Lohnpoli-tik und Lohntheorie” odredbo mesta Špire (Speyer) z 1. 1342, ki ureja mezde kamnosekov, zidar jev, tesarjev, krovcev in drugih stavbenih rokodelcev. Tudi v poznejšem času ni postavljanje mezde nič neobičajnega; seveda so vse te odredbe določale večinoma maksimalne mezde in so bile izdane na korist mojstrov. Iz avstrijskih dežel sta znani mezdni naredbi zl. 1711. in 1722;, ki sta določali maksimalne mezde. Tej preočitni protekciji delodajalcev je v Avstriji napravil konec patent od septembra 1. 1773., ki je odpravil vse zakonite maksimalne mezde.
Ampak tudi zakonite minimalne mezde niso od danes ali od včeraj. Že 1. 1674. so bile izdane v curiškem kantonu za svilne prejce in tkalce mezdne takse, ki naj bi omejevale nezmerno izkoriščanje v domači obrti in minimalne mezde določa tudi fabriški red z
1.	1717. za tkalnice, predilnice, pletilnice in za zlatarske obrate.
Prav izdatno je posegla v mezdno vprašanje tudi angleška drsava. L. 1351. je v “First Statute of labourers” končala veliko mezdno gibanje z zakonito opredelitvijo mezd v različnih obrtih. Predvsem so bile to kajpada maksimalne mezde, vendar so v drugem zakonu iz 1. 1563. upelja-ne tudi minimalne mezde. Zakon z 1. 1603. je odpravil kazni za delavce, ki- so prekoračili maksimalne takse, in vpeljal kazni za mojstre, ki niso plačevali minimalne mezde.
Devetnajsti vek je razvezal gospodarske sile z mize vse zakonite vezi industrijskega razvoja in vpeljal svobodno delovno in mezdno pogodbo. S to1 ‘svobodno’ mezdno pogodbo se je razvilo novo kapitalistično tlačanstvo, hu‘jše od staroveškega suženjstva in neznosnejše od fevdalne robote. Socialno vprašanje, življensko vprašanje nepreglednih delavskih množic, izročenih nevzdrženu propadu, je trkalo vse glasneje na duri in Anglija je bila prva, ki je izločila, če ne mezdnih, pa delovne pogoje iz svobodnega civilnopravnega dogovora, jih odtegnila slepemu slučaju ponudbe in povpraševanja in jih pridržala državnemu normiranju. Angliji so sledile in slede Nemčija, Avstrija, Francija in druge kulturne države, počasi in po vrsti.
Prva se je vtaknila v mezdno razmerje z uvedbo mezdnih uradov, ki so opravični normirati minimalne mezde, avstralska država 1. 1896, pod mogočnim in plodovitim uplivom 'socialistične delavske stranke. Pred dvema letoma, ko si je socialistična stranka izvojevala večino v obeh avstralskih zakonodajnih zbornicah, je bila minimalna mezda zavarovana 75,000 delavcem (od skupnega števila 79,000).
Kakor nam kaže avstralski zgled, uvedba minimalne mezde ne pomenja konca privatnega gospodarstva, ne pomenja konca kapitalistične lastnine. In vsled tega tudi ne konca razrednemu boju! Delavstvo se v tem pogledu ne udaja nobenim iluzijam in se roga tistim socialnim fantastom, ki vidijo v državnih mezdnih uradih uresničeno socialno harmonijo, večni mir med kapitalom in delom. Socialistično delavstvo je pretrezno, da bi še slepilo s takimi fantazijami. Pač pa vidi v uvedbi minimalne mezde, v podr-žavljenju mezde zarodek nove soeialističke organizacije, koristen predvsem zategadelj, ker brez usmiljenja trga kapitalistični državi lažnivo krinko z obličja.
Pri delitvi družabnega dohodka, pri opredelbi mezde se nujno pokaže samogoltni razredni značaj kapitalistične države. Strokovni boji v tovarni in rudniku postanejo nemara redkejši, zato pa s tem večjo silo ožive politični boji razredov. Boj za državno oblast, za mačehg/ki bo rezala delavcem kruh, postane očiten, boj za večji kos kruha, boj za ves kruh, kgp- ga izdelajo delavske roke- Tudi danes je tako, le da se se vsi prizadeti tega ne zavedajo. ker je spoznanje težko!
