IŽNIGA GORNJI GRAD LETO XXIV ŠTEVILKA 3 25. Februar 1992 Cena 50,00 SLT Z RECICA LJUBNO iz SKUPŠČINE X \ NAVODILA O DOHODNINI POTROŠNIŠKI BAROMETER 1 _■/ . • tb&j* tsifrfA/**** J* TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU EPS! Podjetja za turizem, propagando in fotografijo d.o-.o. NAZARJE 22, 63331 Nazarje ' tel. & fax.: 063/ 832 363 E K O T R E K K I N G Svet postaja zatrpan z najraznovrstnejšimi odpadki. Na žalost k temu veliko prispevajo tudi trekkingi oziroma popotniki, ki so največkrat veliki ljubitelji neokrnjene narave. Najbolj odmaknjeni predeli našega planeta postajajo največja smetišča. Nujno moramo spremeniti našo miselnost. Vsi nerazgradljivi produkti naše civilizacije, ki jih prinesemo s seboj, se morajo vrniti z nami domov v nepropustnih vredkah EPSITREK. VSI NASI ARANŽMAJI NUDIJO BREZPLAČNO IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA EKOLOGIJE DEŽELE, V KATERO POTUJEMO. TREKKING NEPAL: ANNAPURNA - MANANG - PISANG PIK TERMIN: 10. 4. 1992 - 3. 5. 1992 PRIMERNO ZA: popotnike, željne spoznavati tuje civilizacije in kulture, področja, ki jih le malokdo obišče in vse tiste, ki Jih privlači najvišje gorstvo sveta - Himalaja (ni potrebno alpinistično znanje) ter alpiniste in izkušene planince, ki obvladajo ledeniško tehniko. - CENA: za najmanj 15 udeležencev je 1790,00 USD, za najmanj 11 udeležencev je 1890,00 USD in za najmanj 6 udeležencev je 2190,00 USD. ' TREKKING: SIKKIM - DARJEELING ■ NEPAL ' *“ TERMIN: -10. 4. 1992 - 3. 5. 1992 PRIMERNO ZA: vse tiste popotnike, ki jih privlačijo tuje kulture dežel, ki jih je obiskalo le malo ljudi. CENA: ža najmanj 15 udeležencev je 1940,00 USD, za najmanj 11 udeležencev je 2190,00 USD in za najmanj 6 udeležencev je 2690,00 USD. TREKKING: ALASKA - DENALI TERMIN: 5. 6. 1992 - 25. 6. 1992 PRIMERNO ZA: alpiniste in izkušene planince: vzpon na Denali (6196 m), najvišji vrh severne Amerike,ter popotnike z željo po avanturi, odkrivanju neznanega, s povprečno fizično kondicijo: odprava v-pogorje Wrangle (pragozdovi Alaske, lovljenje rib), obisk narodnega parka Denali. ~ CENA: za najmanj 15 udeležencev je 3390,00 USD, za najmanj 11 udeležencev 3500,00 USD in za najmanj 6 udeležencev 3700,00 USD V jeseni letošnjega leta se bomo,podali 12. oktobra v zelo odročen predel Nepala v GORKHA HIMAL, 4. decembra letošnjega leta pa v PATAGONIJO, argentinski del južne Amerike, kjer bomo obiskali nacionalni park Los Glaciores z najimpozantnejšimi vrhovi sveta (Fitz Royin Cerro Torre). □E Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p o. ¿2d TRGOVINA M-ZKZ MOZIRJE - vse vrste potrebščin za dom in družino - reprodukcijski material za, kmetijstvo in obrt - kmetijski stroji in rezervni deli ' (Sp. Rečica) - gradbeni material POSEBNA PONUDBA: - stavbno pohištvo Gorenje Glin vseh dimenzij)- stare cene - barni televizorji art. 561 - cena 35.060 SLT - posoda EMO - prodaja na. kilogram Omogočamo plačilo s čeki, z Mercator kartico ali nakup na POTROŠNIŠKO POSOJILO -1 + 4 obroke. ¿2d VPIS OTROK V POPOLDANSKO VARSTVO VVZ Mozirje je pripravljen v VRTCU MOZIRJE organizirati popoldanski oddelek predšolskih otrok. Popoldansko varstvo bo organizirano od okvirno 13. - 20. ure oz. v času, ki bo najbolj ustrezal večini prijavljenih. Oddelek bomo odprli, če bo dovolj zainteresiranih staršev za to obliko poslovanja. Vse, ki želite popoldansko varstvo za svojega otroka, prosimo, da nam z evidenčno “pismeno prošqjo to sporočite do 21. 2. 1992 na naslov : VVZ MOZIRJE, Šolska 25, Mozirje Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 831 - 315 Lep pozdrav Ravnateljica Ana KLADNIK NASLOVNICA Zgornja Savinjska dolina < okoli leta 1650 (olje - župnišče Gornji Grad) KAZALO stran VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE.......4 OBVESTILO O vlaganji; DAVČNIH NAPOVEDI ........ 5 STRAH DANDANAŠNJI......5 MEDNARODNI DAN ŽENA ... S M-ZKZ V SPREMENJENIH POGOJIH GOSPODARJENJA . 6 MESARIJA BOGNER........7 STRELOVOD DA ALI NE .... ."7 ODPRTO PISMO..............,8 KAJ JE NOVEGAV OBČINSKI SKUPŠČINI..................9 OCENA TURISTIČNIH KRAJEV.................9 • ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST V LETU 1991 ..10 Ca TV V MOZIRJU ..........10 NOVA ŠTIFTA ..........11 OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU ... H GIASBENT VEČER........11 NOVO KD "NAGELJ".........12 t SVEČARJI LN GOSTILNA PRI JOŠKU ....................12 , DRUGI VEDO CENITI... KAJ PA MI?................13 POGOVARJALI SMO SE Z DUBROVNIKOM......... 13 KRONIKA............. 14 ŠPORT ................14 SN NEKOČ..................14 POTROŠNIŠKI BAROMETER 15 SADJARSKI NASVETI.....15 MODNI NASVETI ........15 GASILCI ZA VAS............16 ZAifVALE .................17 ' NAGRADNA KRIŽANKA....18 PISMA BRALCEV ........18 OBVESTILA IN MALI OGLASI .............20 Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 -957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik Marko Lenarčič. Uredniški oclbor: A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik, M. Lenarčič. Tehnično urejanje Vojko Strahovnik in Delavska univerza Mozirje; novinar: Franci Kotnik, urednik fotografij: Matevž Lenarčič, Lektor: Ana Lamut; tisk Delavska univerza Mozirje, telefon 063 831 962 Žiro račun EPSI št. 1 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise Jn oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, je časopis obdavčen fx> 5 % stopnji davka na promet proizvodov. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Uredništvo s4 pridržuje pravico krajšanja Vsem, ki so že do sedaj poslali v uredništvo svoje prispevke, pripombe in kritike bi se rad zahvalil. Skušali bomo objaviti vse prispevke in upoštevati vaše predloge za izboljšavo Savinjskih novic v kar največji meri. Od 17.2.1992 je v EPSIju zaposlen Franci Kotnik, ki bo opravljal novinarska dela pri izdaji Savinjskih novic. Torej, če mislite, da se dogajajo stvari za katere bi bilo dobro, da jih spoznajo bralci Savinjskih novic, in hkrati nimate ravno roke ali žilice za pisanje, pokličite nas. Oglasili se bomo pri vas in skupaj predstavili zadevo. Zahvalil bi se tudi vsem, ki ste že plačali prvi obrok naročnine, druge pa 'hkrati prosim, da to opravijo čim preje. Zgodilo se je še nekaj važnega. V prejšnjem tednu je izšla knjiga Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD, ki opisuje izročilo domačih godcev v Gornji Savinjski dolini. Knjigo bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki. Matjaž Kmeclje o knjig^zapisal: "Vse karjev knjigi zbrano, je izjemno dragoceno in svojevrstno pričevanje ljudske kulture, polstandardnega ali celo substandardnega tipa, predvsem pa govori o izjemni ustvarjalnosti Savinjčanov, ne glede na njihovo gorško zaprtost". ■ ' . \ i. -* Marko Lenarčič Ko da nam je vseeno za dediščino naših dedov, tako lahko sklepamo ob pogostih pojavih prekupčevanja s starinami v naši dolini. Ze večkrat smo opozarjali na kultiirno-zgodovinske vrednosti, ki ne smejo iz dežeie, saj so nam v trajen ponos in dokaz naše izvirne kulture. Poznamo vrsto primerov iznajdljivosti naših prednikov, ki tudi danes zbujajo med poznavalci pravo občudovanje. Samo spomnimo se Jamnikove zbirke v Lenartu ali pa katere izmed kašč, ki so kar nekako vraščene v okolje. Pa še veliko podobnih primerov bi lahko naštevali. Sem pa spada nenazadnje tudi hišna oprema, staro orodje in druge potrebščine preteklega časa. Lončeni klobuki so domala izginili iz doline in so največkrat na oglede v tujini, pd kako so znameniti kot izdelki nekdanjih kokarskih lončarjev! Kaj želimo povedati? Le opozoriti hočemo, da ne kaže razprodajati našega narodnega bogajtva za nekaj borih vinarjev... - Bolje bo, če bodo tiste, kot rečejo prekupčevalci, "črvive deske",ostale na * domačiji in jih bomo prenovili, pa bodo spet ponos našim domovom. Le kaj bi-tujci s črvivimi deskami, .če bi bile nič vredne. Ste že kdaj na to pomislili? Aleksander Videčnik AKTUALNO VLOŽITEV NAPOVEDI ZA' ODMERO DOHODNINE Zavezanci za dohodnino boste morali do 31.marca 1992 oddati napovedi za odmero dohodnine, vendar pa priporočamo, da z oddajo le teh ne čakate do zadnjih dni v marcu, saj se boste tako izognili preveliki gneči na davčni upravi. Trditve nekaterih novinarjev (članek v Delu), da bodo tisti, ki bodo prej oddali davčne napovedi tudi prej . morali plačati morebitno razliko dohodnine; pa niso resnične, saj bomo do 31.3. 1992 napovedi samo sprejemali in šele po tem datumu začeli z vnosom podatkov iz napovedi v računalnik. Napovedi bomo od 1.3. 