Uhaja vsak PROSVETA 7 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniški ln upravnifki prostori: MST South Lawndale Ave, Otfloa of Publication: MIT South Lawndala Am Telephone, Rockwall 4804 LETO-YEAH xxxvn Cena lista je |M* ■"si is'ïïfciiss« chicago n. ill. torek. i*, februarja (feb. ia). 1945 Subscription M OO Yearly ÄTEV.—N UMBER 31 ^AcccpUnce^farmailing at special rateof Konferenca "velike trojice" zaključena; brezpogojna predaja za Nemčijo v veljavi tor in section 1109, Act of Oct 8, 1017, authorised on June 4. 1911. Nacijske avtoritete oklicale stanje obleganja v Berlinu. Predmestja na vzhodni strani počiščena. Ruske armade presekale štiri komunikacijske zveze med Breslavo in Berlinom. Glavno mesto Spodnje Slezije skoro obkroženo.—-Kanadske četa pognale Neftnce iz zapad-nega dela Kleveja in prodrle detet milj daleč v Nemčijo skozi vrzel v Siegfriedovi liniji. Francozi ubili in ujeli 23,000 sovražnikov.-— Nov bombni napad na tokijske industrijske distrikte WASHINGTON. D. C« II lebt. —Konferenca "▼•lika trojica/' ki aa ja vršila oaem dni ▼ Jalti n« Krimu v Rusiji, aa Jo zaključila g popolnim sporaaumom glade končanja vojno ln povojnega miru. Poleg predaednlka Rooee-velta. maršala Stalina la premi-erja Churchilla so bili navsoči visoki državni ln vojaški repre-zenlantl vseh treh velesil, naznanja Bela hiša. Za Nemčijo Jo določena bres-pogojna predaja. V kratkem ao bo sklicala konferenca Združenih narodov sa ustanovitev svetoma organiaadjo r dosego ciljev * splošne saščite. Zunanji ministri ae bodo aestall trikrat na leio. Stalin Jo priatal. da m organlsira nova poljana sačaana vlada narodnega sedinjenja. Skupni komunike "velike tro-, lica" pravi da ▼ bodoče ao bo^o posvetovalo vae tri volaallo o vprašanjih, ki naatanojo t bojenih in oattčnik državah. London. 12. febr.—Radio Moe- zi vrzel v Siegfriedovi liniji. Bitke od hiše do hiše so v teku v vzhodnem delu Kleveja. Druge enote kanadske armade so v akciji proti sovražniku na obeh straneh Kleveja. Okupirale so Donsbrueggen in Goch v prodiranju proti Reichswaldu. Poročilo s fronte citira izjave ameriških in angleških letalcev, da Nemci kopljejo strelske jarke in grade utrdbe na vzhodni strani reke Rene, 30 milj od Sieg-friedove linije. Nemci so razdejali ogromni jez Schwammenauel na južnovzhodni strani Aachena in voda je zalila nižjne. Enote druge britske, prve in devete ameriške armade so zbrane na ozemlju pri Pruemu in pripravljajo se za nove sunke proti nemškim silam, čete prve francoske armade pa v kotu južne Alzacije. / Manila, Filipini. 12. febj.— Ameriške oklopne in pehotne fcolone ao prekoračila reko Pa-sig in udrle v južna predale Ma- so obupno bore proti ameriškim silam, katerih operacije podpirajo bojna letala. Japonske pozicije pri trdnjavi William McKinley in v bližini letališča Nellsona so tarča bombardiranja iz zraka. Ameriške leteče trdnjave in bombniki B-29 to ponovno bombardirali tokijske industrijske distrikte. Bombe so padale na letalske tovarne kompanije Ne-kajima. Štiri tovarne te kompanije so bile razdejane v napadu. Ameriški letalci so v spopadu zraku sestrelili 27 japonskih letal, sami bombnika. kva pravi, da Je bilo stanja ob- S1*^*** je Hitler odredil obrambo prestolnice do konca, čeprav to lahko rezultira v poptAneih razdejanju. Predmestja na vzhodni strani Berlina so žepočiščena. Civilisti so bili evakuirani is poslopja spremenjena v utrdi Berlinska predmestja tvorila prvo obrambno črto proti sovjetskim silam, katere so zbrane 31 milj vzhodno od Berlina. Londonski list Daily Herald poroča, da je akutno pomanjkanje živil v Berlinu in da ljudje stradajo. Petnajst divizij elitne garde je zbranih v Berlinu. Poveljnik teh je general Sepp Dietrich. Rezervne formacije Gestapa, tajne policije, in uradniki nacijske stranke so bili mobilizirani za obrambo nemške prestolnice. Zavezniški glavni stan je po radiu apeliral na Nemce in tuje delavce v Nemčiji, naj sabotirajo železniške komunikacijske zv( /,e. Ustavljajo naj vlake z vojaškimi četami in potrebščinami in s tem olajšajo zavezniške operacije. Moskva poroča, da so ruske armade presekale štiri komunikacijske zveza med Breslavo, Klavnim mestom Spodnje Slezije. in Berlinom. Breslava, osmo največje nemško mesto, ki ima «30.000 prebivalcev, je skoro obkrožena. Sovjetske sile na severnem k'»ncu vzhodna fronte so zasedle (e/ r>00 mest in naselbin. Med ¡*mi sta Deutsch Krone in Maer-kisch-Friedland, komunikacijska centra. Novo sovjetsko ofenzivo v S1,,"j» je naznanil marial Stalin v povelju dneva. Ruske kolone * va,e proti Dresdenu, glavne-mestu Saksonske, in Krko-"^kemu gorovju ob čehoslova rneji. Rusi so v ofenzivi, ki M Je pričela pred štirimi tadni, r"'*Jrli 300 milj daleč zapadno <*> reke Visle na Poljskem, »erlin poroča, da so Rusi udr-1 v Bielsko, železniško križišče. J' milj od Teiinja, rudarskega "Jitra. in 31 milj od Moravske <>*tiave, cehoalovaškega "Pltta-burgha." p*'is. 12. febr.—Čete prve ko-,fl ke armade so pognale Nemi iz /apadnoga dela Kleveja. ^njavskega mesta, in prodrle fl«*t milj daleč v Nemčijo sko- Roosevelt obišče Francijo? Pravda komentira konferenco "velike trojice" Paris. 12. febr.—Tu prevladuje mnenje, da bo predsednik Roosevelt obiskal Francijo in Italijo, ko se bo vračal domov s konference "velike trojice", katera se vrši v nekem kraju ob Črnem morju. Možnost je, da se bo posvetoval z generalom Charlesom de Gaullom, predsednikom začasne francoske vlade, glede teženj Francije in stališče Amerike napram tem. Trdi sei da je De Gaulle razočaran, ker ni bil povabljen na konferenco "velike trojice" Amerika ni vodila opozicije proti udeležltvi de Gaulla. General je zavzel stališče, da mora Francija Imeti besedo na konferencah, na katerih se razpravlja o usodi Nemčije po porazu Hitlerjevih legij. Moakva. 12. febr.—P r a v d a, glasilo komunistične stranke, je prvič komentirala konferenco "velike trojice". Objavila je članek • trditvijo, da so hlterjevci izgubili zadnjo trumfno karto. "Očitno je, da je bil že dosežen sporazum o načrtih zdrobi-tve nacijske Nemčije," pravi Pfavd*. "Voditelji Nemčije že pbill vojno ln da NJflfovo upanje, da bodo zanetili razkol med zavezniki, se je izjalovilo." BEDA DtAlGA V NEMŠKI pa so izgubili dva Sporazum med grško vlado in levičarji Vprašanje preklica obsednefa stanja A tono. Graja. 12. febr.—Uradno naznanilo, objavljeno danes zjutraj, pravi, da so člani grške vlade podpisali sporazum z voditelji narodne osvobodilne fron* te. Upanje je, da bo konflikt, ki je vodil v civilno vojno, izravnan. Sporazum določa med drugim, da mora biti razlika med ljudmi, ki so bili obtoženi zločinov, in onimi, ki so storili politične prestopke. Nobena levičarska grupa ali komunistična stranka ne dobi pozicije v kabinetu. Via da ne bo prevzela odgovornosti za finančno škodo, povzročeno v času civilne vojpe. Vprašanje Je še, kdaj naj se prekliče obsedno stanje ln kdaj politična amnestija stopi v veljavo. Pričakuje se. da bo tudi to vprašanja rešeno. Razgovorov mod člani grške vlade ln rreprezentantl levičar« jev sta se udeležila tudi Begi nald W Leeper, britski poslanik ¥ Atenah, ln Harold Mac Millan, britski poslanik za Sre d ozemlje. Grški desničarji še vedno vodijo kampanjo za popolno razbitje levičarskih grup TI so bi 11 tepeni v bitkah z levičarji % času civilne vojne. Voditelji desničarjev sklicujejo protestni de-monitracije proti levičarjem. ■ Ogromni ameriški vojni stroški Washington, D. C., 12. febr.— Federalni zakladnik Morgenthau je dejal, da je vojna stala Ameriko od japonskega napada np Pearl Harbor $238,000,000,000. Davčna plačila krijejo 46 odstotkov sedanjih vojnih stroškov. Morgenthau je v svojem govoru po radiu, katerega je sponsorl-rala Ameriška delavska federacija, priporočal kupovanje voj-nohranilnlh bondov ln' povečanje produkcije orožja. Bombe ramd+jale skoro vsa vladna'poslopja ŽIVILSKA fcRIZA SE POOitlULA Stockholm, Švodska. 12. febr. —Švedski begunci, ki so dospeli v Malmo iz Berlina, so orisali bedo, tugo in opustošenje nemške prestolnice. Ti so trgovci in profesionalci, ki so bivali več let v Nemčiji. Med temi je mnogo pohabljencev ia ranjencev. Grof Folke' Bernudotte, načelnik švedska** Rdečega križa in nečak kralja Guftava, je odle-tel v Berlin, datfeši nadaljnje Švedske državljane, ki se nahajajo tamkaj. Skoro o vsakem vlaku, ki odrine' iz prestolnice, pravijo, da j« zadnji. Mnenje prevladuje, da bo stanje obleganja kmalu proglašeno v Berlinu, nakar bo armada prevzela popolno kontrolo. Begunci so povedali, da policija ne more kontrolirati položaja. Živilska kriza so Je poostrila, ker so zavezniški bombni napadi pa-ralizirali promet. Več tisoč« ljudi je bilo ubitih in ranjenih v zadnjem zavezniškem Jtombnem napadu Tis Berlin. iftipla žrtev so pokopali v skupnih grobovih ali pa jih sežgali na grmadah. Bombe, katere so vrgli ameriški in britski letalci fao porušile skoro vsa vladna poslopji. Mnogo ljudi je bilo ubitih v letalskih zavetjih kot posledica zrafnega pritiska Člani češke vlade zapuste London Dr. Benei bo obiskal Moskvo London. 12. febr.—Dr. Edvard Beneš, predsednik Čehoslovakl-je, ln člani ubežne vlade bodo kmalu zapUstlll London in odpotovali v vzhodno Čehoslovakljo, kjer bo zaČaanl sedež vlade. Na svoji poti v Čehoslovakljo se bo Beneš ustavil v Moskvi, kjer se bodo vršila pogajanja glede uključenja dveh ali treh komunistov v vlado. On bo odpotoval v Moskvo v spremstvu Jana Masaryka, zunanjega ministra, in sedmih drugih članov ubežne vlade, ^am bodo kon-ferirali z uradniki sovjetske vlade in representantl češka naselbine v Moskvi. V čehoslovaški vladi niso bili nikdar komunisti. Beneš ie Ja izrekel za uključltev komunistov zdaj v interesu poglobitve prijateljstva s sovjetsko vlado. Reporterji pojdejo v Belgrad Rezultat pogajanja z maršalom Titom Rim. Italije. 12. febr.-Dva kanadska reporterja ln eden dopisnik francoske uradne čssnlške agentura so dobili dovoljenja za prihod v Belgrad Iz Italija, kjar se zdaj nahajajo. Prlčskuje aa, da bodo sllčno dovoljenja dobili tudi poročevalci ameriških in angleških listov. predelov je v raXtîinîh" porter)«* v ¿ferai* Je \Mê te-Nacijska vlada je zasegla vse zaloge žita v Nemčiji, ker se je živilska kriza poostrila. Kmetje so bili pqzvani, naj takoj izro-če žito, krompir in druga pridelke avtoritetam. Odredba glade zasega žita ja sledila drastičnemu znižanju odmerkov živil. Znižanje znaša 50 in več odstotkov. Situacija v Berlinu se je poslabšala zaradi navala beguncev. TI prihajajo lz vzhodnih krajev Nemčije, katere ograža-jo ruske sile. Poročila govore o krvavih Izgredih, v katerih je bilo veliko število ljudi ubitih ln ranjenih. Naclji priznavajo, da je Berln že mesto na fronti. Domače vesti Nova grobova Bessemer, Pa.—Po dolgi in mučni bolezni naduhi, kateri se je pridružila še paraliza, je umrl Anton Zakrajšek, star 65 let in z Hove gore, fara Kopanj. Prvič ja prišel v Ameriko pred več kot 40 leti. Zapušča ženo ln nečaka. BU je član HBZ.-Dne 4. febr. pa je umrla Ivana Zakrajšek, članica društva 97 SNPJ. V bolnišnici Duluth, Minn.-V bolnišnici St. Mary's je bila operirana na vratu Helena Krall, Članica društva 205 SNPJ. Člani jo lahko obiščejo.—V bolnišnici ja že dalj časa mladenka Mary Shubitz, ki so Je učila za bolničarko—vež-batl se ima Ae šeat mesecev. Novlee is Hulchlneona Hutchinson, Pa.—Dne 30. Jan. je odšel k vojakom Albert Ju-van, član društva 683 SNPJ. Doma je zapuatll. ženo ln hčerko. On je že petnajatl član tega društva pri vojakih. Njegov brat je že 21 meaacav preko morja; bil ja v Severni Afriki ln Siciliji, sedaj pa Ja nekje v Italiji.— Na tritedenaki dopuat ja prišel Sgt. Albin VrtaČnlk, kl ae Ja po prihodu domov poročil a Catherine Maria Koaac lz Yukona. Oba ata člana SNPJ. Obilo are-čet Akcija aa Narodni dom Beamaville, Ontarlo. — Med okolliklmi kanadskimi rojaki Je teku akcija, da si postavijo Narodni dom. V kratkem bo sklicana seja vseh rojakov, na kateri ae bo o stvari razpravljalo. Nov grob v Barbar lanu Barberton, O.—Tukaj ja umrl Stefan Somrak, star 72 lat ln doma 04 Velikih Lašč. GREEN NAPADEL UNIJE CIO IN KOMUNISTE : -Zi- dano po sedmih tednih pogajanj med maršalom Titom, poveljnikom jugoslovanske osvobodilna armade, ln uradniki zavezniškega glavnega stana v Sredozemlju. Reporterji so si nakopali ja« zo jugoslovanskih avtoritet v novembru preteklega leta, ko so odleteli lz Belgrade v Italijo in od tam poslali poročila svojim listom o položaju v Jugoslaviji. Kljub naznanilu, da ameriški državni department podpira poskuse, da bslkanske država od-pro vrata dopisnikom ameriških in angleških listov, so zavezniški krogi izjavili, da ne morejo poslati reporterjev v Rumunljo it) Bolgarijo. Čleveland.—Za srčno napako je umrl Joaeph Lovšin, star 58 lat ln doma lz Dolenje vaal pri Ribnici. Bil je član društva '6 SNPJ In SDZ. V tej deželi Je živel 34 lat. Tukaj zapušča ženo ln devet otrok—štiri hčere in pat alnov (štiri pri vojakih).— Naglo je umrl Paul Dragantč, star 48 let ln doma iz občine Kslje na Hrvaškem. Zapušča ženo ln sedem otrok (dva pri vojakih), kakor tudi brata.—Poročila sta ae dr. Rudolph A. An-tončič In Dorothy Svec. Belgija dobila s koalicijsko vlado Vodja socialittične stranke novi premier IBrueel). Belgija. 12. febr.-Achille vsn Acker, vodiš socI* Matične stranke, je nsznanll formiranje nova koalicijske vlade, ki Je nasledila ono premlerja Huberta Pierlota, katera je morala odstopiti zadnji teden pod pritiskom opozicije. §V novi vladi je šest kstolikov, pet socialistov, Štirje liberalci, dva komunista In tden nestran-kar. Van Acker Je dejal, da Je to vlada nsrodne edinosti, Socialisti v vladi so Acker, Paul Henri Hpaak, IxK»n Krnile Coclet, IJfnest Rongvau» in Her-msn Vos. Katoliki so Henri Pauwels, Edgar De bru y ne, Louis Delvaux, Gaston Esykens, Charles Dubus de Warnaffe In Edward Conse. Liberalci so Auguste Buisaeret, Adolphe van Labbens, Leon Mundeleer In Psul Kronacher, komunista pa Albert Martaeux in Edgar Lai-mand. Nest ranks r v koalicijski vladi Je Albert Desmal. Svarilo pred razkolom v delavskem gibanju UMWA SE VRNE V FEDERACIJO MlaasL Fla.. 12. febr.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je udaril voditelje unij Kongresa industrijskih organizacij ln Jih obdolžil, da ao se pridružili ruskim komunistom v podpiranju načrta gleda uatanovltve ^konkurenčnega mednarodnega delavakega gibanja. Povzročiti hočejo sličen razkol med delavci kot ao ga v Ameriki s ustanovitvijo CIO. Green je Izrekel obdolžltev na podlagi poročil iz Londona, kjer se vrši zborovanje voditeljev unij lz zavezniških držav, ADF je odklonila povabilo, naj pošlje delegata na to zborovanja, zaradi navzočnosti repraaantantov ruskih strokovnih unij. Njeno stališče ja, da ruske unija niso svobodna, temveč la orodja sovjetska vlade. j Voditelji ADF so Izjavili, da bi morala zborovanja sklicati Mednarodna zveza atrokovnih unij, v kateri ao včlanjena unija ADF in unija Brltakega kongre-Green ja na sestanku a časnikarji ponovil trdltav, da ao ae voditelji unij CIO pridružili ru-aklm komunistom, da povsročljo razkol v mednarodnem delav-skem gibanju. Vodilni reprezantanti CIO na zborovasju v Londonu ao Sld» J * Člani akaekutlvnega sveta ADF, zbrani na avoji seji v Mia-miju, bodo ta teden odločili glada vrnitve rudaral» unila UMWA, katera predsednik j« John L. Lewis, v federacijo. Ugodna akcija ae pričakuj«. Trdi aa, da ja Lewis odgovoril na pismo eksekutivnega eveta, naj poda aplsano Izjavo z zagotovilom, da aa bo držal zaključkov tega svata glade izrafnave jurlsdlkcijsklh sporov., Zadevni sporazum Je bil dosežen na konferenci med Greanom In Lawi-som v Washlnj šila predi naga sveta ADF. 8 tem ao bila odstranjena glavne ovire glade vrnitve UMWA v federacij«, Premier Kot so premehal kabinet San Francleco, Cal., 12. febr —Radio Tokio poroča, da Je Japonski premier Koiao premešal svoj kabinet, da utihne kritike. Odstavil je prosvetnega mlnia-trs Ninomija In ministra za Jsv-blaginjo Hiroseja, na njuno hlngtonu, ki aa Je vr-»jo članov akaekutlv- Izgredi v ujetnUkem taborišču v Angliji London, 12. febr.—Dva nemška vojna ujetnika sta bila ubita, pet pa ranjenih v ujetniškem taborišču v severozapadnl Angliji, v katerem so naatali izgredi. Izgredi so sledili poročilom o ruskih zmagah na vzhodni fronti. ti..... Borba za kontrolo unije CIO Peoria, HI., 12. febr.-Uradni-ki unije United Farm Equipment a Metal Workers so pre-vseli kontrolo nad krajevno unijo v borbi zs kontrolo 1 unijo avtnih delavcev. Obe organixs-ciji sta včlanjeni v CIO. Pet uradnikov krajevne unije ja bilo izključenih, oaem pa suspendiranih Podmornica potopila 14 japonskih parnikov Wsshington, D. C., 12. febr — Mornarlčnl depa rt men t Ja razkril, da je ena ameriška podmornica potopila U japonskih parnikov, Častniki In člani posadke so bili odlikovani. no Himmlerjevo podaemlje mesto pa imenoval ma in Kataoruka ti gre Alka rofa Koda-wa. Leteče bombe ubile 585 ljudi v Londonu London, 12. febr.—Ministrstvo ta notranjo varnost poroča, da ao nemške leteče bombe ubila. 585 ljudi, ranile pa 1629 v Londonu v januarju, Povprečno ao ubile 19 in ranila 52 ljudi dnevno. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT « GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ef and publlshed by Slavene National Benefit Societr Narečni»« sa Zdruiene drftave (laven Chlce#a) ln Kaasdo SMO n« leto. S3.00 sa pol leta, I1.SS sa fetrt lata/ sa Chteafe Sa okdtoe Cook Ca.. S7.&0 sa celo leto. S5.7I sa pol lato) ss inosemetvo $9 00 f^^^ipHo« ratos: tor tbe U ni tod Itotos (eneept Chlca«o) and Ceneds IS.00 par year. Chicsgo and Cook County I7J0 par yaa*. (oreign counirtes M-00 pev rw Cene oftoeav po dogovoru. Rokopisi dopisov In aenarešenih člankov so na ▼rečejo. Rokopisi literarne vsebine (irttoe. drame, pasmi Ud.) sa vrnejo pešUJaielJu le velirfeju. če Je prlloiU A d ver Using retos o« sgraament, ■ Manasmfpti ead unsolicited articles will not be returned. Other such as »torto«, plays, poems, etc.. will be returned when ananaifiifTif by self addreseed and stamped------- Naslov na vse. kar Ime stik s listami PROSVETA 26S7-59 So. Lawndsle Ara« Chicago 23. Illinois MEMBER or THE FEDERATED PRESS * s 0 V1 IZ Zadružništvo v Rusiji Ko je ruska vlada leta 1935 likvidirala vse zadruge po mestih in jih spremenila v državne trgovine, je bil v zunanjem svetu na-pravi jen vtis, da je enaka usoda zadela tudi konzumne zadruge po deželi. Du Je bil ta vtis napačen, je razvidno iz poročila delegacije angleških zudrugarjev, ki so se nedavno vrnili iz Rusije, kjer so študirali zudružno gibunje. Kot poroča tednik Cooperative Builder, je bila ta delegacija zelo ptesenečena in navdušena o tem, kar je videla v Rusiji. Zanimala če je predvsem zu zudružno gibanje in se vrnila iz dežele sovjetov z zanimivimi informacijami. Nu podlagi teh informacij sklepa ta zadružni list, du je možnost, du bo ruska vlada zopet spremenila svoje smernice glede zadružnega gibanja in mu dala prosto pot zu razvoj tudi v mestih. Razlog zu ta korak nuj bi bil v tem, ker so se zadružne prodajalne izkazale bolj uspešne ln učinkovite (efficient) kot pa državne tigovine. "Eno prvih vprašanj, ki se je pojavilo v naših mislih," pcavi poročilo delegacije, "je bilo, ako se ne pripeti kduj v bodoče, ko se bo podeželsko zadružništvo razvilo do zadostne mere, da bo prišla država in ga prevzela. . . "Ampak v naše veliko zadoščenje smo izvedeli od takih ljudi, ki gotovo vedo (od visokih sovjetskih funkcionarjev), da je veliko večja možnost, da se bo zgodilo obratno; da se bo zadružna organizacija razmahnila z dežele v mesta, ne pa državne trgovine na podeželje. Ljudje, ki so nam dali te informacije, so dejali, da so zadružne organizacije bolj sposobne (efficient) na polju distribucije. Informirani smo bili, da so bile zadruge že v leUh 1021-1922, ko so bili najtežji časi, bolj "efficient" kot so danes državne trgovine." Delegacija dalje pravi v svojem poročilu, da se je prepričala, da so tudi ruske zadruge demokratične na vsej črti. Na deželi sploh ni dtugih trgovin kot zadružne in so ljudje prisiljeni v njih kupovati, "toda članstvo je svobodno in nihče ni prisiljen postati član. Splošno je tudi uveljavljeno pravilu; vsak član en glas. Člani di-laktoiiju so izvoljeni nu občnih sejah članstva s tajnim glasovanjem." / ' V veljavi so tudi drugi principi ročdalskega zadružništva. Načelo plačevunja odjemalskih popustov je v pravilih vseh zadrug,' toda ta izplačila so omejena nu 20'/* čistega prebitka. Deset odstotkov dene jo v sklad za razvoj, IS'/ za gojenje kulture, 5'/f za izobrazbo, ostalih SOVi gre pa v rezervo. Na kapital (delnice) ne plačujejo nobenih obresti. Produja se samo za gotovino in vsakdo lahko postane član brez oz«ra nu politično ali versko prepričanje. Ccnttosojus, centrslna nakupna zadruga (s produkcijo se zadruge ne pečajo, ker ta je vsu v področju vlade), ne plačuje nobenih dividend. Svoj prebitek porabi zu podporo zadrugam za gojenj« kulture in vzgoje, čemur ruuko zudružno gibanje posveča veliko pozornost po izjavi delegHcije. Tudi sam Centrosojus posveča veliko posornost organizaciji, "Uficlcncy" in vzgoji svojega učiteljskegu osebja. V ta namen vzdtžuje tri kolegije, v katerih študiru 950 oseb; dalje 42 tehničnih šol z 8766 učencev, kakor tudi 47 drugih tečajev s 5080 učencev. Centrosojus bo odprl tudi Šolo za treniranje zadružnih učiteljev. Delegaciju je posetilu eno teh šol, v kateri je 125 učencev. Tečaj traju dvanajst mesecev. Delegacija dalje pravi v svojem poročilu, da je v okupiranih kiajih tudi zadružništvo utrpelo velike izgube. Število članov je f,ad!o od 38 na 2K milijonov, letni promet v zadružnih trgovinah pu od 42 na 22 milijard rubljev. Do sedaj ugotovljena škoda na zadružni imovini v polovici krajev, ki so bili okupirani po Nemcih, »e ceni na dve milijardi In B00 milijonov rubljev. Te informacije bodo zanimale tudi ameriške zadrugarje In druge, ki so bili pod vtisom, da Je ruska vlada leta 1935 podržavila vse zadtuge. Zanimiva je posebno izjava visokih sovjetskih funk-cionurjev o možnosti, da bo vlada zopet odprla vrata zadružnemu tazvoju v mestih, "ker so se zadiuge izkazule bolj 'efficient* kot so dižavne trgovine." Take izjuve bi v Ruaiji ne podal noben visok funkcionar, ako bi ne b«l gotov, v katero smer veter piha. Nova maska klanovcev Antisemitizem je glavna struna na zveriženl harfi nacijskegu lasnega sadizma. Ves Hitleriev umirat od vsega svojegp začetka z vso nun to udriha po tej sadistični struni, s katero |e zastrupil milijone Nemcev. Pod to masko n* tudi izvršil svoja najbolj ogabna zločinstva. „. .Antisemitizem seveda ni Hitlei jeva iznajdb«!; ta barburlzem je /i j.tar kot te staro "židovsko" vprašanje. Antlseinltske pogromc je ptidno uprizarjala earsku Rusija; širila jih Je tudi na Poljskem m zanesla v Kuniuiuio. flfcvraA'vo proti Judom je dolga stoletja širila lutii umska cerkev, "ker •• kričali Sina božjega"—k sreči t« ga greha danes ni kriva. Zadnja leta antisemitizem močno dviga svojo pošastno glav«) tudi v tei deželi'. V mnogih im .tih— posebno na vzhodu—je ta Htiup zajel tudi mlade tmbaline, k* uprizarjajo rasni vandallzem— v New Yorku. Pittaburghu cti.. etc. V Chicago pa Je bila pred dobrim letom «UMamzlrana kot k« u porac* |a "Gentile Cooperative Association" za širjenje an Use no take* a strupe Višji sodnik Juseph A. Gralier )¥ nedavno odvzel čarter tej skupini rasnih sadistov, kater« te primerjal s klanovci, s rebrn o-srajčnikl In uličnimi bigotskim« »kuplnšmi. Ta "zadružnaT!) zveza se šoectalizlra na širjenje svoicga strupa predvsem med male trgovce iti druiie bi/maman* Pn/nanje Trgovski zbornici v Rork-fordo. ki je obsodila strup teh novih klunovcev in ga označila zs sabotažo * j jj4r,r/t'.u . NA JUGOSLOVANSKEM ZBOROVANJU Bellingham. Wash.—V nedeljo, 21. januarja, sem se udeležil zborovanja, ki se je vršilo v svr-ho pomoči Jugoslaviji y Seattlu, Wash., 90 milj od Bfellinghama. Kolikor sem mogel ugotoviti na zborovanju, Slovenci ne sodelujejo s tem komitejem, kajti zborovanja so se udeležili večinoma Palmatinci in Hrvatje ter dva Slovenca, oba člana SNPJ. Prvotno sem mislil, da sem edini Slovenec, na koncu zborovanja pa me pozdravi neki človek ln pravi: "Ne bi vedel, kcio si, toda ko si v svojem govoru omenil SNPJ, sem si takoj mislil, da si oni dopisnik iz Belllnghama— jaz pa sem Petemel lz Rentona. Si vid^l moj dopis v Prosveti?" In tako »fm ugotovil, da sva dva Slovenca na zborovanju. Da s£m šel nu zborovanje, je gol slučaj. Zastopal nisem nikogar, ker me ni nikdo pooblastil, sicer pa ni bilo govora o društvenih zadevah, temveč le o pomoči jugoslovanskemu narodu. Na zborovanju'sem vprašal za besedo ln podal sugestijo, kako pridobiti prispevke. Moja izvajanja so odobravali in sprejeli moj predlog, dasiravno so prvotno sprejeli drug predlog. Najprej moram omeniti, da je bilo na zborovanju pojasnjeno o velikih stroških, ki jih ima odbor z reklamo in agitacijo za jugoslovansko stvar. V Prosveti z dne 15. januarja ste videli, du je prisj>eval in nabral rodoljub Bez in njegova žena $25,000. Ta odbor je v zvezi z Adamičem in kakor sem videl črno na belem, je izvršil ogromno delo. Razdali t'0 dva tisoč Adamičevih knjiy "My Native Lartd" vplivnim osebam kot so kongresnlki, državni senatorji, odvetniki in dvugim. Tiskovine, radiogovori —vse to stane veliko denarja. Delo za svobodno, federativno Jugoslavijo je zelo težko, posebno ¡»pričo "revolucije" kralju Petra . Med odličnimi osebami, zagovorniki svobodne Jugoslavije, ki so nastopile na zborovanju, so bile tudi državni senator Robert son, zvezni senator Magnuson in nek« radijski komentator, čigar ime pa sem pozabil. Slednji je temeljito razložil svetovne politične zupreke in priporočal predvsem, naj strnemo vse sile in se upremo fašističnim nakanam, ki ih na delu, da porušijo narodno svobodo ne sumo v Jugoslaviji in Balkunu, puč pu po vsem svetu. Po govorih so se pričele debati», kako priti do denarja. Končno je bil sprejet predlog, da mora vsakdo plačati $5 na leto ln postane član komiteja. To me je vznemirilo. Nisem se mogel vec premagovati. Za ubogih pet dolarjev in toliko ceremonij. Mnogi bi gotovo radi prispevali več, ampuk če se postavi tako mejo, se ie bodo nekateri poslu-žili in drugI jim 4>odo sledili. Nisem noben govornik, kljub temu sem povoda! svoje mnenje. Povedal sem. da tako majhna članarina ne bo pokrila stroške in stavil sem predlog za $100 članarine ter dal $100 kot delež mojega prispevka za. 1. 1945. Med druginp sem 4udi«dejul: "Če oni tam gladujejo in zmrzujejo in umirajo, da brunije njih sveto zemljo in narodovo oast pred sovražnikom, je $100 za moža, ki izhaja iz tega narod?, za današnje čase malenkost. Denar ne dajum zato, da bi tukaj sebe poviševal, pač iz spoštovanja do svoje matere, kateri ostanki počivajo v oni semlji." Govoril sem seve v angleščini, ker so sploh vsi govorili angleščino. PoudarlUsem tudi, da sem čital v časpisu, da sta mister Bez in njegova žena darovala in zbrala 25 tisočakov in da mu mi moramo biti hvaležni na način, da podpremo akcijo s tem, du vsak član komiteja plača $100 članarine. ; i Mr. Bez, ki je predsedoval zborovanju, je bil zadovoljen z mojo sugestijo in oni, ki je poprej predlagal $5, se je takoj oglasil in dejal: "Če je pa tako, umaknem svoj predlog." V začetku dopisa sem omenil, da je bil le slučaj, da sem šel na omenjeno zborovanje. Mislil sem .•ii, v Prosveto stalno pišem, zakaj ne bi poskusil kaj napisati za naš angleški lokalni list. Toda o čemu drugem naj pišem kot o Jugoslaviji! Odločim se malo vznemiriti čitatelje Bellingham Heralda s prošnjo za darove za Jugonlavijo. Vzamem pero v roke in kernov besednjak in pričnem pisati. Ko sem zgo-tovil, oddam na pošto, misleč, saj bo šlo v urednikov koš. Pa ni šlo! Moj članek je bil priobčen. Ko so Dalmatinci in Hrvatje čital i članek v časopisu, so me obiskali in povabili na omenjeno zborovanje. Potem so prišli tudi na našo društveno sejo, ampak članstvo je bilo bolj mrzlo. Koliko in kdo je kaj daroval, ne vem. Samo to vem, da sta šli dve darovalki okoli članov. Malo pa je tudi krivo dejstvo, da nas| nekaj loči./ Čeprav gre za isto stvar in jo tudi Adamič podpira, mislim, da naši člani ne zaupajo, ker prispevke ne priobčojo v Prosveti. Kakor razumem, oni ne objavljajo imena prispevate-Ijev niti v svojih časopisih, kakor to delamo Slovenci. Tudi o tem sem mislil na shodu oz. zborovanju, ampak je de-likatna reč, zato nisem ničesar omenil. Uvorll pa sem se, da je njih uspeh, tudi uspeh Slovencev. Stvar gre zelo na levo in za veliko demokracijo! Sicer pa naglošam: Ne bodimo malenkostni! Ne cepimo dlak. Ne po-dirajmo! Če si mož, bodi mož, ali pa stopi na stran. . . Mi moramo vedeti, da bodo v vseh hr-vuških mestih, ali pa so že, upo-sleni tudi Slovenci. Narod v Jugoslaviji je danes precej pomešan. Kur ni Hitler pomešal, je pa Titova armada. George Gornik. VEST O SORODNIKIH IN DRUGO Bftrabane. Pa. ^ Prejela sem Angleži skupno, z Američani.-Katero je^o meato, v pismu ne1 pove. Pošiljam vam to ftjsmo v priobčitev v Prosvetj. Ta slovenski mladenič piše lepo slovenščino, za kar mu gre vsa čast. Pismo' je datirano 17. decembra 1. 1944 v Italiji in se glasi: "Draga gospa! . Čudno se Vam bo zdelo, kdo Vam piše, toda kmalu boste zvedeli, kdo sem. Jaz sem bil rojea v Ameriki in sem slovenskih staršev sin. Sedaj sem ameriški vojak in se nahajam v Italiji. '.Po vehl^em naključju sem se srečal z Vašo sestro Antonijo, njepim soprogom Francom in hčerko EJko. Elka je ie veMka, stara 18 let. Vaša sestra je bila silno vesela, ko smo se spoznali in srečali, kajti jaz Vam lahko pišem 4n poročam o njih. Vaša sestra Vam sporoča, da so oni veliko hudega pretrpeli pod fašizmom. Ako bi Vam mogla pisati, bi imela veliko povedati, toda sedaj ne sme, er upa, da bo prišel čas, ko bo lahko vse povedala. Odkar so v ta kraj, prišli Američani in Angleži, se jim godi bolje, Dobijo dovolj jesti in i jiffi v splošnem pomagajo zato, ker so Slovenci. Oni so zelo hvaležni Američanom in Angležem, ker jim pomagajo. Vaša sestra mi je dala tudi te slike, naj jih Vam pošljem, da jih boste imeli v spomin. Tudi ona bi rada imela nekaj slik od Vas, ako jih morete poslati. Kadar odgdvorite, naslovite pismo na moj naslov in prav tako slike in jaz jjih bom oddal Vaši sestri. Vaša sestra bi rada vedela o Vašem s«nu in če je pri vojakih in kje se nahaja. Ako se nahaja v Italiji, mi pošljite njegov naslov in mogoče ga bomo imeli priliko videti. Vaša sestra Vam tudi sporoča, da ni videla svoje rojstne \asi že dve leti, zato ne ve, kako se imajo doma. Sedaj pa Vam želim vesele božične praznike in veselo novo le^o v upanju, da se kaj. kmalu vidimo. John Lonchar." Na koncu pisma pa je še nekaj vrstic pripisala moja sestra Tončka. Sedaj pa bom nekaj besed napisala o sebi, mojemu rojstnemu kraju in o sinu. Doma sem iz Dan pri Sežani. Od mojega rojstnega kraja do Trsta je dve uri in pol hoda. V Trstu sem služila, zato mi je dobro znan. S Krasa Srno pogosto-¡na hodili v Trst prodajat zelenjavo in drugo sadje. Trst je veliko in imenitno mesto. Tudi jaz želim, da bi primorski Slo» venci prišli pod Jugoslavijo, da bi se vsi Slovenci zedinili in govorili slovensko. Upam, da se bodo popolnoma otresli fašizma in Italijanov, kajti noben primorski Slovenec noče biti pod Italijo, ker so Italijani tako grelo postopali s Slovenci. Še tedaj, ko sem bila še jaz doma, so nas grdo gledali. Moja sestra Tončko je bila v Trstu poročeno, kjer je delal njen mož. Ko pa je zavladal fašizem, je bil prestavljen v Milan, pozneje pa v neko drugo Italijansko mesto. Od tedaj nisem nič več slišala o moji sestri in njeni družini, dokler nisem pre- TOKKK^ 13. FEBRUARJA r > 1 xfiwS ' m t'** WÊÊSM Um wm Smrt na bojišču. . . Skriti nariji so upihnili luč življenja neke mu ameriškemu polkovniku« ki leši poleg svojega tanka v Belgiji, ki Je sdaj zopet očiščena sovražnika. mačem kraju, ker ni bila tam že no želel, da bi bil poslan v Itali-dve leti. Ubogi naši ljudje so i jo, v okolico Trsta, da bi lahko povsod preganjani. Ker. ni bila1 šel pogledat moj rojstni kraj, t 1 i Lr/k Annn ma ha r\ 1 i in «i A__i. _ i . pismo od ameriškega vojaka, ki ! jela tega pisma. B|a sem zelo je sin slovenskih staršev. On je j presenečena in srečna, ko sem! z umeriško urmado v Italiji In po prejela pismo In slike od sestre, naključju le prišel v dotiko s njenega moža, njune hčerke El-Slovenci iz vasi Done pri Sežani, j ke «n sUko bčerke mojega brato. Seznanil se je z mojo sestro in' Zelo. zelo me ie razveselilo spo-njeno družino v nekem Italijan-' ročilo, da so živi ln zdravi. Saškem mestu katerega so zavzeli mo sestro nič ne ve o mojem do- doma že toliko časa, ne ve, ali je brat in njegova družina živa ali ne. Mojo sestro bi rada vedela, kje se nahaja moj sin. On je v armadi že od 14. septembra 1. 1942. Vojaščine se je učil v Savannah, Ga., od tam po je bil prestavljen v Florido, potem v Nlew Jersey. Iz Floride je prišel no dopust zo pet dni, o bil je doma komaj tri dni.in so ga klicali nazaj. Potem pa je šel kmalu čez morje no Islandijo. Tam je bil leto in pol. Večkrat mi jé pisal, da bo prišel na dopust zo bpžične praznike, toda nis^m verjelo, do bo res prišel. Potem pa so se ustavilo njegova pismo in bilo sem prepričana, da je na potu domo^. Mislil je, do me bo presenetil in prav tako moja hčer, a me ni, kajti pisma, naslovljena nanj, so prišla nazaj in na njih je bil napisano "Furlough," in tako sem vedelo, da pride. ... r, . i/ Zelo težko sem pričakovala njegovega prihoda. Končno sem ga zopet videla pb dveh letih. Zelo, zelo je bil vesel in srečen, ko je bil zopet po dolgem času v domači hiši. Dejal je: "Moma, zelo sem srečen, da te zopet vidim in ostale!" No dopustu je bil mesec dni. Ko se je bližal konéc dopusta, je bil zelo žalosten in zraven mene tolažil, naj nikar ne jočem, da bo kmalu zopet prišel domov. In res je. prišel domov čez dva dni in ostal na dopustu še nadaljnjih 13 dni. Bil je jako vesel in povsod so ga jpovabili na dom, tako da je bil vedno zaposlen. Celo v Cleveland je šel in v druge kraje. On je bil rojen v Clevelandu. V Clevelandu so ga zelo lepo sprejeli, zlasti po Charles Čeh in njegova žena. Bil je ves čas pri njih in oni so mu dali dobro postrežbo. Čehovi so naši stari prijatelji in smo se poznali Še v starf domovini. Oni so iz Sežone na Primorskem. Na tem mestu se jim želim nojiskre-nejše zahvaliti, pre v tako drugim, ki so postregli mojemu sinu. Ko se jc poslavljal moj sin drugič od doma, je bil bolj pre-brison kot prvič. Da ne bi jokali, je dejal, da bo prišel zopet domov zo božične praznike in mi smo mu verjeli. Jaz nisem vedela, da ie pustil dosti obleke domo, o hčere so vedele, po mi niso hotele novedati, ker so se bale, da bom preveč jokala. Odšel ie zonet čez morje in zastonj «cm čakala njegovega prihoda za .bciične nrazni|je. Vsi smo bili pri miz«, samo njega ni bilo. Hudo m» ic h*Io »n na skrivaj sem njegovega strica, teto in ostale sorodnike. Ne vem, če si mu bodo uresničile želje. Roda bi videla, da se mu bi. Čitanfv časopisih o naših slovenskih partizanih. Zelo sem ponosno na naše partizane. Prišel bo čas, ko bodo dobili plačilo zo&voj trud in požrtvovanje. Živijo slovenska zemlja, naša stara domovino in do bi bila kaj kmalu osvobojena izpod nacifa-šizmo. Iz noše naselbine je bilo ubitih že več slovenskih mladeni-čev in mnogo jih tudi pogrešajo, nekoteri po so ujetniki v Nemčiji. Obžalujem vse uboge matere,^. so izgubile svoje drage sinove. Vem, kako je hudo, ko potrkajo no vrata in prineso sporočilo, da se je kaj hudega zgodilo s sinom. Upajmo, da bo voina kaj kmalu končana. Tudi prvo vojno sem občutila, ker je primanjkovalo mnogo potrebščin. Končam in pozdravljam vse čitatelje Pro-svete. Louise Kocisn. MALO ODGOVORA KRITIKOM Sharon, Pa,—Tudi jaz se že dolgo pripravljam, celih šest let, da bi kaj napisal v Prosveto, a vedno izgubim pogum, ker sem se že odvadil pisanja. Meni bolj pristoja kramp in lopata kot pero, posebno zdaj, ko moram vsak dan odmetavati sneg, da ne ostanem odtrgan *od ostalega sveta. Naročnik Prosvete sem že petnajst let, čitam pa jo že 24 ¿et. Tone Žgonjar piše, da Prosveta ni več to, kar je bila pred leti. To je res, kajti sedaj imamo drugačne čase, mi pa moramo iti naprej z duhom časa. Na prvi strani so poročila z bojišč in nekaj drugih poročil in novic. To je rta mestu. Na drugi strani so dopisi, poročila o prisf>evkih#za staro domovino in uredniški članek. Moje mnenje je, ako darovalec zahteva, da je njegovo ime priobčeno v listu, mu tega Prosveta ne more odkloniti, kajti list je ustanovljen na svobodni podlagi. Mogoče bo kdo rekel, glej ga, kako si želi, da bi bilo njegovo ime v listu, toda temu ni tako. Jaz n»sem še nikoli odklonil nabiralca in vedno dam po svoji moči za naše krvaveče brnte in sestre v križan« Sloveniji. Moje mnenje ie, ker n» mogocr vsem enako ustreči »n ker je list res premajhen, v tom kritičnem su, da b' rekordirali Imena vseh darovalcev, kdor ic če dal in kdor bo še dal, in nobiralci n»j noši jejo imena v urad fn pr»v 1 Ilain la domača tako vsote prispevkov In tam ni) ■ «o zjokala, Ha me niso videli do- ¿flkaio rekord«, dokler ni konca mat k TcdaJ, kô sem ga priča-1 te Golote. Po voini na hi lah-kovala domov, se le on vozil po ko nekai «zdai Prosvete pc«ntv morju. Vožnja Je trajala skoraj f»n hldlučno temu delu. tako i» mesec dn« Čakam In čakam, a 1 blvbMn vsem ustreženo. Ime««* njcaa n« bi|o pri dnevni svetlobi. On je ved-1 (Dslje aa «. straaU t^kj«. februarja Kaj nam je povedal fuehrer? ftaplaal Don«ld Bali Dan pred dvanajsto obletnico nacističnega prevzetja oblasti so nanJii nacisti, da ne bo nobene proslave in da ne bo nobenega urderjevega govora. Potem so pa kar naenkrat preklicali te izve in napovedali, da bo Hitlar govoril ob četrt na šest popoldne, ¿kaj to kolebapje? ,, 2e po prvih treh stavkih, katere je izpregovoril govornik na -¿iu. prepričan, da je to pravi Hitler. Poslušal sem njegov ra ur večkrat, da bi zadobil popolno gotovost, in mislim, da ne ore biti nobenega dvoma o tem, da je bil zares pravi Hitler. Tuji nekateri begunci, ki so ga poslušali, so bili tega mnenja. Bil J Hitlerjev glas in njegova fra- « ... jt:-*^ Hpiiaornn ohnip PKQSVETA Ulogija-čisto drugačno oboje od onega, kar smo slišali na no vega leta dan. Takrat sem bil prepričan, da „i govoril nravi Hitler, kajti glas je bil preveč civiliziran, nekako preveč gojen. Danes sem še bolj prepričan o tem, da ob novem letu ni bil Hitler tisti, ki je govoril. V tako kratkem roku se nebi mogel nikdo tako radikalno spremeniti kot se je ta Hitler od 31 decembra pa do 30, januarja. Na žalost je treba tudi prizna-da je bil Hitler, pravi Hitler, ki je govoril 30. januarja, v svoji najboljši formi—tako glede izgovora in naglasa kot v pogledu vsebine govora. To ni bil zlomljen duh, niti potrt in skrivljen mož. Bil je zopet demagog velikega kova. Mi tukaj seveda ne moremo vedeti, da-li je dobil kakšno posebno injekcijo pridno stopil pred mikrofon, toda po mojem mnenju Hitlerjev preponi ni posledica zdravniške nege. Preporod pa je bil, kajti če pogledamo nazaj, vidimo, da je zadnjič govoril dne 20. junija, na dan tistega takozvanega atentata na njegovo življenje. Govor, katerega so bili napovedali ta 9. november, je bil preklican, tako da ie mesto njega Himmler prečital proklamacijo, o kateri Irdi Goebbels, da je bila Hitlerjeva. Od tega dne naprej je bilo mnogo govoric o Hitlerju, in Goebbels in Himmler sta brez dvoma uprizorila ob novem letu svojo malo igro, da pomirita raz-? duhove. Zdaj, komaj mesec dni pozneje, pa je pravi Hitler zopet na pozorišču. Kako objasniti ta dejstva? Najbolje se mi zdi, analizirati Hitlerjevo mentaliteto in politično vsebino njegovega zadnjega {ovora. Ta analiza nam bo pokazala mnogo—kako se bo končala vojna in kaj nameravajo itoriti Nemci po vojni. • Hitler je lani poleti in v jeseni najbrže živčno propadel in se luševno popolnoma zrušil. Sprejel je, da bo mogočna mašina, latero je bil sezidal, popolnoma iiničena. Jasno mu je postalo, da je polom blizu, njegova malo-dušnost se je prelevila v besnost in v divje obtoževanje vseh onih, k' so {»a "zahrbtno izdali." V ciklu njegove duševne bolezni * je menjaval "furor teutonicus" * depresijami popolnega malo-iušja, tako da je bil nesposoben odločati, nezmožen ali pa neraz-poloieri, da bi govoril svojemu narodu. Zdaj se je zopet popravil. Du-*vni povod ozdravljenja je dej-*vo, da je prežvečil in prebavil »emski poraz. V duhu je že od-se sprijaznil z mislijo naVojaški poraz in je že «nožen ni^liti rw»-*Jemčijo, za-gdeno od zavezniških armad.. Skozi dolg« mesece obupa in razočaiunja se je bunil in upiral ' "sodi, besnel je in obupaval. Toda Hitler je radikalen poli-ik n r< alist. Spoznal je, da ne «ore ničesar, in se je prilagodil Jj rn,sli- Ko pa je v svojih mi-sooznanju evoluiral do m? ie z besno odločnostjo M:ivi1 no rohu, še vedno bor- m uporen. ta nn< i/, frank*,. rt dru» Uni '' mI io vse izglede in mož-" > t ve—za samega sebe in m kot idejo in politično Njegov zaključek je 'a da no možnosti še dobre, tud« v slučaju, da "Kubliena. Ni nemo-h ie bila trdnost njegove-ra v torek le izvrstna t » omanjkanje pod vsako streho, to so dokazi vere pravih primorskih Slovencev v svojo svobodo in bodočnost: vere v samega sebe, v svojo pravico in v svojo moč, ki je zaplam-tela še više v srcih naših rojakov in jih prerodila kakor Petra Klepca. Njih požrtvovalnost ne pozna mej, ne utrujenosti \ moški zavesti, da nam tuji svet ne bo dal živeti in ne daroval svobode, če si je sami ne bomo vzel^ z orožjem v roki, združeni z vsemi našimi jugoslovanskimi brati. Primorski Slovenci v zavezniški tujini, ali točneje, tisti med njimi, ki še stojite ob strani pre-križanih rok—kaj je v vaših razdvojenih dušah, da še omahujete spričo te veličastno strašne osvobodilne borbe v domovini? Se niste preboldli stare Jugoslavije? Prijatelji, t;o staro Jugoslavijo je neizDrosni tok zgodovine nepreklicno zdrobil. Strašna vihra te svetovne vojne je zrušila in še ruši vse staro in trhlo v svojem divjem čistilnem vrtincu; a pravi, resnični jugoslovanski narodi, v svoji mla- dostni moči, so ostali; z medsebojnim bratskim podpiranjem se bore za svojo narodno svobodo in v isti mah grade z zdravo, nezlomljeno slutnjo novo, resnično demokratsko Jugoslavijo. Za to boljšo bodočnost je v naši sredi neumorno delal in trpel naš soški videč in vodnik France Bevk, iz rodu Gregorčičev, Kosovelov in tolminskih puntarjev, in se zanje neustrašeno boril, zvest svojemu tlačenemu rodu, zvest svojemu trpečemu kmečkemu pokolenju. Usoda naše Primorske jor nezlomljivo združena z usodo vse Jugoslavije, in ko bo napočila ura njene popolne osvoboditve, bo odbila ura tudi naše primorske osvoboditve. Naj vas ne varajo spletke, dvomi v dušah: svoboda je za nas Primorce in Jugoslovane ena sama in nedeljiva, in zanjo se bori na vsaki grudi vse naše svete zemlje; bilo na dalmatinskih obalah, po soških gorah ali po makedonskih dolinah, povsod se bori za svobodo Primorske, kakor to zapovedujejo vojaški' potrebe in WHOOO/ takfc nouw usto^-tat td THS eurCHBC? enotno vodstvo NQVJ Narodno osvobodilna vojska Jugoslavije, danes že v svetu proslavljena in mednarodno priznana, pod stvariteljskim vodstvom maršala Jugoslavije, Josipu Broza-Ti* ta, je edina, ki nas rnore privesti do popolne osvoboditve. I Čakanje in molčsnje je lastnost, utepena nam Od fašizma, ki nam je prepovedal vsako misel na lastno domovino, a nas je poginjat kot živino, v svojo zločinsko vojno. Svobode pa je Vredno le tisto ljudstvo, ki si jo pribori, in le tako ljudstvo jo bo tudi stalno ohranilo. To so že davno razumeli s krvavo izkušnjo na lastni koži naši rojaki, ki se junaško bore po vseh gozdovih naše Primorske in Jugoslavije. Krvava zaij^vobo-de, ki vstaja na vseh obzorjih, nam govori, da se približuje čas osvobojen j a. Zaradi tega vam kličem: Val resnični rodoljubi« strnit« ae do sadnjegs v vrstah narodno osvobodilne vojske, da tudi vi pripomorete k tmagl naša svete borba 1 Zorko Jelinčič. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani) la nad Rusijo in Jugoslavijo in mi ne moremo postavljati vlade v Jugoslaviji. Pustimo naj si oni sami izvolijo vlado po svojem okusu in pameti, a mi pa jih podpirajmo, da se prej rešijo neznosnega gorja. ,Suj so mali partizani priznam od naših zaveznikov; ali ne bi bilo Žalostno, da bi jih mi zapustili v tej strašni uri, pa naj bodo kar koli., Naši so! Prosveta sedaj vse to odobrava—torej ni več taka kot je bila. Časopis je drugačen tudi zato, ker ni več notri tiste dolge kolone (Ime sem pozabil, ker me ni zanimala). Saj veste, to je bils tista kolona, ki je bila večinoma posvečena župniku Trunku. Torej, kakor vidim jaz, to so glavne spremembe. Kdor uredništvu to zameri in radi tega pusti list, ta je mislil pustiti list že prej. Prosveta radi tega ne bo propadla. Zadnja stran pa mi ne ugaja. Sem proti lepo donečlm povestim, ker ne vidim nič resnega v njtti. Naj se jih nadomesti z boljšim gradivom. Izjema je le kakšna resnična zgodba. Kdor hoče poslušati ganljive povesti, naj kar zavrti radijski kazalec, pa bo do solz ganjen. Saj jaz tako mislim, kajti večkrat vidim, kako ima naša mirna objokane oči, ko posluša rsdio . . . Če ne bo komu povolji moj skromen dopis, lahko pa zopet nadaljnjih šest let molčim, seveda, Če bom še travo tlačil, oziroma razmetaval sneg. Ob za-ključenju pa pozdravljam vse čltatelje Prosvete. Msth Bahor. blati Ameriški srmsdni In Un Irl l damollrsjo pohabljene tank« In antltankovn« topove sa txpadnl Iron IL da na padajo v roka sovražnik« v slučaju, da bi napravil nov sunek. Burboncl širom d«*«l« so dvignili velik krik. ko j« pr«ds«dnlk Imenoval Hanry|a A. Wallaca sa novega trgovinskega tajnika. Niaga )e vid«ti na sliki, ko Je pr«d senatnim odsekom podal svoj "radikalni" govor, v kat«r«m t« naglašal. da Ja glavni problem d«i«l« polna uposili»v po vojni. S t«m govorom 1« burbonee U bolj sastrašil in r«aultat I« bil. da m i« v«člna ods«ka larakla proti Wallae«v«mu Imenovanju. Nova akcija za pomot Jugoslaviji V Brldgeportu, Corin., se je na prizadevanje prijatelja jugoslovanskega naroda ustanovilo novo združenje s Imenom "The American Association for Reconstruction in Yugoslavia". Združenje bo razvilo svoje delo po vseh državah U.S.A. The American Association for Reconstruction in Yugoslavia je organizacija profesionalnih ljudi, mož in žena, kateri se trudijo in žele, da pospešujejo medsebojno zaupanje In rszumevsnje med ameriškim in jugoslovanskim narodom in da se postavi zdrav temelj v povojnem sodelovanju. Izgubili svoje življenje v borbi. Nadomestiti se jih mora, ako hoče Jugoslavija napredovati. Nove tehnike se mora Isobrasiti. Zato je eden izmed namenov American Association of Reconstruction in Yugoslavia, da gleda na tö, kako bi ae rešile te sa-deve po vojni. Združenje bo storilo vse mogoče, da se pošlje eksperte, ki se zanimajo za rekonstrukcijo in kateri čutijo simpatije in razumevanje za probleme rekonstrukiije v Jugoslaviji. , Združenje je imelo svoje glavno zborovanje, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Burton Frsnklln; podpredsednika; Dr. Wesley Dean Schnieder In Wlnfred H. Holmes; tajnik: Georg* Mladlnich blagajnik, Joseph Tulcis .pomožna tajnica tn zapisnika-rica, Anita Murphy. •4 predsednik za stutisttko in raziskavanje: Dr. Wesley Dean Schroeder. Združenje prosi vse naše ljudi za sugestije, kakor tudi za delo. Dopise naj se pošljejo na naslov: American Assoalation for Reconstruction ^n Yugoslavia, Room 1018, 119 West 57th Street, New York 19, ,New York. Telephone: Columbus ft-fMKIH. V tem pogledu bo Amerjlcsn Association for Reconstruction in Yugoslsvia igrala vlogo nekakega posredovalca, s pomočjo katerega se bo mogel ameriški narod bolje spoznati z vsemi vprašanji, ki se tičejo Jugoslavije. S pomočjo tega informativnega dela pričakuje združenje, da seznani s tem vprašanjem tudi ameriške strokovnjake, inženirje in zdravnike, kakor tudi da se po možnosti o-maga Jugoslaviji v njenem programu pri zgradbah In obnovitvi dežele po vojni. Aktivnost združenja V buletinu zedinjenega odbora južnoslovanskih Američanov bodo priobčenl ičlankl o raznih problemih. Avtorji teh člankov bodo tehnični eksperti. V člankih se bo razpravljalo o. raznih fazah V rekonstrukciji Jugosls-vije, kakor na primer: javno zdravje, gozdarstvo, rudaratvp, ribolov itd. TI članki bodo me-rili na to, da se prouči, kskšna smeri je treba vporabljati v programu rekonstrukcije Jugoslavije na podlagi izkušenj ameriškega industrislnega in znanstvenega razvoja. Članki bodo objavljeni v ameriškem tisku v srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku, kakor tudi v angleškem. V ta namen se bodo uporabljale tudi emisije po radiu. Poleg tega se bodo prirejala javna predavanja, na katerih bodo govorili ugledni ameriški in jugoslovanski učitelji in inženirji. V okviru organizacije same bodo otvorjeni tečaji, kjer se bo člane združenja vzgajslo v poznavanju znanstvenega in kulturnega razvoja v Jugoslaviji. Raziskovanja V okviru združenja bodo osnovane razne profesionalne ka* tegorije. Njihov namen bo, da zbirajo material v tozadevni stroki in da pripravljajo načrte ter priporočila za jugoslovsnsko vlsdo. Na primer za zadevo Jsv« nega zdravja bo skupins ekspertov na tem polju zbirala sta tistične podatke in informacije iz Jugoslavije, da na ta način more predložiti dragocena priporočila, kako bi se delalo za Izboljšanja zdravja jugoalovanske ga naroda. Kakor hitro bo mogoče, se ustanovi knjižnica, katera bo v vodstvu odbora za razlakavanja Ta knjižnica bo služila kot središče, koder se bodo zbirali vsi podatki o pri rodnem bogastvu, o morskih in vodnih potih, in-dustrialnem razvoju, prejšnjem delu za narodno zdravje itd v Jugoslaviji. Te podatke bodo po možnosti prejeli vsi člani. Podatke o sedanjem stanju v Jug" slavij! bo združenje poizkušalo dobiti od jugoslovanske vlade Pomoč Jugoslaviji n strokovnjaki Posebno pažnjo hoče združe nje posvetiti t«mu, kako bi se poslalo v Jugoslavijo tehnike in druge profesionalci-, da Izdelalo načrt za industrijski pogon, Že tako mala industrijska podjetju so uničile barbarsko fašistične tolpe. Tudi, je ljudska delovna sila znatno zmanjšana radi herojskega odpora jugoslovanskih narodov proti aovrsžnikom številni intelektualci in tehniki so Dr. Frsnk Psulich.............. Mary K ne* .......................... Miss Devers Sie ve rs, v potad spomina Rana Rabina, MUene Mai kovic. dr. Ulg« Dcdijcr in Nikol« Mirkovica .......................... Victoria Mlhelic .................. Andrew in Julia Spressr.... Mrs. T. M Webster............« «Hu*o Winter ........................ Ivan Kranses .................... Sam Simar...... Hija CJusic .......................... N. P. Pupp Si..................u Anna Hayden ..................... Louis Adamič ...................... Jerry Krajec __________________ Vjekualav Sipek ...________ John Jaklič In sin............... Diana Masajn« ................... Julio Delgado .................... Sonia Sohneman _______ Ivan I. Podolski -___________ IVljotclj ................................ Mis« 8. M. Tomic................ Matthew Balioh .................. S. P. Viakovieh .................. t'apt, S. Schreiber Anna Dubrovski .............. Louis M, Sears ..................... Mi»« Florence Oarvtn Yugoslav American Central Council, San Pedro, csi. .................................. Andrew Trstenjak ........... Union of Yusoilav Americans, N. Y. C................. Rudolf Potočnik .................. D. Komnenlch ...................... H lago v Popov .................... O. tieko ..............................;„, NllP Fijan ........................... Rllip rijan ............................ SANS, odsek Brooklyn, N. Y.............................ZZ Josip Sarsun.......................... Ivan Krlstofer...................... Tony Dersnja ...................... John (flehe) ....................... J, Amhrosich .......... SNPJ Home Ine................. Paul CJrgurich—nabral .... Dr. A, O, Juracovlch .„..„. J. V. Tadle ........................... Pvt. S. Klunman .„...^.„.„„t,. Macedonian - American People« League „.„...„ ... I'Yank Casen, tajnik SANSa 10 00 11.50 115.90 5,00 5.00 2,00 1.50 1.00 5.00 ' 5.00 2.00 1.00 25.00 ISO 5.00 10.00 2.00 1.00 LOO 1.00 50.00 1.00 100.00 15.00 20.00 2.00 6.60 6.00 200.00 26.00 60.00 5.00 25.00 26.00 25,00 25.00 5.00 , 6.00 6.00 6.00 2.00 2.00 2.00 S.00 83.56 35.00 2.00 1.00 800.00 8.00 Zedinjeni odbor J» S» A* 46ft Lexington Avenua, New York 17, New York Dohodki Zedinjenega odbora J. 9. A. Smstramo, da Je aktivnost zedinjenega odbora J.S.A. v teh odločilnih dneh bojs zelo važnu in potrebna za Ameriko kakor tudi za našo staro domovino. Z orirom na izdatke, katere ta aktivnost zahteva,.m je zedinjeni odbor nedavno obrnil na vse odbore In poznane rodoljube v Ameriki, da s svojimi prostovoljnimi dohodki omogočijo proračun $A0,000 za leto IMA. Kljub temu, da imamo stalne darove za relif In druge fond*», so mnogi naši odbori, prijatelji in sodelavci razumeli vsžnoat našega spela za fond In začeli z delom, da a«« ugridl tej važni današnji potrebi. Do zdaj so zagotovljeni sledeči prispevki za proračun: Hlovenskoamerllkl narodni •vet po 6600 000 mesnino ~*a vse leto ........... 