2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 7. oktobra 2010  Leto XX, št. 40


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 7. oktobra 2010

Porabje, 7. oktobra 2010

SAKALOVČANI
NA ROMANJU V
SLOVENIJI
STR. 3
»VESELI ME, KA DE
IZ MOJOGA ROJSTNOGA
RAMA
PORABSKA DOMAČIJA« 
STR. 6

Lokalne pa manjšinske volitve na Vogrskom

Nauvi pa stari žüpani

3. oktobra smo na Vogrskom volili žüpane, člane samouprav pa člane manjšinski samouprav. Pred volitvami je kampanja dosti bola tija bila, kak gda smo sprtolejt volili poslance v vogrski parlament. Tau je najbole valalo za male varaše pa vesnice, gdej so stranke nej krepke, ali jij sploj nega. V taši krajaj lidgé bole gledajo na človeka, kakšen je, ka je za svoj kraj napravo. Ali pa gledajo na tau, ka so se ništrne prejdnje že naveličali pa bi radi vidli v kakšni funkciji nauve obraze.
Po cejlom rosagi je kauli 47 procentov volivcov šlau volit, tau je menja, kak ji je šlau pred štirimi (53 %) pa pred osmimi (51%) lejtami.  Dapa tau je tö nej bilau vsepovsedik gnako, največ lidi je šlau volit na vzhodnom tali države, najmenje pa v županiji Pešt.
Kakoli so čedni politični analitiki pravli, ka pri tej volitvaj so nej telko pomembne stranke (pártok), so se zatok strankarske preference pokazale pri varašaj pa županijski skupščinaj (megyei közgyűlés) tö. Mirne düše leko povejmo, ka je volitve daubo FIDESZ, v vsej devetnajset županijski skupščinaj de emo največ lidi. Tau valá za budimpeštansko skupščino tö. 
Do spremembe je prišlo pri prvom človeki Budimpešte tö. Budimpešto je že dvajsti lejt vodo Gábor Demszky, steri je bijo člen liberalne stranke. Njegva stranka je že sprtolejt »dojzavertivala«, nej prišla v parlament, zatok se je on sam na gesenski volitvaj ranč nej glaso za glavnoga žüpana. Na čelu najvekšoga varaša v rosagi de stau član FIDESZ-a István Tarlós, steri je približno eške gnauk telko glasov daubo kak njegvi nasprotnik iz vrst socialistov.
Za Budimpešto se je vsigdar tak znalo, ka majo tü krepko bazo socialisti. Dapa na tej volitvaj je tau tö nej istina bila, socialisti do samo v dvej okrožjih (kerület) meli svoja žüpana, eden žüpan je neodvisen, vsi drugi pa člani FIDESZ-a. Ranč tak je tau v vekši varašaj. Osemnajset županijski centrov de melo žüpane, steri so člani te stranke, samo v Szegedi je zmago prejšnji župan, član socialistov. 
Če poglednamo našo, Železno županijo, je kejp tö takšen kak po cejlom rosagi. Žüpan Szombotela je osem lejt bijo György Ipkovits – je član socialistov – namesto njega so se zdaj volivci odlaučili za Tivadara Puskása, člana FIDESZ-a. Ta stranka je dala žüpane v Krmedini, Vasvári, Sárvári, Kőszegi. Neodvisne (független) žüpane mo meli v varašaj Bük, Csepreg, Répcelak, Celldömölk, Vép Monošter. 
V Monoštri sta se za staulec žüpana potegovala dva kandidata, bivši žüpan Tibor Viniczay, steri je že osem lejt vodo Varaš, pa neodvisni kandidat Gábor Huszár, steri je 11 glasov več daubo kak „stari” žüpan. Tak mislim, ka se je v Varaša dosta volivcov presenetilo, gda je čülo za rezultat.
Po porabski vasnicaj je več lidi šlau volit kak ovak po rosagi. Največ volivcov je šlau na volišče v Andovcaj (90, 48 %), na drugoj mesti so Sakalovci (76,82 %), za njimi Verica-Ritkarovci (75 %), potejm Števanovci (62,62 %). Na predzadnjom mesti je Gorenji Senik (61,55%) na zadnjom pa Dolenji Senik (47,4 %). Po naši vasnicaj so se nej samo žüpani pa svetniki volili, liki člani slovenski samouprav tö. Kejp je preci pisani. V ništarni vasnicaj so ostali stari žüpani. Na Gorenjom Seniki, gde so bili trgé kandidatke, je zmago Gábor Ropoš, na Dolenjom Seniki je ostano Zsolt Monek, steri je nej emo protikandidata. Ranč tak se je zgodilo na Verici, gde župan ostano Andraš Dončec. V dvej vasnicaj smo dobili nava župana. V Števanovcaj so bili trgé kandidatke, med njimi je največ glasov dobila nekdanešnja notaroškinja Anna Erdei. V Sakalauca so tö trgé kandudati bili, tü de nauvi žüpan školnik Tomaž Časar. Najbole zanimivo je v najmenkšoj porabskoj vesi, v Andovcaj. Dva kandidata – dosedanja županja Ilona Goda pa predsednik Slovenskega kulturnega in turističnega drüštva Karči Holec – sta dobila gnako glasov, zatok do mogli tü lidgé eške gnauk titi volit.
Zvün vsej porabski vasnic so se v Monoštri, v Somboteli, Mosonmagyaóvári, Székesfehérvári pa Budimpešti volile 4-članske slovenske samouprave. (O tom več v drugi novinaj.)
Marijana Sukič


