otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.) Štev. 6.              Ljubljana, dnt 1. junija 1896.             IV. tečaj.
Revček
 Pri Talerjevih so bili ravno odkosili. Le mala Minka je še sedela pri mizi ter prav počasno zajemala sladko kašo iz male skledice ter jo nosila prav malo-marno proti malim usticem. Kar odpro njena mama vrata ter zakličejo Minki: »Nu, ali ne boš še dokosila; le hitro moli pa skledico prinesi v kuhinjo.« Nekam kisel obrazek jo naredila Minka, ko je slišala te mate-rine besecle. »Pa naj bo dovolj«, misli si hterka, odmoli molitvico po jedi ter hiti se skledico k materi.
»Mania, ali smem iti na vrt pogledat, če bodo črešnje kmalu zrele?« poprosi Minka v kuhinji.
»Minka, ti si danes preveč sitna; kje so sedaj črešnje zrele, komaj sc rdečijo. Le ne bodi mi tako nadležna, če ne, mi ne pojdeš pri procesiji sv. rešnjega Telesa rožic potresat.« Tako so pokarali mama našo malo Minko.
»Ni'i. bom pa samo pogledala, kako 3e črešnje rdečijo«, prosi dalje hčerka.
»Le prav kmalu nazaj pridi pa svojo sitnost pusti pod črešnjo«, pravijo mama.
6
82
Vesela je tekla Minka na vrt, kjer je raslo lepo drevjo, na katerem se je kazalo že drobno sadje. Tam pri kraju stalo je tisto črešnjevo drevo, kainor je Minka najrajše hodila. Marsikatera črešnja je bila že rcleča, ki je posebno naae vlekla Minkine oči. Naša mala sit-nica je sama pri sebi že preračumla, kdaj bodo vse zrele. Najljubse bi ji menda bilo, da bi bili rekli mama, da so sedaj že vse zrele. Toda potrpeti je bilo treba; saj mama gotovo vedo, kako in kaj je prav.
Minka ni Še dolgo ugibala o črešnjah m drugem sadju, kar se oglasi Poniževa Milenica pri vrtni ograji:
»Kaj pa delaš, Minka, na vrtu ?«
»I, gledat sem šla Črešnje; vcš, kmalu bodo zrele«, odgovori Minka.
»Ali imaš pripravljeno belo obleko za procesijo? Jaz mislim, da bi šli me-dve letos skupaj rožice po-tresat. Prosi mamo, da boš itnela tudi ti^ višnjev trak po beli obleki in pa lepo pisano košarieo. Šefova Ivanka in Tinka bosta tudi belo oblefieni pri procesiji. Lepo bo letos, lepo pri procesiji sv. rešnjega Telesa. Le mo-limo, da bi nam Bog dal tisti dan lepo vreme.« Tako sta se pogovarjali Minka in Mil^nu-a pri vrtni ograji.
Med tem pogovorom pa pride mimo vrta stara ženica. Zraven nje pa je tekal majhen deček, star kakih šest let. Njegovo hlačice so priČale, da niso bile zanj umerjone, ker so mu bile prucej prevelike. Pa tudi njegova druga obleka je kazala, da jo je nosil že drug bolj srečen defiek pred njim. Pred Talerjevo hišo se ustavita tujca. Prav počasi odpre ženica hišna vrata ter poprosi košček kruha za lačnega dečka.
Kmalu pritedeta tudi Minka in Milenica v vcžo. Zvedavo sta gledali dečka, ki se je veselil bele Taler-jeve štruce. Minki se je že viclelo na obrazu, da bi rada vedela, Čegav je mali deček v borni obleki. Skrivaj je pomignila svoji prijateljici Milonici, češ, »poprašaj nu, Čegav je clečck in kam greata.« Stara ženica je to menda opazila, zato je zafiela tako-le pripovedovati:
»Srečni ste, otroci, srcčni, ki imate se Ijube Bta-riše, ki skrbijo za vas. Tudi ta-le mali Cirilek — jaz sem njegova stara mati — je bil nekdaj srečen, ko je bival   še  pri stariših v  leseni hišici tam na morskem
83
bregu. 0, prijetno je bilo tam doma, če tudi smo bili zelo ubožni. Njegov skrbni ata so hodili lovit ribe na morje, mama pa so jih nosili prodajat v mesto. Vsi smo bili srcčni, toda prišlo je drugade. Cirilkova mama naglo zbolijo in, predno smo mislili kaj hudega, že so nam utnrli. Ljubi liog jih je vzel v nebesa, ko je bil 4edek komaj dve leti star. ^tiri leta sem mu bila potem jaz mati. Njegov očc je še vedno ribaril, jaz pa sem nosila prodajat, kar se je bilo nalovilo. Hudo je bilo, pa še hujše se je zgodilo. Precej vam povem.
Bilo je lepega pomladanskega popoludne. Morje je bilo mirno. Cirilkov ata pripravijo zopet fioln in mreže ter grcdo ribarit. Dolgo sva čakala z dečkom očeta, pa ni jih bilo domov. Šla sva gledat na breg, toda nikjer nisva zapazila čolna. Upanje sva pa vcndar ime\a, da se vrnejo ofte. Pa bilo jih m domov Visti večer in nikdar več. Prazen čoln je priplaval drugo jutro k bregu. Mož je bil utonil v morju. Gotovo se je bil preveč nagnil čez čoln ter se zvrnil v globočino. O, koliko solz sem jaz pretočila tiste dni. Kaj sem ho-tela storiti z otrokom? Prositi S'*m se sramovala, se svojimi starimi rokami pa nisem mogla toliko prislužiti, da bi preživila dečka in sebe. Zaprla sem kočo na bregu ter sem se odpravila na pot. Tam pri Ljubljani imam še ubožne sorodnike, katere grem prosit, da bi se usmilili \saj mojega Cirilka. Ravno pa sva prišla do te hiše, ko me dečck poprosi kruha. Ker ga nisem imela, stopila sem v to hiŠo prosit.«
Tako je pripovedovala ženica se solznimi odmi vso nesrečo. Cirilek pa je bil med tem pripovedovanjem pozobal že precej Talerjeve štruce. Ko je pa stara mati končala govor o veliki nesreči, pobesi deček očesci, malo nagne drobno glavico ter zapoje s prav žalostnim giasom:
»Nimara ateta, ne mame,
Da bi kruheka mi dali:
Angeljček skrbi pa za me,
Da Živim Še — revček mali.*
»Da, resje. mali prijateljici, prav angeljčekvarihskrbi 2a mojega Cirilka«, nadaljuje ženiea. »Kolikokrat sem mislila, kako bom šla tako daleč brcz denarja z malim
6*
84
otročičkom, pa vselej je prišla pomoč. In tako tudi sedaj v ti hiši. Bog vam poplačaj. kar ste nama dobrega sto-rili. Ve, mali deklici, pa radi molita za svoje stariše, da bosta srečnejši kakor je moj Cirilek.«
S temi besedami sta se poslovila tujca od Taler-jevih. Poniževa Milenica pa je polem rekla: »Sedaj pa ¦vidim, da imajo prav naša mania, ki tolikokrat pravijo, da dobrih otrok nikoli ne zapusti angeljček varih.«
Fr.Ek.