269. številka
Ljubljana, v sredo 24. novembra.
XIX. leto, 1886.
Ivi a; a vsak dan «i,«*«f'*'r., iTinnši nedelje n> oraznike, ter velja po pošti prejen.au za jiv ar ri j ako-o^erske deželo za vse leto 15 gld., »a po! leta H trld., M četrt leta 4 gld., ca eden meče«; 1 #id. 40 kr. — Za Ljubljh .i.> brez pošiljanja na dom za   se leto 18 gld., ta. »'»-trt leta, 3 >»ld. 30 kr.. za jeden mesne i ^id. 10 ar. Za pošiljanje na dura računa ae po
10 kr. ■/..-«. mrsec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje      od Petirltinptie peti t.-vrste po ti kr., će ae 07>-rnib j i-d.-nitrat tiska, po 5 kr., č\j se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrar ali večkrat tiska. Dopisi naj «e iivoi«. trankir>ai.       Rokopisi ae ne vračajo. TJ ri •! n i 41, v o in nprii vniŠtvu j« v Iimlolfa Kirbiša hiši, . Gledališka« stolb^V Upr avni šfcv u DHJ ae blagovolijo pošiljati nar inim  reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zemljiščno-odvezni dolg na Kranjskem.
Spisal deželni poslanec dr. Alf. Mosche. (Konec!
Znano je, da so obresti pri tej naložitvi tudi le nizke. Tudi okoliščina, da leži preveliko denarja v državnih papirjih, obseza nevarnost, ker so ti preveč podvrženi spreminjanju kuiza.
Ako se tedaj uvažuje. da je pri denarnih zavodih naložena glavnica sama ob sebi mobilna in le začasno spravljena, dokler se ne pokaže priložnost za stalno in boljšo naložitev, ter se tudi v državnih papirjih naloženi denar zaradi sedanjega visocega kurza lahko hasnjivo napravi mobilen, ne more se niti dvojiti o tem, da more kranjska hranilnica vpra-savno posojilo deželi dovoliti.
Naravno se nam usiljuje takoj drugo vprašanje, ali se more za kranjsko hranilnico zmatrati tt finančna operacija kot ugodna ?
Dežela Kranjska dala bi po projektu lahko kranjski hranilnici 4% ne zemljiščno-odvezne obligacije, ki bi ravno Jako opravljene, kakor 50/0ne, vse prednosti državnih obveznic v sebi združevale, ne da bi bile spreminjevanju kurza podvržene, in ki bi se pri polnej varnosti do 1. 1914 z letnimi izžrebovanji izplačale.
*■ Ako primerjamo to naložitev hnmilničnega denarja z ono v terjatvah pri denarnih zavodih, razločuje se prva od zadnje ugodno vsled večje varnosti in boljšega obrestovanja.
L. 1877 hranilničua uprava naložitve pri denarnih zavodih še ni poznala.
Pa tudi v drugem oziru je primera mej računskim sklepom iz 1. 1885 in onim iz I. 1877 zanimiva.
Upravno premoženje kranjske hranilnice znašalo je po zadnjem (65.) računskem sklepu iz leta 1885 gl. 22,209.703-73 — Leta 1877 znašalo je
ono..........gl. 12,835.385-67
Od teh je bilo v zadnjem letu na
realnih hipotekah zavatovanih   .    „ 7,379045-74
in 1. 1885 .......„ 9,568.571-91
Mej tem, ko se je tedaj leta 1885 nasproti 1. 1877 upravno premoženje skoro za 100% pomnožilo, napredovalo ni nikakor v istej meri zavarovanje tega premoženja na realnih  hipotekah s
tem pomnoženjem [n einoženja, marveč je palo nazaj in sicer od 60°/0 pokritja v letu 1877 na 43° 0 leta 1885
V državnih papirjih itd. bilo je leta 1877 naloženih .........gl. 3,328 947 50
1. 1885 pa .......   .     , 6,997.804 82
in vrhu tega še v zadnjem letu pri denarnih zavodih znesek  .   .    „ 3,738.393-90 naložitev,  katere, kakor  rečeno, leto  1877 še ni poznalo, ki je pa prj današnjih  denarnih razmerah popolnem umljiva.
Iz tega je razvidno, da z velikanskim pomno -ženjeni upravnega premoženja od 1. 1877 uaprej ni jednako napredovala varnost naložitev.
Vsled navedene finančne operacije dobi pa kranjska hranilnica absolutno varen, nikakoršnemu spreminjevanju kur/a podvržen 4°/0 en papir, ki bi bil lombardliiv.
Tukaj prišli smo <lo jedine, pa tudi le navidezne neugodnosti operacije, ker bi se nam lahko ugovarjalo, češ, kranjska hranilnica si mora velik del svojega premoženja mobilen ohraniti, da bode mogla tudi višjim zalit, vam zadostovati, in investo-vanje tako velike svote v papir, ki ni v borznem prometu, obsezalo bi za za vod mnogo nevarnosti vsled svoje nepreinaklji vosti. Temu nasproti pa moramo naglašati, da za to porabljeni zaklad v svojem največjem delu ni nepremakljiv, ker ta papir vsled svoje l o 1111) a n 111 i v o s 11 podelitev posojil za najmanj 70°/0 dopušča.
Treba je velir.e^i .skepticizma, da bi se ostali znesek papirja, ki se z lonibardnim posojilom ni pokril, oziroma njegova vrednost, ki je immobilna ostala, zmatrala kot nevarnost za zavod, ki poseduje upravno premoženje v okroglem znesku 23 milijonov, katero se bodo v teku let po vsej verjetnosti pomnožilo, nikakor pa ne zmanjšalo.
Kar se, tiče jund čnega vprašanja o dopustlji-vosti po pravilih te operacije, skoro zadostuje opo zoritev na okolščino, da ima kranjska hranilnica že sedaj 7 milijonov v državnih papirjih in jednarih vrednostih, ter da nakup no e obligacije po §. 17 št. 6 pravil ni izključen.
Zdi se nam tedaj, da vprašavna finaučna operacija ne glede na vse druge; ozire, ki so zanjo, iz čisto kupčijskega stališču ni samo koristna, ampak
naravnost zaželjena za kranjsko hranilnico in vredna, da se za- njo sama poteguje.
Krasno b de dejanje hranil ničnega društva, ako bode deželi, koje največji denarni zavod vodi, pomagalo k gospodurstvenemu napredku; s patri-iotičnini navdušenjem mora to priložnost, porabiti, da podpira povzetje, ki more deželi in hranilnici le koristno biti.
Sklepaje te vrstice ne moremo si kaj, da ne bi se i/javili, da se nam pretresovani projekt v svojem principu zdrav in dober dozdeva. Nagla-šamo, da navajamo samo svoje mnenje in da smo hoteli sodbo druzih pozvati.
Ako bi se pa na merodajnem mestu za naš projekt ogreli, kar v blagor svoje domovine iz vsega srca želimo, slediti hi morala izvršitev neposredno načrtu.
Polit ičiri razgled.
.\Tot s'autjc deželo«
V h j u b I j a n i 24. novembra
TivolMki deželni zbor snide se 10. dan decembra. Vlada mu bode predložila tri predloge: šolski zakon, lovski zakon in Zakon o črni vojski. — Pa tudi drugi deželni zbori se nekda snidejo 10. decembra. Vlada je sprva nameravala nekatere deželne zbore sklicati že v 2. dan decembra. Ker se pa v bgerskej delegaciji začne debata o minister-stvu vnanjih zadev še le v ponedeljek, ne ] odeta delegacij- končali zborovanja ta mesec in deželni zbori tako hitro ne morejo začeti zborovanja. Državni zbor snide se pa še le 26. januvarja,
Vsakdo se še spominja kak hrup so bili napravili moru* sli i Nemci, ko je bil v Ogeivkem Hradiši Voljeni namestnik grof Schonboin deželnim poslancem. Trdili so, da bi bili zmagali, ko bi se ne bilo pritiskalo na uradnike, kateri se zategadelj neso upali glasovati proti namestniku.' Grof Schon-boru je že drugič mandat odložil in Čehi so si sedaj izbrali druzega kandidata. Nemcev sedaj pač ne bode nikdo silil, da vidijo reškega kandidata. Vsakdo bi bil mislil, da se bodo Nemci z veseljem udeležili volitve, da svetu pokažejo, da je večina volilcev zanje in da bi bili tudi prvič zmagali, ko bi no bil kandidoval namestnik. Ali Nemci ne upajo zmagati in so zategadelj sklenili, da se ne udeleže volitve To je jasen dokaz, da je vse njih kričanje o pritisku pri volitvah bilo le humbug.
LISTEK.
Carigrad.
(Po D' Amicisu.) (Dalje.)
V Pankaldih. Stopivši s pokopališča, najdeva se v drugem predelu krščanskem, v Pankaldih, prekrižanih s širokimi cestami, odetih z novimi stavbami, obdanem z letišči, vrtovi, bolnišnicami in velikimi vojarnami. To je predmestje Carigrajsko, najdalje od morja. Obideva ga, ter se vrneva proti Zlatemu rogu. V zadnji ulici pa vidiva nov in slovesen prizor: grški pogreb. Molčeča vrsta ljudij se je zvrstila po obeh straneh ulice, spredaj stopa skupina grških duhovnikov: arhimandrit, grški nadškof, 8 krono na glavi, z dolgim pluvijalom, sijajočem v zlatu, pa nekaj klerikov v duhovenski opravi žive barve; vrsta ro jakov in prijateljev, oblečenih v najbogatejšo obleko, sredi njih pa nosilni oder, ovenčan s cvetjem, na katerem leži petnajstletna mladenka, oblečena v atlas, vsa bliščeča od biserov, odkritega obraza, lica belega kakor sneg, ust lahko skrčenih, pa z dvema
prekrasnima kitama, l.-žeeima jej na prsih. Nosilo odide, vrsta se skonča, pogreb se oddalji, midva pa ostaneva sama in zamišljena v samotni ulici. Sveti Dimitrij. Na to greva doli po griči pankaldskem, prekoračiva suho strugo nekega hudournika, popneva se na drugi krič, prideva v drugo predmestje, k sv. Dimitriju. Tukaj je samo grško ljudstvo. Povsod vidiš črne oči in orlove nosove, starce očanske zunanjosti, mladeniče vitke in preširne, dekline s kitami po plečih, dečke zvitolične, ki letajo po ulici mej kokošmi in prasci, klikujoči s svojim srebrnim glasom in miloglasno brbljajoči. Pristopiva k skupku dečkov, ki so se igrali s kamenjem, ter čebljali vsi, kakor z jednim glasom. Jeden izmej njih, star kakih osem let, največi budiček mej njimi, ki jo vsak trenotek vrgel svoj fes kvišku, upijoč: „Dzito! dzitol" (živio! živio!), obrne se nenadoma proti drugemu paglavcu, sedečemu pred vratini ter krikne: „Che-chino! Buttami la palla.' Primem ga za roko, kakor Cigan, ki krade otroke, pu mu dem: „Ti si Italijan!" - „Nisem, gospod." odvrne mi, „juz sem iz Carigrada." — „A kdo te je naučil, da govoriš italijanski?" ga vprašam. „Kaj ne veste? od mame!"
Ta hip se mi približa ženska z otročajem na roki, s smehljajem na obrazu, pa mi reče, da je Pižanka, kamnosekova žena iz Livorna, da je že osem let v Carigradu, tisti dečko pa da je njen sin. Ko bi bila dobra ta žena imela tudi lepo gospeno lice, čunjasto krono na glavi in plajšč, na ramah, bi ne bila mogla živejše predstavljati Italije mojemu očesu in srcu. — „Kako živite tukaj ?" jo pobaram, „kaj pravite o Carigradu?" — „1, kaj bi rekla," odvrne odkritosrčno se smejaje, „to je mesto, ki se mi zdi, da vam po pravici povem, kakor da poganja zadnji dan pusta." Zdaj pa, spustivši uzde svojemu toskan-skemu narečju, nama pripoveduje, da je Turkom Mohamed, kar nam je Kristus, da Turek sme imeti štiri žene, da je turški jezik lep, kdor razume kako besedo in še več drugih novic, katere pa so nama bile, povedane v tem jeziku, sredi tega grškega predmestja, milejše in zanimljivejše, kakor ne vem katere, tako, da sva pred odhodnjo pustila majhen srebern spomin v dečkovih rokah, odhajajoča pa sva oba v8klikovala : „0, kako prijetno deje, slišati časih polna usta italijanščine!"
(Dul/e prih.)
V im nj 4» države.
Ob obletnici  bitve pri Slivnici  bil je v Sofiji slovesen rekviem za pale bolgarske vojake. Nav-zočni so bili angleški, francoski, italijanski in ru munski zastopnik. Pri zajutreku v vojašnici spominjali so se kneza Aleksandra, častniki so mu brzojavno častitali.   Tudi mestno starejšinstvo je časti talo Battenberžanu  Oče kneza Aleksandra je brzojavno  izrekel regenstvu obžalovanje, da njegov sin ne more praznovati tega dne sredi   hrabre vojske — Finančni položaj dežele se je jel boljšati Davki redne;e prihajajo. V oktobru znašali so državni do hodki 0 milijonov frankov, v novembru in decembru bode pa še več, kakor se nadeja vlada. Finančni minister se pa vender prizadeva dobiti, kakih 10 milijonov na posodo. — Več bolgarskih častnikov, kateri so se udeležili zarote   proti  knezu Aleksandru, in so zategadelj morali ostaviti Bolgarijo, biva v Rumuniji. Kakor se govori, so nedavno na/nanili bolgarskemu regentstvu, da bodo v kratkem napra vili ostanek, ako ne odstopi. Ob obletnici Slivniške bitve   so ironično častitali  knezu  Aleksandru na zmagi, ki se je izvojevala v njegovej odsotnosti. Sa-lisburyju so brzojavili, da je laž njegova trditev, da so  dobili  od  Rusije denarjev, da  preženo kneza Aleksandra. Lahko bi ga tožili zavoljo obrekovanja.
Predno bode volitev novega bolgarskega kneza bodo velevlasti rešile vzli<»4luorumeli j*ko vprašanje. Kakor se poroča iz Londona, pričakujejo angleški vladni krogi, da bode v kratkem Avstrija stavila kak predlog zastran vzhodnorumelijskega vprašanja. Kako se bode reševalo to vprašanje, še ne vemo. Italijanski državniki sodijo, da bi bilo najumestnejše, da reši vsa vprašanja, ki se tičejo Bolgarov, evropska konferenca Druge velevlasti ne mislijo tako, kajti poslednja Carigrajska konferenca imela je premalo uspeha. Ko bode vzhodnorumelij-sko vprašanje uravnano, !bode volitev novega kneza bolgarskega. Voljen bode knez mingrelski. Velevlasti ne bodo ugovarjale njegovej kandidaturi, Bolgari se bodo pa tudi udali radi ali neradi. Na zaupno vprašanje Rusije, če bi bil ta kandidat povoljen, odgovorile so Nemčija, Italija in Francija, pritrdilno, Avstrija in Anglija pa še nesta odgovorili.
Da je Rusija izročila varstvo svojih podlož-nikov v ISolgariji   Franci li.   temu je  uzrok to, da nemški generalni konzul ni hotel prevzeti varstva pod takimi pogoji, kakor jih je želela Rusija. Neniški konzul prevzel bi bil rad varstvo v Bolgariji bivajočih  Rusov, a je odločno odrekel,  da ne prevzame varstva Črnogorcev in Bolgarov, kateri so sedaj pod ruskim varstvom.  Po poročilih iz Pariza, Francija ni s posebnim veseljem prevzela varstva, toda ni mogla odreči, ker so njeni podložniki v Kitaj i pod ruskim varstvom. — Knez mingrelski prišel je v Peterburg. Kakor se govori, RuBija po prej njegove kandidature oficijalno ne bode predlagala, dokler ne bode zagotovljena, da nobena vlast ne bode ugovarjala. „Svjetu svetuje knezu mingrel-skemu, da naj opusti preveliko čislanje Nemcev, ako postane bolgarski vladar. Knez irna namreč napako, da je na svojih obširnih posestvih naseljeval Nemce, zlasti njegovi oskrbniki so skoro sami Nemci. Ne davno je za svojega staršega sina najel nemškega vzgojitelja.   Zategadelj je naravno, da se mnogi že boje, da bode knez mingrelski nadaljeval Batten-beržanovo politiko. — Vsi ruski listi zatrjujejo, da je Rusija pretrgala zveze samo z bolgarskim regent-stvom nikakor pa ne z bolgarskim narodom. „Mo-skovskija Vjedomosti" se bavijo z vprašanjem, ali sme Rusija si v vojni najemati kaperske ladije. Ta list misli, da Rusija ni zavezana držati se Pariške deklaracije, po katerej se nobena država ne sme posluževati kaperstva.
Prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo se je močno ohladilo. V Peterburgu so pričakovali, da bode knez Bismarck si prizadeval pregovoriti Avstrijo, da bi kaj odjenjala Rusiji. Ker pa Nemčija odobrava avstrijsko politiko, so Rusi jako nevoljni.
Ruski car podelil je kavasu, katerega so bili vojaki napali v Plovdivu, red sv. Jurija. Po ruskih oficijoznih poročilih napali so bolgarski vojaki kavasa, ko je nesel brzojavke v brzojavni urad prav brez vsacega povoda in ga tako pobili, da so nezavestnega prinesli v ruski konzulat. Ko je Kaul-bars poizvedel, da so vojaki to storili na povelje svojih predstojnikov, mu ni druzega kazalo, kakor ostaviti Bolgarsko. Angleški in nemški listi pa trdijo, da je kavas bil pijan in so ga zategadelj zaprli. Ko so pa zvedeli, kdo je, so ga pa takoj izpustili. Vso to afero je uprizoril Kaulbars sam, da je mogel ostaviti Bolgarijo.
V italijauskej zbornici bode grof Robilant dal pojasnilo o bolgarskem vprašanji v zmislu Kal-noky jevega in Salisbury-jevega govora.
Mej angleškimi ministri ni več prave zlož nosti. Z lordom Churchillom neso zadovoljni njegovi tovariši, zdi se njim preveč radikalen. Govori se, da ne bode več dolgo, da Churchill izstopi iz mini-sterstva. Mnogo konservativcev mkda ni več voljno podpirati sedanje vlade, ako ne odstopi lord Churchill. Ako pa Churchill odstopi in se s svojimi pristaši pridruži opoziciji, bode pa pala sedanja vlada in liberalci zopet pridejo na krmilo.
Socijalistične agitacije se vedno širijo v Belgiji. V Geutu bili so minuli teden zopet resni izgredi delavcev, katere so mirili vojaki. Pa tudi drugod se je bati resnih nemirov.
V š|»aiijskem senatu je general Rojo Arias hudo napadat vlado. Njegov govor pa ni napravil posebnega utiša. V Madridu so bili izgredi vseuči-liščnikov, katere so morali miriti žandarji.
Dopisi
1% (»oriee 23. novembra. (Veselica v podpornem društvu. — Posojilnica. — Izgredi.) V nedeljo dne 21. t. m. vršila se je prva veseliea v tej sezoni v našem podpornem in bralnem društvu. Ta pokazala je zopet, da je bilo to društvo prav potrebno ter da se zanima zanj ves slovenski svet goriški. Velika čitalnična dvorana bila je tlačeno polna, izvestno je obiskalo veselico blizu 400 osob. Tu si videl gospoda in kmeta, uradnika in služabnika, trgovca in obrtnika, katere je družila ljubezen do cesarja in domovine. Posebno nas je pa veselilo, da je privrelo k veselici veliko število mla-deničev, naših vrlih fantov iz bližnjih vasij, katerim se je na obrazu bralo, da so zvesti sinovi matere Slave in ponosni na take veselice. Izredno moramo pohvaliti fante iz bližnjega Št. Andreža, ki so prišli v večjem številu k zabavi in katerih je mnogo tudi sodelovalo pri veselici. Tu se pač vidi, kaj zamore izvrsten naudušen učitelj. Št. Andreški fantje so bili sicer vedno pošteni, a sedaj so uzorni, obnašali so se tako, da smemo na nje ponosni biti. Gospodu učitelju pa naj bode občno priznanje njegovih zaslug v zadostilo in spodbudo, da napreduje na tem polji, ne le Št. Andrežci, ves narod mu bode hvaležen za to. Glede veselice same nam je omeniti, da se je vršila v vseh točkah izvrstno, natančno in v občno zadovoljnost. Priprave so stale res mnogo truda, mnogo dela, a uspeh je bil tudi tak, da morejo vsi sodelavci ponosni biti na izid. Posebna hvala gre še g. režiserju, ki se je neumorno trudil, da je beseda tako dobro izpala; pokazal je zopet svojo spretnost v tej stroki. Posamičnih točk ne bodemo posebej kritiko val i, a zamolčati ne smemo, da se je pokazala v deklamaciji „Dražba" nova moč na našem odru, ki je neprecenljive vrednosti, nadejamo se, da jo zopet kmalu vidimo na odru Goriške Čitalnice. Red je bil, kakor vselej, tak, da so se temu celo neuašinci čudili.
Pri vsem tem, da ima društvo toliko nasprot nikov, napreduje prav lepo in se močno razvija. Z veseljem javljamo, da se sme isto trditi tudi o naši posojilnici. Brez hrupa, brez reklame razvija se tudi ta zavod tako, da se smemo tudi od njega obilnega sadu nadejati. V prvi dobi, trajajoči poldrugo leto, imelo je 16.000, v drugi jednoletni dobi kakih 18.000 in v tem letu ima že sedaj nad 30000 gld. prometa. In to je tem več hvale vredno, ker ne dobiva zavod od drugod nobene podpore, temveč dela le z domačim denarjem, domačimi sredstvi. Seveda bi bil uspeh dvakrat in večkrat večji, da bi imel tudi od drugod pomoči in — manj nasprotnikov na domačih tleh; toda s previdnostjo in reelnim ravnanjem spreobrnil bode tudi te in postal to, kar mora biti.
Izgredi mej vojaki in civilisti bo na dnevnem redu, „nulla dies sine linea". Vsak dan se v tem oziru kaj pripeti, v nedeljo pa je bilo menda na večih mestih pretep mej tema strankama. Takih razmer pač ni bilo v Gorici še nikdar in teško je soditi, kako bode to končalo. Če se te razmeie ne predrugačijo, pripetilo bi se lahko, da bi se višja oblastva poprijela onega pripomočka, ki se je v Pazinu tako vrlo sponesel, namreč, da pošljejo vojake proč in puste mesto brez garnizije. Potem seveda bode mir, a gotovo ne bode vsem tak mir po volji.
Od Save 21. novembra. [Izv. dop.) Vsaka reč ima svojo dobro in slabo stran, tako tudi par dopisov „od Save"' s katerimi se je podregnilo v zaspano narodno življenje po nekojih krajih ob Savi. Dobra stran bi bila ta, ker smo z nekega dopisa izvedeli, da ondu še bivajo Slovenci in da jih je torej moral dopis od Save stoprav vzbuditi iz polhovega spanja: slaba stran se pa ne da tako z lehka opravičiti, kajti slabi smo vsi, gospod urednik, torej tudi tisti „intemacijonalci" tam doli mej bregovi Sremiškega „šampanjca" in Trškega „burgundca". Vender, če že govorim o slabi strani, tedaj bi bila ta, da se takrat ni naravnost reklo, glejte, ta in ta je tak in tak, ta je narodnjak, oni je na pol narodnjak, tretji je zaspanec, Četrti internacijonalec,
peti celo n....., prst na usta, gospod urednik,
če ne se zna kar čez noč preleviti v hudega nama nasprotnika, kar pa bi nama grozno škodovalo. Pa dovolj o tem; stvar se je tako zasukala, da smemo popolnem zadovoljni biti, in Če pojde tako naprej,
tedaj znamo še dočakati, da tu doli ne bo^ie nobenega pohlevnega nemškutarja več; pred nepohlev-nimi pa nas i'ak Bog obvaruj. Zdaj bodo nastopili tisti dolgi večeri, ko se vse rado zbira v zabavui družbi. Slovenci s Slovenci itd. Obljubljeno nam je, da bode tudi ob Savi tako, kakor do zdaj ni bilo, in s tem bodi dobra in slaba stran za zdaj končana.
I« Ajdovščine 20. novembra. [Izv. dopis.] Kar mrzlo mi je okrog srca, žila mi komaj bije, nekako slabega se čutim, a duh mi je vender popolnem čvrst, c*da legija mislij drvi mi po trudnej mojej glavi, živa prošlost mi je pred očmi, kakor i tužna sedanjost: vidim pred seboj moža, ki z živo in krepko besedo svojo poslušalce naudušuje ter mlačne vzpodbuja ter jim prigovarja, naj svojega naroda ne pozabe, naj za njega z vsemi svojimi močmi delujejo; vidim ga v duhu, kako krčevito stiska trdo svojo pest, grozeč ž njo zatiralcem naroda mu ljubega ter za tem prijatelje svoje proseč, naj ne spijo vedno večnega spanja pravičnega, naj vender vsaj jeden palec dvignejo v obrambo domovine svoje; vidim, da spretni govornik, kojemu že iz oči sveti neskončna ljubezen do milega mu naroda, vidim, da je vsem navzočnim tlečo iskrico popolnem užgal, vidim, da je s prepričevalno svojo besedo vse naudušil, kajti vse mu kliče : živio, živel naš Lavrič. Ta buditelj naroda na Goriškem, videč ta ogenj, ne neha kuriti, dokler ne vidi vseh src v plamenu, v plamenu visoko švigajočem. In vesel i v srčnej radosti vzklikne: „Domine, beatus sum! Sedaj rad umrjem." In res, duša božja, a zginila si s tega tužnega sveta ter seboj vzela zavest „diem non perdidi!" A sedaj le ozri se in točila bodeš grenke solze — na razvalinah svojega delovanja. Naudušene tvoje besede, ognjeviti tvoji govori — vse je izpuhtelo iz src tebi nekdaj tako zelo udanih prijateljev 1
Ajdovščina — slovenski trg! — vsakako, da je, če celo nemški zemljevidi kažo,  da ima ta trg slovensko lice: Tam, kjer so nekdaj pagani zemljo s svojimi dolgimi kopiti tlačili, tam stanuje zdaj slovenski rod — tako nas uče nemške knjige. A marsikateri King-fu pripovedoval bi, obiskavši slavno to Ajdovščino, svojej Mileni, kako dobro se je imel tam na meji nemško-italijanskej!  In če bi, izvedši to. naš občinski gospod tajnik tega poštenjaka pismeno poučil, da je bil le na slovenskej zemlji, neverno bi zadnji tam v nebeškem kraljestvu z glavo zmajal ter hitro odgovoril, da on svojih besed ne more preklicati, tem manj,  ker je Še celo v uradu gospoda tajnika (koji je ob jednem poštar) Čital na* znanila v vseh jezicih, da še celo pečat na pismu blešči se v drugem jeziku, samo v onem ne, za kojega se gospod občinski tajnik tako zelo poteguje! In g. Carolus moral bi molčati ter izjaviti: „Res, to je res, zdaj me je pa ta prokleti  Kitajec dal! Še mislil nesem v svojem poštenem slovenskem srci na to. In glej! Zdaj vidim tudi tam na hiši, v ko-jej naše društvo „Edinost" vsakovrstne veselice ter besede prireja, ne izzimši elegantnih plesov, zdaj vidim, kako i tam, dotični sicer pošteno narodni France, vsem, koji gredo ali ne gredo mimo z vso prijaznostjo ponuja svoj „Caffe.Utt   Da, da, dragi mi Carole, tako je: z dobrimi izgledi treba vzpodbujati !
No, hvalo Bogu! zapisal sem vendar jeden-krat, kar sem želel; Bedaj mi je pa gorko okrog srca. žila mi še prehudo bije, močan in krepak sem zopet, da bi se lahko skušal z marsikaterim nem-čurčkom ali lahončičem. — A to ti je grozna golazen: človeku se kar iz pesti izmuzne, zdaj je nekaj, zdaj nič, zdaj zopet nekaj, a potem zopet nič. Se se spominjam, kako so hoteli ti „uiču in „ nekaj" prireditelje veselice v korist poddružnice sv. Cirila in Metoda (imamo jo!) peti naučiti ono lepo pesen, koja nima ne konca ne kraja, samo v sredi glasi se: „Moj up je šel po vodi". Spominjam se še, kako brezuspešen je bil ta trud ter vse razne manipulacije; gospodje, sicer nadarjeni, ali niso res mogli, ali pa niso hoteli „kapirati" te grozovito lahke pesni. Da, še celo dve nežni *! ročici segli sta umes, a vse zaman, šlo ni, pa ni šlo, veselica izvršila se je sijajno!
Iu tako se, gospod urednik, marsikaj zgodi, o čemer bi človek sodil, da se ne more zgoditi, tako n. pr. ni pristopilo k našej poddružnici mnogo takih gospodov, o kojih bi človek sodil, da imajo kaj razuma! In zakaj nečeje nekateri izmej teh gospodov mej „ Cirile" stopiti? To je zopet zelo interesantno! Bil je velik praznik; torej sme se le po kristjan-
Pritoga „Hou-nsKemn > aro^u44 M. 269 24 novembra 1*86.
sko veseliti, a »veselja poskakovati", to ni dovoljeno. Vendar pa to ne dopade nekim vseh muh polnim gospodom ter hajd začno „veselja poskakovati." To pa prouzroči vročo kri, koja zopet prouzroči, da društvo za podporo delavcev ne sme imeti svete maše v čast sv. Cirila in Metoda. Slednje zopet prouzroči, da nečejo poddružnice sv. Cirila in Metoda oni gospodje podpirati, koji so hoteli imeti sv. mašo v čast tema svetnikoma. In tako naprej nazadnje pa je vender le — smola! No, pa pri vsem tem naša poddružnica vendar le krepko živi; odbor nje, na čelu mu g. A. Casagrande, nam je porok, da se bo še više pouspela ter slednjič tudi svoj krog privabila one, koji jo sedaj zanemarjajo — radi različnih uzrokov!
K Vidmu ob Sit v i 20. novembra. [Izv. dop.] V obče prihajajo od vseh stranij pritožbe, da občinski predstojniki nečejo odstopiti in razpisati no vih volitev. Povsod navajali so se kot uzroki, da župan zaradi ugodnega gmotnega položaja, zaradi ošaboosti, včasih celo, ker „mati županja" ni dovolila, odstopiti ni hotel. — Tudi pri nas je nekaj tacega. Davno je že županu odločena doba potekla, a vender še ni novih volitev. Čitajoč to mojo pritožbo, vprašal bode Čitatelj radoveden: „Kaj pa vas Slovence na nemčurskem Vidmu moti, da se ho čete znebiti vsestransko dobrohotnega župana ?u
Radovednemu čitatelju odgovarjam, da ni malenkost, kar nam Župan za odhodnino daje. Gosp. župan ima poleg obstoječega mirodvora slabo ilovč-nato njivo, katero bi za slovo za dober denar rad občinarjem na vrat obesil, akoravno je Že I. 1883. g. župnik RipŠl z Vidma dokazal, du pred 50. leti, ko je bilo pokopališče še okolu cerkve in je bilo veliko manjše, v primeri z 1883 1. ni bilo za 20 mr-ličev razločka, da se z* njegovega 12 letnega žup-nikovanja na Vidmu na sedanjem mirodvoru ni niti jeden grob prekopal. Z ozirom na to, opominjam odbornike, naj gledajo na svojo in svojih volilcev mošnjo!
S Ptuja 22. novembra. (Dijaška kuhinja na Ptuj i.) čut veselja in srčne zadovoljnosti nau-daja srce domoljuba, videčega, kako živo zanimanje je naše človekoljubno in plemenito podjetje vzbudilo v srcih vseh Slovencev. Rodoljubi kar tekmujejo s svojimi doneski za to velekoristno napravo, čemur se nikakor ne čudimo. Saj so redki inteligentni Slovenci, kateri morda neso britko izkusili in čutili za časa svojih študij pesnikovih besed: „Gorje, kdor se useda za tujo mizo mlade dni; vsak grižljej mu preseda, požirek vsak mu zagreni". Tudi naša prva prošnja do velečastitega našega du-hovništva, poučiti našega priprostega kmeta o tej velevažnej napravi, ni bila brezuspešna. V tem oziru gre prva čast č. g. J- Sattlerju, kaplanu pri Veliki Nedelji, in Velikonedeljskim kmetom župljanom, ki so za dijaško kuhinjo nabrali in pripeljali na Ptuj 12. novembra t. 1.: 8Va vagana zmesi, 27a vagana ajde in 17 vaganov krompirja. Gospod kaplan je iz svojega plačal nosače, hodeče po župniji kakor po zbirci. Slava in hvala njemu za pouk, trud in požrtvovalnost, slava in hvala Velikonedeljčanom dariteljem, naj bodo drugod v izgh-d, spodbudo in posnemo! Z nova so darovali, deloma kot mesečni podporniki pristopili nastopni čč. gg.: dr. Jos. Mur-šec v Gradci 15 gld.; Velikonedeljčan 10 gld.; A. Repič, župnik v Kapelah pri Brežcah, 10 gld.; dr. P. Turner, odgojitelj na Dunaji, 10 gld.; pri godo vanji č. g. kanonika M. Straj ušaka v H očali nabralo se 10 gld. 83 kr.; dr. Robič, kanonik v Gradci, 5 gld.; o. G. Švajgar, gvardijan v Gradci, 5 gld.; J. Greif, lekarnar v Priedoru, Bosna 5 gld.; Ant. Koblar, kaplan v Mengši, 3 gld.; R. Šutan, župnik v Zavrči, mesečni podpornik za 10 dni 3 gld.; J. Sattler pri Veliki Nedelji nabral 2 gld. 40 kr.; gdč. Hedviga Rakuš, poštarica pri sv. Barbari v Halozah, 2 gld.; Bradaška, umirovljeni gimnazijski vodja v Gradci, 1 gld.; Jos. Kovačič, učitelj v Ljutomeru, nabral in doposlal 30 gld- in sicer: Tone Šlamber-ger, c, kr. beležnik, mesečni podpornik za 10 dni 3 gld.; J. Skuhala, župnik v Ljutomeru, mesečni podpornik za 10 dni 3 gld.; dr. Mravljak, odvetnik 10 gld.; dr. Jos. Spešič, zdravnik, 2 gld.; Martin Ovsenjak, kaplan, 2 gld. ;B. Kocbek, kontrolor, 1 gl.; J. Horvat, nadučitelj, mesečni podpornik 1 gld.; S. Cvahte, nadučitelj, J. Vaupotič, gostilničar, F. Sršen, trgovec, vsaki na teden 15 kr. 4 gl. 5 kr.; J. lvan-čič, c. kr. pristav, 50 kr.; J. Karba, učitelj, 50 kr.; družba igralcev darovala 1 gld. 10 kr.; družba igralcev darovala 1 gld.; Šnip-Šnap Šnarovci 85 kr. Slava in čast vsem milim dobrotnikom in dobrotni-
cam ! Bog plati! Trudoljubivemu gosp. J. Kovačiču, učitelju v Ljutomeru, posebno prisrčno zahvalo! Nadalje milodare vsprejema č. g. o. Benko Ilrtiš, gvardijan na Ptuji.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 23. novembra.
Predseduje župan Grasselli, navzočnih 23 odbornikov. Overovateljema zapisnika denašnje seje imenuje župan odbornika Gogolo in Velkovrha.
Župan naznanja, da je 19. t. m. o priliki imendne presvetle cesarice (zbor ustane s sedežev) se podal h gospodu deželnemu predsedniku in ga naprosil, naj blagovoli naznaniti najudanejše čestitke Ljubljanskega mestnega zastopa presvetli cesarici. (Dobro ! Dobro!)
Po predlogu dr. Zar n i k-a izvolijo se v odbor za Vodnikov spomenik mestni odborniki: dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, Ivan Hribar in dr Mosche per acclainationem. V imenu pravnega in personalnega odseka poroča dr. Zar ni k ob od povedi začasnega mesinega policijskega komisarja g Ivana Kavč ni k-a. Poročevalec nasvetuje, da se odpoved vzame na znanje ob jednem pa mestnemu magistratu naroči, da se ta služba takoj na novo razpiše, kakor tudi služba policijskega straž-meštra, ki je že dlje časa izpraznjena. Vsi predlogi se vsprejmo.
Dr. Tavčar poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o prevzetji prostoia pred Ru-dolfinumom v mestno lastnino. Deželni odbor kranjski ponudil je mestni občini Ljubljanski ta prostor brezplačno. Seveda bode o uravnavi tega prostora še le tedaj pravi razgovor, ko se bode ukrenila preložitev državne Tržaške ceste. Vender je že sedaj treba, da se zajamči ta prostor kot javni trg Ljubljanskega mesta in treba je, da se ta prostor primerno olepša in okrasi. Tedaj se mora mestni zastop radostno poslužiti ponudbe si. deželnega od« bora kranjskega in tedaj poročevalec odsekov na svetuje, da mestni zbor sklene, da se vsprejme po ■ nudba deželnega odbora kranjskega in v mestno last prevzame prostor mej Rudolfinumom in mej poslopjem kranjske hranilnice, mestnemu magistratu pa da se naroči, da posest v zemljiščni knjigi Ljub ljanski mestni občini mi korist uravna, ter predloži nasvete, kako bi se ta novopridobljeni prostor, ako se preloži Tržaška državna cesta primerno okrasil.
Mestui odbornik Hribar izraža željo, naj bi se mestnemu magistratu tudi naročilo, da nasvetuje, kako bi se novi trg krstil. — Zupan Grasselli izjavlja, da prav za prav ne ve, ima ii mestna ob čina Ljubljanska krstiti dotični novi prostor. Misli pa, dasi sedaj spada to ozemlje še v občino Šišensko, ista ne bode ugovarjala, da Ljubljanska občina krsti svojega otroka kako in kakor njej bode uga jalo. — Potem se odsekovi predlogi vsprejmo.
Dr. Mosche poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o davčni kazni od meščanske bol niče (kresne). Dohodki tega poslopja namenjeni so jedino le v podporo ubogim meščanom Ljubljanskim in jako žalostna zgodovina je, katero je današnja obravnava razkrila o gospodarstvu prejšnje n e i n š k u t a r s k e večine mestnega odbora. Zivod meščanske bolnice ima plačati kazni in zaostalega davka, ker se je najemnina za meščansko poslopje prikrivala, 57S© gld. 2Ii kr. velikansko vsoto, ako se pomisli, da so vsi prihodki iz najem nine poslopja meščanske bolnice v Špitalskih ulicah namenjeni le v podporo ubožanih mestjanov. Koliko taistih bode odslej po nemškutarski malomarnosti, ker bode treba plačati toliko kazni in zaostalega davka, stradati moralo. Pa čujmo kaj pravi poročevalec personalnega in pravnega odseka o tej zadevi, dr. Mosche, vsaj v glavnih potezah. Poročevalec pravi: „V dejanskem oziru se konštatuje, da sta se po najemski pogodbi producirani po magistratu samem, mej ravnateljstvom dobrodelnih zavodov na jedni strani in kupčijskima družbenikoma Andrejem Mallnerjem in Jakobom C. Maverjem na drugi strani zaradi najema več delov stanovanja in kupčijskih prostorov v meščansko-bolničnem poslopji št. 291 (stara) za dobo desetih let od sv. Jurija 1854 do tedaj 1864 dd. 13. decembra 1853 v §. 2 kupčij-ska družbenika zavezala, da bodeta zato letne na jemnine v znesku 1570 gld. star. den. v poluletnih obrokih plačevala. V §. 3 te pogodbe glasi se nadalje po besedah: „Poleg tega zavezujeta se gospoda najemnika, da bodeta po preteku desetletne najemninske dobe, to je od sv. Jurija 1864 v korist
botnišne meščanske ustanove ravnateljstvu dobr del mh z vodov ineStanskih izročila darilo v metka 3o00 gld. star. den., do tedaj pa tO glavnico na natančneje zaznamovanem Mallnerjevem zemljišči z uknjižbo zavarovala in dotične uknjižbpne in izknjiž-bene stroške sama trpela." — Iz te pogodbene določbe sledi nedvomno, da tukaj ne gre za prostovoljno brezplačno podaritev v najem dajočemu me-ščansko-bolnišnemu zakladu, kot dobrodelnemu zavodu, ampak da sta se najemnika v dvostranski za-vezni pogodbi zavezala, da bodeta imenovanemu zakladu poleg zneska, ki je pod naslovom: „najnio-vina" stipulovan, tudi še drug ustanovljen znesek pod naslovom „darilo" plačala. Dalje pa sledi tudi iz poročila mestnega računskega oddelka, katero je magistrat davčni oblastni ji predložil ter v razjasnitev dejanskega vprašanja davčne oblastnije sestavil, dajekupčij8kahiša Maver za rabljena stanovanja v meščansko-bolnišnem poslopji najemnine in darila plačevala v določenih zneskih, in sicer zadnja t. 1874 za pet let skupaj v znesku '2500 gld, v poznejših letih pa do I 1»79 vsako leto poleg najemnine v poluletnih anticipat-nib obrokih.
Od 1 1879 naprej, to je, odkar je veljavna nova pogodba z gosp. Eiucrich Maverjem z dne 6. junija 1878 izkazavala se neso nikaka darilna plačila, kakor se tudi neso v pogodbi pogodila. V tej pogodbi pa se je določila najemnina, ki v prejšnjih letih pod naslovom „na-j e in u i n a in darilo" plačeva ni znesek za SJOO gld. p r e s e z a. Te nedvomne zatajitve najemnine, ki so se vršile od 1. 1854 do 1. 1879 glede prostorov, ki so jih gg. Maver in Mallncr in pozneje J. C. Maver sam od meščansko bolnišnega zaklada v najemu imeli, je nekdo 1. 1879 ovadil finančnemu ministerstvu, ki je potem c. kr. lokalni davčni komisiji ukazalo preiskavo v tej zadevi. Po končani preiskavi obsojen je bil meščansko-bolnišni zaklad zaradi zatajitve najemnine v globo 3599 gld. 66 kr. in povrnitev neplačanega hišnega davka za leta 1859 do 1878 v znesku 2949 gld. 38 kr. Zoper to razsodbo uložil je mestni magistrat kot zastopnik meščansko-bolnišnega zaklada pravočasno priziv na c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, katero ga je v toliko uslišalo, da se je od kazni odpisalo 757 gld. 82 kr. G. Emerich Maver, ki je zadnja leta s svojim podpisom potrdil neresnične najemninske fasije, bil je zaradi tega v prvi instanci obsojen v globo 300 gld., katera se mu je v drugi instanci zmanjšala potom milosti na 40 gld. Zoper to naredbo c. kr. finančnega ravnateljstva uložila sta pravočasno pritožbo mestni magistrat in Emerih Maver na c. kr. upravno sodišče na Dunaji. Po končani javni razpravi dne 8. junija t. 1. je c. kr. upravno sodišče razsodilo, da se ta pritožba kot neopravičena odkloni. Ta razsodba je pravo-močna, ker ni po postavi pravnega sredstva zoper njo. Pravni in personalni odsek, ki se je temeljito pečal s to zadevo, ne more druzega kakor konsta-tovati pravomoč te razsodbe in da ni sredstva, s kojim bi se mogel plačilu globe v znesku 2841 gld. 84 kr. in odpadlega davka v znesku 2947 gld. 38 kr. vsega skupaj .">7H!> gld. Uii kr. meščansko b d-nišni zaklad odtegniti. Tudi glede vprašanja, je li bi ne bilo mogoče, g. Emericha Maverja iz naslova solidaritete prisiliti v nekoliko plačila, ni mogel pravni odsek do kacega uspešnega sklepa priti, in sicer zaradi tega ne, ker je ftdhdantetu i/kl|UČeiia po navedenih razredbah, ker se je g E Maver v posebno globo obsodil in drugič zaradi tega ne, ker se je dotični gospod še le žudnja leta te zadeve udeleževal. Druzega ne preostaje torej pravnemu odseku, kakor da prosi: ..Slavni mestni zbor uaj vzame to poročilo na znanje." (l>>uje prih.i
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem je naš dopisnik iz Rusije, g. Krutorogov, osvetljeval razmere mej Avstrijo in Rusijo. Današnja številka ima dve strani priloge.
— (Odgovor.) V sobotni številki zabeležil je „Slovence" izjavo dr. Riegerja v avstrijski delegaciji in potem vprašal: „Kaj bodeta na to rekla neki slovenski dnevnik in polumesečnik, ki sta že vsak po dvakrat nam očitala napačno in neslovensko politiko?!" Radovednemu vprašanju drage voljo ustrezamo. Slovenčevim urednikom menda ni tajno, da je bil Rieger k omenjeni izjavi takorekoč pri-
siljen, ker bi bila drugače češka delegacija ostala osamljena. Sicer pa tudi Riegerjeva izjava za nas še ni evangelij, najmanj pa se ž njo more opravičevati, da „Slovenec" svoje podatke proti Rusiji zajema iz židovske „W. Allg. Zeitung" in da za pričo kliče „Golos", ki že več let ne izhaja. Neumljivo nam je v obče, zakaj je „Slovenec" tako protirusk, saj še ni dolgo temu, ko je v članku „Teorija in praksa" svoje vernike učil, da biva v Avstriji 25 rekše: pet in dvajset milijon o'v Rusov. So li »stranski skoki" Bolgarom v čast, je li regentstvo bolgarsko — o narodu se sedaj ne more govoriti — pravo zadelo, pokazala bode bodočnost, sedanjost govori pa odločno proti postopanju Bolgarov in najpristnejši kažipot v tem vprašanji je pač to, da Slovanom zakleti sovražniki jem-Ijo Bolgare pod svoje krilo, isti sovražniki, ki so /rušili Sanštefansko mirovno pogodbo, poslali Ke-rim-paši častno sablo itd. Obilen smeb pa nam je vzbudila opazka, da „liberalno oko povsod le črne maroge vidi" O liberalnosti je v tem vprašanji toliko govora, kolikor o posiljenem želji. A je že taka, kader si gospodje inače pomagati ne mogo, zakriče: Liberalec tako piše! A ta taktika je že tako obrabljena, da ž njo niti najpriprosteje mačke ne zvabijo izza zapečka.
— (Klub narodnih poslancev) imel je danes sejo, da je sklepal o kandidatih za Notranjsko.
■— (Drobne vesti.) Dr. Glantschnigg in dr. Foregger svojega dvoboja nesta imea niti v Gradci, niti v Celji, ampak v Stolnem Belemgradu. Čudimo se, da je „Deutsche Wacht" glede tega dvoboja tako molčeča, ko vendar sicer napetih lic v svet naznanja vsak ravs in kavs mej kmet-skimi fanti. Njene čitatelje bi gotovo zanimalo, kje je dr. Glantschnigga draga kri rosila žejna tla, zakaj jim torej ne povedati resnice? — V Rančah, občini blizu Maribora, zmagali so pri občinskih volitvah Slovenci. Udeležba je bila velika. — V Rito-znoji pri Slovenski Bistrici prodalo se je cerkveno vino po 60 gld. polovnjak, brez posode. Na tehtnici imel je ritoznojski mošt 22 stopinj, mošt iz dekanovih vinogradov v Schmitabergu (Brandner) pa 23 stopinj. — Provizor v Svečiui postal je g. Josip Sinko, kaplan pri sv. Lovrenci v Slov. Goricah.
— Premeščena sta gg. kaplana: Jakob Zupančič od sv. Urbana pri Ptuj i k sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, Vincencij Kolar pa iz Leskovca k sv. Urbanu pri Ptuji. Kaplanija v Leskovci ostane izpraznjena. — Prihodnji četrtek praznujeta v farni cerkvi sv Ivana pri Trstu mežnar Milkovič in njegova soproga (oba po 88 let stara) svojo demantno poroko, ker sta bila pred 63 leti baš na sv. Katarine dan poročena.
— (Naš rojak g. Nolli) bode na večstranske želje jutri še jedenkrat v Zagrebškem gle: dališči nastopil in pel nekatere posebno odlične partije iz svojega opernega repertoara, tako dve ariji iz „Zrinjskega", jedno arijo iz „Ernani", jedno pa iz Meverbeerove „Dinore". Pri zadnjem Jour fixu „Kola" pel je „Naprej zastava Slave" in „Gdje je stanak moj V" in si stekel, kakor sploh pri vsakem svojem naBtopu, burne ovacije. Vsi listi odlikujejo ga z jako laskavimi ocenami in hvalijo njegovo izborno petje.
— (Gosp. Josip Standacher) računski nadsvetnik in načelnik računskega oddelka pri deželni vladi, dobil je povodom svojega umirovljenja naslov vladnega svetnika.
— (Vabilo) k Preširnovemu večeru, kate re^a priredi narodna Čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 28. novembra 1886. 1. Vspored: 1. Mendels-sohn: ..Jesenska", poje čitalniški mešani zbor. — 2. Fr. Gerbić: „Ljubici pod oknom", moški čvetero-spev. — 3. J. Schulhoff: „Fantazija o čeških narodnih pesmih", igra na glasoviru g. A. Foerster ml.
— 4. Soedermann: „Kmečka svatba", poje Čitalniški mešani zbor. — 5. A. \Vinter: „Adrijansko morje", poje čitalniški moški zbor, na glasoviru spremlja g. pl. Ohm Janušovskv. — 6. Fr. Prešren: „Krst pri Savici". Uvod deklamuje g. Borštnik.—Začetek ob 1/.i8. uri zvečer. Pristop je dovoljen izključljivo le čČ. p. t. društvenikom. Odbor.
— (Glasbena Matica.) Pri predvčerajšnji .seji sestavil se je „Glasbene Matice" odbor tako: G. Ravnikar Fran predsednikom voljen že pri občnem zboru, isto tako gosp. Stegnar Srečko blagajnikom; gosp Dre ni k Fran podpredsednik; gosp. Paternoster Josip tajnik. V artistični odsek so bili voljeni sledeči odborniki: Gg. Gerbič Fran, dr. Gross,  vitez Janušovskv, Juvanc, Ra-
zinger, Stegnar, Svetek, Valenta. V šolski odsek: Gg. Ravnikar, Drenik, Paternoster, Gerbić in vitez Janušovskv.
— (Deželni odbor štajerski) dovolil je 16 slepcem v okraji gorenjegradskem po 5 gld. podpore.
— (Vladika Strossmayer) pojde koncem tega meseca v Bar umeščevat novega nadškofa črnogorskih katolikov Milinovića.
— (Kmetijsko predavanje v Šentjur ji pri Kranj i) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. G. Pire v nedeljo dne 28. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu.
— (Nova posojilnica.) Dne 19. t. m. sešlo se je 30 najveljavniših mož šentlenartskega okraja, da ustanove v Št. Lenartu posojilnico. Da je tak zavod potreben v tem so bili vsi jedne misli in volili so odbor: Načelnikom je izvoljen g. Matija Polič, hišni posestnik v Št. Lenartu. Odborniki so gg: župan Peter Mesaric, župan Ivan Kravtič, župnik Ivan Strah, župan Anton Vogrin. Kot računska preglednika sta izvoljena gg.: dr. Anton Suhač, župnik pri sv. Ani, in posestnik Fran Je-šovnik.
— (Vabilo k besedi,) katero priredi slovenska čitalnica v Gorici v soboto dne 27 t. in. ob 8. uri zvečer. Spored: 1. A. Neilved: „V ljubem si ostala kraji", mešani zbor. 2. Deklamacija. 3. A. Nedved :„Nazaj, o planinski raj", mešani zbor. 4. Fr. S. Vilhar: „Po jezeru", sviranje na glasoviru. 5. A. Nedved: „Pozdrav", moški zbor s samospevom 6. Kiickea: „Plavaj ladja moja", ženski zbor s spremijevanjem na glasoviru. 7. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", moški zbor s spremi jevanjem na glasoviru. 8. „Filozof", šaloigra, poslovenil M. Vil har. Po besedi domača zabava. Ustopnina za ude in goste 40 kr., za družine 1 gld. Odbor.
— (Jugoslovansko narodno blago.) Dva mlada Hercegovca, Peter Markovič in Ivan Rašić gojenca osrednjega semenišča v Zadru poslala sta te dni „Matici Hrvatski" zbirko narodnih pes nij, obsezajočo do 14.000 stihov. Te pesni nabrane so iz sredine hercegovskega prebivalstva in odlikujejo se, kakor čitamo v hrvatskih listih, izredno lepoto jezika in divnimi slikami. Mej njimi je neko liko daljših. Pesen o „Ženitbi sestrić Marijana" ima 1800 stihov.
— (Vsi zemljišni dolgovi) v deželah, v državnem zboru zastopanih, znašajo 3.200.702 063 gld., torej nad tri milijarde in dolžniki morajo v jednem letu nad 150 milijonov goldinarjev samo obrestij plačati.
— (Obešenega) našli so v ponedeljek v Mariboru za Tegethoffovim spomenikom dobro oblečenega, 30 let starega moža. Iz izkaznic, ki jih je imel obešenec pri sebi, razvidelo se je, da je bil to čevljarski pomagač Škrjaneciz Blata pri Ljubljani.
— (Nove smodke) z imenom „regalitas favoritas" se bodo v kratkem začele prodajati Malo daljše bodo od britanik, a prodajale se bodo po 9 kr.
-- (Nenavadno vreme) V Unzmarktu na Gorenjem Štajerskem bila je dne 18. t. m. tako močna toča, da so bile vse ceste pobeljene. — V Švici pa je palo toliko snega, da je na več krajih promet ustavljeu. Na Španjskem razsajal je hud vihar in razbil 17 ladij. Veliko Ijudij našlo je v morskih v« lovih svoj grob.
— (Nova skladba) izšla je ravnokar pod naslovom*. „Cerkvene pesni nabrane mej slo venskim narodom. Zvezek II   Z dovoljenjem preč. knezoškolijskega ordinarijata Goriškega izdalo in založilo cecilijansko društvo za Goriško nadškof i j o. 1886. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. Ta zvezek obseza na 24 straneh 20 pesnij, nabranih v Cerknem, Kanalu, Tolminu, Idriji, Oblokah na Tolminskem in drugih krajih. Pesni sta harmonizovala gg. J. Kokošar iu D. Fajgelj. Tekst in melodija sta mej naro dom nabrano blago, za lepo harmonizacijo jamčita nam ravno imenovani imeni, vounjo obliko pa je g. Milic prav okusno pogodil, zatorej bodo cerkvene glasbe prijatelji po tem oajnovejšem proizvodu iz-ve8tno hitro segali,
— (Odbor cec ilijanskega društva za goriško nadškof i j o) izdal je nastopni poziv : Podpisani odbor uljudno prosi, da bi vsi slovenski rodoljubi, muzike vešči, zbirali mej narodom one cerkvene pesmi, ki niso še nikjer natisnene in je nuni v natis poslali. K napevu (zadostuje prvi glas) je treba pridejati tudi celi tekst, oboje nespremenjeno. Zbirajmo zadnje drobtinice našega mu
zikalnega blaga, da ne poginejo! — Ako nam bodo pri tem velevažnem podjetji pomagali vsi slovenski muziki, bodo naši pohlevni zvezki »Cerkvenih pesmi" narastli v obsežno zbirko, ki bode pravo zrcalo našega pobožno pevajočega ljudstva Ob jednem omenjamo, da bi kamnotiskani I. zvezek „Cerkvenih pesmi" izšel v drugi pomnoženi izdaji in s Cerknim tiskom, samo če bi se I. in II. zvezek obilno razprodala. Pesmi naj se pošiljajo č. g. dr. Francetu Sedej-u, profesorju v centralnem semenišči v Gorici
— (Razpisana) je služba občinskega tajnika v Oplotnici pri Konjicah. Plača 250 gld., stanovanje, užitek vrta in njive, 3 sežnje drv in precej stranskih dohodhov. Prošnje do 10. deeembra t. I.
— (Razpisana) je služba učitelja na novi jednorazrednici v Trzini. Plača 450 gld., službena doklada 30 gld. in stanovanje v šolskem poslopji. Prošnje de 6. decembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 23. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o iiadaljnein pobiranji davkov in zakone, tikajoče se premembe državnozbor-skega volilnega ruda za mesta v Češkej, za kmetske občine v Galiciji, mesta in kmetske obrlrie na Dolenjem Avstrijskem.
Carigrad 23. novembra. Geueral Kaul-bars, spremljan po Nelidovu, obiskal danes velikega vezirja in ministra vnanjih zadev.
Vicenza 23. novembra. Tukajšnje katoliško delavsko društvo šlo včeraj z zastavami in godbo k društveni slavnosti. Množica vspre-jcla društvo s psovalnimi klici in je razlila, nastal je pretep. Vojaki napravili so red. Veliko osob ranjenih.
Aden 23. novembra. Kapitana in sedem osob francoske vojne ladije „Peiigoniii" v Am-badu, kjer so se izkrcali, da bi se preskrbeli s pitno vodo, umorili so člani rodu Ekasa-Somanli.
London 23. novembra. Iz vestjo Reuter-jevo: Iz Adena došla vest, da je angleški po-litiški rezident v Adenu dne 30. oktobra otok Sokotoro vzel v posest.
Bombaj 23. novembra. Iz Ghuzni v pokrajini Lahore dospevši trgovci pripovedujejo, da je rod Ghilzajev premagal emirovo vojsko. Ustaja se hitro širi. Del emirove vojske z ar-tilerijo pridružil se Ghilzajem.
Pariz 22. novembra. Bihourd, francoski ministerski rezident v Tunisu, prevzel je mesto generalnega rezidenta v Tonkingu.
Razne vesti.
* (f J o h a n n e s Scherr.) Preteklo nedeljo umrl je v ZUrichu Johannes Scherr, znani kultur-historik in profesor na politehniki v Zliriehu, v 70. letu svoje d »be. Spisal je mnogo del in si po svoji rezki pisavi pridobil mnogo čitateljev, izvestno tudi v Slovencih.
* (Nemški prestolonaslednik) se je proti grofu Pariškemu baje tako izrekel: „Jaz ne-8em istega mnenja, kakor Bismarck, da je republika na Francoskem potrebna. To se pravi vzdrža-vati oljnat madež, ki se utegne razširiti čez vso Evropo. Drago mi bode videti vas na prestolu, kajti to bode jamstvo miru mej Francosko in Nemčijo " Tako se čita v tnonarhističnih francoskih listih, katerim prepuščamo vso odgovornost za to vest.
* (Anglež o nemškej literaturi.) Lord Balfour, državni tajnik na Škotskem in lorda Salis-burvja unuk, rekel je v svojem nagovoru na Edin* burške profesorje mej drugim: „Jaz ne spadam mej oboževat. Ije nemške literature. Kar se tiče čistosti literature, zavzema po mojem mnenji nemška literatura jedva četrto mesto v Evropi."
* (V1 a d a j o č e dinastije) štejejo dan danes 408 moških članov. Najštevilneja je dinastija hol-steinska, ako jo jemljemo v najširšem obsegu v poštev. Broji namreč 53 moških članov, od katerih spada na Rusijo (Gottorp-Roinanov) 25, na Dansko (Gluekshurg) 13, Augustenburg 4, Grško 4, Olden-burg 7 prinčev. K hiši \Vettin spada na Saksonskem 34 (VVeimar 11, Meiningen iu Altenburg po 4, Saksonsko 6, Koburg 9), dalje na Angleškem 8, v Belgiji in na Portugalskeip po 4 Koburgovci, vkupe 50 prinčev. Potem so na vrsti Bourboni s 47 prinej. „Zur Lippe" se piše 35 prinčev in grofov. Dma-etija „H :bsburg-Lotbringen" ima 33 nadvojvod, „Wittelsbach" na Bavarskem 23 prinčev. Po 20 moških članov imajo obitelji Reuss, L:ecbteustei n |n Hohenzollern.
* (J 10 let.) V bolnico v Pragi prišel je te ilni Josip Dobias, težak iz Zibohlave pri Kolinu. Mož je 110 let star, še čvrst, le uoge so mu oslabele.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (817-5)
skušeuo i u
Zahvala.
Povodom smrti gospoda hišnega in zemljiščnega posestnika Antona Frohlich-a so njega dediči tukajšnji mestni blagajnici izročili petindvajset goldinarjev za ubožce Ljubljanskega meata.
Mestni magistrat si usnja to blagosrčno dejanje javno oznanjati in izrekati dostojno zahvalo.
Mastni magistrat Ljubljanski, v 22. dan novembra 1S86
Župan: G ras sel li.
— Tujci:
22. novembra.
Pri MfinBi   Berger z Dunaja. — Homer iz Budim-
E>šte. — Schlesinger iz Maribora. — Gruber z Dunaja. — ern Lutioni iz Trsta. — Westen, Kolinskv z Dunaja. — Himelak iz Gorice.
Pri MfftllAlt Janeba z Dunaja. — Dr. Kosjek iz Gradca. — Schick iz Brna.
Tržne cen« v IJiiitlja&ri
dnć 24 novembra t. 1.
Pšenica, hktl. Bež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, w Fižol, p Maslo, Mast,
Speh friien,
iT	kr.	Špeh povojen, kgr. .	?l.!kr.;
6 [Bo			—164
		Surovo maslo,   „ .	— [90
4	OB	Jajce, jedno ....	- 2-5
9	GO	Mleko, liter ....	— j 8
3	57	Goveje       meso, kgr.	— 64
4	ss	Telečje          „ „	— 60
5	04	Svinj Bko        „ „	— 58
2		Koštrunovo    „ „	— 30
10	—		— 40
11	—	Golob......	— 17
10	—	Seno,   100 kilo   . .	2 68
_	95	Slama,   „ „ Drva   trda, 4 Q metr.	2 68
—	«8		6 40
—	56	„   mehka,   „ „	4 20
Meteorologtčno poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebi*	Mo-krina v mm.
1 22 nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-90 mm. 737-74 mu. 739-24 ss.	i 0-0" C  isl. svz. 4 0° G   si. jvz. —0 4" C   si. svz.		obl. obl. d. jas.	0-00 ura.
> o si	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 05 ran. 738-84 mn. 742 08 mm.	—0-4« C 7 0' C 1*2° C	si. jz. si. zah. si. jz.	obl. d. jas. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 1-2* in 2 6°, za 1-8» in 0-3* pod normalom.
IED-ixn.ca3sl££i borza
dn6 24. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 83 gld.
Srebrna renta........                               .   . 8"
Zlata renta........... 114
6°/0 marčna renta......... 101 „
Akcije narodne banke....... 881 „
Kreditne akcije......... 290 „
London............ 125 „
Srebro............ — •
Napol. ........ 9 ■
C. kr. cekini.....                          .... 5 „
Nemške marke......... 61 „
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 132 „
Državne srečke iz 1. 1864         100 gld. 171 „
Ogrtka zlata renta 4°/0..... 104 „
Ogrska papirna renta 5°/u..... 93 „
b9l0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „
Dnnavs reg. srečke 5°/0  .   .    100 gld 119 „
Zemlj. obč. avstr. 4l/i°/0 zlati zast. Usti 123 ,
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele/, ice 99 „
Kreditne srečke.....100 g . 178 „
Eudolfove srečke.....10   „ 19 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 118
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 214
90 80 65 25
10
85
95 93
727,
60 20 75 50
75
70 25
10
25
kr,
V najem zaloiniltvu je itJla in se dobiva po vseh knjigo Mmitmh knfiiica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. 3*1 a PM* v 8° s podobami. Mehko vezana stane JO kr
Krasna domovina Hoitt si svojimi potoki, rekami in jezeri j, %a umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav Ijati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gon omenjeni kvjiiici. Le-ta bode vsakemu ki ima srci in skrb so povtdigo narodnega blagostanja, dobro doJlo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Pri poro? ujeva torej knjiiico osebito vclečestiti du kovic ini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo s velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotov* lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr Čl jFed. Bamberg
knjigotrznica v Ijitbljani na Kongresnem trgu.
(714—7)
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem in čast. občinstvu, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba gOSpodil
JAKOBA SAJOVICA,
bivšega trgovca, zemljiščnega in hišnega posestnika,
posebno pa še za veliko darovanih krasnih vencev izreka najprisrčnejšo zahvalo
(870) žalujoča rodbina.
V Kranj i, 23. novemUra 1886.
Poslano. 3 43)
Najboljša pitna voda pri epidemijah.
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije ložne
"KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« izkunan liek proti trajnom kašlju ploćevtns I ieludca bolesti grkljana I proti mehi.rnlm ksUrs,
III\K K MATT0NIJA
Karlovi vari i VVidn.
Na prodaj je
\ Ruclolfoveni (Movem mestu)
na najugodnejšem kraji ležeča
prostorna hiša,
pripravna za vsako trgovino ali obrt, z devetimi sobami, prodajalnico, hlevom, petimi kletmi, prostor-nim dvoriščem, vrtom itd., potem tik mesta na okrajni cesti ležeč pod z velikim vrtom (posebno pripraven za izvršitev kake stavbe), shramba za vozove z njivo vred, tudi za stavbeno zemljišče uporabiti, več njiv itd , vse to pod katastralno občino Novomeško spadajoče.
Dalje je tudi na, prodaj jedno uro od Novega
mesta oddaljeno
posestvo
s hišo in drugimi gospodarskimi poslopji
vred. — Kaj več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (861—2)
Prodaja dreves.
Dne 28. novembri* popoludne ob 3. uri prodalo se bode na javni tlraibi pri županstvu v Borovnici
(Franzdorf) iz lastnega gozda podpisanega
200 jelkovih dreves.
Debelost od 45 cm. višji, merjeno \ prsni visokosti — Natančne) i pogoji zvedo se lahko pri posestniku gozda. Na Vrhniki 20. novembra 1886.
(859—2) Još. Lenarčič.
Služba Mništeoa zdravnika.
Pri podpisani c. kr. rudniški direkciji se oddaje služba rudniškega zdravnika z dostojanstvom in dohodki X. dostojanstvenega razreda, s 400 gld. popotnim? in prostim stanovanjem proti odbitku polovice službene doklade, in sicer proti temu pogoju, da bode na novo nastopivši rudniški zdravnik še le po [triletnem brezmadežnem službovanji na poskušnjo, mej katerim pa se mu zamore služba polletno odpovedati, stalno nastavljen, in da se mu bodo v tem slučaji tri poskusna leta v odmero pokojnine, ne pa v petletne doklade uštela. Službene dolžnosti rudniškega zdravnika določuje službeni red.
S 50 kr. kolekovane prošnje z dokazom starosti, krepke telesne postave, dosedanjega zdravniškega službovanja in znanja nemškega in slovenskega ali kacega druzega slovanskega jezika, kakor tudi doktorstva medicine in kirurgije in magisterstva o porodništvu, naj se <lo 20. decembra 1 MM» pri podpisani c. kr. rudniški direkciji ulože.
Na prosilce z daljšim službovanjem v bolnišnicah in spretne operaterje se bode posebno ozir jemal. (871)
Idrija, dne 21. novembra 1886.
C. kr. rudniška direkcija.
Vsi veščaki in učenjaki
zjedinili so ?e v tem, da je
zdravstveno parno ribje olje
najboljše olje te vrste. — Samo to parno ribje olje ima svoj neovrgljiv učinek, jedino samo to olje Drenaša želodec brez težave; ker se uporabljajo pri njega izdelovanji le naj«veiej»a ribja jetra, iz kojih se s pomočjo parne vročine izceja čisto bledorumrno popolnem prosto
vseh jedkih in gnjilobnih tvarin.   To parno ribje olje prodaja vedno sveže in najboljše baze
LEKARI\ PICCOLI-jeva
.pri angelji",  v Ljubljani,  na Dunajskej cesti.
Osna steklenici 60 kr.
flBjT* Oastito občinstvo se prosi, da zahteva vedno le parno ribje olje, koje treba dobro razločevati od nižje vrste temno-rumeuega olja, ki se izdeluje iz bolj ali inanj žarkih jeter in vsled svojih pokvarjenih organičnih tvarin želodec zelo obtežuje in pokvari. (759—7)
St. 6071. kazn. 1886.
(8G4-1)
Objava.
Dne 24. oktobra t. 1. našli so v Spodnji Be-dekorčini, v okraji Zlatar v Zagorji, v potoku Voj-sak mrtvo truplo neznanega moža.
Mrliča so v noči od '23.-24. oktobra t. I. prinesli pod most imtnovanega potoka in na njem se vidijo sledovi posilne smrti, namreč da je zadušen. Truplo umorjenega je 60 palcev dolgo, širokost prsij je srednja. Oblečen je bil civilno, na glavi je imel majhen okrogel klobuk, Ruknja njegova bila je črna, bolj rujava, kakeršne navadno nosijo svinjski trgovci. Telovnik bil je temne barve s petimi gumbi, zadnja podklada bila je iz črnega platna. Ovratnik suknje bil je precej umazan, podklada rujava, črnokrižasta s pikami. Hlače so bile iz črnega blaga. Siajco je imel iz belega platna z belimi steklenimi gumbi, iz jednacega platna imel je tudi gače. Na hlačah je imel, kakor po navadi jermen. Desni hlačni žep je bil preobrnen. Na nogab je imel skoro nove čevlje z vlačnimi golenicami (štiflete) iz lakovanega usnja, z dvema vrstama žebljev na podplatih, podpetniki bili so 3 prste visoki in ravno tako podkovani.
Na mrličevih prsih našli so ploščeninsko zrcalo z imenom tovarne R. Sagar.
V desnem žepu telovnika imel je revolverjev baaovnik in gost rumen glavnik. Lase ima mrlič črne, pri ušesih že osivele, brke in obrvi pa kostanj astorujave, brado imel je obrito pred 24 urami. Čelo ima nizko, nos srednje velik, zobe dobro ohranjene, brado majhno in okroglo, oči majhne, ušesa primerne. Obraza je temnega, roke in noge ravno tako kakor cel život Buhe in nepoškodovane. Na vnanji strani vratu od jednega ušesa do druzega in pod brado poznajo se sledovi, da je zadušen.
Oblastva, ki bi po tem popisu spoznala osobo mrtveca, prosijo se, da to takoj naznanijo temu sodišču, da se bode potem določila njegova identiteta.
Kralj, sodbeni stol v Varaždinu,
dne* 20. novembra 1886.
Nepreaegljivo asa zobe
j«
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrepčujoče, ovira spridenje zob in odstransje smrdečo sspo. Velika steklenica 50 kr.
II. Salicilnl zobni prah,
sploSno priljubljen, upliva okrepčujoče in nareja zobe
svetlo in bele.  k 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495 — 16)
99
LEKARNA TRNK0CZY"
sraven rotovia v LJubljani.
jj/kW~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salieilno nstno vodo in salicilni zobni prah, se pridene zastonj razprava o varovanji zob in ost.
^-«rt ■&-*>■--rV^m--r^re,--*
Oglas.
OMkrbolatvo poseMtva J ur o v o da dne 9. decembra ob lO. url dopolnilne v J u rove m blizu Metlike v iiujem na tri leta, to je od 1. aprila 1887 do konca marca 1890
oostilnico v Brodu I
blizu kopališkega mostu, pol ure od Metlike s pravico za točenje vina in prlpada-1 J oči m zemljlačeni tistemu, kdor največ X obljubi.
i Kateri žele vzeti v najem, naj pridejo ta g dan v uradno pisarno. (853—2) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦a*
Trgovsk učenec,
ki je dovršil 5. ali 6. razred z dobrim uspehom, vzame se tako) v službo v veliko trgovino mogovrstneg« blaga na deželi. — Kje? naznani iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda''. (862—2)
prodaja udano podpisana naloga po sledečih cenah:
1 cent v plombirani vreči po.......48 kr.
Pri naročit vi   li> centov po........4«
40..........41 2
100     „       „........4»
Sleherni narooitvi sledi t ml i tehtnica, da se kapec lahko sam prepriča o pošteni vagi. Naročitve naj bo bhiKOVolijo poslati:
Zalogi Trboveljskega premoga in drv v Kravji dolini št. 26.
Spoštovanjem
(869—1) TtL. ^=OT7-Že.
Vrat, bronchije in pluča,
za koja nikdar nesmo preveč skrbni, da jih ohranimo pred prehladom vsled gorkotuih razlik in preobratov, ohraniti je najložje, ako se rabijo
= antikatarhalne salicilne pastile H
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani.
S pomočjo lastnosti, da ustavljajo gnilobo, so najboljše sredstvo proti Uavici ali difloritlkl, in ker podpirajo duSnikove organe, čistijo tudi glas ter odpravijo vsako daNnlkovo, vratno, kakor tudi sosebno plu«no vnetje.
Isto tako so untikatarhalno salicilne pastile, ker omehčujejo slezo, najvažnejše sredstvo za vse one imenom neimenovane stanove, kijim je največja skrb dobiti in ohraniti si lep, gladek in čil sonoren glas. — V škatljicah po 20 kr. prodaja
LEHARM PlCCOLI-jcva
,,pri angel j i', v Ljubljani,  na Dunajskej cesti.
Vnanja naročila izvrše ne takoj proti povzetju zneska po c. kr. pošti. (760—7'
Fin med v satovji & kilo GO Icr.
dobiva se pri '680—20)
OROSLAVU DOLENCU,
v Ljubljani, Gledališke ulice Št. 10.
fkW Poillja se tudi po poiti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačila.
I
Za zimsko zdravljenje!
Nova napolnitev Sgj
I medicinalnega §
(ki se pa ne sme zamenjali-)s tovarniškim ribjim oljem}
1'riMuo in jedino ztli-aviluo.
1 steklenica 60  kr., dvojne velikosti 1 tcold.
Prodaja (802-5)
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v Ij^-o-Tdljstni. Razpošilja se vsak d m pa pošli.
Marke 3?
Naroda*.
se takoj vsprejme.
pov«j  iz. prijaznost; upravništvu
»Slovenskega (868— l)
Skušeiia stupa za živino
.3<> Ur.
VspeSna ozdravljenja, karera so vsled rabe le stupe po izbirnih in vse-stransko ueiukujoeili bist-nostib dosegli živino-/.(1 ravniki in živinorejci, storila s<>, da ista vel.a 7a prvo zdravilo pri vseh boleznih vsakeršne domače živine, ter se priporoča vsakemn gospodarin, 0*1 to Hnpone rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse plučne bolezni goveje živim«, kakor plttčnn gnjilobo, kašelj in plnčno vnetieo prav temeljito, Pri napenjanji, grizenji, zanašanji. Še se je več da. ska/e se kot prav dobro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je štupa v največ slučajih glede nalezljivih boleznij kot odvajajoče sredstvo. Ta zlvinsk« Stupa j«- velike kor;sti za vse domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro redć, ako 8 dnij dobivajo to stupo. Ta štupa za živino je skušeuo kri čistilno zdravilo, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa.
Konje va/uje ta štupa trganja po erevih, bezgavk, vseh nalezljivih knžnih boleznij, kašlja, plućnih in vratnih boleznij. Pospešuje preleti ljenje, čisti kri, odvaja vsako zaslezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito.
Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ima tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zametek z rabilnim nsvodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. (803—5) Dobiva se v
15
LEKARNI TRNKOCZT
■i zraven rotovža v Ljubljani. ■■
Kazpoftilja ee  v o a k dnn po pošti.
katero je analizo-val gosp. profesor dr. Kratsch-mer in katero s . poskusili in priporočajo gospodje: dvorni smrtnik in profesor pl. Bamberger, dvorni sojetnik  in   profesor Eraun pl. Fernwal&, dvorni sovetnik in profesor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladni sovetnik in profesor Schnitzlor, pro-feBor Hofmokl.     HtW Prospekti zastonj *W Glavna zaloga in kleti:    «*«—b> Ober-Dbbiing, Nussdoi ferstrasse Nr. 29.
i|sF~ Zaloge v vseh boljših lekarnah. ~W
SKaloge  v  I^jinl!»ljuiiix  J. Mwol»oda, lekar, 1'tccoli, lekar, l'. pl. Trn U oczy, lekar.
Brivnica in lasničarija
dobro   oskrbljena   in   dobro ohiski-vana,   na  lepem kraji, proda »e  zaradi   premen>»*nil.   mznier  ter se lahko takoj ali pa ob Novem letn prevzain--.  — Kaj ve1 pove upravni Stvo ^Slovenskega Naroda". ^866—1)
Št. 19.013.
(846—2)
Razglas
mladeničem, vojaščini podvrženim.
Radi prihodnjega rednega v< jaškega nabora se javno naznanja :
1. Vsak tu bivajočih domačih in vnaujih mla-deničev, rojenih v lotila I s«»7. l *<•<». I s<».>,
I h«; i. mora se oglasiti meseca decembra 1886. leta pri mestnem magistratu.
Kdor se ne oglasi, bode, ko bi se ne mogel opravičiti, kaznovan v zmislu §. 42 vojinskega zakona, z denarno globo do 10O goldinarjev, oziroma z zaporom tlo 20 dnij.
2. Mladeniči, ki neso v Ljubljano pristojni, se morajo izkazati pri upisan ji z domovinskim listom ali pa z drugimi pismi, iz katerih se tki povzeti domovini občina.
3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši. varuhi ali drugi pooblaščenci.
4. Oni ki mislijo prositi začasnega oproščenja od vojaščine, morajo pri up'sovanji izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma.
5. Dolžnosti oglasa se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 12. novembra 1886.
|CACA0|
ČOKOLADA
VlCTOR
SCHMIOT & SOHNE
ki sta pri prvej Dunajskej  rasa ta v i   kuhinjska umetnosti bili odlikovani  z najvišjo odliko,  častnim   diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu > rrgistrovano varstveno znamko in firui'>. (85G—il)
V« pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih, de-
likates, V I jjtihl.juni pri g. IVIrii iiUssiiili-u.
Razpošilja so v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
e. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in ueutr. razpošiljalnica
Dunaj, JV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
/t
&4
Ker iui v tesni pr<'dnjalnici slavni gospodi povsem ustrezati
prevzela sem k praznikom
v
O z: aa a xx i 1 o.
:iđ.OT7-sl=il5. -a.lica.la. ni mogoči
prostorno prodajalnico
v novi hiši tik »kazine",
<860—a)
(Selenhurgove ulice).
Najuljudneje vabim slavno občinstvo za obilni obisk.
MARIJA DRENIK.
axxxxxxxxyxxxxxxxxxxx
rebanje Že prihodnji Htesec
- i----;--------
I Glavni dobitek v polovini [
10.000 ^ 5000^jg 20°«, || 4788 fig
25i,i3^.scerri.-sre6lce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
lfiii<lint|m'š1 ji. Wsiitxii4'i*guNKC ii. (787—26>
Izdatci] i i odgovorni urednik: Ivan Železuikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
8033