TEDNIK i^asilo socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, 15. aprila 1971 Leto XXIV., št. 15 Cena 0,70 din lazprava o ustavnih imandmajih Naža družba ie pred tem, lia reformira ustavo. Njen cilj je, da v sedanjem ob- dobju predvsem ustrezneje opredeli pravno politične in družbeno ekonomske funkci- je federacije in v zvezi s tem določi političnemu in eko- nomskemu razvoju primer- nejše odnose med federacijo m socialističnimi republika- mi. Vse to pa terja drugačno strukturo organov federacije, ta nova struktura pa bo do- segla namen le, če bo hkra- ti s tem, da bo upoštevala stabilnost sistema, podčrta- la tudi prožno funkcional- nost im nujno potrebno u- {inkovitost. Ob tej- in števil- nih drugih ustavnih refor- mah se postavlja vprašanje, kakšna je pri tem vloga de- lovnih ljudi. Smer našega razvoja in interes delovnega človeka je v tem. da odloča o pogoj iih za svoje delo in o rezultatih svojega dela, da sam ureja svoje življenje in življenje naroda, ki naj su- vereno In samostojno razvi- ja svoje gospodarsko im du- hovno bogastvo, napreduje na osinovi lastnega dela in je v polnii meri odgovoren za svoj razvoj. Kljub naporom organiziranih subjektivnih sil iu.?oslovans'ki družbenopoli- tični sistem za sedaj še ni takšen, kot bi ga delovni ljudje — ki jih ustava raz- glaša za nosilce oblasti — želeli in zaslužili. To je raz- lo? več, da se bo v okviru SZDL širom naše domovine '"azvila javna razprava o u- stavnih amandmajih. Gre za korenite spremembe, ki pri- zadevajo vsakega posamezni- ca. zato jih ni mogoče izvesti ^Solj z dogovori političnih ^^'stev. ampak je potrebno sodelovanje vseh ljudi. V javni razpravi o ustav- nih spremembah bi naj vsak- do spoznal, kako so te spre- membe EK>vezane z njegovim položajem v delu in družbi sploh. Zato bo v vsaki kra- jevni skupnosti in drugih sa- moupravnih organih dela- vec imel možnost spoznati predloge, jih sprejeti ajli z u- temeljdtvijo odkloniti. Ormoška občinska konfe- renca SZDL je 10. aprila pri- čela z organizacijo razprav o ustavnih spremembah. Raz- prave bodo po vseh krajev- nih centrih širom občine in bodo trajale do 24. aprila. Vodstvo ormoške OK SZDL meni, da bo največ razprav posvečenih kmetijstvu. Ob- čani namreč upravičeno pri- čakujejo, da bo ta panoga dejavnosti, ki je v ormoški občini najštevilnejša, v bo- doče deležna enakopravnej- šega obravnavanja kot sedaj. jr Kulturo naj krojijo ljudje, ki jo poznajo in ki vedo, kaj pomeni Tudi v Ormožu temeljna kulturna skupnost Prejšnji teden v petek so tudi v Ormožu ustanovili te- meljno kulturno skupnost. Ustanovitve te. za našo iz- gublja jočo se kulturo po- membne ustanove, so se u- deležili tudi Andrej Fekonja, predstavniik temeljne kul- turne skupnosti Ptuj in Or- mož, Franc Novak, predsed- nik in Milan Vičar, tajnik SO Ormož ter predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij Ormoža. Uvodni referat je imela predsednica občinskega sve- ta zveze kulturno prosvetnih organizacij Ormož. Mimica Pišek. Povedala je. da so priprave na ta dogodek bile dolge in naporne. Dolgo ni bila sprejeta ustrezna zako- nodaja in marsikateri kul- turni delavec je že majal z glavo in pričakovali so že. da bo to spet ena spodbudnih resolucij, ki bo kot mnoge pred njo hitro pozabljena. Temu pa ni bilo tako. Nova zakonodaja, ki je bila končno sprejeta, je omogočila kul- turi boljše finančne pogoje in s tem tudi nekaj več u- panja za meh nadaljnji raz- voj. Vprašanje kulture v Slo- veniji pa s tem še vedno ni rešeno in kljub vsemu še ob- staja bojazen, da bo razpad- la na kulturo za izbrance in kulturo za množice. To misel je podkrepila s podatki ana- lize o kulturi med gradbe- nimi delavci. Od 5000 anketi- ranih je 59 odst. takšnih, ki leta 1970 niso videli nobene- ga filma. 61 odst. nobene gle- dališke predstave, 49 odst. delavcev sploh ne bere časo- pisov. Ce bi v ormoški ob- čini izvedli podobno analizo, bi ti podatki verjetno bili še poraznejši. Zato je prav, da pozdravimo spodbudo za do- govor v kulturi iz vsebinsko prograim&kih izhodišč. Družbo je treba osvestiti, da z ustanavljanjem kulturnih skupnosti gre za več kot za- časno pravno :n finančno re- šitev kulture, da to ne bodo le nekakšne kulturne banke ali prostor za prerekanje, ko- liko bo kdo dobil. Zakon do- loča za financiranje kulture 0.5 odst. od republiškega pro- metnega davka in avtorskih' pravic. S tem se sredstva za kulturo ustaljujejo in niso več predmet vsakoletnega po- gajanja in to omogoča več načrtnega dela. Ormoška skupnost bo de- nar porabila za saniranje po- ložaja v kulturi nasploh in v posameznih kulturnih usta- novah, še posebej zlasti v knjižnicah. Prevelika je bila posred- nost med tistimi, ki kulturo financirajo in tistimi, ki v njej delajo. Zato naj usodo kulture krojijo tisti ljudje, ki jo poznajo in ki vedo kaj pomeni. Programi so pone- kod preveč vrhunski, drugod pa spet preveč diletantski, nekvalitetni in nezanimivi. Neposredni interes in želje občana bodo morale biti pre- nešene v kulturno skupnost, ki bo morala povezovati do- sežke poklicnih in amater- sikih gledaliiških in drugih kulturnih skupin delovnemu ljudstvu. Skupščina temeljne kultur- ne skupnosti Ormož šteje 23 članov in je sestavljena iz predstavnikov kulturnih, pro- svetnih, družbenopolitičnih in delovnih organizacij or- moške občine ter iiz pred- stavnikov zavodov izven ob- čine, ki pa za občino oprav- ljajo določene kulturne nalo- ge. Sprejeli so tudi poslovnik in statut skupnosti, izvoUli člane predsedstva ter pred- sednika in podpredsedni- ka skupnosti. Predsedniško funkcijo je prevzela Mimica Pišek, ki je obenem tudi predsedruica občinskega sveta ZKPO Ormož. ir VREME do nedelje. 25. aprila 1971. Zadnji krajec bo v ne- deljo, 18. aprila, ob 13.58. Napoved: bo sprenien- liivo in hladno vreme Pogosto bo rahlo deže- valo, vmes pa bodo moč- '^ejše plohe. Se bo ve- trovno. Alojz Cestnik ŠVEDSKI AMBASADI 11001 - BEOGRAD Pariška 7 Novinarji iz območja občine Ptuj, zbrani na svojem rednem delovnem sestanku z ogorčenjem obsojamo gnusn zločinu teroristov v Stockholmu, ki so ga za- grešili nad jugoslovanskim veleposlanikom Vladom Kolovičem in delavcema na našem veleposlaništvu. Od švedskih oblasti odločno zahtevamo: — da najstrožje kaznujejo zločince; — da preprečijo vsako nadaljnje delovanje tero- ristov; — da zagotovi.io popolno varnost jugoslovanskih di- plomaiskih in drugih predstavnikov ter naših delavcev na Švedskem. V Ptuju, 9. aprila 1971 AKTIV NOVINARJEV OBCINE PTUJ MAJŠPERK SE PRIPRAVLJA V Majšperku bodo v ne- deljo popoldne ob 15. uri na zelo svečan način proslavili 30-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda in 30- letnico vstaje jugoslovanskih narodov. Na skupnem se- stanku predstavnikov kra- jevne organizacije SZDL "n sindikalnih organizacij z ob- močja Majšperka so izdelali podrobnejši program priprav na proslavo, na katero so po- vabili prebivalstvo s celotne- ga območja. Na proslavi bo govoril predsednik občinske konference SZDL Ptuj Zdrav, ko TURNSEK. Pester kulturni program bodo izvajali člani pevskega in tamburaškega zbora ter folklorne skupine delavsk.?- ga kulturno umetniškega društva »Karlo Mrazovič« iz Murskega Središča iz občine Cakovec. V programu pa bo- do sodelovali tudi člani de- lavskega prosvetnega dru- štva »Svoboda« Majšperk in kulturne skupine osnovne šole Majšperk. Tako bodo občani krajevne skupnosti Majšperk med pr- vimi v občini proslavili dva zgodovinsko pomembna iu- bileja. ob tem pa bodo v svojo sredino z odprtim sr- cem sprejeli svoje drage ao- ste iz SR Hrvatske, katerim izrekajo prisrčno do^brodo- šlico! F. b. TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST Prejšnjo sredo popoldne (7. aprila) je bila v čitalnici ptujske študijske knjižnice ustanovljena ptujska temelj- na kulturna skupnost. Predpriprave na ustanovi- tev kulturne skupnost: obči- ne Ptuj je opravil poseben pripravljalni odbor, ki ga je imenovala ptujska občinska skupščina. Ta je pripravil začasen poslovnik in začasen statut ter organiziral ustano- vitveni zbor. Tega so se ude- ležili skoraj vsi predstavniki prizadetih organizacij s pod- ročja kulture ter predstavni- ki javnosti, ki delegirajo v organe kulturne skupnosti svoje predstavnike. Delovne organizacije s področja kulture, ki so čla- nice kulturne skupnost: iz občine Ptuj, so: Pokrajinski muzej. Ptuj; Ljudska in štu- dijska knjižnica, Ptuj; Radio Ptuj; Tednik, Ptuj; Kino. Ptuj, in Zgodovinski arhiv. Ptuj; druge članice kulturne skupnosti pa so še občinski svet zveze kulturno prosvet- nih društev Ptuj; Temeljna izobraževalna sikupnost Ptuj Ln predstavniki gospodarskih organizacij. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 15. aprn ■ Odbor za obramb na vprašanja Pri občinski konferenci SZDL Ptuj Planinsko društvo v Ptuju pomaga s svojo društveno aktivnostjo uresničevati ob- rambne priprave za SLO. V lanskem in letošnjem letu so povečali svojo dru- štveno dejavnost in sprejeli veliko število mladincev v svoje vrste. Organizirali so razne akcije, kot npr. akcijo »pionir-planinec«. katera jim je veliko pripomogla k temu uspehu. Tudi vzgoji so po- svetili vso pozornost, organi- zirali so planinsko šolo, ki je pričela s poukom 5. mar- ca 1971 in v kateri si 80 mladincev pridobiva solidno planinsko vzgojo. V letošnjem jubilejnem le- tu. ko praznujemo 30. oblet- nico socialistične revolucije, so planinci vnesli v svoj pro- gram delovanja tudi ob- rambno vzgojo svojih čla- nov in močneje poudariti vlogo planinstva, kateremu pripada posebno mesto v krepitvi obrambnih sposob- nosti naših ljudi, posebno še mlade generacije. Ze po svojih društvenih merilih in svojem načinu dela vzgajalo planinci fizič- no in moralno kvalitetnega človeka Na svojih pohodih morajo večkrat premagovati številne ovire, da bi prišli srečno do zaželjenega cilja. Morajo se znati orientirati, bodisi po naravnih znanjih, kakor tudi s kompasom in karto. V obrambnem smislu pridobijo neprecenljivo zna- nje, kot je orientacija, nu- denje prve pomoči, živeti v prirodi in kar je še posebno pomembno, pridobijo na svo- jih težkih pohodih močno fi- zično kondicijo. Krepi se tu- di skromnost, tovarištvo in disciplina ter do podrobnosti spoznavajo kraje in ljudi, kar je posebno pomembno v težjih primerih vojne. V letošnjem programu zgo- raj omenjenega društva, za- sledimo tudi razna tekmova- nja, namenjena počastitvi 30. obletnice vstaje naših narodov. V počastitev dneva zmage bodo organizirali interno tekmovanje pionirskih ekip osnovnih šol in mladinskih ekip srednjih šol v Ptuju. Predvideli so tudi marka- cijske akcije, trasiranje ha- loške transverzale in zače- tek maskiranja partizanskih poti v Halozah. To je zelo lepa poteza planincev ob le- tošnjem jubilejnem letu. V počastitev dneva mlado- sti bodo organizirali tradi- cionalno srečanje mladincev z drugimi društvi. V počastitev dneva borca bodo organizirali izlet na Pohorje k spomeniku legen- darnega Pohorskega bataljo- na, ki je izkrvavel v težkem boju z nadmočnim sovražni- kom. S temi tekmovanji so se planinci v Ptuju vključili v proslavo 30. obletnice vstaje naših narodov in obenem so povečali tudi svojo društve- no dejavnost s pritegovanjem velikega števila mladincev v svoje vrste in s strokovno planinsko vzgojo, ki jo nu- dijo svojim članom. Mladin- ci. ki bodo pridobili stro- kovno znanje v planinskem društvu, fizično kondicijo in morailne kvalitete, bodo spo- sobni. da danes ali jutri, v primeru potrebe, branijo svojo domovino Zaradi tega planinsko društvo v Ptuju ogromno prispeva k pripra- vam za SLO. To priznanje so dobili tudi v sredo, 7. aprila 1971, od od- bora za obrambna vpraša- nja pri občinski konferenci SZDL Ptuj, ki je med dru- gim obravnaval uspehe in neuspehe v društvih na ob- močju naše občine, ki ima- jo velik obrambni značaj. Pri razpravi so člani odbora dali vse priznamje planin- skemu društvu za njegovo aktivno udejstvovanje na vseh področjih družbene ak- tivnosti in bi želeli, da tudi ostala društva uberejo tak- šno pot. da povečajo svojo društveno aktivnost, da pri- tegnejo čim več mladine v svoje vrste, da organizirajo vzgojo in da vnesejo v svo- je programe tudi elemente obrambne vzgoje. Med razpravo je bilo tudi ugotovljeno, da nekatera društva v naši občrni stre- mijo za tem, da bi ostala maloštevilna in da bi gojila predvsem vrhunski š^port, težnja — malo ljudi in ti do- bri, da dosežejo vidne uspe- he na enem ali dveh vrhun- skih tekmovanjih letno, kar jim pomaga k popularnosti z zelo majhnim številom lju- di. Te težnje poedincev so ze- lo nevarne in škodljive z vi- dika obrambnih sp.osabnosti in tudi družbene aktivnost- nasploh, kajti s tistimi ma- loštevilnimi športniki ne u- trjujemo obrambne sposob- nosti domovine. Obrambna sposobnost naše dežele zavi- si od celokupnega našega prebivalstva od strokovnega znanja in fizične kondicije. Zato mora v bodoče naša družba v večji meri podpira- ti tista društva, ki bodo ime- la v svojih vrstah čim več mladine, nudila tej mladini strokovno znanje, povezano z rekreacijo in z obrambno vzgojo. Karel Zmavc Sledi nadaljevanje Sadilni material in spomladanska obdelava vinogradov v Sloveniji je precej sta- rih izčrpan i h vinogradov, pa tudi opuščenih, ki niso več donosni, zato je obnova "takih vinogradov nujna. Čeprav je obdci)je, ko se sadjarji i.n vi- nogradniki odločajo za nakup sadik in sajenja že mimo, naj navedem le nekaj načel, ki so izredno važne ob na-^ bavljanju sadilnega materi- ala. Sadilni material lahko po predpisih pridelujejo in dajejo v promet le tiste or- ganizacije. ki so vpisane v register pridelovalcev sadil- nega materiala. Zasebniki lahko pridelujejo sadilni ma- terial le v kooperaciji z re- gistriranimi družbenimi dre- vesnicami in trsnicami. Na drobno se smejo ukvarjati tudi druge organizacije, če izpolnjujejo splošne pogoje za prodajo. Mnogo zasebnikov v raz- ličnih republikah prideluje slab in sortno hezanesljiv sa- dilni material. Od takega materiala ni pričakovanega pridelka, pa tudi sorte se pokažejo pozneje druge, kot so bile navedene ob nakupu. Sadilni material, ki ga pri- dela delovna organizacija in ga da v promet, mora biti pakiran in plombiran. Za po- samezno sadiko, ki je v dro- bni prodaji mora predpisana deklaracija — etiketa o ka- kovosti sadilnega materiala, vsebovati naslednje podatke: 1. ime in sedež delovne or- ganizacije, ki je sadilni ma- terial pridelala in ga dala v promet. 2. vrsto in sorto sadilnega materiala, 3. vrsto uporabljene pod- lage, 4. število in datum ter rok veljavnosti deklaracije. To so le v kratkem nave- dene osnove o predpisih sa- dilnega materiala, nikakor pa se še ne moremo izogniti vprašanja njegovega zdrav- stvenega stanja. Zato pome- na kakovostnega sadilnega materiala ne moremo gledati samo s stališča sort dozore- losti sadilnega materiala in razvitosti koreninskega si- stema. Najbolj pereča vprašanja so danes virusne bolezni vinske trte, kar imenujemo infektivna degeneracija vin- ske trte. Proti virusnim bo- leznim se ne moremo boriti neposredno s kemičnimi sr^rStvi. Kemična sredstva pridejo v poštev za neposre- dno borbo, t. j., da uničimo škodiljivce, ki prenašajo vi- rusne bolezni v naravi (list- ne uši, cikade) ali tretiramo zemljo proti nematodam. Osnovni cilj predpisov o sadilnem materialu je. da se zagotovi pridelovanje kako- vostnega in zdravega sadil- nega materiala, kajti le tak- šen material je osnova za uspeh in rentabilnost nasa- dov. Ce smo nabavili kakovo- sten in zdrav sadilni mate- rial, moramo tega tudi do- bro posaditi. Kakšne med- vrstne razdalje bomo upora- 'bili. je odvisno predvsem od vzgoje trsov. Razraščeni trs: morajo imeti več prostora kot šibki. Razdalje so od 1.20 do 2 m trs od trsa. Za vin- sko trto je značilno, da za- htevajo njene korenine mno- go zraka in toplote. Glede na zemljo vinska trta ni zahtev- na rastlina, saj raste na či- 5. Uničujemo razne | Pp; spomladanski obdejj' moramo zelo pazita, v Itj' šnem stanju zemljo obdeli jemo. Ce je mokra, jo z« delavo zbijemo in zamaž«' ter je potem dolgo ne mi^ j mo popraviti. Zemlja n« g | biti mokra, kajti le tako , bomo dobro prezračili, « , čili plevel in jo naprai godno. Spomladanska ob( lava naj bo plitvejša od ai i ske obdelave, četudi ziinisii obdelava ni bila izvršena,! globoka spomladanska obi lava zemljo izsušuje. V p vih letih, ko še korenine i so popolnoma razvite, priporoča globja obdelai čim bolj pa se korenine n raščajo tem bolj gremo sto peščenih do najbolj tež- kih glinastih zemljah. Trta si išče hrano v različnih glo- binah zemlje, kar je odvisno od toplote, vlage in zraka. V različnih vrstah zemlje je tudi različna globina kore- nin. Cim težja je zemlja tem bliže površini so korenine. Cim lažja je zemlja tem globlje prodirajo korenine in temu primerno tudi uvede- mo način obdelave zemlje. Ce so bile cepljenke posa- jene v jeseni, prvo leto po sajenju spomladi cepljenke odgrnemo, zemljo pa obde- lamo, pravtako v dvoletnem nasadu. Kaj docsežemo z ob- delavo? 1. Rahljanje in zračenje. 2. Povečanje količine vla- ge v zemlji. 3. Pripravimo rastišče ko- reninam. 4. Vnesemo lahko razna gnojila, npr. nitromonkal. obdelavo protS površini. P spM>mladanski obdelavi b« odstranili trsom tudd r« korenine. Ce je nevarn* pozebe, naj bo sipomlada ska obdelava malo poznej ker je na obdelani zem padec toplote hitrejši in nn nejši. Spomladansko obdelavo pravimo z raziličnimi komi niranimd plugi in grebači, ne puščajo odprtih brazd V starejših vinogradih zatiranje plevela spomli uporabljamo kemična s« stva. Največkrat uporabi mo simazin, ki deluje plevele prek korenin. Uj rablja se le v starejšiJi na dih, ki so stari nad 4 1( V rnilajših vinogradih pa hko uporabljamo gramo: in reglon, ki tudi uniču: slak in mleček. -EpNir — ČETRTEK, 15. april 1971 STRAN 3 Veprosto in jasno I ustavnih spremembah 2a uvod v to pisanje neliaj pojasnil in opravičil hkrati. Ustavna dopolnila, ki so zdaj v središču pozornosti vse Igoslovanske javnosti, so razmeroma obsežna in zadevajo (jpomembnejša vprašanja našega družbenega življenja, ^jajo stvari, ki so brez dvoma najbolj usodne za prihod- delovnega človeka kot posameznika, za vsak jugoslo- inski narod posebej, ter naposled, vendar ne nazadnje, za inpno življenje vseh narodov in narodnosti v Jugoslavi- L Urejanje vseh teh odnosov nikakor ni preprosta stvar, ito tudi besedilo ustavnih dopolnil (tako bomo imenovali , teh naših sestavkih ustavne amandmaje, ker se nam zdi, te ta beseda še najbolj verno nadomestuje izraz amandma) il preprosto. Slišati je mnogo tožb. da teh dopolnil ljudje f celoti ne razumejo ter se zato tem težje znajdejo v raz- ^avljanju o njih. Urednik me je naprosil, naj popolnoma prosto, v vsakomur razumljivem jeziku poskušal razlo- [iti tisto, kar je v predlaganih ustavnih spremembah po- glavitno in kar bo zanimalo preprostega kmeta, delavca ali kogarkoli že. Odkrito povedano je to hvaležna, a hkrati huda na- loga Hvaležna zato. ker se zavedam, da pojasnjujem [najširšemu krogu bralcev stvari, ki bi jih s-cer težko in 7. muko razvozlali, huda pa je. ker je tako zamotane in vse prej kot enostavno pi- sane stvari težko, predvsem Da tvegano preprosto razlo- žiti. Izpostavljam se namreč nevarnosti, da mi bodo prav- niki ali drugi očitali, da stva- ri preveč poenostavljam in lizlcrivljam. da jih celo zm^- no razlagam. Kljub temu mi- sliim. da je naloga, ki sem jo di7bil. tolikanj hvaležna, da se jo ie vredno lotiti, sa: Sre za to. da spoznamo z ze- I lopamemlnimi stvarmi širok i Itrog ljudi. To predvsem mi ie Dred očmi. ko se lotevam I tfga pisanja. Vsako kritično I opozorilo, popravek ali po- i buda bralcev mi bo pri tem jI ' veliko pomoč. . Ustava je najvišji zakon vsaike države. V njej so za- * pisane temeljne pravice dr- t življanov, postavljen druž- it o^ni [n politični red države jj Ustava je osnovno izhodišče za vso drugo zakonodajo, ki »lora b ti v celoti z njo u- 4 ^'^la.iena. O tem. ali je dolo- H ^^ zakon ali kak drugi ^ Dredpis skladen z ustavo. Presoja ustavno sod šče. ki lahko zakor. celo odpravi, če da nasprotuje nače- po.=?tavljenim v ustavi Mejniki v ustavnem življenju SFRJ y listavnem življenju so- cialistične .Jugoslavije ie ne- ^aj mejnikov, ob katerih se ^ora,mo kratko ustaviti Pr- 0 ustavo po vojni smo do- ji'' Jugoslovani leta 1946. V so bila združena nače- • ki jih ie sprejelo že II. usedanje Antifasističneg^ jveta Jugoslavije leta 1943 načela politične in zako- ^a-ne nrakse. k; so se u- , j JUavila že med NOB in do i ^^bod^tvi do sprejetja te i ustave. ' ^ "goslavija je doživljala izredno hiter go- , ^^oaarsk: in družbeni razvoj, šla je S'kozi mnoge trdne preizkušnje. Vse to je spre- minjalo našo stvarnost, po- rajalo nova spoznanja ter nas sililo, da spremenjenim razmeram prilagodimo tudi ustavo, sicer bi ostala ta ne- življenjska, uzakonjala bi nekaj kar je družbena vsak- danjost že zdavnaj prerasla. Zaradi tega smo leta 1953 izdali takoimenovani ustavni zakon, ki je pravno izrazil vse tisto, kar je bistveno no- vega zras^lo v gospodarskem in političnem življenju od le- ta 1946 dalje. V tem času je vzniknila ter se začela ure- sničevati zamisel o samo- upravljanju in to predvsem ie dobilo svoj izraz v ustav- nem zakonu. Naslednjih deset let razvo- ja in izkušenj je narekovalo odločitev, da se lotimo te- meljite spremembe tako u- stave iz 1946 kot tudi ustav- nega zakona iz 1953. Ustava, ki je bila sprejeta leta 1963, je združila oboje, vzelo pa bi nam oreveč časa. če bi hote. li opisovati, kakšne vse so bile novosti, ki jih je ta usta- va utrdila. Naj oovemo sa- mo to, da so dobile v njej poseben odraz takrat že bo- gate izkušnje delavskega in družbenega samoupravljanja. Življenje seveda ne miru- je. se ne drži ustav in zako- nov, gre svoja pota. družba pa jih mora sproti kolikor moč uravnavati po načelih družbenega reda ki se ji zdi za niene razmere, predvsem pa za njene ljudi najbolj sprejemljiv Pri nas nismo ustave nikoli .smatrali za vse čase dan in nedotakljiv za- kon. ki se ga razvoj družbe in vse številne spremembe v njej ne tičejo, ampak smo. kot vidimo tud' iz tega bež- nega oregl{?da razvoja ustav- nosti pri nas. sledili življe- nju. izkušnjam in novim spo- znanjem. Vse to je nareko- valo tudi spremembe ustave Tako smo se zdaj po osmih letih odkar smo sprejeli zadnjo ustavo, spet znašli pred tem, da terja življenje od nas ne novo ustavo, am- pak ta.ke dopolnitve, ki glo- boko posegajo vanjo. Res je, da smo že pred nekaj leti morali sprejeti nekatere spremembe oziroma dostav- ke (19 po številu), ki pa še zdaleč niso imeli tako globo- kega pomena, kot ga imajo zdaj predlagani amandmaji (dopolnila). Gre za dejansko upravljanje s stvarmi v zadnjih letih so v Jugo- slaviji dozorela nekatera ze- lo pomembna vprašanja, ki so vse bolj zahtevala odgo- vor v obliki čisto določenih sprememb na gospodarskem področju. v organizaciji skupne države, v družbenem življenju pa še ponekod dru. god. Samoupravljanje je po- stajalo z leti takorekoč os- novno področje družbenega ,n političnega zanimanja množice ljudi, ki so se z nMm srečavali pri svojem vsakdanjem delu, v svoji življenjski okolici, pa tudi zunaj svoje delovne organi- zacije. Vendar je tako da vse samoupravljavske pravi- ce iz razlogov, s katerimi se bomo v teh člankih o ustav- nih dopolnitvah še srečavali. ljudem še niso zagotavljale tudi dejanskega upravljanja s stvarmi Predvsem pa ljud- je. tudi tisti, ki so sedeli v raznih samoupravnih telesih, niso mogli odločati ne v svo- ji delovni organizaciji, ne v drugačni obliki v občini in republiki o večjem delu ti- stih sredstev, ki so jih s svo- jim delom ustvarili. Ne gre pri tem namreč samo za ti- sti del sredstev, ki je name- njen osebnemu dohodku, plačam, ampak za tisti večji del ustvarjenega dohodka, ki se je v vseh mogočih ob- likah odlival na najrazlič- nejša mesta, kjer so o njem odločali druffi. Spremeniti takšno stanje, zagotovit: več materialnih pravic samoupravljavcem, delovnim ljudem, gospodar- skim organizacijam občinam in naposled republikam, to je osrednji namen ustavnih dopolnitev, njihov poglavitni Dolitični cilj. Hočemo samostojne in močne republike S temi vprašanji ie nepo- sredno povezan tudi položaj republik in njihovega odno- sa do zveze. Po vojni se ie iz nekaterih razlogov o kate- rih bomo še govorili, čedalje bolj krepila moč državnega centra federacije ali zveze kot smo navajen- reči. R-jz- voj iueoslovanskesa d-žav- nega sistema je šel v tako smer. da se je zmanjševala samostojnost republik, veča- le pa so se pristojnosti -n vpliv zveznih oblastven h. gospodarskih in še mnogote- rih drugih centrov m'>či. Za takšne pristojnosti so bila seveda potrebna tudi mate- rialna sredstva, denar, zato je prišlo do tega, o čemer smo govorili malo prej: ve- lik del sredstev ki so jih ustvarjali v delovnih organi- zacijah, v republikah, se je odlival v vseh mogočih obli- kah v center in se potem od tu delil spet navzdol. Na kak- šen način, po kakšnih nače- lih in za kaj vse, tudi k te- mu se bomo še vrnili. Vse to pa je seveda ustvarjalo določene politične napetosti in nezadovoljstvo v republi- kah. Čedalje bolj živo in močno je postajalo spozna- nje, da smo prišli v našem družbenem razvoju tako da- leč. ko je treba te stvari spremeniti, razširiti 'federa- cijo številnih obveznosti, j: zmanjšati pristojnosti in pre- nesti večji del tega na repu- blike. Skratka napraviti re- publike samostojne, odgovor- ne v celoti za svoj razvoj, zvezi pa prepustiti samo ti- sto, kar je nujno, da oprav- lja v imenu vseh republik. Čaka nas še drugi del ustavnih sprememb To sta dva spleta poglavt- nih vzrokov, zaradi katerih se je politično in oblastno vodstvo Jugoslavije na po- budo tovariša Tita lotilo pred dobrega pol leta pri- pravljati spremembe in do- polnitve zvezne uiJtave 2e med oblikovanjem dopolnil, ki so zdaj v javni razpravi pa se je pokazalo, da terja doseženi družbeni razvoj v Jugoslaviji še mnogo širši poseg v ustavo. Sedanji pred- logi namreč ne posegajo v skupščinski sistem, v občine in ne urejajo vseh vprašanj, ki so še odprta v samouprav- ljanju. Zaenkrat spreminja- mo ali pravzaprav dopolnju- jemo tisto, kar je že v seda- njem trenutku nuj>no. Drugi del ustavnih sprememb naj bi bili na vrsti v naslednjih dveh letih, ker je potrebno za to mnogo dela in skrbna pretehtavanja. Podrobneje se bomo sedaj predlagandh ustavnih dopol- nil lotili v naslednjih šte- vilkah. I. Rudolf Problemi KS Lovrenc na Dr. p. Da je krajevna skupnost Lovrenc na Dr. polju v fi- nančnih težavah, ni treba posebej poudarjati. Po ne- uspelem referendumu je to normalna stvar. Nekateri po- samezniki mislijo, da bi svet krajevne skupnosti moral zato tem bolje gospodariti z obstoječimi sredstvi. Kaj b; moral pravzaprav svet o- praviti v tekočem letu? Po- kopališče je lepo urejeno. Mrliško vežo. ki je dograje- na v surovem stanju, bi bi- lo treba dokončno urediti. Treba je napraviti 200 m no- ve ograje. Ker sedanji pro- stor poštnega urada ne u- streza potrebam, je postavi- la PTT zahtevo: ali primeren prostor, ali ukinitev pošte v Lovrencu. Rešitev so poiska- li v gasilskem domu. zraven pa so še preselili oisarno KS. ki je tudi bila v neprimer- nem orostoru Toda krajev- na skupnost mora nadome- stiti gasilcem prostor, ki so ga ti odstop"li. Krajevna skupnost urejuje tudi avto- busni čakalnici v Lovrencu in Apačah. Ce pa pogledamo fmančna sredstva, ki so za vse te ootrebe na razpolago, vidimo, da jih je mnogo, mnogo Dremalo Lanskoletn.-? Drostovoljna akcija za mrli- ško vežo je dala 850.000 S d n odborniki pa so se za- vezali da bodo s prostovolj- nim delom izkopal! vodovod od KZ do pokopališča. Krajevna skupnost računa na veliko razumevanje pre- bivalstva pri reševanju vseh teh in drugih krajevnih pro- blemov. Teh je namreč še precej: v nedogled ne bo mogoče trpeti stanja, ki je vedno hujše v zvezi s cesta- mi zaradi vse večjega pro- meta motornih vozil, prah je namreč neprestano v zraku, treba bo misliti na skupen vodovod, ker grozi okužba talne vode itd., zato bo nuj- no potrebno ponovno misliti na to, da bi z načeto akcijo začeli reševati vse te odprte zadeve. Rešiti pa ne bo mo- goče ničesar brez sredstev. Zato bo treba misliti na po- noven referendum in zbirati potrebna sredstva najprej v domačem krogu, ker le v tem primeru lahko računa KS na sredstva širše družbene sku- pnosti. Za 8. avgusta letos pri- pravljajo lovrenške organi- zacije srečanje lovrenških rojakov, ki so zapustili kraj in živijo sedaj drugje. Teh je okrog 500. Na programu bo nastop pevskega zbora in godbe iz Kidričevega, fol- klorne skupine iz CirkoveCj domačega pevskega zbora, šolarjev, gasilcev in drugih. Pripravljalni odbor bo uk-e- nil vse. da se bodo rojaki res počutili kot doma. Vpra- šanje je samo. kaj bodo mi- slili o prizadevnosti občanov, ko bodo vidoli te razrite ce- ste Kdaj bo asfaltirana ce- sta Kidričevo—Majšperk? Ce bi to opravili do letošnjega občin.skega praznika, bi na- redili precej. DP STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 15. april Ig, I " ^^ Mladoletniško prestopništvo v ptujski občini Komandir postaje milice, Stane Širovnik: »Število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mladoletni storilci, iz leta v leto nara- šča, narašča pa tudi število storilcev teh dejanj. Od skupnega števila obrav- navanih kaznivih dejanj v letu 1970 (1693 kaznivih de- janj). So mladoletniki storili 287 kaznivih dejanj ali 16.9 odst.. kar je 47 kaznivih de- janj ali 19,5 od^t več, kakor v letu 1969. Mladoletni storilci so za- grešili 72 raznih tatvin. 38 odvzemov motornih vozil. 31 kaznivih dejanj poškodova- nja tuje stvari, 23 vlomnih tatvin in 27 kaznivih dejanj lažje telesne poškodbe. Sle- dijo tatvine mopedov, ogro- žanje varnosti prorneta, majhne tatvine, požigi, za- beležili pa smo po eno kazni- vo dejanje mladoletnih oseb v goljufiji, hudih telesnih poškodb, nezakonitega lova in ogrožanje varnosti. Regi- striranih je bilo še nekaj raz- nih drugih kaznivih dejanj, ki jih je skupaj 47. Vsa zgoraj navedena deja- nja je storilo 357 mladolet- nih storilcev. Med njimi je 119 starejših mladoletnikov, ki so storili 105 kaznivih de- janj, 102 mlajša mladoletni- ka, ki so storili 79 kaznivih dejanj in 136 otrok do 14 let starosti, ki so storili skupaj 103 taka dejanja, ki imajo sicer vse znake kaznivega de- janja, manjka pa jim subjek- tivni element, to je, element kazenske odgovornosti. Število mladoletnih storil- cev se je v primerjavi z le- tom 1969 povečalo za 35 ali 10,9 odst. Med njimi je mno- go povratnikov. Mladoletni- ki so storili tudd več težjih kaznivih dejanj, kar nas o- pozarja na resnost proble- ma. Največji številčni porast mladinske kriminalitete be- ležimo pri kaznivih dejanjih odvzema motornega vozila, ki je kaznivo dejanje po členu 254/a KZ, Ta pojav pri nas ni osamljen, saj je tovrstna kriminaliteta še bolj množi- čna v večjih mestih, pa tudi v drugih republikah. Ce primerjamo število 287 kaznivih dejanj, ki so jih za- grešili mladoletniki, s števi- lom 1406 kaznivih dejanj, ki so jih storile polnoletne o- sebe, vidimo, da je razmerje 16,9:83,1 odst. dokaj ugodno v korist mladoletnikov. Tudi razmerje 357 mladoletnikov proti 1142 polnoletnim sto- rilcem nam dovolj jasno po- ve, da problem mladinske kriminalitete v občini Ptuj vendarle ni tako zaskrblju- joč, kot se zdi na prvi po- gled. Da bi preprečili nadaljnji porast mladinskega krimina- la pri nas, bo treba poseči po strožjih ukrepih zoper mla- doletne delinkvente in najti boljše oblike za učinkovitej- šo prevzgojo vseh tistih, ki so zašli največkrat po krivdi svojih staršev ali slabe druž- be na pot kriminalne dejav- nosti. Le tako bomo prepre- čili ali vsaj delno omejili to družbeno zlo. Med ljudmi vlada prepri- čanje, da je mladih prestop- nikov največ. Iz navedenega lahko sklepamo, da je prav nasprotno in da ravno sta- rejši »potegnejo« za seboj miade ljudi, ki še niso spo- sobni presoditi, kaj je dobro in v prid njim in družbi in kaj je šikodljivo njim in družbi!« FK svoje zaostalosti. To zaupanje je še toliko večje, ker so izvedli referen- dum v času, ko naše gospo- darstvo pretresajo stabiliza- cijski ukrepi, med katere prav gotovo lahko štejemo padec dinarja, kot drugo, da se našim kmetom obetajo do- kaj visoke obrerrffenitve in ko cene na tržišču nenehno ra- stejo. Nekje smo brali, da so naše gospodarske organizaci- je prijavile uradu za cene nekaj nad 30.000 »novih« proizvodov, za katere zahte- vajo nove, višje cene. Kak- šni so ti »novi« izdelki, nam je prav gotovo jasno. Več kot na dlani je, da smo pri vsem tem potrošniki pov- sem nemočni in kljub temu se prebivalci v Veliki Nede- lji in v okoliških vaseh ni lotilo malodušje. Nasprotno. Z glasovanjem so dokazali, da so še pripravljeni za druž- bene akcije, čeprav bodo marsikje te dodatne obre- menitve težko zmogli, da bo marsikje treba ta denar pri- varčevati drugje. Pri tem se samo spomnimo, da so recimo v Lovrencu na Dravskem polju že dvakrat imeli referendum in obakrat so dobili premalo število gla- sov za uvedbo krajevnega sa- moprispevka. Kje so tu vzro- ki za takšno nezaupanje v vodstvo krajevne skupnosti, ali pa so morda vzroki drug- je? Vsekakor pa je upati, da bodo ljudje v tej krajevni skupnosti naposled spoznali, da je tudi njim potreben kra- jevni diftar. če hočejo imeti boljše ceste, urejeno pokopa- lišče, cestno razsvetljavo in drugo. F. H. TEDNIK, VAŠ LISI Popis, popis, popis.». ... je bilo zadnjih štirinajst dni slišati na vseh koncih in krajih. Vidiš prijatelja ali znanca, kako zamišljeno hiti po drugi strani ulice z nabi- to aktovko in veš, popisova- lec! Mnogi so za nekaj časa opustili vsakdanjo službo in delo ter se odpravili s svinč- nikom in popisnimi obrazci podatkom naproti. V ormoški občini je bi^o približno 80 po- pisovalcev in vsi so svoje de- lo opravili pred potekom po- pisnega časa, to je pred 10. aprilom. Med ormoškimi po- pisovalci pa je Janko Sever, predmetni učitelj na osnovni šoli Tomaž, dosegel svojevr- sten rekord. V enem dnevu je popisal kar 75 ljudi, zata smo ga prosili za krajši raz- govor. Znano je, da bodo podatke, ki ste jih popisovalci zbrali, obdelali v elektronskih raču- nalnikih, zato je popisna po- la bila malo »čudna« pred- vsem glede odgovorov. Kako ste se pripravljali na popis? Janko: Preprosto! Vsi po- pisovalci smo imeli. 3-dnev- no instruktažo o načinu in izvedbi popisa. Tu smo se se- znanil; s popisnim materi- alom. Vsak dan smo tudi ob- delovali enega od popisnih obrazcev in si tako pridobili »kvalifikacije« za praktični del popisa. Kje si popisoval, v kate- rem delu ormoške občine? Janko: Popisal sem vasi Trn ovci in Senčak. To sta po moji oceni naj zaostale j ša in zato tudi najrevnejša kraja ormoške občine. Ležita n, tromeji ptujske, Ijutomers^ in ormoške občine. Močvitj tereni in slaba ekonornsk zmogljivost ljudi ter velilj oddaljenost od trga so za | kraje karakteristični. koliko ljudi si popig, skupaj in koliko na dan? Janko: Ne spomnim se v( točno, mislim pa, da sei popisal skupaj približno l{ ljudi. Prvi dan 60, drugi da 75, naslednje dni pa nekol; ko manj. Senčak in Trnovi sta razloženi vasi in so hii precej oddaljene druga o druge, zato sem popisal le { ljudi dnevno. Podatki popisa so stroj tajnost, vendar mislim, dai s splošno oceno tvojega pj pisnega okoliša ne boš pi» grešil. Kaj misliš? Janko: To je zelo širofc vprašanje. Oceno kraja j lahko dal tudi če ne bi bi popisovalec in bi se po njd kar tako sprehajal, zato br« bojazni lahko povem neld stvari. Najprej naj povei da v teh krajih živijo dotj ljudje, ki so zadovoljni 1 skromnim kosom kruha | kozarčkom domačega v^ 0»Dje si pridelajo s prasa rim orodjem našega kmetij stva kot je motika ipd. D kvarjajo se torej izključno kmetijstvom, ki pa je na iz redno nizki stopnji in n vem. če v tem primeru lah ko sploh govorimo o kak šnem razvoju in napredki So mogoče izjeme, venda jih lahko zanemarimo. Veli ko ljudi se preživlja s te žaškijn delom. Videt: je pri mere neobdelane zemlje, \ kaže znake, da je pred le' bila obdelana. Precej je osts relih ljudi, ki so jih mla( zapustili in odšli v svet. 1 ljudje niso dovzetni za kaki šno koli mehanizacijo in ' je njihova sreča, ker si je nasprotnem primeru ne ' mogli kupiti ali vsaj naje Hiše so po večini stare m 200 let. Mislim, da bi ljude teh krajev morali neka pomagati. Al: s cenenii krediti ali pa kako druga< Pred tem pa bi naša km_et ska pospeševalna služba ffl rala najti pot do teh kraj in teh ljudi. Morala bi iti hiše do hiše od človeka človeka. Na koncu le Janko še T vedal. da mu je kot prosv nemu delavcu pri Tom£ popis zelo koristil, naspl pa tudi zato. ker je pobi spoznal kraje, od koder o« in več kilometrov daleč p hajajo njegovi učenci. Tž bo tega otroka lažje razurr saj prihaja iz socialnega^ kolja. ki zaradi svoje Ijenjske stiske nima dov časa niti volje popolno s beti za svojega šolarja. Janko, hvala lepa. ŠE VEDNO PEREČE VPRAŠANJE CEST Na nedavnem zboru volil- cev v Kidričevem je med drugimi perečimi problemi krajevne skupnosti bilo tu- di zelo mnogo govora o sta- nju cest na območju krajev- ne skupnosti. Seveda je v prvem redu bilo govora o cestah IV. reda, katere bi naj urejevale krajevne skupno- sti, ki bi seveda za to mora- le dobiti določene vsote de- narja od občine, ki te ceste vzdržuje. Tajnik krajevne skupnost: Matevž CESTNIK je na razna vprašanja glede vzdrževanja omenjenih cest obrazložil, kako je s tem problemom, in dejal, da je v lanskem letu v mesecu ma- ju menda bilo nekaj govora o tem, da bi se naj te ceste prenesle v pristoinost kra- jevne skupnosti, vendar je takrat bilo rečeno, da jih vzdržuje komunalno podjet- je in da bi tako še pač za lansko leto ostalo. Rečeno je tudi bilo. da cesto v Njiver- cah prav tako vzdržuje ko- munalno podjetje Ptuj. ven- dar so prebivalci Njiverc bili ogorčeni in razočarani, ker komunalno podjetje na nji- hovo cesto ni v lanskem letu pripeljalo niti kupa gramo- za in je bil na cesti le tisti gramoz, ki ga je dala navo- ziti krajevna skupnost, spla- nirali pa so ga prebivalci sa- mi. O perečem stanju cest IV. reda je vsem, ki so bili na zboru volivcev, precej go- voril tudi odbornik občinske skupščine Maks JABLOC- NIK, ki je volivce seznanil z odgovori, ki mu jih je po- sredoval načelnik oddelka za finance SO Ptuj Anten Purg, ko mu je prav tako postavil vprašanje vzdrževanja in prenosa cest IV. reda na kra- jevne skvipnosti. Seveda so pri tem nedvomno precejšnje težave, ker mnoge KS same verjetno ne bi zmogle vzdr- ževanja. ker pač nimajo za to potrebne mehanizacije, vsekakor pa je to problem, kitare mnoge krajevne skup- nosti, in ki bi ga bilo treba čimprej zadovoljivo rešiti, saj je to problem št. 1. M. F. S SAMOPRISPEVKOM NAPREDKU NAPROTI V Tedniku smo sicer že po- ročali. da so nedavno tega dokaj uspešno izvedli v Ve- liki Nedelji referendum za u- vedbo krajevnega samopri- spevka. To bi sicer ne bilo nič posebnega, če vemo, da ie v nekaj zadnjih letih ve- čina krajevnih skupnosti že izglasovala uvedbo plačeva- nja krajevnega ^inarja. kije izključno namenjen za ne- kakšne dodatne investicije v krajevnih skupnostih, kot je modernizacija krajevnih cest. poti. mostov, ureditev noko- pali.5č. cestne razsvetljave in drugo. O tem sicer ne bi več pi- sali. če nas k temu ne bi spodbudilo to. da so morali imeti krajevni faktorji v Ve- liki Nedelji v rokah močne karte, karte, ki se imenuje- jo zaupanje v vodstvo kra- jevne skupnosti in zato je pričakovati, da bodo tudi sredstva, ki jih bodo v tej kraievn: skupnosti zbrali v naslednjih petih letih res najbolj koristno porabili in da se bo v kraju marsikaj spremenilo, izboljšalo in bo tako kraj postal lepši, kot najvažnejše pa je prav goto- vo to. da se bodo dvignili iz -EpNir — ČETRTEK, 15. april 1971 STRAN 5 Krajevni praznik 4 Središču Letos poteka 30 let odkar J) naši narodi pričeli odkrit za svobodo in svoje pra- vice. Praznujemo tudi 30-let- jico ustanovitve naše Ijud- jje armade ter 30-letnico iz- jeljeništva. Vsem tem praz- nikom je bil letos posvečen [udi XVII. krajevni praznik Središča ob Dravi in okolice. Vsako leto 11. aprila obu- jajo Središčani spomin na tragične dogodke nemškega terorja, ki je v Središču in okolici zahteval prek 80 smrtnih žrtev ter poslal na negotovo pot izseljeništva 179 prebivalcev tega kraja. Slovesnosti in praznovanja žalostnega spomina so trajala ves prejšnji teden, zaključili pa so jih v nedeljo. Zjutraj je bila komemora- ci;a pri spomeniku padlih. Najprej je predsednik kra- kvne organizacije zveze bor- cev NOV Anton Marčec po- hžil venec na spomenik, po- 'fm pa spregovoril o deležu ^rediških žrtev pri zmagi na- fe narodnoosvobodilne vojne in tako središki praznik po- ^erii spoštovanje spomina ^^tev in volje, da bo bodoč- ^ost lepša, srečnejša, da bo- napori v družbenem živ- 'jenju dostojni velikih žrtev, ^anio tako bomo dokazali, da zrel narod, ki ve, kje je ^iegovo mesto, in ki so mu ^^etli primeri lastne zgodo- ^ine kažipot v življenje. Ko- ^emoracijo pri spomeniku ^^ popestrila domača godba ^ pihala in recitacija Lidije °OTko, učenke središke osnovne .?ole. Svečano sejo, ki je bila v '^i^o dvorani, je pričel in po- ^iravil goste predsednik kra- JPune organizacije SZDL ^^^dišče Edvard Pajek. Med so na svečani seji bili Milko Goršič, sodnik ^stavnega sodišča SRS, Franc ^ovak, predsednik OS Or- Vlado Ožbolt, predsed- OK SZDL in zvezni po- stanec, Schvoeiger Viktor, ^'''^dstojnik organizacijske j^^ie zavoda za šolstvo iz '^f^nbora, Silvo Bedrač, se- kretar OK ZKS, Rado Puše- njak, republiški poslanec iz Ljutomera in drugi. V imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij je prisotne po- zdravil Sih^o Bedrač ter v svojem daljšem govoru pod- črtal pomen tradicije NOV. O pomenu krajevnega praz- nika pa je spregovoril Ed- vard Pajek. V prostorih osnovne šole so v jutranjih urah odprli razstavo pod naslovom Naši prijatelji v stanovanju. Tu smo lahko videli zbirko sob- nih cvetlic, ptic pevk, knjig in vsega, kar človeku lepša stanovanje in življenje. Raz- stava je bila odprta dva dni. Dopoldan, ob 10. uri, so pričeli z orientacijsko-patrol- nim pohodom rezervnih vo- jaških starešin. Pohod je or- ganizirala krajevna organi- zacija ZRVS Središče. Pri pripravah in v komisijah sta sodelovala podpolkovnika Boško Starčevič in Savo Iva- novič iz Varaždina. Prišel je tudi Franjo Josip, sekretar ZRVS varaždinske regije. Na pohodu je bil poudarek na reševanju strateških nalog. Sodelovale so ekipe krajev- nih organizacij ZRVS ormo- ške občine. Zmagala je ekipa Središče II pred ormoško in ivanjkovsko ekipo. Med po- samezniki je bil daleč naj- boljši Franc Kelemina iz Grab pri Središču. Popoldne so središki in ob- reški gasilci manifestirali suhe vaje, avto-moto društvo pa je prikazalo nekaj spret- nostnih voženj z mopedi. Zmagal je Rudi Kerš iz Sre- dišča pred Vladom Borkom iz Obreža ter Brankom Fili- pičem iz Grab. Vse prireditve so bile do- bro obiskane, tako kot je to v Središču že običajno. Praz- nik krajevne skupnosti pa so zaključili s tradicionalno za- bavo in plesom. Za razpolo- ženje je skrbel ansambel Ve- seli pastirji, ki so tokrat pas- li ovčice do zgodnjih jutra- njih ur naslednjega dne. jr Udeleženci svečane seje Izguba svobode pred 30 leti Ponoči na četrtek, 10. a- prila so prispele na Breg pr- ve skupine nemškega voja- štva. Ptujski jugoslovanski pionirski bataljon pa se le u- m.aknil na Turnišče. Nemška štuka-letala so ga napadla. Nanj so odvrgli petnajst bomb težkega kalibra, ki so ubile nekaj jugoslovanskih vojakov in poškodovale graj- sko streho in park. Družin: Hunker in Lippit. lastnic; gradu, sta zbežali v bližnji mlin. Po napadu so se jugo- slovanski vojaki umaknili proti Vidmu. Nemci so zase- dli grad, z glavno silo pa sle- dili umikaioči se jugoslovan- ski vojski. 2. Nemško poročilo navaja, da so na potip roti Leskovcu Nemci naleteli 10. aprila 1941 na bunkerje, ki so jih kmalu počistili. Ko so nemški vo- jaki preiskovali civiliste gle- de orožja v gt^stilni Kos na Bregu, bi bili skoraj ustrelili dva oborožena moža. lastni- ka gradu Lippita -n revnega krojača Zavca. vendar do te- ga ni prišlo zaradi poiasnila gostilničarja o obeh možeh. Tega dne ie padel pri haj- dinski postaji nemški vo.jak, ki so ga pokopali na Hajd - ni. Vedno več nemške voj- ske se je pomikalo skozi Ptuj V noči na 10. april, je prišel na breško šolo odde- lek nemške pehote, nato oa obveščevalna enota. Skozi Ptui in Breg so drvele moč- ne avtomobilske kolone V soboto. 12. aprila, je zahte- val na Bregu nemški podof- cir bencin, a Slovenci nisn hoteli izročiti ključev od skladišča. Gasilci. nemšk' privrženci, zaprošeni za ben- cin, so vdrli v skladišče in odprli Nemcem bencinska tanke. Iz dnevnika UM Nedelja, 6. 4. 1941: Danes zjutraj se je pri nas začela vojna. Kako tuja mi je bila dotlej ta beseda, kljub temu, da smo prebira- li vojna Doroč la s Poljske in iz Francije. Tedaj se mi ie zdela voina nekai oddalje- nega. toda ostudnega in zve- rinskega. Vendar smo se ko- maj zavedali, da so v potop- ljenih ladjah in .sestreljenih letalih umirali ljudje, ki s" si nemara prav tako želeV živeti, kot mi v tem mrzlem aprlskem dnevu ko letai'^ štuke nad naš-m- glavam- ir sejejo grozo in strah . N« drugi strani Drave rijeio ju goslovanski vo-aki oo 7eml'' in delajo zaklone, iz kalerh se pokaže včasih kakšna glava in takoi zopet izgin*^ Cez most neutrudno drdrai«^ vojaški vozov- naše vojske Ljudje so zbegani. Poroči- la so zelo čudna Po nekate- rih so Nemci v Radgoni, po drugih v Ljutomeru, po tret- jih v Slovenskih goricah, le nekaj kilometrov od nas. Kjerkoli so. njihov prihod je le še vprašanje časa. Ponedeljek, 7. 4, 1941: Se pred mesecem je bilo hajlanjem začela objemati no. Nikjer strahu pred smrt- jo, nikjer groze pred nečim temn m. neznanim .. Brala sem knjige, hodila na spre- hode. se pripravljala na šo- lo. Včeraj so sanje o svetli prihodnosti zamrle. Danes živim popolnoma drugače V kleti prisluškujem grmenju štuk in čakam, kdaj se bo sesedla streha nad našimi glavami in bo konec življe- nja ... Ko nato gledam knji- ge na polici, se mi zdi. da se vse te vrednote rušijo v prah in da ni nikjer nikogar več. ki bi jih še lahko dvigal .. Oče je odšel pred pol ure prek Drave .. Petrolejka brli iin rše čudne sence Ra- da bi vedela, če bo kdaj na svetu še kaj sončnih dni... Od nekod prihaja zamolklo grmenje. Torek. 8 4 1941: ... Pretresljiv ie pogled na železne in lesene ostanke mo- stov. prek katerih so deset- letja mirno hodili in se vo- zili Ijudie. Vtisii se stopnju- jejo in postajajo bolj in boJ| pretresljivi. Dopoldne smo zagledali v Ptuju prve Nem- ce, ki so šli z brzostrelkami proti Dravi. Sam mladi na- duti obrazi pod jeklenimi če- ladami. Pesti so se nam kr- čile od žalosti Ln občutka o- nemoglosti, ko smo poslušali trdo udarjanje švabskih škornjev po pločnikih. Po- tem je bilo zopet treba be- žati v klet. Nad glavami so žvižgale granate, široko od- prte oči so bolščale v temo... Nato je vse ponehalo. Z druge strani Drave pri- hajajo le še posamezni stre- li. ki pričajo, da se naši še drže ... Po ulici je štorklj^- lo nekai Nemcev. Vrata so- sednje hiše so se odprla Ze priletna vdova je planila s šopom rož in med glasnim hahljanjem začela objemati in polj ubo vati mlečnozobe zelence ... Potem je planila izza vrat še služkinja, ki je nosila v rokah na pladnju najrazličnejše dobrote. Obe sta tlačilii vse tisto Svabora v žepe in usta. Divjemu vpitju »Heil Hitler«, je sle- dil žvižg granate, vrata so s« s truščem zaprla. Nekje je treščilo Znašla sem se spet v kleti... Nenadoma sem se zavedela in rekla: »Treba bi ji bilo pljuniti v obraz!« Ko- »Komu?« le vprašala mama. Potem je sledila tišina ... Sreda, 9. 4. 1941: Noč smo preživeli v eni od sosednjih kleti, ki se je spremenila v moderno utrd- bo z vedri vode in peska ter Pisano množico sosedov in sosed, ki so zasedli vse pro- store po drveh, premogu iti golih tleh... (Drugič dalje) STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 15. aprn ■ Zakaj se člani delovne skupnosti ne zavedajo svojih p]'avic in dolžnosti? Nihče ne bo nikomur ničesar podaril Včeraj so se člani delovnega kolektiva gostinskega podjetja »Hotel Planina« iz Slovenske Bistrice na referen- dumu odločali za pripojitev h gostinskemu in trgovskemu podjetju »Pohorje« iz Maribora. Zal, zaradi zaključitve te številke Tednika ne moremo govoriti o rezultatu referen- duma, zabeležimo pa lahko le nekaj utrinkov s sestavkov, ki smo jim prisostvovali, pred tem pomembnim korakom. Nikakor ni naš namen, da bi kakorkoli škodili gostin- skim delavcem obeh organi- zacij, smatramo pa za pravil- no, da opozorimo na nekate- ra dejstva, ki potrjujejo, ka- ko malo delavci razmišljajo o svoji samoupravni vlogi, ki je še vse kaj drugega, kot golo razdeljevanje prisluže- nega denarja. Zamisel o združitvi bistri- škega podjetja s kakšnim močnejšim partnerjem sega že nekaj let nazaj. Bistriško gostinstvo životari iz leta v leto in povsem jasno je bilo, da tako dolgo ne bo več šlo. Zlasti so bila razmišljanja pospešena, ko se je s Kolo- nialami združilo gostinsko podjetje »Grad Statenberg«. Obstajali so predlogi, da bi se tudi GP Planina priklju- čilo k tej integraciji, vendar je čas pokazal, da to ne bi bilo najbolj smotrno. Srednjeročni razvoj gostin- stva in turizma v občini Slo- venska Bistrica je predvide- val spremembe, kljub temu pa imamo sedaj, ko so go- stinci pred dejstvom, neka- tere tehtne razloge za raz- mišljanje. V povezavi z občinskim sindikalnim svetom je prišlo tudi do začetnih pogovorov o združitvi bistriškega go- stinstva s »Haloškim bise- rom«, toda o tem kaj več be- sed kasneje. Medtem so namreč v GP Planina razpisali referendum za združitev z že omenjenim mariborskim podjetjem. Na željo občinskega sindikalne- ga sveta Slovenska Bistrica je prišlo do sestanka članov sindikata, ki je bil 5. aprila, udeležili pa so se ga: pred- sednik skupščine občine Slo- venska Bistrica Miro Kolen- ko, predsednik občinskega sindikalnega sveta Božo Str- nad in tajnik te organizacije Ivan Frangež. Takole je spregovoril uvo- doma Božo Stmad: »Zapro- $iU smo za sestanek s kani sindikata, ker se moramo o integraciji pogovoriti kaj več. Zal moram v začetku ugotavljati, da smo za inte- gracijo bistriškega podjetja z mariborskim izvedeli na cesti. Mislim, da je to malce žalostno. Nočem, da hi me napak razumeli, nikakor ni- smo proti integraciji, na- sprotno, že nekaj let trdimo, da je to izhod. Neprijetno se počutimo tudi tisti, ki smo se o tem pogovarjali s pred- stavniki ptujskega ,Haloške- ga bisera'. Smatram, da naša poslovna morala zahteva, da pogovore, ki smo jih načeli, tudi zaključimo, čeprav, po- novno poudarjam, nimamo nobenega interesa siliti k združitvi s tem ali onim. Tehtno moramo razpravljati o vseh možnostih in poiskati najboljšo. Pri vsej stvari se mi zdi možno dvoje: ali je bil sklep delavskega sveta za izvedbo referenduma preura- njen ali pa ,Pohorje' nudi zares najbolj idealne pogoje. Običajno je vzrok za hitro odločitev osebni dohodek, za- vedati pa se moramo tega, da je združitev možna s ti- stim, v okviru katerega so mogoče vse možnosti razvoja. Vsekakor pa ne smemo mi- sliti samo na danes, temveč na malce daljše obdobje. Zgolj obljube nam ne morejo zagotoviti ničesar. Mislim, da so bila oh raz- govorih s Haloškim biserom načeta nekatera zanimiva vprašanja, ki so bila zelo tehtna. Dejstvo pa je, da so- delavci bistriškega podjetja razgovorov niso nadaljevali, zakaj, ne vem ... Nikakor pa se ne morem strinjati z združitvijo, ki ni tehtno preučena, z združit- vijo, za katero člani delov- nega kolektiva niso dobili v roke nikakršne analize, ki naj bi ponazorila, kje je bo- dočnost.« Potem se je v razpravi oglasil direktor GP »Hotel Planina« Maksimilijan Sa- mec: »Najprej bi spregovoril o ekonomski analizi. Verjet- no je vsem znano, da je iz- delal ekonomski center Ma- ribor perspektivni plan raz- voja turizma in gostinstva za širše območje Maribora. Ta stvar je prav gotovo do- bro preštudirana, predvide- vajo pa, da naj bi bili v Ma- riboru le dve gostinski pod- jetji. Zaenkrat do realizacije ni prišlo, nastale pa so tudi določene spremembe ob združitvi hotela Slavije z ljubljansko Emono. Zakaj smo se torej odločili za ma- riborsko področje? Veže nas glavna prometna žila, v pri- hodnosti pa bomo dočakali tudi hitro cesto. Nujno je po- trebna povezava. .Haloški biser' bo imel veliko skrbi za zadovoljitev potreb ob drugi magistrali, ki bo pote- kala od Maribora prek Za- greba na Jadran. Mariborsko gostinstvo Ima že izdelan načrt; kolikor se bomo pri- ključili, nas bo razvoj poteg- nil s seboj, to pa nam daje tudi trajno prosperiteto. Ne gre samo za to, da de- lavcem dvignemo osebne do- hodke, temveč nas pri zdru- ževanju vodi mnogo drugih momentov. .Haloški biser* je v zadnjih letih naredil ne- dvomno velik korak, trenut- no pa so s svojimi sredstvi toliko angažirani, da ni pri- čakovati, da bi kaj več vlo- žili tudi v bistriško gostin- stvo. Tudi nam je bilo ob- ljubljeno, da bomo o pogo- vorih, ki smo jih vodili na sindikatu, dobili zapisnik, pa ni bilo ničesar. S strani predstavnikov družbenopolitičnih organiza- cij je bilo povedano, da je odločitev hitra. Mi menimo, da je naš razvoj zagotovljen v teh okvirih, za katere se odločamo. Vsekakor ne sme- mo pozabiti, koliko smo na- redili v zadnjih treh letih. Od devetih milijonov starih dinarjev izgube smo uspeli do lanskega leta vložiti v sklade okoli 17 starih milijo- nov dinarjev, povečali pa smo tudi osebne dohodke za 40 odstotkov.« Predsednik skupščine ob- čine Slov. Bistrica Miro Ko- lenko pa je menil: »Pri vsem me najbolj moti to, da da- našnje besede izzvenijo kot da pritiskamo za to in zoper ono združitev. Tovariš direk- tor trdi, da je izdelan pro- gram za razvoj mariborskega gostinstva, kar pa še vedno ni pogoj, da se mora tudi bistriško tako orientirati. Mariborčani so izdelali na- črte s svojih vidikov in so verjetno tudi predvidevali, kje so njihove nadaljnje možnosti razvoja. Poudariti moram, da mi v Slovenski Bistrici ne želimo imeti ni- kakršnih krčem več, temveč da hočemo urejeno gostin- stvo. Tudi sam se ne morem strinjati z besedami tovariša direktorja, ki pravi, da mu je dal vsa zagotovila direk- tor ,Pohorja'. Tako pomemb- ni dogodki morajo biti res- neje obeleženi. Mislim, da se razumemo, da ni vprašanje integracije, temveč da gre za njeno obliko. Dobil sem občutek, da čla- ni kolektiva le niso tako se- znanjeni, kot bi morali biti. Se vedno je čas, da se izdela analiza, ki bo bolj tehtna kot dogovarjanja...« In spet smo prisluhnili Bo- žu Strnadu, ki je izrazil za- dovoljstvo, ko je slišal neka- tere argumente, ki govore v prid integraciji, poudaril pa je tudi, da bo še bolj zado- voljen, ko bo imel pred sa- bo napisano analizo, ki jo bodo podpisali odgovorni uslužbenci obeh podjetij. Potem smo prisluhnili še predsednici delavskega sveta Kosanki Kos: »Doslej nima- mo v rokah nikakršnih trd- nih zagotovil, da bodo oblju- be zares izpeljane. Gre torej zgolj za obljube, s katerimi pa se ne smemo zadovoljiti.« Predsednik upravnega od- bora Ludvik Milkovič pa je menil: »Dobro veste, da že nekaj mesecev nimamo raču- novodje. Nikakor si ne mo- remo privoščiti, da bi mu plačali 250 starih tisočakov, pa tudi tako močne uprave si ne moremo privoščiti. Ni res, da bi se direktor dogo- varjal sam. Tudi drugi smo bili prisotni in smo bili se- znanjeni z dogodki...« Se bi lahko zapisali kakš- no besedo o tem sestanku, vendar naj ta del sklenemo z ugotovitvijo, da so sklenili, da do prihodnjega ponedelj- ka izdelajo analizo, pri kate- ri naj bi sodelovala tudi tri- članska komisija bistriškega kolektiva. Teden dni kasneje smo spet bili med gostinci. To pot je bil sklican zbor delov- ne skupnosti, udeležil pa se ga ni nihče izmed predstav- nikov družbenopolitičnih or- ganizacij. Vsi zaposleni smo dobili v soboto pogodbo o ureditvi medsebojnih odnosov ob pri- pojitvi. Poudariti pa mora- mo, da so se teden dni prej dogovorili malce drugače, namreč tako, da bodo izde- lali nekakšno analizo. Prav gotovo je med prvo in drugo občutna razlika. Zal pa smo bili priče tudi mnogim muč- nim prizorom, ki so nas pre- pričali, da bistriški gostinci nimajo razčiščenih pojmov o samoupravljanju. Najprej si nismo bili na jasnem, ali imajo praktikan- ti pravico glasovanja na re- ferendumu. Ko je direktor prinesel statut, smo lahko videli, da to pravico imajo. Slišali smo tudi to, da so lahko . voljeni v organe upravljanja, s čemer pa se nekateri nikakor niso stri- njali. Prepustimo statut dru- gi priložnosti, kajti to je bil le uvod v dokaj žolčno raz- pravo, ki je bila pravzaprav nadaljevanje izpred enega tedna. Najprej smo lahko slišali naslednje: prejšnji te- den smo se dogovorili, da bo vso zadevo predelala tričlan- ska komisija, vendar se to ni zgodilo, kajti pri pogodbi je sodeloval le tovariš direk- tor. Predsednica delavskega sveta je tudi menila, da s to pogodbo, ki je prav tako polna nejasnosti, ni bilo na- rejeno bistveno. Kajti gostin- ski delavci še vedno ne raz- polagajo z bolj oprijemljivi- mi dejstvi kot so obljube. Nobenih številk ni, ki bi pre- pričevale. S strani predsednika upravnega odbora smo spet lahko slišali, da problem na- staja samo zaradi uprave. Tega mnenja pa je bila tudi večina članic kolektiva. Sli- šali smo lahko celo pripom- be, da če bi se šlo morda za dve natakarici, da potem problema sploh ne bi bilo. Povsem jasno je bilo, da je večina članov kolektiva za referendum in priklj^^j, čeprav niso imeli pred j! n, izdelane analize, ternve^ pogodbo, ki je že podpij. f s strani vodilnih usW • cev »Pohorja«. Slišali ^'' lahko veliko hudih C . direktor pa je celo »Prvi dan, ko bo referetKi uspel, bom dal ostavko I K besedi se je prigC tudi predsednica sindifc Marija Vulič: »Nobenega, mena nimam razbijati j ^ ključitev. Vseeno pa m^ ij da bi morali imeti v rol'' malce bolj trdne argutnti' kot so obljube. Zakaj nc ' bilo napisano, kaj bj' storili letos, prihodnje |' in kasneje? Zakaj tudi ne' bili seznanjeni s pravilnik' o nagrajevanju .Pohorja: njihovim statutom, in not zadnje, zakaj ni prišel dij tor ,Pohorja' danes na se; nek, saj bi lahko odpo mnoge nejasnosti?!« In spet smo lahko sli pojasnjevanje direktf Maksimilijana Samca: »j dajmo torej k devetemu! nu pogodbe, ki se gl ,Podjetje Pohorje se zave je, da bo skrbelo kot d« gospodar enote Planina, je, da se bodo osnovna 4 stva redno vzdrževala in navijala, tako da bodo govarjala pogojem, ki zahtevajo predpisi.' Se slednje besedilo: ,Podl Pohorje se zavezuje, d^ petletni plan realizid V nadaljevanju pa je šej dal: »Zavedati se mon* da pa je bistvenega poij skupna komerciala, saj j ,Pohorje' precej večje in superrabate. Ze saiB( tem bomo pridobili okoli; milijonov starih dinaij Bistvo vsake integracije je, da se zmanjša režija. Podobnih, na pamet po danih fraz smo slišali še: kaj, vsekakor pa bi bilo i ristno slišati, kje so prav prav bistveni vzroki intej cije. . Tudi se ne moremo s njati z besedami tovariša rektorja Samca, ki jih je vedal na koncu, češ da predsednik občinskega si) kalnega sveta Božo Str že tako zadnjič dejal, manjka le še pogodba, napisan dokument, s kat( naj bodo seznanjeni vsi posleni. Tega predsednik zago ni rekel, vsaj kolikor spomin ne vara, kajti d jasno je govoril o analiz pa je nekaj bistveno ' gega. Referendum je minil vemo za rezultat, potP pa se nam je zdelo, da p mo o vsej stvari kaj kajti integracije in pripo so danes kar nekam vsa nja stvar. To pa še ne meni, da jih tako moi tudi razumevati. Samouf. Ijavci gostinskega pod »Hotel Planina« nas prepričali, ali so prevU dejstva, obljube ali želj zares boljšem jutriš' dnevu. Prihodnost pa bi rala hiti začrtana jasno D. Utenl -EpNir — ČETRTEK, 15. april 1971 STRAN 7 jiloški hotel je zamenjal upravnika na za- tlvU turistične sezone. Zanimalo nas je, kakš- so njegovi načrti itanje se izboljšuje pred kratkim je hotel »Je- jalem« Ormož dobil nove- , upravnika. Bruno Gerdo- f, dosedanji upravnik je že /prihodu v Ormož povedal, , bo ostal samo začasno, do- (er ne bodo našli drugega, i^ovil se je tudi zato. ker ; zdravstveno ne počuti ijbolje. Novi upravnik hotela »Je- gialem« v Ormožu je Juli- IB Mere iz Ptuja. Po gostin- Id šoli v Mariboru je pet let lelal v mariborski Slavij!, lozneje pa se je strokovno ipopolnjeval v hotelu Golf A Bledu. Po posredovanju liT. Gerdoviča, ki je bil v go. ' itinski šoli njegov učitelj, je Kdaj prevzel vlogo upravni- J, ka v ormoškem hotelu. . Najprej sva se pogovorila o nekaj splošnih stvareh in ' tov. Mere se je strinjal z o- j njegovega predhodnika J ^ izrazil prepričanje, da je ormoški hotel pač malo ne- j fodno zgrajen, ker je večina strežbe v prvem nadstropju. '] kuhinja pa v pritličju. Vse skupaj je povezano z enim [J samim dvigalom, ki pa se J včasih pokvari. To so ne- ^Ivomno objektivne težave, ki je treba upoštevati. Nato jI ^va začela z vprašanji: Znano je, da je ormošk* ho- bil že večkrat tarča kri- |ikov, ki so bolj ali manj ob- oi l^itivno ali subjektivno kri- njegovo delo. Kaj me. ji« "ite. se je stanje kaj spre- Icd "»enilo? .j „®^ojemu "predhodniku, tov. if( .^i^doviču gre veliko prizna- jCn^^' uspel uskladiti in ff ] ^^^ti posamezne enote de- id« rr ^ znotraj hotela več ^ J' težav. Se vedno pa se uba- s kadrovskimi vpra- ff! mislim, da je naše .^^je nesposobno, mislim pa. t^i zaveda, da ho- cfl'l 2 Rostilna n da je treba Rostj ravTiati tako, kot se za hotel spodobi. Odpraviti bomo morali tudi pretirano domačnost. Imamo primere in nemogoče je. da natakar ali natakarica, ki je v službi, na veliko kramlja s svojim znancem. Razmišljamo o tem, da bi naše osebje bilo dobro poslati na strokovno izpopol- njevanje v kakšen velik ho- tel višje kategorije. Morali bomo nekaj vložiti v izbolj- šanje kadra, če hočemo, da bo tudi to delo steklo. Znano je, da imate stalne (fiksne) osebne dohodke. Mnogi menijo, da bi dosegli večji učinek in s tem spod- budo zaposlenih, če bi bili plačani po prometu. Kaj me- nite o tem in kako je hotel uspel v lanskem letu? Hotel je še mlad. Ni še rednega kontinuiranega dela iz česar pa izvira mnogo drugih stvari. Niti kuhinja niti strežba še nista polno za- posleni in zato ne moreta do- segati polnega efekta Za vse to pa nismo krivi zaposleni. Vsi mladi hoteli rabijo dolo- čen čas za afirmacijo, da po- stanejo znani, si pridobijo stalne goste itd. in ko vse to dosežejo, lahko preidejo na plače po prometu. Planirana izguba, ki je v načrtu vsake- ga novega hotela Ln naš ni izjema, lansko leto ni bila presežena; se pravi, da kljub nekaterim škodoželjnežem gre vse po načrtu. Delo v hotelu je nedvom- no zanimivo že zaradi svoje pestrosti. Gosta je treba pri- vabiti s prireditvami. Kaj pripravljate za poživitev de- la in ali imate kakšne načr- te za poživitev dela v hotelu? Osnovno vodilo pri teh na- črtih je temeljit premislek o vsaki stvari ki jo uvajamo na novo. da ne bi delovna orga- zacija bila prizadeta. Tudi obseg vsake akcije bomo te- meljito analizirali, preden se je bomo lotili. Ker ima veči- na naših ljudi že proste so- bote, smo se odločili uvesti glasbo in ples tudi v petek. Do sedaj smo imeli samo ob sobotah in nedeljah. To je obenem eden konkretnih ko- rakov k razširitvi našega de- la. 18. aprila, to je v nedeljo, bo v prostorih hotela velika spomladansko-poletna modna revija. Organiziramo jo sku- paj z blagovnico Potrošnik iz Murske Sobote Pripravljamo se tudi za spomladansko o- tvoritev vrta, kar bo naše ka- pacitete spet bistveno pove- čalo in bo zato tudi več de- la. Letos bomo tudi začeli z gradnjo štiristeznega avto- matskega kegljišča in do- datnega trakta, kjer bomo pridobili nekaj postelj, ki nam jih predvsem jeseni v času lovnega turizma mnogo primanjkuje. Glede prenoče- vanja bomo iskali pomoč tu- di pri zasebnikih. V sestavu vaše delovne or- ganizacije je tudi bife na ko- pališču in drugi gostinski lo- kali. Kakšne načrte imate v zvezi s tem? Ja, če (!) bo kopališče od- prto v pravem času. bo kar v redu. Bife na bazenu se je lansko leto kljub kratki se- zoni, saj je bild kopališče od- prto le pol sezone, kar v re- du obnesel. Letos bomo poleg pijač na bazenu nudili tudi topel obrok hrane po zmerni ceni. Tako bodo celodnevni kopalci lahko pojedli tudi kaj toplega. Lepe načrte imamo z obratom na vrhu Jeruza- lema, ki pa še ne dela. Letos bomo uredili spodnje prosto- re hiše in poskušali čim bolj izkoristiti okolico s parkom, ki je izredno lepa. Upamo, da bo do jeseni delo v loka- lu res steido in bo tako Je- ruzalem končno zaživel. Go- stilna Abonent pa več ali manj životari in bo verjetno tako tudi ostalo. Tov. Mercu se zahvalju- jem za razgovor in mu v ime- nu bralcev želim mnogo u- spehov pri njegovem delu. Ormoški turizem se iz dne- va v dan očitno zboljšuje in dobiva vedno večji obseg. Koraki so majhni in včasih boleči toda vztrajnosti i" močni volji po razvoju gre pripisati lepe uspehe. jr , Julijan Mere Humor Potrt mož je hotel kupiti tri lončke geranij. »Zal mi je.« je rekel pro- dajalec, »toda geranije so razprodane. Imamo pa zelo lepe krizanteme v lončkih.« »Kaj mi pomaga?« je vzdihnil mož »Zeni sem ob- ljubil, da bom v njeni odsot- nosti zalival geranije.« Optik je novega nameščen- ca poučil o svojih prodajnih metodah. »Torej, mladi mož,« je de- jal, »mi vsakemu kupcu za- računamo primeren in dosto- jen znesek. Ce kdo preizkusi očala in vpraša, koliko sta- nejo, potem recite: .Deset ti- sočakov'. Nato malo počakaj- te. Ce kupec ničesar ne reče, potem pristavite: .Toliko stane okvir; stekla stanejo tudi deset tisočakov.' Potem spet malo počakajte. In Če kupec še vedno ne zime, po- tem recite: ,Seveda, vsak ko- mad'.« Na vprašanje: »KDO JE SEBIČEN?« je pokojni fran- coski umetnik Jean Cocteau izjavil: »Egoist je človek, ki neprestano govori samo o sebi. medtem ko bi se mi ra- di z njim pomenkovali o nas samih.« Srečanje izseljen- cev y Središču Med številnimi obletnicami naše nacionalne zgodovine praznujemo letos tudi spo- min na burno poletje 1941, ko so okupatorjevi vojaki ob pomoči domačih izdajalcev hoteli izseliti vso slovensko inteliigenco in tudi tako iz- brisati silovenski narod. Kra- jevna organizacija SZDL Središče ob Dravi je zato med prireditve krajevnega praznika tega kraja vklju- čila srečanje nekdanjih iz- seljencev s področja središke krajevne skupnosti. Srečanje je bilo prejšnjo sredo zvečer v prijetnem o- kolju nove šole v Središču. Sprejema se je udeležilo le- po število nekdanjih izgnan- cev, ki 90 pred tridesetimi le- ti morali oditi v zapore, kon- tracljska taborišča ah pa so jih izselili v Srbijo in na hr- vaško. Med gosti tega druž- benega večera je bil tudi predsednik SO Ormož Franc Novafk, predsednik OK SZDL Vlado Ožbolt in sekretar OK ZKS Silvo Bedrač Udeležence je najprej po- zdravil prireditelj in organi- zator srečanja predsednik OK SZDL Središče ob Drav; Edvard Pajek. Podčrtal je ve- liko vlogo izseljencev, ki so kljub temu. da so bili izse- ljeni ohranili močno voljo in po svojih mo.čeh pomagali k zmagi NOV. Iz Središča je bi- lo izseljenih 179 prebivalcev in to samo zato. ker so bili Slovenci. Po vojni se jih je mnogo vrnilo na svoje po- žgane in porušene domove, dosti pa je bilo tudi takšnih, ki se niso nikdar vrnili in ni- so dočakali svobode. Niso e- dinstveni primeri, ko so na- ši ljudje na pot izseljeništva nesili grudo slovenske zemlje, ki jih je daleč od domovine spominjala na to ljubljeno grudo in vse tisto, kar so mo- rali zapustiti. Vera. ki je v nji!h živela, je bila močna ter jim vlivala upanje, saj so vedeli, da bo okupator pre- magan in se bodo vrnili na svoje domove, je poudaril tov. Pajek Obudili so spo- min na vse trpljenje ter ta- ko zbrani v domači besedi pokraimljali o nekdanjih in sedanjih časih. Prisotne je pozdravil tudi predsednik ormoške občinske skupščine Franc Novak in v svoji zdravici orisal metode okupatorjevega zatiranja. Potem, je povedal še nekaj misli o NOV in naši povojni graditvi je v imenu občinske skupščine in družbenopolitič. nih organizacij ormoške ob- čine čestital bivšim izseljen- cem ob krajevnem prazni- ku. Po krajši proslavi. k\ oO jo izvedle učenke osnovne šole pod vodstvom Ele Sr.o- kelj, je sledil drugi del dru- žabnega večera ki ie orijet- no popestril to srečanje. jr Nekdanji izseljenci za mizo STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 15. aprn ■ lordanija nam je sedaj še bližja Dijaki ekonomske sole smo bili zelo veseli, ko se je pova- bilu kluba OZN, ki uspešno deluje pod vodstvom priza- devne predsednice Marije Zmavc, odzval jordanski štu- dent Samiir Amarin, absol- vent farmacije, in nas obiskal v četrtek 1. aprila 1971. Sprva smo bili malo v dvo- mih, saj je bil ta dan ravno prvi april in smo mislili, da je to le prvoaprilska šala. Na naše veliko zadovoljstvo pa je bilo vse res in ni bilo niti sledu o kakšni potegavščini. Samir Amarin je, kot sem že v uvodu zapisala, po rodu iz Jordanije. V Jugoslaviji je že pet let in je štiri leta ži- vel v Zagrebu, sedaj na s štu- dijem nadaljuje v Liubljami. Z zanimanjem smo mu pri- sluhnili. ker so nam bile mnoge stvari o Jordaniji, de- želi Bližnjega vzhoda popol- noma neznane, doslej smo namreč to deželo poznali le iz učbenikov in iz radijskih im TV ooročil. Povsem druga- če pa je. če o življenju in o političnih dogajantih v neki državi govori človek, ki iz nje izhaja in ki okoliščine ze- lo dobro pozna, kot pa če dan za dnem po radiu poslušamo ali spremljamo na TV zaslo- nu novice z bojiišč, podatke o številnih žrtvah in poroči- la o neuspelih političnih po- gajanjih. Predavanje je bilo zelo po- učno. za boljše razumevanje sedanjega položaja v Jojda- niji pa nam ie naš gost pred- vajal še tri kratke filme, ki so orika^zovali življenje v Jordaniji oalestinske koman- dose in f'lm o kulturnih zna- menitostih Jeruzalema. Povedal nam je. da je Jor- danija velika orijateljica Ju- goslavije in da se zavzema za stališča jugoslovanskih poli- tikov. Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za študij v naši državi, ko je toliko drugih držav, ki so mnogo bolj raz- vite in kjer bi imel morda boljše pogoje za izobraževa- nje, je odgovoril, da je Ju- goslavija prav tako kot Jor- danija, dežela v razvoju in da se zavzema za podobna stališča glede svetovne poli- tike. Pri nas dobiva tudi šti- pendijo in tako mu nudimo dobre pogoje in možnosti, da bi študij uspešno končal in se čimprej vrnil v domovino, ki zelo potrebuje izobražene in sposobne ljudi. Svoje predavanje je za- ključil z besedami, da upa, da se bodo politične razmere v njegovi domovini kmalu iz- boljšale in da bo ob njego- vem povratku tudi jordan- skemu ljudstvu zasijalo son- ce. sonce svobode in lepše- življenja. Iva Spolen j ak Samir Amarin OBČINSKO NAMIZNOTENIŠKO" PRVENSTVO ZA PIONIRJE V SLOV. BISTRICI Pretekli teden je bilo v te- lovadnici TVD Partizan Slo- venska Bistrica letošnje pio- nirsko občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 22 pionirjev iz os- mih osnovnih šol na območju bistriške občine. Prvenstvo je tudi letos uspešno organi- zirala TIS občine Slovenska Bistrica. Letos so po izenačenih bo- jih imeli največ uspeha: 1. Anton Potočnik iz osn. šole Makole, 2 Mišo Jedloč- nik, osn. šola Slovenska Bi- strica, 3. Dušan Brence. osn. šola Makole — vsa z enakim številom osvojenih točk. od- ločila so medsebojna sreča- nja. 4. mesto je osvojil Sreč- ko Repnik. osn. šola Crešnje- vec, 5. Božo Kalič, osn. šola Laporje, 6. Boris Rajh. osn. šola Sp. Polskava. 7. Jože Coš, osn. šola Slovenska Bi- strica, 8 Miha Dvoršak. osn. šola Crešnjevec. 9. Milan Cvahte. POS, Slovenska Bi- strica. 10. Jaka Jus.1;inek, POS, Slovenska Bistrica itd. Letošnje občinsko prven- stvo posa.neznikov je bilo dobro obiskano in je pokaza- lo veliko napredovanje mla- dih tej športni panogi. Naj- uspešnejši tekmovalci med posamezniki !n tudi skupin- sko so prejeli medalje in praktična darila. Tekmova- nja so se letos nrvič udele-- žili pionirji iz Smartna na Pohorju, ki so pokazali dob- re uspehe. VH OBČINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO PIONIRJEV IN PIONIRK SLOV. BISTRICE Letošnjega občinskega pr- venstva pionirjev in pionirk v šahu se je udeležilo 42 tek- movalcev, kar pomeni pre- cejšen napredek v tej športni panogi za pionirje. Udeležili so se ga najboljši iz vseh 9. osnovnih šol na območju bi- striške občine. Razdeljeni so bil: v 4 predtekmovalne sku- pine in sicer: mlajši pionirji, mlajše pionirke im starejši pionirji, starejše pionirke, V posameznih tekmovalnih sku_ pinah pa so bili doseženi na- slednji rezultati: Mlajši pionirji — tekmo- valo je 9. članov: 1. Ferdo Korošec, Oplotnica, 2. D. Verbek, Crešnjevec, 3. B. Dolniičar, Sp. Polskava, 4. A. Bratovček, Slovenska Bistri- ca. 5. A. Spelič, Slovenska Bistrica. Mlajše pionirke — 5 tek- movalk: 1. O. Lončarič, Ma- kole, 2. D. Lončarič, Makole, 3. M. Javornik, Oplotnica, 4. M. Kokol, Sp. Polskava, 5. B. Lesikovar, Sp. Polskava. Starejši pionirji — 16 tek- movalcev: 1. I. Dolinšek, Poljčane, 2. S. Repnik, Creš- njevec, 3. B. Podvršnik, Slo- venska Bistrica, 4. M. Dvor- šak, Crešnjevec, 5. V. Slam- berger, Poljčane. Starejše pionirke: 1. I. Po- lanec,Laporje, 2. N. Brezov- šek, Poljčane. 3. V. Krajnčič, M. Brezovšek. Poljčane, 5. G, Podvršnik, POS, Slovenska Bistrica. VH DVOJNI KULTURNI PRAZNIK V SLOV. BISTRICI Prejšnji teden, 9. aprila, smo imeli v Slov. Bistrici lep kulturni praznik. Dvojni praznik! Praznovala je osn- šola Pohorskega odreda, kjer je 208 učencev dobilo Ingo- ličevo bralno značko. 208 na- vdušemih. potrjenih bralcev lepe knjige, lepe besede. Podelitev bralnih značk je bila lepa in prisrčna sloves- nost. Kako tudi ne! Saj smo imeli med seboj prisatelja Antona Ingoliča, našega ro- jaka. Navzoča sta bila tudi pisatelja Nada Gaborovič in Janez Svajncer. Pionirski zbor je pod vod- stvom glasbenega pedagoga tovariša Mlakarja lepo zapel štiri pesmi: Kukavca, Mi pti- ca, Bom šou na puandnce in pa latinsko De pozo it poten- tes. Nekaj skladbic je zaigral orkester glasbene šole. prav tako pod vodstvom tov. Mla- karja. Naše goste je pozdravil predmetni učitelj slovenšči- ne tov. Stanko Sega, učenke višjih razredov pa smo jim izročile šopke. Se isti dsn pa je bil v Do- mu kulture večer slov. bese- de, ki so ga organizirali v počastitev Tedna bratstva in prijateljstva domači ustvar- jalci. Naj omenim pisatelja Antona Ingoliča, ki nam je prebral odlomek iz najnovej- še knjige Pretrgana naveza. Ignac Kamendk. ravnatelj Slov. narodnega gled. v Ma- riboru pa črtico Mimo. Kri- stina Sega, mentor šolskega glasila in literarnega krožka, je prebrala nekaj svojih pe- smi. prav tako tov. Novak, bivši ravnatelj naše šole, in prof. Janko Car. Jelka Zolnir, pedagog na glasbeni šoli, je prelepo za- pela nekaj samospevov ob spremljavi Jožice Detiček, ki je igrala na klavir. To je bil naš dvojni kul- turni praznik in takšnih pra- znikov in prireditev si še že- limo. Vesna Vreš LEP MATURANTSKI PLES PTUJSKIH GIMNAZIJCEV V soboto, 3. aprila 1971, smo maturantje gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju pri- redili ples v dvorani TGA Kidričevo, ki je po mnenju številnih udeležencev uspel. V veliki meri gre zasluga to- varišici Kraljevi, ki nag je pripravljala za plesno točko, ki je navdušila udeležence. Za razvedrilo in zabavo je poskrbel gledališki igralec iz Maribora Janez Klasinc, mu- zikantje ie Ormoža pa so po- skrbeli za prijetno glasbo. Da je maturantski ples ta- ko uspel, se moramo zahva- liti vsem. ki so nam kakor- koli DDiTnafJal'' nri rnaetu, šahu in strel j a- jjJ^.z zračno puško. Prvo- ekipe in posamez- iz vseh izbirnih srečanj v^h tekmovalnih panogah bodo nekaj dn.i pred dne. I mladosti (25. maja) po- ^ ^le v finalnih srečanjih i>lov. Bistrici. V okviru jQ '^Sa povezovanja in sode- ^^nja z mladimi iz JLA bo- do v vseh tekmovalnih di- sciplinah sodelovale tudi e- kiipe iz garniizije v Slov. Bi- strici. V malem nogometu bo njihova ekipa zaradi tega, ker nekateri tekmovalci so- delujejo v raznih kvalitet- nejšiih nogometniih klubih (tudi II, zvezne lige) sodelo- vala izven konkurence. Prav tako pa se teh tekmovanj ne bodo letos smeli udeležiti mladi, kd aktivno tekmujejo v liigaških tekmovanjih, ker bi po mnenju ostalih mla- dincev bila takšna srečanja precej neenakopravna. Ob- staja tudi mnenje, da se eki- pe. ki nimajo klubaških tek- movalcev, v prihodnje ta.k- šnih srečanj ne bi več udele- ževale. ker bi na njih že na. prej lahko določili končnega zmagovalca. Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki bodo prejeli priznanja, diplome in pokale Sodelovali pa bodo tudi n& medobčinskih tekmovanjih za katera se prav v zadnjem obdobju zavzemajo mladi bi- striške občine Tekmoval: naj bi predstavniki OK ZM iz občin Slov. Konjice, Ptuj, STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK. 15. april I97J TAUNUS V TOVORMJAK, AVTOBUS in na njivo ... Živahni vrvež, ki smo mu bili priča na naših cestah ob minulih praznik h — je ter- jal tudi marsikatero promet- no nesrečo. Ena izmed teh se je pripetila minuli petek tudi v Markovcih pri Ptuju. Voznik Franjo Laslavič, doma iz Duge Rese na Hrvat- skem. začasno zaposlen v Nemčiji, je prLpeljal z oseb- nim avtomobilom znamke fcaunus v ovinek v Markov- cih. V avtomobilu so bili še štirje sopotniki. Zaradi pre- velike brzine, domnevajo, da je vozil okoli 130 km na uro, je začelo zanašati avtomobil na levo stran cestišča. Takrat je pripeljal iz smeri Borla tovornjak s prikolico podjet- ja GramLp iz Dubrave. ki ga je upravljal Ivan Petras. Ta je poskušal preprečiti trčenje s tem. da je zapeljal na rob ceste, tako daleč, da se mu je vdrla desna bankina. Ven- dar je bilo že prepozno. Tau- nus le z nezmanjšano hitrost- jo trčil v sprednji levi blat- nih tovornjaka, od tu v na- kladalni prostor in še v zad- nje levo kolo tovornjaka. Vozilo je sicer z nekoliko zmanišano hitrostjo drselo še okrog 80 metrov naprej po cestišču in z lažjim trčenjem oplazilo še avtobus AP Mari- bor. ki je pripeljal za tovor- njakom. Serija opisanih za- porednih trčenj se je končala Sele na bližnji njivi. Pri nesreči so bili ranjeni Stirie potniki v taunusu Tri Izmed njih so morali prepe- ljati v ptujsko bolnišnico, če- trti pa je dobil le manjše praske. Trčenje je bilo tako silo- vito. da so bile poleg obeh vozil (na avtobusu so nasta- le le manjše praske) močno poškodovane tudi tri motor- ne kosilnice, ki jih je preva- žal tovornjak Sreča v nesreči je v tem, da ni prišlo do čelnega trče- nja. saj bi bile potem posle- dice prav gotovo bolj tragič- ne. PO NESREČI POBEGNIL v torek. 6. aprila 1971, ob 21.45 se je pripetila huda prometna nesreča v Sp. Haj- dini pr hiši št. 68. kjer je do sedaj neznan voznik to- vornega ali osebnega avto- mobila zadel Alojza Koled- nika (43 let) tz Erjavc 4, de- lavca TGA Kidričevo. Ko se je peljal s kolesom s pomož- nim motorjem iz Ptuja pro- ti Kidričevemu, ga je ne- znan voznik tesno prehiteval in ga zbil po cestišču celih petnajst metrov v smeri vožnje. Pri nesreči je bil Ko- lednik hudo telesno poško- dovan po glavT in je bil v ča- su, ko to poročamo, še vedno v kritičnem stanju. Neznani voznik tovornega ali oseb- nega avtomobila je pustil po- nesrečenca na cesti in po- begnil proti Kidričevemu ali Majšperku. Postaja milice Ptuj napro- ša vse občane, ki bi kar koli vedeli ali izvedeli o pobeg- lem brezvestnem vozniku, da to nemudoma sporoče naj- bližji postaji milice ali nje- nemu oddelku. -FK- NESREČA V TRGOVIŠČU v vasi Trgovišče se je na cesti I. reda pripetila pro- metna nesreča zaradi nepri- merne hitrosti iin nepravil- nega srečanja. Voznik Anton Uplaznik iz Velike Nedelje, zasebni av- toprevoznik. ie peljal s svo- jim tovornim avtomobilom iz Ptuja proti Ormožu. V Tr- govišču mu je pripeljal na- sproti osebni avtomobil, ki ga je upravljal Emid Petek iz Podgorc. V avtomobilu je peljad tudi svojo ženo Roza- lijo. Pri srečanju je trčil v nasproti vozeči tovornjak in ga je odbilo v osebni avto- mobil Maksa Cernelja. ki je pripeljal za njim. Emia Petek in njegova že- na sta bila lažje telesno po- škodovana. Škode je za 20 tisoč din. jr OSANKARICA— FUŽINAR 2:0 Bistriški nogometaši so tu- di po tretjem spomladanskem kolu SCNL ostali neporaže- ni. Na domačem igrišču so si to pot »privoščili« vodečo e- najsterico ravenskega Fuži- narja, ki v nobenem pogledu ni upravičila svoje visoke u- vrstitve. Obe moštvi sta pri- čeli srečanje zelo mlačno, ta- ko da gledalci nikakor niso mogli biti zadovoljni. Bolj, ko se je prvi polčas bližsJ h koncu, bolj so nogometaši O- sankarice prevladovali na igrišču. V 34. minuti pa je V. Golob izkoristil nepazlji- vost gostujoče obramb^ in z lepim strelom dosegel vodeči zadetek. Pričakovati je bilo, da bo to goste prebudilo. vendar so imeli domačini še vedno tei-ensko premoč. Sa- mo minuto pred koncem, pa je Kočev dosegel drugi gol, k: ga je vsekakor treba pr- pisati slabi gostujoči obram- bi Ln še slabšemu vratarju. Tudi v drugem delu je bi- la igra dokaj raztrgana, pred- vsem pa preostra. Z grobo igro so pričeli gostje, doma- čini pa so jim odgovorili. Re- zultat tega pa je bil, da je sodnik Romih izključil dva igralca. Bistričana M Golo- ba in Ravenčana Vodopivca. Ta sodnikova odločitev ie bi- la pravilna, zapisati pa mo- ramo, da bi sodnik moral na- rediti red na igrišču že mno- go prej. Zmaga nogometašev Osan- karice je zaslužena in mora- mo nastopajoče pohvaliti. Dve točki, doseženi v boju s favoriziranim nasprotnikom, jim bodo v boju za obstanek v ligi veliko pomenili, pred- vsem pa je važno to. da ima- jo zelo dobro obrambo, ki bo do konca tekmovanja doživ- ljala še marsikatero hudo uro. -d TJK ORMOŽ— CRENŠEVCI 21:12 v nedeljo. 11. aprila, so moške rokometne ekipe po- murske lige odigrale 15. ko- lo. Radgončani so se pome- rili z Mladincem. Lendava z Beltinci, Bakovci z Radenci, Klub mladih s Poletom 70 in Ormož s Crenševci. Turopo- Ije je bilo prosto. TJK Ormož je igral z eki- po Crenševec v Veliki Pola- ni. Igra je bila sorazmerno ostra in groba s strani Cren- ševca, saj so med igro bili poškodovani trije igralci e- kipe TJK Ormož, toda Or- možani 50 kljub temu ^anej Ijivo zmagali z rezultat^ 21:12 ( polčas 16:2). VraJ Ožek je kot vedno sijgj branil. Zadatke za Ormož', 11 dosegli: Znidarič 7, Sulej^ Poiak po 4. Hanželič 3, GoJ 1 Polak 00 4, Hanželič 3, Gj lob, Kolarič in Borak 03» 1. Tekmo je sodil Janez Hj,' sar iz Kroga. 1, Prihodnjo nedeljo, ig ^ prila, igra TJK Ormož dontj z rokometno ekipo Lenda^ -fk. Novi krvodajalci Darovalci iz Podlehnika, 28. marca: Ivan TuSek, Zg. Hajdina; Ai ton Gosak, Gorca 33; Janez q futa, Gorca 69; Fric Vražič, c« ca 76; Franc Lozinšek, Gorca { Milan Svenšek, Gorca 7; Leopol Mohorko. Gorca 40 Mirko Sir® nik, Podlehnik 28; Jožefa Loilt šek, Gorca 49; Rozina Vraiii Gorca 72; Katica Hriberšek, Del no 3; Angela Rep, Gorca » Janko GajSek st.. Podlehnik 1 Janko Gajšek mL, Podlehnik ij Ivan Klep, Podlehnik 6 a; Ani« Cafuta. Sedlašek 4.1; Antonib Cafuta, Sedlašek .56; Alojz Gji. šek. Podlehnik 19; Ljudmila Gal. šek. Podlehnik 19; Štefan Cafuti Sedlašek 56; Marija Svenšek Gruškovje; Slavko Fric, P04 lehnik 6; Edvard Kupčič. Poj lehnik 1; Barbara Sakelšek, Si dlašek 94; Olga Uratnik. Podlet nik 44; Amalija Sakelšek. Sedli šek 54; Cecilija Lozinšek. Pa lehnik 21; Ivanka Kupčič, P« lehnik 23 a; Pavla Podgorše Sedlašek 47; Kristina Habjani Zakl 37; Liza Podgoršek. Ložii 2; Izidor Cafuta. Sedlašek Ludvik Sprah, Podlehnik 22: Jakob Drevenšek. Sedlašek i Vili Vidovič, Strajna 53; Jui Gabrovec, Brezova gora 76; Ha rik Jelen. Ložina 3; Terezi, Bračič. Ložina 27; Rozalija Ribi Ložina 27; Marija Krajnc. Loi na 13; Liza Krajnc. Ložina Andrej Podgoršek, Sedlašek i Terezija Habjanič, Jablovec! Edi Gajšek, Podlehnik 19; Al Vidovič. Strajna 53: Anton S rec, Gruškovje 3; Marija Vff potič, Gorca 54; Andrej Em« šič, Podlehnik 1; Jože Rus, Po lehnik 16; Simon Zajšek. Podle nik 72; Julijana Kop.še. Stano! na 28; Milan Rozinger, Gruško je 6; Angela Paveo. Kremplje 10; Kari Pajnklher, Strajna 30. Darovalci iz Juršine« 25. marca: Jože Rajšp, Mostje 6: J< Slodnjak, Rotman 8; Marija monič. Gabernik 3; Fraw Rajšp, Mostje 6; Gera Rep. D Vič 45; Jožefa Bedrač, Drago govič 62; Antonija Rašl, Pra 40; Matilda Janžekovlč, Jur«i 38; Katica Lajh. Grlinci 27; i gela Zelenko. Rotman 33; Mi j a Kovačec, Rotman 10; IV Zhudrl, Senčak 8; Ana BeZ; Juršinci 44; Ivanka Muršič, gorci 71; Elizabeta Ceh. Grli 10; Roza Grešnik, Senčak 7; lojz Fekonja. Senčak 74: J Ceh. Sakušak 60; Ana Zmi Sakušak 7; Elizabeta Rižnar. J šinci 31; Marija Osterc. Gr; ščak 3; Štefka Slana, Drag< 40; Franc Segula, Dragovif Alojz Ceh, Dragovič 54; Fr Segula, Dragovič 16; Vlado I jak, Dragovič 44; Franc Toš, linci 14; Pavlina Ornik, Sakt 57; Julijana Jurkovič, Grarl^ 6; Francka Šalamun. Sakušal Marija Slana. Dragovič 17, žefa Korenjak, .Senčak 34; T' zija Meznarič, Sakušak 17; ronika Rojht. Bodkovci 15; rija Arbajter, Rotman 17; = ka Stebih, Dragovič 16. v Imenu bolnikov za darov kri najlskrenejša hvala! r.T)NTK — ČETRTEK, 15. aprM 1971 STRAN 15 Dober den gospe no go- spodje, pozdrovlene tovari- šice no tovarišči, pozdrovleni fsi, ki v prleški ali pa keri koli drugi šprohi preklijafe vsokodnevne križe no težove! Zlo me teresira, kak ste kaj preživeli tote proznične dni, ge, no na kokšni način site si jajca poforbali no na- sploh še posebno to. če van je ostalo kaj vejkonočnih do- brot. Mi j a z Mico sma mela tote proznične dni pri hiŠ' vse sorte no vrste obisikov, ki so nama poleg mesa, klo- bos, jajc no povitic — skoro še vejkonočjio kprpo požrli. Saj rečen, lidje dobro vejo, gdo je na deždi kaj dobrega za pojesti, te pridejo fsi od tople do mrzle žlohte obiskat. Gdo pa moreš kak črna ži- vina na polji delati — te pa te ne pride niben vrag gle- dat. Od prejšjega petka dale pa do začetka totega tjedna smo meli v naši vesi provo razstovo vseh sort avtov z D (dornovsko) registracijo. Na- ši »zdomci«, kak jin za j boj strokovno rečemo, so se pri- pelali domu z železnim kon- jički, saj tistih ta provih ku- jof, ki so fčosik plvige vloči- li tak nemamo več. Ce de šlo tak dale naprej mo za por let v Prlekijl samo še s kjnza- mi oroli. Moja ta starša hčer, ki je že štiri leta v inozem- stvi, si je priipelala kre se- be nekšnega »dojč« lubčeka. Saj nič ne rečen, puba še kar nekak vun zgleda, mo lepi avto no ve tiidi gladko »šprehati«, samo s: vseeno mdslin, za^kaj si moja hčer neje rajši poiskala enega na- šega domočega prleškega lub- čeka. Pa kaj si čemo, prego- vor provi, ke liibezen ne po- zna meje no drugih ovir, Nafsezodjo pa je lepo, ke se mojo radi, saj je tiidi to ma- li prispevek k mirnemi živ- leji na sveti. Zaj pa še poglednimo kaj nan je napisa v svojen drii- gen pismi Mihalek od Vejke Nedle pri Ormoži: Liibi nan Lujzek! Pred krotkin smo meli v naši krajevni skupnosti re- ferendum za krajevni samo- prispevek — kak se že tote- mi jovnemi fehtaji reče. To ti je bilo guča no kritizira- ja. V eni vesi bi radi meli e- no, v diriigi driigo, niše pa ne bi rad da penez. Svetopisem- ski cajti pa so že negda m:- noli, da bi se čiidežj g>dili. Pregovor provi. da je za ma- lo penez tiidi boj malo mu- zike. Najbojše so se »cxlre- zali« Trgoviščonci. ki majo vena vredik fse ceste, mo- stove no driige krajevne po- trebe, saj so bli najboj proti samoprispevki. Malo bojše blo je v Vičancih. v drugih vaseh pa so Iddje vidli, da brez penez nega muzike no so gkoro fsi glasovoli za sa- moprispevek. 25. merca so nas obiskali ptujski muzikanti, Kmetečov Tunek nas je s svojimi pev- ci no muzikoši tak segreja, ke so v dvoroni samo stoli škripali. Micika no Miro sta tak lepo pela. ke sta mogla svoje pesmi večkrot ponov- lati. Enkrat si pita, ke je z or- moškin Vohločon, ki ti je večkrot kokšno ojštro pismo napisa. Veš, zaj ga več tiste koprive pred hotelon ne pe- čejo. o tistih zgiiblenih mili- junih v ormoški klovnici no v hoteli — pa najbrž neče pisati. Veš Lujzek, rad bi tiidi ve- da, ge so naši poslonci, ke jih nič preveč ne vidimo med nami. Jas bi rad bij a, ke bi nas malo pitali, ge nas mon- tre gjovajo no nan pomogali malo viin % dreka zlezti... Kaik pa te z našin kmečkin penzjunon? Mo se fčakali penziie oret kak mo šli v i