Št. 79. V Gorici, dne 10. julija 1900. Tečaj XXX. Iiltuj« trikrat na teden *¦ 4estla tedanjih, in sioer; vsak torek, četrtek in soboto, jutranje Iz-danje opoldne, tečemo izda nje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami tar s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pretentana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 . pol leta', .'i . ,. . .-^'&-r*60:.M^. „.» 3-30 " četrt leta .......3 , 40 n ,'¦ ,.""T-7o' ' rosasnicne Stevilie atanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsal . dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa oa 9. do 12. ure. Nu naročila brez. doposlane naročnin«' m« ne oziramo. ' ,,1'llIMOKEt« izUaja-lfeodvisncrod 'Soče> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. HM). «SoČa» in «Priir.orec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici*, — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Pont* della Fabhra SOČA (Večerno tedanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L uadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, Upravn^tvo se nahaja v Gosposki ulici žL 9, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarnlštvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no upravništvo. ______; Oglasi in pcslanica se računijo po petit-vratah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plučatt loco Gorica. »tioriSka TlHkarna" A. GnbrScek tiska in zalaga razen-«Soče» in .Primorca* še .Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno t snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v zaSujejo se glasovi, »To bo božja volja«, so rekli ljudje, in na mnogih obrazih si Sital skrb, kaj bo sedaj. FoznaU so Martina, vedeli, da ne doprinese niS dobrega, zlesti ker ga niso povabili na Zuzkino svatbo. *Pridem, oče, na sestrino svatbo.* »taw Janoš je stal kakor brez krvi, Kal se je sina, ki je stal tii med svati v umazani, zakrpani obleki. vitnejšimi tudi revščina, vendar vidimo tuin-lam v drugili službah gospode, ki bi bili prav lahko dovršili vseučilišče ter sedaj sedeli v kaki višji službi, v kateri se šopiri na mestu njih kak Lah ali Nemec. Letos smo imeli na gimnaziju 223 Slovencev, v osmem razredu jih je bilo izredno mnogo 29, Lahov le 8. Radi tega so odpravili laški listi kaj na kratko poročila o našem gimnaziju, da ne bi se v njihovi javnosti toliko kazalo, kako malo je vredna od njih tako zatrjevana „latinila* naše dežele. Poročali so le, da je pohajalo gimnazij toliko in toliko laških dijakov, ostalo pa pripada dijakom drugih narodnostij, prav kakor da bi obiskovali gimnazij v Gorici tudi Kitajci, Japonci itd. , Ker se že dotikamo Lahov, naj odgovorimo na kratko še ne vprašanje: zakaj pa se Lahi toliko ne bojujejo proti nemškemu gimnaziju kakor Slovenci ? To je povsem umevno, Naši Lahi so sicer v dnu duše proti nemškemu gimnaziju, zalo hi radi imeli laški gimnazij, in sicer edino le laški. Ker pa to vendar ne gre, marveč bi se v slučaju laškega oddelka na gimnaziju moral napravili tudi slovenski, se rajši zadovoljujejo z nemškim, ker že vedo, da njihovim sinovom se ne zgodi kmalu kaka krivica, saj imajo za seboj cel kor mož, ki bi zagnal krik in vik, ako bi se pripetilo komu kaj nevši-utieg«. S popustljivostjo od izVeslnih stranij se koraka tako lepo naprej; Slovenci, ki bi bili poklicani,oglasiti se na pristojnih mestih proti razmeram na goriške ni gimnaziju, navadno molče, le zadnjič smo Culi iz ust dr. Turne v deželnem zboru krepko interpelacijo — ali kakšen odgovor je došel! »Tiho delovanje* dr. Gregorčiča je seglo le tako daleč, da je »Gorica* brezo-brazno obrekla Turnovo interpelacijo, kakega posebnega koraka svoje stranke pa ni znala navesti, in to niti potem, ko je došel od vlade tako drzen odgovor....! In tako vidi mo v Gorici neverjetne razmere, da se Lahi raje zadovoljujejo z nemškim gimnazijem, samo da bi ne dobili poleg tudi slovenskega. Lahi so dovolj varni...., protekcijo uživajo povsod in tudi tu, da — lahko čakajo »boljših čas A'* tudi z nemškim gimnazijem. Oni itak dobivajo iz obilice svojih srednjih šol v Trstu in Istri še preveč izšolanih mož. -Slišite, oče-' Pridem na Zuzkino svatbo. Dajte mi Čedno obloko, da vam tu ne bom delal sramote.« •-Nihče te ni vabi}.* »Vem, za to pa sem tudi prišel; po ženo pa mi pošljite. Vi ste si mislili, da ne izvem za svatbo ? Veste, kdo mi je povedal ? Danes so mi to povedali sosedje v mestu, ko sem šel na delo.« Martinove oči so se lesketale v Čudnem blesku, ki razodeva, da se v prsih njega taji nekaj groznega, kar ni mogoče na dolgo dušiti, kar grozi izbruhniti vsaki hip. Na licu mu je igrala vsaka žilica in barva se spreminjala vsaki trenutek. »Martin, pojdi, jaz ti posodim obleko«, reče jeden gostov nežno. »Nočem je pd tebe, naj joda oče.« »Ne morem ti je dati, Martin, ker je nimam.« »Nimate!« zakričf Martin in bil bi planil na očeta, ko bi ga ne bili pridržali. »Martin, ne jezi se !« S temi besedami pristopi k njemu teta Blahova, katera — kakor se dejali Janoševi — ima nanj večji vpliv nego vsi drugi. »Pojdi-k n m, posodim ti Jurijevo obleko, ki itak plesni v skrinji zastonj. Jožef ima svoje obleke dovolj', on Jurjeve ne nosi. Po ženo pa ti pošljejo... OSe ti je pisal, toda pismo se jc^ mislim, zgubilo.« H koncu še par besed l Zrelostne izpite je prestalo sedaj koncem leta od 17 maturantov 11, od 4 pa smemo pričakovati, da jih skončajo jeseni. Torej imamo že nekoliko lepo število abilurijentov, izmed katerih pojde menda večina na visoke šole, dopolnjevat študije, da se potem vrnejo ti mladi možje domu, porabljat svoje znanosti in izkušnje v dobrobit slovenskega naroda, Tak novi naraščaj naše posvetne inteligence moramo le z veseljem pozdraviti, in želeti, da bi mu sledit leto za letom v kolikor mogoči meri, ker po taki poti se utegne sčasoma m a r s i k a j spremeniti v Primorju. • *. Naši mladini nekoliko besed, Abiturijentje pojdejo na visoke šole. V kolikor smo inforrnovani, se posveti večina pravu, ki odpira najširšo pot v svet. Večina je revnega stanu, da bo študirala doma In pojde polagat le izpite na najbližje vseučilišče, — Kdorkoli pa količkaj more, naj gre v —- Prago. Naj jo bil ondi slovenski dijak še tako reven, se je preživel vsejedno.,.. Bratje Gehi nudijo vrednim pomoč! Praga je za slovenskega dijaka v duševnem pogledu velikanske vrednosti. O lem pač ni treba dalje zgubljati besed. Torej — v Prago! Pustimo Gradec in Dunaj Nemcem! Ostali srednješolski mladeži pa želimo, da bi se na počitnicah sicer vrlo odpočila, toda ne potratila vsega časa brez koristi za razvoj svojih duševnih sil. Naj le lazi po gorah, naj skače v lepi naravi in se veseli svoje mladosti, toda par ur na dan naj posveti — delu, učenju, posebno — ruskega jezika. Vsak Cetrtošolee lahko čez počitnice tako temeljito obdela rusko slovnico in si pridobi tolik besedni zaklad (— saj je večina kakor v slovenščini! —), da že s pridom čita ruske leposlovne spise. Velika Faisija je neizčrpen vir i za nas Slovence v vsakem oziru! Učimo se torej za poznavanje te mogočne slovanske države in njenih prebivalcev prvega sredstva, ki je neizogibno potrebno — ruskega jezika. Po vsej Nemčiji se uče ruščine trdi Nemci, katerim je to stokrat težje nego nam, ker spoznavajo, da jim je znanje tega jezika ne le koristno, marveč naravnost potrebno. Toliko bolj nam — neruskim Slovanom ! Na delo torej — mladina l Uči se ruski I »Zgubilo, teta, zgubilo. Ne verjemite nikomur, niso mi pisali.. Teta«, — reče nežno in toliko, da mu solze niso pritekle iz očij — »teta, ko bi bili vi moja mati, bil bi drugačnejši. Vem, da sem hudoben, toda kaj jaz morem za to; stariši so me skazili in večkrat bil bi že skoro obupal nad svojo nesrečo.