Volitve v Števanovci

Mednarodna znanstvena konferenca v Kopru

SLOVENSKI JEZIK V STIKU – SODOBNE USMERITVE VEČJEZIČNEGA 
IN MANJŠINSKEGA IZOBRAŽEVANJA

Narodi, združeni v sodobni Evropi, se po začetni pozdružitveni težnji po nekakšni evropski metaidentiteti vračajo k vrednotam medkulturnosti, ki temeljijo na zavedanju in pripadnosti lastni narodni skupnosti, njeni kulturi in jeziku, a hkrati upoštevanju in spoštovanju drugih jezikov in kultur. Idealen laboratorij za raziskovanje takega sobivanja in učenje o njem predstavljajo območja, kjer večinski narodi živijo skupaj s pripadniki ene ali več manjšin in kjer vsakodnevno prihaja do kulturnih, etničnih in jezikovnih stikov ter prepletanj in vplivov. Slovenija ima s tem bogate izkušnje, saj na njenem teritoriju živijo avtoh-tone in druge manjšine, prav tako pa so Slovenci manjšina v sosednjih državah kot tudi drugod po svetu. S tem v zvezi se postavljajo različna zanimiva vprašanja, na primer o položaju (pravnem, jezikovnem) manjšin v Sloveniji kot tudi pripadnikov slovenske manjšine v sosednjih državah in po svetu. Vprašanja jezikovnega položaja in izobraževanja manjšinskih skupnosti je želela osvetliti mednarodna dvodnevna znanstvena konferenca z zgornjim naslovom, sredi septembra na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) v Kopru. Soorganizatorji konference pa so med drugim bili še Inštitut za narodnostna vprašanja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza v Celovcu in Urad RS za Slovence v sosednjih državah in po svetu.
Namen konference, je v uvodu povedala vodja programskega in organizacijskega odbora, dekanja fakultete dr. Vesna Mikolič, je identificirati odprta vprašanja nacionalnih jezikovnih politik v večkulturnih okoljih na področju vzgoje in izobraževanja, nato pa raziskati potrebe na področju dvo- in večjezičnega izobraževanja in izobraževanja manjšinskih jezikov. Predsednik RS in častni pokrovitelj konference dr. Danilo Türk je v uvodnem nagovoru poudaril pomen pravice vsakega človeka do ohranjanja lastnega jezika in kulture, pomen učenja več jezikov v sodobni družbi in predvsem pomen strpnega sobivanja in spoštovanja različnih jezikov ter kultur. Izpostavil pa je tudi dolžnost držav, kjer manjšine bivajo, da s pravnimi predpisi in zagotavljanjem vseh pogojev, v prvi vrsti izobraževalnih, omogočijo le-tem učenje in ohranjanje lastnega jezika, kulture in identitete. 
Prvi sklop plenarnih predavanj je bil namenjen področju jezikovne politike in izobraževanja v luči evropskih integracijskih procesov. Predavateljici Lucija Čok in Albina Nećak Lük sta predstavili manjšinska izobraževalna modela v Sloveniji kot tudi izsledke obsežne raziskave, ki je potekala znotraj le-teh. Pregled evropskih jezikovnih politik in pravic evropskih manjšinskih skupnosti na področju izobraževanja pa je predstavil gost iz Baskije, Durk Gorter. Ob temeljnem vprašanju, kako ohranjati manjšinski jezik, je odgovoril na kratko: Pomembni so: dobra zakonodaja � financiranje � kvaliteten pouk + prenos jezika z ene generacije na drugo.
Naslednja 3 plenarna predavanja so se posvečala nekaterim evropskim modelom dvo- in večjezičnega izobraževanja: bas-kovskemu (Jasone Cenoz), valižanskemu (Colin H. Williams) in vojvodinskemu (Ljiljana Subotić). Skupno sporočilo predavanj je bilo, da se tako Baski v Španiji, ki imajo svoj izobraževalni sistem v baskovščini od predšolske vzgoje do univerze kot Valižani na južnem delu Velike Britanije in številne manjšinske skupnosti v Vojvodini trudijo predvsem s pomočjo izobraževanja ohranjati lastne jezike in kulture, saj se močno zavedajo, da se le na tak način lahko ohranijo kot narodi. Veliko je seveda odvisno od števila pripadnikov posamezne skupnosti in države, v kateri le-ta prebiva.
Zadnji del prvega dne konference pa je bila okrogla miza z naslovom Ohranjanje manjšinskega jezika kot skupna odgovornost, ki jo je organiziral Avstrijski znanstveni inštitut v Ljubljani. Kot vabljeni razpravljavci so nastopili predstavniki slovenskih manjšinskih skupnosti, predstavniki avtohtonih manjšin v Sloveniji in državni sekretar z Urada RS za Slovence v sosednjih državah in po svetu, Boris Jesih. Dan pred tem je potekala delavnica, kjer so vabljeni podali svoja mnenja in oblikovali stališča. Po uri in pol razprave, mnenj in pripomb so razpravljavci oblikovali sporočilo, da bi veliko več skozi najrazličnejše mehanizme (zakonodaja, finance, gospodarske priložnosti, izobraževanje) morale postoriti domicilne države, kjer manjšine prebivajo. Kot vabljena razpravljavka sem imela malo drugačen, širši pogled, namreč citirala sem Georga Gombosa, strokovnjaka za dvo- in večjezično izobraževanje s celovške univerze (sicer madžarsko-avstrijskega porekla), ki je ob podobni priložnosti dejal: V središče zanimanja postavimo starše in se vprašajmo: Zakaj ne naučijo svojih otrok maternega jezika?? O tem problemu, ki je po moje eden od najbolj akutnih, se namreč nihče dotlej ni spraševal. In tudi po tem ni bil v celoti identificiran kot problem… 
Drugi dan konference je bil v celoti posvečen tematiki slovenskega jezika v stiku z drugimi jeziki v okviru izobraževalnih modelov v obmejnih in večkulturnih prostorih ter v izseljenstvu. Najprej smo Ursula Doleschal, avtorica tega zapisa, Živa Gruden in Suzana Pertot spregovorile o manjšinskem izobraževanju v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji. Čeprav so pogoji, zakonske osnove in izobraževalni modeli različni, so problemi ohranjanja slovenščine v omenjenih okoljih precej podobni: negativni demografski trendi, vedno manj otrok, ki ob vstopu v šolo še govorijo slovensko, in vedno več tistih, ki prihajajo iz nemanjšinskih družin brez znanja slovenščine. Nujni bodo pač razmisleki o prilagajanju izobraževalnih modelov.
Zanimivi so bili tudi prispevki o pouku slovenščine na Hrvaškem, o raziskavi, kako se slovenščino učijo otroci imigrantov v Sloveniji, pa o slovenščini in njenem ohranjanju pri Slovencih v Ameriki, Kanadi in Argentini. Izjemno zanimiv pa je bil premislek profesorja Marca L. Greenberga z Univerze v Kansasu o jezikovni politiki v ZDA in odsotnosti le-te. Vprašanje učenja tujih jezikov je ob globalni angleščini v novi svetovni realnosti namreč tudi v Ameriki vedno bolj aktualno, a še ne dovolj dobro podprto predvsem s strani države.
Konferenca o izobraževanju v dvo- in večjezičnih okoljih je odprla kopico novih vprašanj in podala prav toliko dobrih premislekov in ugotovitev, kako pomembno in zahtevno je v globalnem, astronomsko hitečem svetu ohranjati temeljne narodnostne vrednote, jezik, kulturo in zavest o pripadnosti skupnosti. Manjšinsko izobraževanje v katerem koli okolju pa mora sloneti na prav teh vrednotah. 
 Valerija Perger



Ogled Kopra s terase FHŠ: v ospredju dr. Vesna Mikolič in dr. Breda Mulec z Urada RS za Slovence v sosednjih državah in po svetu

Častni pokrovitelj konference, predsednik RS dr. Danilo Türk

Murska Sobota: Kološev kabinet umetniške fotografije

Priznanje »Za manjšine« 
- razpis za nominiranje
 
Državni sekretariat za cerkvena, narodnostna in civilna vprašanja pri Ministrstvu za javno upravo in pravosodje objavlja razpis za predloge priznanj »Za manjšine«. Priznanje »Za manjšine« se lahko podeli osebam, organizacijam ali manjšinskim samoupravam, ki zgledno delujejo na področju manjšinskega javnega življenja, šolstva, kulture, verskega življenja, znanstvenega življenja, sredstev javnega obveščanja in gospodarske samoiniciative.
Rok za vložitev predlogov: 20. oktober 2010.
Predloge z razlago pošljite po pošti na naslov Državnega sek-retariata za cerkvena, narodnostna in civilna vprašanja pri Ministrstvu za javno upravo in pravosodje (1055 Budimpešta, Kossuth tér 4.) in v elektronski obliki na e-naslov:
titkarsag.nekf@meh.gov.hu .
Pravna osnova podelitve priznanja »Za manjšine« je sklep predsednika vlade 1/1995. (IX. 28.) ME. Podelitev bo potekala v okviru svečanosti ob Dnevu manjšin (18. december 2010). 
Felhívás 
Kisebbségekért Díj jelölésre
A Közigazgatási és Igazságügyi Minisztérium Egyházi, Nemzetiségi és Civil Kapcsolatokért Felelős Államtitkársága felhívást tesz közzé a 2010. évi Kisebbségekért Díj jelölésére. A Kisebbségekért Díj Hazai Kisebbségekért Tagozata elismerésben a magyarországi nemzetiségek érdekében a kisebbségi közéletben, az oktatásban, a kultúrában, az egyházi életben, a tudományban, a tömegtájékoztatásban, a gazdasági önszerveződés területén példaértékű tevékenységet végző személyek, szervezetek és kisebbségi önkormányzatok részesülhetnek. 
Az idei díjazottakra 2010. október 20-ig lehet javaslatot tenni. 
Az indoklással ellátott javaslatokat a Közigazgatási és Igazságügyi Minisztérium Egyházi, Nemzetiségi és Civil Kapcsolatokért Felelős Államtitkársága (1055 Budapest, Kossuth tér 4.) postai és a titkarsag.nekf@meh.gov.hu e-mail címére kell eljuttatni. 
A Kisebbségekért Díj odaítélése az 1/1995. (IX. 28.) ME rendelet alapján történik. Az állami elismerés átadására a Kisebbségek Napjáról (2010. december 18.) történő megemlékezés kiemelt eseményeként kerül sor. 