I
^ »e je ustanovila.
POZOR!
POZOR! ROJAKI!
Sledeče tri pijače so pristne in lmportirane in izdelane iz zelišč >, okrepčan]« človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevce,
Siivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, TT.t,
Pozor!
Gostilničarji!
Pozori
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor ja, zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa vožnje in potne troške. Dobiček je torej Vaš!	’
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im. Portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, Hi.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
(ADVOKAT)------	--
DR. PERO PERIC
Office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACH MA IV, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Najvočja slovanska tvorni«a za EA-8TAVE, REG ALIJE, ZHAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Iadaluj« slate znak« za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
poznanih društev.	_______
Lastnik jo rodom Ceh, piše slovenski	VPI.I »M	4 ®TJRI
in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	^
KVV»
Kumiifp nri line umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-**	*	M	ne podpornice, podpornice za izvem,
ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse V \ ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
Najbolši izdelek Iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
F. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12tTi Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
Osveta.
Spisal Jože Zavertnik.
Danville je majhno rudarsko selo v zapadni Virginiji. Na ploskovno vzravnanem ozemlju, s ka terega je že zdavnej izginila vsaka zelena bilka, stoje lesene rudarske koče v nekakšnem prisiljenem redu, v katere imata prost vstop dež in veter. Koče so podobne druga drugi; z njih so sneženi viharji že zdavnej izmili znake prvotne barve. Stene so umazane, za kajene in opražene. Najboljši strokovnjak ne more določiti, če je bila prvotna barva siva. zelena ali rujava. Vse barve se izlivajo v temno, umazano sivo plast, ki učinkuje melanholično na človeka. ki je prvič v rudarskem selu.
Prostor med kočami je posut s finim in črnim, premogovim prahom. Na njem leže prazne kositra-ste škatlje za konzervirana živila, steklevina, ostanki čevljev in ga-loš, cunje in kosti. Prostor je podoben smetišču, na katerem mesto srednje velikosti odklada svoje odpadke. Tu se iragjo navadno otroci vdružbi psov, ako ne sedé v veliki leseni bajti na vzhodni strani štirikota, kjer dobivajo svo jo pičlo šolsko izobrazbo, ali če jih vreme ne prisili, da ostanejo doma.
Na vseh straneh se dvigajo prijazni griči, ki s svojim košatim drevjem dajejo tej sliki človeške bede, gorja in trpljenja nekak romantičen odsev. Od zapada proti jugu žlobudra in šumi potok z ru-javo- in umazano vodo, ob katerem se vije železniška proga za prevoz premoga: edina zveza med selom in zunanjim svetom.
Danville, vsa okolica in griči na milje v okrožju so lastnina “Dol-lar Goal” družbe. Nihče ne more tukaj kupiti pedi zemlje, da bi sezidal svoj dom, ali pa postavil po slopje za trgovino. Družba ima svojo prodajalno, v kateri plaču jejo rudarji za slabo in sprideno blago oderuške cene. Njeni pri vatni policaji zavrnejo vsakega farmarja in krošnjarja, ki je namenjen v selo. da bi svoje blago prodal rudarjem. Ob edini cesti, ki vodi v selo, se blišči na umazani deski precej razločno: “Privatna cesta.”
Družba lastuje vse: zemljišče, železnico, vodo, hiše, šolo, rudnike, kakor tudi moč in duše rudarjev, ki tvorijo pravo mešanico vseh narodov. Gorje rudarju, ki bi se drznil o strokovni organizaciji spregovoriti besedico. Takoj ie na cesti.
lovodja in lisičje poteze Franceta Darlinga, pri katerem je bil na hrani in stanovanju, odkar je prišel iz Danville.
“John Brodnik je tudi med puntarji, ki ščuvajo naše rudarje,
da bi se organizirali v uniji? je
Ura je bila deset, ko je Brodnikov Janez odložil lopato iz rok, da se malo odpočije. Bil je še fant in delal kake tri mesece v Dan-villu.