« Vsi odidejo v cerkev k poroki. Otide tudi Jirovec, ki je dobil, kaj zalo kitico iz umetnih cvetic. Dala mu jo je hči mlinarja Nejedlega zala Zofija, ki je radi posebnega prijateljstva šla Zuzki za družico. Ko Jirovec opazi Zofijo, spreleti njegovo srce" nekak poseben, doslej neznan čut, tako" sladek in zopet takč bolesten, čut hrepenenj a, d a bi mogel to zalo dekle peljati k oltarju, kakor pelje danes Plot svojo Zuzko. In Zofija je bila tako" razvneta, ko mu je pripenjala kitico... Najrajše bi jo bil objel in poljubil... Vsi otidejo v cerkev, le Martin otide s teto Blahovo po obleko. »Žal mi je«, ji toži Martin bolestno, »da me vsaj Zuzka ni povabila. Imam jo tak6 rad njo edino fz vse naše rodbine. Ona je najboljša od nas vseh... Tudi jaz bi hotel biti tak, toda ne morem, ne morem, teta. Sam Bog ve, kaj se včasih godi z menoj. Kakor bi me hudoba obsedla, vse me žene k temU, delati ljudem krivico. Bil sem* tak. od mla- DOPISI. V Gorici, 9. julija. (T ut 11 frutli). — Župnik Juvančič v Dornbergu je torej deflnitivno razrešil problem o -¦- streljanju proti toči. Razni cinitelji, učenjaki, vlade itd. so delali poskušnjo dolgo vrsto let in jih še delajo, ne da bi prišli do popolnih rezultatov; kaže pa se, da zmagujejo zagovorniki streljanja. Ne streljajo sicer »coper-nic* v oblakih s kakim ,pihavnikom*, tudi ne poprašujejo za svet „slovočega" francoskega proroka Mathie de la Droino, marveč ustvarjajo si do 5 metrov visoke »topove", s katerimi hočejo zanesti ob bližajoči se no* vihti v oblake neko umetno gibanje, ki naj jih razprši in tako prepreči točo, — ali vo leučeni, rudečelifini župnik dornberški je proglasil vse to za — vražo in tiste, ki streljajo, za ,babjiv«rce', t, j, da streljajo le »copernice" v božjih oblakih. Raca na vodi, hitra in radikalna rešitev težavnega vprašanja! Zagovornike streljanja pa naj ne po-pari preveč ta »obsodba*, marveč potolažijo naj se, da je učeni dornberški mogotec proglasil za vražarja in babjeverca v copornice tudi — nadškofa in kardinala goriškega. Tudi on je bil naročil nekje na Štajerskem dva skoro po 5 metrov visoka »topova". Ali jih je dal blagosloviti in če rabi blagoslovljen smodnik, sicer ne vem, to pa vem, da prav pošteno pokata. AH se kaj prestraši grozne obsodbe učenjaka dornber« Škega ? Toča je v nekaterih krajih prav hudo potolkla. Razni dopisniki pripovedujejo, da se streljanje v nekaterih krajih ni moglo spo-nesti, ker so streljali prepozno, ponekod se jim je zmočil smodnik, drugod ga pa niso imeli niti betvice.... Ako pa hočemo verjeti „ljubljencu naroda*, pridemo do sklepa, da ljudstvo Bog tepe s točo zaradi grehov svojih — duhovnikov. Dokaz sem Že dognal pred nekaj tedni. Bog torej tepe svoje ljudstvo, ker »vera peša" med njim. Zakaj da peša vera, je pa tudi podanih že dovoljno slučajev. — Naj dodam danes še jeden tak dokaz iz zadnjega časa. V bližnjih hribih je ljudstvo v verskem oziru že silno mlačno. Vzrok temu so dogodki po farovžih. V škofiji je vse dobro znano. Ko so se vplivni možje pritoževali dosti, dobrih zgledov nisem videl — sedaj se že več ne poboljšam Poslednje besede je izrekel Martin bolj za sebe. Teta je odšla in čez kratko prinesla obleko. On se obleče ter gre v cerkev za drugimi. Po njegovo ženo so poslali... Janoševi so sahneli strahu. Martin je prišel nepričakovano, kakor hudi duh ; kroti se sicer, toda dolgo to no bo trajalo. Poznali so ga. Domisli so nekaj, se napije in potem bo gorje'. Potem ga nihče več ne pomiri. Želeli so si, da bi bil raje umrl za ranami, katere mu je zadal v glavo enkrat njegov oče. Toda Martin je kmalu ozdravel, na rane pa vendar ni pozabil. Bilo je oblačno, toda to je bilo ravno prijetno: vsaj solnce ni peklo tak6 občutljivo kakor poslednje dni. V vasi so tekali semtertje družica za družico, fantje s kiticami za klobuki in za njimi tudi oženjeni, ki so popustili delo na polju ter se pridružili svatom. Pri Kohnu je svirala godba. Že od nekaj let so se vršile tukaj skoro vse svatbe ; občinska gostilnica ni uživala te naklonjenosti, ker gostilničar ni bil tako" uljuden ter ni hotel dolgo nalivati na kredo. V občinski gostilnici je . ostalo torej le malo zvestih privržencev, ki niso zaupali uljudnosti zarudelega Žida in nasmehu njegove nič kaj zale Sare. • rajnemu nadškofa, je odgovarjal ta nervozno »Vem. Tak6 je! Ali hočete, da prestavim vse zaporedoma? Kam?« V takem, verski mlač-nosti pristopnem kraju imajo kaj .rastnega" nunca. Ko prepeva in popiva, ima tako lep, cist in močan glas, da odmeva jeka od vseh peftin na obeh straneh naše zeleno-modre Soče. V cerkvi pa je vedno hripav; kar prepoveduje ali oznanja, Cujejo le blizu stoječe ženice.... Ta gospod je pripeljal že seboj prav fletno punce. Razumela sta se tako izborno, da so imeli nad njima mnogo veselja in zabave vsi takozvani »zlobni jeziki- doma in v soseščini. Nekaj časa sem pa se je jako ohladila ta idilična harmonija v farovžu, in Cesto so Culi .zlobni jeziki*, da je v farovžu treskalo tudi ob najlepšem vremenu. Ni pa treska brez vzroka. In la vzrok se je našel v osebici sveže gorske rožice, kateri je gospod skazoval vec pozornosti nego je bilo ljubo gospici Perpetui v farovžu. »Zlobni jeziki" pa so videvali g. nunca, kako rad spremlja to .gorsko rožo" po raznih, če tudi daljnih sprehodih. — Domači fantje so se jezili, da .gorska roža" nekam prevzetno viha svoj deviški nosek, in sklenili so jej maščevanje ob prvi priliki. Nekega lepega večera v mesecu juniju I. 1900. po rojstvu Gospodovem so opazili, da je šel neki .skrije" v vas k lepi gorski rožici. In rodil se j* v njihovih pogumnih srcih zlobni naklep, da pošteno pre-mikastijo .škrijca«, ko zapusti posvečeni hram svoje Dulcineje. In čakali so, čakali dolgo; trdni sklep, da se hočejo osvetiti, jim je vlil moč potrpežljivosti v razjarjena fantovska srca. Konečno prileze »skrije« počasi iz.....: ali koliko razočaranje! Niso ga premikastili! Ostali so kakor pribiti k tlom! Bil je samo domači g. nune, ki je najbrže tolažil kako tolažbe potrebno ovčico.....Drugo jutro so šli fantje k maši l Oj, kako »pobožna* je bila njihova molitev!I Od tistega časa je vera ondi še bolj utrjena nego prej!!! Goriški Slovenci nimamo nobenega društva za — aristokracijo. »Slovenska Ct-blnica* v Gorici je pa prenizka za takeari-stokrate, kakor je n. pn dr. Rojic. Zato pa ni pripeljal na noben čitalniški »pur-garski'' ples svojih za življenje godnih hčerk. Prišli so k večjemu h kaki dobrodelni veselici ženske podružnice sv. C. in M., kakor počasti n. pr. tudi cesar na Dunaju zabavo kakega dobrodelnega društva. — Da pa Slovenci ne zaostanemo za drugimi narodi, ustanovi dr. Rojic .elitno društvo", v katero bo smel prihajati s svojo rodbino brez strahu za ugled svojega imena. Dokazuje namreč, da izhaja prav za prav iz nekega starega plemskega rodu. — To novico so pozdravili z velikanskim veseljem Zamrli na kolodvoru. Ustanovne stroške plača grof Coronini, ker Rojic ne spusti rad groša izpod palca. Torej: napredek na V3ej črti! Le za to se še gre, ali naj se sprejme že v pravila, da se mora pred vsakim elitnim plesom »na katoliški podlagi" v smislu najnovejše goriške politike izmoliti veseli del rožnega venca — sicer ne Janoševi so zahajali h Kohnu že od začetka in zatd so praznovali tukaj tudi svojo svatbo. V mali, ne preveč čedni sobi je trajala svatba od jutra do obeda, a od obeda do večera. Plesali so, kakor bi šlo za življenje; plesalci in plesalke so bili razgreti, da jim je kar rudečica silila skozi lice. Toda nič niso marali za to ; hladili so se s toplim, slabim pivom ter plesali dalje, kakor bi vsak imel na razpolago nekoliko življenj. In čudno, kako vztrajni so ti ljudje ; le malo slučajev je in v tej vasi se nemara nihče ne spominja, da bi bil kdo na ta način prišel ob življenje. Dan se je nagibal k večeru. Bojazen, katero so imeli gostje vsled Martinove navzočnosti, je bila doslej še neopravičena. Sedel je tiho v gostilnici med drugimi vaščani, pil in gledal z nekako notranjo zadovoljnostjo, kako" so se pulili za njegovo zalo ženo pri plesu. Pripeljali so mu jo kmalu po po-ludnevu in ž njo prazniško obleko, da. bi na svatbi ne imel tuje na sebi. Toda mirno dan vendar ni mogel miniti. Kohn je ravno prižigal svetilnico, Sara pa zalivala z vodo vrč z žganjico, kar se začuje krik: »Kaj ti tat, ti mi boš kradel denar ?« Ni še dobro izgovoril teh besed, že je vrgel Martin sosedu steklenico tako* močno v glavo, da se je precej pocedil tok krvi. »Martin, za Boga, kaj zopet delaš?«« je pritekla k njemu prestrašena žena. »Hotel me je okrasti...« >Ni mislil nič hudega, samo šalil se je« — se oglasi nekdo in Martin vpre na to stran svoj strastni pogled. »Šalil! „. Takošna »šala...« Ostale besede so se zgubile v hrupu, ki je nastal v gostilnici. Med te/h ko so pristopita ne dr. Jože ne dr. Andreje Pavlica, ki spadata tudi že med visoke zverine, kajti oba kažeta velikanski apetit na rdeče ovratnike (pa ne Sokolske), in ce!6 — mitre se jima leskečejo tako-le od daleč..... Iz Prage, 7. julija 1900. (— Pro-slavljenje Husaw — Familie Waw-roeh. ~ O položaju. — Razno). — Tudi Slovencem je vsaj malo znan Jan Hus, slavni češki reformator. Čehi ga pa imajo še vedno v prav živem spominu. Vsako leto tisti teden, v katerem je šesti dan julija, proslavljajo po celi deželi obletnico dne smrti Husove. Jan Hus je umrl 6. julija 1415., 3ežgan na grmadi za svoje poštenje, za resnico in pravico, za boj proti laži, fa-rizejstvu in hinavstvu. Cerkveni zbor v Kostnici je obsodil Husa na smrt, ker ni hotel preklicati svojih naukov, svojega prepričanja, dokler mu cerkveni očetje na podlagi sv. pisma ne dokažejo, da n i m a prav ! In cerkveni očetje, zbrani v Kostnici, niso niti skušali dokazati Husu, da nima prav, temveč so samo dejali: preklici, če ne, bo zlo! Hus tega ni mogel, kajti mož, ki je učii: »išči resnico, poslušaj resnico, uči se resnice, ljubi resnico, govori resnico, drži se resnice, brani resnico do smrti", bi s preklicom svojih naukov, predno mu ne dokažejo njihove napačnosti in neresnice, samega sebe najhuje obsodil. Hus je ostal na svojem, ostal pri svojem prepričanju, za katero je tudi zgorel na grmadi.... V tem le dopisu mi ni mogoče pojasniti natanko razmerja mej Husovim učenjem in tedanjo rimsko-katoliško cerkvijo. Rečem samo: Hus se je bojeval proti neredu, ki je takrat vladal v katoliški cerkvi v polni meri. Hus je bičal napake na takratnem duhovenstvu, hotel je reformo takratnega stanja. Hus se je postavil proti cerkveni, in papeški avtoriteti, kateri je bila Še takrat, četudi je cerkev rapidno padala, še prav vsemogočna. Hus je posvetil učenju o cerkvi svoj najobširnejši in najučenejši spis. Glavna njegova misel je; cerkev je občina izbranih, torej; kristjanov, ki niso kristjani le po imenu, ampak v resnici. Svoboda prepričanja ni bila Husu negativen pojem, zato se ni protivil le avtoriteti, temveč njegove težnje za svobodo so bile žive in pozitivne. Hus je hotel, da bi bila cerkvena avtoriteta pod avtoriteto prepričanja, ki naj bode tudi nad državno in politiško avtoriteto. Husove težnje po reformi so obsegale tudi narodnost. Hrepenel je po večji občni izobrazbi, zato je popolnoma naravno prišel na jezik, v katerem se uči veda. Tedaj je bil vsemogočni jezik latinski. Ljudstvo ga pa ni razumelo. Naravna posledica tega je, da je Hus tudi tu moral posebno povdarjati svojo narodnost.... Pa dovolj! Odločilnemu delu rimsko-ka-toliške cerkve, kateremu je že od davnih časov nepovoljno vsako svobodomiselno gibanje, kateri noče napredovati z duhom časa, ni bil po volji napredni in svobodomiselni Hus. Hoteli so ga narediti nemočnim. Začeli, so ga preganjati, prokleli ga — no, vse to ranjenca, oblitega s krvjo, omivali zunaj z mrzlo vodo in kisom, je postajal hrup v gostilnici čedalje večji. Nastal je hud prepir, v katerem je Martinov glas prevpii vse druge. Hipoma pa dospe med razgrajalce župan, mlinar Nejedl^, da napravi red. Nihče ni vedel, kako je prišel sem, kdo ga je poklical in malo komu je bilo za to kaj mar. Ko Martin zagleda župana Nejedlega, zarudi v obraz, iz očij mu jame sršati blisk, strastno sovraštvo k temu človeku, katerega je najhuje sovražil med vsemi, kar jih sploh hodi pod solncem. Bilo je blizu pred dvema letoma. Martin je bil še samec ; prišel je na praznike iz službe domtf in začel v gostilnici prepir in pretep s fanti. Na to je dospel župan Nejedl^ ter ž njih pomočjo zavlekel Martina v temnico in pretepel ga do krvi. Martin je ležal takrat štirinajst dnij; ko je zopet okreval, je bil odgnan na sodišče in obsojen. Sedaj, ko je zopet zagledal župana, mu je stopil t*? dogodek zopet živo pred oči; ni so mogel premagati, pograbi klop, pri kateri je stal, odtrga nogo ter jo vrže z vso močjo na to stran, kjer je stal župan. Ta se umakne in noga je sfrčala skozi odprta vrata v vežo, kjer na srečo ni bilo nikogar. Ko je Martin videl, da je zgrešil župana, je poskočil še bolj razdražen, odrinil od sebe ženo, ki ga je zadrževala — toda predno je mogel priskočiti k županu, vržejo ga krepke roke na tla, na kar je bil odpeljan v občinsko ječo. Toda zmuznil se jim je ter zbežal. Jeli so ga loviti kakor divjo zver, toda niso ga vjeli... (Dalje pride), ni zadostovalo. Zbor v Kostnici ga pa je še sežgal na grmadi, misleč, da plameni očistijo, ,kar je Hus onesnažil*. Ali, motili so se.... Husovi nauki so živeli, žive še sedaj. In narod češki slavi še dandanes Husa kot svojega velikana, kot jednega svojih najslavnejših mož. Teden, v katerem je 6. dan julija, se imenuje Husov teden. Ta teden se priredi po celi deželi na sto in sto predavanj, na sto in sto raanifestačnih shodov, na katerih se govori o Husu, slavi njegov spomin.... Žal, da te Husove slavnosti niso bolj — Husove, namreč, žal, da se skoro povsod premalo nasleduje učenju Husovemu o svobodi človeka in njegovega prepričanja. Prečesto govore in slave Husa taki, katere bi Hus, če bi sedaj živel, sam bičal še huje kot je takrat nemarno dubovenstvo... Vsako leto se izda o Husu in njegovem pomenu cela literatura. Najboljše delo o Husu je dosedaj brez dvombe še vedno: »Jan Hus", »Naše obrozeni a naše reformaee3, katero je napisal prof. T. G. Masarvk. Masarvk pravi, da se ima češki narod za svojo obroditev zahvaliti reformnim težnjam m idejam Husovim, kajti glavni buditelji češkega naroda Dobrov-ski, Kollar, Šjf»fik, Palack?, Havliček so korakali po isti poti, po kateri je korakal prvi — Mislr Jan Hus! — Pred Husovimi slavnostmi in med njimi so vzbudile čilo življenje socijalno-dernokra-tiške demonstracije v nemškem gledališču proti igri »Familie Wawroch", kjer se smeši delavstvo in pa češ t v o. Nemški prof. dr. Bronner je napisal nedavno pod psevdonimom prof. Adamus dramo »Familie Waw-roch", ki je že na Dunaju vzbudila ogorčenje delavskih mas, ki so svojemu ogorčenju dale tudi z demonstracijami duška. Drama se ni na Dunaju smela več prikazati na repertoar. Praški židje so jo pa hoteli videti, prišlo je do predstave, ki pa se vsled velikih demonstracij od stranij čeških in delavskih socijalistov ni mogla popolnoma izvršiti. Policija je posegla mej demonstrante z vso brezobzirnostjo ter jih premnogo zaprla, mej drugimi tudi znamenitega češkega kritika in pisatelja Krejčija. S tem je seveda pokazala, kako si misli ugasiti vsak odpor proti nuzadnjaštvu, nesramnosti in provokaciji. O položaju so časopisi kar nekako prestali pisati. Žurnalisti imajo zopet novo kost, kateri posvečujejo svojo pažnj^.Upor na Kitajskem je sedaj na dnevnem redu. Komaj so si ubogi novinarji temeljilo prebrali in preštudovali južno Afriko, eto Kitajske! Občinstvo hoče btti informovano o dogodkih na Kitajskem. Časnikar kot vedni ustrezatelj želj občinstva mora sesti za mizo in pridno študirati geografijo Kitajske, ter se mučiti s pre-čudnimi kitajskimi imeni. Občinstvo tega ne ve, o tem tudi ne misli. Seveda gospod časnikar pri študiranju Kitajske ne sme pozabiti na položaj doma, na domačo politiko, na strankarske boje v svojem ožjern delokrogu, na dogodke v znanstvu, na nova odkritja v vedah itd.. Glavno vlogo ima pa najvažnejši dogodek, kateri treba obdelati od vseh stranij. Istrski deželni zbor se snide baje že 20. t. m. Malo prevroče bo, težko bo kaj s kakim delom. Dr. Korber je posredoval, kakor poročajo časopisi, mej Italijani in slovanskimi zastopniki, ali dosegel ni ničesarr Seveda: če se le okoli in okoli hodi, se samo okoli pride. Tako deia dr. KSrber. Vspeh? »Ar-beiter Zeitg." ga karakterizuje: ??? — ??! — ????!! Na tem bo precej resnice. Praško »Narodno divadlo* je prešlo pod novo upravo. Ravnatelj Schubert se je tudi poslovi) od gledališča ter postal centralni ravnatelj tiskarne »Union", to je: ravnatelj združenih tiska ren Olto, Vilimek, M. A. Si maček in Vilim. K »Narodnemu divadlu* pride iz Ljubljane l n e m a n n, ki bo v Ljubljani uprav nenadomesten. Škoda je prav velika za ljubljansko gledališče, da je Ine-mann odšel, ali — hotelo se je tako l V Mostu na Češkem stavkajo, kdo, kaj mislite?! Šolski otroci! Ali ta stavka jemalo drugačna nego so stavke delavcev. Nemška uprava mesta je za prostore Češke mestne šole dala neko nezdravo poslopje. Roditelji so pa sklenili, da svojih otrok tja ne bodo pošiljali, ker jih hočejo imeti zdrave in čvrste. Kaj bo in kako se cela stvar razvije, bora poročal. Nekaj takega je bilo tudi v Gorici, zato bo konec otroške stavke v Mostu prav zelo zanimiv 1 Domače in razne novice. Smrtna kosa."—- V nedeljo je umrl v Ajdovščini g. Simon Lampret, c. kr. brzojavni preglednik in bivši c. kr. orožniski stražmešter, star še-le 39 let. Bodi mu lahka žemljica! Žensko učiteljišče. — Vsposobljene z odliko so bile Slovenke: Antonija Bab ni k iz Ilirske Bistrice, Marija Baje iz Renč, Matilda Boltar iz Devina, Marija BMscher iz Kamnika, Ana Gerželj iz Tolmina, Olga Gr egorič iz Ptuja, Klementina L o vr en či č iz Ajdovščine, Gabrijela Mer čina iz Gorice, Marija Otoničar z Rake, Marija Pečenko iz Rihemberka, Marija Vel ep i č iz Ljubljane, Terezija Zevnik iz Čateža; učni jezik pri teh vsposobljenkah z odliko je slovenski in nemški. Za slovenski učni jezik vsposobljene z odliko: Leopoldina Bavdek s Krškega, Cecilija F a jgel j iz Tolmina^ in MarijaZtf~ pančič iz Prekope, Potem so vsposobljene: Klementina Božič iz Boka, Leopoldina Ru-kowitz iz Radoljice, Frančiška Čopič h Št. Andreža pri Gorici, Julija Junec iz št. Petra pri Novemmestu, Ana K1 e i n iz Hrastnika, Ema Klernenčič iz Novegamesta, Valerija Košir iz Kobarida, Otilija Likar iz Cerknega, Etiza Makuc iz Gorice, Teodora markiza Obizzi iz Gorice, Marija Perha-vec s Krškega, Katarina Pod gornik iz Gorice, Emilija Poščič iz Veprinca, Zofija Praprotnik iz Kočevja, Angela Slavec z Ospega, Miroslava Tomec iz Št. Vida pri Ljubljani, EHza V a gaj a iz Trsta, Marija V o u k iz Gorice in Ema Z a j e c iz Vel. gabra. G.čne so bile napravile v soboto izlet v lepo Ajševico, da se poslove druga od druge. Izlet je obetal biti prav lep, le, žal, dež je razpršil družbo, ki se je morala poslej gibati v notranjih prostorih gostilne. Znak odkritega sočutja je bil lepi pogreb nesrečne Ane P e r i n č i ft iz Kobarid;!. Trije venci so krasili krsto; za vozom je pa šlo res veliko občinstva. — Uboga oče in mati sta došla še isti dan po noči, ali hči je bila že davno mrtva. Po telesu je bila vsa trda in ožgana, da je nista niti spoznali. Pač žalosten prizor za ljubeče stariše! — Naj počiva v miru i »Sokohka" sla ni ost v Kranju* ~ Lepa metropola gorenjska je doživela v nedeljo tak6 krasen narodni praznik, ki nima vrstnika v dosedanji zgodovini starodavnega Kranja. »Gorenjski Sokol* jo razvil svojo prekrasno zastavo, in tem povodom je priletelo v Kranj nešteto društev, bodisi korporativno ali po deputacijah, na čelu njim »Ljubljanski Sokol" s svojo častitljivo zastavo; iz slovenske prestolnice je došlo več raznih društev, tudi z zastavami. Dalje so došla sokolska društva iz Celja, Novegamesta, Idrije, Zagorja, Postojne, Trsla, Gorice in Zagreba. Deputacija & članov iz Gorice je korakala skupno pod zastavo »Tržaškega Sokola". Došlo je še mnogo drugih društev z zastavami in brez njih. Vseh zastav je bilo 15. Na kolodvoru v Kranju sijajen vsprejem. Došle goste je pozdravil v navdušenih besedah starosta brat Ciril Pire, odlični meščan in rodoljub, a zahvalil se mu je v imenu vseh došlih starosta »Ljubljanskega Sokola* br. dr. Ivan Tavčar. —• Sprevod v slavnostno nadičeni Kranj je bil zares nekaj veličastnega. Na čelu godba, za njo ognegasci, katerih je velika vrsta, za njo pa sokolska društva in za njimi druga društva in ostalo občinstvo. Dolga, krasna vrsta odličnega, naprednega slovenskega razumništva. Pred mestno hišo je pozdravil udeležence te prelepe slavnosti velezaslužni župan g. Savn i k v zares izbranih besedah; zahvalil se je br. dr. Tavčar. — Prostrani trg je bil natlačeno poln občinstva. — Starosta »Gorenjskega Sokola" je na to podal kratko zgodovino društva in zastave, katera naj se danes prvič razvije. Kranjske dame so pripele prve na njo krasen trobojni trak. Sledil je poljub vseh zastav. Ginljiv prizor! Ko je imel pričeti banket v Majorjev! gostilni, je prihruiiiet dež ter razpršil goste na vse strani. Le majhen de! je našel zavetje pod lopami. Med banketom so so vrstili razni govori. Prvi je govoril br. Pire, xa njim dr. Tavčar in drugi. Do 4. pop. se je toliko prevedrilo, da je bila mogoča javna telovadba na velikem trgu, Nastopilo je nad 80 telovadcev, ki so izvajali najprej proste vaje potem pa na orodjih. Tu se je pokazal v prav veseli luči napredek slovenskega Sokolstva. Vse vaje so bile izvajane z občudovano ročnostjo. Občinstvo ni moglo dovolj izražiiti svojega občudovanja. Ob 71/« je bil odhod na kolodvor, enako veličasten, kakor je bil dohod. Vlak proti Ljubljani je imel pol ure zamude, ker ni bilo mogoče spraviti prej Ijud: v vozove. — Na kolodvoru se je nagnetlo vse polno domačega občinstva, posebno mladeži, ki je prirejala odhajajočim gostom presrčne ovacije, posebno pa dr. Tavčarju in njegovi g. soprogi. Med neprestanimi »živio* in »na zdar* klici je zapustil vlak Kranj. — Kdor se je udeležil te slavnosti, mu ostane gotovo še dolgo v živem spominu. Castitamo „Gorenjskemu Sokolu" . in njegovemu vrlemu starosti br. Pircu prav iskrend na tako krasno 'aVmSenPsTav^' nosti. Na zdarl Davčnim kontrolorjem v Cerknem je imenovan neki eonte Zucco, do sedaj uslužben v Kopru. Mož ne zna slovenski, ali je. prav strasten jjn fanatičen Lah. Ko je zvedel za to imenovanje, je felčel, kakor poroča .Edinost': »anderemo fra i orsi per cacciarli*. Torej ta davčni kontrolor pride v Cerkno, v popolnoma slovenski kraj s širo-širno okolico =-med vede lovitT To kaže skrajno laško predrznost in nesramnost, zato pa pričakujemo, da Cerk-Ijani bodo znali naučiti tega c. kr. uradnika, kako se medvedje love! — Kaj takega je mogoče pač le pri nas na Primorskem. Vsa reč je pa vredna, da se spravi v javnost na primernem mestu, na primer svoj čas v državnem zboru — ali kdo se oglasi ?! Pokopališče v Gorici. — Te dni je naznanil magistrat, da od septembra dalje bo dovoljeno prekopavati grobove vrst E, G, H. Kdor ima torej pravico do spomenikov križev itd. na teh oddelkih, naj se oglasi pri magistratu, in to z oddelka H do 31. julija, na oddelkih E in G pa do 31. oktobra. Izkazati se je treba z opravičenostjo do tamkaj se nahajajočih rečij. Po preteku le dobe se na prijave ne bo več oziralo. Dva brata Iz Galicije, Ivan in Franc Kabala, sta jo hotela popihati po Furlaniji čez Palmo v Genovo in poleni v Ameriko. Prišla sta iz svoje domovine srečno daleč do Gradišča ob Soči, kjer pa so ju prijeli orožniki, in sicer vsled brzojavke, ki je šla za njima. Najbrže se imata zagovarjati pred sodnijo. Mlada tatova. — Pod Turnom je zmanjkovalo v zadnjem času ra?nim osebam denar, o katerem se je dalo soditi, da mora biti ukraden; ali na sled pa niso mogli priti nikomur. Neki ženski Gulotovi je bilo vzetih h zaprte omarice 90 vinarjev, trgovcu Bor-lololtiju pa 10 K, iz stanovanja nekega Si* mona Sošla pa je izginilo nad ICO K. V hiši tega so sklepali, da tatovi niso mogli priti drugje notri nego skozi malo okence nad hišnimi durmi, radi česar so začeli slutiti, da tatovi morajo biti mladiči. Redarstvu se je ?.bog tega, res posrečilo dobiti dva mlada tatova; tasta: brata Peteani, jeden 13, drugi 11 let star. Slednji je deloma takoj priznal tatvino, prvi pa je tajil. Izpred sodnije. — Včeraj je slal pred tukajšnjo okrožno sodnijo Guido Lazzari iz Ajella, obtožen po § 305. kaz. zak., ker je dne 12. aprila letos za časa, ko so ustanovili v Ajellu podružnico „Lege", v svojem govoru rekel: Držite se skupno pod zastavo »Lege", katera v imenu civilizacije se slavi v bran druhali slovanskih barbarov, ki hočejo zasesti naše dežele ter nas raznaroditi. Laz-zari je trdil, da s tem ni hotel žaliti Slovencev, ker v Ajellu jih ni, ter tudi ne hujskati koga proti njim, marveč je hotel le označiti nespametno prizadevanje neke slovenske stranke (!), ki ni izmed preveč idejal-nih ter ki zasleduje njih kjer in koder more. — Sodnija ga je oprostila. Tolstega roman .Vstajenje" in — Sibirija. ~ V zadnji »Soči* smo sporočili ukaz carja Nikolaja, ki odpravlja izgnanstvo v Sibirijo. Koliko se je pisalo o tem izgnanstvu po vsem svetu? Groza je sprele-tuvala ljudi, ko so čitali ali slišali ime — Sibirija. Dunajska „Reichswehr" je objavila podlistek, ki tudi poveličuje ta carjev ukaz. Zanimivo pa je, kar pravi pisatelj onega podlistka, da je deloval najnovejši rom;m grofa Tolstega „V s ta je nje* s toliko silo, da je odpravil ono , pregnanstvo v Sibirijo, ki dela danes Rusiji v drugih državah le slabo ime. Ta sloveči roman prinese .Slovanska knjižnica* v dobrem prevodu. Prvi snopič izide meseca septembra. Dalje v predrznosti. — Ern. Kia/žar se je razkoračil zopet v »Gorici" z jedno svojih priljubljenih mu »izjav*. Na naše opazke k poročilu o cestah na Kanalskem, v katerih smo poročali, kako je zlorabil uradno tajnost, skuša! celo smešiti javno v svoji razpravi dr. Turno, pravi ta možiček, da svojo razpravo o svojem času v posebnih odtisih je tudi doposlal dež. glavarju in vsem dež. odbornikom, torej tudi dr. Turni. Predrznost je stopnjeval n* ta način tako daleč, «a je tudi predložil dr. turni svojo razpravo. Da se predrzne dež. uradnik postopati tako proti dež. odborniku, to je mogoče edino le v Gorici pod sedanjimi razmerami v deželni hiši, v katerih slovenski ,rodoljub« Klavžar izborno služi po inloncijah dež. glavarja m Lahov l Yedno pretepi. — Kadar se slepejo kod naši fantje ter prid* na uho Lahom, tedaj obesijo to na veliki zvon, slikajo prelep kot pravi poboj ter obdelujejo Slovence z najgršimi psovkami. Pri njih pa ni nič boljše. Vedno in vedno čujemo o pretepih v Furlaniji, in če vzamemo razmerje med našim prebivalstvom in laškim, vidimo, da je isto hujše za Lahe l — V Romansu so se pretepali \ preteklo nedeljo, in posebna sodnijska komisija je morala iti pregledat nekega Antona Valdemarina, katerega se obdelali z žepnim nožem. Stražnika v Krminu, nekega Petriča, je obstrelil doslej še neznan človek okoli 2. ure po polnoči v nedeljo z drobnim svincem v ramo ter ga ranil nevarno. Zločinca iščejo. ,___JPež lH—toča. — Prav pogosto imamo dež, in tako je bil tudi v nedeljo popoludne. Padala je tudi toča, in sicer je zadela ta pot Furlanijo. Dočim v Gorici in tudi v št. Andrežu ni deževalo, je Ido v bližnjih So-vodnjah in od tam dalje po Furlaniji. Toča, ki je padla, je. provzročila nenadomestno škodo ; prizadela je močno kraje Campolongo, Joaniz. Ajello, druge manj. V okolici Lokev je padlo isti čas na debelo„ toliko sodre,- da je pokončala premnogo trave in drugega. Živino, katero ao imeli na paši zvunaj domovja, so morali gnati domov, ker sodra je pokončala skoro vse pašnike. Gg. dopisnike, ki nas včasih kar preplavljajo z dopisi, zuhvaljamo prav iskreno. Prosimo jih pa, naj se zanašajo na našo razsodnost, ko marsikaj ne pride v »Sočo* ali »Primorca*. To naj nikogar drugič ne odvrača od pisanja, ko je potrebno, da se nam kaj sporoči. Zaupniki narodno-napredne stranke naj zlasti poročajo uredništvu vse, kar bi zanimalo čitajoče občinstvo. Prosimo pa stvarne, kolikor mogoče kratke dopise. Vsak teden izidejo štiri številke; moremo torej postreči mnogim dopisnikom. Razgled po svetu. Češki deželni zbor bo sklican baje meseca avgusta v dopolnilno zasedanje. Baje bi vlada rada videla, da bi se vršili za časa zasedanja no$i poskusi, kako spraviti Čehe in Nemce do kakega sporazumljenja med seboj gledč na jezikovno in narodnostno vprašanje. Angleško brodovje v Trstu. — Z občudovaino točnostjo je prispelo včeraj malo pred 2. uro pop. v tržaško luko angleško sredozemsko brodovje — spremljano od avstrijskega — pod poveljstvom admirala Sira Johna Fisherja. Vseh angleških ladij je 40, avstrijskih pa 28, Med prvimi ste dve admiralski in šest, drugih vojnih ladij, pet križark, ena arze-tialska, štiri topniške, dve avizni, 14 tako« zvanih razrušiteljic in 6 torpedovk, Brodovje so pozdravljali z običajnimi 21 streli, na katere je odgovarjalo došlo brodovje. Takoj po dohodu so se pričeli navadni obiski; zvečer je bil gala-diner, koji je priredila tujim gostom naša mornarica. Danes je prišlo v Postojino nad 900 angleških častnikov v spremstvu vojaške godbe in avstrijskih častnikov ogledat si slavnoznano postojinsko jamo. Dalmacija. —- Dalmatinski Slovani pričakujejo povoljne rešitve vprašanja glede na rabo glagolice v cerkvi. Dalruatinci se drže rezervirano tudi kljubu novejšim vestem, da v Rimu so premenili popolnoma nekdanje nazore ter da hočejo ugoditi svojim vernikom, kakor žele, v kar bi bili dobili vzrok v tem, da v Trstu Slovenci in na Dunaju Čehi so začeli prihajati na dan z izjavami, da preidejo v pra-voslavje, ako se jih bo oviralo v rabi ma-ternega jezika v cerkvi v kolikor sploh ima ta tamkaj veljave. V Spljetu na primer se današnji dan ne sme rabili glagolice v cerkvi. Zalo pa so izdali Hrvatje poseben oklic, v katerem so pozivali za preteklo nedeljo na pot v Solin, da v tamošnji cerkvi slišijo staro - slovensko sv. mašo ter proslavijo tako praznik sv. Cirila in Metoda. Več društev, mnogobrojno občinstva z godbo se je odzvalo pozivu. Sklenili so bili tudi, od tam poslati v Rim sv. Očetu brzojavko, v kateri se mu sporoči, čemu so prihiteli v Solin, da zalo, ker v Spljetu, v mestu Krešinnra in Tomislava, kjer se je rabila glagolica do poslednjih časov, tega današnji dan ni več. V Šibeniku ustanove tekom meseca septembra sokolsko društvo.-—Na Korčuli je ljudstvo na javnem shodu protestovalo s posebno resoluJjo proti vinski klavzuli. Potres. — V Hcinrichsgrftnu na severnem Češkem in pa v Kraslicah je bil te dni potres. Najmočnejšega so čutili v sredo ob % na deset dopoldne. Potres je bil v smeru od juga k severu in je bil tako silen, da se je pohištvo prav zelo stresalo. Velikanski vihar. — 3. in 4. t. m. je bilo na Moravskem grozno vreme. V Češki lipi je to strašno vreme provzročilo premnogo škod, ker strela je grozno delovala. V Brnu je bilo pa kakor bi bil sodnji dan. Telefonska združitev mej Dunajem in Brnom se je porušila. V cirkusu Henrvjevem, ki je bil ravno v Brnu te dni, je vzbudil vihar neznansko paniko. Bila je baš predstava v velikem lesenem poslopju, ki se je celo streslo. Raz konjski hlev se je odtrgala streha. Konji so zbežali na vse strani* rezgetali in udarjali s kopiti. Slon je delal nemir po svoje. K temu vsemu so pa ugasnile svetilke..... Vsak si more misliti, kakšna situacija je to bila. V Brnu je poškodovalo mnogo hiš. V okolici Brna je pa drevje zelo poškodovano vsled viharja. Dve sliki z Ogerskega. — V Hod-mezu-Vasarheliju je razpravljal te dni disciplinarni senat upravnega odbora pod pred- sedstvom velikega župana o uradnih pone-verjenjih, ki so se dogodila tam. Mestni blagajnik je poneveril 1500 K, upravitelj 1400 K, kapetan 1000 K. Lepo! Koloman Szecs6dy je bil ogerski državni poslanec. Kot tak je bil član poverjenikov, ki so imeli nalogo nad/.orovati izgotavljanje državnih listovnih mark. Podkupil je dva delavca, da sta mu dajala one listovne marke, ki so bile odkazaneza uničenje, ker niso bile najbolje narejene. Te je prodajal potem pod ceno raznim trgovcem. Sodnija ga je obsodila na 3 leta težke ječe, in ž njim jednega pravnika, trgovskega pomočnika, kavarnarja in ženo Szeczodijevo od 6 mesecev do 2 let-ječe. 1 Sipido — oproščen. — V Bruselju se je dovršila koncem prošlega tedna zanimiva pravda. Pred porotniki namreč je stal mladenič Sipido, ki je storil znani napad na kolodvoru na princa Waleškega, to je na angleškega prestolonaslednika. Vprašanje glede na krivdo pri tem napadu so potrdili porotniki, odklonili pa so jno glede na odgovornost, češ, da Sipido ni bil pri zdravi pameti, ko je napadel prestolonaslednika. Na podlagi tega je sodnija oprostila Sipida obtožbe ter ga izpustila nemudoma iz zaporo. Vojna na Kitajskem. — Zgodilo se je, kar se je s strahom pričakovalo. Vsi evro-pejci v Pekingu, vsi poslaniki in podaniki različnih držav so poginili na strašen način. To nečloveško mesarjenje imajo na vesti diplomati in ljubosumnost vilevlastij. Diplomatje so se dolgo časa posvetovali in obotavljali, kateri velevlasti naj bi se poveril nalog, udu-šiti vstajo s krepko, energično akcijo in rešiti tujee žalostne smrti. V prvi vrsti prideti tu v poštev Rusija in Japonska, Kakor se javi, i so se nastala nasprotja pred kratkim omilila | in je Rusija privolila v energično akcijo Japonske, ki pošlje na Kitajsko takoj veliko armado. Po stari diplomatski navadi je prišla ta odločitev seveda nekoliko trenutkov pre- | pozno. O, sedaj se nič več ne mudi, kar se j je zgodilo, se je zgodilo! Pa kaj marajo ve- i levlasti, tudi ako se masakrira nekoliko ti-sočev nedolžnih ljudij, samo da ostane sedanje ravnotežje med evropskimi velevlastmi neiz-pretnenjeno, ki z orlovim očesom gledajo, da si katera država — posebno Rusija — ne pribori nekoliko ozemlja, bodisi kjerkoli. Torej se ne mudi več 1 Gotovo je, da se osvetijo na tem grozovitem klanju vse evropske velevlasti in da nastane mejnarodna vojna s Kitajsko. Toda kedaj se ista prične, je še negotovo. Prej ko se koncentruje mejnarodna armada, ki bi zamogla operirati z vspehom proti ogromni, izvrstno izvežbani kitajski armadi, preide vže precej časa; tudi se je začelo sedaj deževje in so nastale po-vodnji, ki onemogočujejo vsako večjo akcijo vsaj do jeseni. V tem času se bode moralo gledati samo na to, da se ohranijo vse dosedanje priboritve, namreč da se varuje vsaj mesto Tientsin, luko Taku in luko Šangbaj. — Dan 30. junija, ali 1. julija — to še ni gotovo — bo zapisan s krvavimi črkami v zgodovini Človeštva in je skoraj edini v gro-zovitosti in nečloveškem klanju. O groznih prizorih, ki so se vršili v Pekingu, poročajo brzojavke iz Šanghaja: Vest o umoritvi poslanikov, žen in otrok se potrjuje. Po 18 dnevnem brezupnem obleganju je pošlo Evropejcem strelivo in živež. Tedaj so prodrli boksarji in vojaki kitajski v angleško poslaniško poslopje in so tam pomorili vse, kar je še bilo živo, potem so zažgali poslopje ter vrgli mrtve in ranjene v ogenj. Tudi je umoril knez Tuan 4000 uglednih Kitajcev, ki so se bili obrnili nanj s prošnjo, da naj ustavi klanje ter pomiri krvoločne boksarje. Iz Londona poročajo, da javljajo brzojavke iz Šanghaja, da je bilo v Pekinu umorjenih blizu 5000 kristjanov. — »Times* poroča, da so Japonci vkrcali 22.000 mož s 14 topi, 800 mož pa, ki so na potu v Taku. V okolici Tientsina leži baje na tisoče umorjenih kristjanov, in nosi reka, ki tečo mimo mesta, vse polno trupel v morje. Sploš/io se priznava, da bi bili evropski vojaški oddelki že vsi uničeni, ko bi jih ne podpirali Rusi. — Listi poročajo, da je pri neki priliki izdal princ Tuan parolo, naj se pokoljejo vsi tujci. Uradništvo je temu z navdušenjem pritrdilo, na kar se je dvignilo ljudstvo. Tuanovi pristaši so oropali cesarja in cesarico njihovih cesarskih znamenj in ju postavili pred alternativo, naj se^ ali zastrupita, ali pa bosta umorjena. Kakor smo zadnjič sporočili, sla se odločila za zastrup-Ijenje. Cesarica je še živa. — Vest, da je bila ruska četa, hrojeea 3000 mož, popolnoma poražena od Kitajcev, se ne potrjuje. Brzojavka iz Šanghaja poroča, da prodirajo Rusi in Japonci s precejšnjo močjo proti Pekingu. Na poti so imeli prasko s Kitajci, katerih je obležalo blizu 1000. — Brzojavka iz Nanchin-a javlja, da je 15.000 Kitajcev na potu proti mestu Nanchin, koje nameravajo napasti. — Kakor poroča pe-kingski begunec, so se Evropejci jako vrlo držali pri obleganju angleškega poslaništva. Ubili so blizu 2000 vojakov in 5000 bokserjev. — Kitajci so si sopet osvojili arzenal v Tient-sinu. — Japonska odpošlje na Kitajsko vojake na 10 ladijah, koje je v to svrho najela. Tudi je včeraj odplula proti vzhodu prva nemška eskadra. Pri odhodu je nemški cesar zopet imel navduševalen govor. Tudi Nemčija odpošlje v kratkem 5 torpedovk. — »Pester Lloyd* javlja, da najbrž" tudi Avstrija pošlje na Kitajsko večji oddelek možtva, namreč dva bataljona in eno vojno ladijo. — Dne 2. t. wso bile okolu Tientsina velike praške s Kitajci, pri katerih so se odlikovali posebno Rusi. Dne 6. t. m. so Kitajci ponovili napad na Tientsin, a bili so . odbiti; sicer pa bombardirajo mesto v enomer. Bati se je, da bodo morale mejnarodne čete zapustiti Tientsin. — »Havas-Reuferjev« urad javlja z dne 9. t. m., da je prišel v Peking princ Tsing s precejšnjo armado, ki prinaša Evropejcem živeža in jih bo varoval proti Tuanovim četam. — Japonska vlada je sklenila odposlati takoj 23.000 mož in 5000 konj. — Vest, da misli Avstro-Ogrska poslati na Kitajsko pomožne čete, se ne potrjuje. Zgnbe Angležev v Jnžni Afriki. — Angležki vojni urad je izdal nov imenik o zgubah v južni Afriki. Skupno število znaša do 9. junija 2055 častnikov in 33,255 mož, in sicer je mrtvih 2518 mož, 235 častnikov, ranjenih 11.405 mož in 841 častnikov, zginilo je 614 mož in 73 častnikov, ujetih je 4758 mož in 200 častnikov, vsled bolezni je umrlo 3721 mož in 112 častnikov, ponesrečilo je 58 rnož, domov so poslali invalidov, bolnikov in nesposobnih 11.171 mož in 604 častnike. K temu prihajajo še 40,000 mož, ki ležijo v bolnišnicah, kakih 1000 mož ujetih po 9. juniju, 800 mrtvecev in ranjenih v isti dobi ter 5000 civilnih dobrovcljcev, go-njačev, konjarjev itd., katerih ne računajo k vojakom; skupaj torej 81.045 mož. ttaznotoro, — Županom v Podgradu je izvoljen z nova g. Slavoj Jenko. — Na Dunaju se je ustrelil 17-letni realec Wogerer radi slabega šolskega spričevala. — V Kra-kovu bo te dni shod slovanskih zdravnikov. Vojna uprava je prepovedala vojaškim zdravnikom udeležbo. Temu se je čuditi, in le posebno se čudijo Poljaki. Na shod nemških zdravnikov jim ne prepoved6 udeležbe 1 — V Gradcu imajo Bisnmrkov hrast. Ta imenitni hrast so podžagali neznani ljudp včeraj po noči. Narodno gospodarstvo. »Gorlfika ljudska posojilnica''. — Tekom meseca junija 1900 je 71 strank vložilo K 40.823-43, 117 strank pa vzdignilo K 43.400*17. Posojil izplačalo seje 17 strankam v znesku K 13.072*10. Denarni promet K 159.424-14. Nepotrjen zakon. — Iz Prage nam. pišejo: i. t. m. bi moral priti v veljavo načrt zakona, ki je bil ob svojem času jedno-glasno odobren in vsprejet od poslanske in od gosposke zbornice, in ki ustanavlja, da naj bodo odslej zastavne listine in drugi vrednostni papiri izdani od kreditnih deželnih zavodov in deželnih hranilnic osvobojeni od plačevanja rentnega davka. Kakor videti, se je šlo tu za precej važno reč. V utemeljevanju se je dejalo: ..Zavodi, za katere se tu gre, zadovoljujejo hipotekam: kredit na najboljši način. Njihova posojila imajo navadno dolge termine, ne morejo biti kar tako odpovedana ter se obligatorno amortizujejo. Njihova procentna mera je tako nizka, kakor je le mogoče z ozirom na denarni trg. Interesentom dajajo nasproti drugim zavodom, ki delujejo zaradi dobička, razne olajšave! Blagodejno delovanje teh zavodov je pa sedaj v nevarnosti pred davčnimi uradi in to bodi na način, na kateri je predpisen dohodninski davek, bodi arentnira davkom*. Dr. Steinwender je v svojem poročilu dalje dokazoval, da pridejo ti zavodi, Če se jim ne dado predložene olajšave, v konkurz. Češka hipotečna banka n. pr. bi pri vsakoletnemu pribitku zastavnih listin v svoti 3 milj. poslala že 1. 1903. pasivna, isto bi se zgodilo s hipotečno banko moravsko.... Po bilanci od 31. dec. i. 1898. je tvoril promet zastavnih listin češke bipotečne banke 127 milj., hipotečne banke moravske pa 163 milj., dež. češke banke pa 101 milj, Vseh zastavnih listin je bilo za 550 miljonov, obrestni davek od tega znaša 332.000 gld. Za to svoto se je Slo..... Teh 332.000 gld. je bilo usodepolnih! Vlada, na katere Čelu stoji dr. Korber, ni predložila tega zakonskega načrta v sankcijo, ker „ne more privoliti, da se po zakoniki tega načrta zmanjšajo državni dohodki za letnih 332.000 gld." I — To je bistvo one notice, ki jo je pribila brez komentarja »Soča« v 75. št. Na prvi pogled nič posebnega, ali za oko mislečega človeka je ta čin naravno grozen. Vlada je s tem dejanjem pokazala jednostavno, da ji je avstrijski državni zbor samo za stafažo, za odejo, kadar se treba za njo skriti. Prosimo : državni abor vsprejme, odobri načrt zakona, Tlada je pa proti načrtu, in ker je vlada proti, ne postane od zakonodavnega zbora, zakon — zakon II Volja in odločilo celega državnega zbora pri nas nimata toliko moči, kakor volja vlade. Nič ne more bolj karakterfcovati brezmočnost avstrijskega parlamenta kot ta — nepotrjen zakon. No, prav dosti se ne smemo čuditi, če vlada tako postopa nasproti zakono-davnemu zboru, kajti: kdor ugleda ne zasluži, ta ga tudi nima. Zahtevati pa je v interesu svobode in naprednosti, da se "ne krši pravic, katere kdo ima. ,"¦.". , Vlada pa je sedaj s-tem, da ni podala v sankcijo od zakonodavnega zbora vspreje-tega zakona, neizmerno prekršila pravice drž. zbora. Zločinu sledi kazen. Henrik Sienkiewiez in njegova dela. (Dalje). Mnogo slabega se govori o Poljski v XVIII. stoletju. Poljaki se tega spominjajo z žalostjo, kajti v tem stoletju se je nagnila poljska ljudovlada k propadanju. To stoletje graja poljski zgodovinar, politik in moralist; njih obsodba se slučajno strinja v vsem. A vendar je bilo to stoletje, kateremu ne nedostaja krasote in poezije, iz katerega odseva tudi junaštvo in čednost. Šestnajsto stoletje je v poljski zgodovini krasen poldan, v katerem se sence, ako so katere, ne rasprostirajo široko. Pogled na XVII. stoletje že ni več tako prijeten; vse se tam kaže v nekaki mračni, zlokobni luči, uprav kakor v jeseni izpod črnih oblakov padajo na zemljo kratki, poševni solnčni žarki. Toda to Se ni jedino znamenje to dobe. Tudi v sedemnajstem stoletju so se dogajale reči, ki si nam zde, da so obdane z zarjo svetosti in večne lepote. V tej žalostni in za Poljake kaj turobni dobi, ko so se oni prvič jeli bati za domovino, ko jim je prvič prišlo na misel, da bi jo vtegnili zgubiti, se je vso, kar je bilo še pri njih dobrega: rodoljubje, čnst, čednost, hrabrost, z jedno besedo: vse se je odzvalo ter dvignilo iz zaspanosti one, ki še niso bili skaženi, k učinkom velelepega junaštva, k višini poljskega ideala. To dobo je jel Sienkiewicz opisovati v romanu «Z ognjem in mečem*, o katerem je dejal jeden izmed prvih poljskih kritikov, Klaceko, da «od časa, kar je izšel Mickiewiczev «Pan Tadeusz*, še nihče ni napJsal kaj u*ko krasnega v poljskem jeziku! Rekli smo že, da je iz svojih oseb napravil osebe popularnejše, nego so bile mnoge osebe iz stare in novejše zgodovine. Ime Jana Skretuskega je dandanes slavno in proslavljeno; vsa poljska usta od Beskid do Pomorja jo s častjo izgovarjajo in pri spominu nanj se pojavi čitatelju pred očmi ideal viteza, junaka in Poljaka. Tip bujnega poljskega humorja je gospod Zagloba, toda ne le to, on je tudi velik dušeslovni stvor, katerega stavi Klaczko v jedno vrsto s Fallstaffom in Saneho-Pansorn. A biti tretji v tej zvezi, to je za komično figuro čast, ki prekaša vse drugo na svetu. Skretuskega je moči ljubiti ,in spoštovati kot ideal Poljaka ; v Bohuna pa se je moči zaljubiti kot v ideal Rusina. V velikem ter perečem poljskem-ruskein vprašanju je bil SienMewics pravičen; on ni prizadel krivice Ru-sinu, marveč vstvarii njegov tip, poln poezije in krasote, poln resniee; pravcati odsev vseh plemenitih in slabih stranij ruskega značaja. Gervinus, velik sovražnik m preganjalec zgodovinskega romana, je pisal, da zgodovinski romani so najškodlji-vejši izmed vseh, ker ne vzgojujejo smisli za umetnost, pač pa ugonobljajo smisel za pravo zgodovino, kateri značaju ljudij in času dajajo napačno barvilo, katero je pozneje težavno odstraniti iz spomina. Ko bi bil imel Gervinus priliko, citati roman «Z ognjem in mečem« ter daljše romane H. Sienkie-\viczeve, ne bi bil mogel vstrajati v svoji sodbi, ali bi jo moral vsaj navesti kot izjemo. Ta roman ne dovede čitatelja k napačni sodbi dobe in oseb, marveč nasprotno; pisatelj govori o osebah spoštljivo in pravično; poglavitna skrb mu je, da se nikomur ne godi krivica. Med Poljaki se glasi jedno-glasno sodba, da od časa, ko so Mickie-wiczeva dela vplivala na narod, ni bilo še nobene knjige, ki bi imela na ftita-telje kakšen vpliv, kakor roman «Z ognjem in mečem». (Datje pride). Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via Gitmlim. 8 priporoCa pristna bela in črna vin« i/, vipavskih, furlanskih, Dostavna na ilom in razpošilja po železnici na vse ferajc avstro - ogcrskc monarhije v sodih od šif» litrov naprej. Na zahtevo poniju tudi uzorce. Cana zmerne. Postrežba poltena Izšel je ravnokar II. zvezek »Svetovne 'knjižnice" MARCO VISGONTI zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. —Naročila sprejema:------------------------ »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. Na zahtevo pošilja .Popis leposlovnih m dragih knjig" lastne zaloge zastonj in franko. Najboljše berilo in darilo je j vsestransko jako pohvaljena j »Vzpja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 glu. 50 kr.v po pošti 10 kr. več, a i proti postnemu povzetju pri ,!©• žeftt Valeneieu na Dunaju, III. Bez., Hauplslrasse N.o 8*. 8. St»e., II. Stk., Tli. 38. Založnik ozir. prodajalce je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Ona je skrajno znižana; knjig je malo več. Gimnazijski konvikt Benediktinskega zavoia v Sv. Pavlu na Koroškem. Penzija za semester 280 kron. Jaraa višja gimnazija. Prospekte se lahko zahteva od predstojnistva konvikta. Termin za vsprejenme Izpite je: 15. julij in 17. september. Ustanovljena tvrdfca: lota 1868. Ivai) Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja in podplatov ter vseli potrebščin za čevljarje, različnega usnja m sedlarje, knjigoveze, tapotarje itd. lastna tovarna nadplatov (ichuhoberiheile), jermenov in oprav za vole. Glavni zalagatelj voščila (biksa) družbe sv. Cirila » * © © Metoda v Ljubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. gjajf*" Ceniki na zahtevo zastonj in franko. JLete 1881. y 6crici ustanovljena Ivrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefi. duhcvžCini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdslovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voJčtno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cl.) tiskarno črk ua perilo. (P. d.) Na dež. jubiL razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Irartia szoraib telwifbi!i priprav J0GL YINDYŠ-A, v Pragi na Smtfiovu fPraha-Sroiclicv) Vinobradska ulice čislo 81«. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokoisfcih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznauih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očib ^pričal domačih in inozemskih. . Zagotavlja jedno leto. Cenezeld ----------Je, plačuje se. pa na mesečne oLrokfj po volji in zmožnosti. jVayadi\e priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnico požilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. , . _g Poprave izvvSnje jro najnižjih c«nab» I Tžsfcarnaustanovljena leta 1893., js ritrUjan i najmorfernejšiml črte. »Salonska knjižnica" •slovanska Knjižnica". knjižnica za mladino", ..primorec". ,.SOČA". .»rfažtpot". Goriška Tiskarna A. GABRŠČEK, zaloga vsakovrstnih izgotovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in droge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi ikatljic&mi. tiskovine po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni coni. Slvdače tiskovina ima tlskaroit izgotovlj«ne v zalogi: Za županstva: Spisek za voliket glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in btez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališca (za vojake), poštni .dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urad$:Uhtv bapt., Liber def, Libermatr., Status anim., Testim. mortis, Testitu. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi. krstni list, mrtvaški list. pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z rasnimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hat, jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naročilo, bodisi tiskovne aH iz zaloge se izgofovi v teku > M ur. I i zalogi Jonske tiskarne* i. Babfšiek «> izšle knjige : „ Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. ffZgedov. erliee iz poknežene grofije goriške in grediŠke". Spbal i Simon Rular. Cena s poštnino "w kr. „Venee slovanskih povesti4-. I. knjiga: Črtice iz ruskega,poljskega slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena 55 kr. II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena :>y kr. Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. Lnt. funtka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 00 kr. Anion Ktodiiav »materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. »Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušte. Cena s poštnino H kr. »Slovanska knjižnisa". Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konca leta 1899 je izšlo 93 snopiče v. kateri so deloma še vsi zalogi. »Knjižniea za mladino". Izšlo je 24 snopieev. — Cena vsakemu snopiču je §5 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižniea", za odrasle, začela Izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane gld. 1*10. II. zvesek: ..Hamlet", žaloigra v » dejanjih, cena 70 kr. „Gtuhommirf. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja, 250 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana eena gld. 1'30. „Sele noši". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. „Ben»Xur«, roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. ISO. „Xako je ravnati z mlekom t" Slovenskem živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., 10 izrisov gld. 1- Na zahtev pošiljamo cenik naših izdaj zastonj! Trdo ve2*n pyraofi Mehko vezan §Tl4 1-60, PFCCKO-CjOBHHCKlfi CjOBAPB (Bočni Rusko - Slovenski Slovar) in » Kratka slovnica ruskega jezika {KparKaa rpa&iMaTHKa P^ccKaro H3MK&) V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in Hrusko-8lovenska slovnica".