6 0,000.00 Frano P« 11 i n o v I c po $500 0 \ "Lopov!" sem vzkliknil. "Po tem takem me je nslagal. In ..." * > Toda župnika so poklicsli na njegovo mesto in morale sve se ločiti. Prsv tedsj je večina razgovorov prestale in kmalu je bilo slišati samo dva govornika. Ne meneč se drug ze drugega, ste trdovretno oporekala sosedom ln go-vorančile—te*o "družabni pogodbi," oni o razbojnikih-^ tl#tih bajeslovnih, ki so povsod po-žlgall žetve in kleli ljudi! Kapetan, ki je ie težko čakal, da bi prišel do besede, je neposled prekinil govornika: "Ts-ta-ts! Časi teorije so minili, gospod, ka drobtinica dejstev ..." "Je vredne več nego funt teorije!" Je vzkliknil tisti, ki je govoril o razbojnikih—videti Je bilo, ds mora biti kak branjevec—in krepko udsril po mizi. "Tods ura je prišla! Zgodovlnaks urs, ko je •trebs združiti dojenje s teorijo!" je vpil ne-sprotnlk. "Ura, de ustvsrlmo vzoren družabni rod in prerodimo svet ln ..." "Ds prerodimo vrsgs!" ae je z enskim ne-vdušenjem odrezal nasprotnik. "V trenutku, ko so rezbojniki pred našimi vrati! Ko nam po-žigajo žetve ln domove! Ko . . "Goapod," je suho rekel kspeten, "dovolite!" "Izvolite, gospod." (Dalje prihodnjič.) n "DRAMATIC RESCUE IN BURMA torek, 13. februar t t pri či 1 I loto s trae st a Central Burma airatrtp. Bare they ara lewaring Sgt W. H. Lette. «C Rochester, N. Y- by means oí ropas and pulleys. îfUtts. received s fracturad lag ***** lacérations oí the arm aad face. Ris wounded Infantrymen being evacuated from a jungla were treated for rf^rH. ffpfl Corps photon In iznova si oddahne in se trudi proti križu. t THi» o h "Ne daj, da poginem, predno n?22k™ ^ospem do križa!" šepečejo mu ustna; yzoš le z mano!" je vzkliknil neposled. Ali ko se je Jele prestrašena obrne, ji zapreti, de jo silome loči od onega r. . in tedaj zbeži iz hiše proti produ. Mnogo tednov ga ni bilo videti v Žetonu. Jele si vesela oddahne; mislila je, da je ne pride več mučit. Zatorej niti ženinu ni povedala ničesar, nego hrepeneč je čekele dne, ki jo združi z Luko. Nekega popoldne se vreče jela iz grada domov. Stari, napol gluhi njen ujec vodi čoln, in dekle mu krepko veslaje pomaga. Ko dospeta vštric Dože-otoka, prikaže se za svetilnim stolpom ladja, ki .pluje v zapadni sapi kakor puŠčipa proti zatonu. Ali hipoma se sname jadro, in krene Jelinemu čolnu naproti. Jela se strese, zakaj spoznala je Vujs. "Kam tako hitro, ljubica? Ali se ti mudi k poroki?" roga se ji že od daleč. Ladji sta sedaj druga poleg druge. Vujo pozdravi starca z roko, in ta odzdravi, ne da bi se posebno menil za prišleca. Pozorno pazi ne veslo, ki mu pe ne koristi nič, ker Vujo zadržuje čoln. "Kaj hočeš, Vujo? Kaj me motiš?" vpraša ga dekle prestrašeno, toda odločno. "Kaj hočem? Lahko bi si Odgovorila sama! Videl bi te rad, govoril nekoliko besedic s tabo." In milo, koliko more, nadaljuje: "Oj, Jela, samo to mi reci, da pustiš Luko, in čakal bom leto dni, da boš moja. Ali hočeš?" I "Izpusti čoln!" reče dSH "s tabo nimam opraviti ¿J "Ne, ne, ljubica, postoj-. ko!" vzklikne Vujc in k£J prime rob njenega čolna da l se vzpel nanj. Alt hipno ga dene veslo Jelino, da plosk*, morje, dočim požene svoje U deleč od sebe. 0] Nekoliko krepkih udaren prestrašenega starca, ki ne Z ume vsega prizora, in že sta & nekoliko ledjinih dolžin od J lopridneža. Vujo ostavi ladjo ter pl*. kolneč in preteč za Jelo. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati ŽENE IN DEKLETA za ubijati jajca. Stalno delo. Vi«*, plača. 48-urno tedensko delo. C« in pol za nad 40-urno delo. izvrsta delovno stenje. Somerman & Son. 323 N. Carpenter St. DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" Ženska za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure svečar. Volne nujna industrija. Rabimo tudi pomočnice v jedilnici VPRAŠAJTE prti ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" N ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street r t* \ TISKARNA S.N.P.J. spsigsi v tiskarsko obrt spédajoéa Jala __ . Tlaka vabila se veselice in shode, vizltnicc, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovanskem, ln fašsksm, slovsšhnm, češkem, angleškem jestyRi In drugih • • ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TXUCOVm NAROČA V SVOII TISKARNI . ... Vsa pojasnila deje vodstvo tiskarn« Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY n. mu* DALMATINSKE POVESTI Igo Kaš KRIZ OB POTI (Nadaljevanje) Večerno solnce se je nagnilo do nasprotnegs otoka Kolopeči. za katerim ae blišči daljna morska planota. Med otokom ln obrežjem se še ponekod odaeva to-neče solnce; v temnomodrem mraku se ziblje senčno vslovje. Blag večerni mir ae razprostira nad morjem. Časih se čuje zamolklo šumenje valov, pluska-jočlh ob brežnih pečinah. V vejevju širokih oljk se ne giblje otrplo listje, v posameznih pini-jah šumi lahka sapica. Krilati mrčesl ae glase v poletni večer Od aevemega konce globokega zaliva drži pot med oličev-jem navzgor, («ost brftljan se vzpenja po steblih poaameznth hrastov; tu in tam stoji kolut» roiičevo drevo ali temnolista lavortka; po vejah prostranih brestov ae vije plodne trta Visoki zidovi in s kamenjem vrte in drže zemljo, de Je ne iz-utrjeni na kopi obkroftejo oljin«. pero plohe. Na levi strani ac sveti zaliv, in daleč ae vidi preko ožine med Dažo-otokom in Kolopečjo na piano morje. Onemogel starec v raztrgani mornarakl obleki koraka po cesti. Noge mu tiče v plesnjivlh opankih, obleka .mu je vse preko zakrpana, da se ji ne vidi prvotna snov. OI|Dli telesa noai rdrčkaat pas. a katerim al na jugu ovijajo turtpn okrog glave. Na glavi ima agoljeno šepico napolsklh mornarjev; trloglst koa jI je na vrhu utrgsn, ln skozi razpoko se svetijo snežnobeli lasje, ki tudi v redkih šopkih vise okoli senc. Počasi dospe do vrha ln postane; solnce Je utonilo za bre-govi. Slprec se ozre, vzdihne ln reče zamolklo: "Sedaj, ti nesrečni kraj. sedaj aem dospel na ufto mesto, kjer sem pričel sv»j«rmučno življenje* Nesi ml pozdrav mile domovine; lahko bi te preklinjal; toda celo kletev moja je prazna, prazna kakor moj dih!" Približa ae kraju, kjer stoji križ. Seat i hoče, da N si odpo- čil, ali zdajci ugleda spomenik, prestraši se in se zgrudi na ob- "Križ, znamenje vidim tukaj!" vtklikne žslno.—"Ali me spominjaš moje zlobe, ipominješ nesreče? Ali mi oznanjaš miloat? —Oj, ako al mi znamenje opro-Ačenja, kako radoaten bi nagnil tu svojo glavo!" Vstaja, ali ne dado mu oala-bele moči. "Oproščenje! Koliko Časa sem ga iskal po širnem svetu! Meni ni bilo milosti. 'Morilec, ubojlcs, atrašna te čeka osve-te!' Tako ml je vedno govoril notranji glas in mi plašil arce! Oj, ta oaveta! Vae življenje ml je zagrenila! Sedaj miruje potrtemu starcu, in odrešenja znamenje me pozdravlja na onih tleh. kjer mi Je vsklila nekdaj bolest neizrečenega keaanja." Zamolklo ihte govori starec. Morski velovi zašume, večerni veter piše z brda v dolino, glaa-neje cvrlikajo črički ln kobilice po grmovju in vinogradih. Sedaj ae zagiblje telot ležeče na zrmlji: "Samo dotaknil bi ae tega znamenja milosti, moj Bog! Potem me reši življenja!" Ječe se plast dalje in prostre mko ' Samo s prstom naj se dotaknem spomenika, znamenja laftrur AMERIŠKI DRUŽINSKI »j j* f« rjr KOLEDAR Letnik ¡945 ' 1 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petna 1st pasmi, sedemnajst rasnih opiaov, nekateri U sgodovlne ameriških Slovence*, tri članke ia razprave, rasne koledarska In druge podatke 1er nad štirideset aille. naroČite si dnevnik prosveio IfSssrsšs >a ksalassaš-BNa , __II JI ss m Hm to prišteje k aazofaliaL Torefaedaj al vszeka. teti. ds |s IhB predrag ae člaam SNPJ. Llat Prasvele je vaše lastnina la Bslave |s v vsaki društai nekdo. Id M rad čltal Bat vsak lan. Pslasnlls 1—Vselej kakor hitro kateri teh članov piepeha biti ¿l*n SNPJ, ali če se preseli prod od družine In bo sahteval sam svoj list tednik. Bode opral tisti član Is dotične družina, ki je tako «kupno naročena as dnevnik Prosveta, to tekoj naznanHi upravnlitvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tet» stori, tedaj mora vpravništvo snilati datum ss to vsoto naročniku. Prve a ska knjiga v Ameriki, v kateri ae išč osvobodil aa fronte v S loven! j L Koledar stane $1.25 Naročila apraleosei *~PR0LETAREC 2301 S. Lawndale Ave. - Chicago 23* III,