253. številka. Ljubljana, v petek 4. novembra 1898. XXXI. leto. SMMl MAM Isiaja Viak dan »eter, iaimfii nedelje in pra-.nike, ter velja po pofiti prsjeman zh, av jtroopemke dežele ia vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., zi. jeden ■ua.'o 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vb« leto 13 gld., za Četrt leta b gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poii'.janje na dom raCuna se po 10*n, Da nmue, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuji dežele toliko ve6, kolikor pofitnma zna&a. — Na naro';ber brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. Za o mašila plačnje ne od Itiriatopne petitvrste po 6 kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tihka, po 5 kr. će se dvakrat, in to 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiii naj se izvolfi fmVovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnifitvo je na Kongresnem trgu »t. 12. Upravnifitvti naj f* blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Telefon 6t. 3-i. Položaj primorskega učiteljstva. Zadnji čas se čujejo pogostoma glasovi, opisujoči mizero primorskega učiteljstva. Ti glasovi pričajo, da je materijalno stanje nčiteljstva tako klaverno, kakor samo še v najzaostalejših kronovi-nah in se je kar čuditi, da »je učiteljevo doslej sploh prenašalo taka razmere in moglo izhajati v taki revščini. O primorskem učitelju se lahko reče, da ima premalo, da bi mogel živeti, in preveč, da bi vsled poman kanja umrl in to označuje dovolj njegov položaj. Materijalne razmere primorskega učiteljstva so že naravnost sramotne in je regulacija učiteljskih plač najnujnejša zadeva, katero je rešiti v Istri in na Goriškem. Ta zadeva je veliko nujnejša in tudi dosti važnejša, kakor kak poštni pečat, ker je uči-teljstvo jeden prvih faktorjev v vs8m narodovem življenju, sosebno pa še v življenju politično in gospodarsko prikrajšanega naroda. Zahteve primorskih učiteljev govore same za-Ee in so tako utemeljene, da jim ne more nihče ničesar ugovajati. Tudi primorsko časopisje na taji, da se morajo plače urediti in da se mora učitelju zagotoviti človeškega bitja dostojna eksistenca, a vzlic temu načelnemu pripoznanju niso našle uči* teljske zahteve pri tem časopisju *:stih simpatij, katere zaslužijo. S samim načelnim priznanjem pa učiteljstvu ni prav nič pomagano, saj postane naposled vsak človek načel sit, kadar kruha strada in primorsko učiteljstvo — strada. Prav ker so zahteve goriškega in istrskega nčiteljstva popolnoma utemeljene, ne moreme umeti postopanje primorskega časopisja. Ton, v katerem se govori z učiteljstom, je takšen, da spominja čitatelja nehote na tiste ošabne kmete, ki bi še dandanes najraje videli, da bi bil učitelj vsemu svetu pokorni „somašter" in bi moral hoditi od hiše do hiše po brano, kakor v onih „dobrih starih časih", ki se na srečo ne vrnejo nikdar več. Jeden teh listov je na pritožbo iz učiteljskih krogov odgovoril z osebnimi napadi in zgražal se je pri tem tako, da je kar dva klicaja postavil tam, kjer je povedal, da kaplan nima nič boljšega stanovanja, kakor dotični učitelj, ki se je oumelil popisati LISTEK. Dober človek. (Lpisal Josip Golob.) (Konec.) „Čudna oma ! Bržčas je naleze! kako kužno bolezen, da ga je umorila kar na lepem!" „Oh, kaj vem! Ko je bil mrtev, ga nisem mogla gledati več. Preveč me je bilo groza. Sicer pa so prišli ter ga odpeljali, da še sama nisem vedela kdaj !u „Kolika surovost! Pa vsaj veste kje so ga pokopali?" „Ne, ne vem. Tudi se ne brigam. Pred seboj ga vidim vedno le zdravega, veselega, poskočnega, sliko mrtveca pa šiloma odstranjam iz svojega srca. Ob. prosim Vas. kam pa pridem! Tri dni že plakam in vse noči ne spim .. . sama moram poginiti, če pojde tako dalje. In zato si moram dobiti novo razvedrilo ! In vi, g. urednik, mi pomorete, kaj ne?' „()b, z veseljem, nr'ostljiva! S či«- vam morem ustreči?* .Prosim vas, da mi napišete za svoj list in-asrat." splošne učiteljske razmere. Se slabše je p» učitelj stvo naletelo pri drugem listu. Ta je učiteljstvu brezobzirno povedal, da še ni prišel čas za rešitev njegovih pritožb, da je sedaj druge reči reševati in da tudi denarja ni, češ, kdo bo pa plačal regulacijo učiteljskih plač. Postopanje časopisja je mej učiteljstvom na Primorskem naredilo najslabši utis, kar nam kažejo različne pritožbe, ki so nam došle Učiteljstvo je užaljeno in po pravici, ker je smelo za svojo potrpežljivost, za svoje požrtvovalno in uspešno delo vanje pričakovati vsaj v krogih inteligence boljšega priznanja. Učitelj je za narodovo prosveto prav tako važen faktor, kakor duhovnik, če ne še važnejši, in učiteljske razmere na Primorskem so sila slabe, naj v kakem kraju tudi kak kaplan nima nič boljšega stanovanja kakor učitelj. Regulacija je nujno potrebna in spada mej najvažnejše zadeve, katere je na Primorskem rešiti, mej tiste, katerih nikakor ni odkladati, a ob sebi je umevno, da jo bo plačal davkoplačevalec, saj učitelj davkoplačevrlcu največ koristi. Će je kranjski davkoplačevalec, ki se tudi ne valja v izobilju, zmogel troške za regulacijo učiteljskih plač, jih zmore tudi primorski. Od nekdaj je bila naša zahteva, da mora biti učitelj naš, ves naš, da z veseljem izpolnjuje svoj težavni, a velevažni poklic. Učitelj ja jeden poglavitnih stebrov v naši narodni organizaciji, v njegovih rokah je več ali manj usoda prihodnje generacije, a kako naj izpolnjuje svojo nalogo, ako nima za življenje niti najpotrebnejšega, ako mora živeti, k.«k r kak pisar in često še slabša ? Regulacija učiteljsk h plač ni nobena milost, kakor menda meni primorsko časopisje; učiteljevu ni treba zanjo beračiti, ker ima pravico zahtevati, naj se njegovo teško in pošteno delo tudi polteno plača, in primorsko učiteljstvo sme regulacijo plač toliko bolj zahtevat', ker mu nihče ne more odrekati priznanja, da svoj poklic z cnemo, vestno in točno izvršuje. Kranjska dežela je napela vse sile, da je svo jemu učiteljstvu zagotovila dostojno eksistenco. V očigled temu je nemogoče, da bi druge sosedne k-o-novine zaostale iu so primorski poslanci vezani, da Inserat! Torej išče že četrti dan po njegovi smrti z inseratom zopet novega moža! To je ostudno, nezaslišano! Se vsa v solzph je in zavita v črno žalno obleko. ... pa že misli na novo zvezo! Te ženske, te ženske! Sama frivolnost in cinizem jih je . . . brez srca so in njihov jok in stok je gola komedija. — Nepopisno, v dnu svoje duše sem bil ogorčen nad njenim vedenjem :n rad bi ji b«l na polna usta povedal, da se mi gabi, ter da jo zaničujem. A tega nisem mogel storiti! Prosim vas, dober človek sem, in jaz bi naj dejal lepi, mladi, zapeljivi dami v lice kaj takega? — Ne, to je bilo meni nemogoče! In jako dvomim, da bi bilo mogoče vam, ki znate biti toli lepo „moralno ogorčeni" in ki vam ne manjka nikdar o pravem čam besed, da izrazite z vso energijo svoj gnjev in stud nad strahovito popačenostjo sveta! Prepričan sem, da bi se pred njo, lepo žensko ogljenih očij in polnih form, razpuhtela ali potuhnila tudi vaša (ilisterska ogorčenost in ubrali bi svoj lice merski obraz v prav tako uslo^ne gube kakor jaz, ko mi je dejala: »Da, inserat hočem, tak, ki mora imeti uspeh in ki bo stiliziran tako vabljivo ter tiskan tako Hice č da dobim ponudb z vseh stranij. Kajti izpro- se za učiteljstvo zavzema Pričakujemo, da to brez odlašanja store in to v interesu učiteljstva, v interesu šolstva in v interesu vsega prebivalstva. Preziranje opravičene zahteve primorskih učiteljev bi moglo imeti i. 'jzalostnejšib posledic, ne samo za šolstvo na Primorskem, ker bi učitelji trumorna b3« žali iz dežele in bi zmanjkalo naraščaja, ampak tudi z.i vso našo narodno stvar in radi tega upamo, da ne apelujemo zastonj na poslance, ampak da bodo ti nemudoma storili vge, kar treba, da se ugodno dožene to prevažno, če ne najvažnejše primorsko vprašanje. V IJ u ti! lani, 4 novembra. Ministarske obtožbe. Danes se začno v parlamentu razpravljati ministerske obtožnice, katere so že davno predložile opoziojonalne stranke, ki so se pa vsled predloga Sch\vegla odložile za nagodbeno debato. Obtožnice obsegujo vsa minister-stva od Badenija do Thuna ter se opirajo zlasti na sledeče grehe: Baderii je trosil davčni denar za liste u la BReichsvvehiu. upeljala se je poraba § 14. in proglasilo Be je v Galiciji izjemno stanje. Vse obtožnice bodo seveda ovržene, saj se ne navdušujejo za nje niti nacijonalci. Spreviiijo pač, da nimajo sedaj m«-j prvim in drugim [čitanjem nagod-benih predlog nobene vrednosti. Obstrukcija oživljena Glasilo štajerskih radikaloev, „Grazer Tagblatt", naznanja, da se obstrukcija v avstrijskem državnem rboru v kratkem, ponovi. Piše namreč: V trenotku, ko izgine vsaka nada do pravočasne rešitve nagodbe v ogerskem parlamentu, se predloži gotovo predloga nagodbenega provizorija. Ttga provizorija se bodo nemški poslanci na Dunaji branili s skrajno obltrukoijo, ako naj pridobe pri prijatelju in pri sovražniku zopet spoštovanje; nastopili bodo zopet pot, na katere konci leži odirava jezikovnih naredb. Provizorij bo naš Rhodus, in kdor ne zna skakati, bo padel. Princ Jurij Gr&ki postane torej vender le že v kratkem prine-guverner na Kreti. Kralj Jurij je baje že pritrdil, da s« imenuje njegov sin upraviteljem Krete ter se je njegovo pismo izročilo ob-jednem s poslanico 4 velevlastij, ki to kanli.lituro soglasno predlagajo. Ako se bo sultan udal, pojde videti morate sami, da brez njega ne merem ostal"! Navadila sem se bila nanj tako, da mi je obupati brez njega, zato pa moram dobiti namestnika nemudoma!" Oh, kako se ji pa mudi! Jedva so minoli trije dnevi in že bi spet rada klicala: „Pridi, ljubček, — srček, pr:di se vendar gret!" — Križana n- besa, in naši ljudje se £e čudijo, da sem pesimist, črno gledec, zaničevalec idealizma in zasmehovalec takozvanoga „\ečno ženskega!" „Dobro, dobro, gospa, kar narekujte !a sem ji dejal ter prijel za pero nKakšen naj bo? — Mlad seveda . . ,* „Da, da, mlad mora biti ! Čim mlajš. tem boljšo I " „Moćan ?B Da., močan mora tudi biti! Kaj bi 8 slabijem ? Da mi zopet premine? Du, da, mlad, močan in — lep seveda tndi." „0, kakopak lep tud:.! Lepa gospa mora imeti lepega thužabnika !" Jpko je bila hvaležra za moj poklon in smehljaje je dejala: BL-»pota meni scer ni gavna stver, toda potrebna je tudi". princ Jurij v Carigrad, da sprejme osebno investi-turski ferman, sicer pa — t. j. ako bo sultan ugovarjal — se bode peljal naravnost v Sudabai, kjer ga sprejmo admirali, da mu izroče'svojo oblast. Dne 4 t. m. so admirali zasedli z vojaki vse ca rinske, poštne in brzojavne urada ter je sedaj vsa uprava in vlada na Kreti v rokah admiralov. Prepir radi Fašode še ni končan. Angleži se vedejo, kakor bi hoteli res pripravljati se na pravo, resno pomorsko bitko. Sedaj s i dobili celo listi ukaz, naj ne poročajo ničesar o vojnih pripravah, češ, Francozi bi zvedeli preveč. Kakor poročajo razni časopisi, sta zbrani pri P!ymonthu in Portsmonthu dve vojni tad jevji. Ejkadra v Ports-monthu more iti baje tekom 24 ur na boj. Na vseh angleških ladijeviščih se delajo priprave in naročeno je že 200.000 ton najboljšega premogi. „Temps" piše, da je pričakovati, da prekine Anglija nakrat pogajanja radi Fašode. Stvar« so torej menda res jako nevarno napete. Dop is t. Z ItoletijMUftfii, 2. novembra. (Odgovor na „S l o v e n č e v" listek v štev. 2 4 7.) To je bilo zopet prejšnji teden pokanje po dolenjskem sotrudniku ^Slovenskega Namda" in „Rodoljuba." Tisti spis v „Rodoljubu* o prihodu Ciaterijencev v Zaličino je bil oni greh, za katerega sem moral pokoro delati v „Slovencu" in tudi kje drugod v bolj zakotnih lističih. / >> ko tem isti spis uredništvu odposlal, se mi je zdelo, da bo V3aj prijatelj B-ia-kovic pri „Slovencu" vse tiste f.mte v Alojzijevišču, za katerih večno izv^ličanjs ima skrbeti, teden dnij v nemar puščal, in da bodo tt fanti fah ko smodke kadili in tudi, če bo kaj drobiža, čez planke uhajali — kakor smo to mi svmeniski ptiči v celjskem Maksimilijanom Viktoriurru včasih storili, če je naš prtfekt, Ijub^zn v človek, preveč v svcje študije zamaknjen bil — in da bo g. Benkovič vse svoje znanje o kulturni zgodovini zbiral in mi potem dokazoval, da so prejšnji Cnt^rjenci na Dilenjskem le ješpren jedli in vodo pili Da b ^m zopet in že mo notarji vred vzamemo na leto okolo 600 000 gold. avstr. velj. Vzel sem tudi šematizme vseh slovenskih škofij v pregled in našel, da raz ven stalnih plač naši duhovščini, če le po 500 gld. povrhnjega zaslnžka na vaacega aktivnega duhovnika jemljem, plačuje naš narod več stotisoč, — ms je sram povedati, — par milijonov gold. — na leto — preč. svoji duhovščini! Oni so duhovniki vere, mi duhovniki pravice. „Gliba vkup štriha I" — Ljubi g. Benkovič, socijalni demokrati imajo prav, vse to dnhovsko opravilo bi ne vzelo toliko denarja v ko-lektivistično urejenem gospodarstvu in tudi ne v zdajšnjem, če bi ljudstvo ne bilo neomikano. In ti mil j on i in stotisoći pridejo po večjem iz žuljev na šega revnejšega človeka, bogatejši varujejo svoje blagajne pred nami duhovniki. — Ne pridemo vsi v svetla nebesa. In groza! čim večji je vaš duho-venski upliv v šoli in drugod mej narodom, tem neumntjši je kmet, tem hujši pravdar je in prazno-verec, ki tudi 20 kr. v farovi ponese za molitev, za ozdravljenje bolnega mrjasca, ali kokoši, za ka tero je ubogo bablje 10 gld. zapravdalo. Vi, preč duhovniki, se sami najhujši pravdarji. če se dogodi, da se kak kmet vašega „zmaševanja" ne boji in se s kom izmej vas v kako pravdo spusti, potem nadkriljoje ta duhovnik kmeta v pravdarski strasti. Žalostno je, da je ta bilanca obeh duhovnikov slo venskega naroda taka, ah kaj se hoče, ko je gospodarstvo tako in je ljudstvo še neumno. Pa vi ne, in mi ne, ne podimo naših klijentov iz naših sob. Vi imate še celo zraven svoje klijentele, advokate, za katere prav z vnemo agitujtt^. Priporočilna vaša pisma, ki jih kmetom dajete, imajo šs navadno dodatek v latinskem jeziku: „mož je petičen". — Se boste, ko kateri teh vaših umrje, čudili nad njegjvim premoženjem in po moji smrti videli, da sem le prebito malo pridobil v svoje „kremplje". — Jeden mojih bivš h koncipijentov mi je rekel, ko je druga pisarne znotraj videl, da sem jaz pravi angelj v računjanju in fruktitikaciji kake pravde. Mi advokati imamo naše tarife, vi tudi. Mi smo sluge svojih klijentov; storiti moramo, — to je naša dolžnost, — kar ti hočejo in kar je po postavi mogoče, d\ iztirjamo denarje istih in če se to tudi lepše označuje s tem, da ee reče, da „deremo", in vi morate »■nje opravke storiti in vi tirjate za svoje opravke ph« in včasih, kakor mi, naprej. — V denarnih zadevah ni nič „spasa" ne pri vas, ne pri nas. In rebiti stokrat ponovljen^ bral, da sem hudobija prve vrste, da nič ne vem, da grdo slovenščino pišem in j kdor v tem delu dobro svojo dolžnost stori, ta ima kar je še takih čednosti v meni, to sem si tudi mislil. Ali, da dobim iz branja teh levit tudi novo misel, tega si nisem nadejal Dobil sem jo. Jo mo ram zabelež.ti, drugače mi »krof zrastp, vakor tisti Kcroš.ci Maij^ti Maultasche, kat3ri sem baje po g. Benkoviču celo podoben, ki je po ,krofu" dobila to »*ne. — Častiti bralci, ne bom vam osebnosti predlagal. Če bi hr.tel na vse odgovoriti, kar moji klerikalni prijatelji o meni pišejo, bi moral imeti sestradane predale „Slovenca* na razpolaganje. Ali ta, po „Slovencu" mi dana misel je lepa, socijalno politična, ali, bolje rečeno, gospodarska. Moj kritik namreč zagovarja opulentno življenje nekdinjih belih men'bov na Dolenjskem s tem, da mene kot advokata njim nasproti postavlja, ter na dolgo in na šuoko razpravlja, da sem jaz v zdajšnjpm času vkup za dva cisterc;jennka .samostana na Dolenjskem, da ljudi odiram, da je že k< stanjeviško samostansko, okolo tri tisoč orhlov mereče, ti r pletersko, okolo 2000 oraiov mereče veleposestvo ter stotine kmetij v mojih „krempljih", da bom skoraj vso St. Jernejsko faro požrl. Torej jiz sem to v zdajšnjem časa, kar so po gosp. kritiku — le tako se more ta njegova neumnost razumeti, — bili v prejšnjih časih Cister-cijenci na Dolenjskem, Pustivši vsa druga izvajanja, ki se mi podajajo iz te neumnosti, na stran, sem premišljeval o tem, kar mi slovenski advokati iz gospodar.-1va slovenskega naroda dobimo in sem računil. I/računil sem naše število in našel, da z jezite se preveč! Imamo Se dosti bojev mej sabo; še je poln moj žurnalistični arzena! in še mi niste peresa iz rok izbili. Vidite, da vam vedno novi materijal podajam, vi pa le po osebnostih avoje nosova obračate. Vidite pa tudi, da ae vas nič ne bojim, dasi vem, da bi me, če bi it imeli srednjeveško moč vaših prednikov v rokah, pri .počasnem ognju* sežgali. Vaša zdajšna inkvizicija mi pa dela dosti veselja. Vsak teden je kak „špas" v vaših žnrnalih. — Mi tndi nič ne škodi v moji advokaciji. Z ni raj imam dosti opraviti, hvala Boga in vam in vašim sobratom po nekaterih dolenjskih farovžih Dr 8-c. dosti opraviti, to tam in tu, in če si advokat, ki nima stalne plače in penzije, kako kmetijo kupi in v njo več denarja vtakne, kakor mu nese in če to tudi kak duhovnik stori, porečejo ljudje o obeh: neumna sta oba; pa dobro je; naj kaj mej one pride onega denarja, kateri si je pridobil iz kmečkih žuljev. Tako se da paralela v vsem našem dejanju dalje izpeljavati. Pa dosti t-ga. Ubogi narod, ki je še tako malo izobražen, da toliko teh obeh davkov plačuje! Morebiti bo pametnejši postal, če ga ženi vsa sreča zapustila in tedaj bodemo vsi. mi in duhovniki kuhali z vedo. Pride ta čas, že ustaja. že prvi žarki njegovega solnca ustajajo tudi na slovenskem obnebju V.H' mine in tuli duhovniške kaste, bodi ve.:ke ali pravdniške provenijence, postajajo prevelike za gospodarstvo kakega časa. Tudi v tem nas čaka oba stanova ista osoda. To za odgovor. Naj socijalni politiki pri „Slovencu" ta račun 8 pošteno voljo pregledajo in če so sploh orijentirani v gospodarstvu našeg* naroda, reči morajo: dosti, preveč nas je posvetnih in redovnih, ni jih treba več. Tudi advokatskih je dosti. Kultivacija etičnih smeri stane gmotno ubogi slovenski narod predrag denar. To spoznati, ni treba „luteransko paganske duše", (ta epitet mi je zaradi navedenega spisa naš največji in jedini socijalistiČni dogmatik dal,) — ampak treba js šematizma, advokatskega koledarja in svinčnika ter papirja v roke vzeti in ta bilanca se mora vsakemu podati. Pa zdravi ostanite! Ne Razumem . . . Zapišem torej, milcstljiva : ,lšče | htevajoče ljubezni do živali, kakoršno poznam jaz, se mlad, krepak, zdrav, lep in* — ali še kakšen?" »No, pa inteligenten mora tudi biti. S tepci nimam rada opravka !" in porrdno ee je namuzala. „Da, ća, inteligenca je tudi potrebna, sicer postane — hm! — stvar s časom dolgočasna, jednolična. Malo dovtipa in fantazije je neobhodno treba, da, da . . . — Tako . . , sedaj imamo menda vse: ,mlad, krepak, zdrav, lep in inteligenten1 . . ." „Ne, še črn naj bo, če je možno!" „Dobro. ., ,in črn, če možno!' — Podpišem vas pa: Mlada, lepa, zdrava, črna dama ... ali vam je prav?* „Čh se vam zdi, dobro? Ha, ha! Ponudbena upravništvo lista.* „Da, to je najbolje . . . Hm, ali zahtevate morda fotografije ?* „Pasje fotografije V" „Panje, — zakaj pasje?" „Nii da išč^m vender pudelja, ki bi bil čim najbolj podoben mojemu pokojnemu!" .Pudelja! — Oh, milostljiva, in za psom ste tako žalostna?!* „In zakaj bi ne bila? — O, vi me gledate strmeče, ker ne poznate take nesebične, ničesar za tudi navdušena členica društva v varstvo živa'ij! Vidite, tako le se blamira le — dober človek ! In izšel je v našem listu inserat z najbolj kričečimi črkami: tIšče se mlad, krepak, zdrav, lep in inteligenten pudelj'. .. desetkrat. Lepa dama je hodda spraševat vsak dan, a ponudbe ni bilo — nobene. Hodila pa je v uredništvo tolikokrat, da so godrnjali vsi moji kolege, ter da mi je gosp. Nikar zabrusil že vsak dan v obraz: .Limonadar, kaj res ne vidite, da je lepi dami že samo za vas, ne pa za pudelja? !" In začelo se je polagoma dozdevati tndi meni tako. In mesto da bi hodila dama motit nas v uredništvo, začel sem zahajati sam k nji vedno z isto novico: „Noben pudelj ni oglašen!" — Dovolite, da končam! Danes je lepa, žalujoča dama moja vesela ženica, jaz pa sem njen dragi, zvesti, ndani, skromni možiček, ki se trudim vedno, da se ji prikupim tako, da bo žalovala po moji smifci prav toli obupno, kakor je žalovala po svojem nesebičnem ljubljencu, črnokodrastem pudeljul Dnevne vesti. V Ljubljani, 4 novembra. — (Politične otročarije ) Pod tem naslovom piše včerajšnji .Slovenec" : Odločna in možata taktika katoliško narodne stranke ne da miru možem okoli „S(ov. Naroda". Vsakdo, ki se količkaj peča s politiko, vidi, da je uprav ta taktika privedla do uspehov, da je znani sklep vodstva katol. narodne stranke in katoliško-narodnih poslancev mahoma spravil slovensko vprašanje v središče političnih vprašanj, da je slovensko vprašanje postalo hipoma os, okoli katere se je šakala nekaj časa notranja politika. Vsakdo vidi, da je bil za ta nastop odbran ravno pravi trenotek. Trdi gospoda okoli „Naroda* vse to vidijo — in uprav to jih boli! Katoliško-narodna stranka dosegla je vspehe za vseslovensko stvar, to se vidi danes in pripoznava po vsem Slovenskem. Na dragi strani pa se vir1« in pripoznava ravno tako, da je bila ob tej prhki politika „narodne" stranke nad vse mameluška in klaverna. Da ta politika ni škodovala občeslovenski stvari, imamo zahvaliti izključno le brezpomemb-nosti „Narodove" struje v slovenski delegaciji in v politični konjektari sploh. To je bila velika sreča v političnih spletkah zadnjega časa. Vse to silno grize politiške otroke okoli „81. Naroda'1 in zato skušajo prav po otročje kratiti zasluge katoliško-narodne stranke, češ, da je nastop naše stranke le škodoval slovenski stvari. Kot pričo temu kličejo tudi župana Hribarja, ki pa se tudi brani kazati se zato kot priča, češ, on ve povedati, kaj se mu je na Dunaju reklo o nastopa katoliško-nprodne stranke i. t. d. Mi ne vemo, kaj se je vse našemu županu reklo, in nas to tudi prav nič ne briga". — Politični možaki okrog „Slovenca" so torej še vedno ponosni, in napenjajo se, kpkor zelena žaba na veji. Grandeca, kojo razvijajo v svojem gorenjem članka, delala bi čast vsakemu ubo-žanemu španjolskomu plemiča, in le škoda, da don Miguel ni poznal teh političnih mogotcev, ker bi 8t» mu bilo njegovo glavno delo še mnogo bolje posrečilo, nego se mu je! Svojim bralcem »Slovenec* brez skrbi poklada tako salato, ker ti gredo za njim kakor tolpa ovac. Nam pa ta patos, dasi smo »politiki otroci", prav nič ns iraponujo, ker se je končno tudi tukaj izkazalo, da so otročaji časih pametnejši od skušenih možakov, kojih je v „Slovence vem" taboru na ostajanje. Nam je vse jedno, se-li „ Slo venec" za ljubljanskega župana kaj briga ali ne; in prav nič nas ni zbodlo, če govori »Slovenec" o brezpomembnosti »Narodove* stroje v slovenski delegaciji in v politični konjekturi sploh. Kdor šteje v svoji stroji velmože kot so Povše, Žitnik, Vencajs, Pogačnik itd., ta je po vsi pravici lahko ponosen, in pravi čudež bi bil, če bi tak« faktorji v politični konjekturi ne šteli! Sicer pa napihovanje .Slovenca" vendar le kaže, da je pobožna duša v zadregi. Da bi svojim privržencem nekaj peska v oči nametal, pa igra starega komedijanta, in poje in uka, dasi bi rajše jokal. T o malo, kar smo pri ti krizi dobili, zahvaliti imamo tistim treznim politikom, ki so se v »Slovanski krščansko -narodni zvezi* uprli pritiskom ljubljanskega vodstva katoliške narodne stranke. Tem možem se je tudi zahvaliti, da nam dr. Šušteršiča ljubljanski kozolci niso več škodili, nego so nam v istini. Sicer smo pa mi že 10. oktobra takole pisali: „Če bodo slovenski poslanci kaj dosegli, razkoračil se bo »Slovenec* in ošabno pripovedoval: to je naše delo, to smo dosegli mi s svojim energičnim in brezobzirnim postopanjem, nas se je vlada vstrašila, in nam se jeudala. Ako se pa razmere tako zasučejo, da ae bodo morali slovenski poslanci vrniti praznih rok iz drž. zbora domov, tedaj pa bo »Slovenec" klical: Vidite, koliko bolje bi bilo, da so se poslanci ravnali po naših zahtevah, da so zapustili desnico in prešli v/ opozicije!" Videti je, da jih prav dobro poznamo te »politike" okrog „Slovenca*, in žal nam je ta ▼•ako daljšo besedico! Zadnjo besedo obdrže itak ta oni, kakor tista stara ženica, ki js škarje z vode kazala, v katero se je potapljala I — (Usod* zaplenjenega listka) Naš list je 15. oktobra priobčil listek „Pismo slovenskega reki a ta". Ta listek je zaplenilo drž. pravd ništvo v popolnem obsegn. Tiskovno sodišče Ijnbljansko je našlo, da so nekateri odstavki tako nedolžni, da je konfiskacijo deloma razveljavilo. Vsled tega je stvar prišla pred naše prijatelje v Gradca. Višje sodišče je potrdilo konfiskacijo v polnem obsega, torej tudi konfiskacijo tistih odstavkov, katere je dež. sodišče ljubljansko oprostilo. Uradni list prijavlja danes razsodbo višjega sodišča z nagibi vred in mi le obžalujemo, da nam ni dovoljena kritika teh nagibov. — (Katoliška doslednost.) Pod tem za-glavjem smo poročali o imenovanja gosp. Jon Per-haatza revizorjem katoliško - narodne gospodarske «veze. Gosp. Perhaatzu se je zdelo potrebno nam poslati naslednji popravek: „Glede na Vašo notico »Doslednost klerikalcev" v lista z dne 31. oktobra 1898. štev. '250, prosim, da objavite nastopni po* pravek: Ni res, da sem Člen nemškega „Turnvereina", aSudmarke" ali „Schulvereina". Ni res, da sem lastnemu svaku prepovedal, pri moji mizi govoriti slovenski. S spoštovanjem Jos. Perhauc, revizor gospodarsko zveze." No, veste, gosp. Perhautz — vse kar je prav. Če sed a j, ko ste dobili drugo prepričanje in svoje cenjeno ime pišete s slovensko končnico, niste ve č člen rečenih društev, to v kistvu stvari prav nič ne predrugači. Pozna vas vsa Ljubljana, na stotine je ljudi, ki vedo, da ste bili zagrizen nemškutar vsaj do dneva, ko ste po Stali revizor in mi smo v srečnem položaju, da imamo za to, kar smo pisali, priče. Te so priprav* ljene potrditi, da ste plačevali prispevke za nem* škouacijonalno društvo, in da ste sami s ponosom povedali, da ste svojemu svaku prepovedali slovensko govoriti, čeprav Vaš g. svak to prereka. Vam tega naposled tudi ni zameriti. Bili ste nemškutar in storili ste, kar je dolžnost tudi vsacega Slovenca, da stori za svojo narodno stvar. Bavili smo se z Vami samo zategadelj, ker Vas je katoliško narodna stranka izbrala revizorjem svoje osrednje gospodarske organizacije, kajti za kat.-narodno stranko je to goto io jako značilno. Da pa vi, gosp. Perhautz, svojega notoričnega nemškutarskega prepričanja niste samo opustili, ampak da je sedaj tudi zatajujete, to, g. Perhautz, vsaj ni — lepo. Sicer pa hodite srečni in božji blagoslov naj vas spremlja pri gospodarskem delovanju v prid tistega slovenskega naroda, katerega sle doslej tako pošteno sovražili, kateremu pa je sreča popolnoma zagotovljena, odkar sta dr. Sušteršiču priskočila na pomoč vi g. Perhautz in pa g. Kauschegg. — (Osebne vest.) Avskultant pri dež. sodišču ljubljanskem g. Milan Dolenc je imenovan sodnim pristavom v Žužemberku. Premeščena sta sodna pristava gg. Ivan Pogačnik iz Krškega v Kranj in Josip Ž m a ve*: iz Žužemberka v Krško. — (Slovensko gledališče) Znova in zadnjič opozarjamo narodno občinstvo, da se poje nocoj poslednjikrat prekrasna Verdijeva opera „Aida". Vsi solisti so v tej operi izborni in vspehi gdč. fiadkiewic?eve ter gdč. Stropnicke kakor tudi gospodov Raskoviča, Nollija in Fedyczkowskega so naravnost fenomenalni. Intendanca je žrtvovala samo za to opero nad 1000 gld., kar dokazuje do-velj, kako se trudi zadovoljiti narodno občinstvo. Pričakovati pa je prav zategadelj, da bo „Aida* tndi petič in zadnjič v tej sezoni napolnila slovensko gledališče. — Da se nstreže mnogoetranski izraženim željam, uprizori se v nedeljo v drugič na Češkem velepriljubljena narodna igra s petjem in plesom „Jurčkove sanje". Pevske točke proizvajajo operna pevka gdč. Štastna, g. Polakova, g. Housa, g. Inemann, g. Prejac ter moški in mešani zbor. Igra je namenjena nerodu, a je po svoji lepi morali tudi jako primerna za mladino. — (Slovensko učiteljsko društvo ▼ Ljubljani) priredi jutri zvečer ob pol 8. nri v .Narodnem domu" v pritličju na desno (druga soba) društveni večer, pri katerem bo predaval gosp. e. kr. šolski nadzornik prof. Fr. Le vse o dunajski jubilejski razstavi. Gostje dobro došli I — (.Martinov večer") priredili v nedeljo, dne 13. novembra t. 1., v „Sokolovi* dvorani »Narodnega doma" pevsko društvo „Ljubljana" in tamburaški klub »Zvezda", na kar se slovensko občin- stvo že danes opozarja. Vzpored priobčimo v jedni prihodnjih številk. — (Dirkaliska zadruga) ima v soboto, dre 5. novembra t 1., ob 8. nri zvečer v restavraciji »Narodnega doma" izvanredni občni zbor. — (Dve deklici sta ae izgubili) Včeraj po* pol ud ne odšli *ta hčerki kmetice Gabršek na Poljanski cesti št. 72, lOletna Zorka in 38/« leta stara Ladmila z doma in se še nisti našli. Zorka je velike šibke postave, črnih las, nosi nekoliko po-vešeno glavo, ima na sebi modro krilo, rudeče modri predpasnik, belkasto šerpo, je slaboumna in se vedno smeje in govori laško. Ludmila ima rudečo obleko, moder predpasnik in rujave lase. — (Tujci v Ljubljani) Tekom meseca okt. bilo je v tukajšnjih hotelih in gostilniških prenočiščih 2121 tujcev, torej za 112 manj nego v istem mesecu lanskega leta. — (Izgubljene reči) Tekom meseca oktobra bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglajene naslednje izgubljene reči: Dvanajst denarnic s skupnim zneskom 383 gold. 72 kr, zlata ura za dame, Štiri srebrne žepne ure z verižico, zlat uhan z briljanti, dve konjski plahti, rožni venec (vreden 40 gld.) in črn dežnik. — (Najdene reči ) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca oktobra zglašene, oziroma oddane naslednje najdene reči: Tri denarnice s skupnim zneskom 22 gld. 76 kr, hranilna knjižica z vlogo 2250 gld , zlat prstan, svežeDJ perila, dva dežnika, havelok kovček, vrhua suknja, solnčnik, ženska ruta, sekira in zastavni list številka 13 052. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 18 (sss 26*78 •/»©)« mrtvorojenca 2, umrlih 20 (= 2'J'70 o/00)- mej njimi je umrl za tifu zom 1, za vratico 1, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 8 (== 40 0 „), iz zavodov 14 (=70°/0). Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 1, za dušlj>vim kašljem 1, za vratico 4, za traebomom 1 oseba. — Clustif»kacija v Novem mestu.) Iz Novega m*sta se nam brzojavlja: Po preteku 33 let, odkar so bili Anton I »kar, Urša Stare in Mi"-. Grafut tukaj ooešeni, vršila se je danes prva justi-fikacija na vešabh V torek vrneni so bili akti v ■»•devi dne 4 avgusta t. I. pred tukajšnjim porotnim sodiščem na smrt na vešalib obsojenega Matije Reika iz Griča pri Trebnjem, ki je 24 julija t. I. na G.>r jancih vdovljenega posestoika in t 'eta štirih n: lo-ra^lib otrok, Martina Kootrevca, s kamnom ubil in mu potem glavo s koso odrezal, ter za gotovino, nekaj čez C gld. oropal. — Cesp? ga torej ni po* mi I ost il. Včeraj zjutraj naznanil je obsojencu predsednik takratnega porotnega sodišča, gosp. svetnik Golija, razsodbo. Ker je dvorišče pri okrožnem so dišču premajhno, odpeljali so potem Rezka k okrajnemu sodišču. Dasi ni kazal preje nikdar kesanja, tudi takrat ne, ko ga je škof dr. Jeglič v spremstvu prosta dr Elberti v ječi obiskal, bil je včeraj vendar vidno potrt in je želel kapiteljskega vikarija Pr lesnika. Dopoludne je bil pri njem kanonik Jeriha, popoludne in po noči pa vikarij Prelesnik, ki ga je tudi spovedal m danes ob petih obhajal. Ob sedmih vršila se je pa na zaprtem dvorišču tega sodišča v navzočnosti sodnega dvora, zdravnikov in kakih 50 ljudi ju8tifikacija na vešalih po dnnajskem krvniku Selingerju. Po preteku šestih minut kons^toval je g. okrajni zdravnik smrt. Tako se je zadostilo zakonu. Bog daj, da bi ta grozni čin blagodejno uplival na nižje, nekoliko zanemarjeno ljudstvo I — (V Žireh) je na V?eh svetnikov dan pevsko društvo „Sora" pelo svojim umrlim členom in pri jateljem nekaj žalostink, kar je ljudstvo jako za dovoljilo. — (Osebna vest.) Državnega pravdnika namestnik v Mariboru, g. dr. Rikard Rratoach, je imenovan namestnikom višjega drž. pravdnika v Gradcu. — (Ubegli kaznjenec) Iz mariborske kaznilnice je pot .'gnil 22letri Alojzij Črepenko, jako nevaren človek, kateri je bil zaradi ropa obsojen na 15 let v ječo. — (Podporno društvo za slovenske vi sokošolce v Gradcu) bo imelo dne 12. novembra t. I. ob 8. uri zvečer v Lieblovi gostilnici »Zur Stadt Nengraz" (Hamerlinggasse Hans Sachsgasse) svoj II. občni zbor. Na dnevnem redu so odborova poročila o dosedanjem delovanja in stanja društva, potem volitve in eventnvalnosti. Vse ude in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor. — (Znanstvenoalovstveni klub akadem. tehn društva „Triglav" v Gradoa) ima 1. redno sejo 8. novembra t. 1. v društveni čitalnici, s tem le vsporedom; 1. „Determinizem ali indeter-minizem?* Predava t drd. pbil. Drag. Ozvald. 2. „Romantiška črtica*. Čita t. inr. Ferdo Milller. 3. Slučajnosti. Začetek ob pola 8. uri zvečer. K seji se uljadno vabijo vsi društveniki, podporni členi in starejšine. * (Žrtva kuge.) Na Dunaju je zblaznel tr« govski pomočnik Emil Griinberger vsled strahu pred kugo. O polnoči je planil mahoma pokonci ter začel strašno vpiti, da bode moral tudi umreti, ker je umrla strežnica Pecha. Rjovel in besnel je, da so ga morali z vrvmi zvezati in peljati v blaznico. Gruoberger je bil poprej povsem normalen človek. Ko pa je cul. da je na Dunaja kuga, se je zelo izpremenil; ves dan je čital poročila o kugi, in da bi se je obvaroval, pil je vedno jako> veliko žganja, ter prav za prav vsled teg t zblaznel. * (Morilec in morilka umrla) V Iglavi je branjevka Marija Pustina iz Vojtiehava, katera je umorila svojega moža in je bila radi tega na smrt obsojena, umrla v ječi. Njen otrok, ki se je rodil v ječi, je dva meseca po rojstva umrl. Tudi neki Kazal, kateri je pomagal ženi umoriti soproga, je umrl mej obravnavo. * (Koga v Samarkandu) Iz Petrograda je odpotovala 40 zdravnikov — mej temi deset žensk — v Samarkand, kjer se čimdalje bolj pojavlja kuga ter se je že daleč na okrog razširila. V Carigradu je odrejena kontumacija za popotnike iz Batuma ni Po'ija. * (Lakota v južni Rusiji) Iz Petrograda poročajo, da vlada v južni Rusiji strašna lakota. V okrožju Turgaj je poginilo vsled lakote 200 000 glav živine, vredne dva milijona rubljev, v irgiskem okrožju pa je naredila lakota mej živino za 400.000 milijonov rubljev škode. Tudi Ijudij je umrlo ". 5 za lakoto. Knjitovnost. — rUčiteljski Tovariš". Štev. 31. Vaebina : Fr. Orožen: Ustavoznanstvo — Božidar Flegerič: Davorinu Trstenjaku.—A Likozar: Kmetijski pouk v ljudski šoli. — Nafti dopisi.— Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Listnica. — Vožnje po Dalmaciji — Dalmatien-fahrten — Viaggi in Dalmazia je nasljv v zalogi Morica Periesa na Dunaiu 1. Sdilerstrasse 4 izišlega zemljevida Dalmacije in sosednih dežel;"'. v katerem so natančno zaznamovane vse ceste, k( ier je možno voziti s kolesom. Z-imlievd je risal C. A. Wilmer8dorf in sicer jako vestno. Cena 1 gld. 50 kr. Telefonicna in brzojavna poročil? Dunaj 4. novembra. Danes je obletnica tiste viharne seje, katera je od 11. ure dopoldne trajala do 3. ure popoldne in od 7. ure zvečer vso noč do 5. novembra do 10. ure dopoldne. Današnja seja je malo zanimiva. Zbornca je začela razpravo o Kroiia\vettrovern predlogu, naj se Badenijevo inimsterstvo obtoži zaradi pogodbe z „Reichswehr*. Krona-•vvetter je bvoj predlog obširno utemtljeval. Potem je ministerski predsednik grof T h un izjavil, da Badeni ni dispozicijskega fonda za noben krajcar prekoračil in da je torej povsem neosnovano očitanje, da je državno imetje zapravljal Govorili so še Stojalowski, Ko-zakiewicz in Pfersche, potem pa se je začelo glasovanje p > imeoih o predlogu na konec debate. Dunaj 4. novembra. Daoes zvečer ima nagodbenega odseka pododsek za trgovinsko in carinsko zvezo z Ogersko prvo sejo. Dunaj 4. novembra. Zbornica bo imela jutri sejo. Najbrž bo Javvorski predlagal, naj pridejo na razpravo : trgovinska pogodba z Ogersko, načrt o pristojbinah pri prepisu kmetskih posestev in zakon o lokalnih železnicah. Dunaj 4 novembra. „Neue Fr. Presse" javlja, da je navzočnost marki j a 6acquehema na Dunaju v zvezi z njegovim odstopom. Naslednik njegov pa po rečenom listu ne postane barcn Hein, ampak deželni predsednik v Slozi ji, Clary-Aldringen. Dunaj 4. novembra. Nadvojvoda Riiner se je odpovedal protektoratu nad avstrijskim muzejem za umetnost in industrijo in nad obrtuoumetniškim društvom. Pariz 4. novembra. Dupuy je raznim poslancem rekel, da se radi Fašode ni bati večjih komplikacij. Ako bi bila danes v zbornici podana kaka interpelacija v tej zadevi, hoče Ddcasse zahtevati, da se o njej razpravlja v ponedeljek, ker bo tedaj stvar pojasnjena. Pariz 4. novembra. BJournal■ javlja, da začne kasačijski dvor vpondeljek preiskavo v Drevfusovi zadevi in da je odločil zanjo tri dneve v tednu. Preiskava bo najbrž trajala več mesecev in bo treba tudi Drevfusa samega zaslišat'. „Volonte" pravi, da je general Daraz, ki je zapovedoval pri degredaciji Drevfusa navzočnemu vojaštvu, dobil po degradaciji mrzlico in zdravniku rekel: Prijatelj, uničili •mo nedolžnega človeka! Hleiusine mazilo za lice Sđatranjnje v nujk'a'.ftem ča*n vsakovrstne pflgt, lllaj* In mozol6ke |s[u5';»]p . — Popolnoma, neškodljivo. 1 lontek S.% kr. Higien. medicinično milo zraven U Ur. (387—36) = .Torfllllt y.lll«>fcfll == deželna lekarna PL Mr. K. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon štev. 5 8. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-2 m. s ■ o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. **> i 2 Vetrovi Nebo s 3 2 s s; a-i » 3. 4. • 9. zvečer 7. fjutrai 2. popol. 73H4 736 5 735 6 134 12 2 16 8 ■L jug si sszahod si. jug dež pol obl del. jasno 05 (170?) Srednja včerajšnja temperatura 13 6% normalom. ia 7 0° nad dne 4. novembra i898 Bkupot državni dolj» v notah..... l'»l gld. 15 rt. Skupni državni dolg v Brebru .... U 0 , 85 t 4v,fnjsk.i zlata renta....... 119 , 70 , avutnjBka kronska renta 4°/o..... 101 , 45 , Ogerska zlata renta 4%....... 119, 50 , Ogerska kronska renta 4u/„..... 97 , 75 , Avstro-o^erbke banane delnice .... mo » — , Kreditne delnice......... 353 »10 , London vtnta......... 120 „ BO , Remdki drz. bankovci za 100 mark ... 58 . 87", , 80 mark............ 11 , 77 , »0 frankov........... 9 . 54 , Italijanski bankovci...... . . 43 „ 75 B C. kr. cekini........... 5 , 68 . Dne" 3. novembra ^8 165 gld. — kr. 195 13') 98 154 4°/u državne srečke iz 1. IW54 po 250 gld. Državne srečke iz I. 186-4 po 100 gld. Donava reg. srečke 5U'„ po 100 gld. . , Zemlj. obć. avstr. 4,/j"' In Ko^eTJa Mešam v laki: Ob 8.nri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m . popoludne in ob 8. uri 3o m. zvečer. — Oillao«! Is L.|ub> IJstae d. k. v Kamnik. Ot 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. nn 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pratnikih v oktobiu. — Prihod t Ljubljano d. k. Is UMuiiiiiiit <». 6. nri 56 m. sju traj, ob 11. nri H m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ot 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah ic uraznikih v oktobra. (1044) V večjem mestu na Gorenjskem odda se z novim letom v najem kovačnica na iako živahnem prostoru, v kateri se je izvrševal ta obrt že vi-č kut 50 iet Kovačnica je brez oprave. Ponudbe naj se pošljejo pod „kovačnica" na upravništvo „Slov. Naroda". (1647-3) kostanje (1711 Divje kupuje Josip Matic, trgovec'v C olj t. pri cesti, v hiši Ignacija Trevna h. št. 270 v Idriji, pripraven za majhno trgovino, posebno pa za mesnica, odda se pod ugodnimi pogoji s I. januvarjem 1899 v najem. Več se izve pri lastniku. (1710—i) Prodaja vina. KlBtarsko drnstvo t Ormoži vpisana zadruga z omejeno zaveza naznanja, da ima letošnjega vina 5«f preko 600 hektolitrov ^5 iz najimenitnejših vrhov ormoških goric na prodaj. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g. načelniku Francu llitiiželi£-ii na llarrieliu, ali pri g. blagajniku Alo|xl|u miti*!! v Ormoži. Ondi se tudi odgovarja na pismena vprašanja. (1672—4) otročjo glavo ^ kot varstveno znamko I je samo pristen „M5rat]iontt, katerega čudovite lastnosti hvalijo vsi kadilci. Le tedaj pristen, če stoji „Morathon" na zavoja. 12 malih zavojev (;i 10 kr ), ali 4 veliki (;i HO kr.) ,1675) s povzetjem I gld. 26 kr. n. (i) Tli. Morath mediciualim drogueri.ja nPri bobru" Gradec, Jakomiaigasse 1. Vizitnice priporoča v Ljubljani. Št. 828. M. 5. sv. >j» I. m«'sfiil ileikl .«r«/rviiiil IJu—14) Člani se sprejemajo iz nadih pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po lOO gld. se želi. 'A Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. SriČar 4 9ffejaČ, £/ubija na, Prešernove ulice št. 9 usojata si uljudno naznaniti, da so došle tlOtJOSti za jesensko in zimsko sezono o oeliki izberi. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke, orhnih snkenj, zimskih sukenj, nepremočnih haoelohoo, sploh oseh narejenih oblačilnih predmetoo. Majoečja izb era prlitrih pariških in berolittskih damskih modelov: jopic, plaščhoo in plaščeo, jopic in plaščeo za dekleta o poljubni oelikosti in najmodernejših baroah. Jlustrovani cenite jastonj in franko. 0fc (1599- 6V fcdajatelj in odgovorni urednik: Josip No I h. Last lina in tisk .Narodne Tiskarne