“Hudič naj vzame tako delo. Človek dela kot norec, ne zasluži pa nič”, se je hudoval Janez in brisal znoj po obrazu. “Le čakajte” je po kratkem molku zopet nadaljeval, “kmalu bo tudi ta rudnik in vsi drugi v tem kraju organizirani. ”
Po tem samogovoru je dvignil roko, kakor da bi hotel zažugati premogovniškim baronom, pa jo je pustil zopet pasti. Nad seboj je zaslišal glas, ki je poznan le izurjenemu rudarju. Bilo je nekakšno suštenje, kakor da bi se pomikale zemeljske plasti in skalovje, da objamejo človeka in stisnejo . . . Nastal je trenotek, v katerem nima človek časa, da bi premišljeval, kaj naj stori. Janez je zagrabil za svetilko, ki je bila zapičena v steno in odskočil nazaj. Pri tem je spodrsnil in padel vznak. Svetilka je v velikem loku odletela iz njegove roke in ugasnila. Pred njim je zagrmelo, kakor da bi se zrušila na slab temelj zidana stavba .. .
Ko je vstal, se je prepričal, da je nepoškodovan. Kroginkrog ga je obdajala gosta tema. Plaziti se je začel po kolenih in iskati svetilke. Po brezvspešnem iskanju se je odločil, da gre proti izhodu. Plazil se je previdno, da ne udari kam z glavo, ali ne spodtakne na kosih premoga. Bil je nekako sredi pota, ko mu udari znan glas na uho. Bilo je polglasno šepetanje. Oditi je hotel naprej, kar je čul svoje ime. Ustavil (se je1 znova in pričel se je plaziti po vseh štirih previdno naprej, do bližnjega o-vinka, od koder so prihajali glasovi. Ob vogalu je obstal in previdno pomolil glavo izza stene. V polsvitu rudarske svetilke je spoznal surov obraz rudniškega de-
čul razločno debeli glas delovodja.
“Ej seveda. Najbolj nevarni hujskač je med vsemi, kar jih ima mo tukaj,” je sladko odgovarjal Darling. “Ko sem zadnjič ostal nalašč doma, sem odprl njegov kovčeg in našel v njem tiste letake, ki so bili pred štirinajstimi dnevi nabiti krog vseh rudnikov v našem premogovniškem okraju. Dobil sem tudi imenik vseh zaupnikov in tistih nezadovoljnežev, ki so se že pridružili uniji.”
“Ali veste za imena nezadovoljnežev?” je hitro vprašal delovodja-
“Hm, ako vem”, je pričel Darling malomarno. —
“Torej vam družba plačuje za man vsaki mesec še posebej dvaj set dolarjev in zastonj sem vam odkazal najboljši prostor v rudniku, je segel vmes delovodja.
“Ah, zastonj”, je rekel Darling zaničljivo in nadaljeval lokavo: “Hotel sem reči, da nisem tako neumen, da bi se učil preko tri sto imen na pamet. Zvršil sem vse enostavnejše. Imena sem prepisal, potem pa zopet vse nazaj vtaknil kovčeg, da se Johnu niti ne sanja, da sem izvohal njegove puntarske skrivnosti.”
Tako, tako”, je po kratkem molku pritrjeval delovodja. “Kje pa imate imena?”
jEj, tukaj le”, je odgovoril Darling in izvlekel iz žepa zavitek papirja, po katerem je delovodja željno iztegnil svojo roko.
V duši Janeza je kipelo, Najraj še bi bil planil med njiju in ju pobil s nest jo na tla. “Izdajalec — vohun”, se je počasi in tiho izvilo iz njegovih prsi. Hotel se je splaziti počasi nazaj, da bi ne o-pazila, da je prisluškoval. Pri tem je pa stopil na košček premoga in zaškripalo je pod njegovimi nogami.
“Kdo je?” je vprašal delovodja in malo dvignil svetilko.
“Jaz”, je odgovoril Janez in stopil pogumno naprej, kakor da bi še le prihajal od svojega prostora. ‘ ‘ Udrlse je strop in ugasnila je svetilka, pa moram k vhodu, da jo prižgem.. Na mojem prostoru je preveč plina ... Tudi ne smem tam odpreti varnostne svetilke in prižgati jo z nova. Tudi tukaj je plin. Le poglejte svojo svetilko, kako gori.”
