21. NOVEMBRA ODLOČA TVOJ GLAS! GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ RUDNIK • LETO VII • ŠTEVILKA 11 • NOVEMBER 1971 stotinka za vrtce in šole Obdobje pred referendumom o samoprispevku Mogoče razdeliti na tri dele. V prvem do srede ’°bra je šlo v glavnem za ustrezno informiranje i-anov, v drugem od srede do konca oktobra so v obliki zborov volivcev in na druge načine možnosti za široko javno obravnavo, tretji do odločilnega 21. novembra pa je namenjen !dvsem lastnemu tehtanju vsakega volivca, od-aniu za in proti, kar bo dobilo svoj seštevek in Jdno odločitev na referendumu. 'bori volivcev so neke vrste barometer razpolo-'J*® klime za samoprispevek. Od 15. do 30. Je bilo v naši občini 45 zborov volivcev po !evnih organizacijah in 73 zborov delovnih ljudi, ,en tega pa še neugotovljeno število namenskih “teljskih sestankov po vrtcih in osnovnih šolah. slednji so zajeli veliko število volivcev-:*v. podobno pa so bili uspešni tudi zbori po )vnih organizacijah, kjer se suče procent ude-le med 80—90 %. Ker je bilo mnogo družbeno ^ih občanov vključenih v razpravo že na ta ,ln> udeležba na zborih volivcev po krajevnih gostih ni bila kdove-kako visoka, saj je v naši zajela le 6 % volivcev. Ta procent pa je jj'0 nad poprečno udeležbo na zborih volivcev, ^niala na vseh oblikah in v vseh primerili raz-*]anja o samoprispevku so se prisotni pozitivno Kti tako o petletnem načrtu izgradnje šol, telo-^ in vrtcev, kot o načinu njihovega financi-I1, Razprave so bile često zelo živahne in teht-P°javljali pa so se tudi pomisleki — neuteme-e so bolje poučeni zavračali s popolnejšimi Racijami, utemeljene pa so prireditelji posredi naprej v sintetično obravnavo. Tako se je z »tevanjeni pripomb z zborov volivcev izobliko-.Končna konstrukcija samoprispevka. Rajamo nekatere najbolj pogoste pomisleke občanov in ustrezne sklepe, ki zagotavljajo, , razlogi za takšne pomisleke ne bodo vrinili v , so. Najbolj pogosto se je pojavljalo vprašanje, °oo s samoprispevkom zbrana sredstva tudi res in izključno uporabljena za pravi namen. Na to vprašanje odgovaijajo kot garanti mestna in ljubljanske občinske skupščine, ki zagotavljajo poleg namenskega trošenja sredstev tudi pravočasno izpolnjevanje načrtov in ob morebitnih podražitvah potrebne dodatke iz svojih proračunov. Volivci so zahtevali, naj se gradi s tako zbranimi sredstvi racionalno, funkcionalno in tipsko, kar je prav tako zagotovljeno. Občane bo potrebno večkrat letno (najmanj 2-krat) informirati o zbiranju in trošenju sredstev iz samoprispevka, kakor tudi o usklajenosti načrtov, rokov in njihovega izpolnjevanja. Ker je v času pred referendumom v teku tudi obširna propagandna akcija, za katero so bila potrebna znatna finančna sredstva, so občani iskali in tudi dobili zagotovilo, da ta sredstva ne bodo šla iz samoprispevka. Na predloge občanov na zborih volivcev so izoblikovali tudi dokončno finančno konstrukcijo zbiranja sredstev, s tem pa so določili, kdo bo plačeval in kdo bo oproščen. Razen tega se na predlog volivcev iščejo tudi dodatna sredstva pri gospodarskih in trgovskih organizacijah ter bankah, tako da bi bil petletni plan izgradnje le minimalni plan, ki naj bi ga po možnosti presegli. Na nekaterih zborih volivcev pa so udeleženci skušali pogledati dlje v prihodnost in so označili samoprispevek le kot trenutno najbolj realno rešitev, zahtevali pa so, naj se poiščejo ustreznejše in trajnejše rešitve. Seveda v tem zapisu ni mogoče zajeti vseh misli z vsebinsko bogatih zborov volivcev. Ob tem pa se kaže koristnost skupnih akcij, ki smo jih v dirki za osebni standard vse preveč prezrli in smo se znašli v položaju, ko sta poprečni standard posameznika in družbe v vse preveč nesorazmernem ravnotežju in ko moramo sami najti rešitev za regulacijo tega nenormalnega stanja. Našli smo jo v samoprispevku; zdaj smo neposredno pred vprašanjem, ah smo ga tudi pripravljeni prispevati ali ne? SaS pozornosti ak- 'ZA SAMOPRISPEVEK ’^a vseh področjih moramo otnunisti intenzivno v ak-' Je dejal sekretar občin-** komiteja ZKS Ljubljana Rudnik ing. Janez Čemaž ar komiteja 27. okt. Na ^ern redu so bile: infor-° zunanjepolitični si-r* (referent Peter Petrov-n'k'[azPrava o aktivnosti ko-v l°v v akcjji za samopri-(er sklop organizacijskih proti Pred referendumom V nedelo, 21. novembra, bodo od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer odprta volišča, kjer se bomo volivci vseh ljubljanskih občin odločali za ali proti samoprispevku za uresničitev petletnega načrta za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov. Od leta 1972 do 1976 naj bi vsi zavezanci prispevali po 1 % od svojih neto dohodkov, vsak zavezanec bo v vseh petih letih skupaj prispeval dobro polovico, točno 60 % enega poprečnega mesečnega dohodka. Vsota na posameznika ni kdove kako občutna, po drugi strani pa je za družbo dragocen prispevek, ki bo omogočil pokritje najbolj nujnih potreb v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu. Pravico do odločanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošni volifni imenik v občinah na območju mesta Ljubljane. Pričakujemo, da bodo naši občani to pravico razumeli tudi kot svojo dolžnost in da bodo procenti udeležbe, zabeleženi na posameznih voliščih, visoki. Pomemben je prav vsak glas, kajti kdor se volitev ne udeleži, dejansko glasuje proti, saj je potrebno za sprejetje samoprispevka nad 50 % pozitivnih glasov od vseh vpisanih volivcev. Na to dejstvo opozanamo zlasti tiste, ki po obstoječih določilih ne bodo dolžni plačevati izglasovanega prispevka, s svojo udeležbo ali neudeležbo na volitvah pa prav tako soodločajo. Obenem čestitamo mladincem, ki bodo na teh volitvah prvič uveljavili s polnoletnostjo pridobljeno volilno pravico. O samoprispevku bodo volivci glasovali neposredno in tajno. Na glasovnici bo naslednje besedilo: ..Skupščina občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Poljc, Ljubljana-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina mesta Ljubljane GLASOVNICA Referendum dne 21. 11. 1971 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov po enotnem (Nadaljevanje na 2. strani) PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT OBISKAL NASO OBČINO Podpora akciji za samoprispevek Nič ne more nadomestiti živega stika z ljudmi, je dejal predsednik CK ZKS France Popit, ko je 12. novembra, sredi stopnjevane politične akcije za samoprispevek, obiskal občino Vič-Rudnik in njeno partijsko organizacijo. Tov. Popit je v spremstvu predstavnikov upravnega in političnega vodstva občine najprej obiskal Tobačno tovarno, kjer se je pogovarjal s predstavniki kolektiva, nato je obiskal novi vrtec na Koleziji, kjer se je zanimal zlasti za socialne kriterije pri sprejemanju otrok, opoldne pa se je srečal s političnim aktivom občine, kjer je prejel vso podporo že ob svojem prvem obisku ob pripravljanju sprememb v organiziranosti partije v mestnem okviru. Pogovor s predsednikom Popitom je začel sekretar občinskega komiteja ZKS Janez Čemažar, Id je uvodoma označil akcijo za samoprispevek kot politično aktivnost, ki je pokazala na vrsto konkretnih problemov. V ospredju sta se pojavljala zlasti dva: 1. zakaj zbiramo sredstva s samoprispevkom in ne skozi proračune ter 2. do samoupravnih in .oblastvenih predstavnikov kažejo volivci določeno stopnjo nezaupanja, ko izražajo dvom, ali bodo tako zbrana sredstva res namensko trošena. Razen tega je tov. Cemažar govoril tudi o problematiki dela komunistov v občini in o njihovi vključitvi v akcijo za samoprispevek. Predsednik CK ZKS France Popit je najprej poudaril pomembnost ne- posrednega dela komunistov med ljudmi. S tega vidika je govoril tudi o akciji za samoprispevek. Rekel je, da bi morala biti prav ta akcija kriterij, na osnovi katerega bi se morali komunisti prešteti. S tem je podprl stališče sekretarjev osnovnih organizacij ZKS v naši občini, ko so se ti zavzeli za neposredno odgovornost komunistov v akciji in na samem referendumu. Tov. Popit je dejal, da je akcija za samoprispevek vnesla mnogo aktivnosti med ljudi in da bi moralo biti doseženo razpoloženje izhodišče za nadaljnje delo. Tov. Popit je odgovoril na uvodoma zastavljeno vprašanje, zakaj se sredstva namesto s samoprispevkom ne zagotove sistemsko. Samopri- spevek je oblika neposrednega odnosa in povezovanja občanov kot proizvajalcev z občani kot potrošniki Tisti, ki plačujejo davke, bi morali v bodoče še bolj vedeti, kam gre njihov denar, še več, o tem bi morali imeti tudi neposredno možnost soodločanja. S samoprispevkom je ta možnost dana. Odklonilno stališče do samoprispevka pomeni zato zavračanje samoupravnih pravic. Dalje je predsednik CK ZKS govoril o prizadevanjih za popolnejšo komunalno ureditev Ljubljane, o prihodnji vlogi občine, o potrebi po novem davčnem sistemu in o aktivnosti komunistov. Poudaril je, da je nujno uvesti osebne zadolžitve, roke in kontrolo izvrševanja sklepov. »Akcija partije gre v smeri organiziranja samoupravne družbe," je ponovno podčrtal tov. Popit. Sledila je razprava, ki je govorila o samoprispevku kot o »zlati pri-liki“, da se komunisti preštejejo, in kot o »šoli političnih kadrov". Govora je bilo tudi o socialnem razslojevanju, stanovanjski politiki, o delegatskem sistemu, novi obliki in vsebini dela komunistov, itd. SaS Predsednik CK ZKS Frana' Popit je v spremstvu upravnih in političnih predstavnikov občinskega in družbenega življenja obiskal tudi vrtec na Kolezyi. LETA 1976 BO NOVA ŠOLA NA ŠKOFLJICI Škofljica bo glasovala »za« PREBIVALCI ŠKOFLJICE SO BILI NEZADOVOUNI, KER BODO DOBILI LE VRTEC. ,,Svinjarija, opeharjeni smo, ogoljufani!!!! Za druge ne bomo dajali! V Škofljici se že leta in leta ni nič naredilo! Vse nam propada! Sedaj, ko rabijo denar, so se pa spomnili na nas. Nič ne bo z referendumom za samoprispevek za otroško varstvo. Zahtevamo ponoven sklic zbora volivcev in nanj naj pride župan in drugi viški funkcionarji!" Tako so pred kakim mesecem sklenili prebivalci Škofljice na svojem zboru volivcev. Občina je rade volje ustregla njihovi želji in poslala na ponoven zbor predsednika SOb ing. Slavka Korbarja in predsednika OK SZDL Vilija Beliča, zbora pa se je udeležil tudi republiški poslanec prosvetno-kulturnega zbora Zupan. Že pred samim začetkom zbora volivcev, ki je bil v na zunaj kar lepi škofljiški šoli, se je vnela debata med predstavniki krajevnih organizacij in občinske skupščine. Ravnatelj šole je gostom razkazal šolo, saj si v Škofljici žele novo šolo, vendar je ne bodo dobili do leta 1976, ker ni vključena v program, ki se bo uresničeval z denarjem zbranim s samoprispevkom, če bo ta seveda izglasovan. To je bil tudi vzrok najhujši jezi občanov Škofljice. Šola sicer ni stara na videz, očitno pa je, da je njena življenjska doba že minila. Prostora v njej je mnogo premalo, okna so enojna, telovadnice nimajo, nekatere hodnike pa so zožili s salonitno steno in za tako steno se skrivajo učilnice. Stanje je dejansko kritično in bi ga bilo treba čimprej rešiti. V drvarnico je vhod skozi kuhinjo in drva lahko prenašate le skozi kuhinjo, ki pripravlja na površini šestih kvadratnih metrov malico za 260 otrok. Vmes je še manjši prostor, ki naj bi bil tehnična delavnica, pa ni niti' karikatura take delavnice. Zbornica je premajhna, da o kakem drugem razkošju, ki si ga privoščijo kje drugje, niti ne govorimo. Vse to je pripeljalo občane do tega, da so želeli postavljati svojim voljenim predstavnikom določena vprašanja. V veliki učilnici se je zbralo okoli 70 občanov Škofljice, tako da je bila učilnica polna do zadnjega kotička. Predsednik krajevne organizacije SZDL Slavko Novak je pojasnil pomisleke občanov, kot tudi svoje lastne: „Župan nas pride šele sedaj pregovarjat. Zakaj se tako stihijsko odločamo in na hitro pristopamo, kot da prej že dolga leta nismo vedeli za razmere. In kdo bo kril stroške, če referendum o samoprispevku ne uspe? (Splošno znano je, da v vsakem primeru nosijo otroške organizacije referenduma občine - op. pisca). Ne rabimo vrtca, temveč šolo. Važna je šolska vzgoja. Vrtec uporabljajo le delavci, šolo pa vsi. Sploh pa me moti vsa reklama ob tej akciji. Oprostite, toda te akcije ne morem podpirati, vi pa se odločite sami in potem glasujte." Predsednik OK SZDL Vili Belič je občanom pojasnil, da ne more biti govora o stihiji, prenagljenosti in podobnih očitkih, ker smo v Ljubljani že tri leta strokovno preučevali te probleme. „Nihče ni trdil, da šola v Škofljici ni v kritičnem stanju, vendar so nesmiselne rešitve s prizidovanjem, ki bo le zelo kratkoročna rešitev. Potrebnosti vrtca pa tudi ne kaže omalovaževati, saj je strokovno ugotovljeno, da je najvažnejše obdobje za formiranje človeka nekje od četrtega leta naprej, torej še v času, ko je otrok v vrtcu." Ne smete pozabiti tudi tega, da bo Škofljica v vseh petih letih plačevanja samoprispevka zbrala le 530 tisočakov, vrtec, ki ga boste dobili, pa bo veljal po sedanjih cenah 2 milijona. Pri tem bi bilo seveda zelo nerodno, če bi Škofljica glasovala proti samoprispevku, če so njene koristi očitne. So ponekod v naši občini ljudje, ki ne bodo imeli nič od samoprispevka, pa so kljub temu solidarni." V razpravi se je oglasilo še nekaj občanov, ki so podpirali gradnjo vrtca kot prvenstveno potrebne ustanove na Škofljici, kot je to potrebo ugotovila tudi strokovna služba, ki je delala raziskavo. Ti razpravljavci so ljudi pozivali, naj glasujejo za samoprispevek. Predstavnica ZZB Tončka Grad se je jezila: „Za osnovne potrebe nam vedno zmanjka denarja. Zmanjka nam ga tam, kjer je najbolj potreben, to je pri otrokih. Za razne milijardne investicije v upravne prostore, ki sijih privoščijo posamezna podjetja, imamo denar, za otroke pa ne. Žalostno!" Občani so obžalovali, da niso videli programa že v osnutku, ko se je še dalo kaj spreminjati. Ravnatelj osnovne šole v Škofljici pa je poudaril, da ostane na sestavljavcih programa črn madež, ker niso vključili v program njihove šole. Občani so se ježih, da so bili doslej vedno izigrani, da se je Škofljici vse jemalo, ni dovolilo razvoja industrije, poti so slabe itn. Občani so se jezili tudi nad tem, da bodo drugod s samoprispevkom gradili bazene, medtem ko oni nimajo niti spodobne šolske kuhinje, temveč pripravljajo malico v kuhinji, kjer je sanitarna inšpekcija že zdavnaj prepovedala tako dejavnost. Končno so se na zboru dogovorili, da bodo glasovih za samoprispevek, vendar mora imeti novi vrtec štiri oddelke oziroma prostore. Denar za to naj bi še dodatno prispevala občina. Leta 1976 pa naj bi začeli graditi novo šolo na Škofljici. Šola v tem kraju naj bi bila prva, na vrhu lestvice novega programa. Skupščina občine bo do tedaj pripravila ustrezne načrte, tako da jo bodo lahko leta 1976 takoj začeli graditi. Nova šola naj bi stala za progo. Oba sklepa je zbor soglasno sprejel. Rešitev z dograditvijo dejansko ne bi bila smiselna, saj je sedanja lokacija šole zelo nefunkcionalna in neprimerna. Sola stoji v trikotniku med avtomobilsko cesto Ljubljana-Zagreb, cesto Ljubljana Kočevje in lokalno škoflji-ško cesto. V tem trikotu niti ni več dosti prostora, pa še razlika je med novo šolo in dozidano. Dozidana šola je le še vedno stara, pa kmalu bi bila verjetno spet premajhna. Sam dohod do šole je nevaren zaradi cest, na katerih so pogoste nesreče in ne nova lokacija za progo tudi s te plati mnogo bolj utemeljena. MILOVAN DIMITRIC SZDL PRED REFERENDUMOM Občani so predlagali dozidavo obstoječe šole namesto gradnje vrtca oziroma gradnjo nove šole in selitev vrtca v staro sedanjo šolo. Predsednik skupščine občine VičrRudnik ing. Slavko Korbar je pojasnil občanom svoje stahšče in stališče SOb: ,,Za šolo bo treba poiskati drugo lokacijo, saj je sedanja neprimerna, graditi pa je treba nov objekt, ne pa krpati staro. Kratkoročne in neglobalne rešitve z raznimi prizidki so nesmisel. Sedaj boste občani dobili vrtec, ki bi moral biti sicer že letos zgrajen, vendar se je gradnja zavlekla zaradi povečanja stroškov in 30-odstotnega pologa. V petletni program gradnje s samoprispevkom osnovna šola Škofljica ni in ni mogla več priti, saj je program mnogo prenapet. Skušali smo jo uvrstiti, pa nam ni uspelo. Dobih pa boste v okviru tega programa vrtec, ki bo veljal 2 milijona. To je pa tudi nekaj. Vrtca ne moremo nadomestiti s šolo, saj je razlika v višini sredstev in sedaj ni v nobenem primeru moč spreminjati programe, ki so ga že sprejele vse občine. V novem vrtcu boste lahko našli za šolo dva prostora, ki bosta razbremenila matično šolo, tako da boste lahko v njih organizirali pouk. Občinska konferenca SZDL s svojini izvršnim odborom je vodila v času neposredno pred referendumom stopnjevano in načrtno akcijo, ki bo dosegla svoj vrh 21. novembra, na dan, ko bodo volitve. Tako se je 27. oktobra sešel izvršni odbor, ki je poslušal poročila z obiskov svojih članov na zborih volivcev. 11. novembra so se sestali predsedniki krajevnih organizacij, da se pogovore o neposrednih pripravah na referendum. 17. novembra datira zadnja seja izvršnega odbora pred volitvami, zato bo govora predvsem o neposredni udeležbi na Pišem se ROGELJ, ime mi je BINE. Rodil sem se leta 1929. Risati sem začel zelo mlad, kar se na fotografiji jasno vidi. Ker mladi kadri niso bili zaželeni, sem se nekoliko postaral... mimb* ... in začel leta 1951 risati pri Pavlihi. Ker je to list za pametne Slovence (in to jaz sem, kar se na fotografiji jasno vidi), delam še vedno na istem stolčku, tu bom ostal. .. ... dokler ne bom postal modrejši (in to bom, kar se na fotografiji jasno vidi). Brado imam zato, ker se brijem z električnim brivnikom in bo še vedno zmanjkovalo toka. L - Ko bo poln, bom kupil garsonjero. voliščih. Takoj po referendumu pa bo nujno govora o njegovem rezultatu, ko bo potrebno ponovno analizirati vso akcijo za samoprispevek s tega vidika. Pred referendumom (Nadaljevanje s 1. strani) programu, ki je bil obravnavan na zborih volivcev v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah ter sprejet na sejah ljub' Ijanskih občinskih skupščin in na seji skupščine mesta Ljubljane. Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo petih !ct od 1. 1, 1972 do 31. 12. 1976 in bi ga plačevali po stopnji 1 % naslednji zavezanci: - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1000 dinarjev mesečno, od neto osebnih dohodkov, , - občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugi!) gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od osnov M - občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 dinarjev mesečno, od pokojnin. \ Krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni: - občani, od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškegjj dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih -- občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmetjs h) pokojnin, ki ne presegajo 1000 dinarjev mesečno, - občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, ' - občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti,v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav p° zakonu o prispevkih in davkih občanov, občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih drugih gospodarskih dejavnosti, v celoti za tisto leto, ko imajj pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o prispevkih in davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. Krajevnega samoprispevka bi bili na lasten predlog oprošče®1 tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ove roma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 400 cUnarjev mesečno. Pri tem bi se f a dohodek šteli dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega saiu^ la prispevka. O predlogih občanov bi na podlagi mnenja občinskega" organa, pristojnega za socialno varstvo, odločala posebna komisija, ki bi jo imenovala občinska skupščina. GLASUJEM „ZA“ „prott‘ Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži „za“, če sc strinja t uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo ,,proti" pa obkroži,c se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. % ‘»j Sklep na zahtevo volivcev it, Di Na podlagi javne razprave na zborih volivcev v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah na območju Ljubljane o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov in na podlagi mnenj, stališč ter predlogov občanov in delovnih ljudi, so občinske in mestna skupščina na sejah občinski!) zborov oziroma mestnega zbora in zborov delovnih skupnosti in sicer: skupščina občine Ljubljana-Center, dne 3. 11. 1971, skupščina občine Ljub-Ijana-Bežigrad dne 4. 11. 1971, skupščina občine Ljubljana Moste--Polje dne 4. 11. 1971, skupščina občine Ljubljana-Šiška dne 4. 11. 1971, skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 4. 11. 1971 ter skupščina mesta Ljubljane dne 4. 11. 1971 sprejele SKLEP osnovnih šol in vzgojno-vats^ 0 zavodov pri Temeljni izot skupnosti Ljubljana. brat6’ jev to bt H sec 1. člen Krajevni samoprispevek se plačuje v poseben sklad za gradnjo 2. člen Hkrati s sprejemom , uvedbi krajevnega samopnspf .j r0 sofinanciranje gradnje osn^rj « in vzgojno-varstvenih zavoa . j enotnem programu bodo sk L ^ ljubljanskih občin in sk F i ^ mesta Ljubljane sprejele tud ja o ustanovitvi sklada. »bi Pc Ljubljančani v računalniku 3. člen <>( Z odlokom o ustanovitvi sk' * treba občanom in delovnim ' zagotoviti neposreden in . I' družbeni nadzor uporabe sredstev izgradnje objektov. Skupščina mesta Ljubljane je na eni svojih zadnjih sej sprejela sklep o ustanovitvi komunalnega informacijskega.sistema. Zanj je za letošnje leto namenila 1,3 milijona dinarjev. Z oblikovanjem komunalnega informacijskega sistema prehajamo v Ljubljani po dolgih letih na elektronsko obdelavo podatkov o gibanjih občanov vseh petih mestnih občin. Občinske 4. člen skupščine jejo, da bodo v svojo posebno j sijo, ki odloča o oprostitvami, ^ vanja krajevnega samoprispo v,, lasten predlog občana, <|bji ^ Projekt idejne zasnove komunalnega informacijskega sistema že v uvodnem delu na dovolj prepričljiv način poudarja potrebo po ustanovitvi sistema, ki bi z leti z elektronsko obdelavo podatkov razbremenil vrsto sedanjih služb v okviru mestne skupščine. Na dlani je, da rastoče naloge - z njimi pa tudi potrebe -javne uprave, specializacija znotraj posameznih področij uprave in njenih služb in ne nazadnje vse večje težave, terjajo nove delovne metode in toliko bolj sodobnejša sredstva. S tem so razumljivo ..avtomatizacija uprave", ustvarjanje osrednje „ban-ke podatkov" in njihova integralna obdelava, nujno soočene s čedalje večjimi potrebami in zahtevami današnjega časa. Z eno besedo: v javni upravi moramo v Ljubljani naposled za vsako ceno preiti na avtomatski register prebivalstva, saj zahteve slehernega dne občutno presegajo zastarele delovne metode. Ljubljanski mestni očetje so za projekt priprave in prenosa registra prebivalstva na avtomatsko obdelavo podatkov namenili za letošnje zadnje tromesečje 1,3 milijona dinarjev. Ko bo dokočno izgrajen ljubljanski komunalno informacijski sistem, bo moč ob vsakem času dobiti ustrezne podatke o registru prebivalstva. Za naše občane bodo poslej skrbeli elektronski možgani. Po pričakovanjih naj bi integralni model organizacije komunalno informacijskega sistema z leti vsestransko zadovoljil zahteve in potrebe občanov vseh ljubljanskih občin. V središču sistema bosta dva temeljna registra: register prebivalstva in register stanovanj. Na register prebivalstva bodo vezani še ostali registri, med njimi register vojaških obveznikov in obveznikov civilne zaščite, register davčnih zavezancev, register potnih listov, register osebnih izkaznic, register selitev in datoteka matičnih knjig. Ko bo sklenjen krog registra prebivalstva, bo v drugem delu urejen po lastnikih oziroma nosilcih stanovanjske pravice še register stanovanj. Nanj bosta vezani stanovanjski podjetji Dom in Bežigrad-Moste ter podjetja: Vodovod, Kanalizacija, Snaga, Toplarna, Plinarna in Elektro. Z njihovo ippri-•otnostjo" bo moč poskrbeti za ka- taster komunalnih napeljav, rekreacijskih prostorov in objektov, zelenic, športnih objektov in podobno. In kakšne bodo praktične koristi komunalnega informacijskega sistema, ki bo služil predvsem potrebam občanov? V njem bo npr. mogoče ob vsakem času odčitati občanove mesečne prispevke za vodovod, elektriko, kanalizacijo, stanovanje, komunalne usluge itd. Našim občanom bo prikrajšana prenekatera odvečna pot, saj bodo njihove zahteve npr. v Mačkovi ulici, dosti hitreje reševali kot danes. To pa sta navsezadnje le dva izmed tisočih primerov koristnih prednosti komunalno informacijskega sistema, ki bo v mnogočem olajšal skrbi in pota našim občanom, saj bo v prvi vrsti namenjen predvsem občanom vseh ljubljanskih občin. Zato bomo lahko ob njegovem ..polnem obratovanju" lahko odložili marsikatero skrb, ki nas je doslej pestila tako-rekoč iz dneva v dan, marsikdaj pa tudi od ure do ure. I.V. tudi predstavnika tiste '"'Jtlob skupnosti, z območja kate^j ^ ^ vloge. Predhodno si mora ^ sija pridobiti za vsako obrabi ^ vlogo pismeno mnenje ustre ^ jevne skupposti. 'k še 5. člen Dl Na podlagi spremljanja to življenjskih stroškov in ose'’^)l hj hodkov v okviru splošnega j{ (ji nega dogovora, se lahko ^ ^ lij mesta Ljubljane in občinsk , j, ščine odločijo o sprememba ^ h jev za oprostitev plačevanja ^ nega samoprispevka iz a.Cy ju razmerja oziroma nadomes kojnin. Ve: Us J* p'* ttb m, 6. člen Ta sklep začne veljati . dan po objavi v Uradnem ^ o j« Slovenije. ljubljanskih občin Nizek odstotek pred zadnjim tromesečjem Plan Komunalnega sklada Vič-Rudnik za leto 1971 j* t avljen na osnovi potreb po komunalnem urejanju in.^^te* icžnosti za pokrivanje teh potreb z zbiranjem sredstev pi> •" ji flt resiranih investitorjih ter kreditnih zavodih, torej ni tempi) -pi h ............ ............................ nemi*?-« trdni finančni podlagi. Zato je bila ob tako zastavljenem nc v planu prisotna želja, da se plan realizira vsaj 80-odstotno, če stoodstotno. Leto se izteka, kaj pa je pokazal devetmesečni finančni i Fakturirana realizacija, prikazana v odstotkih in v primefl w planom je 62,7; medtem ko znaša plačana realizacija le j^js i]( stotka. Pojavlja se vprašanje, ali se bo ta odstotek do Kon.tošei': tt bistveno ..popravil". Sistem dela komunalnega sklada je m sV<)j ^ da se konec leta zaključujejo dogovori pa tudi investitor ^jj. ^ dolg hitreje poravnajo, zato je pričakovati tudi bistven« % šave. Rešitev sc postavlja (za vnaprej seveda), le ob ličink jjof ^ zbiranju sredstev. Zato so na skupščinski seji tudi potrdili P j pr \ sveta za komunalne zadeve, da se izterjajo zapadle obvezn ^ ^ (j poročila je razvidno, da so terjatve komunalnega sklada ^ padlih obveznostih investitorjev zelo visoke) zagotoviti Pa)to> pl' j? tudi sistematično zbiranje sredstev za pridobivanje zenuj bančnih zavodih. J doM,tRCJVF N ....1^1 fii.l naša KOMUNA VI1/11 avni mestni avtobusni promet naši občini I'‘ '9inovej statistični podatki ka- (i ima občina že okoli 63.(X)0 «c Jlvalcev in da je število naraslo '/zadnjih letih za 10.000. • .izdelani in programirani sta-“n)ski programi za področje Murgelj, Kolezije, Boni-p Viča, Brda, Vrhovcev, Rud-Galjevice, prfcdvsem pa za no-.naselje prostranega področja „ Ji'! itd., nakazujejo do leta lit* jvnase*i,ev novih 50.000 prebi- Jjjiazani številčno zelo močni J* Prebivalstva, ki se bo naselilo ano v zunanjih obrobjih juž-loU , čela mesta ter v popolnoma J? naseljih Kozarje, Bonifacija, ^‘tea • ovo’ ^ur8*jc ifč- zahteva 10» ^čaj, predvsem pa v naslednjih up- “bogatenje lokalnega mestnega up !l)iisnega prometa. [i 0 .Priloženi skici opisanega pod-so vrisane vse lokalne mestne “Usne proge, predlog za takojš-Podalj 5anja in predlog za kasnej-. .j rjrtisanja že obstoječih prog. lil tivi- or so 86 vse seČanje proge s a Sospodarsko obnesle, saj se 1 Jjtebivalstvo ne glede na porast '"k S« osebnih avtomobilov vedno j Poslužuje. razumljivo je, da bo treba U,?* z nadaljnjim porastom pre-tva pretežno v zunanjih prede-,,v( ”cniestja do tja tudi podaljšati ik01 ,i e!”e avtobusne proge, ali pa pU Jvesti nove proge oz. dodati ij K",0busov na sedanje proge. novih Vrhovcev in starih ,,,(j, narekuje potrebo za podalj-rci Proge št. 14, ki se kon- “Ob na Vrhovcih. Podaljšek bi j, n. 'J0 novega mostu čez Grada-, L č° osrčja starih Kozarij ob ” cesti' Na ta podaljšek b““lje navezala področja ob gra-Hj 'talec, Novi Vrhovci in pove-illoč ^ozarie- Končna postaja vplivala na razvoj tega ,iti SerKS*Ja ^ č° Dobrove. Ulil *aSkinj° ,p.ro8° št. 6, ki obrača na ske ulice dalje preložena sedanja tro-lejbusna proga proti Kolezijf in Murgljam, bo treba progo št. 6 smiselno obogatiti. Vsi prebivalci Mirja, Bičevja, Kolezije, Murgelj in Zalega loga so toplo pozdravili odločitev, da se sedanja proga št. 1 preusmeri iz Tržaške ceste preko Jadranske ceste, Vipavske ulice in Ceste v Mestni log do križišča Krimske in Mokrške ulice vse do površin novega naselja Murgelj. Po pozidavi tega področja se proga podaljša do Malega grabna. Sedanjo progo št. 9 skozi Trnovo naj bi podaljšali v osrčje Prul, preko novega mostu ali ojačenja sedanjega mostu preko Ljubljanice. Most bo itak treba urediti v zvezi z obljubljenim prenosom težkega prometa z Aškerčeve in Cojzove ceste ob južni del mesta. jvanjska od Rakovnika do Škofljice napredovala v sedanjem, sicer zelo črnem zamahu, bo le treba progo št. 3 smiselno podaljšati vse do osrčja Skof-Ijice. Ob obravnavanju teh vprašanj pa ne smemo iti mimo dognanega dejstva, da bo treba že v kratkem resneje usmerjati mestni osebni promet na javne mestne avtobusne proge, ker postaja mestni center ob določenih uran že popolnoma neprevozen, ker so že vse ulice in trgi pre-nasičeni z osebnimi avtomobili. Vse to pa zahteva smiselno ojačenje sedanjih in bodočih avtobusnih prog mestnega javnega prometa. Osebni avtomobili bodo v centru mesta v kratkem povsem omejeni ali celo prepovedani. Zato bo treba ukrepati hitreje pri ojačenju javnega prometa iz vseh smeri predmestij, kjer je močan porast stanovanjske gradnje in vedno več prebivalcev. CIRIL STANIČ RAZVOJ OSNOVNIH ŠOL IN OTROŠKEGA VARSTVA V NAŠI OBČINI S samoprispevkom in poleg njega Enkrat »da«, drugič brez glasu MT,1 Cesti Pred Dolgim mostom, P Sipi/-'*-______j_j_____.. Pj novih Kozarij, pa vse do ti'šle0 Sr,iotrno že sedaj podaljšati v ^/“vih Kozarij, kasneje, po Kavice. ia Tržaški cesti od Jadr* Kaj novega prinašata srednjeročna programa ljubljanske Plinarne in Toplarne na področje viške občine? Nig pojasnimo še to, da sta oba programa izdelana za celotno mestno področje na podlagi energetske karte, ekonomskih pokazateljev in seveda tehničnih možnosti izvedbe. Razvojni program Toplarne je za potrebe Viča kar preskromen, saj za celotno področje obsega le priključitev področja okrog Tobačne tovarne. Plinarna pa je svoj program za potrebe Viča zastavila takole: ob Cesti v Mestni log naj bi zgradili novo plinarno za mešani plin, oskrbovala pa naj bi področja, kjer bo potrošnja plina večja (soseska S-l Trnovo, Murgle, soseski S-3 in S-4 ter Kozarje) medtem ko naj bi se področji Rožne doline in Rudnika oskrbovali s tekočim plinom iz jeklenk. Tako postavljena programa pa sta z določenimi pripombami in predlogi svetov za komunalne zadeve in urbanizma in gradbenih zadev (pro- gram Toplarne je nezadosten, večja usklajenost obeh programov, dopolnjevanje programov na vsaki dve leti, itd.) bila predstavljena tudi občinskim odbornikom na zadnji seji skupščine. Lahko rečemo, da se je ob tem razvila ostra debata, v kateri ni manjkalo ostrih kritik na račun Toplarne in ki je imela za posledico ločeno glasovanje o predloženih programih. Po sprejetem programu Plinarne (soglasno) pa odborniki niso glasovali za drugi program. Razloga sta bila dva. Toplarna naj v svojem programu širše zajame območje Viča, predvsem bi morala v bodoče zajeti predele goste zazidave v naši občini, drugič, zaradi neustreznega sistema financiranja pa naj se čim-prej uredi pravni status Toplarne (sedaj v sklopu Dravskih elektrarn) kot komunalnega podjetja posebnega družbenega pomena. JANJA DOMITROVlC Naš zemljevid prikazuje vse osnovne šole, ki že delajo v občini in tudi tiste, ki naj bi jih zgradili v naslednjih petih letih po programu, o katerem bo odločal referendum 21. novembra. Iz načrta je razvidno, da ima občina trenutno 13 matičnih šol in 20 podružničnih šol, skupaj 33. Dalje se vidi, da imajo samo 4 matične šole primerno telovadnico in da jih ostalih 9 matičnih in vseh 20 podružničnih šol nima. Ce bo sprejet samoprispevek, bomo dobili 2 novi matični šoli s telovadnicama, 3 prizidke k starim matičnim šolam in tri telovadnice, kijih te šole sedaj sploh nimajo. Največja gostota šol je v neposrednem primestju mestnega jedra. Tu sedaj nastajajo največje nove stanovanjske soseske. Ker se v nova stanovanja vseljujejo pretežno mlade družine, je tukaj tudi največ otrok. Zaradi pritiska novih ljudi na pri-mestja Dobrova, Kozarje, Brezovica, Vrhovci, Brdo, Vič, Bonifacija, Bičevje, Kolezija, Murgle, Zali log, Rakova jelša, Trnovo, Ilovica, Galje-vica, Vinterca, Rudnik, Lavrica in Škofljica, bo morala občina v sodelovanju s TIS že sedaj sestaviti program gradnje novih šol in telovadnic za razdobje po preteku prve gradbene petletke. Nekateri od teh objektov so vrisani v zemljevid, tako vse tiste šole, ki bi bile že sedaj nujno potrebne, pa so njih gradnjo odložili - zaradi pomanjkanje sredstev - v drugo petletko. To so predvsem nove matične šole na Škofljici in Galjevici, Ko-leziji in Murglah, Bonifaciji in Ko-zarjah. Kolikor bo prirastek prebivalstva na posameznem območju prevelik, bo morala občina skupaj s TIS posredovati tudi z dodatnimi sredstvi in to še med izvajanjem prve gradbene petletke. Vsaka nadaljnja organizirana gradnja novih sosesk kot Kozarje, Bonifacija, Murgle, Novo Trnovo, itd., bo zahtevala takojšnjo gradnjo novih šol in varstvenih ustanov. razvoj šolstva in otroškega varstva, tako da je pri tem zanemarila ostale komunalne dejavnosti in smo res v mestnem merilu najslabše komunalno opremljena občina. Pri nas je zelo nizka gospodarska stopnja. Vič-Rudnik postaja vse bolj spalno naselje velike Ljubljane. Zato je pravilno, da je celotna Ljubljana prisluhnila velikim potrebam na področju šolstva in varstva v naši občini ter je odrezala od skupne pogače za naše potrebe največji kos. V dneh, ko širom po Ljubljani z njeno okolico, po vseh krajevnih skupnostih, podjetjih, ustanovah in družbenih organizacijah sistematično prikazujejo stanje v šolstvu in varstvenih ustanovah, je prav, da tudi naša občina, ki ima največje območje v ljubljanski regiji in največ šol, pri tem pa najmanjši gospodarski dohodek, ostreje in še bolj podrobno prikaže našim občanom in občanom vseh ljubljanskih občin svoje dosedanje napore, programe in želje po izboljšanju stanja v šolstvu in otroškem varstvu. Nova merila zahtevajo gradnjo spremljajočih objektov istočasno z gradnjo organiziranih naselij in sosesk. Istočasnp s fizično gradnjo novih šol in telovadnic pa bo morala biti naša skrb, da času primerno nove šole tudi opremimo. Računati bo treba z gradnjo pokritih bazenov, kjer se bo mladina učila plavati in si bo utrjevala zdravje. Osnovna šola mora biti za vsakega šolarja enaka, brez ozira, kje stoji. Naša občina je vložila v zadnjih letih mnogo naporov in sredstev za Kljub takšni delitvi pa moramo le opozoriti Ljubljano, da je treba fizično vzdrževanje šol prenesti že v naslednjem letu v skupno upravo za gradnjo in vzdrževanje šol, ker bo sicer naša občina v prihodnjih letih še manj sposobna zadovoljevati upravičene potrebe občanov, ki bi morali biti v tem izenačeni z občani bolje situiranih občin na ljubljanskem območju. CIRIL STANIČ Kdaj šole v Kozarjah? sl' 0 s akcijo k ustavi ?ceihn ^ru8a faza ustavnih dopolnil prinesla mnogo več zanimivega in j 'in0 j 8a v odnose med krajevno skupnostjo in občino ter v odnose med e rePub|iko, pa to ne potrjuje nezanimanja za sedanje ustavne 'fer-n' Nasprotno. To nam pottjujc tudi razprava druge seje občinske url ''/se cc, ?ZDl, 11. oktobra, ki je bila vsekakor zelo živahna. n 'je teh U^ektivne sile naše družbe se morajo predvsem boriti za pojmo-S ^V^avmh sprememb, saj ne gre samo za golo spreminjanje teksta in '^p v ustavi Vsi se moramo zavedati same akcije, ki je v svojem bistvu Mh V revo'uci°nama in od katere bo nedvomno odvisna tudi kvaliteta sprememb." S temi besedami je članica sveta federacije Vida Ve, v svojih uvodnih mislih poudarila pomen rojstva nove republiške KnjJ001^ pa je sodelovala tudi v razpravi z odgovori in pojasnili na °ie v°t ?0V! ustavi- s.icer Pa se J« sama razprava začela z vprašanjem, H* __ teh i .. .. i rt ITteh .spremernbah utemeljeno prelivanje sredstev na kmetijsko de-r*Vli:i 0mši. a Pr' tem vprašanju opozorila na XXX. amandma, ki 'udi kmečkemu proizvajalcu neke širše možnosti v zadružno t’ dahe *,0 pa j® združeno s problemom osebnega dela z lastnimi sred-jketp i Pa so se zvrstila vprašanja, ki so pravzaprav izražala bojazen o kurilni tS>sl0vanskcm tr^u, pa tudi zaskrbljenost, ali bodo prosto J)ih uJ tržni mehanizmi v našem gospodarstvu ostali brez dodatno pred-;! »notn ov Odgovor velja poiskati pri XXXI. amandmaju, ki širše tol-(le.*0? tiga). Ko pa se je debata dotaknila bodoče republiške zako-pije, natančno obrazložena drugi fazi dopolnil), pa je bilo slišati m t 1^ aj P' se tudi zakonodaja v bodoče usklajevala tako časovno kot » deleJirwlno pogojenostjo. Matevž Krivic pa je opozoril tudi na vpra-JšvijjJ^tskega sistema. „Ne smemo nastopati enostransko, možnost tii/19] tiiH- “tdatov naj bo kar se da demokratična; gre za to, da tisti ki 'v0 Sirov P05tavlja kandidata." Enotno pa ie bilo mnenje prisotnih, da se S!/cinltrV° Zasnovani akciji ob uresničevanju ustavnih sprememb kar naj-kan-ij Ylto in dosledno pristopi Druga točka seje pa je bilo evidenti-Menih j‘aa,°v za člane republiške konference SZDL. Izmed sedmih po-Z,j- na.jrPdidatov so prisotni potrdili članstvo v republiški konferenci z "dr s-dnjim kandidatom: Alojzu Kušarju, Rudolfu dr. Obračunču, S>«aTniku ^ JosiPu Vidmarju. %*°vari m Predloga o referendumu za samoprispevek za šolstvo in 0 (poudarili so pomen bližnjih zborov volivcev, funkcionalnost S žganje čistih računov občanom ...) se je seja zaključila. JANJA DOMITROVlC AŠKERČEVA V NOVI OBLEKI Pred mesecem dni so začeli v Ljubljani reševati enega najbolj = = zapletenih prometnih vozlov: Aškerčevo cesto. Investitor celotne S i rekonstrukcije, ki bo veljala okoli 3,100.000 dinarjev, je Sklad za | = urejanje mestnih zemljišč občine Ljubljana-Center. Potrebna sred- = = stva za obnovitev bosta dali občina Vič-Rudnik in Center, po = = dolgih letih pa bo za ljubljansko rekonstrukcijo ceste republiškega § | reda prispeval nekaj tudi republiški cestni sklad. Cesta je sedaj po novem štiripasovna, dvopasovna pa se izteka = = skozi križišče Mladinskih delovnih brigad na Tržaško cesto. Za- = S radi tega bo viška občina morala urediti pločnik ob Tržaški in = 5 umakniti postajo mestnega avtobusnega prometa v notranjost, ker = = bi taka kot je sedaj, še bolj ovirala promet, kot ga je doslej. = S Občina Vič-Rudnik bo za rekonstrukcijo prispevala 53 starih mi- = = lijonov. Za ta denar so obnovili tudi južni pločnik Aškerčeve, ki = = se že nahaja v občini Vič-Rudnik. Tam naj bi po programu uredili = = v celoti asfaltiran pločnik, medtem ko z gramozom nasutega 1 S pločnika ne bo več, ker je cesta razširjena. Vozniki tako sedaj ne preklinjajo več slabega cestišča, verjetno = | pa se je tudi precej zmanjšal hrup, zaradi katerega so lani štu- i 5 der>'je filozofske fakultete tako ogorčeno demonstrirah. M. DlMITRlC 1 »milil.mil......................................... Morda pa ne bi bilo odveč še pojasnilo, kako bo z izgradnjo šol in vrtcev v Kozarjih. Novozgrajenih objektov v petletnem planu ne zasledimo. Trenutne razmere v šolstvu in varstvu niso tako pereče kot drugje (npr. Vič, Horjul), pa tudi sicer je na tem območju stanovanjska gradnja omejena, saj je celoten kompleks Kozarij mišljen kot rezervat za izgradnjo soseske. To sosesko, kjer bo stanovalo približno 25 do 30 tisoč ljudi in bo hkrati največja v našem mestu, bodo začeli graditi leta 1975. Tako kot zahteva sodobni način funkcionalne gradnje bodo v soseski poleg stanovanjskih ZNANOST NA OGLED Inštitut Jožef Stefan so 23. oktobra odprli za javnost, ki je pokazala za ta njegov korak (jci je na Zahodu vsakdanja praksa) izredno zanimanje. Komaj dobro uro po odprtju se je v laboratorijih že gnetlo čez 400 obiskovalcev. Tudi sodelavci Inštituta niso pričakovali tolikšnega obiska in so zato tudi s težavo obvladovali radovedno množico. Na ogled so bili elektronski mikroskopi, računalniki, masni spektrograf, Van de Graafov pospe-ševalnik, laboratorij za kemijo fluora, kot poslastica pa Inštitutov jedrski reaktor TR1GA v Podgorici pri Šentjakobu ob Savi. Zaradi velikega zanimanja javnosti za delovanje te naše največje znanstveno raziskovalne ustanove bi kazalo s tovrstnimi stiki z ljudmi še nadaljevati blokov zgradili tudi vrsto šolskih in varstvenih objektov. Predvideno je, da bo na tem področju zgrajeno deset osnovnih šol in prav toliko vrtcev ter nekaj srednjih šol Naj še omenimo, da vse šole (v njih bo prostora za približno 5500 učencev) in varstveni objekti (za skupno 1500 malčkov) ne bodo pokrivale samo potrebe takoimenovanega blokovnega naselja, pač pa bodo šole racionalno razporejene, tako da bodo zajele tudi šoloobvezne otroke iz Stranske vasi, Razorov in vasi Pod hribom. Ni bojazni, da na področju Kozarij ne bi bile zgrajene šole in vrtci. Izgradnja teh objektov bo potekala torej vzporedno z izgradnjo nove soseske, vendar šele v drugi „pet-letki" po letu 1975. V prehodnem času pa bodo mali Kozarčani obi-skovali pouk na novi šoli Vič in vrhov ški šoli J. DOMITROVlC NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik). Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Iz naših krajev DVE MUHI NA MAH Lavričani se bojijo, da jim bodo zaprli trgovino. Resje majhna in zelo neprimerna, toda v njej lahko vendarle kupujejo. Če jo bodo sodno izpraznili, kot grozijo, bodo morali Lavričani po kruh na Škofljico ah celo v Ljubljano. Krajevna skupnost na Lavrici si že vrsto let prizadeva, da bi zgradili sodobno trgovino, a doslej brez uspeha. Zato so poiskali izhod drugje. Že nekaj časa propada kulturni dom, ker ni denarja za obnovo. Izza ometa se kaže že železje, ob dežju odpove kanalizacija, dvorana je vlažna, opaži gnijejo, vse skupaj je že potrebno izdatnega popravila. Vendar pa je veletrgovina Mercator pokazala zanimanje, da bi kulturni dom odkupila in preuredila v trgovino. Če bi torej dom prodali, bi dobili denar za gradnjo novega kulturno-športnega doma na Lavrici. Seveda pa bi z denarjem morah takoj nakupiti gradbeni material, ki se stalno draži. Krajevna skupnost bo skušala doseči, da bi sodno izpraznitev sedanje trgovine še pdložih. Strokovnjak bo ocenil poslopje kulturnega doma, nato pa ga bodo na dražbi prodali najboljšemu ponudniku - toda le pod pogojem, da bo v njem tudi trgovina. A. A. J Črni vrh je ena najbolj oddaljenih vasi v naši občini. Poleti je turistično privlačna, pozimi pa tudi, vendar zaradi snega skoraj nedostopna (Foto: M. Dimitrič) HORJUL BLIŽJI MESTU KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL - zavzema vse območje od mej krajevne skupnosti Dobrova in krajevne skupnosti Polhov Gradec, pa do zahodne meje naše občine. Šteje pribhžno 3000 prebivalcev. Njena struktura je bila prva leta po vojni tipično agrarna, sedaj pa je ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, izredno malo. Temu je pač krivo naše kmetijsko gospodarstvo, ki kmetijstva ne more podpirati v tohkšni meri, kolikršna je težnja mladih po dobri službi, bodisi v mestu ah na To področje je bilo nekoliko odmaknjeno od mesta, potem pa, ko je bila asfaltirana nova cesta prav do Vrzdenca (v celoti je bila končana 31. 8. 1961), pa se je ta predel zelo zbhžal z mestom. Z novo cesto seje tudi avtobusni vozni red zelo izboljšal in zadostuje za osnovne potrebe. Vprašanje tov. Golcu, predsedniku krajevne skupnosti Horjul: „Kaj menite, se je shka naselij v vaši skupnosti kaj spremenila? Če se je, kaj je temu vzrok? “ „Z novimi gradnjami, katerih je na našem področju izredno veliko, se je podoba naselij zelo spremenila. V zadnjih letih je bilo pri nas zgrajenih nad 60 hiš, adaptirane pa so bile tudi vse starejše zgradbe, ki niso več ustrezale pogojem." Imate kaj perečih problemov? „Zelo pereči problem pri nas so bili vodovodi in vodovodne napeljave. Toda do sedaj smo v glavnem že uredili te zadeve. Zgradili smo več vodovodov, tako je bil letos končan vodovod na Vrzdencu, kjer so samo vaščani prispevah nad 5 milijonov SD. . * . . Zaključna dela pa so tudi na vodovodih v Podolnici in Žažarju, kjer so velik del, bodisi v denarju ah v delovnih urah, prispevah vaščani sami. Velik problem pri nas pa so višinske kmetije, kjer ni prave vode in se morajo kmetje oskrbovati s kapnico. Velik problem pa je bil rešen takrat, ko je elektrogospodarstvo zgradilo nove transformatorske postaje tam, kjer je bilo vprašanje električne energije zelo pereče. Kaj so vidni uspehi pri vas v zadnjih letih? „To je prav gotovo nova šola v višinski vasi Šentjošt, edina šola v naši skupnosti, kije bila zgrajena s samoprispevkom. Dosegli pa smo tudi to, da imamo sedaj stalno zdravstveno in zobozdravstveno službo. Dobih pa smo tudi novo telefonsko centralo, ki ima že več kot 44 naročnikov." HORJULČANI HOČEJO NOVO ŠOLO Pouk v zastareli osnovni šoli Horjul je zelo otežkočen in problematičen, zato vaščani izredno želijo, da se program o izgradnji nove šole čimprej uresniči. Pouk je v treh različnih stavbah, ki si le niso tako bhzu. Glavna izmena je v osnovni šoli, druga v gornjih prostorih prosvetnega doma, tretja, manjša skupina pa ima pouk v neprimernih prostorih zadružnega d^ma. Nekateri prostori so izredno neprimerni, ker niti higiensko ne ustrezajo, saj morajo učenci hoditi na stranišče iz ene stavbe v drugo. Lahko si mislimo, kako je to pozimi skrajno neprimerno in zdravstveno neustrezno. Zsrsdi pomanjkanja prostorov jc tudi pouk deljen na neprimeren čas, predvsem za nižje razrede. Zlasti neugodno je za otroke v popoldanski izmeni, ko se morajo v poznih večernih urah vračati domov, ne glede na vremenske razmere in oddaljenost, kije pri nekaterih tudi več kot 5 km. Gozdarski inženir F. Sivic, eden od pobudnikov modernega čebeiaijenja, je zaslužen za razvoj te panoge in za vzgojo mladih čebelaijev tudi v naši občini. Na sliki: na enem izmed uspelih predavanj ing. Šivica. (Na Igu) VEST O SAMOPRISPEVKU LEPO SPREJETA Na vseh osmih zborih volivcev na področju krajevne skupnosti Horjul, to se pravi na zborih volivcev v Horjulu, na Vrzdencu, v Šentjoštu, na Butajnovi, v Žažarju, Zaklancu, Podolnici in Lesnem Brdu in na zboru delovne skupnosti obrata Iskra in Rašica v Horjulu jc bila vest o referendumu za samoprispevek izredno dobro sprejeta, saj zavzema program le-tega tudi izgradnjo nove šole v Horjulu v letu 1974. Udeležba na vseh 8 zborih je bila številna in ni bilo bistvenih pripomb na samoprispevek, čeprav so le nekateri imeli pomisleke o programu izgradnje šole. Predlog o samoprispevku je bil dobro sprejet in upamo, da bo tudi referendum dne 21. 11. 1971 uspel. ŠTEFAN SMRTNIK Kmetijski proizvajalci starostnem zavarovanju i Kmetje so za starostno zavarovanje, saj za to govori cela vrsta faktorjev, od ekonomskih, socialnih, moralno političnih itd. Vendar v sedanjem času pri zdajšnji ekonomski moči princip samofinan-ciranja ni sprejemljiv. To je osnovni zaključek slehernega razpravljavca in iz tega izhajajo vsi nadaljnji sklepi. Kmetova današnja proizvodnja (vrednost obsega ca. 3 do 4 stare milijone dinarjev) ni blagovna proizvodnja, temveč še vedno naturalna in ne prenese obstoječih obremenitev, da ne govorimo o novih kot je starostno zavarovanje. Vendar so kmetje pripravljeni prispevati za svoje zavarovanje 50 %, in ne kot je predlog zakona 2/3 in 1/3 družba. S porastom blagovne proizvodnje bi bilo lahko razmerje drugačno obrnjeno. Razviti kraji oz. področja, ki so že osvojila moderne principe proizvodnje - specializirane kmetije (ki jih pa šele uvajamo) ne postavljajo na drugih področjih. Danes naj ta generacija malo vrača bazi, iz katere je izšla. Kmetijskih proizvajalcev oz. uživalcev starostnega zavarovanja ni veliko in družba mora imeti razu- mevanje, saj zahtevajo samo 50 % participacijo, 50 % bodo nosili sami. Za start je potrebno nekaj več, vendar če imamo za EKK Velenje, potem moramo imeti tudi za reše- RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE V VELIKIH LAŠČAH Pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik je organizirala Kmetijska zadruga Velike Lašče 18. IX. 1971 razstavo plemenske živine v Velikih Laščaih. Na njej je sodelovalo 75 razstavljavcev, kmetov. Razstavili so 138 glav plemenske sivorjave živine. tega problema, ker je njihova ekonomska moč dovolj velika. Vendar teh krajev v Sloveniji ni veliko, približno 10%; viška občina razvitih krajev nima. Nadaljnji problem je višina zneska, ki naj ga starostni zavarovanci prejmejo. 250 din, kot predvidevajo teze zakona, ne zagotavlja pri sedanjih stroških in cenah eksistenčnega minimuma. Nujna je korekcija najmanj na 300 din. Saj govorimo in z družbenim sporazumom zagotavljamo najnižji osebni dohodek 800 din. Številne goste iz kmetijskih organizacij, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in kmete je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora ing. Lovšin Nace. Nato pa sta spregovorila pokrovitelj ing. Slavko Korbar in Ivan lic, direktor Kmetijske zadruge. Po uvodnih besedah so tri ocenjevalne komisije ocenile razstavljeno živino. Povprečna mlečnost razstavljenih krav je bila 4.120 kg mleka na leto in s 3,76 odstotka tolščobe, pri prvesnicah pa 3455 kg mleka s 3,72 odstotka tolšče. Sporen je tudi čas izvajanja — izplačevanja. Najugodnejša varianta prepušča letu 1972 prvo realizacijo. Pričeti bi morali takoj, najpozneje pa v letu 1972. Tu je potrebna solidarnost družbe. Kmetje preživljajo težke čase. Danes nastajajo socialni problemi, poznamo primere umiranja kljub obilici zemlje. Kajti zemlja, če ni obdelana, ne daje nič in tudi dajala ne bo nič. Kmetijski proizvajalci imajo vso pravico do minulega dela, saj so oni usposobili 3/4 današnje aktivne generacije, ki proizvaja in je koristna Strokovna komisija je kot najboljšo kravo, ki je dobila prvo nagrado, odbrala kravo last Franca Grebenca iz Malih Lašč, drugo nagrado za kravo pa je dobil kmet Anton Somrak iz Velikih Lašč. Vsi nagrajenci so dobili poleg diplom tudi denarne nagrade in določeno količino močnih krmil oz. umetnih gnojil. Ker je za območje Kmetijske zadruge Velike Lašče najpomembnejša in prav gotovo tudi najbolj perspektivna kmetijska panoga govedoreja in to proizvodnja plemenske živine, mleka in mesa, polagajo rejci goved skupno s kmetijsko zadrugo velike napore za izboljšanje proizvodnje sivorjave pasme govedi preko mlečne kontrole, selekcije živine in umetnega osemenjevanja plemenic s kvalitetnimi biki. Odbira živine se je na tem območju začela že leta 1913. Takratna živinorejska zadruga je začela z izboljšave domačega goveda z uvozom plemenskih bikov, z mlečno kontrolo in selekcijo. Osnovni material je sestavljalo 24 krav s povprečno težo 380 kg po glavi in s proizvodnjo 1600 1 mleka po glavi na leto. Z vztrajnim in kontinuiranim delom pri selekciji pa sedaj dosegajo krave v A kontroli povprečno molz-nost 3700 kg na leto; krave v B kontroli pa 2450 kg na leto. Najboljša krava mlekarica pa je dosegla tudi do 5 200 kg na leto. S tem je dokazano, da je živina dedno sposobna dati tudi večje količine mleka. Kaj je vzrok, da se povprečna molznost po kravi že nekaj let ne dvigne nad 3700 kg? Vzroki so v nezadostnem krmljenju in v slabi kvaliteti osnovne krme. Zato bo naloga rejcev in pospeševalne službe, da pristopijo k racionalnemu izkoriščanju travnatega sveta - preko načrtnega gnojenja in spravila sena, ki bo po kvaliteti vsaj za 80-100 procentov boljše od dosedanjega oziroma preko pašno - kožnega sistema in prevetravanja sena. Druga naloga je, da se izpopolni krmljenje živine, kar bo prav tako znatno povečalo prirejo mleka in žive teže. Razstava živine je spodbudila že nekatere rejce, da bodo v letu 1973 še temeljiteje izkoriščali svoj travnati svet, izboljšali kvaliteto krme in preko nje povečali proizvodnjo pri živini. ING. PUST vanje aktualnih problemov tijstvu. Sredstva bodo koristno® žena, saj bomo zadržali živelj* kjer nam je tudi potreben, v W tri na deželi. Ustvarili bomo M ilai voljstvo pri ljudeh, ki ga moral* vsaka družba, če hoče napreo° 0 in biti napredna. »čl . inc Res je za kmete borce po* i ( Ijeno nekoliko boljše, vendar a* tip moramo zavedati, da bomo m® tc tudi v prihodnosti potrebovali M ive podobne borce itd. Tudi var® tst kmetov kooperantov je ugodi* ajc vendar izvedljiva v premajhnem gu. Tu je potrebno več on ranega dela. Organizacijam, I operirajo, je postavljen v oS| ekonomski račun in jim to aeJ pušča voditi intenzivnejšo skrbj širšimi problemi v kmetijstvu. Kako zagotoviti sredstva? im sredstev v sklad starostnega l vanja bi morali koristiti vse i variante kot so: prispevek ružheni vir. ki*9 vancev samih, družbeni vir, 1 organizira od prispevka od zeiHH ki jih zavarovanci neposredifll Nadalje živilsko predelovalna i strija naj prispeva svoj delež *J nim procentom skladu, saj izključno proizvode agrara. vek širše družbene skupnosti ( vira iz naslova solidarnosti in {jfl minulega dela, kar zagotavljaj® ustavni amandmaji. Kmetijski zavarovanci san zavzemajo za enak pavšalni j vek, ker bodo tudi enako prej" ; To stališče je sprejemljivo za®® sj no startno zavarovanje. Iz gj tem izhaja razširjeno zavarp'* po katerem sledi, kdor več pns” naj tudi več prejme. Ker da se razprava zaključil kazalo, da sestavljavci zakon® števajo predtoge in želje km^T proizvajalcev pri nadaljnjem vanju zakona o starostnem za«^ nju v splošno zadovoljstvo. nekaj povzetkov iz razprav, sem se sam udeležil. Inž. LOJZE HAB1 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllll BO NOVA TOVARNA ILIRIJA NA KOZAR J AH? ILIRIJA V VRHU NOVI NARTA STUDIO' BO OMOGOČIL ROLJŠOi PROPAGANDO IN RAZISKAVE ie< ne Iz otroških let se spominjam živozelenega plakata s punčko, ki čisti čevlje z Ilirija kremo. Pred leti je bila proizvodnja krem za čevlje, loščil ir sveč skoraj edini izbor izdelkov te tovarne. Od tedaj pa se je spremenilo marsikaj, saj je tovarna začela širiti asortiment svojih izdelkov z najrazličnejšo kozmetiko, predvsem pa je zaslovela kozmetika za lase. Zaradi razmer na tržišču, ki zavračajo nekdanji sistem ozl^e specializacije in narekujejo v današnjem času širjenje proizvodnega programa glede različnosti izdelkov, se je za to odločila tudi Ilirija. Ta korak je tudi morala storiti, če je želela še naprej enakovredno stati ob strani zahodnim tovarnam te vrste in najrazvitejšim v svetu. Kljub temu širjenju pa v tovarni niso pozabili na prvotno proizvodnjo in so tako danes še vedno na prvem mestu v Jugoslaviji po proizvodnji krem za čevlje, saj predstavlja delež Ilirije v jugoslovanski proizvodnji 37 odstotkov. Pri teh izdelkih je tudi pri Iliriji kot ostalih proizvajalcih opaziti padanje proizvodnje - za okoli 4 odstotke - kar je posledica booma najraznovrstnejših sprayev. Proizvodnja sredstev za čiščenje in nego čevljev pa se je v celoti povečala, saj predstavljajo razni sprayizclo iskano blago in se tako popolnoma izgubi minimalen upad pri proizvod- čn®*1 Ju rezerv. Zaradi tega pravijo v Iliriji, da se tudi v bližnji bodoe--^ bodo odločili za zvišanje cen. Ves napredek vsake tovarne pa je veliki meri odvisen od kadra, ki tovarno vodi, oziroma od stroko'™^ ki načrtujejo v razvojnih oddelkih nadaljnjo usmeritev tovarnišk®' vodnje. Novi Narta studio Narta studio v okviru tovarne že obstaja dolga leta, vendar^ ^ njegov življenjski prostor doslej omejen na neprimerno zgradbo ^ ^ lenjski cesti. Zato se jc tovarna odločila zgraditi v neposredni ^ >( matične tovarne nov Narta studio, ki bo tovarno po predračuni® ^ ij, milijone Stavba novega studia ima za osnovo 1! i nji krem. Tudi v proizvodnji parketnih past drži Ilirija prvo mesto v naši izvodnje. Pri proizvodnji sveč pa sploh ne državi s 34 odstotki vse proizvodnje, kaže posebej utemeljevati prvega mesta v Jugoslaviji, saj Ilirija proizvede nekaj več kot polovico vseh sveč, ki jih izdelamo v naši državi. V zadnjem času, po razširitvi progama, pa si je Ilirija priborila še eno prvo mesto in sicer v lasni kozmetiki, kjer je sicer huda konkurenca. V letošnjem letu je Ilirija dokončno stopila v odločno bitko tudi za tržišče na področju kozmetike. Kot smo že omenili, je opustila prejšnjo strogo specializacijo zaradi razmer na tržišču, ki zahtevajo precej različno proizvodnjo. Največ pozornosti so posvetili novim preparatom za lase, saj je to Ilirijina specialiteta. Povečali so izbor barvnih nians Kole-stona, začeli izdelovati pet novih vrst lasulj, Asso kolekcijo šamponov, ■ Golding šampon, regenerator za lase, kremo za čiščenje lakiranega usnja, ; _č is til o za okenska stekla, posebej pa se je v zadnjem letu ..razpasel" Sloviti Termoband in nove vrste sveč. Ostanek dohodka še enkrat višji Šamponi so eden glavnih proizvodov tovarne Ilir*ja Vse to širjenje proizvodnje in razumljivo tudi prodaje, se jc odrazilo tudi v letošnjih devetmesečnih rezultatih. 460 zaposlenih je ustvarilo v tem obdobju 11,66 milijona čistega dobička in se je tako ostanek dohodka povečal za 94 odstotkov. Prodaja se je povečala za 34 odstotkov, za sklade so namenili 52 % odstotkov od dohodka, za osebne dohodke konstrukcijo, sicer pa jc iz raznih sodobnih materialov in urcj®na sko super moderno, tako da bo omogočala raziskovalno delo. ,cvai'ilJ Delovanje studia poteka v treh smereh: propagandi, WObra*rv tii®| raziskavah oziroma predvsem preizkušanju. Razvojni sektor, načrtuje proizvodnjo z izdelovanjem novih preparatov, daj® 5)i preizkus studiu. Preizkuse opravljajo trenutno (zaenkrat še v s ^ IL-ZA tVa in U o ■ i li .ir o »irn-itvriM D J ^ M pa torej štiri odstotke manj. Osebni dohodki so v poprečju nekako 183 .................... ‘ čila od lanskih 65 mili- starih tisočakov. Vrednost proizvodnje bo poskočil jonov na 85, izvoz pa bo tu predstavljal manjši delež, saj je znašal 3 milijone. Tovarna Ilirija je namreč prvenstveno usmerjena na domači trg. Ce pustimo sedaj ob strani suhoparne številke, ki kažejo položaj večkrat precej rožnato, čeprav ni vedno tak, potem moramo spregovoriti o problemih, ki so spremljali tako skokovito rast. storili) na področju lasne kozmetike in lasuljarstvu, vnaprej P® * , H*1 Stabilizacijski program, katerega izdelava in izvedba je bila nujna, je s načrt« obrnil marsikake načrte, nove razmere na našem nestabilnem trgu pa so grozile, da bo akumulativnost padla. Zaradi tega so v tovarni pregledali vse svoje poslovanje, da bi poiskali, kje bi bilo možno kaj prihraniti. Tako so se odločili za ukinitev zaposlovanja in se je zato zaradi fluktu-acjje število zaposlenih v Iliriji celo zmanjšalo. Okrnili so tudi denarce namenjene za propagando in sploh zategnili pas. Vse je bila le trenutna rešitev, k; pa se je pokazala za zelo uspešno, studia razširilo na področje negovalne in dekorativne kozmetik*’^1 namerava tovarna v bodoče izpopolniti proizvodnjo, ko bo asortiment svojih izdelkov. Izobraževalni oddelek organizira v samem studiu kot tudi^jri^ predavanja o uporabi kozmetičnih preparatov in prireja '' tovrstne demonstracije v frizerskih zadrugah, salonih in j celotni državi. Podobne demonstracije prireja ekipa 'nd* ?!. "j,. predvsem Poljski,,ki jc velik uvoznik Ilirijine kozmetike, /o J j(j i*" stracije. Tako potuje posebna ekipa po celotni Jugoslaviji *P vi!**' saj se je v zadnjem četrtletju začelo vse premikati v pozitivni smeri in so tako tudi ti ukrepi popustili. Storilnost se jc povečala fizično za 15, | M k. 11 VNV, 111 JC VCUN UVU/MIPv 1IU(JIIIC IVU*. 11IC UIV*.. . (-J tudi propaganda, medtem ko si morajo zainteresirani priu “J tično znanje v samem studiu v Ljubljani. Tam nauči posebna ^.^i5 j tih frizerjev oblikovanja lasulj, pričesk in uporabo frizerskih P nominalno pa za 24 odstotkov. Zanimivo pa je, da Ilirija ni iskala možnosti za izhod iz situacije v dražitvah svojih proizvodov, temveč se je odločila za bolj nenavadno, vendar pametnejšo rešitev iskanja notranjih Taka izobraževanja pa organizirajo tudi za širšo javnost. Osnovni namen novega studia ob Tržaški cesti pa ju ^■.■'icSri dobnih objektov in možnost reorganizacije te službe, ki slavi A iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH STRAN 5 1 NASA KOMUNA Vll/n ASI LOVCI ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE STALEŽ DIVJADI POD PREDVIDENIM y uV naši občini deluje 15 lovskih družin, ki imajo preko 500 čla-„01)1 lov> ti pa v svojih loviščih poleg drugega 28 medvedov, 291 jelenjih cljtu 1899 srnjih repov-ter 148 gamsov. To so le nekatere zanimive hrt tevilke, z ostahmi pa bi vas radi seznanili v nadaljevanju našega raS'bnka- edo' Od leta 1968 je v veljavi 5-letni acrt za gospodarjenje v loviščih. ■"dar se je ta že toliko odmaknil t dejanskega stanja, daje potrebno Spravljati sproti ustrezne letne lov-H zo| E načrte. Pri tem ugotavljajo naši /aiitl'?*’ ^ le dejanski stalež nekaterih irtiK ■ (to velja tudi za divjega U 'la) zaradi neugodnih zimskih kli- matskih razmer in zaradi raznih drugih vzrokov pod predvidenim. Kar pa je ža eriega slabo, je včasih za drugega dobro. Mišljeni so naši kmetje, ki jim divjad ponekod napravlja znatno škodo. Kadar kmetje to škodo tudi dokažejo, navadno lovske družine same, brez posredovanja pristojnega občinskega upravnega organa, to škodo tudi poravnajo. Uslužbenec Komunalnega podjetja Vič Viktor Rus kot slovenski polhar ob"! Mii: Velikolaški poštar Tonček Oblak je tudi dober lovec. Svojega lovskega psička prevaža kar z mopedom. Želimo jima „dober pogled*4. Foto: F. Modic Da 'Cl izboljšale stalež v svojih lovišči!),-lovske družine tudi vlagajo. Tako kovn° usposobljeni kadri nasploh pogojujejo hiter in uspešen raz-d, tovarne. V zadnjih treh letih pa se je v Iliriji bistveno izboljšala ie. Vs'c8 struktura, tako da le malo ljudi brez ustrezne visoke izobrazbe oa odgovorna mesta. V razvojnem sektorju so celo dosegli veliko ^entracjjo kadra z visoko strokovno izobrazbo, medtem ko jim po-ost Kil?0 Pre8lavice le ekonomisti. Ilirija zaman išče diplomirane eko-1 i’s,te> kot tudi ekonomske tehnike. Pomanjkanje tega kadra je pre-nj->* ° ^ v k” kronično bolezen. f1 divjih petelinov, 1 ruševca, 90 jerebov, 21 jerebic, 856 fazanov, 495 kljunačev, 148 divjih golobov, 133 grlic, 81 rac, 14 gosi, 13 prepelic, od roparic in škodljivcev pa 249 lisic, 33 jazbecev, 17 dihurjev, 60 kraguljev, 48 kanj, 919 srak, vran in šoj, 12 podlasic, 31 pižmovk, 13 kun, 3 divje mačke in 7 drugih ujed. Pokončali so 85 potepuških psov in 165 klatečih se mačk. V Naši komuni vsaj od časa do časa prav gotovo pogrešamo vesti o delovanju naših lovcev, saj se ti -npr. v primerjavi z gasilci - le zelo redko ali sploh ne oglašajo. Uredništvo bi prav rado pridobilo vsaj občasne dopisnike tudi s tega zanimivega področja. V. R. Illllllllllllllllllllllllll| Mmzm . ■ Mi ozmetična prihodnost L?*’*rna pripravlja za prihodnja obdobja vrsto novitet na področju , iiM, *n dekorativne kozmetike, kjer bodo v kratkem začeli borbo ' V bodoče bodo proizvajali več kolonjskih vod, losjonov, krem za Mi Cbraza, dezodorantov itn. Pred to proizvodnjo nameravajo s uvoiim v( sektorjem opraviti vse ustrezne raziskave tržišča, ker s svojim -jm aticiuijcm upravni vse usuc&ne lazisicave irzisca, Ker ne Želijo ^nekatere tovarne, ponujati izdelke, za katere ni zanimanja iz teh ali 1 i], 'Štokov. Doma so sedaj oblikovali samostojen razvojni sektor, kjer ^ tudi skupina arhitektov, oblikovalcev, ki projektirajo embalažo, j W I® to tovarna prepuščala zunanjim sodelavcem, zaradi česar pri | lltj n* bil° enotnega stila. Sedaj bo grupa enotna in je torej tovar-/ stil zagotovljen, vsa zadeva pa bo za tovarno tudi cenejša. h)V'trna s' ie v zadnjem mesecu priborila tudi status samostojnega Jr*8 *ri izvoznika. V tovarni pojasnjujejo ta korak: »Uvozno izvozna leni!le Poberejo provizijo, medtem ko je posel že zdavnaj sklenjen in , jPetrebni posrednik, pa še počasni so. To je pomembno zaradi na-h^odiranjB na zunanja tržišča. V Poljski imamo trg skoraj v zakupu, je J J® lani zaradi tamkajšnje državne politike izvoz škripal, medtem *bk®l0s s?®4 vse v rcdu- Lasulje izvažamo v ZRN, vendar imamo tam ^Ai t Sp*°b j® na zahodnem tržišču zelo težko uspeti, kljub enako-K* Kvaliteti, ker si dumpinških cen ne moremo privoščiti, sicer pa je k tainM04*** 4a*co tržišče, na katerem vladajo firme s svetovnim reno-T Vh Naš problem namreč ni proizvajati, temveč prodajati. V letošnjih mesecih se je fizični obseg proizvodnje povečal za 25 od-p,0|\> možnosti strojne in prostorske razširitve pa so še velike, vendar 'coi m prodajati. Naš izdelek Nartalas je sedaj dobil močno konku-. iz uvoza in se bomo morali verjetno tudi tu boriti za trg." M ' Vse8a tega 4e tovarna 4udi pojačala reklamo in potniško mrežo. I IjVivi-80 tudi transportno službo. Tovarna sedaj namreč nima po r skladišč in mora tako ljubljansko skladišče oslabovati poleg »jo/,® 5c, Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno in Istro, razen Dubrovnika, kjer I stladišče, beograjsko skladišče pa mora oskrbovati celotno Srbijo. stroju polnijo pod visokim pritiskom kovinske škatlice, r. 'er4h si potrošnik pričara različne vonjave. 'Si m V posebnem oddelku izdelujejo dekleta popularne Uirijine Nartalas lasulje. Foto: M. Dimitrič Ker želi Ilirija povečati ažurnost dostave materiala, tako da bi naročnik dobil blago v dveh najkasneje treh dneh, bodo ustanovili vrsto novih skladišč. Beograjsko skladišče je premajhno, saj gre skozenj tretjina proizvodnje tovarne Ilirija in so se zato odločili za investicijo v višini pol milijarde starih dinarjev in bodo zgradili novo skladišče. Skladišče bo organizirano po paletnem sistemu. V Sarajevu bodo v kratkem tudi začeli graditi skladišče, ki bo stalo okoli 2,5 milijona, medtem ko se v Skopju še niso odločili. Načrtovali so isto skladišče kot v Sarajevu, torej novogradnjo, sedaj pa so dobili mamljivo ponudbo od zagrebške tovarne Kemoboja, kibo ukinila svoje skladišče v Skopju in je pripravljena prodati tovarne Kemoboja, ki bo ukinila svoje skladišče v Skopju in je pripravljena prodati'Razmišljanje o translatorskem sistemu vodenja tega skladišča, torej da robot prinese zaželeno robo iz skladišča. Pri tem sistemu je vse elektronsko vpdeno. Dokončno se še niso odločili, ali bo skladišče klasično ali super moderno. Jasna pot v bodočnost Čeprav je v našem nestabilnem gospodarstvu onemogočeno planiranje kot se spodobi, je tovarna Ilirija jasno začrtala svoj razvoj v bodočih letih, tam nekje do leta 1980. V tem času do konca leta 1975 nameravajo povečati brutoprodukt na 15 milijard starih dinarjev po sedanjih cenah in jasno širiti proizvodni program. Cez štiri leta naj bi imela tovarna po teh načrtih 600 zaposlenih, izboljšala pa naj bi se tudi kadrovska struktura na tistih mestih, kjer še ni v celoti zadovoljiva. Morda bodo v tovarni razmišljali tudi še o združitvi z Vedrogom, na kar so že mislili, vendar kolektiv Vedroga ni bil navdušen, kljub tesnemu sodelovanju obeh tovarn. V tem obdobju nameravajo zgraditi v Ljubijani tudi nekaj novih objektov. Pri matični tovarni so z etapno gradnjo že pričeli in ko bo vse gotovo, bo tam stala nova menza, skladišča in upravno poslopje. Upravno poslopje z menzo bo ,.rešilo" Ilirijo dveh starih milijard, skladišča ABC pa milijardo in 600 milijončkov, seveda starih. Po programu pa bo leta 1975 obseg proizvodnje že tako velik, da sedanji matični tovarniški prostori ne bodo več zadostovali in se bodo morali seliti. Uprava in skladišča naj bi ostala na* matičnem prostoru, medtem ko naj bi se del proizvodnje postopno preseljeval na Kozarje, kjer mislijo graditi v industrijski coni novo tovarno. Ilirija želi namreč ostati na Viču, saj jo veže tradicija na ta predel Ljubljane. Lokacija na Viču je utemeljena tudi z zaledjem delovne sile iz okolice. 2e sedaj tovarna namreč zaposluje delovno silo iz okolice Ljubljane. Glede na to tudi ne gradijo blokov, kjer bi stanovali njihovi delavci, temveč raje dajejo kredite. V letošnjem letu so tako dali 20 zaposlenim 1,2 milijona kredita. Ne kaže pozabiti tudi tega, da stanovanjske probleme delavcev pri Iliriji dokaj uspešno rešujejo. MILOVAN DIMITRlC NA POMOČ! VELIKE LAŠČE 10. X. so gasilci v Velikih Laščah dali alarm na Rašici, nekaj za tem pa še v Velikih Laščah in Dolnjih Retjah, nazadnje pa še v Dvorski vasi. Gasilci iz vseh društev so bili zelo hitro na kraju vaje na Veliki Slevici. Kraj je bil zato izbran, ker so tam zelo slabe vodne razmere zlasti v letošnji suši. Ker so bili na Slevici brez vode, smo morali vajo izvesti z verižnim sistemom podajanja. V verižni sistem smo vključili vsa društva našega sektorja, to je 6 gasilskih desetin s šestimi motornimi brizgalnami. Vodo smo zajeli v potoku pod hribom in smo jo črpali ter potiskali v vas s 110 m višinske razlike. Pri tem smo razvili okrog 1500 m dolg cevovod. Razvijanje cevi in postavitev motornih brizgaln je potekalo zelo hitro, tako da je vaja v celoti uspela. Po opravljeni vaji smo na prošnjo prebivalcev Velike Slevice črpali vodo v njihove vaške rezervoarje, ki so bili prazni. PODPEČ Tudi letos je krajevna skupnost Podpeč razpisala nagrade za najboljšo gasilsko enoto na sektorskem ocenjevanju. Zaključno tekmovanje je bilo v Podpeči, kjer so se gasilske enote pomerile v trodelnem napadu z dvema napadalnima skupinama, polaganju cevi in rednih vajah. Ocenjevalna komisija občinske gasilske zveze je ocenila sposobnost in udarnost vsakega od tekmujočih društev. Prvo mesto so dosegli gasilci z Jezera, na naslednja mesta pa so se po vrsti razporedili: Rakitna, Podpeč, Preserje, Kamnik in Gornja Brezovica. RUDNIK IN IG V počastitev tedna požarne varnosti so se gasilci sektorja Rudnik in Ig dogovorili, da bodo skupaj organizirali veliko praktično vajo na objektih tekstilne tovarne v Vrbljenju pri Igu. Vajo je vodil sektorski poveljnik Franc Tavželj iz Metalne in sektorski poveljnik Rudnika Franci Vrbinc. Sodelovalo je enajst društev s 110 člani. Praktična vaja je kljub oddaljenosti vode dobro uspela. Po vaji so se gasilci zbrali k njeni oceni, ob tej priliki pa so tudi izročili odlikovanja nekaterim zaslužnim članom. Društvo Vrbljenje - Strahomer je prevzelo novo motorko in sireno. Sredstva je društvo zbralo s samoprispevkom domačinov in podjetij, nekaj pa je prispevala tudi občinska gasilska zveza. JERNEJ ČERTANC Zima in promet Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu organizira že tretje leto jesensko-zimsko prometno preventivno in vzgojno akcijo, tokrat pod geslom „NA CESTI NISI SAM", ki bo trajala od 15. 10. 1971 do 31. 1. 1972. V to akcjjo seje vključila tudi komisija naše občine. Osnovni namen akcije bo pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v prometu na močno spremenjene vozne pogoje v jesensko zimske n času, ko normalen potek prometa ovirajo zlasti pogosto deževje, megla in kasneje še poledica ter sneg. Znano je, da so v tem času nagle in iznenadne vremenske spremembe zelo pogosto tudi vzrok za večje število prometnih nesreč. V zvezi s tem opozarjamo gospodarske organizacije, podjetja in druge udeležence v prometu na naslednje: - da vodstva gospodarskih organizacij in podjetij poskrbijo, da bodo njihovi vozniki seznanjeni z namenom akcije; - da prilagodijo vožnjo spremenjenim voznim pogojem (dež, megla, poledica, sneg) in poskrbe, da bodo vozila vedno tehnično v redu glede gum, zavornega sistema, kretalnega mehanizma, luči itd.; - da planirajo vožnjo s tovornjaki v tem letnem času tako, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali prometa in ustvarjali na cesti takšne situacije, ki bi terjale celo najhujše prometne nesreče in nepotrebne zastoje v prometu; - varnostni tehniki v podjetjih pa naj poskrbijo, da bodo z akcijo seznanjeni tudi delavci in uslužbenci v teh podjetjih, saj so vsi udeleženci v prometu, mnogi med njimi pa tudi vozniki motornih vozil. - Tudi upravam šol priporočamo, da učni načrt prometne vzgoje mladine prilagode vremenskim razmeram v tem letnem času; - opozoriti je treba otroke, da se ne zadržujejo na cesti brez potrebe, in s tem otežkočajo promet, zlasti tedaj, ko zapade sneg. Zlasti pa naj mladino opozarjajo na nevarnosti, ki smo jih navedli v tem Članku pod »kolesarji, pešci in nevarne igre". VOZNIKE MOTORNIH VOZIL PA OPOZARJAMO NA NASLEDNJE: CE DEŽUJE, bomo - zmanjšali hitrost vožnje - vključili brisalce za vetrobranska stekla - povečali varnostno razdaljo - v nalivu prižgali zasenčene luči tudi podnevi - obzirni borno do pešcev, kolesarjev in mopedistov. Ne bomo pa po nepotrebnem prehitro vozili in prehitevali. CE JE MEGLA, bomo - zmanjšali hitrost vožnje - prižgali tudi podnevi zasenčene luči - bolj pazili na prometne znake. Ne bomo pa prehitevali in ustavljali na cesti, če to ni nujno! KADAR JE POLEDICA, bomo - vozili z gumami, opremljenimi z žebljički ali verigami - pazili na večjo varnostno razdaljo in na prehode za pešce - vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja, zavirali z enakomerno pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem ročice v nižje prestave. Ne bomo pa prehitevali, če ni nujno, sunkovito zavirali in nenadoma spreminjali smeri vožnje! V SNEGU bomo - opremili vozilo z zimskimi gumami ali verigami - pogosteje uporabljali pri vožnji prestave - ravnali previdno z zavorami, krmilom in uplinjačem. Ne bomo pa vozili prehitro in ne tvegali pri prehitevanju, saj »življenje ima prednost"! NEVARNE IGRE V sneg in led zavita zimska pokrajina je že od nekdaj posebno privlačna za našo mladino, ker je smučanje, sankanje in drsanje, prav tako kot kepanje, prijetno zimsko razvedrilo. Nevarna postaneta šport in igra povsod tam, kjer ovirata promet. Nevarna v prvi vrsti za otroke in mladostnike same, pa tudi za tiste, ki so pozimi odvisni od svojega vozila ali pa se morajo kot pešci zadrževati v cestnem prometu. Pri tem si morajo biti starši in vzgojitelji na jasnem, da morajo posredovati povsod tam, kjer iz igre lahko nastane nevarnost. Prav pri sankanju se zgodijo najtežje nesreče, če otroci na sankah zapeljejo iz stranske ceste in vozniki motornih vozil pred nepričakovano oviro ne morejo pravočasno zavreti svojega vozila. Gladek led in sneg sta pogosto spodbuda, da napravijo otroci drsnice, ki postanejo lahko usodne povsod tam, kjer hodijo ne-udeleženi ljudje, zlasti pa stari ljudje z otroki Zaradi tega učitelji in starši ne smejo dovoliti, da se napravijo drsnice na pločniku ali na šolskem dvorišču. Brž ko jih tisti, ki so postavljeni za nadzor, opazjjo, morajo takoj poskrbeti, da se jih potrese in da se tako prepreči, da bi bile še nadalje vir nevarnosti za druge. A S„ I ! Grem, greš, gre — v kino MLADI ZOPET ZDRUŽENI V OBČINSKI ORGANIZACIJI ZMS OD TOD... PA DO NOVEGA LETA KAM TOREJ NOVEMBRA? ■ S I Odiseja v vesolju Si predstavljate igralski duet JAMES STEVVART in HENRV FONDA v vlogah dveh tipičnih, zapriseženih cowboyev, ki se kar čez noč znajdeta v javni hiši. Eden od njiju celo kot presenečeni lastnik tudi živega inventarja. Ja, to je ameriška barvna tvestern-komedija CHEVENSKA JAVNA HIŠA, ki jo je zrežiral doslej bolj znani mojster baleta GENE KELLV. Zraven igra še SHIR-LEY JONES, kot „ena izmed tistih" in vrsta znanih imen s filmskega platna. Na račun pridejo tokrat predvsem ljubitelji starega dobrega romantičnega westerna, še zlasti tisti, ki jim gre rado na smeh. Kobilica OH, KAKO ČUDOVITA VOJNA — ja, pa res je: to je naslov ene najboljših (protivojnih) angleških komedij zadnjega časa. Gre za temo iz prve vojne, ko si ljudje pripravljajo gigantska sredstva za medsebojno uničevanje. Torej: parodija o nesmiselnosti vojne, ostra kritika, ki trka na vest človeštva. In če zdaj zapišem nekaj mren, boste to verjeli: igrajo SIR LAWRENCE OLIVIER, SIR JOHN GIELGUD, SIR RALPH RICHARDSON, SIR MICHAEL REDGRAVE, pa nekaj imen brez „sira“ - John Mills (zato jih pišem z malimi črkami). Dirk Bogarde, Vanessa Redgrave in tako dalje. Da o nagradah sploh ne govorim. DECEMBER V SNEGU (IN V KINU). .. MGM je pripravil majčkeno filmsko darilce za naše punce in sploh ženske: režiser JOHN FRANKENHEIMER (ki nima nobene zveze s Frankensteinom, seveda) je napravil več kot prijeten (ameriški, barvni, VistaVision) pustolovski film PADALCI PRIHAJAJO. Glavna vloga: kdo drug, če ne BURT LANCASTER, ta prsati, močni in sploh Man of my Life. Nastopa kot priložnostni padalec, skupaj še z dvema drugima. Tu se vmeša DEBORAH KERR (že malce odmaknjena od mladosti filma Quo vadiš) in zadeva se konča tragično. In ker je Silvestrovo blizu, se tudi ljubljanska filmska platna vedrijo, jasnijo se za može pa za otroke. Možem se bo bržčas hudo zavrtelo v glavi, ko si bodo - najbrž brez spremstva - hodili ogledovat danski erotični film MAZURKA V POSTELJI. Vam pa že rečem: če ste gledali Kozla v raju, tudi Mazurke ne boste zamudili. In še žene bodo bržčas zadovoljne s svojimi možmi. Upajmo. Italijanski režiser Pasquale Festa Campanile je poskrbel še za eno filmsko pohujšanje: napravil je film KO SO ŽENSKE IMELE REP. Vloge pa razdelil med SENTO BERGER, GIULIANNA GEMMA in druge. Sedem prazgodovinskih bitij prvič naleti na žensko, ki jih bistro pouči, da lahko služi mnogovrstnim namenom. No, pa dovolj o tem! Še enkrat pride decembra na vrsto BURT LANCASTER, in sicer v čudoviti ameriški drami LETALIŠČE (Airport) po slavnem romanu (imamo ga tudi v slovenščini) Arthurja Haileya. Režija: George Seaton in HENRV HATHAWAY. Poleg Burta pa še imena, kot DEAN MARTIN, HELEN HA VES, JEAN SEBERG, GEORGE KENNEDV, VAN HEFLIN in še in še. KAJ PA NAŠI MALČKI. Tudi zanje bo veliko praznične filmske potice, predvsem branih reprizah. Najprej bo na vrsti 101 DALMATINEC, po KNJIGA O DŽUNGLI in navsezadnje še MOJSTROV v izpetem navsezadnje še MOJSTROVINE WALTA DISNEYA. Ne bo jim dolgčas, Walt Disney pa je vedno dobrodošel gost pri naših malih in velikih otrocih. Delovno, ne formalno povezovanje! I Takoj nekaj za številne ljubitelje filmske znanstvene fantastike, ampak tiste prave, z'ameriško filmsko tehniko začinjene, take, ki je srhljiva, ki se s platna pretoči v žile in ne da spati.'Takoj izdam naslov: 2001. fleto) - ODISEJA V VESOLJU. Če z vašimi živci ni vse v najlepšem redu, nikar ne hodite gledat tega filma, ki ga uvaja prazgodovina in trop orangutanov. Pri snemanju se je že tod Konec oktobra se je sestal na svoji ustavni seji iniciativni odbor Mladinske konference ZMS Ljubljana-Vič-Rudnik. Sestali so se predstavniki vseh obstoječih aktivov v občini, da se dogovore o nadaljnjem delu, predvsem o formiranju občinske konference ZMS. Razprava je bila precej razgibana in je zajela vsa področja mladinske dejavnosti. Mnogo besed je bilo izrečenih v zvezi z novo organizacijsko shemo mladinske organizacije v Ljubljani. precej zatikalo. A to le mimogrede: da bi sceno posneli’čimbolj originalno, so med številne „človeške“ maske opic pomešali tudi prave gorile. Maske so namazali z neko snovjo, ki je prave opice mamila. In ko so končali s snemanjem, prave opice niso spustile narejenih. Prišli so seveda krotilci in tako naprej. Toliko za poslastico. Film ODISEJA V VESOLJU so snemali nekaj let. Producent Metro-Goldwyn-Mayer je odkupil vse pravice filmskega snemanja startov vesoljskih raket od NASA . /. itd., itd. Še to: režiser je mojster tega žanra, STANLEV KUBRICK. Glasbo pa je napisal - komaj boste verjeli, kaj? - JOHANN STRAUSS. In odlično! : ■ ! Vsi razpravljavci so se strinjali s formiranjem občinske konference, predvsem zaradi tega, ker je bilo v dosedanjem delu mladine v Ljubljani premalo povezanosti med mestno konferenco in aktivi. Mladi marsikdaj iz objektivnih vzrokov niso mogli dobiti podpore pri neposrednih akcijah s strani mestne konference ZMS. Specifičnost dela in problemov v vsaki občini je prav tako narekovala ustanovitev občinske organizacije ZMS. Dogovori in koordinirane politične akcije z drugimi družbeno političnimi organizacijami v občini so bili po ukinitvi starega ' občinskega komiteja ZMS prava red-|cost. • V dveh mesecih, toliko časa že namreč tečejo priprave na formiranje občinske konference, je bilo ustanovljenih oz. na novo oživljenih 5 aktivov v delovnih organizacijah (Mercator, Tovarna vijakov, Žičnica, Utensilija in Zavod za avtomatizacijo), 6 v krajevnih skupnostih (Dobrava, Vič, Trnovo, Vrhovci, Brezovica in Rob). Poleg tega pa je bil ustanovljen tudi aktiv ZM v poklicni kovinski šoli. Očitno je, da mladi na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik želijo aktivno sodelovati v mladinski organizaciji, potrebna je le majhna vzpodbuda in pomoč. Najbolj plodna je bila razprava o programu. Skicirana je bila globalna programska usmeritev. Iniciativni odbor pa je zadolžil svoj sekretariat za izdelavo dokončnega predloga nega povezovanja. Vodstvo občinske konference mora voditi čim bolj pogoste in neposredne stike z aktivi, predvsem tam, kjer zainteresirani mladinci sami ne zmorejo v celoti obvladovati situacije ob nastajanju aktiva. Mladi v občini si morajo organizirano pridobiti politični vpliv, ki jim gre, prav to pa je prvi kratkoročni cilj in bo osnova za delo vnaprej. Najti je treba stike z mladimi odborniki, člani samo-upravnih organov, skratka mladi aktivisti morajo biti čim tesnejše povezani V tistih oblikah organiziranja družbeno političnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, kjer mladi ne znajo izkoristiti vseh možnosti za realizacijo svojih interesov, pa bo moralo v bodoče vodstvo občinske konference skupaj z vsemi ostalimi organizacijami najti obliko čimbolj učinkovitega vključevanja v njihovo dejavnost. S tem v zvezi je treba pripraviti in izvesti čimveč izobraževalnih programov. Mladinske politične šole, seminarji, razgovori in predavanja za čim širši krog mladih so oblike izobraževanja in usposabljanja, ki bi s sodobnejšimi prijemi dale enake ali še boljše rezultate kot pred leti. V nadaljevanju je stekla beseda o samoprispevku. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da bi v vseh aktivih mladina organizirala razgovore b samoprispevku, oz. da bo skušala zagotoviti čim večjo udeležbo mladih na vseh akcijah, ki so organizirane v tej zvezi Posebno pozornost pa bo treba posvetiti tovrstni aktivnosti na šolah, tako osnovnih kot srednjih. Izvoljeno je bilo tudi zač»* vodstvo občinske organizacije Z« ki je s svojim delom pričela take| ustavni seji oz. že prej. Predse® začasnega vodstva občinske mla® ske konference je Bogdan Julk' šek, študent z Rudnika. JANEZ STARMj SEKRETAR OBČlN» KONFERENCE Z* Občina poje Že več kot 10 let je občinska zveza kulturno-prosvetnih °'U nizacij organizator „Srečanj mladih pevcev11, oziroma revij otro» «ti in mladinskih pevskih zborov. Tako vsako leto za praznoval »tj „Dneva mladosti" zapoje nad 1000 mladih pevcev. To so f n naših osnovnih šol. Po osvoboditvi smo imeli skoro v vsaki* (, vaški pevski zbor. Pozneje je bilo teh zborov vedno manj in so tn pevci zbrali in zapeli le ob raznih proslavah, pogrebih itd. j programa, o katerem bo razpravljala konferenca. Popolno podporo je dobila teza, da mora novo ustanovljena organizacija mladih v občini pomeniti predvsem obliko neposred- Povezovanje mladinske organizacije z aktivi OBZTK, ZPM, Počitniško zvezo, taborniki in ostalimi, mora biti eden od osnovnih elementov dela občinske konference ZM. Neopravičljivo bi bilo trmasto vztrajanje na organiziranju formalne oblike aktivov ZM. Občinska konferenca ZMS mora biti odraz interesov in dela tudi tistega dela mladine, ki svoje želje izraža in uresničuje prek drugih organizacij. V zadnjih dveh letih pa so pri na., pevski zbori zopet oživeli. Začeli so peti v Podpeči, v Laščah, Igu, Škofljici, Horjulu, Robu, in še kje. Tako imamo v občini že znani oktet v Podpeči pod sedanjim strokovnim vodstvom zborovodje prof. Ribaro-viča. Oktet, ki prireja samostojne koncerte, nastopa v radiu in televiziji, je dosegel že več lepih uspehov in laskavih pohval. V programu ima prireditev koncertov v krajih v občini in izven nje. Pod strokovnim vodstvom zborovodje prof. Weingerla vadi moški pevski zbor v Horjulu, ki pripravlja celovečerni koncert v začetku decembra. Program obsega narodne in umetne pesmi. Lahko pričakujemo kvaliteten koncert. V Horjulu so na željo žena pred ustanovitvijo ženskega pevskega zbora, smo zvedeli pred kratkim. Tudi na Škofljici pojo pod stro- I VTrnovem deluje KUD »France Prešeren« m ! S ! : ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H V Trnovem, tistem kraju „nesreč-nega imena", kot pravi dr. France Prešeren, stoji za šolo stara, nekoč precej ..neugledna", a danes lepa stavba. To je stavba, v kateri so prostori kulturno umetniškega društva, ki nosi ime našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav nekoč ..neugledna", ima ta stavba lepo dvorano in ostale prostore, v katerih je vsako sezono, tj. od polovice septembra do maja, veliko življenja. KUD .Erance Prešeren", Trnovo, Ljubljana, ima svoj dom v Karunovi ul. 14. Čeprav je v letu 1969 praznovalo 20-letnieo svojega obstoja, segajo začetki tega društva vse do leta 1946. Takrat seveda ni delovalo v tem smislu in pod tem imenom. Da pa je društvo prebrodilo vse težave in postalo to, kar je, se imamo v glavnem zahvaliti dolgoletni predsednici Milici France in sedanjemu predsedniku Alfonzu Tomatu ter še nekaterim dolgoletnim sodelavcem, ki so v tem času ostali pri društvu in premagovali skupne težave, ki se pojavljajo pri amaterskem delu. Društvo je trenutno edino amatersko in res popolnoma amatersko gledališče na območju mesta Ljubljane. V okviru društva delujejo tri sekcije: dramska, operetna in baletna šola. Pred leti je delovala tudi sekcija ročnih lutk. V prvih dveh sodeluje v glavnem mladina „cele Ljubljane", zbrana okoli jedra starejših igralcev. V baletni šoli, ki je pričela z novim šolskim poukom sredi septembra pod vodstvom pedagoga Slavka Eržena in pianista Hilarija Lavrenčiča, je veliko otrok, ki so pod veščim vodstvom postali za svoja leta kar dobri plesalci. To nam dokazujejo predstave, ki jih gojenke uprizorijo ob koncu šolskega leta. Vrata v te sekcije so na široko odprta vsakemu, ki si želi kulturnega razvedrila, pa naj bo mlajši ali starejši mladinec-mladinka, zakaj dela v društvu nikoli ne manjka, vendar po delu sledi zabava, večkrat pa tudi skupni izleti. Ker društvo veliko gostuje, doma v Trnovem pa odigra tri do štiri predstave, ga poznajo skoraj po vsej Sloveniji. V nekaterih krajih smo stalni gostje z vsako reprizo premiere in to že po 10 let ali več. Tako nismo dobili zastonj imena .gledališče na štirih kolesih", kot je pred leti zapisal neki novinar. Društvo je s svojim delom na gledališkem področju dosegalo lepe uspehe, čeprav za to ni sprejelo nobenega posebnega priznanja ali privolitve za sodelovanje na eni izmed republiških revij amaterskih gledališč. Največji uspeh je društvo doseglo z uprizoritvijo Makarenkove igre ..Začenjamo živeti" v režiji Antona Šlibarja. Takrat, leta 1962, je doseglo drugo mesto na reviji na Vrhniki. Dalj društvo ni moglo priti, za kar se ima zahvaliti nekaterim tu neimenovanim tovarišem. Zelo dobre predstave so bile tudi: „lgra ljubezni in naključja", „Ka-stelka", „Rdeče in modro v mavrici", „Kovarstvo in ljubezen", „Lepa Vida", itd. Poglavje zase pa je Linhartov „Ta veseli dan ali Matiček se ženi" v režiji Antona Šlibarja, s ka- terim smo obšli skoraj vse slovenske odre, ponekod celo dvakrat, saj je bilo odigranih 75 predstav! V skupini recitalov oziroma večerov sta posebno zablestela „Pre-šernov večer" v režiji Antona Šlibarja in ..Shakespearova beseda" v režiji Ludvika Polajnarja. Nikakor tor), Malijo Potočnik (Hana), Fra-njom Polšetom (župnik), Cvetom Stibiljem (Maks), Jožico Vogrinec (Francka) in Tatjana Srebačič kovnim vodstvom. Zbor nastop*. i|j vseh večjih prireditvah v don#® 'st kraju. iti Pri kulturno-prosvetnem dru* na Igu deluje pevski oktet pod,*1 ler stvom Ilcane de Fabrizzio, k*1 (t stopa na vseh domačih proslav®1 is prireditvah. ne Moški pevski zbor društva sM in „Karl Jeraj" ima pripravljen f 4t gram pesmi in nastopa v raznih’^ jih po Sloveniji. Lahko bi še na* nastope, programe in delo p®** zborov, ki prizadevno vadijo in I pravljajo svoje nastope. Zveza kulturno prosvetnih ® nizacij, komisija za glasbeno #1 nost, prav sedaj organizira večji* cert pevskih zborov „Revijo pevi| zborov" v dvorani v Podpeči januarja 1972. Namen te pevske prireditv®, omogočiti vsem pevskim zt>on sodelovanje in izmenjavati iz*1" pevcev in zborovodij pri njihdj delu ter spodbuditi in pritegni pevske zbore več pevcev -vsem pa širši javnosti predal* našo pesem. Želimo, da bi bilo še več p®™ zborov in pevcev ter veliko USP povsod, kjer bodo peli. (Nina). Ta predstava je dosegla pri . Na ža- pa ne smemo pozabiti otroških iger ,.Kralj Maliban" in ..Princeska in pastir", baletna skupina pa je dala svoj višek v ..Pomladni bajki" in ..Zvezdici zaspanki". Opereta „Pri belem konjičku" v režiji Maksa Pavška je pokazala, da lahko tudi mladi pevci amaterji naštudirajo in podajo kvalitetno delo. Tudi na operetnem področju smo zaorali ledino in ker želimo še na bolje, vabimo vse tiste, ki imajo veselje do petja v operetah, naj se nam pridružijo, kakor tudi dramski skupini in baletni šoli. Ne bo vam žal. Vsekakor pa je društvo z lansko premiero Cankarjevega ,.Kralja na Betajnovi" v režiji Francija Jerine doseglo velik uspeh, z nosilci glavnih vlog Marjanom Kovačevičem (Kan- občinstvu neverjeten odmev, lost samo pri občinstvu. S to igro je društvo dokazalo, da lahko poseže v vrh slovenskega gledališkega amaterizma. Čeprav je društvo sodelovalo že na vseh občinskih revijah od začetka tj. na 10 revijah, in je edino društvo, ki je dalo na njih 12 predstav, se odgovorni občinski možje ZKPO ob 10. jubilejni reviji na žalost tega niso spomnili. Upam, da bo ob letu bolje. Društvu in vsem njegovim dosedanjim in bodočim članom pa želim v novi sezoni veliko dobrih predstav in po trdem delu lepe zabave. Z BOKALC NA DOLENJSKO TOMAŽ ZALAR Predsednik nadzornega odbora KUD ,France Prešeren", Trnovo 22. septembra smo imeli os*1 vanci iz doma na Bokalcah izRJj naši sončni Dolenjski. Z nami J* tudi ravnatelj Žumar in 0*3 zdravstveno in strežno osebje- F se je udeležilo tudi nekaj težjih ^ lidov. Naša prva postaja je bil® žemberk. Nato smo odšli v D0^ ske toplice, kjer smo si ogled®11 h krasni sončni vrt in lepo urejfOL nanji bazen z vsemi pripadaj?^ prostori. Nato smo se odpejr^ šmarješke Toplice in tam obed® v Trebnjem pa popili dobro kavo. j Omenjeni izlet je bil za nas a ® zabno doživetje. J ROZALIJA 5% Dom na Bo*®1 Mednarodni dan otroka I S. V, fel* ■'Sli Zveza prijateljev mladine Slovenije je organizirala z glasbenimi šolami nastop mladih glasbt’n%t. Beogradu. Koncert je bil v okviru ,,Radosti Evrope" v počastitev mednarodnega dneva otroki' mS priložnost je bil ustanovljen 39-članski simfonični orkester iz vseh ljubljanskih glasbenih šol j bene šole Vič-Rudnik je sodelovalo 13 orkestrašev. jndA 1 S pestrim sporedom samih slovenskih skladateljev so solisti in orkester ter otroški zbor iz :! šole Franc Šturm (Šiška-Bežigrad) nastopili dne 4. okt. v Pionirskem domu in 5. okt. v Lar sindikatov, obakrat v Beogradu. Prvi spored bo v celoti prenašala jugoslovanska televizija za praznik 29. nov., medtem ko je drugi koncert v konkurenci 14 evropskih držav še isti dan z tlSp \ prenašala Evrovizija. Koncert so mladi glasbeniki ponovili za dan otroka dne 1, okt. v Feštivalni dvorani v Ljubljo^jJi Simfonični orkester glasbenih šol Ljubljane, ki je predstavljal na prireditvi „Radost Evrope k0M slavijo, je v rekordnem času naštudiral direktor glasbene šole Vič-Rudnik nrof Cvetko I otroški zbor pa vodi že dve leti mladinski skladatelj Janez Kuhar. ZA KVALITETNEJŠI, PREDVSEM PA MNOŽIČNEJŠI ŠPORT IN MECENSTV07 ačii ;ZS ikoji Isc* nlai uit’ RM INS E Z« Telesna kultura, z njo pa umljivo tudi šport, iščeta znova in znova poti k brezskrbnejšemu finančnemu stanju. Danes živijo prenekatera naša društva in klubi tako rekoč iz rok v usta. Podobno je tudi v naši občini, kjer skopo odmerjen vsakoletni proračun zveze za telesno kul-turo ne zmore izdatnejše podpore osnovnim organizacijam. S sredstvi občinske zveze potemtakem ni mogoče reševati akutnih finančnih problemov naših društev in klubov, saj zveza kljub velikim prizadevanjem ne more preskrbeti ..brezskrbnega leta" svojim področnim društvom in klubom. torej poiskati trajnejše vire tonciranja? - je v tem trenutku J R™je, ki ne zadene zgolj vodstva finske zveze, pač pa tudi mnoge, , ne delavce naših športnih dru-0l 'v in klubov, ki si leto in dan bera LKW ob mis*ih> da j™ bo ^ "nSnJi dan prinesel novo razoča- JI« ob večnih obljubah: „Denar p£' Toda, ko potegnemo črto, ,j nickolikokrat soočimo z nemara *S0 f:re/uPninl finančnim stanjem, ki ‘"ekaterikrat grozi celo z razsu-U društva ali kluba, inatr b 23 kvalitetnejši, še toliko 1 Pa množičnejši šport, naj bi ual domena naših delovnih ko-Iruil { V0V’ b' morali tako ali dru-(l / s svojim mecenstvom skrbeti | ;neni tudi za širši razmah telesne vah S1116 v celoti. Razmišljanja o me-Jstvu bržkone niso odveč, ko se m if®311)0, da bomo tudi v naši ob-1 a Ji! s)ej ko prej zagotovili telesni jl,| J1!1' in športu trajnejše vire finan-nJ Kla. Zato se samo ob sebi za-cvsl jla P°vsem umestno vprašanje: in l iv za80toviti stalen dotok sred-^ ta dvig množične in kvalitetne ^ kulture in športa? “ Pred- ifk« !’^do n“j bi bil poleg občinske gys) " Odgovoren za dotok teh sred-,j j ’■ ki bi jih namenjali našim družin klubom za njihov večji raz-vc i* f'! lOjd r?fav smo se tokrat opredelili tu# in rnanj na razmišljanja, je od-l0ye ^na obe vprašanji prejkone kar ^ dvema letoma je občinska ■ ul Z,V23 telesno kulturo v svojem |sM ?4Uu med drugim zapisala: v# pet,’' 0stali faktorji, ki vplivajo na % telesno vzgojnega dela, so ma-jS™ j"1'« narave. Z zadovoljstvom so ugotovimo, da je razumevanje i ,?trebe telesne vzgoje pri občin-SKupščini jz [eta v iet0 večje, kar , "te tudi v njenih sredstvih, ki jih 0 |?efla v svojem proračunu za po- telesne kulture. Pri tem užito občinske in ostalih občin-jv . aužbenopolitičnih organizacij, os« .‘•'ni sredstvi uspeva občinska izit ja s pomočjo svojih osnovnih K ?nizacij za silo vzdrževati prek 1 i “ telesno telesne kulture. F skl ® tudi vso podpor let Racije SZDL in os pre - ^esnovzgojnih objektov (!), ki olt' Jhamo v občini." lif Pa finančna pomoč osnovnim ni* ."'/acijarn? Kje je vrsta Parti-? v t društev, klubov, sekcij ... i i! r?tskati poleg vsakoletne dota-ojl ’ “bčinske zveze, zanje finančno ^ tudi drugod? Mar je kje za- da je edinole občinska zveza |C' »r^na, da s svojim borim prora-k H - torej s sredstvi, ki jih do-0 (.neposredno od občinske skup-iP iz peščice drugih virov -ijnja pri življenju društva in klu-s svojimi uspehi že zdavnaj ^i občinske okvire? h lerntakem misel o mecenstvu H delovnih organizacij ni prišla noči. Verjetno nismo v zmoti, AjtPamo trditi (!), da bi lahko Katero podjetje v naši občini K, skrb nad društvom ali klu-PinA- deluje na njihovem ožjem Očitno je torej, da bi ■ Za društva in klube, ki sode-. J Številnih republiških in zvez-/Kmovanjih, skrbeti tudi naše delovne organizacije. O tem ni nobenega dvoma. Pred-jjJK« pri takšni obliki mecenstva C(nejšo - in umljivo trajnejšo ffdcnt) pomoč. . ji, 'avimo se najprej pri rokome-^okerca. Peščica fantov z Iga TOŠnjo jesen poskrbela za iz-Presenečenje: moštvo se je nm na ''Kbu lestvice ljubljanske | ?®,ne cone, čeprav so Ižanci že >. ?0zorili nase. Mar ne bi ka-j Qa bi njihova velika prizade-'adprla z večjo finančno Kovinska industrija Ig, ki Žela tudi patronat nad klu-Pojobno, kot npr. veletrgo-Pdi eryator nad istoimenskim Lvajnim kolektivom. Mecenstva I ..“do lahko Še veliko več. Oglej-',bJiamo ne^aj najbolj „otiplji-; ptnerov. J8a se preselimo na Rudnik. Za ”‘netaše Krima bi lahko skrbel Vedrog, ki bi morda od časa do časa prisluhnil tudi potrebam podjetnih strelcev. Za društvo Partizan na Viču bi lahko skrbela Žičnica, medtem ko bi Tovarna vijakov bdela nad športnim društvom Svoboda. V Tobačni tovarni imajo sicer „na skrbi" svoje rokometaše, toda tudi pri njih bi bili pripravljeni (prav gotovo), da bi preskrbeli trajnejša finančna sredstva temu ali onemu športnemu kolektivu iz naše občine. Kje pa so še ostale gospodarske organizacije in kje je vrsta naših društev in klubov, ki so potrebni večje finančne podpore kot doslej. Kdo naj bi potem prisluhnil skromnim željam košarkarjev Trnovega, kaja-kašev in kanuistov z Livade, kje so veslači Savice, plavalci in skakalci PK Ljubljana, balinarji iz Rožne doline, Vrhovcev, Brda, Viča, strelci družine Rsuka Škapina, Mokerca in Trnovega. In kje so navsezadnje Partizanova društva Vič, Trnovo in Podpeč? Z njimi pa vrsta šolskih športnih društev, ki prav v naši občini služijo svojim ljubljanskim »sopotnikom" za vnovičen in vnovičen zgled. Razmišljanja o mecenstvu naših delovnih organizacij bi morala dobiti že v bližnji prihodnosti trajnejše temelje. Če imamo namreč pred seboj skrb za razmah kvalitetnejšega, predvsem pa množičnejšega športnega udejstvovanja, bi moralo postati mecenstvo ustaljena oblika pomoči delovnih organizacij klubom in društvom, ki za svoje nastope na republiški, zvezni in mednarodni ravni ne zmorejo večjih finančnih bremen. Z mecenstvom pa bi verjetno v mnogočem razbremenili proračun občinske zveze za telesno kulturo, ki bi svoja sredstva, ki jih zdaj leto za letom namenja svojim osnovnim organizacijam, namenila za vzgojo novih kadrov in gradnjo prepotrebnih telesnovzgojnih objektov širšega družbenega pomena. IVAN V1RN1K OSNOVNA ŠOLA BIČEVJE PRVA Tudi prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu je mimo. Na igrišču osnovne šole Trnovo so nastopile samo 4 ekipe, kar kaže na zelo majhno zanimanje za ta šport. To je tudi do neke mere razumljivo, saj je prvi šport, kateremu se posveča največja pozornost — košarka. > Po precej izenačenih borbah je prvo mesto osvojila osnovna šola Bičevje, pred osnovno šolo Vrhovci,sosnovno šolo Trnovo in osnovno šolo Oskar Kovačič. (n j) Pionirji tekmovali v krosu Na osnovni šoli Dobrova je bilo 14. X. 1971 prvenstvo osnovnih šol občine Vič-Rudnik v krosu. Nastopilo je 135 otrok iz 9 osnovnih šoli, vsaka šola pa je za vsako posamezno kategorijo lahko poslala le eno ekipo. Največ uspeha sta imeli osnovni šoli Brezovica, z dvema prvima in enim drugim mestom ter osnovna šola Polhov Gradec, ki je bila dvakrat prva in dvakrat druga. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Posamezno - mlajše pionirke: 1. Paškulin (osn. šola Bičevje) 1.54,4; 2. Debevc (osn. šola Brezovica) 1.55,3; 3. Malovrh (osn. šola Polhov Gradec) 1.55,6. Mlajši pionirji: 1. Založnik (osn. šola Polhov Gradec) 2.38,9; 2. Tomažin (osn. šola Trnovo) 2.39,0; 3. Velkavrh (osn. šola Brezovica) 2.41,3. Starejše pionirke: 1. Podergajs (osn. šola Bičevje) 1.46,7; 2. Novak (osn. šola Brezovica) 1.47,0; 3. Božnar (osn. šola Polhov Gradec) 1.47,8. Starejši pionirji: 1. Remškar (osn. šola Brezovica) 3.15,7; 2. Dolinar (osn. šola Polhov Gradec) 3.18,8; 3. Malovrh (osn. šola Polhov Gradec) 3.19,4. KONČNI VRSTNI RED V POSAMEZNIH KATEGORIJAH: ekipno - 1. Mlajši in starejši pionirji - osn. šola Polhov Gradec. 1. Mlajše in starejše pionirke - osn. šola Brezovica. Na področnem prvenstvu mesta Ljubljane so vsa prva mesta osvojile osnovne šole iz občine Vič-Rudnik. Pri mlajših pionirkah in pri starejših pionirjih je prvo mesto osvojila osnovna šola Brezovica, pri starejših pionirkah in mlajših pionirkah pa osnovna šola Polhov Gradec. Tudi v skupnem ekipnem vrstnem redu je osvojila prvo mesto osnovna šola Polhov Gradec. N. ŠOŠTARIČ USPEŠNA JESEN NOGOMETAŠEV KRIMA REZERVNI STAREŠINE NA POHODU Zmagala patrulja številka 3 Prihodnje leto bodo rezervni vojaški oficirji prešli — od besed k dejanjem' , ko bodo predavanja v veliki meri zamenjali s praktičnim delom na terenu. Posluževali se bodo zlasti oblike orientacijsko taktičnih pohodov, ki bodo vsebovali vrsto elementov iz vojaškega znanja in veščin. V okviru priprav na te pohode je republiški odbor ZRVS Slovenije sklenil izvesti poskusni in vzorni pohod in je poveril organizacijo taktičnega pohoda občinskemu odboru ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik. Naša organizacija rezervnih vojaških oficirjev je svojo nalogo zelo uspešno opravila. jim je prineslo pozitivne in negativne točke, soodločal pa je seveda tudi čim točnejši čas prihajanja na kontrolne točke in cilj. Ob koncu pohoda je podelil predsednik republiškega odbora ZRVS ing. Slavko Korbar diplome in praktične nagrade, pohvalil pa je vse organizatorje, posebej pa še naš občinski odbor ZRVS in RVS Brezovica. Prav tako velja pohvala civilni zaščiti, radioamaterjem in vsem ostalim. * Prvo mesto je dosegla patrulja št. 3, sestavljena iz tekmovalcev iz občin Center in Vič-Rudnik (vodja Alfonz Giradon C, člani Marjan Kadunc, C, Rudi Tomažič C, Jože Jakič V, Milan Železnik V.) Druga je bila kombinirana viška ekipa, tretja pa ekipa iz Most. Med posamezniki je bil najboljši Alfonz Giradon C, drugi je bil Milan Železnik V, tretji Jože Lisac V. Mladinci iz viške gimnazije, ki so pohod le spremljali, so se pomerili v streljanju z malokalibrsko puško. Najboljša mladinka je bila Lučka Boehm, najboljši mladinec Peter Lenče. Udeleženci pohoda so bili z organizacijo zelo zadovoljni, enako pa so lahko zadovoljni tudi s svojimi uspehi. Lahko zaključimo, daje s to akcijo občinski odbor ZRVS Ljubljana Vič-Rudnik uspešno izpolnil zadano nalogo. SaS Spet na vrhu Orientacijsko taktični pohod je bil 16. okt. na območju Vnanjih Goric. Udeležilo se ga je 6 ekip iz krajevnih organizacij RVS naše občine, ostale ljubljanske občine pa so poslale vsaka po eno ekipo, tako da se je organizatorju prijavilo skupaj 10 ekip s 50 tekmovalci. Tem so se na pohodu pridružili še mladinci viške gimnazije. Velik del bremena neposrednih priprav in tehnične izvedbe pohoda so nosili člani RVS Brezovica. Z radijskimi oddajniki pa so na pohodu sodelovali ljubljanski radioamaterji pod vodstvom E ranča Sergaša. Pohodu so prisostvovali kot opazovalci predstavniki občinskih odborov ZRVS vseh slovenskih občin - tem je bila ta vaja tudi najbolj namenjena. Za to so jim izdali tudi primerno dokumentacijo kot pomoč pri delu v prihodnjem letu. Tekmovalno progo, na kateri so se udeleženci zadržali približno dve uri, je postavila strokovna komisija našega občinskega odbora ZRVS. Start je bil pred zadružnim domom v Vnanjih Goricah, proga je bila krožna, na njej je bilo postavljenih šest kontrol, cilj pa je bil na strelišču blizu izhodišča pohoda. Tu so se tekmovalci še pomerili v streljanju z malokalibrsko puško. Na terenu pa so se orientirali s pomočjo kompasa in zemljevida, na kontro-lah pa so morali reševati razne topografske in taktične naloge. Vse to Nogometaši Krima so tudi letošnjo jesen ponovili svoj lanskoletni uspeh. Čeprav v času poročanja -po odigranem 10. kolu - še ne moremo govoriti o jesenskem prvaku v tekmovanju I. razreda ljubljanske nogometne podzveze, je očitno, da je enajsterica Krima v družbi z moštvom Medvod najresnejši kandidat za osvojitev najvišjega mesta tudi po spomladanskem nadaljevanju. Zanimivo je, da je Krim podobno kot lani z Ihanom dobil letošnjo jesen v ekipi Medvod svojega naj večjega tekmeca v borbi za naslov prvaka I. razreda ljubljanske nogometne podzveze. Lani jim je športna sreča obrnila hrbet takorekoč pred ciljem. Kako pa bo letos? Naj bo tako ali drugače - nogometaši Krima zaslužijo ob našem razmišljanju, kolo pred koncem jesenske sezone, vso pohvalo za svoje uspehe v prvem delu prvenstva. Izgubili so namreč eno samo srečanje, sedem so jih odločili v svojo korist, enkrat pa so igrali neodločeno. Torej prav lep uspeh, ki kaže, da v Krimu skušajo po dolgih letih nadaljevati nekdanjo nogometno tradi- cijo. Spomnimo se, da so fantje z Rakovnika pred poldrugim desetletjem igrali „prvo violino" med elito najboljših slovenskih nogometnih moštev. Zatorej je moč razumeti prizadevanja nogometnega kolektiva Krima, da bi z leti — razumljivo ob primerni finančni pomoči - »prebil zvočni zid". Pri tem mislimo na vnovično vrnitev med družbo na vrhu slovenskega nogometa! Po letošnji več kot uspešni jeseni se lahko tudi spomladi nadejamo novih podvigov Krimovcev. Za zdaj ostane še edino odprto vprašanje: komu izmed vodilne dvojice bo uspelo najprej pretrgati ciljno vrvico? Seveda bi želeli, da bi naslov osvojili igralci Krima. Toda, pomlad je še tako daleč. Tokrat pa naj sklenemo naš sprehod med moštvi I. razreda ljubljanske podzveze z željo, da bi Krimu po dveh letih slednjič le uspel veliki met - uvrstitev v najvišje tekmovanje ljubljanske podzveze! i, v. Bravo, košarkarji Trnovega! Letošnja sezona je bila za košarkarje Trnovega brez dvoma ena najuspešnejših, odkar tekmujejo med najboljšimi slovenskimi klubi. Ni še leto tega, kar so se vrnili med dru2>o vodilnih slovenskih košarkarskih kolektivov, ko so se uvrstili v »zlato sredino" republiškega prvenstva. Zares uspešen come-back fantov iz Trnovega in nov trenerski dosežek Marka Lokaija, Po zaključenem prvenstvu so košarkarji Trnovega premagali najprej v četrtfinalu za jugoslovanski košarkarski pokal na območju Slovenije ekipo Kamnika z 80:67, da bi šele v polfinalu klonili proti moštvu Vrhnike s tesnim rezultatom 73:76. Z uvrstitvijo med štiri najboljša slovenska košarkarska moštva, ki so sklenila letošnji republiški pokalni krog, so igralci Trnovega dokazali, da njihovi jesenski uspehi niso bili zgolj slučaj. I. V. ^REDNIŠKI odbor »naše komune« išče honorarnega UREDNIKA ŠPORTNE STRANI Kandidat mora zadostiti splošnim pogojem, vešč mora biti pisanja za časopise in mora Poznati telesno kulturne in vzgojne razmere v občini Prednost imajo kandidati z lastnim Prevoznim sredstvom in takšni, ki sami fotografirajo. Nagrajevanje bo usklajeno s honori-ranjem drugih del, sestavljala pa ga bosta stalni in gibljivi del, slednji za lastne prispevke. Antene ponudbe pošljite na uredništvo Naše komune, Trg MDB 7, 61000 - Ljubljana, Pejkasneje do 30. nov, 1971. Urednika bo izbral uredniški odbor. Natančnejše informacije dobite dnevno v> uredništvu ali na telefon 20- 728. UREDNIŠKI ODBOR Košarkarji Trnovega. Stojijo z leve: Martinčič, Hočevar, Kozak, Sešek, Slapnik Boris; čepijo: Sok Kovač, Slapnik Bojan, Koren in Lenard. Bralci »Naši komuni« DAVČNE OBVEZNOSTI ZA ODKUPLJENA ZEMLJIŠČA Občani na našem območju postavljajo vprašanja, zakaj še vedno plačujejo davčne obveznosti za zemljišča, ki so bila odkupljena v korist izgradnje naselij in cestišč. Naša organizacija meni, da je povzročanje takega negodovanja med občani povsem neupravičeno in da imajo ti pravico teijati, da se po odkupu ali odvzemu zemljišča prenehajo njihove davčne obveznosti. Pričakujemo, da bo občinska konferenca SZDL posredovala pri pristojnih strokovnih službah občine, da se ta problem čimpreje reši, ker ne želimo na terenu, kjer delujemo, ponovnih vprašanj, pa katera je zelo težko odgovarjati. Tovariško vas pozdravljamo! Predsednik KO SZDL Vič LOJZE DOBROVOLJC ODGOVOR DAVČNE UPRAVE Na sestankih krajevne organizacije SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik so občani pristojnim organom postavljali vprašanja, zakaj še vedno plačujejo davčne obveznosti za zemljišča, ki so jih družbene in gospodarske organizacije odkupile za izgradnjo stanovanjskih naselij, cest in drugih objektov družbenega standarda. Ker je zaradi tega prišlo do negodovanja med občani, je pristojna organizacija SZDL zaprosila skupščino občine Ljubljana-Vič-Rudnik, da da temu potrebna pojasnila. Davčna uprava tuk. občine, ki jo neposredno tangira zadevni problem, odgovarja naslednje: l Z odkupom in prenosom lastninske, oziroma uži-valne pravice na zemljiščih, preidejo na novega lastnika vse pravice in obveznosti, ki se nanašajo, oziroma izhajajo iz prodanega zemljišča. To pomeni, da s prenosom lastninske pravice na zemljišču, preide obveznost plačevanja prispevka cd kmetijstva na novega lastnika. Po določbah civilnega prava je stvar tako rešena. Prejšnjemu lastniku ugasnejo vse pravice, kakor tudi obveznosti v trenutku, ko preneha biti lastnik zemlje. Davčna uprava pa pri svojem poslovanju postopa po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov. Po tem zakonu pa je zavezanec za prispevek od kmetijstva, lastnik oziroma uživalec zemljišča, ki je kot lastnik ali pa kot uživalec vpisan v katastrskih knjigah. Po tej določbi je torej zavezanec za prispevek od kmetijstva še vedno prvotni lastnik, ne glede na to, da je bila sprememba v lastništvu že izvršena, ker je kot tak še vedno vpisan v katastrski knjigi. Iz tega sledi, da je nujno pričeti postopek, da se na sodišču uredi, oziroma izvede sprememba v lastništvu v zemljiški knjigi. Ko sodišče izvrši zadevno spremembo v zemljiški knjigi, izda sklep, s katerim odloči, da se zemljišče odpiše od dosedanjega parcelnega vložka, hkrati pa dovoljuje, da se za isto zemljišče otvori nov vložek z novo parcelno številko, ter vknjiži lastninsko oziroma uživalno pravico na pridobitelja. Zadevni sklep pošlje sodišče na kataster, ki postopa dalje in vnese sprejeto spremembo v katastrski razpored. Kataster enkrat letno pošlje občinskemu odmememu organu omenjene katastrske knjige oziroma razporede, da mu prikaže spremembe v lastništvu oziroma uživanju zemljišča, ki so nastale v preteklem letu. Iz povedanega je razvidho, da odmerni organ občine lahko koga obdavči samo na podlagi končanega postopka, ki ga predvideva zakon za izvedbo sprememb v lastnini zemljišč. Omenjeni zakon o prispevkih in davkih občanov pa priznava olajšavo prispevka od kmetijstva tistemu zavezancu, ki mu je bila z odločbo državnega organa odvzeta lastnina oziroma posest zemljišča. V tem primeru lahko zavezanec uveljavlja olajšavo s prošnjo, ki jo vloži pri pristojnem odmemem organu občine. V vlogi zahteva, da se mu odpiše del prispevka od kmetijstva, ki odpade na odvzeto zemljišče. Svojo pravico lahko uveljavlja za vsa leta nazaj, odkar mu je bilo zemljišče odvzeto in v teh letih od zemlje ni imel nobenega katastrskega dohodka, torej ni imel osnove, ki bi bila v nasprotnem primeru predmet obdavčitve. V ta namen mora zavezanec preskrbeti, oziroma predložiti potrebne dokaze, v konkretnem primeru odločbo državnega organa, na podlagi katere je prišlo do spremembe v lastnini zemljišča. To je povsem razumljivo, ker je pravno še vedno zavezan za plačevanje prispevka od kmetijstva prvotni lastnik zemljišča, in je kot tak vpisan v katastrskem razporedu, medtem ko je zemljišče že prešlo v dejansko posest in uživanje pridobi-telju, torej novemu lastniku oziroma novemu nosilcu uživalne pravice. Zakon o prispevkih in davkih občanov dopušča še naslednji način uveljavljanja olajšave prispevka od kmetijstva zavezancu, ki mu je bilo z odločbo državnega organa odvzeto zemljišče. V tem primeru državni organ sam pošlje odločbo, s katero je bila izvršena sprememba o lastništvu, občinskemu odmernemu organu. S tem je podana tudi zahteva, da zadevni organ odpiše del prispevka od kmetijstva, ki odpade na odvzeto zemljišče. Potrebno pa je pripomniti, da daje zakon prednost zavezancu, da na lastno iniciativo prične s postopkom za znižanje prispevka od kmetijstva, ker je v interesu zavezanca, da se postopek pospeši in hitro konča. DAVČNA UPRAVA PO JESENSKIH POTEH ŽIVALSKEGA VRTA Minilo je poletje in že trka jesen z bližnjo zimo tudi na vrata ljubljanskega živalskega vrta. Nekatere kletke so sveže, svetlozeleno pobarvane in vabijo na ogled poedinih živali, druge pa so ostale še prav takšne, kot so bile. Belo posute poti je izpral že prvi večji naliv po izsušenem poletju. Zopet so le pripravljena nekatera dela, s katerimi bi se znatno izboljšal položaj mnogih živali, a je kot ponavadi zmanjkalo denarnih sredstev. Bodi tako ali drugače: SE MARSIKAJ JE OSTALO KOT PREJ! Pred kletko črnega medveda je napisano opozorilo: NE HRANITE MEDVEDA! Čitljivo stoje temne črke na belem polju, na vidnem mestu! Žal pa obiskovalci po večini tega ne upoštevajo! Vendar, ne samo tega navodila uprave živalskega vrta, temveč še mnogo drugih opozoril zaposlenega osebja nekateri obiskovalci sploh ne slišijo! In tako ,,poteka prosta zabava in izbira odnosov do živali", ki so bolj ali manj človeku nevarne! Ali pa morda ravno obratno: DA JE ČLOVEK NEVAREN ŽIVALIM! Pred opičnjaki večkrat vzvalovi glasno vpitje nekaterih obiskovalcev, ki opozarja na IZREDEN DOGODEK: mladenič, ki je dajal videz, daje pod vplivom alkohola, je dražil in tudi dokaj nesramno ,,zabaval" gledalce ob kletki šimpanza, ki je bil nekdaj član skupine drsalcev in je prišel v to okolje kot darilo! V ogradi, tik za opičnjaki, sameva enogrbi velblod, ker je že v letošnji zgodnji spomladi izgubil svojo sostanovalko zebro! Nekoliko dalje stikajo kozliči raznih vrst svoje smrčke v ograjo, a ga cesto marsikateri zvedavo umakne zaradi buške s palico, ,,pumpe za kolo" ali drugih sličnih predmetov! Tudi ogabnim pljunkom se morajo odmikati živali. Nekateri obiskovalci (raznih starosti) si privoščijo tudi zabavo s kamenjanjem raznih živali, kot na primer lisičjega para, volka in dingov. Živali v vrtu so za ceno svoje svobode na ogled ljudem, česar pa žal mnogi NIKDAR NE MOREJO DOUMETI! Družbena skrb je dosegla svoj namen, saj prav mladina v živalskem vrstu spoznava mnoge redke živali, katerih domovina je daleč od nas! Vendar pa se vprašamo: KDO JE POKLICAN, DA ZADRŽI KORAK NEDOSTOJNIM OBISKOVALCEM, KI CESTO mnogo Škodujejo dragocenim živalim? Resnično sodijo v bližino klet edinole ZAPOSLENI IN NIHČE DRUG!? Kaj vse mečejo nekateri obiskovalci, predvsem v opičnjake, nas kar osupne! Brez premisleka ali v neizmerni preprostosti lučajo taki ljudje v kletke zrcalca, razne predmete iz plastike, vrečke, krpe in še mnoge druge odpadke. Večkrat pa zadržano ponašanje nekaterih obiskovalcev v trenutku sproščeno vzvalovi, ko se pojavi ,,iniciator novega sporeda ob kletkah", kjer razkazuje svojo drznost in hrabrost, često tudi v škodo živalim! V takih primerih pa bi morali strožji odškodninski ukrepi prizadeti žepe neodgovornih in še predvsem vinjenih obiskovalcev! Storilci naj poravnajo, kar so zakrivili, vsaj tedaj, ko so Gradaščica: takšna kot je, ne le, da ni v okras, ogroža tudi naše zdravje! poznani! Saj je vedno nekaj .junakov", ki z grobimi tatvinami odnesejo edinstvene primerke rib, napravijo ,,piknik" ter nato pošljejo upravi pozdrav od slastnega prigrizka! Se in še bi lahko naštevali, čemu vsemu botruje ravno človek! Zatorej ostane ODPRTO VPRAŠANJE, DOKLER -NE BO IZŠEL ZAKON O VARSTVU ŽIVALI, KDO JE PRISTOJEN IZRECI VZGOJNI UKREP V OBLIKI DENARNE ODŠKODNINE, V DOBRO ŽIVALIM! Ne le Ljubljančani, temveč vsa slovenska javnost je poklicana, da sodeluje pri reševanju tega in sličnih problemov ! Nediscipliniranost obiskovalcev sega nekoliko tudi v ohlapnost pristojnih, ki morajo po dolžnostih zagotoviti primerno bivanje živalim v ujetništvu! Koliko je kričečih potreb, ki bi jih prav primerne ,.vzgojne odškodnine" nediscipliniranih obiskovalcev krile! Žal pa mnogi obiskovalci izkoristijo tudi poznanstva, da razbohotijo svoje divjaštvo v tem kraju, kjer prebivajo živali v prisilnem ujetništvu! Mar resnično ne zmoremo niti toliko globljega razmišljanja, da bi dojeli položaj živali, ki jih ob vsakem letnem času in celo vsak trenutek kliče skrivni glas v naravo, v prostost! Ob 4. oktobru, ko ves kulturni svet praznuje SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI, skušajmo preceniti žrtve živali za človeka! Kot ljudje smo dolžni urediti odnose do vsega živega in tako tudi do Živah! Zatorej je naša dolžnost, da preprečimo mučenja in trpinčenja živali, kjer nam je to mogoče. Često se znajde marsikatera žival v stiski zaradi nepoznanja ali nerazumevanja kakšnih njenih lastnosti in naravnih zahtev. Vendar pa mora prav to vsak lastnik, oziroma skrbnik čimprej premostiti in trdno osvojiti! BOŠTJAN NOVSAK GRADAŠČICA DANES IN JUTRI Vodna skupnost Ljubljanica - Sava, ki skrbi predvsem za urejenost vodnih strug pred poplavami, je lani očistila več sto metrov struge potoka Gradaščice. Kako pa bo letos z umazano in odpadki polno Gra-daščico? Kdo bo očistil strugo polno kovinskih predmetov, avtomobilskih gum, nerabljenih predmetov .. .? Nihče. Vodna skupnost se s tem ne ukvarja, prav tako ne Snaga. Lani je skupnost očiščevalna dela sicer opravila, ker so bila zagotovljena finančna sredstva, letos ni sredstev, pa tudi čiščenja ne. Pač pa so pred nekaj meseci delavci vodne skupnosti začeli v dolžini enega kilometra regulirati potok. Dno potoka in bregove bodo obložili s ploščicami, prej pa seveda očistili strugo in jo potem, kjer bo potrebno, tudi poglobili. Regulacijska dela bodo spraznila v letošnjem letu blagajno skupnosti za milijon, prav tako pa tudi blagajno mestnih mož za milijon dinarjev. Kako pa drugo leto? Direktor vodne skupnosti nam je vedel povedati, da če bodo sredstva naslednje leto zagotovili tudi mestni možje, bo vodna skupnost dokončala regulacijska dela, ki so na tem področju spričo nevarnosti poplav nujna. Računica je pokazala, da bo regulacija stala 5,4 milijona dinarjev. Gradaščica naj bi tako dobila urejeno strugo. Mi pa sedaj potrkajmo še na našo moralno plat in se vprašajmo, ali bomo potem odlagali smeti in odpadke zopet v potok, ali pa se bomo že prej zamislili nad nevarnostjo, ki nam jo Gradaščica sedaj nudi s svojo umazano in odpadkov polno vodo? j. DOMITROVIČ POTRES Vlil. STOPNJE V nedeljo, dne 17. oktobra malo pred osmo uro zjutraj je zajel naselje ..Kosovo polje" potres VIII. stopnje. Porušenih je bilo več stanovanjskih hiš, od katerih se jih je sedem vžgalo. Pod ruševinami je bilo zasutih več stanovalcev, ki se sami niso mogli rešiti. Načelnik štaba Civilne zaščite Stanko Sifrar, ki tudi stanuje na tem območju, je o nesreči takoj obvestil predsednika sveta krajevne skupnosti tov. Vinka Suhadolca, ki je takoj izdal nalog za aktivizacijo civilne' zaščite in gasilcev. Ob 8. uri je bil dan znak za alarm z gasilsko sireno. Z združenimi močmi so se lotih reševanja člani civilne zaščite in gasilci. Da pa je bila nesreča še večja, so domači gasilci za gašenje uporabili lahko samo en hidrant, ta pa je zadostoval za gašenje samo dveh hiš, Mali graben, ki je oddaljen ca. 800 m, pa je predaleč za samo društvo, zato so poklicali na pomoč še sosednja društva. Klicu na pomoč so se v najkrajšem možnem času odzvala še naslednja društva: GD Vič z avto-cisterno in prenosno motorno brizgalno, Brezovica prav tako z avtocisterno in PMB, Brdo s PMB in Vnanje gorice s PMB. Sedaj so gasilci z združenimi močmi in opremo napeljali 800 m tlačnega „B“ cevovoda in uspesno intervenirali ter pogasili nastale požare. Štab Civilne zaščite, ki je deloval v neposredni žini ogroženega terena v še nepoškodovani garažiJL ves čas na tekočem o stanju in delu enot in povelja in naloge po kurirski zvezi, ki je dobro oe. vala. Tudi ostale ekipe so se dobro vključile viW Tehnično reševalne ekipe so odstranjevale ruševin pom a] igalc ekip valcev. E am za prvo pomoč pri reševanju zaSj prebivalcev. Ekipe za prvo pomoč so spretno nul!1 prvo pomoč ranjenim prebivalcem, zaustavljale vitve, obvezovale rane, ter imobilizirale zlomljene Vse pa so seveda odnašali na mesto za prvo poffMl je bilo določeno v neposredni bližini pod dvojniin žolčem. Izklopili so tudi električni tok, da se kdaj reševalcev ne bi poškodoval in ne bi prišlo do še »* nesreče. Ekipa red in varnost pa je skrbela, da nll!l vsem ne moreš izogniti. Nekatere izmed njih s°. precej velike in globoke - gorje tistemu, ki sc znabj njih, kajti pretrese ga tako temeljito, da čuti P°?V vsaj še kakšen dan (seveda, če ni od vsakodf vožnje že utrjen). Kadar je cesta nasuta z gramozom, se začne "‘V trpljenje - včasih so vmes prave skale, ali Pa L menje zelo ostro in tako se uničujejo gume, kot rezal z nožem. {l Jasno, dokler ne bo boljše ceste, tudi avtobUsn vozil. Tega pa bi zelo potrebovali vsaj od novemf j marca. Pred nekaj leti je avtobus že vozil, potem r, bila proga ukinjena - zaradi slabe ceste. Zdjd ( pelje avtobus (včasih kombibus) vsak dan.vcndm^ samo šolarje. Kaj ne bi mogli vzpostaviti redne p" namesto da vozi na pol prazen avtobus, drugi P% rajo s kolesi, mopedi ali pa peš do Mokarja in šel na avtobus? J Črnovaščani so mnenja, da je že čas za asftltji ceste. Jezi jih to, da se asfaltira 800 m, pa že E časopisu; o preostalih 3500 m jam,gramoza, P0^ tudi zemlje, pa ne piše. Omenjena je zemlja ™ katerih mestih je namreč cesta ..vzcvetela" in1,8 trdnega cestišča imamo njivo. 4., Peljati se po črnovaški cesti (posebno ponoCu umetnost - na o treti straneh je precej na deb®9 moža, ki ga avtomobili najkasneje v dveh dneh s svojih tirov, v sredi je spet gramoz, pelješ sc a torej le po avtomobilskih tirih. To pa spet P°m se moraš točno držati le njih, sicer zapelješ v km in imaš težave z vozilom, in pa ne moreš se iz. pa ne moreš ,V( jamam, ki jih je tu največ. Pa še nekaj je: Pre“wflj letoma so cesto vsaj škropili in s tem omilili Pr‘l.,^< sploh se je na ta način ustvarjalo trdno cesti letos: škropili niso niti enkrat. and1 Dejstvo je, da asfaltiranje ceste ne bi bilo k0|!>/;|6 za naraščajoči promet v Črni vasi, ampak Iuv,atil rižem (kolikor se o tem sploh da govoriti)-gostišče Kirn pa Jezero (z jezerom), nadalje.‘•^1 itd., vse to bi se dalo doseči preko Črne vasi . manj truda, kot pa po zelo prometni Tržaški Kot na dlani je, da je cesto treba asfaltirati- jL pa denar? Ja, od vseh davkov bi se pa že nekak tudi za črnovaških 3500 m asfalta. KOLIKO* ČASA SE ŽRTVE NEUSMILJENEGA, MUČENJA? Mrakov »strah« in Kraljičev strah Ce bi bil režiser, bi bil v krepki zadregi, kakšne kulise naj postavim za ozadje zgodbi, o kateri bo tu govora. Bi ustrezale kulise malega mesta z zlobnimi sosedi, grozljivke iz romanov Agathe Christie, ali od kod? Zgodba pa se dejansko dogaja že dolga leta kar v Ljubljani na Peruzzijevi 116 a. Tam živita zakonca Mrak in družina Kraljič, vsi v eni hiši, pod eno streho, vendar si tega družina Kraljič nič posebej ne želi. Zakaj?• Najbolje je, da začnemo klobčič odmotavati na začetku, pa bomo morda celo prišli do resnice brez VC Pred* mnogimi leti je oče Kraljič sklenU: potrebujemo streho nad glavo in zato bomo zgradili hišo. Denarja ni bilo preveč, pa je z veseljem sprejel ponudbo Frančiške Mrak, ki mu je nudila zastonj svojo zemljo v Peruzzijevi. Zahtevala je le pol 'hiše, kot preužitek do smrti. Kraljič je sezidal hišo, vendar ga je nadalnje urejevanje kmalu minilo. Začel se je namreč pekel. Odnosi so bili vedno bolj vroči in Kraljičevi so se počutili, kot da bi jih spuščali skozi vse kroge Dantejevega pekla, k najnižjemu, devetemu. Soseda Kraljičeve družine se je očitno zaklela, da bo zagrenila družini kolikor je mogoče življenje. Ce je imela in če še ima ta namen, je v celoti uspela, saj so pri Kraljičevih že vsi na koncu z živci. Mrakova je za začetek pred leti obtoževala Jožeta Kraljiča, da jo je okradel. Po njenih izpovedbah na postaji milice Dolenjska cesta naj bi okradel vsaj kakih dvajsetkrat. Zaradi tega je sklenila ukreniti vse potrebno za ,.varnost in previdnost." Na okna je namestila železne križe in mrežo za ograje, na nekatere pa še lesene deske. Vratom je posvetila še posebno pozornost in jih je utrdila z vrsto zapahov, ključavnic, skratka s pravcatim muzejem raznih zapiral, kijih je moč kupiti v jugoslovanskih trgovinah. Da pa bi bila ..varnost^ le stoodstotna, ne gresta z možem nikoli naenkrat ven, temveč vedno eden čuva stanovanje. Tako mora mož, medtem ko Mrakova okopava njivico pri hiši, sedeti v hiši, varno zaklenjen kot princesa v zakletem gradu in čuvati ,,več, milijonske vrednosti". Miličnik, ki si je letos ogledal hišo in vrata Mrakove, je menil da bi jih s težavo vdrl kordon vojakov, saj sta Mrakova spremenila stanovanje v bunker. Ker sedaj Mrakova ni mogla več obtoževati Kraljičeve za krajo, je razobesila na dvorišču perilo. Cez čas ga je nekaj vrgla stran, v ostalo pa s škarjami izrezala luknje in obtožila razumljivo Kraljičeve. Obtožbe na račun uboge družine so se kar vrstile. Kraljič naj bi hranil doma sedem zabojev polnih zlata, skušal naj bi Mrakovo zastrupiti, tako da ji naj bi zastrupil solato, ji skušal podreti dimnik itd. Z vsemi temi obtožbami je tekoče seznanjala postajo milice na Dolenjski cesti, pred mesecem pa je končno vložila celo tožbo na sodišče, češ da ji je Kraljič zaprl vodo in si mora sposojati vodo pri sosedih. Sosedi sicer o tem nič ne vedo, pa kaj zato! Mrakova ofenzivo nadaljuje. Napada Kraljičeve ženo, hčerko, sina in to ne le z besedami Pred leti je v Kraljiča neko nedeljo zlila celo solno kislino in mu v celoti uničila obleko, hujših posledic pa na srečo ni bilo. Hčerke in sina se je tudi že fizično lotila, v zadnjem času pa seje specializirala na vpitje in glasno opravljanje, preklinjanje itd. S tem ,,konjičkom" se je ukvarjala tudi ob mojem obisku. Najprej me je pomilovala, ker sem se razgovarjal s Kraljičevo hčerko, ocenila kot t potencialnega ženina, ker pa se nisem takoj ____ postal v hipu baraba, tat, huligan itd. Priznati kar krepak glas, saj jo je slišati do precej oddaljenih kako vpije. Kraljičevi so mi povedali, da so dnevno izpostavljeni š0.., mučenju običajno okoli pet do šest ur. V najnovejšem času je '?‘st;ii’| dosegla višek, ko *“ '“j njeno sočutje, sem ima Mrakova j v j iv vri i vzv ovai u i • v i ui j i iv/vvj111 »-/**•>»* j- . £131' I sta neki večer prebila Mrakova hišno steno nieu j p(ji njema in z dolgim jeklenim vzvodom uspela v kopalnici poškoduj nsl! stroj, da o zidu in o drugem sploh ne govorimo. Na srečo se ni nihy® j se nočnem času kopal, ker bi jo sicer verjetno krepko skupil. Kraljicvfi>sl’ Času kopal, ker bi jo sicer verjetno krepko skupil. sgre na postajo milice, kjer so jim svetovali zasebno tožbo in prijavo nemu organu. .•etf Ob vseh dejanjih namreč postaja vedno bolj aktualno vprašanje-^oi sosedsko zlobo, ki presega že vse meje, ali gre za neuravnovešeno! primerih bi bila potrebna intervencija, ker je družina Kraljič preP'0' j/iill|(, milost in nemilost maltretiranjem, ki sijih vedno znova domiseln spj Mrakova. Pri Kraljičevih so izgubili že vso voljo do urejanja česafi^. u jsfc s Res, v naši socialistični in humanistični družbi, ni instrurnen' zavaroval družino pred takimi, dobesedno že grozotami. Ce vso Ijemo s še tako šaljive plati, ostanejo stvari, ki sc jim ni moč sim- sC-Jtt panje pooblaščenih in ustreznih organov je nujno cim prej, kersic .jj, zgodi, da bodo Kraljiči nekoč še v lastni hiši odleteli v zrak. Mat _ godi, da bodo Kraljiči nekoč še v lastni hiši odleteli v zrak. m-" gra’ , kislino in (prebijanje zidu že dovolj resni vzroki za posredovanje da je takojšnje ukrepanje nujno, če ne želimo izzivati nesreče .j sj|!!|i) dokler se ne bo odzvala In kdo bo potem kriv? Morda Eraljie- več pomagati, saj je že obredel vse mogoče forume? Nesreč j počiva, pa je res ni potrebno še posebej izzivati. MILOVAN i