SOUSTVARJALEC SLOVENSKE LIKOVNE ZGODBE

Po večletnih pripravah so v soboškem gradu odprli Kološev kabinet umetniške fotografije, v katerem je predstavljenih več značilnih fotografij, fotoaparati in ostali pripomočki, s katerimi je mojster Jože Kološa Kološ ustvarjal nekaj desetletij. Z izjemno zapuščino se je ukvarjal umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic, ki je tudi predstavil fotografa in njegovo delo. 
Jože Kološa Kološ se je rodil 28. septembra 1920 v Murski Soboti, ob otvoritvi kabineta bi bil star natanko 90 let, če ne bi umrl 29. junija 1998. Po realni gimnaziji ter formalnih izpitih v Ljubljani 1940 in 1943 v Sopronu se je dokončno odločil, da bo svojo ustvarjalno slo živel za fotografijo, čeprav je bil sprva zagledan v glasbo, v svojo violino. Zato je na otvoritvi Spominčice na violino zaigral Samo Budna. 
Kološev ustvarjalni opus je obsežen in raznolik, kar velja za dela, nastala v Prekmurju, kakor po preselitvi v Koper. Znameniti so ciklusi Črne slike, Filovski lončarji, Podobe iz Prekmurja in Moj dragi kraj domači. Janez Balažic poudarja, da »vrhunec Kološevega ustvarjanja predstavljajo dela, nastala v času okoli leta 1960 in naprej. V ciklusih Žerjavi, Humanizem železa, Bekači (Demon), Transformacije, (skupaj z Jožetom Horvatom – Jakijem), Poezija upora (v sodelovanju s Tonetom Svetino), Stari zidovi, Koštabona (Umiranje vasi), Hodoljubje, pozneje tudi v seriji Prilep – kultura nekega mesta, zagotovo gre za hojo pred časom.«
Kološev kabinet umetniške fotografije je zastavljen tako, kot si ga je Kološ želel: v soboškem gradu kot del posebne zbirke Pokrajinskega muzeja z zavezujočim imenom Kološev kabinet umetniške fotografije. S tem se ohranja umetniška zapuščina, v kateri je čez tisoč šesto izvirnih Kološevih umetniških fotografij, desetine steklenih plošč ter veličastna zbirka okoli dvajset tisoč negativov, ki je izjemno dragocena tako za proučevanje pomembnega dokumentarnega gradiva kot za zapiske in pričevanja. V kabinetu so razstavljena originalna dela Jožeta Kološe-Kološa, in sicer prvo Iz Prekmurja, nekoč in danes, nastalo pred letom 1940, Prekmurska hišica je iz leta 1946, Brezovska Irinka iz leta 1955, Od Semedele do Kopra iz leta 1975, Körmend-cikel Hodoljubje iz leta 1977, Iz cikla Istri z ljubeznijo iz leta 1984, V meni je umrla pesem, žejna življenja – iz cikla Svetlobni zapisi, 1985 .
Jože Kološa Kološ je bil zmeraj prijeten in dobrodušen sogovornik, prepoznan in cenjen umetnik v Soboti. Pogosto smo ga srečevali skupaj z življenjsko sopotnico Piroško, rojeno v Körmendu. Tam je bila leta 2006 tudi razstava Kološevih del: Od Mure do morja. Tudi po preselitvi v Koper, leta 1959, se je pogosto vračal v svoje mesto, kjer je imel več razstav. Izšlo je tudi več njegovih monografij: Poezija upora, Fotomonografija Murska Sobota, fotomapa Ob Muri, Moja fotografija in Sobota moje mladosti. V obsežni monografiji Moja fotografija, posvečeni Piriki, dragi in razumevajoči ženi, sta študiji o Kološevem delu napisala Aleksander Bassin in Sava Stepanov. Slednji končuje svoj tekst: »Ob Kološevem delu naj na koncu navedem stavek Doroteje Lang: Fotoaparat mora pokazati, da je obdarjen s strastjo in človeškostjo fotografa, fotograf pa mora dokazati, da je prav v njem vsa strast in človeškost, ki je potrebna fotoaparatu. Te strasti in ustvarjalne moči je Kološa očitno imel dovolj. V monografiji je 120 reprodukcij Kološevih del, pa tudi nekaj fotografij iz avtorjevega življenja, med njimi Kološ iz leta 1930 z violino in zaročenko in ženo Piriko. 
Odmeven dokumentarno igrani film o Jožetu Kološu Kološi je posnel Milivoj Roš, sicer pa je v dokumentaciji TV Slovenija kar nekaj daljših in krajših prispevkov. Zato naj zapis zaključim s prijetno osebno izkušnjo. Zdi se mi, da je bilo ob izidu za mnoge izjemno zanimive monografije Sobota moje mladosti, ko smo za kulturno oddajo TV Slovenija Osmi dan pripravljali daljšo reportažo. Na standardno vprašanje o načrtih je odgovoril: »To bom še naredil, (ne spomnim se natančno kaj, zdi se mi, da je šlo za motive iz Istre), če prej ne »škripnem.« Zdelo se mi je tako domiselno in duhovito, da sem pustil natančno tako v prispevku na TV Slovenija. 
Ernest Ružič 


V Kološevem kabinetu umetniške fotografijesorazstavljenaoriginalna dela Jožeta Kološe Kološa, multimedijska predstavitev njegovih del, fotografski aparati, s katerimi je delal, del knjižnice in celo violina, na katero je igral. Pokrajinski muzej v Murski Soboti je že pred umetnikovo smrtjo pridobil del umetniške zapuščine in jo v skladu z dogovorom ter ženo Piroško tudi dopolnil



Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu




www.porabje.hu

Sakalovčani na romanju v Sloveniji

OD
SLOVENIJE…

Kot vsako leto jeseni je tudi letos Slovenska manjšinska samouprava Sakalovci organizirala romanje v Slovenijo, in sicer 25. septembra. Na to romanje se vsakokrat z veseljem prijavljajo vaščani, tudi zdaj se je do zadnjega sedeža napolnil avtobus in tega smo člani samouprave vedno zelo veseli. Letošnji cilj je bil najprej Šmarje pri Jelšah, potem smo obiskali Ptujsko Goro in na koncu Jeruzalem. 
Odpravili smo se že ob pol sedmih, takrat še ni dežavalo, ampak ne dolgo zatem je začelo liti, in žal, ves čas je deževalo, tako ni bilo najbolj primerno vreme za ekskurzijo, ampak mi se le nismo dali in smo se imeli lepo. V župniji Šmarje pri Jelšah smo obiskali cerkev na Sladki gori, tam smo imeli tudi sveto mašo ob 10. uri. Mašo je daroval naš bivši župnik gospod Feri Merk-li, ki si je vzel čas in prišel z nami. Najlepša hvala mu za to. Verjetno večina od vas še ni bila na Sladki gori, ampak vam svetujem, da jo obiščete, zelo lepa je cerkev Matere Božje, okoli nje so vinorodni sladkogorski griči. Pred cerk-vijo nas je že čakal župnik gospod Tadej Sinasi, nas prisrčno pozdravil, s sabo je pripeljal gospoda Franca, ki nam je zelo podrobno predstavil cerkev. Cerkev je baročna, na stropu so prizori iz življenja Marije, ima pet zlatih oltarjev, ki so bogato okrašeni, primerno baročnemu slogu. Skoraj vsi prizori naše vere so lepo prikazani, tako Marija kot Peter (s petelinom), ki je zatajil Jezusa. Gospod Franc je tudi povedal, da sem hodijo študenti pred zakjlučnim izpitom in prosijo, naj jim Marija pomaga. Seveda je lahko na koncu maše tudi vsak od nas povedal svoje prošnje Mariji in jih je lahko napisal tudi v spominsko knjigo. 
Potem smo se odpravili proti Majšperku, kjer smo v Piceriji Špajza imeli kosilo. Ko smo se dobro najedli, smo se odpravili proti naši drugi postaji, na Ptujsko Goro. 
Na Ptujski Gori smo obiskali cerkev, ki leži na vrhu 352 m visokega griča. Je ena izmed najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Sem pride veliko vernikov na romanje, tudi naši iz Porabja, pa tudi veliko turistov. Če je lepo vreme in ni megle, je čudovit razgled na vse strani, vidi se Ptuj, Maribor, Pohorje. Pred cerkvijo je tudi lep trg, ki je bil verjetno pred nedavnim obnovljen. Seveda, treba je omeniti romarski križev pot, na katerem so kipi, postaje Kristusovega trpljenja. Letos je cerkev praznovala 600. obletnico in so jo razglasili za baziliko Marije Zavetnice. Na velikem baročnem oltarju je prikazana Marija s svojim plaščem, pod katerega lahko pribežijo vsi, ki so bolni ali imajo težave. V cerkvi smo zmolili litanije in zapeli pesem Mariji. 
Naša zadnja postaja je bila v Jeruzalemu. Najprej smo se ustavili v Svetinjah in tam so lahko tisti, ki so hoteli, pokusili vino ali kupili steklenico dobrega vina. Potem smo se odpravili na kmečki turizem, kjer so imeli dobro, a cenejše vino, tam smo si malo oddahnili. Za tiste, ki ne pijejo alkohola, so imeli na razpolago zelo okusen domači jabolčni sok. Malo so nam celo muzikantje zaigrali! 
Na koncu naše poti smo se še ustavili v Murski Soboti v Intersparu, vsak je kupil kaj za domače, potem smo se srečno vrnili domov. Čeprav je cel dan deževalo, nas to ni prav nič motilo, imeli smo se lepo in vzdušje na avtobusu je bilo zelo veselo, posebej v zad-njem delu avtobusa.
Valerija Rogan