“Ej, seveda, seveda”, se je ogla sil delovodja. “Poznamo to. Naj rajše bi sedeli, nič delali in vlekli mastno plačo. Vi greste lahko iz rudnika, jutri pa pridite po denar in orodje. Takih lenuhov sploh ne potrebujemo, kakor ste vi.”
Janez je imel oster odgovor na jeziku, najrajše bi jima bil zalučal v obraz, da ve, zakaj ga imenuje lenuha. Ali pamet mu je velevala. da naj molči. Stisnil je pesti in šel mimo njiju mirno, kakor da bi se ne zgodilo nič.
je proti rudniku in žugajoče dvig nil roko . . .
Zablestelo je pred njegovimi očmi. Visok plamen je švignil iz zemlje proti nebu. Zagrmelo je da se je streslo ozračje in puh ga je vrgel skoraj na tla.
“Razstrelba! . . . Tovariši so v nevarnosti”, je prišlo glasno in bolestno iz njegovih ust in tekel je, kolikor so ga nesle noge, zopet proti rudniku. Pozabljeni so bili maščevalni načrti. V svoji duši je videl strašno obžgane svoje tovariše, ki se v smrtnih mukah zvijajo v hodnikih, po katerih se raztezajo smrtonosni plini, da umore vse, kar je živega v rudniku.
Tanek črn dim je prihajal iz rudnika, ko je dospel do vhoda. Na licu nesreče so prihiteli rudniški uradniki iz pisarne in prinesli s seboj primitivne rešilne priprave. “Ali kdo naj gre v rudnik, v peklensko žrelo”, so povprašali uradniki drug druzega.
“Jaz”, se je oglasil Janez in vzel dve odeji ter odšel proti dvigalu. “Pazite na znamenja”, so bile njegove zadnje besede, preden jim je dvigalo izginilo v globočini izpred oči.
Nastali so mukotrpni trenotki. Vsaka sekunda se je dozdevala čakajočim uradnikom večnost. Nakrat je zapel zvonec, dvigalo je švignilo iz brezdna navzgor in iz njega je stopil Janez s člove kom na rami in ga povil v odejo. Hitro so mu priskačoli uradniki na pomoč, da ga osvobode bremena, Ko so odvzeli odejo, se je pri kazal močno opaljen obraz rudniškega delovodja, Janez ni dolvo pomišljal, da je rešil svojega sovražnika, marveč je zopet izginil v rudniškem brezdnu. Zvonec je ta koj naznanil, da se je rešitev posrečila in Janez je zopet eno žrtev iztrgal iz smrtnega objema. Ko je Janez odložil pred uradniki, ki so ga pozdravili z vzbudjajočimi Idi ci, svoje breme, so se prikazal, lokave poteze Darlinga. Nerao se je Janez vrnil k dvigalu in izginil je tretjič v globočini . . Ni se vrnil več. Smrtonosni plini so ga kaznovali, ker jim je iztrgal dve žrtvi.
»s =&
— Žuželke, ki pojo. — Zadnja Pozzi je fungiral v procesu Nasi številka časopisa “Die Bildung” kot višji državni pravdnik in je je prinesla jako izanimivo notico. Nasija do kosti obral.
Znani raziskovalec žuželk, J. H.
Fabre, je našel na potovanju po
KJE JE MOJ PRIJATELJ An-
Jalponskem, da Japonci goje ne- ton Koprivnikar, po domače Ar-
kto vrsto kobilic, ki jih imajo ravno tako radi, kakor ,pri nas kanarčke. Te živalice so prav drage ter trgujejo z njimi prav živalhno-Goje jih bot sviloprejke. Zbirajo jih v jeseni po poljih in jih zapirajo v steklene posode. Babica v posodi kmalu pogine. Jajčeca imajo vedno pod 70 stopinj to-plolte, v mesecu marcu se izležejo mladiči. Od mladičev ohranijo samo moške, kajti babice ne pojo. Res je sicer, da poginejo te živalice po šltirih do petih tednih, a Japonec jih goji vseeno, ker mu napravljajo tako pri j eno zabavo. Na kakšen način proizvajajo te živalice svoje petje, še ni znano.
hov, doma iz vasi Širmanski hrib v litijskem okraju? Svoj čas je bival v Coalgate, Okla. Pred dobrim letom je odšel v toplice Hot Springs, Ark. Pri meni je pustil svoj kovčeg, katerega bi rad poslal za njim, pa ne vem kam. A-ko kateri rojakov ve za njegov oglas, naj mi ga sporoči.
Josip Gerbek, 765 b.
Coalgate, Okla.
telesni oslabe. To kaže važnost dobre prebave. Pri vsakem motenju iste priporočamo Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. To deluje hitro na prebavila, jih izčisti, okrepi in vzpodbudi k pravilnemu delu. Priporočljivo je v boleznih želodca, jeter in droba, ker podeljuje brzo olajšavo in krepča živce. V lekarnah. Jo-s. Triner, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Kadarkoli potrebujete mazila, rabite Tri-nerjev liniment. Je najboljši.
(Advertisement.)
— Kako daleč poleti lastovica.
Angleški časopis ‘British Birds’ je razdelil tekom zadnjih dveh let nad 32.000 majhnih obročkov, katere naj čitatelji pritrdijo tičem na noge. Dne 23. decembra 1912 je ujel nekdo v Natalu na Farmi Rovdeyand lastavico, ki je imela na nogi tak obroček. Tam je bilo izabelježeno, da je bil pripet tej lastovici obroček dne 6. miaja 1911 od gospoda Masefiel-da v Roschiillu v Srednji Angleški. Tam je imela ta lastovica svo je gnezdo. Iz tega slučaja ise je konštatiralo, da je šla lastovica, vzrasla v Evropi, prezimovat v Južno Afriko, torej čez Evropo in po dolgem čez Afriko v južni del. Dosedaj se tako dolgo potovanje lastovice še ni dognalo nikdar; pač se je dobilo zaznamovane lastovice v severni strani Afrike.
Molitev živčevja.
Ko je bil enkrat slavni zdravnik dr. Dana vprašan o vzroku nevralgije, je rekel: “Nevralgija je molitven prošnja živčevja za zdravo kri.” Brez zdrave krvi trpi celo telo, ker živci ne dobivajo dovolj hrane. Zdrava kri je posledica popolne prebave in prili-kovanja hrane, če prebava ni redna, je kri pičla in vsi organi
Concord vino sodček od Catabio “	“	“
Tropinovo žganje, galona
- $20. - $30. $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja,
vogal Holmes & Si. Clair Ave., Cleveland. 0,
Solnce je stalo že visoko na nebu, ko je Janez prišel iz rudnika, in oblivalo s svojimi žarki liste na drevju, da so bliščali v svitlo zeleni barvi. Ptice so žvrgolele svojo pesem v grmovju ob cesti, ki se je v kratkem ovinku izgubljala v daljavi.
Janez ie zamišljeno stopal po prašni cesti proti domu. Po glavi so mu rojile razne misli: načrt je pobiial načrt. Gluh je bil za ptičje petje in slep za naravno lepoto. Njemu je prihajala vedno ena in ista vprašajoča misel: “Kako naj se maščuje nad vohunom, ki je spravil vse organizatorično delo v nevarnost?” Zaman se je Janez skušal otresti te misli. Vedno se je vračala silnejše in hitrejše, kedar je hotel misliti na nekaj drugega, bolj prijetnega, dokler ni objela njegove duše in srca.
Zavil vje na most, ki je vodil preko majhnega potoka, ki se je kakor srebrni pas zvijal med ob-rašeenimi holmi in griči. Ob neurju se je potok spremenil v deročo reko, ki ni prizanašala mostovom ... ni poznala zadržkov v svoji strugi. Na mostu se je vstavil in zrl v potok. Hotel je zbrati svoje misli in še enkrat preudariti trezno, kaj naj stori.
“Še danes zvečer razkrinkam tega lopova. Izdajalec, vohun mu bodo klicali v obraz. Pljuvali bodo nanj. Tako se maščujem nad tem sladkobesednežem”, je rojilo po njegovih možganih. Obrnil se
Prihodnja nedelja je bila odločena za pokop žrtev strašne rud niške nesreče. V dobro opremljeni sobi je ležal rudniški delovodja na postelji. Poleg njega je sedela njegova soproga Annie. Bolnik je trpel strašne bolečine. Včasi se mu je izvil bolesten vzdihljej iz njegovih prsi, ki je oznanjeval njegovo bol. Nakrat je pa bolnik uprl oči v svojo soprogo in jo vprašal s tihim glasom:	“Kedaj
jih bodo pokopali?”
