1 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 27. julija 1894. r. ** i je WmZsim Politiški oddelek. i ž* čarjem roko in tako pomogli k osnovi koalicije. Stvari MÊm m f* je pospešila Taaffejeva volilna reforma. tistega časa, Kdor Mladočeska politika. nepristranski stvari presoja, mora reči, da ko se je sklenila koalicija, je pa mladočeška stranka zgubila ves pomen. Poprej se je vedno nanjo nekoliko oziralo, sedaj se pa za govore mladočeških vodij v parlamentu ravno toliko zmenijo, kakor za nekdanje protise- Mladočehi dosedaj s svojo politiko niso imeli sreče. Njih mitske govore šleškega ranocelnika Turka, kateri je v vpliv v državnem zboru nikakor ni primeren važnosti na- zbornici navadno vzbujal posmeh. roda, ki ga zastopajo. kakšnimi obljubami so pri zad- Sicer pa mi ne mislimo, da je z osnovo koalicije njih volitvah stopali pred narod, in kako pičle vspehe za Mladočehe že bilo vse zgubljeno. Nasprotno, imeli so imajo danes pokazati. Kdo w seveda poreče, da so temu najlepšo priliko, da se popno do večje parlamentarne krive neugodne parlamentne razmere. Mi se . s tem ne veljave. Kot vodje nove opozicije bili bi lahko hitro pri-strinjamo. Ko se je začela sedanja postavodajna doba dr- dobili veljavno mesto in kmalu bi bili nevarni postali žavnega zbora in večkrat pozneje, je bil položaj skrajno ugoden. Nobena stranka ni imela zanje koaliciji in vladi. Znati bi si bili morali organizovati in večine in da voditi opozicijo j znati bili morali zabijati kole mej so znali položaj dobro porabiti, bili bi odločevali o av- koalirano stranko. Pred vsem bi se bili morali postaviti strijski politiki. na kako stališče, na katerem se lahko zjedinile vse Tako so pa le govorili o češkem državnem pravu proti koalicijske stranke, in katero bi bilo privleklo tudi in volilce mamili z visokimi frazami in tako zgubljali mnogo poslancev iz koalicije. čas. Nadejali so se, da bodo s svojo skrajno opozicijo Češko državno pravo gotovo ni stališče, katero bi pritirali avstrijsko notranjo politiko do takih težav, da moglo zbirati nasprotnike koalicije v jedno trdno stranko, ne bode druzega izhoda, kakor obnoviti češko državno Poprijeti bi se bili morali vse drugačne politike. Posta- pravo Seveda ? če bi bili količkaj jasno položaj preuda- vili naj se bili na sedaj obstoječo ustavo, popustili rili, bi tacih nad ne bili gojili, ko so vendar morali vedeti, njih državno pravo in narodno jednakopravnost zapisali da niti navadne večine v parlamentu za svoje državno na svoj program. Za program narodne jednakopravnosti pravo ne dobe, nikakor pa še dvetretjinske. Vedeti bi se lahko nauduše vse avstrijske narodnosti in tudi pra- morali, da se Poljaki rajši zvežejo z levičarji in njim1 vični Nemci ne morejo imeti nič proti temu programu. narede večino, nego bi dopustili, da se Šlezija zjedini s Poleg tega bi se pa bili morali postaviti na demokra Češko in tako sleški Poljaki popuste počehenju. Mislili tično stališče in pred vsem začeti boj za razširjenje vo » ápH * • M -J^ - A V # p • so, da so sami neomejeni gospodarji položaja, dočim so lilne pravice. v resnici bili Poljaki. tako politiko bili , bi zbrali kmalu veliko stranko Vse tiste zadrege za večino, s katero se je bojeval Prej nego bil kdo mislil, bi se bila jela kršiti koali grof Taaffe poslednja leta, bi ne bilo, da niso Poljaki imeli cija. Vsi demokratični elementi bi jo bili jeli ostavljati pomislikov proti zvezi z levičarji. Večina iz Poljakov in in pridruževati se protikoaliciji. Posebno seveda bi Mla-levičarjev bila je vsak čas mogoča. Poljski poslanci so dočehi bili imeli mnogo upanja, ko bi se bili morda kar pa dolgo gojili nade, da mladočeški poslanci popuste za svojega polastili Taaffejevi volilni načrt z nekaterimi svojo pustolovno politiko in nastopijo pot, po kateri so premembami. Ta načrt zares ni bil nekak ideal, ali je hodili Staročehi. Ko so pa videli, da Čehi nikakor ne imel to prednost, da se bi bil dal izvesti z navadno ve-popuste od svojega državnega prava, so pa podali levi- čino in poleg tega so pa zanj že bili pridobljeni nekateri .t» â višji krogi. Da so Mladočehi si postavili na tako stališče bi koalicijsko ministerstvo bilo kmalu dogospodarilo ir se osnovala na češkem konservativna stranka na dr žavnopravnem odnem programu. S tako stranko bi prišlo bi bilo v Avstriji do tacih prememb, da bi nemško- bili pripravljeni vkupe sodelovati liberalna stranka bila popolnoma zginila s prizorišča. od, ki bi po svojih zastopnikih bil dognal raz- bi bil zavzel najodličnejše mesto da bi se veleposestniki zopet in državnopravna stranka in z Mladočehi skupno tem se vidi želja, ganizovali kot narodna sode- lovali. To bode ostala le prazna želja. Po tem, kar se več misliti na sodelovanje velepo- je že vse zgodilo, ni zagazili sestnikov in Mladočehov. Sploh pa mlajši rod veleposestnikov nima za državno pravo nobenega smisla, vodijo ga vse drugačne težnje in nazori. Za to pa na osnovo take konservativne stranke, kakeršno Mladočehi žele, ni misliti. Sploh moramo reči, da sklepi mladočeških poslancev ne bodo povzdignili mladočeške politike, in ne bodo imeli nobenega vpliva v naši državi. Prepričal je pa nas ta shod, da mladočeška stranka ni na pravi politični poti. Tirala jo bode dalje po poti, katero je nastopila, dokler Češki nai širjenje volilne pravice, v avstrijski politiki. Sedaj že nekateri Mladočehi priznavajo, da so jo zavozili. Zaradi tega so se bili dne 14. t. m. mladočeški poslanci v Pragi, da so se zopet posvetovali, kako bi nadalje postopali. Reči moramo, da od teh posvetovanj ne pričakujemo prav nobenega vspeha. Zopet so jo v njih staro napako, v državnopravni program. Državno pravo je pač sedaj najmanj na mestu, ko demokratične in socijalne ideje prešinjajo svet. Dokler so še neki posestniki češki bili za državno pravo, je bilo pač umljivo, da so čehi se držali državnopravnega programa, ali sedaj, ko je plemstvo se odreklo temu programu, je pa skoro smešno še govoriti o njem. Vidi se, da dosedanje skušnje niso Mladočehov prav ničesa naučile. Treba bode torej še novih nevspehov. Na tem shodu se je sklenilo marsikaj, kar se tudi povsem ne vjema s skrajno opozicijo. Tako so sklenili, da bodo stranka kulturne in gmotne zahteve češkega naroda tudi pri vladi doganjala. Kako so si gospodje stvar mislili, ne vemo, najbrž bodo hodili do posamičnih mini- in zabavlja ter piše o nevarnosti za koalicijo. Pri tem se pa liberalci sklicujejo celo na vodjo nemških konservativcev Eben- da mora vsaka je narod ne pomede, kakor je pomedel Staročehe. Politični pregled. Celjska gimnazija Da se z im šolskim letom ne otvore kranjska gimnazija in slovenske paralelke v Celj je skoraj gotovo. Ker se baš sedaj sestavlja d je neki dunajski konservati paralelke v Celj i list opomnil da proračun se tudi za v P postavila primerna svota. To je pa zbudilo silno jezo v vsem liberalnem taboru To se kriči strov, kakor so levičarji, dokler so bili v opoziciji. Govorilo se je, da so pri zadnjih vratih hodili v razna ministerstva. Mladočehi so glede na svoje volilce morda pri- hocha, ki je nedavno na nekem shodu rekel treh koaliranih strank odložiti vse tiste zahteve so na- ft siljeni nastopiti tako pot, ker jim se izneverili, ako protne načelom jedne ali pa obeh drugih koaliranih strank Po mnenji nemških liberalcev so baš paralelke v Celji bodo prazni prihajali domov. Ugleda si pa s takim taka st\ naj se odloži, dokler že se ne izvrši volilna postopanjem ne bodo povzdignili. Vlada tudi ne bode zastonj njim ustrezala v nobeni stvari. Podpirati jo bodo eforina. Pri tem nemškoliberalni padajo tistih šest slo- enskih poslancev, ki so tali konservativnem klubu po morali v gotovih slučajih v zbornici, ako bi njih pomoči zivljajoč, da kar izstopijo, če mi ojimi zahtevami dražbe delati. Ko bi nemškonarodni listi pi proti potrebovala. odločno opozicijo se tako postopanje ne skim paralelkarn, bi mi potem nobene ti ne pripisovali strinja. Nadalje se je tudi shod izrekel, da naj Mladočehi ali ko so se pa oglasili dunajski liberalni listi ki stopijo v dosego svojih namenov v zvèzo s to ali ono majo zvezo z vlado V • amo reci, da skoro nobenega stranko, kakor bode ravno kazalo. Ta sklep je pač jeden najumestnejših, kar so jih sklenili, toda ni verojetno, da bi kaka večja stranka se dosti marala pogajati z Mladočehi. Posebno pomenljivo je pa, da se v resolucijah skle- upanja, da bi še kmalu paralelke dosegli Hrvaški ban baj mi v kratkem odstopiti. Odno d kar mej Ogersko vlado in banom niso posebno prijateljski, c so ogerski liberalci bana bili na led speljali, da je šel skušat sestavljati novo vlado. Ban je mislil, da ga bode vse po gersko podpiralo, ko mu je nekaj liberalcev v zasebnem po njenih na tem shodu nič posebno ne spominjajo Čehov v Šleziji. Položaj tega dela češkega naroda je najslabši in najbolj bi vsaka prava češka stranka morala zanje govoru nice, je pa radi tega izustilo nekaj prijaznih besed. Ko je pa prišlo do res- idel, da mu na Ogerskem nobeden ne zaupa. Za ban nikakor ni več naudušen za ogerske liberalce po- ln lado posebno nima veselja delati eč za mažarstvo na ganjati. tem, da se šleških bratov ne spominjajo, po- Hrvaškem. Wekerle pa tudi več ne mara za bana ga je kazali so najbolje, da niso prava narodna stranka, oziru postopajo prav po vzgledu Staročehov, ki so tem pri podriniti Vladi ogerski pa bi sedaj vendar ne bilo Khuen Hedervarv, ker ima še preveč dru- dunajskih konferencah bili popolnoma pozabili na šleške Čehe. hotel ií ugodno, ako bi zih težav. Tako odločnega naslednika bi mu bilo težko dobiti Zaradi tega pa o ka vlada poslala reškega guvernerj ki je banov prijatelj v Zagreb da prigovarjal Khuen He Čehe Tako postopanje je le mogoče, ker so razmere za derv naj še nekaj časa ostane. Najbrž se ban dal doma tako ugodne i da sedaj niti pojma nimajo Osoda Čehov v Sle pregovoriti bode ostal, dokler mu ne dobe sposobnega na- kako se drugod preganjajo Slovani, ziji je za narod češki mnogo važnejši, nego češki notranji uradni jezik, ki ne vpliva dosti na razvoj naroda. Izrazili so Mladočehi v svojih resolucijah željo slednika. Dolgo sedanji ban gotovo več ne ostane. Za Hrvate njegov odhod nima posebnega pomena, ker njegov sistem še vedno ostane. Bosna in Hercegovina. Starčevičevec Folnegovic da je bil v Bosni in se je seznanil dobro s tamo šnjimi razme- 91 rami. Bil je jako zadovoljen z vsem kar ie videl. Posebno piiznava bosenski vladi, da se jako zanimlje za deželo. Se-rajevo, ce tako dalje pojde, bode v 25 letih to iko prekosilo Zagreb, kakor je od 1. 1870. Berolin Dunaj. Folnegoviću se «SES Obrtnija. z% zdi prav J da sedanja bosenská vlada s toji popolnoma nad tremi kulturnimi tokovi v deželi, katoliškim, pravoslavnim in mohamedanskim. Jedino tako je mogoče pospeševati vsestranski napredek v deželi. Posebno izreka svoje priznanje Folnogo-vič skupnemu finančnemu ministru, pod katerega upravo se je povzdignila Bosna. Ogerski minister notranjih stvarij potuje sedaj po Sedmograškem in skuša pridobiti Rumune za vlado. Govoril je že na več shodih, ali povsod je imel le madjarske in nemške poslušalce. Rumuni ga ne pridejo poslušat. Sedaj po pravdi Naprava kromovega rumenila iz svinčenega vitrijola. Svinčeni vitrijol se na kak način zdrobi in če potreba, še s pranjem očisti raznih primesi. Nato se dene v primerno posodo in priliva zredcene solitrove kisline, dokler se ves svinčeni vitrijol ni razstopil. Mej prilivanjem kisline se vedno meša. To se vrši lahko pri navadni gor- koti i hitreje pa vendar pri višji gorkoti, bodi si že, da v Kološi Rumuni tudi ne morejo dobiti lahko se solitarno kislino zredcimo z gorko vodo, ali pa paro vlado. Vlada ogerska se je menda jela bati, ko so konserva- napeljemo v posodo, v kateri se topi svinčeni vitrijol. zaupanja Tako dobimo raztopljino svinčenega nitrata. Koliko po trebujemo solitarne kisline, to je odvisno od te koliko tivni magnatje jeli strašiti, da se sporazumejo z drugimi narodnostmi, in jih skuša sedaj prehiteti. Minister je zlasti obetal po Sedmograškem, da se vpelje za Sedmograško pravičnejši volilni red. Če bode minister držal besedo, bi s tem pač bilo nekoliko Rumunom pomagano Rumuni pa s tem še niso za- dovoljni in zahtevajo, da se Sedmograški povrnejo nekdanje bimo, temveč le rudo, v kateri je pa vselej več druzih je svinčenega vitrijola in koliko in kakšnih stvarij mu Je primešanih. Čistega svinčenega vitrijola tako ne ra stare pravice o čemer seveda ogerska vlada neče ničesa šati Sploh pa minister ni imel sli— prilike govoriti z nobenim odličnejšim Rumunom izimši jednega maral se spuščati v političen pogovor, vlada škofa, Če pa se bode tudi ni hotela stvarij. Povprek je v 100 delih svinčenega vitrijola 80 % kovinskega svinca, za razstopljenje katerega je treba 90 delov solitrove kisline, katere zredcimo s 100 do 100 sporazumeti z Rumuni, se bode še morala stvari drugače lotiti. Samo s kakimi pojedinami ne bode nič opravljenega. do 200 delov vode. 24 do 36 urah Francija. Francoska poslanska zbornica se pridno bavi z novim anarhističnim zakonom. Poslanska zbornica je početkoma zavrgla oziroma predrugaČila prav zelo prvotni svinčenega vladni zakonski načrt Vlada s tem nezadovoljna je stavila glede svojega načrta zaupno kabinetno vprašanje in zbornica pa opere. Raztopljina je izrekla vladi zaupanje in sprejela zakon, kakor ga je pred- način sčisti, bodi si že, da se precedi skozi sito, flanelo lagala vlada. končano raztopljina, če jo večkrat pomešano zmes. Ko se raztopi, se posname s tekočine žveplo, ki plava po vrhu, odpusti raztopljino svinčenega nitrata, ki je zastal in neraztopljeni ostanek se nitrata se na primeren Obravnava proti morilcu Carnotovemu Caseriju se bila imela pričeti danes, a se je preložila na avg., itd., ali pa pusti stati kacih 12 do 18 ur. da po novem anarhističnem zakonu ne bodo objaviti anarhistiških govorov zatoženčevih smeli časopisi Sedaj se v vodi raztopi kaljumbikromata in se ga Azija. Razpor mej Japonci in Kitajci glede Koreje toliko přilije v raztopljino svinčenega nitrata, dokler se kromovo ves svinec premeni v svinčeni kromat ali postaje vedno resneji. Najnoveja poročila celo vedo povedati, rumenilo. Namesto kaljumbikromata lahko tudi rabimo da je že proglašena vojska, vendar se pa to vkljub temu, da je znano, da je položaj jako zamotan, še ne verjame pa tega mnenja, Vse je neutralni kromat ali natriumkromat ali kadar gre za da je vojska neizogibna. Za to mnenje go- svetlejše tone, lahko primešamo nekoliko žveplene kisline vore opravičeni razlogi Kitajci so nekak vrhni gospodar čez ali žveplenokislih solij. Raztopljina svinčenega nitrata Koreja Poslali so torej povodom ondotnih nemirov svoje vo- dene se v cdprto posodo od lesa, gline ali kake druge jake tja. Japonci, bi si prisvojili radi kake pravice na stvarine Koreji, so isto storili. Kitajci so jih sicer opomnili, da z lepo umaknejo, toda ti se za ta opomin niso zmenili. naj se An- glija in Rusija sta sicer posredovali, toda z ozirom na to, da se nobena ne upa v strahu pred drugo prav pošteno vmes brezvspešno. Da pa Japonci toli teže pridobiti si poseči, pravic na Koreji, je vzrok to, ker se boje, da bi prej ali slej radi Rusi imeli Korejo za se in potem bi bila tudi Japonska sama v nevarnosti. Japonci hočejo torej pravice na Koreji v to svrho si priboriti, da se osigurajo na svoji lastni zemlji, ozirom na to je umevno, da ne bodo odjenjali. Ker pa se in raztopljino kaliumkromata se pa dene višjo v kako posodo in tako napravi, da polagoma teče v spodnjo posodo, dokler se ni izločil ves svinec. Pri tem se pa raztopljino v spodnji posodi vedno meša. Kemični proses obstoji v tem, da kromova kislina zameni solitrovo, in se poslednja zveže s kalijem, v tem ko se svinčeni kromat kot neraztopljiva spojina izločuje, ostaje kaliumnitrat v raztopljini. Da premenimo svinčeni nitrat dobljeni iz 100 delov svinčenega vitrijola v kro- tudi Kitajci ne morejo odreči pravicam na Koreji je umevno, movo rumenilo, treba je 16 delov kalijevega bikromomata. da ne more cela stvar biti brez vojske. Japonci se ozirom na Prememba se zvrši v 10—30 minutah to, da so dosti spretneji in bolj zvedeni in omikani ne boje vojske s Kitajci, če tudi šteje Japonska le 40 milijonov ljudi in Kitajska 360 milijonov. Vendar je pa japonska mornarica i kakor hitro pri taka raztopljina bikromata. Sedaj se pusti, da se stvar popolno ustoji in se potem odzajme tekočina na vrhu veliko močnejša nego kitajska. Japonci so tudi veliko boljši odsedline. Z večkratnim izpiranjem z vodo se ves kalium-mornarji nego Kitajci Na suhem zamore Japonska 200.000 nitrat odstrani. Potem se dene rumenilo v platneno vrečo mož v vojsko postaviti, Kitajska pa trikrat toliko, toda Ja ponci so po evropski izvežbani in imaio moderno orožje. in tako dolgo spira, dokler je kaj sledu od kaliumnitrata. Naposled se barvilo posuši na zraku in navadni način zavije. Na ta način dobljeno kromovo rumenilo je popolnoma kemično čisto in boljši nego drugače pridobljeno. # 292 Raztopljina kaliumnitrata in pa vse izpiralne soli drugi goldinar dobi pa slehern ud 4 drevesca, ki so zopet se ne vržejo proč, temveč se postavijo na solnce, da se več nego 1 gld. vredna. Ako se pa podružnica odreče za precej posuše, potem se pa ta lug še tako dolgo kuha, svoje ude drevescem, ostane drugi gld. podružnici. Družba da se začne delati po vrhu skorja. Na to se ta tekočina tudi ne mara vedno se menjajočih udov, ona hoče stano postavi, in se pri ohlajenju iz nje kristalizuje kalijev so- vitne zanesljive ude imeti. Ako hočete, da bi se delo liter. Žveplo, ki se dobi pri pripravi kromovega rumenila vanje kmetijske drnžbe razširilo na nižje slojeve naro se raztopi in potem pride v korist. tudi porabi. Tako da skoro vse Obrtnijske raznoterosti. Enketa. Naše poročilo o obrtni enketi na Dunaji smo dali ponatisniti in se dobiva v Blaznikovi tiskarni po 15 kr. zvezek, kjer lahko kupi vsak, kogar stvar zanima. dove, snujte kmetijske bralnice, kmetijske kazine, pri katerih lahko znaša letnina samo 30 kr. in te bralnice naj pa postanejo ud kmetijske družbe. Glavni odbor je že naredil poskus z opuščenjem pristopnine pri logaški podružnici, toda ta poskus se ni obnesel. Večina je predlog novomeške podružnice zavrgla. Podružnica novomeška želi, da bi se v „Kmetovalcu" objavljalo, kako rešuje glavni odbor pri občnem zboru Staranje kositarnih stvarij. Da so kositarne stvari sprejete predloge in nasvete. Na predlog g. Rohrmanna starinske, naj se obdelujejo z antimonskih kroridom. je bil ta nasvet sprejet. videti Potem dobe sivocrno barvo. Tudi se da rabiti v to paladijski klorita, s Čimer se dobi lepa modročrna barva. Brillantin imenujejo Francozi neke sredstvo, s katerim se vrhnjo usnje naredi gibčno in svitlo. To obstoji iz 10 delov Gosp. Peče predlaga, da bi se lov dajal v najem tudi občinam. Po dovršenem dnevnem redu je spregovoril vipavski vode delov sladorja, 3 delov alkohola in 10 delov glicerina, nadučitelj g. Skala. Omenil je i da letos minolo deset Maža za vozove se napravi, ako se 25 očiščenega let odkar Gustav Pire društveni tajnik. Velikanski loja raztopi v železnem kotlu. Pri gorkoti 75 do 89° C. se napredek v tem desetletji kaže, da je tajnik storil svojo dolžnost. Govornik je predlagal, da občni zbor tajnika v priznanje njegovih zaslug odlikuje z naslovom ravnatelj. Ko sta še gospoda Debeljak in Šetina ta predlog podpirala se ie brez ugovora vsprejel. Nekateri tajnikovi na-g sprotniki so pred glasovanjem odšli, ker se naravnost ugovarjati niso upali. Društvenemu predsedniku g. cesar- pridene ribje masti, to se dobro zmeša in potem pridene žve-plenega cveta vedno mešajoč. Vsebina v kotlu se še kacih 10 minut greje do 100°, potem se pa odstavi od ognja in se vse še dobro premeša, da je tolšca povsod jednako gosta. M i» Kmetijstvo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Konec.) Podružnica novomeška predlaga : Pristopnina nove ude kmetijske družbe naj se zniža; diplome naj dobivajo samo tisti, ki jih posebej plačajo. skemu svetniku Iv. Murniku je pa zbor izrekel iskreno svoje sožalje povodom smrti njegove soproge, odlične rodoljubkinje slovenske. navdušenimi živio- in slavaklici željo na cesarja m z da zborovalci vneti za napredek kmetijstva drugo za leto zopet zdravi snidejo, je predsednik ob dveh popo ludne zaključil občni zbor. G. tajnik Pire poudarja pri vsem, da bi to bila prenaredba pravil in da je glavni odbor temu predlogu načeloma nasproten. Vkljub temu gospod Rohrmann prav toplo podpira predlog novomeške podružnice. Pristopnina je ovira, da mnogo kmetov družbi ne pristopi. Dva gold, letnine bi marsikateri še plačal, toda zraven še dva gold, pristop- leta, v Lombardiji bodo dosti vina pridelali v pokrajinah Brescia in Pavia, malo pa okrog Bergama in Milana. Na Beneškem Kmetijske raznoterosti. - » Vinska letina v Italiji. Od kar se k nam uvaža laško vino, se seveda tudi bolj zanimamo, kakšna da je vinska letina v Italiji. Vsaj je od tega nekoliko odvisna cena naših Pijemontu kaže vinska letina jako slabo, v domačih vin. Liguriji bode k večjemu polovico toliko vina kakor navadna nine plačati, to mu je preveč, zlasti ker je naš kmet skoraj splošno v jako slabem materijelnem stanju. Ako bi se pristop k kmetijski družbi olajšal, bi zamogla družba svoje plodonosno delovanje razširiti, ker bi mnogo stotin novih udov pristopilo. Isto priporoča zastopnik košanske podružnice. G. društveni tajnik je ugovarjal predlogu novomeške podružnice. Družba nima sedaj več dveh uradnikov, kakor pred 10 leti. Vsak mesec mora dajati plačo 12 uradnikom in služabnikom. Zatorej mora glavni odbor gledati, kje bode dobil denarne pripomočke. Pri udih je jedini dohodek pristopnina. Od letnine družba ničesar nima. bode letos srednja vinska letina. Na Toskánskem in v Emiliji vino ne kaže dobro, pač pa ga bodo dosti pridelali v Um- briji V južni Italiji bode vinska letina tudi bolj slaba, na List n Kmetovalec" je pač vreden in tudi stane gld. i za Siciliji bode letos posebno dosti vina. Kmetijski akademiji v Italiji. Italija ima dve kmetijski akademiji, v Milanu in Portici pri Neaplu. Prva ima letos le 18, poslednja 30 učencev. Od kar obstojita je prva imela največ 42, poslednja pa 71 učencev. V zadnjih sedmih letih sta na obeh izpit napravila le 102 učenca. Na leto staneta akademiji 242.000 lir, torej v sedmih letih 1,694.000 lir. Vsak teh izpitan kmetovalec stane torej državo 16.608 lir, kar je pač precej veliko. Trta s 755 grozdi. Janez Ranz v Grôstingu ima trto, katera ima letos 755 grozdov, kar je gotovo jako redka prikazen. 293 Delovanje ženskih podružnic družbe Cirila in Metoda sosebno v preteklem letu 1893. sv Dve leti je tega, da je poslalo vodstvo družbe krščanski Jezusov duh; govor, deklamacije, petje in igro pa da so prešinjale zlate besede „vse za vero, cesarja in domovino". Prav jednaka navdušenost navdaja goriško žensko podružnico, kar se zlasti kaže pri živahnih zborovanjih. Pa kaj bi navajali še več dokazov ? Vse slovenske domoljubkinje po Kranjskem, po Primorskem in po Štirskem imajo gledé na družbo sv. Cirila in Metoda jednako prepričanje, prepričanje, kakor je sv. Cirila in Metoda čč. damam slovenskim okrožnico, je na pr. izrekla pri ustanovnem občnem zboru ženske vabeč jih, naj zasnujejo še več lastnih ženskih po- podružnice v Prvačini 4. marca 1894. 1. upapolna družnic in naj sicer kakor si bodi podpirajo družbo prvomestnica g. Avgusta Orel ova, da so podružnice sv. Cirila in Metoda. Povdarjalo se je tedaj, da se bo družbe sv. Cirila in Metoda narodu postale tako po-zgodovinar, pišoč zgodovino slovenskega šolstva, s trebne, kakor ribi voda, ker le družba sv. Cirila in hvaležnostjo spominjal onih rodoljubkinj, ki bodo, tekmujoč z rodoljubi, priborile slovenščini pravic kakor jih ima vsak narod; pravico pred vsem, da se mu deca poučuje v materinščini. Metoda rešuje obmejno deco potujčevanja, a ne mogla bi vršiti te svoje plemenite naloge, če ne bi je podpirale delavne podružnice. Bolj pa še, kot z navdušeno besedo, kaže častno Jedno leto potem, ko se je razposlala naporni- slovensko ženstvo s požrtvovalnim delovanjem nana okrožnica, pri VIII. veliki skupščini v Sežani, svoje rodoljubje. Šentjakobsko-Trnovska ženska poje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda že hvaležno družnica v Ljubljani, kateri je prvomestnica gospa priznalo slovenskemu ženstvu palmo prven- ravnateljeva Jadviga Šubičeva, podpredsednica gospa stva; ker so ženske podružnice kar tekmovale v na- Ivanka Gutnikova. blagajnica gospica Antonija Ka- činih, kako bi družbi več prispevkov doposlale ter divčeva vse tri z neumorno doslednostjo delujoče tako kot zveste hčerke razveselile svojo mater. In činiteljice za družbo sv. Cirila in Metoda je v kaže sedaj častno ženstvo slovensko, da je zaslu- prvem letu nabrala za namene naše šolske družbe žilo to priznanje? Deluje z onim ognjem domo- tisočak in tekom druzega poluletja lanskega leta je vinske ljubezni, ki je bil toliko razvnet ob narodnem glavnemu vodstvu zopet izročila 550 gld. Vsakako prazniku v Sežani hvaležnostjo m veseljem so te svote častne za belo Ljubljano in za zavedno pripoznamo, da deluje in da kaže svoje rodoljubje z naše ženstvo, če pomislimo, da v Ljubljanskem mestu navdušeno besedo, še bolj pa s požrtvovalnim marljivo delujete ter si iščete prispevkov še dve drugi dejanjem. Poročila podružnic do glavnega vodstva, góvori ob zborovanjih, objavljeni po časnikih, božičnice in razne druge slavnosti so bistre priče, da vrle naše domoljubkinje delujejo z navdušeno besedo za ženski podružnici. Celo mej delavkami tobačne tvornice ima Šentjakobsko-Trnovska podružnica podpornih članov, ki darujejo svoje težko prislužene novce v korist zapuščene slovenske mladeži. Tržaške Slovenke — na čelu jim skrbovita pr- namen družbe sv. Cirila in Metoda. Očeviden dokaz vomestnica gospa Natalija Trudnova ki so 189 domoljubnega delovanja naših častnih dam nam je nabrale za našo družbo 832 gld. 32 kr., bile so i leta pred vsem bela Ljubljana in tù zlasti še mlada a 1893. jednako delavne. O božiči na pr. so preskrbele krepka Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica, gojencem zavodov pri sv. Jakobu divno božičnico, ki Kaj ni to dokaz, da so naše častne gospe in gospice je deci blažila srce in vrh tega jej naklonila gorke res zavedne rodoljubkinj e, ako se pri podružničnem zimske obleke; o novem letu pa so že glavnemu zborovanji povdarja, „da se ženska sme in mora za- vodstvu poslale 200 gld. novoletnega darila. nimati za svoj narod ; da mora sodelovati pri naporih Prav tako veselje kot tržaška deca imela je go- za njegovo boljšo bodočnost; da mora odobravati de- ri§ka mladina v zavodih družbe sv. Cirila in Metoda, lovanje družbe sv. Cirila in Metoda, ki, snujoč slo- Vrle tamošnje rodoljubkinje, zbrane v vedno delavni venske šole, vliva svete resnice katoliške vere, kakor ženski podružnici, kateri velepridno načeluje gospa ostalega znanja z živo besedo v narodnem jeziku v Avgusta Šanteljeva, so priredile božičnice v otroških sprejemna srca mladeži slovenske?" In prav te zabaviščih v Pevmi, v Podgori in v Ločniku. Vseh bilo obdarovanih in besede je govorila vešča podružnična tajnica, gdč. 200 otrok v teh zabaviščih je učiteljica Minka Marovtova, pri II. občnem zboru 22. sicer dokaj obilo, ker se je razdelilo med nje 560 oktobra 1893. kosov obuval in obleke. In kje so dobile goriške ro- In s kakimi mislimi delujejo za družbo sv. Ci- doljubkinje potrebnih sredstev? Ženska podružnica je rila in Metoda tržaške Slovenke, pokazala je letošnja božičnica, ki jo je priredila ženska podružnica. Čas- . decembra 1893. 1. sijajen koncert, pri katerem so sodelovale gdč. učiteljske kandidatinje in nikom se je poročalo, da je pri tej božičnici vel pravi mnogo vrlih diletantov in diletantinj tamošnje čital- 294 nice ; pri koncertu- se je nabralo toliko dohodkov, da so se mogle prirediti božičnice. Ne smemo pozabiti še druge ženske podružnice na Goriškem, koja ima največ udov mej vsemi podruž- Haringovi precej prvo leto (1.1892) 105 gld., za letos že 60 gld. in te zadnje dni zopet 65 gld. 66 kr. — Prav ta trenutek pa nam prihaja ljub glas, da se je pod podjetnim vodstvom drž. poslanca gospe Marije Pfei nicami, namreč živahne tolminske ženske podružnice, ferjeve v Krškem ustanovila na Dolenjskem nova ženska podružnica in da je koj ob ustanovitvi glavni družbi ki JeJ umno prvomestuje gospa Ilika Devetakova 349 rodoljubkinj je tu zbranih, da se navdušujejo za poslala 100 gld plemenite ideje družbe sv. Cirila in Metoda. Lani je poslala ta vrla podružnica 300 gld. glavni družbi. i* • Od bregov bistre Soče pa do vinorodnih štirskih hčerke družbe In rodoljubna Notranjska? Ponaša se z največim številom ženskih podružnic. In to so vrlo delavne goric je jednako navdušenje mej častnim ženstvom za družbo sv. Cirila in Metoda. V dokaz za to trditev sv. Cirila in Metoda! Starotržka naj takoj za tolminsko podružnico imenujemo delavno, niško-planinska prvomestnica požrtovalna gospa Olga Pečejeva poslala glavni družbi uže za 1894. 1. 203 gld.; pod vodstvom skrbne gospe Roze Miklove stoječo Matilda Sebenikarj velevežbana prvomestnica ormožko žensko podružnico, ki je za 1. 1892 91 gld poslala Idrijska je Cerk-gospa načel- glavni družbi 100 gld niča zavedna gospa Dragotina Lapajnejeva — 68 gld za pač vrla tovarišica St. Jurske ženske podružnice, ki 1894. pa že tudi 62 gld., Logaška po delavni notarjevi gospej Gruntarjevi 58 gld Vrhniška, kojo hasnovito vodi gospa deželnega po nas je pred leti razveseljevala s stotaki. Doslednja slanca Ana Lenarčičeva, po vneti g. Mici Kotnikovi prvomestnica poslednje je gospa Antonija Kavčičeva. 43 gld. Vrlo delavni ste tudi Postojinska, ki jej prvo In da mej tem, ko rodoljubkinje po Goriškem mestuje županova soproga, gospa Josipina Vičičeva in Štirskem delujejo za našo družbo, ne zaostajajo ln pa podružnica v Bistriškem okraji, od koder nam domorodkinje po Kranjskem, priča nam pred vsem prihajajo mnogi darovi. Prav zadnje dni smo prejeli bela Ljublj kjer vrlo vspevajo tri ženske podruž- °d Postojniške 54 gld nice. Šentjakobsko-Trnovske smo že hvalno omenjali Starejša je Senklavško-Frančiškanska ženska podruž- podružnice darovito Tako kažejo na Kranjskem še zlasti notranjske niča, ki je lansko leto družbi naklonila 800 gld kar živahnost in delavnost ter po je pač jedina zasluga v zgodovini slovenskega naroda naj koncem snemajo svoje posestrime na Goriškem, izmej katerih se roj z zlatimi črkami zapisane rajne Marije Murnikove. Vrla posestrima Šenklavško-Frančiškanski podružnici je Sentpeterska podružnica, ki je bila prva ženska v Ljubljani, in nam pod krepkim načelništvom gospe tamošnje razmere posebno pohvalno omenjamo pod veščim prvomestništvom gospe Terezije Gabrijelčičeve Premersteinove živahno vijajoče se ženske Ane dr. Zarnikove posebno s prirejanjem letnih ve podružnice v Ajdovščini, ki je za 1. 1893. poslala za veliko vsoto 88 gld.; podružnice v selic pridobiva za družbine namene izdatnih svot ; gospa Josipina Bizjakova Dornbergu, kateri je trudoljubiva prvomestnica 1892. na pr. nam je naklonila 226 gld. 47 kr novoustanovljene v Prva čini, ki je precej pri ustanovnem zborovanji sklenila Za belo Ljubljano ne zaostajajo podružnice po vplačati glavni družbi 100 gld. in postati divnem Gorenjskem. Kameniška podružnica tako po ki jej krovitelj ter prezaslužne pod vodstvom župa vstrajno prvomestuje sodnikova soproga, gospa Ana nove soproge gospe Marije Mahorčičeve procvitajoče Polčeva, poslala nam je že za letošnje leto 163 gld., sežanske ženske podružnice, ki nam je lani o veliki Kranjska, ki jej modro načeluje soproga županova, skupščini izročila po gospici Mici Mahorčičevi, sedaj gospa Leopoldina Šavnikova, se ponaša z bogatimi gospej dr. Treotovi, 100 gld., doposlala pa pozneje še prispevki; za 1. 1892. nam je poslala 293 gld. 10 kr. 97 gld. Radi bolehnosti je to prvomestništvo odložila Vrlo vspeva pod prvomestništvom gospe Katarine gospa Mahorčičeva, ona zgodovinska žena, ki je prva Zirovnikove tudi najmlajša gorenjska ženska podruž- sprejela pod svoje okrilje družbino veliko skupščino niča v Št. Vidu nad Ljubljano, za kojo si je mnogo leta 1893 v Sežani. Neomahljivim narodnim korakom w • jej následuje sedaj Ěybař eva. zaslug pridobila prerano umrla gospa Zupanova Za belo Ljubljano ne zaostaja tudi domoljubna Dolenjska; saj so nas po svoji požrtvovalnosti slavno- znane litijsko-šmartinske Slovenke že petkrat razve- doljubno slovensko ženstvo prvomestnica gospa Zinika Navedene številke dovolj jasno pričajo, da ro- požrt vo valno del uj za selile s tem, da so postale pokroviteljice, vrh tega družbo sv. Cirila in Metoda. Nikakor nismo menili s litijske Slovenke same za-se enkrat: saj nam je iz pričujočimi vrsticami oceniti in natanko znamovati vseh naporov in vsega blagega domorodnega delovanja častnih slovenskih dam za našo šolsko družbo ; poglavitni namen nam je bil, v splošnih potezah na-proga našega staroste Luke Svetca, povedali smo vse. črtati delovanje ženskih podružnic v preteklem letu litijske doline došlo že skoro neštevilno denarnih in knjižnih darov. Če pristavljamo, da v tej dolini čilim korakom kaže narodno pot č. Tereza Svetčeva, so- in prva belokranjska ženska podružnica v Črnomlji da izve za dela vrlih domorodkinj nam je poslala po prvomestnici vneti gospej Zofij bolje slovensko občinstvo in čim preje tem da to rodoljubno 295 prepričanje prodre tudi v one kraje, kjer dosedaj še ni ženskih podružnic. — Ob osnutji tega spisa smo bili gostobesedneji tam, kjer se nam je vročilo več pisanih virov. Slovenske gospe in gospodičine! Ob lanski veliki skupščini v Sežani se Vam je prisodila z ozirom na delovanje za družbo sv. Cirila in Metoda palma prvenstva. To dejstvo naj Vas navdušuje za bodočnost! Vaše podružnice naj se ogrevajo ob ognji domovinske ljubezni. K dosedanjim podružnicam naj se priklopijo še druge! Zlasti Ve štirske rodoljubkinje posnemajte vzgled šentjurskih, ormožkih in cdjskih rojakinj in zasnujte več lastnih podružnic. Slovenske žene in dekleta ! Preteklo pomlad nam je pokosila bridka smrt prvakinjo naših prvomestnic; ono vzorno ženo. ki nam je načelujoča Šenklavško-Frančiškanski ženski podružnici v Ljubljani dovedla stotakov ter stotakov kot dohodke. Solze nam silijo v oči ob imenu Marije Murnikove, ki nas je za vselej zapustila v svojih najlepših letih. Častne dame po Slovenskem! Izpolnite to grozno vrzel, ki je nastala po smrti te naše načelnice ; te načelnice slovenskega ženstva. — Na delo z vam lastno ljubeznijo za narod! Čvrsto, vstrajno delovanje za našo šolsko družbo kaži tudi v prihodnje vsemu slovenskemu svetu plemenitost Vašega srca in Vaš razum za sveto stvar. S skupnim delovanjem bomo dosegli skupni smoter; ohranili bomo ljubo slovensko deco zvesto ^veri, cesarju in domovini". Iz letnih šolskih poročil. Izvestje c. kr. nižje državne gimnazije v Ljubljani ima spisa „Argivska ravnica" in pa „O račji kugi". Prvi spis je spisal g. prof. Simon Rutar, poslednjega pa gosp. i prof. Josip Hubad. Iz letnega poročila razvidimo, da je redno predmete poučevalo 13 učnih močij in sicer ravnatelj, pet profesorjev, 1 redni gimnazijski učitelj in 6 nadomestnih učiteljev. Izvan redne predmete je učilo 6 učnih močij. Učencev je bilo koncem leta v vseh razredih 388 in sicer vsi katoličani. Iz Ljubljane jih je bilo 74, iz Kranjske sicer 290, s Štajarskega 6, s Koroškega 2, Primorskega 13, iz drugih dežel takraj Litve 1, iz 4ežel onkraj Litve 1, iz inozemstva 1. Po materinščini je bilo 387 Slovencev in 1 Hrvat. Odlikovanih je 60, prvi red jih je dobilo 263, drugi red 28, tretji red 5, ponavljalno skušnjo se je dovolilo 31, dodatno skušnjo zaradi boleznij pa 1. Šolnine se je plačalo v obeh poletjih 3120 £ld., vsprejemnine 361 gld. 20 kr. Ustanov je imelo 32 učencev v znesku 2458 gld. 72 kr. Novo šolsko leto začne se dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. Novo t ustopajoči učenci imajo se zglasiti s stariši pri ravnateljstvu dne 16. septembra z rojstnim listom in šolskim # spričevalom in plačati imajo 2 gld. 10 kr. vstopnine in 1 gld. 20 kr. za učila. Vzprejemne skušnje začno ze dne 17. septembra. Letri'0 poročilo c. kr. višje gimnazije, pa ima na prvem me stu spis profesorja dr. Josipa Šorna : „Ueber der Gebrauch des Pràpositionen beim M. Junianus Ju-stinus. Poučevalo je obvezno predmete 28 učnih močij in sicer ravnatelj, 20 profesorjev, 6 nadomestnih učiteljev in pa jeden pomožni učitelj. Neobvezne predmete je poučevalo 6 učnih močij. Učencev je bilo koncem leta 644 in sicer 155 iz Ljubljane, 381 s Kranjskega, 11 s Koroškega, 25 s Primorskega, 43 s štajarskega, 20 iz druzih dežel takraj Litve, 7 iz dežel ogerske krone in 2 iz inozemstva. Po materinščini je bilo 510 Slovencev, 124 Nemcev, 6 Italijanov, 3 Čehi in 1 Srb. Po veri je bilo 639 rimsKih katolikov, 1 grški katolik, 1 pravoslavni, 2 protestanta in 1 žid. Odliko je dobilo 89 učencev, prvi red 405, ponavljalno skušnjo jih ima 80, drugi red 47, tretji red 17. Zaradi bolezni se je dovolila 6 učencem dodatna skušnja. Šolnine se je vplačalo 9210 gld., vsprejemnine 365 gld. 40 kr. Ustanov je dobivalo 96 učencev v znesku 8909 gld. 36 kr. Maturo je delalo 45 učencev. Novo šolsko leto se začne dne 18. septembra, vsprejemni izpiti bodo pa dne 16. in 17. septem. V ostalen pa velja za vsprejem, kakor smo gori omenili za vsprejem na nižjo gimnazijo. Poročilo o višji realki v Ljubljani ima na prvem mestu spis dr. Franca Riedla: „Schillers Wallenstein als tràgischer Charakter". Bilo je 21 učnih močij in sicer ravnatelj, 13 profesorjev, 1 redni realčni učitelj, telovadni učitelj, 3 nadomestni učitelji, 1 asistent za risarije in 1 učitelj za petje. Učencev je bilo 389 in sicer 123 iz Ljubljane, 118 drugod s Kranjskega, 36 Štajarskega, 18 s Primorskega, 9 s Koroškega, 9 iz Dolenje Avstrije, 13 iz drugih tostranskih državnih kronovin, 6 iz Hrvaške, 12 iz Ogerske, 1 iz Hercegovine in 12 iz inozemstva. Po maternem jeziku je bilo 178 Nemcev, 155 Slovencev, 23 Italijanov in 4 Hrvatje. Po veri je bilo 350 rimskih katolikov, 1 grški katolik, 7 protestantov, 1 Žid. Odliko je dobilo 29 učencev, prvi red 265, ponavljalno skušnjo ima 27 učencev, drugi red 28, tretji red 6 učencev, 4 se je zaradi bolezni dovolil dodatni izpit. 'Maturo je delalo 18 učencev. Šolsko leto se začne dne 18. septem, in vsprejemni izpiti bodo dne 17., 18. in 19. septembra. Letno poročilo I. mest. petrazredne deške šole nam kaže, da je na tej šoli z ravnateljem in katehetom vred poučevalo deset učnih močij. Učencev je bilo 464. Rimskokatoliške vere bili so vsi. Po narodnosti je bilo 461 Slo- * vencev, 2 Nemca in 1 Hrvat. Za višji razred sposobnih je 353, nesposobnih 108 in 3 so pa neizprašani ostali. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 84. II. mestne deške petrazredne ljudske šole nam kaže, da je na tem zavodu v vsem učilo 12 učnih močij. Bila sta mej drugim 2 kateheta. Učencev je bilo koncem leta 523 in sicer vsi rimskokatoliške vere. Po narodnosti je bilo 520 Slovencev, 2 Nemca in 1 Lah. Za višji razred sposobnih je 414, nesposobnih 101 in neizprašanih je ostalo osem. Za vstop v srednjo šolo se jih je oglasilo 60. Letno poročilo uršulinskih dekliških šol v Ljubljani 296 ima na prvem mestu izvrstni spis kateheta č. g. Roka Merčuna „Uršulinski red in njegovo delovanje v Avstriji." Tem sledi M. Stanislave „Slavovitnica Angeli Slavnost otvorjenja električne razsvetljave v Skofji Loki dne 5. avgusta t. 1. vršila se bode po tem vspo-redu. Ob 3. uri popoludne na Štemarjah koncert, pri katerem linkah šolo Iz poročila razvidimo, da je otroški vrtec pri uršu- 52 deklic. Unanjo osemrazredno dekliško imel obiskavalo 583 učenk, vse rimskokatoliške vere. svira vojaška godba; ob V2 t>. uri na mestnem trgu javna tombola v prid gasilnega društva. Pri tomboli svira vojaška godba; ob 8. uri zvečer slovesno blagoslovljenje električne naprave po mestnem župniku preč. g. Iv. Tomažiču in otvorjenje Slovenk je bilo 558, Nemk 22, Čehinji 2 in 1 Lahinja. električne razsvetljave; na to mirozov z bakljado in ognj e- Odlikovanih je 141 Pr ed jih je dobilo 301, za višji metom ; po mirozovu na Štemarjah godba in ples. Odbor je ed je nesposobnih 137, neizpi so ostale preskrbel posebni vlak, ki odhaja ob 12. uri 45. minut & Na notranji (nemški) osemrazredni dekliški šoli je pa 201 bilo 269 učenk. Po škofjeloške postaje v Ljubljano. Slovensko-hrvatski abiturijentje prirede dne 15. narodnosti je bilo 48 Nemk, avgusta t. 1. v Ljubljani veselico s koncertom. Slovenka, 13 Lahinj, 7 Hrvatic. Po veri so vse red jih je , neizpra- prvi rimskokatoliške. Odlikovanih je 86 dobilo 147, nesposobnih za višji razred je 27 šanih je ostalo Vabilo k IX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu v torek, dne avgusta 1894. leta. \^pored. I. Sv. maša ob 1/2 11. uri dopoludne v frančiškanski cerkvi. II. Zborovanje ob 1/2 12. uri v „Narodnemu domu". 1) Prvomestnikov nagovor. 2.) Tajni Na višji gospodinjski šoli pri uršulinkah je pa bilo kovo poročilo. 3.) Blagajnikovo poročilo. 4 ) Nadzorništva po-16 učenk, rimskokatoliške vere, in razen jedne Nemke ro&lo 5.) Volitev jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izsto- naslednji udje družbinega vodstva: 1. Matej Močnik, 2. vse slovenske narodnosti. Odlikovanih je bilo 6, prvi raz red jih je dobilo 9, nesposobna za višji razred je pa jedna. novim šolskim letom se pri uršulinkah otvorita pijo Ivan Murni k î dr. Josip Vošnjak, Andrej Zamejic. Vo- slovenska in nemška dekliška meščanska šola. Novo litev nadzorništva (5 članov). 7.) Volitev razsodništva (5 članov > Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 24. julija 1894. šolsko leto se začne na ljubljanskih šolah dne 18. sept. Prvomestnik: Tomo Zupan Podpredsednik : Luka Svetec. Pristavek. Cast, dame in gg., ki se mislijo IX. glavne in učenci se bodo vpisovali 16. in 17. septembra. _ skupsčine v Novem Mestu vdeležiti, se najvljudneje prosijo naj blagoizvolijo to „vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" takoj naznaniti, da more v slučaji zadostnega števila vdeležencev pravočasno preskrbeti posebni vlak iz Ljubljane. »Narodni dom« v Celji. Kakor znano, sklenila je Osobne vesti. Cesar je podelil državnega pravd- svojedobno posojilnica v Celji, da zida lepo hišo v Celju, ki nika namestnikoma g. dr. Andr. Ferjančiču v Ljubljani in g bi se priredila za „Narodni dom". Svet za to je bil kupljen Škerlju v Novem Mestu naslov in značaj deželnosodnega svet- in sicer na ednem najlepših krajev v Celji, na Ljubljanski cesti. nika, z dne Pravosodni minister je imenoval na podlagi zakona Vložila se je na magistrat prošnja za dovolitev gradnje. Toda junija 1 894. deželno-sodnim svetnikom naslednje celjski magistrat vedel je iznajti vse mogoče zapreke gradnji okrajne sodnike: Brica v Radoljici, Martinjaka v Logatcu, in je prošnjo odbil. Posojilnica je proti temu vložila priziv. Strucelja v Žužemperku, Nabernika v Litiji, Žužeka v Posto- Minoli teden je magistrat o tem prizivu razpravljal in istemu jini in Šullaja v Velikih Laščah. Imenovanci ostanejo na svojih dosedanjih mestih. ugodil. ugodni rešitvi za Slovence so prisilili magistrat največ ondotni stavbeni obrtniki, so bili že jako nevoljni, Zakrament sv. birme bode delil prevzvišeni gos. da magistrat po nepotrebnem zavlačuje gradnjo in jim tako knezoškof v dekanijah cerkniški in ribniški in sicer : 29. julija odteguje zaslužek, ki ga imajo dobiti pri veliki zgradbi. v Dobrepoljah, 30. v Strugah, 31. v Sodražici, 1. avgusta na zgradbo se prične še letos. Načrte je izdelal deželni inženir Gori, 2. v Loškem potoku, v Dragi, 4. na Blokah, 5. pri kranjski g. Vladimir Hrasky. sv. Trojici in v LasČah, Papirnati goldinarji. Finančno ministerstvo je iz Kanonikom kolegijalnega kapiteljna v Novem mestu dalo ukaz, vsled katerega se od 24. julija t. 1 naprej ne je imenovan spovednik v uršulinském samostanu v Skofji Loki bodo nič več izdajali papirnati goldinarji. Občna dolžnost, papirnate goldinarje za plačilo vsprejemati preneha z 31. dec. 1895. V zásobném prometu je torej papirnate goldinarje za čast. Jeriha. Slavnost 25letnice »Narodne čitalnice« in osnovanja telovadnega društva »Sokol« v Postojini. imensko viednost le še do 31. dec. 1895. sprejemati. C. kr. Slavnost obeta biti prav velikanska. Udeležbo so naznanili blagajnice in uradi morajo papirnate goldinarje za plačilo vspre- jemati v se do 30. junija 1896. Od 1. julija 1896. počenši do „Ljubljanski, Celjski, Zagorski, Tržaški, Goriški, Novomeški in Zagrebški Sokol" ter obilo drugih narodnih društev. Celja vozi, kakor smo poročali poseben vlak. Postojinske ro- gajnicah doljubkinje pripno ob slavnosti na čitalnično zastavo lep trak. države dolžnost papirnate goldinarje zamenjavati. 31. dec. 1899. zamorejo se papirnati goldinarji pri c. kr. blase zamenjati. Po 31. decern. 1899. ne veže več Na vsporedu slavnosti je sprejem društev, sv. maša, pohod Brzojavna postaja zvezana s tamošnjim poštnim postojinske jarne, banket, velika ljudska veselica s petjem, godbo uradom odprla se je minoli teden v Turjaku na Dolenjskem. m telovadbo sokolskih društev. Posebni vlak iz Celja vozi . uri 13. minut zjutraj. Novo brzojavno postajo v zvezi z obstoječo za preko Ljubljane dne 5. avgusta ob Vožnja je zelo znižana in veljajo vozni listki ob ednem vstopnico v postojinsko jamo. Vozne listke je dobiti v Ljubljani pri trafikantu Šešarku in trgovcu Andr. Druškoviču. pošto Tržiči. dovolilo trgovinsko ministerstvo pri Sv. Ani pri Vojaško. Drugi bataljon domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. odide v kratkem k polku v Celovec za čas vo- Petindvajsetletnico svojega obstanka in blagoslov- jaških vaj, v Ljubljano pa pride iz Gradca bat. 27. peš ljenje društvene zastave praznuje dne 5. avgusta t. 1. čitalnica polka, da se udeleži vojaških vaj. v Cerknem. Delavsko bralno društvo v Idriji bo svojo desetletnico dne 17. in 19. avgusta t. Obesil se je v torek vojak domačega pešpolka št. slavilo 17. Anton Hočevar pri Devici Mariji v Polji. Vzrok samomoru ni znan. 29? Anarhisti. Povsod zapirajo anarhiste, naravno je, da tudi v Avstriji, temu nevarnemu gibanju ne bodo gledali skozi I , V prste. Posebno na Češkem se kažejo pojavi, ki se dosti ne ločijo od anarhističnih pojavov v drugih deželah. Novem Bidžovu na Češkem zaprli so te dni Jos. Blažka, ki je poprej delal v neki livnici v Pragi in bil znan kot pristaš anarhističnih idej. Dne 20. t. m. so pa v Žižkovu prijeli 23letnega ključarskega pomočnika Skabo in 31 letnega trgovskega na napačnem sledu. Fijakar, vozil Bandija, je v groznem strahu Dan na dan prihajajo pisma, v katerih se mu preti s smrtjo, če bode zoper kacega anarhista. pri sodišču kaj pričal Sedaj se je natančno izvedelo, da bi Caserio bil policiji z največjo lahkoto ušel, da se ni obotavljal in s klicanjem : živela anarhija obrnil pozornosti nase. Zaradi tega se pa sodi, da zares ni prav pri pameti. Carnot umorjen, je res bilo hitro vse po konci. Ko bil zmot pobiti nekega trgovca, ka pomočnika Josipa Jelineka. njiju stanovanji našli so veliko anarhističnih spisov. Govori se, da so omenjeni trije bili člani neke tajne zveze, katera ima namen izdelovati razna razstrelila. Izročili so jih praškemu deželnemu sodišču Vaclav Skabo je brat v „Omladinski" pravdi obsojenega v dveletno ječo Josipa Skabe, kateri njavi so pa hoteli ljudje kar terega so imeli za morilca. Prefekt sam je bil temu trgovcu par gorkih priložil in ga prijel za vratnik. Caserio je torej dovolj časa imel Caseriu je spravila na dan pobegniti. Preiskava proti Pokazalo jako malo gradiva govorilo o Case to, kar je pripo je sedaj v borski kaznilnici. Josip Jelinek je oženjen. Prišel je že bil v pravdi proti „Omladini" na zatožno klop zaradi hudodelstva rušenja javnega reda in miru in tajnega združevanja, ali so ga tedaj zaradi pomanjkanja dokazov bili oprostili. V Pragi so zaprli anarhiste Leop. Stromhala, Karla ê Muravca, Alojzija Habsa in Dominika Maulinija, ki so na sumu, da so delali razstrelila. Pri njih so našli mnogo anarhističnih papirjev. Konstatovalo se je, da so imeli izveze z anarhisti v drugih mestih na Češkem in so vsled tega zaprli več anarhistov v Novem Bidžovu, Karlinu in Liberci. Zaprli so nekega delavca niršovskega premogovnika, kateri je na sumu, da je položil dinamit pred da se je, da je vse neresnično, kar se riovih tovariših, posebno je vse izmišlj vedoval neki vojak. Preiskovalni sodnik je prišel sam skoro trdno do prepričanja, da je Caserio postopal po- prepricanja, polnoma na lastno roko. Rimu so obsodili na smrt anarhista Lego v ječo pred- 20 let in 17 let, ker je streljal na ministerskega sednika Crispija. • ^^ Samomor goletnega učitelja. V Iglu na Oger skem se je devetdesetletni upokojeni učitelj Jan. Guly ulegel na železniški tir in mu je popolnoma odtrgalo glavo od telesa V žepu zapisano Usoda samomorileevem našli so listek, na katerem je bilo „Jaz mislim, da za učitelja je že dosti 90 let. že dovolj z manoj norce brila." .Zieglerjevo pivarno v Plznu. pijanosti se je bahal ? Obsojena morilka. Muhlhausenu vzbuja veliko je nevaren anarhist, katerega se naj posebno boj njegov gospodar Plznu so mu poskusili razrušiti hišo ali on bode uničil še drugo imetje Vse kaže, da bodo na Češ kem imeli v kratkem več anarhističnih pravd. začudenje, da so porotniki za nekrivo spoznali neko M. Mayer, ki je umorila ljubljenko svojega moža Just. Boll. Morilka pred sodiščem niti dejanja ni tajila, ali porotniki so jo vzlic temu oprostili. Kvestura v Bariju na Laškem je te dni zasledila jako anarhistisno ki je imela je neki Umor svoje matere. kmetski fant s pomočjo V Hildersu na Nemškem svoje ljubice umoril svojo podružnic mater, ko jej je poprej zapravil več denarja. o vsej deželi. Jedenindvajset članov te družbe so že za prli i mej drugim nekega de Cosma, jednega najnevar Brata umoril. V Glognitzi Dolenjem Avstrijskem 21 letni Andrej Garzer zbláznil in po noči v blaznosti nejših anarhistov. De Cosmo je šepav na obeh nogah, ali klal svojega Uletnega brata Karla krvavim nožem zatekel je bil kot pisatelj in govornik neumorno delaven za anarhizem. Vsakemu delavcu je propovedoval anarhizem in tako pridobival privržencev. Neapolji se je hotel zastrupiti neki čevljar. Ko je potem prišel v bolnico, je izpovedal, da se je hotel v sobo svojih starišev in jim popolnoma mirno pripovedoval kaj naredil usmrtiti, ker je on izžreban da ubije Crispija. On pa Oko mu je zbil. Na Dunaji so te dni igrali se otroci streljajoč s pušicami in je pri tem jeden druzega tako nesrečno zadel v oko, da mu je takoj izteklo. Razpok smodnika. V Harletonu v Ameriki se je mej rudarskimi delavci vnela večja množina smodnika Osem tega storiti ne more. Preiskava je pa vendar pokazala, delavcev j^ mrtvih in 150 zamorcev bolj ali manj ranjenih da na tem ni nič resnice, temveč bi čevljar od Cri Oropana klet. Blizu Dunajskega Novega mesta spija dobil rad kako nagrado. Zaradi tega se bode pa sta te dni dva človeka pozno po noči popolnoma oplenila vin- sedaj moral zagovarjati pred sodiščem sko klet Zločinca sta prišla z vozom in vino odpeljala Bastii so na zahtevanje francoskega konzula pri traj ko so tatvino zapazili, sta hitro po sledu šla žandarj jeli anarhista Lucchesija, katerega dolže da je Bandija. Lucchesija je izdala njegova ljubica, ker na glavo njegovo razpisano 2000 lir. umoril bilo za njima. Blizu ogerske meje sta jih dohitela. Ustavila sta se pa žandarjema z dolgima nožema. Vzlic temu se je žandarjema posrečilo jednega prijeti. Drugi je pa znano, veliko ljudij ušel Bankir Bettelheim kakor Sicer pa nimajo dosti dokazov, da je Lucchesi zares osleparil in izginil Potegnili so neko truplo pri Požunu iz pravi morilec Bandijev. Marsikaj kaže, da je policija bila vode, ki se sodi, da je njegovo ) St Samomor majorjev. Na Dunaji se je dni ustrelil major Čajkovski 14. topničarskega m Ponarejalci bankovcev. V Mohaču na Ogerskem polka. Imel je zaprli so 54 oseb zaradi ponarejanja bankovcev. 50 let. Major se je lani oženil Njegovo mlado lepo ženo je zadel mrtvoud na izletu na Severnik. Od takrat je bil major vedno otežen, dokler si ni končal življenja. Umor iz osvete. V Berolinu je trgovski pomočnik prodajalnice ustrelil blagajničarico, katera je odklonila neke njegovo ljubezen. Požar. V Levovu je na Jablanovskega trgu zgorelo Samomor. Kenermesu na Ogerskem je gospdč 30 lesenih vojaških barak, v katerih je vožnjištvo imelo sprav- Hermina Richter se ustrelila z lovsko ljene svoje vozove in drugo pripravo. Ne ve se, ali je ogenj Kaj je krivo samomoru se ne ve. puško svojega svaka* nastal po neprevidnosti, ali je pa bilo zažgano. Volkovi po letu. Blizu Temešvara na Ogerskem muth, Pijanec morilec. V Remscheidu je čevljar Was- so se pokazali v večjem številu volkovi in so odne s več znan pijanec, s kladivom ubil svojo ženo, ker mu ni ovac. Odredila se je oficijalna gonja na volkove. hotela dati za žganje Ladija se je potopila. Reška ladija aw je Razžaljenja cesarja. V Budimpešti so zaprli ne- peljala kamenja iz otoka Krz, zadela ob morske v • pecme m kega italijanskega delavca Piccaroma, kateri se je izrekel raz- se potopila, žaljivo o cesarji, ko je bil pogovor o anarhistih. Sprva se je mislilo, da je anarhist, ali se pa pokazalo, da ni. Imel se bode pred sodiščem zagovarjati zaradi razžaljenja cesarja. Most se je podrl. V nedeljo podrl se je v Vidmu na Laškem nov most, katerega so na novo zidali in stal 5000 lir. Jeden inžener in več delavcev je mrtvih. je že Postrešček morilec. V Trstu je zaklal z nožem neki postrešček trgovca Revera, ker se je bil pošalil ž njim in ga s tem razžalil. nekaj Zblaznela mati. neki vasi blizu Kazana v Ru- • • siji neka mati peljala svoja dva otroka v stolp. Slekla sina in hčerko, potem samo sebe. Na to je otroka pometala iz stolpa in sta se ubila. Naposled je hotela sama skočiti s stolpa, ali so jo zadržali. Nesrečnica je pripadala k neki fanatični verski ločini in je bila zblaznela. Kaznovana princezinja Po končanih letošnjih konjskih dirkah v Rimu je princez. Leticija, vdova po pokojnem princu Amadeu, več častnikov in drugih veljakov povabila na obed v znano restavracijo. Po obedu je bil ples, ki je trajal do dne. Plesa se je močno udeleževala princezinja. Ko je kralj izvedel, jej je v nekej brzojavki izrekel grajo, in pripovedal vsako občevanje s kraljevim dvorom. Parnik ponesrečil vsled potresa. Ruski parnik Konstantin" je peljal po Marmarskem morji, ko je bil potres. Vsled potresa razburjeni valovi vrgli so parnik na neko skalo, da se je razbil Vse moštvo, 18 mož je utonilo. Obsojeni izgredniki. Pred okrajnim sodiščem v Plznu obsojen je dr. Črnohorsky v petdnevni zapor, dva druga Ceha sta obsojena na 48, jeden na 24 ur zapora, jeden pa na 15 gld. globe. Zatoženi so bili, da so dne S. decembra lanskega leta pobili okna šoli nemškega Schulvereina v Plznu. Dr. Črnohorsky je tedaj baje rekel: „Policija ne sme videti, kadar pobijamo okna!" Pri tem izgredu je bil tudi mlado- pa ni prišel pred sodišče, češki državni poslanec dr. Dyk, ker še državni zbor ni dal dovoljena. Bosenski potniki v Meko. Letos je bilo romalo 106 oseb v Meko iz Bosne. Od teh jih je na potu tja in nazaj umrlo oziroma zbolelo 36, tako da se jih je v Bosno povrnilo le 70. Kolera je pa jim letos prizanašala. Menihi ladija mornarji. Te dni je prišla v Carigrad „Andrej", na kateri so mornaiji^ pravoslavni menihi. Poveljnik ladiji je tudi menih. Ladija je lastnina menihov z Atoške gore in plava pod rusko zastavo. Menihi so prijazno vsprejemali tujce prihajajoče na ladijo. Le ženskam vstop na ladijo ni bil dovoljen. Oropavanje mrličev. Dognalo se je, da se na Ogerskem več ljudij s tem peča, da iščejo mrličev po Dunavi. Kadar dobe katerega, se je ponesrečil ali je sam skočil v vodo, ga potegnejo iz vode, vzamejo mu kar ima kaj vrednega pri sebi, slečejo, če je obleka kaj vredna, potem pa zopet truplo vržejo v vodo. Tržne cene. V Ljubljani dne 11. julija 1894. Pšenica gld. 8*25 kr. rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr.T ajda gld. 8'— kr., proso gld. 6-— kr., turšica gld. 5 90 kr.T leča gld. 12 kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Lincu dne 21. julija t. V Trstu dne 21. julija t. V Pragi dne 25. julija t. 17, 50, 19, 77, 37 37, 31, 27, 67, 35 87, 78, 59, 19, 44 X + X Postojinski jami ťirecli 3. uri popoldne veselica električno razsvetljavo kakor o binkoštih vsaeega leta Vstopnina za osobo 1 goldinar Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti Prve vrste namiz rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovlj žive, v pošt nih torbicah 41 2 prosto proti povzetji 100 ko madov lepih rakov za juho za gld 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal nicami gld 70 kr 40 komadov rakov pr ste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbr D gld kr azpošilja Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (3) Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki