30 Znanost raz krivd Mag. Franci Vidic, Gea College, Visoka šola za podjetništvo PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Za večji zamah podjetniškega gibanja potrebujemo več izobraževanja POVZETEK Avtor se v prispevku analitično loteva stanja podjetništva na Slovenskem in podjetniškega izobraževanja. Ugotavlja, da med podjetniki prevladujejo taki, ki imajo več kot srednješolsko izobrazbo, takoj za njimi pa so tisti s srednješolsko izobrazbo. Tisti, ki se izobražujejo, to počnejo zaradi pridobitve novega znanja, izboljšanja poslovanja, oziroma želijo postati uspešni podjetniki. Se vedno pa jih je več kot polovica prepričanih, da ne potrebujejo novega znanja. Avtor je na temelju raziskovalnih podatkov prišel do sklepa, da je podjetnike potrebno sistemsko motivirati za vseživljenjsko izobraževanje in dati podjetniškemu gibanju nov zagon. Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, vseživljenjsko izobraževanje, podjetniško izobraževanje I zobraževanje, usposabljanje in zaposljivost posameznikov so bili marca 2000 v Lizboni opredeljeni kot ključni instrumenti povezovanja ekonomske in socialne politike s strateškim ciljem, da naj Evropa postane svetovna dinamična sila, ki sloni na ekonomiji znanja. Podjetništvo je ključ razvoja ekonomije. Velika večina novih delovnih mest je v malih podjetjih, ki jih kreirajo podjetniško usmerjeni posamezniki, in ta podjetja povečujejo obseg poslovanja. Za podjetništvo se ljudje odločajo zaradi izkoriščanja priložnosti, kreativne svobode ali večje neodvisnosti pri oblikovanju svoje kariere. Kot rezultat izkušenj podjetnikov, ekonomistov in izobraževalcev avtor verjame, da bo oblikovanje podjetniške kulture maksimiralo osebno in kolektivno socialno uspešnost na lokalnem in globalnem področju. Zato je pomembno, da tako mlade kot tudi odrasle pripravimo na uspešno pod- jetniško kariero in jih navdušimo za vseživljenjsko učenje. PODJETNIK Obstaja veliko definicij, ki skušajo opredeliti podjetnika, običajno so vezane na osebo, ki vodi proces oblikovanja novega posla oziroma ustanavljanja novih podjetij. Podjetnika so v ekonomski teoriji različno utemeljili: podjetnik prevzema riziko, da bi ustvaril dobiček (Richard Camilton); podjetnik je usklajevalec virov (Jean Baptiste Say); podjetnik je lastnik/poslovodja, ki ustvarja neravnovesje in ustvarja nove produkte - inovator (Joseph A. Schumpeter); pojetnik obvladuje negotovost (Frank Knight); podjetnik je gonilna sila celotnega tržnega sistema (Ludwig von Mises); podjetnik je presojevalec in ravnovesni agent (Israel Kirzner); podjetnik sprejema tehtane Znanost razkriva 31 Po podatkih Galupovega inštituta so glavni vzroki za vstop v podjetništvo biti sam svoj šef (41 %), zaslužiti veliko denarja (21 %), uporabiti lastno znanje in sposobnosti (8 %), podjetništvo kot izziv (7 %), pomagati skupnosti/ustvarjati nova delovna mesta (7 %), narediti nekaj za družino (5 %), drugo (5 %), vzroka ne vedo 4 odstotki vprašanih (Entrepreneurship education organization, 2004). odločitve o usklajevanju redkih proizvodnih virov (Mark Carlson); podjetnik povezuje različne trge, opravlja tržne korake, kombinira, kompletira, transformira vire (Harvey Leibenstein); podjetništvo pomeni sposobnost spopadanja z ravnovesjem in številnimi drugimi izzivi (Theodore Schultz) (povzeto po Barreto, 1989; Žižek, 2000). Med 51.000 posamezniki v Sloveniji, ki so bili v letu 2003 na začetku svoje podjetniške kariere, se jih je tri četrtine podjetništva lotilo zaradi priložnosti in ena četrtina, ker niso imeli druge, boljše možnosti (Rebernik idr., 2004). PODJETNIŠKO GIBANJE Podjetniško gibanje imenuje Timmons (1999) kar tiho revolucijo (silent revolution) in verjame, da bo vpliv podjetništva na 21. stoletje večji kot vpliv industrijske revolucije na do- L gajanje v 19. in 20. stoletju. Podjetniki ustvarjajo nove tehnologije, nove proizvode in storitve, s tem nastajajo nove industrijske panoge, ustvarjajo novo vrednost in nova delovna mesta. Podjetniška generacija nadomešča kapitalizem gigantskih korpo-racij v procesu 'kreativne de-strukcije' (Schumpeter, 1934). Po podjetniški aktivnosti seje Slovenija v letu 2003 uvrstila v zadnjo tretjino preučevanih držav. Indeks podjetniške aktivnosti se je zmanjšal, saj se je lani vzpostavitve novih podjetij lotilo 4,05 odstotka odraslega prebivalstva - za dobro desetino manj kot leto poprej. Sicer pa je podjetniška aktivnost lani v primerjavi z letom 2002 v povprečju upadla v osmih evropskih državah (v Franciji in Italiji se je skoraj prepolovila), okrepila pa se je v Belgiji, Franciji in na Finskem (Rebernik idr., 2004). Od 58.000 podjetnikov smo jih dve tretjini identificirali kot nastajajoče podjetnike in eno tretjino kot nova delujoča podjetja, mlajša od treh let in pol. Takšno razmerje je izrazito neugodno. Mala podjetja so pomembna in podjetniki, ki so na začetku svoje poti, so zelo ranljivi. Zaskrbljujoča je nizka stopnja preživetja novoustanovljenih podjetij. Od 2,69 nastajajočih podjetij v Sloveniji v povprečju preživi eno podjetje (Rebernik idr., 2004). Za razmah -podjetniškega gibanja je treba povečati raven podjetniškega znanja. 32 Znanost raz krivd Podjetnik se oblikuje skozi svoje učne izkušnje. Med področji, ki za razvoj podjetništva v Sloveniji terjajo aktivne posege, je potrebno posebej izpostaviti povečanje ravni podjetniških znanj in veščin, ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetništva, razvijanje dostopa do finančnih sredstev, razvoj ženskega podjetništva, nadaljnji razvoj podjetniške aktivnosti in programov ter prenos izsledkov raziskav in razvoja. VSEŽIVLjENJSKO IZOBRAŽEVANJE Vsakdo je lahko podjetnik v vseh fazah svojega življenja. Podjetniško izobraževanje je stalen proces vseživljenjskega izobraževanja. Vseživljenjsko izobraževanje je vedno pomembnejše ne le z vidika pridobivanja znanja, temveč je neposredno povezano z zaposlovanjem, ekonomsko rastjo in socialno neodvisnostjo. Vseživljenjsko izobraževanje vključuje vse učinkovite metode učenja, tako formalne kot neformalne, ki pomagajo pri izboljšanju znanja, sposobnosti in kompetenc (European Commision, Statistical Office of the European Communities, 2001). Za podjetnika je pomembno dojemanje poslovnih priložnosti in zaupanje vase. Za ljudi, ki so prepričani, da se bodo na območju, kjer živijo, v naslednjih šestih mesecih pojavile dobre priložnosti za nove poslovne dejavnosti, je skoraj dvakrat bolj verjetno, da bodo podjetniki, kot pa če mislijo, da takih priložnosti ni. Med tistimi, ki so prepričani v svoje znanje, izkušnje in veščine, je več kot osemkrat več podjetnikov, kot med tistimi, ki tega znanja nimajo. Vsekakor vodi izobraževanje za izkoriščanje priložnosti v katerikoli panogi k podjetniškemu načinu razmišljanja. Če študentje razmišljajo, kako izboljšati obstoječe ali nove poslovne ideje, to vodi k razvoju podjetnika, podjetja in socialnega okolja. Podjetništvo v malih kot tudi v velikih podjetjih se osredo-toča na vprašanji Kaj je lahko? oziroma Kaj bo? Učijo se, kaj je potrebno, kaj manjka, kaj se spreminja in kakšni kupci bodo prišli v naslednjem obdobju. Ideja Edvarda de Bona glede poučevanja kreativnosti in njihove aplikacije na področju podjetništva je, da se izobraževalci ne smejo osredotočiti zgolj na kaj je in kaj je bilo, temveč naj študente usposabljajo za to, kako opraviti delo (Entrepreneurship education organization, 2004). Z izobraževanjem je potrebno pričeti zgodaj, tako da ima čim večje število posameznikov možnost, da se seznanijo s podjetništvom. Najbolje je pričeti že z učenci v osnovnih šolah, ga gojiti na vseh nadaljnjih stopnjah in tudi z odraslimi. Studijski proces mora biti izziv in mora oblikovati iskanje, prepoznavanje 75 Znanost raz krivd Slika 1: Shema vseživljenjskega izobraževanja Učinkovito reševanje poslovnih problemov Povečevanje obsega poslovanja Samozaposlitev Procesi in postopki za ustanovitev podjetja DELOVNE IZKUŠNJE PRAKTIČNO USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE Učenje podjetniških kompetenc Pridobivanje specifičnega znanja Učenje, kako oblikovati nov posel Spoznavanje podjetniških kompetenc Razumevanje problemov zaposlovalcev Pridobivanje osnovnih kompetenc Prepoznavanje različnih možnosti kariere Razumevanje prostega trga Vir: Entrepreneurship education organization, 2004. in izkoriščanje poslovnih priložnosti. Profesor A. Shapiro z Ohio State University je izjavil: »Podjetnik se ne rodi, ampak se oblikuje skozi svoje izkušnje v življenju.« Podjetniki imajo skupne značilnosti, da prevzemajo tveganje in pričakujejo dobiček. Ni šole, ki bi lahko dala stopnjo podjetnik in bi bil že uspešen. Izobraževanje pomaga podjetniku, da pridobi ustrezno kombinacijo znanja (komuniciranje, trženje, vodenje, finance), sposobnosti in spretnosti. Podjetniki se kalijo skozi izkušnje v poslovanju in izobraževanju. Izobraževanje pomaga podjetniku, da spozna, kako oblikovati in voditi posel, da pravočasno pridobi znanje in sposobnosti, potrebne za uspeh v lastnem poslu. Poučevanje podjetništva se razlikuje v osnovnih šolah, srednjih šolah, oziroma na dodiplomskem in podiplomskem študiju, saj se predznanje slušateljev razlikuje. V vsakem primeru pa udeleženci pridobivajo izkušnje za podjetništvo. PET STOPENJ VSEŽIVLJENJSKEGA PODJETNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA (Entrepreneurship education organization, 2004) 1. stopnja - osnovna stopnja se izvaja že v osnovnih in srednjih šolah. Slušatelji se seznanijo z osnovnimi pojmi, na primer, kaj pomeni imeti podjetje. Prva stopnja je namenjena spoznavanju osnov ekonomije, podjetništva kot 34 Znanost raz krivd Tabela 1: Prikaz izvedb podjetniških delavnic po letih šolsko leto 2000/2001 2001/2002 2002/2003 2003/2004 Število izvedb 72 105 123 80 Število udeleženih 989 1333 1592 1012 priložnosti za kariero in oblikovanju osnovnih sposobnosti za poslovanje na prostem trgu. Na tej stopnji je pomembno motivirati slušatelje za vseživljenjsko izobraževanje. V Sloveniji podjetje Sun že več let izvaja podjetniške delavnice v osnovnih šolah, kjer učenci oblikujejo poslovne ideje in razmišljajo o tem, kako jih udejaniti. Število delavnic in slušateljev je razvidno iz tabele 1. Podjetniki se večinoma samo izobražujejo, 2. stopnja - spoznavanje kompetenc. Dijaki se učijo poslovnega jezika in pogleda na poslovne probleme z vidika podjetnika. Podrobneje se spoznajo z vlogo podjetnika in lastnika. Podjetniške vsebine se izvajajo ločeno ali pa so vključene v vsebine drugih predmetov. Na primer problemi denarnih tokov se lahko rešujejo pri matematiki, prodajne tehnike pa so lahko sestavni del predmetov s področja medosebne komunikacije. 3. stopnja - kreativno apliciranje. Tu se slušatelji usposabljajo za zagon in poslovanje lastnega podjetja v smislu, da ne smejo biti presenečeni, če se pri poslovanju pojavijo težave. Običajno se tovrstne izkušnje posredujejo na krajših seminarjih. Slušatelji Med odraslim slovenskim prebivalstvom se jih za podjetniško pot odloča največ takih, ki imajo več kot srednješolsko izobrazbo (5,68 %), takoj za njimi so srednješolsko izobraženi (5,27 %). Prevladujejo udeleženci s končano peto stopnjo izobrazbe. Delež tistih s končano šesto stopnjo je nižji glede na prejšnja leta, povečuje pa se delež tistih s končano sedmo stopnjo. Vir: Interno gradivo PCMG, 2005. proučujejo poslovne ideje in različne metode načrtovanja posla. Izdelujejo poslovne načrte. Na tej stopnji slušatelji poglobijo že prej pridobljeno znanje. Usposabljanje zaključijo s tekmovanjem med poslovnimi načrti. Študij se lahko odvija na dveletnih, triletnih in štiriletnih študijskih programih. 4. stopnja - zagon in poslovanje podjetja. Ko podjetnik prične s poslom, pridobiva praktične izkušnje in potrebuje specifično pomoč pri realizaciji poslovne ideje. V javnih šolah naj bi del te funkcije prevzeli poslovni inkubatorji. 5. stopnja - rast. Vrsta izobraževalnih seminarjev lahko pomaga podjetniku pri prepoznavanju potencialnih problemov in kako jih pravočasno odpraviti. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Podjetniki se v Sloveniji večinoma samoizo-bražujejo, temu sledijo druge oblike izobraževanja in svetovanja: specializirano izobraževanje za opravljanje dejavnosti, izobraževanje, povezano z licencami, pridobivanje izobraževalne stopnje oziroma izobraževanje na programih, kjer pridobijo državno listino (spričevalo), izobraževanje v okviru seminarjev in koriščenje svetovanja. Prevladujoči tip slovenskega podjetnika je moški, star od 25 do 34 let, z najmanj srednješolsko izobrazbo, s prejemki v zgornji tretjini prebivalstva in zaposlen. Odstopanje je med moškimi, ki so se na podjetniško pot podali zaradi nuje in jih je največ v starostni Znanost razkriva 35 Graf 1: Izobrazbena struktura 50% 40% 30% 20% " 10% -0% IV V VI VII/1 VII/2 skupini med 35. in 44. letom, ter med ženskami, ki so izkoristile podjetniško priložnost in prevladuje starostna skupina od 45 do 54 let (2,74 %), ki ji sledi skupina od 18 do 24 let (2,64 %). Pri analizi udeležencev izobraževanja na GEA Collegeu ugotavljamo, da prevladuje starostna skupina od 25 do 45 let. Primerjava s preteklimi leti kaže, da se starostna struktura na izobraževalnih oblikah spreminja. Se pred tremi leti je prevladovala struktura udeležencev, starih od 31 do 40 let, v zadnjem času pa se povečuje delež udeležencev, starih od 20 do 30 let. Vzroke, zakaj so se posamezniki odločili za dodatno usposabljanje, smo preučevali tako, daje vsak izmed udeležencev med 15 trditvami, zakaj seje odločil za dodatno usposabljanje, izbral pet tistih, ki so vplivale na njegovo odločitev za udeležbo na usposabljanju. Najpogostejši odgovor, kar v 74 odstotkih je bil, da so se usposabljanja udeležili z namenom Graf 2: Starost udeležencev v letih 40% 30% 20% 10% 0% -t-T-T-i-n do 20 21-30 31-40 41-50 nad 50 pridobitve novega znanja, sledijo pa trditve izboljšati poslovanje, postati uspešen podjetnik, pridobiti nove ideje, lažje doseganje ciljev in biti uspešnejši v osebnem življenju. Bolj redki so bili odgovori, da želijo prodreti na nove trge, preprečiti nastanek problemov v poslovanju, spoznati dogajanja v svetu, utrjevati znanje, oziroma spoznati nove ljudi. 8 odstotkov jih je obkrožilo, da so se usposabljanja udeležili, ker so jim to ukazali drugi. Anketirance smo vprašali tudi, zakaj menijo, da se nekateri podjetniki ne odločajo za usposabljanje. Na zastavljeno vprašanje so se anketiranci med desetimi pobudami odločali za tri. Kar 53 odstotkov jih je izbralo odgovor, da zato, ker menijo, da ne potrebujejo novega znanja, 51 odstotkov jih je kot razlog navedlo, da so zadovoljni z obstoječim znanjem. 47 odstotkov jih meni, da si ne znajo vzeti časa oziroma niso osveščeni, daje znanje ključ do uspeha. Dva anketiranca sta izpostavila problem denarnih sredstev za plačilo usposabljanja. Na vprašanje Na kakšen način bi želeli pridobivati novo znanje v prihodnje? se izbrane možnosti bistveno ne razlikujejo od dosedanjega načina usposabljanja. 23 odstotkov anketirancev je obkrožilo možnost, da se bodo usposabljali na seminarjih, 20 odstotkov na predavanjih in na praktičnih usposabljanjih ter 14 odstotkov na strokovnih ekskurzijah. 11 odstotkov bi se jih usposabljalo na strokovnih posvetovanjih. Samo 6 odstotkov jih je izbralo kot možnost usposabljanja samoučenje doma in 2 odstotka dopisno svetovalno usposabljanje. V vrstici, ki je bila namenjena drugim predlogom, ni nihče vnesel podatka. Podporo poslovanju v Sloveniji ponuja več organizacij, tako Gospodarska kot Obrtna zbornica ponujata svetovanje na svojih enotah pa tudi prek interneta. V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, da je ves obrt- Med podjetniki je še veano prisotno prepričanje, da za uspeh znanje ni potrebno. 78 Znanost raz krivd nozbornični sistem (OZS in območne obrtne zbornice) lani opravil okoli 51.000 svetovanj. Od tega je zgolj OZS prek svojega sistema CRM (Customer Related Management) dejansko dokumentirala nekaj več kot 23.000 svetovanj. Med temi je bilo največ svetovanj opravljenih na področju javnih pooblastil, in sicer na področju obrtnih dovoljenj, mojstrskih izpitov, nacionalne poklicne kvalifikacije, pridobitve statusa samostojnega podjetnika in prevozništva, sledijo pa nasveti s področja davkov, delovnega prava, posameznih obrtnih sekcij in statusne ureditve (Kalacun, 2005). Med področji internetnega svetovanja prevladujejo davčno s 6.503 svetovanji, sledi pa področje delovnega prava s 3.911 svetovanji. ZAKLJUČEK Podjetniško izobraževanje je pomembno tako z vidika posameznika kot tudi z vidika skupnosti. Na podlagi raziskav ugotavljamo, da med podjetniki prevladujejo taki, ki imajo več kot srednješolsko izobrazbo, takoj za njimi pa so tisti s srednješolsko izobrazbo. Prevladujoč tip podjetnika je moški, star od 25 in 34 let. Primerjava s strukturo udeležencev kaže, da so udeleženci usposabljanj s podobno stopnjo izobrazbe in nekoliko starejši. Med vzroki, zakaj so se udeležili izobraževanja, prevladujejo naslednji: zaradi pridobitve novega znanja, izboljšanja poslovanja oziroma, da bi bili uspešni v podjetništvu. Med vzroki, zakaj menijo, da se nekateri ne izobražujejo, pa prevladujejo: da ne potrebujejo novega znanja oziroma so zadovoljni z lastim znanjem. V prihodnje se želijo usposabljati predvsem na seminarjih in praktičnih usposabljanjih. Iz raziskave primarnih in sekundarnih podatkov je razvidno, daje potrebno podjetnike za podjetniško in vseživljenjsko izobraževanje sistemsko motivirati. LITERATURA IN VIRI Barreto H. (1989). The Entrepreneur Microeconomic Theory Disaperane ad Explanation. New York: Routledge, str. 1-69. Entrepreneurship education organization (2004). Entrepreneurship Evreywhere. http:// www.entre-ed.org, privzeto 20. 2. 2005. European Commision, Statistical Office of the European Communities (2001). Report of the Eurostat Task Force on Measuring Lifelong Learning. Rebernik, M., Tominc, R, Glas, M., Sirec Ranataša K. (2004). Ugotovitve GEM Slovenija 2003. http://www. gemslovenia.org, 20. 2. 2005 Kalacun R (2005). Obrtniki vse bolj iščejo nasvete prek interneta. http://ww.finance-on.net, 18. 2. 2005 Schumpeter, J. A. (1934). The Theory of Economic Development. Cambridge: Harvard University Press. Timmons, Jeffrey A. (1999). America's Entrepreneurial Revolution, The Demise of Brontosaurus Capitalism. Irwin: McGraw-Hill. Žižek J. (2000). Podjetništvo v ekonomski teoriji. V Glas M., Psenicny, V., Podjetništvo - izziv za 21. stoletje. Ljubljana, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem RS in GEA College, str. 21-36.