1992 dalje sprejemali na občinski davčni upravi na uradne dneve, v drugi polovici marca pa bomo organizirali sprejem davčnih napovedi tudi na krajevnih uradih po razporedu, ki bo objavljen na vseh javnih mestih. Zavezanci pa lahko pravilno izpolnjene napovedi pošljete PRIPOROČENO po pošti, na kuverti pa morate označiti, da gre za davčno napoved. Obrazce za izpolnitev napovedi za odmero dohodnine dobite v papirnici v Mozirju, k napovedi pa so priložena tudi natančna navodila za izpolnitev. Napoved obsega 4 strani, izpolnjena mora biti čitljivo z Velikimi tiskanimi črkami, zneski pa se vpisujejo v tolarjih brez ■ stotinov. Vsak zavezanec odda samo eno napoved, čeprav je imel v _ letu 1992 več različnih prihodkov. ■ KAJ, MORAMO V NAPOVED VPISATI? - Na prvi strani vpišemo jezikovno varianto, ki jo označimo s številko ' 1, nato pa vpišemo osebne podatke (priimek, ime, naslov...), pozabiti pa ne smemo na egotno matično številko (najdete jo na hrbtni sferni osebne izkaznice), upokojenci pa v okenca vpišejo še evidenčno številko zavarovanca oziroma upokojenca (navedena je na obvestilu, ki ste ga v teh dneh prejeli od izplačevalca pokojnin - SPIZ-a). A/ Osebnim podatkom sledijo podatki o dohodkih zavezanca in sicer: Al/ osebni prejemki, kamor sodijo: - plače in nadomestila (v okenca vpišete bruto plačo, akontacijo\ dohodnine in prispevke. za socialno varnost ter posebne prispevke po zakonu). Te podatke prepišete iz obvestil, ki ste jih prejeli od svojega delodajalca, v kolikor pa ste v letu 1991 prejeli plačo od različnih izplačevalcev, vpišite v ustrezne stolpce seštevek posameznih vrst prejemkov in obveznosti. - pokojnine in nadomestila, izplačana pri SPIZ-u (v okenca vpišete bruto znesek pokojnine, plačano akontacijo dohodnine, če ste jo plačali, če ne, v okence vpišete 0, prispevke za socialno varnost in posebne prispevke po zakonu in fiktivno obračunan davek - to je obračunana in Vplačana akontacija dohodnine, ki se od odmerjene dohodnine odšteje kot plačan davek). Vse potrebne podatke so upokojenci preieli od SPIZ-a in jih V napoved samo vpišejo. • - ostala nadotnestila, ki jih izplačujejo ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo (nadomestilo v času porodniškega dopusta, bolniške nad 30 dni, nege družinske^ člana...), ministrstvo za obrambo (refundacija osebnega dohodka v času vojaških vaj...) in-Zavod za zaposlovanje (nadomestilo v času brezposelnosti...). V okenca ^ vpišete bruto znesek nadomestila, akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost ter posebne prispevke po zakonu. Te podatke ste prejeli od navedenih izplačevalcev in jih v ustrezna okenca samo, prepišete. - regres (v okenca vpišete bruto znesek regresa in akontacije dohodnine). Tudi te podatke prepišete iz obvestil od izplačevalca regresa. - prejemki, doseženi s priložnostnim opravljanjem storitev (v okenca vpišete bruto znesek izplačila in akontacijo dohodnine). Tudi te podatke prepišete iz obvestil, ki ste jih prejeli od izplačevalca teh prejemkov. plače in nadomestila, prejeta od JA in drugih izplačevalcev (v okenca vpišete bruto znesek plače oz. nadomestila, akontacijo dohodnine, plačano v R Sloveniji in v tujini in znesek prispevkov za socialno varnost). 4 Podatke si morajo zavezanci priskrbeti od izplačevalcev, v kolikor pa je to nemogoče (JA), jih bodo morali sešteti in prepisati iz mesečnih izplačilnih listov v letu 1991. - pokojnine in nadomestila, prejeta od JA in drugih izplačevalcev (v okenca vpišite bruto znesek pokojnine oz. nadomestila, akontacijo dohodnine plačano v R Sloveniji in v tujini, znesek prispevkov za socialno varnost in znesek fiktivno obračunanega davka). Tudi za 'prejemke iz te1 alinee si morajo zavezanci priskrbeti podatke od izplačevalca oz. sešteti mesečne zneske pokojnin, če teh podatkov ne. morejo dobiti od izplačevalca. V tem primeru se naj zavezanci za podrobnejša navodila obrnejo na davčno upravo. Na drugi strani vpišete: Ali/ druge cfohodke in sicer: - katasterski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan'za olajšave (v okenca vpišete znesek katasterskega dohodka, morebitno plačano akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost (er posebne prispevke po zakonu.) Podatke boste prepisali iz obvestil, ki jih boste v prvih dneh marca prejeli od davčne uprave, v kolikor je vaš katasterski dohodek večji od 1000 SLT v letu 1991. Drugi lastniki zemljišč, katerih katasterski dohodek je nižji od 1000 SLT, pa boste podatke prejeti na krajevnih uradihr-zaradi ekonomičnosti postopka. Zavezanci, ki so imeli v letu 1991 dohodke iz dejavnosti, od dobičkov iz kapitala in dohodkov iz premoženja, bodo napovedi za odmero dohodnine oddali kasneje in sicer v 15 dneh po prejemu odločbe o odmeri davka iz posamezne vrste dohodnine od upravnega organa, zato bomo o navodilih za izpolnitev teh rubrik pisali v eni izmed naslednjih številk. - dohodke iz avtorskih pravic in - dohodke od izumov, znakov razlikovanju in tehničnih izboljšav vpišete v ustrezna okenca iz izpisov avtorske agencije oz. drugega izplačevalca ali pa iz odmerne odločbe uprave za družbene prihodke. Alll/ Prejemki in drugi dohodki, ki izvirajo iz več let oz. dohodki za * dela, ki jih je zavezanec ustvarjal več kot eno leto. V okenca morate % vpisati oznako in visto prejemka npr. dohodki iz avtorskih pravic, znesek in število let, iz katerih ta dohodek oz, prejemek izvira. Na tretji strani vpišite olajšave, ki jih na podlagi 7.člena Zakona o dohodnini uveljavljate. Razdeljeni so v dve skupini in sicer pod točko BI, tiste, ki lahko znašajo največ 10% od osnove ža dohodnino in pod točko Bil, druge-olajšave, ki niso vezane na 10% znižanje davčne osnove. Za uveljavljanje teh olajšav morate imeti ustrezno dokumetacijo, ki je ' k napovedi ne prilagate ampak šele na poziv davčnega organa. Olajšave pod točko BI. so razdeljene v 13 točk in v napovedi jasno opredeljene, o njih pa smo pisali že v 1.številki Savinjskih novic. Pod točko Bil. pa vpišete znesek samoprispevka, če pa ste invalid s 100% telesno okvaro ali ste v letu 1991 dopolnili 65 let, obkrožite DA. Na četrti - zadnji strani napovedi pa na podlagi 8.člena Zakona o dohodnini uveljavljate posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. • V tabelo morate vpisati priimek in ime vzdrževanega družinskega člana (kolona 1), enotno matično številko (kolona 2), leto rojstva (kolona 3) in sorodstveno razmerje (kolona 4), kjer pod ustrezno črko naredite "X'. Če je ta vzdrževana oseba otrok, vpišete V pod črko A, če je vzdrževana oseba zakonec, vpišete "X" pod črko C itd. 'JC pa vpišete tudi v okence v koloni 5 (če otrok nadaljuje šolanje v kraju izven stalnega bivališča in tam tudi stanuje), v koloni 6 (če je otrok moten v telesnem ali duševnem razvoju) in v koloni 7 (če je otrok trajno nezmožen za delo). V kolono 8 navedete čas vzdrževanja družinskega člana v mesegih, v kolono 9 navedete znesek lastnih sredstev vzdrževane osebe (štipendijo, počitniška praksa itd.). < V kolono 10 pa vpiše znesek prispevkov za preživljanje oz. preživnino le tisti zavezanec, ki uveljavlja olajšavo in je plačeval le obveznosti na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju. V spodnji tabeli pa lahko uveljavljate razliko do celotne olajšave za vzdrževane družinske člane, za katere olajšavo uveljavlja že drug zakonec, vendar so njegovi dohodki tako nizki, da nejnore uveljavljati celotne olajšave. V tabelo vpišete priimek in ime vzdrževanega družinskega člana, ' njegovo enotno matično številko, priimek in ime ter enotno matično številko zavezanca, ki olajšavo že uveljavlja. Na koncu napovedi lahko navedete tudi svoje pripombe, pripisati pa morate tudi pri kom imate odprt žiro račun iri številko žiro računa, v koiikor ga imate, ter znesek'sredstev, 'ki so vam biia v letu 1991 nakazana na ŽR. _ Na napoved vpišete tudi kraj in datum izpolnitve napovedi ter se podpišete, s čemeč jamčite za verodostojnost podatkov v napovedi. VELIKO SREČE PRI IZPOLNJEVANJU NAPOVEDI IN NE POZABITE JIH PRAVOČASNO ODDATI. UDP, Vodja odseka odfnere dohodnine Marija Gregorc AKTUALNO OBVESTILO 10/3-1992 12/3-1992 12/3-1992 12/3-1992 17/3-1992 18/3-1992 19/3-1992 20/3-1992 ob 14.00 ob 14.00 ob 14.00 ob 14.00 DRŽAVLJANOV V ZVEZI VLMANJA IN SPREJEMA DAVČNIH NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1991 Pismeno obrazložitev glede zavezancev, virov dohodnine, olajšav, izpolnitve napovedi, praktičnega izračuna in ostalih pojmov in aktivnosti v zvezi odmere dohddnine je Uprava za družbene prihodke posredovala v 1. in 2. oz. 3. številki Savinjskih novic. Upamo, da ste glede na aktualnost problematike čitljivo prečitali in shranili omenjen tekst ter da ga boste uporabili pri izpolnitvi obrazcev za napoved dohodnine. Ker se zavedamo, da je kljub temu še vedno ostalo veliko zadev nejasnih, smo se na UDP temu primerno organizirali. V dneh 9/3, 10/3 in 12/3-1992 bomo po naslednjih krajih organizirali predavanje v zvezi z izpolnitvijo davčne napovedi za odmero dohodnine, zato s sabo prinesite obrazec napovedi za lažje spremljanje predavanja: 9/3-1992 ob 17.00 (Delavski dom Nazarje) 9/3-1992 ob 17.00 (Sejna soba SO Mozirje) ( 10/3-1992 ob 17.00 (Osnovna šola Luče) ob 17.00 (Osnovna šola Ljubno) - . -s>. ob 17.00 (Zadružni dom Solčava) ob 17.00 (Gostišče Menina Gornji .grad) ob 17.00 (Osnovna šola Rečica ob Savinji) V času od 16/3 do 20/3-19*2 bomo v sodelovanju z Oddelkom za notranje zadeve organizirali individualno svetovanje po krajevnih uradih in sicer: 16/3-1992 ob 14.00 'do 19.00 (KU Luče) do 19.00 (KU Ljubno, KU Nazarje). 3o 19.00 (KU Gornji grad) do 19.00 (KU Rečica ob Savinji, KU Solčava) do 19.00 (SO Mozirje, UDP, soba št. 23). POMEMBNO: V kolikor boste razpolagali z vsemi podatki za izpolnitev napovedi, jih boste lahko že v času svetovanja vložili po posameznih krajevnih uradih! Zaradi racionalnosti dela si želimo, da bi bilo teh vložitev čim več! V času od- 23/3 do 29/3-1992 bo po spodaj navedenem razporedu organizirana vložitev napovedi za dohodrjino: 19.00 (KU Luče) 19.00 (KU Ljubno, KU "Nazarje) 19.?0 (KU Gornji gr'ad) 19.00 (KU Solčava, KU Rečica) 9.00 (KU Nazarje, KU Mozirje, KU Rečica) 12.00 (KU Mozirje, UDP, soba št. 23, 24 in 12.00 (KU Luče, KU Gornji grad, KU Ljubno) - x NEKAJ PRAKTIČNIH PRIPOROČIL OZ. NAVODIL ZA KATERE PROSIMO, DA JIH UPOŠTEVATE V IZOGIB NERAZUMEVANJA IN NORMALNE ČASOVNE RAZPOREDITVE VLOŽITVE NAPOVEDI: ' - c 1. Poleg zgoraf omenjenih terminov, lahko davčno napoved vldžite na Upnici za družbene prihodke že od 2/3-1992. 2. Zaradi tehničnih in subjektivnih okoliščin, naj bosta 30. in 31. marée le izjema pri vložitvi napovedi, zato se v čim večjem obsegu poslužujte predhodnih terminov (v nasprotnem primeru bo prihajalodo nepotrebne gneče...) • . . 3. V kolikór boste napovedi pošiljali po pošti, jih pošljite priporočeno z oznako, da gre za napoved za dohodnino. 4. Da bi lahko na UDP nemoteno opravljali tudi tekoče delo, prosimo zavezance, da se glede dodatnih informacij poslužujete uradnih dnevov (ponedeljek,, sreda, petek). Direktor uprave za družbene prihodke. Brane Strojanšek \ ' I CENEJE DO LASTNEGA DOMA S I STANOVANJSKO ZADRUGO "GRADNJA" IVIOZIRJE (Tel.: 831-521 23/3-1992 od 14.00 do 24/3-1992 od 14.00 do 25/3-1992 od 14.00 do 26/3-1992 od 14.00 do 27/3-1992 od 14.00 do 1< 28/3-1992 od 08.00 do 19) 29/3-1992 od 08.00 i do STRAH DANDANAŠNJI?! Kot kaže se XX. stoletje oziroma drugo tisočletje zaključuje v znamenju lastne razdvojenosti in strahu. Vse je podrejeno dnevom vijuganja med resničnostjo in željeno nevsakdanjostjo. SWah, ta občutek lastne nemoči se je razlezel pod kožo tudi najmanjšim zahtevam'življenja. Kako in kam, kaj prinaša jutrišnji, že v naprej s strahom spočeti dan. Tančica ne ravno šarmantne civilizacijske tkanine iz katere bo komajda mogoče skrojiti dostojno zastavo pozabe. V ' • Naši lastni zli duhovi pa kot da izgubljajo občutek realnosti življenskega minimuma lastnih dobrih vil, brez katerih postanejo sami ob časovnem premiku samo še poredni škrati. Strah postaja orožje v rokah tistih, ki usklajujejo načine svobode zmanipuliranim ljudem, katerim po kriteriju lastne presoje odmerjajo kotičke ljubeznivega in trhlega miru. Živeti s strahom, pomeni v tovarrli za pičlo, pa vendar, čeprav lažno zaslgurano mezdo, pomeni živeti v vijuganju med nenehnimi grožnjami, . ki jih ni, kar je bistvo strahu in lastnim črnim humorjem skoncentriranim na dneve sončnih' peg. Smeh, zdrav in sproščen postane samo še možnost pozabe. Majhna, pa vendar dragocena bilka v savani zloveščih prikazni, kjer se ptice oglašajo samo še ^ pritajenim glasom. S smehom je pač možno samo do ugotovitve, da smo blago široke potrošnje, ki mu drugi določajo kvaliteto in ceno'. Kot, da se pogrezamo v apatično tišino pred strahom lastne bešede. Za vse, ki ne zmorejo 1 živeti brez dialoga in prijateljstva postane tišina mora začaranega kroga 'z redkimi trenutki prebliska. Vsekakor se splača bedeti nad najbolj nedolžnimi sanjami, ki se prikradejo v dušo in pore srca, poleg katerih tudi strah izgubi del siceršnje ostrine. Vsem, ki jim je kot kaže odmerjena vloga pasjega življenja, imenovana tudi umiranje na obroke, ostane v tolažbo bleščeča podoba odrešilnih besed boljšega jutri, v katerem bodo zli duhovi priznali našo veličino. Do takrat nam ostane v zakupu strah in upanje. Na obzorju se namreč blešči, sramežljivo in boječe, pa vendar nova svetlejša zarja podkrepljena z neomajno vero v človeka. Edi Mavrič MEDNARODNI DAN ŽENA -OSMI MAREC Leta 1910 so se v Kopenhagnu na drugi mednarodni konfereTici socialistk, zbrane udeleženke na predlog amenčanke Klare Zetkin odločile, da bo 8. marec mednarodni praznik žensk. Na konferenci so določile cilje te mednarodne manifestacije: socialistična solidarnost moških in žensk, volilno pravico, zaščito^ene delavke pri delu, za zakonsko izenačenje ženskih pravic, ukinitev trgovine z belim blagom, zaščita otrok in udeležba večjega števila žensk v naprednem gibanju. Prvlfrat so 8. marec praznovali leta 1911 v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in v Švici. Pri naije bilo praznovanje 8. marca v letih pred drugo svetovno vojno ena od legalnih oblik, s katerimi so napredne struje mobilizirale ženske za cilje in boje, ki so takrat čakali naše narode. Po vojni seje pri nas praznoval 8. marec v znamenju žensk pri graditvi socializma in utrditvi miru na svetu. V štiridesetih povojnih letih so si" naše ženske pridobile pravico, da tudi same odločajo o načrtovanju družine. Lansko leto pa so že morale slovenske ženske, na ulice branit svoje, pridobljene pravice. - Zavedajo se svojega deleža na vseh področjih dela in ustvarjanja. Naš pesnik Simon Gregorčič je poznal težo ženinega dela in že pred sto leti zapisal in priporočil: "NE LE KAR VELEVA MU STAN, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN.". Kljub napredku in tehniki, ki je ženo razbremenila najtežjega dela, ostaja še vedno vsaka zaposlena žena DVAKRAT zaposlena. Življenski sopotniki, prisluhnite pesnikovemu priporočilu! Vsem ženskam za 8. marec najlepše želje. Vera Poličnik GOSPODARSTVO M - ZKZ V SPREMENJENIH POGOJIH GOSPODARJENJA Februar- je čas obračunov za preteklo poslovno leto. Finančna uspešnost gospodarjenja Zgornje-savinjske kmetijske zadruge v letu 1991 bo znana ob koncu meseca. Po oceni gibanja poslovnih prihodkov in stroškov v zadrugi ■ pričakujejo skromen bruto dobiček. V letošnjem letu pa se bodo pogoji' gospodarjenja zaradi uveljavljanja tržnega sistema in lastninskega prestrukturiranja bistveno žaostrili. Zmanjšanje obsega poslovanja in vrnitev določenih osnovnih sredstev prvotnim lastnikom bo po besedah direktorja g. Antona Vrhovnika zadrugo precej finančno oslabilo. Trajni kapital se bo zmanjšal kar za 64%. S tem se bo poslabšal tudi količnik samofinan-ciranja. Jo posledično pomeni, da bo imela zadruga v prihodnje več tujih virov in bo bolj občutljiva na gibanje obresti. Obstaja možnost, da bo zadruga sicer vrnjena osnovna sredstva obdržala v najemu, vendar pa bo to pomenilo nov in zelo visok poslovni strošek. V takšnem položaju si v-zadrugi zastavljajo vprašanje: kako oblikovati poslovno politiko v prihodnje? V zvezi s tem ugotavljajo, da Joo potrebno iskati nove dohodkovne- dejavnosti, kot so: odkup gozdnih sortimentov in žaganega lesa, predelava lesa pri ■ kmetih (frize, opaži, drugi polizdelki), oživitev kmečkega in ostalega turizma, domača predelava mesa (savinjski želodec), izdelava testenin itd. Dejstvo je, da bo kupca vedno težje najti. Razmere pa se 'še vedno zaostrujejo in v, končni fazi bosta možnosti samo dve: uspeti ali propasti. Da bi bil ta ppehod čim lažji, ne bodo na novo nič zaposlovali. Nagrajevanje bo v strogi odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Odzivnost na trenutne razmero na trgu bo morala biti večja. Negativne učinke prehoda bo potrebno finančno sproti sanirati. Velikih vlaganj, ki jih je zadruga imela v nakup premoženja oziroma v investicije pri osnovnih sredstvih, ki se bodo vračale prvotnim lastnikom, danes nihče ne priznava - kot da jih ni bilo. Iz tega razloga, meni g. Vrhovnik, morajo nastale probleme pomagati reševati vse institucije v procesu sanacije in lastninskega preoblikovanja bank in podjetij. Na podlagi Zakona denaci-onalizaci* so razlaščenci oziroma njihovi dediči že vložili zahtevke za vračilo odvzetega premoženja in sider: - za kompleks Centralnega skladišča v Sp. Rečici, - za poslovno stanovanjski objekt Na pošti v Radmirju, - za posestvi Repenje in Jušje v Gornjem Gradu. ) Centralno skladišče v Spodnji Rečici Poleg tega bodo izgubili še 2/3 ali približno 200 ha zadružnih gozdov, medtem ko je zakonski rok za vračilo oziroma ureditev lastništva nad • arondiranintf. kmetijskimi zemljišči pod trajnimi nasadi (hmeljišči) 10 let. , Ker se bo tako vrednost zadružnega premoženja bistvpno zmanjšala, se bo posledično zmanjšala tudi zaposlenost. . - Vedno večja konkurenca zasebne trgovine bo terjala maksimiran delovni čas v trgovski dejavnosti, zaradi česar bodo v vseh trgovskih poslovalnicah v prihodnje prešli na deljen delovni čas. Vsa našteta dejstva bodo zahtevala zmanjšanje števila zaposlenih tudi v skupnih službah. Tako bi se celotna zaposlenost v najneugod- nejši varianti zmanjšala za približno 30% oziroma 100 delavcev. Dovolj zgovorrffpodatki, ki bi morali marsikoga zaskrbeti. Pa ga res? KF OBVESTILO Občane obveščamo, da smo na referatu za promet pričeli z zamenjavo vozniških in prometnih*dovoljenj ter registrskih tablic z novimi. Rok za zamenjavo je 2S. 6. 1994. Da bi se izognili gneči ob zamenjavi bodo imeli prednost pri izdaji novih registrskih tablic lastniki vozil, ki vozilo v naši občini prvič registrirajo, nato lastniki vozil, ki želijo zamenjati registrske tablice ob podaljšanju registracije iti Šele nazadnje ostali lastniki vozil , Istočasno lahko občani zamenjajo tudi. vozniško dovoljenje za novo. Priložiti morajo staro vozniško dovoljenje ter vozniško dovoljenje za traktor, če ga• imajo posebej, in eno fotografijo velikosti 4,5 x 5,5 cm. s . Vse občane prosimo, da upoštevajo vrsmi red pri zamenjavi registrskih tablic, ker jih ni nq zalogi za vsa vozila naenkrat Izognili pa se bomo oziroma boste dolgim vrstam pred šalterjem. Ob upoštevanju dejstva, da imamo registriratiih preko 6.500 motornih vozil, je nesporno, da vseh registrskih tablic naenkrat ne 'moremo zamenjati^ m prav zaradi tega je v zakonu določen 'daljši rok za zamenjavo (25.6.94). . \ Predstavljamo vam: MESARIJO BOGNER Zasebna ponudba najrazličnejših proizvodov se nezadržno širi tudi v naši občini. Potrošniki smo tega seveda veseli, saj večja ponudba praviloma pomeni tudi kvalitetno in cenovno konkurenčnost. Da je temu tako, smo prepričani tudi po obisku v mesariji Bogner na Prihovi, katere lastnik je Vojko Krivec. SN: pospod Krivec, kakšen je bil vaš začetek? KRIVEC: Za to, da bom imel lastno mesarijo^sem se odložil konec leta 1990. Po vrnitvi iz Ljubljane, kjer sem z družino stanoval prej, sem se zaposlil v trgovskem podjetju Savinja Mozirje. Doma sem medtem podrl staro poslopje in začel zidati objekt. Kmalu nato spm delovno razmerje v Savinji prelflnil in se povsem posvetil investiciji. Z velikimi napori so bila vsa dela gotova že konec lanskega leta. Otvoritev lokala je bila 23. decembra 1991, v njem pa sva od vsega začetka zaposlena oba z. ženo. SN: Kakšen je bil prvi odziv kupcev? KRIVEC: Zaradi neobveščenosti je t>il prvi odziv kbpcev slab. Šele po reklami na velenjskem radiu so pričeli kupci v večjem številu obiskovati mesarijo. Z veseljem ugotavljam, da se število kupcev neprestano povečuje. SN: Kdo je vaš dobavitelj mesa? KRIVEC: Živino kupujem neposredr \ no od kmetov in jo vozim v zakol v klavnico v Laško. Izjemoma kupujem meso v klavnici v Šentjurju pri Celju, vendar le v primeru, da je meso domače in kvalitetno. ‘ Predelavo mesa t.j. izdelavo poltraj-nih in trajnih izdelkov vršim sam doma.J x Program dela zborov občinske skupščine za obdobje januar-junij je bil sprejet brez posebnih pripomb. Povsem drugače pa je bilo pri 5. točki dnevnega reda, kjer so poslanci obravnavali poročilo o opravljenem delu in predlog plana vodno gospodarske skupnosti. V razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstav^ niki NIVO-ja in predstavnik Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, je bila izražena kritika o nestrokovnih delih na jezovih v Sp. Rečici in Gornjem gradu, zahtevano je bilo pojasnilo v zvezi z mostom preko Savinje v Sp. Rečici, po mnenju nekaterih je v poročilu manjkala ocena vloženih sredstev, KS Luče je pohvalila delo podjetja PUH'iz Ljubljane, veliko kritik pa je bilo izrečeno tudi glede Delejevega jezu v Mozirju. Po končani razpravi sta bila spfejeta sklepa, da se poročilo v predlagani obliki sprejme, od MVOUP in NIVO-ja pa se zahteva ' obrazložitev v zvezi z obnovo Delejevega jezu. Delejev jez - kamen spotike. Foto.-KF V naslednji točki so poslanci obravnavali poročilo o stanju na področju zaposlovanja ‘in brezposelnosti v letu 199U. Razprava je bila pestra skladno z aktualnostjo problematike. Predlog predsednika IS mag. Alfreda Božiča, da bi se objavil razpis za 600 novih delovnih mest v občini, za katera bi se razpisalo občinsko posojilo, je naletel na odobravanje in sprejet je bil sklep, da izvršni svet opravi vse potrebne aktivnosti za sprovedbo te akcije. V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli osnutek Odlok» o uvedbi uličpega sistema v naselju Gornji grad), osnutek Odloka o spremembi mej naselij Ljubno ob Savinji, Primož pri Ljubnem, Savina in Ter, osnutek Odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Ljubno ob Savinji in predlog Odloka o preimenovanju ulic v haselju Mozirje. Pri 11. točki dnevnega reda je bilpotrjen predlog Odloka o ustanovitvi Vzgojnovarstvenega zavoda Mozirje. N Pestrejša je bila naslednja točka dnevnega reda, pri kateri so poslanci obravnavali Predlog razvojnega programa za demografsko ogrožena območja občine Mozirje. V razpravi so poslanci očitali programu, da je preveč splošen in da bi moral vsebovati prioritetni vrstni red. Sprejet je bil sklep, da se Ministrstvu za planiranje posreduje predlog o vključitvi nas6lij Zavodice, Spodnje Kraše in KS Šmartno ob Dreti v program. Predlog se potrdi z opombo, da se vanj uvrstijo podane pripombe. Nato je sledila obravnava predloga sklepa o prevzemu gktive in pasive GG Nazarje, TOK Gozdarstvo Nazarje v likvidaciji. IS je predlagal skupščini, da se postgpek likvidacije predčasno zaključi, vso aktivo in pasivo TOK-a Gozdarstvo Nazarje pa prevzame GG Nazarje. Presežki sredstev bi se p/enesli na GG Nazarje z obvezo, da izterja vse terjatve, vključno z obveznostmi kmetov. GG Nazarje bi se obvezalo4 da bo ob' sprejetju nove zakonodaje (Zakon o gozdovih, Zakon o zadrugah, Zakon o privatizaciji itd.) ravnalo tako, kot da ne bi bil izveden likvidacijski postopek. Na zasedanju je predstavnik GG sporočil stališče podjetja, da se s predlogom ne strinja, ker je nemogoče izterjati vse terjatve. Zato je skupščina sprejela sklep, da se likvidacijski postopek izpelje do konca po normalni poti. Pri delegatskih vprašanjih velja omeniti pobudo, da se Podjetje za vzdrževanje cest opomni, da na enem od prihodnjih zasehanj skupščine predstavi poročilo in program dela. Omenjeno podjetje naj v tudi ppstavi varnostno ograjo ob Delejevem jezu. Posredovana je bila še zahteva,da se obnovi asfaltna prevleka na cesti Trnovec-Pobrežje, ki je uničena že od predlanske poplave. KF OCENA TURISTIČNIH KRAJEV V lanski 4. številki Turističnih objav, glasila Celjske turistične zveze in Poslovne skupnosti za turizem Celje, je bila objavljena ocena krajev za leto 1991. Med velikimi turističnimi kraji je zmagala Rogaška Slatina. Med turističnimi kraji je zmagalo Velenje, 6. je bil Gornji Grad, 7. Ljubno, 8. Lupe in 9. Mozirje. Med izletniško turističnimi kraji so zmagale Braslovče. V kategoriji drugih manjših "krajev je 1. mesto zasedla Polzela, 3. je bila Rečica in 4. Nazarje. Pri ocenitvi šolskih okolij je v skupini vzorno urejenih okolij zmagala OŠ Bistrica ob Sotli. V skupino želo lepo urejenih okolij sta bili uvrščeni OŠ Ljubno in Rečica. V skupino urejenih okolij pa so se uverstile OŠ Luče, Mozirje in Nazarje. Lanske uvrstitve naj bodo v spodbudo za še večji trud v letošnjem letu. JM | 63334 Luče 4, tel.: 063/844-330 j \ | 063/844-175, fax: 063/844-233 1 t ' 1 I .1 | Ste kreativni, prijazm, imate smisel za gostinstvo m | | ustrezate naslednjim pogojem? I Novonastajajoče gostišče “GRAD VRBOVEC" v | | Nazarjah zaposli: | 1. DVA KUHARJA - KUHARICI | (ustrezna kvalifikacija in 2 letne delovne izkušnje) | - redna ali honorarna zaposlitev 1“ 2. DVE NATAKARICI - NATAKARJA (ustrezna kvalifikacija in 2 letne delovne izkušnje) - redna ali honorarna zaposlitev 3. ČISTILKA -| (najmanj osemletka) | - redna ali honorarna zaposlitev | I Pisne prijave pošljite v. 8 dneh od objave razpisa na | | naslov TGM PETEK, Luče 4, 63334 Luče | ♦ . , l J ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST V LETU 1991 Velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje je izdelala študijo o stanju na področju zaposlovanja in brezposelnosti v letu 1991 v občini Mozirje, ki jo je na svojem februarskem zasedanju .obravnavala tudi občinska skupščina. Iz omenjene študije povzemamo nekatere# najbolj značilne podatke. 1. ZAPOSLENOST Obseg zaposlovanja v lanskem letu je bil neposredno odvisen od zaostrovanja-ekonomske krize. Povpr.ečno število delovno aktivnega prebivalstva se je v obdobju I. - XI. 1991 v primerjavi __ z XII. 1990 zmanjšalo za 3,3%. Najbolj se je zmanjšala zaposlenost na področju gozdarstva, najmanj pa v trgovini In pri zasebnikih. Na zaposlovanje v letu 1991 So vplivali tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki jih je izvajal zavod v naslednjih oblikah: - sofinanciranje pripravništva, - sofinanciranje prekvalifikacij, - sofinanciranje priprave za zaposlitev invalidnih oseb, - natečaj za 1000 novih delovnih mest in - kapitalizacija denarnih nadomestil. 2. BREZPOSELNOST Brezposelnost v občini Mozirje nenehno narašča od leta 1988 naprej in je v decembru lanskega leta dosegla število 568 oseb. Mednarodno primerljiva stopnja, ki predstavlja razmerje med brezposelnimi in aktivnim prebivalstvom, je tako narastla na 13,2%. Spremenile so se tudi strukturne značilnosti iskalcev zaposlitve: delež žensk in težje zaposljivih se je znižal, povečal pa se je delež iskalcev prve zaposlitve in iskalcev starih do 26 let. Prav tako se zmanjšuje delež brezposelnih s V., VI. in VII. stopnjo Izobrazbe, medtem ko-se delež iskalcev zaposlitve z nižjimi stopnjami povečuje. 3. SOCIALNA VARNOST -v Do socialne varnosti iz naslpva zavarovanja'za primer brezposelnosti so upravičeni zavarovanci, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot pripravniku in zavarovanci, ki so bili v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj 9 mefeecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih . pred prenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v'30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavijo na zavodu. 4. ŠTIPENDIRANJE . - • '. **■».' Z novim Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so za šolsko leto 91/92 začeli veljati novi pogoji za pridobitev republiške štipendije. Najpomembnejša sprememba je pri določanju materialnega cenzusa za pridobitev štipendije, ki se zdaj odmerja na podlagi zajamčenega osebnega dohodka (80%). Razpis kadrovskih štipendij je zajemal komaj 23% tistega iz leta 1990, višina kadrovskih štipendij pa je odvisna od trenutnega likvidnostnega položaja štipenditorja. - 5. IN KAJ SE NAM OBETA V LETU 1992? Za RS se načrtuje nadaljni realni padec proizvodnje oz. družbenega proizvoda, zaradi česar je pričakovati zmanjšanje zaposlenosti - po ugodnejši varianti za približno 6%, po manj ugodni • pa za približno 9%. Občina Mozirjp pri tem gotovo ne bo nikakršna izjema. UpoštSranje stanja v največjih gospodarskih subjektih v dofini pripelje do ocene približno 800 brezposlenih konec leta 1992. Le čas pa je tisti,, ki bo dokazal pravilnost ali zmotnost takšnih napovedi. kK NAROČILNICA Savinjske novice ■ # IME IN PRIIMEK k RAJ poštna števillka ulica telefon poklic št. os. izkaznice datom podpis • ' CaTV V MOZIRJU NA RAZPOTJU V soboto, 8. februarja je bila v gostišču Turist v Mozirju okrogla miza o bodočnosti kabelske televizije v tem kraju. Udeležili so se je predstavniki krajevne skupnosti, občinskega izvršnega sveta in podjetij EPSI iz Nazarij, VEL.COM ter GORENJE SERVIS iz Velenja. Prizadevni posamezniki, ki se amatersko ukvarjajo z oblikovanjem internega programa, so v omenjenem lokalu z veliko truda pripravili improviziran studio in s tem omogo-čili gledalcem, da so lahko okroglo mizo spremljali v neposrednem'prenosu, preko telefona pa so lahko omizju zastavljali svoja vprašanja. V uvodu je bila predvajana kratka anketa, ki so jo posneli na ulicah Mozirja, /z nje je bilo• moč razbrati, da med krajani obstaja interes za nadaljnjo širitev programa CaTV in redno oddajanje internega programa. V •drugem prispevku pa so se gledalci lahko seznanili z obstoječo /beri: skromno/ opremo, ki je trenutno na razpolago za oblikovanje in posredovanje sporočil. Nato je stekla razprava, v kateri je bilo opozorjeno, da se je dveletna garancija za kabelski sistem iztekla, zato bo poslej potrebno odpravljanje okvar plačevati, če bi hoteli redno in kvalitetno oddajati interni program, bi bilo potrebno urediti interni studio in* nabaviti ustrezno opremo, katere vrednost bi znašala od 12 do 15.000 DEM. Seveda se v zvezi s tem takoj postavlja vprašanje financiranja. V razpravi je prevladalo mnenje, da gre sredstva za financiranje tekočega vzdrževanja sistema in za delovanje studia iskati iz naslova naročnine in ekonomske propagande, medtem ko bi potrebna sredstva za investicijo v opremo ■ pridobili s krediti, pri čemer rti izključena možnost pridobitve določenih sredstev iz , V občinskega proračuna. Zaključek razprave je bil, da KS v kratkem . imenuje odbor, ki bo na osnovi predhodno izvedene ankete med uporabniki sistema izdelal predlog internega programa, potrebnih sredstev in kadrov. S podjetjem Gorenje Servis iz Velenja se sklene pogodba o vzdrževanju kabelskega sisterrfa. Potek okrogle mize, ki sta jo vodila Mija Pečnik in Stane Podsedenšek, sta s svojima nastopoma popestrili duhovna skupina Sinaj iz Mozirja in plesna skupina PD JelkdNazarje Black Ladies. KFf OBRTNIKI Olajšajte si pot do kupcev - sodelujte z ^OBRTNO KOOPERACIJ pri M-ZKZ MOZIRJE | . ' | l 12 KRAJEVNIH SKUPNOSTI Nič čudnega, saj gasilski dom nudi usluge vsem potrebam kraja. Seveda pa ostaja še kup problemov nerešenih. V Novi Štifti si želijo predvsem boljši tok, posebno^del okoli cerkve in pa senčna stran Tiroseka sta problematična. Radi bi, da bi "Čini prej stekla akcija za nove telefonske priključke. Krajani Dola pa želijo javno razsvetljavo, ' predvsem pa novo avtobusno postajo. Po besedah Rafka Krznarja, predsednika sveta KS, ostaja dela vedno dovolj, denarja pa vedno premalo. Sicer pa se z dobro voljo in skupnimi močmi da premostiti prenekateri problem, in tako naj bo tudi v bodoče, posebno še v obdobju po izteku referenduma in z njim namenjenega denarja za samoprispevek. Edi Mavrič v KULTURA Gradnja mostu na Ljubnem lepo*napreduje. Foto: KF NOVA ŠTIFTA: telefon - elektrika - razsvetljava~ c , .KS Nova Štifta je ena najmanjših v občini. Sestavni deli KS so pretežno hribovski zaselki Dol, Jirosek in Šmiklavž, ki tvorijo pretežno Kmečko populacijo. Delavci, kolikor • jih je , so si poiskali osnovni vir zaslužka v kamniški ■ občini, nekaj pa se jih vozi na delo v Gornji grad in v ostale kraje po dolini. Ob poplavah predlanskega novembra Nova Štifta ni doživela katastrofe, podobne drugim krajem, vendar pa jim vodna ujma ni prizanesla. Na njihovem območju je podivjana voda odnesla dva mostova, da o kubikih zemlje individualnih lastrtikov sploh ne govorimo. Most v Žrelo je zgradila Komunala, razen celotnega lesenega dela, za katerega je zbrala sredstva KS. Bognerjev most . pa so zgradili krajani sami, seveda s finančno podporo KS. Denar, ki so ga dobili iz solidarnostnih sredstev, so porabili za poglobitev in sanacijo vodotokov Drete in Mačkovca. Na področju cestne infrastrukture so uspeli iz sredstev samoprispevka posodobiti ih asfaltirati cesto v Dolu proti Kovaču v dolžini 300 metrov in delrio cesto Nova Štifta - Drečnik v dolžini 1000 metrov. Na tem odseku so zemeljska dela in podlago do asfalta financirali krajani spini. Na dolgu pa jim je ostala cesta v Mačkin kot. Prav tako so iz sredstev samoprispevka v celoti obnovili , vodovod od Nadvežkega rezervoarja cio zadružnega doma in pa delno kanalizacijo v Šrniklavžu. V- preteklem obdobju so končali s sanacijo zidu okoli > pokopališča in pa tlakovali poti do cerkve. Krajani Nove /Štifte so še posebej ponosni na cerkev, ki se po njihovi ; zaslugi osvetljena ozira tja po dolini Drete. Čeprav majhna pa je KS Nova Štifta znana po pestrem društvenem življp iju. Pred leti jih je uspešno predstavljal ^ ženski pevski zbor, še vedno pa je prisotna dramska skupina, ki zna razveseliti ljudi z upešno predstavo. Vzgledno pa je sodelovanje KS z gasilskim društvom. OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU * Osrednja proslava ob letošnjem kulturnem prazniku je bila 7. februarja ob 18. url v Delavskem domu v Nazarjah. Občinstvo je s priložnostnim govorom pozdravil predsednik "50 Mozirje gospod Andrej Presečnik. Sledila je podelitev zlatih plaket s priznanjem za dosežke na področju kulture, ki jih je podelil vršilec ^dolžnosti direktorja Zavoda za kulturo občine Mozirje gospod Peter Širko. Letošnji prejemniki so: - IVANA ŽVIPELJ iz Nazarij, - JOŽE VODUŠEK iz Ljubnega ob Savinji, - MIFIA KELEMEN iz Mozirja - ROMANA LUKOVIČ iz Solčave, - SIMONA MOLIČNIK iz Luč in % - ŠTEFAN MAROLT iz Mozirja. V nadaljevanju programa so se z ubranim petjem predstavili pevci in pevke mešanega pevskega zbora PD Mozirje pod vodstvom Antona Acmana mlajšega. Poslastica je bila gledalcem prihranjena za konec, ko je nastopil priznani pevec Nace Junkar. Občinstvo je očaral s svojim bogatim glasom ip doživetim nastopom, za kar je bil nagrajen z gromkim aplavzom. Pohvajil je kvalitetno ozvočenje in prijeten ambient in obžaloval, ker je dvorana zelo slabo akustična. Ne glede na to p^r je bil njegov nastop za poslušanja željne obiskovalce kar prekrafek. Pohvaliti velja idejo organizatorja, ki je namesto klasične proslave pripravil nekoliko drugačno prireditev. - • » KF I ' . " V / . j | Glasbeni večer MATEJA KRANJCA j | V petek, 14. februarja, so poslušalci ob koncertnem večeru harmonikarja | I mA TEJA KRANJCA z gosti Glasbene šole dvorano Delavskega doma i l v Nazarjah zapolnili do zadnjega sedeža. Prireditev so zapuš&tli s | | prijetnimi občutki, saj so mladi koncertniki odlično izvajati dela Bacha, | | Paganinija m drugih priznanih skladateljev. | I Mladim glasbenikom - kot gostje so nastopilif ALENKA KLEMSE - i l klavir'CIRIL SEM - tolkala, DAVID VERBUČ, BORUT REPŠE in ji | PRIMOŽ KRANJC - vsi harmonike, je bil številčen obisk tako zasluženo | | priznanje za dosedanje delo in trud, obenem pa spodbuda za delo naprej. j| j: Želimo jim še veliko glasbenih uspehov! MIJA PEČNIK \ KULTURA NOVO KULTURNO DRUŠTVO "NAGELJ" LEPA NJIVA r _ Mladi iz Lepe Njive se že dplgo zbirajo v dvorani OŠ Lepa Njiva. Vsa leta so bili člani mladinske organizacije ZSMS. Ta organizacija je bila ustanovljena že leta 1956. Ker pa je v zadnjem času prišlo do sprememb in ZSMS ne obstaja več, so se odločili, da ustanovijo kulturno 'društvo. Kot mladinci so se ukvarjali z raznimi dejavnostmi. Pripravljali so proslave, organizirali veselice, sodelovali na raznih delovnih akcijah, športnih srečanjih, uprizarjali so igre, skratka, bili so vsi! leta zelo aktivni. V letu 1990 so zaigrali komedijo VDOVA ROŠLIN-KA, lansko leto pa komedijo TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Z zbranim denarjem so opremili dvorano in postavili oder. Kot plačilo za trud pa hodijo v planine in imajo razna družabna srečanja. Lahko upravičeno trdim, da jim je zares lepo. Ker jim je takšno koriščenje prostega časa v veselje in ker želijo, da se tudi v njihovem okdlju "dogaja" kultura, so ostali zvesti svoji dejavnosti in ustanovili kulturno društvo "NAGELJ" LEPA NJIVA. Izvolili so predsednika in upravni odbor z 10 elani. Vseh članov pa se večkrat zbere tudi 30. Odločili so se, da se bodo v glavnem ukvarjali z dramskim delom. Tudi zdaj že pridno pripravljajo novo igro KOMEDIJA V KOMEDIJI. V njej na sodoben in šaljiv način prikazujejo življenje direktorja v .delovnem okolju pisarne in doma. Upajo, da bodo-uspeli pripraviti premiero igre že 29. 2.1992 ob 18. uri v OŠ Lepa Njiva. Po igri planirajo še pustno veselico. • Prisrčno vabijo vse ljubitelje komedij in ljudi, željnih smeha, zabave in rajanja, da se jim pridružimo. - t Po premieri 29.2.1992 se priprav-. Ijajo tudi na gostovanja po krajih naše doline in izven nje. Povabila za izvajanje igre so prejeli že iz Šmihela, Škdl in Belih yod. Veseli bodo tudi vaših povabil! ŽIVA I KRAJEVNA SKUPNOST | | LJUBNO OB SAVINJI ) ji Pogodbeno želimo zaposliti :j jj komunalnega delavca ja ij \ opravljanje del na\cestni infra- ij jj strukturi in komunalnih napravah jj | na področju KS Ljubno ob Savinji jj jj Pogodbo bomo sklenili za špnumo | jj delo na dan. Prijave pošljite na jj jj Krajevno skupnost Ljubno ob j; I Savinji do 15. marca 1992. I • ' I I ' • | :Lv.vav.v.w.wav.va\vawav,vv.v/.v.w.waw.w.v.wav.v//.v.v.v.v.'.v.v.v: NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD po ceni 490,00 SLT. Znesek bom poravnal v enkratnem znesku v 8 dneh po prejemu položnice. _____C____________________________________________~ ______________________ IME*IN PRIIMEK NASLOV , POŠTA datum podpis Naročilnica zavezuje naročnika in izdajatelja. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Velenju. Naročilnico pošljite pa naslov: EPSI d.o.o., Nazarje 22, 63331 Nazarje SVEČARJI IN GOSTILNA PRI JOŠKU - , V Nekoč, ko so še po cerkvah svetili s svečami,so cerkveni ključarji določili za vsako farno in podružnično cerkev ugledne može in fante, ki so zbirali po fari za razsvetljavo domače Cerkve. Se pred drugo svetovno vojno je bilo takšno zbiranje potrebno, pozneje pa se je ohranilo bolj kot navada fantov, da so obujali svečarijo v svojem okolju, ki se je navadno zaključila s kakšnim veselim popoldnevom v kateri izpred kmečkih hiš. Svečarji, ki So imeli nalogo poskrbeti • za sredstva, s katerimi so potem nakupili sveče za cerkev, so pobirali denar, žita in prejo. Če je pa kdo želel dobiti od njih svečo pletenko, te so namreč imeli pobiralci pripravljene,-je mojral zanjo plačati ustrezno vsoto denarja. , Kot navaja Stane Terčak v Kotnikovem zborniku (Celje T956), so pred prvo svetovno vojno gornjegrajski in podružnični svečarji zbrali kar dosti pšenice, preje in denarja. Vse nabrano so potem na ( Šentjanževo znosili v gostilno pri Jošku, tam so den«ir prešteli in popisali, enako so storili tudi z žitom in predivom. Vse skupaj je gostilničar shranil do Treh kraljev, ko so po večernicah pripravili javno dražbo zbranega žita in prediva. Pri tem so' imeli glavno besedo ključarji, ti so nato denar (izkupiček) predali župniku, ki je običajno prišel h koncu dražbe. Sledilo je skromno slavje v gostilni pri Jošku, temu-so rekli "večerja",-jedilnik pa je bil že v naprej določSn iri se je ponavljal iz leta v leto. Prave svečarije se spominjajo če še starejši ljudje, zato je dobro oživeti spomin nanjo. A.Vidednik |.V.V.V.V.W.V.V.%V.V.V.V.%V.V.-.V.%VAV.V.W.%V.V.V»V.V.V.V.V.V.-.V.>V.V.V.W.V.-.V.;: Oglašujte . j l v l l :T I Savinjskih novicah mssm& LJUDJE IH DOOODKi I Drugi vedo ceniti... Kaj pa mi? * V naši dolini je marsikaj zanimivega, žal pa že vedno velikb prikritega. Tako je bilo do pred leti neznano bogastvo ustvarjalne sposobnosti Antona Jamnika. In koliko let smo potrebovali, da je uspelo predmete urediti, jih razstaviti, da so dostopni za oglede vsem, ki se za tovrstne posebnosti zanimajo. Pa že iz tega ne bi bilo nič, če ne bi naleteli na razumevanje vodstva TTP Savinja v -Mozirju,ki je s svojimi sredstvi omogočilo stalno razstavo v Jamenski kažči v Florjanu. Skratka, zadovoljujemo se pogosto s predstavitvijo že davno znanih krajinskih lepot, pozabljamo pa na vrsto drugih-zanimivosti, posebno pa dokazov neverjetne iznajdljivosti nažih prednikov. Razpelo na Jamnikovem. Rezbarsko delo A. Jamnika Prijatelj iz Novega mesta meje obvestil o članku dr. Sandija Sitarja v reviji Srce Ih oko, v septemberski žtevilki lanskega letnika. Pod naslovom H koreninam dobrega oblikovanja je kar precej prostora namenil delu Antona J.amnika in zbirki v Jamenski kažči. ' Kaj je med drugim zapisal? Sitar poudarja, da je Anton Jamnik s svojim delom izrazit vezni člen med -našo obrtno in ljudsko umetnostno tradicijo in začetki industrijskega oblikovanja - unikatnost izdelkov in (J tehnologija pretežno v lesu ga približujeta tradiciji, funkcionalna obliko-valskanačela pa kasnej šemu razvoj u. Dalje ugotavlja dr. Sandi Sitar, da Jamnik na tako osamljeni kmetiji ni vzdrževal lestika s šumnim življenjem drugod, marveč je bil vsaj na področju oblikovanja s svojim delom na njegovi razvojni konici. Ni pretirana trditev, da je v naših krajih pravi pionir industrijskega oblikovanja. Ko nato pisec- opisuje razstavljeno zbirko v Jamenski kašči, podčrta zlasti lepo oblikovanje nekaterih glasbenih inštrumentov, omenja pa tudi barometer, daljnogled jn predvsem mikroskop kot prave primerke lepega oblikovanja. Tako torej Sitar v reviji Srce in oko. Sestavek dr. Sandija Sitarja je dober poduk nam vsem, ki vse prenialo cenimo razne posebnosti v domačem okolju, občudujemo pa hkrati vsako tujo stvaritev, če že ne "šaro". A.VIDEČNIK POGOVARJALI SMO SE Z OBKOLJENIM DUBROVNIKOM .Tako kot prejšnja leta, smo se učenci šestih, sedmih in osmih razredov mozirske šole pri tehničnem pouku tudi letos seznanjali z radioamaterstvom. Naša šola je ena redkih v Sloveniji, na kateri že 12 let obstaja sprejemno - oddajna sekcija Radiokluba ^Mozirje. Demonstracije pa je sredi decembra lani pripravil za vsak razred posebej radioamater Ludvik Es. Po uvodnem opisu in razlagi tega zanimivega in koristnega konjička je sledilo vzpostavljanje zvez na kratkih in ultra -kratkih vdlovih- Javljali so se 'nam radioamaterji iz Slovenije, Hrvatske, Italije, Avstrije in Nemčije. Vsi so z veseljem odgovarjali tudi na i^ša vprašanja. Nekateri najbolj' pogumni učenci pa šo ob tem preizkusili tudi svoje znanje angleščine. Avstrijska radioamaterka Julija, rojena Črnogorka, nam je iz Gradca, kjer živi že 40 let, zanimivo pripovedovala, kako je pomagala kot radioamaterka rešiti že mnogo hudo bolnih otrok. Preko zvez je za njih preskrbela nujno potrebna zdravila. Zato jo mnogi obiskujejo, ji pišejo ali kličejo kar po telefonu. Sedaj pa pogosto in z velikim veseljem vzpostavlja zveze z ruskima kozmonavtoma m vesoljski postaji MIR. Komandant Aleksander Vojkov in njegov namestnik Sergej sta tudi radioamaterja, v vesolju pa bosta ostala kar eno leto. Tako gospa Julija vesoljcem v T7 njihovem prostem času krajša čas, kadar je postaja MIR nad Avstrijo. Postali so že pravi in dobri prijatelji. Kozmonavti pa So njej' povedali že mnogo zanimivega o njihovem delu v vesolju. Ta avstrijska radioamaterka govorfveč jezikov, med njimi tudi ruščino. Zato je tudi nam svetovala, naj se marljivo učimo tujih jezikov. Precej časa pa so nam učencem mozirske šole posvetili tudi radioamaterji Saša, Marjan, Ivan in Zvonko na postaji Zveze radioamaterjev Hrvatike v Zagrebu. V sodelovanju z Rdečim križem ta postaja že ves čas vojne na Hrvaškem sprejema in oddaja informacije o beguncih, pogrešanih ter o pomoči potrebnih krajih. Povedali so nam, da so do srede decembra sprejeli in oddali že nad 5000 različnih sporočil. Njihova postaja zato deluje noč in dan, delo radioamaterjev v Hrvatski pa j© zelo naporno in pomembno. Se posebno zanimiva pa je bija za učence _ 7. c razreda zveza in razgovor z radioamaterjem Nikšo v Dubrovniku. Povedal nam je, da sta «bili precej časa v tem obkoljenem mestu dve radioamaterski postaji edina zveza s svetom. Ker niso imeli električnega toka, so uporabljali bencinske agregate. Preko njihovih postaj so posredovali nešteto nadvse važnih sporočil. Tudi v Dubrovniku radioamaterji sodelujejo z organizacijo Rdečega križa. Žal pa se postaja iz Dubrovnika zaradi varčevanja z energijo in pomanjkanja časa ni mogla javiti učencem vseh razredov na naši šoli. Poklicali pa so nas in nas pozdravili še radioamaterji ¡z Splita, Zadra, Fleke in Kopra. Mi smoi vsem, s Katerimi smo imeli zveze na kratkih in ultra - kratkih valovih, zaželeli vesele praznike ter srečno novo leto, hrvaškim radioamaterjem pa smo zaželeli čimprejšnjo svobodo in mir v njihovi republiki. Tako smo učenci mozirske šole,spoznali, kako zanimivo in koristno je radioamaterstvo. Ta konjiček ne služi samo razvedrilu, ampak je pomemben tudi za izobraževanje, širjenje prijateljstva med ljudmi in za usmerjanje v poklice. Zelo koristen pa je v primeru vojne, bolezni, potresov, poplav in drugih nesreč, ko so ljudje potrebni nujne in hitre pomoči. To pa lahko s svojimi postajami prikličejo številni radioamaterji po vsem svetu, saj so vedno pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Tako so pomagali ob poplavi v naši dolini tudi mozirski radioamaterji, sedaj pa pomagajo prenašati nujna -sporočila tudi radioamaterjem v republiki Hrvatski. Želimo jim še mnogo uspehov! Nina Felicijan, 8.c, Sonja Šaponjič, 7.c, Gregor Tevž, 7. c, Osnovna šola Mozirje i ^ | ALI ŽE VESTE, f da je nemški kralj Konrad III. leta f f 1140 po dolgem obleganju zavzel i f mesto Wiensberg. Izdal je ukaz, f ! da lahkb ženske svobodno Ij \ zapustijo mesto in odnesejo vse, | ji kar si lahko oprtajo na hrbet. Žene jj 1 so odšle vsaka s svojim možem jj i na plečih. I ! § I 13 KROrll 5FORT rn REKREACIJA KRONIKA 1.2.92 je v dopoldanskem času neznan storilec Iz prodajalne smučarskih kart v Žekovcu na škodo Škrubej Tatjane iz Luč odtujil 100 DEM, kartico tekočega računa, čeke In bloke za malico. Storilca še iščejo. 13.2.92 je Ciril K. iz Rečice ob Savinji prijavil, da mu je neznanec odtujil trifazni elektromotor, ki je bil nameščen na krožni žagi. Le-ta je stala pod kozolcem, ki je v neposredni bližini stanovanjske hiše. Za storilcem še poizvedujejo. 13.2.92 je Anton K. iz Krnice polil po travniku okrog 28.000 litrov gnojnice, ki je stekla v podtalnico in od tam v dva rezervoarja za pitno vodo. Dovod pitne vode so morali iz tega razloga zapreti in krajanom do 15.2. zvečer dovažati vodo s cisternami. Problem oskrbe s pitno vodo je z improviziranim posegom začasno rešen. 17.2.92 je ¡jilo ugotovljeno, daje neznani storilec v času od 7. do 17.2. iz delovnega stroja, ki je bil parkiran ob lokalni cesti Juvanje- Ljubno, odtujil okrog 100 litrom diesel-skega goriva; Storilca še niso odkrili. V prvi polovici februarja so policisti postaje v Mozirju zabeležili tudi več prometnih-nezgod z materialno škodo, ni pa bilo nezgod ♦ s telesnimi poškodbami. Občasno se Izvajajo poostreni nadzori prometa, pri katerih je poudarek na ugotavljanju prekrškov, ki so najpogostejši vzrok za prometne nezgode. Pri tem izstopajo: neprimerna hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, ugotovljeno paje bilo tudi, da se z varnostnim pasom na privezuje več kot polovica kontroliranih voznikov. :£«*>m«««oow>xí«-x>XiK-xí*X'«««o>>x*xí*X'X*x-xc*x-»x«x*x<-x*x->;; ! RIBEZL SAMO | STORITVE Z GRADBENO IMEHANIZACIJO | Pusto Polje 5, 63331 NAZARJE I Tel. 331-341 IIZVAJAM VSA STROJNA§ ¡ZEMELJSKA DELA j- izkope za novogradnjo | | - izkope jarkov nakladanje gramoza | - montaža greznih jam ( elementi | 'fSchidel ali cevi) IPOSOJAM VIBRACIJSKE! I PLOŠČE § ¥ | - zatrditev nasutij L | f -za utrditev terena pred polaganjem | | tlakovcev, asfalta, ... ~ / | | POSOJAM KOMPRESORJE j - za rušenje objektov | - prebijanje zidov | - pripravo vrtin za-miniranje | ¡(vrtanje) , J | Pri gotovinskem plačilu | |popust. | ¡ Se priporočam! _ ZMAGA UUBENK V GOSTEH • V 13. kolu 1. slovenske odbojkarske lige so odbojkarice Ljubnega gostovale v Novem Mestu pri OK Pionir. V zarfimivi tekmi, ki si jo je ogledalo okrog 200 gledalcev, so bile boljše gostje in zmagale z rezultatom 3:1. Nata način so zadržale drugo mesto na lestvici, na kateri sicer vodi ekipa Krima iž Ljubljane. Naslednji dve tekmi bodo Ljubenke igrale doma: 14.2.92 ob 18.00 proti OK Rogoza in 15.2.92 ob 10.00 proti QK Krim. Vse navijače vabijo, da jih pridejo spodbujati. . ss SMUČARSKI SKOKI V NOVI ŠTIFTI V organizaciji športnega društva, predvsem pa po zaslugi razvedrila željnih ■ ljubiteljev smučanja, so pripravili zanimivo tekmovanje v smučarskih skokih. Seveda velja povdariti, da se je zadeva odvijala bolj za šalo kot za res., Tekmovalci so se pomerili na 35-meterski skakalnici. Po kategorijah so bili. najboljši Matej Mavrič, Marko Kaker, Jelko Suhoveršnik in Rafko Krznar. Rekorder popoldneva je s 40 m dolgim skokom postal Marko Kaker. Okoli sto gledalcev je prav gotovo prišlo na svoj račun. Vsekakor si takšnega razvedrila ljudje še želijo. w Edi Mavrič l—JSKB KOVICE rtEKOe SN so pisale pred desetimi leti: KAKO S SAVINJSKIM GAJEM? ...