V New Yorku tudi močna slovenska zasedba
Ob začetku splošne razprave 65. Generalne skupščine ZN so New York obiskali predsednik repub-like Danilo Türk, premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar. Predsednik države se je udeležil visokega zasedanja o uresničevanju razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja, glede katerih je menil, da se uresničujejo vendar s tempom, ki ne bo privedel do načrtovane realizacije do roka leta 2015. Žbogar je poleg bilateralnih srečanj s kolegi iz različnih držav in srečanj v okvirju EU ter zveze Nato prevzel vodenje slovenske delegacije na začetku splošne razprave 65. Generalne skupščine ZN, ker je premier Pahor zaradi poplav v New York prispel pozneje. Slovenski premier je opravil tudi nastop v Generalni skupščini, kjer je poudaril osrednjo vlogo ZN v globalnem upravljanju ter med drugim opozoril na nekatere priložnosti in pasti razvoja, ki se kažejo v neravnovesjih, in na teme, ki Slovenijo posebej zanimajo, kot so človekove pravice, medkulturni dialog, človekova varnost in varnost ter stabilnost v jugovzhodni Evropi.
Redna plača ni zagotovilo za dostojno življenje
Problematična je že sama definicija revščine med zaposlenimi, saj vključuje dva do zdaj nepovezana pojma, delo in revščino, v raziskavi Pojav in obseg revščine zaposlenih v Sloveniji ugotavlja ena izmed avtoric Simona Smolej. Raziskava je pokazala, da so v največji nevarnosti, da zdrsnejo pod prag revščine, samozaposleni in ženske, mlajše od 24 let. Med ogroženimi so tudi zaposleni z nižjo izobrazbo, zaposleni za določen čas, tuji državljani in zaposleni, ki živijo v samskem gospodinjstvu z otroki. Raziskava se opira na podatke iz leta 2008, ki so v primerjavi z EU-jem dokaj ugodni in ne upoštevajo časa ter posledic gospodarske in finančne krize, zato Smolejeva predvideva, da se bodo številke še poslabšale. Pomemben je tudi podatek, da revni zaposleni niso hkrati tudi pasivni.


Sakalovski romarji v cerkvi na Sladki gori


Berilo pri sveti maši je brala avtorica članka Valerija Rogan, mašo je daroval Ferenc Merkli


zveza.hu

… DO
MADŽARSKE

Svetek narodnosti
v Somboteli

 Kariera

Pismo iz Sobote

Za sedem lejt vse prav pride – pravimo Slovenci. Tau so leko povödali tisti lidgé tö, šteri so 25. septembra prišli v sombotelski Škanzen, na 7. Narodnostni den v varaši. Prireditev je letos organizerala Hrvaška manjšinska samouprava v Somboteli, letošnji program pa so vöodebrali tak, ka aj bi s kem več mlajšov brigalo. Té je rejsan dosta bilau v muzejskoj vesi, če so se rejsan na nebi zberali kmični oblaki.
Zbrane je v imeni organizatorov pozdravo László Skrapits, predsednik sombotelske rovačke samouprave. Kak tau že več lejt šegau majo, so v svojom geziki na kratki gučali predstavniki vsej manjšinski samouprav, tak romske, nemške pa slovenske tö. V svojom svetešnjom guči je župan varaša Somboteu dr. György Ipkovich povödo, ka trbej lejpo tradicijo dale pelati, leko bi pa pozvali madžarske skupine s sausadnjoga Burgenlanda tö.
Kulturni program se je začno z mlado pesmarco z Osnovne šaule Mihálya Vácija, štera je zaspejvala rovačko pop-nauto pa cüj malo plesala tö. Do zdaj so na vsikšom narodnostnom dnevi gorstaupili mladi romski plesci z imenom Crazy Dancers pa nutpokazali moderne plese. Nemški mlajši so na žveglau igrali s svojimi lerancami, sledik pa so vsejm pomagali pri staroj šegi, pri šteri trbej drauvne peneze nut v djajca lüčati.
Na vsej narodnostni dnevaj v najvekšom varaši Železne županije je problem biu, ka so mlajši nej meli kaj za delati. Letos je tau ovak bilau, čakalo nji je dosta delavnic, gde so leko vsefelé meštrije vösprobali. Pri Nemcaj so redili bábe iz modrotiska (kékfestő) pa so vösprobali, ka vse se leko z ilojce naredi. Pri Hrvataj so jim pokazali, ka se z mali črepinj brž lejpi mozaik naredi, so pa male lančece iz džundža tö napravili. Te zadvečerak pa so bile pozvane prave ljudske umetnice tö, štere so z mlajšami plele košare, redile bábe iz lopinja ali gorponücale polst (nemez). Slovenske ženske iz Porabja so tö flajsne bile, strine Ana Ropoš in Iluš Dončec iz Števanovec so z mlajšami papernate rauže redile. Pri tejm jim je pomagala Marija Čato z Dolenjoga Senika tö. V par vöraj je telko mlajšov k slovenskomi rami v Škanzeni prišlo, ka so ženske ranč gorstaniti nej mogle.
Če rejsan je v programi pisalo, ka do se leko obiskovalci včili plesati stare plese tö, je tau zavolo deži vöostalo. Mlajši pa so se nut pod streje indašnji ramov potegnili, pa tam dale vösprobavali meštrije. Tak je gratalo, ka najmenjšim nej biu dugi cajt, ka si morejo zamerkati vsi bodauči organizatori narodnostni dnevov.
-dm-