“Popoldne”, je odgovorila njegova žena . . . “Joe,, ne govori, ker je zdravnik prepovedal najmanjše razburjenje”.
“Tako, tako . . .Vrzi ta le zavitek papirja v ogenj, Annie”, je počasi rekel delovodja in pokazal s prstom na mizo . . . Potem pa nesi šopek svežih cvetlic na krsto Johna Brodnika. Bil je dober, dober dečko ... pa puntar”, in roka, ki je bila na pol stegnjena, je omahnila na odejo.
Žena je odšla z zavitkom papirja v kuhinjo, v sobi je pa nastala tihota . . .
Razne vesti.
— Tehniki na ministrskih mestih. V novem ministrskem kabinetu na Norveškem je inženir Gunar Knudsen ,eden največjih norveških podjenikov za ladjedel-stvo in tovarnar. Bil je že več krat član ministrstva in od leta 1908 do 1910 je bil finančni minister. Sedaj je ministrski pred sednik in minister za poljedelstvo. Minister za zunanje zadeve je Ihlen, inženir in posestnik velike železolivarne. Študiral je na curiški politehniki. Pred tremi leti je bil železniški minister m je bil spreten organizator in silno delaven. Prav ti dve lastnosti sta odločili, da je bil imenovan na vodilno mesto zunanje politike in v vladnih krogih se prav resno bavijo z mislijo za preustrojitev službe v zunanjem uradu. Kdaj bo pri nas postal tehnik državni tajnik in še celo1 minister za zuna njo politiko, ki jo pri nas ne iz ročajo drugim kakor profesionel nim kapitalističnim političarjem ali pa advokatom, ki so spretni zagovorniki kapitalističnih interesov.
— Avtrijski državni dolg- —
Avsltrijski državni dolg je od leta 1862 pa do 1912 narasel za okroglih 7460 miljonov kron. Leta 1862 je iznašal 1912 milijonov, pretečeno leto pa 12.372 miljonov kron. Obresti so v teh letih narasle od 220 na 488 miljonov kron. Pred 50 leti je plačeval posamezen državljan 256 kron državnega davka; sedaj plačuje letno 429 kron. Prebivalstvo je v tej dobi naraslo za 50 odstotkov. Državni dolg se je pa pomnožil za okroglih 152 odstokov. Davki so narasli iza 207 kron. Zdaj se pripravljajo novi dolgovi in nova davčna bremena. Le izstradati ljudstvo in zadolžiti državo znajo modri avstrijski ministri.
— Iz meščanskega močvirja.
Iz Rima poročajo: Časopisi pri občujejo poročilo preiskovalnega odseka o aferi zgradbe justične palače- To poročilo so prebrali zbornici. Najbolj kompromitirani so bivši državni tajnik v ministr stvu za javne zgradbe, Pozzi, po slanec Brunialti, kasacijski svet nik Mosea in drugi. Posl. Brun-jaltiju očitajo, da je kot predstojnik razsodišč stavbni tvrdki Boreli in Rizziardi, 'ko je ta nekega dne zahtevala pet milijonov več, dovolil popolnoma svoje voljno tri miljone. Posebno za Mosco je poročilo naravnost uničujoče. Odsek je sklenil, oddati akte sodniji, da to stvar še na dalje preiskuje in dobi še even tuelne druge krivce med poslanci in državnimi uradniki. 'Odsek ob soja tudi vse državne oblasti, ki so premalo varovala interese države. Odsekova odkritja vzbujajo največjo senzacijo. Značilno pri tem pa je, da so bili ti kompromitirani poslanci pred časom največji nasprotniki bivšega na-učnega ministra Nasija, ko je pod njegovo upravo izginilo 200.000 lir v tuje žepe. Državni tajnik
F) -Šn
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
' Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za ■čiščenje glave in proti izpadanju las. i 1 Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in ce»e za razna dišeča mazila in druge v lasulj,iko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD 2202 So. 40th Ave., Chicago, HI.
Naj novejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščcne može in mladeniče
v največji izberi in najboljše kakovosti
$7.50 $25.00
Vogal Blue Island Ave. in 18. ul.
