Vreme ^jenaMedardalepo. najlenejšl kosec pospravlja suho seno. Sončno In vroče bo. ^jjflura plačala svetovanje Jeklar sl zateguje zanko, ali _ odstopil? Murska Sobota, 5. junij 2003, leto LV, št. 23, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Str. 3-Spor v Stročji vasi J č« - Oruiba Elektro invest, tu^zbe Murafin, lastnica ^materiala Jjjktor Mu-^na, našel M da Elek-i^aterial E same-h? ^be za račun Teta Krista in njena cesta Zakaj je pet družin v sredo zjutraj ostalo brez polovice asfaltirane ceste, ki so si jo pred leti s težavo plačale? Str. 13-V Pomurju in na ptujskem območju Odkup mleka nemoten Pomurske mlekarne niso krive za zastoj odkupa v Ljubljanskih mlekarnah poglej in odpotuj! v Str. 19 - Janiča Kostelič med »svojimi« v Moravskih Toplicah Pa se nekaj sloven skih novinarjev ... USTNIKOV »l«k, 7. jBBij 1003 &Ai hi-m mr,-CC ODHOD ŽELEZNIŠKA POSTAJA PRIHOD T 4.25 HODOŠ 00.08 4.29 ŠALOVCI 00.03 4.35 GORNJI PETROVCI 23.57 4.42 MAČKOVCI 23.50 4.51 PUCONCI 23.38 4.59 MURSKA SOBOTA 23.17 5.21 BELTINCI 23.10 5.28 VERŽEJ 23.03 5.37 UUTOMER MESTO 22.54 5.58 ORMOŽ 22.33 6.17 PTUJ 22.15 6.33 PRAGERSKO 21.45 8.45 LJUBLJANA 19.43 9.10 KRANJ LESCE - BLED 19.00 NAROČNIK Str. 3-VHKS Panonka zagotavljajo Varnost hranilnih vlog ni vprašljiva Kmetom doslej niso odpisali še nobenega kredita Str. 9 - hran Kramberger »Moral« je umreti, sicer... Str. 12 - Štipendiranje in stimulacije študentom Eni veliko, drugi malo ali nič Različni načini: posebni pravilniki, fundacije ali brez vizij 2 AKTUALNO 5. junij 2003-Wfl I Nadzorni odbor Občine Velika Polana ugotovil vrsto nepravilnosti Nenamensko, neupravičeno trošenje Preveriti pravne možnosti za vračila sredstev tudi s sodno izterjavo Po nekajmesečnem zatišju, kako je z govoricami oz. kakšna so konkretna dejstva glede javne porabe v občini Velika Polana v prejšnjem mandatu, ko je bil župan Štefan Prša, je naposled pripravljeno poročilo nadzornega odbora. Nekatere ugotovitve so »alarmantne«. Po mnenju nadzornega odbora so bila vsa sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom - v višini nekaj več kot 9 milijonov tolarjev uporabljena nenamensko Med ugotovljenimi nenamenskimi izdatki v letu 2002 je najmanj deset primerov. Tako so bila podjetju Gradbeništvo in svetovanje s suhega Vrha plačana dela v višini 744.000 tolarjev, čeprav niso bila opravljena. Za potovanja, dnevnice in hotelske oz. restavracijske storitve v tujini je bilo porabljenih skupno 941.000 tolarjev, za noben primer pa ne obstaja potno poročilo. Župan si je v letu 2002 odobril in obračunal potovanja na 195 potnih nalogih - prevoženih 39 229 kilometrov, skupaj pa je stroškov za več kot 2,9 milijona tolarjev v državi in tujini. Zgodilo se je tudi, da si je župan Štefan Prša na isti dan odobril in izplačal dva potna naloga za Ljubljano (po 26.000 tolarjev). Neupravičeno porabljena sredstva je nadzorni odbor ugotovil tudi v primerih obnove domačije Miška Kranjca v Veliki Polani nakupa avdiovizualne opreme, izdatkov za reprezentanco, gostinskih storitev, zahtevka za refundacijo stroškov društvu ŠTRK Slovenija in celo za storitve zasebnega detektiva (124 000 tolarjev), ki ga je najel prejšnji župan v predvolilnem času zaradi lastnih interesov Nazorni odbor predlaga Občinskemu svetu Občine Velika Polana, da preveri pravne možnosti za vračila nesmotrno in nenamensko porabljenih sredstev in da sedanji župan v njenem imenu tudi sodno izterja plačila iz leta 2002, za katera ni verodostojnih pravnih podlag, ki bi dokazovale, da je občina prejela protivrednost v blagu ali storitvah. J. G. Kljub pozivom k rešitvi prihodnost Art centra še vedno nejas« I »Stvari niso tako dramatične, kot smo mislili« Pravdič: »Člani Oneja ne bodo hodili na sestanke, dokler bo v svetu zavoda g. Vbrbš.« Voroš: »Kdo bo povrnil kredit?« Povišanje brigadirja Ladislava Lipiča Postal je generalmajor O projektu Art centra je bilo prelitega mnogo črnila in povedanih veliko besed, zato se nazaj ne bomo vračali, ampak povejmo, da je po dveh letih nekakšnega zatišja pri napredovanju projekta občinski svet v Moravskih Toplicah sklenil, da se bodo z zadnjimi silami še enkrat »vrgli« na problem in ga poskušali dokončno rešiti. A kljub pozivom na razumne rešitve s strani podžupana Geze Džubana, ki je vodit zadnjo sejo občinskega sveta, župana Franca Cipota in večine svetnikov, je stvar kljub dolgotrajni razpravi (75 minut!) nekako »obvisela v zraku«. To pa zato, ker je predsednik društva Onej Zdravko Pravdič povedal, da so člani društva sklenili da se ne bodo udeleževati sestankov sveta zavoda Art center, dokler bo v svetu zavoda tudi svetnik Tibor Vbroš. Kljub poskusom sprave Pravdič od te zahteve ni želel odstopiti Župan Franc Cipot je dejal, da se take zahteve sploh ne morejo upošte- vati, ampak bo prišlo do zamenjave člana sveta takrat, če se bo v prihodnosti izkazalo, da je njegovo delo nekonstruktivno. Sam zupan se je ponudil, da bo v roku dveh mesecev poskušal pri pristojnih ministrstvih, kjer je zaupanje do projekta popolnoma splahnelo, ponovno obuditi zanimanje za Art center in stvar pripeljati do nekega razumnega konca. V tem času pa morajo svoje bojne sekire zakopati tudi nekateri člani sveta zavoda, drugače iz vsega skupaj ne bo nič. Art center se v tem trenutku ubada z ogromnimi težavami, saj enostavno nima denarja, na kar je opozoril Zdravko Pravdič: »Občina naj se že odloči, ali bo sofinancirala dejavnost ali ne; ker iz tega izhajajo vse težave. Nimamo vode in plina, računov za elektriko pa ne moremo plačevati, ker nimamo denarja Lani smo od občine dobili 150 tisočakov za phn, letos pa nič.« Tudi do zamenjave v. d direktorja Gorana Miloševiča še ni prišlo, čeprav je slednji v zadn jih dveh letih že večkrat zahteval svojo razrešitev, ker zaradi rednih delovnih obveznosti in nerešenega statusa ne more s potrebno profesionalnostjo opravljati tega dela Medtem ima Tibor Vbroš drugačne težave: »Naj vas samo spomnim, da bo junija ponovno pretekel rok za odplačilo 21 milijonov kredita, ki je bil najet prek kulturnega društva Antal Ferenc. Mene zanima, kdo bo to odplačal, saj je društvo že dvakrat dobilo opomin v višini 135 tisočakov. Prav tako prvič slišim, da so bila nekatera druga sredstva že porabljena, in me zanima, kam je šel ta denar. Čeprav je bila nekakšna uradna otvoritev Art centra že pred dvema letoma, se od takrat do danes ni zgradilo skoraj nič In kolikor vem, sploh še ni bil opravljen tehnični prevzem. Kaj Če pride do kakšne nesreče?« Vbroš se je skliceval tudi na zapisnik seje sveta zavoda z dne 18. decembra 2002, kjer so tudi oh prisotnosti in podpisu župana prišli do sklepov, da je Art center prišel do mjn®r in celo zagrozilisp'^ uporabe objekta Cip*! odgovarjal, da so o®*1" morali zapisati, h* reševanja problem^ tra spet začela . ■ ■1 gor, prepoved upl,,, ne bi bila možna, o ■ treben dolgotrajen ces. Dodal je, saj je objekt sedaj v nju, kot je bil takrat To je potrdil tud'p odbora za gosp^5"*^ Kučan, ki je skupaj2 svetnikov in zžup^ Salovci obiskal A«<* smo prav niso tako dramatični matične, kot smo s' li. Urejeno je posW^ manjka le 'rrL'"^ J urediti tlake, obje zastekliti. Našugo^j lep se glasi: Prišli s , juČka, da objekt M tako slabem stanji kazuje. Na osnoviP'$f, pisma krajanov Sb: tavlja, da le-ti ne obstoju in deloval g ter da sprejemajo’ valce zavoda, ’ problemi rešijo in 1« je, kot je deno. Občina bo _ revizijske hiše,” zijo poslovanja« J tka, ker želimo n^ J reči dvom o ”eUP porabe. Dobro bi J tudi dela gradben” Sofinanciranje bi “ j ti po ključu 60 od □ va, 20 odstotkov 3 in 20 odstotkov Treba bo tudidoS^ gospodarskim preoblikovanje Če ni di la K ne cilje, Še posebej glede povezovanja z zvezo NATO, kar se je potrdilo s pozitivno oceno pripravljenosti za vključitev v zvezo. V Slovenski vojski tudi uspešno poteka projekt prehoda na poklicno vojsko, so še zapisali v sporočilu, s katerim so podkrepili razloge za povišanje brigadirja Lipiča v čin generalmajorja. Ladislav Lipič se je rodil 30. novembra 1951 v Murski Soboti. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede, smer obramboslovje. Leta 1977 se je zaposlil v občinskem štabu Teritorialne obrambe Murska Sobota kot pomočnik za organiza-cijsko-mobilizacijske zadeve, kasneje pa je bil tudi poveljnik TO vzhod noštajerske pokrajine in načelnik logistike v GŠSV. V okviru vojaško-strokov-nega izobraževanja je opravil tečaj za organizacijsko-mobi-lizacijske organe, končat Šolo rezervnih častnikov pehote ter tečaje za poveljnike vodov, poveljnike Čet in povelj nika bataljona. leta 1998 je dobit čin brigadirja. Lipič je bil tudi aktivni udeleženec vojne za Slovenijo J. G. Državi se mudi z razglasitvijo parka । Ponovno mejna । krajina ali možnost razvoja , Na H občinah je ves čas javnih predstavitev občanom na ogled kartografska in druga dokumentacija glede prihodnjega parka, pripombe in predloge pa lahko vpišejo v posebne knjige pripomb Skorajda vse dni v juniju bodo po goričkih občinah javne predstavitve in razprave o osnutku uredbe o Krajinskem parku Go-„ ričko. Razglašen naj bi bil oktobra letos in je nekakšna »vstopnica« Slovenije za EU; kajti vsaka evropska država mora imeti za določen del območja sprejet poseben varstveni režim Ali bo park v resnici zaživel tudi po ustanovitvi, kdo od Goričancev bo del uprave in kakšne omejitve (ali prednosti) čakajo ta del mejnega območja? Vlada R Slovenije je 22. maja sprejela osnutek uredbe o krajinskem parku Goričko; nekaj dni zatem smo že prejeli časovni in krajevni razpored javnih predstavitev, ki bodo potekale v juniju in juliju v vseh goričkih občinah. Vse predstavitve se bodo začele ob 19. uri, v ponedeljek, 9. junija, bo prva na Cankovi, dan zatem v Dobrovniku in naslednjega dne v Gornjih Pe-trovcih. 17. junija bo javna pred stavitev pri Gradu, dan zatem na Hodošu in nato v Kobilju. 23. in 24. junija bosta predstavitvi v Kuzmi in Moravskih Toplicah, 30 junija v Puconcih in 1. ter 2. julija Še v Rogašovcih in Salo-vcih V uredbi je zapisano, da se bo na Goričkem spodbujal trajnostni razvoj, ki zagotavlja razvojne možnosti prebivalstva -vse to ho podrobneje opredeljeno v načrtu upravljanja parka, programskem aktu, ki ga še morajo pripraviti. Najpomembnejša vsebina obveznih pravil rav nanja v parku so varstveni režimi Poudarjajo, da uredba ne določa omejitev na tem področju niti ne predvideva opustitve sedanje kmetijske rabe. Omejitve se nanašajo predvsem na športne, kulturne in druge prireditve zunaj naselij ter vzletanje in letenje z zrakoplovi Pomembna sta varovanje vodnega in obvodnega prostora in zagotavljanje čiste pitne vode, kar predstavlja »poglavitni razlog za omejevanje gradenj in drugih posegov v naravo . podobno velja za izkoriščanje mineralnih surovin*. Financiranje parka naj bi slonelo na državnem proračunu, lokalne skup- H 1 nosti bi so1' ''''x J janju, v ta n’1 "' vljen javni del finančnih ■ J(1 prw vati tudi s pis”1^ X in prijavljanje”1 j tudiizproraa”1 r nosti, vstop”'11' in donacija”'’ - .ppy Alma Vičar, 'jJifp| j projekta Phaf<; okolje, -Tudi Ut gorici-vljen s sredstvi? it namenjen ln u J'. • y iy parka. ......... programa pa . .p' / snu natlfto’b If vse prit- ■' j"'/ obrtne in prodaja i° " Uma,, macijsko sredi ’j lak° J življenjal’...... tudi upravah k temu, Z ponovno J v prostoru, ‘ / Upamo, da j tudipovezoia'1 mi parki' X J I IBIHIK-5.M2003 AKTUALNO • Med$o$edski spor v Stročji vasi Teta Krista in njena cesta ^'e dNžin v sredo zjutraj ostalo brez Joviče asfaltirane ceste, ki so si jo pred leti s težavo plačale Aarfdn, vmed- rl10(t|| ',sP«rih-Večkrat je Največkrat bi i beseda. Toda H, 73,1151 ^nj P^dtigii izPolniH ' ' »pozabi* svoj del obveznosti ^leh ''' ' mejni kamen, "'P1'"1 Ml “Jegov, to je pa fa । ' J d^odek. h se |e . °rclr ziubaj (3. junija) v bližini hiše s številko 38 v Stročji vasi, je prav gotovo sodniška razsodba. Zaradi že omenjenega »pozabljehega« dela zemljišča, ki bi ga moral K M. upoštevati in pustiti v uporabo za služnostno cesto (sam je dobil enak delež zemljišča na drugem delu parcele, vendar je menda mejni kamen kar pozidal), se je vsa zadeva znašla na sodišču. Ljutomersko sodišče je 15. 10. 2002 razsodilo, da mora K. M. pustiti Še naprej služnostno cesto v uporabo Dijakovim, Križaničevim, Pa-ničevim in Rejnikovim, Sodni stroški so že takrat znašali skoraj pol milijona tolarjev. K. M. se je pritožil na višje sodišče v Mariboru, vendar razsodbe do sedaj še ni bilo. Prav tako so stanovalci ob cesti novembra prek odvetnika zahtevali, da K M. vzpostavi prvotno stanje ceste - že pred časom jo je namreč »zarezah po svoji meri. Namesto tega, da bi dobili popravljeno cesto, so doživeli mrzel tuš, teta Krista je v torek zjutraj otrpnila, ko je zagledala dva delavca, kako s ceste odstranjujeta asfalt. Saj se bodo z avti lahko izognili temu in bodo vozili po njenem neasfaltiranem %, 1 n I ; 10 Nata j S° delavci polovico težko plačanega asfalta in ga odpeljali kdove kam kot navaden zemljišču, toda nevarno je za mlade kolesarje. In zakaj je treba uničevati ta težko plačani asfalt, ko pa je bilo vendar vse dogovorjeno: »Jaz, dobričina, kot sem, pa sem rekla, da naj kar naredijo, kakor hočejo. Kdo si je mislil, da bo »pozabili« prestaviti kamen,« se je teta Krista spominjala let, ko je še mislila, da dogovor med sosedi kaj velja. Dobro, da imajo vse dokumentirano, zabeleženo in poslikano. Tudi sodišče je že dokazalo, da imajo prav - Je zakaj je moral sedaj uničiti asfalt? Dobili so ga šele 1999. leta, Dijakovi so plačali po 120 tisoč tolarjev, Kri-žamčevi pa skoraj 250 tisoč. Takrat je krajevna skupnost ugodila zahtevi K M. in mu uredila obcestne jarke z betonskimi ki-netami - pritožil se je namreč, češ da je cesta zaradi gradnje močno dvignjena in da mu voda zaliva hišo. »Hotel je, da mu podpišemo soglasje za gradnjo »zid na zid«, Mi smo rekli tako: zid je bil do sedaj, pa nas ni motil in nas odslej tudi ne bo. Saj nihče ni nasprotoval gradnji, ne vem, kaj hoče. Potem pa je dal vlogo na oddelek za okolje in prostor, da bo delal tukaj ograjo. Potem pa so rekli, da tukaj na cesti pač ne more delati ‘plota’, on pa je le vztrajal... Potem pa nas je ta gospa sklicala, da naj povemo svoje. Tu na cesti si je on kar sam določil mejo . malo po malo je širil. Enkrat temu mora priti konec ... Dva privatnika sta prišla, in ko sem vprašala, ali imata dovoljenje za to, sta rekla, da me nič ne briga...« Bernarda B. Peček Komentar Greh v lepih mislih 4 । ranonka zagotavljajo črnost hranilnih ni vprašljiva °slej niso odpisali Še nobenega kredita ki^siI —'—--------- Ata “‘tlSe.i H v HKs Pano-k° pfi takra' stnhza ‘C’ zmanjšale dohodek kmetov, in zato ne morejo sproti poravnavati vseh obveznosti So pa prepričani, da jih bodo poravnali V Panonkini hranilno-kreditni službi tudi zdaj nimajo likvidnostnih težav, poslovanje teče nemoteno, skupaj z ustanovitelji pa iščejo najprimernejšo rešitev za preoblikovanje. Po zakonu o bankah in hranilnicah, ki je bil pravna ra ti |'’Wlw asianoviteXjice * 'ani sozda tridesetih ,, "b prerasla v eno na-’^nibslužbv državi, ‘"'‘••'b-večkot 35 tisoč 'o-V ‘ upe vala pa je P0-*,.., **^4 k rwnpi t a-« b \ n« um obtn» . ku • i ■■ poma-'‘s..', J pr: Im >ncitah)u pnrmin VA tudi pri invest*-ni bilo na-' -Men ude-. ^'''''UkSpanonke . poslovanj« posebnih težav in tudi zdaj poslovanje teče nemoteno, zatrjuje direktor Vlado Dora. Je pa vnesla med varčevalce precej nemira novica o opravljenem nadzoru banke Slovenije, ki je HKS Panonka naložila odpravo nekaterih pomanjkljivosti. Ob tem pregledu naj bi namreč ugotovili, da v HKS Pa-nonka niso pravilno ocenili bonitete svojih komitentov in imajo zato oblikovanih premalo rezervacij glede na stroge bančne predpise. Z ustanovitelji HKS Panonka (KG Rakičan, Pomurske mlekarne, Mesna industrija Pomurka, KGZ Murska Sobota, KZ Panonka v stečaju in Agromerkur v stečaju) so se že dogovorili, da bodo zaradi povečanega tveganja zagotovili potrebna sredstva in tako zadostili zahtevam Banke Slovenije. Za rizične naložbe naj bi Šlo po kriterijih Banke Slovenije, pravijo v soboški hranilno-kreditni službi, praksa pa potrjuje, da večina od teh naložb ne predstavlja povečanega tveganja. Doslej namreč v HKS niso odpisali še nobenega kredita, in tudi če prihaja do težav pri odplačevan ju, skušajo vsak pri- mer posebej ustrezno reševati. Vse kmetije, ki so delujoče, skušajo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo sanirati, kjer rešitve ne bi bile mogoče, pa bodo prisiljeni dati kmetijo na boben, saj imajo kredite zavarovane s hipoteko, pravi Vlado Dora. Vendar bodo po tej skrajnosti posegli šele, ko bodo izkoristili vse druge možnosti. Je pa dejstvo, da se poslabšane razmere v kmetijstvu odražajo tudi pri tekočem poravnavanju obveznosti kreditojemalcev V zadnjih letih so k temu veliko prispevale še naravne nesreče, ki so močno sprejet jeseni leta 1999, tudi HKS Panonka ne izpolnjuje pogojev za ohranitev samostojnosti, zato so začeli razmišljati o povezovanju z eno od finančnih ustanov. Po številnih razgovorih z različnimi bankami so zdaj najdlje v dogovorih s Probanko, s katero naj bi že kmalu podpisali pismo o nameri. V HKS Panonka so se skupaj z ustanovitelji odločili za preoblikovanje v hranilnico in posojilnico, v sodelovanju s Probanko pa naj bi zagotovili še večjo varnost vlog svojih varčevalcev. Ludvik Kovač Ne vem, ali jim je kakšna znanstvena veja že postavila diagnozo, vem pa, da bolestno potrebujejo priložnosti, da lahko delajo dobra dela, da pomagajo sočloveku, da delijo od svojega krožnika, da obdarjajo. To jim je kot življenjski napoj, altruistična drža pa prilegajoča se maska za njihovo nečimrnost. V hlinjeni ponižnosti, nepomembnosti, obrobnosti, skromnosti in potem na drugi strani z velikimi dejanji dobrotnišiva so zame kot nasršeni pavi, polnokrvni junaki z madežem na duši. Dokler samo pobirajo priložnosti, si mislim, naj jim bo, ampak členki mi nabreknejo, ko spoznam, da si za svoja velika dejanja iščejo žrtve. Ljudi r stiski, ljudi brez denarja, ljudi s telesnimi in duševnimi prizadetostmi, ljudi z drugačnimi potrebami. Kot klopi se zarinejo v njihovo življenje, da lahko z dobrimi deli zadovoljujejo svojo bolestno potrebo, biti in ustvarjati iz sebe lik dobrotnika. Javno priznanje v tej igri niti ni nujno potrebno in pričakovano, veliko bolj je pomembno samozadovoljstvo ob hvaležnosti prejemnika. In ob tem dobrotnik rasle kot goba na sladkem gojišču, dolgo, dokler povsem ne preraste prejemnika, ki zaradi izgubljene samostojnosti ne more več brez te pomoči in jo zato iz dna duše sovraži Pomoč je sprejemljiva le v toliko, kolikor jo je mogoče povrniti: ko je je več kot to, izziva sovraštvo namesto hvaležnosti, je pred mnogimi leti že zapisal Tacit. Enkrat drugič se bom obregnila tudi nad tistimi, ki svojo bolezen ali razmere želijo unovčili, z javnim razgaljanjem in jadikovanjem priklicati dobrotnike, da potem tudi od tistih, ki darujejo s čistim srcem, poberejo le tisto, kar jim pride prav. Besedo bi tokrat rada napeljala na besedo. Z besedo človek stopi v stik s sočlovekom, je odprt v sočloveka. Po komunikaciji pa se razkrivajo človekove misli In če sledimo tem globokim mislim Trstenjaka, spoznanjih, videnih skozi prizmo besede, in Če vemo, da je jezik ustvarjalec osebnih odnosov, potent v rekih, frazah, lepih mislih, skovankah, pobranih od drugih ali sestavljenih za posebne priložnosti, in kar je še tega, s čimer skrbniki in dobrotniki nastopijo v javnosti, ko govorijo o svojem delu, v bistvu razkrivajo ponarejenost odnosa do njih, pa čeprav so jih polna usta sprejemanja in upoštevanja individualnosti, drugačnosti ter zavračanja predsodkov, »lepe misli« s katerimi začno vsak sestavek, vsak bilten, vsak javni nastopa kadar so ONI predmet njihovega govora, ni le nepotrebno »kranclanje«, ampak po svoje govorica njihovega odnosa, ki v svojem bistvu še vedno ni očiščen dobrot-niške in pokroviteljske drže do njih. »Lepe misli« so namreč veličastne, če ostanejo v tisti knjigi in tistem sestavku, kamor so bile s strani avtorja položene. Vse drugo je njihovo pačenje, jemanje za sredstvo, zlorabljanje. Skrbnikom, učiteljem, socialnim delavcem, zdravstvenim delavcem, zdravilcem duše in telesa so le sredstvo, s katerim ponaredijo, lažno polepšajo neki odnos, da se potem pred javnostjo povzdigne v zgled čiste človečnosti in humanosti Majda Horvat Pomurska izobraževalna fundacija PIF Skrb, da ne bi bilo bega možganov Fundacija znanje za razvoj PIF je Pomurska izobraževalna fundacija, ki si prizadeva za zagotavljanje svetovalne in finančne podpore pri izobraževanju perspektivnega kadra in najuspešnejših pomurskih študentov iz Pomurja na šolanju doma ali v tujini ter možnosti prenosa njihovega znanja v pomurski prostor. Izvaja politiko podeljevanja štipendij in si prizadeva za zmanjšanje bega možganov. Ima različne načine štipendiranja, in sicer za nadarjene študente, namenske kadrovske štipendije donatorjev in tudi za priložnostno sofinanciranje izobraževanj. Od pomurskih občin vlagata v to fundacijo le dve - Mestna občina Murska Sobota in Moravske Toplice, prva je v letošnjem letu namenila 9 milijonov tolarjev, druga pa 800 tisoč tolarjev. Poleg teh pa sofinancirajo tudi gospodarstveniki, KPŠ in nekateri posamezniki, ki mesečno nakažejo del sredstev. Kdor prispeva sredstva v to fundacijo, ima tudi možnost,.da sodeluje pri odločitvi za dodelitev štipendij. In letos so dodelili 24 štipendij, enkratnih stimulacij v skupni vrednosti 2,5 milijona tolarjev, ter 13 namenskih kadrovskih štipendij v skuj> nem znesku 5 milijonov tolarjev. Kriteriji o višini izplačila pa se razlikujejo glede na uspešnost in ocene ter hitrost študija. MO MS bo jeseni razpisala 40 štipendij, nekaj kadrovskih in nekaj namenskih. Moravske Toplice pa namenjajo sredstva za študi j ali seminarje, preko PlF-a pa imajo deset svojih štipendistov. Ne glede na to, da prispevata v skupno blagajno samo dve občini, so štipendisti iz vsega Pomurja, omejitve so edino glede na starost, tako je za dodiplomski študij 26 in za podiplomski 35 let. V sodelovanju s Pomursko akademijo znanosti in umetnosti podeljujejo tudi nagrade za. najboljša diplomska magistrska in doktorska dela. Med tem ko je v lanskem letu fundacija zbrala 10 milijonov tolarjev, pričakujejo, da jih bo letos enkrat toliko. Kot je povedal doc dr. Mitja Slavinec, bi si želeli, da bi postala fundacija PIF osrednja izobraževalna fundacija v Pomurju, kamor bi prispevale vse občine in bi s štipendiranjem angažirali čim več podjetij. Tako bi se zbralo več sredstev in v tem primeru bi tudi država primaknila svoj delež Na koncu je še dejal, da štipendije razdelijo, nikakor pa ne morejo zahtevati od njih, da se po končanem študiju ali izobraževanju vrnejo. Vzrok pa je v tem, da jim velikokrat nihče ne more ponuditi ali zagotoviti ustreznega delovnega mesta. Ne smejo pa štipendisti zavrniti pomoči ali dela, če jih zanjo zaprosi delodajalec. A. N. R. R. 4 LOKALNA SCENA 5. junij 2003 - V Pomurski zdravniki ubesedili svoje strokovne dosežke V murskosoboški bolnišnici so slovesno predstavili pomursko številko Zdravniškega vestnika, strokovnega glasila slovenskega zdravniškega društva. V tej številki je svoje strokovne dosežke predstavilo devet avtorjev, od tega sedem pomurskih zdravnikov, delo sourednika pa je opravil zdravnik Splošne bolnišnice Murska Sobota asist, mag. Mitja Lainščak. Pomurski zdravniki so svoje strokovno delo v omenjeni strokovni reviji nazadnje predstavili pred šestnajstimi leti, sedaj pa že napovedujejo, da ga bodo spet ubesedili in se tako potrjevali tudi v slovenskih strokovnih krogih čez tri leta. M. H. Gornja Radgona potrebuje svoje podjetje --,--o—— j-f--,—j--*- Spoznanje je dozorelo! ponovno komunala । Občina Gornja Radgona bo v prihodnjih mesecih ponovno ustanovila svojo komunalno podjetje Dnevi turizma občine Dobrovnik Junija se Pomurju obeta obilo velikih prireditev. Poleg Strelovega plavanja po Muri, KPŠ-jevega koncertnega spektakla ter srečanja Sel in slovenskih upokojencev se naslednji teden začenjajo tudi tradicionalni dnevi turizma občine Dobrovnik. Začelo se bo v soboto, 7, junija, dnevi turizma pa bodo s posameznimi premori trajali kar do petka, 20. junija. Prvi dan bo pri Bukovniškem jezeru mednarodni avto rally veteranov, naslednji dan bodo pri cerkvi sv. Jakoba svoje povedali osmošolci, pri lovskem domu pa bo odprto mednarodno tekmovanje z malokalibrsko puško in pištolo. Četrtek, 12, junija, bo še posebej zanimiv za poslušalce Murskega vala in bralce Vestnika, saj sc bodo ob 16. uri pomurski novinarji pomerili s pomurskimi župani, znanimi osebnostmi in žensko ekipo Atrija iz Odranec. Naslednji dan bodo mladi poskušali navdušiti publiko s svojim znanjem v kvizu Pokaži kaj znaš, vrhunec celotne prireditve pa bo sobota, 14, junija, ko bodo prireditve potekale ves dan Tako se bodo zvrstile športne prireditve od različnih tekem do ribiškega tekmovanja, še posebej pa velja omeniti III pereciado, Igre na vodi, mednarodni maraton v hitrostnem rolanju, tekmovanje v paintballu in tek okoli Bukovniškega jezera. V ampelografsekm vrtu bo medtem končan Pharov projekt Turizem ob trti, v nedeljo pa pričakujejo množico ljudi na Vidovem proščenju. Dnevi turizma se bodo končali v petek, 20. junija, z gasilskim sprevodom in prevzemom gasilskega vozila T, K. Gornjeradgonska občina je ena redkih, ki je že nekaj let brez svojega komunalnega podjetja. Razlog ni ta, da bi bila to nova ali majhna občina, ampak povsem drugi: v devetdesetih letih je svoje komunalno podjetje poslala v likvidacijo kar občina sama »Počasi, ampak zagotovo in dokončno dozoreva spoznanje, da v Občini Gornja Radgona potrebujemo svoje komunalno podjetje. V roku šestih mesecev ali enega leta bomo to podjetje tudi ustanovili,« je bil odločen župan Anton Kampuš na zadnji seji občinskega sveta. Z leti se je izkazalo, da je bila ukinitev in likvidacija občinskega komunalnega podjetja velika Bo novo komunalno podjetje dobilo svoje prostore v tej stavbi, kjer je bil sedež starega podjetja, ki gaje poslalo v likvidacijo prejšnje občinsko vodstvo? Dvomimo. Spomini na tiste dogodke niso prijetni - ne za komunalne in ne za občinske delavce! Prejšnje komunalno podjetje je bilo konec 90. let izbrisano; težave so se začele že prej, ko občina ni plačala že opravljenega dela. V občini so trdili, da je za slabo finančno poslovanje krivo vodstvo podjetja, češ da so ves denar porabili za plače. Drži le to, da sta vsega kriva nesodelovanje in osebna zamera določenih ljudi. Zanimivo pa je pogledati, kdo so bili člani upravnega odbora Komunalnega podjetja Gomja Radgona: Feliks Petek (predsednik, kot predstavnik občine bi moral skrbeti za obveščanje občinskega sveta), Zdenko Lazar (Obema Radenci), Peter Brumen (Občina Sv. Jurij), Marjan Banfi (tehnični vodja) in Edvard Starčič (vodja finančno- računovodske službe). napaka. Občina potrebuje svojo komunalno službo, saj v nobenem primeru opravljeno delo domačega podjetja ne more biti dražje od dela, ki ga opravijo najeti zunanji izvajalci, so prepričani sedanji svetniki. Ne gre zgolj za čiščenje pločnikov in cest. Tu je tudi vzdrževanje in upravljanje vodovodnega omrežja. Letos preteče veljavnost koncesiji in dosedanji vzd rzevalec se ne želi jati s tem. Dejstvo je, žje v zelo slabem stanju, 1 zadnjih letih ni vlagalOT dobitev čisto nič-tudi gradnja čistilni- ■ . Apačah in nato y ih ® ' ni. Tako velikih in p0® objektov ne morejo mH jim vzdrževalcem. I Prav tako so velike črpanja gramoza v Wr1 kar ima občina zep državno koncesijo. . Tudi vzdrževanje o* . m str 4 ki 4 iti ta Hi tei tej 1 UUJ Vz.Utz,v. —, gradbena dela in bi lahko Dpru ljaln vljeno podjetje. skr občini imajo občinskih lokalnih • občinskih javnih po'1 1^ ritjih Mo »s V gozdnih cest. * Tudi odbor zavari®1 j Irflf urejanje prostora J no infrastrukturo, ri P J ko Rous, meni, d J ""“m novi ocene stroško’ ■ I trebnih del predvidi ■ - :-^miin- r'*f 61 ustanovitve komu” ta ta djetja. ji Občina bo kmalu strokovno komisijo, b j| učila najboljše moziH^^j tev »komunalnega« j Vzorov za dobro in ,i/>| sno delovanje občim J I nalnih podjetij je >Jf trn Bernal I It * k. Gornjeradgonska enota VDC v novih prostorih Prostora je dovolj še Vrtec Ljutomer je organiziral šolo za starše Učiti se drug od drugod za nove varovance Otroški vrtci morajo biti vsekakor tesno povezani s stal5 Čeprav so v novih prostorih že od lanskega marca in so jim v dobrem letu prinesli polno življenja, je bil prejšnji petek za varovance gor-njeradgonske enote Varstve-no-delovnega centra veseli dan. Z rdečimi nageljni na prsih in v prazničnih oblačilih so dočakali pomemben trenutek, ko so v družbi ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Di-movskega prerezali trak novih prostorov in potem še odklenili hišo, ki je osmim varovancem, ki živijo v bivalni enoti, drugi dom. V pričakovanju tega trenutka, ki je bil najavljen za petek ob deseti uri, je vse vršalo. Varovanci so se pripravljali za nastop, iz kuhinje je dišalo po domačem pecivu in dobrotah, vodja enote Jožica Valh, ki je morala.misliti na vse, pa je ob hitenju in zadnjih pripravah našla čas tudi za skupno fotografijo z varovanci za objavo v časopisu. Trak pred vrati je bil pripet in godba na pihala iz Apač in Gor nje Radgone je z okroglimi in veselimi, ki so jih izvabljali iz svojih instrumentov, že naznanjala, da se bo kmalu začelo. Varovanci, zaposleni in tisti, ki so bili člani kolektiva, starši varovancev, župan Anton Kam puŠ in drugi povabljeni so se že zbrali pred vhodom v sodobno opremljene prostore, kjer pod posebnimi pogoji ustvarjajo odrasli z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. V gornjeradgonski enoti sedemindvajset varovancev lahko izbira med Štirimi zaposlitvenimi programi, prevladuje izdelovanje izdelkov iz gline, imajo pa tudi šiviljsko delavnico in kreativni program ter opravljajo kooperantska dela za podjetja. Prostori, ki jih imajo v najemu, so po velikosti primerni za vse te programe in še za prijetno bivanje in sprostitev, so pa tudi dovolj veliki, da lahko sprej mejo še nove varovance Opremo je letos februarja kupilo ministrstvo, ki je imelo razumevanje tudi za najem dru žinske hiše v Črešnjevcih, kamor se je iz Lackove ulice po odpovedi najema preselila bivalna skupnost. Kakor jim je lani zahteva po izselitvi s strani občine težko padla, tako so sedaj bolj zadovoljni, da so tako za dnevno varstvo kot bivalno enoto našli hišo »v raju«. Velika zasluga za to gre direktorici Varstveno-delovne-ga centra Angeli Benko Lang. M, H, Tega se še prav posebej zavedajo v Vrtcu Ljutomer, ki ga vodi ravnateljica Marija Pušenjak, skupaj s svojimi vzgojiteljicami iščejo vedno nove oblike sodelovanja. Tako so pred kratkim izvedli tudi šolo za starše. »Pravijo, da na svetu ni nikakršne gotovosti. So le priložnosti, so trenutki, ob katerih poglabljamo svoje znanje, se medsebojno bogatimo in dajemo drug drugemu občutek, da je pomemben člen te družbe Na takšen St 4 Šolo za starše so vodile priznana strokovnjakinja Marja Strojin iz Ljubljane (na posnetku med pnem srečanju), ravnateljica Vrtca Ljutomer Marija Pušenjak in pomočnica ravnateljice Staška Btu način smo si zamislili delovanje šole za starše v Vrtcu Ljutomer.« Njihov osnovni cilj je bil torej, da se naučijo kaj koristnega drug od drugega, kajti vsak človek nosi v sebi znanje, izkušnje, dobre rešitve. Pripravili so tri srečanja, ki so jih poimenovali: Čustva, potrebe, Postavljanje meje - discipliniranje ter Pogovarjanje, poslušanje in reševanje problemov. Odzvalo se je okrog petdeset staršev; tiste, ki so vztrajali do koncavpa so skupaj z družinskimi člani povabili / še na zadnje,'' ^IC naslovom 'J'(l Srečan je je bilo u J dnevu družine V' ne Šole m turnej žencem Šole za' ii priznanja, s p ■■' programom P-1 sC vzgojiteljica . |k. spremljavi cimj- p^ ka) s svojim cud »Vse to nam j‘ mo v prihodnje ke sodelovanja s *1 it Ul Ir * Ul *1 St St ti Sli t! k St F LOKALNA SCENA Baznik občine Veržej ---- IVIfcVJ i Priznanji Tatjani Rozmarič Poštrak in NK Veržej postni govor župana Draga Legena * ifg O' o ^T-oinmM.mai Hlinit prvič omenjen kot trg, wvetiejsjr;, občina svoj praz-“*• Osrednje slovesnosti ob cetr-L ’inskem prazniku, ki K h > Kihom zvečer v kulturni W0’'’"M”- s® s« uAeležUi ngltdni gostje, med. nji-obian prof. dr. Tone _ w dr) iv ni sekretar kut tu r-, • ministrstva Vojko Stopar, ’ 'lv®i ptmhntf jo« Špindler, T^nlivclnik Darko Fras, pr« - "*ik Zveze kulturnih društev talk v- ■ n t h rranci Pivec, župani Mi občin in drugi. k '- nostnem govoru je župan predstavil načrte ver-’bčinc meč katerimi je predli', vodovodnega omre-rt 1‘n‘"1 lh in Veržeju z možno .'4 ■1 udja Bunčani. »Izdelan je ša . P^^ltiia so vsa dovolili 4' £ Stadbemm, Čakamo 1 I i, “goden razpis za so-V l • m možnost pridobitve I I ~n milijonov t ' 'r,;|liv. investicije, ki se je TS FUstnim d.<.is*rj<'ni izproraču-• 11,1,11 -J" kompleksa j/' 'ne vrtca, vzgojno-izobra- L' r So stari prostori Centra za socialno delo Ljutomer? * । — ^wri prostori Centra Mita si jih ’ država ,1II — —— w Jteh se vedno v lasti šo-^^ojenim programom H j p ----------- i Si?''l° dcU’ Mu’omer se je pre- prostore, za njim pa V1' ' S.tara v Ormoški ulici ’bJ? Mnio/ r’’y',bt’ vedo povedati ne na n*ta 11:1 Ministrstvu za delo ^d^i sploh pa se bodo wS dnu „ m da j* najdejo novega upo- J či8ava sP,oh je*v ze j' T*;i| ’’^t n,., c na*nreč še vedno kot la-. T»,/ 1 Pre,noženja, stanovanjske ,r * r|l m'. kvadratnih metrov, go-, ’lii/yihiL. 'ekta v velikosti 99 kvadrat-’ reči in pašnika v veliko- '", J Ma ] •"11 meS^ Javnega zavo-H 'th|.4*Iaik h f '‘oo-■ lo socialno delo da-n,I|hn' '• f;enter tudi nikomur ni ' i ii dla8ala na,n znano, da bi lokalna Pt'Padai^1'Sttslvu poftovor na tcmo’ ^irirjM s'džb» > parccl°last občine,« nam lem. V11 **' z javnostmi. a 1' ministrstvo vztrajalo pri ževalnega zavoda in salezijanskega zavoda bo treba čimprej zgraditi novo dovozno cesto, prav tako pa se bomo morali postopno lotiti obnove drugih občinskih cest. Od večjih investicij je proti koncu mandatnega obdobja predviden začetek gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave za naselje Bunčani. Letos pa bomo nadaljevali z obnovo kulturnega doma v Veržeju.« Sledila je slavnostna podelitev občinskih priznanj in nagrad zaslužnim posameznikom in društvom. Občinsko priznanje z denarno nagrado je prejela zborovodkinja Tatjana Rozmarič Poštrak. Že kot dijakinja Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru je okrog sebe zbrala nadarjene mlade pevke in pevce ter ustanovila pevsko skupino, ki je dosegla izjem- Občinska nagrajenca Tatjana Rozmarič Poštrak (levo) in predsednik NK Veržej Borut Kapun (desno) v dnižbi župana Draga Legena, ki jima je podelil priznanji. Foto: J. Z. občina dokazovanju, da gre za njihovo lastništvo, je preuranjeno,« je na pripombo, da bodo na ministrstvu najverjetneje vztrajali, da gre za njihovo prcmožente, saj so v vzdrževanje v zadnjem času tudi veliko vložili, z občine odgovorila Olga Kar-ba. Sklicuje se namreč na to, da do zaključkov, ki bi omogočili ureditev premoženjskopravnega razmerja, namreč ni prišlo. Navaja tudi dopis iz leta 1997, kjer da piše, da si mora vodstvo Centra za socialno delo prizadevati, da bo lastništvo objekta vpisano v zemljiško knjigo kot državna lastnina. »Na Občini Ljutomer se zelo dobro zavedamo, da je nujno treba rešiti odprta vprašanja v tej konkretni zadev, zato smo tudi zaprosili pristojne na ministrstvu za termin sestanka, ki bo določen naslednji teden, tako so vsaj obljubili,« so še sporočili z občine Prav od pogovora na ministrstvu pa naj bi bili odvisni tudi predlogi občinske uprave, kaj s stavbo, vsekakor pa se na občini dobro zavedajo, tako Karbova, da stavba potrebuje gospodarja. Mora ga dobiti, in to čim prej, da se ne bo zrušila sama vase, in takšnega, ki bo imel dovolj pod palcem, da jo bo lahko primerno obnovil. Center za socialno delo je več kot sto let staro stavbo zapustil prav zato, ker je, kot so v začetku 1996 leta pisali na ministrstvo, nevarna za bivanje, s streho, ki pušča, zidovi, ki pokajo, stavba pa se tudi nevarno trese, ko vozijo mimo tovornjaki Zaradi dotrajanosti se je leta 1998 tudi zrušil del stropa, kar je potem ministrstvo pripeljalo do odločitve, da Centru poišče nove prostore. Pav zaradi klavrnega stanja objekta, česar pa morda sedaj ne želita preveč slišati ne občina in ne ministrstvo, bo pomemben izid dogovora. Na občini sedaj jemljejo kot izhodišče za dogovor z ministrstvom prav to, da v preteklosti občina kljub večkratnim poskusom Centra - nazadnje, ko so hoteli urediti parkirišče - ni izdala takšnih sklepov, ki bi bili lahko osnova za vpis premoženja v zemljiško knjigo. Čeprav se zdi, da ima zato škarje in platno v svojih rokah, se lahko zgodi, da bodo v Ljubljani, sodeč tudi po odgovorih, ki so jih pripravili za objavo tega članka, za razlage, da postopki lastništva niso speljani, povsem gluhi. Njih tudi ne bo kaj preveč »bolelo«, če bo dobil zaradi nerešenega lastništva Ljutomer sredi mesta še eno razvalino več Majda Horvat ne uspehe. V Veržeju je prevzela vodenje mešanega pevskega zbora v komorni zasedbi, ki se je uveljavil na številnih pomurskih revijah. Z njim je sodelovala tudi na reviji slovenskih cerkvenih pevskih zborov v Ljubljani in zunaj meja. Kot sposobna organistka in pianistka pa je popestrila marsikatero prireditev, med drugim tudi ob Osterčevih dnevih. Plaketo občine Veržej pa je dobilo Športno društvo NK Veržej, ustanovljeno pred 40 leti Od nekdanje nogometne sekcije v okviru TVD Partizan je kaj hitro preraslo v tekmovalno ekipo. Dve obdobji so nastopali tudi v drugi slovenski nogometni ligi, ko so vzgojili kar dva državna reprezentanta, trenutno pa uspešno tekmujejo v tretji slovenski ligi. Danes je v društvo vključenih več kot sto mladih nogometašev v različnih starostnih selekcijah, ki vlagajo tudi ogromno prostovoljnega dela. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor iz Veržeja. Zatem je potekal še jubilejni 40. Osterčev večer z razstavo v spomin velikemu slovenskemu skladatelju in rojaku Slavku -Ostercu. Za konec so si obiskovalci lahko ogledali baletno predstavo SNG Maribor - Opere in baleta z naslovom Tango. Milan Jerše ljutomerski stanovanjski sklad Ponudba ne dohaja pov prasevanja Za nakup stanovanj le 17,5 milijona tolarjev Podobno kot drugje v Pomurju, se tudi Stanovanjski sklad občine Ljutomer ubada s pomanjkanjem ustreznih stanovanj, zato ne morejo slediti vedno večjemu povpraševanju po socialnih in neprofitnih stanovanjih. Na javni razpis, objavljen januarja letos, so prejeli kar 47 vlog za dodelitev ali zamenjavo socialnih in neprofitnih stanovanj, nekaj pa je bilo tudi službenih stanovanj. Ker v kratkem času ne morejo ugoditi vsem prošnjam, so se odločili, da dosledno upoštevajo prednostno listo prosilcev. Ob tem, da sklad nima dovolj stanovanj, jih pesti tudi pomanjkanje denarja za nakup ustreznih stanovanj. Na voljo je namreč le približno 17,5 milijona tolarjev, zato nameravajo kupiti zgolj starejša stanovanja, ki so cenejša od novejših, s čimer bodo lahko zagotovili več manjših stanovanj. Vsem tistim, ki bodo svoje stanovanjske težave skušali urejati sami, pa je na voljo okrog 8 milijonov tolarjev stanovanjskih posojil. Namenjena so predvsem za novogradnje, prizidke, prenove in ureditve podstrešij. Milan Jerše Na kratko Gornja Radgona Jeseni bo v Glasbeno šolo Gornja Radgona - ta deluje za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici - omogočen vpis 51 osnovnošolcem. TEMPIRANO Alma Vičar, MOPE, koordinatorka projekta programa Phare: »Razglasitev parka bomo verjetno dočakali oktobra letos, »če bo sreča imela mlade« in če se bodo prebiva lci Goričkega strinjali z ustanovitvijo. Pristanek vseh lastnikov zemljišč ni obvezen, vsak pameten načrtovalec pa ve, da mora poiskati čim večje soglasje lastnikov zemljišč. Park se ne bo ustanovil z ustanovnim aktom, ampak bo rastel. Upravljal ga bo javni zavod, ki naj bi začel delovati prihodnje leto s tremi do štirimi zaposlenimi, čez čas pa bi se to število večalo in bi lahko bilo tudi 14 zaposlenih.« Župan Anton Kampuš: »Počasi, ampak zagotovo in dokončno dozoreva spoznanje, da v Občini Gornja Radgona potrebujemo svoje komunalno podjetje. V šestih mesecih ali enem letu bomo to podjetje tudi ustanovili.« Župan Drago Legen: »Izdelan je projekt, pridobljena so vsa dovoljenja, vključno z gradbenim, čakamo samo na kakšen ugoden razpis za sofinanciranje in možnost pridobitve sredstev za gradnjo 170 mi- lijonov tolarjev vredne investicije, ki se je' samo z lastnim denarjem iz proračuna ne moremo lotiti. Do kompleksa osnovne Šole, vrtca, vzgojno-izobraževainega zavoda in salezijanskega zavoda bo treba čimprej zgraditi novo dovozno cesto, prav tako pa se bomo morali postopno lotiti obnove drugih občinskih cest « Anton Komat: »Vodarji že od 1984. leta opozarjajo, da imamo v državi negativno »o, vodno bilanco, da onesnažimo več vode. kut nam je J Z pokloni nebo. Po H drugi strani je ci-kel vodnega krože- W nja razbit na upra- ■ •' ■ vljalske koščke, v katerem vsak gospodari po svoje - kmetijci bi namakali, industrija bi zgradila svoje tovarne, komunalci bi zbirali impulze, skratka vsak bi si lastil en del impulza. Vsak ima svoj košček in v državi nihče nima celovitega pregleda, kaj se dogaja z vodo, nimamo celovite vodne bilance, ko govorimo o teh gospodarskih aspektih.« * * * Georg Suban po porazu Kopra z Gorico: »Z razočaranjem potrjujem svoj odhod v Muro. S seboj bom odpeljal pet ali šest igralcev.« Borut Meh, predsednik uprave Mure: »Če ne borno dobili državne pomoči, potem ne bomo mogli trgu ponuditi jesensko-zimske kolekcije oblačil.« GOSPODARSTVO j. junij 2003-^ Lek za novi obrat v Lendavi še nima vseh soglasij Manjkata vodno soglasje in poročilo o varstvu okolja V Leku pričakujejo, da jih bodo dobili še ta mesec Vloga za izdajo lokacijsko dovoljenje za nov obrat, ki jo je na lendavsko upravno enoto konec lanskega leta dal Lek, še vedno ni popolna. Manjkata namreč poročilo o varstvu okolja in vodno soglasje, pravijo pri Leku. Tam so na novinarsko vprašanje, ali se pri izdaji soglasij za projekt povečanja proizvodnje klavulanske kisline kaj zapleta, zaradi česar naj bi po neuradnih informacijah pri lastniku razmišljali celo o prenosu investicije znotraj sistema Novartis drugam, še odgovorili: »Pričakujemo, da bomo te dokumente zagotovili v mesecu juniju 2003. Dejstvo je, da gre za kompleksen projekt, za katerega je treba zagotoviti vrsto soglasij, in to v času, ko se spreminja zakonodaja na področju gradnje objektov, voda in varstva okolja.« Lek je dal na lendavsko upravno enoto vlogo za pridobitev lokacijskega dovoljenja tako za razširitev proizvodnih zmogljivosti kot za nov vodnjak, iz katerega bi črpali od trinajst do petnajst litrov vode na sekundo Zaradi oddaje vloge v lanskem letu postopek poteka še po starem zakonu o gradnji objektov, torej na koncu z javno razgrnitvijo projekta in zbiranjem pripomb k osnutku lokacijskega dovoljenja, lokacijskega soglasja pa še niso izdali, ker čakajo na vodno soglasje, ki ga mora izdati Agencija RS za okolje, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Na slednji Agenciji odgovarjajo, da so lani, in sicer 22. novembra, od farmacevtske družbe Lek sprejeli vlogo za izdajo vodnega soglasja za določene ureditve znotraj obstoječega kompleksa Lek v Lendavi, in sicer za prizidek dva silosa, objekt za proizvodnjo kalijevega klavuianata, hladilni kontejner in drugo S predvidenimi ureditvami so pri Leku izboljšali tehnološki proces znotraj obstoječe proizvodnje, s posodobitvami pa tudi zmanjšali porabo tehnološke hladilne vode. Agencija je vodno soglasje k omenjenim ureditvam izdala decembra. Letos pa je dal Lek v zvezi z načrti v Lendavi na Agencijo zahtevek za pridobitev projektnih pogojev za gradnjo povezovalnega vodovoda za potrebe tehnološke vode in maja so mu potem izdali Informacijo o pogojih gradnje ki lahko vplivajo na vodni režim in stanje voda. Kot so nam v odgovorih na novinarska vprašanja sporočili z Agencije, je bila investitorju med drugimi pogoji postavljena tudi zahteva po pridobitvi vodne pravice, torej vodnega dovoljenja za rabo vode iz vrtine, ki je namenjena za črpanje vode za tehnološke potrebe. Investitor vloge za pridobitev vodnega dovoljenja uradno še ni vložil, se je pa že pozanimal za postopek fn potrebno dokumentacijo, ki jo mora priložiti vlogi Na Agenciji zato napovedujejo, da bo najverjetneje kmalu podal tudi zahtevek za izdajo vodnega dovoljenja glede črpanja vode iz vrtine. M. H, Mura plačevala svetovanje Peklar si zateguje zanko, ali bo odstopih Brez posebnega medijskega odmeva je bila v ponedeljek v Mladini objavljena notica, da je Socius - podjetje predsednika nadzornega sveta Mure Leonarda F. Peklar j a - v začetku januarja dobil 11 milijonov tolarjev kot plačilo za svetovanje pri pripravi sej skupščin in nadzornih svetov v Muri za lansko in predlansko leto. Mladina se s problemom ukvarja v luči sprejemanja odločitve o državni pomoči in se sprašuje, ali je okusno, da podjetje predsednika nadzornega sveta svetuje temu podjetju, ki tone v dolgove. Ko omenjeni tednik napove naklonjenost gospodarske ministrice dr. Tee Petrin za odobritev pomoči Muri, hkrati cinično doda, da bo tega gotovo vesel predsednik nadzornega sveta Leonardo F. Peklar. No, to je le površen pogled, ki pa postavlja predsednika nadzornega sveta Mure v povsem drugačno luč, kot si jo je ustvaril v zadnji medijski ofenzivi. V tej ofenzivi z nekaj velikimi intervjuji in njemu izredno naklonjenimi komentarji se je postavil v žrtveno in zavedeno jagnje, toda omenjeno dejstvo pokaže na nekaj drugega. Peklar piše ovadbe za nekdanjo upravo, očitno za tisti del, ki ni imel jasne politične opredelitve, se ni gibal v preddverju ustreznega kabineta ali po novem vetru ni vstopil v ustrezno stranko, skratka, ni se dal izvoliti za občinske svetnike ali imenovati za podžupane v pravi stranki Toda pla čan račun Peklarju nam pove nekaj drugega, namreč, da ni de- lal kot dober nadzornik, ampak predvsem kot dober inkasant Če se je njegovo podjetje pojavljalo v taki vlogi in bilo za to plačano, kar navaja Mladina je to očitno. Če bi pristopil k problemu resno in bi njegovo podjetje opravilo posel na visoki profesionalni ravni, bi moral imeti ne glede na revizijo, ki jo tudi omenja kot grešnega kozla, dovolj kakovostnih informacij, da bi bile odločitve drugačne od tistih, kot so bile na sejah nadzornega sveta, s katerih zapise še zmeraj hranimo v redakciji. Tu ni več dileme, nadzor poslovanja v Muri je bil slab ali drugače: odločitve nadzornikov so bile ob informacijah, ki so jih dobivali od šeste seje nadzornega sveta v letu 2001 naprej, slabe, pa četudi naj bi bile strokovno dobro pripravljene s svetovalnimi storitvami specializiranega in s tem najbolj kompetentnega podjetja za delovanje nadzornih svetov v državi Sociusa. Kljub tej kvaliteti je šlo za slab nadzor in to je težko priznati Res je šla stara uprava, z njo pa bi moral oditi tudi nadzorni svet. Kajti gledano v tej luči, ima Mladina prav, ko zapiše: ».. nakar po dveh mandatih (kot vse kaže) slabega nadzora zamenjajo upravo, najdejo vsi skupaj, nova uprava in stari nadzorni svet, genialno rešitev v državni pomoči.«Pa pustimo novo upravo, v tem trenutku je pomembno nekaj drugega, namreč, če bo država pomoč dala, in očitno jo bo, se pred nadzorni svet postavlja - ne samo pred državne organe - pomembna naloga, namreč nadzor, kako bo ta pomoč uporabljena, ali za pokrivanje tekočih likvidnostnih problemov in za plače ali pa za prestrukturiranje podjetja. In, ko smo na tej točki, se ob delu nadzornega sveta v preteklosti, klj- ub dobri študijski p0^ ni nezakonita, da se razblini vsa njegova a* st. Če lastniki nimajo niso zahtevali izrnlw ne, kjer bi obravnavan zornega sveta, hibi ° . no, da nadzorni s*1« J sam. . Zaračunane stotf 1 ™ jevega Sociusa namto 'J pa četudi bo kdo ^'''1 majhen znesek, dejsm1 stopal v interesu zai® ' in s tem dobrega P05^ 1«. re, ampak v svojem kem interesu svojim podjetjem . JlV/Jlin j-rv—j- / ri - djetjem.ki m« te n’;w^| ne bo rekel, d;i l|rt^ ne bo rekel, da Sledita pritiskov pok ‘ J r* je v preteklosti odhajal po nasvete W* pohvalil, če ne < kabineta, kjer je Albin Promotion z vlogo za predelavo gum spet v Len Ker gume niso nevaren odpadek, odločb v rokah upravne enote Občinski odlok o prepovedi uničevanju »tujih« odpadk^ Družba Elektro invest, hči družbe Murafin, lastnica Elektromateriala V ozadju pripojitev Murafin, družba za finančne storitve in svetovanje iz Murske Sobote, je prenesla ‘T8-od-stotni lastniški delež v lenda vskem podjetju Elektromate-rial na svojo hčerinsko družbo za poslovne storitve Elektro invest, d. o. o. Štefan Martinec, direktor Murafina, ki bo direk torske naloge opravljal tudi v novoustanovljeni družbi, je povedal, da je to posledica poslovne odločitve, da vsak projekt družbe vodijo posebej, in še, da naj bi bila ta odločitev usklajena z nadzornim svetom oziroma skupščino družbe Elektromaterial. Toda po neuradnih informacijah naj ne bi šlo zgolj za prenos lastništva, ampak za namen, pripojiti podjetje Elektromaterial k hčerinski družbi Murafina. Dobro obveščeni tudi vedo povedati, da direktor podjetja Elektromaterial Štefan Šoš postopkov za pripojitev ne želi speljati, saj bi bilo s tem odplačilo kredita za nakup podjetja Elektromaterial s strani družbe Murafin, ki se je zgodil letos februarja, preloženo na hčerinsko družbo in s tem po pripojitvi tudi na podjetje Elektromaterial. Če Štefan Šoš pri predvidenem scenariju pripojitve ne bo želel sodelovati, lahko pričakujemo, da ga bo po navodilu večinskega lastnika nadzorni svet zamenjal Nadzorni svet družbe Elektromaterial s člani Slavkom Roga-nom, Viktorjem Šbulom in Stanislavom Sobočanom, ki zastopa zaposlene. na zadnji seji o takšnih potezah še ni razpravljal in ne odločal Na mizi so tako imeli le revidirano letno poročilo o lanskem poslovanju, obravnavali pa so tudi informacijo o poslovanju v prvih treh mesecih m pripravah na ustanovitev invalidskega podjetja. Sodeč po razpravi naj bi bila zakl jučna ocena nadzornega sveta ali preveritveno poročilo o poslovanju, ki ga bo obravnavala tudi skupščina, pozitivna. Na predlog večinskega lastnika in v soglasju z upravo družbe pa bodo na dnevni red skupščine, ki bo predvidoma julija, uvrstili tudi predlog sklepa o ustanovitvi sklada lastnih delnic dražbe, ki lahko obsega največ deset odstotkov vrednosti osnovnega kapitala družbe. Dražba Elektro invest, d. o. o., je bila po sklepu Okrožnega sodišča Murska Sobota vpisana v register " dražb kot novoustanovljena dru žba osemnajstega marca 2003, kot ustanovitelji pa so navedeni Murafin, dražba za finančne storitve m svetovanje, d o. o., iz Murske Sobote z osnovnim vložkom 40 milijonov tolarjev ter 13 M REFIN, finančne storitve in posredovanje, d. o o., z 10-milijonskim vložkom. Družba Elektro invest je kot svojo dejavnost vpisala finančni zakup (lizing), pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom, organizacijo izvedbe nepremičninskih projektov za trg, trgovanje z lastnimi nepremičninami, dajanje lastnih nepremičnin v najem, dejavnost agencij za posredništvo v prometu z nepremičninami, upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi in še drage poslovne dejavnosti Majda Horvat Lendavska upravna enota je dobila 22. maja v odločanje vlogo podjetja Albin Promotion za izdajo lokacijskega dovoljenja za spremembo namembnosti objekta v industrijskem kompleksu Nafte Lendava, kjer bi predelovali rabljene odpadne gume. Odstopilo jim jo je ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki je s sklepom ustavilo svoj postopek odločanja, saj je podjetje iz projekta umaknilo predelavo rabljenih motornih, strojnih in mazalnih olj, ki sodijo v skupino nevarnih odpadkov, in je ostala le predelava gum, gume pa po klasifikaciji ne sodijo med nevarne odpadke Upravna enota Lendava je namreč sredi januarja 2002 odločanje o lokacijskem dovoljenju za načrtovani projekt zaradi odloka o do- ločitvi objektov in naprav ter posegov v prostor za posebno nevarne odpadke predala ministrstvu Ministrstvo za okolje je torej odločanje o projektih podjetja Albin Promotion preložilo na lokalno raven. Čeprav je podjetju že na začetku pogledalo skozi prste pri izdaji dovoljenja za zbiranje odpadnih gum in je to potem gume kopičilo več kot eno leto, kolikor je imelo začasno dovoljenje, nato pa brez vsakršnega dovoljenja začelo še s poskusno prede-lovo v strešnike in povrh vsega zaradi luken j v predpisih glede premičnosti naprav za to tudi dobilo dovoljenje države Sedaj je na potezi lendavska upravna enota, ki pa najverjetneje ne bo mogla mimo še vedno veljavnega občinskega odloka, ki jasno pravi, da ne dovoljuje skladiščenja, odlaganja, sežiganja ati kakršnegakoli drugega uničevanja tistih odpad- kov, ki ne nastajaj0 Upravne enote Lc° .. ski svetniki v ga sprejeli prav z J o b varu je j o pred ^1' dobnimi načrti za P padkov v Lendavi^^p V Podjetje Ub'" torej sedaj moral0 y J so gume odpade^ območju te. To pa ne bo. .ti^ so jih vozili z J vsakomur jasn°' 1000 ton gum, " že nakopičili.,1£ -UdO »lokalno« pobra« ‘ dar pa je zgodba P na Brencla zani tih pravnih / nekdo iz ozadja v sc f stavlja figure, 1 pričakujemo ■ presenečenja Selitev železnice? Medved jim je priporočal premislek VMestu Gornja Padfir> ^^1 Pnčani, da so sedanj •' 'r . jri sto in prebivalce i^' Pst. Takšno stance Mo se je porodila i<* / Postajo umal II naj bi v prihodnje r / bi ago, saj je tudi pr°-, v I kot sedanji v sredis '1l bi se interesi po o ' ‘ h4^71 Prog s sosednjo Avs- ' ‘ Progo speljali t Vi niškem mostu tudi P I namenom jeiiupanAon^n^ tudi direktorja Agenck ' '1 ,*/1 s sedežem nad spremembam ■ *' j I Po njegovem jeza / se ukine proga alir Poročal jim je, u r' enkrat premislijo. 7.VV7 kot so sedaj, teza ou-jr 1 nikakor ne koristijo K 0 USTNIK L 5junij 2003 GOSPODARSTVO BIOTERME Mala Nedelja že gradijo letos brez 'i kopalne sezone 3 ?red kratkim Pridobil gradbeno dovoljenje, Vegrad in t pa že gradijo nove goriške toplice 0il launklja i noro zdravili • 'Anju Slovenskih g°" g.bo, |t v preteklosti ime-Wral«Ko®aWšče Moravci, ^’’-nipaaiOTEHMl Mala ^Ija je vredna -tih tulliio 1 nttieno dovoljenje so dohi-projekte je naredil hišni _ Altani Mriindr and oz. Anji^ '9nWič Gre za kompleks nov s predracun- I Kv/^f^^Lot 420 mi- 1P, Gradbeni del tlenje (pogodbo so sklenili z njimi, gre pa prav tako za kompenzacijski posel), ti pa so si našli podizvajalca Gradbeništvo Lendava. Za bazensko tehniko je odgovorna firma BWT iz Gradca v Avstriji; ta del investicije bodo poskušali pokriti s posojili.Da bodo poravnali vse obveznosti, ki so jih prevzeli z nakupom kopališča s termalno vodo sredi Slovenskih goric, morajo še do konca leta plačati krajevni skupnosti okrog 25 milijonov tolarjev; skupni znesek je bil več kot 92 milijonov tolarjev, je povedal direktor Se-grapa iz Ljutomera Miran Blago-vič in dodal, da ta cena ni nobena skrivnost, kakor trdijo nekateri. Podpisniki pogodbe so bili poleg sedanjega lastnika tudi Občina Ljutomer in krajevna skupnost. Čeprav ima Segrap trenutno »manjše finančne težave«, pa to po zagotovitvi direktorja Blagovica ne bo vplivalo na gradnjo termalnega kopališča, saj imajo to gradnjo že »pokrito«. Ta čas gradijo tudi cesto v do- v lil. 1'H» ■ ! ■ . — J W ' . »—« ■ 11- je za BIOTERME Mala Nedelja sicer izgubljena, vendarso prepričani, da bodo izgubljeno hitra k ^jainr. p letu. Izvajalec gradbenih del za ljutomersko gradbeno podjetje Segrap je Vegrad iz Velenja " ^vari h“n'' Lendava. Ta čas gradijo spojnico v velikosti 35 X 7 metrov. Po končani gradnji bo vodnih ratnih metrov poto; jure zauneker Ižini 0,5 km, ki je nekakšen »kompenzacijski posel« z občino v obliki nadomestila komunalne opreme; predračunska vrednost te gradnje je okrog 15 milijonov. »Mi financiramo tisto, kar bi morala občina, vemo pa, da teh sredstev trenutno nima, zato smo se odločili, da bomo to naredili za vnaprej. Ni prijetno, če pridejo kopala s tiste strani, pa bo še makadam. Vemo sicer, da letošnje kopalne sezone ne bomo uspeli ujeti, saj se nam bo ta gradbeni del zavlekel do septembra. Bodo pa bazeni do začetka prihodnje kopalne sezone prav gotovo pripravljeni« Izdatnost sedanje vrtine je do 7 litrov na sekundo s temperaturo do 45 stopinj. Pripravljeni so tudi na novo izdatnejšo vrtino, ko bo to potrebno. Prav ta čas se o morebitni novi vrtini dogovarjajo z Nafto Geotermom, prav gotovo bo to nujno, če se bodo odločili za gradnjo zaprtega bazenskega kompleksa. ('£ pa bo prišlo tudi do gradnje tretje gradbene faze - to je gradnje hotela - pa bodo prav gotovo iskali partnerje iz turističnega gospodarstva, ker so na tem področju kadrovsko šibki. Bernarda B. Peček "liho; * *n° jamo si je ogledala ekološka patrulja • ^snaževalce prijavili policiji Bal. . b| . -ouoa za čisto pd ni'7'’111iMtahdco v V" v- iv,i purnijo djta u&' xuptT neznanega rim 4' 1 "dVaftanV' n1 odpadkov v na polju "te d 'nu* L-ipa ht Turnišče in ogrozil P°’ A« 4 milita pobuda se-\M ''''VnvV\a še pisno pri' m,?’ pobudo pa si je 'hi -1 V1U gratwiztiiio gl'' G, vk"Viška patrulja ’•,IV 'L"ir.,šVih gibanj slo ?'• kiVoobčiniktna-kv''Wla način njene ce 1 'vn so si jamo z vzt.-odpadki ogledali 't je odvaža-' it ‘' MomoM. s m kzia 'G Gz' ’ BVMct'iila, ki ne sodi »V ' M-Vt’ ' n ^'"‘"''tyadkns- lotila ob-V •'•■»ta ?""w' '° ‘n ' «‘i karoseriji že '’% ^'n''1 'Bdi Uvuuke ’L h.s' ',rtr,mtHin; Mvd stn ' 4 ?1 'bv m g* d«’ ''•'V 'ili'* '' ''*’•” B' v sosc-'•ir, ' •». l\ m vse do Ot- Občina je gramozno jamo, v katero jc vozila več kot dvajset let sežigat odpad tudi turniška Planika, enkrat že dala očistiti vseh odpadkov, ki so jih leta odlagali v njej, sedaj pa občanom dovoljuje, da tu odlagajo ostanke gradbenega materiala in odpadke s polj, kar potem občasno dajo poravnati. Kako je to videti in kaj vse ljudje dejansko odlagajo v jamo, pred katero tudi ni nobene opozorilne table o prepovedi, dokazuje fotografija, mnenje ekologov o tem, ki ga za izvršni odbor ZEG podpisuje Karel Lipič, pa bodo poslali tudi medijem. * * 7 ■ ■ — —-i Dogajanja na Ljubljanski borzi Nižje vrednosti vseh borznih indeksov Tudi za obdobje, ki ga spremljamo v tem prispevku, je značilno nihanje vrednosti najpomembnejših borznih indeksov, v primerjavi s prejšnjo sredo (28. maja) pa so bile predvčeraj (3. junija) vrednosti vseh borznih indeksov nižje. Tako se je SBI 20 v torek ustavil pri vrednosti 3.162,14 tolarja (28. maja 3-168,73 tolarja), indeks investicijskih skladov je bil vreden 2-597,72 tolarja (28. maja 2.633,05 tolarja), borzni indeks obveznic 114,25 tolarja (28. maja 114,47 tolarja), medtem ko je vrednost indeksa prostega trga padla na 2.608,56 tolarja (28. maja 2.638,36 tolarja). Tudi trgovanje je bilo skromno, saj so v sredo (28. maja) zabeležili le 896 milijonov tolarjev prometa, največji promet (1,7 milijarde tolarja) pa so zabeležili zadnji trgovalni dan prejšnjega tedna. Na organiziranem borznem trgu je bilo v sredo največ prometa z republiškimi obveznicami in sicer 53-, 48. in 39. izdaje, z vsemi pa je bilo sklenjenih za nekaj več kot 308 milijonov tolarjev prometa. Med delnicami so bile najprometnejše Mercatorjeve (35,5 milijona tolarjev) ob malenkostno nižjem tečaju, sledile so delnice Pivovarne Laško z 22,2 milijona tolarjev (-0,27 odstotka), delnice Krke z 19,2 milijona tolarjev in pri 0,07 odstotka višjem tečaju, delnice Gorenja so bile pri prometu 18,6 milijona tolarja dražje za 0,73 odstotka, za 0,94 odstotka so se pri prometu 13,1 milijona tojarjev podražile delnice Luke Koper, z delnicami Save pa so sklenili za 11,5 milijona tolarja poslov (+0,01 odstotka). Na prostem trgu so bile zaradi dveh aplikacijskih poslov s svežnjem najprometnejše delnice Cinkarne Celje (186,0 milijona tolarjev), sledile pa so obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje s 119 milijoni tolarjev prometa. Tudi v četrtek se je veliko trgovalo s svežnji, saj je bilo z njimi sklenjenih za 904 milijone tolarjev poslov, skupni promet na vseh trgih pa je znašal 1,266 milijarde tolarjev. V borzni kotaciji je bilo z republiškimi obveznicami 48., 53-, 50. in 38. izdaje sklenjenih za 555 milijonov tolarjev kupčij, med delnicami pa so bile s 25,4 milijona tolarjev najprometnejše Krkine, ki SO se pocenile za 0,25 odstotka. Za 0,36 odstotka se je znižal tudi tečaj Mercatorjevih delnic (22,2 milijona tolarja), medtem ko so se Petrolove delnice pocenile za 0,24 odstotka (14,2 milijona tolarja). Druge delnice niso presegle prometa desetih milijonov tolarjev. V znamenju svežnjev je bil tudi prosti trg, največji promet pa je predstavljal sveženj delnic PID a Triglav Steber (161,2 milijona tolarja). Že drugi dan zapored so se z minimalno vrednostjo najbolj podražile delnice Tovarne sladkorja Ormož, ki so bile v sredo dražje za 107,44 in v četrtek za 34,45 odstotka. Pri petkovem skupnem prometu 1,7 milijarde tolarja so predstavljali dobro polovico vrednosti vseh poslov svežnji, dve tretjini kupčij pašo sklenili na organiziranem borznem trgu. Tu se je največ trgovalo z delnicami Dela Prodaje, s katerimi je bilo sklenjenih za 565 milijonov tolarjev poslov, posel pa je obsegal 11.55 odstotka celotne izdaje. Za te delnice naj bi se zanimala predvsem DZS, investitorji pa špekulirajo o možnosti objave ponudbe za prevzem. Po prometu so z 214,5 milijona tolarja sledile delnice Gorenja, ki so se podražile za 0,12 odstotka, z delnicami Save je bilo za 16,6 miliiona tolarjev prometa (+0,09 odstotka), z delni cami Krke, ki so se pocenile za 0,79 odstotka, pa za 13,7 milijona tolarjev prometa Promet z drugimi delnicami ni presegel 10 milijonov tolarjev. Prvi dan v tem tednu so vsi borzni indeksi z izjemo borznega indeksa obveznic izgubili vrednost, najbolj indeks investicijskih skladov, ki je bil manjvreden za 0,78 odstotka. Dobri dve tretjini vseh poslov sta bili sklenjeni s svežnji, in to predvsem z obveznicami, med delnicami pa so bile najprometnejše Mercatorjeve s 34,2 milijona tolarjev, njihov tečaj pa se je znižal za 1,06 odstotka. So se pa v povprečju kar za 9,57 odstotka podražile delnice Dela Prodaje, s katerimi so sklenili za 26,4 milijona tolarjev poslov Po prometu so sledile delnice Krke s 26,2 milijona tolarjev, njihov tečaj pa je porasel za 0,59 odstotka. Na prostem trgu so s 157,7 milijona tolarjev prometa prednjačile delnice PID-a Zvon 2 (+1,98 odstotka). V torek so bile v borzni kotaciji najprometnejše delnice Abanke Vipa 6. izdaje, s katerimi je bil sklenjen sveženj za 458,7 milijona tolarjev Med delnicami so bile z 211,4 milijona tolarjev najprometnejše Krkine, njihov tečaj pa se je povišal za 0,68 odstotka. Sledile so Merkurjeve delnice z 22,4 milijona tolarjev prometa pri 3,32 odstotka višjem tečaju, z delnicami Pivovarne Laško pa je bilo sklenjenih za 21,2 milijona tolarjev poslov pri 1,01 odstotka nižjem tečaju Zaradi imenovanja nove petčlanske uprave je bilo trgovanje z delnicami Gorenja večino dneva ustavljeno. Ludvik Kovač (IZ)BRANO 5-junij 2003-ffil I barometer Ivan Kramberger: 4.5.1936-7.6.1992 »Moral« je umreti, sicer... V soboto, 7. junija 2003, mineva 11 let od smrti dobrotnika in predsedniškega kandidata Ivana Krambergeija od Negove. Klonil je na predvolilnem shodu vJurovskem Dolu. Marjan Gujt s svojim podjetjem Minicom. ki zaposluje dvanajst delavcev, zaseda sedemintrideseto mesto med sto največjimi slovenskimi podjetji po dobičku s področja informacijskih tehnologij. tev, ki so bile 20. aprila 1990, je s 58,6 odstotka zmagal Milan Kučan, dr, Jože Pučnik pa je dobil 41,4 odstotka glasov. Naslednje volitve, tedaj že za predsednika R Slovenije, so Leonardo F. Peklar, predsednik nadzornega sveta Mure, si je dal 17. januarja letošnjega teta poravnati dolg v višini 11 milijonov tolarjev. Ta sc je nabral v letih 2001 in 2002 za svetovanje in vodenje skupščin Mure, ki jih je pripravljalo Peklarjevo podjetje Socius. Gre za najbolj občutljivi leti Mure, kar samo potrjuje, da je Peklar vedel, za kaj gre. Življenjepis Ivana Krambergerja je bralcem v glavnem bolj ali manj znan. Rodil se je 4. maja 1936. leta na Ženjaku viničarskima staršema, ki sta sicer imela enajst otrok, Ivan pa je bil deveti po vrsti. Doma je bilo premalo kruha za vse, zato je že kot otrok moral iti služit za pastirja. Pozneje je postal dimnikar in nekaj časa delal v tem poklicu, nato pa ga je zamikalo v svet in je ilegalno odšel v Avstrijo pozneje v Nemčijo, kjer je v začetku delal raz na »umazana« dela, čez čas pa se je zaposlil v mehanični delavnici in postal inovator. Odločilna je bila zaposlitev v bolnišnici v Duisburgu, kjer so mu omogočili usposobitev za dializnega tehnika in potem je naredil ducat izboljšav na dializ- nih aparatih, zato je dobil tudi večkrat nagrade. V Nemčiji je opozarjal tudi na revne ljudi in organiziral dobrodelne akcije. Enako je delal tudi v takratni Jugoslaviji. ko je podarjal bolnišnicam dializne aparate, zdravila... »Zdiktiral« je tudi tekste za več svojih knjig, ki jih je prodajal na svojih dobrodelnih, pozneje pa tudi na političnih shodih. Svojo popularnost je prvič »unovčil« v volilni kampanji 1990, ko je kandidiral za predsednika predsedstva R Slovenije. Bili so štirje kandidati, ki so v prvem krogu volitev 8. aprila 1990. dobili naslednje število glasov: Milan Kučan (ZKS-SDP) 44,4 odstotka, dr Jože Pučnik (Demos) 26,6 odstotka, Ivan Kramberger (neodvisen kandidat) 18,5 odstotka, Marko Demšar (ZSMS-LS) 10,5 odstotka V drugem krogu voli- bile 6. decembra 1992. Tudi v tej volilni kampanji je sodeloval Ivan Kramberger in kar dobro mu je kazalo, a se je žal uresničila njegova slutnja, ki jo je večkrat omenjal: ubili me bodo. In to se je potem res zgodilo 7. junija 1992. leta ob 18.40, ko je nanj streljal, tako je razsodilo sodišče, vinjen kmet in lovec Rotar iz Jurovskega Dola. Razblinile so se Krambergerjeve ambicije da bi morda postal predsednik Slovenije Dobrotnik in predsedniški kandidat Ivan Kramberger iz Negove zdaj že enajsto leto mirno spi svoj sen na negovskem pokopališču, čeprav si je nekoč želel (in si dal postaviti celo grobnico), da bi bil pokopan v bližini hiše ob Negovskem jezeru, kjer sta z ženo Marjeto ink* stišče in kamor so 1 dobrotnikovi smrti I dje iz različnih krajev S’ J Zdaj gostilna ne posluje da vdova - kot smo vW pisali - pa živi svoje n partnerjem in ima z ui® j roka. Ivanovi otroci rasli in so si po svoje. J Ijenje Krambergerjevi*^ medtem odslužil Laze11,'’ in zavil se je v ns SH B j prepričani, da ■ Bergerju za politični Ne morejo verjeti, ni morilec- streljal iseg.lt dcM th lllt samo zato, ker ga mi f ■ I našati « Nekdo (kdo?)I ne mogel dovoliti, dl e j niji še naprej (posebnež), se šel poiti®1 ral glasove strankam,11 ’ pa (reši nas, o Gospo celo zmagal ali pi ^1'1 prav pn vrhu _ BI Dobro je storiti - dobro Franc Cipot, moravski župan, si je na zadnji seji privoščil dokaj nizek nivo komunikacije (celo na ravni oseb mh žalitev) s svetnikom Janezom Škaličem Ta je zahteval opravičilo, sicer bo zadoščenje iskal na sodišču Mira Rebrmk Žižek in člani gledališke skupine Ivana Kavčiča iz Ljutomera so se tudi letos prebili prav v vrh slovenskih amaterskih gledaliških skupin in na Linhartovem srečanju v Domžalah niso razočarali. Štefan Šoš, direktor Elektro-materiala, je šele sedaj ugotovil, v kakšno past je padel pri lastniških transferjih Eiektro-matertala. Tako se odločno uprl nameri da bi Elektroma-terial sam poplačat nakup, ki ga je speljal Štefan Martinac skozi pajkovo mrežo Murafi-na ti ]( K P it P 4 ši P K Pl 01 ta h di E hi Sh PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Nova ponudba V Poštni banki Slovenije so s prvim junijem znižali obrestne mere pri potrošniških kreditih. Obrestne mere pri kratkoročnih kreditih so znižali za 0,25 do 0,45 odstotne točke, pri dolgoročnih pa za 0,3 do 0,4 odstotne točke. Komitenti lahko najamejo potrošniški kredit z maksimalno odplačilno dobo 84 mesecev in stanovanjski kredit z odplačilno dobo 180 mesecev. Zavarovanje potrošniških kreditov je mogoče s plačilom zavarovalne premije ali z dvema kreditno sposobnima porokoma, zavarovanje stanovanjskih kreditov pa tudi z zastavo nepremičnine ali vrednostnih papirjev. Kredit lahko najamejo tako komitenti banke kot tudi nekom itenti. Obrestne mere pri stanovanjskih kreditih so za komitente O.5 odstotne točke nižje kot za nekomiten-te banke. Obrestne mere potrošniških kreditov pa so enake tako za komitente kot nekomitente. Višina kredita je odvisna od odplačilne sjx>sobnosti kreditojemalca in oblike zavarovanja kredita. Najvišji možen znesek kredita je odvisen od proste višine plače ali pokojnine. Višina anuitete lahko sega do ene tretjine mesečne plače ali pokojnine kreditojemalca. Ob sklenitvi kreditne pogodbe do 36 mesecev je najnižja mesečna anuiteta 8.000 SIT, za kredite, sklenjene za 37 mesecev in več, pa znaša najnižja mesečna anuiteta Ib.OOOSIT. Da bi komitentom olajšali najemanje kratkoročnih kreditov v Poštni banki Slovenije, ponujajo tako imenovane hitre kredite. Hitri kredit v banki odobrijo do I 2 mesecev do višine 500.000 SIT. Za najetje hitrega kredita komitentu oz. kreditojemalcu ni treba potrjevati prošnje in odstopne izjave ter upravno-izplačilne prepovedi pri delodajalcu, prav tako ni treba predložiti plačilnih list, kar precej zmanjša potreben čas in trud, ki ga je treba vložiti pri najemanju kredita. Kreditojemalci se lahko za najem kredita oglasijo na vsaki od 550 pošt, v komercialnih centrih banke v Ljubljani in Mariboru ter v predstavništvu v Kranju. Pretresljivo SMS-sporočilo Gornjeradgonska policista rešila enaindvajsetletnika Enaindvajsetletni fant iz Ra-denec se je v nedeljskem jutru odločil, da si bo vzel življenje. O tem je poslal svojemu dekletu SMS-sporoČilo, ki pa je o nameri brž obvestilo policijo na številko 113. Začela se je akcija poskusa rešitve mladega življenja. Iskali so ga starši, sorodniki, dekle ... pa tudi patrulja PP Gornja Radgona v sestavi Boris Časar in Boštjan Živko, ki sta po krajšem iskanju fanta našla v bližini reke Mure Mirno je sedel v avtu, motor je bil v teku, od izpušne cevi pa je bila speljana cev v notranjost avtomobila Policista sta cev brž odstranila in fanta spravila na svež zrak, nato pa je zanj poskrbelo osebje zdravstvenega doma iz Gornje Radgone. Skromna radgonska policista (Boris je v službi 14 let, Boštjan pa 8 let) je komandir r gona Boris Rakuša-posebno priznanje, vita, da sta le opravi Rešitelja: »Le svoje delo sva opravljala...«- Foto: 0. B. h S 1 i; t s PLIN = PRIJAZEN 080 22 66 PETROL V Kobilju o infrastrukturi in pripombah NO V znamenju gradnje mostu in ceste V teh dneh se bosta na Kobilju začeli gradnja Sabolovega mosta in obnova ceste od cerkve do gramoznice. Investicijska vrednost novega beton-•’ skega mosta je 12 milijonov tolarjev, obnova lokalne ceste pa 21 milijonov tolarjev. Oba projekta sta skupaj vredna 33 milijonov tolarjev. Kar 73 odstotkov financira Ministrstvo za okolje in prostor, preostalih 23 odstotkov pa bo prispevala občina. Tako cesta kot Sa-bolov most naj bi bila končana do konca junija. S tema dvema investicijama bo infrastruktura v občini zaokrožena, manjka jim edino vodovodno omrežje. Glede na Finančno in izvedbeno zahtevnost projekta bo ta investicija v prihodnjih letih prioritetna. To je opredeljeno tudi v Razvojnem programu-občine Kobilje za obdobje 2003 do 2006, kjer sta^v celoti opredeljena projekt oskrbe z vodo in način izvedbe. Sicer pa so na zadnji seji občinskega sveta z manjšimi popra- vki sprejeli še Odlok o občinskih cestah. Kot je povedal župan, so v lanskem letu namenjali veliko pozornost infrastrukturi, med drugim so obnovili brv, naredili nov lesen most in nekaj cest, tako da so v občini bistveni problemi infrastrukture v glavnem rešeni. Sprejeli so tudi zaključni račun za lansko leto, nekoliko pa se je zapletlo pri poročilu nadzornega odbora. Ta je v svojem poročilu med drugim zapisat, da so podrobneje pregledali plačevanje najemnin v športnem objektu in ugotovili, da trije najemniki niso plačali najemnine že pol leta, ter predlagali izterjavo dolga. Pri obračunu potnih stroškov ugotavljajo, da ni priloženih in izpolnjenih zakonsko predpisanih nalogov za službena potovanja. Menijo, da so posamezna službena potovanja neutemeljena. Po njihovem mnenju tudi pri blagajniških izplačilih ni razvidna namembnost, prav tako pa nista razvidni namembnost in višina sredstev pri izplačilih posameznim Športnim funkcionarjem, prete- žno svetnikom- '• dotacije društ^^* deljene v skladu r-■ računom za let° ■ • župan Pavel podano tudi obrazložitev poll:np remeljemh pu^'r L” in izplačanih sre*- ,|(J P membnost ni N' 1 / v lanskem letu 1 „(> občine in jih Nt ■ dnjih štirih >‘| J tl'.' V plačila bi mora' ' j dokazati in argutn^ j mljivo je, da NO111 pf-^ kolikšna sredst* občinska drustv ■ kako NO ni vsa društva »n P' fl, r prejeli toliko •sre' gun’’ navedeno v prOf „ * . je.dasobih"11^ lanskem letu :-:A i .nhioi k a.' j* bilo za dva nastal zaradi .n / plačila države v - ;1 / nov tolarjev.*pjtX S i WSTHIK r 5-junij 2003 (IZ)BRANO R domačija 2003 Znova smo Bo OS I M. Sobota tretjič med najboljšimi? ____________9 barometer med vami ' ^iprvo ° ’n zacvetijo travniki, ko na drevesih j kijivu *n ^abko na vrtovih naberemo prvo ze-pricako-’ na$a ^othislja odpravi na teren. V velikem J ju-a 1J Smo’ saiw zavedamo, da bomo na naših po J Uliti h veliko novega. Veliko novih domačij * podeželju naS ^a na naš* P0*’1 Mnogi ljudje na našem - “^orja S° ^Ol novi svcl°vL ki nam odpirajo široka 1 šihsfarj» ' ’' ’ Pa z veseljem obiščemo tudi nekaj na-ili v *n Prijateljev. Tako nenapovedani bomo * Pr* ajzah " ‘J,'u up Ker nam to dovolite, se vam že Tnli|t| . I'1 hkrati opravičujem. - Obojno : "iJ11"'za,llm,v i*1 pester spisek krajev ter družin, ki L P°Rvilo 1 lako na levem kot desnem bregu reke Mure. N- ' nc ki j zan i m i v i h ko šč kov našega Pomurja, k a- 'l| ^’»'ričije še ni stopila«. Teh sc še posebno veseli-?^feiotXU^i,ri1 11,1 ie d:llLl’(>|1 ila bi' cdch. k|e ■.,na, domačija, povem pa vam lahko, da je prijav za ’kitiJčegjv llluriu' nidi sedem prijav za specialiteto z kdj in šest prijav za obnovljeno hišo. Podelili pa bomo ' iJl v«,' k'' »rigrad ljudem, ki na kakršen koti način iz-okolju. jjH v1 »Sobote nega več« Imajo tudi konkretne predloge oz. pobude Bili so in ostajajo veliki ljudje. Tako se je glasilo letošnje geslo razpisa Turistične zveze Slovenije na temo Turizmu pomaga lastna glava. In to je bilo kot nalašč dobra priložnost za raziskovalno nalogo, ki so se je lotili člani turističnega krožka na Osnovni šoli I Murska Sobota z mentorico Nevenko Novak - Sušeč. Vsekakor je bil in ostaja velik človek v našem okolju tudi.lože Kološa - Kološ, ki se je rodil leta 1920 v Murski Soboti, umrl pa leta 1998 v Kopru, kamor se je preselil z ženo Piroško leta 1959 V turističnem krožku na OŠ I so se odločili, da podrobneje spoznajo njegov življenjepis in še zlasti delo - fotografsko ustvarjanje na temo Murska Sobota nekoč. Raziskovalno nalogo so naslovili Jože Kološa - Kološ: Sobote nega več. To je namreč dejal Kološa sam ob izidu svoje monografije in dodal: »Srečen san, ka san napravo tej par slik* Večino njegovih dragocenih fotografij so člani turističnega krožka »vključili« (udi v raziskovalno nalogo. Prav tako so dodali nekatere konkretne predloge in pobude, kako ohraniti spomin na življenje in delo znanega rojaka - ureditev Kološeve spominske sobe v Hartnerjevi vili in odkritje njegovega doprsnega kipa pred vilo, poimenovanje ene od ulic v Murski Soboti, razpis natečaja za izbor najlepše fotografije, naravoslovni dan na temo Fotografija nekoč in danes ter Kolo seva delavnica za mlade fotografe. Da so s svojo raziskovalno nalogo naredili nekaj posebnega oz. dobrega, se je izkazalo na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, saj so zasedli 1. mesto, in to se je potrdilo tudi na državnem tekmovanju na Vranskem, kjer so prejeli zlato medaljo. Za to priložnost so naštudirali tudi krajši dramski prizor z naslovom Jože Kološa -Kološ, v katerem na duhovit način pripovedujejo, kako ga je žena Piroška učila voziti avto. Lahko se zgodi, da bodo med najboljšimi tudi na državnem srečanju Zveze organizacij za tehnično kulturo To bi si vsekakor zaslužili Ivan Vizjak, bivši direktor Pomurske investicijske družbe, je pred leti, ko je skupaj ali pod pokroviteljstvom Triglavovega pida zamenjal Potrošnikove delnice za Ži-vilove, zatrjeval, da gre za dober posel z dobrimi učinki v Pomurju, danes pa skupaj z drugimi lastniki prodaja Živila, katerih direktor je o tem podjetju pred tednom povedal vse najboljše. Jože Graj i'1 I* : Nastop članov turističnega krožka OŠ l na državnem-tekmovanju na Vranskem. P t- '’POVr^'^0^, ,l*di letos ostala is la, imamo pa nekaj pridobi-111 IJujm '* Vrsl° 1° sc na ,crtn opravlja1110 Šm Hisar Er okoli sla odgovorna za kmetijstvo, Melita Varga l|re in vrt. za etnologijo Boštjan Rous in Nataša ' 1 -uJ* ' ‘ arb,lektii ro Robert Smodiš, Tanjo Buzeti pa "’■ni iti , p 1,11111" vrtu 111 v hlevu pride na krožnik. Sama pa lctos v ul C'U ’ "<,m dnevu naredimo kar največ, ^ojem । "" aktlic izbiramo domačijo in ne več kmetijo, bi,]111 laj širs 1 1 s u e m o samo na j večje h iše, naj bogatejši li h le- ' Ma .. "m dušo, ki jo imajo ljudje, ki živijo na I. šnb k t hh l potrkamo na vrata, začudeno pogleda, 1,1 ■ ■■:, J' r 1 ravn° na njegova vrata, ko pa ima sosed več ... t''11 velikosti. Ravno pri lakih ljudeh ugotovimo, Tjr ^sk, ^riva v njihovi prijaznosti in gostoljubnosti, in 1%; 1 im/'ne zR°di »a vasi, da tudi sami ne bi bili zraven. 1 ' zjj, , J' l111 nekaterih že bili, mnoge smo že spoznali, °kTn j, J mu. potrkali tudi na vaša vrata. Prihodnjič ° Poteka naša akcija. L‘H k J’ A.Nana Rituper Rodež 17. TURISTIČNI * FESTIVAL Angela Novak, ravnateljica tretje osnovne Šole, je ostala edina kandidatka, ki se pote guje za ravnateljsko mesto na tretji osnovni šoli v Mur ski Soboti. Kljub pogojem za upokojitev je ta še ne zanima. I* if ■ F ji * t t I I Ford v Krog » ht i..t Pomurskega društva za cerebralno paralizo s- za vse j® ^rokein MR*** Ma/ "" vSe, ki .."kti, ^^^Ujcpe- 'tv d ? 'na/ kta '1 ■. j- .........- ^5, želeli in |la 1 v doma Vr*za cere- čem okolju. Tako so v običajni vrtec in osnovne šote vpisali prve otroke s cerebralno paralizo, saj so na Osnovni šoli lil v Murski soboti ob sodelovanju staršev, šole, ministrstva in občine zagotovili razmere za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Sedaj je ta možnost dana že na več osnovnih šolah po Pomurju, tej potrebi pa že sledijo tudi nekatere srednje šole. Pred dvema letoma je Pomursko društvo za cerebralno paralizo skupaj z Zvezo obnovilo najete prostore v Lendavski ulici 25 v Murski Soboti za delovanje Var-stveno-dclovnega centra Sonček in za delo društva, tako da sedaj v njih lahko pripravljajo izobraževanja za starše in prirejajo različna družabna srečanja. »Skušamo postati organizacija, ki ho prepoznavna po storitvah, ki jih bodo uporabljali ljudje z različnimi lastnostmi, predvsem pa tisti s telesnimi, intelektualnimi, senzornimi in drugačnimi ovirami, ali pa ti-sti, ki sc počutijo diskriminirane,« so zapisali v zloženki, ki so jo pripravili ob okrogli obletnici društva, ta pa sovpada z aktivnostmi ob evropskem letu invalidov. Rdeča nit vseh pa je odpravljali ovire, da sc bodo invalidi lažje vključevali v običajno okolje in življenje. M. H. DOBITNIKI NAGRAD NA ŽRE BANJU V BTC-ju 31.05.2003 Dobitnica glavne nagrade avtomobila Ford Fiesta, ambiente 1,31 MARIJA VARGA, Dobelska ul. 9, KROG, MURSKA SOBOTA Dobitniki manjših nagrad: 1. MIKROVALOVNA PEČICA LG MB 395TDRAG0 PENTEK, OTOVCI 84, MAČKOVCI 2. SESALNIK ROWENTA RS 005KAJAČEH, ORMOŠKA 11, UU T0MER 3. MINI PEČICA TEFAL VISION 700JASMINA HORVAT, ZORANA VELNARJA 42A. MURSKA SOBOTA 4 KAVNI AVTOMAT TEFAL-MAE-STRIA 1500MIHAELA ČIRIČ, UL. PETRA ŠOŠTERIČA 11, VERŽEJ 5. KOSILNICA NA NITKO IKRA RT 3003 DAVLADO KERČMAR, ČIKEČKA VAS 51, PROSENJAKOVCI NAGRAJENCEM ČESTITAMO! Ernest Ebenšpanger se je z izvolitvijo novega upravnega odbora OGZS Murska Sobota umaknil iz aktivnega gospodarskega življenja Edini stik z gospodarstvom, ki ga je Še ohranil, je priprava vlog za kmetijske subvencije za njive, ki jih obdeluje LD Bakovci. V soboto so pred BTC-cityjem izžrebali že sedmi avto po vrsti, ki ga BTC podarja svojim zvestim obiskovalcem. Za dobro razpoloženje so poskrbele Vesele Štajerke, ki so poleg močnega sonca dodobra ogrele številno občinstvo. Prav gotovo je bila najbolj srečna gospa MARIJA VARGA iz Kroga, ki se je domov odpeljala z novo, svojo fiesto. 'PLINOHRAM = PRIHRANEK 1 PLINOSTAVNO! 080 22 66 www.petrol.si PETROL Alojz Benkovič je že drugič organiziral dan župnije v Beltincih in tako tesneje povezal levo in desno stran prometno obremenjene magistralne ceste. Drago Legen, veržejski zupan, kljub finančni suši uspešno krmari veržejsko občino in uresničuje zastavljene cilje, kar so mu krajani tudi priznali ob občinskem prazniku. 10 O TEM IN ONEM 5. junij 2003-VESfl Bili so poklicni župani Kaj delajo sedaj? Na zadnjih volitvah se je v pomurskih občinah zamenjalo sedem županov, med njimi tudi trije poklicni, ki so znova kandidirali, a niso bili izvoljeni. Zanimalo nas je, kako so si le ti medtem uredili svoj status oz. gmotni položaj. Alojz Flegar, nekdanji župan Občine Tišine, je bil, kot mu je pripadalo po zakonu do 17. marca na plačilni listi tišinske občine. Župan je bil tudi v prejšnjem mandat- Pince ■ Tomyiszentmiklos Temeljni kamen za skupno kanalizacijo Projekt Slovenije in Madžarske bo podprla EU Anketa Odkrivanje in delt nadarjenimi učeni nem obdobju, tako da je njegovo delovno mesto v OŠ Tišina »mirovalo« osem let. Zaradi tega bi se seveda težko takoj vključil nazaj v delo kot učitelj. Medtem je bilo njegovo delovno mesto namreč zasedeno. Dalo pa bi se urediti, da bi se »aktiviral« z novim šolskim letom, to je od 1. septembra, vendar je vprašanje, ali bi bilo to dobro glede na to, da bo s 1. januarjem izpolnil pogoje za upokojitev. Vse torej kaže, da bo do takrat ostal na spisku zavoda za zaposlovanje kot prejemnik nadomestila za (začasno) brezposelnost. Štefan Prša je bil na plačilni listi Občine Velika Polana do 8. marca 2003- Kot smo Prvi meter cevi za skupni kanalizacijski sistem in čistilno napravo na obmejnem območju so tik ob mejnem prehodu Pince - Tornyisze-ntmiklos na madžarski strani družno zakopavali glavni minister urada predsednika Republike Madžarske Peter Kiss, Marko Slokar, državni sekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ter župana sosednjih občin Tornyiszentmiklos Laszlo Szak in Lendave Anton Ba-lažek. Simbolnemu dejanju in položitvi temeljnega kamna so prisostvovali tudi veleposlaniki in poslanci obeh držav ter številni drugi gostje. Gre za skupni projekt v okviru CBS programa Phare, ki so ga na Madžarskem poimenovali Za izboljšanje skupnega življenjskega prostora. Na skupno omrežje se bo priključilo šest vasi z madžarske strani ter tri, Pince, Pin-ce-Marof in Benica, s slovenske, skupna čistilna naprava pa bo v Lovasziju na Madžarskem Gradnjo v vrednosti 300 tisoč evrov za vsako državo finančno podpira EU, razliko pa bosta morali prispevati lokalni skupnosti oziroma državi. Spodbudno je, da v zadnjih letih naraščajo aktivnosti, ■ po osnovnih šolah dajejo več pozornosti učencem, h dpovprečne sposobnosti oz. nadarjenost za dol ocen1 F Tako so na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci organih®* soboto tudi prvo sobotno šolo za (identificirane) nad«l*| ce, ki jo izvajajo v okviru projekta Odkrivanje in delo z11 j mi učenci v devetletni šoli. V tem projektu sodeluj6 Prežihovega Voranca Bistrica. Učenci 8 in 9. razreda, F > P a i a ¥ V 0 riczinuvcga venama Bistrica, uccnci n m 7- • “ xd ma naravoslovje, so raziskovali naravno dediščino v ° okolici, drugi udeleženci pa so imeli kreativne delava*' si rkulturalnost med ljudmi, Kreativno učenje, Spoznaj«® ž a bomo lažje odločali in Oglas za nas je pot do uspehi J MARIJA HORVAT, koordinatorka sobotne šole: »Ta F J » JVLMUu — obveza devetletnea 1 g šole Bila sera na J It nju, na katerem je & o njeno, da pretani i za nadarjene uč। 1 j ti začutila tudi sama1" Sl zvedeli, si medtem še ni uspel najti stalne zaposlitve, prav tako pa m »aktiviral« svojega nekdanjega sitotiska kot zasebni podjetnik Dela pa pogodbeno kot zavarovalni zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo LINDPLAST v Lendavi, ki opravlja svoje storitve za zavarovalnico Merkur. Miha Vodenik bi sc verjetno lahko zaposlil pri družinski firmi na Meleh (izdelava plastične embalaže), ki jo vodi sin Miha, vendar nam je potrdil in- formacijo, da bo 16. julija letos izpolnil pogoj - štirideset let delovne dobe - za upokojitev. Na plačilni listi Občine Gornja Radgona pa je bit do 19 marca letos. Jože Graj Po načrtih naj bi projekt dokončali novembra 2004, s tem da Slovenska stran zanj še nima pripravljenega finančnega načrta. Čeprav so objavo mednarodnega razpisa za izvedbo tudi tega projekta pri lendavski Komunali napovedovali že lani, ob tem da v Lendavi ob podpori evropskih sredstev ISPA že poteka gradnja 56 kilometrov kanalizacijskega omrežja, pa je pri projektu, za katerega se je z naše strani dogovarjalo prejšnje vodstvo lendavske občine, še kar ne- kaj dilem. Sedaj jih bodo morali rešiti tako s slovenskim ministrstvom kot madžarsko stranjo. Kijub temu naj bi se tudi na slovenski strani gradnja začela prav kmalu, je bil ob svojem nagovoru optimističen Marko Slokar, predvidoma prihodnje leto. Po okvirnih izračunih bi morala lendavska občina zanjo zagotoviti 1,2 milijona evrov, vrednost naložbe na madžarski strani pa naj bi bila 1,1 milijarde forintov. M. H. začutita tuui pa je postalo to teljski zbor Medji se dogovoril^ da 0 r telj ugotovim^ ; ucenca -močnejša r to je tista, za katera^, je nadarjen. Opra^ . - . razgovore s starši zaradi psihološkega testiranja 011»“ Starši so morali namreč podpisati soglasja. Na Črenso* d od 4. do 9. razreda evidentirali in testirali devetjnš stih področjih, na katerih so -močnejši«, kot na tistih, P f se pokažejo njihove pomanjkljivosti. Lahko trdim. . botna šola za identificirane nadarjene učence zelo do 3 | ESTER DRAŽNIK, 7. razred (devetletka) OŠ FOT* pa je postalo to celjski zbor. tl Prihodnost se izplača 080 30 30 www.stovenica.si Ob 10, obietnic* vam zavarovalniška hiša SLOVENICA pri sklenitvi Fondpolice podari 10 % dodal ne zavarovalne i/sote za dobo 10 tel. Fond polica je oblika življenjskega zavarovanja za primer doživetja in smrti, vezanega na posebne vzajemne sklade Galileo. Rastko in KD Bond. S sklenitvijo Fondpolice hkrati dosežete dva cilja zavarovalno zaščito in plemenitenje vrednosti vašega premoženja. PODARIMO VAM VEČ ZAVAROVALNE VSOTE FONDPOLICA ŽM^njsko zavarovanje z varčevanjem v vzajemnih skladih KD SLOVENICA Črenšovci: »V šoli za učence smo delali katere smo zapisi sebi, intervjuvalis«1 / šali svoja gesla, sina za življenje / rjene pa sem se uvfi ker sem odlična uC£^' gla semževeč”' _ ■ tov na tekmovanji« Jj? Vegovo prizna0^’ riznafp’ in priznanje. M .n Ti ma ,. sem bila tudi na c- MIRJANA JANEV, 5. razred OS Bistrica: »Mene posebej ' sbeno področje kitaro in flavto. Oha, sbeno šolo in imil'1’ J nadaljevala Violi* mi je bilo zanimivo® k Pogovarjali smo s , _ nih odnosih, prijaj -' mislim, da je tudi 1 |' no za uspeh v ‘ '_,-4 mojimi dosedanj«. ' I lahko omenim ■ '5’ j značke, priznanji < I matematičnem ■' j bronasto Vegovo priznanje in več športnih medalj « ■p'J IVO BOHNEC, 5. razred OŠ Črenšovci: »Mene p0^ likovno sevo in glasbi « se uvrstil med !l t)i^ ce zaradi dobo*’ a F1, in osvojenih Prl' jr sem srebrno s0' vanje v raziskov« . jjo, stota srn na ,'6r'l|. |l t niškega guz^ šolski biolog »' sem tud! Vego^1 priznanje kebS značke.Vtej^Jjrffl da obstajajo različne poti in možnosti za to, da usp*^ j • JURE ZAMUDA, 5. razred OS Prežihovega ^otA u> ■' »Poleg redneša ,' ■' posebej / likovno USD Jr| ! jem glasbeno^' taro V prosti J Šem ke iz paphP’ f jjjil'J sebnemase-bralne značke ’ f govih znanja račun® s-J / semsevklp1* m* J-naslovom iT' bomo lažje odločali. Bilo je zanimivo; spoznal sem 1 telje. t 1 ii ,. fptU' Besediloin r 5. junij 2003 KULTURA Vrhunski umetniki v , Pokrajinskem muzeju I i|l!hF4n_l . d ki |o |e t materhu- p083n;anju za Slavka Tihca, Ferija Kuharja, Otona Polaka, Irene Brunec, Nikolaja Beera, Endreja Gonterja, Jožeta Horvata -Jakija, Franca Mesariča, Igorja Banfija, Ignaca Medena, Rudija Benetika, Kolomana Novaka, Laibach Kunst, Mirka Raj-narja, Sandija Červeka, Zdenke Ham * u‘ “"^^nami kar flnn«--. ’ celo na- ž umetniško antotuL £ “tnetnisko pred občutiji ‘luvn, ^^ndarle posta 'J , "kWi ' |eUHretnina tudi zave- 'r !‘kiVJhk"tftevee5fJ ly al' -,'1Pfodlaii!iUflaPrm,a umetnina v Pa.Z< - Dobr°. da ^u,ia ^ele br .,7, kah’ >e naifi t‘-t c f ludi za nami, ’ emi kremnimi be-'itikuMos in umetno bii V|J,:,r .|-Jt,ip Balažič « razstave staine zbirke ’’••tJiii.i lr|kliv območna . H,, sobota in Kluba ktiinL^ prostorih Po-Murska So-staobisko-še kustosinja in Di* rd .■I’ muzejska svetovalka ter v. d. ravnateljice muzeja Metka Fujs in direktor soboške enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot Izbor del je napravil akademski slikar Sandi Cervek, na razstavi, ki bo za marsikoga preseneče- nje, saj se tukaj skrivajo najeminentnejša imena slovenske likovne scene od povojnih časov do danes, pa so na ogled dela naslednjih umetnikov oz. skupin: Zorana Mušiča, Štefana Galiča, Gustava Gnamuša, Jožeta Denka, Žido, Iva Prančiča, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana, Zmaga Jeraja, Dušana Fišerja, Jožeta Šubica in Roberta Černelča. Razstava je vsekakor vredna ogleda. Čas za to je do 10. avgusta T.K. ž Mmir P. Štefanec-; Jalist za Delovo * >o kresnik /Ti ' ’th-' ।r 11 sanPč pisatelja Vladimira P. Štefaneca, je roman ujed ■ I '"ck|* M6 rečeno, roman o sodobnem sanjaču, razklali J koti,',,- ' ^*zarnosti° ter virtualnostjo modemih tako ^stra. . podob. Njegovo življenje samotarja, novinarja, ki psprem ‘Zan|mivimi, enkratnimi Človeškimi zgodbami«, se nena-k ^alnr. 1 11 ' t/. samotnež Viktor Jelen se zalju- ih tb vraj, sošolke, ki na televiziji reklamira nože Eno ^sliij pr-’’P^oitutih vlog v njegovem življenju odigra njegov (me-' n p,,," Konstantin, proti koncu romana pa se zgodba zasuče ^tt ■ .n J; V^em m«u. ki prispe s paketom. Kljub vsemu se Vik-■ ? Sji je i, ’ nelcako -izvleče« in se znova vrne v svojo čarobno spi- .’ Zapisal sam pisatelj v predstavitvi svojega romana, ° s'ebern'Lu in njegovem soočanju s shizofre- M. V. Sedmi zbornik soboškega muzeja Pomemben družbosloven in humanističen prispevek »V zborniku želimo zbrati prispevke o profesionalnem raziskovalnem delu v Pomurju, vse kar se dogaja na področju družboslovnih in humanitarnih ved ter tega področja,« smo lahko slišali ob predstavitvi zbornika, ki ga vsako drugo leto izdaja Pokrajinski muzej Murska Sobota. Z aktualnimi in dobrimi članki pa sodelujejo soboški muzealci in avtorji, ki pišejo o Pomurju ali prihajajo iz Pomurja. Branko Kerman se v svojem članku ukvarja z redkimi najdbami poznosrednjeveških sekir v Prekmurju. Sledi prispevek Vinka Škafarja o radgonskih kapuci nar jih in njihovem prispevku k ohranjanju slovenščine v tem prostoru. Jože Vugrinec piše o prekmurskih slovenskih protestantskih piscih 18 in 19. stoletja ter nahajališčih njihovih najpomembnejših del. Jožef Smej je predstavil življenje in delo župnika, slovenskega narodnjaka in avtorja številnih člankov dr Mirka Lenaršiča ob njegovi 120-letnici rojstva. Članek Jelke Pšajd In vse je vrag vzel ker so se potrle in propadle pa govori o koritih in krnicah. Franc Kuzmič je obdelal zapisovalce in zbiralce ljudskega blaga in frlic, o čemer je bilo že veliko zapisanega, gradivo pa Še vedno ni popolno. Catalina Banko in Pablo Mouzakis pišeta o slovenskih imigrantih v Argentino v medvojnem obdobju. Zelo aktualen je tudi članek Jasmine latrop o slovenskem nakupovalnem turizmu na Madžarskem, ki se je v zadnjem času zreducial, saj se podobno blago dobi na do mačih trgih. V svojem članku Robert Inhof ugotavlja, da delo akademskega slikarja Nikolaja Beera sodi med izjemna, osredotoči pa se na Beerovo lastno podobo in podobo Kristusa Irena Šavel je napisala poročilo o slikovitih in pomembnih najdiščih izkopavanj pod kotom - jug. V svojem drugem prispevku Jelka Pšajd ugotavlja, da raziskoval ci še vedno niso rekli zadnje besede o doužnjeku in njegovem izvoru. V zborniku so zbrane tudi ocene knjig, ki so izšle v zadnjem času in se dotikajo tega prostora, tokrat pa je Franc Kuzmič predstavil bibliografijo Frana Kovačiča, teologa, zgodovinarja in urednika. A. Nana Ritu per Rodež Koncerta dveh pevskih zborov d *3 d K^Mudskih pevcev pri Mali Nedelji Enajst dikil se je koupat šlo ' d <4 ’ *•“ N" sre-in go- '"trn, ' jR*hl "Mati HJi o»>- ’ k'1'-r Pa sploh ni sla- bo, saj s(m)o se poslušalci tako osredotočili zgolj na petje. Nastopilo je sedem skupin pevcev. Fantje od Male Nedelje so peli Mesec maj in Sinoči je pela, ljudske pevke iz Mostja in Banute Tam, kjer valovi Mura in V lendavski fari en fantič je bil; ljudske pevke iz Melinec so vzbudile pozornost s pesmima Med žitnimi pouli in Dvanajst dikil (deklet) se je koupat šlo; ljudske pevke - ^Si2«ibol^ih Vlomih skupin ki^ ?? Sre^anje odraslih folklornih skupin iz vse-1,1 ki 1111 grajskem dvorišču v Murski Soboti, se flq »bm? D komisij uvrstilo deset folklornih sku-* Orga., ”1 J1 srečanjih pokazale največ. Srečanje je k' ■ /^ada J? i murskosoboške območne izpostave J'Lr,' '^1'iri-, /J kulturne dejavnosti. v v ^Pina Up,na Ljutomer, ki jo vodi Jože Habjanič, .a' ^pie V. ^hhci z vodjo Dragico Kolarič, Folklorna c , i° vodi Slavica Muhič, FS KD Miška Kranjca ■lJ\ ii'h J' h ri '" ? : ^bar, Folklorna skupina KTD Babinci, ki 'u,ki SreČanje so se uvrstili še Folklorno društvo h ' PolkihV'lvan Horvata Bubla iz Radenc pa Popotnik pride čez goro in Kmetič je seme sejal Prisrčne so bile tudi ljudske pevke KD Mura iz Murske Sobote s pesmima K nam jeprišel en mladenec in Leži, leži ravno polje ter ljudske pevke iz Vučje vasi, ki so pele Je pa davi stanca padla in pesem Šmarnica, ki je aktualna v maju, ki je v znamenju šmarnic. Kot gostje pa so dve pesmi zapele ljudske pevke z Zavrča. Predsednik območnega odbora javnega sklada Goran Šoster je v nagovoru dejal, da gre za nastop najboljših skupin iz posameznih pomurskih območij in da ima ljudska pesem zgodovinsko izročilo: ljubezen, naravo, družino... Torej pozitivne vrednote. Ljudska pesem odpre dušo. Pa jo je res, zato dolgotrajni aplavz po odpetih posameznih pesmih, nazadnje pa še priznanja za sodelovanje in seveda: na svidenje na kakem od prihodnjih nastojxiv. Š. S. Ob 40. Osterčevem jubileju so podelili priznanja Ob koncu letošnjega četrtega praznika občine Veržej so ob 40, jubilejnem Osterčevem večeru v tamkajšnji dvorani pripravili kulturno slovesnost, ki je bila posvečena skladatelju Slavko Ostercu. V občini Veržej so še posebno ponosni, da občina živi in diha s kulturo, kajti v kulturnem domu sta urejeni spominski sobi dr. Frana Kovačiča, teologa, zgodovinarja in urednika, ter skladatelja Slavka Osterca. Gre za bogato zapuščino preteklega časa, ki se vsako leto dopolnjuje z novimi gradivi. Ob jubilejem 40. Osterčevem večeru je zbranim spregovoril kot slavnostni govornik državni sekretar ministrstva za kulturo Vojko Stopar, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Pivec pa je ob tej priložnosti čestital občini Veržej za dosedanje kulturne dosežke in podelil Kulturnemu društvu Slavka Osterca Veržej in Zvezi kulturnih društev občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje priznanje Zveze kulturnih društev Slovenije za dosedanje plemenito delo na kulturnem področju v Prlekiji. J. Ž. Mešani pevski zbor Radenska in Moški jievski zbor društva vinogradnikov Goričko sta najprej nastopila v soboški Galeriji, naslednji teden pa v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih; sicer pa so skupaj nastopili že štirikrat Oboji so se predstavili s klasičnim in privlačnim programom predvsem slovenskih zborovskih skladateljev in priredb ljudskih pesmi. Slišali smo tudi prvo izvedbo pesmi Jakoba Ježa Prišel je, ki jo je napisal in podaril prav radenskim pevcem, dve pesmi Sunce mi je zajšlo in Šetala sem pa je priredil nji hov zborovodja Tomaž Kuhar, za ^vinogradnike« pa je pesem Ge san edno dekle meo priredil Ignac Maučec. MoPZ društva vinogradnikov deluje že 5 let in ga vodi Jožef Slaviček, radenskega pa že 20 let Tomaž Kuhar. Slednjemu so se ob koncu koncerta zahvalili njegovi pevci, enako tudi Angeli Sabotin, predstavnici Radenske, za dolgoletno pomoč in svojemu prvemu predsedniku Jožetu Tkalcu. Prireditev je vodila in povezovala Milena Tuta. B. B. L Foto, N. J. Skladi končujejo pomladno sezono -tudi v Ljutomeru Tudi na ljutomerskem območju so se v različnih krajih vrstila območna in medobmočna srečanja ljubiteljskih skupin: gledaliških, plesnih, folklornih, pevskih zborov, otroških, mladinskih in odraslih ter literarne prireditve. Mnogi so se uvrstili na medobmočna srečanja: na medobmočno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin so sc uvrstili otroci iz OŠ Mala Nedelja, na medobomočno srečanje otroških folklornih skupin v Turnišču sta se uvrstili OŠ Cven in Križevci, na medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov so se uvrstile OŠ Križevci, Cezanjevci, Mala Nedelja ter župnija Ljutomer, na medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev pri Mali Nedelji sta se uvrstili KD Mala Nedelja in Vučja vas, na medobmočno srečanje odraslih pevskih zborov v Veržeju MPZ Cven, Orfej Ljutomer, na medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin KTD Babinci in KD DU Ljutomer, na medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev SV Slovenije v Šmartnem na Pohorju pa ljudski pevci iz Bučečovec ter KLJD Janez Čuk iz Vučje vasi Na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin se je po pričakovanju uvrstila gledališka skupina KD Ivana Kavčiča Ljutomer. Z nastopom v Domžalah so bili zadovoljni, je povedala Mira Rebernik Žižek, nagrade pa so tokrat šle v roke mladih gledališčnikov, gimnazijcev iz Maribora in Ljubljane. B. B. L. 5. junij 2003—Vt 12 KADRI Štipendiranje in stimulacije študentom Eni veliko, drugi malo ali nič Različni načini: posebni pravilniki, fundacije ali brez vizij V naši pokrajini je čutiti pomanjkanje znanja in pomanjkanje izobražencev, zato smo se odločili, da povprašamo, kako občine spodbujajo študij in kako si prizadevajo, da bi se naši študentje vračali. Dejstvo je namreč, da stroški izobraževanja postajajo vse višji. To velja Še posebej za vse tiste, ki študirajo, pa niso doma v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Portorožu, kjer so visokošolski oz. univerzitetni programi. Številni ne uspejo dobiti republiške (»socialne«) štipendije, sicer pa z njimi študentje v glavnem ne morejo pokriti vseh stroškov. Bolje se godi Zoisovim Štipendistom (nadarjeni), vendar to štipendijo je težko dobiti in potem obdržati zaradi predpisanih kriterijev. Obstajajo pa še druge možnosti za spodbujanje oz. pomoč pri izobraževanja, in to na občinskih ravneh. Skladi, pravilniki ali druge oblike stimulacij Občina Črenšovci Glede na to, da je v občini ustanovljena Ustanova fundacija Jožefa Klekla st., bo stimuliranje študentov in dijakov potekalo prek te fundacije. Posebnega pravilnika za spodbujanje študija sicer niso sprejeli, razmišljajo pa o tem, da bi več pozornosti posvetili izobraževanju mladih po končani osnovni šoli s stimuliranjem raziskovalnih, maturitetnih in diplomskih nalog ter drugih oblik motiviranja in stimuliranja študentov ter dijakov Občina Dobrovnik Kot soustanovitelji Ustanove Štefana Galiča so v letošnjem proračunu zagotovili 688.000 tolarjev svojega deleža. Iz tega sklada prejemajo štipendije trenutno štirje njihovi štipendisti. Omogočajo in sofinancirajo uidi pripravništvo v občinski upravi, študente pa vključujejo v različne aktivnosti in projekte v občini. Občina Gornja Radgona Radgonska občina sofinancira študentom s stalnim bivališčem v njihovi občini stroške študija v tujini ter udeležbo na strokovnih ekskurzijah in dodatnem izobraževanju. Na podlagi vloge deloma sofinancirajo tudi podiplomski študij Zneski za navedene stimulacije se gibljejo med 50.000 in 100.000 tolarji. Poleg tega je radgonska občina tudi članica Ustanove dr. Antona Trstenjaka Letos so zagotovili v proračunu 250 000 tolarjev za Trstenjakove dneve Občina Kobilje Na občim imajo sprejel pravilnik o stimulaciji študentov svoje občine. Stimulacije podeljujejo za uspešno opravljene izpite na univerzi ali fakulteti RS ali njenih pridruženih članicah Višina se razlikuje glede na stopnjo in kraj študija. Trenutno imajo dvajset študentov. Stimulacija rednim in izrednim študentom za uspešno opravljen izpit za višji in visokošolski program znaša v Murski Soboti po 2000 tolarjev, v Mariboru 3500, Ljubljani 5500 in v Portorožu 6500 tolarjev; za univerzitetni program 5000 v Mariboru, 6500 za Ljubljano in 7000 za Portorož, za podiplomski pa po 7000 za Mursko Soboto, 9000 za Maribor in 11 tisoč tolarjev za izpit v Ljubljani in Portorožu. Izplačila so jeseni, ko študent prinese potrdilo o vpisu v naslednji letnik. Stimulacija se vrne, če študent opusti študij, vendar do sedaj takih primerov niso imeli. Občina Križevci pri Ljutomeru Sprejeli so poseben pravilnik o kadrovskem štipendiranju. Trenutno sta podeljeni dve štipendiji, in sicer v višini zajamčene plače. Opredeljene so tudi stimulacije za uspeh V letošnjem proračunu so zagotovili tudi 120.000 tolarjev »članarine« v Ustanovi dr Antona Trstenjaka. Občina Kuzma Imajo pravilnik o financiranju šolnin študentov ob delu. Pri višini sofinanciranja šolnine se upoštevajo različni kriteriji - socialno stanje prosilca, ali gre za kader, ki je lokalni skupnosti potreben, upoštevata pa se tudi aktivno delovanje v občinskih društvih in uspešnost, poleg tega pa sta pomembna tudi stopnja in kraj Študija. Višina sofinanciranja se določi z rastjo cen povprečne plače v mesecu januarju tekočega leta in je za celo leto enaka. V proračunu imajo za to namenjenih 400 tisoč tolarjev, znesek pa po potrebi z rebalansom uskladijo Trenutno imajo na plačilni listi pet študentov ob delu, rednih Študentov pa za enkrat ne stimulirajo. Občina Lendava Občina Lendava sicer nima sprejetega posebnega pravilnika za spodbujanje študija, kljub temu pa vsako leto zagotovijo v proračunu določena sredstva za spodbujanje izobraževanja mladih. Leta 2000 pa je bila lendavska občina tudi ena od pobudnic za ustanovitev fundacije Ustanova Štefana Galiča - Štefan Galič Alapitvany Prvo leto so v občinskem proračunu zagotovili za izvajanje dejavnosti ustanove 5,6 milijona tolarjev, leta 2001 je znašal njihov delež 1.557,000, lan* 1.870.000 tolarjev, letos pa je predvidenih 1,8 milijona tolarjev. Ustanova Štefana Galiča vsako leto s pomočjo ankete ali kako drugače pridobi informacije o kadrovskih potrebah pravnih oseb v občini ter se na podlagi tega odločijo, koliko štipendij razpišejo in za kakšne poklicne programe. Vsako leto pripravljajo tudi srečanja s štipendisti. Trenutno ima ustanova enaindvajset štipendistov. Občina Ljutomer Ustanovljen je Sklad Viktorja m Julijane Kukovec, ki štipendira Študente medicine. Od ustanovitve sklada do danes je študij medicine uspešno končalo šest študentov. Občina Ljutomer v skladu s Pravilnikom o kadrovskem štipendiranju v občini Ljutomer podeljuje kadrovske štipendije glede na ugotovljene potrebe po strokovnih kadrih na področju družbenih dejavnosti in upravnih organih v občini Kadrovska štipendija obsega osnovno štipendijo in stimulacije glede na doseženi učni uspeh. V letu 2002 so za kadrovske štipendije namenili 2.150.000 tolarjev. V proračunu Občine Ljutomer za leto 2003 so zagotovljena sredstva za kadrovsko štipendiranje v višini 2.300,000 tolarjev. Iz proračuna Občine Ljutomer vsako leto sofinancirajo tudi študij ob delu. V letu 2002 so v ta namen zagotovili 966.668 tolarjev in v letu 2003 1.000.000 tolarjev. Tovrstno pomoč dobijo študentje ob delu, ki so zaposleni na področju družbenih dejavnosti in v občinski upravi, oziroma študentje, ki se izobražujejo, stroški študija pa presegajo njihove finančne zmožnosti. Kadrovski Štipendisti v času počitnic opravijo obvezno prakso, da se seznanijo z dejavnostmi zavodov v občini Ljutomer. Za namen širjenja slovenske kulture, znanstvene, založniške in druge ustvarjalnosti, štipendiranje in varovanje naravne in kulturne dediščine je ustanovljena Ustanova dr Antona Trstenjaka. Ustanova vsako leto razpiše Štipendije za podiplomski študij in sofinanciranje projektov s področja znanosti, gospodarstva, kulture, športa itd. Na razpis se lahko prijavijo kandidati in nosilci projektov z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, lahko pa tudi kandidati iz drugih krajev, če je namen projekta takšen, da bo prispeval k razvoju krajev na navedenem območju. V občini Ljutomer nenehno sodelujejo z mladinskimi in študentskimi društvi pri načrtovanju in izvedbi raznih prireditev in akcij. Omenjena društva imajo na voljo prostore, v katerih izvajajo svoje dejavnosti, pomagamo pa jim tudi z dotacijami. Občina Moravske Toplice Študente iz svoje občine štipendirajo in stimulirajo prek pomurske izobraževalne fundacije Znanje za razvoj PIF. Prek te fundacije dobiva štipendijo deset njihovih študentov. V prejšnjih letih so dajali stimulacije na podlagi opravljenih izpitov, sedaj pa so se odločili, da je bolje prek skupne fundacije. Strinjajo se s politiko, da se nagrajuje tiste študente, ki so dobri in ki so pokazali. da s študijem mislijo resno. Letos so v občinskem proračunu v ta namen odredili 800 tisoč tolarjev, vendar vsota še ni dokončna. Drugo pa je vprašanje, kam z izobraženci, ki se vračajo. Mestna občina Murska Sobota Študente že nekaj let štipendirajo prek Fundacije PIF Znanje za razvoj. V letošnjem poračunu so za štipendiranje namenili 9 milijonov tolarjev. Štipendije pa bodo razpisane šele jeseni. V preteklosti so na mestni občini sofinancirali tudi podiplomski študij in kakšen semester ali letnik v tujini, sedaj pa gre vse to prek fundacije. V mestni občini namenjajo štipendije tudi za deficitarne poklice v osnovnem šolstvu. Trenutno imajo deset štipendistov. ^luacntski žep je ^plitek za krpanje. Občina Odranci V skladu s Pravilnikom o stimulaciji študentov Občine Odranci, ki so ga sprejeli leta 2000, so prvo leto izplačali študentom za opravljene izpite 1.225 611,00 tolarjev, leta 2001 je znašal skupni znesek 2.144.000,00 tolarjev, lani pa 2.029-000,00 tolarjev. Letos je zagotovljeno v proračunu Občine Odranci 2 200.000,00 tolarjev za stimulacije študentom. Le-ti sodelujejo pri pripravi in izvedbi raznih prireditev, prav tako pa so aktivni v društvih. V Odrancih pa se bodo začele aktivnosti v okviru podjetniškega inkubatorja in nekateri projekti, kjer prav tako pričakujejo njihovo sodelovanje. Občim je v interesu, da študentje iz njihovega kraja ostanejo v naši regiji oz. občini ter prinesejo s seboj nova znanja in ideje. Občina Radenci Že leta 1995 so sprejeli pravilnik o štipendiranju dijakov in Študentov iz občine Radenci. Gre za podeljevanje kadrovskih štipendij glede na potrebe v občini. Tako so lani razpisali po eno štipendijo za študij medicine in turizma, trenutno pa imajo štiri štipendiste. Štipendija je določena v višini 70 odstotkov zajamčene plače v R Sloveniji (okrog 35.400 tolarjev), k temu pa dodajajo še stimulacije za uspeh. Občina Razkrižje Občinskega pravilnika o stimulaciji študentov (še) niso sprejeli, to pa ne pomeni, da temu vprašanju ne nanjenjajo pozor-.^osti So namreč ena od članic ' Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ki podeljuje štipendije študentom iz Prlekije, Slovenskih goric in Haloz Tako so bili tudi gostitelj srečanja ob zadnji podelitvi doktorskih nazivov štipendistom iz tega sklada. Finančni delež raz-kriške občine za letos znaša 300 evrov v tolarski vrednosti. Občina Sv. Jurij ob Ščavnici Posebnega pravilnika o stimuliranju študija niso sprejeli in ga tudi še nimajo pripravljenega. Zagotavljajo pa sredstva za delovanje sklada dr. Aniona Trstenjaka. Lani je znašal njihov prispevek 300.000 tolarjev. Glede na potrebe sofinancirajo tudi pri p ravništvoS t u den tov. Občina Turnišče Kot predvideva poseben pravilnik, ki ga nameravajo sprejeti na občinski seji 9 junija, bodo dodeljevali stimulacije tako rednim kot izrednim študentom, le te pa bodo znašale od 4.000 do 5.000 tolarjev za visokošolske programe oziroma od 5.000 do 6.000 tolarjev za univerzitetne programe. Pogoj pri tem bo uspešno opravljen izpit na univerzi ali kateri od pridruženih članic To pa še ni vse, kajti vsakemu, ki bo diplomiral, bodo dodelili stimulacijo v višini petih izpitov ne gle de na kraj in stopnjo študija; v primeru magisterija bo ta višina v vrednosti desetih, ob doktoratu pa petnajstih izpitov. Stimulirajo tudi izredni študij (deficitarne programe) in določena sredstva namenjajo Še za diplomske naloge študentov, če so le-te povezane z občino Turnišče Skupen znesek, ki so ga zagotovili v letošnjem proračunu za te namene, znaša štiri milijone tolarjev. Posamezne štipendije Občina Puconci Trenutno imajo dva štipendista, ki študirata na univerzi, letos pa so za študij podelili dve donaciji v enkratnem znesku. Sicer pa med študenti ni velikega povpraševanja za štipendije. Občina Šalovci Letos so v celoti sofinancirali eno šolnino na Visoki šoli za turizem in menedžment. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, enega pa so izbrali. O drugih štipendijah trenutno ne razmišljajo, vsako leto pa vzamejo na obvezno prakso približno šest praktikantov. Odločitve jih še čakajo Občina Beltinci Do sedaj študentov niso financirali. Ni bilo ne sredstev niti baze podatkov, zato v preteklosti in tudi letos za to niso namenjali sredstev. V prihodnje pa si bodo prizadevali za spodbudnejšo študentsko politiko, vendar se še odločajo, ali bodo podeljevali štipendije ali nagrade za izpite. Občina Cankova Trenutno je na občini precej drugih investicij, zato sredstev in tudi vizije o Štipendiranju nimajo. Študentom omogočajo honorarno in priložnostno delo ali prakso. Trenutno jim pri delu pomaga ena študentka. Občina Gornj'i Petrovci Imajo veliko investicij, zato trenutno nimajo nobenih Šti- pendij. Kolikor se d91 torn omogočajo pr lk Občina Grad Študentov ne Imajo pa na voljo "'jJ za sofinanciranje izobraževanje, na Pr!' čaje tujih jezikov.^ J tečaje in podobno r J delijo 30 odstotkov sti tečaja Zanimanj’1 c i ran j e študija m. Občina Hodoš Ne štipendirajo 1 denta. Omogočajo ................—itndW" okviru svojih j novi prošenj so enkratnih dotacij študentom, kar obravn*1 bri občinski svet. Občina Rog^* J Pravilnika za spo^pr dija nimajo, sofin’^ pravništvo študentu vija jo v občinski up^ ’ ko so sofinanciral* izobraževanje v W) je tako, morebiti p3 hodnje tudi v pravili in sprejeli p0^ , Inik za spodbujanje Občina Tišin’ Nimajo urejene v štipendijske pa pet ali šest Pra ' jr mejo na obvezno praševanja in vl°® »nje pa ni „„1^ Občina Velik’ V letu 2002 šnjih letih Občin’ ni imela posebne® za vzpodbujanje1 mladih Zaradi y."y situacije v letošnj pri prav tako niso i siva za ta n 'i’1 ',etosw pa nameravajo v j sistemsko ured’*' odi « oni d*11 pravilnika ins ‘ vključevanja m;-‘ področij delovanj Občina Veržej Po informaciji' sporočili z Obč’"^^ menjajo določen’ , delovno prakso vilnika o stinuifa p pa zaenkrat še Prav tako ne J/J treznega deleža ^j J vanje Ustanove jp stenjaka. O vsem tehten premisi j» A.NanaR|tl1 ■ K BlIIIK 7 5. junij 2003_ Biki lisaste Pasme 2003 KMETIJSTVO 13 lisaste pasme za osemenjevanje dojilj V Pomurju in na ptujskem območju Odkup mleka nemoten Pomurske mlekarne niso krive za zastoj odkupa v Ljubljanskih mlekarnah ^ec bika STREIBA 720451 I “3 lma 100 % krvi pasme LS Je potomec elitnega ■ ' nilJ Sirti 11 streif iz Nemčije Bik Spiko prenaša na ^irehnU 'lh> beljakovino kappa - kazein AB V Mn»- e testu je priraščal 1.392 g/dan (+63). Njegova mati J ^tiacifi '1 1 !< l|n I'n h i ROMULUS iz Avstrije V maksima! I Mn m ,L ' ':lj " °-1 k8 mleka s 4,36 % ml, masti in 3,68 % ■ f'Wi+nn"1^" :lM za k°bčino mleka je +174 kg, +10 kg J Nniimjei, ’ m* masti, +8 kg beljakovin in +0,07 % beljakovin. D s beljakovine in ml. mast je +25. bika STREiTA 720454 U ?1lUL. ■ aP^frti Inti 9" krvi pasme LS in 3 % RH. Je potomec 'T ^Potoi " ' ~ Streif iz Nemčije. Bik Samar prenaša na I viky i m*eČno beljakovino kappa - kazein AA. 'e potn"'^ lH " Prira^al 1 )68 g/dan (+68). Njegova mati ^dnii v 3 domačeRa bika Bali linija BALBO iz Nemčije. V ’^^beljak ™ " 11 d^la 7-905 kg mleka s 4,25 % ml masti in '' ‘l-^ r ov'n Pomenska vrednost za količino mleka je +575 ' " ■. j, mast‘,-0,l 1 % ml. masti, +15 kg beljakovin in -0,02 % llpni indeks za beljakovine in ml. mast je +46. bika URBANA 720486 i ■ ।, ■ |J liiiio p 'm‘l % krvi Pasnle LS in 7 % RH. Je potomec bika 1 tetino Bik usar prenaša na svoje potomke mlečno ted„AA 1 1 MoM LeStU 'e Pr'ra^ai 1.354 g/dan (+52). Njegova mati ^strtUni <,°macega bika Helij, linija HORROR iz Nemčije. V - ■, y"!: je dosegla 8.033 kg mleka s 4,06 % ml. masti in L ^knit !' ^emens^;< vrednost za količino mleka je +598 ^^iti ’ ^-94 % ml. masti,+18 kg beljakovin in+0,00 % c?'11 Ulžn-?-'11 M beljakovine in ml. mast je +57 h 11 rr! n. 'n'a 190 % k rvj pa sm e 15. J e potomec bika II rb a na, 5 rti prenaša na svoje potomke mlečno beljakovi- i’ "n je priraščal 1 347 g/dan (+45). Njegova mati Doli Ugj,, J ' b'wpfijta iz Avstrije. V maksimalni taktaciji je dosegla ''' ■ ,., . a ■1 + m I m ast i i n 3,60 % bel ja ko vi n. Plemen ska vre-1 ll' ' ।1 ~ kg, +17 kg ml. masti, + 0,27 % ml.masti, + p 111+9,13 % Irci j akovi n. Skup m i nde ks za bel jakov inc 1 n । ■ 'ma 97 % krvi pasme 15 in 3 % RH Je jxitomec bika Ur-' Bik (1 rbit prenaša na svoje potomke mlečno Mjako- i^cPotoe™,' '' priraščal 1.728 g/dan ( + 145). Njegova mati . ! 'i.-1 h|. '' ' " Jč+gi bika Rapid, linija RENNER iz Nemčije, it 1 beli aC,,i ’e d««'Rbi 7 627 kg mleka s 3,47 % ml masti ^1 Plemenska vrednost za količino mleka je +306 Hk<>vin " " I J % ml masti, +3 kg beljakovin in -0,12 % b 'Pni indeks a beljakovint-in ml. mast je +13- lJ J I e ■ S / / j r' * r f । „ ec bika TANGA 120524 ■ SI2||< hk-j i' 1 nL1 lu ,JIU' I s 111J Ž '9 K । f Jr potomec V j1 ^.7"^' I|JI’I' Tomba-Halb iz Nemčije. Bik Tomas pre->•., ' opečno beljakovino kappa - kazein BB P°tomL.. '" ’e priraščal 1.242 g/dan (+18). Njegova mati Hn ^tj^bika Selen, linija SELF iz Nemčije. V mak-N, '■ ni' 08e^a s 600 kg mleka s 4,14 % ml. masti in 3,69 % 'g|J '' H >,, ’ j vrednost za količino mleka je +504 kg, +16 kg ' ^k,’ 51 kn,:ls,i> +13 kg beljakovin in +0,06 % beljakovin. "'9 ' ^^’’vine in ml. masi je +42. । . ka RAD0NA 720438 ^''Oj ij^. ' iu>a 94 % krvi pasme I.S in 6 % RIL Je potomec Vx ' Tiki- 'ld' ’ ®EDAD iz Nemčije Bik Radar prenaša na le beljakovino kappa - kazein AA '4, '"'lili,,, K' priraščal 1 262 g/dan O 14). Njegova mati h / ■11 in c. ,11 11Im I ii i n RADIUS iz Nemčije. V maksi- "*n pu.. 'MT!- 8.467 kg mleka s 3,62 % ml. masti in 3,43 vii| ’Mn „ nskj vrednost za količino mleka je +904 kg, +21 '''dek ni'mast', +24 kg beljakovin in -0,07 % beljako- S ^jokovine in ml mast je +69 ^’iir , , bika PLANHOLBA 720488 K> ^ikto, , 1 ’ krvi pasme LS. Je potomec bika 1’lanhol- ■ ^.‘^kovj., ’ . Nemčije Bik Padok prenaša na svoje potomke fcstu ''"I'4 “ kazein AB. ‘ n' 1.... Priraščal 1.365 g/dan (+61). Njegova mati Drava t* ’tn? ll('Nii' K'1 ll"' bkivnj, linija Streif - Streiter iz Nemčije V ''111 S 193 kg mleka s 3,58 % ml. masti in 3,13 i’Hj ^’^3 'vrcd n<>st za količino mleka je +661 kg, +13 kg , 7 "M, + 12 kg beljakovin in -0,16 % beljakovin. ........I m- 'n :" h °11 '7 Ne" '' krvi pasme 15. Je potomec bika Planholba, li-. ' "i,-' '' '|iii ' B’k Palis prenaša na svoje potomke mlečno n i, ^kaig b' Priraščal 1 539 g dan (+90). Njegova man Drava 1' ■. ■. ’ ‘;" e k j. ' *‘n i ja s, ar iz Češke V ma ksi t nalni lakt aci ji je dose->ti' 111 masti in 3,37 % beljakovin. Plemenska j!l' kg], .J’ K + ’-073 kg, +30 kg ml. masti, -0,21 ‘i. 1 Oi ruj Dkovin in -0,13 beljakovin. Skupni indeks za ^ie+si Sodeč po objavljenem v dnevnih medijih naj bi krivdo za to, da v Ljubljanskih mlekarnah včeraj od rejcev niso prevzeli 800 tisoč litrov mleka, spet skušali prevaliti na Pomurske mlekarne. Iz sporočila Ljubljanskih mlekarn je namreč mogoče razbrati, da je prišlo do ustavitve odkupa v obdobju najvišje sezone, ker je praskama v Murski Soboti v okvari prehod svežega ndeka u a Hrvaško je zaradi pošto-pkov na meji v praksi neizvedljiv, stavka v Avstriji pa onemogoča transport svežega mleka prek meje. Informacijo o okvari praškar nc smo preverili v Pomurskih mlekarnah, kjer nam je direktor Ivo Rotdajč zagotovil, da odkup mleka na njihovem območju poteka nemoteno, tudi predelava mleka v prah poteka normalno, in da to nc more biti vzrok za ustavitev odkupa v Ljubljanskih mlekarnah Pred dvema tednoma je bila praskama v Murski Soboti res v okvari, zdaj predela- va teče nemoteno, predelujejo pa tudi mleko, ki ga prevzemajo od drugih slovenskih mlekarn. Izbruh hruševega ožiga v Sloveniji Ognjevka ogroža sadovnjake Okužba s hruševim ožigom je že povzročila naravno nesrečo V občini Škofja Loka je bila 23. maja ugotovljena okužba s hruševim ožigom ali ogn-jevko, ki jo povzroča bakterija Erwinia amyiovora. To je zelo nevarna rastlinska bolezen, ki je uvrščena na pose ben seznam rastlinskih škodljivih organizmov v Sloveniji in Evropski uniji, za katere veljajo zelo strogi ukrepi eradikacije ob pojavu te bolezni, so v sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bolezen okužujc sadne rastline, zlasti hruške, kutine, jablane ter celo vrsto okrasnih in gozdnih grmovnic, kol so glog, ognjeni Irti in pa nešplja Bolezen povzroča vcncnjc in sušenje poganjkov. cvetov, vej in ob močni okužbi propad celega drevesa ali grma. Bolezen je zelo nevar na gostiicljskim rastlinam, ker jo izredno hitro širijo čebele, ptiči in druge živali ter človek, širi pa sc tudi mehanično, po zraku z vetrom in dežjem. Za njo ni zdravila, kar pomeni da je edini ukrep sekanje in sežiganje okuženih dreves. Ob izbruhu nastane velika gospodarska škoda v kmetijski pridelavi in tudi škoda pri ohranjanju narave, saj sta zaradi pro pada rastlin prizadeta biotska raznovrstnost in videz krajine Zaradi nevarnosti za zdravje rastlin in splošnega varstva pred rastlinskimi boleznimi ki ogrožajo naravo in premoženje, je bila v Uradnem listu RS št. 48/ 03 objavljena Odločba direktorice Uprave za varstvo rastlin in semenarstvo o določitvi mej posebnega nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga. Za zagotavljanje enotnega in usklajenega izvajanja ukrepov v skladu z navedeno odločbo so bila izdana tudi podrobnejša na- V mlečni prah predelujejo tudt mleko iz Ljubljanskih mlekarn, vendar v običajnih količinah, saj predelovalnih zmogljivosti ne morejo povečevati. Izvedeli smo tudi, da naj bi Ljubljanske mlekarne del mleka predelovale v mlečni prah v eni od avstrijskih mlekarn, kar pa zaradi stavke v sosednji državi zdaj ni mogoče. Po naših informacijah naj bi problematiko v Ljubljanskih mlekarnah napihnili, povezana pa je z napovedanim znižanjem izvoznih spodbud ter s problemom prodaje mleka in mlečnih izdelkov. S 1, julijem naj bi se izvozne spodbude slovenskim mlekarjem znižale in se izenači le z evropskimi, kar bo pomenilo precejšen izpad dohodka izvoznikom. Zaradi presežkov slovenski mlekarji izvozijo tretjino odkupljenega mleka da so na tujih trgih lahko konkurenčni, pa jim pomaga država z izvoznimi spodbudami. O napovedanem znižanju izvoznih spodbud so se predstavniki slovenskih mlekarn predvčeraj pogovarjali s kmetijskim ministrom Francem Butom, skupna ocena tega sestanka pa je bila, da je treba vprašanje proizvodnje in prodaje mleka reševati dolgoročno, za to pa je ob sodelovanju države potreben partnerski odnos med proizvajalci in predelovalci. Ludvik Kovač vodila za izvajanje fitosanitarnih ukrepov, zlasti higienskih in sa nacijskih ukrepov ki jih morajo pri .svojem delu upoštevali izvajalci službe za varstvo rastlin v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Imetniki rastlin, pri katerih je bila ugotovljena okužba, morajo takoj poskrbeti za uničenje teh rastlin v skladu z izdanimi navodili. Izbruh v Škofji Loki in okolici je prvi izbruh ognjevke v Sloveniji Celotna fitosanitarna služba se trudi izbruh čim hitreje ome jiii in bolezen zatreti. Vsi fitosanitarni ukrepi so nujni zaradi nevarnosti za zdravje pomembnih gostiteljskih rastlin, ogroženosti narave in premoženja ljudi v Sloveniji. Samo vrednost pridelka jabolk in hrušk iz intenzivnih nasadov v Sloveniji znaša 4 milijarde tolarjev, vrednost drevesničarske pridelave jablan in liru-šk v letu 2002 je bila dodatnih 500 milijonov tolarjev, škoda na kulturni krajini in pri ohranjanju biotske raznovsrtnosti ki jo la hko povzroči hrušev ožig ali og- njevka, pa je neprecenljiva Prizadeta območja si je že ogledal tudi kmetijski minister mag. Franc But, ki je povedal, da je okužba s hruševim ožigom že povzročila naravno nesrečo, povračilo škode za uničena drevesa pa bodo zagotovili iz proračun ministrstva za kmetijstvo. Vse sile pa so sedaj usmerjene v zajezitev bolezni znotraj 10-kilomeirskega območja in preprečitev širjenja na druga pomembna sadjarska območja na Gorenjskem pa tudi Primorskem, Dolenjskem in Štajerskem. L. K. Tumišče: cene pujskov Zadnji četrtek v maju so na sejmu v Turnišču prodajali 14 pujskov, starih do deset tednov in težkih od 20 do 25 kilogramov. Za žival so rejci zahtevali od 8.000 do 9.000 tolarjev, lastnike pa so zamenjali le štirje pujski. Cene sredstev za varstvo rastlin Trgovina Marko Slavič, Ključarovci pri Ljutomeru fungicidi: MPCvsIl: cvprablau i 1/1 790,00 baykton special 1/1 2.130,00 delan 0,1 1.470,00 euparen 1/1 4.070,00 pepeli n 1/1 450,00 rubigan 100 1.380,00 topasec 100 ml 1.220,00 antracol 1/1 1.530,00 antracol combi 1/1 3.700,00 dithane m-45 1/1 1.270,00 folicurew250 100 ml 1.850,00 ridomil gold 1/1 3.720,00 artea 330 ec 1/1 11.590,00 folpan 1/1 2.390,00 insekticidi: actare 40 g 1.520,00 mimk 200 g 2.190,00 pirimor 5g 455,00 karate 100 g 825,00 ortus 0,1 1.310.00 Ch iodane 1/1 2.570,00 reldan 40ec 0,2 1.580,00 demitan 0,2 4.830,00 bulldock 0,21 1390,00 fastaclO% sc 0,11 1.150,00 herbicidi: goltii 1/1 5.950,00 dual gold 11 4.370,00 primextragoldtz 11 2.440,00 stomp 330e 11 1.800,00 frontier 1/1 5.640,00 herbocid 1/1 960.00 treflan ec 0,25 830,00 callisto 480 sc 0,25 6.800,00 močila: pinovit n 1/1 1.420,00 pinuvit k 1/1 1.260,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 5. junij 2003^ Koruznjak - začasna drvarnica Langovi iz Serdice imajo izredno lepo urejeno okolico nove hiše in novega gospodarskega poslopja, ki sta na eni strani občinske ceste, in okolico stare domačije in dvorišča, ki sta na drugi - nasprotni strani ceste; negovane zelenice, veliko rož. vse pospravljeno... in na dvorišču skrbno zložena razkalana drva. Del kurjave pa je gospodar Franc zložil kar v nekdanji kovinski koruznjak. Saj ne da ne bi več pridelovali koruze, ampak način spravila in hranjenja je drugačen: koruzo silirajo. Koruznjaka pa niso odstranili, saj se lahko zgodi, da bodo koruzne storže kdaj spet trgali in jih bo treba shraniti. Dotlej pa se bodo drva v koruznjaku zagotovo dobro posušila. Vse to nam je povedala 80-letna Marija Lang, ki, kot je sama rekla, težko hodi, ampak, ker hoče biti količkaj zdrava - mora hoditi. Preden je nastal tale posnetek, seje »sprehajala« pod brajdami. - Foto: Š. S. Tri nove lipe v Bučečovcih Ena od značilnosti Bučečovec so bile tri dokaj mogočne lipe častitljive starosti. Bile so tudi zaščitene kot naravna dediščina. Ker je kazalo, da jih je čas le preveč prizadel, so se morali odločiti, ali jih temeljito pomladijo (odžagati krošnjm ali pa jih zamenjajo z novimi. Na zboru krajanov so se odločili za nove, za kar si je občina Križevci pri Ljutomeru, ki je tudi sofinancirala nakup in potrebna dela, pridobila soglasje Zavoda za naravno in kulturno dediščino. Dela so zaupali domačemu podjetniku Srečku Hanžekoviču (polaganje tlakovca, izkopi, urejanje okolice), kije pri tem angažiral delavce Damjana, Maria in Srečka. Ob tem so poskrbeli tudi za ureditev avtobusnega postajališča. - J. G. Lujzek s frajtonarico Kje pa so Rdeči tulipani? Rdeči tulipani. Tako se je imenoval ansambel, v katerem je Alojz Šnurer (bolj znan kot Lujzek) igral na harmoniko, Jože Bot jak na trobento, Viktor Kos na bariton, Karel Baranja na kitaro in Štefan Botjak na klarinet. V tej zasedbi so delovali, pravilneje igrali šest let, potem pa so šli vsak svojo pot. Lujzek Šnurer, ki sem ga obiska! na njegovi in ženini kmetiji v Korovcih pri Cankovi, je zelo ko-munikativem in že po nekaj besedah sva si bila na »ti«. Sploh pa potem, ko sva nekaj malega popila in ko je v vrtno uto, kjer smo se »skrili« pred soncem (ves čas je bila zraven tudi muzikantova zelo prijazna in uvidevna žena), prinese! frajtonarico in zaigral nekaj melodij. Lujzek je šolani muzikant, saj je konča! triletno nižjo glasbeno šolo v Murski Soboti Njegovi učitelji so bili Lukač, Šuklar in Grlec. Učil se je predvsem igranja na klavirsko harmoniko. Ko pa so Rdeči tulipani razpadli, je igral Še z nekaj pajdaši, Gospodovega leta 1083 - od takrat je zdaj že okroglih 20 let - pa se je osamosvojil. Kupil je frajtonarico oziroma prostotonsko harmoniko, ki mu je življenjska spremljevalka, enako kot zakonska žena »Vidiš, da sem zelo vesel človek. Muzikant pač mora biti tak. Ne le, da igram, ampak tudi pojem in pripovedujem šale. Veliko sem igral na gostijah in videl mladoporočence, kako radi so se imeli, zdaj pa ugotavljam, da se jih je tretjina že ločila. Mnogi so prišli na hitro skupaj in po nekaj letih narazen; nekateri pa so se preprosto »morali« poročiti. ker se je mudilo...» Lujzek je seveda mislil na skorajšnji porod Zdaj je gostij malo. Je pa nekaj več drugih praznovanj: abrahamov, praznovanja godov in rojstnih Franc Zupan iz Ihove Hitlerja je »okrog prinesel« Posledice pa so ostale Na kratko I Beltinci je naslovita na oba prošnjo o uvrstitvi večnamenske dvori’ Ihova, vasica na meji med občinama Gornja Radgona in Benedikt v Slovenskih goricah, sestoji iz dveh delov: Spodnje Ihove, ki je na nizki »terasi« nad Ihovskim potokom, in Zgornje Ihove, ki je na slemenu. Oba dela imata še svoja zaselka: Gomile in Ihovsiti Vrh, med njima pa teče glavna cesta I. reda Maribor-Murska Sobota. Devetinosemdesetletni Franc Zupan živi v spodni Ihovi 45, v bližini zaselka Gomile. Tam naj bi bilo nekoč tudi pokopališče. Za svoja leta (in tudi glede na poškodbo) se še kar dobro drži. Drugače je z ženo Elizabeto, ki je deset let mlajša, a žal bolna Pri njiju živi nečak. Na kmetiji, ki meri skupaj z gozdom osem hektarjev, redijo šest glav goveda in nekaj svinj Kmetiji se je nekoč reklo Hanjžičevi. Mimo je vodila pomembna cesta in imeli so pekarno ter gostilno. Franc je sin Janeza in Marije, ki se je v Ihovo omožila iz Črešnjevec, imela pa sta štiri otroke. Franc, ki je bil najstarejši, se je 1937. leta poročil domov in vzel za ženo Marijo, ki pa je 1939. leta med porodom umrla; preživel pa je sin, ki zdaj živi v Švici. Leta 1943 se je Franc znova poročil z že omenjeno Elizabeto. Rodili so se jima: tri hčerke in sin Vsi so odšli z doma in si ustvarili družine, zato tmata Zupanova devet vnukov in tudi sedem pravnukov. Tako njuni otroci, njihovi zakonski partnerji, vnuki in pravnuki radi obiskujejo očeta in mater oziroma dedka in babico. Prav ob mojem obisku je bilo kar nekaj sorodnikov, ki so »generalno* čistili in urejali stanovanje. Franc Zupan je ob delu na kmetiji in občasnih zaposlitvah na cesti, v gozdu, na žagi... uspeval najti čas tudi za delo, ki je omogočalo napredek kraja Veliko let je bil v raznih odborih. Tako tudi v odboru za elektrifikacijo vasi, napeljavo vodovoda, telefonijo, urejanje cest in tako naprej. Vselej ni šlo gladko. Na primer, ko so se odločali za vaški vodovod, niso bili takoj vsi vaščani »za«; ko pa je pritisnila suša in so vodnjaki ostali brez vode, so pristopili še omahljivci, celo priganjali so odbornike, naj pospešijo napeljavo Lojzek Šnurer iz Korovec s svojo frajtonarico, ki jo je - zaradi slikanja za časopis - tokrat raztegnil (in seveda zaigral) vdo-mači vrtni hišici, kjer je bila pogrnjena miza. - Foto: Š. S. dnevov, potem so slovesnosti obhajil, birm, konfir-macij... Vabijo ga tudi na turistične kmetije, da s harmoniko razveseljuje domačine, predvsem pa izletnike. Da pa ne bi kdo mislil, da mu gre predvsem za denar, naj zapišem, kar je povedala njegova žena: »Brez muzike ne more biti in igral bi, četudi ne bi nič zaslužil.* Ker pa Lujzek Šnurer iz Korovec spila tako, da se razneži sleherno srce, se z nobene/ešte ne vrača brez penez. Drugače pa je seveda tedaj, ko igra na kaki dobrodelni prireditvi. Dobričina je tale Lujzek Nečesa pa le ne razumem: le zakaj neki sva potem, ko sva pri njem spila nekaj kozarčkov, morala na špricer še v bližnjo gostilno. To je bil tudi njegov pogoj za objavo tega članka. Š. S. tincih v občinskih j Ker gre za investicijo^ občinskega pomeni '1 v njej lahko potekilti^ prireditve, few n C'i gledaliških skupino predviden plp za predvajanje iu odgovor pozitiven ji je bilo, da bo top^'^ investicijo občini soH la v 70-odstomeffl^': ostalih 30 odstotkov?" de na KS Beltinci.-^ Franc Zupan iz Ihove se je uspel izogniti fronti m je ostal živ. Po vojni je bil vrsto let vaški aktivist, zato je dobil tudi nekaj moralnih priznanj. - Foto; Š. S. Že nekaj časa živi Franc Zupan bolj umirjeno življenje. Spomini mu seveda uhajajo tudi v mlajša teta, ko je bito velikokrat tudi hudo, saj je bila velika revščina, ni bilo kaj obuti in otroci so hodili bosi ne le naokoli, ampak tudi v šolo, na romanja... Redno vojaščino (Še za časa stare Jugoslavije seveda, saj je generacija iz 1914.) je služil 1937. leta Skopju. Franca Zupana pa sem tudi vprašal, kako je bilo med drugo svetovno vojno. »Hitlerja sem okrog prinesel,« je odgovoril. Potem sem »vrtal«, kaj neki to pomeni. Bil je sila skrivnosten. Nazadnje pa sem le zvedel, da si je, potem ko so ga vpoklicali v nemško vojsko sam poškodoval žilo na nogi, zato se je izogni! zanesljivi smrti na fronti Njegov sovaščan, s katerim sta šla na zdravniški pregled, ker sta se oba prej hote poškodovala, je bil na komisiji sprejet, oditi je moral v vojsko in je padel. Franc Zupan je ostal doma, vendar je moral med vojno hoditi kopat strelske jarke. Zaradi samopoškodbe na nogi pa ima še zdaj bolečine. Živi pa le’ Štefan Sobočan Sveti Jurij Po delitveni ' ■Jj J d a njo občino Gornji . pripada občini W » Ščavnici tudi enak11 * vanje v Porabski uho ’’ nji Radgoni. Grez>} 1, tnih metrov velik01! I nje, ki je bilo eno^ Zdaj se je kot ponuhtr1 J vila Jožefa Pušnik,^ j vljena kupiti omeni1 . vanje. Po najnovcp ■ je to stanovanjc milijona tolarjev, o' 'd razpisu pa 3,5»^ i jev M J, Radenci Kolesarska ga društva pripravila dva ■' ratona. Prvi - jf. Term Banovci' H sta, drugi - 23- "L#-src-pa bo 24.^1 nizatorjiptN^'^jv । ■ tos še več koles^U*. ( bilo lani, ko so ji" J raj 1.600. Ob letošnje"1 prazniku obč,ne j F* juniju bodo j 0 ličij: naziv plaketo občine občine. (F. KO ti Dobra novica Dijaki krvodajalci Kar 42 dijakov in šest učiteljev radenske Srednje šole za gostinstvo in turizem je pred kratkim prvič darovalo kri na oddelku za transfuzijo bolnišnice v Rakičanu pri Murski Soboti. Sekretarka OZ RK Gornja Radgona Davorka Makovec je povedala, da so prijetno presenečeni nad odzivom, še zlasti ob dejstvu, da gre za dijake in dijakinje, ki so že pred dopolnjeno starostjo 18 let, kar je meja, ko lahko mladina daruje kri, sodelovali v človekoljubni akciji in zato je upanje, da bodo v prihodnje redni krvodajalci. Ob tem pa je še pozitivno, da se je mladim pridružilo tudi nekaj njihovih učiteljev. OB. Usposabljanje za Civilno zaščito r Okrog 120 udeležencev ekip prve medicinske pomoči i dporo Civilne zaščite (CZ) pri Mestni občini Murska Sobota s'1 tekmovalo v dajanju prve pomoči ponesrečencem in vzpo^ * ter preverjanju aktiviranja pripadnikov CZ prek telefonov, IX, pi g vpijanju ar\u vnanja pupauumu v Vi. pivn Med trinajstimi ekipami so pokazale največ znanja in '-/j PMP izNemČavec, nato pa ekipi iz Markišavec in Ral tka-, **1^|c ^Pisalv knji- W6. i novejše zgodo rd n/v iwi ncm' - .. Pad!a Ju8°slavijo in /i & ie 11 "' 2avzela Fikšin-^raih ’ pnkliučena nem- % -J* £'!uZ..d"aprik^ '^d -i/' plovno vojno in številk bRo v vasi 62 hi-daqr 1360 pre- t^Šnm xP1’e “Oljenih le J>bivalŠci R ks Približno ' Razvoj zadnjih .k'14^' h so veliko Rušili ''C10 °bnovili ali ■ v Fikšincih "^'n,zknezom J de|u)e ■ sicer pa je upo Stki S %. r Že on, daVn" usta- ■ 2d^d"PrVi,e- ^avtobusu- W?^J:?,ersosi ‘2namenito-I lun p.'/4'Freudi L ^ 0 )' 1 h ^tudi na- ŠKas—» Ma, ,kl Zavodi ’'1^1 uj" BMntkTla. Pro X,;1' % L ■ ^1 Se bodo ^■2'-m k. m°r(JKo.) Predsednik PGD Fikšinci Bojan Maček je povedal, da so vodstvo gasilskega društva pomladili. Janez Ciger (na desni) deluje že vrsto let v vaškem odboru. Želi si kaj več denarja od občine, da bi nadaljevali z modernizacijo cest, zlasti obmejne. Foto: Foto: Š. S. kojem dimnikar, in Bojanom Mačkom, ki je predsednik gasilskega društva, po poklicu pa je voznik motornih vozil, ta čas avtobusa. Prvi je povedal, da so v zadnjih nekaj letih asfaltirali dva kilometra vaških cest. Nanizal je tudi novejše asfaltirane odseke v smeri domačij: Matije Gjerkeša, Feliksa Gomboca, Antona Zri-tna, Franca Bunderle in v zaselku Huncberg. Še vedno pa ostaja tri kilometre makadama. Predvsem bi bilo treba čimprej modernizirati obmejno cesti Ger-linci-Kram aro vci. V Fikšincih so štiri leta gradili in naposled uredili pokopališko vežico, ki pa se od podobnih v drugi krajih vseeno razlikuje, saj je etažna. V pritličju, ki je povsem v zemlji, so garaža in sanita- Prošnja za dež Rok«, ki delajo Pravo delo, so bolj svete od ustnic, ki molijo. Mnogi v teh dneh s pogledom iščemo oblake in upamo na dež. Toda nebo je sinje modro, kdaj pa kdaj sled letal na nebu zariše kriz. Križ čez samouničevalno početje precejšnjega števila Zemljanov. Ko pa so se že začeli zbirati redki oblaki, ko je zavel veter, se je pričela agonija z naslovom »Pred dežjem je dobro poškropiti«. Desant traktorjev je začel svoj uničevalni pohod nad plevel m druge Škodljivce, kajti vsakdanji kruh je treba zastrupiti, če hočemo, da ga sploh imamo Oblaki so se zgubili, dve, tri dežne kaplje pa so nas spomnile na čase, ko je bil dež Še dosegljiva dobrina. Najbolj absurden primer človeške avrodestruktivnosti pa sem doživela ob ravnanju človeka, obolelega za rakom, s cevko v nosu in grlu, mogoče je bil na prazničnem koneetedenskem izhodu iz bolnišnice, kako je zaradi izčrpavajoče bolezni mukoma škropil pšenico. Koliko bolečine si mora člo vek ustvariti, za koliko novimi boleznimi bo treba umirati, da bo človek dopustil v sebi Božji mir? Kača Eve ni zapeljala z jabolkom, ampak z nožem, ki ga je rije, v etaži pa prostori za dva pokojnika, sanitarije in drugo. Na prostoru pred vežico so položili tlakovce, okoli pokopališča pa je treba narediti novo ograjo. Bojan Maček pa je pripovedoval o gasilcih. Njihovo vodstvo so pomladili. Društvo ima 35 članov. Lani so dobili nov avto Peugeot Boxer in prikolico zanj, na kateri lahko vozijo gasilsko brizgalno. Imajo celo tri, povrh pa eno ročno. Gasilci bi radi obnovili staro šolsko poslopje iz leta 1895. Po razpadu zadruge ga je nekdanja občina Murska Sobota dodelila v upravljanje gasilcem in preostalim društvom oziroma organizacijam v Fikšincih. V kraju sicer delujeta tudi športno društvo Bodočnost, Eva dala Adamu, ker se ji je zahotelo krzna in usnja, Adam pa žrtve po »guljenju ni zavrgel, ampak jo je pohrustal. Torej ni šlo za sad z drevesa spoznanja, ampak za žensko nečimrnost in požrešnost, meso in kri sta omra-čila um, ki tak še zmeraj vlada svetu. Izvirni greh je torej začetek ubijanja in konzumiranja mesa, kajti če ne bi bilo hlevov s privezi, ki niso drugega kot čakalnice na srurt, tolikšne porabe vode za živinorejo ... bi bil na Zemlji Raj, tako pa je še zmeraj solzna dolina. Začuden je bil sosed mojih sorodnikov, ki me je opazoval dopoldan, opoldan, zato je popoldan prišel kar k meni na njivo, posejano s piro, ki sem jo plela. Kot pravi kavalir je prinesel s sabo vino in sok, toda žal mu nisem mogla ustreči Bil je eden od treh dni v tednu, ko imam post in pijem samo vodo. Zdaj je sosed razumel moje vztrajanje na njivi tudi čez poldan, po kratkem pogovoru pa tudi ves preostali smisel mojega početja, moje molitve. Kruh s te njive bo Spoštovan, imel bo moč žive hrane, ki je eden najpomembnejših temeljev Zdravega življenja. Dežja pa še zmeraj ni. Ali si ga s svojim početjem sploh zaslužimo? Edita Žitko ki ima sekcijo malega (travnega) nogometa, in ekipa tekmuje v ustrezni ligi. Zanimivo: Fikšinci spadajo v občino Rogašovci, večina otrok pa obiskuje osnovno šolo v drugi občini: na Cankovi. Zdaj, ko so dobili v Rogašovcih novo šolo, bodo najbrž postopoma »prešolali« otroke na to šolo. Pa naj končam z zapisom o fik-šinski cerkvi, katere zunanjost se mi je zdela nekoliko neurejena. Najbrž zato, ker imajo obrede le dvakrat mesečno, okolica ni »shojena«. »Filialna cerkev Marije Snežne v Fikšincih. je bila zgrajena 1850. leta. Od leta 1925 do leta 1941 je imela vas svojega župnika go-spodajohana Mausesa, po rodu Slovenca iz Kočevja. Ker je bila večina vaščanov nemško govorečih, je maše in cerkvene obrede opravljal v nemškem jeziku. V cerkvi še danes visijo slike križevega pota v nemščini. V letih Mausesljevega bivanja v Fikšincih je bil v nemškem jeziku,« je zapisal kronist. Š. Sobočan Financiranje nakupa, gradnje ali prenove vašega doma Nakup stanovanja ali gradnja hiše je gotovo eden najzahtevnejših projektov v življenju. Nemalokrat tega ta obsežna investicija sodelovanje in pomoč več generacij, kljub temu pa oonava-di ne gre brez kredita. Visoki vložki zahtevajo tehten premislek, kje si sredstva sposoditi in kako jih razporediti. V banki karntner Sparkasse poleg konkurenčnih kreditov za gradn/o in bivanje ponujajo tudi strokovno pomoč. Za gradnjo, nakup ali prenovo Krediti za gradnjo in bivanje banke Karntner Sparkasse so namenjeni fizičnim osebam Gre za tolarske kredite z devizno klavzulo, ki jih je moč najeti za dobo odplačevanja do 15 let, izjemoma tudi do 20 let Omenjeni kredit stranke najpogosteje najamejo za gradnjo hiše, za nakup stanovanja, hiše ali gradbene parcele Kredit za gradnjo in bivanje pa je moč pridobiti tudi za večja popravljalna dela in adaptacijo hiše, za gradnjo prizidka ali za preno- Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si. Janko Viher iz Podgradja pri Ljutomeru Več kot navadni sodar Izdelal 20.000-litrski sod Skoraj vsi leseni sodi, ki jih izdelujejo v sodarski delavnici Janka Viherja v Pod-gradju, imajo prednjo stran okrašeno z različnimi rezbarijami, na primer s podobo sv. Martina, grozdi in listi vinske trte... »Gre za unikate, saj je vse ročno delo,« je povedal mojster in pristavil, da občasno izrezlja kak vinogradniški motiv tudi za okrasitev raznih poslopij. Janko Viher nadal juje sodar-sko tradicijo, katere začetnik je bil njegov stari oče Martin. Sam pa je začel kot obrtnik pred tridesetimi leti, ko si je tudi nanovo uredil delavnico in jo opremil s stroji, tako da je delo olajšano in gre hitreje od rok. Rezbarjenje pa se seveda veliko ne razlikuje od nekdanjega, ker pač dela vse ročno, unikatno. Vmes je tri leta delal v neki sodarski delavnici v Av- Dobrovnik: eden pa je le ostal Na kmetiji Jožeta Somija v Dobrovniku imajo od domačih živali sicer največ ovc in koz, ne zanemarjajo pa tudi tradicionalne prašičereje oziroma reje plemenskih svinj. Pred kratkim pa seje zgodilo nekaj nenavadnega: svinja, kije bila v tretje breja, je tri dni prej, kot pa je bil »rok«, skodla 17 pujskov, od katerih pa je skoraj vse polegla in tudi pojedla (na kmetiji pravijo, da je za seboj vse »počistila«), uspeli pa so rešiti le enega prašička in tega zdaj hrani z mlekom Jožek, star tri leta in pol. - Foto: Š. S. vo stanovanja kot tudi za izplačilo dedičev. Stranke se lahko pred najemom kredita odločijo za stanovanjsko varčevanje, kar jim nato prinaša dodatne ugodnosti. Strokovna pomoč strankam Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse se s stranko pogovonjo o načrtovanem projektu, željah m dejanskih zmožnostih za pridobitev sredstev. Nato izračunajo stroške investicije za posamezno gospodinjstvo in na podlagi tega predlagajo najustreznejši način financiranja. To pomeni da se obrestna mera, cas in način odplačevanja ter drugi pogoji prilagajajo posamezni stranki. Poleg tega strankam svetujejo tudi pri urejanju zemljiškoknjižne dokumentacije. Banka brez bančnih okenc Poslovanje banke Karntner Spar-kasse je v slovenskem okolju nekaj posebnega. Finančni svetovalci namreč interesentom in strankam svetujejo na domu ali v podjetju Banka ima območne pisarne v vseh večjih slovenskih Sodar Janko Vi her je vešč tudi rezbar-stva. - Foto: §. S. stri ji, kjer je naredil svoj največji izdelek žO.OOChlitrski sod. Potem se je vrnil v svojo delavnico v Po-dgradju, v kateri je - kot največji svoj izdelek - izdelal 5 000-1itr-ski sod V zadnjem času je tudi veliko naročil za 224-litrske sode barik. »Vesel sem, da se je za sodar-stvo navdušil tudi sin Jani, ki je v obratovalnici redno zaposlen; enkrat pozneje, ko sem bom upokojil, pa bo prevzel obrt.« Tako mojster iz Podgradja pri Ljutomeru, ki ne le da izdeluje sode, ampak jih (na Željo strank) tudi okrasi z rezbarijami. Z njim dobro sodelujejo tudi turistična društva. Š.S. Aleš Kuhar Svetovalec za občane Telefon 02/512 45 20 info@sparkasse $i mestih, kar omogoča nemoteno poslovanje v vseh regijah. Strokovno znanje in podpora informacijske tehnologije pa sta poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev. Moderna evropska banka 16 REPORTAŽA Ob evropskem letu invalidov v Pomurju številne aktivnosti Nova knjižnica, pa brez vrat za invalide na vozičkih 5. junij 2003 — f PM 1 Nova knjižnica^ I vrata, ki jih It^fl na vozičku n® 1,1 odpreti Odpravljanje ovir je korak k prijaznejši družbi za vse Letos mineva deset let, odkar je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov in s tem postavila nov pristop pri obravnavi invalidov, zato je Svet Evropske unije to leto razglasil za evropsko leto invalidov, s sklepom vlade pa se mu pridružuje tudi Slovenija. Stari pristop je predvsem temeljil na zaščitniškem odnosu in usmiljenju do nemočnih invalidov, novi pa daje poudarek njihovemu polnemu vključevanju v življenje in zagotavljanju možnosti, da sami odločajo o svojem življenju in zanj tudi prevzema- se in na probleme, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Zato so v odboru, v katerem sodelujejo predstavniki pomurskih invalidskih društev in zavodov, ki delajo z invalidi, pripravili bogat program aktivnosti, ki so jih strnili pod skupnim naslovom Levi in desni breg Mure, osrednja regijska kulturna prireditev ob ELI, Evropskem letu invalidom, pa bo 28. junija na letališču v Rakičanu. Invalidi z nizkimi dohodki ne morejo najeti posojila Ena od pomembnejših akcij, Telesno ovirani, da® paraplegikov Prekn>ufl^ lekije ter Medobčinske^ za cerebralno paraliza, zgroženi nad tem, ■ * zgradba Pokrajinske B> knjižnice v Murskih . senzorskih in avtoma1* _ nih vrat, obstoječa pa« da jih človek na vozi«" sam odpreti. tevamo.daseglavnar , ta te največje kulturen prilagodijo našim P ■ ko, da bo vsem iuv"rl zičkih omogočen pdP;, oviran vstop v k ’ da se postavijo vrata m ( drsna vrata. Preuf^‘^ opravljena se pre” knjižnice, s čimer* kazalo, da smo inwli® j m U * ti h J« 4 h It ik ti k it no jo odgovornost. Evropsko leto invalidov je priložnost, da tudi naša družba spregovori o problemih, s katerimi se srečujejo invalidi, ter si prizadeva za takšno ureditev, ki bo prijazna do vseh ljudi. Vendar pa, kot pravi Anton Tonček Kos, predsednik odbora za pripravo in izvedbo aktivnosti ob letu invalidov v Pomurju, tudi v tem letu invalidi zase ne želijo posebnih ugodnosti, ampak le opozoriti na- ki si jo je zamislil odbor, izpeljali pa Člani invalidskih društev, je bil prikaz gibanja invalidov v prometu ter srečevanje z ovirami pri vsakdanjih opravilih Namen akcije je torej bil, opozoriti javnost na različne oblike ovira nosti, s katerimi se srečujejo invalidi, in prispevati k njihovi odpravi Člani medobčinskega društva slepih in slabovidnih so se z belo palico sprehodili po soboških ulicah in prečkali cesto po prehodu za pešce, ki je opremljen s semaforjem. Ugotovili so, da so zvočni signali semaforjev pretihi in delujejo prekratek čas, vendar so kljub temu zaradi pozornosti šoferjev motornih vozil cesto prečkali brez problemov. Povsem druga izkušnjo pa so doživeli s kolesarji. »Veliko kolesarjev se je ustavilo, saj smo trčili vanje. Ob tem smo jih opozarjali, naj vendar uporabljajo zvonec, da se jim bomo lahko umaknili,« je povedal Anton Tonček Kos. Pa sploh ne gre za to, da bi slepi in slabovidni s prstom kazali zgolj nanje, saj ugotavljajo, da so kolesarske steze po mestu speljane tako, da zmanjšujejo varnost slepe osebo v gibanju in, kot pravijo, so neprimerne tudi za druge občane. Kupovanje, ki je videčim samoumevno opravilo, je za prizadete na vidu opravilo, ki ga lahko opravijo le ob pomoči druge osebe. V samopostrežnici Shoping, kamor so se slepi in slabovidni odpravili kupovat, so bile trgo- rjajo veliko pozornosti in pripravljenosti za sodelovanje. Odpravili so se v eno od lekarn ter na Upravno enoto Murska Sobota, kjer morajo kot državljani opraviti številne upravne postopke. »Naš namen je bil, dogovoriti se, na kak način uresničevati pravico gluhih oseb do tolmača slovenskega znakovnega jezika in kako vzpostaviti sodelovanje, da bi postopke čim boi j poenostavili,« je povedal Branko Gor n j ec z medobčinskega društva gluhih žbi enakopravni' hUj Marija Magdič, riam f paraplegikov Pn1 1 tevi jih podpira tud'° knjižnice Suzana'■1 , J Za invalide na voz«® dostopni tudi drugi re. Muzej in gW*‘ kjer potekajo števili tve, so zanje povsem^ . ni, pa tudi zvonec5^ lahko priklicali us ? tako visoko, da ga > mogoče doseči U e .tt cije so direktoric’ Fujs predlagali, da9 stavijo montažno ■1 , J ko gornje nadstfOPP A tudi za invalide na . Vhod v galerijo int“ * leseno rampo, ven lide na vozičkih -i / .. * an • L Vi jri ki i* ki h * M. h 4 zato predlagajo, dom v i. n ii.‘n n" j dostop v galerijo- nati, da je bilo v . Sobota za odprav!^ ’ brezplačna številka 080 1118 Iščete ugodne kredite? Želite o dplačati obstoječe kredite pri kateri koli banki? Do kredita v enem dnevu! Pokličite in spoznajte našo svežo ponudbo ugodnih kratkoročnih kreditov do 12 mesecev in dolgoročnih kreditov do 6 let. Obiščite nas - z veseljem bomo odgovorili na vsa dodatna vprašanja! Poslovalnica MURSKA SOBOTA, Slomškova utica J, tel: 02 530 00 10. Za vas poslujemo od ponedeljka do petka od 9 00 do 12.30 ure in od 14 30 ure do 1Z30 ure Komitentom ponujamo še ugodnejše pogoje! www.r-kb.st krediti&r-kb.ii Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nomi gre lažje m trto. to? rosfoth 2300 brnxWi pojfawifrwcaf; /todeuen * državah. vke, tako kot vedno, zelo ustrežljive in prijazne. Enako so jih sprejeli tudi v banki, kjer so jim in naglušnih ter član pomurskega organizacijskega odbora. Gluhi in naglušni od državnih uslu- predstavili njihovo ponudbo bančnih storitev, problem pa se je pokazal drugje. »Veliko invalidov zaradi novih bančnih pravil ne more najeti posojila. Posojilo lahko najamejo le tisti, ki imajo prihodke, višje od sedemdeset tisoč na mesec, To je spet udarec invalidom, ki so si s posojili zagotavljali boljše življenje, na primer nakup avtomobila. Po novem banke pri odobravanju posojila invalidnine sploh ne upoštevajo kot dohodek,- je opozoril Anton Tonček Kos. Naj večja ovira gluhih in naglušnih je sporazumevanje Člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Murska Sobota so v akciji želeli opozoriti na največjo oviro, s katero se srečujejo gluhi,n naglušni, to pa je sporazumevanje Poudarjajo, da obstajajo tako imenovane vidne in nevidne ovire in predvsem slednje, ki so očem prikrite, te- žbencev namreč pričakujejo, da poznajo zakone, ki določajo pravice invalidov, tako tudi lani novembra sprejeti Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, društvo pa jim ponuja sodelovanje pri reševanju problemov in za lažje sporazumevanje pri običajnih zadevah, za kar uradni ustanovi ni treba klicati tolmača z licenco, zagotovi pomoč tolmača, ki dela v društvu. »V primerih, da tečejo postopki, bodisi na upravni enoti, sodišču ali kateri drugi javni ustanovi, pri katerih sodeluje naglušna oseba, lahko naše društvo postavi indukcijsko zanko, s katero osebi zagotovi boljšo slišnost, pri vseh drugih ustanovah, ki opravljajo storitve, pomembne za življenje, na primer na banki ali v zdravstvenih ustanovah, pa pričakujemo, da si pri sporazumevanju vzamejo nekoliko več časa in se prepričajo, da je gluha ali naglušna oseba vsebino pogovora tudi pravilno razumela,* je povedal Branko Gornjec. sooota za oug*- f d tonskih ovir zevd* ga, vendar se se ,. .• mesta, ki nas oviraj V skupni akciji sif zoriti nanje, res X mnoga druga, ki1 akciji nismo tudi v drugih ilir* še več pa jih jep~' seljih in rija Magdič Ne ..cT. očitne pa le ne Prav nobena c'J ambulanta na l( ji močju ni .pi lahko obiskal"" ’ ^.i V Črenšovcih b' P nekako Šlo, toda a nima stola, ki bič t vali Sanitarije,n* ’ ki sonamenjene^ ^4. rapiji in ki imajo « lide, so veliko^ men, saj niso °P mernim ročajem.y za ljudi navozi- ]|||,-i^, rkirni prostori ' । na parkirna 1 G ga vozila, če pa F j, pa je dostikrat bil tako tesno ‘ zičkomniveč^J avtomobilskih । sploh ne vt '1" menijo,« je Potem je tu < , ,1*-/ ................. povsem vsa.-1 ' j pa ženska na vo-more obiskat’ na, saj so stol’i P J’ valna korita «CPX/ bomo skupaj z ' maknilivsajen*!^ . problemov idva ^o’ evropsko leto svoj namen,« P''.«. paraplegikov- Foto: h i k k L k k k k if *bnik 1 5, junij 2003 KRONIKA Proces zoper Milico Makoter Zgodilo seje... Nekateri se ne spomni jo ničesar vec ^Okmžnei h mhHAču v Mu ’wwisejekonec minule' nadaljevalo Makoter podje* n..»' 3 i ..... nai hi naročila r-*n umor svojega moža •bLi'iUkmerja, kat sc je Vidno 'Ui|Kin.,h shujšana je obto-stdlu na zatožno "’’V ^rje izvedenec in- " 'i» pi.dlagi opravljenih o w tn preiskav zatrdil, ■JI sprendimi rt ri'dtii.iaWi . 'n'1'iiii bila prva I* 'Htsj,n-1 #1 -™ piva na vrsti Ul“hu ' 10 um<*ru ni ve-NhitJPodobno l'J,j l'l' Kocb€,t’ ,lc ■" r,,, ' Prijateljica, ki je procesu 'r4kr_. reliji t Ullliu... _ —- n' - ' n« pet mesecev za- 1 je povedala, i n t vr ničesar, saj n'1 I IJ.^uh.illZgO- I . P1 je bda Brigita Recek, l pneni procesu ob-I u WTO p-lgijjnfgJ ia’ rt je. namreč svoje ’J/ k?' s Prve obravnave in po Ci %?0 kako je v no& 1J napada na hišo Jožeta ^2*'>1 “*1 ec mi z Žalikom 1 F.| prevažala Bojana •‘i Čislavaoiaha rt IzgoviMill t A, u'^^'cntevir 4 2^^ • •n Rosano ‘ '■41 ■ se je, da ni u^mCn to c 1 i*"»-p«- „ ’^i |fna|prqraz-1"sne- 'me pris,ov J Prudent *1 ',^idl4,il'ri,n^ F mamil. Rekla pa je, da je imel Žalik kar štiri mobilne telefone in da je na enega od njih neka ženska večkrat klicala, ko je bil Žalik odsoten. Zaslišana je bila tudi Emilija Šinko. Potrdila je, da je njen posvojenec Darko, ki je bil za posredovanje med naročnico umora in Žalikom obsojen na osem let zapora, pred umorom dobil v poštnem paketu mobilni telefon. Pozneje je dobival po pošti modre kuverte, v katerih je bil prazen listič z denarjem. Vsote so bile vsakokrat večje. Dodala je še, da je Milico Makoter osebno poznala, saj sta zakonca Makoter po smrti soproga Sinkove od njih kupila delovne stroje. Za sina Darka je prepričana, da ni vedel, kaj se v bistvu dogaja. Odlčglo pa ji je, ko je zvedela, da ni mogel biti vpleten v umor Janka Makoterja, saj je bil takrat v zaporu. Čeprav je zagovornik obtožene Milice Makoter, odvetnik Peter Čeferin, skušal zaradi slabega zdravstvenega stanja preložiti razpravo na daljši rok, je njegovemu predlogu odločno nasprotoval okrožni državni tožilec Ludvik Gornjec Dejal je, da je obtoženka za slabo počutje in padec sladkor ja v krvi kriva sama, saj v priporu zavrača hrano. Senat, ki mu predseduje sodnica Maša Butenko, se je po tehtnem premisleku, upoštevajoč zdravniško mnenje, po katerem je Milica Makoter sposobna spremljati obravnavo, odločil, da se glavna obravnava nadaljuje. Tomija prisilno privedli V petek so zaslišali še tri priče. Tonil Makoter, sin umorjenega Janka Makoterja, ki so ga morali zaradi dvakratnega izogibanja prisilno privesti, je izjavil, da ima hude bolečine in jemlje tablete, zato ni sposoben pričati. Toda predsednica senata Maša Butenko je dejala, da je prejšnji dan v ljutomerskem zdravstvenem domu preverila njegovo zdravstveno stanje Iz poizvedbe izhaja, da mu zdravnik ni odredil strogega mirovanja, ampak ga je le napotil k izbranemu zdravniku. Na vprašanje, ali je v Času od januarja do avgusta 1999, ko je prestajal zaporno kazen, dobival več pisem, je odgovoril, da se tega ne spomni. Ko mu je sodnica pokazala fotokopiji dveh pisem matere Milice Makoter, pa je potrdil, da je to res. Ni pa vedel povedati, zakaj jima je pogostokrat pisal Marjan Rožman in ju vabil na nujen pogovor, ki pa ga se nista udeležili Predstavnik Mobitela Miran Kimovec je pojasnil, da ima vsak mobilni telefon svojo 15-mestno 1MEI številko Za identifikacijo aparata je pomembnih prvih 14 številk, ki se tudi izpišejo na vzpostavljenih zvezah, 15. številka pa je praviloma vedno ničla. Na vprašanje tožilca, ali je bilo v letu 1999 mogoče spreminjati identifikacijsko številko mobilnega telefona, je odgovoril, da je za kaj takega obstajala izredno majhna možnost, saj takrat v Sloveniji še ni bilo takega primera. Tudi priča Jože Hojs, znanec Milice Makoter, zdaj pa je že poldrugo leto zaposlen kot pomočnik direktorja za komercialne zadeve v družbi Makoter, je potrdil že izrečeno na prejšnjem zaslišanju. O tem, koliko denarja je Janko Makoter porabil za konje, je navedel, da je slišal govorice o vsoti 250.000 nemških mark. Na tožilčevo vprašanje, ali se spomni, kdo mu je izročil 1,7 milijona tolarjev, je pojasnil, da je ta znesek na njegov tekoči račun nakazala borznoposredniška hiša Cogito iz Maribora, ne ve pa, od kod. Zagovornika obtožene dr. Petra Čeferina pa je zanimalo, ali je Milico Makoter kdaj spraševal, ali ima kaj pri umoru Janka Makoterja. Odgovoril je pritrdilno, vendar mu je zatrdila, da ne. Na vprašanje predsednice senata je odločno zanikal, da bi bi! novembra 2000 z Milico Makoter v Nemčiji. Spregovorila je tudi obtoženka Milica Makoter. Med drugim je povedala, da pozna Katarino Sle-menšek, lastnico čistilnega servisa, ki je opravljala posle tudi za njeno podjetje. Ko so ji pokazali njene pogoste telefonske klice avgusta 1999, se je izgovorila, da so se nanašali na kredit, za katerega ji je bila Makoterjeva porok, Sle-menškova pa ga ni redno odplačevala Vabilu na pričevanje pa se poleg Katarine Slemenšek ni odzval rudi Bojan David, ki ga policisti niso našli na naslovu bivališča v Krškem. Ob koncu je obramba vztrajala, da se prepišejo vsi zvočni zapisi prisluškovanih telefonskih pogovorov, vnovič naj bi zaslišali kriminaliste in izvedenca za balistiko in mobilno telefonijo ter si zopet ogledali kraj zločina. Poleg tega so skušali vnesti nov dokazni predlog, in sicer zvočni zapis priče Silvije Šimac iz Zagreba. Ta naj bi potrdila, da je bila Milica Makoter 24, avgusta 1999 pri njej, kar pomeni, da ni mogla usmerjati Darka Šinka k vrečki z denarjem, skriti v koruzi, nedaleč od proizvodne hale Makoterjevih naCvenu Večino navedb je okrožni državni tožilec Ludvik Gornjec zavrnil kot nepomembnih, saj ne bi prispevale nič novega k razjasnitvi tega primera. S tem se je strinjal tudi sodni senat, ki je odločil, da se bo glavna obravnava nadaljevala 9., 10., 12. in 13. junija. Prvega dne naj bi bile zaslišane tri priče in izvedenec za gralologijo. Milan Jerše V preteklem tednu - med 26. majem in 1. junijem - je bilo na območju Slovenije 132 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 183 oseb, osem pa jih je umrlo. Letos (do 1. junija) so slovenske ceste terjale 91 žrtev, lani v enakem obdobju pa 98. Med 28. majem (predzadnja sreda) in 2. junijem (ponedeljek v tem tednu) se je zgodilo na območju Pomurja 47 prometnih nesreč, v katerih se je 12 ljudi lažje poškodovalo, dva sta se hudo ranila, ena oseba pa je umrla. O tej nesreči poročamo na drugem mestu. Prometna nesreča s hudo poškodbo se je zgodila tudi 1. junija, kmalu po polnoči, izven naselja Vogričevci. Voznik kolesa z motorjem je v ostrem ovinku zapeljal na sredino vozišča, kjer je trčil v osebni avto. Štiriindvajsetletni voznik se je hudo poškodoval, njegov dvaindvajset let star sopotnik pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami Povsem nedolžne pa tudi niso »lahke« prometne nesreče. Sreča v nesreči je, da posledice niso še hujše. Naj jih nekaj nanizamo! V Ljutomeru se je poškodoval voznik motornega kolesa, v Čre-šnjevcih je avtomobilist trčil v kolesarja. V Bučečovcih pa je prometno nesrečo povzročil neki avtomobilist, nakar je odpeljal naprej, ne da bi sicer lahko poškodovanemu pomagal... V času med 28. majem in 2. junijem so pomurski policisti obravnavali 32 kršitev javnega reda in miru, od tega 14-krat na javnih mestih in 18-krat v zasebnih prostorih. Sploh je že nekaj časa več kršitev med domačimi štirimi stenami kot v javnih lokalih Do iztreznitve so pridržali tri kršitelje, od tega dva z gornjeradgon-skega območja, ki sta vinjena ovirala promet. Na Spodnjem Kamenščaku so neznanci lastniku nasilno odvzeli renault kango in se z njim odpeljali v neznano. - V Globoki je nekdo vlomil v počitniško hišico in ukradel mulčar. - S prevrnjenega litovskega tovornjaka pri Murskih Črncih je izginilo rezervno kolo, iz kabine istega avta pa je neznanec ukradel še avtoradio. -Iz nenaseljene hiše v Bogojini je nekdo ukradel staro uro in tehtnico. - Kraje bencina na črpalkah so vse pogostejše: v Lipovcih je avtomobilist »natankal« (ne pa tudi plačal) za 6 500, na Hotizi pa za 8.500 tolarjev. - V Gaberju je objestnež zlomil vzvratno ogledalo na tujem avtu in naredil škodo za 30.000 tolarjev. - Iz garderobne omarice na kopališču v Radencih so dolgi prsti vzeli 175 evrov in 50.000 tolarjev. Policisti PP Murska Sobota so v začetku leta obravnavali več kaznivih dejanj tatvin (iz trgovin in pisarn v Murski Soboti), ko je storilec odnašal predvsem GSM aparate in denarnice Prej ali slej pa se vsak ujame v past in tako so 20. maja prijeli osumljenega K B. z območja UE Gornja Radgona. Po pogovoru so ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zaradi ponovitve nevarnosti odredil zoper osumljenca pripor. Pri omenjenem so našli tudi nakradene predmete, vredne 350.000 tolarjev, ki so jih potem vrnili oškodovancem. š. s. -------------- h ■ ^potnica je umrla v Pomurju je spet terjal »*e sedmo v tem letu SbjDjAe«? j ..fr "Kr0 ri' n v°zmk' na Praznik vnebohoda, v križišču cest Rogašovci-Grad oziroma Dolnji Slaveci-Motovilci. •V? Po ni- avTa n' upošteval prometnega znaka stop (ustavi) in je zapeljal na prednostno cesto ' r- J9*11 n° Pripeljal voznik tovornega vozila za prevoz nevarnih snovi (kunlnega olja). Med vozili je Z Pes« 1 v Knte?er । se je voznik osebnega avta hudo poškodoval, voznik tovornega avta je dobil lažje Murs(li. Ponesrečila sopotnica v osebnem avtu, sicer voznikova mati, tnnpetdesetletna Helena Va-% JD| sohn:.t°boti- Nastala je tudi velika materialna škoda, saj znaša več kot pet milijonov tolarjev. . ' "hb Sa .0:' W ki so razrezali razbitine osebnega avta in osvobodili ponesrečenca. Sopotnici ni tud Ne timria na kraju nesreče. Š. S., foto: Nataša Juhnov Želite donosno in predvsem varno varčevati? Izberite pravo obliko varčevanja po meri vaših zmožnosti in potreb Svoje premoženje lahko še dodatno povečale z izredno ponudbo dolgoročnih tolarskih depozitov s fikmo obrestno mero in valutno klavzulo (VK), ki ohranja vrednost naložbe glede na gibanje tečaja evra; VK + 4.2 % pn vezavi za 2 leti in I dan, VK + 4.5 % pri vezavi za 3 lata in I dan. Posebna ponudba velja do IS. 7. 2003. Obiščite nas-z veseljem bomo odgovorili na vsa dodatna vprašanja! Poslovalnica MURSKA SOBOTA, Slomškova ulica J, tel; 02 530 OO 20. Za vas poslujemo od ponedeljka do petka od 9.00 do 12 30 ure in od 14.30 ure do 1730 ure. X Raiffeisen KREKOVA BANKA www.r4 it-^^are-4111 • nogo- ., i,Montrealu, -vj "^»tmnske igre v SMmt Takač pot, kakršno ’''' ir. vzelo bt nam I 'hunskih < olJmpthke Xj '•»cdi Artur Takač s starimi »Naftaši« iz predvojne in prvoligaške generacije (1946/ 47), stojijo od leve: Gerenčer, Takač, Torok in Pojbič. Foto. F, B. nekako ustrezala. V letu 1935 sem tako odigral šest srečanj za ŠK Lendavo. Zabil sem tudi nekaj golov in, tega se dobro spomnim, v tem mojem kratkem bivanju pod lendavskimi goricami smo na vseh srečanjih zmagali! No, zvijača je bila odkrita, jaz pa sem imel zaradi tega kar precejšnje težave... Toda, kot se danes spomnim, je bilo vseeno lepo...« Lendavčani pa Takača prav tako niso pozabili. Presenetili so ga s fotografijo iz leta 1935, kjer je na ekipni fotografiji v barvah lendavskega kluba! Župan lendavske občine Anton Balažek je visokemu gostu izročil knjigo o Lendavi, Takač pa je županu in iniciatorju tega srečanja, Francu Horvatu, podaril knjigi o olimpijskem gibanju in o spominih, ki jih je sam napisal. Pozdravila sta ga tudi predsednik ŠjKirtne zveze Lendava in član Slovenskega olimpijskega komiteja Viljem Sekereš ter najboljša športnica naše regije, večkratna svetovna prvakinja in rekorderka v kegljanju Marika Kardinar Sledile so anekdote iz olimpijskih krogov in o imenih, o katerih mi, navadni smrtniki, le sanjamo F. B. imenom NK Nafta v I. zvezni ligi takratne Jugoslavije (Ladislav Torok in Jože Gerenčer). Skrivnost tako prisrčnega srečanja je Takač odkril kar sam: »Nogomet sem nadvse ljubil, a so mi ga kot atletskemu reprezentantu prepovedali igratif jaz pa sem se s takšno odločitvijo težko sprijaznil. Skleni! sem, da bom Šel v »ilegalo« in si skrivoma poiskal klub1 V Lendavi se je že takrat igral dober nogomet in tako sem prišel sem. Sicer sem po koreninah Slovak, rojen na Madžarskem, kjer je služboval oče, in sredina mi je Odmev na članek — Nelegalna Izredna skupščina RZS Pretekli teden je bilo v nekaterih sredstvih obveščanja objavljena novica, daje bila v Ljutomeru izredna skupščina Rokoborske zveze Slovenije (RZS), na kateri so izvolili novo vodstvo in sedež RZS prenesli iz Murske Sobote v Ljutomer. Zaradi objektivnega obveščanja bralcev, še posebej poznavalcev tega športa, ki jih maloštevilna skupina posameznikov - mimogrede naj bi ti predstavljali rokoborske klube, katerih večina sploh nima tekmovalcev - kar naprej zavaja, zahtevamo, da se objavi naslednje: L Izredno skupščino RZS so sklicali zastopnik ŠD Razvanje Rudolf Djeferovič, predsednik društva Wrestling Team Ljutomer Miloš Horvat in zakoniti zastopnik RK Dobrovnik Edi Vogrinec, ne pa sedem klubov, ki so v članku navedeni. 2. Izredna skupščina je bila sklicana v nasprotju z določbami veljavnega statuta RZS, o čemer je RZS obvestila vse klube, člane RZS. 3. Zakoniti zastopnik RK Mlekopromet Ljutomer Zvonko Novak ni pooblastil nikogar, da bi lahko zastopal navedeni klub na tej skupščini, zato so navedbe o udeležbi tega kluba oziroma njegovih pooblaščencev ponovno zavajanje javnosti oz ponoven neuspešen poskus nelegalne zamenjave zakonitega vodstva tega kluba. 4. Od šestih klubov, ki so se udeležili nelegalne izredne skupščine, je nesporno (pravnomočna sodba Temeljnega sodišča Murska Sobota), da ŠD Hoče, RK Dobrovnik in Vresting Team Mlekopromet Ljutomer niso člani RZS in torej ne morejo sklicevati izredne skupščine. 5. G. Rudolf Djeferovič je v imenu nekaterih klubov najprej z ugovorom preprečil vpis novega vodstva RZS, ki je bilo izvoljeno na legalni skupščini 19. 6. 2002. Vložil je tožbo na sicer nepristojno sodišče, ker pa ni prepričan o uspehu te tožbe, saj je z eno tako v bližnji preteklosti že bil neuspešen, sklicuje izredno skupščino, kar le dokazuje, da mu ni mar za reševanje problemov, ki jih največ povzroča prav on s svojimi ravnanji, pač pa želi onemogočati uspešno dela vsaj tistih redkih klubov in posameznikov. 6. Iz članka je razvidno, da naj bi sklicatelji izredne skupščine letos poslali številne protestne dopise varuhu človekovih pravic, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Olimpijskemu komiteju Slovenije itd., vendar so bili neuspešni. Ali bi res bili, če bi bilo vse tako narobe, kot trdi g. Djeferovič, ki v imenu nekaterih klubov oziroma posameznikov pošilja dopise na razne naslove ter vlaga razne prijave, vendar neuspešno. 7. Edini »uspeh- g. Djeferoviča je bil, ko je RZS in RK Murska Sobota prijavil davčnemu uradu, ki je v obeh organizacijah našel nepravilnosti, tako kot bi jih gotovo v marsikaterem klubu, in zaradi česar so morali posamezniki, tekmovalci, sodniki in trenerji doplačati dohodnino, ker jih je RZS zavarovala za primer poškodbe, zavarovalnica pa je zavarovalnino sponzorirala. 8. Zaradi navedenih dejstev so sklepi navedene skupščine nični, kvazi izredna skupščina pa poleg povzročanja nadaljnje škode temu športu še en neuspešen poskus posameznikov, na kakršen koli način zasesti funkcije v RZS, kar bi jim omogočilo izpolnitev »življenjskih« ciljev: odstranitev nekaterih uspešnih posameznikov in uničenje najboljšega kluba vseh časov v Sloveniji, RK Murska Sobota. Sicer pa bralcem v presojo še nekaj dejstev: Niti eden od klubov, ki so sklicali izredno skupščino, nima ustrezno usposobljenega trenerja z ustrezno diplomo oz. licenco (preostali 3 klubi jih imajo 51). Večina teh klubov nima registriranega nobenega tekmovalca oz. jih sploh nima, nekateri so le papirnati klubi in se praviloma prijavljajo le ob takih »priložnostih«. V soboto, 24. maja 2003, je bil v Zagrebu tradicionalni mednarodni turnir za kadete in dečke, ki so se ga udeležili 4 tekmovalci Wresting Teama Ljutomer (niso registrirani pri RZS), ki so nešportno zaradi samih porazov predčasno zapustili prizorišče, 4 tekmovalci iz ŠD Razvanje (en tekmovalec je zasedel 5- mesto), vendar na tekmovanje niso potovali v organizaciji tega kluba, pač pa v režiji staršev, ter 4 tekmovalci iz RK Murska Sobota, ki so zasedli po eno prvo, drugo in četrto mesto. Vsak nadaljnji komentar je po mojem mnenju odveč. Boris Barač, sekretar RZS Korotaj tretji v svetovnem pokalu - V soboto in nedeljo je bilo v italijanski Piacenzi tekmovanje za svetovni pokal v kickboxu, na katerem je nastopilo 1.265 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 držav. Kickboxing klub Power kick Murska Sobota je zastopal Milan Korotaj (drugi z leve), kije zasedel v disciplini light kontakt v kategoriji do 63 kilogramov odlično tretje mesto. M. J. 20 ŠPORT 5. junij 2003 - Nogometni komentar Konec dober, vse dobro! Za nami je zadnji krog lige Si.mobil, ki ni odločal praktično o ničemer, tako da so sproščeni strelci lahko pokazali svoje znanje. Konectedenska bilanca je kar 24 golov na petih tekmah, od tega po sedem v Velenju in Ljubljani. Za Bežigradom so Mariborčani sedmi naslov potrdili z visoko zmago. Mnogo bolj negotovo pa je bilo v Murski Soboti, kjer je Mura sicer kmalu po vedla z 2 : 0 in zadela še dvakrat v okvir vrat. Kljub temu je na koncu trepetala za zmago. Poznala se je odsotnost poškodovanega Erniše in Dominka (kartoni), zato je v napadu zaigral celo obrambni igralec Cifer. Po hudi poškodbi pa se je po daljši odsotnosti na travnato igrišče vrnil Sebastjan Vogrinčič. Po katastrofalno slabem začetku jesenskega dela prvenstva, ko je bila Mura prikovana na dno lestvice, so se v spomladanskem delu pobrali in zaigrali veliko bolje. Precej zaslug je treba vsekakor pripisati trenerju Zlatku Gaborju, ki je dobil kot četrti trener v sezoni zaupanje strokovnega štaba Mure. Z zagotovitvijo obstanka v ligi je izkoristil dano priložnost. Pod njegovim vodstvom je dobila Mura na domačem igrišču vse tekme. Vsekakor zavidanja vreden podatek. Po teh rezultatih bi lahko konkurirali tudi za zgornji del prvenstvene lestvice. Naposled so pristali na devetem mestu, s čimer morajo biti vsaj delno zadovoljni, posebej zato, ker so se v klubu veliko časa ukvhrjali z mnogimi težavami. Soboške nogometaše čaka zdaj počitek, vendar kratek, '• saj se nova sezona kmalu začenja. Zal pa sta nogometna kluba Križevci in Nafta pogorela v drugoligaski konkurenci. Očitno se pregovor Za malo denarja malo muzike potrjuje v praksi. Upajmo le, da ta dva prekmurska kluba ne bosta doživela podobne usode kot pred leti Beltinci, ki so izpadli ne le iz prve, ampak tudi iz druge lige. Trenutno so sicer pred zadnjim kolom v tretjeligaški konkurenci na prvem mestu, s čimer se odpira možnost nastopanja na drugoligaski sceni. Če vemo, da o drugi ligi še vedno odločajo močni sponzorji, ki jih v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah ni na pretek, so želje po višji ligi marsikdaj eno, realnost pa drugo! Milan Jerše na internetu: www.p-inf.si M* M '■MM*. d *. u Alte** 13-M Z derbija prihodnjih tretjeligašev v Križevcih.Foto: J. Z. Nogometna liga Si.mobil avtogol), 1:1 Horvat (90), 2:1 Kovač (93). Čarda - Bakovci 2 : 2 Spremembe v NK Mura PoSubanuše 1 Tumbakovič? I To, kar je bilo že nekaj časa javna skrivnost, posuj* M Georg Suban, ki je doslej vodil NK Sport Line Koper, p™11' sko Soboto. Tu naj bi prevzel vodenje upravnega odbor*8’ prvoligaša Mure. To se bo najverjetneje zgodilo na skupščini kluba, skl* junij Ob močni finančni injekciji si lahko obetamo korel1 vske in organizacijske spremembe. Ena od njih naj bi bila tudi na trenerski klopi imena Štirih znanih strokovnjakov, in sicer Srečko Čiro Blaževič, Zlatko Kranjčar in Ljubiša Tumbakovič M neriji je slednji, ki se je proslavil na klopi beograjskega^ Mura - Primorje 2:1 (2:0) Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.000. Glavni sodnik Avdagič (Ljubljana). Strelci: 1:0 Mesarič (12), 2:0 Trenevski (29), 2:1 Barut (74). Mura: Luk, Kožul, Bingo, Zemljič (Vogrinčič), Fridl, Romero, Mesarič, Žilavec, Vršič (Prettner), Trenevski (Baranja), Cifer. Drugi izidi zadnjega kola: Gorica - Koper 3: 0, Ljubljana - Maribor 1: 6, Publikum - Olimpija 1:3, Rudar - Šmartno 4:3. Maribor 3118 8 5 57:32 62 Publikum 311510 6 57:38 55 Olimpija 31 14 12 5 54:32 54 Šmartno 31 12 10 9 46: 42 46 Koper 3112 910 41:41 45 Primorje 3113 513 47:44 44 Dravograd 31 9 913 40:43 36 Gorica 31 7 1311 34:43 34 Mura 31 9 71538:48 34 Ljubljana(-3) 31 9 616 41:66 30 Rudar 31 6 718 32:51 25 Korotan (-7) 11 2 4 5 7:14 3 l.SN L ženske Rezultati - 20. krog Igrišče Čarde, gledalcev 200, sodnik Partljič (Maribor). Strelci; 0:1 Banfi (54), 0.2 Zavec (63), 1:2 Horvat (79), 2:2 Jaklin (90 avtogol). Hotiza - Turnišče 2 :1 Igrišče Hotize, gledalcev 200t sodnik Habjanič (MS). Strelci: 1:0 Sooš (60), 1:1 Zver (78), 2:1 Hozjan (87). Tromejnik - Bistrica 1: 2 Igrišče v Kuzmi, gledalcev 300, sodnik Koren (Renkovci). Strelci: 0:1 Godina (46). 0:2 Ščerbič (54), 1:2 Sukič (62). Beltinci - Panonija 10 : O Igrišče Beltinec, gledalcev 110, sodnik Tkalčič (Maribor). Strelci: 1:0 Zver (12), 2:0 An tolin (13), 3:0 Kutoš (15), 4:0 škaper (20), 5:0 Kutoš (34), 6:0 Kutoš (51), 7:0 Skaper (60), 8:0 Kutoš (76), 9:0 Zver (85), 10:0 Antolin (87). Črenšovci - Apače 2 :1 Igrišče Črenšovec, gledalcev 150, sodnik Polegek (Slov. Konjice). Strelci: 1:0 Horvat (34), 1:1 Cvajdik (70), 2:1 Kavaš (80). Gančani Rotunda Bratonci Dokležovje Hodoš Pušča 17 17 17 17 17 17 7 5 6 4 4 0 5 5 38:27 5 7 38:39 2 9 37:52 310 37:41 112 29:50 314 12:79 26 20 20 15 13 3 Tek na Grad Velik odziv 2.MNL Lendava Rezultati -19. krog (za prvaka) Žitkovci - Olimpija 0:5, Kobilje - Nafra (v.) 4:2 Olimpija Kobilje (-6) Žitkovci Nafta (v.) 18 13 1813 18 7 18 6 (za 5. do 7. mesto) Graničar - Lakoš 5:7 2 3 55:27 4 1 66:32 2 9 40:42 111 51:48 41 37 23 19 Kapca lakoš (-6) Graničar Dolina 16 17 16 7 7 6 5 0 2 7 50:37 3 8 44:56 011 36:68 0 7 4:71 23 15 15 0 Mali nogomet - liga Triglav 21. kdo: Videm - Krajna 3:4. Tropovci -Čemelavci 7:4, Kupšinci - Bulls TMK 3:7, Mladinec - Triglav 3:0, ledava - Kučnica 3 : 2, Mister Baby - Lissa Dokl. 4:2. Športno društvo Grad je pripravilo v okviru tekmo'ta® c murski pokal v rekreativnih tekih 18 tek na Grad in I J k Grad z okolico. Med dečki do 4 razreda OŠ je zmagal K"’ (Grad), pri deklicah Laura Kozic (Stanjevci). Pri višjih razredih sta zmagala Damijan Kuzma (y , Kučan (Križevci). Skupno je nastopilo 125 osnovno^ ^j V absolutni konkurenci članic na 5 kilometrov |f ', Pugelj (Velenje), pri članih na 8 kilometrov pa Jože ec Ža prijeten konec prireditve, ki se je je udeležilo so pripravili še tradicionalni družinski tek Med 17 družinami je zmagala družina Majcen1111 * Tenis Golubovič podprvak Domžale * Atrij Len 5 :3 (1: 2) Nogometašice iz Odranec, za katere je vse tri zadetke dosegla Korpičeva, so se močno upirale favoriziranim domačinkam. Ostala izida: Krka - Velesovo 7:0, Veržej - Puconci 2:1 Igrišče Veržeja, gledalcev 150, sodnik Gostenčnik (Maribor). Strelci: 0:1 Vucak (26), 1:1 Mertuk (90), 2:1 Puhar (92). 45 Beltinci Čarda 2513 2513 6 6 57: 29 6 6 48:32 Senožeti - Skale MB 6 :0. Tišina 2512 7 6 42:32 43 Krka 2018 1 1107:18 55 Veržej 2513 210 46:44 41 Domžale 2014 0 6 77:36 42 Bistrica 2510 10 5 40:27 40 Skale MB 2012 0 8 74:43 36 Bakovci 25 10 9 6 44:29 39 Atrij Len 20 1 112 60 : 87 22 Črenšovci 2511 5 9 46:36 38 Senožeti 20 6 014 45: 71 18 Hotiza 25 11 311 42:53 36 Velesovo 20 2 01812:120 6 Odranci 25 10 411 47:42 34 Druga državna nogometna liga Križevci - Nafta 2:1(0:1) Križevci - Igrišče Križevec, gledalcev 600. Glavni sodnik Davor Drečnik. Strelci: 0:1 Koša (10). 1:1 Cirkvenčič (61), 2; 1 Horvat (64). Križevci: Kamnik, Ulen, Škerfak, Horvath, Živič (Šebok), Krančič, Kokaš, Pojbic, Lepoša (Kutoš. Malačič), Horvat, Cirkvenčič. Nafta: Pečelin, Preininger (Baiažek), Bažika, Novak, Celcar, Hozjan, Ivanič, Mavnček, Koša, Gostan, Gerenčer (Šooš). Drugi izidi: Jadran - Drava 0:0, Domžale - Izola 6; 0, Livar - Dravinja 3: 2, Bela krajina - Goriška brda 6:1, Zagorje - Krško 1:1, Železničar-Grosuplje 6:2, Aluminij - Triglav 5; 1. Domžale Grosuplje Drava Aluminij Bela krajina Izola Dravinja Triglav livar Jadran Zagorje Gor. brda Krško Križevci Nafta Železničar 28 22 2817 2816 2816 5 5 7 5 28 1110 1 76:25 6 59:38 5 59:24 7 61:35 7 46:38 2811 2811 28 9 2810 28 28 28 28 28 28 28 9 8 9 5 12 42 : 48 314 28 : 38 811 36:40 513 29:40 712 34:36 911 45:46 514 34:46 6 14 8 34:48 8 31741:51 7 417 35:60 4 519 23:66 71 56 55 53 43 38 36 35 35 34 33 32 32 27 25 17 Tromejnik Turnišče Apače Kerna Panonija 2510 25 25 25 25 8 8 7 0 411 50:49 8 9 39 :40 512 31:45 612 32 :46 322 9:73 34 32 29 27 3 l.MNL MS Rezultati - 21. krog Motvarjevci - Cven SM 2: 5, Grad -Serdica 5:3, Ižakovci - Goričanka 2:0, Rakičan - Bogojina 3:0, Arcont -Cankova 3:0, Roma - Slatina 5:6. Cven SM Arcont Roma Grad Ižakovci Rakičan Serdica Bogojina Goricanka Slatina Cankova Motvarjevci 2117 2116 2115 2112 2111 2110 2110 21 21 21 21 21 9 6 4 3 2 Tretja državna nogometna liga vzhod Tišina - Odranci 2 :1 Igrišče Tišine, gledalcev 200. Sodnik Jovanovič (Celje). Strelci: 1:0 Lutar (50 1 4 1 0 1 3 3 96 : 26 1 5 9 9 43:15 73:49 51:46 52:39 8 46 : 37 110 51:45 111 47:52 312 25:43 314 34 : 61 315 27: 71 1 18 24:85 52 52 46 36 34 33 31 28 21 15 12 7 l.MNL Lendava Rezulati -19. krog (prvaka) Mostje - Renkovci 0:0, Petišovci Veterani 2:2 Renkovci Mostje Petišovci Veterani (za obstanek) 19 12 1910 19 8 19 9 4 4 6 3 3 43:19 5 30:16 5 40:28 7 33:30 40 34 30 30 Polana - Centiba 5:3, Dobrovnik - Nedelica 2:2 Dobrovnik Centi ba Nedelica Polana 19 6 19 7 19 3 19 3 9 4 39 : 37 4 8 41:39 412 23: 41 214 16:56 27 25 13 11 2.MNLMS Rezultati -17. krog Bratonci - Gančani 1:1, Lipa - Hodoš 3: 2. Križevci - Rotunda 3:2, Šalovci -Pušča 9: 0. Doklezovje - Ljutomer 2:3 Lipa Šalovci Ljutomer Križevci 17 12 17 12 1711 17 9 3 2 3 3 2 45:26 3 60:19 3 49 : 26 5 45:31 39 38 36 30 Videm Krajna GM Bulls TMK Kupšind Lissa Dokl. Mister Baby Čemelavci Ledava Mladinec Tropovci Kučnica Triglav 2113 2113 2111 21 9 2110 21 21 21 21 21 21 21 9 8 7 7 6 7 3 4 4 4 8 4 93:52 4 76:50 6 67:39 4 82:59 110 71:78 3 4 5 5 9 54:56 9 72:75 9 73 : 82 9 52 : 69 510 80:80 212 69: 72 1 1752:119 43 43 37 35 31 30 28 26 26 23 23 10 15-letni dijak športnega oddelka soboške gimnazijf J vic, član Kluba Winner s Hotize, je prijetno presenetil n* j vem memorialu v Mariboru. V konkurenci dečkov do 16 sto. Od njega je bil boljši le Bolgar Avramov, let je namreč zasedel Igar Avramov,-i - adi Golubovič na ■ I šele po kvaitfikaci jsk* t naslov. Če vemo, da se je mladi Golubovič na &!■ udeleženci Iz 28 držav prebil šele po njegov uspeh vreden občudovanja S tem dosežkom se je prebil med sto najboljših Evropejk tegoriji. I------------------------------------------------- Motokrosisti za državno prvenstvo v Mačkovcih Goran Galunič iz Radenec || tretji v razredu »open« V Mačkovcih je pripravilo AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote peto dirko za državno prvenstvo v motokrosu, kjer je v treh kategorijah nastopilo skupno 57 tekmovalcev. Pred 1200 gledalci je dosegel med dirkači iz pokrajine ob Muri najboljši rezultat Goran Galunič (Radenci), ki je zasedel v kategoriji »open* odlično tretje mesto, nekaterih favoritov na dirko ni bilo (Sašo Kragelj), nekateri pa niso imeli športne sreče (Jaka Može). Preglejmo uvrstitve najboljših na dirki v Mačkovcih: Razred 85 ccm, dirka v Mačkovcih: 1. Matevž Irt (Kamnik), 7. Borut Bele (MTCK Radenci), 12. Štefan Kardoš (MIK Kardoš). Vrstni red po 5- dirki: 1. Rok Cajzek (Racing Team) ... 7. Borut Bele (Radenci), 13. Štefan Kardoš (MK Kardoš). Razred 125 ccm, dirka v Mačkovcih: 1. Miha Špindler (Kamnik), 5. David Šauperl (MTK Radenci) .. .12 Dušan Gjergjek, 13 Drago Horvat (oba AX1D Štefana Kovača Murska Sobota). Vrstni red po 5. dirki: 1. Sebastjan Eder (Trebnje)... 7. Matjaž Grušovnik, 15. David Šauperl (oba MTK Ra- denci), 19 0«^” ■ Drago Horvat ■■ ■ f Kovača), 25. (MTK Radenci)- J- Razred Mačkovcih- T ' - ipL ■ Radenci). fan Kovač), । ' l^ Prosečka vas) ’‘r-j jf dirki za DP:U*;/; nik)... 4- Radenci) - 20 1,1 ' Prosečka vas), 2 (Štefan Kovač, ■ j 9 ■■ -f; j.-: • .-. z' Z atraktivnega tekmovanja motokrosistov v Mačkovcih. Foto: J. Z. <] mix ~ 5-junij 2003 ŠPORT 21 Hokej na travi tek in Triglav pokalna prvaka 'M ''POvskegaLeka.FotoJ.Z. C,lllfe rikr" fin!l,a sf°-olj, 3 hoke’u na travi s g a '^bodeizLju->i-i „ ,1 Prv* tekmi je . ' 'D Šestič osvoji- . 6 Jalnih prvakov Slove- s. m s. Forjan. Končano je bilo tudi pokalno tekmovanje v zenski konkurenci Hokejistke Triglava so tudi v povratni tekmi premagale Moravske Toplice s 3:0 (prvo tekmo so dobile z 2:0). Zadetke sta dosegli Gombočeva (2) in Bučkova. Od četrtka, 5., do nedelje, 8. junija, bo v Moravskih Toplicah kolesari v Beltincih J Mitski klub Prekmurje, ki V "1' ' « |c priprav ' I „ '‘nuNku kolesarsko rekre-1 j P4^z !lvan^a (do I. 1 ,a Milan Pie-^isi ^^’’‘na^^ivarosu S? ^JS***"* "' 1 Muk bl|a Člana Murska So- ■L,^^ 2Zt ^’Rovaici "'° pištolo je bila prva ekipa SSK Coal Peti-sovci s 513 krogi (Hajdu 182, Magyar 145, Cofek 186), ta ekipa pa je bila druga tudi z malokalibrsko pištolo, medtem ko so bili s pištolo velikega kalibra tretji Tretja je bila tudi ekipa SD Gančani z 813 krogi (Hari 273, Erjavec 277, Jazič 263) pri streljanju z malika-librsko puško. F. B. Strelstvo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za invalide. Izkazalo se je Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Med tetraplegiki je zmagal Slavko Dunaj s 368 krogi, tretji je bil Leon Jurkovič (351), četrti pa Franc Baum (349). Med paraplegiki je bil Jožef Franc drugi s 368 krogi, Franc Borovnjak pa četrti (344). Strelstvo - Na mednarodnem mladinskem tekmovanju v nemškem Suhlu je sodelovalo 20 držav. Pri mladincih je bil Uroš Maučec s 574 krogi 41., Valter Pajič pa s 572 krogi 45. (oba iz Turnišča). M J. Atletika - Na 8,7 kilometra dolgi progi Parkthermen-Was-serlauf v avstrijski Radgoni je nastopilo 135 tekmovalcev. Med njimi je bil tudi Dragan Djuričič iz Rakičana, ki je zasedel zelo solidno deseto mesto, v skupini od 35 do 45 let pa celo drugo me- evropsko prvenstvo državnih prvakinj skupine C, na katerem bo nastopilo v dveh skupinah osem evropskih ekip, dve najboljši pa se bosta uvrstili v skupino B. Slovenijo bodo na turnirju zastopale hokejistke Moravskih Toplic. T.G. letos v Slovenji skupno na programu 33 prireditev, naslednja kolesarska prireditev v okviru akcije Slovenija kolesari bo 22. junija in nato še 13- septembra, obakrat v Moravskih Toplicah, letošnja slovenska akcija pa bo končana 28. septembra v Puconcih. sto. M. J. Karate - V Oplotnici je bilo ekipno državno prvenstvo v športnih borbah. Nastopilo je 48 ekip iz 19 slovenskih klubov. Ekipno so postale državne prvakinje starejše deklice Karate khiba Ro-fix iz Murske Sobote Damjana Hajdinjak, Mateja Gabor, Suzana Zekovič in Katjuša Micevski. Med kadeti pa so Šili Primož Vogrinčič, Miha Benkič in Luka Peroš tretji. Državni prvaki so presenetljivo postali ljutomerski kadeti Samo Prelog, David Marin in Borut Čretnik, tretja pa je bila ekipa starejših dečkov karate sekcije TVD Partizana iz Ljutomera. M J., N Š. M. J. Hitrostno drsanje - V tretji tekmi za slovenski pokal je bila ekipa Roller kluba iz Murske Sobote druga v kategoriji začetnikov (Nuša Ivančič in Timotej Šeruga), kar je uspelo tudi mlajši deklici iz Lendave Tadeji Donko. V skupni razvrstitvi so člani Roller kluba MS zasedli drugo, člani lendavskega Dokonča pa tretje mesto. F. B Badminton - Na mednarodnem turnirju v Nemčiji je dvojica Utroša - Činč (BK Lendava) zasedla prvo mesto v kategoriji do 15 let. Med ženskami do 13 Judo Pomurci petkrat prvi V hrvaškem Samoboru je bil mednarodni turnir mladih judoistov za Pokal državnosti 2003 Nastopilo je kar 450 tekmovalcev iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in Hrvaške, ki so zastopali 36 ekip. Med njimi so bili tudi mladi judoisti iz Lendave in Murske Sobote, ki so se odlično odrezali. Prva mesta so zasedli: Jan Kočila (do 50 kilogramov) in Rok Hozjan (do 60 kilogramov) pri starejših dečkih (oba JK Lendava) ter Sobočana Uroš Kavčič (do 34 kilogramov) in Grega Zrim (do 50 kilogramov) pri starejših dečkih, zmagala pa je tudi Karin Ke-rec (do 40 kilogramov) pri starejših deklicah. K velikemu! uspehu so z drugimi mesti prispevali še LendavČana Lovro Kočila (do 32 kilogramov) pri mlajših dečkih in Katja Rudaš (do 32 kilogramov) pri mlajših deklicah ter Sobočana Marko Kavaš (do 38 kilogramov) in Tilen Apšner (do 46 kilogramov) pri starejših dečkih. Tretja mesta pa so zasedli: Aljaž Bednar, Miha Ljuboja in Mario Kramberger, tekmovalci Judo kluba Murska Sobota, Neli Kontrec, Katja Kavaš, Tadeja Hozjan, Andrej Pohajda in Dominik Dominko (vsiJK Lendava) ter David Čirič, Ana Halas in Gloria Skledar (vsi KBV Lendava). M. J., F. B, Golf Prelepa sobota je zvabila na ptujsko golfsko igrišče več kot 70 igralcev golfa, poslovnih partnerjev in prijateljev Radenske, Laškega in Frupija. Na 18 luknjali so preizkušali svoje spretnosti ženske in moški v 6 kategorijah, razglasili pa so tudi najdaljši udarec in udarec najbližje zastavici. In še rezultati: pri moških je zmagal Brane Svetlin, pri damah Mojca Breznik (oba Ljubljana), pri seniorjih pa Franc Rutar (Kranj). Najdaljši udarec (216 metrov) Je imel Goram Košir (Maribor), udarec najbližje zastavici pa Vojko Močnik (Mestinje). Na fotografiji so zmagovalci v posameznih kategorijah. M. J, Namizni tenis Fridrih zmagal tudi na drugem Topu Drugi državni Top, 12. turnir za kadete v Žalcu, je spet prinesel zmago igralcu Moravskih Toplic Sobote Timu Fri-drihu, ki je v polfinalu premagal klubskega soigralca Rou-dija, v finalu pa Krenkerja (Vesna). Tretje mesto je zasedel Tomaž Roudi (MTS), osmo Matej Kuhar, enajsto pa Dominik let je bila Nika Koncut druga, tretja pa je bila dvojica Nika Koncut Jezernik in Iztok Utroša v kategoriji do 15 let. F B. Športni ribolov - Na meddruštveni tekmi v Radečah so dosegli člani Medobčinskega društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije velik uspeh. Zmagali so v ekipni konkurenci pred Celjani in Mariborčani, v posamični konkurenci pa sta zmagala Slavko Dunaj in Leon Jurkovič, medtem ko je bil Franc Borovnjak drugi, (tg) Elektronski pikado - Na evropskem prvenstvu v Španiji je državni in evropski prvak 2002 Top Gun iz Grlave zesedel šele deveto mesto. Med posamezniki je pripadel na turnirju 501 Masters out evropski naslov tekmovalcu prleške ekipe Goranu Protegi. Drago Kunčič je zasedel med 277 nastopajočimi tretje mesto. (N. Š.) Šah - Na mladinskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska -Pomgrad iz Murske Sobote za mesec maj je med 10 šahisti zmagal Uroš Žižek z 8,5 točke, sledijo Zoran Merklin, 6 točk, Matej Titan, 6, Adrian Gomboc in Uroš Markoja, s 5,5 točke, Domen Serec, 5, itd. M. J. Škrabah (oba Kerna). V drugi kakovostni skupini je bil Dominik Maček (MTS) deseti. Na tretjem selekcijskem turnirju severovzhodne regije za kadete in kadetinje na Ptuju so dosegli pomurski predstavniki solidne uvrstitve. V prvi kakovostni skupini je zmagal Luka Matavž (Žogica), tretji je bil Žibrat (Cven), peti pa Matic Matavž (Žogica). V drugi skupini je bil Banko četrti, Pelcarpa peti (oba Kerna). V tretji skupini je bil Matiš drugi, Žeieznova (oba Kerna) tretja, Tomovič (MTS) četrti in Smodiš (Ljutomer) peti. M. Ll. Kolesarstvo Velika zmaga Špilaka Član Kolesarskega kluba Tro-povci Simon Špilak se je odlično odrezal na mednarodni dirki v italijanskem (arnagu V konkurenci 165 kolesarjev iz 33 klubov je namreč zmagal s kar štirimi minutami prednosti pred zasledovalci Dokaz več, da njegovi dosežki v tekmovanju za svetovni pokal niso naključni. Drugi tropovski kolesarji pa so nastopili na dvodnevni dirki v Zagrebu. Pri starejših dečkih je bil Iztok Fister v skupnem seštevku drogi, Blaž Gjoha je zasedel šesto mesto, Tine Činč pa je bil 15. pri starejših mladincih. M, J. Šah Zupe deveti »pospešeni« šahist V Grižah je bilo državno prvenstvo v pospešenem šahu, na katerem je tekmovalo kar 134 Šahistov iz vse Slovenije Prvi je bil mladi obetavni Luka Lenič z 8 točkami, član ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote, Miran Zupe pa je zasedel s 6,5 točke solidno deveto mesto. Tomislav Gruškovnjak je bil s 6 točkami 21., medtem ko so zbrali Boris in Mitja Kovač, Denis Gjuran in Marko Coklin po 5,5 točke, kar je zadostovalo za 29-, 30., 33- in 37. mesto. Geršanova in Žižek tretja V madžarskem Mosonmag-yarovaru je potekalo tekmovanje zamejskih Slovencev iz Italije, Madžarske in Slovenije. V skupim do 9 let, kjer je nastopilo 30 šahistov, je zmagala Porabka Aleksandra Toth s 6 točkami, izkazala pa sta se Nikola Geršanov s soboške prve osemletke, ki je zasedel s 4,5 točke tretje mesto, in Dominik Sedenja (OŠ III) s četrtim mestom (4 točke). V skupini do 12 let (23 tekmovalcev) je zmagal Robert Devetak s 5,5 točke. Uroš Žižek (OŠ I) je bil s 5 točkami tretji, medtem ko so si peto do osmo mesto s 4 točkami delili Matej Titan, Domen Serec in Zoran Merklin (vsi OŠ I) ter Urciš Markoja (OŠ Turnišče). Milan Jerše Tekwondo Blaž Fuks državni prvak V Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v tekwondo-ju, na katerem se je posebej izkazal tekmovalec črenšovske-ga Meteorja Blaž Fuks Zasedel je namreč prvo mesto v kategoriji mlajših pionirjev oziroma kadetov. Hkrati je bil izbran za najboljšega tekmovalca v kategoriji od 7 do 14 let sta rosti M. J. Kolesarski maraton Kar 240 nastopajočih športno društvo Dokonča iz Lendave je organiziralo v sodelovanju z Olimpijskim komitejem 6. tradicionalni kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo 240 rekreativnih kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Nemčije. S 74-leti je bil najstarejši Nemec Wilhelm Siegfried Schubert, najmlajši pa 44etni Matevž Karakatič Start je bil pri hotelu Lipa v Lendavi, proga je nekaj Časa potekala po ozemlju Madžarske, cilj pa je bil ponovno pri nas. Kolesarji so imeli na voljo Štiri različno dolge proge, in sicer na 20, 45,65 in 88 kilometrov. Lendavski športni delavci so se izkazali po vzorni organizaciji kolesarskega maratona. F, Horvat MULARIJA 5.jumj2003-VKl । MEDEL5ŠR0 PoPoi-DNE r^^t. AfW JAT14.L 4^ , B^^cl zHV ..^.W "-r /V^7-P^XJ- f^tutrjCt 1 In m Se jih ie * ^so^^set.Po-^^^^l fchib M« sn % tj ^tnu . ° VS1 p0 enakem ... p' L ■ '■ razlik vendarle "‘majo v । ’’nl11 tradicije ■ U m i ,l*mc n Posebne °Vanie izdelkov iz itn9|,rim*"r'1:1 Pumovci pa "<"0 esperanta. S^^^-niH^ziokalm. ’ ln različnimi cen-^(th|r1,1 osem tovr- jih. n!l lcl'' Pripravijo pičila i 'llOtl letos “ četrta ^očni b/h'1"^’’’ ravno velja-jset Njihovi tnen- P” IPMS Na koncu je nastala taka skupna fotografija. Poleg vseh udeležencev ni manjkalo tudi »pajanega kruja«. 4 Mmo vstopni za koncertni Pektakel 1 k študentov pripravlja tudi letos ob leta velik koncertni spektakel, ki se bo k J L' ‘' P°moznem igrišču mestnega stadiona i^'1' 'r' 11 * * 4"IK q n” bo<10 nast0P‘,e skupine Tabu, Sank “r : Sen., . en Retahsy ter skupina Alfa Romeo in Julija. 'Ji’-ei m" ' Ub Ir?' uri' Prekujejo pa okoli pet tisoč gr^i. °rda Pa bodo podrli lanski rekord, ko se je ^bf)linj(em dvorišču v Rakičanu na podobnem spek-'ifjK'^ice So " Po 100^ prwiai‘>12 ^lane KPŠ-ja so po 500 tolarjev, ^roq jm", nB din koncerta pa bodo za vse po 1500 to-’Udi rtuig'j l ' Prosti vstop. Po koncertu bo »after party« v ‘v ^ton. c ob v Fikšincih. Vi pa lahko vstopnice dobite ----------------------------------- i On. j odgovorite na nagradno vprašanje, 1 % ’ । °rske univerze 1 'So °Stn',c na Prireditvah KPS-ja L. ’“W. >v I h ^l|,|r . na na$ naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka " , '° ota. Izžrebali bomo dva pravilna odgovora "Poslalivstopnico. Vestnikove a S novinarske delavnice torji si vse leto prizadevajo, da mlade motivirajo, da se ponovno vključijo v prekinjeno izobraževanje in si tako pridobijo izobrazbo, spodbujajo pa jih tudi k spoznavanju različnih poklicev Mariborski pumovci so ugotavljali, da so soboški, kjer so vključeni mladi iz vseh štirih upravnih enot Pomurja, zelo disciplinirani, dobro učeči se in dosegajo lepe rezultate. Tudi domači men VESTNIK ponuja možnost mladim novinarjem in vsem, ki so radovedni, radi pišejo in fotografirajo. V poletnih mesecih bomo prvič organizirali dvodnevne novinarske MIN1 delavnice, ko boste lahko ob sodelovanju Vestnikovih novinarjev spoznavali novinarsko delo In sodelovali pri oblikovanju vsebine časopisa. Organizirali bomo dve delavnici za osnovnošolce in dve za srednješolce, in sicer julija in avgusta. Ker bo število udeležencev omejeno, vas vabimo, da se čim prej prijavite po telefonu, št. sta 534 80 17 ali 53119 60. Vaše pesmi Ni mi usojeno Daj mi Bog moči, ker on me ne ljubi, dajte vina mi, da ohladim bolečine si. Bolečine so neznosne, moje oči so rosne, zapijam srce si, ki poka od žalosti. Ti z drugo živiš, v njeni ljubezni lebdiš, solzen moj je obraz in utihnil izmučen je glas. Krvavi mi srce, zaman stegujem roke, oči ne vidijo te, kot da vseeno ti je. Sonja Množičen obisk turniških šolarjev Pred kratkim je prišlo na obisk v naše uredništvo blizu petdeset učencev in učenk OŠ Turnišče. Spremljali sta jih učiteljici Nežka Cigut in Silva Mesarič. Zanimala jih je zgodovina Vestnika, kako poteka delo v uredništvo (od ideje do izida) in še zlasti, kako nastane dobra reportaža. Upamo, da smo uspeli vsaj delno potešiti njihovo vedoželj- Maj Spoznala sva se v maju, cvetje se je bohotilo in bilo je kakor v raju... Pogledi so me ljubkovali, dlani božale, objemale, oči so se bleščale. Še vedno smisel si mi življenja, izvor vse nežnosti in hrepenenja... Klavidja S. Ne dam se ti več Čeprav bom jokala, čepra v bom trpela, dala se ti več ne bom, ne zaslužiš si dekleta, nobena ni, da se z njo opleta, Brez pozdrava rada bi šla mimo, da le v srcu me ne bi zaskelelo, da solze se v očeh nebi iskrile in se vse sanje utopile. Malena Vaša čustva Norah Jones in Blanca Bianca Žvorc - Kunipel, ki smo jo predstavili pred kratkim v Vestniku, je že odpotovala nazaj v New York. Ker se kar nekaj bralcev zanima za njeno umetniško delovanje in življenje v velikem mravljišču, smo jo prosili, ali nam lahko posreduje kakšne fotografije, na primer s ta čas najpopularnejšo Norah Jones. In ne boste verjeli: 20. maja okrog polnoči je nastala tale povsem sveža fotografija Norah in Biance, ki sta bili skupaj na žuru ob izidu novega CD-ja Jesse Harris and The Ferdi nandos (The Secret Sun), ki je napisal tudi 4 pesmi za Norah. Lokacija: »Mercury Lounge-, East Village, Manhattan, New York City, lose Biancin opis ta čas najpopularnejše pevke. Norah je zelo prijetna in kljub 3 milijonom dolarjev skromna in se še vedno druži z nami, znanci m prijatelji iz stare soseščine. Šele nedavno se je preselila iz Brooktyaa v Soho. Zelo jo pogrešamo. Jaz jo vidim mesečno vsaj enkrat na raznih koncertih v naših najljubših barih po East Viilageu. Niti malo se ni spremenila, mogoče imamo le mi malce več spoštovanja do nje, kajti ni mačji kašelj, dobiti 8 grammyevza prvi CD. Stara je šele 23 let. ■ Foto: Teddy Kumpel Odideš brez besed! Ne vem, kaj te vedno prižene k meni, v moj objem. Ko si na tleh, ko ti gre vse narobe, ko te nihče ne razume... vedno prideš k meni. Potrkaš na moja vrata in se prav ponižno splaziš v moje stanovanje in v moje srce. Tisočkrat sem sama sebi rekla, da tega ne bom več pustila, da te ne bom več spustila čez prag. Pa me vedno prepričaš. S svojim pogledom, s tvojimi vedno sladkimi besedami in tudi s tistim prestrašenim pogledom. Takrat se v meni prebudi materinski čut, da bi te stisnila k sebi in te božala. Spet si ves moj in samo moj, in da boš z mano za vedno. Kako se motim. Ko se naredi dan, si oblečeš svojo staro srajco, pomečkane hlače in odideš. Brez besed Ostane samo vonj po tebi. In veš, da te bom jaz spet čakala. Tako dolgo, dokler te spet ves svet ne pusti na cedilu. Takrat boš spet moj, s tistim otožnim pogledom in sladkimi besedami. Pa kaj si morem, samo mehko srce imam. Ti to presneto dobro veš. Marjana 24 5. junij 2003 - DOBRO JE VEDETI - — =- - --- - - — a Za zamenjavo oken, salonitk ali greznic Izjemno veliko zanimanje Prekmurcev in Prlekov za posojila eko sklada POMURSKE LEKARNE www.pomurske-lekarne.si L J razkrivajo zdravilne skrivnosti Prekrvimo rdeče žilic® 9. maja sta bila v Uradnem listu R Slovenije objavljena dva nova razpisa Ekološko razvojnega sklada R Slovenije za ugodno kreditiranje naložb za varstvo okolja. Prvi razpis z nazivom Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 27PO03A, kjer je na voljo 4 milijarde SIT, je namenjen pravnim osebam, drugi z nazivom Javni razpis za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaženja zraka In drugih naložb občanov 28OB03A, kjer so na voljo sredstva v višini 900 milijonov SIT, pa fizičnim osebam. 01 241 48 30).Najdaljša odplačilna doba za podjetja je 15 in za fizične osebe 6 let Pri pravnih osebah bodo imele prednost industrijske in komunalne naložbe s področja varstva voda in ravnanja z odpadki (učinkovita raba energije, izraba obnovljivih virov in zmanjšanje onesnaženosti zraka). Glavni nameni kreditiranja naložb občanov so izraba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode ter proizvodnja električne energije, toplotna zaščita objektov z izolacijo sten in podstrešij ter zamenjava stavbnega Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01241 48 20, obrazci z vlogo pa so na voljo na Ekološko razvojnem skladu in na spletni strani www.ekosHad.si. Razpisno dokumentacij o za program Zmanjšanje onesnaževanje zraka dobijo občani v pooblaščenih bankah. Za ta razpis veljajo poenostavljeni postopki, saj ni treba predložiti zahtevnejše tehnične dokumentacije. Atopijski dermatitis Atopijski dermatitis je kronično, srbeče vnetje gornjih kožnih plasti, ki je alergijskega značaja. Pojavi sc največkrat že pri dojenčkih. Kot prvi znak se pokaže srbeč izpuščaj na licih. V naslednji stopnji so prizadeti pregibi rok in nog, pri hujših oblikah tudi trup. Vzroki Razlog za atopični dermatitis je podedovana kožna preobčutljivost. Delovanje imunskega sestava je moteno Izrazito je povišana tvorba IgE-proti-teles. Povzročitelj bolezenskega izbruha so različni alergeni, kot so živila, sredstva za umivanje in nego, pelod, pršice ali živalska dlaka. Pomembno je tudi posameznikovo psihično stanje. Strah in stres sproščata prenašalca vnetja (histamin), ki vnetje in srbenje še stopnjuje, hkrati pa oslabita kožno obrambo proti bakterijam, virusom in glivicam. Simptomi V otroštvu in solski starosti se pojavi atopični dermatitis predvsem na licih in koži v sklepnih pregibih velikih sklepov, kot so komolci, kolena, zape- stja in gležnji, vendar tudi na vratu in tilniku. Ob kožnih rdečinah se pojavijo majhne na otip hrapave izbokline (bunčice). Otroke moti predvsem močno srbenje, zato si kožo ponekod popolnoma spraskajo Posledica so okužbe in vlažna vnetja, obložena s krastami. Na sklepnih pregibih je koža večinoma zadebeljena in kaže grobe kožne gube. Pojavljanje Število otrok z atopični m dermatitisom stalno narašča. Trenutno ga ima približno petnajst odstotkov vseh otrok. V severozahodni Evropi in Ameriki je nekoliko pogostnejši kot v sredozemskih državah. Pri številnih posameznikih ostane celo po puberteti, pri nekaterih pa se sčasoma preseli s kože na dihalne poti in se namesto njega razvije seneni nahod ali astma. Povzročitelji - alergeni Možni povzročitelji pri majhnih otrocih in dojenčkih so pršice, pelod, plesni, živalska dlaka in volnena oblačila, najpogostnejše alergene pa vsebuje hrana, denimo kravje mleko in mlečni izdelki, kokošja jajca, ribe in lupinarji, orehi, arašidi, soja, stročnice, svež kvas, svinjsko meso, zelena, začimbe, citrusi, pšenica in izdelki iz pšenične moke, čokolada, jagode, paradižnik, špinača, kislo zelje, nova uvožena živila in še marsikaj. Vida Kuhar - Kovačič, mag. farm. Rdeče žilice na««_ odpravita le zdravi" sobljena kozmetiČ*J jih lahko le prikuj potrebujemo po^ nik za prekrivanje ■■ koži (lahko tudi ki naj bo za kot ga uporablja«10 ali kremo zapreg prej prekrijemo mo) prizadeta mes-obraz naličimo ko> P Če smo nagnjeni^ In n ImliiV, savni in si pred ; cem dobro zascat’0*0 Temperatura -obramba pred infekcijami Kratki nasveti Pet skodelic dnevno krepi in pomaga orga" rambi pred inf«k 1 ameriški znanstven^, žejo izsledki študij > ne v časopisu mi je znanosti, Oto ganizmu,da sel' terijam, virusom Rezultati nekegJP^ pokazali, da krvn^ skega sistema li” ’ čaj, petkrat na bakterije kot d it n 1 k m P Obrestne mere so izredno ugodne, in sicer od TOM + 0,9 do TOM + 1,1 %. Če se okoljske naložbe izvajajo na zaščitenih območjih, je obrestna mera še nižja (vendar mora biti to območje že razglašeno, torej morajo Goričanci počakati do razglasitve). Če bodo sredstva do sklenitve razpisa maja prihodnje leto še vedno na voljo in če bo jeseni res razglašen krajinski park Goričko, bodo torej lahko ljudje z zaščitenega območja dobili posojila po izjemno ugodnih obrestnih merah (podrobne informacije dobijo pri Darku Koporčiču, tel.. pohištva (dotrajanih oken), zamenjava škodljivih gradbenih materialov, kot so salonitne strehe in svinčene vodovodne cevi, in nadomeščanje greznic s kanalizacijskimi priključki ali čistilnimi napravami. Ker je na našem območju veliko hiš, ki so bile zgrajene pred več kot dvajsetimi leti, je razumljivo, da so občani močno zainteresirani za pridobitev ugodnih posojil. Pravne osebe imajo čas do 31. oktobra letos, medtem ko bo veljal razpis za kreditiranje občanov do 31. maja 2004 Bernarda B. Peček Pri ljudeh brez predhodne bolezni je nizka vročina znak infekcije in je koristna. Ne znižujemo je z zdravili, kajti telo se z njeno pomočjo zdravi. Uniči povzročitelja in izboljša lastno telesno obrambo. Kadar pa se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj Celzija ali traja več dni, so potrebna sredstva proti vročini in zdravniški pregled. - Ne prevzemi nase težav nekoga drugega. - Daj ljudem več kot pričakujejo, in to stori z veseljem in ljubeznijo. - Kadar priložnost potrka na vrata, jo povabi, naj vstopi. - Ne jemlji dobrih prijateljev, dobrega zdravja in dobrega zakona kot nekaj samoumevnega. - Bodi pošten in iskren! - Živi dobro častno življenje. Ko se boš na starejša leta ozrl nazaj, boš lahko še enkrat užival ob njem. Da ne boš ničesar obžaloval, začni danes! - Bodite brezmejno redoljubni in disciplinirani na vseh področjih. Vesolje ima neskončno rado red in disciplino. - Lahko delaš napake, ampak ne vedno enakih. Če se nisi pripravljen učiti iz svojih napak, potem si zgrešil, kar je zelo pomembno za življenje. To je učenje. - Zavedaj se začasnosti svojega obstoja’ - Ne jemati življenja preresno, vendar pa zelo odgovorno, je velika razlika - Smo minljiva bitja, smrt je z nami na vsakem koraku, le škoda, da se tega ne zavedamo. Bodimo prijatelji s svojo sestro smrtjo, kajti res ne vemo, kdaj nas bo vzela s seboj. Nihče vam ne more zagotoviti, da boste preživeli ta dan Upanje pa vseeno imamo, da jih bomo preživeli še več. Kakšno olajšanje, ko to sprejmeš za svoje. K.T. pivcev kave. Ogledal«* namesto prešteva®* k "i ti «e ti It in s« 4 k kalorij —■— I Čestesežev^ , ločili za spre°l£ režim, ker bi । kaj kilogramov, gli uspeha, je . stop. Strokovnja*1 riške univerze^ poskusih ugot p pojedo tretjino ’ ,r or’ čajno, če se tne f ? jejo v ogledal” sproti mize to 1 volj veliko1 " te ob hrani. ..* je nezmotljiv h k h i: r«i ioi : w :om iw j RAK ONA: Vse bo odvisno predvsem od vaših odločitev, saj se bodo drugi karnekako bali naredili tvegano po- KOZOROG ONA: Nekdo vas ' zadevanje rt rt QC*in nriS® , OVEN ONA: Srečali boste prijateljico, ki se vas bo odkrito razveselila. V zaupnem pogovoru boste izvedeli mar- sikatero skrivnost o svojem partnerju, kar vam bo položilo v roke izredno močno orožje za prihodnost. ON: Najbolj vas bodo veselile drobne in na videz nepomembne stvari, ki pa vam bodo vendarle prinesle notranji mir, ki ga na neki način pogrešate. Zamislili se boste nad svojim življenjem in sprejeli pomembno odločitev. BIK ONA: Povsem nepričakovano se vam bo ponudila priložnost, da si pridobite naklonjenost znanca, ki se vam je do sedaj vztrajno izmikal. Je že res, da se bo treba pošteno potruditi, vendar bo nagrada več kot prijetna. ON: Nepričakovano srečanje vas bo razveselilo in želeli si boste, da bi se še kdaj ponovilo. Vaša prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali ne bodo mogli razumeti. slovno potezo, ki pa jo je enostavno treba storiti. Obe- ta se nekaj malega zapletov, vendar vas na koncu čaka uspeh. ON: Stiskalo vas bo pri srcu, a ne zaradi bolezni, ampak ljubezni.'Odkrijte svoja čustva in videli boste, da vam bo lažje, lažje pa bo tudi osebi, ki vam je všeč, a si tega ne upa odkrito priznati. TEHTNICA ONA: Izvedeli boste novico o ljubljeni osebi, ki vas pogreša veliko bolj, kot si mislite. Naredite prvi korak k pomiritvi in ne bo vam žal. Tudi nekdanji partner si želi enako kotvi. ON: Ker ne boste poslušali nasvetov, se boste znašli v manjših težavah. Nikar ne bodite trmasti, ampak raje sprejmite ponujeno pomoč. Prijateljska pomoč je vedno dobrodošla. Stvar sploh ne bo tako nedolžna. saJ razvije prav prijetna avantura ali c«10 ON: Naravnost blesteli boste na dročju, kar pa bo imelo prijetne P . drugih področjih, predvsem l; " spol. V središču pozornosti se boste । odlično. v t I LEV ONA: Vaš partner bo na nekoga pre cej ljubosumen, čeprav ne bo imel pravega vzroka. Poskusite ga pomiriti in mu dokažite svojo naklonjenost Proti večeru se bodo zadeve umirile in ponovno bo vse v najlepšem redu. ON: Zaradi napornega dela preveč zapostavljate svoje najbližje, zato je skrajni čas, da se jim malce posvetite. To velja še posebej za vašo partnerko, ki ima vse skupaj že počasi vrh glave. ŠKORPIJON ONA: Preživeli boste zelo prijeten konec tedna v dražbi prijatelja, ki si že dolgo prizadeva priti v vaše srce, vendar ste ga do sedaj nekoliko za- vračali. Tokrat se boste končno odločili narediti odločilen korak. ON: Nikakor ne bodite površni, saj je zadeva precej bolj zapletena, kot si mislite. Čar vse zadeve pa je ravno v tej zapletenosti. Seveda pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da se boste povsem izgubili. DVOJČKA ONA: Na poslovnem področju se vam bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še precej pomagal. Konec koncev je že čas, da tudi vi uresničite svoje dolgoletne načrte. ON: Prejeli boste dolgo pričakovano vabilo na zabavo, od katere že kar nekaj časa precej pričakujete. Sedaj pa se bo treba na vse skupaj tudi temeljito pripraviti, saj ne smete ničesar prepustiti naključju. DEVICA ONA: Spoznali boste veliko novih prijateljev, med njimi tudi osebo, ki vam bo že na prvi pogled več kot všeč. Nikar se ne obirajte, ampak izkoristite prijetno atmosfero, saj vam v tem trenutku ne more spodlete ti. ON: Oseba, ki stalno hrepeni po vaši družbi, po malem že izgublja tako zanimanje kot tudi upanje, saj ostajate hladni in neprizadeti. Poskusite se vživeti v njen položaj in problemi bodo kar naenkrat izginili. STRELEC ONA: Skrajni čas je že, da odgovorite na pismo, ki že nekaj časa leži v vašem predalu, saj ga nekdo nestrp- no pričakuje. Če se boste še dolgo obirali, se vam lahko zgodi, da boste na lioncu potegnili krajši konec. ON: Spoznali boste, daje mogoče veliko več doseči z lepo besedo kotsstalnim priganjanjem. Prav zato boste spremenili svoj pristop na poslovnem področju in sl tako olajšati pot do uspeha. VODNAR 01^ Zaradi ste skoraj izgubil’ P ;3 j panje, sedaj pa “1". te se odkrito pogovoriti z njim in z 01f’1’ bo morda uspelo rešiti neljubo si pa raje dvakrat premislite! ON: Poskusite se umiriti in ponovi0 prte nekdanje priložnosti, ki pravili. Obeta sevam težak posl°v terega boste lahko potegnili dobef tudi profit. RIBI > * ONA: Imenitno s” " J ližr- J še korist boste ri°e vam bo prišepnil i* ; go čakate, vendar bo učinek nel' pričakovanega. Vseenosi ne delaje * ON: Vaš predlog bo naletel na vendar se bo vseeno nekaj zgt ’ pajte, le malce potrpežljivosti J® končalo tako, kot bo za vas naj00'1* N BSWH r 5. junij 2003 DOBRO JE VEDETI 25 ■jd r i* iiiJ mode in okrog C pasov v omari izberemo vedno le enega in istega Verjetno nam daje neko navidezno varnost, ki je ne znamo prav razložiti. To ne gre v račun prodajalcem mode, saj je zgodba poletja povsem drugačna. Missoni, veliki oblikovalec in zaveznik svojega okusa, je človek, ki pravi, da moda nima vpliva na njegovo delo. Kakor koli že, letos prodaja pletene pasove z veliko okrasja v oranžni in turkizni barvi, ki lepo sovpadajo z belimi in beige oblačili na zagoreli polti. In nekaterim bo plažo zamenjala pisarna, zato bodo posegli po manj razigranih pasovih. Na sliki je nekaj ženskih pasov, ki so prej široki kot ožji. Mehko, kakovostno in obarvano usnje lahko telo opaše s prekrasno oblikovanimi sponkami. Okrog in okrog se lahko zavijemo tudi z brisačo, ruto, s kravato in še čim. Kadar to naredi- Gordana Toth, univ, dipl. Inž. živil, tehn. Funkcionalna hrana Ji? diskih on? P3S etn°-^iln. pazanJih celo prvo materia- mo s P2501"' sP°roči,° bo’i > ^slo^0 od nekdaj s»o in vplivno. > _____ _ _ Tatjana Kalamar M. ^dnN moči, l“V5aoK„,'" ^P^ala vojsko Da gre Zvedet,, j'Memtnoa, nam ^jakjv . ''u k' i0 naredijo Ste že kdaj slišali za »funkcionalno hrano«? To je nov industrijski trend, čeprav jo že 1000 let poznajo v tradicionalni kitajski medicini. Funkcionalna hrana je hrana z biološko aktivnim delovanjem, ki vpliva na posamezne telesne funkcije in pomaga, da ohranimo zdravje Taka hrana nas ne zasiti, temveč preprečuje bolezni ter izboljšuje fizično in psihično stanje človeka V vsakodnevni prehrani sc srečujemo z mnogimi živili, ki jih lahko uvrstimo med funkcionalno hrano To so mlečni proizvodi, ribe, žitarice, sadje in zelenjava, zeleni in črni čaj, olivno olje... Mlečni izdelki so odličen vir kalcija in esencialnih hranilnih snovi. Te snovi preventivno delujejo na nastanek osteoporoze in zmanj- Šujejo tveganje za nastanek črevesnega raka. Med funkcionalno hrano spadajo jogurt, kefir in acidofilno mleko, ker vsebujejo določene kulture mikroorganizmov ki pripomorejo k čuvanju našega zdravja. Ribe, kot .so skuše, tune in losos, .so bogate z omega 3 maščobnimi kislinami. Te so nenasičene in imajo pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, zmanjšujejo holesterol v krvi in preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Žitarice, sadje in zelenjava so vir dietnih vlaknin, proteinov, mineralov in vitaminov. Ti proizvodi zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja in znižujejo holesterol v krvi. Paradižnik vsebuje snov, imenovano likopen, ki zmanjšuje tveganje za nastanek raka prostate ali raka prebavnega trakta, materničnega vratu, mehurja, kože, pljuč in dojke. Pozitiven učinek na naše zdravje ima tudi česen Poleg antibiotskega delovanja znižuje tudi krvni tlak in holesterol v krvi. Dokazano je, da zelenjava iz družine kapusnic (brokoli, ohrovt, cvetača ...) zmanjšuje tveganje za nastanek raka, ker vsebuje glukozinolat. Prav tako pozitivno delujejo na naše zdravje agrumi (pomaranče, limone, limeta in grejp), ker vsebujejo vitamin C, dietne vlaknine, fo- late in druge snovi, ki preprečujejo raka Zeleni in črni čaj vsebujeta veliko an tioksidantov, kot so karotenoidi, tokofe-roli in vitamin C. Zeleni čaj deluje tudi protibaktenjko in protivnetno. Enako velja tudi za črni čaj. Olivno olje zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, gastritisa in rane na želodcu, pozitivno pa deluje tudi na rast in razvoj otroka. Vnašanje hrane, bogate s funkcionalnimi sestavinami v naš vsakdanjik, je predvsem odvisno od nas samih in naše zavesti, da te posamezne sestavine koristijo našemu zdravju in dobremu počutju. Jogurtov shake (za 2 osebi Iz knjige TA DOBRA ZDRAVA HRANA 1 dl posnetega jogurta (1,6% mlečne maščobe), 1 dl delno posnetega mleka (1,6 % mlečne maščobe), sadje (jagode, banane...) Zmešamo enaki količina jogurta in mleka. Če uporabimo navaden jogurt, lahko dodamo nekaj zmletega svežega sadja in sadno kašo Jogurtov shake lahko potresemo z naribanimi ali tanko narezanimi orehi ali kokosovo moko. Energijska vrednost za eno osebo: 72 kcal, maščobe 1,5 g, vlaknine + i? *0jlkj, l!n"n °dpenjJ .ra«>r<«itevpo-drugi 'CC Pa v°jaka odpa-gre ?a simboliko po-■ in lp ''-tudijudo-'0,1 harvo, ki .. "ir' ■ 'Zraz indivi-J '1pravila pi-^kot^^veka.Nilc^ Spilton V i'B k 1 dajf Vi-'^privZ1. < I raznoliki zbirki o?' d 4 'A.|j kZj'1 Z Učnimi zobmi malčka, se starši velikokrat /Niva ostali. Ne pomislijo pa, da razvoj mlečnih hrasti c ,'A "' staln*h. Vedeti je namreč treba, da če mlečni t. l|zm( roma pozno, bodo tudi stalni zapozneli. Če 1 Jin 1^ ' 1'11' tako, da je med njimi veliko prostora, se bodo i ; ^rri Jd ' Pn'e^ab Čeljusti in jih ne bo treba uravnavati z orto-Znak " (J dob'vai° belkaste pike na zobnem vratu, je r. J’l 3 d olja, e, io cl smetane, 80 g "C'"n kreše. sol, poper ^Plmn ter narežemo na »Plf Z ,1 ' se8reiemo> na njem ti narezano kolerabo in ^^bK^’tizm^^njavno osnovo. Kuhamo, 11J'nitto pretlačimo. Ponov-' Servirai. 'smetano, začinimo in pre-b fin, t ” dodamo juhi na tanke rezan- "1 Prosimo s krešo. &’*2,’VltiS,‘a r,WCa ’^ii^ 15(J a l ' ^9 g čebule, 3 cl olja, 60 "griža 8 trajnih klobas, 10 31 jajce, sol, poper. Vsakdo od nas bi želel imeti urejen grob svojcev, čeprav to iz različnih razlogov ni vedno izvedljivo. Pri tem nam pomagajo nekatere rastline, ki so s svojo rastjo in trpe-žnostjo prilagodljive in dajejo videz urejenosti, čeprav potrebujejo manj oskrbe. To so rastline, ki se bogato razrastejo po vsej površini. Izbira je seveda naša. Torenija (Torenia križanci) so zelna-te rastline za topla, vroča rastišča, uspevajo pa tudi v polsenci. Učinkovite so v kombinaciji s tagetesom (žametnico) ali oranžnimi gazanijami. Grob prekrijejo v celoti. Na kvadratni meter jih moramo posaditi okrog 20 do 25 Rastlina cvete zvončasto, v modri barvi. Dež in veter ji ne škodujeta. Bolezni in škodljivcev ne pozna. Zalivamo jo obilno, prav tako gnojimo. Cvete od aprila do septembra Po potrebi jo zalijemo z gnojilom Fe ke-lati tako kot surfinije Glavičasta dresen (Polygonum capi-tatum) ima okroglaste lističe, prav tako so cvetovi nanizani v drobnih glavicah, ki so rožnate barve. Do jeseni doseže do 1 m dolžine. Ni zahtevna in se razprostira po vsej površini. Alternantera (Alternanthera ficoi-dea) ima barvite rdeče ali rumeno pisane, privlačne liste okrogle oblike. Ob- sta ja j o pa sorte z valovitimi lističi. Sadimo jih samostojno ali v kombinaciji z begonijami. Odlično prenaša rez. Lahko jo sadimo tudi na obrobek gredice. Portulak (Portulaca garandiflora) obstaja v različnih barvah: roza, rdeči, beli in vijolični. Primeren je za močno sonce in suha rastišča. Sadimo ga v kombinaciji s toren ijo, ki je modre barve. Kufeja (Cuphea) Kdor je vsaj enkrat posadil kufejo, si jo priskrbi tudi za naslednjič. Najbolj sta znam dve sorti: ci-garetka z oranžnimi cvetovi in japonska mirta z bledo vijoličnimi cvetovi Ni zahtevna rastlina. Uspeva na soncu ali v polsenci Odcveteli cvetovi odpadejo sami in se ponovno pojavijo novi. Potrebuje pa kar precej vlage. Olga Varga Vami sokovi v tetrapaku Mnogo ljudi se sprašuje, ali je notranjost ovitkov, v katerih so sadni sokovi, varna. Se v stiku s kislinami ne sproščajo škodljive snovi? Vsebina je primerna, če se proizvajalci ravnajo po predpisih. Aluminijasta folija mora biti prekrita s posebno zaščitno oblogo, ki preprečuje neposreden stik. Ker imajo bolniki z alzheimerjevo boleznijo v možganih več aluminija kot drugi zdravi ljudje, so se pojavile domneve, da je v organizem zašel iz ovitkov sokov in drugih izdelkov, shranjenih v podobni embalaži. Strah je odveč, pravijo strokovnjaki. Aluminij v možganih bolnikov je posledica bolezni in nikakor ni vzrok zanjo Vitamin C za obraz Pogoste sestavine krem za obraz so tudi vita mini. Ti varujejo kožo pred onesnaženim zra kom, pred prostimi radikali in sončnimi žarki Vitamin C uravnava nastajanje kolagena, zaradi česar postane koža mehka in prožna ter bolj sveža in gladka. Skupaj z nekaterimi rastlinskimi izvlečki vitamin C kožo nežno beli in svetli starostne pege. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Garancija in nadomestno vozilo Sestavine za omako iz bučk: 60 g šalotke, 200 g bučk, 3 cl olja, 10 g česna, 30 d zelenjavne osnove, 5 el kisle smetane, sol, poper, koper. Svinjsko ribico pod hladnoavodo splaknemo in s krpo osušimo. Z ostrim nožem naredimo vodoravno odprtino, ki jo zamašimo s pripravljenim nadevom. Zunanjost začinimo in zavijemo v prozorno folijo za peko. Damo v pekač in pečemo v pečici 40 do 50 minut pri 180 "C. Pečeno odvijemo, poljubno narežemo in z omako serviramo. Priprava nadeva: Čebulo narežemo na kocke, na olju posteklenimo ter dodamo drobno naribano korenje, drobno narezane bučke in sesekljan Česen. Malo podušimo, odstavimo ter primešamo na drobne kocke narezane klobase, riž in jajce. Po potrebi začinimo in dobro premešamo Priprava omake: Bučke in šalotko narežemo na kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo bučke in šalotko Dodamo sesekljan česen in zalijemo z zelenjavno osnovo. Začinimo, dobro prevremo in nato s paličnim mešalnikom zmešamo, da dobimo gosto tekočo omako. Prevremo, dodamo smetano in po potrebi še začinimo. Sirovi cmoki 200 g drobtin, 150 g naribanega sira, 80 g masla, 3 rumenjaki, sol, 2 rumenjaka, 50 g drobtin, olje za cvrenje. Drobtine, nariban sir, maslo, rumenjake in malo soli zamesimo V gladko testo. Oblikujemo majhne cmoke, ki jih najprej povaljamo v razžvrkljanih rumenjakih in nato v drobtinah. V segretem olju jih zlato rumeno ocvremo. Skutna rulada z jagodami 4 jajca, 80 g sladkorja, 100 g moke, 10 g kakava, 1 vanilin sladkor, limonina lupina. Sestavine za nadev: 33 cl rastlinske smetane, 40 g pudingovega praška z okusom smetane, 300 g pretlačene skute, 60 g sladkorja, 500 g jagod. V skledi umešamo rumenjake s sladkorjem in vanilin sladkorjem. Ko dobro naraste, dodamo naribano limonino lupino, sneg beljakov in moko s kakavom. Narahlo premešamo in razmažemo na prst debelo po namaščenem in pomokanem pekaču. Pečemo 15 do 20 minut pri 180 "C. Ko je pečeno, pekač prekrijemo s čisto kuhinjsko krpo in obrnemo. Testo zvijemo s krpo vred Ko se ohladi, rulado razvijemo, odstranimo krpo, premažemo s kremo in potresemo s sesekljanimi jagodami Ponovno zvijemo ter potresemo s sladkorjem v prahu. Priprava nadeva: Prašek za puding in rastlinsko smetano skuhamo v puding Odstavimo in malo ohladimo. Dodamo pretlačeno skuto in sladkor ter dobro razmešamo. Potrošnika, ki se je oglasil v naši pisarni, je zanimalo, kakšna so zakonska določila glede nadomestnega vozila, ko je njegov avtomobil, ki je še v garanciji, na popravilu? Od 17. 1.2003 velja nov dopolnjen Zakon o varstvu potrošnikov, ki je tudi na tem področju prinesel nekaj sprememb Ta določa, da proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za katerega le-ta uveljavlja garancijo, zagotovi brezplačno uporabo podobnega izdelka. V primeru, da proizvajalec oziroma pooblaščeni servis tega potrošniku ne zagotovi, ima potrošnik pravico do povračila škode, ki jo je imel zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve. Uradne ure v pisarni v M. Soboti; telefonsko m osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10 do 12. in 15. do 17. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p.p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek -telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 14. ure, Vrazova 1 (občina III. nad. J, Ljutomer, tel.: centrala 02/584 9044 - int 75, faks: 02/581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne PREJELI SMO / OGLASI 5.W2OO3-BM I Odgovor na članek Genotoksičnost vode v Lendavi in Murski Soboti KOMUNALA, d. o. o.. Lendava in VODOVOD MURSKA SOBOTA, d. o. o., Murska Sobota kot upravljavca vodovodnih sistemov podajata skupno izjavo glede problematike oskrbe s pitno vodo v Pomurju V četrtek, dne 08. 05. 2003. je bil v Vestniku objavljen članek z naslovom Genotoksičnost vode v Lendavi in Murski Soboti. V članku pisec navaja rezultate testov genotoksičnosti vode s pomočjo allium (čebulnega) testa na območju Slovenije. Kot gentok-sično najbolj onesnaženi vodi sta bili prikazani vodi, kijih distribuirata omenjena upravljavca vodovodov. V skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS. št. 46/97,54/98 in 7/00) kontrolira kvaliteto pitne vode v vodovodnih sistemih Lendava in Murska Sobota Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Upravljavci vodovodnih sistemov pa tudi izvajalci kontrole ustreznosti pitne vode smo dolžni delovati in ukrepati v skladu z omenjenim pravilnikom, ki allium (čebulnega) testa kot metode za ugotavljanje kvalitete pitne vode ne predpisuje niti je ne omenja. Pravilnik predvideva kontrolo kvalitete pitne vode glede bakteriološkega in kemičnega onesnaženja. Pri kemičnem pregledu se ugotavlja kakovost glede na 1C elementov in tudi na parazite Pri tem želimo poudariti, da s piscem članka nimamo namena polemizirati o »genotoksičnosti vode«, temveč samo poudariti, da smo upravljavci dolžni zagotavljati zdravstveno ustrezno (in ne genotoksično bolj ali manj onesnaženo) pitno vodo. Po oceni Zavoda je bila pitna voda iz obeh vodovodnih sistemov v letu 2002 zdravstveno ustrezna. Na predlog soboškega župana Slavica občinski svetniki sprejeli nezakonit odlok? (II.) V Vestniku z dne 22. 5- 2003je bil objavljen odgovor g. Tiborja Ciguta, direktorja soboške mestne uprave, na moj članek izpred 14 dni, v katerem ugotavljam, da so svetniki Mestne občine Murska Sobota na predlog župana g. SLA VICA sprejeli nezakonit odlok, in to po hitrem postopku. V odgovoru g. Cigut ocenjuje moj članek kot tendenciozen in navaja. da bi članek lahko pri občanih in širši javnosti vzbudil dvom o pozitivni naravnanosti instituta predkupne pravice. V mojem članku nikakor nisem opozarjal na naravnanost instituta predkupne pravice (mimogrede, občina bi morala sprejeti odlok takoj po 1.1.2003), ampak na to, da je VSEBINA ODLOKA o predkupni pravici v nasprotju z določili Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) S takimi odgovori, v katerih g. Cigut preusmerja pozornost od bistva problema, prav on zavaja javnost. G. Cigut, ki je direktor uprave, je poleg ge. Šiftarjeve, kije vodja oddelka za splošne zadeve, kamor spada tudi pravna služba, najbolj dogovoren, da so predlagani odloki skladni z veljavno zakonodajo. Pod predlaganimi odloki, ki gredo v sprejem na občinski svet, pa je podpisan ZUPAN, ki je odgovoren za zakonitost le-teh. V odgovoru se navaja, da je ministrstvo že 22. 4.2003 vsem občinam poslalo strokovno gradivo, ki s&nanaša na institut predkupne pravice. Res, minister mag. Kopač je vsem občinam poslal POJASNILA in PRIPOROČILA, kako izvajati določbe Zakona o urejanju prostora. V njih je PREDLAGAJ občinam, ki so že sprejele odlok, v katerem so za območje predkupne pravice navedle kar celotno območje znotraj poselitvenih območij, DA TAKE ODLOKE SAME RAZVELJAVIJO. In tudi občina Murska Sobota JE SPREJELA TAK ODLOK. Kot krona vsega pa je dejstvo, daje minister priporočila napisal 22. 4. 2003, soboški občinski svet pa Je tak (nezakonit) odlok sprejel 24. 4. 2003. Kot da zanj ministrova priporočila ne veljajo ali pa na občini v teh dneh ni bilo pravnikov, ki bi si prebrali. kaj piše minister. V’ odgovoru se navaja tudi, da je sprejet odlok pravni temelj za izdajanje odločb o neuveljavljanju predkupnih pravic na eni strani, na drugi strani pa za uveljavljenje predkupnih pravic za objekte V JA VNO KORIST. Avtorje sam navedel, v čem je le-ta nezakonit. V sprejetem odloku je v 1 členu navedeno, da je celotno območje poselitve določeno kot območje predkupne pravice. Nikjer niti z besedo ne piše, da le na območjih, kjer se predvideva gradnja objektov za javno korist. In taka območja so bila definirana v še veljavnih prostorskih aktih, ki bi Jih bilo treba le navesti. Osnova za določitev območij predkupne pravice v odloku občine LAHKO izhaja LE IZ SPREJETIH prostorskih aktov, ki imajo točno določeno območje (in ne kar počez). V odgovoru se navaja, da je občina izkoristila zakonito možnost in diskrecijo, ki jo omogoča 85. člen ZUreP-I, in da zaradi tega odlok ni nezakonit Odgovor na to Je lahko le vprašanje: Zakaj pa potem tudi minister v pojasnilih in priporočilih predlaga občinam, da same razveljavijo take odloke. Verjetno ne kar tako. Na koncu bi rad izrazil razočaranost nad občinskimi svetniki, med katerimi očitno res ni prave »o,pozicije«, ki bi lahko vsaj s konstruktivno kritiko odlokov, kijih je predlagal župan Slavic, pripomogli k temu, da se ne blamirajo občinski pravni strokovnjaki in še manjšam g. župan Slavic. Slednji si takih spodrsljajev res ne bi smel privoščiti. Ker se z odlokom direktno posega v lastnino občanov, nam ne sme biti vseeno, kakšen odlok se sprejema. Anton ŠTIHEC, univ. dipl. inž. grad. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 D Telefaks: (01) 47 87 422 Številka: 354-06 15/97 Datum: 27.5 2003 Javna predstavitev osnutka uredbe o Krajinskem parku Goričko Po sklepu Vlade Republike Slovenije številka 636-16/2003-1 z dne 22. 5. 2003 se izpelje javna predstavitev osnutka uredbe o Kraj inskem parku Goričko. Javna predstavitev bo potekala od 31. 5. 2003 do 31. 7. 2003 v lokalnih skupnostih na območju predvidenega parka. Namen predstavitve je seznanitev javnosti z vsebino vladne uredbe. Vsi zainteresirani si lahko ogledajo kartografsko in drugo dokumentacijo v zvezi z zavarovanjem v prostorih občin, ki so na območju prihodnjega parka. Te so: Občina Cankova, Občina Dobrovnik, Občina Gornji Petrovci, Občina Grad, Občina Hodoš, Občina Kobilje, Občina Kuzma, Občina Moravske Toplice, Občina Puconci, Občina Rogašovci in Občina Šalovci. Gradivo bo na vpogled v delovnem času občin. Besedilo uredbe je dostopno na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo http://www.gov.si/mop/ pod rubriko Oglasna deska/Vabila k sodelovanju in na spletni strani prihodnjega Krajinskega parka Goričko http://www.park-goriclio.org. V času javne predstavitve bodo organizirane tudi javne obravnave v vseh občinah na območju predvidenega parka, in sicer po določenem časovnem razporedu. Časovni razpored javnih obravnav po posameznih občinah: 9. 6. 2003 ob 19.00 v občini Cankova 10. 6. 2003 ob 19.00 v občini Dobrovnik 11. 6. 2003 ob 19.00 v občini Gornji Petrovci 17. 6. 2003 ob 19.00 v občini Grad 18. 6. 2003 ob 19.00 v občini Hodoš 19. 6. 2003 ob 19.00 v občini Kobilje 23. 6. 2003 ob 19.00 v občini Kuzma 24. 6. 2003 ob 19.00 v občini Moravske Toplice 30. 6. 2003 ob 19.00 v občini Puconci 1.7 . 2003 ob 19.00 v občini Rogašovci 2. 7. 2003 ob 19.00 v občini Šalovci Svoja vprašanja, pripombe in stališča lahko zainteresiram izrazijo tudi pisno v posebnih knjigah pripomb in predlogov, ki bodo dostopne na vseh mestih, kjer bo gradivo predstavljeno. Pišejo lahko tudi izvajalcu projekta ali Ministrstvu za okolje, prostor in energijo na spodnja naslova: Projekt Razvoj skupnega parka Goričko c/o. Hotel Vjvat Ulica ob ignsču 3 9226 Moravske Toplice ah Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Dunajska 48 1000 Ljubljana Na voljo je tudi poseben projektni telefon: 031 354 149. Po koncu javne predstavitve bodo vsa zbrana stališča in pripombe rabili kot podlaga za pripravo končnega predloga uredbe o Krajinskem parku Goričko. Mag. Janez Kopač, minister Svet Ljudske univerze Gornja Radgona, Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona, na podlagi sklepa 29. 5. 2003 razpisuje za mandatno dobo petih let, od 1. 8. 2003 dalje, delovno mesto DIREKTORJA LJUDSKE UNIVERZE Kandidat mora izpolnjevati pogoje: - visokošolska univerzitetna izobrazba, - pedagoško-andragoška izobrazba, - strokovni izpit, - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta pri izobraževanju odraslih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh od objave z oznako »Razpis direktorja«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO’ Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 ____________REPUBLIKA SLOVENIJA . MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR INENEJ^I Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija | T Telefon: (01)47 87 400 H Telefaks: (01) 47 87 4l Szam; 35406-15/97 Datum: 2003.05.27. A Goričko Naturpark rendeletterve^ 1 nyilvanossag ele tetele A Szioven Koztarsasag Kormanyanak 2003- 05- J 2003-1 szamu hatarozata alapjan sor keriil a Goričko ■ rendelettervezete nyilvanossag ele tetelere. A nyil^n tetele 2003.5.31-tol 20»3.7.31.-ig zajlik a tervezett elhelyezkedo helyi kozossegekben. A nyilvanossag nak celja tajekoztatni a kozvelemenyt a kormanyren()e marol. e* |—J' Az erdekeltek a biztositassal kapesolatos kartografiji --kumentaciot a leendo park teruieten elhetyezkedd J'02' tekinthetik meg, espedig az alabbi kozsegekben: nak, Gornji Petkovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzn»> Toplice, Puconci, Rogaševci es Šalovci. A parkkal^P0 anyagok a kozsegek nyitva tartasi ideje alatt tekinthe’® A rendelet szovege megtalalhato a Kornyezeti, TeffiWies n|i tikai Miniszterium honlapjan: http://www.gov.si/m<9/ sna deska/Vabila k sodelovanju« c. rovatban valan)il1, Goričko Naturpark honlapjan: http://www.park-gorick*--A kozszemlere tetel ideje alatt a park teruieten elhcly6^ t < a Kozszemiere letel iaeje aiaci a park teruieten mennyi kozsegben lakossagi forumokat szerveznek.e alabbi idopontokban: A lakossagi foramok: 2003.6.9. -en 19.00 orakor Cankova kozsegben 2003.6.10. -en 19.00 orakor Dobrovnak kozsegben 2003.6.11.-en 19.00 orakor Gornji Petrovci kbzs^belt 2003.6.17. -en 19.00 orakor Grad kozsegben 2003.6. IH.-an 19.00 orakor Hodoš kozsegben 2003.6.19. -en 19.00 orakor Kobilje kozsegben 2003.6.23. -an 19.00 orakor Kuzma kozsegben 2003.6.24. -en 19.00 orakor Moravske Toplice 2003.6.30. -an 19.00 orakor Puconci kozsegben 2003.7. l.-en 19.00 orakor Rogašovci kozsegben 2003.7.22. -en 19.00 orakor Šalovci kozsegben ■ \ Az erdekeltek a kerdeseket, eszrcveteleket es allaspont0^1 -megadhatjak az On. Eszrevetelek es javaslatok kozszemlere tett anyagok helyszinen all az erdeklo ■ kezčsere. Tovabba irai lehet a projekt kivitelezojenek zeti, Teriiteti es Energetika! Miniszteriumnak az alabbiL Projekt »Razvoj skupnega parka Goričko« c/o. Hotel Vivat Ulica ob igrišču 3 9226 Moravske Toplice vagy Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Dunajska 48 1000 Ljubljana Killon projekt-telefon is rendelkezesre ali: 031/3^^ A kozszemlere tetel utan a beerkezett allaspontok «s e alapul szolgainak a Goričko Naturpark rendelet java gleges elkčszitesehez. Mag. Janez KoPa£ lil ul Prispevki za nakup opreme za 1 oddelek in novo porodnišnico p* ---------------------------------------------' Geodetska uprava Gornja Radgona, namesto cvetja zn . t berger - 8.000; družina Koštric, namesto cvetja za pok- ' jj r Lendave - 5 000; družina Bukovec, Lipa 1 c. namesto fV« sta Horvata - 5.000; upokojenke Sodišča, namesto i'1 \ Barbarič iz Sebcborec - 5.000; Franc Maučec, Martjanci • j ■ । 1 za pok Marijo Barbarič - S .000 SIT; Zlatko Olas, M|+4n[,'pj^ jF cvetja za pok. Ernesta Olasa - 10.000; Marija Klemenčič. ■ . ■ f sto cvetja za pok Marijo Kolmanko iz Vcčeslavec - o y obračunskega centra LB Murska Sobota namesto cvetju , re Palfi - 7.000; sosedje iz Šolskega naselja v Murski S0**0 . j pA za pok Jožeta Emrija - 25.000Jože Kolta) namesto.^ ’ Olasa - 5.000; Organizacija sindikata delavcev UE Murs j । cvetja za pok. očeta Marte Kuplen - 10.000; družina 1 r' sto cvetja za pok. Jožeta Emrija - 5 000 SITJolank3 1 ft družino, Puconci 256, namesto cvetja za pok bratranc . 10.000; Franc in Zdenka Huber Brezovci, namesto °Ll |i Olasa iz Murske Sobote - 10 000; kolektiv Ekonomske ■■ namesto cvetja za pok. Cveta Margana - 10.000; družin3 । / vet, namesto cvetja za pok Ano Lenaršič - 5.000; Ber”^' Vrtna 6, M. Sobota, namesto cvetja za pok. očeta $'s | družina Curman, Martjanci, namesto cvetja za pok. t’1'1" |i;.u. nec - 5.000; Zveza kulturnih društev Murska Sobota pok. mamo Branka Kermana iz Filovec - 8.000: names1111 , ,i fana Horvata izGančan: družina Cvetke Horvat jz<> llH j Bohar • Meserič - 2.000, Jože Jerebic z mamo - 2.000 O’ družino iz Nemčije - 3 000; Marija Jenko Rakičan, nau1' Verono Farič z Vaneče - 5.000 Mil ’Sl* kopica il* iiP j* 9* t* $ tir m M $ J '4: it* § 11’ ft *«Wji AVTOR; ŠTEFAN HAJONJAK POMURSKI NOGOMETAŠ (ŠTEFAN) NASPROTJE ZMAGE ENCIM, KI POSPEŠUJE RAZKROJ ŠKROBAV SLADKOR Škotsko jezero s pošastjo SAMARIJ NIZKA OMARA ZA PERILO padalka AVBELJ KU, TOLKAČ NEMŠKA ZALOŽBA z»t ZIDOVJE IZBRIZGANA SPERMA GALU * "''G ® ' g«. OKRASNI CAM - v ŽALNA SLOVESNOST SOtUNSM KOŠARKAR. KLUB NAČIN DELA INDONEZU. MEŽA CELEBES PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA ISLANDSKI PISATELJ (GESTURI AU IGRALEC OiRKAČ LAUOA NASPROTJE IZSTOPA BOA RMSKA BOGINJA PLODNOSTI OSREDNJA SLOVENSKA KNJIŽNICA LANTAN SLAVK NA pesbi DUHOVNA IZRAZITOST FR. PISEC (EMLEl ZVRST JAMAJŠKE GLASBE SMUČARSKA DISCIPLINA PRIPRAVA ZA STISKANJE URŠKA PESNIŠKA OBLKA ZAHODNOEVROPSKI VELETOK NAPAD NA POLITIKA STAREJŠA FRANCOSKA SMUČARKA (FLORENCE) RAHEL . VETER ŠVICARSKI SLIKAR (JOHANNES) SLOVENSKA TISKOVNA AGENCUA AM IGRALEC WALLACH BESEDNA UGANKA PLOD KRAJNA KRASU BLIZU ITALIJANSKE MEJE HRUP ALMSKA ZVEZDICA SANKE NEPRAVI KROG ARGON MITOLOŠKI LETALEC BRIT. PEVEC (TOMI MAJVEČJI ITALIJANSKI PESNIK majhen dirkalnik setviha ANG-ROCK 3KUPWA TELESNA VOTLINA PRI ŽNAL1H ZNAMKA ŠP. OBUTVE MADŽARSKI ŠAHIST 1AN0RAS) NEZNANEC LAHKA KOVINA (Sc) BSTTOST. DUHOVITOST BELOUŠKI NOG. TRENER DEMOS B0HG0LSK! VLADAR ROBNA GREDICA ZA ROŽE IGRAŠ JtSEm RASTLINA Z BOO) CAM HRVA.kO MOŠKO IME ENKA KORENSKA OSNOVA BANJA DOHOD 0(00 KAPITALA POŠTNA POSB.JKA r« PREDfVA PESNIK SARAJUČ KRAJ PRI SEVMCI ARHITEKT SAARMEN OČE WK0VSKJ VLADAR NABRAN OVRATNIK dejavnost LOVCEV PESNIŠKO IME ZA IRSKO PESNICA SBDEL STARA ENOTA ZA DOZO ionizirajočega SEVANJA VEK, OBDOBJE ZALA (LJU6K.) RADON HMALAJSKI SNEŽNI ČLOVEK TENIS AC AGASSI ALEŠ ČEH KIS HETITSKI BOG SVETOVNEGA MORJA rai SUKAR BOGDAN MEŠKO SANITETNI material V KOSMIH PRENAŠALEC VRSTA ŽITA ~--------—--------------- 1 ,^2 13 ^ezplačno čestitko v Vestniku I —------------------------------- Izžrebanci nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili k CM m CM REŠITEV: JANEZ VOTEK, VESTNIK 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Borut Jug, Sratovci 26, 9252 Radenci 2. nagrada kuharica Boug žegnjaj: Janja Abraham, Št. Kovača 3, 9000 M. Sobota 3. VESTNIKOVE MAJICE: Katja Zajtl, Tomšičeva 10, 9220 Lendava Katarina Farkaš, Kapelska c. 72, 9252 Radenci Marija Horvat, VI. Nazorja 4, 9220 Lendava Bela Čakuh, Križevci 173, 9206 Križevci Stane Horvat, Čevljarska 2, 9224 Turnišče ; barikadah v Pekingu 'n r*j. v j || 4».. Ali... 11 Mil n«! Vmnn Lni rtAipkrtM.ta dni in nnn nluli V rUTnriiiTii n^T ?! S g S3 E & io m nj □ Janez Mataj 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka,13. junija 2003. Rešitev: Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: J J d j f i t mj| s ' 114 znim kaj posebnega kože, kakor znamo po G',c”nio ' 1 'J so črni, veliki, kre- ■ " tier 4anWrsk' * engleški. U mesti U ,adin... "." Ped dan smo uglenje . da mnrr^iaVdi Potem Pa smo dobili ' ’^Potovati u mesto Ko-" ot°ku Cejlonu, i da se '' ^trj je veHkov vojnov ladjov Eli-' šzp, Pred enim letom odpotovala a do Kol g todu - *a 'c trajala tri dni in noči, ^rjč^ enad<>ma ustavila. Bil sem J*1 v,?’ daniti in veliko rdeče lM ' !znid Sitnega morja. Moje ■ J !,Jlhrj: J "'^d1 starših, prijateljih, 2"%^ ^ife vf1*"' "^tem ko sem jaz na U mC ’e Vabil . ku. sla^ . premišljevanja me je ' ■ je ie mirovala in iz dveh i, 1 km , 1 dim, ne pa črn, sajast, '^^smopluli. it Dev?"?31 ’ ■ - piščalke, ki nas i/ ^fahrnc je postalo, ui■ ■■ sm 1 RAlXiONA CVETLIČAR PRODAJA IN ARANŽIRANJE REZANEGA CVETJA, LONČNIC, OKRASNE KERAMIKE. STEKI.. IZDELKOV. IZDELAVA VENCEV določen čas 6 mes.: vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji DRUGI 1*0-KLIC: PRODAJALEC '-KA; do 06. 06. 03; MAJAJ BERNARDA, S. P., CVETJE GLO-RIOSA. SLOVENSKA 36. M SOBOTA PEX POMOT AH K V PROIZVODNJI TESTENIN IN JAJC: določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji DRUGI POKLIC: KI TIAR. SLAŠČIČAR. POMOŽNI DELAVEC; MOŽNOS T ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS: do 08 06. 03, M M. KAUČIČ. PODJETJI ZA PROIZVOD NJO. TRGOVINO IN STORITVE. G. IVANJCI 21. SPODNJI IVANJCI MIZAR MIZAR: določen čas6 mcs.; 6 mcs. delovnih izkušenj: jeziki nemški jezik ■ govorno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKl.K LESAR. LESARSKI TEHNIK;do II 06.03; MIK DARKO S. P SIMONIČEV BREG 8. G. RADGONA MONTER. KA II. (IZDELAVA PVC OKEN IN VRATI; določen čas 6 mes.. 6 mes. delo vnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI PO-KLIC OBLIKOVALEC KOVIN, KLJUČAVNI ČAR: do 06.06. 03; AR CONT1P. D. O. O.. LJUTOMERSKA CESTA G. RADGONA DELAVEC (ZA DELO V PROIZVODNJI -MONTAŽA PREDELNIH STEN. STROPOV. VRAT OKEN. EMBALIKANJE); določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj, jeziki; nemški jezik ■ govorno, hrvaški jezik ■ govorno; vozniški izpit kategorije: B: drugi pogoji: DRUGI 1’OKI.IC: KLJU-ČAVNK AR, do 16. 06. 03; IMGRAD ČISTI PROSTORI D. O. O., ORMOŠKA 46. LJU TOMER; št. del. mest: 3 PREOBLTKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN. določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki; nemški jezik • govorno, angleški jezik govorno; vozniški izpit kategorije B: drugi pogoji: DRUG! POKLIC: KLJUČAVNIČAR; do 11.06. 03: MUC DARKO, S. P, SIMONIČEV BREG 8, G RADGONA KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR: nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj, vozniški izpit kategorij ti; drugi pogoji: DRUGA POKLICNA KOŠ INARSKA SMER; do 1.3. 06.03: MUC DARKO , S. P SIMONIČEV BREG 8, G KAIX.ONA KIJIH AVNit AR nedoločen čas; drugi pogoji 3-MES. POSKUSNO DELO do 02. 07. 03: PAVI.1NJEK JOŽE. S. P ČER.,GORIČKA 150, M. SOBOTA; št. del mest: 2 OBLIKOVALEC KOVIN KOVINARSKI DELAVEC - PREOBIJKO-VAI.EC; nedoločen čas; 6 mcs. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: li; drugi pogoji: DRUGA POKLICNA KOVINARSKA SMER; do 13.06. 03: MUC DARKO S. P,, SIMONIČEV BREG 8, G. RAlXiONA VARILEC VARILEC NERJAVEČE KOVINE nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: 3-MES. POSKUSNO DELO, IZKUŠNJE PRI VARJENJU NERJAVEČE KOVINE; do 25. 06.03: PAVLINIEK JOŽE. S. P ČER, GORIČKA 150, M. SOBOTA VARILEf nedoločen čas; 6 mcs. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik ■ govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji DRUGA POKLICNA KOVINARSKA SMER: do 13.06.03; MUC DARKO . S. P SIMONIČEV BREG 8, G. RADGONA VARILEC NERJAVEČE KOVINE nedoločen čas; drugi pogoji: 3-MES. POSKUSNO DELO IZKUŠNIE PRI VARJENJ U NERJAVEČE KOVINE, do 02. 07.03; PA-VLINJEKJOŽE, S. P , ČER . GORIČKA 150. M SOBOTA; št. del mest: 2 ELEKTROINŠTALATER DELAVEC določen čas 3 mes. 1 L delov nih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno, hrvaški jezik - govorno: vozniški izpit kategorije; B; do 16.06.05; IMGRADČISTI PROSTORI D. O, (>.. ORMOŠKA 46. LJUTOMER KERAMIK POMOŽNI KAMNOSEŠKI DELAVEC IN I'OMGALEC NARAVNEGA KAMNA: določen čas 5 mcs.; jeziki: slovenski jezik • govorno in pisno; vozniški izpit kat ego rije B; drugi pogoji. PO TEL. SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR: 03! 876949; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI KERAMIČNI DELAVEC ALI POMOŽNI DELAVEC; do 05.06.03; ERJAVEC MARJAN. S. P. KEB -KAMNOSEŠTVO ERJAVEC RIBIŠKA POT 1 A. BELTINCI ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK;določen čas 6 mes. ;6 mes delovnih izkušenj: drugi pogoji: DRUGI POKLIC: POMOŽNA ŠIVILJA; do 18.06.03: KONSI. PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D. O. O., KOBILJE 36, DO BROVNIK DOBRONAK; št. det. mest: 15 FRIZER MOŠKO !N ŽENSKO ER1ZERSIVO; določen čas 6 mes.; 31, delovnih izkušenj; jeziki; nemški jezik - govorno: drugi pogoji: SPREJEMAJO PROŠNJE; do (h 06 03 FARKAŠ MATIJA - FRIZERSKI SALON TEJA. ZDRAVILIŠKO NASELJE 12, RADENCI ZIDAR ZIDAR; določen čas 6 mes.. 21. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji DRUGI POKLIC: POMOŽNI ZIDAR MOŽNOST ZAP ZA NEDOLOČEN ČAS; do 06.06 03- BELEC? MILENA, S. P. ZIDARS1VO BELEC, KRIŽEVCI 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZIDAR - MONTAŽER PVC OKEN IN VRAT; določen čas 3 mes., jeziki: slovenski jezik • govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 06 06. OJ; RODOS. D O. O C.. RADGONA. LJUTOMERSKA CESTA 28, G. RAlXiONA; Št. del. mest 2 PRODAJALEC RAZVOZ BLAGA IN PRODAJA; nedoločen cas; 2 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C; drugi pogoji: 3-MES. POSKUSNO DEI.O VOLJA DO DELA; do 25. 06. 03: PAVLINJEKJOŽE. S. P.,ČER, GORIČKA 150, M. SOBOTA KUHAR KUHAR; nedoločen čas; 2 J. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B. do 08, 06, 03; BRENIIOLC VINCENC, S. P , JERUZELEM 18, IVANJKOVCI KUHAR VODJA KUHINJE; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik ■ govorno; do 17. 06.03 BJELIČ VASILIJA S. P. JANŽEV VRH 52, RADENCI NATAKAR NAJ AKAR/-ICA ZA STEŽBO PIJAČ V BARU C1AIIKO n IDI PRIPRAVNIK), določen čas 3 mes.: drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO IZO-BR AIJ BREZ POKLIC A; MOŽNOS T PO DALJ. ZAPOSL, PO TEL SE DOGOVOR ZA RAZGOVOR 041 605 005; do 02. 07. 03; BAGOLA ALEŠ, S. P, PETANJCI 65A, TIŠINA NA I AKAR/-ICA; nedoločen čas; I I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik govorno' drugi pogoji. ZAPOSLI SE LAHKO Tl Dl KI HAR/ KiA(PlCOPEK); 1’0 TEL SE DOGOVORITI ZA RAZGOVOR, 041 624 604; do 25.06. 03; KOREN ALOJZ, S. P, PICERIJA POTAČ.TJ«. SVOBODE 19, G. RADGONA NATAKAR/ KiA; določen čas 12 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE 1AIIKO DEKLE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA; do 12.06.0,3; STANKOV ŽIVKO, GO STILNA, VERŽEJ. MLADINSKA 8. VERŽEJ NATAKAR: določen čas 12 mes.; drugi pogoji ZAPOSLI Sli LAHKO DELAVEC BREZ POKUCA, do 07.06. OJ; GJERGJEK Sl ŽANA, S, P, NEGOVA 24. SP IVANIČI NA TAKAR/ ICA določen čas 6 mes., jeziki; nemški jezik govorno; drugi pogoji: ZAPOSLI SE. LAHKO KANDIDAT7-KA Z DRUGIM POKLICEM, do 07.06.03; KOZEL SLAVKO S. P TRGOVINA PALMA, GOSTIL. IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBER čl 37, APAČE ST REŽBA PIJAČ; določen čas 3 mcs.; drugi pogoji: DEKLE Z VESELJEM DO STREŽBE, do 06. 06. 03; CEL( AR DANICA, S. P, BAR DANICA, TRG SVOBODE J. G. RADGONA NATAKAR/ ICA; določen čas 12 mcs. ; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO PO-■ MOŽNI/ A NATAKAR/ ICA, do 06.06. OJ; SLAVK; ANTON, S. P , RAZKRIŽJE 13. LJUTOMER NA IAKAR/ -ICA; nedoločen čas. do 17. 06. OJ; BJELIČ VASILIJA, S. P., JANŽEV VRH 52, RADENCI STROJNI TEHNIK STROJNI MEHANIK (NASTAVLJALEC STOJEV); določen čas 6 mes. drugi po goji DRUGI POKLIC: STROJNI MEHANIK: do 10 06. 03: MEGRAS, D. O. O GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA ULICA 40 M SOBOPA STROJNI TEHNIK: nedoločen čas; 3 J delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 10.06, 03; KRIM. D. O. O MALA NEDELJA 15 MALA NEDELJA TRGOVINSKI POSLOVODJA NAMESTNIK VODJE TRGOVINE: določen čas 12 mes., J I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno vozniški izpit kategorije: li; do 1 J. 06. OJ; SPAR, SLOVENIJA TRGOVSKO PODJETJE, D. O .O„ LJUBI JANA SPAR LJUTOMER, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK PISARNIŠKO ADMINISTRATIVNA DELA, določen čas 6 mes., znanje programskih orodij: poznavanje računalniških omrežij ■ osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: DRUGA SREDNJA ŠOLA, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 08. 06. OJ; M. M KAUČIČ, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, G. IVANJCI 21, SPODNJI IVANJCI INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER ■ STROJNIK, določen cas 3 mcs.; 5 1 delovnih izkušenj, vozniški •• izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRI Kil POKUC' D1PI ING STROJNIŠTVA; AK1T-v \ < l ZNANJE ANGLEŠKEGA ALI NEMŠKEGA JEZIKA; do 06.06.03; ROBOTIKA KOGLER, D. O. O., PAKIRNO PALETIRNI SISTEMI, SWOVCI58, RADENCI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) ELEKTRO PROJEKTANT' PROGRAMER, določen čas J mes.; jeziki: nemški jezik ■ govorno in pisno, angleški jezik - pisno; znanje programskih orodij: programi tanje ■ zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS: do 05 06.03; ROBOTIKA KOGLER, D. O. O, PAKIRNO PALETIRNI SISTEMI, ŠRATO-VCT 58, RADENCI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE PROJEKTANT URBANIST, nedoločen čas; I 1. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji; STROKOVNI IZPIT ZAŽEIJEN, NI PA P0GQJ ČlANSJVO INŽ ZBORNICE SLOVENIJE, SEKCIJA ARHITEKTOV; RAČ. ZNANJE: AUTOCAD ZAHTEVNO; do 21 (16. 03; RATNIK OTO, S. P,. RATING M SOBOTA, SERCERIEVO NASELJE 18. M. SOBOT A KOMUNALA ;aw podjetje, d, o, o. D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02/521 37 00 KopalKki |L 2, Wuf5*;a Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREDITEV UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA URtUltMUum™— „ OBJAVA OSURTMCV* ES-«-*1 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631j£ V življenju le delo in skrb st^ sedaj si od vsega truda zdSpdj-Odšel si tja, kjer ni vet boleti a nate večen bo ostal sporntu- ZAHVALA .. Ki1 V 82. letu nas je za ved no dragi mož, oče, tast, dedek in brat Ludvik Gergorec Iz Andreja Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnik0®’ n-pf sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drageg1 / m* tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji p podarili cvetje in sveče ter darovali za mrliško veži ’ izrekli ustno in pisno sožalje i^ Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete Žal® , odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdra^ Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožefl, ker te več med nami m. ZAHVALA V 78. letu je mirno zaspala draga man13' tašča, babica, prababica in sestra Terezija Smodiš iz Stanjevec 4 Z bolečino v srcu in tihi žalosti sc iskreno z;ihv^ij“ dobrim sorodnikom, botrini, sosedom in prijal" ■ |;( -^ v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tol । izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za dobrod ^1 Posebej hvala osebju kirurškega oddelka bolniš|,,c ter dr. Ludviku Norčiču. ^jvii ' Iskrena hvala duhovniku, pevcem žalost in k, -'' ‘ Karconaža in pogrebniŠtvu Hozjan- Žalujoči vsi tvoji, ki smo te intelt Il HlSIIII|(zj-junij 2003 Težko Je pozabiti človeka, ki lije bil drag, še težje je, izgubiti ga za vedno, a najtežje je, živeti brez njega. V SPOMIN 11 ' bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila draga Irena Makoter iz Moravskih Toplic ' ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter se K spomnite s cvetjem in prižgano svečko. Tvoji najdražji Življenje je kratko, prekratko za vse naše cilje in želje, prekratko za skrito srečo, ki smo jo lahko uživali skupaj s tabo, draga naša žena in mama V SPOMIN Slavica Čelak iz Lemerja '-' ^rog št vedno si z nami, tvoja neizmerna energija Premija na vsakem koraku, in ko se ustavimo ob tvojem grobu, se šele zavemo, da si tako daleč! Žalujoči: tvoji najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V rakičanski bolnišnici je v 78. letu pod težo bolezni prenehalo biti ljubeče srce mojemu dragemu možu skrbnemu očetu, tastu in dedku Ernestu Pečku iz Fokovec 58 '■’d ječ, * ko vse cveti in zeleni, moje srce pa krvavi, ' vetino od mene odšel si ti, dragi mož. ■ r ?||1*r< n zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- " ”iu । n sosedom, ki ste ga v tako velikem številu 1 nepričakovani zadnji poti nam pa izrekli rovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene. oddelka v Rakičanu Iskrena hvala g. "alazicu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete in pogrcbništvu Banfi. 1 ^na Karolina, sin Ludvik z ženo Elzo 1'1 vnuk Ludvik z ženo Špelo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, 1 solza lije iz oči, dom je prazen ; ker te aer meri i in otožen, ker le več med nami ni. ZAHVALA V 74 , Haša, 'starosti has je za vedno zapustila ^fia žena, mama, babica in prababica Marija Krpič r°J- Reko, od Grada 104 •’ Vsrcu '"»cg, ls^rc,,o zahvaljujemo vsem sorodnikom, '1 ■ n s(. . P^M'eljcm in znancem, ki so jo v tako k tVi’M posl)rcm^’nj nieni ž-adnji poti. " izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, ■ 1°%,, Za sve,t ntaše in vežico. ■ k ' 'l'i i| MiifSL ' , Omenjena intenzivni negi internega Ma, °bre,j ’ So|Xati, župniku g. Štefanu Kuharju za lep uZa ^pcK1 žalostinke, gospe Kristini c besede slovesa in pogrcbništvu Banfi. n enkrat - iskrena hvala! ^joči vsi njeui najdražji V SPOMIN 9. junija mineva leto žalosti od takrat ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jožef Marinič iz Logarovec 48 Jože - počivaj v miru v svojem preranem grobu. Minilo je 10 let od smrti dragega dedka Jožefa Mariniča iz Logarovec Hvala vsem, ki jima prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu. Čas hitro beži, a spomin nate še vedno živi. V SPOMIN 5 junija mineva petnajst let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zer Štefan Žohar iz Doliča 30 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji _________ __________________ V SPOMIN Mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Gorazd Rogan iz Murske Sobote Vsem, ki se ga še spomnite namenite lepo misel in postojite ob grobu, lepa hvala! Mama in vsi, ki ga imamo radi Slavčki pojo z višine, sam grem po polju ob uri tišine... V SPOMIN 7. junija mineva leto žalosti in praznine, ko nas je mnogo prerano zapustila naša draga Anica Copot s Srednje Bistrice Hvala vsAn, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje Ostala boš vedno v naših srcih - tvoji najdražji Kar z ljubeznijo v srcu se rodi, tega nikoli ne moreš pozabiti, zato, Robert, še vedno v naših srcih si. pa čeprav že deset let te med nami ni. V SPOMIN 7. junija bo minilo deset žalostnih let od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil dragi sin, mož in ati Robert Kočiš iz LonČarovec 28 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite pri njegovem grobu. Es/ tvoji najdražji Odšel si, brez slovesa, spodbudne besede, za sabo pustil si pravo praznino. Nemo ob grobu tvojem stojimo, s strtimi srci sprašujemo se, zakaj prizadel si nam 10 bolečino. V SPOMIN 5. junija bo minilo žalostno leto od takrat, ko je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Bela Horvat iz Doline 26 Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov grob Njegovi vsi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre... le daleč je... Zaspala je moja draga mama Marija Kuci 1. 9. 1935-26. 5. 2003 iz Murske Sobote V teh žalostnih trenutkih mi blaži bolečino spoznanje, da vas je veliko, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali ter vas je njena izguba prizadela Vsem, ki ste jo imeli radi - srčna hvala! V Murski Soboti, 26. 5. 200? Hčerka Ruža in vsi njeni Kako si se veselila življenja, ni vet trpljenja, boj z boleznijo sva izgubila. V nedeljskem jutru jeza vedno zastalo plemenito srce Mirno brez slovesa si za vedno zaspala na mojih rokah. Mane ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapusti Ja naša najdražja j Marija Pasičnjek roj. Kerec, 8.11. 1919-18. 5. 2003 »z Prešernove ulice 66 v Murski Soboti Ob boleči izgubi drage mami, babice, prababice, tašče, sestre sorodnice, sosede in znanke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv maše, izrazili pisno in ustno sožalje, nam pa stali ob strani. Iskrena hvala g. dr. Abdiču, ge sestri Liljani, osebju Pomurskih lekarn, Centru za pomoč ostarelim osebam n;t domu, posebno ge. Danici Buzcti iz Beltince za nesebično pimoč pri negi naše mame, patronažni službi, očesni ambulanti, očesnemu oddelku, diabetični ambulanti, urgentnemu bloku Zdravstvenega doma M Sobota in urgentnemu bloku na kirurgiji. kirurškemu oddelku 3, nadstropja v Rakičanu in reševalni službi iz M. Sobote za vse prevoze naše mame. Hvala g. župniku Horvatu iz M. Sobote, g. župniku Pasicnjcku iz Zavrča za ])ogrcbni obred, govorniku g. Merklinu za enkraten govor ob slovesu in zahvalo vsem ob grobu, pevcem za odpete žalostinke, delavcem Pogrebu ištv a K P M. Sobota in glasbeniku za odigrano pesem slovesa Tišino Še enkrat iskrena hvala vsem’ Žalujoči vsi njeni najdražji Ni te več na pragu, ni le več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno od nas si vzel slovo. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Štefan Lončar iz Noršinec 32 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje Posebej hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Muhru, sinovim sodelavcem s pošte, PlastiČarstvu Špilak, TMO Mura in Komunali ter sosedom iz Dalmatinove ulice v Černelavcih. Iskrena hvala g. župniku Alojzu Benkoviču, župniku g. Hozjanu, pevcem, govorniku Jančariču in vsem gasilcem ter pogrcbništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji OGLASI 5. junij 2003 :Hff I Sobotni ugankarski mix z Bojanom Rajkom: Vem, veš, veste! Igra gor pa dol, levo in desno 123456789 10 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij »a račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Prispevki za nakup opreme za ginel oddelek in novo porodnišnico Kil Ril NO Olj E Tel: 54 59 280 Ludvik Horvatič namesto cvetja za pok. Štefana Novaka - ' Vegi, namesto cvetja za pok. Marijo Šomen - 5.000; Olga 6^,' murske čete, M. Sobota, namesto sedmine za pok Ernesta Ba<* ’ ske Sobote - 70.000' Sindikat Mlinopek Murska Sobota, pok. očeta Marjana Škergeta iz Lipovec - 10.000; Sindikati*^ •Kartonaža Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Franca *( Kroga - 10.000; Vidicevi in Petrovičeva, namesto cvetja Horvata iz Lendave - 5.000; družina Gjuran, Kidričeva 29, slo cvetja za pok. Ernesta Horvata - 10.000. /ww Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz 120 dni kopanja že od 8.000 sit dalje Mesečne in sezonske vstopnice za športnorekreacijski center: OTROCI (od 7 do 15 tet) DIJAK11N ŠTUDENTI ODRASLI____ Mesečna vstop. 5.000 sit Mesečna vstop. 8.000 sit Mesečna vstop. 11,000 sit Sezonska vstop. 8.000 sit Sezonska vstop, 14,000 sit Sezonska vstop. 17.000 sit Kopanje s kosilom samo 1 .800 sit. MEDIAFIN, d. o. Ljubljana - Trgovina In finančne storitve UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT na 12 OBROKOV - plačilo praga obroka čez mesec dni ■ garancija: osebni dohodek, pokojnina, nartice, zastava avta UGODNA HIPOTEKARNA POSOJILA DO 20 LET plačilo že obstoječe hipoteke in že najetih kreditov v tujini oz. Sloveniji - realizacija takoj PELENDAVA: 031797 715,0315894+8 GARAŽNA VRATA* INDUSTRIJSKA VRATA DVORIŠČNA VRATA* ZAPORNICE DALJINSKI POGONI i M. Sobota, Ul. Mikloša Kuzmiča 13 tel: 02/53 51 1 j Maribor, Dupleška c. 10 lei. 02/ 480 0141 GARAŽNA VRATA INDUSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA VRATA VRTNA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON Z DALJINCEM ALU VHODNA VRATA TRIDOM Batiert Slaw. W 031 290 22® vetrni - ' danes NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVL1ALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: plačilne kartice, osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel,: 01/425 20 75 RELAX TURIZEM Slovenska 25.M Sobota. 02 530 37 80 ________Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna gora. Albanija in Italija_ Organizirani avtobusni in letalski prevozi na Hrvaško, v BiH, Črno goro in Albanijo _____________Turčija, Tunizija, Grčija, Španija. Bolgarija ZAHTEVAJTE BREZPLAČNE KATALOGE! od 2. G. do 9. 6. 2003 EŽEVANJE, TOVANJE 0 42 84 M legova 53.186511 min SOBOSLIKARSTVO VOJKO GERGORK, s. p. Moravske Toplice GSM. 041 357 457 - vsa notranja in zunanja slikarska in pleskarska dela - izdelava DEMIT FASAD KURILNO OUE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIJO PREVOL Bajal Jakšič. S. p. Sanja Bistrica 51. M.: 57 88 200 VEDEŽEVANJE TANJA 090 43 51 Iroutit KX, 24 ur - NON STOP ? s Najboljši v akciji! od 19. maja do 7. junija 2003 oz. do prodaje zalog 0117.990 SIT Digitalna kamera, Digital 8, SONY, DCR TRV 145 540-000 slikovnih točk, 2,5* LCD zaslon, 20 x optični zoom, 560 x digitalni zoom, DV izhod. 29 990 SIT | kamera, I mini DV, CANON, J MV600 80O.OQO slikovnih točK 2,5" LCD zasion, 18 x optični zoom, 360xdigitalni zoom, DV i?hod. 44.99ft S|T_________ Televizor, GRUNDIGV L T-55 4201 DAVIO Diagonala zaslona 55 cm, TOP teletekst, AV vhod na prvi sl rani. L _ ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE! Možnost nakupa na 12 77.990 SIT -g LCD monitor, BENQ, FP557S w Diagonala 15* n^jvečja ločljivost 1024 x 7^ (F SIT Osebni računalnik, ACER, ASPIRE, 8100 XP Procesor AMD Athlon XP2200+, RAM 256 MR । diik 80 GB, CDRW + DVD enota, graliCl« ka,"‘?|lllt Radeon 7500 64 MB TV out. zvoCniki, pr Hože0 SONY, DSC P 32 3,2 mitijona slikovnih točk, 3,2 x smart zoom, MPEG movie VX z zvokom, MERKURDOM, Plese 1, tel ■ 02 530 26 30 merkurd°! o Fenomeni obstajajo - odkar obstal3 HffM. rami proizvodnjo in trženje kozmetičnih izdelkev, dd Tržaška testa 48. 1090 Ijvbljop j, up. 2W id ^386 1/478 9109, far *396 1/47» 92 9S, mnr ibrijo.u, e-mail: mfe®trrpia S™ delniško družba z ambidozninu poslovnimi ritji razvijati se in rasti m fr Arih temeljili dolgoletne naboje razvoja, proLvndnje in trženja kemunih in kozmetičnih iaklhrr. Razpisujemo proste Mrm meste VODJA UNIJE * VZDRŽEVALEC za delo v Obratu Lendava Kljacne naloge: • upravljanje, nastavljanje in kontroliranje slrojev in linij, * opravljanje tekočih popravil spojev in linij * vzdrževanje in montiranje ddovnib sredstev in orodij • vodenje predpisane dokumentacije Od kandidata pričakejemo: • It stopnjo izobrazbe strojne wmwifre, • najmanj J leto delovnih izkušenj, • poznavanje predpisov varnosti pri delu in požarne varnosti, * nrrtanrnosl pri delu Ponujamo: • redno zaposlitev za določen čas 6 mesecev z l mesečnim poskusnim delam in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Vse kandidate, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje prosimo, da pisne prijave z življenjepisom posredujejo v S dneh po objavi na naslov: Ilirija d d., kadrovska služba, Tržaška cesta 49, 1000 Ljubljana Generacije v negovanju lepote Svetovanje: (041) 706 636 • Sistemlčnl In kontaktni fungicid za ■ > zatiranje peronospore in delno tudi rtdlja f • -vBobujsfenamMonB kurativnim drtovanjom ”^07" in aluminijev fo«Mii iz Mitrta Flash - uporabite |o pred cvetenjem vinske trta rti izmotajte z Mftrt-em Flash - sodobna WG tormuteefa Kumara, cena za kg Mercator crop Bloška klobasa, gastrežno, tena u kg MRK, Kočevje Ora yteen 1.5 litra Radenska, Radenci Akcijska ponudba velja v vith Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 2. 6. do 9. G, 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT, • Poslovni sistem Mercator. d.d„ Dunajska 107. 1000 Ljubljana. Spran proti hlapom forth 15D ** Srteh, Huhljaaa Brez dvoma a WSTHIK 7 5i»nij 2003 NAPOVEDNIK 31 Spored na radiu Murski val UKv< 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz M a Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico k ninlj - 05.00 Vedro v dobro jutro, Si-Muiin. glasba Bojan Kos (vreme, ceste, J07.40 S«« e—. _ ■ -'•».!e Vrtnarski petek! -sport -- 10.05 I >^"11/. |;| I« a Ki; '°45 Mali (11 Poročila -. kabaret u ]2 J 1290 Poročila BBC - 12.05 Obvesti-4petkado petka - 1,3.00 Poročila -13-15 lnn - 13.20 Predstavljamo vam nova gla-^iLi -14.05 Obvestila - 14.30 Rom-'1 ' ,4vci 1 J'" prelme Anton Puškarlč, m,J"'Hi|U d«ponedeljka,9. junija sob„t'' V '*’ Dlica arhitekta Novaka u za glasbene lestvice. Son ^4* ~-------------------- ■^23 * glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Kupon št 23 - odgovore pošljite do torka, 10. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota alt po e-pošti: delimo,vstopnice@email.si Johnny English parodira filmskega agenta Jamesa Bonda, našo nagrado pa prejme Gregor Sukič, Topolovci 4, 9261 Cankova. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Napišite originalni naslov filma Možje X 2! J SEN križanka (Suzana Panker) www.murski-val.com, gumb kontakt v živo in 53717 10 - 12.30 Poročila - 12..35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eiiry) - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila - 19.15 Evropa venem tednu (Oddaja BBC) - 20.00 Lujzekova nedeljska ordinacija! Lujzekove priprave na dopust... - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 9. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma in Boštjan), tonski tehnik Drago Mi-lak - 07.40 Pismo iz Pora bja, Marjana Sukič -09.15 Ponedeljkova tema in in ternetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi- 11.00 Poročila - 1115 Aktualno, vendar ne o nogometu -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje, kontaktna oddaja z zdravniškimi nasveti - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 1S.00 MV DUR: Murat & Jose! -19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev, Mladi in podjetništvo (Vida Toš) - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 10. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -09 15 Lek, propagandna oddaja - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Specialiteta tedna - 11 00 Poročila - 11.15 Kratki stik (Branko Žunec) —11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13-30 3« country -14.00 Poročila -14 15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila -17,20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Dejan Fujs, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19.00 Poročila - 19.1 S Etttt J? muzika - 20.00Ju-keboks, domača glasbe- m na scena skozi naočnike Boštjana Rousa (ekskluzivni gost vsak 2. torek v mesecu) - 24 00 SNOP SREDA, 11. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabrijela Granfol Peurača in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08. J 5 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijcvo pismo - 09 15 Modrujte z Dušanom Radičem - 10.00 Poročila - 1005 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti (vprašanja, pritožbe poslušalcev, reagira Nataša Brulc Šiftar) -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 Biba buba baja, obiskujemo pomurske vrtce - 19 00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 19.45 Izvirna uganka, poslušalci in Nevenka Emri - 20.00 Mursko-morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 12. junij - 05.00 Lepo jutro v družbi Nataše in Dejana - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09.15 Kuharski nasvet Branka Časarja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -1115 Reportaža ledna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13-15 I. oseba ednine - 14.00 Poročila -14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19-00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Klub malega nogometa Lipovci namesto cvetja za pok. Ano Sraka - 5 000; Katarina Rengeo, Lipovci, namesto cvetja za pok Ano Sraka - 5.00O; Anica Sraka, Lipovci, namesto cvetja za pok. Ano Sraka -7.000; Sandra in Anica Smodiš, Mačkovci, namesto cvetja za pok. mamo Ingrid Kerec iz Mačkovec -3.000; računovodstvo Upravne enote in šolstva Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta nekdanjega sodelavca Slobodana Vlaoviča - 10.000; družina Gabor, Martjanci, namesto cvetja za pok. Franca Horvata iz Mart jan ec - 3.000; sosedje Horvatovi iz Martja-nec namesto cvetja za pok. Franca Horvata - 5.000; Vinko Svetina, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Stanislava Gobca - 7.000; Drago Svetina, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Stanislava Gobca - 10.000; Stanko Vnuk, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Stanislava Gobca - 10.000; brat Jože z družino namesto cvetja za pok sestro Regino -10.000; Daniela Sabo Avgusta Cesarca, namesto cvetja za pok. Jožeta Tompo - 3-000; družina Lepoša, Adrijanci 14, namesto cvetja za pok. Ano Lenaršič - 10.000; Sindikat delavcev Upravne enote Murska Sobota namesto cvetja za pok. brata Cvetke Žižek -10.000; Janez Hozjan, Žiberci 25, namesto cvetja za pok Ano Lenaršič - 5.000; družina Kramar, Ganča-ni, namesto cvetja za pok. Marijo Kociper iz Gančan - 2.000; darovalci namesto cvetja za pok. Franca Ošlaja iz Gančan - 55 000; Sebastjan Lenarčič, Krožna 12, Beltinci, prispevek - 4.000; družina Ori, Prežihova 6, M. Sobota, namesto cvetja za pok očeta Rozine Simundic iz Radence - 5 000; Osnovna sola Turnišče namesto cvetja za pok. Cilko Dvanajščak -13.000; kolegi Carinskega urada Murska Sobota namesto venca za pok. Franca Lutarja - 20.000; Franc KočiŠ namesto cvetja za pok. Ano Lenaršič - 5.000; Janez in Tuga Roš, Jakobovo naselje, namesto cvetja za pok. mamojuste Bakoš - 10.000; družina Ošlaj Mlinska 23, Lendava, namesto cvetja za pok Anico Kerec - 5.000; družine Horvat E., Horvat D., Gorza, V uči na, Žemljic namesto cvetja za pok. očeta, tasta in dedija Jurija Gobca - 10.000; Franc Slivnjek, Sebe-borci 72, namesto cvetja za pok Ernesta Horvata iz Lendave - 5.000; stanovalci iz Ulice Štefana Kovača v Radencih namesto cvetja za pok. Anico Kekec -25 000; družina Samec, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Domjana iz Šalamenec - 6.000; kolektiv ginekološko-porodnega oddelka namesto cvetja za pok. očeta Antonije Tratnjek - 6.000; kolektiv ginekološko-porodnega oddelka namesto cvetja za pok. očeta Vladimirja Vojvodiča - 6.000; sodelavci iz uprave Mure namesto cvetja za pok. očeta Darinke Kulič iz Šala me n ec - 16.000 Lidija Motschnik, Očeslavci, namesto cvetja za pok. Stanka Vidoviča - 5.000; Milan Biro, namesto cvetja za pok. Ano Kekec iz Radence - 5.000 Mednarodno društvo nogometnih sodnikov. Mladinska 3, namesto cvetja za pok. g Idiča - 10.000 družina Sabo - Olas, Kino Murska Sobota Četrtek, 5. junija: ob 19 00 ameriški znanstvenofantastični film Možje X 2, ob 21.00 ameriška drama Daleč od nebes Petek, 6. junija: ob 19 00 in 21 00 Možje X 2 Sobota, 7. junija: ob 17 00 japonska risanka Čudežno potovanje, ob 19 00 in 21.00 Možje X 2 Nedelja, 8. junija: ob 17.00 Čudežno poto vanje, ob 19.00 in 21.00 Možje X 2 Sreda, 11. junija: ob 21.00 ameriška odštekana komedija Dobrodošli v CoDinwood Ljutomer Sobota, 7. junija: ob 20.00 ameriška srhljivka Ladja groze Nedelja, 8. junija: ob 18.00 ameriška risanka Knjiga o džungli, ob 20.00 Ladja groze Gornja Radgona Petek, 6. junija: ob 19 00 ameriški znanstvenofantastični film Možje X 2, ob 21 00 ameriška komedija Vroča bej^a Nedelja, 8. junija: ob 18.00 Možje X 2, ob 20.00 Vroča bejba Križevci 150, namesto cvetja za pok. Ernesta Glasa iz Murske Sobote - 10.000; Irena in Emil Šiftar, Strukovci 50, namesto cvetja za pok. Ernesta Olasa - 10 000: Nikolaj Šmanc, Ljutomer, namesto cvetja za pok. Jožeta Tompo ml. - 5.000; Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota namesto venca za pok. očeta sodelavca Janeza Obala - 15.000; Etelka H ari, Cankova 58, namesto cvetja za pok Ernesta Olasa iz Murske Sobote -5.000; Marija Grah, Gorica 14, namesto cvetja za pok. Ernesta Olasa - 5.000; Zdenka Kar, Tavčarjeva 24, Čer-nelavci, namesto cvetja za pok. Ernesta Olasa - 5 000; Irena Hari, Kančevci 5, namesto cvetja za pok. Ernesta Olasa - 5.000. B O R Z ZNAN Jj je informacijsko središče. v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo Kdaj in na kakšen način bo ste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Išče se znanje nemškega jezika. • Ponuja se znanje matematike za SŠ. • Išče se znanje za predmet operacijske raziskave (EPF). Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 8.00 do 18 00 Poroke Na območju UE Murska Sobota so se poročili: Mitja Tori, dipl ekonomist, in Metka Toplak, univ. dipl, ekonomistka, oba iz Zagorja ob Savi; Leon Hegeduš, zdravstveni tehnik, iz Kroga in Petra Podlesek, zdravstvena tehtnica, iz Norši-nec; Robert Gaal, mizar, in Maja Grabar, prodajalka, oba iz Sela; Anton Lang, univ. dipl, ekonomist, s Suhega Vrha in Aleksandra Zrinski, univ, dipl ing. geodezije, iz Gorice; Tomaž Štern, slikopleskar, in Tatjana Holsedl šivilja, oba iz Nuskove. Vestnik vam čestita! Kulturni koledar OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 6 junija, ob 19. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Navadni kipi akademskega kiparja Mirka Bratuše. LAAFELD/POTRNA V petek, 6. junija, ob 19. uri bosta v Pavlovi hiši otvoritev razstave fotografij in koncert avtorja Lada Jakše. Hkrati bo tudi otvoritev razstave del avtorja Branka Lenarta. KONCERT BAKOVCI V nedeljo, 8. junija, ob 13.30 bo v Bakovcih mednarodno srečanje godb na pihala MURSKASOBOTA V torek, J 0. junija, ob 20. uri bo v kinodvorani koncert soboškega Big Banda s pevcema Matejo Horvat Zver in Matjažem Horvatom. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava V galerijskih prostorih je do 10 avgusta na ogled razstava umetniških del iz stalne zbirke Zavarovalnice Triglav, OE Murska Sobota. V prostorih podjetja Fer-ing, d o o.r v Slovenski ulici je na ogled prodajna razstava eksponatov v olju in lesu samostojnega umetnika Geze Gi-bičarja iz Murske Sobote. V MIKK-u je na ogled razstava Portali krajine 2002 študentov Pedagoške fakultete iz Maribora. LENDAVA V Galeriji Muzeju je do 1 avgusta na ogled razstava Popis stanja in varovanje zamejske ma džarske arhitekturne dediščine. LJUBLJANA V Galeriji ZD-SLU (Komenskega 8) do 20. junija razstavljajo člant Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. VESTNIKOV KOLEDAR 5. junij, četrtek, VALERIJA 6. junij, petek. NORBERT 7. junij, sobota, ROBERT S- junij, nedelja, MEDARD 9. junij, ponedeljek, PRIMOŽ 10. junij, torek, MARJETA 11. junij, sreda, SREČKO 6. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 12 minut, zašlo pa ob 20. uri m 50 minut. Dan bo tako dolg že 15 urin 38 minut. 7. junija ob 22. uri in 29 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 4. junija 2003 , država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 232,5673 233,2671 235,9669 Hrvaška HRK 191 1 30.8028 30,8955 50,9882 Madž. HUF 348 1 0,91’2 0,9200 0,9228 Švica CHF 756 1 151,6084 152,0646 152,5208 V. Brit GBP 826 1 324,4069 325,3830 526,5591 ZDA USD 840 1 198,5209 199,1183 199,7157 Zupan ooCine CanKova Drago Vogrinčič je družini novorojene Marine Sušeč iz Skakovec podaril bon v vrednosti 15.000 tolarjev, namenjen za nakup otroških oblačil Gre za prvega otroka, rojenega v novem mandatu župana cankovske občine. Poslej bo vsak novorojenček prejel omenjeni bon, s čimer želi župan, kot je povedat, spodbuditi več rojstev v ca nkovski občini, kjer število prebivalcev upada. - M. J., foto: N. J. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelo-vanju. Šale, katerim ste se najbolj na-smejaii, pošljite na dopisnicah $ pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Gumbi Starejša gospa pride v računalniško trgovino in reče prodajalcu: »Ta računalnik ima pa veliko gumbov.« •Da, gospa, z zadrgo bi bil videti precej neumno.• Vic postala- Monika Kaplja, Kobilje I}2, 9227Kobilje Barve Učiteljica pravi Janezku: »No, Janezek, naštej nam štiri barve« Janezek kot iz topa: »Zelena, svetlo zelena, temno zelena in zelena metalik« ZADNJA STRAN Sedmo državno prvenstvo v kuhanju bograča v Murski Soboti Na bogračiadi prvo mesto zasedla Tuševa ekipa Letos je tekmovalo v pripravi te tradicionalne prekmurske jedi kar 43 kuharskih ekip V Murski Soboti je bilo preteklo soboto, 31. maja 2003, sedaj že tradicionalno državno prvenstvo v kuhanju prekmurskega bograča. Na tokratni bogračiadi je sodelovalo kar 43 tekmovalnih ekip. Prvo mesto je po ocenah strokovne komisije, ki jo je vodil priznani kuharski mojster Slavko Adamlje, zasedla Tuševa ekipa. Tekmovanje v pripravi te znamenite prekmurske jedi so organizirali v Murski Soboti že sedmo leto zapored. Celodnevno prireditev so popestrile številne skupine in posamezniki z bogatim kulturno-zabav-nim programom. Svoje kuharske spretnosti so v tekmovalnem delu predstavljali tako amaterski kuharji kot kuharji profesionalci. Strokovna komisija je ocenjevala pripravo bograča po več kriterijih: pripravi in vzdrževanju kurišča, kuharskih spretnostih, Čistoči in redu na delovnem mestu, organizaciji in poteku dela, usklajenosti s predloženo recepturo ter videzu, vonju in okusu jedi. Kuharske ekipe so imele za pripravo bograča na voljo 2 uri in 30 minut Prvo mesto sta zasedla Gregor Krašek in Dušan Voga, oba zaposlena v restavraciji Planet TUŠ v Celju. Z 22 leti sta bila tudi najmlajša tekmovalca bogračiade. Podelili so tudi priznanja za najboljše prekmurske gibanice. L. P. Bogračrada je bila letos v središču mesta, točneje - na križišču. Tudi tekmovalcev in obiskovalcev iz preostale Slovenije je bilo letos precej več kot prejšnja leta. Kurišča in bograč sicer spadajo v bolj naraven prostor, kot je asfalt, toda določen napredek je vendarle. Foto: Jure Zauneker Dobrodelna akcija Leo kluba Podarite svojo igračo ali knjigo Sklepni dogodek dobrodelne akcije zbiranja igrač za otroški oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota bo v soboto, 7. junija, v trgovskem centru BTC. Med tem ko bodo igrače zbirali od 9. do 17. ure, bo ključni dogodek ob 11. uri. Takrat bodo vse sodelujoče šole - iz Puconec. Bakovec, Radence in tri osnovne šole iz Murske Sobote ter Gimnaziji Ljutomer in Murska Sobota - mladim Levom izročile zbrane igrače in knjige. Vabijo pa tudi posameznike in otroke, da se odpovejo kakšni svoji igrači in jo namenijo tistim otrokom, ki jo morda bolj potrebujejo. Tisti razredi, ki bodo prinesli največ igrač, bodo dobili priznanja LEO. Na slovesnosti bodo mladi leonisti predstavnikom bolnišnice izročili igrače, nekaj pa jih bodo namenili tudi za vrtce in otroke iz socialno ogroženih družin Hkrati s koncem te akcije pa se začne nova akcija zbiranja knjig in šolskih potrebščin. A. N. R. R. WN3IGVICI Nabor Zajčka pokličejo na nabor. Ver obupan si odreže ušesi in res ga naborna komisija spozna za nesjiosobnega. Čez teden dni pokličejo lisico. Premišljuje in premišljuje ter si odreže rep. Naborna komisija izjavi, da je nesposobna za vojsko. Naslednji je na vrsti medved. Razmišlja in razmišlja, na koncu pa vpraša za nasvet lisico. Po daljšem premisleku se dogovorita, daje edina možnost, da se izogne služenju vojaškega roka, da si odreže j...a. Bolje to. kot da gre v vojsko. Stisne zobe in ssssk. Na naboru ga pregledajo in pravijo: »Res hudo, da si se ponesrečil, pa še v vojsko ti ne bo treba, ker imaš ploske noge « Recept za dolgo življenje Možakar, star 60 let, pride k zdravniku in'rece: »Gospod doktor, jaz bi rad živel še 30 let« Zdravnik odvrne: »Takole. Če želite živeti še trideset let, se morate odpovedati trem stvarem: ženskam, alkoholu in cigaretam.« »Zakaj pa potem naj živim?« r---*------------------------------1 Imate svojo gostilno? I Se radi vračate ravno zaradi osebe, ki vam streže? Ali | pa ste si gostilno zapomnili samo zaradi prijaznega natakarja ali natakarice? Izrazite svojo pohvalo in glasujte. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); ime in priimek: kraj: ulica; novemu naročniku številka: poštna številka: davčna številka: pošta: mmiK^ : Prijavnica S Kolinska I datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno Ob naročilu dobite štiri Izvode časopisa brezplačno. Ime in priimek natakarja ali natakarice: , Ime in naslov gostišča:__________________________ I u« I_______________________—— __________________________I ri11 dilnihsobosKe hlad alpske3 Z slovne^* . rim pokom- J mercedesa enj Z '■le:' brP ajH napn^1' n\"sZ sojlebčo«*; * * J Občinski bul^ občini je visoki tehnoio^. vejši verziji j- ■ jenimvd«3 * J njegova '■ ..„,-,^1 LAO Off- p j tremi zve/“ J VŠa»«hs“"*el«3 svoje štorom, *lc Hn'^ A močno Z naslednje - .r1,/ ganizatorju oc Ob nekdaj, J Nekaj veseg^ šolskem pm'-^ .0*0 so danjega # # Potem mogli preP' UlCF dajatve ■ ' jiflivV priskrbeti PO^ keseM M v tl