Eden pesmar je pred lejtami trno lejpo nauto napiso. Meu je deklo. Rad go je meu, tak je popejvo. Tadale je nauta gučala od toga, ka se lübezen skonča. Tista, za njega najlepša na svejti, ga je tanjala. Najšla si je ednoga drugoga, steri je ovakšen od njega. Oženila se je z moškim, steri brodi od svoje kariere, steri vej, ka v svojom žitki šké. 
Trno radi smo meli tau nauto, gda smo eške bole mladi bili. Zatoga volo tö, ka smo nej brodili od svoje kariere. Nejsmo se brigali za tau, ka de zranja, ka de za eden teden, ka de za edno leto. Vrag si po karieri! Kak bau, tak aj bau, smo brodili najbole za istino. Na, nejso tak brodili vsi. Tak smo brodili, steri smo se bole vküper držali, ge pa moji mladi padaške. Lejta so pomalek tašla, eške itak smo poslüšali pa popejvali tisto nauto. Lejta so tašla, edni so delali velke pa male kariere, mi pa smo tadale popejvali tisto nauto. Ja, lejta so takša, ka dosta vküper prinesejo, pa taodnesejo tö. Ednoga dneva se človek sam od sebe pita:
»Ka sam v svojom žitki naredo? Kakšo kariero sam napravo?«
Ja, prišo sam nut v takša lejta! Pa sam se nej škeu od toga spitavati. Depa kak je bilau za časa tistoga pesmara, je gnes ranč tak. Inda svejta so lidgé prajli, ka telko valáš, kelko znaš. Depa če nemaš za seuv kariere pune svekline, je nej važno, kelko vejš, kelko znaš. Velka, kusta pa svekla kariera je najbole naprej valaun. Pa kak sam že povedo, pito sam se od svoje kariere. Isko sam jo, če ger najdem kakšo svojo kariero. Isko sam jo, obračo žepke, gledo pod postelo, za kiklami, vseposedi, depa nin sam nej najšo kaj takšoga, ka bi leko bila kariera. Ranč enoga falačka nej. Pa sam nej biu najbole baukše vole. Zatoga volo, ka sam v tej lejtaj, ka bi dun mogo meti kakšo kariero za seuv. Nej mujs takšo kusto, puno svekline. Bar kakšo malo, tenko, taposenjeno. Pa, kak povedano, nika! Eške več kak pa nika! Bole, kak sam isko tau svojo kariero, bole sam nevaulasti biu. Nej zatoga volo, ka bi meni kariero trbelo. Kak povedano, prišo sam v tista lejta, ka drugim trbej pokazati, sto si gé pa kakšo kariero si napravo v žitki. 
Ja, drugim se trbej vöpokazati, nej pa sebi! 
Zatoga volo sam se sam s seov zgučo, ka mo delo kariero. Pravijo, ka je nigdar nej kesno. Pa ge tö tak pravim. In zdaj ge delam velko, kusto pa trno sveklo kariero. Tak mo vsem poznani, pa vsi do vse vedli od mene. Delo mo takšo kariero, ka jo je nej eške niške naredo. Samo tau me eške mantra, ka ne vejm, kakša aj bau ta moja kariera. Če povem za istino, sam ge takši bole manjasti. Vej so mi pa že v šauli gučali, ka je nej pred meuv nikša kariera nej. Pa se mi je sledi zgodilo kak tistomi našomi pesmari. Bila je lejpa, bila je mlada, bila je, bila ... Vaj, bila je una! Za mene je po zemli ojdla samo una pa niške drugi nej. Dokejč mi je ednoga dneva nej prajla, ka sam nej več zadosta dober za njau. Mi je prajla, ka una šké moškoga, steri dela za svojo kariero. Pa je odišla! V mojoj prvoj slüžbi je ranč tak bilau. Dobra slüžba je bila. Depa ednoga dneva mi najbole prejdjen šef pravi, ka naj si kaj drugoga najdem. Aj si kaj drugoga ziščem, ka v toj slüžbi trbej kariero delati, nej pa samo v slüžbo ojditi. Baug moj, kak bi bilau, če bi meni moj žitek pravo, aj doj vgasnem, ka brez kariere je nej vrejdno živeti? Na, zavolo toga straja mo ge zdaj delo kariero. Depa rejsan ne vejm, kak aj jo delam. Škem prajti, tau sam se spitavo eške včera. Eške včera sam biu gvüšen v tau, ka je dun čas prišo, ka se moram brigati za svojo kariero. Pa sam v toj najvekšoj nevauli srečo tisto deklo, zdaj že redno vözraščeno žensko, stera me je zavolo moje nikšne kariere tanjala. Sam go srečo, una pa mi je v tistoj minuti začnola pripovejdati. Mi je gučala, kak je naura bila, ka me je tanjala. Ge sam go samo z blejdim gledo. Una pa tadale, ka je nikak nej srečna. Nikak je nej srečna, ka njeni mauž samo od svoje kariere brodi, njau pa ranč več ne vidi. 
Na, zdaj mi pa dun povejte! Aj zdaj delam tau kariero ali pa aj tadale poslüšam tistoga staroga pesmara? 
Miki

Žganjekuha doma je legalna
Od 27. septembra veljajo na Madžarskem novi predpisi za žganjekuho, ki dovoljujejo, da se sme do določene količine žganje kuhati tudi doma. Do zdaj je bila ta dejavnost monopol države, doma se legalno ni smelo kuhati žganja, le v državnih ali občinskih žganjarnah. Po novih predpisih lahko vsak polnoletni državljan kuha doma 50 litrov 86-odstotnega žganja (to je 86 litrov 56-odstotnega ali 100 litrov 43 odstotnega žganja), toda le za lastno potrošnjo. Do te količine je kuhanje žganja brezplačno, torej se ne plačuje trošarina. To velja tudi za občinske žganjarne, v teh se nad to količino v letu 2010 mora plačati 1380 forintov trošarine na liter. Kotlov do 100-litrov ni treba prijaviti carini, v enem gospodinjstvu ugodnosti veljajo le za enega člana gospodinjstva. Predlog vladnega sklepa je pripravil poslanec našega območja Zsolt V. Németh, ki je obenem državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo.
Razlika med Fideszom in socialisti še večja
Po raziskavah agencije za merjenje javnega mnenja se je razlika med največjo provladno stranko FIDESZ in opozicijskimi socialisti še povečala. Merjenje je bilo opravljeno v sredini septembra. Po teh podatkih bi zdaj volilo FIDESZ 38 odstotkov vseh volivcev, socialiste pa le 11 odstotkov. Med volivci, ki so gotovo pristaši določenih strank je razlika še večja, kajti med njimi bi dalo FIDESZ-u svoj glas 65 odstotkov volivcev, socialistom pa 17 odstotkov. 
Za promocijo Porabja
Generalni konzulat R Slovenije v Monoštru, Zveza Slovencev na Madžarskem in STO (Pomurska turistična zveza) organizirajo dvodnevno promocijsko konferenco za slovenske turistične delavce in novinarje. Konferenca bo potekala 13. in 14. oktobra v Monoštru. Konferenco je podprl tudi Urad za Slovence v sosednjih državah in po svetu.


Gospa Iluš Dončec včijo mlajše rauže rediti

»Veseli me, ka de iz mojoga rojstnoga rama Porabska domačija«

Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci svoj sedež ma v porabskoj domačiji v Andovci. Ta kuča, štera se je tak zvala, ka Pultjini ram, je že vejn dvajsti lejt prazna stala, gda sta go društvo pa Razvojna agencija Slovenska krajina dojküpla. Tau je nej bilau tak léko delo, zato ka lastnica (tulajdonos) Margit Šömenek v Meriki živejo, pa vse dokumente je najprvin ta trbelo poslati. Leko povejm, ka kupoprodajna pogodba (adás-vételi szerződés) se je podpisala, gratali smo lastniki, dapa nejsmo znali, nej smo vidli, čidna je bila ta kuča. Zdaj septembra se je nam velka želja spunila, zato ka smo leko spoznali tisto žensko, štera se je v tauj kuči narau-dila, gorrasla, gde mi zdaj sedež mamo. 
• Tetica Margit, kelko lejt ste vi živeli v tauj kuči?
»Dvadvajsti lejt, potistim sem pa v Meriko odišla.«
• Kak vam je tau napamet prišlo, ka te vi v Meriko šli?
»Gda sem dja mala bila, dja sem furtoma gučala, ka mo dja v Meriko üšla, zato ka moja baba je trikrat bila tam. Istino, moja baba je furtoma tau prajla, ka je Merika nej dobra. Dapa dja sem vsigdar tau gučala, če mo že vekša, te mo dja v Meriko üšla.« 
• Zaka so vaša baba trikrat bili v Meriki?
»Zato, ka so ta odli delat. Gda je bilau delo, te je tam bila, gda je pa nej bilau, te je pa prišla nazaj. Gda je prišlo pismo, ka pá dje delo, te so šli nazaj. Moja tetica, štera je na Gorejnjom Seniki bila, se je naraudila tü doma devetstauausmoga leta. Moja mati se je vanej v Meriki naraudila, dapa nazaj domau so go prinesli, zato so go töj v Andovci tak zvali ka Meri, eštje te tü, gda je že stara bila.« 
• Vi ste dvadvajsti lejt stari bili pa oženjeni, moža sta iz Kradanovec meli, gda ste si tak zmislili, ka zdaj pa odideva v Meriko. Tau vejm, ka ste vi steli titi, dapa kak ste moža nanjé vzeli?
»Müva sva töj tak nika dobroga nej mela doma. On je v Kradanovca bijo, dja sem pa v Andovca bila. Dja sem ta nej üšla, on je sé nej prišo. Dober eden tjeden sva si zmišlavala pa sva odišla. Tau je bilau 12. februara 1957. leta.« 
• Gde sta prejk granice šla?
»Müva sva proto Jugoslavije šla. Gda sva prejk meje prišla, te so naja v Büdinci sodacke včasin zgrabili, pa so nas v lager odpelali. Od lagera do lagera so nas vozli, vsevküp v edenajset lageraj smo bili. Decembra smo te leko na letalo (repülő) vseli pa smo se v New York odpelali. Tam smo bili prejk nauči pa zazranka so nas te na cug djali pa smo v Buffalo šli. Mojga moža tetica je v Buffaloni bila, ona je podpisala, ka dočas ka müva delo ne dobiva, ona da nas dočas tadržala.«
• Ka je vam najprvin napamet prišlo, gda ste v New Yorki vö z letala staupili?
»Najprvin sem se zbojala, zato ka dosta črni lidi sem zaglednila. Nam so doma, gda smo eštje mlajši bili, vsigdar tau gučali, ka črno lüstvo bejlo lüstvo podjej. Za volo tauga smo se mi tak bojali. Dapa sledkar smo že znali, ka s tauga, ka so nam parpovejdali, nika nej istino. Tau je tü lagvo bilau, ka smo nej znali angleški. Gda smo v Buffalo prišli pa so začnili kričati ka Baffalo, mi smo tau mislili, ka tau je nej tisti varaš, zato ka smo mi tau mislili, kak je spisano tak trbej vöprajti.«
• Kak dugo ste pri tetici bili?
»Decembra smo taprišli pa vejn do augustuša smo tam pri njij bili, potistim smo šli na svojo. V Buffalona sva skur štirdeset lejt živela, dapa moj mauž je furtoma domau na Vogrsko sto titi. Gnauk je pravo, ka prvin kak bi se domau spakivali, müva va na Florido šla. Tak je bilau, šla sva na Florido pa sva včasin ižo tjöjpila. Žau, moj mauž je že samo štiri lejta živo, gda smo na Floridi bili, potistim je mrau. Od tistoga mau sem sama.«
• Zdaj če si nazaj mislite, baukše je bilau, baukše je zdaj vam, kak če bi na Vogrskom ostali?
»Ka je nama trbelo, müva sva vse mela, dapa tak mislim, nauri človek je tisti, šteri svoj rosag zapisti. Gda je vüzen prišo, božič, nauvo leto pa nindrik nikoga nejmaš, pa nikam ne moreš titi. Tau je bilau najbola üše. Istino, ka vse maš, dapa zato dosta vse ti fali. Kelkokrat sem mislila na sina, šteri je doma austo, na stariše, na rojstno ves, tau ranč taprajti ne vejm. Kak človek stari gartüva, tau je vsigdar bola lagvo. Ka mo zdaj tam sama delala, gda nin nikoga nejmam.« 
• Kak tau, ka sta strejšoga sina Ferija doma njali pri babi pa pri dejdeki?
»Zato, ka smo ranč sami nej znali, ka baude z nami, ka na nas čaka, kak leko tak dejte s seuv neseš. Po ednom tali je pa dobro bilau, ka je Feri doma austo. Moj oča, gda se je Feri naraudo, so dejte v roke vzeli pa tak so prajli nekakoma, sto je tam bijo. »Margit leko dé kama ške, leko dé v Meriko tü, dapa tau dejte nede tanesla. Tau dejte de name tadržalo, gda dja stari gratam.« Pa je tau tak bilau.«
• Zdaj te dva sina mata, enga tü doma, enga pa v Meriki?
»Te dva mam, dapa zato samo dva, ka eden se mi je eštje v Jugoslaviji naraudo, gda smo v lageri bili, dapa tisti je mrau.« 
• Gda ste vi najprvin domau prišli?
»Sedemdestdrugoga leta, gda sem dja domau prišla, te sem eštje tak mislila, ka je tau moj daum, dapa že je nej moj daum bijo. Dosta lejt je tašlau pa nika vcejlak drügo je namé doma čakalo, kak ka sem dja doma njala. Drugo pa tau, ka moja mati je name nikdar nej rada mejla.«
• Vam je nikdar nej napamet prišlo, ka gnauk domau pridete za stalno?
»Mena nej, dapa moj mauž je večkrat gučo od tauga. On je Vogrski rosag leko püsto, dapa svojo rojstno ves, Kradanovce nej. Za volo toga sem dja dala naprajti edno tablo gora na križ, kama je njegvo menje goranapisano. Aj nika ostane za njim njega v Kradanovci, če ranč samo ime.«
• Kak je te vaš ram, zdaj že naš ram, vögledo te, gda ste vi odišli v Meriko?
»Ranč tak kak zdaj, samo drügi omari, postale, stauci pa stoli so bili v njem. Meli smo edno ižo, gde smo spali pa edno künjo, gde smo tjöjali pa cejli den bili. Ka zdaj za tisto malo ižo mate, tisto je naša klejt bila. Veltje lade so bile tam, gde je puno sil-dje bilau v njij. Na polici je pa kröj, mela, cuker pa vse tašo bilau, ka so za künjo nücali. Tisti drügi tau, gde so škedjen, klejt pa štale bile, tisto je ranč vse tak bilau, telko, ka zdaj je že glejv razmetani. Tistoga reda je vse puno bilau s škirom, s senauv pa marov, po tem se je eštje vidlo, ka nekak žive v rami. Moja baba so vsigdar prajli, ka gnauk naš ram tü tak zopodi, kak tisti, šteri so tam paulak bili, pa vse so se vküpporüšili. Vejš, sem vidla, ka z naši ramom tü tau baude, je prajla večkrat. Pa te gda sem valas dobila, ka vi dolaküpite našo kučo, sem sploj vesela gratala, zato, ka etak se te obrani, pa nede mi trbelo gledati, kak se vküperporüši. Tauma sem dja sploj fejst rada.«
• Zdaj se vaša, naša kuča obnavla, pa drugo leto juliuša baude otvoritev, dobro bi bilau, če bi vi tü leko pau-lak bili te den.
»Ma biti, ka pridem, dapa obečati ne morem, zato ka ne vejm, kak mo mejla zdravje. Dapa veseli me, ka iz moje rojstne hiše se zdaj vönapravi ta Porabska domačija, zato ka pet lejt nazaj, če bi mi stoj tašo pravo, nikak bi nej dala valati.«
Karči Holec


Margit Šömenek (Pultjina) pri malem Triglavi v Andovci

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

OTROŠKI

KOTIČEK

ŽLATA

Pavel ma žlato. Mamo, ato, dejdeka, dva dejdeka, babo, tetice pa eške vse fele drugo žlato. Njegvi Albert gvüšno tö ma žlato. Gvüšno so gé njegva mama, njegvi ata, njegvi bratovge pa sestre. Depa un nikoga od svoje žlate ne pozna. Od toga sta se ednoga dneva pogučavala z njegvo Alino. 
»Ge tö mam ato pa mamo. Gvüšno moram meti! Vej pa tau vsikša živa stvar mora meti. Ovak ranč néde,« je prajla Alina. »Depa ge je tö ne poznam. Ranč tak kak ti, ednoga ne poznam.«
»Na, vej nikšno žlato dun mava,« so se Alberti zdignole vüje. »Ge mam Pavla. Pa mam njegvo mamo, nejgvoga ato pa dejdeka. Cejla njegva žlata je moja žlata gé. Pa ti, Alina, tö nikšne fele žlato maš. Tvoja mlada vertinja Miša, pa velka vertinja, pa od Miše ata pa tak tadale. Ja, tau je gé nikšne fele žlata, depa tau je gé človeška žlata.«
»Ja, kak praviš! Tau je gé samo človeška žlata. Depa neje peska žlata. Kak bi leko zvejdla kaj več od naja peske žlate?« je pitala Alina pa so njoj tö vüje vüška stanole. 
Depa kakoli so njiva vüje vüška stale, nejsta nika vözbrodila. Pavel pa Miša sta se tam malo vkraj cejliva zalübleniva pogučavala. Sta se pogučavala, Albert pa Alina pa iskala svojo pesko žlato. Na, nejsta jo iskala kaulakvrat. Nut v glavej sta jo iskala. Vsikši v svojoj glavej pa eške vküper v obej glavaj. Od vsega toga sta tadale brodila eške doma vsikši za sebe. Dugo v kmično nauč sta brodila. Brodila, li brodila, dokejč si je Alina dun nej zbrodila. Pa je po tejm spala kak že dugo nej. Albert pa je skur nika nej spau. Kak pa bi, če pa je brodo na svojo pesko žlato. Brodo je na svojo pesko žlato, od stere je nej pozno nej enoga nej. 
Na drugi den je niške nej šau v šaulo. Pa v slüžbo tö nej, ovak je ranč nej moglo biti, vej pa v nedelo se takše ne dela. Brž po obedi so se štirge vküper najšli. Pavel pa Miša sta gesenske rauže brala. Njiva sta rauže trgala, Alina pa je Pavli brž mogla nika prajti. Njemi je mogla prajti, ka si je zbrodila. 
»Rejsan bi lepou bilau, če bi vsikši od naja pozno svojo pesko žlato. Depa brodim, ka je tau nej mogauče. Zatoga volo si leko müva svojo pesko žlato narediva,« je začnola Alina.
»Tau, lüba moja Alina, pa ne razmejm najbole,« go je gledo Albert.
»Vej pa tau nej žmetno razmeti. Mauž pa žena sta gé nek-šne fele žlata. Ka nej?«
»Ja, leko bi se tak prajlo,« je klumo Albert.
»Na, vidiš! Müva se lepou oženiva pa va žlata. Škem prajti, ti boš moja, ge pa mo tvoja žlata,« je Alina veselo zlajala. 
Tak je veselo zlajala, ka so ftiči stanoli tam gor na nebi, potok se je dola stavo, vöter je enjo fudati pa Pavel vküper z Mišo je tiüma ostano. Pa je eden čas Albert tö tiüma biu. Je biu tiüma, ka ga je Alina dregnola.
»Na, ka praviš na tau?«
»Dobro se čüje. Trno dobro! Depa kak dva psa, ti pa ge, mauž pa žena gratata?« 
»Jaj, Albert moj!? Vej pa tak, ka se oženita. Najprva se oženita, po tejm pa gostüvanje držita,« se je Alina sme-djala zavolo Albertovoga pitanja. 
»Ja, tak lidge delajo. Müva pa morava meti pesko zdavanje pa pesko gostüvanje, vejš?« je Albert brodo najbole za istino. »Kak se takšo dela, tau te pitam?«
Alina je nika škela prajti pa je tiüma ostanola. Ja, kak li vövidi pesko zdavanje? Kak aj tau naredita, ka ta mauž pa žena? Kak aj žlata gratata eden drugomi? Od toga sta tak brodila, ka sta ranč nej čüla Mišo pa Pavla, ka trbej domau titi. Ja, na pleča sta si velko brigo gor zvezala. 
Miki Roš

Pozdrav jeseni

Že spomladi je ravnateljica dobrovniške šole Katarina Kovač navezala stik z mano v zvezi z razpisom in me prosila, naj sodelujemo tudi pri jesenskem projektu, kajti z dobrovniško šolo imamo večletno plodno sodelovanje in zelo dobre stike. Celo šolo so povabili na 3. mednarodno otroško trgatev. Naše učence je to zelo veselilo, kajti še nikoli niso bili na pravi trgatvi.
22. septembra 2010 smo se učenci in učitelji števanovske šole napotili v Dobrovnik. Ta dan je bilo vreme zelo lepo, sončno. Bila sta dva dogajalna prostora v Dobrovniku: pri hiši Györgya Dobronokija so imeli različna tekmovanja otroci iz vrtca in učenci nižjih (1.-3.) razredov. Drugi prostor je bil pri ampelografskem vrtu, kamor so nekateri šli peš, nekateri s kočijami. Učenci 7.- 9. razreda so trgali grozdje. Potem so odpeljali grozdje v klet, kjer so lahko opazovali, kako ga zmeljejo in stiskajo mošt. Vsi smo lahko pokušali sladki mošt in pogledali, kako merijo sladkost mošta.
Na vrtu so si lahko učenci ogledali razstavo o predmetih in napravah, ki so jih uporabljali na trgatvi nekoč in danes. V delavnici pa si je vsak otrok lahko naredil vrano iz različnih materialov. Tudi tekmovanja z jesenskimi pridelki, bučami, koruzo, so bila zelo zanimiva.
Dve babici sta s kočijo pripeljali na vrt v košari perece, makove in orehove potice, pogače. Tako je bilo tudi v davnih časih, le da so morali takrat vse to  prinašati peš. Veliko zanimivega smo slišali in videli, tudi župan Marjan Kardinar nas je lepo pozdravil.
Na otroško trgatev sta bili povabljeni še dve šoli, ena z Madžrskega, iz Rédicsa, druga pa s Hrvaškega, iz Štrigove. V spomin smo vsi dobili oranžne kapice z napisom »Pozdrav jeseni«.
Rada bi se v imenu učencev in učiteljev šole zahvalila ravnateljici in kolektivu DOŠ Dobrovnik, županu in vsem tistim, ki so nam ta dan olepšali in delali za nas, za naše veselje in za lepe spomine.  
Agica Holec 
ravnateljica


KAUT

MLAŠEČI

Učenci števanovske šole na trgatvi v Dobrovniku



PETEK, 08.10.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA: VČASIH SMO DRUGAČNI, LUTK., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 GOREČI ANGELI, DOK. FILM, 10.55 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OPUS, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: KO SI OB SLUŽBO, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: KAJ ZNAM, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: PANDA, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. SER., 20.25 LOKALNE VOLITVE 2010, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: NEPREMIČNINSKA PAST, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 NA ZDRAVJE!, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 08.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 GLASNIK, 9.35 EVROPSKI MAGAZIN, 10.05 ČRNO BELI ČASI, 10.20 SINJE NEBO, NORV. NAN., 11.05 ŠPORT ŠPAS, 11.35 USPEŠNICE SLOVENSKEGA OKTETA, 13.30 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, FR. DOK. SER., 14.30 OSMI DAN, 15.00 LOKALNE VOLITVE 2010, 16.00 CIRCOM REGIONAL, 16.30 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI! ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z EDVINOM FLISERJEM, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: VELENJE, DOK. SER., 20.00 LJUBLJANA: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012: SLOVENIJA - FERSKI OTOKI, 23.00 DEAD HEAT, KAN. FILM, 0.35 TREŠET, HRV. FILM, 1.55 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 09.10.2010, I. SPORED TVS
7.00 IZ POPOTNE TORBE: KAJ ZNAM, 7.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC - RDEČA KAPICA; ZAJČEK BINE - HRIBI; BUKVOŽERČEK - UROČENI HORRENDO; RIBIČ PEPE - RIBIČ PEPE DELA VTIS; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.00 KINO KEKEC: GRŠKI BOTRČEK, GRŠKI FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 GOSPODIČNA MARPLE: MORITI JE LAHKO, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.15 ZDRAVJE, 16.35 USODA, 16.40 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.05 NAPAČNA IZBIRA, KAN. FILM, 21.40 HRI-BAR, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.15 SLOBODAN MAKSIMOVIĆ: AGAPE, KRATKI FILM AGRFT, 0.30 DNEVNIK, 0.55 INFOKANAL
SOBOTA, 09.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 CIRCOM REGIONAL, 8.30 MINUTE ZA ..., 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 11.10 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 12.40 PRINCESA NEVESTA, AM. FILM, 14.15 KONCERT OB 30-LETNICI OKTETA DESETI BRAT, 16.10 BARCELONA: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: BARCELONA - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 17.45 MARIJA IN ANDREJ, DOK. ODD., 18.35 FOLKART 2010, 20.00 DOMŽALE: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: DOMŽALE - MARIBOR, 22.15 BLEŠČICA, 22.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.10 OSEBNOST LETA, AM. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 10.10.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 79/90; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.45 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANIMALIJA: ADIJO, PAMET, RIS., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NOČ MODRIJANOV, 14.30 NLP, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 14.55 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.05 PROFIL TEDNA, 15.45 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.05 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.10 NAGLAS!, 16.25 Z ŽLICO NA UL’CO, KUHARSKA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 MUSTI, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KAKO SMO VOLILI, 21.55 ŽREBANJE LOTA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 VEČERNI GOST: MATEJA RAVNIK, 23.45 KIFELJC, FR. SER., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
NEDELJA, 10.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 GLOBUS, 8.30 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, 9.00 LETNI KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA RTVS, 10.00 AGI IN EMA, SRBSKI FILM, 11.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.50 KRAJI IN OBIČAJI, 12.20 TURBULENCA, 13.10 ELLIS V DEŽELI BLIŠČA, NIZOZ. FILM, 14.50 NOCOJ PA, OH NOCOJ, POSNETEK KONCERTA PRIFARSKIH MUZIKANTOV, 16.55 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: PODRAVKA VEGETA - KRIM, 18.30 PLANET ŠPORT, 18.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 19.25 KOSTARIKA - BISER SREDNJE AMERIKE, DOK. ODD., 20.00 REKE IN ŽIVLJENJE: JANGCE, DOK. SER., 20.50 MALA DORRITOVA, ANG. NAD., 21.45 OB 90-LETNICI ROJSTVA SLIKARJA KARLA PEČKA, 22.35 ARTURO TOSCANINI O SEBI, KANADSKI GLASBENI FILM, 23.45 STATISTI, ANG. FILM, 1.10 BLAGOSLOVLJENA, ANG. FILM, 2.45 ZABAVNI INFOKANAL 
* * *
PONEDELJEK, 11.10.2010, I. SPORED TVS
6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.25 FIFI IN CVETLIČNIKI: VIJOLIČNA ZABAVA, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.15 TIANINA PREIZKUŠNJA, KRATKI FILM, 15.45 PIKA NOGAVIČKA: PIKA ŠE ENKRAT REŠI KITE, RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: TRDOGLAV IN MARJETICA, 16.25 RIBIČ PEPE: RIBIČ PEPE DELA VTIS, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 KLOVN KIRI, RIS., 18.40 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.25 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.05 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL
PONEDELJEK, 11.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.00 SOBOTNO POPOLDNE, 13.10 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.30 22. REVIJA ZAGORJE OB SAVI 2010, DRŽAVNO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, 14.00 LETNI KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA RTVS, 15.00 SLOVENSKI UTRINKI, 15.30 POSEBNA PONUDBA, 16.10 OPUS, 16.40 PRVI IN DRUGI, 17.00 TO BO MOJ POKLIC, 17.25 JADRANJE - BARKOLANA, REPORTAŽA IZ TRŽAŠKEGA ZALIVA, 18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.40 ROŽNATI PANTER: NAPETA ZGODBA, RIS., 18.50 ROŽNATI PANTER: TROBENTA, RIS., 19.00 Z DAMIJANOM, 19.35 MUZIKAJETO, 20.10 TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA - P. SIMMONDS: GEMMA BOVERY, 22.20 DOBER FANT, NEMŠ. FILM, 23.50 TRANZISTOR, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 12.10.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠINE, LUTK. NAN., 10.50 RIBIČ PEPE: RIBIČ PEPE DELA VTIS, OTR. NAD., 11.15 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: TRDOGLAV IN MARJETICA, 11.30 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 12.00 VEČERNI GOST: MATEJA RAVNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV: DOLGOPRSTI SPIDI, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: MOŠT, KOSTANJ IN GIBANICA, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: GLINŠČICA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MAŠČOBE, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEŽELA BAKTERIJ, FR. DOK. ODD., 0.00 MAŠČOBE, DOK. ODD., 0.30 NA ZDRAVJE!, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL 
TOREK, 12.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.15 TV PRODAJA, 9.45 NA LEPŠE, 10.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.05 NLP, 14.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.10 STUDIO CITY, 16.35 GLASNIK, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 REKE IN ŽIVLJENJE: JANGCE, DOK. SER., 18.30 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.50 NA VRTU, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: DVOREC MURSKA SOBOTA, DOK. SER., 20.00 TALIN: NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2012: ESTONIJA - SLOVENIJA, 22.45 DEDIŠČINA EVROPE: MRTVA KRALJICA, FR. FILM, 0.30 MALOMARNOST, AM. FILM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 13.10.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 OBISK V AKVARIJU, 10.15 PIKA NOGAVIČKA: PIKA GRE DOMOV, RIS., 10.40 ZLATKO ZAKLADKO: MOŠT, KOSTANJ IN GIBANICA, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG: GLINŠČICA, DOK. NAN., 11.25 MAŠČOBE, DOK. ODD., 11.55 DOSJE, 13.00  POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDNIK, 14.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: RUBIJINA KLUBSKA HIŠICA, RIS., 15.55 MILAN: MILAN IN POTEPUŠKI MUC, RIS., 16.00 MEDVEDEK, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM: FACEBOOK, KMETIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.30 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 18.35 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.40 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 LOČITEV PO FINSKO, FIN. FILM, 21.55 ŽREBANJE LOTA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 SVETO IN SVET: GLASITI EVANGELIJ IN ŽIVETI PO NJEM, 0.30 TURBULENCA, 1.20 NA ZDRAVJE!, 2.30 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.35 INFOKANAL
SREDA, 13.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 13.20 TV PRODAJA, 13.50 HRI-BAR, 14.50 KNJIGA MENE BRIGA, 15.10 GLASBENI VEČER: IMAGO SLOVENIAE, 16.10 SLOVENCI PO SVETU, 16.40 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 ČRNO BELI ČASI, 17.30 MODROST OBLAKOV, NEMŠ. FILM, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: DVOREC ZAPRICE, KAMNIK, DOK. SER., 20.00 JOSE CARRERAS IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 21.30 KRALJI ULICE, DOK. FELJTON, 22.00 AJSHIL: ORESTEJA, TV PRIREDBE GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.00 OBIRALKA ČEŠENJ, NEMŠ. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 14.10.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM: FACEBOOK, KMETIJA, 11.10 KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA, DRAMSKA PREDSTAVA ZA OTROKE, 11.35 SVETO IN SVET: GLASITI EVANGELIJ IN ŽIVETI PO NJEM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. SER., 13.50 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: KAR ŽELJKU PREPUSTI!, RIS., 16.05 SESTRSKA LJUBEZEN, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGLEDI SLOVENIJE, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.30 GLOBUS, 0.05 NA ZDRAVJE!, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
ČETRTEK, 14.10.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 13.45 TV PRODAJA, 14.15 GLOBUS, 14.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO: PANDA, 18.50 PETA HIŠA NA LEVI: NIZKI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI, HUM. NAN., 19.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD RAJHENBURG, BRESTANICA, DOK. SER., 20.00 NASAD LIMON, IZR.-NEMŠ.-FR. FILM, 21.40 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 22.35 DNEVNIK ANE FRANK, ANG. FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL