13 Ei "ij ¡¿3 ■' i&šS r .,-i Parada ob ^ 130-letnici ^ PGD Rečica ob Savinji STRAN 12 I 1 D D ¡P H® ¡v A Oglasi E3RELAX ŠOLA VOŽNJE rHADICIJh. K VALU I I A lHAJUD^I. »LAK i-TLil-L* I.p. GCM* 16 h 3317 iflljrmac* Pil, TatMSSS Ml 607 337 FiU.M8B1 Lirtj. bUtmkLMAftiiMMl i*: ir**H IIK CERTIFICIRANI TRANSPORTNI BETONI AKCIJSKE CENE BETONOV DO 1.8.2012! PREVOZI Z MIK SER J) IN S ČRPALKO! AKCIJA strešnikov do 1.8.2012 OMEJENE ZALOGE! Strešniki Pol ah E - do 1.8.2012 6 barv • EKSTRA že Od 8,48 EUR/m PRVIH DESET STRANK - PREVOZ GRATIS! KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Tretja stran Današnji obiskovalci si želijo doživetij Kljub številnim naravnim, kulturnim in narodopisnim znamenitostim ostaja turizem v Zgornji Savinjski dolini velika (še) neizkoriščena priložnost. Glede na določene pozitivne premike bi sicer lahko ugotovili, da se stvari premikajo na bolje, toda zadovoljni bomo lahko šele takrat, ko bomo imeli evidentne podatke, da se število ljudi, ki se preživljajo z opravljanjem turistične dejavnosti, povečuje. V resnici namreč štejejo le delovna mesta, vse ostalo je leporečje. Če smo se odločili, da bo naš nadaljnji razvoj upošteval trajnostna načela, potem bi morali bolj kot o povečevanju števila obiskovalcev razmišljati o dodani vrednosti, ki jo ustvarimo na račun njihove prisotnosti v našem okolju. Na srečo so mimo časi, ko so se ljudje od vsepovsod vozili v Logarsko dolino na poletne piknike, tam puščali kupe odpadkov in se s polnimi trebuhi odpeljali domov, ne da bi tukaj pustili en sam dinar. Da je temu tako, gre največja zasluga domačinom, ki so znali stopiti skupaj in prepričati takratne občinske uradnike v Mozirju, da je potrebno k odpravljanju tega škodljivega pojava pristopiti sistemsko in z dolgoročnim pogledom. Danes je Logarska dolina sicer še vedno odprta za motorni promet, čeprav so bili predvideni bolj radikalni ukrepi za njeno zaščito, so pa »pravila igre« jasna in obiskovalci lahko še vedno uživajo v njeni neokrnjeni lepoti. A to je premalo, ponujati naravne lepote in čist zrak, opozarjajo tisti, ki so postavljeni pred dejstvo, da si morajo s turizmom zagotavljati lastno eksistenco. Današnji gostje in obiskovalci si želijo doživetij, želijo si zanimivih zgodb, ki jim bodo ostale v spominu še dolgo po tistem, ko se bodo vrnili na svoje domove. Samo tako bodo namreč imeli občutek, da je bil izlet ali dopust na neki lokaciji, na primer v Zgornji Savinjski dolini, vreden svojega stroška in da se ga splača slej ali prej ponoviti. Ko torej razmišljamo o turizmu, moramo razmišljati predvsem o turistih in njihovih pričakovanjih. Če bomo slednje znali izpolniti, bodo turisti odhajali iz naše doline zadovoljni, toda to žal še ne bo dovolj, da bi se k nam vedno znova vračali in s seboj pripeljali svoje znance in prijatelje. Da bi dosegli to, bomo morali najti načine in prijeme, kako preseči pričakovanja obiskovalcev oziroma jih navdušiti, navdušenih gostov pa ni brez navdušenih gostiteljev. Vprašajmo se: ali smo (že) sposobni z nasmehom in ustrežlji-vostjo sprejeti vsakega, ki pride k nam? IZ VSEBINE: 26 Tema tedna: Turisti imajo kaj videti, le usmeriti jih je treba (1).....................................4 Kolegij županov: Sedež zdravstvenega doma še vedno ni določen..............................................5 Podelitev priznanj inovatorjem: Izbrali najboljše med odličnimi predlogi.........6 JSKD, OI Mozirje: Odstopila tako predsednik kot podpredsednik.................................................9 Laze pri Kokarjah: Spominska proslava ob dnevu državnosti...........................................11 Fidov gaj: Naravne in etnološke zanimivosti vabijo.....17 Vzletišče Pobrežje: Srečanje paramotornih padalcev...................18 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 26, 29. junij 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 ID Tema tedna, Aktualno KAJ PONUJA POLETJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI? Turisti imajo kaj videti, le usmeriti jih je treba (1) Smo pred vrati turistično najbolj obleganih mesecev, julija in avgusta, ko Zgornjo Savinjsko dolino obiščejo številni turisti. V lanskem letu večina ponudnikov nočitev ni bila zadovoljna z obiskom, kot najbolj verjeten dejavnik za manjši obisk so navajali slabo vreme. Turisti, ki smo jih lani prav tako povprašali za mnenje, se nad vremenom niso pritoževali, prav tako ne nad Zgornjesavinjčani, so pa pogrešali celovite informacije o dogajanju in ponudbi aktivnosti pri nas. Kako smo torej na prihod turistov pripravljeni letos, jim ponujamo kaj novega? MBB« " . Jt m «-T&ajtt z ii»-*.-!- as SOLČAVA JE NA TURISTE ODLIČNO PRIPRAVLJENA Občina Solčava je gotovo ena izmed turistično najbolj privlačnih občin v naši dolini. Tudi zato, ker si s številnimi projekti že leta uspešno prizadeva za razvoj turizma. V lanskem letu je docela zaživel njihov osrednji projekt Center Rinka, Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Kot je povedal direktor Marko Slapnik, bodo v poletnih mesecih ponujali zanimive možnosti doživljanja okolja s pomočjo prireditev, kot so Pohod po poteh Robanovega Joža prvo nedeljo v juliju, naslednjo bo Tekaški dan - »Lahkih nog radovedni naokrog« na panoramski cesti, zadnji vikend v juliju pa praznovanja Solčavskih dni s koncerti, delavnicami, pohodi. V drugi polovici julija bo poudarek na arheoloških raziskavah v Potočki zijalki. Ob tem bodo za obiskovalce predstavili nekaj novih SLOVENSKI REGIONALNI RAZVOJNI SKLAD Odprta nova razpisa za podjetnike in kmete V sredo, 20, junija, so v prostorih Regionalne gospodarske zbornice Celje pripravili predstavitev dveh novih javnih razpisov, namenjenih podjetnikom, kmetom in zadrugam. Dogodek je potekal v organizaciji Razvojne agencije savinjske regije. »Vsak smo na svoj način zadolženi za spodbujanje razvoja tistih, ki jih zastopamo. Zato smo lahko zadovoljni, da v času krize sploh še lahko govorimo o ugodnih virih financiranja razvoja podjetništva,« je ob tem povedal direktor RASR Janez Jazbec. Predstavniki slovenskega regionalnega razvojnega sklada, ki ima svoj sedež v Ribnici, so nato podrobneje predstavili razpisa, po končani predstavitvi so bili na voljo za podrobnejše razlage in individualna pojasnila. Razpis je objavljen v Uradnem listu RS 42/12. Prinaša ugodna dolgoročna posojila vlagateljem z za- četnimi projekti podjetniškega značaja. Razpis prinaša ugodne obrestne mere in moratorij na glavnico. Razpisana vsota je 8 milijonov evrov, prijavijo se lahko vse gospodarske družbe, samostojni podjetniki, obrtniki, zadruge in zadružne zveze. Roki za prijavo so trije: 2. julij, 3. september in 15. oktober letošnjega leta. Na kmetijskem področju je razpis razdeljen v dva sklopa, in sicer za predelavo in primarno pridelavo. Za začetne projekte s področja predelave in trženja je namenjenih 500.000 evrov. Sklad sofinancira do 75 odstotkov upravičenih sredstev. Roki za prijavo so trije in so enaki, kot so navedeni zgoraj za podjetniški razpis. Za primarno kmetijsko pridelavo je na voljo skupaj 1,405.000 evrov, roki prijav so 2. julij, 31. julij in 30. september 2012. Marija Lebar dognanj o Potočki zijalki in v Solčavi predstavili način mokrega sejanja nakopanega materiala. 28. julija bo v okviru Solčavskih dni v Fido-vem gaju potekala delavnica Hrana iz narave, ki jo bo vodil strokovnjak, pisec knjig na to temo, Dario Cortese. Da bi v vasi Solčava še uspešneje zaustavljali tranzitne turiste, ki so na poti v Logarsko dolino, pospešeno urejajo parkirne prostore, v bližnji prihodnosti načrtujejo ureditev panoramske ceste, ki leži na višini 1.100 metrov in ponuja čudovite poglede na okoliške kraje. REČICA JE DEJAVNA, A ZA SEDAJ ŠE BREZ TIC-A Rečiška občina je lahko vzor z dejavnostjo domačih društev, ki pripravljajo številne, tudi turistom zanimive prireditve. Ravno v teh dneh se začenja tradicionalna prireditev Od lipe do prangerja, ki je zaradi predstavitve starih običajev privlačna za turiste. Vprašanje pa je, v kolikšni meri le-ti zanjo izvedo. Na Rečici ob Savinji Turistično-in-formacijski center (TIC) ne deluje, razlog po besedah župana Vinka Jeraja tiči v pomanjkanju finančnih sredstev. Na občini se zavedajo pomena takšnega centra, zato ustanovitev TlC-a načrtujejo v sklopu ureditve trškega jedra. V občini je evidentiranih kar 84 objektov kul- turne dediščine, kar pomeni, da bo bodoči TIC imel kam usmeriti turiste, ki bi želeli rečiško občino bolje spoznati. LJUBENCI TRADICIONALNO, V NAČRTU NOVOSTI Na Ljubnem ob Savinji so ponosni na svojo flosarsko tradicijo, kar dokazujejo z letošnjima osrednjima priredilvama v poletni turistični sezoni. To bosta že tradicionalna Flosfest in Flosarski bal. Letos bo že 52. izvedba bala in deseti Flosfest. V duhu splavarstva je tudi priprava idejne zasnove za oživitev evropskega splavarskega mesta. V izdelavi je turistični katalog z vsemi potrebnimi informacijami za obiskovalce Ljubnega. Po besedah Helene Bizjak Žerovnik, vodje TlC-a na Ljubnem, je pomembna novost na področju turizma v občini, ki se je zgodila v zadnjem letu, prav pridobitev delujočega TlC-a. TUDI V NAZARJAH POUDAREK NA TRADICIJI Za kraj ob sotočju Savinje in Drete je značilno, da ima bogato lesarsko tradicijo. Zgodovina slednje je tako domačinom kot turistom na ogled v Muzeju Vrbovec, muzeju gozdarslva in lesarstva, ki z zanimivimi interaktivnimi razstavami v kraj skozi vse leto privablja številne turiste. Muzej Vrbovec opravlja tudi funkcijo TlC-a in turistom ponu- Barbara Soster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec v Nazarjah: »Na področju turistično zanimivih prireditev v Nazarjah kakšnih velikih novosti ne bo. Letos se bodo prvič tudi v poletnem času pod Bohačevim toplarjem odvijale različne delavnice in dogodki. Znano je že, da bo 7. julija potekal prikaz izdelave izdelkov iz stekla vitraž - tiffany tehnika, 14. julija bo delavnica z naslovom Začimbe in zelišča z našega vrta. Avgusta bo na isti lokaciji potekala delavnica Ročna okrasitev sveč s perlami.« 4 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Tema tedna, Aktualno ja informacije o ostalih zanimivostih v občini. Čar lesa so domačini še dodatno izkoristili in že vrsto let pripravljajo Lesarski praznik. Na začetku se je turistično zanimiva prireditev odvijala julija. Zadnje tri praznike pa so organizirali prvo soboto v septembru, kar je sicer turistično manj zanimiv termin. Letošnji 6. Lesarski praznik je prestavljen s prve na drugo soboto v septembru, ker se bo odvijal v sklopu prazni- ka občine Nazarje. S tem se prireditve ob praznovanju nekoliko strnejo. V Nazarjah tradicijo in turistično ponudbo združujejo v sklopu Bo-hačevega toplarja, kjer je zaživela kmečka tržnica in ponudba domače ter umetne obrti. Več o tem, kaj zanimivega pripravljajo v Lučah, Mozirju, Gornjem Gradu, Logarski dolini in na Golteh, si lahko preberete v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob, Roman Mežnar KLS D.D. LJUBNO Nominiran za prestižno evropsko nagrado Marko Slapnik, direktor Centra Rinka: »Na Solčavskem seveda stavimo na turizem v povezanosti z doživljanjem narave, kamor poleg aktivnosti in doživetij spada tudi bivanje v mirnem okolju, v tesni povezanosti z ljudmi - domačini. Aktivnosti, ki jih izvajamo za obiskovalce, so v tesni povezanosti in v sožitju z okoljem, v mislih imam sprehode, pohode, doživljajska vodenja, etno-fletno igre, kolesarjenje. Na tem je naš poudarek tudi v marketinškem smislu. S pomočjo Slovenske turistične organizacije si preko celega leta prizadevamo naše produkte predstaviti čim širšemu krogu potencialnih obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Preko mreže Evropskih destinacij odličnosti poteka periodično informiranje javnosti tudi s pomočjo študijskih tur novinarjev in turističnih agentov iz različnih evropskih držav. Razstave, organizirani ogledi zanimivosti, pohodi in tematski dogodki v Centru Rinka bodo potekali preko celega poletja v okviru tedenskega programa aktivnosti - vsak dan bo na voljo določena aktivnost, kulturni dogodek, tematski večer ... Vsak dan bo potekalo tudi vodenje po razstavi in ogled multimedijske predstavitve v Centru Rinka.« KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ljubensko podjetje KLS, lanskoletni prejemnik zlate gazele za najhitreje rastoče podjetje, je med slovenskimi finalisti za European Business Award. To je evropsko poslovno priznanje, ki ga podeljujejo od leta 2007. Nagrajujejo poslovni uspeh, inovacije, poslovno etiko in trajno-stni razvoj. Komisija je za letošnje VRTEC MOZIRJE leto med 15.000 najbolj uspešnimi in perspektivnimi evropskimi podjetji zbrala 627 nacionalnih predstavnikov. Poleg KLS-a je v izboru še 17 slovenskih podjetij, ki se potegujejo za prestižno nagrado. Zmagovalci in prejemniki evropske poslovne nagrade bodo znani aprila prihodnje leto. Štefka Sem S septembrom nižje cene Na junijski seji občinskega sveta je Ana Rebernik, ravnateljica Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje, Območne enote Vrtec Mozirje, predstavila predlog znižanja ekonomske cene programov za obe starostni skupini v vrtcih Mozirje in Rečica ob Savinji. Na znižanje ekonomske cene najbolj vpliva znižanje osnovnih plač in ostalih stroškov dela, v manjšem deležu tudi znižanje materialnih stroškov in storitev. Vse to je posledica sprejetja interventnega zakona. Cena za prvo starostno skupino bo nižja za 30 evrov, za drugo 23 evrov. Nove cene bodo pričele veljati s 1. septembrom letos, medtem ko ima večina vrtcev namen zniževati cene šele z novim letom. Štefka Sem Sedež zdravstvenega doma še vedno ni določen V Nazarjah so se v sredo, 20. junija, na sestanku zbrali župani sedmih občin naše doline. Obravnavali so več pomembnih točk in povabili tudi različne poročevalce, med drugim direktorja družbe Lex Localis doc. dr. Boštjana Brezovnika, ki je podal pojasnila k osnutku dveh odlokov v zvezi z Javnim zavodom Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Prvotni odlok, ki so ga oblikovale občine same, so nekateri občinski sveti že potrdili. Ker je bilo ugotovljeno, da vsebuje določene neskladnosti z zakonodajo, so za oblikovanje novega odloka občine pridobile družbo Lex Localis, ki je pripravila nov osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda in še osnutek odloka o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v JZ Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje. Občine so ta osnutka dobile v pregled in nanju podale pripombe, na katere je Brezovnik na kolegiju pripravil pojasnila. Sprememba sedeža zavoda ni nujna, meni mozirski župan Ivan Suhoveršnik. (Foto: Marija Lebar) Prisotni župani in predstavniki občin so se strinjali, da sta odloka pripravljena za nadaljnji postopek sprejemanja. Pri tem je bil mozirski župan Ivan Suhoveršnik skeptičen predvsem zaradi spremembe sedeža javnega zavoda, ki naj bi iz Mozirja prešel v Nazarje. Kot je pojasnil, so v tem času v Mozirju pridobili dokument, iz katerega je raz- vidno, da za umestitev sedeža niso nujni pogoji, o katerih se je govorilo doslej. Tako bi bil lahko sedež tudi v Mozirju, če bi pridobili zdravnika, ki bi izvajal javno zdravstveno službo. Še posebej se ta rešitev zdi verjetna sedaj, ko so novi prostori varstveno delovnega centra (VDC) in bivalne enote ostali pra- zni, saj se varovanci VDC dnevno vozijo v Velenje. Ob tem je županja Majda Podkrižnik pripomnila, da je občina Nazarje veliko vlagala v javno zdravstveno službo in zdravstveni dom. Vendar, kot je dejala, ne bo več za vsako ceno vztrajala, da mora biti sedež zavoda ravno v Nazarjah. Do srede julija je možno podati pripombe, ki jih bodo še vnesli v osnutka. Odloka bi nato po občinah dali v javno obravnavo, predvidoma v začetku septembra pa v prvo branje na občinskih svetih. Boštjan Brezovnik je pri tem dejal, da je tudi odločitev o reševalni službi stvar vseh občin. Njihova dolžnost je obnašati se predvsem racionalno in preveriti, katera rešitev izvajanja javnega zdravstva je ekonomsko najbolj upravičena. V ta namen naj bi javni zavod naročil izdelavo dokumenta izvedbe investicijskega projekta (DIIP). V dokumentu se bo videlo, kaj je za vse občine najracionalnejše. Marija Lebar Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 ID Gospodarstvo, Organizacije PODELITEV PRIZNANJ INOVATORJEM V VELENJU Izbrali najboljše med odličnimi predlogi V prijetnem okolju vile Herberstein v Velenju je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) v sredo, 20. junija, pripravila slovesnost, na kateri so podelili priznanja za najboljše inovacije v letu 2011. Med prejemniki so bili tudi tokrat inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Dve srebrni in zlato priznanje je letošnji izkupiček prodornih nazarskih inovatorjev. PONOVNO ODLIČNI NAZARSKI INOVATORJI Iz družbe BSH Hišni aparati Nazarje so na razpis za najboljše inovacije leta 2011, ki ga je objavila SŠGZ, prijavili tri predloge. Vsi trije so prepričali komisijo. Srebrno priznanje je prejela skupina inovatorjev za uvedbo tako imenovane vitke proizvodnje. »Na delovnem mestu je samo minimalna količina potrebnega materiala. Vsi oskrbovalni krogi so zaključeni tako, da ni čakanj in izmenjevalnih con,« je med ostalim zapisano v obrazložitvi predloga. Prav tako je srebrno priznanje osvojila inovacija kockalnik MUM5. Njegove najpomembnejše značilnosti so bile takole predstavljene: »Kockalnik je popolna novost na področju kuhinjskih aparatov. Uporabniku omogoča, da ga uporablja za pripravo različnih specialitet. Kockalnik razširja že sicer veliko uporabnost kuhinjskih aparatov na področje hitrega in enostavnega rezanja kock. Primeren je za pripravo kock iz surove zelenjave, sadja, kuhanega mesa, sirov ...« Zlato priznanje je bilo podeljeno skupini inovatorjev BSH na projektu Tassimo Chassis 5, to je aparat za pripravo toplih napitkov. Aparat ima pretočni grelec, ki omogoča pripravo napitka brez poprejšnjega predgrevanja. To pomeni bistven prihranek pri energiji. Ker ne deluje na principu bojlerja, v njem ne ostaja postana voda. »Zahvaljujoč inovativni zasnovi dušenja vibracij in zvoka spada aparat med najtišje aparate svoje vrste. Odkar je na tržišču, je aparat osvojil številne nagrade za dizajn, blagovno znamko in ekološko prijaznost. POTREBNI SISTEMSKI UKREPI IN INOVATIVNO OKOLJE Na prireditvi sta bila prisotna tudi direktor področja tehnike v BSH Peter Eisermann in direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup, ki sta svojim sodelavcem ob uspehu čestitala. Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik je podelila srebrni priznanji. O pomenu inovacij sta spregovorili predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer in izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek. Tinauerjeva je poudarila, kako potrebujemo inovativne zamisli na vsakem koraku, za kar je potrebno nenehno skrbeti in zagotavljati inovativno okolje na vseh po- dročjih, ne samo v industriji oziroma gospodarstvu. »Želeti je, da bi bilo med inovativnimi predlogi več tudi samostojnih inovatorjev, ki gotovo inovirajo, pa se iz različnih razlogov ne želijo izpostavljati,« je menila predsednica. Avberškova je dejala, da samo varčevalni programi ne bodo prinesli gospodarskega preboja. Premalo je nastavljenih vzvodov za zagon realnega sektorja. Zato bo GZS podpirala napore za investicije, pri teh pa naj s podjetji sodelujejo tu- ljen, še posebej je bila po njegovih besedah komisija zadovoljna s kakovostjo inovativnih predlogov in izboljšav. Na javni razpis je prispelo 17 predlogov dvanajstih predlagateljev. Ker so pri enem projektu sodelovali trije partnerji, je skupno število sodelujočih predlagateljev 14, kar pomeni izenačen rekord iz let 2003 in 2006. Sodelovalo je 124 inovatorjev, kar je drugo največje število doslej v 13-letnem obdobju nagrajevanja inovacij. Nagrajeni inovatorji iz BSH Hišni aparati Nazarje v družbi z vodstvom podjetja in županjo Majdo Podkrižnik. (Foto: Marija Lebar) di znanstveni in inženirski krogi. Spregovorila je še o pomenu inovacij in povedala, da bo podelitev za najboljše na državni ravni GZS pripravila v septembru. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je menil, da so inovacije osnovno gonilo napredka. Pri tem je omenil uspešne gospodarske družbe iz svoje občine in se z nekaj kritičnimi besedami dotaknil sistema izobraževanja, ko iz šol prihajajo ljudje, katerih znanje ni dovolj, da bi se uspešno vključili v delo tako v realnem kot v javnem sektorju. IZENAČEN REKORD PRIJAVITELJEV Predsednik komisije za inovacije pri SŠGZ Bojan Stropnik je bil z bero inovacij zelo zadovo- Stropnik je še povedal: »V izogib dvomom pri interpretaciji bistvenih kvalitet posamezne inovacije je komisija za ocenjevanje inovacij v sestavi: Tomaž Krajnc, Franci Kotnik, Mihael Špe-gel, Marko Uplaznik in Bojan Stropnik tudi letos pozvala vse prijavitelje oziroma predstavnike skupin prijaviteljev na dodatno predstavitev njihovih inovacij. To se je izkazalo za zelo učinkovito, saj je komisija tako dobila potrebne informacije o posameznih inovacijah in lažje in bolj kakovostno opravila svoje delo.« Na koncu je izrazil upanje, da bo bera inovacij za letošnje leto, za katero bodo pripravili razpis v letu 2013, vsaj tako dobra, če ne še boljša, kot je bila tokratna. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUCE Praznovanje stote obletnice gasilstva v Lučah V Lučah bodo zadnjo junijsko soboto, to je 30. junija, posvetili predvsem gasilstvu. Tamkajšnje gasilsko društvo namreč praznuje stoletnico svojega delovanja. V ta namen so pripravili več dogodkov. Najprej bo ob 16. uri svečana seja. Ob 18h bo parada gasilcev in gasilskih vozil, pol ure kasneje bo predaja novega gasilskega avtomobila in ob 20. uri vrtna veselica z ansamblom Veseli svatje. Začetki gasilstva v Lučah segajo v leto 1912, ko so na pobudo takratnega župnika Franca Le-kšeta v Lučah ustanovili požarno brambo. Ustanovni občni zbor je bil 20. avgusta 1912. Že leto pozneje so na mestu, kjer stoji še danes, zgradili gasilski dom. Marija Lebar 0 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Iz občin OBČINA GORNJI GRAD H | V • | V • | • • Zaslužni občani prejeli občinska priznanja V Gornjem Gradu so v petek, 22. junija, na proslavi ob občinskem in državnem prazniku podelili občinska priznanja. Priznanja je prejelo enajst občanov, ki si prizadevajo za prepoznavnost občine, se trudijo za njen napredek in razvoj. Povedano je bilo, da nagrajenci delujejo v skupno dobro v raznih društvih ali kot posamezniki. Poleg občinskih priznanj sta bili podeljeni dve Kocbekovi priznanji. Župan Stanko Ogradi je v svojem govoru čestital vsem nagrajencem. Pozdravil je prisotne na proslavi, med drugimi tudi načelnico Upravne enote Mozirje Mileno Cigale in ravnateljico gornjegrajske šole Liljano Bele. Nadalje je v govoru omenil rojstni dan Slovenije. »Naša domovina je preživela najstniška leta in je postala bogatejša za marsikatero izkušnjo. Kljub željam, da bi nam bilo v domovini lepo, časi niso lahki. Propadi podjetij in pomanjkanje služb mnogim ljudem uničujejo dostojanstvo, ki si ga zaslužijo. Vsi si želimo dostojno življenje in le delo je tista vrednota, ki nam ga zagotavlja.« Nadalje je omenil večje projekte, ki se izvajajo v občini, med temi je večji projekt kanalizacija Bočna. Zaključena je ureditev regionalne ceste skozi Bočno in zunanja ureditev posojilnice. Nekaj projektov čaka na odločitev razpisnih komisij, kamor so jih prijavili, prav tako je pereča težava pomanjkanje prostora v vrtcu, za gradnjo šole in vrtca pa trenutno sredstev ni. Pogajanja, koliko bo sredstev iz naslova razpisa, se še niso pričela. Kulturni program so pripravili šolarji matične in podružničnih šol iz Bočne in Nove Štifte. Folkloristi, glasbeniki, pevci in recitatorji so popestrili praznični večer. Učenki moderatorki sta veliko lepih besed namenili slavljenki - Sloveniji. Dejali sta, da Slovenci znamo in zmoremo biti samostojni. V 21-tih letih se nam je uresničilo kar nekaj pričakovanj, vsa pa prav gotovo ne, zato tudi v naprej potrebujemo močno vo- Dobitniki občinskih priznanj za leto 2012 Zlati grb občine sta prejela Silva Mlinar iz Bočne za dolgoletno udejstvovanje v Društvu kmetic Zgornje Savinjske doline in številnih drugih organizacijah ter Rudi Stakne za dolgoletno delo in zasluge na področju kulture. Grb občine so prejeli Klemen Petek za pomembne dosežke pri delu v kulturnem in planinskem društvu, Feliks Žmavc (posthumno) za dolgoletno vsestransko delo in zasluge na področju gasilstva in ribištva ter Marko Ročnik za dolgoletno udejstvovanje na področju kulture, dela v krajevni skupnosti Bočna in v konjerej-skem društvu. Priznanje občine je prejelo Turistično društvo Gornji Grad ob 120-letnici delovanja, Društvo upokojencev Gornji Grad ob 60-letnici delovanja, Jure Rojten za odlično odigrane vloge in druge dejavnosti v kulturnem in drugih društvih, Tina Gutman za njeno dosedanje delo in športne dosežke v preteklem letu, Nevenka Osov-niker za dolgoletno požrtvovalno delo v kulturnem društvu ter Ferdo Remic za večletno ljubiteljsko, vestno in odgovorno delo v različnih organizacijah. Kocbekovo priznanje sta prejeli učenki Ines Purnat in Sergeja Ermenc, ki sta v vseh razredih osnovne šole dosegli odličen uspeh. ljo in pogum, ki so ga tekom zgodovine kazali že naši predniki. Kljub pomembni svečanosti je bila dvorana kulturnega doma bolj slabo zapolnjena, med obiskovalci pa sta bila le dva občinska svetnika. Štefka Sem Letošnji prejemniki občinskih nagrad z županom Stankom Ogradijem. (Foto: Štefka Sem) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Most v Šmiklavžu bo dvosmeren V Novi Štifti so krajani že pred časom izrazili željo, da se uredi most čez reko Dreto v Šmi-klavžu, domačini ga imenujejo Franclnov most. Občina Gornji Grad je lani za silo zakrpala luknje v lesenem mostu, hkrati so se lotili priprave načrtov za izdelavo novega, betonskega. Projekt se bo izvajal v letih 2013 in 2014. Občinska uprava je na zadnji seji občinskega sveta predstavila dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Svetniki so dokument potrdili, nekaj besed pa je steklo o tem, ali je potrebno, da je most dvosmeren ali enosmeren. Občinska uprava je predlagala dvosmerni most, kar bi v primeru, da bi kdaj prišlo do širitve ceste, zadevo zelo olajšalo. Cena dvosmernega mostu je za 15 do 20 odstotkov višja, kot če bi bil most enosmeren. Velik strošek poleg izdelave mosta predstavlja ureditev brežin in struge. Občina bo pokrila dobrih 16 odstotkov vrednosti projekta, kar je dobrih 50.000 evrov, ostala sredstva bodo iz proračuna Republike Slovenije. Štefka Sem Most, ki je lani kazal klavrno podobo, je občina zasilno uredila, gradnja novega je planirana v letih 2013 in 2014. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 7 Gospodarstvo, Organizacije GALERIJA VELENJE Razstava Gorenje z vizijo v okviru EPK V ponedeljek, 18. junija, so v velenjski galeriji s slovesnostjo odprli razstavo o razvoju najvidnejših oblikovalskih dosežkov pri Gore-njevih proizvodih. Projekt je del dogajanj v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK), kjer je Velenje eno od partnerskih mest. Razstava Gorenje z vizijo, koncept katere je zastavila kustosinja Barbara Predan, je del mrežnega projekta Uf, industrija zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Združuje šest samostojnih, a vsebinsko povezanih razstav, ki prikazujejo razvoj šestih vidnih industrijskih podjetij po drugi svetovni vojni. Predstavljajo se industrije iz prestolnice kulture ter partnerskih mest in okolice: poleg Gorenja še Industrija motornih vozil iz Novega mesta, Mura, Talum, Železarna Ravne in Tovarna Zlatorog Maribor. Razstavi na pot je spregovorila kustosinja galerije in muzejska svetnica Milena Koren Božiček, ki je izrazila veselje, da galerija tokrat gosti povsem drugačno estetsko ustvarjalnost kot običajno. Z veseljem so se odzvali povabilu iz Maribora, da vsako partnersko mesto prikaže najznačilnejšega predstavnika svoje industrije in odločitev za Gorenje je bila po njenih besedah logična. O tej odločitvi je spregovorila tudi generalna direktorica zavoda Maribor 2012 EPK dr. Suzana Žilič Fišer. Menila je, da je oblikovanju in dizajnu v kriznih časih potrebno posvečati še več pozornosti, kot sicer, kar v Gorenju tudi delajo. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac je ob tej priložnosti povedal, da se je treba v poslovnem Mag. Franjo Bobinac: »Vemo, da moramo biti drugačni, hitrejši, bolj inovativni od drugih, pri čemer stavimo tudi na vrhunsko oblikovanje.« (Foto: Marija Lebar) svetu vsak dan sproti boriti in potegovati za potrošnika. Pri tem je sodobno in uporabniku ter okolju čim bolj prijazno oblikovanje nujno. Tega so se v njihovi družbi zavedali že od samega začetka. »Že pred leti smo v svojo vizijo zapisali pojma oblikovanje in inovativnost, ki gresta z roko v roki. Če nimaš vizije, se zdijo vse poti dobre, mi pa vemo, da ni tako. Vemo, da moramo biti drugačni, hitrejši, bolj inovativni od drugih, pri čemer stavimo tudi na vrhunsko oblikovanje,« je povedal Bobinac. Skupaj z oblikovalci in posta-vljavci razstave je nato s simbolnim dvigom tančice odprl razstavo. Ta bo na ogled vse do 22. septembra. Dogodek so s plesnimi točkami dopolnili plesalci plesne skupine N iz Velenja. Marija Lebar OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Za prehod na prostovoljno članstvo 1. januarja 2014 Sredi junija je potekala skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Le-ta je bila odgovor na posvetovalni referendum, na katerem so se obrtniki izrekli proti obveznemu članstvu. Kot je na novinarski konferenci po seji skupščine v Ljubljani pojasnil predsednik Štefan Pavlinjek, na OZS želijo, da bi približno polovica sedanjih obveznih članov, to je okoli 26.500 članov (ti bi bili na listi A), plačevalo članarino v višini med 10 in 20 evrov mesečno, medtem ko višine prostovoljne članarine (lista B) še niso dorekli. V začetku bi s tem izgubili približno polovico finančnih sredstev, ki so jih zdaj pridobili s članarinami. Skupščina OZS je sklenila, da se postopek sprejemanja sprememb obrtnega zakona izpelje po rednem postopku, kar pomeni, da je za zbornico realen in sprejemljiv datum za prehod na prostovoljno članstvo 1. januar 2014. »Potrebujemo prehodno obdobje, v katerem se bo zbornica lahko ustrezno prilagodila in preoblikovala,« so pojasnili na OZS. Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja spremembe zakona o obrtni zbornici, s katerimi uvajajo prostovoljno članstvo. Sekretar OOZ Mozirje Janko Kopušar meni, da prehod na prostovoljno članstvo verjetno ne bo izveden pred letom 2014. (Foto: ŠS) »Delovna verzija novega zakona je že pripravljena in vodstvo OZS si želi, da bi lahko sodelovalo v delovnih skupinah in podalo pripombe na sam zakon. Predvsem so pomembna vprašanja, kdo bo prejel javna pooblastila za izdajanje obrtnih dovoljenj, licenc in mojstrskih dovoljenj. Za vse to sedaj skrbi OZS. Z novim obrtnim zakonom bo tudi določeno, koliko članstva bo obveznega in koliko prostovolj- nega. Treba bo tudi rešiti vprašanja lastništva zbornice in še kaj,« je povedal sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje Janko Kopušar. Zaupnico sedanjemu vodstvu je na skupščini izglasovalo 86 od skupno 94 poslancev, svoj odstop z mesta podpredsednika upravnega odbora OZS pa je podal Ivan Jani Ulaga. Konec aprila je na 62 območnih obrtno-podje- tniških zbornicah potekal posvetovalni referendum o obliki članstva na ravni obrtno-podjetniške-ga zborničnega sistema. Posvetovalnega referenduma se je udeležilo 18,16 odstotka vseh volilnih upravičencev (9.320 članov od skupno 51.318). Proti obveznemu članstvu je glasovalo skoraj 70 odstotkov udeleženih na referendumu. Štefka Sem LOGARSKA DOLINA Dnevi brez hrupa in bencinskih hlapov Mednarodna komisija za varstvo Alp Cipra Slovenija in Krajinski park Logarska dolina pripravljata dva zanimiva dogodka, ki podpirata trajnostno mobilnost v slovenskih Alpah. V Logarski dolini bodo v soboto, 30. junija, obiskovalci povabljeni, da preživijo dan brez avtomobila in se prepustijo lepotam krajinskega parka s kolesi, z rolka-mi, nordijskimi rolkami, peš ali pa preizkusijo električne avtomobi- le in kolesa. V nedeljo, 1. julija, pa bo po srečanju s kolegi iz Avstrije štart in kolesarski spust s Pavličevega sedla do turistične kmetije Le-nar v Logarski dolini kot prva etapa kolesarskega popotovanja po slovenskih Alpah ter kot del štafete ob praznovanju 60-letnice Cipre. Cilj kombiniranega kolesarjenja s spremljajočimi vozili bo v Kranjski Gori šest dni kasneje. Jože Miklavc _ 0 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Organizacije, Iz občin JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE Odstopila tako predsednik kot podpredsednik Člani sveta mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (sklad) so v maju izvolili novo predsedstvo, ki pa ni dolgo zdržalo. Novoizvoljeni predsednik Tomaž Čretnik je namreč sklical izredno sejo, na kateri je iz osebnih razlogov podal svojo odstopno izjavo. Čretnik je pred odstopom omenil, da se ne strinja s pristopom in zapisnikom prve seje, v katerem je koordinatorka območne izpostave Ivana Žvipelj zapisala po njegovem mnenju več napačnih informacij, povezanih z njim, hkrati pa že pred izvolitvijo podala negativno mnenje k njegovi kandidaturi. »Na napake in informacije v zapisniku o zadevah, o katerih na seji sploh niso govorili, sem opozoril Žvipljevo, a le-ta zapisnika do izredne seje ni popravila in ga je nepodpisanega z moje strani odposlala na sedež sklada v Ljubljano. Glede na očitke na moj račun, predvsem izjava, da ne kažem interesa za podporo kulturi v svoji občini, je odstop nekaj samoumevnega. Žal mi je, da je do odstopa prišlo. Po tehtnem premisleku in z veliko zagnanostjo sem sprejel kandidaturo in mesto predsednika, vendar s takšnim pristopom in očitki ne želim imeti opravka, niti na tak način ne morem funkcionirati. Nad dejanji Žvipljeve sem razočaran in v takšnem okolju s tako odkritim nasprotovanjem ne morem delati. Svoj čas bom raje namenil delu v kulturnem okolju, kjer je moj prispevek opažen in cenjen. Sem pa še vedno pripravljen sodelovati s člani sveta, s katerimi dobro sodelujemo in imamo korekten odnos, ter delovati v dobro kulture in OBČINSKI SVET MOZIRJE Občina Mozirje bo odkupila prostore v Upravnem centru Mozirje, ki jih je doslej imela v najemu, in to s pomočjo dolgoročnega kredita. S predlogom nakupa je občinska uprava najprej seznanila odbor za gospodarstvo in proračun, nato še svetnike na junijski seji, ki so se z najemom kredita strinjali. Občina Mozirje je v letu 2006 sklenila najemno pogodbo za omenjene prostore, v katere se je preselila ob izgradnji centra. V pogodbi so zapisani pogoji odkupa, ki so ugodnejši, v kolikor se nakup izvede v roku šestih let, to je do letošnjega septembra. Kupnina za prostore se v tem primeru zmanjša za dve tretjini plačane najemnine v času najema. Na izredni seji sveta je odstopil predsednik Tomaž Čretnik, dan za tem še njegov namestnik. (Foto: Štefka Sem) sklada, saj ostajam njegov član,« je po izredni seji povedal Čretnik. Po izredni seji je z mesta namestnika predsednika odstopil še Jože Skončnik in tako je svet zavoda ostal brez vodstva. Skončnik je dejal: »Povsem podpiram ukrepe predsednika Čretnika in se z njimi strinjam. Način dela v skladu in odnos koordi-natorke Žvipljeve do predsednika ni primeren. Ker so naši pogledi v primerjavi s pogledi koordinatorke na delo v skladu zelo V skladu s pravili zadolževanja občine je od ministrstva za finance občina prejela pozitivno soglasje k začetku postopka zadolževanja. Naslednji korak je pridobitev vsaj treh popolnih ponudb kreditodajalcev ter izbira najugodnejšega ponudnika. Izbrano ponudbo skupaj s poročilom izvedenca bo nato občina oddala na finančno ministrstvo v dokončno potrditev. Svetnikom se je glede na to, da občina lahko uveljavlja dve tretjini plačane najemnine, v kolikor se za odkup odloči pravočasno, zdelo smiselno, da se prostori odkupijo v tem roku. Investicija je že zajeta v letošnji proračun, višina najetega kredita pa bo 350.000 evrov. Štefka Sem različni in ker ne vidim možnosti, da bi bilo naše skupno sodelovanje plodno, sem se prav tako odločil za odstop.« Koordinatorka območne izpostave sklada Ivana Žvipelj nastale situacije ni želela komentirati brez dogovora z direktorjem sklada. Dejala je le, da se je za določene besede v zapisniku prve seje opravičila vpletenim, sedaj pa bi rada, da se strasti umirijo in se zadeve ponovno postavijo na začetek. Ker podpisanega zapisnika izredne seje s strani Čretnika še ni dobila, o tej seji ne more razpravljati. Sama odhaja v pokoj, zato bo jeseni njeno mesto prevzel nekdo drug. Takrat bo tudi sklicana seja in se bo ponovno volil predsednik. Žal ji je, da se je zadeva zapletla do te mere, negativna publi-citeta pa lahko zelo slabo vpliva na prihodnost območne izpostave sklada. Štefka Sem LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Pomembna nagrada za izobraževalno igro Ljudska univerza Velenje (LUV) je za projekt Enercities dobila prestižno prvo nagrado Sustainable energy Europe award (SEE award) za področje izobraževanja na temo obnovljivih virov energije. Projekt Enercities je bil zasnovan pod okriljem programa EU Inteligentna energija za Evropo. Velenjska univerza je bila izbrana med 262 kandidati iz Evrope kot edini slovenski partner v projektu. Njena vloga je bila sodelovanje pri razvoju igralne platforme, priprava didaktičnega materiala za učitelje in promocija igre v slovenski javnosti. Podelitev je potekala 19. junija v Bruslju v okviru Sustainable energy week, ki ga je gostil evropski komisar za energetiko Günther H. Oettinger. LUV je skupaj z nizozemskim partnerjem ROC Nijmegen razvila resno spletno izobraževalno igro, kjer lahko mladi gradijo energijsko varčna mesta, pri tem pa morajo paziti na gospodarske kazalce in zadovoljstvo ljudi. Omogoča postopno napredovanje, ki je usmerjeno in zasnovano na tekmovanju in sodelovanju. Preko face-booka je igro do sedaj igralo preko 70.000 ljudi. Za igro je to že druga nagrada, v letu 2011 je namreč prejela nagrado za najboljšo nizozemsko spletno izobraževalno igro. ŠS Odkup občinskih prostorov s pomočjo kredita Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 9 Organizacije DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELNJAKOV Najslabša letina v zadnjega pol stoletja V organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu in čebelarskih društev je v petek, 15. junija, potekal dan odprtih vrat čebelnjakov. Skoraj stotim slovenskih društvom in družinam so se v tej akciji pridružili tudi zgornjesavinjski čebelarji. Zanimanje javnosti je bilo od društva do društva različno. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi čebelnjak Stanka Flereta v Pustem Polju. Ob tem so spoznali čebelarska opravila in dobili koristne informacije o čebeljih pridelkih in izdelkih iz njih. »Z zavedanjem o pomenu čebel za naše okolje in življenje lahko vsak posameznik in tudi širša družbena skupnost naredi korak naprej za ohranitev narav- Učenci prvega razreda OŠ Nazarje so obiskali čebelnjak. (Foto: Marija Lebar) Čebelarsko društvo Kokarje je pripravilo stojnico s čebeljimi pridelki v nazarskem toplarju, za učence so pri čebelnjaku njihovega sošolca Vida Vačovnika pripravili prikaz dela s čebelami, otroci pa so lahko medene dobrote tudi poskusili. nega okolja, čebel in s tem opra-ševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno lokalno samooskrbo s prehrano,« je med drugim izpostavil predsednik ČD Kokarje Fra-no Prodrižnik. Prav tako je bilo zanimanje šo- 33. OD LIPE DO PRANGERJA Na ogled Rečiška ustvarjalnost Zadnji vikend v juniju in prvi v juliju bodo rečiški turistični delavci pripravili 33. tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja. Obiskovalcem se obeta veliko športnih, zabavnih in etnografskih ter kulturnih užitkov. Danes si bo mogoče ogledali mali nogomet za ženske. Nedelja bo namenjena razstavam pod naslovom Rečiška uslvarjalnost. Na razstavi likovnih del bodo na ogled dela ljubiteljskih ustvarjalcev iz reči-ške občine, s svojimi likovnimi deli se bodo predstavili tudi osnovnošolci. V etnografskem delu bo moč po- kukati v Skrivnosti babičinega podstrešja. Z iglo, pletilko in kvačko pa so vezilje društva upokojencev naslovile razstavo svojih ročnih del. Osrednji dogodek čaka Rečiča-ne v soboto, 7. julija, ko bodo pripravili Večer pod trško lipo. V kulturnem delu bodo nastopili harmonikarji Primoža Zvira. Za razvedrilo bodo poskrbeli člani ansambla Svetlin. Na voljo pa bo tudi bogat srečolov. Niz dogajanj bodo na Rečici zaključili v nedeljo, 8. julija, ko bodo ob Franciju Podbrežniku pripravili Igre med naselji. Marija Šukalo Skupina plesnih parov iz Ljubljane je z zanimanjem prisluhnila čebelarjevim razlagam. (Foto: Marija Lebar) larjev veliko v Bočni, ČD Gornji Grad, kjer so učenci obiskali čebelnjak Ivana Ropa, odprti pa so bili tudi drugi čebelnjaki po občini. V Solčavi posebnega dogodka niso pripravili, prav tako ne v Lučah, kjer so hiteli z zadnjimi pripravami na odprtje čebelarskega centra. Čebelarji pa radi pokažejo in razložijo, kako ravnajo s čebelami vsakemu, ki ga to zanima. Enako je na ogledom čebelnjaka in prisluhnili razlagi čebelarja Purnata. Ob teh dogodkih je v izjavi za javnost predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč povedal, da je akcija dneva odprtih vrat namenjena temu, da se opozori javnost na vlogo čebelarja kot člena, ki skrbi za čebelje družine v okrnjeni naravi, kjer brez njegove pomoči čebele težko preživijo Delo v čebeljem panju je pritegnilo tako odrasle kot otroke. (Foto: Marija Sukalo) Rečici ob Savinji in na Ljubnem ob Savinji. V Mozirju obiskanost čebelnjakov ni bila kdo ve kolikšna, oglasilo se je nekaj naključnih obiskovalcev. So se pa naslednji dan, to je v soboto, pri čebelnjaku Marka Pur-nata v Mozirju mudili gostje iz Ljubljane. Skupina plesnih parov iz enega od ljubljanskih plesnih klubov se je namreč mudila na tridnevnem gostovanju v apartmajih Skok in imela plesne vaje v mozir-ski telovadnici. Obisk so združili z Ob tem je Noč povedal, da je letošnje leto za čebele in čebelarje najslabše v zadnjih petdesetih letih. Zaradi neugodnih razmer so bile zimske izgube v družinah tudi do tridesetodstotne, deževno in nestalno vreme pa je privedlo do tega, da je bilo doslej medenje v maju in juniju izjemno slabo, tako da večina čebelarjev ni iztočila še niti kilograma medu. Še več, čebele je že potrebno krmiti, saj gre čebelarska sezona h koncu. Marija Lebar, Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Organizacije, Ljudje in dogodki SPOMINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI NA LAZAH PRI KOKARJAH nam ni bila podarjena, temveč smo si jo priborili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Veteransko društvo Sever za celjsko območje - odbor Mozirje sta pripravila proslavo ob dnevu državnosti in srečanje veteranov vojne za Slovenijo. Kulturni program so tokrat oblikovali instru-mentalisti Godbe Zgornje Savinjske doline. Udeležencem so spregovorili županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, podpredsednik VD Sever za celjsko območje Darko Repenšek in podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman. Županja Majda Podkrižnik se je spomnila časa osamosvojitvene vojne in dejavnikov, ki so botrovali tej vojni. Darko Repenšek je izpostavil prizadevanja policistov v času pred nekaj več kot dvema desetletjema. Pri tem je poudaril, da nam država ni bila podarjena, temveč smo si jo priborili. »Zanjo je bila prelita tudi kri in izgubljena življenja. S ponosom in hvaležnostjo se v teh dneh spominjamo tudi vloge slovenske poli- Slavnost ob dnevu državnosti je bila tudi priložnost za podelitev priznanj in pohval tako članom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadreč-ke doline kot članom Veteranskega društva Sever za celjsko območje - odbor Mozirje. Po uradnem delu so si udeleženci ogledali predstavitev vojaške in policijske tehnike ter se pomudili v družabnem srečanju. Iji-j l ' f m i -w? cije - takratne milice in Teritorialne obrambe, ki sta učinkovito prispevali k temu, da že 21 let živimo v samostojni, mednarodno priznani, predvsem pa varni državi,« je med drugim izpostavil Repenšek, prepričan, da nas bodo vrednote, ki so nas povezovale v preteklosti, povezovale tudi v prihodnosti. Jože Kuzman se je ozrl na zgodovinske dogodke in delo Teritorialne obrambe, ki se je uprla predaji orožja takratni JLA. Obenem je kritiziral nedavne dogodke ob državni proslavi in se vprašal, ali bo mogoče prišel tudi čas, ko bodo moteči postali tudi njihovi prapori. »Vsi, posebej pa veterani in veteranke, smo dolžni in moramo skrbeti za ohranjanje spomina na dogodke, in to vse od prve svetovne vojne, generala Maistra in bojev za severno mejo, Tigrovcev, na obdobje NOB in slovensko partizansko vojsko in seveda našo Teritorialno obrambo od njenega nastanka 1968 pa vse do preoblikovanja v Slovensko vojsko leta 1995,« je med drugim dejal Kuzman. Marija Šukalo 21 LET SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Ob prazniku zagorel kres Ob športnih igriščih ob Savinji so se Mozir-jani na predvečer praznika dneva državnosti zbrali in v počastitev spomina družili ob kresu. Govorec, podžupan občine Mozirje Roman Čretnik, je prisotne spomnil, da bi morali biti na svojo domovino in jezik še veliko bolj ponosni kot doslej. »Naša samostojnost nam ni bila podarjena, ampak smo si jo morali priboriti. Na našem koncu k sreči brez žrtev, povsod pa, žal, ni bilo tako. Bodimo strpni in z roko v roki, s potrpežljivostjo in ljubeznijo ohranimo našo prelepo Slovenijo čisto in prijazno do vseh ljudi,« je poudaril govornik in se ob tem zahvalil organizatorjem dogodka, članom KD Jurij Mozirje, da so se tudi letos lotili priprave tega tradicionalnega srečanja krajanov. Za kulturni vložek sta poskrbeli recita-torki Julija Vačovnik in Andreja Gumzej. Predsednik društva organizatorja Jure Repenšek je prisotnim položil na srce misel, da bomo domovini najbolj, tudi v teh kriznih časih, pomagali z večjo mero ponosa na to, kar imamo. Kar nam domovina daje, državljani pa v premajhni meri vračamo. Za prižiganje ognja so na njim lasten način poskrbeli mozirski skavti. Benjamin Kanjir Mozirjani so se na predvečer dneva državnosti družili ob kresu. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 11 130-LETNICA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI Ob jubileju motorna črpalka S parado in predajo nove motorne brizgalne so v rečiškem prostovoljnem gasilskem društvu zaključili s praznovanjem visokega jubileja. Zadnjo junijsko nedeljo so pripravili slovesnost, kateri so prisostvovali številni ugledni gostje. Ti so si na trgu ogledali tudi mimohod praporščakov, gasilcev iz številnih društev naše doline in izven ter vozil. Pozdravne besede sta slavljencem, gostom in drugim obiskovalcem namenila predsednik društva Peter Brezovnik ter župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Oba sta izrazila zadovoljstvo ob tako visokem jubileju in poudarila, da čutita pripadnost tej humani organizaciji. Poveljnik Savinjsko-Šaleške gasilske zveze Nikolaj Vihar je poudaril, da PGD Rečica ob Savinji ne zaostaja veliko za prvo ustanovljeno tovrstno organizacijo v Sloveniji in kaže na to, da je tudi na tem prostoru gasilstvo tradicionalno. »Tako odlično opremljeni in z velikim podmladkom ste zagotovilo, da Rečičani v nesrečah ne bodo ostali sami,« je med drugim povedal. Slavnostni govornik Aleš Hojs, minister za obrambo, je ob čestitkah ob tako visokem jubileju poudaril pomen gasilstva v vsakdanjem življenju. Gasilci namreč pomagajo ob vseh elementarnih in drugih naravnih nesrečah. Prav tako pa skrbijo za družabnost v kraju. »Ob tako visokih jubilejih je prav, da se spomnimo tudi na- ših prednikov, ki so s svojimi idejami, delom in vizijo zaslužni, da lahko sedaj praznujemo. In vi, kot so oni, ste dolžni to izročilo prenašati na mlajše generacije,« je dejal minister, ki je prepričan, da so prav gasilci največja prostovoljna organizacija, ki nesebično pomaga v vsakem trenutku. Ob zaključku slovesnosti sta minister Hojs in župan Jeraj svojemu namenu predala motorno brizgalno. Za njen blagoslov je poskrbel diakon Stanko Čeplak, Godba Zgornje Savinjske doline pa je s prijetnimi melodijami popestrila dogodek. Marija Šukalo Župan občine Rečica Vinko Jeraj (desno) in minister za obrambo Aleš Hojsta sta svojemu namenu predala motorno brizgalno. (Foto: Marija Šukalo) 15. PRANGERJADA NA REČICI OB SAVINJI Slovenski kraji s predstavitvijo sramotilnih stebrov odstirali tančice preteklosti Člani rečiškega turističnega društva so v nedeljo povabili v goste predstavnike slovenskih krajev, ki imajo sramotilni steber - pranger. Petnajste Prangerjade se je udeležilo deset od dvanajstih krajev, ki se ponašajo s simbolom sojenja iz 15. stoletja. Tovrstne kamne so v srednjem veku uporabljali za kaznovanje za zagrešene tatvine, krivo-love ali »raubšice«, prešuštva in druge prestopke. Zločincem in prestopnikom, ki jih je doletela kazen na sramotilnem stebru, so okrog vratu navezali tablico z navedenim popisom zločinov ter jih privezali na steber. Tudi nedeljsko dopoldne pred občinsko stavbo je bila priložnost za odstiranje tančice preteklosti. Pri tem so z zgodovinskimi prikazi pomagali predstavniki Brestanice, Lemberga, Motni-ka, Podsrede, Ptujske Gore, Pilštanja, Radovljice, Predgrada in Negove, seveda pa so prikaz sojenja pripravili tudi rečiški igralci, združeni v gledališki skupini I:V:A:N. Obiskovalci so lahko spoznavali kulturne, zgodovinske in kulinarične znamenitosti tako ob stojnicah, ki so jih pripravili organizatorji v sodelovanju z domačini, kot ob stojnicah gostov. Za tokratni »sprehod« med prangerskimi kraji je poskrbel Franci Podbrežnik - Solčavski. Pozdravne besede obiskovalcem in gostom sta namenila župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in predsednik rečiškega turističnega društva Siniša Todorovic. Ob zaključku so se udeleženci pomudili ob okrogli mizi, kjer so si izmenjali izkušnje ter določili Lemberg za organizatorja Prangerjade prihodnje leto. Mnogi so se zavrteli ob zvokih ansambla Golte. Marija Šukalo Negovčani so prikazali, kako so v 17. stoletju sodili obrekljivkam in taticam jajc. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Zgodovina in narodopisje Domači zdravilci in njihovo ravnanje (5) Piše: Aleksander Videčnik NEKAJ ZDRAVILSKIH NAVAD Domači zdravilci so se pri postopkih z bolnikom posluževali raznih načinov. Eni so redno zagovarjali, zagovori so bili prepleteni z imeni svetnikov, ki so bili zaščitniki za določene bolezni. Kot zanimivost je gotovo dejstvo, da Vid Strgar nikoli ni zagovarjal, ampak je skušal na temelju bolezenskih znakov ukrepati z zdravili zeliščnega izvora ali pa sredstvi pridobljenimi iz naravnih virov. Vsekakor je treba ugotoviti, da Fida ni bil čarovnik, ampak zelo razgledan človek, ki je veliko bral in se učil ter nenazadnje veliko nasvetov tudi zapisal. Zagotovo pa ni niko- 80 mur storil kaj zlega. Tako se zdi čudno, da so ga v Solčavi pokopali zunaj pokopališkega zidu, prav tako njegovo ženo. spregovoril, ga je dobro gladiti s sveže pečenim kruhom, še toplim, po sencih. Prestrašenega otroka (nevarnost za božjast) je zdravila v Radmirju znana zdravilka Jera Jeler z žgano vodo iz šentjanževih korenin. Če je otrok dolgo močil posteljo, so ljudje smatrali, da je babica, ki je otroka nesla h krstu, spotoma opravila malo potrebo, ne da bi otroka odložila. Lahko pa je to posledica tega, da je otrok pred letom starosti sedel na zemlji. Če otroka ščipa po trebuhu, pri porodu niso ob prerezani popkovini spustili dovolj krvi. Nespečnost je pri otroku lahko posledica tega, da so mu obiskovalci spanje odnesli, zato je bila navada, da so obiskovalci, ki so potem ogledali otroka, v kuhinji rekli: »Malo posedemo, da ne odnesemo spanja.« Mračina je posledica krčev v trebuhu in posledično vpitje otroka. Nastala je tako, da so obiskovalci hladni prišli k otroku. Mra-čino so preganjali s kajenjem rožja od treh fižo-lovih prekelj. KAMNI SV. PAVLA Te so ljudje kupovali na raznih božjepo-tnih poteh. Niso bili poceni, če so jih kupovali v lekarnah. Na eni strani ploščatega okroglega kamna je bila upodobitev sv. Pavla, na drugi je bil upodobljen križ. Te kamne so uporabili za kroženje nad bolečimi mesti telesa. Ponavadi so to povezovali z zagovori. Potem so se pojavili kar vodni kamni enake oblike in velikosti, predvsem v okolici Luč. Omenili smo že nekatere izrazito čarov-niške postopke, kot je presajanje bolezni na predmete, največ pa na drevesa. Posebno pogosto so tak način zdravljenja uporabljali pri golšah. Teh je bilo nekoč zelo veliko, kar gre pripisati v glavnem uporabi deževnice za pitje in kuho. Marsikje so uporabljali pri zdravljenju bolečih zob oglje na drobno stolčeno ali prah. O tem smo že pisali. Obsežno sem o vsem tem pisal v knjigi Rože in čarovnije. votiej, tudi poftrihcj tc imermva-ne tale is je tali a m, v' katerim je Vi ran t bili , je ¡jrov dobra. Mar fe vfaki dan more notervseti ob zaiti te kuge po perlostmoitt, inu premoshenju. i. Rec. x. Quiutelx dujiga zhef:ia h*prahu ftolzlienga t inu v* eni vin- ■ ski ah upi > al na jefihi noter lisici, je prov imenitni mitel sa kugo- Al a; En zhefuou ijrok na tefhe poshre-' ti, al v*uitah svežhit je p lov dobru. 3. Frifhno "NVeinrntezo r. to je: yi-ran t »"zheieu , shelot, inu pi mpi~ nel v* dobrim jefihi pazanu 1 inu _na ! - tefhe en tnalu noter us^ti j ta mit- tel je Mithri^des v* fvojim tefta- ■ meriti kolfer nar ta imenitniL'hi & fhaz. sapuilov. Hvpocrates pravi: ol> zeiti to kuge suplenovzvet je prov nuaeu. NB. Use_. - _ RAZNA VEROVANJA Naši predniki so veliko pripovedovali o posledicah, ki jih pusti na človeku določeno dejanje ali okoliščina. Na Ljubnem so verjeli, da se otrok ne sme igrati pod kapom hiše, ker bo dobil hude bolečine in bo zaostal v rasti in razvoju. V Mozirju je bila navada, da je morala babica ob porodu prijeti otroka z desno roko, da ne bo v življenju slaboten. Pri malih otrocih so pazili, da niso zrli nazaj, to bilo dobro za lep pogled. Če so ljudje ob obisku stali za zibelko, torej za otrokovo glavo, bo lahko otrok škilav. Da bi otrok čim prej Nasveti iz Breznikove pratike, izdane v Celju leta 1791. Uroki so povzročali ljudem hude skrbi. Verjeli so, da jih pošiljajo določeni ljudje, in to lahko otrokom, odraslim ali živini. Pri ljudeh so se odrazili kot hud glavobol v predelu oči in kot ne-razpoloženje. V Solčavi so rekli, »da pride urk ali oplot'k od vetra ali ljudi«. Baje je človeka uročil tisti, ki ga je globoko in ostro pogledal v oči. Kadar srečajo takega človeka, držijo figo v žepu. Košček tisinega lesa na goli koži prepreči moč uroka. Uroke so preganjali s pitjem vode, v kateri so ugasili oglje, prej so jo precedili skozi vilice. Nekaj posebnega je bil škropnek, ki se je prikazoval kot žareča roka ali metla. Ker je bila obsedenost s tem duhom, so ljudje ob ki- hanju, ki naj bi bil znak učinka škropneka, rekli »Bog pomagaj!«. NEKAJ BESEDIL ZAGOVOROV Za protin so zagovarjali: »Bog je dal vodo na ta svet, je oprala ves ta svet, oprala je vse kla-dovje, oprala je vse pečovje, oprala je vse proti-ne, oprala je vse bolečine, oprala je vse hude duhove. Ta bolnik je zadobil v duši moč, de ne premaguje le protin, tudi vse bolečine. V imenu Boga Očeta, Sina in Svetega duha, amen!« Nato so zbrani domači zmolili pet očenašev, pet češče-nih Marij, v čast Svete trojice. Za šen so govorili: »Jaz NN te zarotim in zagovorim ti šen, da moraš jenjati od kosti, od mesa, od kože, od krvi.« Sledilo je kajenje bolnih mest telesa z zmesjo kumine, zelenega brinja in smole. Sledila je molitev. Opekline so zdravili, po tem ko so se prekrižali, rekoč: »Danes spečenina (opeklina), jutri bolečina, pojutrišnjem zdravje.« Slednji stavek so trikrat ponovili, med govorom so pihali v boleča mesta, ki so jih najprej trikrat rahlo namočili z vodo, nato so zmolili tri očena-še, tri češčene Marije v čast sv. Lovrencu. Zanimiv zagovor za božjast sem našel na Primožu nad Ljubnim. Takole so govorili: »Jest vas prosim sv. Gašper, Bolte-žar, sv. Melhar, sv. Balantin, usa nebeška družina p'rstopite pred Božji tron, prosite z mano Boga, da ukroti strašno božjast (ime bolnika). Jest te prosim veliki Bog Sabath, ti veš vseh. Ti veš vseh sare misa, ti naš Oče. Strup pejd proč, jest kršen človek (ime), jest tebe zagovorim, strup pejd proč, si panan od mene.« Nato so molili litanije. Zdravilec Anton Petrič je veliko zdravil v Mozirju in okolici in je zagovarjal prisad: »Jest zagovorim tebe prisad od vse strupenih luftov, ti moreš jet proč o sedmih urah skuz sv. Damjana in sv. Kozmi-jana. O ti sončni ogen rudeni, zmarzli, ledeni prisad, peidi vun s kože, jest tebi za-povem skuz uso moč božjo, kir obema kr-šanska kri ne dide.« Ta zagovor je trikrat ponovil in zaključil: »Ti tudi prisad moreš jet proč v imenu Boga Očeta, Sina in Svetega duha. Amen.« Zvine pri ljudeh so zagovarjali, potem ko so zmolili v čast svetemu Roku en očenaš in eno češčeno Marijo, dalje na čast Kristusovo pa še po tri očenaše in češčene Marije, na čast Marije, na čast žalostne Matere Božje pa po en oče-naš. Zmolili so še na čast vsem svetnikom in svetnicam in po eno apostolsko vero. Med molitvijo so delali križe nad poškodovanim mestom na telesu. Pri Klemenšku nad Solčavo je bila pred požarom knjiga z naslovom Knjiga življenja. V njej so bili zagovori in zdravilni postopki, tudi za živali. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 I«) Oglasi _iipyp_ StudenmacA&i PUP Saubermacher, Koroška cesta 46, Velenje Ravnanje z odpadki - ali kako pravilno ločujemo in varujemo naravo Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki določa, kateri pristopi so najbolj in kateri so najmanj zaželeni. Najbolj zaželeno je preprečevanje nastajanja odpadkov, ki je na vrhu hierarhije. Tako smo postavljeni pred izziv, da spremenimo naše navade, da se bomo pri ravnanju z odpadki posluževali pristopov, ki so čim višje na hierarhični lestvici /Vir: MKO/ ZBIRALNICE - EKOLOŠKI OTOKI IN EMBALAŽNA VREČA ZA ZBIRANJE IN ODDAJANJE EMBALAŽE Zbiralnice so namenjene občanom in ne podjetjem, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo /npr. trgovine, gostilne, bistroji, šole, vrtci, ostale ustanove, d.o.o-ji, s.p.-ji .../. Le-ti morajo imeti urejeno ločeno zbiranje na svojem odjemnem mestu. V zabojnik z rdečim pokrovom za ločeno zbiranje papirja in kartonske (čiste) embalaže sodi: • kartonska embalaža in lepenka; • ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke; • časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi; • pisemske ovojnice, pisarniški papir. 5-stopenjska hierarhija ravnanja z odpadki DOBRI NASVETI • Pred nakupom vedno premislite o tem, kaj in ali sploh potrebujete, o varčnosti in varnosti aparatov, o nevarnih kemikalijah . • Ko nakupujete, uporabite raje vrečko za večkratno uporabo in spisek artiklov, ki jih potrebujete. S tem boste prihranili energijo in odpadke. Še bolje pa, da za nakupe uporabite košaro. • Količino nevarnih odpadkov lahko zmanjšate že pri nakupovanju, saj lahko med istovrstnimi izdelki daste prednost tistim, ki niso nevarni za okolje oziroma vsebujejo manj okolju nevarnih snovi. • Neuporabljena zdravila, ki jim je potekel rok uporabe ali jih ne uporabljate več, lahko oddate v lekarnah, ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov in v zbirnih centrih. • Baterije in akumulatorje lahko oddate ob nakupu novih v trgovini, ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov in v zbirnih centrih. • Ob nakupu električnih, elektronskih in gospodinjskih aparatov se lahko dogovorite, da ob dostavi novega, starega odpeljejo brezplačno /velja za velike in male aparate/, ali jih oddate ob akcijah zbiranja kosovnih odpadkov in v zbirnih centrih. • V trgovinah, ki so specializirane za prodajo fitofarmacevtskih sredstev /pesticidov, fungicidov, biocidov/, lahko le-te oz. očiščeno embalažo oddate na prodajnem mestu, ob akcijah zbiranja nevarnih odpadkov in v zbirnih centrih. • Neuporabne avtomobilske gume ob menjavi pustite pri vulkanizerju. NASVETI • Embalažo pred oddajo izpraznite in stisnite. • Oddajajte embalažo, ki ima oznako zelena pika ali trikotnik s pušica-mi in znotraj tega oznako embalaže. • Tetrapaki sodijo v zabojnik z modrim pokrovom oz. v embalažno vrečo. • V zabojnike za embalažo v zbiralnicah oddate le tisto embalažo, ki gre skozi odprtine na pokrovih, večjo ali več embalaže lahko dnevno pripeljete brezplačno v zbirni center. V zabojnik z belim oz. zelenim pokrovom za ločeno zbiranje steklene embalaže (ustrezno izpraznjena) sodijo: • steklenice in stekleničke, v katerih smo hranili živila, pijače, kozmetiko in zdravila; • kozarci, v katerih so bila vložena živila; • druga steklena embalaža. G41 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Oglasi, Šport V zabojnik z modrim pokrovom ali rumenim za kovinsko in plastično embalažo (ustrezno izpraznjena) sodijo: • plastenke in pločevinke živil in pijač; • plastični kozarci, lončki, vrečke in folije; • kartonska embalaža za tekoča živila (npr. tetrapak, embalaža mleka in sadnih sokov ...); • plastična embalaža čistil in pralnih sredstev. V embalažno vrečo sodijo: • plastenke in pločevinke živil in pijač; • plastični kozarci, lončki, vrečke in folije; • kartonska embalaža za tekoča živila (npr. tetrapak, embalaža mleka in sadnih sokov ...); • plastična embalaža čistil in pralnih sredstev; • papirna embalaža /manjše papirne škatlice/. BIOLOŠKI ODPADKI BIOLOŠKI ODPADKI V mesecu maju 2010 je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki povzročitelje odpadkov spodbuja k hišnemu kompostiranju kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Če gospodinjstva tega ne želijo ali možnosti kompostiranja nimajo, morajo biološko razgradljive odpadke prepuščati izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki v posebnem zabojniku, ločeno od ostalih komunalnih odpadkov. V zabojnik rjave barve za biološke odpadke sodi: - zeleni vrtni odpad: odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel; - kuhinjski odpadki: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki /neteko-či/, kuhani ostanki hrane /netekoči/, papirnati robčki, papirnate brisače in papirnate vrečke. NASVETI • V gospodinjstvu priporočamo uporabo biorazgradljivih vrečk, ki se v času kompostiranja razgradijo in ne obremenjujejo okolja. • V rjave zabojnike ali na kompost ne sodi meso in kosti, iztrebki domačih živali, plenice, olja, maščobe ... • Kuhinjske in zelene vrtne odpadke je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Glede na to, da so do konca avgusta še vedno zamrznjene cene komunalnih storitev, razliko za občane plačujejo občine. V nadaljevanju, ob uvedbi novega standarda zbiranja embalaže od hiše do hiše, pa se pričakuje, da se bodo cene za ravnanje za odpadke povečale do 80 %. Alenka Centrih Ocepek NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Zadovoljni z delom v končani sezoni © Nogometno društvo Mozirje v svoji sredi združuje mlade športnike, željne spoznavanja in igranja nogometa, in mnoge starše ter prijatelje, ki skrbijo za njihov razvoj. Za njimi je še ena uspešna tekmovalna sezona, v kateri se je pokazalo dobro in načrtno delo z mladimi. Mlajši in starejši cicibani so na igriščih ob Savinji, v času zime pa na parketu mozirske športne dvorane spoznavali prvine nogometne igre in se učili pravil. Odigrali so več prijateljskih tekem, na katerih so krepili borbenega duha in željo po doseganju čim boljših rezultatov. Mlajši dečki so nastopali v drugi ligi medobčinske nogometne zveze Celje, kjer so zasedli skupno tretje mesto. Starejši dečki so nastopali v prvi ligi te zveze, kjer so v močni konkurenci zasedli sedmo mesto. Kadeti so se pomerili z vrstniki v drugi slovenski kadetski ligi vzhod in zasedli končno tretje me- sto, mladinci pa v drugi mladinski ligi vzhod enajstega. Skupna uvrstitev obeh ekip je bilo odlično peto mesto. Z NK Šoštanj Mozirjani zadnji dve leti izvajajo skupni projekt za kadete in mladince. Dogovorili so se še za skupno delo v naslednjih dveh letih. Oba kluba skupaj lažje sestavljata konkurenčni ekipi in dosegata nivo znanja, ki je potreben za boljše ligaške uvrstitve. V ND Mozirje zadnja leta načrtno delajo z mladimi. Poleg učenja osnov nogometne igre in njenih pravil v veliki meri vzpodbujajo druženje mladih in gojenje odnosa do poštene igre. Z načrtnim delom trenerjev in vodstva na čelu z Matjažem Purnatom jim to dobro uspeva. O tem priča vse večje število mladih, ki ob popoldnevih preplavljajo skrbno urejene nogometne zelenice v Športnem parku Mozirje. Benjamin Kanjir TURISTIČNO DRUŠTVO RECI CA OB SAVINJI vabi na tradicionalno 33. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA ki bo potekala od 29. junija do 8. julija 2012. PROGRAM PRIREDITEV PETEK, 29. junij 2012 ob 16.00 TURNIR V ŽENSKEM NOGOMETU ZA POKAL OBČINE REČICA OB SAVINJI na športnem igrišču Rečica ob Savinji NEDELJA, 1. julij 2012 ob 18.00 ODPRTJE RAZSTAV REČIŠKE USTVARJALNOSTI v prostori h OŠ Rečica ob Savinj i - etnografska razstava SKRIVNOSTI BABIUNEGA PODSTREŠJA - razstava ljubiteljskih likovni h ustvarjalcev Občine ReŠca ob Savinji - razstava likovnih del osnovnošolcev - roinodelska razstava Z IGLO, PLETILKO IN KVAČKO (razstave organizirajo TD Reiica ob Savinji, KUD Utrip, OS Rečica ob Savinji, vezilje DU Rečica ob Savinji, Občina Rečjca ob Savinji, v programu sodelujejo REČ1ŠKI POBI) SOBOTA, 7. julij 2012 ob 20.30 VEČER POD TRŠKO LIPO na trgu Rečica ob Savinji - Društvo harmonikarji orkester Primoža Z vira - srečo lov ZA ZABAVO SKRBI ANSAMBEL SVETLIN NEDELJA, 8. julij 2012 ob 15.00 IGRE MED NASELJI OBČINE REČICA OB SAVINJI na športnem igrišču Rečica ob Savinji - moderator FRANCI PODBREŽNIK VABLJENI NA RECICO OB SAVINJI! Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 15 Ljudje in dogodki, Organizacije ^Junija Pred40 leti... NOVI USTANOVITELJI SAVINJSKIH NOVIC Pri izvajanju kakršnegakoli dela se dogaja, da v določenih obdobjih prihaja do sprememb in dopolnitev. Tako je tudi pri našem glasilu. Izdajati smo ga začeli pred štirimi leti. Doslej smo izdali 28 številk. Do nedavnega večen in nerazrešljiv problem razpečevanja smo razrešili tako, da glasilo sedaj vsem pošiljamo po pošti. Danes pa vam sporočamo še eno veselo novico: odslej naprej ustanovitelji časopisa niso samo GLIN Nazarje, ZKZ Mozirje in SO Mozirje, ampak vse delovne organizacije iz naše občine. Takšen dogodek pomeni nov korak naprej pri utrjevanju poslanstva, ki ga Savinjske novice v občini imajo in katerega najosnovnejši cilj je, da občane kar najbolje o vsem informiramo. Pred 30 let... KAKO V KMETIJSTVU V naši zadrugi, ki jo vodi Anton Vrhovnik, budno spremljajo razvoj kmetijske proizvodnje. Kot opaža Vrhovnik, prihaja do določenih težav pri oskrbi kmetijstva, vzroki za takšno stanje so tudi znani. Namreč, kar potrebujejo kmetijski proizvajalci, se ali v celoti ali pa delno, uvaža. Zelo težko je trenutno tudi v perutninarstvu, kjer se veliko sestavin hrane uvaža. Je pa zadruga v mlečni proizvodnji za 8 odstotkov boljša kot lani. In kako zadruga vpliva na boljšo oskrbo domačega trga? Vrhovnik pojasnjuje, da še vedno velja dogovor, ki obvezuje predelovalce, da vračajo v dolino količine, ki so tu potrebne. Tako je z mesom kot tudi mlečnimi izdelki. Pred 20 leti... TEGOBE TURISTIČNE DEJAVNOSTI Stanje v Zgornjesavinjski turistični zvezi je dokaj realen odraz stanja v celotni turistični dejavnosti naše občine. Že sama (ne)ude-ležba večjega števila vabljenih na sejo izvršnega odbora omenjene organizacije ni dajala vtisa, da se k turizmu tokrat zares pristopa drugače kot v preteklosti. Predsednik Jože Melanšek je v uvodu samokritično ugotovil, da določene naloge v preteklosti niso bile realizirane. Prisotni so razpravljali o nujnosti določenih sprememb, o tem, da bi v občini moral biti en dejavnik, ki bi koordiniral turistično dejavnost. Skratka, na seji ni bilo nič dorečenega, turizem v Zgornji Savinjski dolini - status quo! Pripravila Tatiana Golob KONDICIJSKI POHOD NA MENINO PLANINO Franc Sever Franta predstavil potek bojev leta 1945 V četrtek, 24. maja, so pripadniki Enot vojaških objektov (EVOJ) generala Maistra Maribor, Murska Sobota, Slovenska Bistrica in Celje izvedli kondicijski pohod na Menino planino. Pri domu na Menini planini jih je pričakal Franc Sever Franta, avtor knjige Past na Menini planini. V razgovoru je podrobno predstavil potek bojev in svojo vlogo poveljnika pri iskanju najboljše rešitve iz nastale situacije ter trenutka, ko je moral sprejeti odločitev. Kot je sam dejal, mu je pri tem pomagala tudi sreča, ki je pogosto naklonjena hrabrim in sposobnim. nato pa se je prebil v smeri Tuhinjske doline, torej tam, od koder so Nemci potegnili sile za napad in je bil njihov obroč najbolj šibak. Operativna skupina je odbila vse nemške napade, zvečer pa so njihovi izvidniki našli drčo za spravilo lesa, ki je Nemci niso nadzorovali. Po tej drči se je partizanska kolona spustila v dolino pri kraju Češnjice v Tuhinjski dolini. Poveljnik Franc Sever Franta je tam pričakoval še zadnji odločilni del uresničitve njegove poveljniške odločitve - preboj skozi nemško zaporno linijo. Toda nemški položaji so bili prazni, ker so Nemci Skupinska slika pohodnikov s Francem Severjem Franto (Foto: Marko Zidarn) Po njegovem pripovedovanju so v dneh od 13. do 16. marca leta 1945 Nemci na Menini planini obkolili Šlandrovo in Zidanškovo brigado. Skupen operativni štab obeh brigad je vodil Franc Sever Franta, star in preizkušen borec. Njegovi operativni skupini se je na Menini planini pridružil še bataljon VDV (vojske državne varnosti). Tako je imel pod svojim poveljstvom okoli 500 borcev in bork. Med njimi je bilo precej aktivistov, ki so se med nemško ofenzivo pridružili enotam. Obroč okoli partizanov na Menini planini so sklenili pripadniki nemške SS divizije Galizi-en. V njen so bili večinoma Ukrajinci. Operativna skupina se je dvakrat poizkušala prebiti iz obroča, vendar so jo Nemci obakrat zavrnili. Položaj v obroču je postajal vedno bolj težaven in brezizhoden. Menino je pokrival visok sneg, začelo je primanjkovati hrane in streliva. V takšnih razmerah se je kot poveljnik odločil, da ne bo več poizkušal s prebojem skozi obroč okoli planine. Nemce je pričakal na višinah na vrhu Menine, zavrnil njihov napad, vztrajal do noči, večino svojih enot umaknili in jih potegnili na Menino planino. Vojna sreča se je tokrat nasmehnila partizanom. Kolona je prečkala Tuhinjsko dolino in se na drugi strani povzpela do vasi Gabr-je, ki leži na trojanski strani Šipka, kjer so jih prijazno sprejeli vaščani. Franc Sever Franta je svojo predstavitev knjige zaključil z naslednjo željo: »Želim si, da bi mladi rodovi obujali spomin na ta boj, ko nas ne bo več in da bi ta knjiga budila v mladih narodni ponos, patriotizem in humanizem«. Marko Zidarn Na koncu predstavitve so se poveljniki EVOJ-ev zahvalili Francu Severju Franti za izčrpno predstavitev in mu v zahvalo izročili knjigo Kadetnica s posvetilom. Franc Sever Franta se je vsem prisotnim zahvalil za prijeten razgovor in srečanje ter ob koncu podaril knjige Past na Menini planini s svojim podpisom. 16 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi Naravne in etnološke zanimivosti vabijo Na svetega Vida dan, 15. junija, so nad gostiščem Firšt v Logarski dolini pripravili slovesnost ob odprtju Fidovega gaja. Ob tem je potekal zanimiv kulturni program, blagoslovili so kip sv. Vida, po katerem je dobil ime Vid Strgar, znani zdra-vilec, ki je privekal na ta svet 15. junija 1836. Kot je povedal v nagovoru nosilec projekta, Janez Firšt, so v njihovem gostišču vedno stremeli za tem, da so svojo ponudbo nadgradili. Tako je pred leti nastal muzej starodobnega človeka iz Potočke zijalke. Pred šestimi leti so postavili še stalno razstavo Zdravje bolnikov, kjer so predstavljeni vidni ljudski zdravilci preteklega časa na tem območju, za katero ima velike zasluge Aleksander Videčnik. Med omenjenimi zdravilci je bil tudi Vid Strgar imenovan Fida, ki je več let prebival v Krznarjevi zijavki prav na strmem pobočju nad sedanjim gostiščem. Zato se je porodila ideja za logično nadaljevanje te tematike in tako je s pomo- i r: - m m «Afere* H i _ 'A H - H Tematski park Fidov gaj je v družbi Jožeta (drugi z desne) in Janeza Firšta (desno) namenu predal solčavski župan Alojz Lipnik. (Foto: Marija Lebar) čjo društva LAS Zgornje Savinjske denj in čebelnjak, kot so jih pozna- doline in s sofinanciranjem sredstev Leader nastal gaj, ki so ga tokrat predali namenu. V projektu so sodelovali še Center Rinka, Čebelarsko društvo Solčava, Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje in solčavski aktiv Društva kmetic Zgornje Savinjske doline. Na jasi nad Firštom so uredili nasad starih sort sadnega drevja, nekoliko više pa še tako imenovano oferijo - stanovanjsko zgradbo, ske- li nekoč revni najemniki. Uredili so številne sprehajalne poti, izvir potoka, pa tudi dohod do zijalke. Postavili so še manjšo kapelico, kjer je dobil svoj prostor kip sv. Vida, potem ko ga je na sami prireditvi blagoslovil dr. Karel Geržan. Ob oferiji je nasad zdravilnih zelišč, ki jih je uporabljal Fida, pa tudi manjši vrt, kjer so nekdanji prebivalci pridelali najpotrebnejše za svoje preživetje. Tematski park Fidov gaj - dedi- ščina ljudske modrosti je v družbi Jožeta in Janeza Firšta namenu predal solčavski župan Alojz Lipnik. »Prepričan sem, da smo danes priča dobremu zgledu, kakšna priložnost je naša dediščina, kako jo lahko izkoristimo. Fidov gaj bo izjemna dopolnitev k ponudbi Solčavskega in širše. S takimi primeri odpiramo nova obzorja razmišljanja o pomenu snovne in nesnovne dediščine,« je med drugim dejal Lipnik. Izredno zanimiv kulturni program so pripravili solčavski učenci in člana tamkajšnjega kulturnega društva: Nejc Slapnik kot oferski Janez in njegova žena Franca, ki jo je upodobila Bernardka Ipavec. Prikazali so prizore iz življenja nekdanjega revnega prebivalstva tako živo, da so se obiskovalci za nekaj trenutkov prestavili v povsem drug čas, ko se je živelo zelo skromno, a vseeno srečno. Za lepo pesem so poskrbeli člani okteta Žetev, prireditev je povezoval Franci Podbrežnik. Marija Lebar Ljudje in dogodki, Organizacije ZLATOPOROCENCA DANA IN JOŽE BOZIC Pet desetletij sloge in razumevanja V soboto, 16. junija, sta zlato poroko v družbi hčerke Dijane in sina Robija ter številnih sorodnikov in prijateljev proslavila Dana in Jože Božič iz Gornjega Grada. Slavljen-ca je pred domačo hišo pričakala limuzina, katero vozi Danin nečak in ju odpeljala v Novo Štifto, kjer sta si ponovno obljubila zvestobo. DRUGAČNI ČASI IN POGOJI ZA ŽIVLJENJE Spoznala sta se pri fotografu, kjer je Jože delal pred poroko. Kmalu se je razvila obojestranska simpatija in Jože je svoji bodoči ženi uredil delo v svoji bližini. Sam je fotografiral, Dana je barvala raz- Dana in Jože Božič sta zlato poroko praznovala v družbi hčere Dijane in sina Robija. (Foto: Štefka Sem) glednice in fotografije. »Ja, tako se je to delalo pred več kot pol stoletja,« je povedal Jože. Tedensko sta se s kolesom vozila, kamorkoli je bilo treba iti fotografirat. V Logarsko dolino sta redno dostavljala razglednice. Kot pravi kavalir je Jože Dani kupil malico, sam pa ni jedel, ker menda ni bil lačen, pravi razlog pa je bil v pomanjkanju denarja. Za svojo bodočo ženo se je potrudil in tega mu ni žal niti danes. V zakonu sta jih razveselila dva otroka, najprej se jima je rodila hčerka in kasneje še sin. Dolga leta so stanovali v gornje-grajski graščini, osem let sta urejala staro hišo, ki sta jo kupila, leta PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Požar na drvarnici k sreči le nenapovedana vaja SREČANJE PARAMOTORNIH PADALCEV NA VZLETIŠČU POBREZJE Ogled doline iz ptičje perspektive V nedeljo, 17. junija, so operativci Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti prejeli poziv Regijskega centra za obveščanje Celje za izvedbo intervencije na Čreti. Zagorela naj bi drvarnica Planinskega društva Nazarje. K sreči je šlo le za nenapovedano vajo. Člane operativne enote PGD Gorica ob Dreti je na vroč nedeljski popoldan preko pozivnikov in sirene dosegel klic na pomoč. Zagorelo je pod Čreto, in sicer drvarnica, ki se nahaja v bližini društvene koče nazarskih planincev Farbance. Operativci so se hitro odzvali in se naglo odpravili proti mestu požara. Da gre za nenapovedano vajo, je vedel le vodja vaje Aleš Tevž. S takšnimi pozivi gasilska društva namreč preverjajo odziv operativcev in njihovo usposobljenost za primer pravih požarov in drugih nesreč. Ob prihodu na Farbanco jih je pričakala zadimljena drvarnica, za kar je bila uporabljena dimna bomba. Enota operativcev se je z izvedeno vajo dobro izkazala, čemur so bili priče tudi naključni obiskovalci Farbance. Gasilska društva takšne nenapovedane vaje izvajajo večkrat letno, saj s tem urijo svoje operativce, da ostajajo v dobri formi in tako skrbijo za varnost krajanov. TG Nad Vzletiščem Pobrežje je poletelo večje število paramotornih padalcev v različnih formacijah. (Foto: Marija Šukalo) Ob prihodu na Farbanco je operativce pričakala zadimljena drvarnica, za kar je bila uporabljena dimna bomba. Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline je na Vzletišču Pobrež-je pripravilo srečanje motornih padalcev. Tretjo junijsko soboto se je z Zgornjih Pobrežij v zrak dvignilo dvanajst paramotornih letalcev iz različnih krajev Slovenije. Po besedah vodje druženja Erika Fužirja so se na pot podali v zgodnjih jutranjih urah zaradi dobre aerodinamike. Ob vzletu so se pomerili v natančnosti. Vsak letalec je moral metati kroglico v središče kroga. Nato so udeleženci odleteli do ranča Mitje Ribariča na Vransko, kjer so nalogo ponovili. Po opravljenem metu so prista- li in se odpočili. Postanek so izkoristili za okrepčilo pri stanovskemu prijatelju in se nato vrnili. Ob tem so si iz ptičje perspektive ogledali našo dolino in okoliške hribe. Cilj srečanja ni bil le tekmovanje, temveč tudi prijateljsko druženje in izmenjava izkušenj, kljub temu so proglasili najnatančnejše paramotorne padalce. Tokrat sta prvo in tretje mesto zasedla člana društva organizatorja, Primož Zajc in Erik Fužir, na drugem mestu pa je pristal Tomaž Tavželj, član društva Propeler garda iz Slovenskih Goric. Marija Šukalo > 18 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 C 1986 pa sta se končno preselila na svoje, v hišo, pri kateri je Jože večino dela opravil kar sam. Dana je odraščala v družini z dvanajstimi otroki, zato za šolanje ni bilo ne denarja ne možnosti. Nekaj let po poroki je dobila zaposlitev v kamniški Eti in tam je delala do upokojitve. Tudi Jože je od fotografa odšel na delo preko Črnivca v Litostroj, kjer se je v podjetju izšolal in delal do invalidske upokojitve. Poleg službe in popoldanske obrti - fotografiranja, kjer sta zopet združila svoje delo, je bil Jože tudi muzikant. Igral je v raznih ansamblih, a po poroki je harmoniko prodal, saj je bil denar potreben drugje. OBA ZELO AKTIVNA PRI UPOKOJENCIH Odkar sta v pokoju, sta oba zelo aktivna v gornjegrajskem društvu upokojencev. Jože je bil štiri leta podpredsednik in osem let predsednik društva. Njegova žena je bila v drušlvu njegova desna roka in mu pomagala pri vsem. Kot pravita, jima v življenju ni bilo z rožicami postlano, a sta vse križe in težave prenesla složno. Jože ima težave s kolki, hrbtenico in srcem, prestal je kar nekaj operacij, a nikoli ni pustil, da bi ga to oviralo. Že dolga leta ima hobi, kjer se sprosti in uživa. Iz lesa izdeluje makete, aktiven je v Bohačevem toplarju v Nazarjah, kjer razstavlja in vodi skupine. Doma rad prime za kuhalnico, še posebej se je pohvalil z janeževimi upognjenci, katere je spekel za obiskovalce. Ko k štedilniku stopi Dana, zadiši po orehovi potici in drugih sladkih dobrotah. Ko mož izdeluje makete, sama rada posedi ob šivanju, predvsem uživa pri šivanju veze- Ljudje in dogodki nin v rišelje tehniki. Druži se z drugimi veziljami iz skupine Spominčice. »Najlepši trenutki v življenju so bili ob rojstvu najinih otrok ter selitvi v najino hišo, na svoje, zelo ponosna sva tudi na najine tri vnukinje in vnuka,« sta bila enotna zla-toporočenca. Pol stoletja spominov sta na praznično soboto z veseljem podoživela z najbližjimi, žal med njimi ni bilo vseh, saj ima Dana sestre in brate razkropljene po svetu in vsi niso mogli priti na zlato poroko. Štefka Sem ODPRAVA PROSTOVOLJCEV NA MADAGASKAR Ana in Marjeta na pomoč revnim otrokom V času od 16. julija do 6. avgusta skupina osmih mladih prostovoljcev načrtuje odpravo na Madagaskar, kjer bodo nudili materialno in psihosocialno pomoč tamkajšnjim prebivalcem, predvsem otrokom. Odprava poteka v okviru POTA - projektov mednarodnega prostovoljnega dela v skupini, ki ga organizira Mladinsko-informacijski center MIC. Od leta 2005 do sedaj je več sto prostovoljcev v okviru tega programa uspešno izpeljalo strokov-no-humanitarne odprave v različne gospodarsko manj razvite dele države, kot so Madagaskar, Indija, Južnoafriška republika, Vietnam, Gvajana, Brazilija, Ukrajina, Albanija in Romunija. Pomoč nudijo tudi v Sloveniji (delo z romskimi otroki v Grosuplju). Skupina, ki letos odpotuje na Ana Skončnik (levo) in Marjeta Štorgel se s prošnjo obračata na Zgornjesavinjčane za morebitne dobrodelne prispevke. (Foto: NK) Madagaskar, bo v treh tednih izvedla delavnice za več sto otrok in mladih, starih od 5 do 16 let. Delavnice bodo potekale na štirih postojankah misijonarjev na podeželju jugovzhodno od glavnega mesta Antananarivo. V okviru delavnic si bodo prostovoljci prizadevali za formalno učenje (osnovna pismenost), krepitev ročnih spretnosti in ustvarjalnosti (ustvarjalne delavnice), psi-hosocialne delavnice (neformalno učenje preko igre), družabne in športne aktivnosti, krepitev osebnega razvoja in duha skupnosti, medkulturni dialog. Uresničitev enomesečne odprave je povezana z visokimi stroški. Prostovoljci si sami plačajo letalsko karto, vizo in cepljenje, sredstva za izvedbo projekta in finančno podporo tamkajšnjim prebivalcem pa zbirajo preko prostovoljnih prispevkov po Sloveniji. V skupino sta vključeni tudi Ana Skončnik z Rečice ob Savinji in Marjeta Štorgel iz Varpolj, ki se s prošnjo obračata na Zgornjesavinjčane za morebitne prispevke. Za vsak dar se iskreno zahvaljujeta. NK Nameni, za katere zbirajo sredstva so: - donacija misijonarskim postojankam za njihove potrebe, - stroški organizacije delavnic s strani misijonarjev (hrana ...), - material za izvedbo ustvarjalnih delavnic z otroki, - majica za vsakega otroka. Denar lahko nakažete na TRR 02031-0050444272, sklic: 00 616-14. PLESNI ZIVZAV V OS NAZARJE Za nameček pripravili modno revijo Plesni krožek na nazarski šoli, ki ga vodi Vanja Hofbauer, je pred zaključku šolskega leta in ob nazar-skem krajevnem prazniku pripravil predstavo za starše in druge obiskovalce. Mali plesalci so prikazali, katere plese so se naučili tekom leta. Zapeli so nekaj slovenskih pesmi in ob njih zaplesali. Prav tako so se zavrteli ob svetovnih glasbenih uspešnicah. Kot je uvodoma povedala Hof-bauerjeva, so se letos predvsem posvetili skupinskim plesom. Kot solistki sta zaplesali baletki Vida in Ajda ter prikazali obiskovalcem, kaj Kot solistki sta zaplesali baletki Vida in Ajda. (Foto: Štefka Sem) sta se naučili na baletni šoli, predvsem pa sta s predstavo želeli navdušiti še druge, da bi se v prihodnjem letu pridružili oddelku baleta na nazarski glasbeni šoli. Za zaključek so se plesalci prelevili v manekene in manekenke. Ob skladbi Krokodilčki skupine Čuki so se sprehodili po modni pisti, v stilu prave manekenke se jim je pridružila tudi Hofbauerjeva. Zaključna skladba Na Golici je pripadla staršem in plesalcem, da so se skupaj zavrteli po plesišču. Štefka Sem Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 I 19 Ljudje in dogodki VRTEC GORNJI GRAD Zbirali zvezke za šolarje Dobrodelnost se lahko prične že v rani mladosti, kar so dokazali otroci štirih skupin iz gor-njegrajskega vrtca. Strokovne delavke v vrtcu so se na povabilo Škofijske karitas iz Celja pridružile akciji zbiranja zvezkov za otroke iz socialno ogroženih družin. Otrokom so razložile, kako mnogi starši otrokom ne zmorejo kupiti novih zvezkov in ostalih potrebščin, ki jih nujno potrebujejo za šolo. Poleg otrok so z akcijo seznanile tudi starše in oboji so se dobro odzvali. Kupček zvezkov se je v vrtcu z dneva v dan večal in v ponedeljek, 11. junija, so na obisk povabili sodelavko karitas Stanko Kerznar z Nove Štifte, ki je v imenu te organizacije prevzela zbrane zvezke. Otrokom se je zahvalila, da so se potrudili in po svojih močeh pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo. Otroci so vedeli povedati, za koga so zbirali pomoč, prav tako so omenili, da vedo, da tudi otroci v Afriki potrebujejo določene stvari. Zadovoljstvo v otroških očeh ob zahvali Ker-znarjeve je bilo veliko, saj so vedeli, da bo nekdo z njihovo pomočjo v zvezek lahko pisal naloge ali se učil računanja. Akcijo Otroci nas potrebujejo, s katero zbirajo zvezke in finančna sredstva za šolske otroke pri karitas izvajajo že nekaj let. Doslej so pri tem sodelovale šole in posamezniki, letos pa so k sodelovanju povabili še vrtce. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA Strokovne delavke gornjegrajskega vrtca skrbijo, da osveščajo otroke tako na področju dobrodelnosti, kot ohranjanja okolja, tu so predvsem aktivni na področju ločevanja odpadkov. Prav tako vsako jesen spodbudijo otroke, da pridno zbirajo obutev, oblačila in igrače, katere potem oddajo predstavnici Rdečega križa v kraju. Štefka Sem Dobrodelnost se v Gornjem Gradu prične že v vrtcu. (Foto: Štefka Sem) Bilo je nekoč ... Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi ... Zvoki vsem dobro znane ljudske pesmi Predica so odmevali iz prvega razreda Osnovne šole Blaža Arniča v Lučah, kjer smo jo skupaj prepevali ravnateljica, vzgojiteljica in učiteljica z učenci ter njihove babice in prababice. V letošnjem letu potekajo aktivnosti evrop- skega leta aktivnega staranja in medgenera-cijske solidarnosti 2012, katerih cilj je predvsem aktivno povezovanje in sodelovanje starejših in mlajših generacij v prizadevanju za boljši skupni jutri. K druženju s pomenljivim naslovom Bilo je nekoč ... smo v goste povabili babice in prababice učencev prvega razre- V goste smo povabili babice in prababice učencev prvega razreda. @ Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 da. Pozdravili smo jih z uprizoritvijo pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico, ki se vsebinsko navezuje na nekdaj živečo dejavnost - prede-nje in pletenje. Z željo, da se učenci za trenutek »srečajo« s preteklostjo, smo v goste povabili mojstrici Jerčko Moličnik in Zefko Kaker, ki sta prikazali česanje in predenje volne. Pričujoči smo z navdušenjem spremljali umetnici ob pripomočkih za česanje volne in ob kolovratu, še z večjim navdušenjem pa smo tudi sami poizkusili česati in presti. Učenci so skupaj s svojimi babicami šivali, pletli, kvačkali, filcali in izdelovali različne preproste, a hkrati nadvse zanimive volnene izdelke: punčke in fantke, pisane cofke, raznobarvne rožice. Privoščili smo si malico, kot so jo imeli nekoč. Manjkati tako ni smel domači kruh in želodec, žejo pa smo si pogasili kar z vodo preku-hanih suhih hrušk in t.i. »platičev«. Skupno prepevanje in pogovor, žareče oči otrok in srečne oči babic, zadovoljstvo, ki je viselo v zraku ... Vse je dokaz, da je druženje med generacijami izrednega pomena. Razšli smo se z radostjo v srcu in v upanju ponovnega in čimprejšnjega snidenja. Mojca Kumprej Organizacije, Ljudje in dogodki PROJEKT STAREJSI ZA STAREJSE Izobraževanje društvenih koordinatork V savinjsko koordinacijo projekta Starejši za starejše so vključena društva upokojencev Gornji Grad, Bočna, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji, Polzela in Andraž ter Vrbje pri Žalcu. Koor-dinatorke, ki vodijo projekt v teh društvih, so se skupaj s kolegicami koroško-šaleške koordinacije udeležile letnega izobraževanja. Zveza društev upokojencev Slovenije je omogočila predavanje, prostore pa je preskrbela koroško-šaleška koordinacija. Srečale so se v lepo urejenih prostorih vile Biance v Velenju. Izobraževanje je potekalo na temo o nasilju nad starejšimi, predvsem starejšimi ženskami in o varni rabi zdravil. O prepoznavanju nasilja in ravnanju ob tem, se bodo do jeseni seznanile tudi prostovoljke in prostovoljci, ki delujejo v društvih. Že naslednji dan so se koordinatorke oziroma tisti, ki vnašajo podatke o obiskih starejših v računalnik, ponovno zbrali, tokrat v Medpodjetni- Prostovoljci so običajno navajeni bolj skromnih prostorov. škem centru v Velenju. Ker se podatki o projektu od marca letos zbirajo na strežniku ZDUS-a, so se vnašalci podatkov seznanili s spremembami in novostmi, ki jih je prinesla posodobitev računalniškega programa. Tekst in foto: Karlina Mermal LJUBNO OB SAVINJI Čombo, sončni kralj navdušil publiko Gledališka skupina Osnovne šole Ljubno ob Savinji je sredi junija pripravila dve predstavi Čombo, sončni kralj. Prvo je odigrala za šolarje, drugo za vse ostale gledalce in obakrat navdušila prisotne. Režijo je prevzela Urša Solar, ki je po predstavi čestitala igralski zasedbi. Omenila je, da je oder pokal po šivih od številnih talentov, ne le igralskih, tudi drugih. Mladi igralci so hkrati tudi dobri glasbeniki, športniki in še kaj. Petelin Čombo (Jan Jurjovec) je bil nesporni kralj dvorišča. Kot se spodobi, so mu kure kot kure slepo sledile, ga oboževale in poveličevale. Kot pravi petelin mu tega ni bilo mar in jim pozornosti ni vračal. Ker je s svojim kikirikanjem vsako jutro priklical sonce, je bil prepričan, da je sončni kralj, kure pa, da brez njega ne morejo živeti. Vse se je spremenilo, ko se je Čombo zbudil s prehladom, kikirikati ni mogel, sonce je pa vseeno vstalo. V vlogah kokošk so se odlično odrezale Neža Kotnik, Lurd Vratanar, Pika Povh in Katja Kladnik, kot mali petelinček je zaigrala Eva Jurjovec. Štefka Sem Čombo je bil prepričan, da je sončni kralj, kokoške so mu seveda verjele. (Foto: Štefka Sem) Nepremišljeni voznik, ki je z tovorom izrednih razsežnosti vijugal levo in desno po cesti proti Ljubnemu ob Savinji, se verjetno ni zavedal ali ni hotel zavedati nevarnosti, ki jo je povzročal. Njegov tovor je nemalokrat segal preko sredine cestišča in bi lahko ogrozil nasproti vozeča vozila. Recesija očitno povzroča varčevanje povsod, včasih tudi na račun varnosti na cesti. NN -_- Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 I2D Šport, Ljudje in dogodki ZGORNJESAVINJSKA VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Glin ponovno na vrhu Zagotovo najtrofejnejša zgor-njesavinjska veteranska ekipa Glina je po lanski ne preveč uspešni sezoni tokrat spet osvojila naslov prvaka v veteranski ligi. Odločila je napeta končnica, v kateri so varovanci Dobrinka Danojeviča strli odpor odličnih Solčavanov in se tako še enkrat več vpisali v zmagovalni anale. Solčava se je morala na koncu zadovoljiti s tretjim mestom, drugo pa je pripadlo vedno dobrim Kokarčanom. Primat večkratnemu najboljšemu strelcu lige Primožu Jelšniku je tokrat prevzel Nedžad Suljkanovic iz ekipe Zidarjev. Končni vrstni red: 1. Glin 26, 2. Kokarje 24, 3. Solčava 23, 4. Zidarji 17, 5. Veterani Gornji Grad 14, 6. Zg. Nazarje 12, 7. Poldas 4. Franjo Pukart Veterani Glina so zmagali v napeti končnici. (Foto: Franjo Pukart) LETNA LIGA V KOŠARKI Redni del se zaključuje Organizatorji letošnje letne lige v košarki se srečujejo s težavami pri organizaciji tekem, kljub temu jim bo ta konec tedna glede na vremenske napovedi uspelo izpeljati zaostali in naslednji dan še redni krog lige. Tekmovanje ljubiteljev košarke poteka na odprtem »v luknji«, v mozirskem športnem Trenutni vrstni red ekip: 1. LPT Praznik, 2. Nazarje, 3. ŠD Mozirje, 4. ŠD Raduha, 5. Gornji Grad, 6. ADD Veterani, 7. Run Forrest, 8. KZSŠ Ljubno. Med strelci izstopa Žiga Plesnik iz ŠD Raduha. NOGOMETNO DRUŽENJE NAZARSKIH ZASELKOV Prvi na vasi prvi v krajevni skupnosti Na športnem igrišču v Nazarjah so se 16. junija srečali ljubitelji malega nogometa iz Zgornjih Na-zarij, Nazarij, Petelineka, Žlabra in Dobletine. Ob krajevnem prazniku dnjem času sameva, mladi pa se srečujejo po različnih lokalih. Da bi prekinili mrtvilo, so v krajevni skupnosti začeli razmišljati, kako otroke, mladino in odrasle ponovno privabiti na igrišče in jih zaposliti z igrami z žogo. Krajevni praznik je bil kot nalašč za tovrstno druženje. Kot se je izkazalo, so nogometni zanesenjaki igro vzeli resno. Kljub razlikam v letih, tekmovalci ekip so bili osnovnošolci in njihovi starši, je na asfaltnem igrišču vel tekmovalni duh, dobre akcije pa so privabile številne navijače. Zbrane ekipe so se razdelile v dve skupini in merile moči po sistemu vsak z vsakim. Do finalnega obračuna sta prišli ekipi iz Do-bletine in Zgornjih Nazarij. Zmagali so Prvi na vasi, kot so se poimenovali nogometaši iz Dobletine. Z njo so si priborili tudi pokal in prehodni pokal. Na drugem mestu so pristali fusbalerji iz blokovskega naselja, združeni v ekipi Nazarje. Za tretje mesto so se v prostih strelih pomerili nogometaši Žlabra in Zgornjih Nazarij. Slednji so premagali Žla-brane. S petim mestom se je moral zadovoljiti Petelinek. Marija Šukalo POHOD DRUŽIN NA DOBROVLJE Družabno srečanje in maša parku in je odvisno od vremena, ki letos ni bilo posebej naklonjeno. Danes bodo igrali prestavljen 3. krog tekmovanja, jutri pa še redni 6. krog. Ostane še zadnji krog, ki bo dal končno lestvico ekip. Ta bo dala pare izločilnih bojev za letošnjo lovoriko lige. Roman Mežnar Mozirjani in ostali ljubitelji narave so se sredi junija odpravili na družinski pohod do cerkve sv. Urbana na Dobrovljah. Tega so pripravili mozirski odbor NSi in Kulturno prosvetno društvo Jurij Mozirje. Skoraj 50 pohodnikov je krenilo izpred Mozirskega gaja in Zgornjega Kokalja v Lokah preko Žagar-jevega grabna do domačije Avgusta Strnišnika. Kratek postanek pri Pizdelu, kot se domačija imenuje, in osvežitev sta pomagala, da so pohodniki lažje premagali preostanek poti do cerkve. Tam so se udeležili maše, ki jo je daroval mozirski župnik Sandi Koren. Popoldne so udeleženci zaključili z družabnim srečanjem in igrami. Slišati je bilo tudi kakšno narodno in ponarode-lo pesem. Vračanje v dolino so številni udeleženci izkoristili za obisk Ojstre peči, od koder je po mnenju mnogih najlepši pogled na Mozirje in njegovo okolico. »Kultura se ne dogaja samo na odru, temveč tudi v vsakdanjem življenju, med druženjem in spoznavanjem, zato je tovrstna rekreacija zelo dobrodošla,« je vzrok za druženje pojasnil pobudnik pohoda Jure Repenšek. Marija Šukalo so se pomerili za pokal KS Nazarje. Po besedah idejnega vodje srečanja Ivana Turka so že nekaj časa razmišljali o oživitvi dogajanj na igrišču ob Dreti. To namreč v za- Na pohod proti Dobrovljam so krenile številne mozirske družine. (Foto: Marija Šukalo) POPRAVEK INFORMACIJE V SN št. 25 je bilo v članku o najboljših dobaviteljih mleka Ljubljanskim mlekarnam napačno napisano, da je Boštjanu Brinjovcu iz Brezja pri Mozirju pripadlo bronasto priznanje. Pravilno je, da je dobil srebrno priznanje. Za napako se opravičujem. Marija Lebar 22 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 C Šport, Črna kronika, Oglasi 6. MARATON ALPE SCOTT Enourna zapora cest zaradi tekmovanja V nedeljo, 1. julija, bo potekala množična kolesarska prireditev, 6. maraton Alpe Scott. Start in cilj maratona, v katerem bodo kolesarji prevozili krog okoli Kamniško-Savinjskih Alp, bo v centru Kamnika. Kolesarski maraton bo potekal v popolni, mobilni enourni zapori cestišč v spremstvu policijskih vozil. Organizatorji, Kolesarsko društvo Alpe, predvidevajo, da se bodo najhitrejši tekmovalci pričeli spuščati s Pavličevega sedla ob 11. uri. V Solčavo bodo prikolesari-li ob 11.15, v Luče 11.25, na Ljubno ob Savinji ob 11.40, v Gornji Grad ob 11.50 in na Črnivec ob 12.20. V tem času bo promet z motornimi vozili moten. Organizatorji prebivalce Zgornje Savinjske doline vabijo, da si maraton ogledajo in bodrijo tekmovalce pri kolesarjenju skozi naše kraje. Hkrati upajo, da s tem, ko organizirajo to prireditev, na kateri je lani tekmovalo 700 kolesarjev, ne bodo povzročili dodatnih nevšečnosti in bodo udeleženci v prometu imeli razumevanje do kolesarjev. ŠS Č R N A K R O N I K A • TATVINA PIŠTOL Otok: 18. junija so bili pri občanu iz Otoka trije moški z osebnim avtomobilom znamke Audi, črne barve. Dva sta se zanimala za nakup traktorja, tretji pa se je neopažen odplazil v hišo, tam vlomil v omaro in ukradel dve pištoli. • TATVINA REGISTRSKIH TABLIC Mozirje: 19. junija je občanki v Mozirju neznani storilec z njenega vozila ukradel obe registrski tablici CE J3-42S. • POBEGLA VOZNICA IZSLEDENA Ljubno ob Savinji: 19. junija so bili policisti obveščeni o prometni nesreči z materialno škodo na parkirnem prostoru pred Zadrugo na Ljubnem. Neznana voznica, povzročiteljica nesreče je z vozilom s kraja odpeljala. Posredovana je bila delna registrska številka. Z zbiranjem obvestil je bila voznica izsledena. • ŽALIL SODNEGA IZVRŠITELJA Savina: 19. junija ob 15.40 uri so policisti prejeli obvestilo o kršitvi javnega reda in miru v Savini. Na kraju so ugotovili, da sta sodna izvršitelja hotela opraviti uradno dejanje, in sicer rubež nad dolžnikovim premoženjem. Ker je na kraju prišlo do verbalnih žalitev s strani sorodnika dolžnika, ki je žalil sodnega izvršitelja, so policisti kršitelju na kraju izdali plačilni nalog zaradi kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda in miru, in sicer nedostojnega vedenja do uradne osebe v času, ko ta izvaja uradne naloge. • TATVINA VRTNE GARNITURE IN VOZILA Mozirje: 20. junija ob 2.40 uri so policisti prejeli obvestilo, da sta dva neznanca z belim kombijem na Aškerčevi ulici v Mozirju ukradla vrtno garnituro, ki se je nahajala na vrtu pred stanovanjsko hišo. Po dejanju sta se s kraja odpeljala, pri tem sta bila opažena s strani lastnika vrtne garniture. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bilo kombinirano vozilo znamke Renault, tip Traffic, pred tem dejanjem ukradeno izpred vrtnarstva v Mozirju. Z navedenim dejanjem je lastnik kombiniranega vozila oškodovan za okoli 5.000 evrov, lastnik vrtne garniture pa za okoli 200 evrov. Policisti o storilcu zbirajo obvestila. • VLOM V VOZILO Mozirje: V noči na 20. junij je neznani storilec z razbitjem stekla vlomil v parkiran osebni avtomobil pred stanovanjsko hišo na Aškerčevi ulici in iz notranjosti pobral gotovino ter ostale vrednejše predmete. Škoda znaša okoli 150 evrov. • TATVINA VOZILA Mozirje: V noči na 20. junij je bilo na Aškerčevi ulici v Mozirju ukradeno osebno vozilo znamke Opel Astra, svetlo sive kovinske barve. Ugotovljeno je bilo, da je bilo najprej vlomljeno v hišo, tam ukradeni ključi in nato še vozilo. Škoda znaša okoli 12.000 evrov. • PES UGRIZNIL OBČANKO Kropa: 21. junija je občanka v Kropi tekla po sprehajalni poti mimo stanovanjske hiše. Pred hišo sta se nahajala lastnik in pes, ki ga lastnik ni imel ustrezno zavarovanega, zato je napadel oškodo-vanko. Zaradi ugriza je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico Celje. V nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da pes ni bil ustrezno cepljen proti steklini, zato je bil obveščen veterinarski inšpektor. Zoper lastnika psa sledi ukrep zaradi kršitev Zakona o zaščiti živali. • PES UGRIZNIL OTROKA Mozirje: 21. junija je pri slaščičarni v Mozirju pes v sredinec desne roke ugriznil otroka, ki je skupaj s starši šel peš mimo po pločniku. Otrok je bil pri tem telesno poškodovan in bil s strani matere odpeljan v celjsko bolnišnico na šivanje. Ker lastnik psa ni primerno zavaroval, saj ga je pustil brez nadzora na sedežu električnega vozička, sam pa se je nahajal na terasi slaščičarne, zoper njega sledi ukrep zaradi kršitev Zakona o zaščiti živali. • ZASEG VOZILA VEČKRATNEMU KRŠITELJU Mozirje: 22. junija so policisti pri kontroli prometa v Mozirju pri vožnji zaznali voznika, ki je policistom znan kot večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov. Voznika so zaustavili pri zgradbi upravnega centra, kjer so med postopkom ugotovili, da je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja. Zaradi navedenih kršitev mu je bilo vozilo zaseženo. • POLICISTI IZREKLI PREPOVED PRIBLIŽEVANJA Mozirje: 24. junija je na OKC PU Celje po telefonu poklicala neznana ženska, ki je prijavila, da je prišlo v stanovanju v Mozirju do kršitve javnega reda in miru. Policisti so ob intervenciji ugotovili, da partner nad svojo partnerko, s katero je v ločitvenem postopku, že dalj časa izvaja nasilje. Prav tako je izvajal nasilje nad otroki. Zaradi zagotovitve varnosti otrok in partnerke je bil kršitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. Zaradi nasilja nad partnerko in otroci bo zoper kršitelja podana ovadba na Okrožno državno tožilstvo. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a n a. s I Za razvedrilo ŠE NA PRANGER BO ZAMUDU Franci Podbrežnik - Solčavski, priložnostno razcapan potujoči muzikant na Prangerijadi: »Maonca, Olha, maž ti en doubr žnops!« Olga Kolenc, začasna žganjekuharca: »Kaj praviš, Franci? Nič te ne razumem?« »Olha, ti si ta najtabolža huharca žnopsa dauč naohol. Tahoj prime, pa še dubr je, sam mau jesih zapleta, pa sej to nau nben zapa-zu, čm tih, sam na bum, k' na znam bit!« INTERVJU CEZ PLOT Popularna zgornjesavinjsko-šaleška in še mal čez plot dopisnica TV SLO Duška Lah je ob predstavilvi Fidovega gaja pobarala Jožeta Firšta, lastnika posestva na pragu Logarske doline: »Zakaj je »solčavski plot« tako poseben, lep in trajen?« Jože je malo pomislil, nato pa odkrito povedal: »Eno je v lesu, vse drugo pa v ljudeh. Starodavna ograja je bila izdelana brez žebljev in vijakov. Ne le z namenom, da bi varovala živino, da bi zavračala divjad, temveč tudi zaradi »skokov čez plot«. Prav ti pa bi naj bili tudi neopazni in varni.« TIČKA JE SKOČ'LA »Glej ga zlomka!« je ondan dejal karizmatični Mozirjan, fotograf in snemalec Stane Podsedenšek, ko je ravno hotel pritisniti nov posnetek za zgodovino. V tem trenutku mu je na kamero skočila tička, kar sam papagaj. Namesto, da bi »tička skočila« iz aparata, je Staneta presenetila z jezikavim kričanjem. »Stanko, Stanko, izostri sliko bolj na tanko. Nato pritisni škljoc, da ne bodo jokal otroc!« A, kar se je Janezek naučil, to bo Stane počel še dolgo zdrav, vesel. 24 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Križanka, Črna kronika sestavil: peter uoir egipčanski bog. varuh rokodelcev in umetnikov besedilo. ki se v pesmi redno ponavlja. pripev OELUJOCl OGNJENIK NAvzhodu SICILIJE verovanje. da lahko kaka stvar vpliva na usodo, življenje los angeles jaz (lat.) dvodelna ženska obleka iz jaknein krila obdobje stare grške in rimske kulture kos tkanine za prekrivanje Es wBr91 ®. • .t četvero-kotnik lllkPI/ ' Jr •^■JrJOS Mm- ■'v'^--.,- znak v naslovu elektronske poŠte konica stooki velikan v gr. mit. 1 . ■ . ¿Jffc .M inuit mor. risa romboidne oblike SI. PEVKA (ŽNlDARlC) tavčar. ivan sredstvo proti moljem srn izredna lepota napera. SPICAPRI kolesu otok na donavi, potopljen oe izgradnji ožerdap-skehe znamenje v obliki stebra pel rastline za razmnoževanje slanik kmetijka. pouedelka RUOAR ostra resa na klasu levi pritok rena v švici tretja crkagr. alfabeta debelejši DROG radialna guma plemiški naslov nekd. sl KOŠARKAR (JURE) izraelski prerok v Času kraua ahaba področje, na katerem ... .... kan hribovje na vzhodni strani s. amerike kar je zrasceno mesto v sz mavretaniji sekanje. sečnja muslimanski postni mesec katran krilo rim. konjenice doba oranje izdelek iz rezančne-gatestaz nadevom rogelj. sine goveji mladič okrasno iglasto drevo britanska ploščinska mera SUNEK. UDAREC Z NOGO papežev letni dohodek C \ Kdo so lastniki zaseženih predmetov? Na policijski postaji Mozirje so občanu pri hišni preiskavi zasegli predmete, za katere nimajo podatkov o lastnikih. V zvezi tega naprošajo občane, da se z dokazilom o lastništvo zglasijo na policijsko postajo Mozirje, v kolikor predmete prepoznajo kot svoje. N Slovarček: ARAVKARIJA - okrasno iglasto drevo; ARGOS - stooki velikan v grški mitologiji; PIL - znamenje v obliki stebra; v._J Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ČIPKARSTVO, EVANGELIAR, PARE, KANJA, AKAŽU, TAL, GIBSON, NA POČITNICE, VAGON, TRIKOT, PEPELAR, PONK, Pl, OVES, ROD OS, SMRK, RADEV, LAJTA, ANE, TNALOVINA, IZPIT, OSLONITEV, SRAKA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 29. junij Sobota, 30. junij Nedelja, 1. julij Napovednik dogodkov ob 9.30. Gornji Grad Slikarska delavnica z Benjaminom Žnidaršičem ob 16.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Turnir v ženskem nogometu ob 17.00. Dol-Suha Odprtje vodnega zajetja Dol-Suha ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Proslava ob 60-letnici Društva upokojencev Gornji Grad ob 18.00. Kraheljnovo (za kulturnim domom Mozirje) Kulturno-etnografska prireditev Košnja trave ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad Turnir trojk v košarki ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev razstave likovnih del slikarske delavnice ob 19.00. Center Rinka Solčava Odprtje razstave nakita in modnih dodatkov Marjete Majnik ob 8.30. Vrbje na Ljubnem ob Savinji 6. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob 9.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Likarjev memorial v malem nogometu ob 10.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Odprtje odbojkarskega igrišča ob 14.00. Športni park Varpolje Odprto prvenstvo v balinanju ob 15.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu Nogometna tekma med Športnim društvom Veterani in župani občin Zgornje Savinjske doline_ ob 16.00. Luče Svečana seja PGD Luče ob 100-letnici ob 18.00. Luče Parada gasilcev in gasilskih vozil ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Večer slovenske in makedonske poezije ob 20.00. Luče Gasilska vrtna veselica (ansambel Veseli svatje) ob 22.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Projekcija filma Nebeška vas ob 10.00. Kmetija Roban, Robanov Kot 11. pohod po poteh Robanovega Joža v Robanov kot ob 13.00. Pod Gradiščem, Gornji Grad Gozdarsko tekmovanje - memorial Marka Podkrižnika ob 14.00. Športno igrišče v Bočni Kolesarski trim za staro in mlado ob 16.00. Cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Radmirje Orgelski koncert Bernarde Štiglic ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstave Skrivnosti babičinega podstrešja, razstave ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev občine Rečica ob Savinji, razstave likovnih del osnovnošolcev in ročnodelske razstave Z iglo, pletilko in kvačko ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com Ü1 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. IZKOPI Z MINI BAGROM, nadstreški, dvorišča, reklamni panoji, izposoja kombija - kesonar-ja... gsm: 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p. Ljubija 122, 3330 Mozirje. mm % WHITE RABBIT m oUjboOz t-1-> www.belizajec.si mm šporjm imtm v 2cpmesAW$ici WUNI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prodam brejo telico sivko, pašno; gsm 041/793-519. Prodam dva bika simentalca in si-vorjavega, težka okrog 200 kg; gsm 041/976-153. Prodam telici, limozin in simental-ko, težki 420 kg; tel 03/588-17-21. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam bikca limuzin, starega 10 dni, tel. 5841-785. Prodam kozličke, stare 3 mesece, za zakol ali rejo; gsm 070/228-293. Prodam trampolin (3 m), otroška kolesa (12, 16, 20 col) in otroški voziček; gsm 070/833-218 (po 12. uri). DRUGO - ODDAM Oddam hladilno 031/667-963. skrinjo; gsm ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje, bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim kravo z mlekom; gsm 041/299-928. NEPREMIČNINE Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. Dvosobno stanovanje v Gornjem Gradu, 52 m2, odlično opremljeno, prodam; gsm 041/845-688. Oddam 1,5 sobno stanovanje v Lj. - Lavrica s pokritim parkiriščem, cena 450 eur/mesec; gsm 041/558-981. Ljudje in dogodki, Oglasi OBČINA LJUBNO Cvet ljubenskih devetošolcev pri županu Na slovesnem srečanju z županom so se zbrali najboljši učenci, ki so zaključili deveti razred ljubenske osnovne šole. Na sprejemu so predstavili svoje trenutne ambicije glede nadaljevanja šolanja. Župan Franjo Naraločnik je izrazil navdušenje nad tolikšnim številom odličnih učencev. Dejal je, da je to lepa generacija najboljših, ki tudi sicer širše sodelujejo v lokalni skupnosti. »Prepričan sem, da ste zadosti pripravljeni za vstop v drugo okolje. Morda vam bo ob tem prišla prav knjiga Vstop v poslovni svet, ki vam jo podarja občina Ljubno. Upajmo, da se bodo v času vašega študija razmere spremenile in omogočile, da boste lahko znanje, ki ste ga pri- dobili na naši odlični osnovni šoli in nadgradili s študijem drugod, s pridom uporabili na delovnih mestih v svoji lastni lokalni skupnosti.« Dokaj pohvalnih besed je izrekel tudi ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar. Dejal je, da so tudi tisti devetošolci, ki tokrat niso bili prisotni, pravi »džeki«, ki ne zaostajajo dosti in so se izkazali na različnih področjih. »Bili so izredno pridna generacija,« je dodal. Besedo so dobili tudi mladi, ki so se predstavili in povedali, kam jih vodi »uka žeja«. Prav vsi so se odločili za gimnazijo. Marija Lebar Najboljši ljubenski učenci v družbi učiteljic in ravnatelja na sprejemu pri županu (Foto: Marija Lebar) OBČINA NAZARJE bi •■ v • I I* • I v •• Najboljši učenci povabljeni k županji Nazarska županja Majda Podkrižnik je v goste povabila učence nazarske osnovne šole, ki so deveti razred zaključili z najboljšim učnim uspehom. Prisotni sta bili tudi učiteljici Nataša Krk in Mojca Grešak ter v.d. ravnateljice Vesna Lešnik. Mladi so povedali, da jih odločilnega koraka v življenje, ki je pred njimi, ni strah. Sprejema se je udeležilo enajst najboljših učencev nazar-ske šole. Županja jim je dejala, da računa nanje, da bodo še nadalje delovali na različnih področjih v svoji občini, kot so tudi doslej, saj je večina od njih v kakem krožku, skupini ali društvu. Vsi so povedali, da bodo najbolj pogrešali sošolce, tudi učitelje, o katerih so izrekli kar nekaj pozitivnih besed. Večina se jih je odločila za študij na gimnaziji, nekaj jih bo izbralo medicinsko smer. Spregovorila je tudi Vesna Lešnik, ki je povedala, da je vsak učenec posebna osebnost in bodo na šoli prav vsakega od njih tudi pogrešali. Prepričani so, da so mladi dobili dobro podlago za vstop v dijaško življenje. Županjo je še zanimalo, če je morda kdo od njih že razmišljal, da bi kdaj kasneje postal župan. Učenci so povedali, da o taki ideji še niso razmišljali. Marija Lebar O C : tj :=, o > "5 * I : (O _ CD , * i g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O £ > o w E ocl ££ oz £0 CD CD 1° h "E ° CD .E _Q ._ TJ 2 .S5, O) > s Jž ro "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J 083 09 oz £0 Za spomin posnetek v družbi učiteljic, v.d. ravnateljice in županje. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 OD KRIŠTOFA DO KRIŠTOFA Pohod le ena od oblik čezmejnega sodelovanja V Solčavi, ki že tradicionalno goji prijateljske stike prekomejnega sodelovanja, so nedavno pripravili zanimiv pohod imenovan Od Krištofa do Krištofa. Start je bil pri veliki freski sv. Krištofa na skali v Beli. Tam so jih pričakali avstrijski udeleženci pohoda. Skupaj so se podali na pot proti Solčavi do freske sv. Krištofa na severni steni nekdaj romarske cerkve Marije Snežne. V Beli jih je poleg kolegov poho-dnikov pričakal tudi tamkajšnji župnik Leopold Zunder, ki je zbrane blagoslovil, župan občine Železna Kapla-Bela Franc Jožef Smrtnik pa je izrazil zadovoljstvo ob dogodkih, ki povezujejo ljudi na obeh straneh nekdanje meje. Po avstrijski strani je skozi gozdove pohodnike vodila Paula Mi-heuz, na slovenskih strani pa so vodenje prevzeli domači vodniki. Po krajšem postanku na turistični kmetiji Rogar so se podali do starodavne Solčavske tise in naprej v Solčavo, kjer sta jih sprejela župnik Alojz Ternar in župan občine Solčava Alojz Lipnik. V nagovoru sta poudarila, da je bil pohod pripravljen v podporo zamisli o obnovi freske sv. Krištofa na solčavski cerkvi. Za povezavo in organizacijo po- hoda sta poleg solčavskih društev in Centra Rinka poskrbela še dr. Štefan Merkač iz Društva Eco-cul-tur-contact in Turistično drušlvo Železna Kapla. Organizatorji v prihodnje obljubljajo še več skupnih ak- tivnosti ob različnih priložnostih, pohodniki pa so zadovoljni obljubili, da se pohoda, ki naj postane tradicionalen, udeležijo tudi prihodnje leto. Marija Lebar Predvpis na Ljudski univerzi Velenje od 15. 6. 2012 do 16.7.2012! Izobražujemo za poklice: PRODAJALEC " i ADMINISTRATOR f GASTRONOM HOTELIR f EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMSKI TEHNIK LOGlSTiČNt TEHNIK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK V času pred vpisa ugodni plačilni pogoji - šolnina ■ li jv h, itnkmi,!.i i} j 81 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 m Lili popusta! , iMi. 8\T:i 'L. ¿v8At,'