Jelinek in Mayer vlastnika
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom In žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island Av., Chicago, 111.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N* Y. Cena v platnu vezani $1.

brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike. '
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, -priveske, broške raznih jednot in zvez
| FRANK STONICH,
X 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t.
•>
?*X“!~X“M^“X“X"X"X“X-'X"X-X"X":,-X“X"!	!“X“X"X~:'<“X-<-<-\'e
HOME SEEKERS’ EXCURSION, WAUSAUKEE, WIS.
Poseben vlak za slovenske naselnike, dne 30. maja 1913.
Na ta dan hode nad 10,000 akrov rodovitne zemlje v neposredni bližini cvetočega in prijaznega mesta Wausaukee razprodane samo Slovencem.
Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno kravo za dober začetek.
Kaj je Wausaukee, kaj so farme in kak je svet? Če hočete postati samostojni, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnSega vlaka iz Chicage v Wausaukee, Wis.
Pridružite Se rojakom, ki so že napovedali svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam primore priti do samostojnosti neodvisnega življanja na lastni zemlji.
A. MANTEL, c. o. GRIMMER CO., 133 W. Washington St., Chicago, 111.
Glavni urad : 82 Cortlandt St
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
T isoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
Diplomatics zgodovina panamskega prekopa.
Že Goethe in Humboldt sta se zanimala za prekop preko panamske zemeljske ožine. Goethe je1 pripovedoval že takrat, da bodo to ogromno delo zvršile Zdr. države.
Na panameriškem kongresu v Panami leta 1826 je priporočal Simon Bolivar, osvoboditelj španske Amerike, da naj panamski prekop zgradijo vse ameriške države z združenimi močmi in zato naj bi bil njih izključna last. Zastopniki Zdr. držav so takrat zavzemali stališče, da mora prekon postati mednarodna lastnina. Takšno stališče so zavzemale Zdr. države do državljanske vojne, dokler niso čutile moči, da se lahko aktivno udeleže zunanje politike.
Vsled tega niso hotele Zdr. države leta 1878 podpirati načrta inženirja Lessepsa, ki je hotel u-resničiti prekop že takrat. Žalosten konec Lessepsovega podvzet-ja je obče znan. Njegov polom je bil usodepoln udarec za francosko gospodarsko politiko, ker ni hotel noben francoski kreditni zavod od tega časa financielno podpirati velika industrielna podjetja,
Leta 1894 so skušali še enkrat rešiti to podvzetje za Francijo s pomočjo Rusije. Ali pogajanja so se razbila vsled strmoglavljenja francoske vlade, odstopa predsednika Kazimirja Periera in siftrti ruskega carja Aleksandra III.
Zdaj je napočil ugoden čas za Zdr. države. Z osvojitvijo otoka Porto Rico in pokroviteljstvom nad Kubo so Zdr. države dobile ključ do panamskega prekopa. V svoji poslanici dne 7. decembra 1898 je rekel predsednik McKinley, da se prekop mora graditi in ostati pod gospodstvom Zdr. držav. Proti temu je protestirala Anglija na podlagi Clayton-Bul-werjeve pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1850, v kateri sta se obe državi zavzemali, da ne bo nobena obeh držav stremila za gospodstvom nad prekopom ali ozemljem v srednji Ameriki. Zdr. države so izjavile, da nočejo prekopa spraviti pod svojo oblast. Ko je bila Anglija v burski vojni o-samljena in v zadregi, je dovolila v pogodbo Hay-Paunce dne 18. novembra 1901, po kateri ne pride prekop le pod nominelno, marveč pod direktno' gospodstvo Zdr. držav. Unija je potem kupila od francoske družbe vse njene pravice za 40 miljonov dolarjev. Ko kasneje republika Kolumbija ni 'hotela dovoliti, da bi se gradil prekop, se je na umeten način uprizorila revolucija, da se je provinca Panama proglasila samostojni republiki. Od leta 1911 je kongres dovolil večjo vsoto za utrdbe pri prekopu in posebno armado za obrambo. Zaeno so ku-pile Zdr. države velika zemljišča na Galapagos otočju. Republika Ekuador sicer noče odnehati od svojih pravic na otočju. Ali najbrž se ji bo to pripetilo kakor Kolumbiji. S tem bodo Zdr. države postale absoluten gospodar nad prekopom, ki je pomembna postojanka za mednarodni trgovski promet.
RAZNO.
— Osemurni delovnik v tiskarski obrti. Norveški tiskarji so iz-vojevali velik uspeh. Pri razpravah za državno tarifno . pogodbo so zahtevali osemurni delovnik. Podjetniki so odklonili to zahtevo in pogajanja so se razbila. Delavci so hoteli pričeti S 1. aprilom stavko. Sedaj pa je posegla vmes vlada in naznanila, da bo predložila zbornici načrt zakona, s katerim bo osemurni delovnik v tiskarski obrti predpisan in da je sprejem zakonskega načrta že zagotovljen. Ker je s tem odpadlo najvažnejše sporno vprašanje, so stavko opustili in pogajanja o ostalih točkah tarifne pogodbe se nadaljujejo. Ker imajo tiskarji na Danskem že osemurni delovnik, je bil boj norveških tiskarjev precej olajšan, ker se niso mogli podjetniki izgovarjati na konkurenco danske tiskarske obrti.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-... bolj varno. -.........
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompantjskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $6,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Blue Isiand Ave., Chicago, lil.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
Oglesby, 111. O vašem vprašanju izide v prihodnjem “Glasilu” članek. Na taka vprašanja je nemogoče odgovoriti v kratki notici ali listnici uredništva. Pozdrav !
Vsi dopisi, ki so bili prepozni za to izdajo, izidejo prihodnjič. Pozdrav!
SPODAJ PODPISANI ' iščem svojega brata Tomaža Kavčiča. Pred 5. leti sva bila skupaj v Dia-mondville, Wyo. Ako kteri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Najbolje je pa, da se sam oglasi.
Anton Kaučič, B. 95, Frontenac, Kans.
KJE JE BRAT ANTON ŠPAN?
Zadnji čas je bival nekje v Seattle, Wash. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ker mu zelo hvaležen. Sporočiti mu imam zelo važno zadevo.
Jos. Dernač, Neffs, O.
(Advertisement.)
SLOVENSKI FARMARJI IN VRTNARJI POZOR!
V zalogi imam
KRANJSKE KOSE, kranjska in koroška klepišča.
Cene so sledeče : Kosa en dolar, klepišča (ena garnitura) en dolar, srp 35 c, kosišče 50 c, obroček za 'pritrditev kose h kosišču 15 c, motika za. vrtno delo 35 c, osla ali brusni kamen 25 c.
John Dolenc, Presto Pa., Bx 23.
Spodaj podpisani iščem svojega prijatelja Mihaela Gabrijelčič, doma iz Gorenjema polja nad Anhovem pri Kanalu na Primorskem. Star je okrog 28 let, majhne črne in krepke postave. Govori slovensko in italijansko. Pred leti je bival v Johnstown City, 111. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Najboljše pa je, da se sam oglasi.
Louis Grebenak,
Saline Co., Wasson, 111. (Advertisement-)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov, slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
Unljske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. H. P, J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9 # od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Avb., N. E. Cleveland, 0.
starokrajsk
sodnijske vojaške
zaim
¡M
hm
Grove st
CVlilwaukee,\Vis.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preiko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik
139 N. Dearborn St., Chicago, 111.
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro» Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y,
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
VSA KATERI SE BOJUJE ZA
NEBO
lO ZA Sc
: iork tip=
CIGARETE
Vsaki prodajalec produ več
NEBO
CIGARET vsaki dan.
Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gr» vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, 111.
% NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIK! JE £
T
T
f
f
❖
f
T
f
Narodna Tiskarna
3146-50 Btua Isiand Jtoe., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	;;
t
T
T
T
t
t
t
f
?
jfiifiWifiSffiSKffiSififfiifissffiifiifiifiifi ajaiariuaraii
I FRANK J. PETRU *
Ijjj	JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Vainrstre shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko In posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
K
I
£
Bi
jq	-”•* '-.rri-m- *	Ustanovljeno lela ltMtt)
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Isiand Avenue
vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pe* čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZ**-
Slovenske cenike pešljsmo zastonj