Bojkot lokalnih volitev člani hajdinske krajevne skupnosti so se v petek zvečer odločili, da bodo krajanom in krajankamHajdine predlaga- li, naj bojkotirajo decembrske lokalne volitve župana in mestnih svetnikov. Hkrati so se odločili, da bodo pričeli pri- prave za izvedbo izločitvene- ga referenduma, na osnovi ka- terega se nameravajo izločiti iz mestne občine in oblikovati občino Hajdina, Za tako potezo so se odločili, ker vse do petka niti držami zbor niti ustavno sodišče nista ugodila njihovi zahtevi po spremembi za- kona o določitvi območij novih občin, ki vsa naselja hajdinske krajevne skupnosti uvršča v ptuj- sko mestno občino. •oDLŽ Krajani Hlaponcev so se odločili, da bodo z zbiranjem pod- pisov in pritiskom na občinske in državne uradnike ter politike na- redili vse, da bodo Hlaponce vključili v občino Dornava, ka- mor sicer spadajo vsa druga na- selja krajevne skupnosti Po- lenšak. Ogorčeni so zaradi "/.../ nepoštene in goljufive igre posa- meznikov pri organiziranju novih občin". Prepričani so namreč, da so politični veljaki iz Juršincev s pomočjo poslancev Ljudske stran- ke v državnem zboru dosegli, da so naselje Hlaponci neupravičeno uvrstili v juršinskoobčino, šepose- bej zato, ker je to edini primer v Slo- veniji, ko so neko naselje izločili iz dosedanje krajevne skupnosti in ga pridružili sosednji občini. Zadeva je toliko bolj nerodna, ker so Hla- ponci življenjsko vezani na Po- lenšak, nekaj hiš tega naselja pa sega celo v samo osrčje Polenšaka. Če nebodo dosegli,da jih "vrnejo" k Polenšaku, bodo krajani Hlapon- cev bojkotirali volitve. V nedeljo in ponedeljek so zbrali 129 podpisov volilnih upravičen- cev od skupno 139 in vsi so se odločili za občino Dornava. S tem so pokazali, da so trditve Alojza Kaučiča, predsednika sveta kra- jevne skupnosti Juršinci, o tem, kako si nekatari prebivalci Hla- poncev želijo v juršinsko občino, iz trte zvite. Darja Lukman Zunec PTUJ / TUDI TO JE PTUJ Ko je prejšnji teden ptujska obcinsica vlada ukazala odstraniti spomladi nameščene zapornice po mestu in so tisoči tistih, ki morajo vsakodnevno kaj poopraviti v Ptuju, zaradi neprevoznosti mesta nehali bentiti kar po vrsti čez oblastnike, še niso vedeli, da jih čaka novo presenečenje: v ponedeljek zjutraj mesto ponovno ni bilo prevozno. Tokrat gre bolj za- res, saj so zapornice kljub vsemu imele to prednost, da jih je lahko vrsta možakar- jev, za katere je občina pred meseci odprla nekaj novih delovnih mest, dvi- govala in spuščala in si tako imel ob plačilu 90 tolarjev kljub vsemu možnost prepeljati se skozi mestne kapilare na drugo stran starega infarktneža. Tokrat so dejansko zaprli dve za prehod z ene strani mesta na drugo vitalni cesti. Ena jeCafova (cesta za osnovno šolo Olge Meglič), ki je bila v zadnjih letih skupaj s Prešernovo zaradi raznoraznih vzrokov že večkrat povsem raz- kopana in takšna je tudi sedaj. Lastniki lokalov v bližini trdi- jo, da so stranke sku- paj s prometom v tem času odtekale drugam in tudi sedaj se bojijo prav tega, še huje pa seveda je, da se ves promet usmerja v mesto po drugi strani gradu. Tu pa čaka doma- čine in tudi številne druge avtomobiliste in tovornjakarje, ki se pripeljejo recimo čez Vurberg iz Maribora, nova zapora: do na- daljnjega je zaprta Trstenjakova cesta (cesta mimo edine ptujske lekarne). Ptuj- ski očak je dobil tako prvič "obvoznico": mimo gradu navzdol in po Potrčevi skozi semaforizirano križišče, nato po CMD in na desno v težko razrešljiv pro- metni klobčič pred za- pornicami. Nujno po- trebna prava obvozni- ca pa se ob izteka- jočem se mandatu se- danje občinske garni- tureizmika. Nič hudega sluteči vozniki se z dejstvom, da je mesto neprevoz- no, soočijo prvič šele kakšnih 15 metrov pred zaporo na Trstenjakovi, zato je promet pred "staro Delto" te dni skrajno kaotičen, vedno daljše pa so tudi kolone predvsem ob jutranjih in popoldanskih "špi- cah". Zanimivo je, da občinarji, ki vendar dajejo dovoljenja za posege in zaprtja ulic, ne pomislijo, da takšne prisilne zapore Ptuja mestnemu jedru sicer prijajo, ljudem pa čisto nič. In kot da senihčenespomni,da ne gre mesta naenkrat zapreti z obeh strani. Če pa že, zakaj niso zapore vsaj pra- vočasno prometno označene? In zakaj za božjo voljo vsaj v začetku "ukrepov" in ob večji gneči ne usmerjajo prometa policisti? Lahko je občane kaznovati z listki o nepravilnem parkiranju in kazni- mi za neupoštevanje katerega od promet- nih pravil, pri tem pa tem istim ljudem ne ponuditi nobene boljše možnosti. Milena Zupanič Do nadaljnjega: STOP! BORZNI KOTIČEK: Ko bomo delničarji., stran 3 NOVI IZZIVI POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ: IVluzej na poti k trženju................stran 5 90 LET TOVARNE OLJA GEA V SLOVENSKI BISTRICI: Kapljica sonca na vaši mizi... stran 7 RAZISKOVALNI TABOR DRAVA '94: Botanika..............................................stran 8 ČAS IZKOPA IN SKLADIŠČENJATRSNIH CEPLJENK: Na trgu 500 tisoč kakovostnih cepljenk.............................................stran 9 PO ŽIVLJENJSKIH POSTAJAH FRANA KSAVRA MEŠKA: Koroški kaplan Martin Čedermac.........................................stran 12 KATERE FILME VIDIJO PTUJSKI GLEDALCI: Mesec dni za Londonom, a sočasno z Evropo .........................................................stran 13 OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH GODCEV IN PEMCEM: Pevci mi pojejo, godci mi godejo .........................................................stran 13 2 - DOMA IN PO SVETU 10. NOVEMBER 1994- TEDNIR _PTUJ/ NOVI PLAČILNI POGOJI ZA MLEKO_ Nograjeiui te ekstrci kaKQ¥Qstt ukinitev Pred letom dni je xačel veljati strožji pravilnik o kakovosti mleka. Kmetje so ga pričakali s strahom, saj je postavil bistveno ostrejše odkupne in plačilne pogoje. Izkazalo pa se je, da je bil v zadnjem času narejen na tem podorčju velik korak naprej, saj je kar polovoca vsega mleka v ekstra, prvem ali drugem razredu. Polovica mleka torej vsebuje v mililitru manj kot 400 tisoč mikroorganizmov. Doslej je bilo to mleko deležno dodatkov na osnovno odkuono ceno. v ptujski Mlekarski zadrugi so lani ob sprejemu omenjenega pravilnika zamižali na eno oko in malim pridelovalcem mleka olajšali prehod. Vsi, ki so lani od- dali do 10 tisoč litrov mleka, so prejeli plačilo na osnovi skupne- ga vzorca zbiralnice. Tako odločitev je upravni odbor Mle- karske'adruge sprejel zato, ker je bilo ugotovljeno, da lahko vrhun- sko kakovost mleka dosegajo predvsem usmerjene, tržno nar- avnane kmetije. S prvim novembrom pa je kocec prehodnega obdobja in začetek je- manja vzrocev in določanja števila mikroorganizmov pri vsakem proizvajalcu posebej. Skupno šte- vilo mikroorganizmov bodo ugot- avljali na posebni napravi (badkos- can) v celjskem laboratoriju, ka- mor bodo dvakrat mesečno dos- tavljali konzervi rane vzorcemleka. Cena vzorca je 600 tolarjev in bo upoštevana pri plačilu mleka. Sle- hernega proizvajalca bo tako mle- karna sproti obveščala o kakovosti oddanega mleka, obračun v no- vembru in decembru pa bo še temljil na oktobrskih rezultatih; dva meseca torej rezultati indivi- dualnih vzorcev še ne bodo vplivali na plačilo mleka. Zares pa bo šlo od 1. januarja dalje. Do takrat naj manjši proizvajalci mleka še kaj storijo za pravilnejšo molžo, čiščenje in dezinfekcijo molzne opreme, hlajenje mleka takoj po molži, pravilno krmljenje živine, zračnost in čiščenje hlevov. To so namreč kriteriji, ki najbolj vplivajo na kakovost mleka. Omenjeni strogi pravilnik je s prvim novembrom letos doživel še spremembo v dodatni zaostritvi pogojev pri plačilu oddanega mle- ka. Odslej bo deležno dodatkov na osnovno ceno samo mleko v ekstra razredu, ki vsebuje do 50 tisoč mi- kroorganizmov v mililitru. Doda- tek na osnovno ceno znaša 10 od- stotkov. Mleko v prvem kakovost- nem razredu (do 100 tisoč mikroor- ganizmov) je bilo doslej deležno 5- odstotne stimulacije, odslej ta od- pade. Mleko v drugem razredu (do 400 tisoč mikroorganizmov) že pri- naša 5-odstotni odbitek. Tretji ka- kovostni razred mleka, ki vsebuje do 800 tisoč mikroorganizmov, prinaša sedaj 15-odstotni odbitek (doslej 5 odstotkov) od osnovne cene, v četrtem razredu (do 3 mili- jone mikroorganizmov) se je odbi- tek povečal s 30 na 40 odstotkov, mleko v petem razredu (z več kot tremi milijoni mikroorganizmov v mililitru) pa bo tudi vnaprej plačano po polovični ceni. Precejšen problem so za Mlekar- no ostanki antibiotikov in drugih zaviralnih elementov v mleku. Za- radi teh namreč nastanejo težave pri proizvodnji jogurtov in sirov ter velika škoda. Mleko zdravlje- nih krav naj torej popijejo teleta in prašiči, kmetovalci, ki nasveta ne bodo upoštevali, pa lahko pričaku- jejo precej visoke kazni, prav goto- vo večje, kot je zaslužek s takim mlekom. Se z enim problemom se je na zadnjem sestanku ukvarjal upravni odbor Mlekarske zadruge: sprejeti j e bilo potrebno odločitev, kaj z zbi- ralnicami, kjer je dnevno prevzete- ga manj kot 200 litrov mleka. Ta količina namreč ne pokriva stroškov prevzema in odvoza. Odločili so, da zaenkrat ukinejo 4 do 5 zbiralnic, ki nedosegajo 100 li- trov mleka dnevno, mlekarji na teh območjih pa naj se preusmerijo na drugo, najbližjo zbiralnico. Ukrep vel ja seveda le toliko časa, dokler se količina mleka znova ne poveča. •»JB _PTUJ/ KONČAN ODKUP GROZDJA_ £letošiijo grozdno tetino zadovolini Letošnji odkup grozdja je pri Kmetijskem kombinatu Ptuj - Vi- narstvu Slovenske gorice - Haloze končan, končana pa je tudi pozna trgatev. Skupaj so letos iz svojih vi- nogradov prevzeli okrog 2.200.000 kilogramov grozdja, preko zadruge, ki jeposkrbela za zasebne vinograd- nike, pa 580.000 kilogramov grozdja. Kot je povedal Albert Gonc iz Vi- narstva Slovenske gorice - Haloze, so z letošnjo grozdno letino zado- voljni. Do konca prejšnjega tedna, ko so odkup grozdja končali, je bilo prevzetih okrog 2 milijona 800 tisoč kilogramov grozdja; modrih sort okrog 260 tisoč kilogramov, mešane- ga belega grozdja okrog 40 tisoč kilo- gramov. Dobro se je letos izkazal laški rizling, saj so ga odkupili kar 1 milijon 200 tisoč kilogramov, belega grozdja so odkupili skupaj 2 milijona 550 tisoč, rdečega pa 250 tisoč kilo- gramov. Med letošnjimi sortami, ki so jih pripeljali v ptujsko vinsko klet, so odkupili šipon, traminec, rulan- dec, sauvignon, renski rizling, beli pinot, zeleni rizvanec, muškat oto- nel in rumeni muškat. Tudi z grozdjem, ki so ga odkupili od svojih letošnjih kooperantov, so zelo zadovoljni. Čeprav jim je tudi le- tos nagajalo deževno vreme, so trga- tev končali po predvidevanjih. Zado- voljni so tudi s sladkorno stopnjo po- sameznih sort vina, čeprav, kot pravijo na Vinarstvu SlovenskeGori- ce - Haloze, bo letošnji letnik bistve- no slabši od lanskega. Jagodnega iz- bora letos ne bo, bo pa izbor pri neka- terih kvalitetnejših sortah. Posebej zadovoljni so s sortami renski rizling, laški rizling, sauvignon in traminec. Že marca, ko se vino "vleže", bodo let- nik '94 lahko dokončno ocenili. Tatjana Mohorko PTUJ/ NOVA PRODAJALNA MERCATORJA MlPA-a Odprti gradbeni center Mercator Mip Ptuj je prejšnjo sredo odprl gradbeni center, ki so ga uredili v bivšem izvoz- nem obratu Zaščite na Ormoški cesti. Na več kot 1600 m^ pokritih površin in 5500 m^ asfal- tiranih ponujajo okrog 2500 izdelkov, ki se uporabljajo pri gradnji - od osnovnega mate- riala do zaščite. Maloprodajnim kupcem, podjetjem, obrtnikom in grosistom želijo na enem mestu ponuditi vse za gradnjo pod ugodnimi pogoji in cenah. Doslej so gradbeni in drugi tovrstni material prodajali v dveh maloprodajnih trgovinah ter v delu veleprodajne dejavnosti. z odprtjem gradbenega centra so tudi v praksi pričeli ure- sničevati prestrukturiranje tehnične trgovine v okviru pod- jetja. Nov prodajni center je po- memben tudi zato, ker je prva tehnična trgovina v okviru pos- lovnega sistema Mercator, kjer so pričeli prodajatati s črtno kodo, je na otvoritvi povedal di- rektor podjetja SranJiofirodnjafe. Slovesnosti ob odprtju so se ude- ležili številni gostje, med njimi predsednik ptujske vlade Branko Brumen in podpredsednik poslov- odnega odbora za razvoj trgovine poslovnega sistema Mercator Pav- le Brglez, ki je poudaril pomen ot- voritve za poslovni sistem in območje, na katerega gravitira. Branko Brumen pa je izrazil pre- pričanje, da bo Mercator Mip Ptuj ob taki razvojni viziji, kot jo ima. sposoben prevzemati razvojno funkcijo tudi za širše območje. V imenu 18-članskega kolektiva je ključ novega centra od Pavleta Brgleza prevzel direktor centra Franjo Sedič, •o^MG Gradbeni center je bogato založen. Foto: OM PTUJ / S SEJE IZVRŠNEGA SVETA Čeprav brez podrobne analize, ki bi pokazala pozitivne in nega- tivne učinke začasne prometne ureditve Ptuja v poletni sezoni, je ptujski izvršni svet na seji v prejšnjem tednu nekaterim dose- danjim prometnim ukrepom po- daljšal veljavnost do 31. marca prihodnjega leta, nekaj pa jih je sprejel na novo. V občinski vladi so prepričani, da se je v teh mese- cih v prometu v mestu le nekaj spremenilo na bolje. Vzpostavl- jen je večji red pri dostavi blaga, manj pa je bilo tudi avtomobilov, ki bi po mestu vozili brez nalepke. Obiskovalcem od drugod - teh je bilo vletošnji turistični sezoni ve- liko - je bilo letos na voljo več par- kirišč kot v prejšnjih letih. Res pa je tudi, da Ptujčani in obiskovalci mesta v veliki večini še vedno ne spoštujejo prometne ureditve, na roko pa jim gre tudi nedosledno izvajanje predpisanega reda. Ptujski izvršni svet je sklenil, da bo po delih Slomškove ulice. Slo- venskega trga in Prešernove ulice tudi v bodoče vzpostavljen eno- smerni promet, na najbolj promet- nih ulicah in trgih bodoorganizira- li parkiranje s pobiranjem parkir- nine, nadzor bodo poostrili tudi s pomočjo novega komunalnega nadzornika, ki ga bodo zaposlili za določen čas, preučili možnost za ureditev začasnega parkirišča za Dinosom in pospešili aktivnosti za gradnjo garažnih hiš v starem mestnem jedru ter razpisali konce- sijo za mestni promet. Najpo- membnejše pa je, da bodo z novimi začasnimi oziroma dopolnjenimi ukrepi rampe odstranili, razen na parkirišču na Novem in Cvetko- vem trgu. V ptujski občinski vladi se zave- dajo, da tudi najnovejši ukrepi za ureditev prometa v Ptuju ne bodo rešili vseh težav in da bo tudi novi mestni svet imel z njim še veliko dela. Sprejeli so jih v prepričanju, da bodo sprejemljivi za večino in da bodo z njimi pomagali spreminjati podobo Ptuja, ki si prizadeva posta- ti poslovno-kulturno in prireditve- no središče, ne pa parkirišče avto- mobilov. Večino prometnih zagat naj bi rešil novi zakon o varstvu v cestnem prometu. MESTNA OBČINA S KRAJEVNO BOLNIŠNICO Ptujski izvršni svet je v prejšnjem tednu razpravljal tudi o osnutku predloga o kategorizaciji slovenskih bolnišnic. Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije oziroma njegova komisija za bol- nišnično dejavnost ga je pripravila z namenom, da bi se v bodoče jasno vedelo, kaj posamezna bolnišnica sme in mora opraviti, koliko zapos- lenih mora imeti za delo v rednem delovnem času, koliko postelj in kakšno opremo. Ptujsko splošno bolnišnico so ljubljanski pripravl- jalci gradiva uvrstili med krajevne, kot da ne bi vedeli, da je Ptuj opre- deljen kot mestna občina in da mu tudi gledenazgodovinsko tradicijo pripada vloga in položaj najmanj območne, če že ne regijske bol- nišnice. Ugovor na predloženo ka- tegorizacijo splošnih bolnišnic v Sloveniji bodo Ptujčani ministrst- vu za zdravstvo poslali, ko bodo pridobili tudi stališče bolnišnice. ^MG POLITIČNO, NE PA STROKOVNO MNENJE! Osnutek predloga za katego- rizacijo slovenskili bolnišnic so z vso odgovornostjo obravnavali tudi v ptujski bol- nišnici. Njihov strokovni svet je ocenil, da ima bolnišnica vse pogoje za območno usta- novo. Direktor dr. Lojze Arko je povedal, da od občinske vlade glede na predlog kate- gorizacije pričakujejo poli- tično mnenje, ne pa strokov- nega. Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj objavlja na podlagi 1. odstavka 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84), 4. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 43/86) JAVNI RAZPIS za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za gradnjo poslovno-sta- novanjskega objekta ob Mariborski cesti v Ptuju 1. Predmet oddaie je zemljišče, ki ga tvori pare. št. 1114/3 tr. v izmeri 720 m , pripisana pri vi. št. 702 k.o. Hajdina. 2. Vrednost zemljišča, ki je predmet javnega razpisa, znaša 1.758.240 SlTin zajema ceno za stavbno zemljišče in stroške komunalne ureditve zemljišča. Komunalna ure- ditev zajema vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje ter cesto v asfaltni izvedbi. Bodočega uporabni- ka zemljišča - investitorja bremenijo tudi stroški komunal- nih priključkov in prispevkov od obstoječih vodov na par- celo, kakor tudi prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. 3. Na zemljišču je dovoljena gradnja poslovno-stanovanj- skega objekta. V poslovnem delu objekta se lahko opravl- ja izključno mirna obrtna dejavnost. Pogoji za gradnjo bodo določeni z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem pristojnega upravnega organa. 4. Interesenti za nakup stavnbega zemljišča vložijo pisne ponudbe do 25/11-1994 pod oznako "Javni razpis" na Sklad stavbnih zemljišč občine Ruj, Prešernova 29, Ptuj. Ponudbi priložijo: - potrdilo o vplačilu varščine v višini 200.000 SIT. Varščino nakažejo na ŽR Sklada stavbnih zemljišč občine Ruj št. 52400-654-25659. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne v osmih dneh po končanem javnem razpisu, uspele- mu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogod- bi o oddaji. Če uspeli ponudnik brez upravičenega razlo- ga odstopi od nakupa, varščina zapade v korist sklada - idejno-programsko zasnovo poslovno-stanovanjskega objekta, ki ga namerava graditi - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. izisek iz sod- nega registra za pravne osebe. Fizične osebe morajo predložiti trudi veljavno obrtno dovoljenje ali priglasitveni list za samostojnega podjetnika posameznika. 5. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obravnavala komisija za oddajo stavbnih zemljišč občine Ptuj v roku 10 dni po preteku razpisa ter o izboru obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili. 6. Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po končanem pos- topku javnega razpisa. 7. Plačilo stavbne parcele se opravi v 15 dneh po podpisu pogodbe, v nasprotnem primeru ponudnik izgubi pravico uporabe na pridobljenem stavbnem zemljišču. 8. Rok za pričetek gradnje je eno leto, rok za dokončanje pa tri leta po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. 9. Davek na promet nepremičnin plača uspeli ponudnik - investitor. 10. Vrednost zemljišča, ki je izračunana na dan 31/10- 1994, se valorizira na dan sklenitve pogodbe. 11. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti do- bijo pri Skladu stavbnih zemljišč občine Ptuj, Prešernova 29, telefon 062/772-731. Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj BOSNA IN HERCEGOVI. NA: Bosanski ofenzivi, ki ne po- jenja, so se Srbi začeli čedalje bolj silovito postavljati po robu. V ne- deljo okrog polnoči je Sarajevčane prebudil srdit topniški in pehotni spopad v okolici Hrasnice in Ilidže, ki mu je sledil prelet Štirih Natovih letal. Beograjska vlada je v sporočilu za javnost obsodila stopnjevanje državljanske vojne v BiH in "nekatere države", med ka- terimi je "žal tudi Članica kontakt- neskupine, ki podpira kršitevpre- mirja". RUSIJA: Z imenovanjem Ana- tolija Čubajsa, dosedanjega pred- sednika državnega odbora za last- ninjenje (ministra za privatizaci- jo), o katerem pravijo, da je v Rusi- jo vrnil kapitalizem, za prvega na- mestnika premiera je ruski pred- sednik Jelcin sprejel najboljšo ka- drovsko odločitev v zadnjih treh letih. Čubajs je dobil v vodenje in upravljanje vse resorje, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, Jelcin pa je tako popravil slab vtis ob zadnjih kadrovskih menjavah. UKRAJINA: Ukrajinski ko- munisti in njihovi zavezniki so predsedniku Leonidu Kučmi na- povedali vojno, saj so prepričani, da bo njegova reformska politika uničila gospodarstvo. Predsednik Kučma je v petkovem govoru na- javil povišanje cen nekaterih osnovnih potrebščin, levičarska opozicija pa je državljane pozvala, naj se udeležijo množičnih protes- tov, ki se bodo začeli ob 77. oblet- nici bolj ševiške revolucije. ^ ^ ^ NEMČIJA: Čeprav ima kanc- ler Kohl polne roke dela s koalicij- skimi pogajanji, je že mogoče reči, da bo prvi del njegovega četrtega mandata namenjen predvsem ev- ropskim temam, Nemčija mora namreč do sestanka EU v Essnu kot predsedujoča država pripravi- ti predloge o vključevanju srednje- in vhodnoevropskih držav v Evropsko unijo. Prve naj- bolj verjetne nove članice so Poljska, Češka, Slovaška, Madžar- ska, Romunija in Bolgarija. ZDA: Ameriško politično pri- zorišče je po dveh letih spet v zna- menju volitev. Gre za volitve pos- lancev v ameriški predstavniški dom, v katerem imajo za sedaj večino demokrati. Od 435 sedežev jih zasedajo 256, medtem ko jih imajo republikanci le 178, en sedež pa pripada neodvisnemu poslancu iz države Vermont. Na volitvah se bodo volivci odločali tudi o usodi 35 senatorjev, torej o dobri tretjini stočlanskega"zgorn- jega doma" ameriškega kongresa, ITALIJA: Močno deževje pre- teklega tedna je v severozahodni Italiji, v Španiji in Franciji povzročilo poplave in zemeljske plazove. V italijanski pokrajini Piemont je v treh dneh padlo kar 60 centimetrov dežja na kvadratni meter. Narasle vode so terjale 32 življenj, devet ljudi pa pogrešajo. NEMČIJA: Zaradi deaktivi- ranja3,6-tonskebritanskeletalske bombe, ki so jo našli na neki njivi na obrobju Ludwigshafna, so eva- kuirali petnajst tisoč prebivalcev tega mesta, kar je največja evakua- cija v povezavi z vojnimi sredstvi v zgodovini Zvezne republike Nemčije. ZDA: Nekdanji ameriški pred- sednik Ronald Reagan je v čustve- no napisanem pismu ameriški jav- nosti sporočil, da ima neozdravlji- vo alzheimerjevo bolezen. Medi- cinske raziskave naj bi pokazale, da je bolezen, ki napade možgane in postopno vodi k popolni izgubi spomina, še v začetni fazi, Reagan pa se trenutno dobro počuti. Pripravil: D.Sterle TEDNIKe naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO-tedhik Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec. Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle. Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). : TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA Oliver Težak. v 776-207 ; Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 i Ptuj, p.p.95: tr (062) 771-261, 779-371, » 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino j 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 ■ Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- ■ publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12.2 1992 se šteje Tednik za izdelek infor- mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. TEDNIK -10. NOVEMBER 1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO ■ 3 _AIDS iN DRUŽINA Ministrstvo za zdravstvo bo v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja ob letošnjem prvem decembru, svetovnem dnevu aidsa, pri- pravilo vsemedijsko akcijo, ki naj prispeva k omejevanju okužb z virusom HIV. Osrednja tema sporočil ob prvem decembru je aids in družina. Po septembrskih podatkih je bilo v Sloveniji prijavljenih 37 bolnikov z aidsem. Največjih je bi los stalnim prebivališčem v Ljubljani. Po izjavah strokovnjakov pri nas še vedno lahko govorimo o zgodnji etapi epidemije in infekcij z virusom HIV, pri tem pa se moramo zavedati, da vsak čas lahko izbruhne širša epidemija, zato je potrebno nenehno osveščanje ljudi o kugi 20. in 21. stoletja. DRUŠTVO KADROVSKIH DELAVCEV Zadnji petek voktobru se je sestalo ptujsko društvo kadrovskih delavcev. Po strokovnem predavanju Lada Močivnika o ugotavljanju izo- braževalnih potreb so izvedli še letno skupščino, na kateri so oblikovali naloge za naslednje leto, izvolili pa so tudi nov izvršilni odbor in predsed- nico. Društvo, kateremu je doslej predsedoval sociolog Jože Glazer, bo odslej vodila psihologinja Brigita Ačimovič, ki je zaposlena v Talumu. Društvo kadrovskih delavcev Ptuj deluje samostojno od leta 1989, njego- va poglavitna vloga pa je povezovanje kadrovskih delavcev, izmenjevanje izkušenj, seznanitev z novo zakonodajo in organizacija izobraževalnih se- minarjev za lastne potrebe. (McZ) SREČANJE SODNIKOV ZA PREKRŠKE Včeraj in danes (sreda in četrtek) poteka v motelu Podlehnik pri Ptuju redni letni občni zbor in seminar Društva sodnikov za prekrške Slove- nije. V okviru delovnega programa srečanja bo v sredo okrogla miza o prekrških v kaznovalnem pravu, v četrtek pa pogovor s predstavnikom Mi- nistrstva za notranje zadeve o problematiki uporabe kaznovalnega prava za tuje državljane. Za udeležence srečanja so pripravili tudi ogled Ptuja tersprejemvMestni hiši. (DS) AKTIVNOSTI MENEŽERSKEGA KLUBA Ptujski klub menežerjev je pod vodstvom novega predsednika Draga Vobnerja pripravil bogat program aktivnosti do konca leta. Včeraj so v sodelovanju z mariborsko borzno posredniško hišo organizirali preda- vanje na temo Postanite delničar prej kot drugi, na katerem so govorili o ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, splošni predstavitvi vrednostnih pa- pirjev, vrednostnih papirjih, ki kotirajo na ljubljanski borzi, in o perspekti- vah razvoja delničarstva v Sloveniji. 16. novembra pa bo posvet o vlogi ožjega menedžmenta pri uvajanju slovenskih računovodskih standardov in revidiranju družb. Pogovor bo vodil profesor dr. Franc Kolednik, soust- varjalec standardov in predpisov o revidiranju. _ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE S^ruštvo za zdravje srca in ožilja s šest tisoč člani si prizadeva, da bi vedno ^^več ljudi spoznalo pomen zdravega načina življenja. Na torkovi tiskov- ni konferenci v Ljubi jani so predstavili evidenčno kartico za merjenje krvne- ga tlaka, maščob in sladkorja, znak varovalnega živila, novo številko revije društva Za srce in nekatere druge akcije, ki jih društvo vodi za večjo kako- vost življenja. Evidenčna kartica za merjenje krvnega tlaka, maščob in sladkorja je akcija nacionalnega pomena. Dobilo jo bo sto tisoč naključno izbranih državljanov v starosti od 30 do 50 let. _NOVEMBRA DOBER OBISK Pober turistični obisk Ptuja in okolice se nadaljuje tudi novembra. V prvem tednu je pri nas prenočevalo 423 gostov, od tega 1 72 tujih. _PTUJSKI TELEVIZIJSKI UTRIP ¥pn/i ptujski novembrski televizijski oddaji, ki bo v soboto ob 21. uri na tretjem kanalu, si bomo lahko ogledali v sliki in besedi dogodke zadnjih štirinajst dni. Mercator Mip je na Ormoški cesti v Ptuju odprl grad- beni center, v Novi ljubljanski banki so odprli numizmatično zbirko, ki so jo posvetili svetovnemu dnevu varčevanja, v Mladiki so v petek odprli razsta- vo domačih živali, ki bo na ogled do nedelje, predstavilo se bo društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov, gost oddaje bo Branko Jovanovič - Bren- di, oddajo pa bo Tinček Ivanuša zaključil z utrinkom s ptujskega festivala. •c^MG COVORISE,.. ... DA imamo v starem mestu dvoje močnih, konkurenčnih si osebnoprevozniških firm. Ce vozi ena s praznimi avtomobili po ulicah, začne početi to še druga. Ce ena na dan spomi- nov ne napolni avtobusov z obi- skovalci mestnega pokopa- lišča, se tega tudi druga ne spomni. ... DA so realizatorji iskanja skritega zaklada v TV oddaji Poglej in zadeni predlagali, da bi se potegujoči za Krekov za- klad na ptujskem gradu pome- rili v streljanju z loki, pač v skla- du z zgodovino, ki jo grad ohranja. Še dobro, da se niso spomnili na obmetavanje s ka- tapulti. ... DA se ptujskoobčinski vladi ni bilo težko odločiti za odstra- nitev znamenitih mestnih za- pornic. Gotovo so že vedeli, da jih bodo mnogo bolj učinkovito zamenjali razkopavalci ulic. ...DA ima ena od strank samoi- menovanega kandidata za župana. Svojo kandidaturo dotični utemeljuje takole: "Znam hoditi, govoriti, jesti in piti, imam torej vse pogoje za župana." VIDISE.., ... DA ima čistomestni direktor rad vse čisto: čisto Dravinjo, zato se je tudi udeležil čistilne- ga spusta po njej, in čisto vsebi- no v steklenici. Zato si je z nje- nim požirkom očistil celo grlo. -o SAMO EKART / BORZNI KOTIČEK v privatizacijskem procesu, ki poteka pri nas, bomo vsi postali delničarji. Ker pa sta borza in dogajanje okrog nje precej neznana, bom najprej predstavil borzo. Borza je orga- niziran kraj za povezovanje po- nudbe in pov- praševanja po vrednostnih ^ papirjih (vred- nostni papir je pisna listina, s katero sc izdaiaielj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano ob- veznost njenemu zakonitemu lastniku). Borza sama nesodeluje pri nakupu in prodaji, ampak to počnejo člani borze (banke ali borzne hiše). Poznamo tudi dru- ge tipe borz, kjer se trguje s stvar- mi (blagovne borze), storitvami ali devizami. Borza vrednostnih papirjev je lahko promptna (takšna je Ljubljanska borza vrednostnih papirjev), kar pomeni, da se trgu- je z namenom takojšnjega naku- pa in prodaje, ali terminska, kjer se trguje na daljši rok in ne pride do takojšnjega zaključka posla (predmet trgovanja so izvedeni vrednostni papirji). Druga deli- tev borz je glede na borzne člane, zato poznamo kontinentalni, an- glosaksonski in mešani tip. Konti- nentalni tip borz je prevladujoč na celinskem delu Evrope, glavni borzi pa sta frankfurtska (Frank- furter Wertpapierb6erse) in pariška. Tukaj lahko sodelujejo samobanke(t.i.univerzalneban- ke), na borzi pa ne smejo trgovati med sabo, ampak preko poseb- nih borznih posrednikov - mak- lerjev. Ti skrbijo za normalno de- lovanje trga. Ta način pozna tudi različne segmente trga. Naj- strožji pogoji so za uradni trg, ne- kaj lažji za regulirani, najmilejši pa za prosti trg. Tukaj poznajo tudi t.i. fixing, kar pomeni, da se vsi posli opravijo po enem tečaju, kjer sta ponudba in povpraševan- je izenačeni. Ta tečaj potem velja do naslednjega dneva, do določitve naslednjega fixinga. Ta sistem borz je zastarel, boljši je anglosanksonski tip borz. Tukaj sodelujejo samo borzne hiše, bankam je prepovedano ude- ležba na borzi. Glavni predstav- nik je borza v New Yorku (New York Stock Exchange), v Evropi pa londonska borza. Tukaj trg ni segmentiran, zato vrednostni pa- pir lahko kotira ali ne. Trguje se kontinuirano, tečaji se spremin- jajo nenehno. To je glavni tip borz na svetu z daleč največ pro- meta. Tretja vrsta je mešani tip, kjer so lahko člani borze banke in borzne hiše, poznajo pa tudi seg- mentiranje trga na različne kota- cije. Glavni predstavnik je borza v Ziierichu (Effektenborsenve- rein Ziirich). Ljubljanska borza je predstavnik mešanega tipa borz. Načela, ki veljajo na borzi, so: - likvidnost: vrednostne papir- je je mogoče vsak trenutek kupiti ali prodati, - transparentnost: trg je zelo pregleden, v vsakem trenutku so na razpolago najnovejše cene, - varnost: odvisna od želja in hotenj posameznikov, - poštenost: borzna pravila so jasna in strogo določena, - učinkovitost: sodobno poslo- vanje brez "gore" papirjev. Borza je zelo pomembna za go- spodarstvo. Podjetja, ki jim pri- manjkuje denarja, izdajajo vred- nostne papirje, kdor pa denar ima (pravna ali fizična oseba), pa lahko kupi te papirje in tako se ti denarni presežki usmerjajo k tis- tim, ki jih potrebujejo. Zato so v razvitih državah z večstoletno borzno tradicijo borze pomem- ben barometer stanja gospo- darstva. V konjunkturnem ob- dobju tečaji vrednostnih papir- jev naraščajo, v recesijskem pa padajo. Pri nas je trg še premalo razvit in zato ne kaže pravega stanja. Ko bo privatizacija končana in bo na trgu veliko naj- različnejših vrednostnih papir- jev ali njihovih izvedenk, takrat bo tudi naša borza dajala real- nejšo sliko gospodarstva. Borzni začetki segajo daleč v srednji vek. Prva borza je bila us- tanovljena v Brugesu na Nizo- zemskem leta 1406. Ustanovil jo je trgovec Van der Boerse (v grbu je imel mošnjo). Razlag za nasta- nek borz je sicer več, a je ta naj- verjetnejša. Nizozemci kot spret- ni trgovci so ustanovili še borzi najprej v Antvverpnu in kasneje v Amsterdamu. Leta 1585 je bila ustanovljena danes najpomemb- nejša borza na kontinentalnem delu Evrope - frankfurtska, te- melj pa je bila stara trgovska usmerjenost mesta Frankfurt. Pri nas je bila ustanovljena prva borza leta 1924. Delovala je do druge svetovne vojne, glavni predmeti trgovanja pa so bili bla- go, devize in vrednostni papirji. Sedanja borza v Ljubljani je bila ustanovljena 26. decembra 1989, delati pa je pričela 29. mar- ca 1990. Prvo leto je bil promet še majhen (2 mio DEM), vendar je naraščal in je znašal lansko leto že 1,2 milijarde DEM. Trenuten dnevni promet se giblje okrog 4 - 5 mio DEM, dosegel pa je tudi že 10 mio DEM. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, d.d., (uraden naziv borze) kotira 15 obveznic, 17 delnic, 10 blagaj- niških zapisov in izvedeni vred- nostni papir - nakupni bon. Z nji- mi trgujejo člani borze, ki jih je trenutno 62. Trgovanje poteka vsak dan, in sicer v ponedeljek, sredo in petek preko BIS-a (borz- nega elektronskega sistema), v torek in četrtek pa potekajo borz- ni sestanki naborzi v Ljubljani (v našem žargonu mflooru oz. na parketu). Borzni sestanki v Ljubljani potekajo po načinu prostega izklicevanja (open out- cry). Vodja trgovanja (uslužbe- nec borze) izklicuje posamezne vrednostne papirje (najprej ob- veznice in nato delnice, pri teh upošteva abecedni vrstni red), borzni posredniki pa jim višajo ali znižujejo ceno glede na naročila, ki jih imajo. Ti sestanki so javni in jih vsakdo lahko spremlja z galerije. Vrednostne papirje v kotacijo in člane borze sprejema pod posebnimi pogoji odbor za sprejem. Naslednjič bodo podrobneje predstavljeni vrednostni papirji in tprainira T iiihliancl^f hrir-z^« _PTUJ / PL^ČE V BOLNIŠNICI NIZKE_ CLm mt ^ M fll Na ponedeljkovem sestanku predstojnikov posameznih oddelkov ptujske bolnišnice so se med drugim pogovarjali o plačah, ki so glavni razlog za trenutno nezadovoljstvo članov zdravniškega sindikata Fides in zaradi katerih bodo predvidoma 14. novembra ukinili dežurstva v mariborski in ptujski bolnišnici, 21. pa tudi v vseh drugih slovenskih bol- nišnicah ter zdravstvenih zavodih. Kot je zatrdil direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, so se plače njihovih zdravnikov po uveljavitvi zakona o plačah v javnih zavodih in pravilnika o napredovanju v zdravstvu v povprečju povečale za več kot 30 odstotkov. Takšno povečanje sta junija v ptujski bolnišnici napovedala ministerzazdravstvodr. Božidar Voljč in državni sekretar prima- rij dr. Janez Zajec. Res pa je, da so se najmanj povečale pri zdravni- kih pripravnikih (od sedem do devet odstotkov), ki tudi nimajo možnosti za napredovanje, naj- višje povišanje zdravniške plače pa je bilo skoraj 66-odsiotno. V povprečju so se plače pri zdravni- kih specialistih v ptujski bol- nišnici povečale za 36 odstotkov, ob upoštevanju plač specializan- tov za 30,96 in ob upoštevanju zdravnikov pripravnikov za 30,23 odstotka. V povprečju tre- nutno predstojniki oddelkov ptujske bolnišnice brez dežurst- va zaslužijo od 130 do 170 tisoč tolarjev, to pa seveda ni veliko. Ker pa vsi tudi dežurajo, zas- lužijo več. Najvišja plača pred- stojnika skupaj z dežurstvom je bila po zadnjih podatkih 260 tisoč tolarjev. Zdravniki z novimi izračuni plač kljub poračunom od 23. aprila niso zadovoljni, saj naj bi bila osnovna plača zdravnika tri povprečne plače v slovenskem gospodarstvu, tega pa sedaj ni- majo. V naslednjih dneh bodo njihove plače tema številnih po- govorov, tudi na državni ravni. Ministerzazdravstvodr. Voljčse je z direktorji slovenskih bol- nišnic o tem pogovarjal v sredo. Če pogovori oziroma pogajanja ne bodo uspela, se ve, da bodo kratko potegnili le pacienti. V ptujski bolnišnici bodo po- govore nadaljevali danes. Ker pa imajo škarje in platno v rokah drugi, je vprašanje, kaj lahko pri- nesejo takšni pogovori. •^M.Goznik 4-PO NAŠIH KRAJIH 10. NOVEMBER 1994 TEDNIK _STRUNJAN / ZDRAVSTVENA TERAPEVTSKA KOLONIJA ZA OTROKE S CEREBRALNO PARALIZO_ Uspešno ki juh denaf iiiin teiavoiiii Nekaj let je Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož organiziralo z mariborskim društvom zdravstveno terapevtsko kolonijo za otroke s cerebralno paralizo. Zarodi omejenega števila udeležencev, soj se je kolonij lahko udeležilo največ sedem udeležencev, smo se v letošnjem letu prvič odločili, do kolonijo organizirano sami. To nam je uspelo, kljub temu da do konca ni bilo jasno, kako se bo kolonija finančno pokrila. Zato smo odhod, ki je bil planiran že v juniju, prema- knili v začetek oktobra. Dvotedensko zdravstveno te- rapevtsko kolonijo smo izpeljali v Krkinem zdravilišču Strunjan, kjer so bile razmere za delo izred- ne. Udeležilo se je je vseh 16 otrok z enim izmed staršev. Program dela smo izpeljali s strokovnim tea- mom, ki so ga omogočili: iz Splošne bolnišnice Ptuj dr. Tončka Potočnik, pediatrinja, Darinka Kodela, nevrofizioterapevtka, in Smiljana Valenko, nevrofiziotera- pevtka, s Centra za socialno delo Irena Toš-Koren, psihologinja, iz Zavoda dr. Marijana Boštnarja Alenka Kosec, defektologinja, in iz Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Tanja Knehtl, delovna terapevtka. Zahvaljujem se vsem, ki so omo- gočili strokovni team in vsem posa- meznim terapevtom, ki so s trdim delom krojili vsebino kolonije. Po- sebna zahvala pa je namenjena dr. Potočnikovi, ki si jez vsemi močmi prizadevala, da kolonijo izpeljemo v lastni režiji. Zahvaljujem se tudi Mateji Korenjak, študentki defek- tologije, ki je kot varuhinja poskrbela za naše najmlajše. Delovni dan se je pričel že ob 7.30 s terapevtsko obravnavo (fi- zioterapija, defektolog, delovni te- rapevt, psiholog, zdravniški preg- led in plavanje) in trajal do 15. ure. Popoldneve smo si krajšali s šport- no dejavnostjo in sprehodi. Orga- nizirali smo tri kostanjeve piknike na plaži, kar je bilo za vse ude- ležence posebno doživetje. Ob večerih so si otroci pripravili ka- raoke. Počutje otrok in staršev je bilo res enkratno. Z rezultati kolo- nije po strokovni plati smo prav tako zelo zadovoljni, saj ještiriletni Benjamin po nekajdnevnem inten- zivnem delu shodil. Vse to pa kaže, da moramo takšno obliko zdravst- vene terapevtske kolonije nadalje- vati. Že danes razmišljamo o izved- bi kolonijev naslednjem letu. Finančno se kolonija pokriva iz več virov. Glavni del je pokril Za- vod za zdravstveno zavarovanje, del je prispevala Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, ne- kaj je prispevalo Društvo za cere- bralno paralizo Ptuj - Ormož, velik delež pa so prispevali starši sami v višini 18.000,00 SIT. Zdi se nam žalostno, da zdravstvene terapevt- ske kolonije ne plačuje več v celoti Zavod za zdravstveno zavarovanje. Prepričani smo, da to našim otro- kom pripada, saj jim takšna oblika obravnave zelo koristi in je nujno potrebna, posebej zato ker jim ni omogočena vsakodnevna obravna- va. V osnovni šoli s prilagojenim programom, v oddelkih za uspo- sabljanje, oddelkih za kombinira- no motene otroke OKMO in raz- vojnem vrtcu, kjer je vključena večina naših otrok, še vedno nima- mo nevrofizioterapevta in logope- da, ki bi bila za otroke z motnjami v razvoju nujno potrebna. Za vsebralceTednika,ki stenam pripravljeni pomagati finančno, objavljamo številko žiro računa: Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, ŽR 52400-621-2005- 051270117-14430/9. Milan Klajnšek Otroci so preživeli v Strunjanu dva tedna. Foto: Milan Klajnšek Strankarska kronika DORNAVA # Zeleni kandidirali svetnike V soboto je bil ustanovitveni sestanek Zelenih Dornave ter kan- didacijski zbor, na katerem so določili kandidate za občinski svet v Dornavi. To so: Mirko Ci- gula, Frančiška Slodnjak ml., Da- nica Šegula, Marija Belšak, Anica Zemljič, Ivan Šilak in Jožef Mun- da. Predsednica Zelenih Dornave je Danica Šegula, med glavne pro- gramske usmeri tvepa so dali nara- vi prijazno kmetijstvo, razvoj tu- rizma in ureditev mladinskega ra- ziskovalnega centra naPolenšaku. (-MS) PTUJ # Svetniki mestne občine V petek zvečer je bil kandidacij- ski zbor Zelenih Ptuja za območje mestne občine Ptuj. Na njem so določili liste za vseh pet volilnih enot. Kandidati so: 1. volilna eno- ta: Vlado Čuš, Mirko Vindiš, An- drej Koter, mag. Boris Gerl, Dar- ko Briški, Marko Lah, prof. Mari- ja Vaupotič in dr. Stanko Tominc; 2. volina enota: Ervin Hojker, Stanko Žunec, mag. Franc Luk- man,dr. RajkoBrglezindr.Dušan Kolarič; 3. volilna enota: Jože Sti- petič, Zinka Gajser, Andrej Turk, Olga Gabrovec in Dragica Po- lajžer; 4. volilna enota: Janez Pičerko, Zoran Černezl in Dušan Meznarič; 5. volilna enota: Jožef Petrovič, Boris Šegula, Andrej Pihler in Branko Lah. PTUJ # Združena lista želi županjo V delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju je v pone- deljek, 7. novembra, opravila vo- lilno konvencijo za svetnike na območju celotne dosedanje občine Ptuj Združena liste social- nih demokratov. Vsi so s ploskan- jem potrdili predlog, da na njihovi listi kandidira za županjo mestne občine Ptuj Lidija Hazabent, ma- gistra ekonomskih znanosti iz Ptuja. Za območje mestne občine Ptuj bo 19 kandidatov za občinski svet, za občino Destrnik-Trnov- ska vas 4, za občino Kidričevo prav tako 4 in za občino Gorišnica 1 kandidat. V drugih občinah ZLSD ne bo nastopila s svojimi kadnidati, temveč bodo podprli kandidate tistih strank, s katerimi bo dosežen udogovor, pa tudi sa- mostojne kandidate. _BENEDIKT / PREDSTAVILI PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA_ Razvoj in modernizacija sta precej spremenila podobo naših vosi ter življenje v njih. Seveda to ne pomeni, do je vse novo kvalitetno in je zaradi tega potrebno zavreči ter pozabiti no staro. Prav zarodi nenehne želje po novem so največkrat zrasle no podeželju hiše, ki se ne vklopijo jo v okolje, izginile po so prvotne zgradbe, ki so odsevale krajinske in druge značilnosti. V nekaterih krajih so se odločili, da bodo te napa- ke poskušali vsaj do neke mere poporaviti. Med te spada tudi krajevna skup- nost Benedikt, ki se je pri- javila za program celost- nega razvoja podeželja in obnovo vasi za naselja Stajngrova, Trije kralji in Trstenik. Program je izde- lalo domače pojetje Jasa- ma iz Lenarta. Vrednost celotnih projektov je 2.300.000 tolarjev; polovi- co denarja je zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ostanek pa lenarški izvršni svet. Pred kratkim je direkto- rica Jasame Vida Savli predstavnikom lenarškega izvršnega sveta obširneje predstavila programe in nekatere konkretne rezul- tate. Avtorji programov so prišli do številnih ugotovi- tev in praktičnih rešitev. Med drugim so predstavili možnosti za izdelavo po- sebne poti arheoloških po- sebnosti Slovenskih goric, razmišljajo o vrtnarskem centru z namakanjem, iz- delujejo napisne table v kraju ter na kulturnih spo- menikih. Razveseljivo je, da so ne- katere projekte že začeli uresničevati. Zdaj pridobi- vajo sredstva za ureditev treh vinogradov in petih vodnjakov. Kmalu bosta dokončani turistični kme- tiji in domačija Šijanec ter mežnarija pri cerkvi sv. Treh kraljev, urejajo pa tudi okolico cerkve, cesto ter stopnice, ki vodijo do nje. Pohvalno je, da se domačini vključujejo ter sodelujejo pri projektih. Vida Savli je dodala, da gre pri njihovem delu za pomoč samopomoči. Člani občinskega izvršnega sveta so progra- me dobro ocenili ter doda- li, da bi se po njih lahko zgledovali tudi v drugih krajevnih središčih občine. Kvaliteta progra- ma pa se bo pokazala šele takrat, ko bo v celoti ure- sničen tudi v vsakodnev- nem življenju. Program bodo predsta- vili tudi najširši javnosti. Marija Slodnjak PTUJ / PRED PETIM ZASEDANJEM OTROŠKEGA _PARLAMENTA__ viteška dvorana ptujskega gradu bo 17. novembra ob 10. uri prizorišče že petega zase- danja otroškega parlamenta, ki ga organizira Društvo prija- teljev mladine v sodelovanju s SO Ptuj in Pokrajinskim muze- jem. Temo letošnjega zasedanja so naslovili Aločprijazne besede', po- govor o boljši komunikaciji med otroki in odraslimi, ki bo tekel med predstavniki šol, bo vodila ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starki. S krajšim kulturnim progra- mom se bodo predstavili učenci osnovne šole Cirkovce. •» Dušan Sterle SOLSKIZVONEC VELIKA NEDELJA ^V soboto, 29. ' oktobra, je bilo v OŠ Velika Nedelja po- j dročno tekmovanje iz logike. Udeležili so ' se ga učenci in učenke iz osnovnih šol | Ljudski vrt, Olga Meglič, Ormož, Videm * pri Ruju in Velika Nedelja. Mladi logiki so | se spoprijemali z nalogami, kijih je pripra- ' vila Zveza organizacij za tehnično kulturo i Slovenije. Najboljši so se uvrstili na ' državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani 19. I novembra. ' VELIKA NEDELJA •Iz velikonedelj- | ske šole so nam sporočili izvrstne rezul- tate svojih rokometašic in rokometašev | na občinskem prvenstvu, ki je bilo 24. - 28.oktobravOrmožu.Starejšedekliceso I bile tretje, mlajše so postale občinske prvakinje, prav tako so prvo mesto v j občini osvojili mlajši dečki, starejši dečki pa so bili drugi. Šola je na svojetekmoval- j ce in trenerje zelo ponosna. ^ DESTRNIK IN VIDEM # Učenci I destrniške in videmske šole so se ude- ležili državnega prvenstva v pouličnih te- j kih, ki je bilo v Brežicah. V vseekipni uvr- stitvi so bili med 32 šolami Destrničani | šesti, Videmčani pa deseti. Med posa- mezniki so bili najuspešnejši iz Vidma Ja- I smina Vindiš 8. mesto, Andrej Vindiš 15. mesto, Matjaž Topolovec 14. mesto, z j Destrnika pa Simona Hanzel 18, mesto, * Dejan Simonič 19. mesto, Silvo Domin- i ko, 19. mesto in Matej Markež 20. mesto, i Prepir na prepir Morda je še najbolje ne- navadno stanje duhov na Slovenskem izrazilo pone- deljsko Delo, ko je kar v dveh poudarjenih naslo- vift opozorilo na nevarnost nenehnega prepiranja, ki nas je očitno zajelo. Pod naslovom "Prepiranje nas le hromi in izčrpava" je Delo povzelo glavne pou- darke iz slavnostnega go- vora predsednika države Milana Kučananaproslavi 175. obletniceprvesloven- ske osnovne šole v Istri - v istrski vasi Osp. Z naslov- om "V interesu Slovenije je, da prenehamo s prepiri" pa je Delo izrazilo eno iz- med temeljnih misli s prvega kongresa Demo- kratske stranke Slovenije v Zrečah. Šolska proslava v Ospu je bila večkratno simbo- lična, saj je potekala ravno v času novih italijanskih pritiskov na Slovenijo, kar še posebej v Istri obuja ne- prijetne spomine na mračno preteklost z Italija- ni. Zaradi tega se zdi še to- liko bolj nesmiselno in ne- produktivno, da Slovenci tudi ob takšnih priložnos- tih ne najdemo volje in moči, da bi se poenotili in enotni nastopili proti raz- ličnim grožnjam. Za nas vsekakor ni dobro, če dru- god po Evropi z lahkoto ugotavljajo, da glede neka- terih vitalnih vprašanj, kot so zagotovo vprašanja v zvezi z popuščanjem tej ali oni sosedi v njenih zahte- vah, ki ogrožajo slovenski nacionalni interes, ni po- trebno notranje usklaje- nosti.Takosmobolj ranlji- vi, kot bi bilo treba. Kljub temu sta pretekli teden do kraja razgrnila umazano perilo predsednik vlade in lider Liberalne demokra- cije dr. Janez Drnovšek ter bivši zunanji minister in lider Slovenskih krščan- skih demokratov Lojze Pe- terle. KDO .IK ŠKODIL DRŽAVNIM L\TI:KI:SOM Predsednik vlade je obtožil Lojzeta Peterleta, da je v pogovorih z Italijani in z vztrajanjem pri svojih stališčih glede urejanja od- nosov med Slovenijo in Italijo, čemur se je sicer vlada uprla, direktno ško- dil slovenskim interesom. Po drugi strani pa je Peter- le poskušal dokazati, da je vse to počenjal v soglasju z Drnovškom in "objektiv- no danimi možnostmi" in da je glavni spor nastal pravzaprav zaadi tega, kdo naj bi pred lokalnimi volit- vami požel glavne pozitiv- ne ali negativne sadove uspešnega ali neuspešnega dogovarjanja z Italijani. Vse to je bilo z ene in druge strani dodobra po- spremljeno s številnimi obtožbami in žalitvami, tudi podtikanji. Peterle je izjavil, da bodo Slovenski krščanski demokrati izstopili iz vla- dajoče koalicije, ker je so- delovanje s tako problema- tičnim partnerjem, kot je Drnovškova Liberalna de- mokracija, nemogoče, ven- dar pa se zdaj glede tega znotraj Krščanskih demo- kratov - kljub vsemu - ne morejo ravno hitro in so- glasno dogovoriti. Vseka- kor je zanimivo, da pred- sednik vlade in Liberalnih demokratov Drnovšek kljub hudemu spopadu s Peterletom še nadalje mis- li, da bi bila še naprej ko- ristna koalicija s Sloven- skimi krščanskimi demo- krati, vendar igra na karto razdora znotraj Slovenske krščanske demokracije, poziva vodstvo,naj nesledi slepo Peterletovim sta- liščem v zvezi s slovensko- italijanskimi odnosi, če noče, da se bo tudi ono kot celota znašlo v poziciji de- lovanja proti slovenskim državnim interesom. Slo- venski krščanski demo- krati začuda na takšno Drnovškovo vmešavanje v njihove "notranje zadeve" sploh niso reagirali pose- bej in pretirano živčno. Tretji partner v koalici- ji, ki ga Slovenski krščan- ski demokrati pravzaprav že ves čas ne priznavajo za "pravega" koalicijskega partnerja. Združena lista socialnih demokratov prav tako misli, da ne bi bilo do- bro, če bi krščanski demo- krati zapustili vladajočo koalicijo, čeprav pravijo, da bi se enkrat že vendarle morali odločiti, kaj hočejo. Slovenski krščanski de- mokrati po prvih čustve- nih reakcijah in grožnjah zdaj verjetno z večjim preudarkom tehtajo, kaj j im je storiti, še zlasti glede na poprejšnje stalno pou- darjanje, da so se za vstop v vladajočo koalicijo odločili zaradi interesov Slovenije in v skrbi zanjo. Krščanski demokrati so zdaj v vladajoči koaliciji že tako ali tako veliko izgubili z odstopom Lojzeta Peter- leta z mesta zunanjega mi- nistra, hkrati pa se vendar- le zavedajo, da imajo v svoj- ih rokah nekaj pomemb- nih ministrskih resorjev - notranje ministrstvo, mi- nistrstvo za kmetijstvo in še zlasti ministrstvozapro- met in zveze, v okrilju ka- terega zdaj poteka tudi ve- lika akcija gradnje sloven- skih avtocest, ki daje tiste- mu, ki jo vodi, veliko moč pa tudi propagandni in drugačni ugled. Vsekakor so krščanski demokrati v velikem pre- cepu; kdo je najbolj kriv za to, da so se v njem znašli, je seveda drugo vprašanje. Tudi če se bodo zares odločili za opozicijo,se jim v družbi s sedanjimi opozi- cijskimi strankami ne obe- tajo najlepši časi, saj gre za izrazito konkurenčne stranke, s katerimi so se Slovenski krščanski de- mokrati že doslej (zlasti s Slovensko ljudsko stranko Marjana Podobnika in Janševo Socialdemokrat- sko stranko) zapletali v različne spore. KUČAN O ITALLJAN- SKIH KRIVICAH Predsednik države Mi- lan Kučan, ki je bil še pred nekaj meseci najbolj ne- posredno vpleten v notran- jepolitične spopade in pro- vokacije s strani Janeza Janše, lahko najnovejše notranjepolitične spore vendarle opazuje z neke distance, približno tako kot je to takrat dosledno počenjal premier dr. Janez Drnovšek. Zato je Kučan v Ospu le "načelno" opozoril, da "sebično prepiranje hromi in izčrpava moči, prepotrebne za ure- sničevanje pričakovanja ljudi o tem, kakšno naj bo življenje v mladi slovenski državi". Zato pa je Kučan lahko posvetil več pozor- nosti svojim pogledom na slovensko-italijanske od- nose in sploh na položaj Slovenije kot samostojne dr7,ave. "Za Slovenijo velja, da nikoli ni bila in ne želi biti velika sila," je poudaril Kučan. "Nikoli ni in neželi ogrožati nikogar, ima pa pravico do enakopravnega mesta in svobodnega raz- voja znotraj nastajajočega doma." Kučan je vprašal, kako naj si v Sloveniji raz- ložimo ravnanje sosednje Italije, ki jo utemeljeno imamo za svojo prijatelji- co, ravnanje, s katerim nam preprečuje vključitev v evropske asociacije. To počne s pozicij velike države in celo s sklicevan- jem na preteklost, pri čemer zamolči nesporne krivice, ki so bile povzročene deset- in stoti- sočem slovenskih ljudi v času fašizma in brutalne okupacije v času druge sve- tovne vojne." SLOVENIJA NIMA STRATEGIJE? Seveda se najnovejšim zapletom in sporom v zvezi s slovensko-italijanskimi in znotrajslovenskimi spo- ri niso mogli in niso hoteli izogniti tudi Demokrati na svojem prvem kongresu, ki so ga imeli v nedeljo v Zrečah. Tisto, kar je ostalo od nekdaj mogočne in sa- moreklamerske stranke Igorja Bavčarja in Dimitri- ja Rupla (ki sta se letos z glavnino stranke pri- družila Drnovškovim libe- ralom), poskuša zdaj igrati nekakšno sredinske vlogo jezička na politični tehtni- ci - zdaj malo tu, zdaj malo tam. Lider stranke Tone Peršak se ni opredeljaval ne za Drnovška ne za Pe- terleta, pač pa je izjavil, da vladajoča koalicija nima izdelane zunanjepolitične strategije. Po njegovem mnenju se namreč Slove- nija pogaja z Italijo o vprašanjih, za katera so Demokrati verjeli, da so rešena že z osimskimi spo- razumi. Sicer pa je bil edini, ki se te dni ni hvalil s prepiri, Ivan Oman, nekdanji lider slovenskih kmetov, nek- danji član predsedstva države in sedanji član vodstva Peterletovih krščanskih demokratov. Izjavil je, da se nekdanji koletivni predsedniki države Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl še kdaj pa kdaj (okoli novega leta) dobijo pri sedanjem in takratnem predsedniku Milanu Kučanu in da se kar dobro razumejo kljub znanim razlikam v pogle- dih na politična vprašanja. Vsaj nekaj. Jak Koprive TEDNIK >10. NOVEMBER 1994 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 OB 31. OKTOBRU - SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA fiMtiini ftovcf v llublionsld banki V podružnici Nove Ljubljanske banke v Ptuju so 28. oktobra ob navzočnosti številnih Ptujčanov odprli numizmatično razstavo Milene Fideršek in Ivana Brača. Gre za zasebno drobno zbirko antičnih novcev, ki sta jo avtorja razstave poklonila mestu. Četudi je zasebna, je del identi- tete Ptuja in del nacionalnega bo- gastva, je na otvoritvi povedala občinska ministrica za kulturo Kristina Samperl-Purg. Ptuj je že leta 1222 imel lastno kovnico de- narja, prva numizmatična razsta- va v mestu pa je bila odprta pred 250 leti v starem magistratu na Slovenskem trgu. Del te zgodovi- ne in tradicije Ptuja bo opisan tudi v knjigi o denarju in plačil- nem prometu v srednjem veku za območje Evrope; nastaja že šest- najst let, njen avtor pa je, da bi bil čim bolj izviren, prepotoval celo Evropo in obiskal tudi Ptuj, ki je v tistih časih na veliko trgoval s tkanino. Avtor se je zanimal za obseg te trgovine in plačilni pro- met oziroma denar, s katerim so plačevali. PTUJ JE KULTURNO MESTO Slavnostni govornik predsednik ptujskega izvršnega sveta in državni svetnik Branko Brumen je s ponosom povedal, da ob izjemno kvalitetnih kulturnih predstavah, ki so delo profesionalcev, nastajajo tudi nova jedra na področju kultu- re. Kulturaseseliizmestamuzejav zakladnico tisočletij in v ptujskost, ki je za nekatere še vedno sporna. Razstava antičnih novcev in druge razstave ter kulturni dogodki daje- jo Ptuju pečat kulturnega mesta. Od leta 1991 do danes je bilo v raz- voj ptujskekultureizobčinskebla- gajne vloženih izredno veliko sred- stev: leta 1991 26 milijonov, leta 1992 104, leta 1993 140 in letos 180 milijonov tolarjev. V teh številkah se v bistvu kaže odnos do kulture, ki sodi v prvo strateško razvojno področje Ptuja. Za svečane trenutke so na otvo- ritvi razstave antičnih novcev poskrbeli Suzana Menoni s flavto, Nataša Rogina z violino in Nešo Tokalič z recitalom. Ljubljanska banka je razstavo posvetila svetovnemu dnevu varčevanja 31.oktobru. •»MG I otvoritve. Foto: Kosi _PREJELI SMO__ lxfB.Č. Podietnikts^pmmtmitat^ AVTOTRGOVINAHVACV TRŽCU Poleg obstoječe prodajalne z mešanim blagom v Tržcu št. 1 je pred dobrim mesecem nastala še avtotrgovina, katere lastnik je Dušan Pernek. V njej so na voljo re- zervni deli za avtomobile znamk Volksvvagen, Zastava, Renault, Lada, Škoda in poljski Fiat, za dru- ge znamke avtomobilov pa lahko dobite rezervne dele po po- prejšnjem naročilu. Dušan nudi tudi elektriko za vse vrste avtomo- bilov, kozmetiko in avtomobilske gume ter rezervne dele za kmetij- ske traktorje. Vse to je gotovo do- brodošla ponudba v tem delu nove občine Videm. Če se vam avto po- kvari v času, ko ste v finančnih težavah, lahko račun za rezervne dele poravnale s čeki - v dveh do šti- rih obrokih brez obresti. GB) ZASEBNO ENOLOSKO SVETOVANJE Lidija Ruška, enologinja ormoške vinske kleti, je letos jeseni prešla med upokojence. Ker pa ima obilo znanja, ševečpaenergije, se je lotila zasebnega enološkega sveto- vanja. Pridobila si je status podjet- nika posameznika in ustanovila podjetje, ki ga je poimenovala po svoji hčerki Nadji. Sedež firme je pri Cvetkovih v Ormožu - tam kjer je v spodnjih prostorih prodajalna Kovinotehne iz Celja. Vsem, ki želijo vedeti, kaj se dogaja z njiho- vim moštom ali vinom, bo opravila kemično analizo ter svetovala, kakšni ukrepi so potrebni, da bi bilo vino kakovostno. Člani Društva vinogradnikov Jeruzalem imajo pri enološkem svetovanju popust. (VT) PREJELI SMO Spiemmiunie ptotkf^buka IS v članku "Odgovor na neresnične navedbe", v katerem predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen s "svo- jimi argumenti" odgovarja na navedbe Sveta krajevne skupnosti Haidina v članku "Na potezi je us- tavno sodišče", je cel kup netočnosti, zato je treba za objektivno obveščanje javnosti še kaj dodati. Vse od začetka postopkov za usta- novitev občine je predsednik IS SO Ptuj s svojim predlogom o formi- ranju referendumskega območja za ustanovitev občine Ptuj hotel vsiliti občanom KS Hajdina, da se vključijo v referendumsko območje za ustanovitev občine Ptuj. V tak- šnem smislu so bili s strani IS SO Ptuj in drugih organov posredovani podatki in sugestije vladni službi za reformo lokalne samouprave. Prav zaradi takšnih sugestij tudi ni bil v referendumsko območje za ustano- vitev občine Hajdina vključen nek- danji del naselja Hajdina ob Mari- borski cesti, čeprav so vključitev s podpisi zahtevali 104 občani. Ob- veljala je namreč na zboru krajanov KS Ivana Spolenaka izražena "vol- ja" občanov, da se celotna KS Ivana Spolenaka vključi v ptujsko refe- rendumsko območje, čeprav je zbo- ru prisostvovalo le 19 krajanov. Če bi bila upoštevana volja občanov, bi občina Hajdina imela več kot 5.000 prebivalcev, sicer pa je bilo v 196. referendumsko območje vključenih 4.642 prebivalcev in ne 4.081, kot navaja predsednik IS SO Ptuj. Iz povedanega je razvidno, da za ustanovitev občine Hajdina ni nobe- ne zakonske ovire, saj bo tudi zdravstveno varstvo občanov zago- tovljeno v zasebni ambulanti. Polemika o uspešnosti referendu- ma, ki jo načenja predsednik IS SO Ptuj, pa je "otročje aktivistična". Od predsednika IS in hkrati državnega svetnika bi se namreč pričakovalo, da zna rezlikovati, kaj je relevantno in kaj ne. Referendum za ustanovitev občine Hajdina je uspel, kar je edino pomembno! Glede sestanka 7.10.1994: Sestanek je bil sklican na iniciativo sveta KS Hajdina in se je s predsedni- kom IS SO Ptuj zanj dogovoril g. Jan- ko Bedrač. Tudi to je sprenevedanje, ali ne? Na sestanku je bil govor o re- konstrukciji osnovne šole Hajdina in graditvi telovadnice ob njej. Ta gradnja je odlagana vse od leta 1988. Ze takrat je KS Hajdina kot svoj del pri investicij i namenila sredstva eno- letnega samoprispevka. Koliko sred- stev se je v tem času steklo iz KS Haj- dina v občinsko blagajno, pa zgovor- no pričajo naslednji podatki, zbrani od občinskih strokovnih služb za leto 1992. Davčni zavezanci iz KS HAjdi- na so vplačali cca 100,000.000,00 SIT dohodnine (letno). Z doslej veljav- nim delitvenim razmerjem 60% državi in 40% občini se je v občinsko blagajno steklo iz KS Hajdina 39,416.452,00 SIT. Od te vsote naj bi se v Hajdino "vrnilo" 23,124.554,00 SIT. Razliki med vplačanim in "vrnjenim", to je 16,291.898,00 SIT, je treba prišteti še cca 17,00.000,00 SIT, ki jih občina Ptuj ubere kot ren- to - kanalščino od Dravskih elektrarn za 48 ha dravskega kanala na po- dročju KS Hajdina. Tako ostaja v občinski blagajni cca 33,000.000,00 SIT letno. Iz zgornjih navedb je raz- vidno, da bi lahko naši učenci že ne- kaj časa telovadili v novi telovadnici, če bi se večina našega denarja vrnila na Hajdino. Podatki zgovorno pričajo, zakaj si je predsednik IS SO Ptuj ves čas pri- zadeval za vključitev KS Hajdina v mestno občino Ptuj, saj se vendarle splača boriti za kokoš, ki nese "zlata jajca". Krajani KS Hajdina želimo svojo občino zaradi tega, da ne bomo z dav- ki plačevali razsipništva, kakršnemu smo priča zadnja leta. Ne želimo plačevati preimenovanja mestnih ulic, prestavljanja spomenikov, po- krivanja izgub razstave turkerij in kurentovanj niti rušenja pošte. Ob vsem razsipništvu pa KS Hajdina, prav tako pa tudi druge nemestne KS niso bile deležne toliko sredstev, da bi plačale pluženje snega na krajev- nih cestah v preteklih zimah. Upamo, da bodo naše navedbe vpli- vale na volilce, da se bodo pravilno jdločali. V imenu KS Hajdina: Jože Rozman in Ivan Vogrinec 8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 10. NOVEMBER 1994 TEDNIK RAZISKOVALNI TABOR DRAVA ___ ____________ __ Haloze spadajo po fitogeografski razdelitvi Slovenije v subpanonsko področje. To se razprostira na skrajnem severovzhodnem in vzhodnem delu Slovenije, koder je najbolj zaznaven celinski vpliv. Slovenski subpanonski svet obsega Goricko, nižinski svet ob Muri (Pomurje), Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje, Haloze, Posotelje in Krško polje. Čeprav se ti predeli ekološko med seboj precej razlikujejo, jih združuje poudarjeno celinsko podnebje. Že M. Wraber je opozoril na nejasne meje subpanonskega območja proti predalpskemu in preddinarskemu svetu, češ da je med temi območji zelo široka prehodna cona in je natančnejše razmerje prepuščeno osebni presoji raziskovalca. Za podnebne razmere subpanonskega območja je značilen občuten padec pa- davin v vzhodni smeri, ki na skrajni vzhodni meji znašajo le povprečno 800 mm na leto, kar je za Slove- nijo padavinski minimum. Vendar so padavine za rast- linstvo ugodno razporejene, saj zgodnjepoletni vrhunec padavin sovpada z optimal- nim razvojem rastlinstva. Poletja so vroča, zime hlad- ne s tanjšo snežno odejo. V subpanonskem delu Slo- venije se prepletata ravninski in gričevnati svet, katerega najvišja nadmorska višina je le približno 400 metrov. Izje- ma je le predel južno od Ptuj- skega polja, kjer se najvišji vrhovi (Boč) povzpnejo več kot 900 metrov, kar so za sub- panonski svet že kar zavidlji- ve višine. Prevladujoče mio- censke kamnine, predvsem peski in gline, so erozijsko slabo odporne, zato kaže sub- panonski svet mehko podo- bo; ploščati zaobljeni hribi se zlagoma spuščajo v ravnino. Po zaravnicah prevladujejo aluvialni nanosi. Tudi tla bi lahko razdelili na dve veliki skupini: po ravninah je večji del tal pod vplivom visoke tal- nice in prevladujejo težka, mokra oglejena in psevdoog- lejena tla, po gričevnatem sve- tu pa najdemo pretežno kisla rjava tla, ki so zaradi človeko- vega dolgotrajnega eksten- zivnega gospodarjenja zelo degradirana. GOZDNE ZDRUŽBE - VEGETACIJA Subpanonski bukov gozd (Fagetum Subpannonicum) naj bi bil v povprečnih eko- loških razmerah osnovna združba subpanonskega gričevja od Haloz do Goričkega, dolinske predele pa naj bi poraščali gozdovi be- lega gabra. Zaradi prevladu- joče nekarbonatne matične podlage, ki je kislega značaja, pa na gričevnatem svetu prev- ladujejo kisloljubni bukovi gozdovi. Subpanonski gozd bukve se pojavlja le na tleh, nastalih na kamninah, ki vse- bujejo dovolj apnene primesi, da na njej lahko uspevajo eko- loško zahtevne rastline in to v vseh nebesnih legah v nad- morski višini od 200 do 400 metrov. Gričevnat svet subpanon- skega sveta je reliefno zelo razgiban. To velja še posebej za Haloze, ki so tudi precej višje od ostalega področja (Donačka gora, 883 metrov). Zaradi zelo razgibanega relie- fa se nebesne lege hitro spre- minjajo, kar zelo vpliva na rastlinstvo, posebno v Halo- zah, kjer je več karbonatne podlage. Subpanonski bukov gozdjezmernovlagoljubenin se rad pojavlja na osojnih le- gah, kjer so boljše vlažnostne razmere v na splošno bolj aridnem podnebju subpa- nonskega sveta. Če so tla bolj bogata, pa uspeva tudi na prisojnih legah. Geološko matično podlago sestavljajo usedline nekdan- jega panonskega morja: drob- nozrnati laporji, gline, ilovi- ce, peski z vmesnimi polami ali čoki litavskega apnenca ter miocenski peščenjaki. Ap- nenci pogosto posredno vpli- vajo na vegetacijo subpanon- skega bukovega gozda, pogos- to se s kalcijem bogata voda preliva prek silikatne podla- ge. Pod subpanonskimi bu- kovimi gozdovi so zmerno kisla rjava tla, glinasto-ilov- nata ali ilovnato-glinasta, peščena in navadno dobro preskrbljena z vlago. Krajev- no na ilovicah in glinah s pro- dom sta pobočne psevdogleja, bodisi evtrična ali pa dis- trična, kar je odvisno od kemičnesestavematičnepod- lage. V nižjih nadmorskih višinah, navadno na stiku gričevja z ravnino, subpanon- ski bukov gozd prehaja v sub- panonske gozdove belega ga- bra (Carpinetum Subpanno- nicum), na bolj napetih hrbtih pa v kisloljubne buko- ve gozdove (Querco-Luzulo- Fagetum). Krajevno, vendar redkeje so v neposredni soseščini tudi drugotni goz- dovi rdečega bora (Myrtillo- Pinetum Subpannonicum). OPAŽANJA iN UGOTOVITVE Pri svojem delu smo se opredelili predvsem na po- dročje gozdov v smeri od Zavrča do Cirkulan. Občudo- vali smo lahko velike bukove gozdove, kjer bukve dosegajo zavidljivo višino do 40 me- trov. V dobro ohranjenih goz- dovih prevladuje v drevesni plasti bukev nad posamično primešanimi listavci, kot so: beli gaber, gorski javor, divja češnja, graden, pravi kostanj, maklen, redkeje dob. Primes pridruženih drevesnih vrst je zelo odvisna od položaja združb in ekoloških razmer. Grmovno plast sestavlja podmladek bukve. Z majhno pokrovnostjo tod uspevajo še toploljubne grmovnice, ki se na splošno pojavljajo v pod- gorskih bukovih gozdovih: navadna kalina (Ligustrum vulgare), navadni bršljan (Hedera helix), enovrati glog (Crataegus monogyna), rdeči dren (Cornus sanguinea); ras- tejo tudi vrste, ki prihajajo v bukove gozdove iz gozdov be- lega gabra: kovačnik (Loni- cera caprifolium), brogovita (Viburnum opulus), pogost je tudi volčin, ki je zelo strupen. Na tleh z večjo vsebnostjo ap- nenca uspeva navadni kloček (Staphyleapinnata). Zeliščna plast je zelo dobro razvita in sorazmerno bogata. To posebno velja za rastišča, ki so vse leto dobro preskrbljena z vodo. Na splošno pa zelišča pokrivajo slabo polovico površine ali pa še manj. Osnova zeliščnega sloja so kljub zmerno kislim tlem nevtrofilno bazifilne vrste: koprivolistna zvončnica (Campanula trachelium), lepljiva kadulja (Salvia gluti- nosa), podlesna vetrnica (Anemane nemorosa), dišeča lakota (Galium odoratum), gozdni šaš (Carex silvatica), navadni ženikelj (Sanicula europaea). Našli smo tudi precej zmer- no kisloljubnih vrst, ki naka- zujejo nekarbonatno matično podlago: belkasta bekica(Lu- zula albida), gozdna škržolica (Hieracium silvaticum), na- vadni črnilec (Melampyrum pratense subsp. vulgatum), navadni jetičnik (Veronica officinalis), enocvetna krasli- ka (Melica uniflora), orlova praprot (Pteridium aquili- num). Med njimi se pojavljajo tudi vrste, ki nakazujejo ses- tojno in talno degradacijo: nemška košeničica (Genista germanica), dlakava relika (Cytisushirsutus). V subpanonskih bukovih gozdovih raste tudi nekaj ilir- skih vrst: ciklama(Cyclamen purpurascens), trilistna vetrnica (Anemone trifolia), navadni strček (Aremonia agrimonoides). Zabeležili smo še naslednje rastlinske vrste: smrdljiva la- knica (Aposecis foetida), na- vadno tevje (Hacquetia epi- pactis), navadna trobentica (Primula vulgaris), velika mrtva kopriva (Lamium or- vala), dlakavi lepen (Adenos- tyles alliariae), gorska bilnica (Festuca drymeria), mali zimzelen (Vinca minor), pre- objeda (Aconitum sp.), veliki nadlišček (Circaea lutetiana), navadno kresničevje (Arun- cus silvestris). RAZVOJNE SMERI GOZDA Subpanonski bukovi goz- dovi nimajo trdne biocenot- ske zgradbe. Zaradi kislih la- bilnih tal, ki lahko hitro de- gradirajo zaradi škodljivih vplivov, in zaradi življenjsko oslabljene bukve ti gozdovi zelo hitro propadejo, če z nji- mi gospodarimo neprevidno ali celo roparsko. V zeliščni plasti se zmanjša število eko- loško zahtevnejših vrst, poveča pa se delež kisloljub- nih, posebno tistih s svetlol- jubnim značajem. Pri stal- nem in intenzivnem steljar- jenju ter sečnjah na panj bu- kovi gozdovi degradirajo v kisloljubne bukove gozdove ali pa se naseli rdeči bor ter nastanejo drugotni gozdovi rdečega bora. Četudi negativ- ni vplivi prenehajo, je razvoj v smeri izhodiščnega bukovega gozda izredno počasen. IGNACJANŽEKOVIČ, prof. bio. LITERATURA: - Červenka, M. et ali., Rast- linski svet Evrope, MK, Ljubljana, 1988. - Garms, H., Pflanzen und tiere Europas, DTV, Ham- burg, 1980. - Humphreis, C. J. et ali., Trees of Britain and Europe, Hamlyn, London, 1993. - Marinček, L, Bukovi goz- dovi na Slovenskem, DE. Ljubljana, 1987. - Martinčič, A., Sušnik, F., Mala flora Slovenije, DZS, Ljubljana, 1984. • ^:' . ; ' : PRE J ELI SMO '/-si:::-:'' _ Katere so nezdrave sile v slovenskem parlametu, ki zavirajo sprejetje zakona o omejitvi in zmanjšanju porabe tobačnih izdelkov? To vprašanje si zastavljamo ne- kadilci - člani društev nekadilcev in tudi drua! borci za čisti zrak in zdravo živlienie. Posebej nas skrbi, ker se v slovenskem parlamentu do- gaja to sedaj, ko j e število ka- dilcev vedno večje, pravice otrok, bolnikov in nekadil- cev do čistega zraka pa ved- no manjše. Da bi bil zdrav- niški svet "za zadravje brez cigaret" lahko bolj uspešen in delo članov društev neka- dilcev lažje, nujno potrebu- jemo ustrezen zakon o ome- jevanju in preprečevanju kajenja. Tako bi vse bol- nišnice, zdrvstvene ambu- lante, šole in vzgojnovarst- vene ustanove veliko lažje iz svojih prostorov izrinile ka- jenje in pomagale pre- prečevati onesnaževanje okolja tudi zunaj njih. Zakon mora med drugim zajeti predvsem odnos kadilci - nekadilci - zdravje; prepo- ved kajenja na delovnem mes- tu; ločenost kadilcev in neka- dilcev v prostorih, kjer se deli hrana (npr. v gostilnah, loka- lih, menzah...); prepoved ka- jenja v zaprtih javnih prosto- rih (seje, sestanki, zborovanja ...); prepoved kajenja v vseh šolah in vrtcih vsem učitel- jem, vzgojiteljem in dijakom; prepoved kajenja v bolnišni- cah in drugih zdravstvenih ustanovah vsemu zdrav- niškemu osebju in pacien- tom; prepoved kajenja v zdra- viliščih (v jedilnicah, zaprtih prostorih in v prostorih za re- kreacijo gostov; prepoved prodaje cigaret mladini do 16 let; odločna in brezkompro- misna prepoved reklamiranja vseh vrst tobačnih izdelkov tovrstni industriji in njenim kooperantom. Tobačni industriji naj za- kon onemogoči vsakršno podkupovanje mladinskih športnih organizacij za rekla- miranjecigaret z napisi na ka- pah, majicah in drugih šport- nih artiklih. V nobeno mla- dinsko organizacijo alkohol, kajenje in mamila načelno ne spadajo, zato vsi koristolovci in "nikotinska mafija" - roke proč od naše mladine! Naš cilj in naloga je zausta- viti kadilsko invazijo v Slove- niji. Že v bližnji prihodnosti pričakujemo padec prodaje in manjšo porabo tobačnih iz- delkov. S tem se bo tudi zmanjšalo število žrtev pljučnega raka in druge škodljive posledice kadilske razvade. V imenu Društva nekadil- cev Ptuj in v imenu vseh sim- patizerjev nekadilskega gi- banja na širšem ptujskem po- dročju želim s tem člankom spodbuditi odgovorne ljudi v vladi in državnem zboru Slo- venije, da parlament ponovno razpravlja o tem "zamrznje- nem" zakonu, ga v pozitivnem smislu še dopolni in v naj- krajšem času dokončno sprej- me. Ce se to ne bo zgodilo, bomo primorani preko sodišča in s potrebnim števi- lom podpisov slovenskih vo- lilcev zahtevati od vlade, da pripravi in predloži v razpra- vo nov osnutek. Sklepamo pa, da jepri vsem tem nekaj hudo narobe. Ali je del vlade in večina poslancev pod vplivom tobačne indu- strije in njenih komercialnih mešetarjev ali pa za tem stoji- jo državne finance, ki s pro- metnim davkom od prodaje cigaret polnijo državni pro- račun, ta pa je zaradi neracio- nalne porabe vedno kot vreča brez dna. Če v tem grmu tiči "zaviralni zajec", potem slo- venskim državljanom jasno in glasno povejte, da učinko- vitega zakona ni in ga kmalu še nebo. Slovenski kadilci naj torej mirno še naprej kadijo, vsi starši, učitelji, vzgojitelji in zdravniki, ki so kadilci, pa naj s svojim vzgledom vabijo in skrbijo za "kadilski podmladek". Za vse negativne posledice odgovarja zdravstvo in posa- meznik kot do sedaj, karava- na državljanov male Sloveni- je pa gre naprej v megleno bodočnost! Naj živi in se razvija v državi najbolj koristno podjetje - Tobačna Ljubljana! Naj živijo in se množijo slovenski kadilci! Naj zbolijo in se v tobačnem dimu še naprej dušijo vsi sloven- ski nekadlici! Ali pa ne? Ivan Satler, član Društva nekadilcev _PTUJ / ENO LETO DISPANZERJA ZA MENTALNO ZDRAVJE_ Prvega oktobra je dispan- zer za mentalno zdravje, ki ima sedež v otroškem dis- panzerju, praznoval prvo obletnico dela. Vodja mag. Bojan Sinko, specialist kli- nične psihologije, je ob tej priložnosti povedal: "Lahko rečem, da smo z doseženimi rezultati zadovoljni. Začeli smo z nepopolno ekipo, po enem letu pa smo jo izpopol- nili. Ob kliničnem psiholo- gu specialistu, logopedu imamo še specializanta pe- dopsihiatrije, defektologa, sestro, po potrebi se nam priključi socialna delavka, tako da lahko timsko poma- gamo otrokom in mladost- nikom, ko je potrebno. Otroci prihajajo k nam s problemi, ki jih predstavljajo starši, mladostniki pa s pro- blemi, ki jih imajo v procesu svojega odraščanja s samim seboj in svojim okoljem. Gre za težke probleme, zlasti na šolskem področju pri učenju. Ko pogledamo v ozadje teh problemov, vidimo, da so ti v osebnostih posameznika, v odnosih, ki jih imajo z drugi- mi." Tednik: So to pričakova- ni problemi? Mag. Šinko: "Da, gre za pričakovaneproblemein pro- bleme, pri katerih lahko tudi pomagamo." Tednik: Je kaj podobnos- ti zdrugimi območji v Slove- niji? Mag. Šinko: "Zelo težko bi naredili argumentirano pri- merjavo, ki bi jo lahko podprli s podatki. Gledena to, da smo januarja letos pričeli sistematične psihološkime preglede prve generacije tri- letnih otrok, pa že lahko rečemo, da je veliko proble- mov, ki se pojavljajo pri naših otrocih, povezanih z razmera- mi in odnosi v družinah." Tednik: Koliko je med nami alkoholizma, glede na to, da mu je to območje še posebej izpostavljeno? Mag. Šinko: "Mogoče al- kohol ni edini razlog za vse težave. Občutek je, da so pro- blemi pri otrocih bolj posledi- ca pozitivnega odnosa do pre- komernega uživanja alkohola v našem okolju. Odgovornost ni zgolj na ljudeh, ki so odvis- ni od alkohola, ampak bolj na vseh nas, ki dovoljujemo, da je pozitivno stališče do preko- mernega uživanja alkohola ob vsaki priložnosti vodilo tudi pri nas." Tednik: Kakše načrte ima dispanzer? Mag, Šinko: "Dispanzer si je začetek, čeprav je organizi- ran kot služba duševnega zdravja, zadal cilj, da začne preventivno dejavnost pri otrocih, da to glede na stro- kovnjake razširi tudi na kura- tivno dejavnost pri vseh težavah, pri katerih lahko po- magamo, in kasneje postopo- ma razširi tudi na vsa druga področja, kjer smo dolžni skrbeti za zdravljenje in pre- prečevanje duševnih motenj, pa tudi duševnih bolezni v ožjem smislu. Toda vse to ni odvisno zgolj od kadrov, ki jih bomo morali še pridobiti ali šolati, odvisno je tudi od prostorov, ki jih bomo morali pridobiti v okviru širitve prostorov za dispanzerske dejavnosti v ptujskem zdravstvenem domu. Po- dročja, ki so za zdaj še odprta, so predvsem preprečevanje duševnih motenj in težav pri odraslih ptujske občine ter področje odvisnosti od alko- hola v okviru zdravljenja ob delu. Na tem področju sedaj delujejo klubi zdravljenih al- koholikov, novembra pa bomo poskušali ustanoviti dispanzersko skupino, kjer bo osnovno zdravljenje pote- kalo ob delu. To bomo po- skušali narediti dovolj ano- nimno. Izkušnje v tujini kažejo na to, da je na ta način lažje pomagati ljudem, ki si želijo pomoči, ne želijo pa, da je to v popolnosti na očeh jav- nosti." ^MG _BOLNIŠNICA MARIBOR / ZA BOUŠE INFORMIRANJE_ Zlolenkai mi bohiike In ohtskfMOikii v mariborski bolnišnici so pripravili zloženko z infor- macijami za bolnike in obi- skovalce. Osnove za izdajo so dobili v anketi, v kateri so ugotovili, da bolniki po- grešajo informacije o svo- jem bivanju na bolnišničnih oddelkih od sprejema do od- pusta. Ob izdaji zloženke je direktor mariborske bolnišnice dr. Rudi Turk povedal: "Z zloženko želimo s kratkimi in strnjenimi informacijami predvsem pomagati bolni- kom in obiskovalcem, da se bodo lažje znašli v bolnišnici. Informacije bodo v veliko pomoč tudi zaposlenim. Pri vzpostavljanju stikov z bolni- ki in njihovem kasnejšem bi- vanju na oddelkih bodo lahko odgovorili in podrobneje po- jasnjevali stvari, ki so sicer za- pisane, predstavljajo pa navo- dila in pravila obnašanja v bolnišnici. Zloženko smo do- polnili z narisom zgradb, v katerih so posamezni oddel- ki, ter z legendo. Mariborska bolnišnica ježetako velika, da seže zaposleni težko znajdejo, kaj šele bolniki in obiskoval- ci. Zloženka pa ne bo nadomesti- la osebnega odnosa do bolni- kov in obiskovalcev. Iz izkušenj vemo, da vrsto navo- dil bolniki in obiskovalci pre- prosto preslišijo in pozabijo, saj pomeni prihod v bol- nišnico velik stres. Tako pa si jo bo lahko vsak v miru pre- bral, ogledal in po potrebi še kaj povprašal bodisi osebnega zdravnika, medicinsko sestro oziroma zdravstvenega teh- nika." Zloženko bodo v bolnišnici dali vsakemu bolniku ob sprejemu na zdravljenje, na voljo pa bo tudi v ambulantah in dnevnih prostorih bol- nišnice. Zasnovali so jo tako, da jo bodo lahko po potrebi dopolnjevali. ^MG TEDNIK -10» NOVEMBER 1994 OD TOD IN TAM - 9 JURŠiNCI / ČAS IZKOPA IN SKLADIŠČENJA TRSNIH CEPLJENK____ lLQilLMS NOVEMBER / ČAS ZA CEPLJENJE PROTI GRIPI Po analizi slovenskega javnega mnenja leta '94 je zdravje kot vrednota postavljena na prvo mesto. Da je v resnici to' , lahko dokažemo tudi s tem, da se bodo zaščitili proti gripi. Gripa je akutno vi- začetka obolenja. vek z množicami. rosno obolenje dihal, ki se zelo hitro širi, povzroča veliko obo- levnost, številne in tudi zelo resne zaplete. Zaskrbljujoča je tudi še vedno prevelika smrtnost, zlasti pri starejših ljudeh, in ve- lika nevarnost, da pri- de do zapletov tudi pri drugih kategorijah prebivalcev, tudi mlajših ljudeh. Dr. Ciril Korpar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor - higi- ensko-epidemiološk ega oddelka Ptuj pose- bej opozarja, da na gri- po ne smemo gledati samo kot na akutno obolenje, ki traja nekaj dni, čeprav tudi ta, če je virus dovolj strupen, zahteva smrtne žrtve v dveh do treh dneh od Zdravniki se bolj kot same gripe bojijo zaple- tov, ki nastanejo po njej. Učinkovito se lahko proti gripi zavarujemo samo s cepljenjem. Pri- poročajo ga vsem prebi- valcem, starim nad 60 let, zlasti pa tistim, ki trpijo zaradi kroničnih pljučnih bolezni, bo- lezni srca, ledvic, pre- snove (predvsem slad- korna bolezen), raz- ličnih živčno-mišičnih bolezni, ljudem, ki ima- jo zvišan krvni tlak in podobno. Proti gripi naj bi se cepili tudi de- lavci v prometu, polici- ji, obrambi, proti- požarni službi, v ban- kah, na poštah, v zdravstvu, šolstvu in drugje, kjer se želijo zaščititi, imajo pa opra- Dr. Korpar pripo- roča cepljenje proti gri- pi še v tem mesecu, da se ne bo zgodilo tako kot prejšnje leto, ko so se nekateri prišli cepit, ko je epidemija že nas- topila. Cepijo vsak dan med 7.30 in 13. uro. Pri odraslih zadostuje ena doza. Cena je 500 tolar- jev. Občane, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov cepljenja v prostorih zavoda ne morejo udeležiti, bodo glede na predhodne prijave cepili doma. Tudi v ormoškem zdravstvenem domu le- tos cepijo vsak dan in ne tako kot v prejšnjih letih, ko je bilo cepljen- je le ob sredah. •>MG Popravek V zadnji številki Tednika smo v članku Skulptura iz 282 litoželenih križev zapisali, da je skupinski grob in skulpturo na gorišniškem pokopališču blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Vsem bralcem se opravičujemo za nastalo napa- ko, saj je skulpturo na slovesnosti blagoslovil mariborski stolni župnik g. Lipovšek. •»MS PTUJ # V refektoriju samosta- na bo v soboto, 12. novembra, ob 19. uri Viktorinov večer na temo Bogoiskateljstvo pisatelja Marjana Rožanca. Gost večera bo pater doktor Edi Kovač, teo- log, filozof in pisatelj, profesor na teoloških fakultetah v Ljubljani, Mariboru in Franci- ji. PTUJ • V nedeljo, 13. novem- bra, bo ob 16. in 20. uri v ptuj- skem gledališču Študijska pred- stava študentov lanskega 3. let- nika Akademije za radio, gleda- lišče, film in televizijo, Evripi- dove Feničanke. Predstavo, ki je nastopala tudi v spremljeval- nem programu Borštnikovega srečanja, je na Ptuj povabil Klub ptujskih študentov. V Feničankah nastopa med dru- gimi Ptujčan Vojko Belšak,kos- tumografka pa je prav tako Ptujčanka Stanka Vauda. PTUJ • V ponedeljek, 14. no- vembra, bo ob 21. uri predstava Magda v izvedbi Teatra III DPD Svobode Ptuj in režiji Branke Bezeljak Glazer. Teater III gostuje s to predstavo nas- lednji teden naČufarjevih dne- vih na Jesenicah. PTUJ • V ponedeljek bo ob 12. uri na mladinskem oddelku knjižnice odprta razstava 150 najlepših slikanic. PTUJ • V torek, 15. novem- bra, bo na oddelku mladinske knjižnice delavnica Pripoved- ništvo in pravljičarstvo. PTUJ • Od 16. do 18. novem- bra bo na mladinskem oddelku knjižnice seminar Porajajoči se jezik telesa. ORMOŽ • 18. novembra bo v skupščinski dvorani v gradu nastopil Marko Cvahte s Plato- novim Sokratom pred sodiščem. PTUJ # Center za muzikosofi- jo s Ptuja bo 25. in 26. novembra ponovno organiziral seminar Muzikosofija in ustvarjalni poslušalec. Seminar, ki ga bo vodila mag. Catherine Phillips, bo dva dni prej tudi v Ljubljani. ORMOŽ • Do 12. novembra bodo v avli ormoške skupščin- ske stavbe na ogled fotografije Cirila Ambroža in Štefana Ho- zyana o Prlekiji in Koroški ter likovna dela z letošnje tomažev- ske kolonije. KINO PTUJ • Do 13. novem- bra je na sporedu akcijski triler Hitrost (Keanu Reeves, Sandra Bullock) vsak dan ob 18. in 20. uri. Od 15. do 20. novembra bo prav tako ob 18. in 20. uri igral Volk (Jack Nicholson, Michelle Pfeiffer). TRČENJE NA SLOVENIKI v petek, 28. oktobra, ob 11.40 je po avtocesti od Tepanja proti Slovenski Bistrici vozil osebni avto Duško V. iz Celja. Pri Spodnji Ložnici je prehiteval pred seboj vozečo kolono po odstav- nem pasu. Pri tem je zapeljal na travo, od tam pa ga je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v tovorn- jak, ki ga je vozil Edvard K. V trčenju sta bila voznik Duško V. in sopotnica Bosa V. hudo ranjena. PEŠEC PRED AVTO Po magistralni cesti od Ormoža pro- ti Ruju je v petek, 28. oktobra, nekaj po 23. uri vozil osebni avto Boštjan N. iz Murske Sobote. V bližini Mihovcev pri Veliki Nedelji je na klancu opazil pešca Ivana R. iz Ormoža, ki se je z leve strani čez cesto opotekal na nje- gov vozni pas. Kljub zaviranju in umi- kanju v levo je trčil v pešca in ga zbil po cestišču. Hudo ranjenega Ivana R. so prepeljali v ptujsko bolnišnico. NEZGODA PTUJČANKE V MARIBORU v soboto, 29. oktobra ob 5.25 je Ani- ca E. iz Ptuja vozila osebni avto skozi križišče Ptujske ceste in Janševe ulice v Mariboru, ko so bili semaforji še izkl- jučeni. Med vožnjo čez označen pre- hod za pešce je trčila v Ivana K. iz Ma- ribora, ki je prečkal križišče. Pešec je padel in se hudo ranil. AVTO ZANESlO S CESTE Po magistralni cesto od Spodnje Ložnice proti Devini pri Slovenski Bi- strici je v soboto, 29. oktobra, nekaj po 23. uri vozil osebni avto Drago M. iz Slovenske Bistrice. V levem nepreg- lednem ovinku ga je zaneslodesno na bankino in travnati nasip, potem je avto trčil v betonski prepust. V nezgo- di se je voznik hudo ranil in prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. ..........=«* UMRLA NA KRAJU NESREČE v sredo, 2. novembra, je po lokalni cesti zunaj naselja Dolane pešačila 85-letna Otilija Kukovec iz Dolan pri Cirkulanah. Za njo je z osebnim avto- mobilom prepeljal A.O. iz Ptuja. S prednjim delom avtomobila je zadel v peško, da jo je vrglo na pokrov motor- ja, po nekaj metrih pa je padla na ces- tišče in obležala. Njene poškodbe so bile tako hude, da je umrla na kraju nesreče. HUDA NESREČA PRI PRAGERSKEM Prav tako v sredo, 2. novembra, ob 18.10 se je zgodila na magistralni ces- ti med Spodnjo Polskavo in Prager- skim huda prometna nesreča, v kateri je umrla 39-letna Ida Intihar iz Ptuja, dve osebi sta bili hudo ranjeni, dve pa lažje. Do nesreče je prišlo, ko je Danilo Marinšek iz Kamnika vozil osebni avto proti Pragerskemu. V blagem preg- lednem ovinku je zapeljal na desno bankino, od tam pa diagonalno na na- sprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj vozil osebni avto Slavko I. iz Ptu- ja. V trčenju je bil Slavko I. hudo ran- jen, njegova žena Ida je na kraju nes- reče umrla, 8-letni sin Gregor pa je bil lažje ranjen. Voznik Danilo M. je bil lažje, sopotnik v njegovem avtomobi- lu 14-letni D.B. iz Krškega pa hudo ranjen. S KATRCO NA NASPROTNI VOZNI PAS Po magistralni cesti skozi Zgornji Porčič pri Lenartu je v četrtek, 3. no- vembra, ob 22.45 vozila osebni avto Renault 4 Vera D. iz Ljubljane. Nena- doma je zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila s suzukijem, ki ga je vozil Franc Š. iz Murske Sobote. Ranjena sta bila oba sopotnika v katrci -17-let- ni A.D. hudo, 11-letni D.D. pa lažje. Oba sta iz Ljubljane in so ju prepeljali v mariborsko bolnišnico. Poškodbe 17- letnega Aleksandra Derata so bile tako hude, da je naslednji dan v bol- nišnici umrl. ..........fr..;,„. OTROK PADEL S KOLESOM Vpetek, 4. novembra, ob 13.30 se je po Rogaški cesti v Ruju peljal s kole- som otrok B.R. Pri hiši štev. 11 je zara- di neizkušenosti začel zavirati samo z zavoro na prvem kolesu. Zaradi tega je padel po cestišču in hudo ranjene- ga so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Z AVTOM V PROMETNI ZNAK Po magistralni cesti od Cirkovc proti Pragerskemu je v soboto, 5. novem- bra, ob 22.45 vozil osebni avto Admir H. V naselju Gaj je zapeljal na desno bankino in z avtom trčil v prometni znak in betonski pokrov kanalizacije, kjer se je avto ustavil. V nezgodi sta se huje ranila sopotnika Boštjan F. in Samo R., stara 18 let. MOPEDISTA NAŠLI MRTVEGA V POTOKU Po lokalni vesti od Makol proti Sta- remu Gradu se je v četrtek, 3. novem- bra, okoli 15. ure peljal z mopedom 70-letni Stanislav Doberšek iz Starega Grada 26, KS Makole. Zunaj naselja Jelovec pri hiši št. 19 je zapeljal na de- sno bankino, izgubil ravnotežje in pa- del v potok Jelovščica, kjer je obeležal pod mopedom. Nesreče ni nihče vi- del, zato ponesrečencu tudi ni mogel nihče pomagati. Truplo so našli šele po dveh dneh. Ugotovili so, da med vožnjo ni nosil varnostne čelade, zato se je pri padcu hudo ranil in umrl na kraju nesreče. S TRAKTORJEM PO STRMEM NASIPU v soboto, 5. novembra, ob 19.30 je Frančišek A. vozil neregistriran kme- tijski traktor po lokalni cesti iz Sloven- ske Bistrice proti Tinju. V nepregled- nem desnem ovinku zunaj Tinja je za- peljal na levo čez bankino in zdrsnil po strmem nasipu. Pri tem se je traktor prevrnil, voznik pa je hudo ranjen os- tal vkieščen pod varnostno kabino. Rešili so ga in prepeljali v mariborsko bolnišnico. > j—mam : ■ •^f-'•-mm mmm S STREHE OMAHNIL V SMRT v Apačah pri Kidričevem sta v sobo- to, 5. novembra, okoli 10. ure JanezS. in njegov sin Janez podirala lipo na domačem dvorišču. Napomočjimaje priskočil sosed Bogomir F. Odžagana veja je padla na streho garaže, prebila kritino in se zagozdila v ostrešje. 63- letni Bogomir Fruk se je povzpel na streho in poskušal izvleči vejo. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je v globino 3,2 metra na betonska tla pred garažo in se tako hudo poškodoval, da je obležal mrtev. ŠIBRE ZADELE LOVCA V KOLENO Lovci LD Ormož so v nedeljo, 30. oktobra, zjutraj lovili divjačino v okolici Huma. Med pogonom je lovec Jože S. pomeril in sprožil na divjega dolgo- uhca. Na nesrečo je ena od šiber za- dela lovca Milana R. iz Ormoža v kole- no, zato je moral iskati pomoč v ptuj- ski bolnišnici. -s::-. ESBi:: mms. VLOMI IN TATVINE SE VRSTIJO #V prazničnih dneh med 29. okto- brom in 2. novembrom je neznanec, morda je imel tudi pomočnike, vlomil v prodajalno Trim v Ruju, last celjske- ga Metroja. Z vomilci je izginilo precej športnih oblačil, obutve in drugih po- trebščin. Ocenili so, da je vrednost ukradenega blaga okoli 4 milijone to- larjev. #V nedeljo, 30. oktobra, je nezna- nec vlomil v osebni avto Jugo, last Saša K. iz Spodnjega Porčiča, parki- ranega na trgu pri Sveti Trojici, občina Lenart. Ukradel naj bi bil le avtoradio in s tem oškodoval lastnika za 40.000 tolarjev. # Med 31. oktobrom in 2. novem- brom je neznani storilec vlomil v pro- dajalno MIP Ptuj v Majšperku in odne- sel večjo količino cigaret. Z vlomom in ukradenim blagom je podjetju naredil škode za 200.000 tolarjev. Za vsemi vlomilci policisti skrbno poizvedujejo. # Nekoliko manj sreče je imel Bo- jan K. iz Maribora. Vlomil je v prodajal- no Mercator Potrošnik vZamarkovi pri Lenartu. Naložil si je precej cigaret in steklenic« alkoholnimi pijačami. Ko je z ukradenim blagom nameraval za- pustiti prodajalno, so ga policisti s postaje Lenart neprijetno presenetili. Odpeljali so ga na postajo in se z njim pogovorili. Na podlagi dejstev bode zoper vlomilca napisali kazenske ovadbo, •♦F.F. RODILE SO - ČESTITA- .MO: Suzana Kamenščak, Veličane 70, Ivanjkovci - Kajo; Marjana Kuster, Dolga lesa L Ormož - Mitja; Simona Maick, Lancova vas 90/a, Vi- dem - Denisa; Valerija Gre- gorec, Skorba 53, Ptuj - Alek- sa; Vida Milošič, Tržeč 2/a, Videm - Tamaro; Andreja Kustec, Hardek 38, Ormož - Lauro; Jasminka Pctovar, Hardek 3, Ormož - dečka; Va- lerija Kajzer, ZakI 5, Podleh- ^ nik - deklico; Renata Bcdrač, Žigrova 2, Ormož - Denisa; ^ i Bernarda Žnidarič, Drakovci | i 30, Vel. Nedelja - Ano; Sonja ' Belšak, Arbajtcrjeva 5, Ptuj - Dašo; Darinka Rajh, Lahonci i 12, Ivanjkovci - Dejana; Jo- I landa Polanec, Župečja vas I 21/a, Lovrenc - Mateja; i ' Nataša Satler, Trnovska vas 54 - Simona; Tatjana Lah, Dornava 100/a - Timoteja; Marjana Vuk, Bišečki Vrh 63, Trnovska vas - Aleksandra; Martina Gajšek, Kočice 59, Žetale - deklico; Klavdija Muršič, Miklavž 25, Ormož - Timoteja; Irma Muhič, Ivanjkovci 16, Tomaž - Simo- no; Zdenka Pukšič, Krčevina ! pri Vurbergu 82, Ptuj - dečka; j Angela Kovačič, Ločki Vrh 24, Destrnik - Nino; Marija Rakovec, Šolska 31, Središče - Anjo; Danica Hercog, Bre- zovec 41, Cirkulane - Gregor- . Ja- POROKE - PTUJ: Slavko Petek in Danica Zemljarič, Dornava 2/c; Jože Frajle, Trstenjakova ulica 13, Ptuj, in Milena Sedlašek, Rodni Vrh \ 30; Janko Bohak,Volkmerje- • va cesta 30, Ptuj, in Livija Me- glič, Ulica 25. maja 9, Ptuj; Stanislav Zupanič, Spodnja ; i Hajdina 37/a, in Anica Pali- i J jan, Trnovec 16/a; Milan Fa- ^ kin, Spodnja Sveča 2, in Vlas- } ta Ekart, Spodnja Hajdina 86. UMRLI SO: Veronika Sul- * jakovič. Rimska pl. 7, Ptuj, ! 1917-t 21. oktobra 1994; Fe- liks Cajnkar, Žgečeva ul. 2, Ptuj.ii: 1907 - t 21. oktober t 1994; Ivan Bračič, Markovci 5 62, 1930 - 121. oktobra - 1994; Anton Galun, Kupčinji Vrh 33,-i: 1917-t 23. oktober 1994; Alojz Bombek, Cun- ■ kovci7,^:a942-t22.oktobra ^ 1994; Elizabeta Rodošek, Volkmerjeva c. 10, Ptuj,i|J 1914 -124. oktobra 1994; Ana ^ Hengelman, rojena LESKO- VAR, Ob Studenčnici 13, Ptuj,::J 1923 - t 25. oktobra 1994; Milena Cajnkar, rojena Tavčar, Žgečeva ul. 2, Ptuj, ^ 1921 -127. oktobra 1994; Jera Panikvar, rojena Horvat, i Kungota pri Ptuju 69, Ji: 1908- ^ t 30. oktobra 1994; Alojz Bračič, Sovjak 7, 1923 -127. oktobra 1994; Julijana Dre- tar, rojena Lesjak, Velika Varnica 100, 932-t 29. ok- tobra 1994; Jožef Horvat, Bresnica 26, ;iU910 -128. ok- tobra 1994; Rudolf Bezjak, , Zabovci 23,1930-t l.no- ^ vembra 1994; Neža Vesenjak, ; rojena Budja, Senčak 23, j 1927 - 1 2. novembra 1994; ^ Marija Širovnik, rojena Mis- ^ lovič,Podvinci49/b,::Jl927-t i 1. novembra 1994; Štefan ^ Hari, Bišečki Vrh 4, •1:1950-t 5 29. oktobra 1994; Ana Šala- ; mun,Siavšina49,1921 - t - 31. oktobra 1994; Angela i ; Kocmut, rojena Zorman, \ \ Hvaietinci6,;::19Il-tLno- j J vembra 1994; Marija Berlič, | rojena Steiner, Trajanova ul. ; 14, Ptuj, Ji: 1924 -13. novem- i bra 1994. j