NASLOV Ob 15. oktobru, 30. prazniku občine Gornja Radgona Občani in delovni ljudje radgonske občine bodo svoj 30. praznik proslavili, kot se za. tako visok jubilej tudi spodobi. Uvod v počastitev praznika občine bo občinski kros, ki bo že danes popoldne v Stogovcih. Športna tekmovanja se bodo nadaljevala tudi jutri. V petek popoldne bo občinsko pionirsko prvenstvo v streljanju z zračno puško na strelišču DTV Partizan Gornja Radgona, kolesarji pa bodo pognali kolesa ob spominskih obeležjih NOB v občini. Še posebej slovesno pa bo v Apačah, kjer bo predan namenu obnovljeni otroški vrtec, v katerem je že v Slovesno in pestro varstvu 60 otrok iz tega predela občine. U soboto, 15. oktobra, na dan občinškega praznika, bo že zjutraj koncert pri spomeniku revolucije v občinskem središču. Istočasno pa se bosta pričeti tudi dve občinski športni prireditvi: turnir v malem nogometu na Policah in teniško prvenstvo posameznikov ter dvojic na radgonskem športno rekreacijskem centru. Uro zatem, ob 9.00 bo slavnostna seja skupščine občine in organov družbenopolitičnih organizacij. Na njej bodo zaslužnim podelili družbena priznanja, inovatorjem pa diplome, sledil pa bo kulturni program. 15. oktobra se bodo še pomerili strelci v članski konkurenci, domači likovniki pa razstavili izbrana dela v zadružni dvorani: l/ nedeljo se bodo za poka/ občinske skupščine preizkusili šahisti, v Apačah pa se bodo srečali zadružniki. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev sušilnice v Črncih in slovesen zaključek letošnjih uspešnih agrarnih operacij v Apaški dolini. Leto XXXV. Št. 40 Murska Sobota 13-oktober 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Za Narodnostna vprašanja '’’"'odnosu ^s,°ja in napredka r ? Wavo nom°i d°končno rešiti 1° PolrJuiPiZ obiinskimi statuti: * narod* ^“"'a ko~ °bnejne a tifestaraVam na dve de~ k Evrope * Jl manjšin v osr-s“Ja te knVn° najblizie Je ba ^'misijo 2°?"s,je z narodno-nnk„ narodnosr^i ' SkuPne seje Hori^ga trnd^ imaj0 ze Hk?J0 Usakokrn^10^ pa vendar ^er^ra, *da Zn°Va yložili ve~ v Z^dn0 ne bi zasedali obr^batheiy^ n^vo IZ so Predložili de‘eL°stnih skunf^* pog°jev ‘ se nanLP,n ,n Pomurski Kujajo. MenZ VS0 zavzetostjo ^na^O’ da je potreb-Kve b°do temp‘inSk,° osmisliti, °t,li z večih vk 4? frodicion"/0^'- sosednjih ^ed dve n° 'n ima vod' koord- ma Zasedanjima. »t^e^ deja™0Sti naj bi h^1 fitter je '0^ v burski v ? sreianje no-koLEoboti-Člani na- dasm'".se že dL S0. Podlog loplfaie pnD gorili, da bo- in h' TW , ' ‘ v Moravskih ^0^ b‘ema je že določe-^aih^'rt'h skun°SVet,il' Pravice H n pilili n'n do udeležbe v ^uite'praviit ko,"??™ referata ^'io ? Za Politih1 Slovenci in socio- udelef v Ljubljani. SL skuPide Vencev narod-m" madžarske na “Uje S rep/jL^i’ Ualijan-he >Z u’enskeb„k’ slovenske iz Ske ?adžarf?emške in hrva-Sduje-4vstriie' i Slovenske in ^ni^0. Udelerh ,e dezele na-l V^ken° 'Ud‘ Pred- fe aj0 srežL ^oosti- Ka-Ss'n k P°Stevama posebno te-kimanje Uvllp Se zborovalci ašan, - JenJsko potnem- Sindikati za delavca Delovna skupina republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil Jože Sintič, član predsedstva te organizacije, je obiskala občino Ljutomer z namenom, da bi ugotovila, kakšen je trenutni politični položaj v tej občini in kako občinski svet in osnovne organizacije delujejo pri reševanju najbolj perečih problemov. Po obiskih štirih organizacij združenega dela: TOZD Simentalka in Marles ter DO Mlekopromet in Križevske opekarne so na skupni seji s predsedstvom OS ZSS Ljutomer ugotovili, da delavci počasi izgubljajo zaupanje v sindikat kot njihovo osnovno organizacijo, ki naj bi jih ščitila in jim zagotavljala uresničevanje njihovih osnovnih pravic. Počasi izgubljajo tudi zaupanje v delegatski sistem, saj imajo občutek, da so nemočni, da iz svoje de legatske baze ne morejo in v zadnjem času tudi nočejo več uveljavljati svojih želja, zahtev itd. Naj- očitneje je bilo to v dveh temeljnih organizacijah Simentalki in Tovarni pohištva, kjer se otepajo z nizkimi osebnimi dohodki, izgubami itd. Ugotovili so, da bi sindikat moral narediti več ravno na področju borbe za osnovne delavčeve pravice in za izvajanje takšne politike, da bo delavcu zagotovljena njegova osnovna socialna varnost, pri tem pa ni to naloga samo sindikatov, temveč tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij, kot so ZK in SZDL. Seveda pa je potrebno pri tem strogo ločiti, kaj lahko naredijo sindikati, kaj zveza komunistov in kaj socialistična zveza in ločiti tudi od nalog, ki so zgolj domena ekonomije in gospodarstva. Obisk delovne skupine je pravzaprav prinesel nekatera nova spoznanja, ki pa bodo dobra izhodiščna točka za delo občinskega 'sveta ter osnovnih organizacij zveze sindikatov v občini Ljutomer. D. L. V sklepni razpravi 19. srečanja pisateljev alpskih dežel, ki je od 6. do 9. oktobra potekalo v Radencih, se je k besedi priglasil tudi Rudi Čačinovič, predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini SR Slovenije, opozoril na največjo pridobitev Pomurja — sožitje med narodi in narodnostmi — in pozval literate naj to upodobijo v svojih delih. Na sliki sta še predsednik srečanja France Filipič in dr. Jaro Dolar, ki je imel uvodni referat na temo: Motiv dela v literaturi. Več o srečanju na 5. strani Kulturnih obzorij. Foto: D. Loparnik TEŽAVE S PROSOM? Proso kot dopolnilni posevek je dobilo letos na kmečkih površinah v Pomurju pomembno mesto. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je bila letina dobra, pojavile pa so se nekatere težave pri odkupu pridelka. V Kmetijski zadrugi Panonka, ki je s kmeti sklenila pogodbe o pridelovanju prosa, so nam povedali, da s prodajo pogodbenih količin ne bi smelo biti večjih težav, če je seveda pridelek ustrezne kvalitete. V Inte-sov®m. tozdu Mlinopek v Murski Soboti so do konca prejšnjega meseca odkupili 300 ton prosa po ceni 240 dinarjev za kilogram, 40 ton pa so ga prevzeli tudi na Hodošu. Dogovarjajo se še z nekaterimi novimi kupci, proso pa so v Intesu prevzemali tudi v ponedeljek in včeraj. Žal pa je veliko nekvalitetnega pridelka, ki ga kupci zavračajo, zato so se dogovorili z mešalnico, da bo ta pridelek prevzemala za mešanje med krmila. Mešalnice bodo proso odkupovale po 14 dinarjev kilogram, pridelovalci pa naj razmislijo in ga raje porabijo za živinsko krmo doma. L. Kovač Z 8. seje CK ZKS PLENUM — kongres v malem ,,Zavedati se moramo, da smo z napori za stabilizacijo kot čoln na odprtem in razburkanem morju, kjer je treba dobro krmariti in veslati, ne pa se motoviliti v njem ali se celo nerodno obešati nanj”. (Franc Šetinc v razpravi na 8. seji CK ZKS) Nad 40 razpravljalcev, najmanj toliko pobud, predlogov in pripomb na predlog načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Sloveniji, kar nekaj verzij (kasneje poenotenih.) usmeritev in nalog slovenskih komunistov na tem področju —, taka bi bila okvirna bilanca dvodnevne, 8. seje Centralnega komiteia Zveze komunistov Slovenije zadnji petek in soboto (7. in 8. oktobra) v prostorih republiške skupščine v Ljubljani. Diagnoza zdajšnjega stanja in razmer je: zahtevne, zapletene, a nikakor ne brezizhodne, obsežno in poglobljeno pa sta jih v uvodni besedi razgrnila predsednik slovenskih komunistov Andrej Marinc in predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič. Proti neuspešnemu poslovanju in gospodarjenju, pa tudi proti vsakršnemu drugačnemu neodgovornemu javnemu delovanju, moramo nastopati tako, da z močnim prepihom v okoljih, kjer se to dogaja, sposobnejšim posameznikom in skupinam omogočimo, da na podlagi predloženih programov in minulega uspešnega dela pridobijo zaupanje kolektivov in delovnih ljudi. Odločilni naj bodo znanje, sposobnost in opredeljenost za sistem socialističnega samoupravljanja, je bilo podčrtano. Ce pravimo za zakon o združenem delu, da je to mala delavska ustava in za dokumente Kraigherjeve komisije,- da so platforma prihodnjega gospodarskega razvoja naše ožje in širše družbenopolitične skupnosti, lahko za dvodnevni plenum slovenskih komunistov mirne duše zapišemo, da je bil to kongres v malem. Osma seja mora biti prelomnica, strniti in poenotiti mora naše vrste, zožiti je treba prvo frontno linijo nalog in šele nato iti v širino, napočil je čas preloma z liberalizmom in vsemi drugimi — izmi — tak je bil besednjak, ki so ga rabili udeleženci. ,,Uresničevanje programa bo po-potekalo s krči, ob nasprotovanjih, polno bo protislovij, kot sta jih polna življenje in vsak razvojni proces, zlasti ko se staro upira uveljavljanju novega. Se toliko bolj, če gre za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, ravnanja in obnašanja, za odpravo prisvojenih pravic in okoriščanja z ustalitvenih- in razvojnih gospodarskih prizadevanj v Sloveniji smo slišali, da je glagol zavzemati se sicer velikokrat rabljen, a še premalo zavezujoč. Avtorjem stabilizacijskega programa dajemo vso podporo in polno zaupnico, vendar naj si ga prebere tudi administracija, so terjaj na plenumu. Priti mora do hkratne reforme — tako v .stvarnosti kot v naših glavah. Smo zoper hipne, tkim. „šok” posege in ukrepe, smo pa za postopno, selektivno in diferencirano uveljavljanje zapisanega v predlogu načrta. Nikakor ni mogoče, hkrati trkati na vest družbe in vrata administracije, še manj pri-’ celoten dohodkovni hlebec. Saj — je v razpravi dejala Dragica Zadravec, članica CK ZKS iz Pomurja (ljutomerskega tozda Mure) — nihče nas ne more tako slabo plačati, kolikor slabo lahko delamo. Vedno znova in vsi pa so se na plenumu vračali k vprašanju odgovornosti, največ ali skoraj izključno zvezne vlade oz. zvezne administracije. Ne zahtevamo afer, ampak da se konkretno pokaže na posameznika in se ga onemogoči. Prispodoba o ribi, ki pri glavi smrdi, je zbudila celo nekaj polemičnih tonov in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan je menil, da imamo pri nas male, srednje in velike ribe, da pa ravno srednjevelike najbolj zaudarjajo. Pri odgovornosti bi po njegovem morali bolj paziti do kam, kje in kako seči glede odgovornosti, čeravno je jasno, da iz bitke za stabilizacijo nihče ne bo izšel nedotaknjen. Velik del razprave se je dotaknil nekaterih ukrepov in posegov, ki so v zadnjem obdobju dvignili največ prahu. Zlasti omenjani so bili: predlog za obdavčevanje občanov, ki so ga — tak kot je, se pravi linearen in neselektiven — odločno zavrnili, zamisel o koncentraciji deviz v državi, ki sicer nima nič skupnega z združevanjem deviz za skupne potrebe, delovni čas, ki je samo še en dokaz več, kako pri nas spolitiziramo zadeve, ki nima in s politiko nič skupnega, polog za prehod čez državno mejo, ki kljub začasnosti velja že leto dni in nenazadnje izredna zadolženost naše države na tujem kot tudi medsebojna zadolženost organizacij združenega dela. Nesnorno bo osmi plenum slovenskih komunistov kot zadnja faza dogovora za akcijo pri uveljavljanju in uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije še dolgo odmeval v javnosti in v celoti gledano še bolj mobiliziral partijsko članstvo in množice. Vendar, neposredno, praktično delo se šele začenja, od temeljnih organizacij združenega dela do občinskih, regijskih in republiških organov in organizacij. Branko Žunec Padec življenjskega standarda nas mora skrbeti. Nizki ali prenizki osebni .dohodki zelo negativno . vplivajo na produktivnost dela. Uravnilovka se pojavlja že skoraj v vseh okoljih; tudi pri razporejanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov je preveč omejitev, ki že postajajo cokla nadaljnji rasti večje storilnosti tudi v takih organizacijah, ki so doslej uspešno poslovale. Vse prepogosto slišimo od delavcev, da jih nihče ne more tako slabo plačati, kolikor slabo lahko delajo. Topa je slabo in zaradi tega postajajo pasivni do razreševanja problemov, zlasti do storilnosti in produktivnosti dela. Zaradi tega se vse več delavcev odloča za iskanje dodatnih zaslužkov bodisi v kmetijstvu bodisi v šušmarstvu. Drugi, ki tega ne morejo, s plačo komajda shajajo. (Iz razprave Danice Zadravec, članice CK ZKS iz Pomurja) rezultati dela drugih, raznih prednosti in monopolov,” je bil neposreden Andrej Marinc. Janez Zemljarič pa je ostro naglasil: ,,Boj za večji konvertibilni izvoz ni le gospodarska nuja, ampak mora biti hkrati idejni in politični ter gospodarski spopad z vsem, kar se postavlja po robu našim prizadevanjem za večjo gospodarsko neodvisnost, tehnološki napredek, večji dohodek in učinkovitejše nagrajevanje po rezultatih dela. Biti mora brezkompromisno spoprijemanje z nizko delovno storilnostjo, razdrobljenim gospodarstvom, neizrabljenimi zmogljivostmi, nesorazmernim obremenjevanjem proizvodnega dela in njegovih rezultatov z režijo in raznimi drugimi obremenitvami, delovno nezavzfjostjo in. nedisciplino, negospodarnim ravnanjem z repromateriali, energetskimi viri, zemljo in tako naprej.” Glede samega predloga načrta stajati na to, da bi gospodarski stroj tekel, kolesje bi se vrtelo, premaknili pa se ne bi nikamor. Za govorniškim odrom so tokrat prišli do besede tudi komunisti delavci-neposredni proizvajalci. Brez dlake na jeziku so priznali, kako pri vseh mogočih izsiljevalskih sporazumih, deviznih soudeležbah, zidanjih cen in podobnem nimajo takorekoč nobenega vpliva in jim gre bolj za to, kako zagotoviti delavcem delo in kruh. Sistem nagrajevanja oz. delitve po delu, kakršnega imamo, v bistvu poneumlja ljudi, saj se je pri delavcih pojavila borba za delovna mesta in pravice, ki iz njih izhajajo, ne pa borba za delo in večjo produktivnost. Drugače rečeno: ni toliko pomembno, kaj delaš, ampak kje delaš. Delavci ne rabimo miloščine z nekakšnimi socialnimi dodatkL marveč—za pošteno delo pošteno plačilo in možnost, da razpolagamo in delimo -..U' ? "> •• ‘U Lil * s \ .J -V 'j' aktualno doma in po svetu UMIK JEDRSKIH KONIC NATO je sprejel predlog načrta za odstranitev določenega števila jedrskih raket kratkega dometa iz Zahodne Evrope. Končni sklep bodo sporočili konec meseca v Ottawi na sestanku natovskih obrambriih ministrov. Neuradno trdijo, da je že sprejet’ sklep, po katerem umik 2.000 jedrskih glav, to je ena tretjina sedanjega arzenala zahodne jedrske obrambe, ne bi oslabil. Isti viri navajajo, da gre za jedrsko razstrelivo, ki ga je mogoče uporabljati v topniških granatah ali letalskih bombah. V krogih NATO so opozorili, da so Američani pred tremi leti iz Zahodne Evrope že umaknili tisoč jedrskih glav brez ustreznega odziva varšavskega pakta. Novi ukrep v tej smeri neposredno povezujejo z domnevno (skorajšnjo) postavitvijo ameriških pershingov in manevrirnih raket; z deli naj bi začeli konec leta, če se v Ženevi z vzhodno stranjo ne bodo sporazumeli. Drugače povedano, gre predvsem za posodobitev jedrske POLITIČNI DINAMIT Od pretekle srede je Lach Walesa, bljanje plemenitih namenov izumitelja dr ,,Solidarnosti" se je ponovno pojavil v svetovni javnosti, in to v trenutku globoke poljske in vse bolj nevarne svetovne krize. Odločitev odbora za podelitev nagrade je Nobelova nagrada je nevaren politični dinamit, ki bo verjetno še dolgo odmeval v poljski in svetovni javnosti. Nastavljena je v žarišču dogodkov IZ DENARNICE V KLOBUK ,,Zdaj, komaj dve leti po rednem popisu prebivalstva, se nam spet obeta novo štetje. To pot to ne bo štetje prebivalstva po narodnostih ali spolu, pač pa bomo z njim ločevali revne državljane od malo bolj premožnih,” je v Gospodarskem vestniku zapisal Janez Tušek. Tako bomo edina država na svetu, kjer se delavec s svojim rednim delom ne more preživeti in mora dobivati socialno podporo. To pa je ponižujoče zanj, žalostno pa je, da ga ponižuje njegov sindikat, ki je tak predlog dal. Kolikor vemo, ■ je osnovna naloga sindikata, pa tudi jugoslovanskega, zaščita in borba za delavca in njegov položaj, da se njegovo delo pravilno ovrednoti, ne pa da ga ščiti z miloščinami, kot češ, naj ti bo, ko pa si tako malo naredil, da preživeti ne moreš. Kot zaenkrat kaže, imajo razjasnjene pojme o tem samo , slovenski sindikati, drugje po Jugoslaviji pa jim je socialna podpora, kot morda tudi nekatere druge, sama po sebi umevna. Še v Marxovih časih, ko je bil na pohodu izrazito izkoriščevalski kapitalizem, je morala mezda zadostovati za reprodukcijo delovne sile. Zdaj, sto let po Marxovi smrti, pa se v deželi, ki je sprejela njegovo teorijo, dogaja, da to ne zadošča več. Nekdo oborožitve, ne pa za njeno zmanjšanje. Zahodni strategi menijo, da bi s tem ukrepom dobili pomembno politično prednost. Najprej zaradi tega, ker bi NATO na ta način pokazala pripravljenost za ohranitev enake ravni jedrske oborožitve v Evropi, pa tudi zato, ker naj bi tako zmanjšali odpor proti nameščanju novih ameriških raket na tem delu stare celine. Za 23. oktober so v vsej Zahodni Evropi napovedali nove mirovne pohode, katerih udeleženci bodo protestirali proti nadaljevanju oboroževalne tekme. Samo v Bruslju pričakujejo polmilijonsko udeležbo, kar je tudi tukajšnjo vlado prisililo k novemu ukrepu. Skupaj z obrambnim ministrstvom je namreč natisnila brošuro v nakladi 250 tisoč izvodov, v katerih skuša pojasniti nujnost namestitve 572 ameriških raket. V NATO imajo začetek nameščanja prvih pershingov v tem delu Evrope že skoraj za gotovo dejstvo. si torej reže dosti obilnejšo rezino kruha, kot si jo zasluži. Se bolj žalostno pa je, da s potem država, ta ima namreč ta nož v rokah, lasti še eno pravico več, ,,osrečevanje” človeka s karticami za približno tisočaka miloščine. Pa je Kardelj zelo jasno in odkrito povedal, da človeku sreče ne more dati ne država, ne sistem in ne politična partija, pač, pa si osebno srečo lahko izbori le sam, pri čemer pa sta partija jn družba odgovorni za ustvarjanje takih pogojev, da lahko pri tem uspe. Ne smemo tudi pozabiti na vseskozi poudarjeno načelo, da družbenoekonomski in socialni položaj posameznika izvira iz dela. Kdor je že rodil tako zamisel — zadnje čase imamo pri nas res že tekmovanje, kdo bo predlagal večjo neumnost — bi moral za omilitev denimo vsaj dodati, da je to izhod v sili in poudariti, da to ni program, ker. to ni in tudi nikakor ne more biti. Pa tudi kot izhod v sili je taka zamisel pov- ministre V močni'eksploziji podtaknjene bombe v burmanskem glavnem mestu Rangunu je izgubilo življenje 16 članov južnokorejske delegacije, med njimi štirje ministri. Bomba je eksplodirala v narodnem mavzoleju, kjer naj bi južnokorejska delegacija položila cvetje. Eksplozija je odjeknila tik pred prihodom predsednika Čun Du Hvana in njegove žene. Agencije navajajo, da so imeli v Seulu takoj po tem dogodku izredno sejo vlade in da so oborožene sile in policija v pripravljenosti. Predsednik Čun Du Hvan in preživeli člani delegacije so se takoj vrnili v domovino, posebno letalo južnokorejske letalske družbe pa je že odpeljalo tudi posmrtne ostanke žrtev in ranjence. V Rangun je pripotovala tudi posebna preiskovalna komisija južnokorejske vlade, ki bo skupaj z burmanskimi oblastmi vadila preiskavo. sem nesprejemljiva, le botru predloga bi lahko manj zamerili. Pravzaprav je položaj delavcev z nizkimi dohodki res že zelo težak. V zadnjih štirih letih so se realni osebni dohodki zmanjšali za domala tretjino, samo letos so se doslej stanjšali za deset odstotkov, pa se bodo še. Nad dva milijona jugoslovanskih delavcev prejema nižjo plačo kot deset tisočakov, več kot polovico povprečnega družinskega proračuna potrebujejo gospodinjstva za prehrano, kar pomeni, da ga ponekod za ta namen porabijo morda tudi štiri petine ali celo več. Cene prehrambenih proizvodov se bodo kljub že doslej preseženim štiridesetim odstotkom rasti letos še povečale, tudi življenjski stroški v Celoti bodo še pospeševali svojo rast. Pri tem pa je v Jugoslaviji že skoraj pol milijona ljudi, ki za svoje delo na mesec ne dobe niti sedem tisoč dinarjev. Se v Sloveniji, kjer je položaj nekoliko boljši, ima devet odstotkov zaposlenih manjšo-plačo kot deset tisočakov. In zdaj so se spomnili kartic v obliki tako imenovanih draginj-skih dodatkov, ki naj bi rešili sedmino Jugoslovanov, ki jih je najkrepkeje pritisnila inflacija. S kartico, s katero bo jugoslovan- V atentatu na južnokorejsko vladno delegacijo v burmanskem glavnem mestu Rangunu je izgubilo življenje 16 juž-nokorejskih državljanov. Preživele ranjence so že prepeljali v domovino Samoupravno logično je, da se s poglabljanjem demokracije pri upravljanju odpirajo vsa vprašanja, ki so veljala ali ponekod še veljajo za tabu teme. Toda pravilo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je dosledno načelno obravnavanje vsake teme ali problema, o katerem se potem odločajo. Toda prepogosto se dogaja, da sogovorniki najraje obidejo osnovne probleme in se pogovarjajo o podrobnostih ter tako otežujejo odločanje, včasih pa tudi zaidejo v slepo ulico. Tako se dogaja, da odločitve postanejo neustavne ali kar zavestno protiustavne, in če je takšnih odločitev vedno več, potem ostaja vedno manj načelnega v jistem, kar imenujemo sistem samoupravne družbe. Nekaj podobnega se dogaja tudi v javnih razpravah o tako imenovanem Predlogu skupnih programskih jeder v pripravljenem predlogu novega šolstva v Jugoslaviji. Stališča o teh jedrih so v Sloveniji že znana in jih ni treba ponavljati, ker so rezultat stališč vseh merodajnih forumov oziroma samoupravnih institucij. Velja pa omeniti tukajšnjo prakso poročanja o tem, ki vse bolj, seveda ne v eismo IZ BEOGRAM vseh j'avnih občilih, dobiva razsežnosti nenačelne konfrontacije grobega nacionalizma. Tako, na primer, se širijo glasovi, da pomenijo slovenska stališča razbijanje jugoslovanske enotnosti, češ da se po Sloveniji širijo glasovi, da je omenjeni predlog ,,diktat Beograda”,' ,,južnjakov” in podobnih sil iz preteklosti, čeprav je znano, da temu ni tako in da v ozadju nesporazuuma ni zgolj ogrožena nacionalnost, temveč samoupravljanje kot širši način urejanja odnosov v družbi. Kot že- v mnogih drugih primerih,nenazadnje tudi v zvezi s predlogom davkov na premoženje, se je vse skupaj skuhalo v strokovnih krogih, ki so si prilastili preširoka pooblastila za oblikovanje tistega, kar naj bo skupno in kar ostane zasebno. To je pravzaprav zavzemanje pozicij od podrobnosti k celoti, in če ne bomo dovolj previdni, nam po raznih uradih pomalem poberejo vse tisto, kar smo doslej s samoupravljanjem že pridobili. Vzrok za tako usmerjeno aktivnost na področju izobraževanja je poenotenje nekaterih stvari za vso Jugoslavijo, torej gre za teritorialni princip, ki pa že zdavnaj več ne zadošča za pojmovanje ne samo skupnosti, temveč predvsem skupnega. Tukaj je, na primer, tega nikakor ne kaže skrivati, zelo razširjeno mišljenje, da bi lahko govorili o poenotenju, če bi imeli en skupen jezik, če bi bili vsi po narodnosti samo Jugoslovani in nedaleč od tega je potem sklep, da bi bilo bolje, če bi imeli samo eno pisavo, ni važno ali cirilico ali latinico. Kam pa takšno poenotenje vodi, vemo, saj smo se ga šele pred kratkim otresli. V kontekstu s takšnim načinom obravnavanja je seveda privrženost že klasični metodi forumskega delovanja, ki se v sedanjem opredeljevanju za ali proti predlogu skupnih programskih jeder v šolstvu kaže v prepričanju, da Slovenci nimamo kaj kritizirati delo skupne medrepubliške komisije za ta vprašanja, ker imamo v republiki svojo tako komisijo. Rečeno je še, da so to strokovna vprašanja, o katerih laiki nimamo kaj odločati, pa ičetudi so to književniki, kakor se je zgodilo pri nas. To pa je že na robu negacije delegatskega sistema, ki pomeni odločanje delegatov na podlagi soglasnosti tistih, ki so jih delegirali, nikakor pa ne pravice odločanja o nečem kar množice lahko sprejmejo že pripravljeno. Gre torej za cel niz nepravilnosti v samoupravljalski praksi. Takšnemu odločanju se je treba zoperstaviti. V tem zdajšnjem primeru sporov okrog ,.pedagoških nukleusov”, kakor jih nekateri imenujejo, pa je pomembno poudariti, da nobeno jedro, naj bo pedagoško ali kakšno drugačno, ne sme sproščati rušilne energije, temveč mora prispevati h graditvi naše samoupravne družbe. Viktor Širec ski delavec lahko kupil nekaj litrov mleka ali nekaj kil kruha, pa nekaj vode,' se socialni problemi ne rešujejo, tovrstno osrečevanje pa tudi ne more biti v okvirih socialne politike. Pravzaprav je socialna politika samo del v sklopu razvojne politike. No, to pa menda ja ni razvoj. Če bo meja takega dušebrižni-štva in pogoj za draginjske dodatke deset tisočakov, bo delavec z dinarjem ali celo paro več od tega dodatka že odrezan. Splačalo se mu bo, da bo naslednji mesec naredil nekoliko manj, pa bo dobil več kot je prejšnji ga vzeli precej več, kot jim bodo zdaj milostno poklonili. Nikakor ne moremo mimo že kar grozljivega podatka, da za skupno in splošno porabo zajemamo blizu 45 odstotkov ..vsega družbenega proizvoda, ki ga ustvarja družbeni sektor, torej skoraj polovico, v razvitih državah pa ta delež pleše blizu tretjine. Razmerje v deležih je prav obrnjeno, ko vzamemo za primerjavo plače, za ta sklad namenimo pri nas precej manj kot na Zahodu. Zdaj pa bi torej radi odvzeto dajali nazaj, ko je država že samo z zviševanjem prometnih davkov precejšen delež k obubožanju Jugoslovanov sama prispevala. Če bo šlo tako naprej, bo seveda vedno večji delež siromakov, kar pa vodi v Umrl je profesor J^k°prek-velik prijatelj in P^^rne murja ter njegove revo preteklosti. Med tistim. nimi in sposobnimi mtd^ ki so jih režimi Pre^. J v prek-slavije po kazni po 'W s0. murje je bil tudi M [ boško gimnazijo je Pp 1935. Bil nam je bolj Pr J J kot strog profesor. Tako human, napreden in zelo priljubljen ? prekirui'-Soboti vse do okupa ja. Mnogim dijakom je bil vzornik, 'nnP,%xeVali v a"' 'govi spodbudi vklf^t predna gibanja ' .dajatelj^ NOB. Bil je ‘^^prekmu^J konzorcija Mladega r g sVOjiin katerem je sode lov .. ein zbo' prispevki. Na ^0^"^ vanju soboške javnost'^kolki ga je konec org^, skem domu v M- boo ^dno ral Meddruštveni ^po obrambni odbor ^^nifestaal' vedan govornik. M liaSloP namenjena PoM p0 nj mladoletnega kralja, Jjlg govern nastopii pU Ju^ demonstracije proti P c slavije k trojne^ P okupacije je prežive' sodeioval v Srbiji, kjer e njU nar°dn oosvobo dd vnoPr^OS ^ki^ in postal najprej sekre odbora OF že Liska odigral dese. vlogo. Potem J ,a Ob U,9jS delal izven Pre ie^P^^ ‘ gimnazije se.J prekmurje 1 ,eijit ponovno vrnil v Pr ravn^-vzel °dg°VM Sobob; gimnazije * 1964- opravljal s času le je po njegovem uč n Jušu Krama ju- pouke skupine na .UU gradi1 jUeJ pirane U.ubJ jodobno- d'1' gimnaziji m P .sU dob n0 it je v njegovem b strogi fikadjo ‘n P ustanove- 1^ idejno zgledna urja na M 1964 odšel iz P e ^ega p za zgodovino dem je ji Ljubljano. P^ n do bP°koji,\Vlevnj'n naše zgodovinske svojimi Pr,sPejih simP0?^1^ /oval na r ^ j pr'ja . P'lblikaC^ name U1 bivših dP^ojo prisoten Občinska k M Pr Sobota mu J v od' sfebrn0^'^ podehla frOnte- 0 se L uti Osvobo^lue j skrOnm s0 M vajen pn^’ vSeh, k' o hvalil v ''^patorje^ J945 na obJ k, gradili danes to t poli'ično Sjjdeloven^o ta f povab,jki nasekciii ^P^"1 ka‘e'ijo Xp*^ ZMsa klj^jrel^ že dalJ ^s"menj‘ kdajkoli življenja- vestnik, STRAN 2 ^SLUEKE POBUDE S solidarnostjo do doma Zamisel, da bi nekje v soboški občini postavili pomnik NOB (to-Me: spominski dom borcev in ntladine), ni nova, zato pobuda, ki je prišla iz vrst borcev — naklo-pa so ji tudi druge družbe-“opolitične organizacije — da naj N stal na Vaneči, ne preseneča. Tam, v neposredni bližini danes močno načete Kirbiševe viničarije sta v noči od 17. na 18. oktober 1944 kot žrtvi izdaje padla pod streli madžarskih fašistov narodni heroj Dane Sumenjak-Miran in Lojze Kosi-Franc, težje ranjen pa je bil Bojan Cervič-Stane. la\S?dniku je bila 29. apri-Svom "a Vsebina družbenega nju spomin in financira- obeležja NOB na Etične 0roO°-mu da'e družbenopo-na skuJw !Zac'je podporo, fa!edanJu maja Pegatov v«^en° ub tudi s strani občinske oborov sobo-J“iiija je skaPŠčine. V začetku imen,? >nska konferenca odbor" L?a .l5’£lanski grad-^ii Posphn °CJni Projekt po za-? j’ Str°kovne komisije biro. soboški projektivni ^‘kovanju in na '^.zamisli o gradnji ^oval iarntci, i® Potemtakem “hiih ljudi ; Se da 5irok krog de-* obča™v, kljub te-n°sti razširil času v jav-pesnic, govorio^ 'uč na nr^’ k' mečej° kaj ^nika v Predddeno izgradnjo > mdh fa”°m Fabjanom, S? odbora in ZvezT ?bcinske organi-Soboti borcev v ^'Pobude Sm° se rrapotili PO ^PRETEKLOST! •° k a bilo oJLS"StOr^ na$ sogovor-& d«lrno raziaganje zgo-desetlem80dka izpred skoraj e "a Vaneči, kije si-^njenem Pj3n v obrazložile j?®' Sledili družbenemu do-ai^l o doJe Pojasnilo, kako * 'prava sramota vedno °st in sniS. nJe8ovo po-h revolucionarno gibanje v Pomurju. Naš dolg do preteklosti je, da pomnik zgradimo. Po ugodnih vesteh s terena samo zato lani dali pobudo družbenopolitičnim organizacijam, ki so družbeni dogovor tudi podpisale. Gre za prvo takšno obeležje v Pomurju, v občini pa imamo kakih 40 spominskih plošč in podobnih manjših obeležij,” je pravil Sabjan. ZA KOGA „DELA” ČAS? Predsednika soboških borcev smo nato izzvali s pomislekom, ki ga je najpogosteje slišati med ljudmi, da namreč čas za gradnjo nT pravšnji. Sabjan je na to odgovoril: ,,Po vojni praktično ni bilo akcije, za katero bi bili vsi in stood- doma na Vaneči so začeli v soboški občini konec junija. Do začetka oktobra se je od načrtovanih 7 milijonov dinarjev, kolikor naj Bi gradnja stala, na posebnem računu pri SDK v Murski Soboti nabralo le 350 tisoč dinarjev, kar kaže, da se bo vse skupaj pošteno zavleklo. Podjetje za komunalne, gradbene, ob^ne in & e dejavnosti, n. sol. o., Kopališka 2, Murska Sobota TOZD Komunala, TOZD Gradbeništvo in TOZD skladno z dotočili statuta TOZD in 13. členom pra-° delovnih razmerjih delavcev v TOZD za dobo štirih XISUJE naloge 3 '*ir®ktnria TOZD Komunala dlh»kta2a JOZD Gradbeništvo orja TOZD Vrtnarstvo Pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nabod j 9°Je: " da ima visoko ali višjo izobrazbo s področja gradbeništva, ■ " ’/be tri oziroma pet let delovnih izkušenj na vo-- riLn'h delovnih mestih, IM j je moralno in politično neoporečen " da ima visoko ali višjo šolo ekonomske ali gradbene shieri, " da tr' oziroma pet let delovnih izkušenj na vo-- — delovnih mestih, ^3. a J6 moralno in politično neoporečen - rt! visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri, vL-?.3 tri oziroma pet let delovnih izkušenj na Kar. . " da ■'nib delovnih mestih, brcati n .)e moralno in politično neoporečen. v os^iai0 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju k 2. dneh po objavi na naslov: ,,Sobota , Kopa Sdidatp. ka sobota, pod oznako „razpisna komisija . Prijabonio o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi- -ADMINISTRATIVNE ZADEVE r\L. A SobotaNIH organizacij p .4 ^VCA - KURJAČA X k Mit k°r'čana ef??1'003 šola elektro ali kovinske smeri in X®.86 peči. n° delo tri mesece ter enoletne delovne 7 Mr XXeiP„, ^Jev .Jarna g . qreVorert z.P° objavi Zveza kulturnih organizacij, u Murska Sobota. na Vaneči Sistematično o skojevskem gibanju v Prekmurju O skojevskem in mladinskem gibanju v Prekmurju pred, med in po vojni je zbrano veliko najrazličnejšega gradiva, ki pa še ni sistematično urejeno, ki bi bilo verodostojno za zgodovinopisje. Potrebno bo še ogromno naporov pri zbiranju dokumentov glede začetka organiziranosti in delovanja SKOJ-a, njegovega razmaha v kasnejšem obdobju, kakor tudi tesne povezanosti z naprednim mladinskim gibanjem, da bi dejansko prišli do dokončne podobe tedanjega časa. Virov očitno ne manjka, zalo bi se kazalo poglobiti v osvetlitev te zgodovinske tematike, ki je še kako zanimiva tudi za šiiši slovenski prostor. To so med drugim ugotovili na Seji komisije za zgodovinopisje pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi člani republiškega odbora za proučevanje zgodovinopisja pri RK SZDL • in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane. Dogovorjeno je, da bodo v kar najkrajšem času skušali konkretizirati posamezne zadeve iz organiziranega delovanja SKOJ-a in mladinskega gibanja v Prekmurju v predvojnem, medvojnem in povojnem času. Iz obsežne razprave tudi nekaterih bivših članov SKOJ-a povzemamo, da je bilo za predvojno obdobje v Prekmurju, ki ga označuje nerazvitost brez večje industrije, cestnih povezav in pomanjkanje lastne prosvetne inteligence, velikega pomena ustanovitev gimnazije v Murski Soboti leta 1919. V teh dijaških krogih je namreč vznikla napredna miselnost, ki se je pozneje razširila tudi na študentsko generacijo. Oktobra 1932 je v Murski Soboti izšel Novi čas, ki je pomenil dokončen obračun s kleklovstvom. Leto pozneje je vznikla prva partijska celica v Prekmurju, katere nosilci so bili tudi pobudniki za ustanovitev skojevske organizacije v letih 1938 in 1939. Okrog sebe je povezala veliko simpatizerjev, zlasti pa napredno mladino in člane kluba prekmurskih akademikov, iz česar se je porodil list Mladi Prekmurec. Po vaseh so nenehno ustanavljali društva kmečkih fantov in deklet, ki so jih vodili komunisti, člani Pokrajinskega odbora KPS za Prekmurje. Mlado komunistično jedro, kjer je imel izredno pomembno vlogo narodni heroj Stefan Kovač-Marko, pa je ravno prek omenjenih društev znalo pritegniti vse sloje prebivalstva za akcije v okviru narodnoobrambnega gibanja. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v Prekmurju tik po osvoboditvi kar 70 skojevskih organizacij, ki so organizirale razne nabiralne akcije in volitve, v mnogih vaseh pa je bila to tudi edina politična organizacija, s pomočjo katere so uspeli pritegniti mlade za sodelovanje na delovnih akcijah. Potemtakem lahko rečemo, da je bilo mladinsko gibanje v Prekmurju dokaj razširjeno, naloga zgodovinarjev pa je, da ga vsestransko osvetli. Ob tej priložnosti so se dogovorili, da bodo vso zgodovinsko gradivo doslej zbirali v soboškem muzeju. Milan Jerše ABC Pomurka Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje M. Sobota OBJAVLJA LICITACIJO osnovnih sredstev 1. kombi IMV 1600 2. traktorski plug izklicna cena 200.000,00 din 5.000,00 din Licitacija bo v petek dne 21. 10. 1983 s pričetkom ob 9.00 uri na dvorišču ŽVZ za Pomurje M. Sobota Štefana Kovača 40. Ogled možen 21. 10. 1983 od 8.00 do 9.00 ure. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. (SPET) NOVE PREVERITVE? Ko so se pred poldrugim letom v soboški in drugih pomurskih občinah lotevali reorganizacije strokovnih služb za vse interesne skupnosti družbenih deiavnosti, seje le malokomu posvetilo, kakšna ..kalvarija” jih čaka. Po brezštevilnih sestankovanjih in preklanjih — tudi dialogih gluhih — so naposled prišli do modela, ki je samo v občini Murska Sobota predvideval zmanjšanje števila zaposlenih z 62 na 48 in temu ustrezno prilagojena dela in naloge. Izvzeli so področje zaposlovanja, kjer naj bi tkim. „šalterska” opravila izvajale občinske skupnosti za zaposlovanje, obsežnejša — vključno s pripravljanjem gradiv za skupščinska zasedanja sisov — pa skupna, regijska strokovna služba za zaposlovanje v Murski Soboti. Zdaj, bijejo plat zvona, da prihaja do podvajanj, drobljenja moči in sredstev in kar še zlasti skrbi: čedalje manj je prostora za samoupravo. Če smo bili v Pomurju menda prvi v naši republiki pri takšni reorganizaciji, je to ob dejstvu, da delegatskemu sistemu pod težo papirnatih materialov dobesedno pohaja sapa, kaj slaba tolažba. (Mimogrede: res bi radi spoznali delegata, ki bi v resnici prebral gore papirja, včasih tudi za 17 in več točk, kolikor jih je na dnevnih redih skupščinskih zasedanj sisov!) Kljub temu pa reorganizacija v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti le ni karsibodi. Da je z njo storjen korak naprej, se med drugim pozna pri delovanju posameznih odborov skupnosti, ki se še kar redno setajajo, pripravljajo stališča, sklepe, priporočila, Ce bi vsaj del te prizadevnosti,,zašel” med delegate v združenem delu in krajevnih skupnostih, bi marsikak problem, ki zadeva področja šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in varstva, lažje odvozlali. Tako pa bo treba počakati do 1. decembra, ko naj bi posebna delovna skupina, sestavljena iz članov občinskih izvršnih svetov in strokovnih služb sisov, ne le operativno, marveč predvsem študijsko razčlenila vsa opravila, s katerimi se ukvarjajo v interesnih skupnostih in pripravila predlog za kar najustreznejšo racionalizacijo. Bodo tokratne nove prevetritve le kaj zalegle? B. Žunec Na nedavni seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti so najprej razpravljali o informaciji o povezovanju v soboški občini na področjih gradbeništva, kovinske in lesne industrije. Letošnjega 10. novembra je predviden referendum o združitvi TOZD Pomurje Konstruktor, kot nosilca gradbene dejavnosti, in TOZD Gradbeništvo Sobota, dveh organizacij, ki sta že doslej tesno sodelovali pri izvajanju nizkih gradenj. To bo nedvomno prispevalo zlasti večji uspešnosti gradbeništva, boljši izkoriščenosti delovnih sredstev in združitvi gradbenega kadra. Do dokončne združitve pa bi naj prišlo že prvega januarja prihodnje leto. Ob veliki angažiranosti družbenopolitičnih organizacij, še posebej sindikata, in samoupravnih organov ne bi smeli dvomiti v uspešnost referenduma, so med drugim poudarili v razpravi. Seveda pa mora, kot so sklenili na seji predsedstva OS ZSS, izvršni odbor sindikata skupaj s samoupravnimi in poslovodnimi organi oceniti dosedanje priprave na referendum, da bi v naslednjem mesecu še lahko odpravili določene pomanjkljivosti. Pri združitvi Bliska in Panonije — referendum bo že 14. oktobra letos — pa ne gre za fizično združitev, ker bosta oba kolektiva znotraj IMP še nadalje ostali temeljni organizaciji. Kot kaže, so delavci dokaj dobro sprejeli bližnjo združitev, ki bi jim naj prinesla večjo socialno varnost, racionalizacijo stroškov, lažje pridobivanje montažnih del na trgu in podobno. Se nadalje pa so od združitve v tozdih Lesna predelava in Ledava, kjer se nameravajo povezati v enovito delovno organizacijo. Zato bi kazalo, kot so poudarili, sam postopek pospešiti prek sindikalnih skupin, da bi delavce res dobro seznanili s prednostmi združitve. Zatem je bil govor o aktivnostih organizacije in organov zveze sindikatov pri uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije. Tokrat so pretresli stabilizacijske' programe s področja družbenih dejavnosti in podprli zapisane ukrepe. Dodane so še nekatere, pripombe, o čemer bo tekla razprava tudi v strokovnih organih in delegatski bazi, da bi bili kratkoročni ukrepi čimbolj otipljivi. Pri vsem tem pa so soboški sindikati za cenejše oblike porabe, čemur morajo prispevati svoj delež tako izvajalci kot uporabniki storitev na področju družbenih dejavnosti. Milan Jerše KULTURNI CENTER MURSKA SOBOTA, TRUBARJEV DREVORED 4 Delavski svet TOZD „ŽENSKA OBLAČILA" v Tovarni oblačil in perila ..MURA", RAZPISUJE naloge in opravHa TEHNIČNEGA DIREKTORJA TOZD ..ŽENSKA OBLAČILA" Pogoj: — visoka izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj — višješolska izobrazba iste smeri in 8 let delovnih izkušenj Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti voditi službo ter biti sposobni razvijati socialistične, samoupravne in ekonomske odnose. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite do 15, XI. 1983, Kadrovsko-socialni službi v. ovojnici z oznako ,,Za razpisno komisijo". UPRAVNI ORGANI OBČINE LJUTOMER OBVEŠČAJO, DA BO javna licitacija ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV DNE 20/10-1983 OB 8. URI PO SEZNAMU, KI JE NA OGLASNI. DESKI! razpisuje prosta dela in naloge '^>4? ^OBRA 1983 KURJAČ CENTRALNE KURJAVE V KINU „PARK" V MURSKI SOBOTI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — izpit za kurjača centralne kurjave — zaželjene so delovne izkušnje do 2 let — dela in naloge se razpisujejo za določen čas, od 20. 10. 1983 do 30. 4. 1984 Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnje-. vanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kulturni center Murska Sobota, Trubarjev drevored 4. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. POMURCU OSKRBITE SE S SLADKOVODNIMI IN MORSKIMI RIBAMI, ki so zdrava beljakovinska prehrana. Ribe vam nudimo v naši prodajalni RIBA v Gornji Radgoni na Partizanski cesti (pri avtobusni postaji). Prodajalna odprta vsak dan. Priporoča se Agrokombinat Maribor — TOZD Ribe. STRAN 3 HITER IN USPEŠEN IZVOZNI KORAK MODE Ta čas 420 delavcev tozda Moda kar 92 odstotkov svoje proizvodnje ženskih jaken in plaščev namenja konvertibilnemu zahodnoevropskemu trgu. Rezultati poslovanja v prvih osmih mesecih letos pa kažejo, da bodo do konca leta še presegli letošnje izvozne načrte, ki znašajo tri petine proizvodnje. V Modi so letos planirali skupno 150 milijonov dinarjev dohodka, vendar so ga že do konca meseca avgusta realizirali v vrednosti 126 milijonov’ prodaja v ZR Nemčijo, na Nizozemsko in v Belgijo (nekaj manj še v Italijo, Francijo, Luxemburg in na Češkoslovaško) pa jim je navrgla 86 milijonov dinarjev. In kot posledica povečane produktivnosti, ta je za 3,5 odstotka višja kot lani, so se delavkam Mode (te sestavljajo štiri petine zaposlenih) povišali osebni dohodki za . 38 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po osmih mesecih znaša povprečni osebni dohodek v tej temeljni organizaciji 15.610 dinarjev. Vse to zgovorno priča, da je ta tekstilni delovni kolektiv danes po 33 letih obstoja najuspešnejši V. Paveo izvoznik radgonskega združenega dela. Pričetki pred dobrimi tremi desetletji pa so bili skromni. V starem obrtnem podjetju na radgonskem ,,grisu” je najprej 11 zaposlenih obrtno izdelovalo različna oblačila le po meri. Iz tega je kasneje nastala delovna organizacija Moda konfekcija z 80-timi zaposlenimi. Takrat so se že delno specializirali za proizvodnjo vetrovk in hlač, vendar z zastarelim načinom dela. Modi konfekciji se je pripojilo še 30 delavcev iz obrata v Tomažu pri Ormožu. Leta 1975 so se ti kot tozd priključili ljubljanskemu Tekstilu, pet let kasneje pa Tovarni perila in oblačil Mufa iz Murske Sobote. Prav združitev s tem tekstilnim gigantom je bila odločilnega pomena za razvoj radgonske temeljne organizacije, ki je takrat delala še v starih proizvodnih prostorih. Že takrat pa so pričeli proizvajati sodobnim zahtevam primerno s sodobno organizacijo dela in tehnologijo. Leto zatem so se preselili v moderno proizvodno halo v Črešnjevce in bd takrat pravzaprav zastavili vse sile za čim večji izvoz. „Prvo.leto po združitvi z Muro smo proizvajali še izključno za potrebe domačega trga, se spominja skokovitega razvoja direktor tozda Franc Brlič. ,,Po preselitvi v Črešnjevce pa smo proizvodnjo povečali za 15 tisoč izdelkov in jih petino prodali na konvertibilen tuji trg, lani od 130 tisoč že dve petini, letos pa, kot kažejo mesečni, rezultati, bo to še več kot 60 odstotkov proizvodnje, ki smo jo do konca leta začrtali v količini 160 tisoč plaščev in jaken.” Takšni proizvodni rezultati, ki prinašajo tudi ustrezen dohodkovni učinek — v Modi so prepričani, da bo iztržek ob koncu leta vsaj za 20 milijonov dinarjev večji od načrtovanega — se odražajo tudi pri nagrajevanju delavcev. V tozdu, kjer je zaposlena pretežno ženska delovna sila in je povprečna starost okoli 21 let, se izbolšuje tudi kadrovska struktura in ob strokovnjakih drži to tudi za proizvodnjo. Med proizvodnimi delavkami jih je polovica s končano poklicno šolo, ostale pa s končanim priučevalnim tečajem v delovni organizaciji. To, delovna disciplina in organizacija dela so poglavitni razlogi za nenehno večanje produktivnosti in s tem za debelejše kuverte. „Ta dvig produktivnosti za 3,5 odstotka pomeni pravzaprav veliko več od same številke. Proizvajamo skoraj izključno za tuji trg in dobro je znano, kako je tam težko doseči višjo stopnjo produktivnosti. Zato je takšen sistem nagrajevanja več kot upravičen, in če bomo zadostili vsem naročilom, bo prav gotovo osebni dohodek, v temeljni organizaciji do konca leta znašal v povprečju 16 tisoč dinarjev. Ob tem pa polnimo še sklade. V prvih osmih mesecih nam je ostalo za 16 milijonov čistega dohodka. Naša ,,prava sezona”, to je proizvodnja plaščev, pa se šele pričenja. In ker prav zimski program ustvarja 70 odstotkov realizacije, bo čistega dohodka v naši temeljni organizaciji še precej več.” Po besedah Franca Brliča bodo v Modi sklenili leto zares uspešno. Zaposlili pa bodo še 30 delavk, ki se že priučujejo. Vsak dan, ko nas prijazno ogreva sonce v skrajšuje število ogrevalnih dni. Če bi mogli« bi। pili sonce, da bi še nekaj tednov ogrevalo nas P tako zelo, da ne bi bilo treba zakuriti peči..*0 P^ lahko le želje, saj vemo, da zima zagotovo prič se tega zavedamo, polnimo drvarnice. Kako m » polnimo smo skušali izvedeti v tel anketi. Slavko Filipič (Ljutomer); Za kurjavo še letos sicer trepetam, ker še nimam vsega. Z drvmi sem oskrbljen. — Oskrbel sem se takole ,,privat", bi lahko rekel. Več težav pa mi dela premog, kajti, kljub vplačilu ga do danes še nisem prejel. Naročil sem ga direktno . v Titovih rudnikih v Velenju, a ' „.-J3nnl, ® kot smo slišali, imajo težave z jih primanjkuje. Taka nabava me pride neko8 se naročam za dve ali tri sezone skupaj. Opa pred bodo te težave pravočasno uredite, tako o ja sfmeni, da ne skrbimo za čiščenje in obnavljanje gozdov. Z letnim načrtom na- mreč določimo, kolikšna naj bo sečnja vanih ali ,dozorelih' dreves. Na na Ij**1«^ obsega okrog 600 hektarjev gozdov spies 0 pose ga premoženja od Orlovščeka do je kamo okrog 200 kubikov takega lesa. Z8 imajo h*1' med občani precejšen interes. Prednost P" ki pom ki so najbolj jiotrebni, gozdni delavci m vrjjn." gajo pri čiščenju in obnavljanju gozdnih P° ANDREJ FIŠINGER, Partizanska 20a, G. Radgona: O kurjavi smo se na potrošniškem svetu že pogovarjali in znano je, da ne bo dovolj trdih goriv. Sicer pa imamo pri nas v bloku še lanskoletno zalogo, .ki bo verjetno zadostovala za letošnjo zimo. Če pa bi slučajno zmanjkalo goriva, je nadstropju Pjcurj®*0 sjpodaj tako trgovina, v prvem naa»* z8 kUO"^ borcev, tako da ne bi zmrzovali. Seve« leto v gre kar tri četrtine stanarine, ki je iz 1 h ^joyO8.^ Moti pa me žalostna resnica, da P° prc^^holj občinah sovlagajo v nove premogov to n 1 gg zmogljivosti, le radgosnaka je izjema. > ^0tjo, ks* občutijo občani, ki v večini še vedno n bodo oskrbeli s premogom. OLGA JELENOVEC, upokojenka iz Murske Sobote: ,,Kot vsa leta doslej se bomo tudi to zimo greli večinoma s premogom. Imamo ga 4 tone. Naročili smo ga že marca, aprila pa so nam ga pripeljali. Da nismo dlje časa čakali, je prevsem zasluga našega društva upoko- <5 jencev, ki nam pri oskrbi kur- dveh P jave vedno pomaga. Kurili bomo te v hoteli 80 ^o)0 sicer v kuhinji pa v dnevni sobi. "|n n10' tudi spalnico, bi bilo to za o8!'!^ En dinari?v' dr®” invalidsko pokojnino, ki znaša 6.750« jj^grje* ževo plačo, ki se giblje od 9 do 10 tiso go gretje." MARIJA RITUPER iz Murske Sobote: Že lansko leto smo y glavnem kurili s trdimi gorivi, to je z drvmi in premogom, zato nam je ostalo okrog 1100 litrov olja. Moram reči, da imamo centralno peč, prilagojeno za obe vrsti goriv, montažna hiša pa je precej toplej- ša, zlasti še v gornjem delu, v .sS*Tpfl primerjavi z zidanimi zgradbami. Si8® premia kurimo, ker je tako lepo se že oskrbeli z drvmi od najbljizjih gg b° “ pa smo ravnokar naročili in yi^^Lar si P1* dobili. Prej ga nismo naročili zato, ^g, jujemo uto, kamor bomo spravili P mala anketo VESTNIK, STRAN 4 kulturna obzorja Delo v literaturi tujstvo je, da je bil v slovstveni zgodovini našega ifaroda motiv dela, Mavca, delovnega človeka in ustvarjalca, vedno v ospredju. V družbi je skozi pisateljeva ista prodirala resnica o njegovi um i V^enost’ *n Izkoriščanju, o nizkem vrednotenju fzičnega pa tudi data* a resnica o tem, kako je življenje delovnega človeka bilo °d tega, da bi bilo vredno človeka. N«??0**1 ?a^etkov slovens-so ranja’ med Pt^imi, ki Aškerca ° ‘ ° delu od Antona mij0 w'Z socialno peš- ala ’ rN , eratura z motivom Toneta° s^kd° Vfh0V poezije Klopčič be“karJa ln Mileta Franca’ Prežihovega Čufar;?’ Krajnca, Toneta Potrča in tOna. Ingol'ča, Ivana teljev n. mnogih drugih pisa-*Hh’ ‘ S0 obravnavali v svojih vPrašanie an° in razredno festo ima v °Ysem svojstveno Cankar ?? bteraturi naš Ivan trtoderne predstavnik Pogosto ’J? Je v sv°jib delih klavca ;n izkoriščanje mere. tedanje socialne raz-dela kot najvišje ionsko. ’ -I, Povezuje ljudi v živ-^ovekove LU,PnPst,’ kot izraz 'n Pr'PravliPJVarJa'ne sposobnosti raZvom inJ nostl; da prispeva k Amr,Pr°tV!lu te skupnosti V naši sodnb mesto tudi ne ®ore hit■ni tteraturi. Ne sme in Načno as seveda zahteva h^fatike razlago ’.Pfjdemo v xe a ‘n deIavca, kot r1 ^ivimn casu socialrealizma, u^jfa znaL sistemu, katerega as,fifa preit n°St. 'e družbena ^Pupravlia vaja,nih sredstev in ^eni, da smJe' Toda t0 5e ne sab?k°vaniu° V naŠlh težniah Pri ^°uPravnJe a s°cial'stične J ayljette .druzbe dosegli . Oralnega j, ln da v tem ni več ? niene Ustv^-^a na^° bteraturo ti Se jih ne Jalce- Protislovja, m’ Uveliavi en°stavno Presk°či-socialistične iiJ^anie L; . Sele .nastaja, v?a ®oveka ?Sk ‘n delov-A9 eilja I Procesu uresničena °fa 0 rezni? ?®'avec resnično <>di^e'a in ,i,atlb. svojega lastne-rtirn'raj° Širn^Upnih interesih — ttavp^ 'iterar’ šotna' ''‘»aturH i° ‘a vPrašanJa Pr«?'n obravn Za Premalo pri-C’ A b" a;ana- Zato bi bilo na„eniie i„/Veza sindikatov b?aijah!n°st n razvijati. Ta 'klovne inven,j® tudl pog°j za h p°droč h"05'1 na vseh MB« cJ'h ter s tem za večjo družbeno produktivnost dela. Dejavniki kulture danes niso le kulturne institucije, to so tudi naše organizacije združenega dela; to je samoupravljanje v najširšem smislu; to so desettisoči sodelujočih v> faznih oblikah kulturnega življenja; to je akcija Človek-delo-kultura, ki teče dalje. To so uporabniki kulturnih dobrin in njihovi ustvarjalci. Vse to govori, da smo dosegli stopnjo razvoja, ko postaja kultura potreba življenja množic. Zato bi bili zelo kradkovidni, če bi sedaj, ko imamo težave materialne narave, razmišljali le o investicijah, tovarnah in cestah, pozabili pa na kulturo. Ali, če bi dovolili, da bi zaradi stabilizacijskih ukrepov prišlo do razdvajanja kulture in proizvodnje; do krčenja in vsebinskega siromašenja kulturnega življenja delavcev v združenem delu in krajevnih skupnostih. Kajti gotovo je, da kolikor bolj bodo delavci ne le tvorci materialnih dobrin, temveč stvarno prevladujoča družbena sila, toliko bolj se bodo sproščale njihove ustvarjalne moči, toliko bogatejša bo naša družba, toliko bolj sposobna te ustvarjalne sile vzpodbuditi in razvijati v materialni in duhovni tvornosti. Bolj, kot bo naše delo postajalo stvarno združeno delo, bolj bo v njem prisotna kultura. Bolj, ko bo naše delo združeno, toliko bolj ■ bo kultura postajala enakovredna sestavina dela. Toliko hitreje bomo odpravljali nasprotja med umskim in fizičnim delom, zato mora biti združevanje dela in sredstev ter dohodkovno povezovanje tudi kulturno dejanje in no5 va priložnost za razvoj socialistične zavesti, kulture in morale. Vidic razstavlja JANEZ VIDIC: PREMIŠLJEVANJE, 1968, olje na pleksi steklu. Tako je v imenu pokrovitelja 19. I srečanja pisateljev alpskih dežel | dejal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. O motivu dela v literaturi, ki je bil diskusijska tema letošnjega srečanja v Radencih pa so.govorili tudi drugi udeleženci. V uvodnem referatu Jaro Dolar za njim Jože Pogačnik, ki je izpostavil motiv dela skozi prizmo Cankarjevega Hlapca Jerneja in poudaril, da je Jernej ,,vzgled zvestobe človekovem bistvu in pokončne hoje skozi življenje.” V drugem delu prvega . dne srečanja je nastopila godalna skupina Obmejnega simfoničnega orkestra, ki je pod vodstvom dirigenta Mirka Preloga zaigrala Mozartov koncert za klavir in orkester, sledila pa je predstavitev devetih knjižnih novitet, rhed njimi tudi novele Mesec nad jablanami Aloisa Hergoutha v prevodu Kajetana Koviča, ki jo je izdala Pomurska založba. Delo je iz zbirke Mostovi, ki jo je domača založba v celoti predstavila v soboto, vendar o njej več v naslednji številki Kulturnih obzorij. Brigita Bavčar lUZali». da rneVa. srečania sta Soh°ln' v h lterati hočejo biti 4° ^d"^ V '»r^0 'eme u S° nadalievah Prert Da . dv dela v litera->Vtavili na V ‘Zsek svojega dela Hh?U^u> av t®rarnih nastopih v č^.^U. P0^?jskl Radgoni in ,vst’ ^er je b'i h V avstr'jski Radha i^’h in o 3 otVoritev razstave 's?10 UStva?Ve,nskih sindikatov so rta«^3 n prosli Sas- Z Kaj? Stavil; °Pom’ na katerem 4 Kovi? nem^ke prevode SJ ziobtc nTt0^u pa je tu^ kt J«ega . in koncertom Milkom pj."*11^ orkestra 1P ki TazPravi n namenjen za-\ u ^ina 1- Pfav tu se Je s^^ianii. Ueratov v njiho-^Mn-^eli . In Prizadevanjih, %0J> Eas^eljn“ vPrašanje Su. ^otovji; ' ob°roževalno pred tjv so> da ni več pet ?abi2Polnoč. ^sto, marveč je že 'K nnxrali 'mp? ravno zaradi te-J* J1 ln literati bi se moran vkijuciu v uuiuu ptw« oboroževanju. Resolucije več ne pomagajo, organizacija protestnih shodov pa predolgo traja (čeprav so takšne akcije zelo odmevne), zato so menili, da bi v tem trenutku lahko največ naredili s posebno knjigo v jezikih sodelujočih držav, v kateri bi po svoji literarni plati zahtevali mir in se uprli oboroževalni tekmi — torej bi napisdli nekakšno knjigo miru. Med razpravljavce se je vključil tudi Rudi Čačinovič in opozoril sodelujoče, da pokrajina ob Muri meji na dve državi jn republiko Hrvaško. Prav na tem območju smo naredili veliko za zbliževanje med narodi (dvojezičnost — sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo na kulturnem in športnem področju), kar je osnova za bližnjico k miru. In prav na teh izkušnjah, bi udeleženci lahko ta primer uporabili v, svojih bodočih delih. Literati so svoje srečanje sklenili z odločitvijo, da bo prihodnje, dvajseto srečanje v Luzernu (Švica), kjer so se le-ta tudi pričela. Dušan Loparnik sojno ni tuje. razstave kinematografi knjige V razstavnem salonu hotela Radin je že od preteklega petka na ogled zanimiva razstava del akademskega slikarja Janeza Vidica. Tega petka pa so v galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru tudi odprli razstavo del tega priznanega umetnika, ki je posvečena njegovemu prijatelju — pokojnemu profesorju Jožetu Košarju, kateri je izšel iz Prlekije. Kar pregledna se zdi Vidičeva slikarska bera: olja, slike na steklo, batiki, pasteli, akvareli in druge tehnike, vsaka od slik obenem spričevalo o spretni, tudi izredno potrpežljivi roki in slikarski urejenosti. Težko bi našli koga, ki ga Vidičeva slikarija ne bi pritegnila že po zunanjem lesku. A ne gre samo za lesk in tudi ne za bežen dialog med podobami in gledalcem. Zvečine so slike takšne narave, da nam ostajajo v trajnem spominu in, da se ob njih, kot pravimo, v nas nekaj zgane. Največkrat je to delček minulosti, svet, ki je odmrl ali pravkar odmira, spomin na otroštvo, minula sreča, morda tudi žalost. Vse to pa gledamo s slikarjem skozi prizmo nekakšne strpnosti in zdajšnjih spoznanj.. Morda bi lahko rekli: npstalgičnost, ki pa noče biti solzava, ali pa blagozvočen star napev, ki nam s spominom na včeraj bogati današnji in jutrišnji. Tako je na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave zapisal Sergej Vrišer. PESNIKOVA INTIMA ZANNA to je neki notranji svet, svet, ki ga imamo vsi. To so tiste prabitne moči in sile, ki se jih včasih ne zavedamo, a se jih bojimo. Tako je naslov svoje prve samostojne zbirke ,,dešifriral” literat Milan Vincetič. Izvira iz Stanjevec na Goriškem, po poklicu je slavist in z novim šolskim letom je pričel poučevati na kmetijski šoli v Rakičanu. Po naravi plah, sicer pa prijeten sogovornik raje sam kaj napiše in tako smo ga kot nezadovoljnega udeleženca Mlade Struge zasledili v Književnih listih Dela, kjer ugotavlja, da je manifestacija zaradi manifestacije, brez od- kulturni koledar SOBOTA, 15. OKTOBRA GORNJA RADGONA - V počastitev občinskega praznika bo ob S. uri pred spomenikom revolucije koncert pihalnega orkestra Gornja Radgona. Ob 10.30 bo otvoritev združene razstave likovnikov gor-njeradgonske občine. LENDAVA - V dvorani Nafte bo ob 19.30 uprizoritev Bre-šanovega Hamleta v Spodnjem Grabonošu — aktualne in duhovite predstave s katero gostuje Slovensko narodno gledališče iz Maribora. PONEDELJEK, 17. OKTOBRA MURSKA SOBOTA - V počastitev občinskega praznika bo ob 18. uri v galeriji Kulturnega centra otvoritev mednarodne likovne razstave Panonnia. Otvoril jo bo predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini SR Slovenije. Ob tej priliki bo nastopila tudi pianistka Zdenka Novak. zivnosti, kakršna je bila letošnja Struga, odveč. Zanna ni njegova prva zbirka, saj nam je znan iz pesniške trojke Franc Lainščak-Feri, Valerija Perger in Milan Vincetič/ ki ji je domača založba izdala zbirko Kot slutnja radovedno. Tudi pesniško zbirko Zanna je izdala Pomorska založba, nastajala pa je v Ljubljani, ,,Rokopis je star približno dve leti, zdaj pa počasi glodam tretjo zbirko,” je dejal pesnik in za predstavitev izbral pesem CREDO vrniti v globino, od koder potem znova nastopa svojo sizifovsko pot. Tako je za popotnico zbirki med drugim zapisal Kajetan Kovič. Pridajmo še, da je po Zanni vredno poseči vsem, ki jim nežno in pro- bb Jaz sem mravljišče drobnih smeti tihožitje iz snega dež, ki se neha v šipi iz sveta Jaz sem naključje žarnega obreda golota in prezir igrača, ki pokuka dečku v počasni mir Zbirka Zanna je razdeljena v sedem ciklov, ki v kontrapunktično zgrajenem loku uprizarjajo podbo mladega in credo mladega pesnika. To je izrazito tenka in krhka lirika, prevzeta od želje po svetu, ki pa se tej želji izmika ali se ji odziva celo sovražno, tuje in nevarno. Stopanje v svet se tukaj dogaja kot fienehno valovanje: sleherni val, naj se vzpne še tako visoko, se slednjič mora pokoriti težnosti in se ZBOR BO GOSTOVAL V okviru večletne izmenjave med budjmpeštanskim pevskim zborom tovarne ladij in žerjavov ter sindikalnim mešanim pevskim zborom Stefan Kovač iz Murske Sobote, ki ga vodi zborovodja Tomaž Kuhar, bodo naši pevci konec tega ledna gostovali na sosednjem Madžarskem. Zapeli bodo na srečanju zborov v Budimpešti, kjer bo nastopil tudi pevski zbor iz Vzhodne Nemčije, na povratku domov pa se bodo zaustavili v znanem turističnem kraju Balaton-ffiredu. Bb Ni sredstev za premik Razprava o delovanju delegatske skupščine kulturne skupnosti Slo- ' vcnije s poudarkom na povezavi z občinskimi je bila v ospredju zadnje seje Svetaza kulturo pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti, na kateri so prisotni člani obravnavali tudi program stabilizacijskih ukrepov na področju kulturne dejavnosti s predvidenimi materialnimi možnostmi. Ob slednjem je bil podan predlog, da se naj program konkretizira v obliki kratkoročnih ukrepov, ki se nanašajo na valorizacijo osebnih dohodkov kulturnih delavcev ter spremembi višine finančnih sredstev za že dogovorjene akcije in sicer: ureditev in opremo odrov, izobraževanje kadrov, sofinanciranje in nakup knjig ter izobraževanje delegatov. Nič kaj pa ni k povedanemu sodil zahtevek po dodelitvi sredstev četrtletniku za književnost ih kulturo PREMIK, ki so ga v pismeni obliki predložili entuziasti med literati, odgovor pa bodo dobili po dopustu na skupnem regijskem srečanju o omenjeni reviji, bb dodobra izmučila v Učni uri - < Nataša Matjašec in Emil Erjavec sta se_____ Eugena Ionesca na soboškem odru. Tako vizuelno, kot govorno, jima je (v režiji Milivoja Roša) na otvoritveni predstavi Gledališča MI v tej sezoni, uspelo navdušiti večino obiskovalcev v grajski dvorani, med katerimi so prevladovali predvsem njuni vrstniki, bb LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled spominska razstava del Lajčija Pandurja, ki so jo odprli v okviru prireditev 11. plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, ob 10. letnici smrti znanega pomurskega umetnika. LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka so razstavljena dela Janeza Vidica, ki jih je posvetil pokojnemu profesorju Jožetu Kosarju. RADENCI — V razstavnem salonu in avli hotela Radin razstavlja svoja dela likovni umetnik Janez Vidic. Uspel literarni večer v Mariboru V mariborskem klubu mladih so prejšnji ponedeljek na večeru prekmurske poezije predstavljali svoja dela trije ustvarjalci iz Murske Sobote — Milan Skledar, Drago Kuhar in Jože Rituper — Dodo. Seveda literarnega ustvarjanja v Prekmurju ne moremo gledati skozi prizmo določenih posameznikov, kajti zaradi delovnih obveznosti nista predstavljala svojih del recimo tudi znana mlajša literata Feri Lainšček in Milan Vincetič. Za literarni večer, na katerem je v sproščenem vzdušju prisluhnilo zgoraj omenjenim interpretom okrog sedemdeset mladih, pa je bilo značilno, da sta se prepletali dve interpretacijski ravni, pesmi oziroma literarna dela Skledarja in Kuharja v slovenskem knjižnem jeziku in Rituperja v prekmurskem dialektu. Po (enourni) predstavitvi1 literarnih del prekmurskih avtorjev se je razvil kritično-ustvarjalen razgovor o vrednotenju umetnost), pomenu literature in izdajanju literarnih del. Skratka, literarni večer in pristna srečanja mladih kakršna bi v veliki meri razblinila kulturniško mrtvilo in popestrila ponudbo tudi v naši pomurski legiji. —r anar— V Pomurju bo od 15. do vključno 22. oktobra Teden domačega filma. V tem času bodo v vseh štirih občinskih središčih predvajali naslednje filme: Balkan expres, Halo taxi, Dih, Mah na asfaltu, Cifra mož, Nekaj vmesnega, Moj očka za določen čas in Še tokrat. Balkan expres bodo 15. oktobra vrteli v Gornji Radgoni v počastitev občinskega praznika, prav tako pa v Murski Soboti U. oktobra, 19. tega meseca bo na sporedu v kinu Ljutomer, 22. oktobra pa bo ta v Pulju letos nagrajeni film sklenil Teden domačega filma v Ljutomeru. Podobno se bodo zvrstili tudi ostali izbrani filmi, med katerimi je mladim namenjen Mah na asfaltu in bodo zato dopoldanske projekcije za učence, medtem ko bodo ostale predstave v časovnih okvirih predvajanja filmov v posameznih kinematografih. USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Richard Friedenthal LUTHER — NJEGOVO ŽIVLJENJE IN NJEGOV ČAS (Pomurska založba), Robert Sabatier ŠVEDSKE VŽIGALICE (Mladinska knjiga) in VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE (Mladinska knjiga). STRAN 5 ^<2^OKTOBRA 1983 .Knjiga miru RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE NOVE RADGONSKE PRIDOBITVE Kljub temu da gospodarske težave močno vplivajo na naložbeno politiko, se družbeni standard v radgonski občini vendarle počasi, toda vztrajno izboljšuje. V zadnjem letu dni so v občinskem središču in okolici zrasla številne gradbišča, na katerih so dela ponekod že končana, drugod so tik pred sklenitvijo, na možnost uporabe nekaterih (stanovanjskih objektov) pa bo potrebno počakati do prihodnjega leta. In tako se zbrana sredstva združenega dela vse bolj izražajo v konkretnem zadovoljevanju potreb, izpolnjujejo pa tudi sprejete haloge iz občinskega referendumskega programa. Staro v novam — -to je osnovna značilnost posrečene arhitektonske rešitve prizidka k apaškemu vrtcu. 60 otrok iz celotne Apaške doline je v njem že našlo zatočišče, čeprav ga bodo slovesno predali namenu šele ob letošnjem 30. jubilejnem občinskem prazniku. Pridobitev, vredna okoli 10 milijonov dinarjev, bo za precej časa razrešila problem otroškega varstva v tem koncu občine. Radgonski vrtec bo odpri vrata spomladi: 130 rna občinskega središča in okolice bo ta 4-oddelčni vrtec sPre)ejp0St 35 njo spomlad. Tudi za tega so sredstva — predračunska milijonov dinarjev — zagotovili delovni ljudje in občani izi 1 srednjeročnega referendumskega programa. Pod streho JO svoje mesto tudi razvojno moteni otroci, ki trenutno vedrijo in neprimernih prostorih. Fife vseljivJ® Trgovina v Spodnji Ščavnici: Krajani te krajevne skupnosti so dolgo čakali nanjo. Slednjič je tu in namenu bo predana najpozneje do praznika republike. Mercator Sloga je vanjo vložil 15 milijonov dinarjev, na 258 kvadratnih metrih pa bosta poleg trgovine v ličnem Marlesovem objektu našla prostor še bife in skladišče. Sušilnica v Črncih: Povečan odkup pšenice zahteva tudi ustrezne sušilne zmogljivosti. KZ Gornja Radgona je nova sušilnica veljala 38 milijonov dinarjev. V obeh komorah pa bo moč v eni uri posušiti 16 ton zrnja. Letos bo šlo ,,skozi" 6 tisoč ton — 500 ton pšenice so že posušili, bodo pa še 3.500 ton koruze, zraven pa še manjšo količino soje. Sušili bodo znjje kmetov kooperantov in kmetijskega kombinata. 48 novih stanovanj: Tale 25-stanovanjski stolpič b Delrio junija prihodnjega leta. Drugi, prav tako na Tratah, Pa ^ora|i na takrat, vsaj prvih 9 stanovanj’. Za ostalih 14 pa bodo zagOtovid občinski samoupravni interesni stanovanjski skupnosti s .fonna bo sredstva. Vsekakor pa bo stolpič narejen do tretje faz®' ' pod streho. Vlad® ^aV GORNJA RADGONA gradbeništvo, opekarstvo, komunala, n. sol. o.. ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU RADGONSKE OBČINE! V TOVARNI PQLNIENE OPREME UTESNJENI Nov obrat in naslonitev na pomurske OZD OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM GORNJE RADGONE ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ,,Čeprav bo marsikdo mnenja, da bi lahko v tako kratkem času — v TPO smo obeležili šele tretjo obletnico obstoja — od vsega začetka načrtovali proizvodnemu programu ustrezne delovne prostore, mislim, da ni tako. Obstoječi so bili namenjeni le izključna za izdelavo pralnih strojev za pranje steklenic. Ti pa so le del polnilne linije, verige, ki jo sestavlja sedem do deset členov. V kratkem obdobju smo osvojili proizvodnjo vseh, razen stroja za etiketiranje, kateri pa v liniji pomeni majhen materialni znesek”. Takole argumentira direktor najmlajše, a že izjemno uspešne temeljne organizacije Radenske Ivo Lukič že pripravljene idejne načrte in dokumentacijo za postavitev novega proizvodnega obrata TPO, nižjega standarda, v katerem bi za naraščajočo povpraševanje po polnilnih linijah lahko zadovoljevali te potrebe. Ta obrat za strojno in ročno obdelavo proizvodnih elementov in sklopov bi naj bil pripravljen za proizvodnjo do konca junija prihodnjega leta. Sicer pa 275 delavcev nebo moglo realizirati- plana proizvodnje za prihodnje leto. Ta je zaradi številnih naročil, posebej Še za tuje kupce (ponovno kompletna linija za Kitajsko in posamezni stroji za ZR Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Francijo, Sudan . , .),. kar za 60 odstotkov večji od letošnjega. Medtem ko bodo do konca leta ustvarili petsto milijonov celotnega prihodka, iih načrtujejo v letu 1984 Razširjena proizvodnja potrebuje nov obrat. 850 milijonov in odetega čez 300 s proizvodnjo za tujino. In če upoštevamo, da bodo od celotnega planiranega zneska 200 miliionov prinesle storitve«(Servisi, montaže, vzdrževanja, proizvodnja rezervnih delov), bo na tuje prodana kar polovica proizvodnje. Od kod takšen zasuk? „Naša izvozna orientacija”, razlaga Ivo Lukič, ,,je seveda rezultat povečanega povpraševanja tujcev na eni strani, na drugi pa tudi položaja na domačem trgu. Potencialni domači kupci naših polnilnih linij in posameznih strojev so se ušteli že lani, ko so jih presenetili rigorozni ukrepi na investicijskem področju, in tako je tedenska ' Za uspešno nastopanje na tujih trgih in spremljanje najnovejših dosežkov ter izmenjavo izkušenj s sorodnimi tujimi proizvajalci so v Tovarni polnilne opreme 'vzpostavili že tudi prve komercialno-tehnične ^operacije. Takšno sodelovanje je bilo doslej že z ZR Nemčijo, pravkar pa so ga sklenili še z vzhodnonemškimi proizvajalci. Tovarna polnilne opreme bo kompletirala njihove linije za domači in zahodni trg, druga stran pa Radenskim linije za potrebe SEV. Seveda gre predvsem za zagotovitev tržišča, zato bodo v TPO takšno obliko sodelovanja negovali še s Francozi — ti jim bodo pomagali prodreti na afriškitrg — in s Spanci za prodajo v Južno Ameriko. V TPO se zavedajo, da tako zahtevna proizvodnja poleg lastnega razvoja in spremljanje dosežkov drugih zahtevata tudi nenehno kadrovsko izpopolnjevanje in izobraževanje. Zato se v funkcionalnih oblikah izobražujejo prav vsi, delavci se kar v tehnološki obliki med delom učijo tujih Jezikov. Skratka, gre za poskus uvajanja japonskega sistema in temu se prilagaja tudi organizacija. Imajo pet strokovnih -kolegijev, ob poslovodnem še tržnega, tehničnega, kadrovskega in finančnega. Pravijo pa, da jim manjka dovolj razvita tehnološka informatika (pri eni liniji je potrebno izmenjati 40 tisoč informacij in že ena napačna pomeni precejšen zastoj), rešitev pa pričakujejo Od \nriključitve terminalne enote na sistem IBM. j i potek zmorejo (ze’i? jh obratnih vendarle pa bo ®b P°* organizacije m smotrna. v združenega. dela _oka> pomembnejša P ^otnj P0^ TPO ponujajo indus0^ • kovinskopredelovaln d oSleJ ..Zavedamose.da^ premalo i^ge (Avt^j), delovne orgamzal TehI)c na, Elrad’ Ta e Pr' kljub temu dap ’ ^10^1 «v delovanja velike. slfl0p zahtevnejših a®r,6 žcnern mariborskem ^jiučevali k Pomurja Pa.v u^bomoP^upi10 sektor. Sedaj pa J animirati za sode' konzOrdJ nastopanje v ob kakšni drugi obl« ^oja ^„0 Nadaljni načrtu 0 polnilne povezam z domač že sr« |al) lemenitvijo bodo nrvi polnilec, velikIfr11 ‘ vU nuznekaterimi^l jzagPfi^ mi Proizvajalo.^^ zaokrožili prog pr)can’’ ^oj%, možnost, naše£a d® nje za to potrga VESTNIK, RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE Ne, za tole pa ni recepta. Vendarle pa lahko zobem časa, ki neusmi-glodajo vse, včasih tudi iztrgamo delčesa. Za to je mnogo načinov, en izmed njih je prenova starih, mogočnih zgradb. In ob tem se kolesa Rodovine v mislih obračajo nazaj, oživlja se naša dediščina, življenje, ki daleč za nami, pa vendar pomemben kamen v zgodovinskem mozaiku Manjosti. Prenova starega radgonskega mestnega jedra je zato živ do- Tam, kjer so svoj čas sicer še kočijažili, danes drvijo jekleni konji-- za!o P® kaže Kerenčičeva ulica Poletju. ^enkrat NEMOTENO Na prva dva prenovljena objekta, znanilca ohranjanja starega mestnega videza, so se občani, pa Mi potniki, ki prestopajo mejo s sosednjo Avstrijo, že navadili. Poostritev in izboljšanje obmejnih storitev je le funkcionalni del ohranitve bogate arhitekture na Kerenčičevi 9 in 14. Prijazna pro-^Ija in smotrne rešitve notranjosti so vnesla v ta predel stare Radgone ob živahnejšem vsakdanu še duh bogate preteklosti. Ižanes se že bohoti v novi Preobleki tudi mogočna stavba na Korenčičevi 5. „Tu bomo pridobili v novih stanovanj,” pravi vodja strokovnih služb radgonskih sisov ’Materialnih dejavnosti Janez Sedi- >,Svoje poslovne prostore pa “Osta imela še Potrošnik in poslo-“Ma Intereurope. Vrednost pre-“ovitvenih del je čez 28 milijonov 'n osemsto tisoč dinarjev, od tega bO|^vitni del zagotavljamo mi — “tinska samoupravna interesna ,anovanjska skupnost, preostali $ Pa uporabniki, ob obeh na-t'b še skupnost pokojninskega vse bolj obraz, ki ga je imela v 18. in invalidskega zavarovanja, ki bo pridobila troje stanovanj.” ZA PRENOVO SE ODLOČILI DELAVCI Sedaj, ko Kerenčičeva ulica že kaže prijaznejše naličje, so gotovo zadovoljni tudi delavci, ki za prenovo namensko združujejo sredstva. Stanovanjska skupnost se je za lepši in urejen stari mestni videz prizadevala že v preteklem srednjeročnem obdobju in 1979 jo je podprla občinska skupščina. Tako so sklenili z radgonskim združenim delom samoupravni sporazum o združevanju 0,3 odstotka, kar znese okoli 4 in pol milijona denarjev letno. Drugi vir sredstev financiranja prenove so polovična sredstva .amortizacije iz stanovanjskega sklada. In ker je združeno delo podprlo, so program prenove vnesli tudi v temelje srednjeročnega plana razvoja občine, ki tako zagotavlja načrtno izvajanje stanovanjske prenove in objektov s krajevnimi značilnostmi. Dosedanji uspehi kažejo, da so delavci dobro naložili denar in ta PRENOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA GORNJE RADGONE program je eden redkih, ki se v občini izvaja kot je bilo dogovorjeno. Drži, da celovitega projekta za prenovo starega mestnega jedra ne premorejo, vendarle pa dela potekajo nemoteno. Sicer pa je morebiti tako še bolje, če pogledamo čez občinske plotove in vidimo, kako počasi in obotavljajoče se podobnih posegov lotevajo v razvitejših občinah, kjer imajo celovite načrte, ki pa jih venomer spreminjajo. PONUJENA ROKA UPORABNIKOM Poglavitno izhodišče, da so se na stanovanjski skupnosti odločili za polepšanje in ohranitev mestnega jedra, so bila seveda tudi nova, normativom in bivalnim pogojem primerna stanovanja. Do konca leta 1985 bi jih naj pridobili 45 (zraven mestnega jedra je tu všteta še prenova nekaterih objektov izven občinskega centra). Za še večjo vitalnost življenja ob meji pa so ponudili roko gostinskim in trgovskim organizacijam. Prvi se je odzval Kompas, ki je vložil za zaokrožitev svoje dejavnosti na radgonski meji (v prenovo) skoraj 15 milijonov dinarjev. Spodbujeni s tem pa ga posnemajo tudi ostali, ki so v tem predelu že leta prisotni. Kako zaustaviti čas Objekti, ki so že obnovljeni, pa tudi tisti, ki še pridejo na vrsto so namreč stanovanjsko-poslovni. Tudi v hiši na Kerenčičevi ulici 11, ki bo nekdanji slovesni videz dobila naslednje leto, bo poleg treh stanovanj, še prostor za Kompas in upravo javne varnosti. PRENOVA CENEJŠA OD NOVOGRADENJ V prizadevanja in dela za lepši in funkcionalnejši stari mestni predel Gornje Radgone je vključen tudi Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Kot pravi Andreja Volavšek, ki sodeluje z njihove strani pri teh delih, je zavod zadolžen predvsem za strokovno spomeniško varstvena izhodišča. Pri tem pa vedno ne gre brez zapletov. ,,Ker moramo posredovati naša izhodišča že prej, preden se posamezna stavba izprazni, ne da bi raziskali notranjost in posamezne sestavine, se marsikaj lepega in vrednega ohranitve izgubi. Zunanjost objekta je le del bogate preteklosti, notranjosti pa ponavadi nismo utegnili „sondirati”, saj so v njej stranke še stanovale. Pozneje se ne da več "ničesar spremeniti. Ponekod so že tudi sami spreminjali notranjost in zareš jo je težko ohraniti. To velja še posebej za ,,štukaturni strop” v veliki sobani na Kerenčičevi 9 v prvem nadstropju. To baročno redkost je prvotni projekt ohranjal, vendar so izvajalci zahtevali predelavo v več manjših prostorov. Povsem s skladom z našimi smernicami ni potekala tudi prenova dvoriščnih stavb. Teh so se lotili na precej grob način. Tako se je zgubila obokana notranjščina, kamniti portali ... Je pa to velika šola za naprej in prenova na št. 5 že poteka veliko bolj kakovostno. Sicer pa so to pomembna dela s ciljem, da se ohrani del naše preteklosti. Prenova pa je vedno cenejša od novogradnje.” Tole o ceni prenove pa potrjuje tudi podatek, da velja kvadratni meter prenove 26, stanovanja v rastočem stolpiču na Tratah pa 28 tisočakov. TUDI STANOVALCI SO ZA V prenovljenih stanovanjskih poslovnih objektih, ki poleg svoje funkcionalnosti, dajejo staremu mestnemu predelu ponovno čar in dih preteklosti, so največ pridobili stanovalci, ki so v teh stavbah stanovali že prej. Prav močno sta bili načeti hiši na Kerenčičevi 9 in 14, saj so imeli najprej pomisleke, kako jih bo mogoče prenoviti, celo strokovnjaki. Posamezni sestavni elementi, ki so bili že tudi starejši od 18. stoletja in vlaga, sta naredila svoje. Zato je bilo bivanje skrajno neprimerno in ni ustrezalo niti najosnovnejšim stanovanjskim in higienskim kriterijem. Stanovalci so uvideli, da vzdrževanje praktično ni več mogoče, zato so z delavci občinske samoupravne interesne skupnosti našli skupni jezik. Stanovalci so sodelovali in sprejeli ponudbe. Nekaj se jih je že, drugi se bodo še, preselili v novi stanovanjski blok na Tratah, drugi so našli novi dom na Sirno-ničevem bregu, nekaj pa jih bo tudi ostalo v poslej najlepšem delu Gornje Radgone. S pomočjo vseh, od investitorja — občinske stanovanjske skupnosti, izvajalcev, projektantov, najprej Stavbarja, sedaj pa delavcev Komunaprojekta, mariborskega zavoda za spomeniško varstvo in seveda s sredstvi združenega dela, ki dotekajo nemoteno, staro radgonsko mestno jedro nezadržno spreminja svojo podobo. Po prenovi stavbe na št. 5, pride prihodnje leto na vrsto hiša na Kerenčičevi 11. In s tem bo srednjeročni načrt prenove izčrpan. Že danes pa je jasno, da je to ,.zadetek v polno”. In ponovno smo neusmiljenim kolesom časa odtrgali pozabi bogat delček zgodovine. Vlado Paveo °’ pridobitev za stanovalce, pa tudi urejeni poslovni pro- Poslej bodo tudi takšni oboki kakovostno prenovljeni. Po svoje so se potrudili za lepši mestni videz, takoj ob vstopu v staro mestno jedro, delavci obmejne milice in cariniki. Izth loške tovarne hladilnikov Škofja loka TOZD VITRINA LJUTOMER Nova pridobitev v ljutomerski občini - TOZD VITRINA združitvi sporazum vali elemente in vrata za more ter izdelovali vse samoupravni vrste vitrin. san tudi fotrj i<4T'erska občina bo trn,°ktobra bogatej- n'žacij0°V° te™e|jn° orga- — -________________ _____________ ’•^RINA" *ene9a be'a montažne hladilnice in ko- prostorov škofjeloškega LTH-ja, kjer bodo izdelo- ■ Gre za otvo-°Vlh proizvodnih Dogovarjanja o graditvi, renoviranju in usposobitvi obstoječih prostorov so stekla že leta 1979 in 1980, ko je bil podpi- sredstev in dela med DO LTH iz Škofje Loke in obrtno zadrugo Prlekija. Delovna enota obrata lastne proizvodnje obrtne zadruge Prlekija se je aprila letos opredelila za lastno Tozd v okvirju LTH, s tem pa tudi za ločitev od obrtne zadruge Prlekija, čeprav sodelovanje z obrtno zadrugo ne bo zamrlo. V novi Tozd ,,VITRINA" je zaposlenih 40 delavcev. V okviru možnosti in gospodarske situacije pa predvidevajo z razširitvijo proizvodnje zaposliti letos ali naslednje leto še 10 do 15 novih delavcev. — V novih proizvodnih prostorih. Izdelovanje elementov in vrat za montažne hladilnice in komore. b?"’1*" Ljutomer, ki bo poslovala v sklopu Sozd a LTH * Škofje Loke. Zaposleni v ljutomerski tozd ,,VITRINA" se bodo, kolikor bo v njihovi moči, trudili, da bi se vsestransko vključili v DO LTH, da bi obstoječi proizvodni program dobro osvojili in ga razširili na kompletno ponudbo komercialnega hladilnega pohištva. — Vitrina — proizvod tozd „VITRINA‘ iz Ljutomera. STRAN 7 OKTOBRA 1983 kmetijska panorama PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TRŽNEM PRIDELOVANJU PŠENICE IN SLADKORNE PESE ’za izpolnitev’ I SPREJETIH I Dobro delo daje tudi dober dohodek I I I I I I I I I I I I I Na Zadružni zvezi Slovenije so prejšnji teden slovesno podpisali samoupravni sporazum o naročenem tržnem pridelovanju pšenice in sladkorne pese v proizvodnem letu 1983/84. Pridelovalci pšenice in sladkorne pese so se s tem sporazumom zavezali, da bodo zasejali pšenico v organi- sporazumom zavezali, da bodo zasejali pšenico v organizirani proizvodnji na 23.390 ha in tako prihodnje leto oddali 75 tisoč ton pridelka, sladkorno peso pa bodo zasejali na 5.735 hektarjih in ves pridlek oddali Tovarni sladkorja v Ormožu. Svoje obveznosti pa so s tem prevzeli tudi drugi udeleženci — podpisniki samoupravnega sporazuma. Tako bo zadružna zveza v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami pravočasno poskrbela za pripravo vseh strokovno tehničnih normativov, ki so potrebni za uspešno setev, kakor tudi za poznejše agrotehnične ukrepe pri pridelovanju pšenice. Za sladkorno peso je podobne obveznosti prevzela tovar- ' na sladkorja, medtem ko je Semenarna Ljubljana zadolžena za pravočasno oskrbo s kvalitetnim semenskim materialom, tovarni mineralnih gnojil v Rušah in Kutini morata pravočasno oskrbeti pridelovalce s potrebnimi količinami mineralnih gnojil, Pinus s sredstvi za varstvo rastlin, DO Agrotehnika — Gruda pa je skupaj z drugimi nosilci zadolžena za nabavo mehanizacije in rezervnih delov zanjo. Če bo akcija tekla usklajeno in v skladu s sprejetimi obveznostmi, potem ni bojazni, da zastavljenih planskih ciljev ne bi uresničili. S podpisom samoupravnega sporazuma so se pomurski pridelovalci zavezali, da prihodnje leto oddali 27.848 ton tržnih viškov. Največje obveze je med pomurskimi pridelovalci pšenice prevzelo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki bo pšenico zasejalo na 1.199 hektarjih, semenski pšenici pa bo namenilo še dodatnih 280 hektarjev. V Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona bodo merkantilni pšenici ■ namenili 380 hektarjev in B semenski 120 hektarjev, v Kmetijski zadrugi Ljutomer — Križevci bodo pšenico zasejali na 210 hektarjih, v _ DO Ljutomerčan bodo poleg B 130 hektarjev merkantiine pšenice zasejali še 70 hek- ■ tarjev semenske, VG Kapela bo pšenico pridelovala na 50 hektarjih, 40 hektarjev B semenske pšenice in rži pa | bodo zasejali tudi v Kmetijski zadrugi Panonka. Z s realizacijo teh planov naj bi družbeni sektor ob žetvi oddal 12.615 ton pšenice, od 08 tega 1.785 ton semenske. Še večje obveznosti pa so prevzeli pomurski kmetje, ki naj bi. tržne viške pšenice ■ pridelovali na 6.200 hektarjih in prihodnje leto oddali 15.233 ton pridelka. Največji B delež odpade na Kmetijsko B zadrugo Panonka, kjer bodo kmetje pogodbeno zasejali s M pšenico 3.500 hektarjev, v B Kmetijski zadrugi Lendava B bodo tej kulturi namenili 1.200 hektarjev, v KZ Lju-tomer-Križevci 640 hektarjev, v KZ Gornja Radgona 490 B hektarjev, v TOK Koope- B racija Ljutomer 260 hek- ■ tarjev in v VG Kapela 110 hektarjev. Plan setve sladkorne pese B določa, da bomo spomladi v g Sloveniji zasejali s to kulturo 5.735 hektarjev in ves pride- _ lek oddali tovarni sladkorja. V ’ Pomurju bomo peso pridelovali na 3.197 hektarjih ® in z njih pobrali nekaj več > kot 134 tisoč ton pridelka, od ■ tega s 1.704 hektarjev v B zas’ebnem in s 1.393 hektar- g Če smo še pred leti čestokrat ugotavljali, da mladi odhajajo s kmetij, doma pa ostajajo le starejši, ki več ali manj životarijo, se je v zadnjem času situacija izboljšala. Kmetijstvo, ki smo ga vsa leta po vojni zanemarjali, je postalo ena od prioritetnih gospodarskih panog, ki ji posebno v Zadnjih letih posvečamo vse več družbene pozornosti. Tako je tudi življenje na kmetiji postalo privlačnejše, saj je večino težkih ročnih opravil zamenjala sodobna kmetijska mehanizacija, tam, kjer znajo umno gospodariti, pa tudi dohodek ne izostaja. Boris Vlaj iz Vadarec je eden izmed tistih, v zadnjem času vse številnejših, mladih kmetov, ki po končani osnovni šoli ni silil s kmetije. Že od malih nog je bil navajen na delo na zemlji, vzljubil jo je in tako odločitev, da ostane doma, ni bila težka. Pri Vlajevih so že od nekdaj imeli trdno kmetijo in precej zemlje, največ dohodka pa jim je prinašala živinoreja. Že prej so imeli v hlevu okrog 25 glav živine, od tega šest krav molznic, ker pa so spoznali, da je perspektiva v specializaciji, so se odločili za gradnjo novega hleva. Ob našem obisku je bilo v hlevu 75 pitancev, 50 pitancev pa so letos že prodali. Vlajevi so se odločili za pogodbeno pitanje za izvoz, saj pravijo, da je ta cena stimulativnejša. Res je sicer, da je to pitanje nekoliko dražje in zahtevnejše, vendar je tudi finančni rezultat ugodnejši. To živino, za katero je določena posebna tehnologija pitanja, vzredijo v enem letu, živina je tako prej primerna za oddajo in v hlevu se turnusi hitreje obračajo. Pretežni del potrebne krme pridelajo doma, dokupujejo le koncentrate in krmila, ki so za to pitanje potrebni. Letos so imeli koruzo za si-lažo zasejano na 7 in pol hektarjih, tako da je domače krme dovolj, več težav pa imajo s krmili, ki jih TURNIŠČE: cene pujskov Vaški kurir Matija Pozde-rec nam je tokrat sporočil, da so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču (v četrtek 6. okt.) 81 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so jih okrog 60, cene pa so se gibale od 7.000,00 do 8.000,00 dinarjev za par pujskov. Viljem in Boris Vlaj iz Vadarec sta z dohodkom, ki ga družina dosega na kmetiji, zadovoljna in Borisu ni žal, da je ostal doma. Sicer pa je delo na kmetiji zdaj že veliko lažje kot nekoč, kp še ni bilo potrebnih strojev. Vlajevi imajo vso potrebno mehanizacijo, saj smo na dvorišču opazili kar štiri traktorje. vozijo iz mešalnice v Črncih. Teh včasih zmanjka in če jih živina kakšen dan ne dobi, se to že pozna na prirastu. Dokupujejo pa tudi koruzo v zrnju, vendar je ta že predraga in tako postaja pitanje sprašljivo. Posebej še ob ceni telet, ki so se zdaj sicer nekoliko pocenila, vendar so še vseeno predraga. gorenje iščemo Gorenje SOZD prireja od 22. 10. d® ’ 11. 83 v Rdeči dvorani v Titovem lenju že tradicionalni hišni sejem ' na katerem bomo del razstave menili drobnemu gospodarstvu. Razstavili bomo sestavne dele, k’ danes uvažamo, za katere pa da jih že izdelujemo v Jugos^ oziroma bi jih lahko izdelovali Jugoslaviji. Vlajevi osnovne črede krav nimajo, zato morajo teleta kupovati, zastavljajo pa si vprašanje, kakšna bo čez leto dni cena pitancev, da se jim bo delo poplačalo. Pa tudi obresti za obratna sredstva v zadnjem času močno bremenijo dohodek, saj znesejo že zdaj letno več deset starih milijonov. Kljub vsem tem Vlajevi ne odnehajo. K° • ,Q obiskali, je v hlevu že spe kupce 13 pitancev, ostalih p jih je bilo v hlevu kakšne 1 sece. Z njimi so še imeli več sreče, saj teleta takt imela tako visoke cene, ® o nakupu telet zdaj z 0 v pomišljajo. Gotovo pa W prihodnje ne bo ostal Pobili, tisti, ki so delo z živin. Ljč brez tega ne morejo- 1 Jo))0ie nekoliko bolj poprijeti ^jti- težave niso nepremagljive-ste, ki so jih ob spravi« imeli z nafto, so premag so zdaj že pripravljeni z Sicer pa vJaJevinL‘ sajW0 nobeno-delo m pret«|O^ tako vso potrebno mehamzac J neJt vse opravilo 7 ženo sami. Gospodar Viljem^ mlada dva, Boris in z . Ijajo vsa dela na polju1 opravil, le v času kakšnih večjih P £ej0 denimo ob spravilu si ’ veSeli, dodatno pomoč. Kogar pa ta najde v njem zadpvojj^ čeprav je treba vcas h od jutra do noči. Je P y]ajevi memo seveda tudi P „,„>arani-pa doslej še niso bili r Ludviki Na Goričkem se uveljavlja proizvodnja kumar Na tem področju želimo čimbolj gažirati naše drobno gospodars zato vabimo vse zainteresiran — Kmetijci na prenaseljenem hribovitem Goričkem se v vse večji meri usmerjajo v intenzivno proizvodnjo, ki na majhnih površinah ob resda več vloženega dela daje znatno višji dohodek. Med slednjo velja šteti tudi proizvodnjo kumar, katere so v Pomurju oziroma na Goričkem prvič v večjem obsegu sejali pred šestimi leti. Letošnja proizvodnja je resda manjša od tiste iz leta 1978, ko so kooperanti KZ Panonke pridelali 500 ton kumar. Proizvodnjo je zavrl neuspeh v prvem letu, ko je neurje s točo skoraj povsem uničilo pridelek, pa tudi slabo organiziran odkup v letu poskusne proizvodnje. Tačas je drugače, saj je ves pridelek kmetov iz Pečarovec, 35 ton kumaric, odkupil Emonin Agroplod iz Ljutomera. Spodbudni rezultati proizvajalcev iz Pečarovec so kljub sušni letini, ki je kar za 50 odstotkov zmanjšala pridelek, vzbudili veliko zanimanje za tovrstno proizvodnjo. Ne gre namreč prezreti, da so kmetje, ki ročnega dela — največ opravil je ravno z ročnim spravilom, od katerega je v prvi vrsti odvisen dohodek. Ne gre namreč prezreti, da odkupovalec največ nudi za 3-6 cm velike kumarice, ki štejejo v L razred in veljajo 20 dinarjev. so kumare obirali sproti oziroma vsak drugi dan, na nekaj arskih, parcelah v poprečju dosegli proizvodnjo 17 ton po hektarju,' kar v denarju znese bruto dohodek, okoli 340 tisoč dinarjev po hektarju. Seveda kmetijci 'S kumarami niso zasejali tako velikih površin, ker kumare zahtevajo veliko Proizvajalke kumar iz Pečarovec pri sortiranja kumaric s sortirnim strojem Drugorazredne v velikosti 6 do 9 cm predelovalna industrija odkupuje po 14 dinarjev, dočim so proizvajalci dobili ža tretjerazredne kumarice v velikosti od 9 do 12 centimetrov le 7 dinarjev po kilogramu. Prav pri obiranju velja posebej omeniti, da je ob zapoznelem spravilu dohodek znatno slabši, saj večji kumaric predelovalna industrija pač ne odkupuje ob tem, da ena velika kumarica zavre rast številnih nastav-po sprotnem spravilu so kumare, ki so jih začeli obirati 11. septembra in so jih obirali do 21. septembra, odkupovali vsak drugi dan. Na odkupnem mestu so jih oziroma sortirali s posebnim strojem, ki razjed kumar glede na velikost odreja na tekočem traku. Ob vsem velja omeniti, da ima proizvodnja kumar v Pomurju lepe perspektive, saj jih že tačas samo slovenska predelovalna industrija Agroplod Ljutomer, Droga iz Središča ob Dravi in ETA Kamnik letno potrebujejo, velike količine. Ta čas manjkajoče količine kupijejo na jugu, ker zaradi vse dražjih prevoznih stroškov pomembno vpliva na ceno vloženih in drugače dodelanih kumar. Boris Hegeduš sodelovanju. Obiščite nas — ponuja se ložnost za razširitev vašega nega programa. vam proiz^ gorenje Proizvajamo vse pekarske izdelke, tudi slaščičarske. Sprejemamo vsa naročila za torte in ostalo pecivo. živilski kombinat intes n.sol.o. tozd pekarna mura b.o. 69250 gornja radgona, lackova 23 Ob občinskem Pra^rad^ vsem občanom S , $5, i ske občine kolek-1 ^goM’ Pekama Mura, b- _________ vestnik. STRAN 8 ROKOBORBA — SVETOVNO PRVENSTVO Podlesku žreb ni bil T naklonjen ^tovne^11' Se Je vrn'' “ R’jeva s svojim trenerjem Davidovskim iz kluba Pq3 r° . orskega prvenstva Franc Podlesek, član rokoborskega zentance murje Murske Sobote. Kot član jugoslovanske članske repre-že v prvem ?a^'°Pil v kat. do 68 kg. Žal pa pri žrebu ni imel sreče, saj seje nato pa s D °U Sr^a' z bivšim svetovnim prvakom Džeksonom iz ZDA, boril je obaVa*0m ’z Kljub temu, da se je Podlesek požrtvovalno daljnjeKa A'boia izgubil s tehničnim tušem ter tako izpadel iz naslovno ekmovanja. Sicer pa je zvezni kapetan pozval Podleska na izkušenj K'rekStV0 kot Perspektivnega tekmovalca, da si pridobi gotovih jub vsemu je Podlesek s svojim nastopom zadovoljil. “^N»mizni tenis — MRLZ------------------------------ Prva zmaga in dva poraza ’tvslovemk MRLZ so Sobočani v medkolu gostovali v Ljubljani ^'?ve točki™ derbiju nepričakovano visoko premagali Ilirijo ter dosegli tli ^gam'' . naI° se je> da je v ekipi zaigral Rak, ki je s svojimi tre-P°hyal0 za d zaslužen za visoko zmago, prav tako pa zaslužita V druB° n *8ro Močan in Šercer vsak s po dvema zmagama. Ve'' dva por *°'u pa so Sobočani gostovali v Jajcu in Vitezu ter doži-doseči’ ^er n' nast°Pd Rak, Benko pa je preslab, da bi bil spo-We zrna kakšno zmago in brez tega, da tretji igralec ne bi dosegel p Prožnosti Je tezk° doseči končno zmago. V srečanju z Jajcem ni bi-Proti Vitezu Za zmag0> saj Je Šercer dosegel dve in Močan le eno zmago. ^vedli že s so ^rnudili veliko priložnost za pomembno zmago, saj so ^fan Pa t ’! a kljub temu izgubili s 5:4, ker je Benko ostal brez zmage, Ž^očani jKr •' ni m°8el doseči vseh treh kot lani, ko so tesno zmagali. Ajeva izredJ° V nas'ednjem kolu v nedeljo doma z Željezničarom iz “Pbrti, če Pomembno srečanje v boju za obstanek, ki bi ga morali „ v ligi. SMerce ,7 ILIRIJA—SOBOTA 2:7 (Založnik—Močan 0:2, Kos'’ Zaitl-_< Zajtl—Rak 0:2, Koman—Močan 1:2, Založnik—Rak ^■"Šercer o-2)-Cer Roman—^ak Zajtl—Močan 2:0, Jane- n?k---NS'~SDBOTA 6:3 (Ciganovič—Šercer 0:2, Seki—Benko 2:0, u^^nko 7-n c ’. $ek’—Šercer 2:0, Ciganovič—Močan 1:2, Pa-‘0), -v, Seki—Močan 2:0, Panič—Šercer 1:2, Malinovič—Benko tv $andfc$®BOTA 5:4 (Rizvanovič—Šercer 0:2, Haskič—Benko vi; "Benko haskič—Šercer 1:2, Rizvanovič—Močan 1:2, C'‘®enko 2 o)’ haskič—Močan 2:0, Šehič—Šercer 2:0, Rizvano- M. U. ^Lesarstvo-__________________________________________ ^■je prvo na Madžarskem SOv,k v kolesarske sezone so tekmovalci KK Pomurja bil;a' kpitok J” .helyu na Madžarskem na kriteriju in cestni dirki za in ]"’iuspešned'rlR«ak 168 ^0V’ ^boljši posamezniki: Turner 177, Vajndorefer V 2 91 v ^gov. V kegljanju (viseči keglji) j*? zmagala ženska h?’bkT ekiPo Pred moško ekipo DRŠI 81 ter MD slepih MS in kn z 52 tn-i/ .po kegljev. V balinanju je prav tako zmagala us'ePih ?° »testr m' .Pred Dokležovjem in Bakovci po 42 točk. V ša-8 ;n r-S^Pjila ekipa Partizana, Bakovci z 8,5 točkami pred v ln DRŠI 5,5 točk. M«- ^AGE POLANE, BAKOVEC IN KROGA \ Prv6 P°lov>rVe 'n druge slovenske rokometne lige so pomurske l2:ioS'°Vensk^n UsPch, saj so dosegle tri zmage in doživele tri po-rokometni ligi je Polet premagala Jeklotehna Wnah Strelca sta bila Horvat 7 in Titan 6 golov. V vzhodni Rdelo 8-'.17, r°kometne lige je Polana premagala Fužinarja ^Sidla l a je do JUc,nk°vitejši sta bili Horvatova 8 in Kociprova 7 go-rt? “* 9 ’Rubila ž ekipo Zagorje-lzlake 11:21 potem, ko je ^0, b, Ute. Rj{!ITletrovk. Najboljša strelka pri Radgoni Petkova je daria U.^,meta^ce Beltinke pa so bile poražene v Trbovljah ■Ji'6 sl ^djboljši strelki: Zakojč 7 in Puklavec 6. V ^°Zel• Avete °Venske moške rokometne lige je Krog premagal 3 'L Mar!x’ ^rga 8 golov). Bakovci pa so premagali Krmelj allC6golov). PAROV v BAHOVCIH 3(1 rp^Or8anizira‘a v soboto, 15. oktobra ob 16.00 .’ do go j 41 RVROV. Tekmovali bodo po starostnih ka-' ° Parov na<* Rt* »kujejo, da se bo tekmovanja ude- 3' ^^OBRA 1983 -----HOKEJ NA TRAVI------— Pomurje jesenski prvak V Mariboru je bil četrti in hkrati zadnji turnir v hokeju na travi, na katerem so znova prepričljivo zmagali hokejisti Pomurja. Rezultati: Maribor: Pomurje 1:4, Po-murje:Gaberje (Celje) 3:1. Gole so dosegli: Časar 4, Fiile, Mesarič in Črnko. Po končanem jesenskem delu so naslov prvaka osvojili hokejisti Pomurja. Pomurje 6 6 0 0 19:3 12 Gaber (Ce) 6 2 2 2 10:5 6 Svoboda 6 1 2 3 5:8 4 Maribor 6 1 0 5 3:15 2 ----SN L----------------- Poraz Mure in Nafte V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Celju in izgubila tekmo z domačim Kladi-varjem 1:2, čeprav so Sobočani po prvem polčasu vodili. Gol za Muro je dosegel Šavel. Poraz 0:1 so doživeli tudi nogometaši Nafte iz Lendave v tekmovanju druge slovenske nogometne lige na Ravnah od Fužinarja. ----NOGOMET-------------- Veržej-Olimpija 0:8 Prosto nedeljo so nogometaši Olimpije iz Ljubljane izkoristili za gostovanje v Veržeju, kjer so odigrali prijateljsko tekmo z domačim moštvom. Domačini so se v prvem polčasu uspešno zoperstavili boljšim gostom, zlasti se je večkrat izkazal vratar. Gole za Olimpijo so dosegli: Voljč 4 ter P. Ameršek, Domadenik, Vujnovič in Plešman po enega. Pred okrog tisoč gledalcev je sodil Horvat iz Murske Sobote. ----ROKOMET-------------- Radenci in Videm V Gornji Radgoni je bilo občinsko prvenstvo ŠŠD v rokometu, katerega se je udeležilo vseh 8 osnovnih šol iz radgonske občine. Pri moških so zmagali Radenci pred Apačami, Kapelo in Radgono, pri ženskah pa Videm pred Radgono, Radenci in Prisebno osnovno šolo Radgona. Tekmovanje je organiziralo ŠŠD Mejnik iz Gornje Radgone. ----KOŠARKA ■——-------— Branik in Drava v Soboti V okviru priprav za novo sezono so košarkarji in košarkarice i Pomurja odigrali prijateljski tekmi. Srečanje moških ekip Branika in Pomurja se je končalo z zmago Mariborčanov 110:88. Najboljšf strelci pri Pomurju: Marinič in Rajbar po 20, Merklin in Juteršnik po 15. Košarkarice Pomurja pa so premagale Dravo iz Ptuja 91:59. Najboljše strelke: Žitek in Kardoš po 23, Bepko 18. Plavalni tečaj ZTKO Murska Sobota nadaljuje s plavalnimi tečaji za odrasle v plavalnem bazenu v Radencih. Prijave zbirajo na TZKO, Murska Sobota, Mladinska ulica (tel. 21428). S tečajem bodo začeli takoj, ko bo vsaj deset prijavljenih kandidatov. PNL Rezultati — 7. kolo Turnišče:Bakovci 0:0 Mostje:Črenšovci 2:3 Ljutomer:Lipa. 2:0 Hotiza:Beltinka 2:2 Čarda:Veržej 2:2 Petišovci: Dobrovnik 2:2 I. MNL M. Sobota Rezultati — 5. kolo Šalovci:Tišina 1:0 Bogojina: Rakičan 3:3 Radgona:Tešanovci 1:0 Apače: Dokležovje 4:2 Pušča:Puconci 3:6 II. MNL M. Sobota - vzhod Rezultati — 5. kolo Ižakovci: Prosenjakovci 8:0 Melinci:Bratonci 2:2 Filovci:Selo 7:1 Vrelec:Gančani 3:2 II. MNL M. Sobota - zahod Rezultati — 5. kolo Rogašovci: Križevci 2:0 Tromejnik:Romah prek. 5:2 Grad:Serdica 6:1 Cankova:Slaveči 2:2 I. ONL Lendava Rezultati — 6. kolo Renkovci:Olimpija 3:4 Graničar:Nafta 3:1 Kobilje.Bistrica 4:1 Odranci:Panonija 6:2 Mladost:Nedelica 5:3 PRL - moški Rezultati — 4. kolo Bistrica:Toko 16:28 Lendava: Ljutomer 25:23 Polet:Beltinka 28:34 Polana:Radgona 32:36 PRL - ženske Rezultati — 4. kolo Toko:Beltinka II. 16:8 Polana II:Radgona II. 20:0 Indip prosti II. ONL Lendava Rezultati — 4. kolo Zvezda:Lakoš 0:2 Žitkovci:Pince 5:1 Polana:Kapca 5;e SKL ^kadetinje Končna lestvica Marles 10 POMURJE 10 Rogaška 10 Comet 10 Maribor 10 Bistrica 10 9 1 658:395 18 8 2 555:458 16 7 3 635:430 14 3 7 379:431 6 3 7 474:531 6 0 10 216:688 0 ODBOJKARJI LJUTOMERA PRED STARTOM V II. REPUBLIŠKI LIGI — V soboto, 15. oktobra 1983 se začenja tekmovanje v drugi republiški ligi, kjer bo Pomurje imelo kar tri predstavnike: Ljutomer in Radenci v moški ter Pomurje v ženski konkurenci. Odbojkarji Ljutomera, ki so že vrsto let najboljši v pomurski ligi, so si naposled z uspešnim nastopom v kvalifikacijah zagotovili sodelovanje v višjem tekmovanju. V prvem kolu, ki bo v soboto igrajo v Braslovčah, zatem pa bo na sporedji pomurski derbi Ljutomer-Radenci. Ker v Ljutomeru ni primerne dvorane, bodo odbojkarji Ljutomera vse tekme odigrali v telovadnici osnovne šole na Razkrižju. Za novo sezono so se Ljutomerčani vestno pripravljali dobra dva meseca. V tem času so tudi odigrali več prijateljskih tekem — Ljutomer: Cakovec3:l, Čakovec: Ljutomer3:0, Ljutomer: Stavbar(ml)3:2in Pomurje: Ljutomer 2:3. Na fotografki stojijo (od leve): Albin Novak, Miro Šumak, Brane Pušenjak, Goran Šoster. Čepijo:. Miran Torič Jože Štrakl in Mitja Šumak. Manjkajo: Jože Šumak, Harry Steržaj, Hamzalija Tutn jič in trener Tone Ficko. Tekst: N. Šoštarič Foto: T. Ficko Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli Rogašovci objavlja prosto delovno mesto snažilke na podružnični šoli Serdica in sicer, za določen čas od 1. 11. 1983 do 30. 7. 1984. TRGOVSKO PODJETJE LJUTOMER p.o. ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE „VESNA" LJUTOMER p. o. Ljutomer, Glavni trg 5 a Delavski svet I. PONOVNO RAZPISUJE prosta dela in naloge — vodje splošnega sektorja. (dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Zahtevani pogoji: — da ima visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj — da ima višjo izobrazbo pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — da izpolnjuje splošne pogoje, predpisane z zakoni. Izbrani kandidat bo imenovan za opravljanje razpisanih del in nalog za čas 4 let. II. RAZPISUJE — dela in naloge vodij poslovnih enot oz. oddelkovodij (dela s posebnimi pravicami in odgovornostmi) in sicer: za vse poslovne enote v sestavu delovne organizacije. Zahtevani pogoji: K — srednja komercialna ali poslovodska šola — od 3 do 5 let delovnih izkušenj pri vodenju poslovnih enot-prodajaln. Podrobnejša obvestila o posameznih razpisanih del in nalogah dobijo kandidati v času prijavnega roka v spjošnem sektorju DO. Kandidati za razpisana dela in naloge pod 1 in II naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na zgornji naslov. Kandidate, ki se bodo prijavili na razpisana dela in haloge bomo o izidu razpisa obvestili po izteku prijavnega roka. y PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE min GORNJA RADGONA n.sof.o. SOZD INTEGRAL, Proizvodno transportno podjetje AVTO-RADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Transport, OBJAVLJA prosta dela in naloge 15 voznikov tovornjaka Pogoji; končana poklicna šola za voznika tovornjaka, opravljen izpit E kategorije in vsaj eno leto ustreznih delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh od poteka roka za sprejem prijav. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh od dneva objave. Na podlagi 20. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Doma oskrbovancev Rakičan je Komisija za delovna razmerja na svoji seji dne 5. 10. 1983 sprejela SKLEP Z javnim razpisom se objavijo dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili - RAČUNOVODJE za dobo 4 (štirih) let. Pogoji za zasedbo teh del in nalog so določeni v 21. členu Pravilnika o delovnih razmerjih to je višja šolska izobrazba ekonomske smeri in dve leti izkušenj v računovodskih ali finančnih poslih, ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in vsaj pet let delovnih izkušenj v finančnem knjigovodstvu. Rok za zasedbo delovnega mesta je 15. december 1983. Prijave sprejema uprava doma v zaprti kuverti z oznako ,,Razpis" najkasneje do 3. novembra 1983. Razpis traja 20 dni. K prijavi morajo biti priloženi dokumenti iz katerih bodo razvidni pogoji kandidata. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. STRAN 9 NA SONČNIH REBCIH IVANJŠEVSKEGA VRHA TRDO ZA DOMAČINE, UŽITEK ZA POČITNICARJE LINA Stara koča, brzda še iz viničarskih časov, na Tvanjševskem vrhu številka 63. Vsi trije hribi, po katerih se kot siva kača vije ozka ■makadamska cesta, ob njej pa že tudi novogradnje.,— večina last počitnikarjev — in rebri z vinogradi se kopajo v pretoplem jesenskem soncu. Ljudje so zunaj, na svojih razdrobljenih parcelah pospravljajo pridelke, drugje trgajo grozdje, vrata zidanic so odprta na stežaj, tudi sodi so že pripravljeni, le v hiši št. 63 je drugače. V izbi, ki je bivalni prdstor, spalnica in kuhinja obenem, sedi 84-letna starka Marija Ravtar. ,,Mož je umrl 1965. leta, par let je bita doma še hči, zatem pa je še ona odšla . . .”, takole je pričela razkrivati svoje samotarsko življenje. Kljub temu, da je rodila in vzgojila štiri otroke, ji že skoraj dve desetletji minevajo dnevi v samoti. Hčerka se je poročila v Župetince, sinovi so pognali korenine v Mariboru, sosednji A vstriji, bližnjih Orehovcih. ,,Saj veste, kako je, ” jih poskuša opravičiti, ,, vsi hodijo v službe in nimajo preveč časa zame. Saj k temu, ki je v Orehovcih, še grem kaj pomagat, on pa mi obdeluje zemljo'. ” Tako dobri štirje hektarji obdelovalne zemlje, kljub nemoči osamljene starke, ne propadajo, a tudi izkupiček ne gre v njen žep. Še dobro, da dobi starostno pokojnino v višini nekaj čez tri tisoč in petsto dinarjev. Pa vendarle, ko odšteje za davek, elektriko, nakup v trgovini in še kaj, ji ostane bore malo. Vsaj pri tem, če že drugače nimajo časa zanjo, bi ji Sodi bodo kar polni, toda s tem težav v vasi ne bo konec — pravi Barbara Omulec. V Dragotincih in okrog njih Krajevna skupnost Videm ob Ščavnici je včasih v nezavidljivem položaju, zlasti pri dogovarjanjih o načrtih in o hitrejšem razvoju sploh, najbolj pa pri zbiranju in zagotavljanju denarja. Šestindvajset vasi združuje ta krajevna skupnost in ena ou teh so Dragotinci s slemenskim zaselkom Dragotinski vrh. Največ neučakanosti je domala povsod okrog urejanja cest in komunalnih objektov, pa tudi kakšne gradnje ali dograditve vaških objektov nočejo odlagati v neskončnost. Kakor vedo, znajo in zmorejo, denar zbirajo s krajevnim samoprispevkom, ponekod pa so se odločili za dodatna zbiranja sredstev. Tako so naredili tudi v Dragotincih, kjer računajo na •asfaltiranje ceste od Biserjan do vasi in še naprej tja proti Rožičke-mu vrhu. Se naprej od trioglate kapelice v^središču vasi. V Dragotincih pravijo, da so njihove perspektive predvsem v poljedelstvu, travništvu in živinoreji. Posebno v nižinah pridelajo vsako leto skoraj dovolj krme, precej obdelovalnih površin namreč že vrsto let odmerjajo za krmne rastline. K temu jih zagotovo precej spodbuja Vinogradniško gospodarstvo Kapela s katerim Na Vrzelovem dvorKču ni miru otroci lahko pomagali. Hudo pa bo za Rov tar je vo Marijo, ko jo napade bolezen. Sedaj še gre, kako padro potem? Ne, saj ni povsod na Ivanjšev-skem vrhu tako, prav gotovo pa sodi ta vas med najmanj razvite v celotni radgonski občini in seveda v matični negovski krajevni skupnosti. Zemlja tod ni radodarna, težka je in ilovnata, pa tudi sicer okrog sto domačijam ne preobsežno odmerjena. Zato pridelujejo vsega po malem, dober del pa jih je še zaposlenih v radgonski industriji. Vsak dan se vozijo v Gornjo Radgono, za vaščane Ivanjševskega vrha precej daleč. „ To bo prav gotovo posledica slabe makadamske ceste, ki se v Ko ji postane izba premrzla, se Marija Ravtar pogreje na jesenskem soncu. precej dobro pogodbeno sodelujejo, le s cenami pogosto niso zadovoljni. Krmila, ki jih morajo kupiti, so odločno predraga. Tudi bolj skrbni gospodarji po prodaji in potem pri domačem preračunavanju negodujejo,’ marsikakšno pa povedo tudi na sestankih. Za posodabljanje hlevov in nove gradnje domala vsi rabijo precej denarja. FriSu Vrati smeri Ivanjševskega vrha vije najprej po ravnici že od odseka občinske ceste skozi Staves inče, Ivanjševce in še slabša najprej v ,, vrh", smo pomislili, ko nas je na to opozorila Barbara Omulec. Pri Omulčevih smo se zaustavili, da bi se pomenili o tem in onem z njenim možem, Francem, ki je vaški veljak in predstavnik v KS, toda bil je v službi. Pa nam je natočila čistega in grenkega vina kar gospodinja. ,, Zakaj je Radgona tako daleč? Sliši se čudno da že skoraj 40 let po vojni še vedno ne premoremo nobene avtobusne zveze. Saj ne, da bi zahtevali, da bi vozil avtobus, čez naš vrh, iz Ivanjševec, spodaj v grabi, pa bi že lahko peljal kakšen, vsaj delavski. Tako pa se naši delavci in delavke vsak dan mučijo in vozijo v radgonske' tovarne s kolesi, seveda nekateri tudi z motornimi kolesi in avtomobili, vendar to zmorejo le nekaj časa, potem pa zmanjka denarja pa tudi bonov . . .” In res je tako, saj je najbližja avtobusna postaja in tako zveza z Gornjo Radgono v Zbigovcih oddaljena kar sedem kilometrov. In iz Ivanjševec bi že moral peljati kakšen avtobus. Saj cesta ni tako slaba, če lahko po njej od tam vozi šolski avtobus. ,,Ja, sedaj je ta makadam na vrhu počasi že res podoben cesti. Končno lahko prideš z avtomobilom do doma, prej pa je bilo hudo. ” To je še dejala Barbara Omulec ob slovesu. In ko smo se spuščali nazaj v grabo, so se iz pogovorov z domačini vsiljevale misli same po sebi. Kaže, da takšne vasi, odmaknjene, od roba dogajanj, mestnega vrveža, pa tudi občinskih blagajn, še vedno najbolj privlačujejo „ vikendaše”. Na Ivanjševskem vrhu počitniške hišice, obdane z goricami, rastejo kot gobe po dežju. Skoraj dvajset smo jih našteli, ko je pogled bežno švigal med temi tremi vrhovi. In kot pravijo domačini, so prišli od blizu in daleč: iz občinskega središča, pomurske, metropole in tudi štajerske prestolnice. Bodo razen tega, da bodo tukaj v tem še dokaj neokrnjenem delčku narave uživali svež zrak, idilo in brali plodove zemlje, ki so jo orali že viničarji in želarji, tudi kaj storili za razvoj kraja? Na to bo odgovorila že bližnja prihodnost. K Paveo SOZD — združena ejektrokovinska lesna industrija podjetja Maribor, h. šub. o. Apače n. sol. o. pošta: 69253 Apače -»o n?1 telefon:(069)79-007, 79-017, 79-020, 79’ telegram: LINA Apače LINA PIANINO Uživajte v čudovitem svetu glasbe z Lina pianinom. TEHNIČNI PODATKI: 88 tipk zvočni obseg 7 1/4 oktave dolžina 1470 mm višina 1120 mm globina 600 mm teža 185 kg MATERIAL: naravni hrast, luženi hrast, naravni oreh, naravni tikov les, naravni mahagonij. KLOP P 3 je skladna z LINA pianinom in opremljena s predalom za shranievanje notn 9 TEHNIČNI PODATKI: dolžina 800 mm širina 350 mm višina 450 mm MATERIAL: masivni hrast oblazinjen z blagom. LINATRAK Ne prikrivajo pa dejstva, da so sadjarstvo ob vsakodnevnem delovnem utripu .pustili,nrecej ob strani, čeprav imajo za\o dovolj površin. Tudi zasebni vinogradi doživljajo podobno usodo. Precej živahno pa je že ob šestih zjutraj v zbiralnici mleka. Prinašajo ga iz vasi, Dragotinskega in deloma z' Rožičkega vrha. Tudi do 600 litrov zberejo vsak dan v sodobno opremljeni zbiralnici za ljutomerski Mlekopromet. In kaj so naredili doslej? Franc Šutja, starejši,, bi zagotovo posebej poudaril, da šo dogradili ob domu vrsto 'Tet je vzoren predsednik gasilskega druš- tva — dvorano, posodobili opremo, da ne bodo puščali ob strani skrbi za opremo in pritegovanje mladega rodu. To bi bilo le nekaj obvez, ki so jih letošnjo pomlad ob 80-letnici gasilstva v Dragotincih sprejeli s ploskanjem. No, če gasilskega predsednika ni bilo, ker ga je pot zanesla tja gor med vinograde, je vse strnil Feliks Vrzel, ki je bil s sinom Jankom in Andrejem Veindorferjem sredi dela pri dograjevanju obsežne domačije. Sedel je na tramičke in se ves čas zaziral tja proti križišču s trio-glato kapelico. „Asfalt, asfalt od Biserjan do vasi in tja gor do Rožičkega vrha hočemo imeti. Čas referenduma je mimo, začeli smo z zbiranjem novih sredstev. Prvič. Zdaj smo že sredi drugega zbiranja, medtem pa smo si pri krajevni skupnosti sposodili 50 starih milijonov in izkopali jarke. Na Rožičkem. vrhu so voljni primakniti nekaj sredstev za ta nekaj več kot tri kilometre dolg cestni odsek občinske ceste, ki bi bil hkrati podaljšek „vinske ceste” tja proti Blaguškemu jezeru. V občinskem središču pravijo, da naj, po programu, počakamo do prihodnjega leta.” Tako je sorazmerno optimistično končal član odbora za posodobitev ceste — Feliks Vrzel. Janko Stolnik HW18S« rialov- Tračna žaga LINATRAK je namenjena za obdelavo lesa, kovine in plastičnih njene zunanje mere ima sorazmerno veliko delovno področje. Razdalja med n o .g V|gina Ajten0' žaginim listom znaša kar 340 mm. Mizo lahko nagibamo od 0 do 45 stopinj. NaJ |nOma zaSC vanca, ki ga lahko obdelujemo znaša 130 mm. Notranji deli žage ter rezilo je P°P ega. hnitn$ Z uporabo raznih dodatkov (ravnilo, kotomer, brusni trak) se uporabnost zelo P ajanju t®'1'1 Tračna žaga LINATRAK je namenjena za vsako domačo delavnico, za šolo pn pouka in obrtno dejavnost. TEHNIČNI PODATKI: moč motorja 0,37 kW višina rezanja 130 mm MOŽNOST OBDELAVE: lesa 1200 m/min plastike 750 m/min kovine 120 m/min ŠTEVILO PRESTAV: 3 velikost delovne mize 390 X 390 možnost nagiba 0 do 45 stopinj teža cca 30 kg dolžina žaginega lista 1780 mm Del proizvodnega programa LINE iz Apač pa je tudi program za do tem programom zadovoljujejo potrebe pri opremljanju hotelov, d J vrtcev ter izdelujejo vso notranjo opremo po naročilu. Ob gornjeradgonske ©° J najiskreneje VESTNIK, STRAN 10 Gozdovi so družbeno NIC NAS NE SME PRESENETITI Pogosto zahajate v gozd? Vsekakor takrat ko bi radi našli go-Ali pa ste morda lovec? Prepričan sem, da o gozdu bolj malo »zmšljate. To je vendar gozdarska zadeva, zakaj bi se, denimo, daveč od stružnice zanimal za gozd bolj kot občinski uradnik ali Md Zadovoljni smo z gozdom, če nam kaj da, kakšna je njegova Pnhodnost, nam je prav malo mar. Na srečo, ne vsem! WovČ TPO ktObra K teden na -8a mste opazili, ker znamt ‘ n' bil° treba dodatne bil klinu amPak ^den gozdov je rektori? te^u’ verjemite mi! Di-Gozdno organizacije Jožeta Pnk-xKno gospodarstvo sploh ^pra§anJe’ zakaJ zmedlo™01 gozdov’ ni Prav nič razmer^0 mislimo> v današnjih služi sam Pa splob> da nam gozd To Ba ;m° M Pridobivanje lesa, tarno A zm°mo. Gozdarji mo-da j. 1 /'sti, ki opozarjamo, ekološka ohranjati tudi Pomeni verb kc‘j° Sozda- Gozd ljudi mid!lk? VeČ kot si večma naš ' Zat0 je pomemben mJ v° 8°zda- GleJte’ sto let 7 , gozdu traja tudi Poseg ie vsak nesmotern razmer >r. .°' sPremenil ekološko ko im« , gozdu, škodljiv. Lah-Poslediceporočne in tragične tem, da se več govori o do Sozdi vvZd ‘n odnos človeka stoja člnv x ^no vprašanje ob-razmere Mi imamo zdaj °SrožajA „ j gospodarske, ki navadi: ?ozd- Po stari slovenski StisW šel Vedno« ko je bil v Pri nas; kal ln Prodajat gozd, bolj DrJe t0 vprašanje še toliko Sozd v p^'mno, ker imamo 'b vseh ,e na odstot-manj koJ52Vr^ln’ T° je Polovico bi *ega m°Sta a Slovenija. Zara-P’zljiveiti Oramo biti do gozda Mno, , moramo Posege v a ’ 5° se odločamo za to.” gozd in njegovo okoli-^0 (j ^Prska s«!! 'esn° gospodarstvo ^cija v nr°ta Je delovna orga-murka .. okviru sozda ABC Po-gospodari z zasebnimi — Jože Vuk M — Štefan Skraban MELIORACIJE IN DIVJAD % njihovim obstojem je povezan človekov obstoj. so tisti, ki nekako regulirajo, da padavine ustrezneje pridejo v tla. - JJ^^OKTOBRA 1983 ‘"»ust Černeta ^^^benuni gozdovi naobmo-h0>,tteh Pomurskih občin — so-K, 5’ ljutomerske in lendavske. ' gozdovi so v upravlja-dov °Zda’ zasebni lastniki goz-tan;?a'maio svoji temeljni ormer?0)} kooperantov v Ljuto-To “Jamski Soboti, vem’ aa 'mamo malo gozdov ze nas;’ v kakšnem stanju pa so, tettLzatamalo na obisku pri dt- soboške TOK Stefanu feNkGQZDOVI ka Sobota gos-obči nah — v soboški in lendavski. Tako kot v vsem Pomurju so tudi — ali pa še posebej — v sla- |M bem stanju. Po podatkih naše službe za gojenje gozdov znaša poprečna lesna zaloga le 119 kubičnih metrov na hektar. Ob tako nizki zalogi je tudi prirastek v zasebnih gozdovih le 2,4 prostor-ninska metra, in končno je tudi zaradi vsega naštetega posek skromen in znaša le 1,9 pro-storninskega metra.” V letih naglega napredka — to pa je vse do današnjih dni so lastniki gozdove bolj izkoriščali. Potrebe je narekovala povečana stanovanjska graditev, preusmerjeni kmetje so gradili gospodarska poslopja, veliko lesa tudi potrebujejo obnovljeni vinogradi. Poleg tega pa so tudi nekatere naravne nesreče, snego-lomi in vetrolomi, povečale sečnjo. Tako zadnjih pet let veliko površin ponovno zasajajo takole po 20 hektarjev letno. To je okrog 80 tisoč sadik raznih drevesnih vrst, predvsem bora in smreke. Ker so zasebne površine manjše, obnova gozdov ni tako načrtna kot v družbenem sektorju. Tam, po besedah inženirja Ladislava Nemesszhegyja, tudi vzgajajo potrebne sadike za oboje. Začetek je seveda pri pridobi vanju semena. Za to imajo izločene najboljše drevesne sestoje za vsako drevesno vrsto, ki uspeva v naših gozdovih. Denimo, v polanskem revirju črna jelša, hrast in dob v Hraščici, rdeči bor v Kobilju, jesen v Polani ... Seveda, stvar ni tako enostavna kot naše naštevanje. Vedeti je treba, da drevesne vrste ne semenijo vsako leto, zato morajo seme spraviti tudi za ,,prazna” leta. Tudi vzgoja sadike traja lahko štiri leta, zato je „proizvodnja” v gozdu dolgotrajna — tudi sto let. SEZONSKI IN STALNI DELAVCI Pogozdovanje je sezonsko delo. Opravljajo ga zlasti spomladi, ko je primeren čas dva meseca. Posaditi sto tisoč in več sadik v tako kratkem času je mogoče le velikemu številu ljudi. Teh gozdno gospodarstvo nima, v zadnjem času pa ni na voljo tudi priložnostnih delavcev. Zato so veseli zelo uspešnega sodelovanja s šolami. Šolska mladina na ta način spoznava gozdove in si prisluži nekaj denarja za izlete, gozdarji pa pravočasno opravijo pomembno delo. V gozdu, ali točneje v Gozdnem gospodarstvu, združuje delo 215 delavcev — od gozdnih delavcev prek žagarjev do goz-darskh inženirjev. Na ,,Vla-stlnjeki”, nekje med Dobrovnikom in Motvarjevci smo srečali delavca Avgusta Čemelo. Po razdrapani gozdni poti je s traktorjem pripeljal celulozo. Že 15 let je v gozdu, zaposlen s spravilom lesa in drugimi opravili. Takole pravi: ,,Za gozdno delo moraš imeti posebno veselje. To so naporna in nevarna opravila.” Med pripravljalnim tečajem za novo sečnjo v polanskem gozdu smo zmotili Stefana Skrabana iz Mostja in Jožeta Vuka iz Male Polane. Prvi je v gozdu že 27, IS I drugi pa 24 let. Obema pomeni gozd veliko. To pa je z drugimi besedami kruh. Kakšno.je delo v gozdu? — ,,Poleti je vroče, pozimi mokro in hladno. Gozdni delavec mora še vedno vložiti veliko fizičnega' napora na svojem delovnem mestu, zato gozdni delavci pogosto obolevamo,” sta bila enakega mnenja. Nihče od delavcev, s katerimi smo se pogovarjali, ni govoril o tradiciji, inženir Julijan Klepec pa nas je prav na to opozoril, veliko delavcev je svoj poklic prevzelo od očetov. Zato in ker imajo običajno še manjšo kmeti- jo, vztrajajo pri trdem kruhu v gozdu. Iz družine gozdarjev je tudi ,,bistriški logar” Arpad K0-veš. Po končanem šolanju v letu 1952 je postal gozdar. Takrat so ljudje v gozdu iskali predvsem drva in gradbeni les. Kako je danes? — Feliks Golenko Po besedah Jožeta Pojbiča se gozdarji v glavnem uspešno dogovarjajo s ,,partnerji”, ko gre za poseganje v gozd, vendar vsakokrat pa le niso uspešni. Za nekatere posege ne zvejo prevo-časno, drugi so manjši in ne načrtovani tako, da nimajo možnosti vključiti se v odločanje. Do pred kratkim tudiniso imeli večjih škod od divjadi in so si isti prostor sporazumno delili z divjadjo. Ne znajo si predstavljati gozda brez divjadi, vendar pa so se v zadnjem času škode tako povečale, da je nastal resnični problem. Zlasti jelenjad in srnjad jim uničujeta mlade sestoje tako, da so morali zelo povečati sredstva za varstvo gozdov. Kaže pa, da bodo morali dosedanje dobre odnose z lovci izkoristiti za to, da bodo našli najboljšo rešitev tako za gojitev divjadi kot za obnovo gozda. Jože Sabjan Pod tem naslovom v Sloveniji že od leta 1979 naprej izvajamo široko zasta-veljene množične aktivnosti v smislu nadaljnje krepitve naše splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V prizadevanja za krepitev SLO in DS se aktivno vključujemo tudi delovni ljudje, občani in mladina Pomurja. Z namenom, da bi s prikazovanjem rezultatov teh prizadevanj kot tudi še odprtih vprašanj v posameznih sredinah, vzpodbudili tudi širšo izmenjavo izkušenj, ki naj bi prispevale k nadaljnji krepitvi zavesti, da morata SLO in DS postati še bolj način našega vsakodnevnega razmišljanja in vsakodnevna praksa vsakogar in nas vseh skupaj, začenjamo v Vestniku z rubriko o SLO in DS, ki smo ji dali kar naslov Nič nas ne Narodna zaščita. v vsakdanji praksi Novi Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki je izšel koncem lanskega leta prinaša nekatere novosti pri organiziranju narodne zaščite. Med pomembnejšimi novosti, ki jih prinaša ta zakon je, da v določilih o družbeni samozaščiti ni več omejitve zaradi katerih delavec ali občan ni mogel sodelovati v narodni zaščiti, temveč je delovanje v narodni zaščiti pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, ne glede na starost, spol in druge okoliščine. Druga novost je v tem, da morajo narodno zaščito organizirati poleg krajevnih skupnosti in TOZD tudi vse delovne skupnosti, ne glede na število zaposlenih. Zakon pa dopušča možnost skupne organizacije narodne zaščite več TOZD, katerih prostori so na isti lokaciji in medseboj funkcionalno povezani in organizacijsko vključevanje manjših TOZD, delovnih skupnosti in delovnih enot v krajevni skupnosti. Vsi ti subjekti morajo ta odnose urediti s samoupravnimi sporazumi. Do nekaterih bistvenih novosti prihaja tudi pri vodenju in aktiviranju narodne zaščite. V skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite lahko aktivira narodno zaščito komite za SLO in DS, kjer ni komiteja pa svet krajevne skupnosti, delovni svet oziroma svet delovne skupnosti. Aktiviranje je praviloma vezano na soglasje občinskega komiteja za SLO in DS, mora pa se aktivirati po njegovi odločitvi. Le izjemoma in če to zahtevajo razmere lahko aktivira narodno zaščito tudi načelnik narodne zaščite v soglasju s predsednikom komiteja oziroma organa., ki je sicer pooblaščen za njeno aktiviranje. Zakon je glede možnosti aktiviranja narodne zaščite zelo omejevalen, zlasti v primerih, ko se komite ne more sestati oziro- . ma pridobiti soglasje občinskega ■ komiteja ali če predsednik ; LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. Ljubljana — TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO n. sub. Ljutomer, Prešernova 31 razpisuje o., o., po sklepu začasnega kolegijskega organa prosta naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTOR TOZD dela in Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zako- nom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, tehnične ali lesne smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana TOZD ,,MIZARSTVO" Ljutomer, Prešernova 31, z oznako ,,za razpisno komisijo". Rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti, je 15 dni od dneva objave. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. šTran 11 sme presenetiti, ker so vsa naša prizadevanja na tem pomembnem področju v svojem globokem bistvu pravzaprav podrejena vsebini tega naslova. Glede na to, da je v akciji NNNP glede na novi zakon o SLO in DS dan pomemben poudarek tudi nadaljnjemu razvoju narodne zaščite, začenjamo rubriko s tematiko o narodni zaščiti. komiteja ni dosegljiv. Aktiviranje narodne zaščite pa ne pomeni aktiviranje enot, ker jih po zakonu ni, ampak pomeni aktiviranje tistih občanov, ki so usposobljeni in potrebni za opravljanje določenih nalog. Narodno zaščito vodi načelnik, ki ima lahko enega ali več pomočnikov za opravljanje določenih nalog po področjih dela (izobraževanje, oborožen boj, zavarovanje objektov itd), ali za vodenje narodne zaščite v določenih okoljih, (vaseh, TOZD ali delovnih enotah, kjer ni posebej organizirana narodna zaščita itd). Načelnika in njegove pomočnike imenuje svet krajevne skupnosti v krajevni skupnosti, delavski svet pa v TOZD ter svet delovne skupnosti v delovni skupnosti. Narodna zaščita deluje v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite, v katerem se določijo njene naloge, oblike organiziranosti in razporeditev delovnih ljudi in občanov. Načrti ne temeljijo na stopnjah ampak bodo z načrti morale biti določene naloge narodne zaščite v miru, ob različnih naravnih in drugih nesrečah, izjemnih razmerah, neposredni vojni nevarnosti, v vojni in drugih nevarnostih, ki bi ogrožale javni red in mir, družbeno in zasebno premoženje itd. Pri tem je bistvenega pomena, da so naloge za različne situacije kar najbolj stvarno in konkretno opredeljene, da bodo omogočale kar najbolj učinkovito, hitro in racionalno opravljanje nalog. Oblike organiziranosti pa morajo biti odvisne od lokalnih razmer, krajevnih običajev, nalog v različnih razmerah in temeljiti na dosedanjih praktičnih izkušnjah. Načrt za delovanje narodne zaščite je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta organizacije oziroma skupnosti, v kateri je organizirana narodna zaščita. Milan Horvat ne zgodi se vsak dan Gozdovom grozi katastrofa Narodom srednje Evrope grozi ekološka nevarnost brez primere, če ne bodo takoj začeli z naj različnejšimi' ukrepi za čistejše ozračje in čistejše vodne tokove. V nasprotnem primeru bodo ob koncu stoletja namesto bujnih gozdov na milijonih arov površin samo še borni ostanki. Že zdaj se je na Poljskem posušilo na milijone borov, nemški gozdovi izgubljajo lepe smreke, jelke in bore, na Češkoslovaškem pa se je posušilo pol milijona hektarov igHčastega gozda. Poljski znanstveniki opozarjajo, da bo ob sedanji stopnji uničevanja gozdov ta dežela ob koncu stoletja ob vse gozdove. Skoda, doslej prizadejana gozdu, je nepopravljiva. Glavni krivec je znan že nekaj let. To je tako imenovani kisli dež, ki nastaja zaradi izgorevanin, ki jih v industrijskih središčih spušča Tako m ja končal latalakl miting v teksaškem mestu Plainview. Letalu tipa ., Pa rt ena via P-68c" so med poletom odpadla krila, kar je — razumljivo — pomenilo tragedijo PASJI ZAŠČITNIK - Ni besen, pobesni le včasih. Posebno takrat, — Psa ste kupili in to ko zagleda koga, ki ga je tako besnega, da človek na dvorišču že večkrat vine upa do vrat. del... — Pri nas igralci po tekmi menjajo drese. Morda. Pri nas pa sodniki že v prvem polčasu menjajo Mače... jo v ozračje skozi visoke dimnike. Tako se škodljivo onesnaženo ozračje razprostre- na mnogo šir šem področju, kot se je prej, temu primerno pa je tudi škoda, ki jo povzroča, vse širša. Nj udaru so predvsem gozdovi in vodni tokovi, ki se suše, oziroma zastrupljajo zaradi kislega dežja. V nevarnosti je tudi rodovitna prst, ki postaja prekisla. Tako so žalostno propadli tudi poskusi, da bi na Češkoslovaškem pogozdili predele, kjer se je igličasti gozd posušil. Sadike se niso prijele! Na Češkoslovaškem je problem toliko hujši, ker za gorivo uporabljajo rjavi premog z velikimi količinami žvepla, dimniki pa nimajo potrebnih filtrov. Seveda posledice najprej čutijo sami, saj so danes že ob tretjino gozdov. Vendar pa skupaj s Poljsko in Vzhodno Nemčijo- pripomorejo, da se je vsa srednja Evropa znašla pred grozljivo ekološko nevarnostjo. Zahodna nemčija, kjer je ekologija najbolj razvita, tudi trpi posledice onesnaženja, čeprav njeni industrijski bazeni v Porurju zastrup-' Ijajo švedska jezera in gozdove, kamor potujejo škodljive sestavine z vetrovi v visokih zračnih plasteh. Prvi koraki k izboljšanju so že narejeni. Češkoslovaška vlada je z vzhodno-nemško podpisala dogovor o zmanjševanju žveplenega dvokisa v izgorevaninah, hkrati pa v obeh socialističnih državah intenzivneje premišljajo o atomskih elektrarnah namesto o termoelektrarnah, ki kurijo rjavi premog. Ura pa neusmiljeno tolče. Če ne bodo v Srednji Evropi hitro ukrepali, potem bodo čez deset let srednjeevropski gozdovi samo še lepa pravljica. 1 Japonski profesor Ichiro Kato je sestavil robota, ki je sposoben igrati klavir. V eni sami sekundi zmore robot deset različnih tonov. XXX Belgijcu Johnu Massisu je uspelo, da je z zobmi potegnil štiri železniške vagone s skupno težo 168 ton. Vlakovno kompozicijo, dolgo 106,40 metra je premaknil za tri metre in tako presegel lastni rekord iz leta 1978, ko je z zobmi potegnil tovor 126 ton. drugje smo prebrali Doslej največja pomorska nesreča se je zgodila 27. aprila 1865. Ob dveh zjutraj se je na Mississippiju začela potapljati ladja ,,Sultana". Od skupno 2300 vojakov in članov posadke jih je utonilo 1450. v A A X Prvo civilno razvezo zakona v Evropi so zabeležili feta 1546 na Angleškem. ZA ŠALO — Koliko stane telegram za smrtni slučaj? — Pol cene. — Prav. Potem pa napičite: ,,Pridi v nedeljo — STOP — Koljemo..." Prejšnji teden smo na tem mestu objavili sestavek o tem, ali se tudi drevesa pogovarjajo. Tale orjaški kostanj ob cesti v Fikšincih je nemara že precej naglušen (Foto: L. Kovač) Pet let časa in sedem milijonov funtov je stalo britanskega inovatorja Cliveja Sincla-ira, da je razvil žepni televizor (ekran 5 cm, teža 280 gramov). Pravijo, da jih bo kakšen milijon prodal letno in to po 80 funtov RAZLOG — Tovarišica, za ločitev so potrebni razlogi. — Imam jih. Hudič drugje je in skoraj žre, tisto Izkoriščevalci pri žuželkah V družbi delavnih je vedno prostor za izkoriščevalce, ki se rede od dela drugih. Nikar ne mislimo, da to velja le za človeške družbe. Biologi namreč poročajo, da so odkrili več vrst žuželk, ki so se vrinile v družbo tako imenovanih socialnih žuželk in v nji prebivajo kot družbeni paraziti. V jeziku moralno razvrednotenega mišljenja, ki žal ni tuje niti pri nas, bi se reklo, ,,da se znajdejo”. Vse kaže, da bodo biologi odkrili še več teh izkoriščevalcev, saj najnovejši pregled šteje že 17 rodov in 120 družin. Neka vrsta hroščev je tako s pomočjo mimikrije razvila vrsto zunanjih znakov, ki jih izdajajo za mravlje. Strokovnjaki jim pravijo myrmecophili, kar bi se po naše reklo ljubitelji mravelj. A kakšni ljubitelji so to, se pokaže, ko je treba jesti in so prvi pri koritu, medtem ko se takrat, ko je treba delati, previdno umaknejo. Z zunanjostjo, podobno mravljam, se prikrivajo tisti hrošči, ki žive z mravljami, katerih življenje poteka predvsem na prostosti. Tisti zaje-dalci, ki žive z mravljami, katerih življenje poteka pod zemljo, pa se prikrivajo tako, da imitirajo kemične žnake razpoznavanja oziroma oponašajo vedenjska razpoznavna znamenja, kjer so ta odločilna. Kolonije mravelj imajo svojstven vonj, katerega elementi so prirojeni in pridobljeni. Mravlje te elemente prepoznavajo tako, da se . s tipalkami dotikajo povrhnjice. Povrhnjica naj bi po mnenju biologov izločala snovi — vonje, značilne za posamezno kolonijo, hkrati pa seveda tudi vsrkavala vonje okolja, ki tako postanejo sestavni del prepoznavnih kemičnih znakov. Vse to seveda ni preprosto in za vsiljivca ni lahko prodreti v kemično skrivnost mravelj. No, kot kaže, mu to nekako le uspeva. Raziskovalci so dokazali, da hrošč Trichopsenius frosti, ki se je vsilil kot izkoriščevalec v kolonije termitov, lahko na svoji povrhnjici proizvaja natanko takšne ogljikove vodike, kot jih za sporazumevanje in identifikacijo izločajo termiti. Zanimive so tudi raziskave, ki sta jih opravila Vander Meer in Wojcik, Opazovala sta mravljeljubega hrošča Myrmecaphodiusa axcavi-ticollis, pri katerem nista opazila nikakšne zunanje, vidne mimikrije, pa se hrošč lahko vsili v kolonije vsaj štirih vrst mravelj, ne da bi' svojo identiteto prikrival ali pa se zavaroval s posebnimi snovmi, ki bi mravljam onemogočale prepoznavati vsiljivca. Hrošči se svobodno sprehajajo med mravljami, se hranijo neposredno iz drobovja mravelj-delavk, ki izločajo hranilne sokoye, z ropanjem kar skuham doma, pa ostane skoraj nedotaknjeno. Pa še to, tovariš sodnik, tudi posode noče pomivati... mravljinčjih ličink in celo z uživanjem sveže ubitih ali z že razpadajočimi crknjenimi mravljami, da sploh ne omenjamo prehranjevanja na plenu mravelj. Skratka, hrošči te vrste so pravi družbeni zajedalci, ki žive na račun drugih! Raziskovalca sta uporabila plinsko kromatografijo, da sta zabeležila značilne ogljikove vodike v povrhnjici mravelj, nato pa sta jih primerjala s snovmi iz hroščeve povrhnjice. Nista se začudila, ko sta odkrila, da ima hrošč poleg svojih tudi tiste od mravelj. Ko sta hrošča poreselila v drugo kolonijo mravelj, katerih plinski kroma-tograf je kazal drugačen vzorec ogljikovih vodikov povrhnjice, sta prišla do zanimivega odkritja. Hrošček se je začel hitro prilagajati novemu okolju. V dveh urah je imel že 15 odst, enakih ogljivovih vodikov v svoji povrhnjici kot njegovi novi gostitelji, v dveh dneh pa že kar 50 odst. Preden si je tako nadel kemično masko, pa je preživljal težke trenutke, saj so ga mravlje ob prenosu v mravljišče prepoznale kot vsiljivca.' Vendar pozna preizkušeno taktiko. Kadar so ga mravlje napadle, seje nara-dil crknjenega. No, kmalu se je suvereno gibal po novem mravljišču in začel najedati marljivo kolonijo. Oba raziskovalca sicer domnevata, da hrošček najbrž snovi, značilne za določeno kolonijo mravelj, le pasivno prevzame in da ne gre za dejansko dekodiranje in potem izlbčanje prepoznanih snovi. Takšno ravnanje bi bilo nekaj čudovitega, zato sta razburljivo zamisel preverila z več poskusi, ki so pokazali, da gre res le za nedejavno prevzemanje snovi okolja oziroma snovi, značilnih za gostitelje. Večino snovi dobe hro-ščki pri neposrednih stikih z mravljami, ko se branijo pred njimi. Vander Meer in Wojcik sta v enem od poskusov ubila hroščka M. excavaticollis in ga kot crkovino prenesla v drugi kolonijo mravelj. Cez dva dni sta na crknjeni živalci odkrila precej ogljikovih vodikov, značilnih za kolonijo, v katero je hrošček prišel kot crkovina. Torej ni mogel sam izdelati razpoznavnih snovi, temveč so jih nanj prenesle ’ mravlje, ko so vsiljivca otipavale. Del snovi pa je najbrž prešel z vonjem, ki je za vsako kolonijo mravelj značilen. Takšni so torej izkoriščevalci v živalskem svetu. Lahko bi dejali,, da so zviteži in hinavci, če bi jih lahko, merili z vrednotami človekove morale. Sicer pa nam ni treba prodirati v skrivnosti živalskih izkoriščevalcev in zajedalcev, saj jih v človeški družbi ne manjka. Le s čim se oni zamaskirajo, da jih delavni del občestva ne prepozna? PROTI , prehladu Z jesenskimi hladnimi prišel tudi neljubi gost l' ne Tej nadlogi običajno ">^^1 Z vročimi čaji ne Z Vitami^, napitki in ne Z drug,m J“jemati ker jih začnemo po prepozno, ko sonos^1 Izrael-šene in je dihanje oteze ■ s0 ski medicinski strokovni^ izdelali napravo, ki P° š kovjto zatrjevanju edina zares a pomaga pri zamašen h Imenovali so jo rhinotherm- Pri uporabi * vanjo naliti dvojno d^'r0ctsot do, ki jo vgrajeni segreje na določeno te P jo potem ohranja ves P“ # čo. Potem si bolnik glavo podaljšek, P°j prihaja v nosnice o zrak. Tega mora vdihoval P v razmiku dveh ur.T " trikratnem vdihovanj nosnice odm^ 'ifozdr^ prehladne nadloge J ^ot Medic inči domnevaj0/ v ovlažen zrak uničuje nosnicah. Poskusi kažejo, da JL v kar 72 odst, prostovolja x ludi dnevu pregnala pr^/jj kat J po tednu dni ni P finkovil°s zanesljivo znamenje rhinotherma. MNOŽICA aanW«»,• _ Množica »»^7 nikaČLOVEK k«fbjlito _ Po moje naj? ljudje. Po možnost« _ pa otrok? igjic« _ To pa P P0 dvojine... TUD'bom P-- zdaj napil in to do, »J ? - Imaš prnble^ hOde-- Ne asem ‘aSČ°. ga. V družbi »em pohvalil za nem”0®' skoraj naredili za ga... ŽELODEC IN DELE zorovati, kohkpravzaP^^o pojesti in kdaj ^anJ^jki ti. Takrat se s 0»^ 50 k% preveč ubadali, vpiivaj ugotovili, da [eJllikalij^epa, da takratna dog z u^ve j povsem. Dr. Bu da je P Sussexsu je u®° ° jn žd°^0’ za uspešno del P more?® .jv» k0 Se ^^Nadelo10^ zbrano delati. a žganj, želodec m ne mo mislili do sedaj. /dravl hO^ Fenfluramin je tistim jje zdavniki predpm ejo kom, kižehjo shu ^^ veljalo prepričanj e, cente a S* n* lakoto, kjer n b)[ ^jr jt serotonim, ki ^dcetn. k.,ero? možgani m z 1 dganah Burton mjici«* delovati 0 ™'|» serotonima. je Kako ««*»;“ nita praznenje z®' idev^X Hotel GROZD, ki se nahaja v središču mesta, ki je bil pred kratkim obnovljen, tako da razpolaga s 54 ležišči v 36 sobah (vse sobe imajo TWC) in eno najlepših restavracij v Pomurju s cca 200 sedeži. V sklopu hotela je sodobno urejen lokal Radgonska klet, kjer vam postrežejo z domačimi prleškimi specialitetami. JANŽEV HRAM, oddaljen 6 km od G. Radgone je bil zgrajen 1937. leta v TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM GROZD" GORNJA RADGONA kraju Janžev Vrh kot letni dvorec lastnikov radgonsko-kapelskih goric. Sedaj je preurejen v zanimiv turistični objekt, kjer gostu postrežejo z domačimi specialitetami in kakovostnimi vini. Odprt je od 11.00 do 22.00. Za najavljene skupine pa po dogovoru. Informacije in rezervacije: ,,RADENSKA", TOZD GROZD, 69250 Gornja Radgona, tel: (069) 74-030. Čestitamo občanom radgonske občine ob njihovem prazniku RAZTBBS^ pj “ ^'5,v fr" kleti kabl'- |nik, ble - ” in... / _________ VESTNIK, STRAN 1? Jftvsakogar nekaj POMOČ PONESREČENCU e,emen hi‘ gradn« omaro’ Prc-sioia|a »o servirno mizico, ild. Prom r°Ze’ °kvirje za slike trov, 7a Mr.jevi ie 14 milime-bite iv„plosče Pa lahko upora-razne fur-Podobno m -plek!' s,ekl° in izdelek iv . zttosti jc veliko, h’si na našo pozor- nacebskem sejmu o£rli. roko M Vis, niu sem dose-- N«, ®no roko- Pfavem 21 ‘o ob 10 ^'Snem U' “ k°aa na* lkbil ^,'seTtirki° je P0-- No . ®®strol je srbL?trOk moj' , 1 »atn ? želeno zaro-Vo. Je vse razumlji-Sfta^V®ndar- čui' Su^hosES?? -očka po-Za’0^?Vo Mi,ko' P« Božjastni krči (epilepsija): Položi bolnika na hrbet na posteljo ali na odejo, tako da se ne more poškodovati. Zrahljaj oblačila, glavo obrni na stran, v usta vtakni svitek iz blaga, da si bolnik ne bi pregriznil jezika. Pošlji po zdravnika. Električne poškodbe: Najprej izključi napetost, ne dotikaj se ponesrečenca, dokler električni tok ni prekinjen. Potegni ponesrečenca iz območja napetosti z vrvjo, leseno kljuko ali z zanko z obleke. Začni takoj z umetnim dihanjem z usti, če je dihanje prenehalo. Pošlji po zdravnika. Kemične poškodbe očesa: Poškodovanec naj leži. V očesne kote mu zlivamo skodelice vode, pri čemer naj voda odteka na stran, in tako čim bolj izpira kemikalijo. Oči prekrij s čistim zavojem in pelji bolnika k zdravniku. Krvavitev: Močno pritiskaj s sterilno (čisto) gazo ali robcem na rano, dokler se krvavitev ne ustavi. Dvigni poškodovani del telesa, rano pa povij s prvim povojem, ki ga lahko še dodatno stisneš (kompresivni povoj). Opekline: Opekla mesta takoj potopimo v hladno ali mrzlo vodo, dokler bolečine ne prenehajo. Opeklin ne čistimo in ne prebadamo mehurjev. Uporabljamo sterilni prvi povoj, opečenca pokrijemo, da ga ne zebe, in pokličemo zdravnika. Nezavest — omedlevica: Posedi bolnika in mu odpni oblačila. Znižaj mu glavo med kolena. Ce je nezavesten, ga položi na tla, zrahljaj oblačila in odpri okno. Bolnik naj leži mirno še nekaj minut, da pride k zavesti. Ce traja nezavest več kot nekaj minut pokliči zdravnika. Začni z umetnim dihanjem, če bolnik preneha dihati. Nezavestnemu ne vlivaj v usta tekočin. Rana ureznina: Ce je rana manjša, jo lahko izmijemo z milom in tekočo vodo, sicer pa uporabljamo sterilni prvi zavoj. Ponesrečenca peljemo k zdravniku.. Šok: Tako stanje, nastane po vsaki hujši poškodbi zaradi bolečiif in izgube krvi. Ponesrečenca položimo v vodoravno lego z nizkim vzglavnikom. Ce je nezavesten in bruha, ga obrnemo v bočni položaj, da se ne bi zadušil z izbljuvki. Ponesrečenca pokrijemo. Pokličemo zdravnika. Tujki v očesu: Ce predmet v očesu vidimo, ga poskušamo odstraniti z robom vlažnega robca. Ce pa tujka ne vidimo ali se ta ne premakne po nekaj poskusih, peliemo bolnika k zdravniku. Ne drgnemo očesa, ker to lahko spravi tujek še globlje. Tujek v sapniku: Omogoči zadušencu, da se izkašlja. Kašelj navadno iztisne tujek iz sapnika. Ce pa se dušenje nadaljuje in bolnik postaja moder v obraz, ga par-krat udari po hrbtu med lopaticami. Ce se dihanje ustavi začni z umetnim dihanjem z usti. Poskrbi za hiter prevoz v bolnišnico oziroma pokliči zdravnika. Ubod žuželke: Ce je možno, odstrani želo, uporabi mrzle obkladke. Če oteklina narašča ali bolnik postaja nezavesten, pokliči zdravnika. Ugriz živali: Rano izmijemo z milom in obilico tekoče vode. Žival poskušamo ujeti živo zaradi preiskave, če ima morda steklino. Poškodovanca peljemo k zdravniku. Zadušitev: Takoj začnemo z oživljanjem, to je z umetnim dihanjem z usti. Ponesrečenca čimpreje prenesemo na svež zrak. Pokličemo zdravnika. Zastrupitev: .Takoj pokličemo zdravnika. Uporabimo protistrup, če je naveden na embalaži sredstva, ki je zastrupitev povzročilo. Razen pri kavstičnih sredstvih (lugi, kisline) poizkušamo povzročiti bruhanje, seveda, če je bolnik pri zavesti. Ce je strup neznan lahko dajemo mleko. Umetno dihanje z usti: Ce ponesrečenec ne diha, začnemo takoj z umetnim dihanjem. Ponesrečenca položimo vznak.' S prstom ali kosom tkanine mu odstranimo tujke iz ust in žrela (proteze, hrana, bomboni). Ponesrečenčevo glavo močno nagnemo nazaj, čeljust dvignemo in s tem napravimo prosta dihalna pota. Globoko udahnemo, široko odpremo usta in jih tesno pritisnemo na usta ponesrečenca, nato iztisnemo zrak iz svojih pljuč v ponesrečenca. To ponavljamo pri odraslih do 12-krat, pri otrocih pa do 20-krat na minuto. Pomoč nudimo toliko časa, dokler ponesrečenec sam ne začne dihati. Pa še to! Po statističnih podat--kih so nesreče glavni vzrok smrti pri ljudeh, ki umrejo v starosti med 1. in 37. letom starosti. Ce pa upoštevamo vsa starostna obdobja, so nesreče kot vzrok smrti na četrtem mestu. Najhujše lahko preprečimo z ustreznim varstvom pri delu, če pa do nesreče že pride, je lahko odločilna prva pomoč. V upanju, da boste ob posameznih odločilnih trenutkih ravnali pravilno, smo objavili nasvete o prvi pomoči. Koristno bo, da si sestavek izrežete in ga shranite. Uubitelje dobre kapljice DOMAČA VINOTEKA Na ki^^dnik^, obm°čju je veliko kletarjev, dih^držijo v P°samezne vinske bot’ kotlih etl (v manjših so-Vj?11’ tedi not,' jeklenicah) in 'se vsi pred S°stom- k. slL ki n: ab^° uredijo tudi že maj° v'n°gradov in rejp. ‘”ž. D,.« stekleničena vina. * v novi listat1 Se mom druglm zapisal: hto Za Mem,, ^mo za izbiro, ki (to ad več °kusu- Imeti mora-slU6 btez X/V belih suhih vin Polsuk^a po vrnkov neP°vretega »hPosb^ eno ali več Pbln’n’ eno rd,^'1.311 sladkih be-Villo^^če vinoV11^ 'n vsaJ eno do < a^o im., eno peneče se *Vth^r^ najmanj pet ha, >Uriska ali .a’.Odl°čamo se le Poro«a do^ . saj kakovostna vi- ne pri-b4g’vin? bila na$a mala 6 steklenic MeEa Vipavec Ta Primorskega ?°Sav ,Suhega ’■ ebula), 6 steklenic >rVona\Ph°dravskegaali ’'C?15 beles!kl l,zling' šipon), ne 'rgatve „ ^skega vina Podravskega rajo- na (beli pinot letnik 71 ali 79, renski rizling, sauvignon itd.), 6 steklenic lahkega rdečega vina iz posavskega rajona (cviček, modra frankinja ali metliška črnina), 6 steklenic vrhunskega rdečega vina (merlot, kabernet, refošk ali teran . St’a *>Pečnii.Uredl,ve v N ov'li smo i-. modulih pitjih i'? v cni iz-številk) a,, v"16 v le«- S. ah hraniV s‘°kčih anim<> žgane 69290 Gomis Radgona Trg svobode 10 te/.: 069174-641 iz primorskega rajona) steklenice penečega se vina (radgonska penina ali ormoško peneče vino). Skupno torej 33 steklenic. Ce pa imamo več prostora, lahko seveda zalogo povečamo. V vinoteki vodimo tudi evidenco nakupa: kraj, datum, posebne značilnosti itd. Svetovali smojvam sicer vrste vin, ki naj bi jih imeli v svoji vinoteki, s tem pa vas seveda nistno hoteli pasivizirati, da ne bi tudi sami postali dobri poznavalci kakovosti vina in da bi sami izbirali vina za svojo vinoteko. Kako? Imeti moramo vsaj, malo naravno razvit vonj in okus, da ločimo vina med seboj. Nato si lahko pomagamo tako, da primerjamo vina na razstavah. Ocenjujemo, zakaj je neko vino dobilo slabšo oceno ali drugo ..boljšo. V začetku nam še pomaga strokovnjak. Tako si i.zostrimo čutila pa tudi spomin, da si zapomnimo lastnosti nekega vina in ga spoznamo, ko ga drugič pokusimo. Kaj zahtevamno od kakovostnega ali celo vrhunskega vina? Vino nas mora zadovoljiti z vonjem in okusom. Ne samo, da vino ni pokvarjeno ali bolno, da nima tujega vonja ali priokusa, vino mora biti polno, skladno s prijetno vinsko cvetico in aromo. Nobena sestavina vina ne sme biti poudarjena, niti alkohol, kislina ali morebitna prisotnost sladkorja. Vse sestavine morajo biti v ravnotežju; pravimo, da je vinmo harmonično. Prav tako želimo, da je vino polno, da ne pušča v ustih okusa po praznini. Ne želimo, da je vino z visokim odstotkom alkohola ali sladkorja. ■ liji Mrežasti kondenzator na vašem hladilniku se sčasoma zapraši. Očistite ga lahko s sesalcem za prah ali -L- če tega nimate — z mehko nekovinsko ščetko. Zunanjost hladilnika pa operite vsak' teden z mlačno vodo in izperite s hladno vodo, nakar ga osušite z mehko krpo. Tako bo plašč hladilnika obdržal prvotni sijaj. Pri pranju ne uporabljajte detergentov. BLOKOVSKA Predsednik hišnega sveta nas je vljudno povabil naj pomagamo pri ureditvi zanemarjenega dvorišča. Prinesel je tudi osem lopat. — Zanimivol - Lahko bi bilo, vendar se štirih lopat ni nihče dotaknil, dobili smo nekaj spodbud z balkonov, nekateri pa so se raje umaknili v ,,ilegalo". BONSKA OBSEDENOST „Tovarišica, denarja mi je zmanjkalo. Lahko uporabo WC plačam z boni?" 0^ MURSKA SOBOTA a-pop,, vsak petek od 16.30 do 17.00 na Radiu Murska Sobota lestvica tega tedna: 1. Ženske navade — Kri 1. Malena — Zlatko Pejakovič 3JKokolo — Magazin 4. Ostani z nami — Andrej Šifrer 5. ’ Do vid žen ja — Neda Ukraden Izžrebani sta bili: Violeta Cebe Činžat 13, 62343 Fala Dalja Titan Razlagova 8, 69000 Murska Sobota Nagrado Elektrotehne Murska Sobota lahko dvignete na uredništvu Radia Murska Sobota, Titova 29/1. Naša nova predloga: ~t. Glavnom ulicom — Parni valjak 2. Priznalin ... (Priznaj ...) — Inspiracija Vaše nove predloge pošljite na Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota s pripisom: Za pet najpopularnejših — domačih. sestavil Marko Napast filozofsk smer 1 študent irani-stike setvina, žito na korenu kiparski izdelek žirafi sorodna afriška žival kraj v Slov, goricah oklenja-nje tekmeca pri boksu veliko mesto na Madžarskem trgovski predmet f izumrli konji niških stop^ avstrijski smučar (Hans) poljski gospod fižolovka Reka slovenski šahist angleško' pivo reka, ki teče skozi MU neben torij močan eksploziv športnik - • opera Rahmaninova ljubkovalno moško ime liter televizijski zaslon iglavci - ibidem Ivo Ribar nočni lokal okusna morska riba dolga doba, obdobje vzdevek generala Eisen-howerja čas med dvema vojnama orožje s tetivo REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: jablana, Odoaker, Santana, in, Eban, Pakra, S, Rn, KA, Trianon, rum, alt, Isis, Er, Tinkara, Aja, bik, ral, iks. • IZ DZOUZIJOVOGA DNEVNIKA OBRTNA ZADRUGA „14" OKTOBER" GORNJA RADGONA Poslužujte se storitev in proizvodov, ki vam jih nudi ,,14. OKTOBER" s svojimi člani za področje kmetijskega agro-kompleksa: — Prevzemanje del izgradnje npvih objektov ali rekonstrukcije starih po principu inženiring posla na ključ od projektiranja preko neposredne izvedbe do eventualnega neposrednega uvajanja posameznih proizvodnih oz. tehnoloških procesov kot npr: — gospodarskih poslopij (hlevov, silosov, gnojišč,) - komunalne infrastrukture (kanalizacij, odvoda fekalij, dovoznih poti . . .) — energetskih sistemov (lovljenja odpadne energije iz hlevov, gnojišč . . .1 Prevzemanje del z gradbeno mehanizacijo raznih odkopov, kopanja jarkov, izkopov pri gradnji objektov, gradnji komunalne infrastrukture itd. . Proizvodnja raznih gradbenih in kovinskih izdelkov kot so cisterne, greznice, odtočni žlebovi oz. kanali itd. Izvajanje krovskih in drugih gradbenih zaključnih del. ENERGETSKI PROGRAM: — solarni sistemi, toplotne črpalke, bio sistemi, usluge na željo kupca — projektiranje energetskih sistemov — proizvodnja in montaža oz. instaliranje energetskih sistemov. ZADRUGA POSREDUJE, ORGANIZIRA IN IZVAJA PREKO SVOJIH ČLANOV: — različne vrste instalacijskih in ostalih obrtnih del — izdelavo kovinskih cistern za različne namene - izdelavo in montažo različnih počitniških in vinogradniških hišic — razmnoževanje in pripravo različnih tiskovin — storitve z gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo — svetuje in pomaga pri gradnji ali obnovi stanovanjskih in gospodarskih poslopij — drpge storitve po dogovoru 3‘ oktqbra 1933 STRAN 13 Mladost'83 Je še kdaj lepše kot takrat, ko si mlad? Ne, nikoli več ni tako lepo. Kajti zdaj, ko živimo v miru, v svobodi, je zelo lepo biti mlad. Sobotno jutro- 24. septembra je bilo tako lepo, da si že ob pogledu nanj ugotovil, da te čaka nekaj nepozabnega. Petsto mladih iz osnovnih šol občine Murska Sobota nas je bilo pripravljenih za nastop na prireditvi Mladost 83. V srcu sem občutila nekaj takega, kar se ne da opisati z besedami. Težko sem pričakovala, ko bomo lahko nastopili. Najprej so pristali trije padalci. Med njimi je bila tudi padalka iz pobratene'občine Para-čin. Nato so nastopili cicibani, folklorna skupina iz Beltinec, taborniki in potem smo izvajali gimnastične vaje ob glasbi. Bilo je to nekaj nadvse lepega. Vajo smo izvedli dobro, kajti bili smo ji predani z dušo in srcem, saj je simbolizirala našo mladost in našo srečo. Naša srca pa je navdušil tudi bujen aplavz občinstva. Našo prireditev Mladost 83 pa so počastili s svojim obiskom tudi mladi iz tujih držav: Madžarske, Italije, Avstrije, Francije in Nemčije. Sklenili smo nova prijateljstva, utrdili sožitje medsmla-dimi, zato mi nikoli ne bo žal za trud, ki sem ga vložila za nastop. Breda Kerčmar, 8. raz. OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci Kaj pa kadilci? Mlad človek začne kaditi iz preprostega razloga: ker kadijo njegovi vrstniki, tudi on noče biti ponižan in vtakne cigareto v usta. Pri tem pa ne pomisli, ali pa se ne zaveda, za koliko let bo prikrajšano njegovo življenje in kako škodi cigareta njegovemu telesu, predvsem pljučam. Razen mladine pa kadijo tudi starejši, ki bi se zdaj že morali zavedati, da si zapravljajo s cigareto svoje življenje. Ljudje pravijo: ,,Tale pa ni zdrave pameti, ker jemlje mamila. Tale je kroničen alkoholik in se ne zaveda, kaj dela." Kaj pa kadilci? Ne, na take se spomnijo šele takrat, ko je teden boja proti kajenju, ko je njegovo življenje že pri koncu ali pa sploh ne... Mateja Gaber, 6.a Oš Rogašovci Izpolnjena želja t-edno sem si želel ovce. Tudi doma smo se.večkrat pogovarjali, da bi to bilo dobro, in res. Nekega počitniškega dne se je oče odpeljal v Bosno. Domov pa se je vrnil z ovco in ovnom, ki ju je dobil na mostarskih planinah. Nova ,,gosta” pri hiši sta zelo lepa in rada se igrata. Tudi jaz jima nosim hrano. Boris Perko OŠ Spodnja Ščavnica Prižgana pipa Spominjam se nekega dne. Na obisku je bil stric. Kadil je pipo. Vanjo si je nalagal tobak. Le-ta mu je padel na stopnice. Na njih je ostal velik črn madež. Stric je tudi kašljal. Kajenje ni zdravo in je tudi nevarno. Noben kadilec mi ni všeč. Simona Špilak, 3. b OŠ Crenšovci Bilo mi je, kakor da je dogajanje na odru v resnici v mojem življenju V ponedeljek sem bila s sošolci v operi. Operna predstav# se je imenovala Ero z onega sveta. Zastor se je odprl in prvo dejanje se je začelo. Dekleta so koruzo. ,,Kakor v dobrih, starih časih,” sem pomislila. Škoda, J že mimo. Opazila sem, da je izstopala mlada deklica, ki so jo Djula. To ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi spomnila, da tu večkrat izstopam, čeprav ne vem zakaj. Dekle je dejalo, da čaka tan > ji bo ustrezal, da jo bo poiskal. Morda bo padel z neba, m°r prijezdil na konju, čakala je, kakor pravimo, princa na belem ko j sem začutila, da sva si z dekletom zelo blizu. Jaz fantom ne zaupa , . tudi mene preveva nekaj podobnega kakor njo, da bo res prišel tis p Pred njene noge je res padel fant kakor z neba, kar je tudi trdi. sem, da se bosta ta dva zaljubila. ,,Ko bi tudi pred mene P3^^ pravi,” sem pomislila. Dekle je fantu Eru, tako mu je bilo ime, po da nima matere. Torej je tudi ona nesrečna, kakor sem bila pre epOj. jaz, zato čaka na fanta, ki bi jo odrešil. Natanko tako je bilo z ,£ Dekletova usoda me je spominjala na mojo bližnjo pre tek los-kmalu ušpičil neko nepravilnost, ki se je vrtela okrog denarja m $ mačehe. Djulin oče je bil tako jezen, da je sklenil Era ugrabiti- s| pojavil na sceni, se mi je zdelo, da je to takšen oče, kakršneg predstavljala za pravega Očeta. Bil je velik in močan, strog i skratka, bil je oče na mestu, saj meni se je tako zdelo. . To je Ero je z Djulo pobegnil in oče ter njegovi možje so ju šli10 vinoji ■ bilo, vsaj zame, zelo dramatično. Nekaj takšnega je prebivalo sanjariji. Vse skupaj je močno dišalo po pustolovščinah zahodu, jaz sem tako občutila. . _rjznal, d* Toda Ero in Djula sta se vrnila, oba mlada in lepa. Ero je P je navaden zemljan in vrnil je denar Djulinemu očetu. Pot tudi pripravili gostijo in Djula je bila gotovo srečna. Želela sem, .^agjia in z meni kaj podobnega pripetilo, kajti ta opera me je zelo pn Djulo in opero sem se čutila zelo povezano. Hor;arti» PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE RIIWM GORNJA RA D G O N A ‘ O Paul Busson Prvič v petem razredu učenci višjih razredov f32*^^ . je ta kabinet in katera nam bo razredničarka. Smo si mesta, kjer bomo se učili. Zazvonil je šolski zv smo bili že nestrpni in a ’ gj, se bo med vrati pokazala ca. Pozdravili smo jo in jn usedli. Predstavila se na ^.e dejala; da bo zdaj druga , bilo v prejšnjih razredi ■ ^^3, bomo imeli samo eneg ampak nas bodo učdr panjem učitelji. Vsi smo jo knjige poslušali. Razdelila nam J in zvezke. Dobili smo Spoznali smo mnogo n Ra jj metov. Tudi nemškega J srbohrvaščine še do se P0Znali' „ razredu e#3 Sedaj smo v petem naloga velika družina. Naša P pr)-skozi vse leto je, da s . čimveč dno učili in si. pnn° Po končanih počitnicah sem postala učenka petega razreda. Sedaj sem že bolj samozavestna in samostojna. Odprla so se nam težko pričakovana glavna vhodna vrata. Za nas je bilo to nekaj čisto novega, saj smo'se preselili na drugi konec šole. Ko smo vstopili, smo se napotili po stopnicah v učilnico petega razreda. Že prej so nam Čestitamo ob prazniku občine 4 Gornja Radgona! UPORNIK MELHIOR=_ ■...... i ---- ----•- prevede^ Vladim,f Komidjf. • $ a Celo med vodilnimi osebnostmi, med katerimi so imeli številni poedinci dober namen, so se znašli špekulanti, ki jim je bilo vsako sredstvo dovoljeno, in ki so razvneli prostaške nagone množice, samo da bi se ljudstvu prikupili. Izjavil je, da bi bilo za moža mojega stanu bolje in varneje doma kakor pa v deželi, v kateri ni niti miru niti pravice niti varnosti. Rekel je, da se bom kmalu prepričal, da je določena mera svobode podobna požirku krepilne pijače, brezumno izobilje pa, kakršno vlada sedaj v tej deželi, lahko primerjamo nesmiselnemu pijančevanju in blodnosti. PostHjonove izbrane besede so me presenetile. Izraz obraza in drža sta vsekakor pričala, da je izobražen. Zato sem ga vprašal, kako je mogoče, da tako dobro vzgojen mož ne more najti druge zaposlitve. Postiljon se je nasmehnil in rekel: „Naj se gospod ne trudi! Pravočasno sem se naučil skromnosti. Dogodke presojam kot filozof, da obvladam ono, česar ne morem preprečiti. Kdor v revolucionarnem obdobju previsoko dviga glavo, jo utegne kaj kmalu izgubiti. Ker pa imam samo eno glavo, pač zanjo skrbim. Oprostite mi gospod, pot se je sedaj tako poslabšala, da zahteva vso mojo pozornost!" Po teh besedah se je obrni! in se zanima! samo še za svoje vajeti in konja. Sproščeno in vajeno ravnanje ter očitna gotovost vseh gibov sta mi pokazala, iz kakšnega sloja izhaja postiljon. Pred mestom, ki smo se mu bližali, nas je zadržala številna truma oboroženih kmetov, ki jim je bilo, kakor so povedali, ukazano, naj čuvajo cesto. Medtem ko je eden zgrabil konja za uzdo, sta se dva vzpela na voz in pomolila proti nama svoji puški. Postiljon, katerega dobro vzgojo so mi obravnavale misli, pa je prostaško pljunil v roki in zakričal v narečju: „ Umazanci, ponemarjenci in ušivci, mar se drznete zaustavljati državljana komisarja? Naj pri priči poginem, če vas ne spravim pod stroj dr Guillotina. Tatovi in smrdljivci, proč s poti pri hudičevih krempljih, sicer bom prosi! državljana komisarja, ki je v vozu, naj si zapiše vaša imena!" Takoj sta se umaknila, snela zamaščena klobuka in zavpila: „Živela svoboda!" Voz je oddrdra! dalje, postiljon pa se je muza! „Kaj ste govorili o stroju dr. Guillotina?" sem ga vprašal. ,,Kaj še niste slišali zanj? predstavljajte si, da vas položijo na desko med bruni. Visoko nad vami visi težak, oster in svetal nož s poševnim rezilom, ki pade in čedno /oči glavo od trupa, kakor da bi rezal zeljnato glavo od stebla. Ta stroj očeta Guillotina prevažajo sedaj po deželi. " Nenadno sem začuti! v ustih nekaj toplo sladkega, tako da mi je domala postalo slabo. V ustih sem imel vzdušje te dežele. Ozračje je imelo okus po krvi. Zdrznil sem se, ko sem se domislil besed gospodične Kockering in njenega krika----— ,,RezHo visi-----------pada---------!" V mestu, čigar vrata sva videla, se je grozeče oglašal navček: smrt — smrt — smrt! Strah pa se je tako hitro razblinil, kakor se je bi! pojavil. ,,Ne bom ves umrl!" sem si dejal. 40. KAZNOVAN! DR. POSTREMO IN SREČANJE Z NAPOLEONOM Sta/ sem na pragu hiše, kjer sem se v Parizu nastani/, in se razgledoval po ulicah. Slišal sem zamolkel hrup, žvižganje in krohot. Po ulici je prihajala četa oboroženih vojakov, oblečenih v najrazličnejše suknjiče, v rdečkastobele progaste in zamazane hlače s ponošenimi klobuki na glavi, in okrašenih z novimi kokardami. Pred četo sta stopala bosa fantalina in bobnala. Na enem izmed bobnov sem razločil razpraskani grb stotnije Esterhazy. Za vojaki se je podvizala množica ljudstva, deklet in žena. Med mikavno napravljenimi posamezniki je bilo opaziti razcapane vlačuge, možaka z morilskima čeljustima in vsakovrstno sodrgo. Sredi te trume se je maja! na visokih kolesih voz, na katerem je sedelo šest ljudi. Prvi, ki sem ga ugledal, je bi/-------Usmiljeni bog! Voz se je zaustavi!, ker se je zaustavi! tudi sprevod, tako da sem prizor lahko natančno razločil. Prvi, ki sem ga videl, je bi! dr. Postremo. Obšla me je groza. Sedčl je spredaj in imel roki zvezani na hrbtu. Osivelo, grdo opičjo glavo s košatimi črnimi obrvmi in z dolgima zaliscema je tiščal med rameni. Iz oči mu je seva! strah pred smrtjo. Usta so mu bila na stežaj odprta. ,,C)r. Postremo!" ,,Grba jim bo dala precej opravka!" je nekdo med krohotom zavreščal. ,,Mu jo bodo že zravnali!" se je oglasil drugi govornik. ,,No, starček, mar nisi tudi ti, krastača, tega mnenja?" Postremo je nakremži! obraz, zatisni! usta, mlel s in potem pljunil v obraz možu, ki ga Je bi’ nagovoril. Znova se je razlegel krohot. ,,Ziytdl Dobro si meril, grbavec!" n.aa , sta pahnila izzivalca nazaj, ker je opljuva ob aza silil na voz. Poleg Italijana je sede! star, čas^ duhovnik v raztrganem oblačilu, za njim pa mož ^oga9 ob aza odet v ob/e/(o .z modre prefkane Srebrno nitjo. Zraven njega je molila suhljata ženska. Na zadnji oe voza sta sedela nekdanji častnik stotnije Flandern m ravnodušnez prezirljivega smehljaja, oblečen v jutranjo oD ko. Častnik si je jezno grizel ustnici in nekaj pripoved svojemu sosedu, kije skomigni/ z rameni. na je akoj za tem je voz sunkoma oddrdra/, množica P začela prepevati meni tujo vzburkano pesem, da /e j meva/o po ulici. Celo vojaki so se navdušeno Pr we prepevanju, ko so zataknili svoje kratke ustnike za ven klobuke. jj Prepusti/ sem se pritisku neupogljive sile in st0PaJoxne^ množice za rabljevim vozom, na katerem je sede/ neJ,kopg! ki mi je bil s svojo zločinsko veščino ugrabi! in “P^^i! i^k^99 ilylienia- Čeprav mi je pogled nanj■, se najbolj bridko gorje, ki sem ga bil kdaj ko/i doslej okusn ,■ vendar nanj nisem več jezil. Zdaj sem gledal v njen1 Jng orodje nedoumljive sile, kije bila usmerjala vse dog^$e moj/ pot/. Zdelo pa se mi je tudi, da ne drdra na tre o deski proti morišču zato, da bi preje/ zasluženo n 0 temveč da bi sprosti/ dušo, priklenjeno na to ubogo, J in izmaličeno telo. Med tem razmišljanjem, ki je ^^1 podobno slutnjam kakor jasnim predstavam, seme/eP bjl nerazložljiv občutek, znan vsem ljudem. Strnjen je -^g grozni m neum/jivi želji, da bi prisostvoval usmrtitvi- wjg usoda pa je utegnila biti v najbližji bodočnosti Pge jg tjnogim ki so danes brez nevarnosti korakali za nami, b vedeh, kaj jih še čaka v tej dobi množičnega urni y . . / e^m^Ute se mi Je zazdela revolucija, k? sem po- žeje! od blizu ogledati, nekaj neopopisno 9r0*n%di zlo^: častnega. Imel sem vtis, da so spustili na čuteče l/jd z/vali, najmzkotnejša bitja, ki se niso mogla nlk°'bčut^ nkakorad °b trpljenU SVOjega s°čl°veka- lmel hatred kakor da so se zedinili privrženci nagonov, hoteč zatr y dosedanje krotitelje in vladarje ter z njimi slehem' isksl r9f9re?b uPadHh obrazih in iskrih očeh sem okrog človečnosti. STRAN 14 VESTNIK, je praznovala Tovarna oblačil in perila MURA Murska Sobota je pred nedavnim počastila praznik delovne organizacije. Pred več kot tremi desetletji so v Muri izvolili delavski svet in tovarno so prevzeli delavci. Uspešno so razvili podjetje do današnjih razsežnosti. V Muri imajo jasno začrtane poti tudi za prihodnost. Zavedajo se, da pelje pot k še večjim dosežkom prek še boljšega dela, večje odgovornosti, doslednega izpolnjevanja dobavnih rokov in nenehnega prilagajanja potrebam domačega in tujega tržišča. Gospodarske in druge težave, ki danes pestijo našo družbo, otežujejo tudi uresničevanje Murinih načrtov. Za njihovo uspešno premagovanje pa je potrebno le zavzeto delo, tega pa se zavedajo tudi Murini delavci. Preteklost uči kolektiv Mure, da je v težkih prelomnih obdobjih ali mejnikih človek zmagoval, če je bil složen, enoten, odgovoren in tovariški. Na teh vrednotah, na zaupanju med ljudmi, med delavci in vodstvom, je nastajala današnja MURA. Ob prazničnem razpoloženju v letošnjem septembru so v Muri na to vrednoto posebej opozarjali, ne le zaradi dobrih gospodarskih rezultatov, ki so jih dosegli, temveč bolj zaradi ciljev, katere želijo doseči v srednjeročnem obdobju. Če jih hočejo doseči ali celo preseči, morajo graditi in utrjevati svojo enotnost, složnost. Nobeni trenutni ožji interesi ne smejo niti za hip zasenčiti jasnosti pogleda na potrebe in interese TOZD, DO ali družbe. Povsem razumljivo je, da so posameznikove želje v največji meri prisotne pri uresničevanju ciljev TOZD, DO in celotne družbe. Poti za sporazumevanje o skupnih interesih posameznikov, ki hkrati združujejo svoje delo v TOZD in prek nje v DO MURA, morajo biti demokratične. Demokratičnost v urejanju skupnih, medsebojnih ali naših družbenih vprašanj seveda ni neomejeno ,,raztegljiva harmonika". Njen smisel in meje se končajo takrat, ko nad skupnimi težnjami TOZD ali cele družbe poskušajo prevladati ozki, celo posamični interesi. Slovesnost ob prazniku tovarne je vedno izraz doseženih rezultatov in uspehov, ki so rasli na delovnih zmagah in premaganih slabostih, v katerih so družno sodelovali in sedaj skupno doživljajo delovno zmagoslavje. Rezultati, ki oblikujejo praznično zmagoslavje in razpoloženje, so veliki, zato so tudi od lanskega do letošnjega 24. septembra v MURI delavci in delavke, vodilni in odgovorni tovariši in tovarišice, člani sindikata, mladi in komunisti — torej vsi samoupravljale! složno in enotno poprijeli za delo. Demokratično toda tudi odgovorno so sprejemali odločitve in naloge, skupaj so postavljali cilje, ki so tako izraz skupnih in družbenih potreb ter interesov. Izvir, iz katerega črpajo v Muri delovne zmage, je v rokah njihovih članov kolektiva. In ta izvir ne bo usahnil. Site*: >1 ■ K. Iskrene čestitke ob praznikih občin Murska Sobota in Gornja Radgona! DOL - GOR PO RABI 2S9kilometrov s čolni po Madžarski Predvideno je bilo, da se bomo po vodni poti peljali celo do Budimpešte, in sicer po reki Rabi od Kormenda do Gyora, od tam naprej pa po Donavi ob meji s Češkoslovaško do Višegrada in nato še do madžarskega glavnega mesta. Toda potem bi potrebovali še 3 dni in potrebno bi bilo urediti obmejne formalnosti. Za vse to pa ni bilo dovolj časa, zato so se organizatorji mednarodnega spusta prijateljstva — kajak-kanu sekcija pri Zvezi komunistične mladine Kormend — odločili, da bomo veslali le po reki Rabi do Gyora. RABA NA VZGOR, MURA NA V ZDOL Pred nami je bila okrog 260 kilometrov dolga vodna pot. Bilo nas je pet čolnarjev iz Kroga (brodarsko društvo Mura), od domačinov sta zaveslala samo dva, trije pa so se podali za nami z avtomobilom; seveda po cesti, imeli pa so skoraj enkrat krajšo razdaljo, le prvi dan smo dohiteli še dva čolnarja, ki sta se potem pridružila naši odpravi. Doma sja bila iz Budimpešte, štartala pa sta menda že dan prej, in sicer v Monoštru (Szentgotthdrdu). Eden Ekipa kroških čolnarjev pred itartom v KAmendn. S prenočevanjem nismo imeli problema. Spali smo kar v šotorih ob reki. (dalje prihodnjič) Krave so se prišle odžejat v reko Rabo. Takšnih prizorov smo videli ničkoliko. KAM JE IZGINILA NALEPKA ZA MESEČNO DIJAŠKO VOZOVNICO? izmed Krožanov mi je med vožnjo dejal, da bi tudi mi lahko šli od tam na pot, povabili pa bi lahko tudi kakšnega porabskega Slovenca. In to bi najbrž bilo še bolje, čeprav bi se vodna cesta tako podaljšala za okrog 40 kilometrov. ' ....... . Tedaj bi tudi potrebovali en dan več za veslanje ali pa bi bilo treba kar precej hitro rezati vodno sladi no. In kaj bi bilo, če bi se podali kar k izviru reke Rabe in od tam krenili na pot? Potem bi morali v Avstrijo, do Fischen-bachskih Alp blizu kraja Weiz' in ne tako daleč od Leobna. Dva ali tri kilometre od izvira Rabe pa na drugi strani hribovja teče po dolini reka Mura. Obe strugi se nekaj časa skoraj vzporedno spuščata v smeri proti Gradcu, nato pa se razdvojita in Raba zavije nekoliko navzgor proti Jennersdorfu, med Dolnjim Senikom in Slovensko vesjo pa .prestopi’ mejo med Avstrijo in Madžarsko. OS tu naprej se počasi še bolj vije v smeri proti severovzhodu, medtem ko Mura zavije proti jugovzhodu. Mar to ni zanimivo? Sicer pa je na tem območju še nekaj rek, ki tečejo .navzgor’. Tudi Krka teče proti Hodošu in naprej na madžarsko stran. VSEPOVSOD SMO SREČEVALI KRAVE Še preden smo sedli v čolne, so nas povabili na krajši razgovor na sedež mladinske organizacije za okraj KOrmend. Tam so nam zaželeli srečno pot, obenem pa smo se dogovorili, da se bodo Kormendčani udeležili tradicionalnega spusta za Dimkov memorial po reki Muri. Medtem je bilo to že tudi realizirano. In naposled je šlo zares. Skozi KOrmend ima Raba še kar hiter tok; najbrž zato, ker so jo regulirali in stisnili med utrjene nasipe. Skoraj trikrat ožjo strugo ima kot denimo Mura v Krogu. Kmalu zatem pa se na nekaterih mestih voda skoraj umiri — kot da sploh ne bi tekla nizdol. Torej je bilo treba resno prijeti za vesla, sicer ne bi nikamor prišli. Cilj prvega dne pa je bil okrog 60 kilometrov oddaljen Rum. Kaj početi med vožnjo? Čas smo si seveda krajšali s pogovarjanjem, sicer pa je treba opazovati okolico in si vtisniti v spomin kaj posebnega, zanimivega . . . sem razmišljal sam pri sebi. In res ni bilo treba dolgo čakati na zanimiv prizor. Krave v reki Rabi! Veliko jih je bilo, nekatere še na obrežju, in prišle so se seveda odžejat. Vsenaokrog pa so se razprostirali veliki pašniki. Tudi v gozdovih se je pasla živina. Mar ni to pametno, sem pomislil. Živina je zunaj in ni je potrebno krmiti ne napajati. Bi tudi ob naših rekah bilo lahko kaj podobnega? Vsepovsod prav gotovo ne zaradi neprimernega dostopa živine in zastrupljenosti voda. Očitno pa je, da smo pri nas preveč zanemarili pašo. JOŽE GRAJ V KORAKU Z RAZVOJEM ELEKTRONSKE TEHNIKE V majhnem kraju ob Muri in ob državni meji z Avstrijo, v Gornji Radgoni, je leta nastalo obrtno podjetje z imenom ELEKTRORADIO, ki se je sčasoma preimenovalo v ELRAD* Prve antene v Jugoslaviji so bile izdelane v ELRADU, prav tako pribor in visokofrekvenčni kabli. V to obdobje do leta 1965 spada tudi začetek razvoja oddajnikov, pretvornikov, profesionalnega pribora. V družino delovnih organizacij GORENJE se je Elrad vključil 1. 1. 1973. S tem so bili dani novi impulzi za še bolj strmi razvoj Elrada. Danes nudi GORENJE—ELRAD vse od izvora TV in radijskih signalov pa do končnega sprejema in je eden od največjih proizvajalcev te opreme v Jugoslaviji. V konkurenci svetovnih proizvajalcev je tovarna dobila pravico ekskluzivnega dobavitelja TV opreme za sarajevske olimpijske igre. * ELRAD je skupaj z Gorenjem kot pokroviteljem prihodnjih olimpijskih iger v Sarajevu dobila veliko in zahtevno nalogo — pravico ekskluzivnega dobavitelja TV sprejemnikov, vseh vrst antenskih' in oddajniških sistemov. To je nemara največji uspeh v vsem času, kar obstaja tovarna, je pa seveda še toliko večji in pomembnejši ker si je to pravico pridobila v konkurenci z znano svetovno elito, kot so japonski, zahodnonemški, francoski in drugi proizvajalci. Prevzem te naloge je zahteval ogromno dela„ nove tehnične in tehnološke rešitve, nove izdelke, kot so modulatorji in ojačevalci, potrebni za brezhibno delovanje sistemov. Olimpijska vas in kabelska TV V olimpijskem projektu so antenski sistemi in povratni signali. Tri pretvorniške točke bodo imeli na Bjelašnici, Humu in Trebeviču, z njimi pa bodo pokrili vsa športna tekmovališča oz. objekte (signali plimpic I, II, III). Razen povratnih signalov bo v olimpijski vasi Mojmilo in Dobrinja sistem kabelske TV, na tekmovališčih antenski sistemi v komentatorskih kabinah (teh bo sedem: Babine dole, Štirni dol, Veliko polje, Malo polje, Trebe-vič, Rajska dolina, Škočine). V vse hotele tiskovna središča na Jahorini in Bjelašnici bodo pošiljali TV signale, v dvorani Zetra in Skenderiji, kot najbolj reprezentativnem hotelu International v Sarajevu, kjer bo sedež Olimpijade, bodo skupinske antenske naprave. Na Velikem polju bo oddajnik namenjen povezavi režij v biatlonu itd. Lastni modulatoiji Na vseh objektih bodo imeli lastne modulatorje, to so aparature, ki iz kamere prenesejo signal v oddajnik. Pri nas jih doslej ni nihče delal in smo jih morali uvažati. Naj ob tem dodamo, da so program profesionalne tehnike razširili na program kompletnih oddajnikov za televizijo. Tako so razvili tudi kanalnik (tivnar) za sprejemanje kabelske TV. Sprejemni sistemi za satelitsko TV Kot dodatek napravam za kabelsko TV (CATV), delajo v Elradu sprejemni sistem za satelitsko TV, ki bo v Evropi drugačna kot v ZDA. Tu namreč nobena država ne bo mogla imeti svojega sistema, kar velja tudi za Jugoslavijo, kjer bo 'zaradi večnacionalne skupnosti potrebno več programov. Ker gre za oddaje v več jezikih sočasno, je Jugoslavija tudi edina dežela v Evropi, ki so ji v Ženevi zagotovili 10 kanalov (druge dežele so jih dobile 5). Novejša tehnika bo taka, da bo vsak gledalec preko mikroprocesorja natipkal svoj podnapis na ekranu. V Elradu so trenutno tako daleč, da so že naredili sprejemnik za ruski satelit, ki dela sicer na nižji frekvenci kot drugi. Sprejemno aparaturo so razstavili tudi na letošnjept sejmu elektronike v Ljubljani, čeprav ta satelit ni primeren za sprejem programa v Jugoslaviji (nujne spremembe norm iz SECAM na PAL). V Elradu imajo načrt, po katerem naj bi sprejemni sistem osvojili do leta 1985, ko bo v orbiti prvi, to je zahodnonemški satelit, ki bo pokrival tudi dobn šen del Jugoslavije. Še prej naj bi se vključili v kabelsko TV, ki bo za zasebnike sicer predraga in bo dostopna le premožnejšim kup" cem, kajti gre za parabolni antenski sistem na strehi, za katerega bo.namesto droga potrebna močna konstrukcija, ki bo kos vetru in vsem drugim vremenskim pojavom. Zelo ozko anteno je treba usmeriti natančno na satelit in se potlej ne bo smela več Premikati. To bo seveda zunanja enota. Notranja enota bo zamotana elektronska naprava, '’ kateri bo pretvornik visokih ir vene na UHF kanal, oziroma ki bo omogočala spremembo modulacije na fazno frekvenčno modulacijo za standardni sprejem-Spremeniti bo treba tudi barvne modulacije. Izvoz večji od uvoza Elradu se zavedajo, da je za obstoj in uspešno poslovanje nuj-no^ vedno več izvažati, zato se že veo let uspešno vključujejo v mednarodno menjavo in zato imajo tudi pozitivno devizno bilanco. Medtem ko je njihovo tme znano na zahodnem trgu, so že tradicionalni izvozniki tele-vizijskih naprav v dežele v razvo-Ju (Irak, Kuvajt, Nigerija). T“ načrtujejo tudi ustanovitev mešanega podjetja, kar ne bo Pomenilo samo višje obline poslovno tehničnega sodelova nju, ampak je to tudi v duhu Ju goslovanske zunanje političn usmeritve. Pride v začetku tega meseca dijak srednje kmetijske šole v Rakičanu domov v Radence in povpraša očeta: ,,Ali si mi ti dvignil nalepko za avtobusno mesečno vozovnico?” „Ne!” mu ta začuden odvrne. Takšen je bil začetek in vzrok pravega detektivskega poizvedovanja za izginulo in že izdano nalepko, ki je bržkone danes odgovorni pa tudi prizadeti še niso, razrešili. Uslužbenec na radgonski avtobusni postaji, ki v imenu murskosoboškega tozda Certusa te nalepke izdaja, trdi, da je nalepko že nekdo dvignil. Menda neka ženska. Tudi ime, ne pa tudi številke, je Vpisal v izdajno knjigo. Dijak^pa tudi nobeden njegovih staršev, pa je ni dvignil. Pomagale niso niti urgence pri direktorju tozda, z izginulo nalepko si je dal opraviti tržni inšpektor, odgovoren za promet, rebusa pa niso uspeli razvozlati. Dijak plačuje redno ceno prevoza, uslužbenec pa mirno opravlja ali ne opravlja svojega dela dalje. Morebiti bo komu spet izdal nalepko brez ustrezne izkaznice, na kateri je tudi slika lastnika. Zakaj takšen ,,halo” za malenkost, bo marsikdo pomislil. Ker nas takšne malenkosti opozarjajo ? na odnos do dela, na samovoljo, ki ji v posameznih delovnih okolih še vedno ne morejo (znajo) do živega. Še dobro, da dijak ne izhaja iz socialno ogrožene družine. Kako bi sicer lahko dnevno enkrat globlje posegal v žep za vozovnico? OB OBČINSKEM PRAZNIŠ ISKRENO ČESTITAMO! STRAN IS VESTNIK, . Delegatsko glasilo občine Murska Sobota : IH lil ; ' I ' I I - ' VSEBINA 8. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA Z DNE 13. OKTOBRA 1983 - predsedniki zborov Skupščine občine M. Sobota sklicujejo seje zborov, dne 27. oktobra 1983 - analiza stanja, problematike in razvoja tekstilne industrije v občini M. Sobota PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 19. sejo Zbora združenega dela, 19. sejo Zbora krajevnih skupnosti, 19. sejo Družbenopolitičnega zbora. Skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine bo v četrtek, dne 27. oktobra 1983 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota. Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. iz.volitev in poročilo verifikacijskih komisij, . 2. potrditev zapisov — 18. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 19. 9. 1983 — skupnega zasedanja' Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, z dne 22. 9. 1983, 3. poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SIR.I za obdobje od 15. 5. 1982do31.7. 1983, 4. stanje, problematika in razvoj tekstilne industrije v občini M. Sobota, y ugotovitve, stališča in usmeritve razvoja kovinsko-predelovalne industrije v občini M. Sobota, . 6. ugotovitve, stališča in usmeritve o cestnem gospodarstvu v občini M. Sobota, 7. volitve in imenovanja, 8. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 9. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati Družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6.. 7., 8. in 9. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu št. 20, z dne 27. septembra 1983. Gradivo za obravnavo 4. točke je objavljeno v tej številki Delegatske7 ga vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 5., 6. in 7. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 8. točki bo podana na seji. STRAN 17 VESTNIK, 13. OKTOBRA 1983 ANALIZA STANJA, PROBLEMATIKE IN RAZVOJA TEKSTILNE INDUSTRIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA UVOD Predloženo gradivo prikazuje organiziranost, stanje in poslovne dosežke organizacij združenega dela s področja tekstilne industrije v Občini v zadnjih letih. Podane so tudi razvojne usmeritve in izvajanje zastavljenih nalog in ciljev v tekočem srednjeročnem obdobju. V materialu so izpostavljeni tudi problemi in težave s katerimi se srečujejo organizacije tekstilne industrije v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Analiza je izdelana na podlagi podatkov organizacij združenega dela, službe družbenega knjigovodstva in Zavoda SR Slovenije za statistiko ter je namenjena za javno razpravo in obravnavo na zborih skupščine občine, kjer bi naj bila sprejeta ustrezna stališča in sklepi o nadaljnjem razvoju te dejavnosti v občini. I. CILJI IN NALOGE TEKSTILNE INDUSTRIJE V LETIH 1981 — 1985 Pri načrtovanju razvoja tekstilno-konfekcijske industrije za obdobje 1981 — 1985 je dan poudarek uvajanju moderne tehnologije, sodobnih proizvodnih procesov z uporabo računalniške tehnike, povezovanju s proizvajalci surovin ter širitev tržišča. Predvidena je tudi večja specializacija trikotažne industrije ter delna preusmeritev na proizvodnjo tehničnih tkanin in filtrov za potrebe industrije ter predelavo sekundarnih tekstilnih surovin. Organizacije združenega dela, s področja tekstilne industrije so si v svojih planih za leto 1981 — 1985 zadale še naslednje temeljne naloge in cilje: . — povečevanje produktivnosti, — stalna rast celotnega prihodka, dohodka in akumulacije, — osvajanje sodobnih modnih ašortimanov; — povečevanje izvoza, zlasti klasičnega; — združevanje 'dela in sredstev znotraj delovnih organizacij ter v reprodukcijskih verigah; — vlaganja v trgovsko mrežo; — krepitev obratnih sredstev; — združevanje sredstev za investiranje novih programov. OZD tekstilne industrije so načrtovale tudi naslednje večje investicije: — OZD MURA Tovarna oblačil in perila: širitev prostorov za TOZD Ženska oblačila in kotlovnico, vlaganja v prehod na avtomatsko krojenje, izgradnjo prve faze centralnega skladišča surovin in skupno prikrojevalnico, sofinanciranje izgradnje plinovoda, modernizacijo strojne opreme ter vlaganja v trgovsko mrežo; 2 — DELEGATSKI VEST N — RAŠICA TOZD Beltinka Beltinci: razširitev proizvodnega obrata in skladišča surovin ter modernizacija pletilnih strojev in opreme; — TEKSTIL TOZD Pletilstvo Prosenjakovci: izgradnja proizvodne hale, adaptacijo proizvodnih prostorov v Križevcih in Prosenjakovcih ter modernizacija proizvodne opreme. II. ORGANIZIRANOST TEKSTIUSE INDUSTRIJE 1. Organiziranost OZD Največja organizacija tekstilno-konfekcijske industrije in nosilec te dejavnosti v občini je DO MURA Tovarna oblačil in perila Murska Sobota. Ustanovaljena je bila leta 1946. Prva temeljna preobrazba MURE je bila izvršena leta 1972, ko so bili trije samostojni specializirani proizvodni obrati organizirani kot TOZD. V obdobju od 1972 do 1977. leta sta bili organizirani dve temeljni organizaciji, po letu 1980 pa še ena. Danes je v DO MURA združenih 6 temeljnih organizacij združenega dela: TOZD Perilo, TOZD Oblačila, TOZD Ženska oblačila Ljutomer v občini Ljutomer in TOZD MODA — Konfekcija v občini Gornja Radgona. DO MURA zaposluje v občini Murska Sobota 4.042 delavcev. ' Proizvodni program delovne organizacije zajema izdelavo moškega in otroškega perila, ženskih bluz, moških in otroških oblačil, ženskih in otroških oblačil ter ženskih in otroških plaščev, na industrijski način in po ■meri. TOZD Beltinka Beltinci zaposluje 303 delavce in je od leta 1976 temeljna organizacija DO Rašica Ljubljana. Pred združitvijo v DO Rašica je bil proizvodni program Beltinke kot enovite delovne organizacije pretežno usmerjen v izdelavo otroških pletenin, v zadnjem času pa vse bolj uvaja proizvodnjo ženskega in moškega programa oblačil. 'TOZD Pletilstvo Prosenjakovci deluje v okviru delovne organizacije Tekstil Ljubljana. TOZD zaposluje 193 delavcev in se ukvarjajo s proizvodnjo športnih in trikotažnih izdelkov, konfekcijo tehničnih izdelkov (filtri za čistilne naprave) ter s predelavo sekundarnih tekstilnih surovin (filci za pohištveno in avtomobilsko industrijo ter vata za pohištveno in konfekcijsko industrijo). V tekstilno-konfekcijsko industrijo v občini se vključuje tudi dislocirani obrat.pri Gradu, ki je enota delovne Organizacije Modni salon Titovo Velenje. V obratu pri Gradu izdelujejo moške srajce, plašče in površnike ter ženske bluze, krila in obleke. Obrat zaposluje 39 delavcev. Obrtno podjetje KROJ spada v obrtno storitveno dejavnost, vendar pa se polovica od skupno 80 zaposlenih ukvarja s proizvodnjo tekstilno-konfekcijskih izdelkov. Po naročilu,opravljajo krojenje in šivanje raznih vrst uniform, konfekcijsko pa izdelujejo različne zaščitne obleke. V Kroju šivajo tudi oblačila za MURO. 2. Poslovno-tehnično sodelovanje in povezovanje Iz poročil, ko so jih posredovale posamezne organizacije je razvidno, da organizacije tekstilno-konfekcijske industrije v občini razen manjših kooperacijskih povezav niso tesneje med seboj poslovno povezane, močna pa je poslovna povezanost z matičnimi delovnimi organizacijami ter širše in z organizacijami v tujini. - DO Mura ima vpeljane različne oblike poslovno-tehničnega sodelovanja in povezovanja z vrsto domačih in tujih organizacij. V skladu s svojo poslovno politiko vlaga MURA velik del sredstev v trgovsko mrežo za zagotovitev kvalitetnejšega plasmana svojih izdelkov. V ta namen so pred leti ustanovili družbo Westmur v ZR Nemčiji preko katere uspešno izvažajo in osvajajo zahtevno tuje tržišče. Za zagotavljanje potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala je sklenjenih vrsta samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev z različnimi proizvodnimi organizacijami, na 'območju cele Jugoslavije. Na podlagi kooperacijskih odnosov sodeluje MURA tudi s številnimi organizacijami. DO MURA se v zadnjih letih vse bolj vključuje tudi v združevanje sredstev za vlaganja v druge dejavnosti in na manj razvita področja v Jugoslaviji. A Temeljni organizaciji TOZD Beltinka in TOZD Pletilstvo Prosenjakovci poslovno sodelujeta v pretežni meri s TOZD-i znotraj svojih delovnih organizacij ter z nekaterimi organizacijami izven Slovenije. TOZD Beltinka nastopa s kompletnim proizvodnim programom na domačem in tujem tržišču, opravlja dodelavne in kooperacijske posle, vendar vse preko delovne organizacije Rašica. Poslovno-tehnično sodelovanje Pletilstva Prosenjakovci poteka razen s tremi TOZD-i znotraj delovne organizacije še z organizacijo Regeneracijo iz Zaboka pri proizvodnji sekundarnih surovin. V obliki dodelavnih poslov za ZR Nemčijo ima vpeljano konfekcioniranje raznih trikotažnih izdelkov. Celotno poslovanje obrata pri Gradu poteka preko Modnega salona v Velenju. 3. Kadri Povprečno število zaposlenih v tekstilno-konfekcijski industriji je v lanskem letu znašalo 4.478 delavcev in se je v zadnjih treh letih povečalo za 5 % (SRS 4 %) oz. naraščalo povprečno letno za 2 % (SRS 3 %). Glede na leto 1975 se je število zaposlenih povečalo za 36 % (SRS 10 %) ali 4,5 % povprečno letno (SRS 1,4 %). Delež zaposlenih v tekstilni industriji v skupnem številu zaposlenih v industriji občine se je od 60 % (SRS 10 %) leta 1975 zmanjšal na 59 % leta 1982, (V SRS 9 %). Delavci tekstilne industrije predstavljajo 30 % zaposlenih v gospodarstvu občine. V posameznih letih je bilo v OZD tekstilno-konfekcijske industrije zaposleno v povprečju naslednje število delavcev: •1975 1980 1981 1982 Indeks Indeks 1982/7511982/80 MURA M. Sobota 2.904 3.759 3.839 3.941 136 105 Beltinka Beltinci 288 289 299 300 104 104 Pletilstvo Prošenj. 104 162 174 195 188 120 Modni salon — obr. Grad — 48 39 42 — 88 3.296 4.258 4.351 4.478 136 105 Kvalifikacijska struktura zaposlenih v tekstilno-konfekcijski industriji se v zadnjihletih izboljšuje. V letu 1982 je bilo v tej dejavnosti zaposlenih okoli 70 % priučenih in polkvalificiranih delavcev, okoli 21 % kvalificiranih, 1,5 % visokokvalificiranih, 6 % delavcev s srednješolsko izobrazbo, medtem ko je bilo delavcev z višjo in visokošolsko izobrazbo okrog 1,5 %. Povprečna starostna struktura se je gibala okrog trideset let in je bilo lanskem letu zaposlenih v starosti med 15 in 20 letom okrog 10 % delavcev, med 20 in 40 letom okrog 70 % in med 40 in 60 letom starosti okoli 20 % delavcev. Med zaposlenimi v tekstilni industriji prevladujejo ženske, saj je bilo v preteklem letu od vseh zaposlenih kar 77 % žensk. Delovna mesta v tej panogi je leta 1982 zapustilo 249 delavcev. Najpogostejši vzroki odhodov delavcev v zadnjem času so bili: upokojitve-starostne in invalidske, neurejeno varstvo otrok, vračanje delavcev na kmetijo ter selitve v druge kraje. V okviru srednješolskega centra je tudi tekstilna usmeritev, kjer poteka šolanje kadrov za tekstilno industrijo 2, 3 ali 4 leta, odvisno od stopnje izobrazbe. Mura izobražuje proizvodne delavce v lastnem centru za vzgojo kadrov, kjer v času trimesečnega šolanja usposobijo mlade za šivanje. Center deluje od leta 1961 in je usposobil za delo že 3.644 delavcev. V tekstilno-konfekcijski industriji so organizacije združenega dela v letu 1981 dodelile 56, v letu 1982 pa 58 štipendij za redno šolanje. Ob delu pa so omogočile dodatno izobraževanje 63 delavcem v letu 1981 in 66 v letu 1982. III. POSLOVNI USPEH IN AKTIVNOSTI NOSILČEV TEKSTILNE INDUSTRIJE 1. Poslovni uspeh Organizacije združenega dela s področja tekstilne industrije ustvarijo okoli 36 % celotnega prihodka in 63 % dohodka industrije v občini. Delež tekstilne industrije v ustvarjenem dohodku industrije seje v zadnjih treh letih povečal za 6 indeksnih točk predvsem zaradi občutno nižje rasti porabljenih sredstev v lanskem letu in hitrejšega porasta dohodka od povprečja v industriji občine. V gospodarstvu občine dosega tekstilno-konfekcijska industrija 14 % celotnega prihodka in 34 % dohodka. V letu 1982 so Mura, Beltinka in Pletilstvo dosegli ,4.414 milijonov din celotnega prihodka ter ob porabi 2:356 milijonov din sredstev ustvarili 2.058 milijonov dinarjev dohodka. Celotnega prihodka tekstilne industrije odpade na Muro 94,4 %, Beltinko 2,6 % in Pletilstvo 3 %. V globalu so bila gibanja kot celota v tekstilni industriji ugodnejša od povprečja v industriji. V preteklih, treh letih so bila dosežena naslednja gibanja: — rasti v % Celotni prihodek porabljena sredst. Dohodek 81 82 81 ' 82 81 82 80 81 80 81 80 81 MURA 51 31 65 25 35 40 Beltinka 53 26 75 47 49 22 Pletilstvo 77 54 99 56 55 56 Obrat Grad 31 54 162 48 25 50 Tekstilna industr. 51 32 66 26 36 39 Skupaj industrija 51 40 57 43 36 35 Tekstilno-konfekcijske organizacije v občini dosegajo višjo rast dohodka od povrečja te dejavnosti v SR Sloveniji. Ta panoga v občini ustvarja tudi višji dohodek na delavca, kot v povprečju celotna industrija v občini. Višina in rast dohodka na delavca je bila v zadnjih treh letih naslednja: Dohodek na delavca v din Povpr. letna rast 1980 1981 1982 v % MURA 278.985 372.837 503.320 34,2 Beltinka 194.328 281.040 333.086 30,8 Pletilstvo 161.092 223.293 326.983 42,5 STRAN 18 VESTNIK, 13. OKTOBRA 1983 Tekstil, Industr. 268.835 361.054 484.158 34,2 Skupaj industr. PANOGE V SRS 260.725 353.587 456.191 32,3 — konfekcija 248.455 346.032 465.839 36,7 — perilo 224.681 282.793 355.915 25,7 — trikotaža 218.430 296.511 391.587 33,8 Primerjava kazalca dohodek na delavca s panožnimi, ‘ kaže na zaostajanje pri Beltinki in Pletilstvu, medtem ko MURA dosega višji obseg sredstev, tudi pri TOZD Perilo, ki je v letu 1982 izkazalo na zaposlenega 367.540 din dohodka. OZD iz občine ustvarjajo na enoto porabljenih sredstev več celotnega prihodka in dohodka od povrečja v panogah dejavnosti. Mura je v lanskem letu izboljšala ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, kar pa ne velja za ostali dve organizaciji. V zadnjih treh letih so bili v posameznih organizacijah doseženi naslednji rezultati: -v % Celotni prihodek Dohodek po /pr. porablj. posl .sred. povpr. upor. posl.sred. 1980 1981 1982 1980 1981 1982 MURA 202 183 194 73 60 62 — TOZD Perilo 216 182 181 79 70 72 - TOZD Oblačila 184 174 182 62 53 51 — TOZD Ženska oblačila 222 187 193 86 70 67 — TOZD Ženski plašči 168 162 181 56 49 57 Beltinka 749 655 562 132 135 119 Pletilstvo 202 179 179 95 96 87 Panoga dejavn. SRS — konfek. oblačila 175 169 173 63 62 61 — perilo 186 185 187 64 73 69 — trikotaža 192 183 187 68 62 63 industrija v občini 144 138 136 44 41 39 Doseganje ugodnejših kvalitetnih kazalcev gospodarjenja se odraža tudi na dokaj uspešno poslovanje te dejavnosti. Tekstilna industrija je v letu 1982 ustvarila 597.610.000 din akumulacije ali 81 % akumulacije industrije občine. Rast teh sredstev je bila 22 % in je za 16 indeksnih točk hitrejša od rasti v industriji. Tekstilna industrija ustvarja preko 50 % akumulacije gospodarstva občine največ DO Mura, ki je v lanskem letu ustvarila 567.408.000 din akumulacije, oz. 95 % akumulacije tekstilne industrije. Akumulativnost dejavnosti je boljša od povprečja industrije v občini pa tudi od povprečja te panoge v SR Sloveniji. Vrednost industrijske proizvodnje je v tekstilno-konfekcijski industriji znašala 1982. leta 3,319.187.000 din in je bila v celotni industrijski proizvodnji občine udeležena s 34 %. V SR Sloveniji ustvari tekstilno-konfekcijska industrija 5 % vrednosti industrijske proizvodnje. Dinamika rasti industrijske proizvodnje je bila v letih 1978—1982 naslednja: — — rast v % 1978 1979 1980 1981 1982 tekstilno — konfekcij- ska industrija 7,6 10,6 6,3 6 1,7 celotna industrija 7,5 11 4,5 7 4,5 Gibanje fizičnega obsega proizvodnje v tekstilni industriji je bilo do leta 1981 približno na povprečju rasti proizvodnje celotne industrije v občini. V letu 1982 pa prihaja do spremembe strukture proizvodnje, ki se vse bolj usmerja v izdelavo kvalitetnih modnih oblačil. Ugodna rast tekstilno-konfekcijske industrije v občini do leta 1981 se je odrazila na povečanju deleža te panoge v skupni vrednosti industrijske proizvodnje od 28 % v letu 1977 na 35 % v letu 1981, zaradi nižje rasti v letu 1982 pa je prišlo do zmanjšanja udeležbe te panoge v industriji za 1 indeksno točko. Tekstilno-konfekcijska industrija se uspešno vključuje v izvozna prizadevanja občine. Vrednost izvoza blaga in storitev v letu 1982 je znašala 893.030.000 din oz. za 12 % več kot v predhodnem letu. Po podatkih organizacij združenega dela je bila v zadnjih dveh letih dosežena naslednja vrednost izvoza: — v 000 din 1981 1982 Indeks Mura 764.084 847.706 111 Pletilstvo Prosenjakovci 2.787 7.578 272 Beltinka Beltinci 29.954 37.746 126 Tekstilna industrija skupaj 796.825 893.030 112 Izvoz v občini 1.236.508 1.558.000 126 Zaradi počasnejše rasti izvoza tekstiino-kontekcijske industrije od povprečja v občim se je njen deiež zmanjšat od 64,4 v ietu na 57,3 % v ietu 1982. Izvoz DO Mure predstavlja 95 °lo izvoza tekstilne industrije in preko 50 % izvoza v občini. Mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so v Muri in Beltinki višji od povprečja v industriji občine in panogi dejavnosti v SR Sloveniji. V zadnjih treh letih so se osebni dohodki gibali v naslednji višini: — v din 1980 1981 1982 Povprečna letna rast v % MURA 7.514 9.752 13.351 33,2 Beltinka 7.022 10.529 13.002 36,0 Pletilstvo 5.720 8.153 10.044 32,5 Obrat Grad — 7.391 9.947 34,5 Industrija 7.586 9.873 12.891 30,4 Panoge v SRS — konfekcijska obl. 6.801 9.527 12.523 35,6 — perilo 6.990 8.956 11.743 29,6 — trikotaža 7.203 9.881 12.716 32,8 Naraščanje osebnih dohodkov zaposlenih je bilo v tekstilni industriji v občini hitrejše kot v globalu v industriji, v Beltinki pa tudi višje od povprečne rasti osebnih dohodkov v panogi dejavnosti v SR Sloveniji. 2. Investicije Organizacije združenega dela s področja tekstilno-konfekcijske industrije so v letih 1981 in 1982 vložile v investicije 442,992.000.— din. Od celotnih investicijskih vlaganj je odpadlo kar 93 % na Muro, 5 % na Pletilstvo Prosenjakovci, 1,8 % na Beltinko Beltinci in ie 0,2 % na Modni salon Grad. Ta vlaganja predstavljajo okoli 80 % naložb industrije v občini. V letu 1982 so se industrijska vlaganja v tekstilni konfekcijski industriji povečala za 12 Vo. Posamezne organizacije so v letih 1981 in 1982 namenile za investicije naslednji obseg sredstev: — v 000 din OZD 1981 1982 Indeks 82/81 Skupaj 81+82 MURA 196.322 215.000 110 411.322 Beltinka Beltinci 359 7.731 2.153 8.090 Pletilstvo Prosenjakovci 12.357 10.451 85 22.808 Modni salon obrat Grad 372 400 108 7.720 Skupaj: 209,410 233.582 112 442.992 Od celotne vrednosti vlaganj v tekstilno industrijo je DO Mura udeležena z 93 %. V strukturi naložb odpade 77 % na opremo in 23 % na gradbene objekte. Naložbe so bile financirane. 70 % iz lastnih sredstev, 29 % iz kreditov in le 1 % z združevanjem sredstev. Mura je vlagala v izgradnjo proizvodno-poslovnih prostorov v TOZD M oda-konfekcij a Gornja Radgona, dogradila proizvodne prostore v TOZD Ženska oblačila, vlagala v strojno opremo, nabavila novo računalniško in elektronsko opremo, modernizirala tehnologijo dela ter investirala v razširitev trgovske mreže. V Beltinki v Beltincih so nabavili dva pletilna stroja za avtomatsko pletenje. Pletilstvo Prosenjakovci so uvajali novo proizvodnjo predelave tekstilnih odpadkov v file in šivano vato, temu namenu pa so služile tudi investicije v gradbene objekte. Modni salon Grad je vlagal v nakup šivalnih strojev in ostalo potrebno opremo. IV. PROBLEMATIKA TEKSTILNE INDUSTRIJE Zaostrene gospodarske razmere doma in v svetu, velika zadolženost Jugoslavije ter določeno administrativno urejanje gospodarstva se v zadnjih dveh letih kaže na težavnejših pogojih gospodarjenja tudi te dejavnosti. Težave pri izpolnjevanju velikih izvoznih obvez tekstilne industrije povzročajo nenehne spremembe v pogojih gospodarjenja glede pridobivanja dohodka in stalnih sprememb v sistemu zunanje trgovinske menjave. Prihaja do zmanjševanja povpraševanja po konfekcijskih izdelkih zaradi močnih rasti cen, padanja realnih osebnih dohodkov in zmanjšanja kreditiranja prodaje. V lanskem letu so se izredno zmanjšale razpolagalne pravice z ustvarjenimi devizami. Povečani so pritiski na stalno višje devizne participacije pri nabavah osnovnih surovin, repromaterialov ter osnovnih sredstev. Preskrba s surovinami je slabša zaradi pomanjkanja deviz in manjše nabave surovin iz uvoza. Ob tem se posebno v DO Mura srečujejo še s problemi: nepravočasne dobave tkanin, zoženega asortimana in poslabšanja kvalitete tkanin. Zaradi tega s težavami izpolnjujejo plan izvoza izdelkov, kjer je vgrajen material domače proizvodnje. 4 — DELEGA TSK/ VESTNIK Ze nekaj časa je ustavljen tudi uvoz strojne opreme, kar zaostruje problematiko zboljševanja kvalitete izdelkov, povečanja produktivnosti in izvoza na konvertibilno področje ter izpolnjevanja deviznih obvez. Poseben problem v konfekcijski in trikotažni industriji predstavlja pravilna odločitev o asortimanu izdelkov in obsegu proizvodnje, saj je med odločitvijo o proizvodnji in prodajo blaga končnim kupcem daljše časovno razdobje. V zadnjem času se organizacije srečujejo tudi s težavami prezaposlovanju delavcev za dela in naloge z normo. Kljub velikemu številu iskalcev zaposlitve pri mladih ni interesa za priučevanje na tovrstna dela. V? URESNIČEVANJE ZASTAVLJENIH CILJEV IN NALOG TEKSTILNE INDUSTRIJE V LETIH 1981—1982 Organizacije združenega dela s področja tekstilne industrije v pretežni meri uresničujejo zastavljene cilje in naloge. Ta panoga dosega ugodne poslovne rezultate, hiter razvoj ter dvig kvalitete proizvodnje: V zadnjih letih se je izboljšal tudi dohodkovni položaj delavcev tekstilno-konfekcijske industrije. Ža obdobje 1981—1985 so organizacije načrtovale širitev ter posodobitve proizvodnih in skladiščnih prostorov. V Muri in Pletilstvu poteka realizacija naložb po sprejetih, programih, v Beltinki pa bo načrtovana razširitev proizvodnega obrata in skladišča realizirana ob koncu srednjeročnega obdobja. Organizacije združenega dela v celoti uresničujejo cilje proizvodnje kvalitetnih visokoproduktivnih izdelkov. To omogočajo tudi velika vlaganja v posodobitev strojne opreme in avtomatizacijo proizvodnje. . Mura v svojih planskih nalogah izpostavlja tudi združevanje sredstev' za nove programe v Pomurju. V občini ni prišlo do realizacije načrtovanih investicij Litostroja in Iskre pri katerih je bila Mura pripravljena sovlagati sredstva. Tekstilno-konfekcijska industrija se močno vključuje v povečevanje izvoza. Možnosti prodaje so tudi na tujem trgu omejene in organizacije le z izredno kvaliteto in izpolnjevanjem rokov izdobav blaga lahko dosegajo večji izvoz. Ta panoga opravlja v precejšnjem obsegu tudi dodelavne posle. Organizacije vlagajo maksimalne napore za izboljšanje strukture izvoza, s povečevanjem klasičnega izvoza blaga ter za večjo usmerjenost izvoza na konvertibilno področje. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja se tudi tekstilna industrija v večji meri povezuje znotraj reproverige in s trgovinskimi organizacijami preko katerih plasira svo'je izdelke. Najtesneje sodelujejo' s proizvajalci surovin. VI . USMERITVE IN MOŽNOSTI RAZVOJA TEKSTILNO-KONFEK CIJSKE INDUSTRIJE . Osnovna usmeritev tekstilno-konfekcijske industrije je močna izvozna usmerjenost na podlagi kvalitete in dviga produktivnosti dela. S srednjeročnim planom za obdobje 1981 — 1985 so opredeljene osnovne naloge in usmeritve razvoja tekstilno-konfekcijske industrije v občini s poudarkom na zmanjševanju živega dela in uvajanja primerne tehnologije, sodobnih proizvodnih procesov z uporabo računalniške tehnike ter povezovanja s proizvajalci surovin in trgovine. Organizacije združenega dela načrtujejo do konca srednjeročnega obdobja naložbe v širitev kapacitet in modernizacijo proizvodnje ter izboljšanje organizacije in kadrovske strukture zaposlenih. DO Mura si bo še nadalje prizadevala za širitev prodajnih mest, večje prilagajanje asortimana proizvodov.zahtevam trga, izboljšanje organizacije dela in uvajanje sodobne tehnologije. TOZD Beltinka v svojih planskih dokumentih izpostavlja boljšo izrabo osnovnih surovin, večjo prodajo na konvertibilno področje in modernizacijo proizvodnje, izboljšanje pogojev dela, z realizacijo načrtovane naložbe bi prišlo do kvalitetnega premika pri proizvodnji pletenin z višjo stopnjo dodelave. TOZD Pletilstvo bo proizvodnjo razvijal na že vpeljanem programu športne trikotaže, tehnične konfekcije ter predelavo in vrednotenje tekstilnih sekundarnih surovin. Za razvoj športne trikotaže so že usposobili . pletilnico. Z večjim zaposlovanjem v zadnjih dveh letih tekočega srednjeročnega obdobja pa bodo povečali izkoriščenost kapacitet. Razvoj tehnične konfekcije je usmerjen in bo še naprej v predelavo in konfekcionira-nje tehničnih izdelkov. Ža proizvodnjo predelave in vrednotenje tekstilnih sekundarnih surovin pripravljajo večjo investicijo s sovlaganjem drugih TOZD znotraj DO Tekstil in izven. VIL ZAKLJUČEK Iz predloženega gradiva je razvidno, da organizacije združenega dela s področja tekstilno-konfekcijske industrije v občini dosegajo razmeroma ugodne poslovne rezultate. V prvih letih tekočega srednjeročnega obdobja so organizacije realizirale pretežni del načrtovanih investicij. Večina sredstev je bila namenjena posodobitvi in modernizaciji strojne opreme ter ureditvi pogojev dela, kar je v skladu s sprejetimi usmeritvami tekstilne industrije, ki gradi svoj razvoj na povečevanju izvoza in uvajanju visokoproduktivnih programov. DO Mura kot nosilka tekstilne industrije in ena največjih organizacij v občini ima pomembno vlogo v razvoju ne le svoje panoge, temveč gospodarstva občine kot celote. Ob tem ne moremo zanemariti tudi velika prizadevanja temeljnih organizacij Beltinke in Pletilstva, ki prav tako uspešno poslujeta. Razvoj obrata pri Gradu stagnira oz. celo nazaduje, saj je bilo že leto po ustanovitvi zaposlenih 47 delavcev, sedaj pa 39. Uspešno poslovanje v tekstilni industriji občine se kaže tudi v doseganju nadpovprečnih rezultatov pri večini kazalcev gospodarjenja. Zaradi tega so tudi osebni dohodki zaposlenih v večini TOZD višji od povprečja v industriji občine in panoge dejavnosti.v SR Sloveniji. Izboljšal se je tudi dohodkovni socialni in ekonomski položaj delavcev. Zaostreni pogoji gospodarjenja vplivajo tudi na poslovanje tekstilne industrije. Prisotne so zlasti motnje v oskrbi surovin, do katerih prihaja predvsem zaradi pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz in obvezno participacijo pri nabavi surovin in repromaterialov domačih proizvajalcev. Hitrejši razvoj panoge zavirajo tudi omejitve uvoza moderne strojne opreme. Organizacije 'združenega dela bodo še nadalje vlagale sredstva v posodobitev proizvodnih procesov. Ob tem bodo skrbele tudi za primerno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O STANJU, PROBLEMATIKI IN RAZVOJU TEKSTILNE INDUSTRIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 27/9-1983 obravnaval Analizo stanja, problematike in razvoja tekstilne industrije v občini Murska Sobota ter ugotovil: Tekstilno-konfekcijska industrija je ena najpomembnejših panog v občini, saj zaposluje 59 % delavcev in dosega 63 % dohodka industrije. Vidno mesto zavzema tudi v gospodarstvu občine kot celoti, saj ustvari 14 To celotnega prihodka in 34 To dohodka. Ugodni poslovni rezultati tekstilno-konfekcijske industrije v zadnjih letih so odraz prizadevanj OZD za hitrejši razvoj, večjega vključevanja v izvoz ter s tem tudi izboljšanja ekonomskega in socialnega položaja delavcev. Iz analize izhaja, da vse organizacije tekstilno-konfekcijske industrije v občini poslujejo uspešno, razen obrata Modnega salona pri Gradu, ki v razvoju stagnira. V preteklih letih ni prišlo do modernizacije in posodobitve proizvodnih zmogljivosti, obstoječe pa se ne izkoriščajo v dovoljšnji meri, upada, število zaposlenih, zaradi zelo nizkih osebnih dohodkov pa je ogrožena . tudi socialna varnost delavcev. Na doseganje poslovnih rezultatov v Beltinki v Beltincih neugodno vpliva zaostajanje pri izvajanju načrtovanih investicij v razširitev.in posodobitev proizvodnje. Kljub velikemu številu iskalcev zaposlitve v.občini, se tekstilna industrija srečuje s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev in delavcev, ki bi se priučili za delo v proizvodnji. Na podlagi ugotovitev iz analize in razprave je Izvršni svet sprejel naslednja * stališča: OZD s področja tekstilno-konfekcijske industrije v občini se morajo v večji meri usmerjati v proizvodnjo visokokvalitetnih izdelkov ter skrbeti za prenos svoje tehnologije in znanja na tuja tržišča. Organizacije tekstilno-konfekcijske industrije morajo nadaljevati z razvijanjem obstoječe tehnologije pomembne za razvoj panoge ter se v večji meri vključevati v iskanje programov, ki bodo prispevali k spremembi gospodarske strukture in vplivali na hitrejši razvoj občine.. Razvoj tekstilno-konfekcijske industrije v občini je treba pospešiti tudi z večjim medsebojnim poslovno-tehničnim sodelovanjem med tovrstnimi organizacijami v občini ter skupnim financiranjem vlaganj v modernizacijo in posodobitev proizvodne opreme. Skupnost za zaposlovanje.se mora v sodelovanju z OZD maksimalno angažirati pri vključevanju mladih v center za usposabljanje tekstilnih kadrov DO Mure in ugotoviti vzroke za slab odziv mladih za tovrstno izobraževanje. Delo ponoči SATU«*«« STRAN 19 doseg oktobra ■”mw 'z4/ fa ‘ k na nekaterih mestih dokaj zdelana, >n ^asanje je, kdaj bo asfaltirana. Vaščani si-cesto med letom včasih zasujejo, vendar j ° še zdaleč premalo. Vremenske nepnlike "apravijo svoje ~ Foto: J. Zerdin ^njesto mlake PARK Pripravljajo tudi druSt* ec ge ‘6°*ov > V P®m«rih živali m za k° ®anje M»<2 w6Č kot ^soč dobitki- Tek^ud ti ^o.iil . m>'° je treba. da nekdo pritegne nutoSce-J*>anijai treba tisto osnovno, potem pa lahko dobri ‘ "a PukPnte8nejO’ P0|eg drugih, še kakšne omahljivce, sia'’. ni i i ,ak°. Igrišče za veliki in mali nogomet je, tanjše, ekem, pravi rekreacijski center. Za mlade in Foto: J. Stolnik Znajdi se, pravijo. Koruznico lahko, če ti je kaj do prehrane živine v zimskih dneh, odvažaš z njiv na domače dvorišče tudi s samokolnico. Stefan Vučkič iz Lukačevec o tem ni govoril, delal pa je Foto: J. Stolnik Ročno ličkanje koruze so zamenjali stroji, venuar ■ pa se še najdejo kraji, kjer se zberejo „lipači” in I ob ličkanju koruze preživijo prijetne večere. Seveda ' ne manjka šal in domislic, pa tudi dobre kapljice ne. Tale posnetek je iz Gomilic. Tako je bilo to jesen pri Barbari Vitez. Tekst in foto: ŽAR Vel,ka Polane, kjer je bila pred *0 ^“Pno.? a8' ki i® kvarila videz kraja, je S’1' ’°ti|i n,i^?lana P« zasutju uredila paric. so V*««, predvsem z delovnimi akci-W J® Zdai 'n *asadil' okrasno grmičevje, h,. qriQfejo. ’ P01108 Polančarjev, zato ga tudi Jože Žerdin ' 4. fa 'fafa fa. fa F* V ;■ Franc Žižek iz Velike Polane pravi, da je zelo okusno žganje, ki je v steklenici shranjeno s hruško. Š. Prša ■"^OTA R^STAVA PTIC IN ^kovanje hi« kot; za varstvo in vzgojo ptic ’tM?® z»ni«5 ob občinskem prazniku orga-^Sč^aK^® razstavo ptic v novem pri-^l^odte^ovno - ekonomske šole. S1 Se c ° oktobra, obiskovalci pa si 2Sn ** 30 * času od 8. do 18. ure. Pred- O^bh^’bimi Jrieljev ptic iz soboške občine z - uk. Pticami, kar bo vsekakor priteg ZA SUROVINE - ’ DOBRINE kaB Jo, da učenci COS v G. Petrovcih ze nekal Pridno zbirajo odpadni material, ki ga je P° P toil, sozdovih in drugie še vedno preveč, m za čisto in zdravo okolje, temveč v tem cas , d® industriji vedno bolj primanjkujejo sur Pohvale vredna in koristna poteza. . • j Po besedah predmetnega učitelja Karla | ki je skrbel za nemoteno prodajo tisteg I s» učenci zbrali, je Dinos v preteklem šolskem letu Skupil nad 21 ton raznega materiala. Da se Je izplačal, kaže podatek, da so zasluzili skoraj starih mih j onov. . . “ akcijo zbiranja odpadnih surovin so se pe s 'učenci vključili tudi v tem šolskem letu. _ Milan Gaspar Nočnemu delu se včasih ni mogoče ogniti. 3a so vsaj delovni pogoji podobni dnevnim, smo v Saturnusu naredili delovni žaromet 0 136 s halogensko žarnico H3. Žaromet ima posebno lečo, ki namensko razporeja svetlobo, vertikalno in horizontalno regulacijo, posebno držalo, stikalo ter ohišje, odporno proti udarcem, mehanskim poškodbam in slabim vremenskih pogojem. Zato je nepogrešljiv pri kmetijski mehanizaciji, delovni! strojih, kamionih in viličarjih. Tudi v tretji izmeni kot podnevi! ---■ -i---1---1---1---1-- r ' I 1 lx | ^Poslovnik" za Zagreb Avtobusne zveze Pomurja z Zagrebom so slabe. Dnevno peljeta v hrvaško glavno mesto le dva avtobusa in še ta imata predvsem za potreba organizacij združenega dela izredno neugoden vozni red. Oba pripeljeta v Zagreb okrog desetih, eden se vrača takoj, drugi pa že ob štirinajstih. Tako jih za poslovna potovanja, teh pa je iz Pomurja v Zagreb zelo veliko, praktično ni mogoče izkoriščati. Kot edina možnost preostanejo avtomobili, kar pa je neracionalno in drago. . Zato kaže v najkrajšem času prisluhniti predlogu odbora za integralni transport pri medobčinski gospodarski zbornici. Ker po informaciji predstavnikov soboškega Avtobusnega podjetja spremembe v voznem redu ne bi bile možne, odbor predlaga uvedbo poslovnega avtobusa, ki bi vsaj dvakrat tedensko peljal do Zagreba. To bi vsekakor pomenilo pomembno racionalizacijo, če se seveda iz organizacij združenega dela ne bi še naprej lepo po starih navadah k „ poslovnim partnerjem v Zagreb vozili s službenimi avtomobili. Najprej je torej potreben ustrezen dogovor v organizacijah in med njimi, ker se sicer lahko zgodi, da bodo do hrvaške prestolnice vozili službeni avtomobili in še poslovni avtobus, seveda s praznimi sedeži. Tega pa si v sedanjih gospodarskih razmerah res ne bi smeli privoščiti. ib VESTNIK ihms Design. Saturnus propaganda kronike Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Veliko nesreč s traktorji V zadnjem času je bilo na območju Pomurja spet veliko nesreč, najhujša vsekakor v črenšovHh. 26-letni Milan Bašti-nec iz Beograda, začasno zaposlen v Franciji, se je peljal z osebnim avtom do regionalni cesti Razkrižje—Črenšovci. Ob njem je sedel sopotnik Pravoslav Lazič prav tako Beograjčan, sicer pa zdomec v Franciji. Ko je pripeljal do križišča z magistralno cesto Murska Sobota—Lendava, ni upošteval prometnega znaka ,,stop”, torej je grobo izsiljeval prednost. Po magistralni cesti je tedaj pripeljal Stefan T. iz Hotize, ki je vozil tovornjak s prikolico. Ko je voznik mercedesa Baštinec uvidel, da bo prišlo do trčenja, je sicer močno zaviral (na cesti so ugotovili 23 metrov sledi gum), vendar je bilo prepozno: osebni avto je z vso silo trčil med tovornjak in priklopnik, ki sta se prevrnila na bok, osebni avto pa je povsem uničen. Baštinec in Lazič sta se hudo poškodovala in so ju odpeljali v bolnico v Mursko Soboto. Lazič je čez 6 dni umrl. Ludvik Varga iz Radmožanec se je peljal s traktorjem po lokalni cesti proti Genterovcem. S ceste je zavijal levo, na poljsko pot. Spremembe smeri menda ni nakazal. V tem času je nasproti pripeljal tovorni avto, ki ga je vozil Kljub razbitinam, ki so posledica trčenja traktorista z vlakom, je tokrat šlo na srečo brez človeških žrtev. Nezavarovan železniški prehod, nepazljivost in še kakšna okoliščina v času spomladanskih in jesenskih opravil privedejo do marsikatere hujše nesreče. Zato — pazljivost ni nikoli odveč. Foto: D. L. Stanislav H. iz Srednje Bistrice, ki zaradi kratke varnostne razdalje ni mogel preprečiti nesreče; zadel je v zadnje levo kolo traktorja in mu ga odbil. Traktor je potisnil v obcestni jarek, kjer je sicer obstal tudi tovornjak. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša 300 tisoč dinarjev. Varga in njegov sopotnik na traktorju Franc Žban iz Radmožanec sta se lažje poškodovala. Na nezavarovanem železniškem prehodu v Spodnjem Kamenščaku je prišlo do prometne nesreče, kjer voznik traktorja Branko Srša s Spodnjega Kamenščaka ni bil previden. Kljub temu, da je pred železniškimi tiri prometni znak stop, traktorist ni ustavil. To je bilo usodno, saj je prav tedaj pripeljal vlak, zadel traktor v prednje desno kolo, odtrgal pa je tudi motor. Skoda znaša 50 tisoč dinarjev. Traktorist pa je imel v nesreči srečo, ni bil poškodovan. Poročajo, da je Koloman Kuro-nja iz Murske Sobote po regionalni cesti Petovci—Mačkovci vozil prehitro. Ko je pripeljal do križišča cest Mačkovci—Otovci, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino, po njej vozil 10 metrov, nato pa po 15 metrih vožnje po jarku obstal. Voznik se je hudo poškodoval. Vinjenost je bila vzrok prometni nesreči v Lutvercih. Jože Kalnar iz Dolge vasi pri Kočevju se je z osebnim avtom podjetja LIK iz Kočevja peljal po cesti Podgrad—Apače. V Lutvercih je vozilo zaneslo s ceste na travnato bankino, nato pa v telefonski drog, od katerega se je avto odbil, prevrnil na streho, nato pa obstal spet na kolesih. Voznik je imel srečo, saj se ni poškodoval. Na avtu pa je škode za 250 tisočakov. Alojz Benko iz Pertoče je s traktorjem, h kateremu je imel pripet kmečki voz, vozil gnoj na njivo Leopolda Madjarja' iz Vadarec. Ko sta gnoj razložila, sta vozilo za hip pustila v prostem teku. Naenkrat pa se je traktor na hribovitem terenu, začel premikati. Benko je stekel za njim, prijel za krmilo, žal pa je medtem padel s traktorja. Kolo mu je zapeljalo čez prsni koš. Dobil je hude telesne poškodbe. Tudi na Janževem vrhu se je zgodila nesreča, ' v kateri je ,,sodeloval” traktor. Silva Vugrinec iz Gornje Radgone na lokalni cesti na Janževem vrhu pred prednostno cesto vozila ni ustavila, zato je prišlo do trčenja s traktorjem, ki' ga je pravilno po desni strani ceste pripeljal Ivan Žnidarič iz Črešnjevec. Traktor je odbilo na bankino in je trčil v osebni avto Jožeta Lebarja iz Radkersburga. Skupna gmotna škoda znaša 80 tisočakov. Stefan Šiftar iz Strukovec se je 9. oktobra ob 3. uri peljal z osebnim avtom po lokalni cesti proti Zenkovcem. Zaradi utrujenosti in neprimerne hitrosti je zapeljal na levo in s prednjim delom trčil ‘v ograjo mostu na potoku Ledava. Voznik se je lažje poškodoval, materialna škoda pa znaša 75 tisočakov. Nenavadna in huda nesreča se je zgodila v Bakovcih. Karel Kranjec si je 2. oktobra v vaški gostilni privoščil nekaj kozarčkov. Okrog 14. ure, ko se je vrnil domov, je legel k počitku, ob 20. uri pa je hotel vstati, vendar se ni mogel postaviti na noge; padel je in z glavo udaril ob radiator. 75-letni mož je zaradi hudih poškodb na glavi čez. dva dni umrl v soboški bolnici. S. S. GORNJA RADGONA Vam priporoča obisk nove poslovalnice v Spodnji Ščavnici Nova trgovina z bifejem v Spodnji Ščavnici predstavlja boljšo preskrbo za občane, trgovsko podjetje Sloga pa je dobilo z novogradnjo 250 kvadratnih me Novo trgovsko poslopje trgovskega podjetja Mercator-Sloga iz Gornje Radgone v Sp. Ščavnici, nekaj dni pred otvoritvijo. Da bi bilo vse najlepše urejeno in potrošnikom -pravočasno nared, delavci hitijo še z zadnjimi opravili. Otvoritev bo v soboto 15. 10. 1983. Bife bo imel tudi P^,n® teraso. Tam bodo v »J, času stregli tudi « «« pivom in ostalimi tami. Vsekakor je P® omeniti, da je ta za Sp. Ščavnico tudi čnega pomena. Gornja Mercator — 5,09 obisk Radgona PriP°^a|nah in tudi v ostalih prod«®1" sicer: v Gornji R®9 oicih' dencih, Apačah, S“9 rivi-Žepovcih, Zbigovci , Ja|lže. dmu ob Ščavnici, tjU. vem vrhu, Kapeli, na Moti, Rožičkern * h , Stari gori, Spodnjih I« in v Negovi. Vsem občanom iskrene čestitk;e prazniku in hvala za dosedanje z željo za nadalnje sodelovanj • b njihov®11 zaupanj® trov novih trgovskih površin. Samopostrežba razpolaga z 80 kvadratnimi metri prodajnih površin 30 m meri bife, ostalo pa so s(‘la^up in pomožni prostoru N v novi samopostrežni vini, ki je lepo.«10""; pa prijetnejši, izbira b 9 velika. Razen osnovni" in gospodinjskih^*« . bo na razpolago tu 9 terija, posoda in ne PROIZVODNI PROGRAM TOZD „BLISK" MURSKA SOBOTA - Napeljava in popravilo gradbenih instalacij (vodovod in kanalizacija, 9ga vanje, prezračevanje in tehnološki procesi ter elektro inštalacije jakega m sip t°ka) , jj, — Proizvodnja kmetijskih strojev in naprav ter litih kovanih in st!« izdelkov Drobilec za siliranje koruze v zrnu in storžih kapacitete: 2 t/h B 200 E, 8 t/h B 350 S in 15 t/h B 500 S. Vlažnost zrna do 40 odstotkov, višina transporta do 10 m. Napajalnik za goveda NG izdelan iz emajlirane sive litine. Mešalec gnojevke MGS, kapaciteta 15000 litrov-na uro, pogonska moč 15.kw. Občanom soboške in radgonske občine čestitamo ob njihovem prazniku! dolžni transporter PT 1$' kaPaciteta 8 ton na aro, Pogonska moč 1,5 kw. STRAN 20 Radijski in televizijski spored od 14. do 2 O. oktobra ---------------- ...-----------------------------y—■ PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio -J i' RADIO MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO ' MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.30 - Deset naj-boljših ta teden..., 17.00 - Aktualno v petek, 14. oktobra, 18.00 - Najlep-» želje s čestitkami in Pozdravi, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. jv LJUBLJANA 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 15. oktobra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) 1 8.50 Tv v šoli: Tv koledar, l Prometna vzgoja, Ruščina, I Odmor, August Šenoa, Po* bočila (doo. 10.35) • I Kraljevo: Oktober v kraljevu, I Prenos spominske prireditve 11-20 Poročila 17.25 Domači I Ansambli: Oglarji 11-“ I Modro poletje, španska otro-Uka nanizanka 18.25 Obzor-I Mk ljubljanskega območja 118.40 Otroške nalezljive I bolezni: Zdravljenje, prepre-I čevanje in povečanje odpor-I nosti 19.15 Risanka 19.20 Cik »k 19.24 Tv in radio nocoj 1 W-26 Zrno do zrna 19.30 Tv I dnevnik119.55 Vremne 19.57 j I pKOPAGANDNA ODDA-l oddaja 20.00 Zgodovina I Slovencev v filmskih freskah: I I Mrtvaški ples, dokumentarna I (serija20.40Ne prezrite 20.55 i I propagandna oddaja 21-00 j I serif v Npj, Yorku, ameriška > (nanizanka 22.10 Tv dnevnik V 122.25 Nočni kino: otrok, ki l n® mogel zgrešiti (delovni 1 1 usl.) kanadski film 1 i°čdajmkin.TV mreže: I (11.25 Tv dnevnik 17.45 I Iphbška oddaja 18-15 I posvetovalnica za starše, I izobraževalna oddaja 18.45 I Vbodna glasba 19.30 Tv I (Unevnik 20.00 Portreti skla- I l^teljev 20.00 Portreti skla- I (uateljev 20.45 Zagrebška I \ enotama 21.00 Porota, 1 lvkumentarna oddaja 22.05 I ni?.°'® jugoslovanski igra- I j™'M; jutro (do 23.40) ' TV LJUBLJANA 8.00 Poročila 8.05 Ciciban, dober dan: PLaninski domovi 8.25 Zbis- O. Wilde: Infanti-njin rojstni dan 9.05 Modro kot pisano, otroška nanizanka Tv Novi Sad 9,35 Zemljepisne posebnosti: Etosha-kraj suhe vode 10.30 Otrok in promet: Prvi koraki v svet 10.50 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Knežji kamen 11.30 ’Tjudje' in zemlja-ponovitev 12.30 Poročila (do 12.35) 16.55 Poročila 17.00 Ljubljana: Košarka Olimpi-ja:Cibona prenos (za JRT 1) v odmoru Propagandna oddaja 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 Tv in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Tv dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Kockar, ameriški film 21.45 Propagandna oddaja 21.50 Zrcalo tedna 22.10 Afrovizija, 3. del zabavno glasbene oddaje 22.55 Poročila Oddajniki 11. Tv mreže: 17.00 Lutkarska predstava, posnetek iz Bugojna 18.00 Kam gredo divje svinje, Tv nadaljevanka 19.00 Narodna glasba 19.30 Tv dnevnik 20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja 20.30 Pesniško gledališče: Soba 20.50 Poročila 20.55 Človek in čas, dokumentarna oddaja 21.25 Športna sobota 21.45 Dokumentarna oddaja (do 22.15) 01’ H-40 n°h’ 16-40 TV v u^ka oddP°roCila’ 17-45 >1,». 18-15 TV 1^’ I845 mr?nikareških uZr‘buna, 19.15 Andrew 30 Dnevnik, ob ^VVtar£e' 20-50 22Z Istre 21 1?"C1 priP°-r^Gostm 1'^ Dnevnik, r%. bednik, 23.30Po- ljubljanska banka Pomurska bank« TV ZAGREB Atrija 5 9A5Tv Jutranja poročila, 10-30 MiHjoni UarS-^m). 11-34 Igralski Opoldan J Avstriji, I3 00 ka redakcija, 17.00 11-30 c’Pec. 11-25 Risanka, ^m^urge, n 55 Span£ek Uu> 18,00 Pan-opti-eip, ’ m ?0 Družinski maga-10-30 p Avstrija v sliki, tick, j?8’ sliki, 20.15 Der- 4L.20 A — •• 8.50 TV v šoli, 16.15 Sedem TV dni, 16.45 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Košarka: Olimpija—Cibona, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, ' 19.30 Dnevnik, 20.00 Urad za umore (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Koncem tedna, 23.35 Poročila. TV AVSTRIJA rijski kviz, hiJ^ARSKA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 12.00 Poročila, 12.15 Gran prix Južne Afrike (prenos), 15.00 Ljudsko gledališče (film), 16.45 Burleska, 17.00 Rezljajmo skupaj, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da . . ., 22.05 Šport, 22.20 Revija rocka, 17-10 5mi-vp^’.'pONa-^'iudnn e' 18-°° ^nanstveni Z dramski.,TV Sevnik. A '°n’TVig7a du Canje\ S^onffyja. S, 22 22-15 film 5 Porožena TV MADŽARSKA 8.55 Risanka. 9.15 Ponovitve. 14.30 Perzijska preproga. 14.55 Risanka. 15.20 Studio Pecs. 15.45 Malajski tiger, pon. 16.55 Nogomet, U. D6zsa-Raba ETO. 18.45 Diagnoza, reportaže. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Telepodij vam predstavlja: Vsi, ki imate radi življenje . . . 21.20 Prvenstvo v disco-plesih. 22.15 TV dnevnik. 22.25 Zaupanje, madžarski film. TV KOPER meja ™ ^one Jean ^mon — 16.55 TVD novice. 17.00 Košarka: Ljubljana: Olimpija—Ci-bona. 18.30 Festival gorskih filmov. 19.30 TVD — vse danes. 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žep. 20.30 Lucy in njeni — serijski film'. 21.00 Gledališka predstava. 22.10 TVD nocoj. 22.20 Dekle mesečeve polti — celovečerni film — Igrajo: Zeudi Araja Beba Lončar — Režija: Luigi Scattini. ^oktobra 1983 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 17. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 18. oktobra, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 19. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.20 Poročila. 9.25 Živ žav, otroška matineja. 10.20 Modro poletje, španska otroška nanizanka ponovitev. 10.50 Fantje s Hill streeta, ameriška nanizanka. 11.40 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja (zna-nje-imanje), sodeluje KS Cerklje na Gorenjskem. 14.00 Poročila (do 14.05). 14.25 Radost Evrope, posnetek mednarodnega otroškega festivala. 15.50 Kratka pot do dnevne svetlobe, ameriški film. 17.00 Poročila. 17.05 Naš kraj: Vranja peč. 17.20 Športna poročila. 17.35 Alpe-Jadran, zabavno-informativ- na oddaja. 18.05 Sestanek v Slonu. 19.10 Risanka. Cik cak. 19.23 TV in nocoj. 19.25 Zrno do 19.30 TV dnevnik. 19.20 radio zrna. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 13. julij, nadaljevanka TV Titograd. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Športni pregled. 21.30 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaia. 22.25 Poročila. Oddajniki H. TV mreže: 18.40 Izviri: Osvajanje morja, dokumentarna oddaja. 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Variacije, baletna oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Delavci na črno, angleška nadaljevanka (do 22.05). __________ TV ZAGREB 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Moja domovina, 15.30 Kralj Richard in križarji (film), 17.20 Sestanek brez dnevnega reda, 19.30 Dnevnik, 20.00 13. julij (drama), 21.00 Športni pregled, 21.30 Potovanja, 22.00 Dnevnik. TV AVSTRIJA 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 14.15 Ples boginj (film), 16.00 Zrcalne slike, 16.15 -Ena, dva ali tri, 17.00 Deželne vlitve, 17.03 Lutke, 17.28 Klub seniorjev, 18.26 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zaida (glasbena igra), 22.15 Šport, TV MADŽARSKA 8.20 Spored za otroke do 11.00. 11.05 Ena ura glasbe. 14.45 Napoved sporeda. • 15.15 V nedeljo popoldne, magazin. 17.00 Ob 70-letnici I. Cenkija. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Derrick, kriminalka, ..21,10 Družabna igra. 21.50 Tedni umetnosti; nikom S. Poročila. TV KOPER TV LJUBLJANA ' J™JANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Pesmi' in zgodbe za vaš — A. Puškin: Bajka o. ribici in ribiču, Slovenščina, Pripovedujemo, Starohrvatsko gradbeništvo v Dalmaciji, Poročila (do 10.35). 17.20 Poročila. 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad. 17.55 Človek in okolje: Onesnaženje - celinskih voda. 18.15 Spekter: Odprava v preteklost in prihodnost. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 B. Džu-zel: Jagnje na ražnju, drama TV Skopje. 21.05 Mednarodna obzorja. 22.00 TV dnevnik H. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Lutkomedija, otroška serija. 18.00 Vabilo na komedijo. 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja. 18.45 Glasbena oddaja (samo za LJ 2). 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka. 21.55 Dober večer, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.45). 8.50 TV v šoli: Tv koledar, Obala Jugoslavije, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Cetina, Poročila (do 10.35). 16.35 Šolska TV: En glas v vesoljskem zboru — oddaj'a iz cikla Vesolje. 17.35 Poročila. 17.40 Z besedo in sliko: Mladenič in vila. 17.55 Naši zbori iz arhiva TV Ljubljana: Moški pevski zbor Tabor iz Cerknice. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Mali svet: Jubileji v srcu mladih, otroška oddaja TV Zagreb. 19.10 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. J. Neuman: V tretjem rajhu, ameriška nadalje- ; vanka. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 Aktualno: Spremeniti — toda kaj? 21.50 I. Otrin: Pesem giba — Blišč in beda romantike. 22.15 TV dnevnik II. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik. Na meii kopnega in voda, Odmor, Slava Ognzdvič, Narodni park Paklenica, Poročila (do 10.35). 17.05 Poročila. 17.10 Pedenjžep. 17.40 Dekleta z Neretve, glasbena oddaja TV Sarajevo. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma, 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm — filmska delavnica ob ame-iškem filmu Osmi potnik. 12.15 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Grom, otroška serija. 18.15 Poživeti stoletnico, izobraževalna oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.05 TV dnevnik. ljubljanska banka Pomurska banka TVZAGREB 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutkomedija, 18.00 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika siških občin, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Svet danes, 31.50 Kratki film, 22.10 Dnevnik. TV AVSTRIJA I —— ——— - < 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Ples boginj (film), 12.15 A la Carte, .13.00 Opoldanska redakcija, 117.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Medvedki gredo, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dogodivščine v divjini, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik, 21.55 Večerni šport. Drugi program 18.00 Znanost danes, 18.30 Aerobika, 18.45 Tom in Jerry, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dobri angel, 21.05 Schilling, 21.50 10 pred 10, 22.20 Brez dvoma (film). TV MADŽARSKA 17. oktobra — ponedeljek: Ni sporeda TV KOPER Ena ura s pes-WeOresem. 22.50 16.00 Boks: Beograd: Radni-čki—Priština. 17.30 Gledališka predstava. 18.40 Lucy in njeni — serijski film. 19.10 Risanke. 19.30 Stičišče — Jadran — recite 33; Tednik TV Dnevnika. 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja. 20.30 Trajanov steber — celovečerni film — Igrajo: Richard Johnson, Antonella Lualdi— Režija: Mircea Dragan. 22.00Sedem dni — Pregled najpomembnejših dogodkov tedna. 22.15 Človekova glasba — 7. oddaja. 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: . 9. Mednarodni turistični in športni festival Kranj 82. 17.30 Trajanov steber — film — Igrajo i Richard Johnson, Antonella | Lualdi — Režija: Mircea Dragan, j 19.00 Športni pregled. 19.30 TVD — vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Aerobika; Plavati, nato shoditi — dok. oddaja. 20.30 Veliki detektiv — serijski film. 21.30 Turistični vodič — v sodelovanju s Kom-pas-om Jugoslavija. 21.45 TVD — nocoj. 21.55 Ob skodelici kave — glasbena oddaja. 22.15 Dekle mesečeve polti — celovečerni film 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 20. oktobra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Gledalec—urednik, zabavno glasbena serija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ilindenski dnevi — Bitola ’83, oddaja narodne glasbe. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja. 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50). TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Avantura, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Gledalec—vednik, 19.15 Risanka, 19.30 Jnev-nik, 20.00 Dialogi, 9.55 Svinčeni časi (film), 22.35 Dnevnik. . TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Ljudsko gledališče (film), 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Za-, spanček, 18.00 Zgodovina TV, 18.30 Družinski maga-cin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.30 Zrcalne slike, 22.30 Filmi akademije za film. TV MADŽARSKA 8.35 in 14.50 Šolska TV. 10.05 Pot, španski film. 11.35 Grški zakladi. 16.25 Festival športnih filmov. 17.25 Za naše zdravje. 17.40 Naš vrt, naše 18.05 Rock. 20.00 mesta, Studio dvorišče, Ansambel 19.30 TV Bolnišnica reportaže. V’Moto-dnevnik. na robu pon. 20 dela. 21.05 83. 22.05 Tveganje, svetovnogospodarski mazin. 22.35 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva. 17.30 Popi — mladinski TV film. 18.00 Veliki detektiv — serijski film. 19.00 Risanke. 19.30 TVD — vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Obzorja: Erfurt, Lipsia. 20.30 Scotland Yard ne oprošča — celovečerni film — Igrajo: Michael Craig, Francois Prevost — Režija: Sidney Hayers. 22.15 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.30 TVD — nocoj. 22.40 Kiklop — II. del — TV nadaljevanka TV ZAGREB 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 19.15 TV koledar, 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risan-, ka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.05 Dnevnik. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zapomnite si: 94, Živi svet Primorja, Odmor, Matematika, Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35). 16.25 Šolska TV: En glas v vesoljskem zboru, oddaja iz niza Vesolje. 17.25 Poročila. 17.30 Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet, angleška poljudnoznanstvena serija. 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Obramba in samozaščita. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Androso-ve tarče, ameriška nadaljevanka. 21.45 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: . 17.25 TV dnevnik. 17.45 Čas za pravljico, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Goli -z evropskih nogometnih igrišč. 19.30 TV dnevnik. 20.00 M. Avramovič: Šinjel, kratki TV film. 20.15 M. Mandič: Ptič deževnik, kratki TV film. 20.45 Zagreb-ška panorama. 21.00 Oddaja iz kulture (do 21.30). OPOMBA: 20.55—23.00/15 Rim: Svetovni pokal v amaterskem boksu, polfinale. TV ZAGREB /O ljubljanska banka Pomurska bank« TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Pohod v negotovost (film), 11.45 Dejstva, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 In tubo igra Huber, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Moški in ženska (film), 21.55 Šport. Drugi program 16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Aerobika, 18.45 Tom in Jerry, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Frankfurtski knjižni sejem, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine. TV MADŽARSKA 8.05 in 14.40 Šolska TV. 9.40 Ponovitve. 16.20 Poročila. 16.25 Mednarodni nogometni pokali (in ob 21.30 na II. programu). 18.20. Življenje letom, spored za upokojence. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Samo treba je pogledati, italijanska filmska komedija. 21.40 Svobodna TV univerza, 3. del: Orient v starem veku. 22.20 Glasba .. . 23.00 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 16.30 Odprta meja — oddaja v lo-venskem jeziku (Videoteleks). 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Jederska revolucija. 17.30 Scotland Yard ne oprošča — film — Igrajo: Michael Craig, Francois Prevost — Režija: Sidney Hayers. 19.10 Risanke. 19-30 TVD — vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Kulturna panorama: Slovenski film. 20.30 Velika dolina — serijski film. 21.30 Ob skodelici kave — glasbena oddaja. 21.45 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.00 TVD — nocoj. 22.10 Koprska srečanja. P red videna nogometna tek ma za Pokal pokalov. i 8.50 TV v šoli, 16.55 TV v ! šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Urica pripovedk, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Halo, dober večer, 22.05 Poročila. TV AVSTRIJA , 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Idealen mož (film), 12.00 O rožah, 12.05 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Dogodivščine v Novi Zelandiji, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sli--ki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ženske zgodbe, 21.40 Vrelec tihega zadovoljstva, 22.25 Večerni šport. TV MADŽARSKA . 8.05 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Hiša dobre volje, TV igra. 11.15 Sova pozimi, kratek film. 15.40 Poročila. 15.45 Klovn na steni, madžarski film. J7.30 Pedagoški forum. 18.05 Javljamo s parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tarča, kriminalka. 20.55 Panorama, svetovno-politični magazin. 21.55 Umetnina tedna. 22.00 Te-lešport, nogomet. 22.50 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks). 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola. 17.30 Nogomet. 19.00 Eurogol. 19.30 TVD — vse danes. 19-50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Z nami pred kamero .. . 20.30 Velika dolina — serijski film. 21.30 Turistični vodič' — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 21.45 TVD — nocoj. 21.55 Video .mix — glasbena , oddaja v živo, z glasbenimi željami'in nagradnimi igrami — vodi Dario Daviacchi. 23.15 Boks — BIM — Svetovno prvenstvo — i. polfinale. STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 14. oktober — Nedeljko SOBOTA, 15. oktober — Terezija NEDELJA, 16. oktober — Hedvika PONEDELJEK, 17. oktober — Ignac TOREK, 18. oktober — Luka SREDA, 19. oktober — Etbin CeIRTEK. 20. oktober — Irena kino „PARK” MURSKA SOBOTA 14. oktobra ob 18. in 20. uri francoski film: ,,VELIKA AVANTURA”; 15. oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: „ŠE TOKRAT”; 16. oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: ,,DIH”; 17. oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: ,,BALKAN EXPRESS”; 18. oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: „HALO TAXI 19. oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: ,,MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS”; 20. oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: „MAH NA ASFALTU”. GORNJA RADGONA 14. oktobra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ,,MOONRAKER — OPERACIJA VESOLJE”; 15. oktobra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni filmn: ,.BALKAN EXPRESS”; 16. oktobra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni film: ,,HALO TAXI”; 17. oktobra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni film: „DIH”; 18. oktobra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni film: „MAH NA ASFALTU”; 19. oktobra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni film: ,,CIFRA MOŽ”; 20. oktobra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni film: ,,NEKAJ VMESNEGA”. ČRENŠOVCI 14. oktobra ameriški barvni film: ,,MEGLA”; 15. in 16. oktobra ameriški barvni film: „CHARL1JEVO MAŠČEVANJE”; 20. oktobra ameriški barvni film: ..OČIVIDEC”. prodam, DVE GUMI ZA TRAKTOR, 13—14—28, prodam. Mala Polana 77. M-3879 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 135. M-3880 TRAKTOR FIAT ŠTORE 402 SUPER, skoraj nov, s kompresorjem, kabino in koso, prodam. Klanec, Selo 108. M-3882 DVA PLASTIČNA REZERVARJA WERIT, po 2000 1, za kurilno olje in gorilec CTC prodam. Informacije: Ciril Metodova 60. M-3838 TELEVIZOR GORENJE črno-beli, ugodno prodam. Cipot, Vrtna 8, Murska Sobota. M-3885 TRAKTOR STEYR 28, na novo registrirani, prodam. Naslov v upravi lista. M-3886 KRAVO, staro pet let, brejo, kontrola A, prodam. Lipa 131. M-3887 ZASTAVO 750 LC, letnik 1980 in ZASTAVO 101 prodam. JLA 11. M-3889 TRAKTOR STEYR 760, 60 KS, prodam. Karel Gorza, Andrejci 8, p. Martjanci. M-3890 avtoklepar* r vo a vtoličarst vo ravnal na niiza-komora zaščita vozil-v/e*na služba Glasilo občinskih konferenc.SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Le'ndava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno ih radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Sabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lpparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Gonter Endre (tehmčnf urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gomja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 -317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din. polletna 235.00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun prrSDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK MOPED TOMOS V 14, s 4 presta-vami, v voznem stanju, dobro ohranjeni ugodno prodam. Ludvik Celec, Gornji Slaveči 47, p. Kuzma. M-3891 TELEVIZOR ČRNO-BELI PRODAM. Andrejci 17/A, p. Martjanci. M-3893 HRASTOVE PLOHE (..fosline”), suhe, debeline 5 cm, 2,5 kub. m, prodam. Solar, Šercerjevo naselje 16. M-3894 KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Cvetkova 15. M-3896 FIAT 1300, letnik 1971, motor po generalki 10.000 km, prodam za rezervne dele. Rado Zemljič, Radenci, Gregorčičeva 13. M-3898 AVTO SI MCA 1100 in barvni televizor GORENJE prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 9. M-3898 NEDOGRAJENO HIŠO v bližini Murske Sobote prodam. Telefon 23-355. M-3899 ZABOJ za prevoz prašičev, dva blatnika za ferguson, nova, prodam. Peter Kos, Brezovica 37, Martin na Muri. M-39OO STAREJŠE POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Vučak, Kardoševa 1, Murska Sobota, telefon 22-529. M-3901 OPEL ASCONA, letnik 1972, prodam. Informacije od 7. do 15. ure: 21-535, interna 243, popoldne: Martjanci 44. M-3902 BAS OJAČEVALEC GRS, 100 W, bas kitaro GODWIN s kovčkom in 100 W LESLIE OJAČEVALEC TREP, ugodno prodam. Telefon 23-126. M-3903 TOVORNI AVTO TAM 5000, ki-per, ' primerno za prevoz čebel, prodam. Hodoš 56/A. M-3904 ZASTAVO 750, registrirano do marca, prodam. Bakan, Dokležov-je 24. M-3905 BELO POROČNO OBLEKO št. 38—40, uvoženo, prodam. Kran-čič, Veščica28. M-3906 PUJSKE, težke cca 23 kg, prodam. Murski Črnci 23. M-3907 HLADILNIK GORENJE ZA SESTAVO V ELEMENTE, novi, prodam. Golubovič, Murska Sobota, Lendavska 10. M-3908 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-3909 AUDI 100 LS, letnik 1973, prodam. Murski Črnci 28/F. M-3910 PLINSKO PEČ z jeklenko prodam. Rajnar, Zorana Velnarja 36, Murska Sobota. M-3911 DVE KRAVI, breji osem mesecev, stari tri leta, prodam. Časar, Križevci 216 v Prekmurju. M-3912 PRIKOLICO ZA ŽIVINO, strešno opeko biber, rabljeno, format zidak, prodam. Krog 10/C. M-3913 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, TIP SAFIR, ugodno prodam. Ogled po 17. uri. Bojnec, Borejci 41. M-3915 CITROEN GS PALLAS 1220, letnik 1977, prodam. Kupšinci 71. Telefon do 15. ure (069) 21-260, po 15. uri (069) 22-604. M-3917 VISOKOBREJO SVINJO PRODAM. Dolnja Bistrica 37. M-3920 P 126, letnik 1979, prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Marjan Prelec, Murski Črnci 14. M-392I KOMBI DIESEL, 1,3 t, letnik 1978, prodam. Anton Letnik, Lenart, Kidričeva 8, telefon (062) 74-259. M-3923 KUHINJSKI ŠTEDILNIK KUPERBUSCH, dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Kmečka 4. M-MM RENAULT 14, letnik 1980, prodam. Zlatko Petkovič, Murska Sobota, Staneta Rozmana 13, novi blok. M-3832 FIAT 128'SPORT CUPE, 1300, letnik 1975, prodam. Kerčmar, telefon 22-186. M-3833 OPEL MANTA NAPRODAJ. Palatin, Gančani 89. M-3834 TRAJNOGOREČO PEČ NA TRDA GORIVA prodam. Ogled v torek dopoldne ali v sredo popoldne. Leon Kovačič, Murska Sobota, Žitna 27. M-3835 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Puconci 4, telefon 72-505. M-3836 MOSKVIČ, zelo ohranjen, pro-dam. Marko Injac, Puconci 43/B, popoldne. M-3837 SUZUKI RM 125 motocross 1. 82 prodam. Bombek, Mezgovci 1 a, 62252 Dornava pri Ptuju. JOŽETU JAKLINU iz Male Polane 53, ki je na odsiuženju vojaškega roka v Banja Luki, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo vse najlepše. predvsem pa. da bi mu dnevi do odsluženja kar najhitreje pretekli ter se zdrav in srečno vrnil v domači kraj — oče. mama, sestra Slava z možem Jožetom in malim Borisom, sestra Marija z možem A lojzem ter hčerkama Smiljano in JOŽETU JANŽU iz Predano-vec. ki je odšel na odsluženje vojaškega roka v Beograd, želijo srečnih in zadovoljnih dni v novem okolju - vsi domači. AVTO RENAULT TL 6 po ugodni ceni prodam. Rudi Srt, Hrašen-ski vrh 19, p. Radenci.’ M-3838 ZIMSKE GUME ZA FIAT 124 PRODAM. Kupšinci 3. M-3839 BOČNO SAMONAKLADALNO PRIKOLICO IN KOSILNICO BCS prodam. Branko Fekonja, Stavešinski vrh 31, p. Spodnji Ivanjci. M-3840 GS 1220, registriran do marca 1984, brezhiben, nujno prodam. Zdravko Ambrus, Križevci 73 pri Ljutomeru. M-3843 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, in otroško zibelko prodam. Vlaj, Titova 16, Murska Sobota. M-3844 FORD ESCORT, letnik 1970, in prikolico za osebni avto prodam. Filovci 132, telefon 76-210. M-3845 LESENO GARAŽO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3859 DVE BREJI KRAVI PRODAM. Marjan Čuk, Hrastje Mota 70. M-3861 ZAPOROŽEC, prevoženih 25.000 km prodam za 35.000 din, Viljem Žekš, Kovačevci 7, p. Grad. M-3863 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3864 MOPED JAWA BABETA, DOBRO OHRANJEN, NAPRODAJ. Baligač, Rakičan, Prešernova 28< M-3865 GOLF, diesel, letnik 19.78, registrirani 1979, prodam. Matja-ševci 36, telefon 069 78-244. M-3868 LESENO MONTAŽNO GARAŽO PRODAM. Dokležovje n. h. M-3869 VINOGRAD, 6 arov, starejši nasad, prodam. Naslov v upravi lista. M-3870 OPEL REKORD 20 S PRODAM: Gostilna Gjergjek, Tišina 5/A. M-3871 ŠTEDILNIK (elektrika + plin), z jeklenko, prodam. Benčec, Stara ulica 3, Murska Sobota, stanovanje 10/2. M-3873 KUHINJSKO OPREMO IN POHIŠTVO ZA OTROŠKO SPALNICO, po ugodni ceni prodam. Ogled od 16. do 18. ure. Cvetka Živkovič, Ljutomer, Prešernova ulica 2. In-83 APN 6 PRODAM. Igor Trplan, Murska Sobota, Kroška 48 — popoldne. M-3874 ZAPOROŽEC, registriran za leto 1983, prodam. Krnci 14. M-3876 MALE.PUJSKE PRODAM. Krog 78. M-3877 MALE PUJSKE ’ PRODAM. Sodišinci 19, p. Tišina.'M-3807 RENAULT 14, letnik 1980, Zlatko Petkovič, Murska Sobota, Staneta Rozmana 13 (novi blok). M-3832 POHIŠTVO za otroško sobo prodam. Ogled: Hladen, St. Rozmana 15. M-3846 GOZD ali les za posek prodam. Naslov v upravi lista. M-3847 R-4 EX ŠPORT, letnik 1975, obnovljen, registriran do septembra 1984, prodam. Informacije: Gornji Slaveči 16,’ali po telefonu od 16. ure naprej 78-233..M-3848 ELEKTRIČNE ORGLE ELKA, ojačevalec GITAKORD in mikrofon FBT s stojalom, prodam. Emil Flisar, Moravci 148. M-3851 ČEŠKE PLOŠČE, 8-valne, rdeče barve, 135 kom., po ugodni ceni prodam. Motovilci 5, p. Grad. M-3852 ZASTAVO 750 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3853 DVOBRAZDN1 PLUG BATULA PRODAM. Gotal, Kroška 47/B, M. Sobota. M-3854 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 67. M-3855 KOMBI PEČ ZA KOPALNICO PRODAM. Vučko, Žiberci 43, p. Apače. M-3856 ŠKODA, letnik 1974, na prodaj. Murska Sobota, Matija Gubca 35. M-3857 POHIŠTVO ZA SPALNICO, televizor črno-beli, in kuhinjsko kredenco prodam zaradi selitve. Moško obleko zamenjam za ozimnico, Murska Sobota, Lendavska 11: M-3858 kupim PIANINO ali k^vir kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe pod šifro ,,BUČKOVČI” na upravo lista. M-3842 PORAVNALNO-DEBELINSKI SKOBELJNI STROJ, delovne dolžine minimalno 30 cm, kupim. Naslov v upravi lista: M-39I6 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Janez Godvajs upokojenec iz Rakičana delavce^’ Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, s venCe in prijateljem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter ^arov„akjganu. šopke. Iskrena zahvala zdravnikom ter ostalemu osebju internega oddelka bolnišnice v za Prisrčna zahvala govorniku za tople besede ob grobu, g. duhovniku za pogrebni obred in pv odpete žalOstinke. Žalujoči: žena Marija, sin Janez z ženo Anico, sin Andrej z ženo Kristino, hčerka Majda z Jožetom, hčerka Nada z možem Stanetom, vnuki in ostalo sorodstvo Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA letu starosti ® Nepričakovano, tiho in brez slovesa, nas je v z*. vedno zapustil naš dragi oče, takt, dedek in brat Alojz Hari Ob boleči, nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in P^J nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence gS23 Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pr poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Krašči, Wien, -Ivanovci, 6. X. 1983 sinu””1 Globoko žalujoči in neutolažljivi: hčerka Dragica z možem Kolomanom, vnuki ° Anica, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem gro le tiho k njemu pristoP' ’ spomnite se, kako trP^* in večni mir mi zaželi ZAHVALA. n X tl V 56. letu starosti nas je nepričakovano, za vedno zapustila naša Jolanka Kološa iz M. Sobote ^po- Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom j^ovan ma oskrbovancev v Rakičanu, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, Jjgr31^ cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. njhala 23 ° Lepa zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete in godbi na žalostinke. Murska Sobota, Lendava, Ljubljana, Zagreb, Kormend, 6. 10- ŽALUJOČI: VŠI NJENI NEDOGRAJENO hišo, vseljivo hišo ali gradbeno parcelo v Murski Soboti, kupim. Plačilo v gotovini. Pismene ponudbe na upravo lista. M-3873 sobe SOBO s posebnim vhodom oddam s 15. 10. Naslov v upravi lista. M-3850 GARSONJERO ali sobo s posebnim vhodom nujno išče do konca šolskega leta profesor. Ponudbe na upravo lista. M-3860 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Naslov v upravi lista. M-3866 STANOVANJE ALI SOBO v Radgoni ali Radencih iščeva. Ponudbe na oglasni oddelek. M-3878 SOBO išče ženska srednjih let. Naslov v upravi lista. M-3914 SOBO in kuhinjo oddam. Naslov v upravi lista. M-3919 zaposlitve ORODJARJA ALI STRUGARJA zaposlim takoj. OD po dogovoru. Informacije pri Soniboju Podlun-šku, Nemčavci 21/A ali Prežihova 4, Murska Sobota. M-3829 ŽENSKO, staro do 50 let, išče za pomoč upokojenec. Naslov v upravi lista. M-3862 STRUGARJA ZAPOSLIM. Polenko, Mota 30, p. Ljutomer. In-482 Rakičan, 7. X. 1983 iz Krašč KV KUHARICO Informacije: Bertalaiiic, Sobota, Mladinska 5, telefon 231.M-3918 razno Preklicujem veljavnost P1* skega lista št. 080321 GTL 55/5 V. Jože Gcn^L9 čarovci 27, p. Mačkovci. PREKLIC! _ „„ancij. Preklicujem veljavnost g skega lista št. 059786 za voz^ GT 55/3 V. Franc Fn® -Tropovci 22/A, p. Tišina, a PREKLIC! ( kliu&ie. Preklicujem veljavne«^ G ga spričevala za 8. r"|9gl/i982. Radgona, šolsko leto & Miroslav Dvoršak, ZagajJ 38, Gornja RadgoM-SLOVENEC SREDNJIHl rojen v okolici z dalj časa živeči v " jnB)a-lastno hišo, dvema ay lim podjetjem, ali ž®; želi spoznati domače „ sko, staro do 36 let, jobra ovira, samo, da j f^ ‘ žena, dobra mamica nonlldhe spodinja. Z ažel 'erlfj:enjepisom pošljite s sliko m na upravo lista. Zaz J v mora biti pripravJ ijstvalila Avstralijo, kjer si „ dj biva-srečen, skupen dom. o Inožerf nja v domovini, genu osebni dogovor. F£oyORlVA ZNAJVA SE ’N O SKUPNI SREČI”- M-MW STRAN 22 VESTNIK, l* Boris Rac Žarek sonca je ugasnil, zatemnili zemljo temni so oblaki, toda dragi, zlati sinko, spomin nate še ni usahnil, ostal z menoj boš ob misli vsaki! N SPOMIN 10. oktobra je minilo trinajst žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil, daleč v tujini, naš dragi sinko iz Brezovec Se vedno je težko doumeti resnico, da nisi več med nami. V času, ko si se veselil, da nas boš obiskal v domačem kraju, je kruta usoda pretrgala tvoj namen in nit tvojega življenja. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili vsi skupaj srečni, je ostal prazen. Odšel si od nas tja, kjer m trpljenja m ne bolečine. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! NEUTOLAŽLJIVA MAMA ZAHVALA V 56. letu starosti nas je po krajši in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi in nepozabni mož, oče, tast in dedek Ludvik Poredoš upokojeni aviomehanik Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN 9. oktobra je minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, zet in brat Alojz Krpič iz G. Slaveč 78 in g|OknVni’Je n^e življenje grenko in pusto. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko žalost Ko tano. Naš dom, za katerega si se toliko žrtvoval, je ostal prazen. V naših srcih in mislih pa Vsem k' boš ostal do konca naših dni. se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in na njem j prižigate sveče, prisrčna hvala! J • žena Frida, sinovi Alojz, Milan in Slavko, mama, tašča, brat Karel, sestre Gizela, Marija in Sidika z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA N 77. letu starosti nas je po hudi in kratki bolezni za vedno zapustil • naš dragi mož, oče, stari oče in brat Karel Krpič . iz Vadarec 0 Se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter poklonili vence in cvetje, Posebn nam pa v teh trenutkih pomagali in izrekli sožalje. Hva|a° Se. zahvaljujemo dr. Kološevi in ostalemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. tudi g. duhovniku za opravljeni obred in predstavniku KS ter pevcem za odpete žalostinke. .. Vadarci, 30. 9. 1983 J ena Ema, sinova Geza in Karči ter hčerka Šarika z družinami, sestra z družino in ostalo sorodstvo Ti Že pet let te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN Mineva pet let, odkar nas je za vedno, tragično zapustil naš dragi sin in brat Janez Roth iz Suhega vrha ^^ivljeni,.- J Je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ne bo nikoli več med na- . . m>- Toda spomin na tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni. skrena hvala vsem, ki se ga spominjate in krasite njegov prerani grob. Žalujoči: mama, sestri in bratje z družinami Kje si ljubi oče, kjč tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš predragi mož in oče Herman Recek avtoprevoznik iz Kuzme p e ^valjujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, znancem m prijateljem, ki so ih^hazak . v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. w;„n: ar Pavlinovi- 9 'n Prijate!? edr' Maroltu in celotnemo osebju Onkološkega inštituta v ju ’ ’ ku jn bjv. Ju Stefanu iz Kranja. Zahvaljujemo se tudi župnikoma, pevcem, t . Šim dobrim sodelavcem. Žalujoči in neutolažljivi: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Hj^OBRA 1983 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in s tem pokazali, da ste cenili našega dragega Lajčija. Posebna zahvala dr. Jožetu Kocjančiču in dr. Ivani Kološevi za zdravljenje in skrb med težko boleznijo. Iskrena zahvala družinam Banfi-Bejak in Lacija Kuharja iz Puconec ter družinam Rudija Cipota in Janeza Novaka iz Murske Sobote, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, govornikom iz aero kluba — ljudske tehnike, UNZ, ZZB in KS za lepe poslovilne besede ter godbi in pevcem za odigrane in odpete žalostinke. Zahvaljujemo se TOZD Komunala za pomoč ter vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija ter sinova Stanko in Ludvik z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, babice, prababice in sestre ' Marije Lah roj. Mekiš se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Frumnovi za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, pevskemu zboru društva upokojencev iz M. Sobote, pihalnemu orkestru iz Bakovec in govornikoma za poslovilne besede. M. Sobota, Ljubljana, Beograd, Rogašovci, 30. septembra 1983 Vsi njeni Nikoli ne bom te pozabila, , preveč zvesto sem te ljubila, ostala sta mi sinova in hčerki zlati, tolažba in spomin na tebe, ati. V SPOMIN 10. oktobra je minilo eno leto polno žalosti in bolečine, odkar nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Karel Meckar iz Sotine Še vedno je težko doumeti resnico, da nisi več z nami. Dom, ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal prazen, nam pa so ostali le sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Hilda, sinova Karel in Bojan, hčerki Slavica in Marija z možem Lojzetom, mama in sestra z družino ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi oče Alojz Hari iz Gomjih Črnec ♦ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa v teh težkih trenutkih pomagali ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju kirurškega oddelka za skrb v času zdravljenja. Prisrčna zahvala duhovniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. G. Črnci, 30. 9. 1983 Žalujoči: žena Ema, sin Alojz in hčerka Renata z družino, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo STRAN 23 Skupna vlaganja V začetku tedna so na priložnostni slovesnosti v Pomurskem tisku v Murski Soboti podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju med temeljno organizacijo združenega dela Tiskarna in zahodnonemško firmo Ritter iz Darmstadta. Do prvih osebnih stikov med predstavniki obeh podjetij je prišlo povsem slučajno pred desetimi leti ob nekem mladinskem srečanju v Darmstadtu, ti stiki, ki so se še poglobili pred sedmimi leti na podobnem srečanju v Murski Soboti, pa sd pred tremi leti prerasli tudi v poslovno sodelovanje. Možnosti nadaljnjega razvoja so namreč v Pomurskem tisku videli v vključevanju v mednarodno delitev dela in v firmi Ritter so videli ustreznega partnerja za dosego teh ciljev. Tako so pred tremi leti začeli v soboški Tiskarni v sodelovanju z zahodnonemškim partnerjem izdelovati reklamne kocke. Proizvodnja 150 tisoč kock v prvem letu je zdaj že dosegla milijon kock letno, ki jih v celoti izvozijo. Podpis pogodbe o 25-Ietnem sodelovanju med višjo obliko "sodelovanja med obema partnerjema, saj gre v bistvu za skupna vlaganja v višini 476.860 nemških mark to pa je tudi prvi primer naložbe inozemskega kapitala v soboški občini. Sodelovanje tako odslej ne bo temeljilo zgolj le na kupoprodajnih odnosih, pač pa tudi na skupnem ustvarjanju in delitvi dohodka, kar pogojuje tudi večje medsebojne obveznosti. V novi temeljni organizaciji združenega dela Pomurskega tiska bodo do leta 1985 podvo-, jili prostorske in proizvodne kapacitete, s tem pa tudi veliko prispevali k povečanju izvoza v soboški občini. L. Kovač OBRTNO ZDRUŽENJE V MURSKI SOBOTI Obrtniki se predstavljajo Obrtno združenje v Murski Soboti bo pripravilo v okviru prireditev ob prazniku občine Murska Sobota L razstavo obrti. Razstava bo od 16. do 23. oktobra v telovadnici osnovne šole Daneta Šumenjaka (prejšnja gimnazija). Številnim obrtnikom soboške občine se bo tako ponudila priložnost, da s svojimi izdelki seznanijo domače ip „tuje” obiskovalce, ki jih je na takih prireditvah vedno dovolj. Obrtno združenje v Murski Soboti pa v tem času praznuje tudi 15-letnico obstoja. Gre za samoupravno organizacijo, v kateri so združeni delovni ljudje, ki na podlagi obrtnega zakona samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost. V nedeljo, 23. oktobra bodo imeli svečano sejo izvršilnega odbora združenja, pozneje pa bo (ob 9. uri) koncert sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote in obrtniškega pevskega zbora Zanatlija iz Varaždina. Na slovesnosti bodo podelili tudi priznanja nekaterim obrtnikom. Š. S. Jani D. S 0 položaju kulture Pogled na razbitine mercedesa, ki je v Črenšovcih trčil v tovornjak. Voznikov sopotnik je čez nekaj dni umrl. Nesreča se je zgodila, ker je osebni avto izsiljeval prednost; ni upošteval prometnega znaka stop. Voznik in sopotnik sta se vračala na delo v Francijo. Foto' Š. A. MESEC OKTOBER — MESEC POŽARNEGA VARSTVA VELIKE MATERIALNE ŠKODE Slovenski proizvajalci na Madžarskem Kljub stalni skrbi množice gasilcev požari še vedno povzročajo velike materialne škode tako na družbenem kot zasebnem premoženju, s tem pa tudi velike skrbi tako gasilcem kot delovnim ljudem in občanom. Znano je . tudi, da so v 90 odstotkih primerov požarov povzročitelji posamezniki, predvsem zaradi neodgovornega in malomarnega ravnanja. Kako spremeniti tak odnos do lastnega in družbenega premoženja, je vprašanje, ki si ga često zastavljamo pa ne najdemo pravega odgovora. Prav zaradi tega ob vsakoletnem mesecu požarnega varstva organiziramo številne preventivne akcije, s katerimi želimo spodbuditi delovne ljudi in občane k večji požarni varnosti. Tudi v letošnjem mesecu požarnega varstva so si gasilske oreanizaciie zastavile različne in pestre naloge na področju požarne preventive. Organizirali bodo razne preizkusne vaje na najbolj ogroženih objektih pri katerih bodo poleg gasilcev sodelovali tudi odgovorni dejavniki v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Ugotavljali bodo tudi pripravljenost in usposobljenost enot, ki odgovarjajo za požarno varnost, hkrati pa tudi opozarjali na pomanjkljivosti in potrebne ukrepe. Posebno skrb bodo namenili vzgoji šolske mladine. Tako bodo v vseh gasilskih društvih do sredine meseca oktobra zaključili z akcijo požarno preventivnih pregledov. V združenem delu bodo preverili požarnovarnostne načrte, požarno preventivo, ter usposobljenost tehničnih enot za gašenje in reševanje. Aktivirali bodo članstvo po gasilskih društvih in preizkusili opremo in orodje. Posebno skrb pa bodo posvetili vodnim razmeram. V vsaki krajevni skupnosti bodo pripravili problemsko konferenco o požarnem varstvu. Aktivirali bodo tudi vsa tista društva, ki imajo radijske zveze zaradi preizkusa delovanja v izrednih razmerah. Pripravili bodo predavanja s prikazom filmov v organizacijah združenega dela, ter V Szombathelyju v sosednji Železni županiji se bodo od 26. do 30. oktobra na zdaj že tretji tovrstni razstavi predstavili okrog 40 slovenskih proizvajalcev z delom svojih najzanimivejših proizvodnih programov. Središče Železne županije bo tokrat slovenske organizacije gostilo drugič, lansko leto pa je bila podobna razstava v Zalaegerszegu. Osnovni namen predstavitev našega in madžarskega go- Nove ugodnosti pri stanovanjskih posojilih Izvršilni odbor Pomurske banke, Murska Sobota je na svoji zadnji seji, dne 7. okt. 1983, sprejel več pomembnih sklepov, ki se nanašajo na stanovanjska posojila občanom. Eden od sklepov, ki bo vsekakor zanimal tiste občane, ki posojilo že imajo, je tudi ta, da bo lahko občan, ki je vezal sredstva (da je lahko pridobil posojilo), ta sredstva koristil še pred koncem vezave za odplačilo posojila. Pomurska banka pa je uvedla tudi novo vrsto stanovanjskega posojila. Po novem lahko dobi občan 150 % posojila na osnovi prodaje deviz brez vezave dinarske protivrednosti. Protivrednost odprodanih deviz koristi občan namensko, t. j. porabi skupaj s posojilom. Odplačilna doba tega posojila traja do 10 let (deset let), po obrestni meri 9 %. jr LENDAVA Komasacija v Pincah Po dolgih pripravah je vse nared za zložbo kmetijskih zemljišč v Pitjcah na površini 120 ha. Zložba bo opravljena že to jesen, oziroma na spomlad leta 1984. Predvi- spodarstva, ki razstavlja v okviru mednarodnega kmetijsko-živilske-ga sejma v Gornji Radgoni, je medsebojno seznanjanje s proizvodnimi programi. Njihovo poznavanje je osnova za pestrejšo in večjo obmejno blagovno menjavo in tudi za višje oblike gospodarskega sodelovanja, za kar je interes tako v Sloveniji kot v obeh sosednjih županijah. ib devajo, da bodo na pomlad prihodnjega leta kmetovalci spomladanske posevke sejali že na novih površinah. Po opravljeni komasaciji v Pincah bodo to nadaljevali v Dolini in Centibi vse do katasterske občine Lendava. Ocena delovanja delegatske skupščine kulturne skupnosti Slovenije s poudarkom na povezavi skupščin občinskih kulturnih skupnosti ter položaj kulture v pogojih stabilizacijskih ukrepov sta bili izhodiščni temi regijskega posveta za področje kulture, ki ga je. v Murski Soboti v ponedeljek popoldne sklical predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac, udeležili pa poleg domačih delavcev v kulturi tudi štirje republiški predstavniki: Jože Osterman, predstavnik republiške konference SZDL, Josip Košuta, izvršni sekretar CK ZKS, Marijan Gabrielčič strokovni delavec republiške skupščine kulturne skupnosti in Milan Bratec, svetovalec predsednika republiškega komiteja za kulturo. Po uvodni interpretaciji na osnovi ankete in pripravljenega gradiva se je razvila pole-tničiia razprava, iz katere je bilo razbrati, da je vez med občinskimi in republiško skupščino dokaj zrahljana, da ostaja preveč sredstev v središču, porabniki kulture pa so tudi drugod in da kaže kulturi češče nameniti pozornost tudi v družbeno-političnih organizacijah. RAZVOJNE „SANSE" POMURJA PRIMEŽ NE JENJUJE! Da imamo v Pomurju pri združevanju dela, sredstev, zemlje in kadrov, izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti in programov ter izrabi tkim. naravnih danosti Še veliko rezerv, ni nič novega. Pa vendarle je ponedeljkov regijski posvet v Moravcih o možnostih hitrejšega gospodarskega razvoja tega dela severovzhodne Slovenije, ki sta ga pripravila območna gospodarška~zbdrniča in medobčinski svet- ZKS za Pomurje, dal temu spoznanju nekaj novih razsežnosti. Hkrati sodi posvet v enega najtvornejših odzivov na osmi plenum slovenskih komunistov o uresničevanju dolgoročnega stabilizacijskega programa v regiji, če ne širše. Prvi vtis s posveta je, kakor da smo vse povedano že ničkolikokrat slišali, razčlenjevali, komentirali, skratka razgrinjali pred javnostjo; to so navsezadnje tudi tako ali drugače priznavali vsi udeleženci posveta. Krajše „sprehode” v zgo-■ dovino našega, še vedno — v celoti vzeto — manj razvitega območja, gre resda jemati kot nekakšno osvežitev spomina, a obenem kot grenko izkušnjo, ki se nam še dandanes marsikje in marsikdaj maščuje. Vzemimo samo 25 in več let star razvojni načrt za posamezna območja in področja Pomurja, ki zaprašen leži nekje v predalih oz. arhivih ali nekaj mlajšo pobudo za ustanovitev regijskega razvojnega centra ali Idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja regije v tej petletki, podpisana leta 1979 v Radencih ali nenazadnje izvedbeni akt izhodišč tj. družbeni dogovor o skupnih temeljih planov razvoja vseh štirih občin za obdobje 1981—1985, sklenjen pred dvema letoma v Gornji Radgoni in noveliran junija letos v Murski Soboti. Prvi uvodničar, medobčinski sekretar ZKS za Pomurje Geza Bačič je svojo uvodno, dokaj optimistično naglašeno razmišljanje, zasnoval na nekaj številčnih podatkih, ki večstransko razkrivajo specifičen položaj pomurskega delavca, v poprečju produktivnejšega kot drugod v naši republiki, s poudarjeno solidarnostno naravnanostjo ter manjšimi mesečnimi osebnimi dohodki kot znašajo poprečno v Sloveniji. Večidel delovno intenzivna proizvodnja in zastarela tehnično-tehnološka opremljenost združenega dela svarita, da na živo (fizično!) delo ni mogoče v nedogled opirati pospešenega gospodarskega razvoja, marveč je neizbežno smeleje in načrtneje iskati skupne razvojne programe, manj ,,ziherašiti” pri sovlaganjih in združevanjih dela, sredstev, zemlje in kadrov, predvsem pa se pri razvojni strategiji naslanjati na tkim. naravne danosti, ki nam jih v Pomurju ne primanjkuje. V mislih imamo nafto in zemeljski plin, premog, tehnalne in mineralne vode, glino, kremenčev pesek in še posebej hidropotencial reke Mure,' delno pa tudi bioplin, sončno energijo in še kaj. Razpravljale! so se o slednjem na široko razgovorili, drugi uvodničar Peter Vujec pa jim je še prej predstavil pred nedavnim izdelan raziskovalni projekt o možnostih nadaljnjega razvoja agroživilstva do leta 2000 na območju severovzhodne Slovenije. Med drugim smo slišali, da se dohodek in akumulacija iz kmetijstva v dobršni meri prelivata iz manj razvitih območij v potrošniške centre in organizacije združenega dela na razvitejših območjih, 'da se nekaj podobnega dogaja s presežkom delovne sile, da je stopnja zadolženosti Pomurja bistveno večja od drugih regij v Sloveniji in da se skratka razkorak med fazvi-timi in nerazvitimi območji v naši republiki zvečuje. Zato je tem pomembneje nasloniti se na lastne sile ali — kot se je zavzel tretji uvodničar Koloman Cigut — kar si bb je Pomurje v preteklosti že začrtalo, velja samo izpeljati, četudi za ceno znatnih gmotnih sredstev, saj se bo marsikaj bogato obrestovalo. Med udeleženci ponedeljkovega regijskega posveta o možnostih hitrejšega gospodarskega razvoja Pomurja v Moravcih pa je vnovič dobila zeleno luč in vso moralno (verbalno!) podporo pobuda (potreba!) za ustanovitev regijskega razvojnega centra. Vsekakor ne bi šlo za nikakršno telo, marveč organiziran® ® kjer bi se našli strokovni različnejših področij. To .. M tovo pripomoglo, da bi se r^g podlagi že idealnih ® j® dpOri študij in načrtov, ob vseji P P _ nosilcev gospodarskega r se pravi Mure, Rade_ v’ntjarle Pomurke in še koga prej ali slej izvila iz pn« zuNEc razvitosti. Bran ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA s. P- °. MURSKA SOBOTA po sklepu Strokovnega kolegija objavlja prosta dela in naloge pripravnika z naslednjimi pogoji-— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — znanje vsaj enega tujega jezika, — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit ,,B" kategorije. g pziro®a Dela in naloge se sklepajo za določen cas 12 mesecev. datj pOš- Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj" kan jnaNJA Ijejo v roku 15 dni na naslov: ABC POMURKA — TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9. od Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku objave. Delavski svet delovne organizacije SLOVENIJALES Ll PLATANA n. sol. o. Murska Sobota, Lendavska 25 razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne o cije ^jh Kandidati za opravljanje del in nalog morajo poleg z pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: .. |eSne — visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne smeri, ... an podob"® — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enaKin delih in nalogah, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — moralno-politično neoporečnost pojave Kandidati za razpisana dela in naloge naj fA^^fovenijal®5' dokazili o izpolnjevanju pogojev na nasio _ za razPlS" Ll PLATANA, Lendavska 25, Murska Sobota komisijo, v 15 dneh od dneva objave. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh. a v pob1^ Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti TRIU ska območna skupnost objavlja dela in naloge zavarovalnega zastopnika za delovno področje: — v zastopu 8-119 Veržej. ti še Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izP 'huStrez" pogoj, da imajo končano najmanj osemletno delovne izkušnje. |nim del® Za objavljena dela in naloge se združuje delo ° ?jem posk® nim časom za nedoločen čas in s posebnim P nega dela, ki bo trajalo tri mesece. „ra7l,mu ° Osebni dohodek po Samoupravnem sp° k|aC|a sredstev za osebne dohodke ter sredste porabe. .. .. ^piso®1 ... Kandidati naj vložijo prošnje s kratkim jLvska ^do' odbor za medsebojna delovna razmerja ‘P 2 |aV v roku 8 nja pri Pomurski območni skupnosti ZS Trig od objave. . 30 dne" Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje zaključka objavnega roka. ,,IMGRAD" industrija montažnih gradbenihLjut° mer n. sol. o., TOZD Prostorski montažni 3 n. sol. o., Ljutomer, Ormoška cesta 46 raZpisUJ Delavski svet TOZD Prostorski montažni eleme podlagi 138. člena statuta dela in naloge industrija montažnih gradbenih materialo^