Že dve leti je od tega, ko so se dogovorili, da bi vprašanje vzdrževanja razrešili na temelju družbenega dogovora. Sodelovale naj bi OZD in druge, ki imajo poslovni oziroma neposreden interes. Upravljanje naj bi torej bilo širše, same naloge pa naj bi se opravljale strokovno in plačano. Že tedaj je glavno breme nosil mozirski vrtnar Skornšek. Ob tem njegova vlaganja niso bila povrnjena. Jasno pa je tudi, da je Savinjski gaj po svojem pomenu in slovesu že zdavnaj presegel okvir KS, pa tudi občine. ... So načrti za razrešitev nasadov, za preoblikovanje posameznih nasadov in tako dalje. Vse to je nujno, saj sicer park ne bo več mikaven. To potrjuje tudi hitro upadanje števila obiskovalcev, ki je iz leta v leto manjše. Zato bo trebi poskrbeti za novosti in hkrati za pridobitev na prostoru ob Savinjskem gaju, ki bodo privabile množice v Mozirje. To pa ne more biti naloga le majhne 'skupine krajanov. SN so pisale pred dvajsetimi Ipti: ENOTNOST V ZIMSKE%1 TURIZMU ... Želja vseh prebivalcev Gornje Savinjske doline je, da se vodi enotna turistična politika, čeprav v dolini nastopajo trije nosilci turizma: Gostinsko turistično podjetje Turist Mozirje, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in Izletnik Celje. Želja bi bila, da bi se ti trije sporazumeli in pripravili skupen paket uslug za vse goste, ki letujejo v Gornji Savinjski dolini, pa ni to važno ali so gostje Turista, gostje Golt ali pa gostje kmetov, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Ta paket uslug naj bi zajemal enotno1' ceno gondole, sedežnice in vlečnic, ki naj bi bila vračunana v ceno penziona. ' ... Sama Mozirska planina S hotelom in depandansami ter z Mozirsko kočo in njeno depandanso sprejme te 170 gostov, Mozirje pa 76'kar znaša 246 nočitvenih kapacitet. ... Iz prej navedenih podatkov o turističnih zmogljivostih v zimski sezoni v Mozirju siedi/zaključek, da se v zimsko sezorjo morajo vključiti tudi ostali turistični kraji doline, kot je Gornji grad in Ljubno ob Savinji. KAS VETI POTROŠNIŠKI BAROMETER 18. februarja 1992 Kako‘drago kupujejo Ljubetici? trgovina ZKZ Radmirje Savinja Ljubno - ZKZ Ljubno Volovšek Ljubno ZKZ diskont biago OLJE Zvezda steki. 1 liter 117,20 128,90 117,20 117,00 112,30 KIS VINSKI 1 liter 110,60 110,40 127,10 115,00 v 94,30 SLADKOR 1 lig 62,40 63,40 62,40 58,00 57,60 SOL 1 kg 30,90 62,30 51,40 22,40 38,20 min. 2 kg MOKA navadna bela tip 500 1 kg 22,00 . 27,70 27,40 27,70 25,20 min. 25 kg MLEKO Alpskol liter 71,30 74,80 73,60 68,00 71,20 PAŠTETA kekec §0 gramov 42,40 ni ponudbe ni ' ponudbe. 38,90 / 37,80 Sadjarski nasveti ODPORNE SORTE JABLAN Se vedno imamo dovolj časa za nakup jablani Izbira v drevesnicah je dovolj pestra ali pa sl pomagamo s precepljanjem preobčutljivih sadnih sort. Spodaj omenjene sorte'priporočamo zato, ker jih ni treba tako pogosto škropiti in varovati pred jablanovim šk/lupom in jablanovo plesnijo. Navadno sadjarji začnejo škropiti s fungicidi takoj, ko opazijo prvo zeleno listje. Listi mladih poganjkov, če so okuženi z jablanovo plesnijo, so prekriti z značilno belo, pepelnasto prevleko. Zato je potrebno, še posebej za občutljive .šorte, da začnemo takoj škropiti. Med letom pa vse napadene poganjke porežemo in odstranimo iz vrta. Tudi škrlup naredi, zlasti v vlažnih poletjih, precejšnjo škodo. Listi dobijo rjave pege, ki preidejo na plod in jabolka dobijo krastam podobne pege. Naša želja je, da bi zmanjšali število škropljenj, da gojimo sortè, ki so odporne proti napadu plesni in škrlupa. Sorte, ki imajo v razpredelnici oceni 5, skoraj ni potrebno škropiti proti omenjenim boleznim. V vrtu, kjer bomo imeli odporne sorte, bomo pridelek bolj zdrave plodove in s tem tudi biološke zdravo sadje, z manj dela in manj stroškov. (Vir: Moj mali svet št. 12/80) Lojze .Zavolovšek Sorta Odpornost Čas zorenja Obstojnost plodov v skladišču škrlup plesen Starkova rana Beličnik Discovery Mio Prima James Grieve Lord laihboume Priolov delišes Alkmene Priscilla Koksova 72 Fantazija Rdeči boskop Cačanska pčzna Lonjon 4 - 5 4 5 4-5 5 4 - 5 4 - 5 5 5 5 4-5 4 4- 5 5 3-4 4' 3 - 4 5 4-5 4 - 5 5 5 4 4 4-5 3 -'4 sr. julija k., julija z. avgusta sr. avgusta k. avgusta k. avgusta z. septembra z. septembra z. septembra z. septembra z. septembra sr. septemb. k. septembra z. oktobra z. oktobra X) 0 z. septembra september november september december november december' januar januar februar' • april marec Legenda: ocena: 1 - neodporna 5 - zefo odporna z. - začetek ^ sr. - sredina k. - konec I i OGLAŠUJTE Z EPSI-JEM NA TELETEKSTU TV SLOVENIJA I : I f; Modni nasveti Kmalu bo prišel Pust, da odžene starko Zimo in k nam pripelje Pomlad. Takrat imajo največje veselje otroci, pa tudi odrasli se radi poveselijo. Zato priložnost sem si zamislila dve pustni šemi: klovna in malomeščanko. Malomeščanka je oblečena v belo čipkasto bluzo, ki jo dopolnjuje večja pentlja, ki jo pripnemo z okrasno sponko. Na vrh bluze oblečemo jopico, ki sega nekoliko čez boke, spodaj je zaokrožena, v pasu pa močno oprijeta. Rokavi so v ramenih položeni v dve široki gubi. Krilo je dolgo, sega do tal, je široko. Barve jopice in krila so nekoliko temnejše,od tonov zemlje, tja do svetlejših pastelnih barv. Na glavo naj si dama povezne klobuk, širokih krajcev, kontrastnih barv, kot sta jopica in krilo. Jopico in krilo lahko nosimo tudi pozneje, le da krilo skrajšamo do poljubne dolžine. Za najmlajše sem izbrala klovna, kajti to je-najbolj razširjena in - priljubljena pustna šema. Tu lahko pretiravamo po mili volji. Hlače so lahko očkove, čimbolj široke, napje prišijemo najrazličnejše zaplate, različnih vzorcev. Hlače v pasu pritrdimo z naramnicami. Bluza naj bo široka, dopolnjuje jo velika mašna. Na glavo malčku posadimo kapo s cofom. Naš klovn naj obuje velike čevlje, lahko tudi enega manjšega. Barve naj bodo vesele kot je pust sam. , Veliko pustnih krofov! • \* ANITA Gospodinjski nasveti 'v • • Če so keksi, ki so stali v odprti posodi ali škatli, postali v nekaj, dneh neužitni, jih damo v celofansko vrečko, dobro zapremo in postavimo v hladilnik. Po nekaj urah bodo keksi spet sveži. • Kruh, ki ga ne potrebujete, denite v hladilnik. Pred ponovno uporabo ga dajte direktno iz hladilnika za nekaj minut v ogreto pečico. __ % • ' |' 1 ' ' , | | OTROŠKI DODATEK V LETU 1992 jj • | | Obveščamo vse občane, ki prejemajo otroški | | dodatek, *da morajo predložiti obrazec SPN-2 za ji j nadaljevanje upravičenosti. i DELAVCI vlagajo obrazce v podjetjih, kjer so zapoge-1 j ni. UPOKOJENCI, KMETJE, BREZPOSELNI in PRIVAT- j | NI SEKTOR vlagajo obrazce v krajevni skupnosti. | Pri izpolnjevanju vlog vnesite vse podatke (neto plača, ji \ pokojnine, štipendije, dohodki pogodbenega dela, | | nadomestila za brezposelnost pri Zavodu za zapos- f | lovanje, katasterski- dohodek, preživnine), ki vplivajo jj | na izračun upravičenosti socialno - varstvene pomoči. \ | Nepopolne vloge bodo zavrnjene. | Cenzus za upravičenost do družbene pomoči jj | otrokom je od 1.5. 1992 dalje 4467,00 SLT ha f | družinskega člana v preteklem letu, oziroma za jj I kmete 2389,00 SLT. ’ ^ | I IZPOLNJENE OBRAZCE ODDAJTE ČIMPREJ! $ $ | 1 Center za socialno delo Mozirje | GASILCI ZA VAS SO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ■/, VARČEVALNA KNJIŽICA Želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih sredstev? Uresničitev svojih želja boste našli v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d., ki vam ponuja novo obliko varčevanja, to je VARČEVALNO KNJIŽICO. Osnovne značilnosti varčevalne knjižice so: - minimalni znesek, ki ga lahko varčujete na varčevalni knjižici, je 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni, - sredstva se bodo obrestovala v višini mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen. V mesecu februarju to pomeni revalorizacijo po mesečni stopnji 10,2%. - sredstva lahko polagate v katerikoli enoti Ljubljanske banke, dvigujete pa le V enoti, ki je knjižico izdata, - privarčevana sredstva lahko dvignete šele po poteku 15-dnevnega roka od dneva vplačila. ' Na varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati minimalni znesek 200 DEM tolarske protivrednosti. Ta se lahko dvigne le ob saldaciji , varčevalne knjižice. • ’ v • '%• •: : M Vabimo vas, da se oglasite v vaši enoti banke. Prepričani smo, da boste zadovoljni z našo novo ponudbo. i Montažnja gradnja | "SMREKA" p.o. f GORNJI GRAD | razpisuje i javno licitacijo I | za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: ¡Zap. št. Osnovno sredstvo Izklicna cena 1. Transportni voziček J 20.000 SLT ¡ 2. Kompresor zračni — ’ ’ 8.000 SLT I 3. Kompresor B 70 8.000 SLT I 4. Termoakumulacijska peč * 10.000 SLT 1 5. Pozo 8.000 SLT £ 6. Računalnik Partner 9.000 SLT | 7. Računalnik Partner in tiskalnik 18.000 SLT r 8. Dostavno vozilo Cimos C 15 D 300.000 SLT 1 9. Osebni avto R 11 350.000 SLT | 10. Počitniška prikolica Adria 450 40.000 SLT 1 11,- Počitniška prikolica Adria 500 55.000 SLT | , ¡ | Javna licitacija bo v PEfEK, 6. marca 1992 ob 9.. uri v poslovnih | prostorih MG "SMREKA" v Gornjem Gradu. | Morebitni kupci si lahko osnovna sredstva ogledajo pol ure pred | licitacijo. Osnovna sredstva bomo prodajali po sistemu "videno -| kupljeno". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. i ' | Interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati 10 % varščino. | Preostanete kupnine plača kupec v 8 dneh po licitaciji, ko mora | tudi prevzeti kupljena osnovna sredstva. | Udeležencem, ki na licitaciji ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili | v 3 dneh. | Kupec mora plačati tudi prometni davek in stroške prepisa. Dodatna | pojasnila lahko dobite po telefonu 063-842-000. aWOBOCflC90WflWOflWWCOflOCOOOawqOOOOOBCWflCM( «OOOOOOMflOtWflpeMOWMOOOQCjPqOBOOaOMCMOeOQOCaiBOOOMOOOWQCOCMCCO Požari, ki jih povzroče otroci Pogosti so pri igri z gorečimi vžigalicami in pri kurjenju. Ne samo, da prizadenejo večjo gmotno^škodB, marveč v plamenih umrotudi otroci. Dragi otroci! Gotovo ste že slišali, morda ste tudi videli na televiziji ali pa ste bili celo priče, ko je gorela hiša, gozd, Vilev, kozolec, kmečko gospodarstvo pa morda tudi tovarna. Gotovo ste pomislili, kdo je povzročil požar. In večkrat se je izkazalo, da so bile vzrok za požar vžigalice v rokah otroka, ki je prižigal papir, slamico ali pa je celo hodil e prižgano vžigalico ali svečo po prostoru, kjer je plamenček neopazno vžgal gorljivo snov. Večkrat ste se tudi igrali z vžigalicami, jih prižigali in kurili. Pri takem početju ni nastala samo škoda na gorečih objektih, bilo je že hujše - več otipk je v ognju, zgorelo, ker se niso mogli pravočasno rešiti iz prostora, ker jim je plamen zaprl pot do izhoda. Kaj morete storiti vi, otroci, da ne bo nastal požar? - Ne igrajte se s prižganimi vžigalicami. To je še posebej nevarno na prostem in v vetrovnem vremenu. Tedaj se ogenj tako hitro širi, da ga tudi po nekaj minutah ne moremo več pogasiti. Koliko opeklin je .prizadejal ogenj, si ne morete misliti. - Igra z ognjem na obronkih gozdov, v gozdu, na suhih travnatih površinah in v gospodarskih poslopjih se kaj rada konča s precejšnjo škodo pa tudi s smrtjo. Gozdne površine, posebno tam, kjer so bili mladi nasadi, si še leta in leta po požaru ne bodo opomogle, ker je ogenj popolnoma uničil mlado drevje. Zato se ne igrajte z vžigalicami, niti ne kurite. - Tudi v skednjih, kjer so spravljeni kmetijski stroji, seno, slama in poljski pridelki, se kaj radi igrate, zraven pa prižigate ogenj. Ali veste, v kakšno nesrečo spravljate sebe in vse dpmače ter bližnje sosede? .Nehajte s tako igro! Ali veste, kako hitro zgoreva posamezna snov in kako grozi tudi nevarnost, da se požar razširi. Suha trava, suho listje in praprot gorijo tako hitro kot smodnik. Smreke, borovci, jelke, macesen, ki vsebujejo veliko smole, ogenj tako hitro zajame in uniči, da ga je zelo težko zaustaviti. Papir, seno in slama gorijo najprej na površini, požar se neverjetno hitro širi, nato pa prodird še v notranjost, ki jo je težko gasiti. Benzin, petrolej, nafta in kurilno olje gorijo s tako močjo, da se jim je težko približati in pogasiti požar. Hlapi teh tekočin pa povzročajo močne-eksplozije. - Ne odlagajte vročega pepela v lesene zaboje in v posode iz plastične mase! - Ne prižigajte sami plinskega štedilnika, plinske peči in peči na kurilno olje! - Ne vključujte sami električnih gospodinjskih in grelnih naprav! Pomnite! Ogenj je človekov prijatelj, lahko pa je tudi najhujši sovražnik. Ogenj nastane, kadar se gorljiva(snov segreje v prostoru ali na prostem, kjer je dovolj zraka. Gorljive snovi so v trdnem (les, premog), tekočem (bencin, kurilno olje) in plinastem stanju (butan, propan, mestni plin). Izvor gorenja je plamen, iskra, razžarjeni predmet, toplota, ki nastane pri trenju, električni tok, samovžig in naravni pojav kot strela. Gorenje lahko ugasimo z ohlajevanjem ali z zadušitvijo gorljive snovi. Z vodo lahko gasimo trdne snovi, nikoli pa ne gasimo električnih naprav pod tokom-in vnetljivih" tekočin, izjema pta alkohol in špirit. Požare gorljivih tekočin gasimo s peno, z gasilnimi praški, po tleh gorljive tekočine tudi z ogljikovim dioksidom (C02). Požare električnih naprav gasimo z gasilnimi praški, ogljikovim dioksidom C02, halonom, nikakor pa ne s peno. Požare lahko gasimo tudi s peskom, z zemljo in s pokrivali. Če smo v nevarnosti, ki je sami ne moremo preprečiti, pokličemo na pomoč sosede in gasilce, ali o nastanku požara takoj obvestimo najbližjo postaj? milice. Posebno opoporilo! Spoštovani občani, ker zima izgublja svojo moč, se pojavljajo vse večje površine suhe nepokošene trave in druge suhljadi, ki lahko pri najmanjšem nepremišljenem in neprevidnem požigu ali zaradi malomarno odvrženega cigaretnnega ogorka ter prižgane vžigalice nastane prava katastrofa. Da bi se temu izognili, vas opozarjamo, da ne poskušate s kakršnimikoli požigi v naravi, še posebej v gozdovih ali njihovih bližinah. Pozor! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite gp pri svojem gasilskejn društvu, ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje feh aparatov oziroma naprav. J OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MOZIRJE ZAHVALE 11 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE KAKER, 1904 po domače Trkačeve mame iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu dekanu za lepo opravljen obred kakor tudi govorniku za lepe. poslovilne besede. VSI NJENI Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, ' a ob spominu trpek jok. Le srče ¡in duša ve, . kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše drage žene, mame, sestre in fête ANTONIJE VENGUST, roj. Čopar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, spremstvo na zadnji poti, za lepo cvetje In darovane svečke. Zahvala velja tudi moškemu pevskemu zboru iz Mozirja in gospodu kaplanu za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Žima, mraz te je vzela, tiho si odšel od nas, hiša naša tiha, prazna, a povsoc^si z nami tL ZAHVALA V trenutku*bofečine, ko smo se morali nepričakovano in mnogo prezgodaj posloviti od našega ljubega moža, atija in dedija' JOŽETA BITENCA Iz Pobrežijv izrekamo iskreno in globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč in delili z nami hudo bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter ga tako številno pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo gasilcem, pevcem in gospodoma duhovnikoma za lepo opravljen obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem! .' / 'ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta v » JOŽETA KRALJA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala velja Lovski družini Ljubno za dobro organizacijo pogreba, lovcem - rogistom in vsej lovski bratovščini.. Hvala tudi Ribiški družini Ljubno, članom ZB in Društvu upokojencev Ljubno. Zahvaljujemo se vsem_trem govornikom za tople besede slovesa In gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, Hvala velja tudi pevcem Prosvetnega društva Ljubno ih vsem krajanom; ki so našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti! ' KRALJEVI Ob hudih novemberskih poplavah leta1990 sva bili prizadeti tudi medve, saj je 'odneslo komaj prenovljeno brv prek Savinje. Bili sva popolnoma odrezani od sveta. Takrat sva žalostno reklj: "Brvi ne bova imeli nikoli več."Zdaj pa vidiva, da tudi na naju niste pozabili. Zato se vsem, ki ste kakorkoli prispevali k izgradnji novega objekta, posebno pa še KS Luče, iskreno zahvaljujeva. Ema Dešman in Betka Kaker, Krnica 3, Luče ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega mpža, očeta in starega ata JOŽETA VRTAČNIKA iz Nove Štifte se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebno smo hvaležni Krznar Rafkotu, gasilcem, pevcem, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku. VSI NJEGOVI A NAGRADNA KRIŽANKA i i 3 i 3 1, 3 3 9 10 Se^vil 11 H! li 13 i3 l6 ¿y , v' 18 • - ir i 20 ff* H 23 3 S&S&S&SSiS: 25 17 2$ i ' : ; 20 1 30 31 31 33 llpii Ime in pr imele Naslov; y ■ r VODORAVNO: 1. kraj v naši občini; 7. kulturno središče Sibirije; 11. naprava, istrument; 12. predpona pri merskih enotah, tisočkratnik; 13. glavno mesto Senegala; 14. mesto na Švedskem; 16. bog starih Egipčanov; 17. živosrebrova ruda; 18. obdobje brez vojn; 19. hitra ladja oborožena s topovi; 20. Anton Nanut; 21. mesto v severni Italiji; 22. avtomobilska oznaka Norveške; 23^ ljudje z velikim nosom; 25. kuščarji starega sveta; 28. majhno tnalo; 29. ime dramatikaTorkarja; 30. Ameriška zvezna država; 31. vrsta Mitsubishijevih avtomobilov; 33. Abrahamova žena; 34. država Bližnjega vzhoda NAVPIČNO: 1. sodnik v mitološkem podzemlju; 2. vojskovodja in državnik v Tebah; 3. prelaz med Orno Goro in Kosovim; 4. država v Aziji; 5 nekdanji ruski vladar; 6. kemijski simbol za Astat; 7. naselje ob levem bregu Savinje; 8. veda o. mitih; 9. slovenski športni plezalec (Tadej); 10. majhen kol, količek; 14. ime televizijske napovedovalke Molk; 15. kemijski simbol za Argon; 17. francoska kemičarka (Marie); 19. ime vaterpolista Posinkoviča; 21. torba; 22. rimski cesar; 24! reka v Nemčiji, pritok Mozele; 26. mesto v južni Franciji; 27. umorjeni italijanski politik (Alda); 31. Ludolfovo število; 32. začetni črki abecede; 34. rimsko število petdeset EVROPA IN Ml V dosedanjih prispevkih sem poskušal pihati na dušo vsem bralcem, da bi vendarle kaj več storili za lepši izgled naše, sicer čudovite doline, ki pa je zaradi naše brezbrižnosti kot lepa slika v grdem okvirju. Razvidno je bilo, da ne pričakujem, da bo odslej povsem drtfgače, da so torej ljudje samo čakali, da jim bo nekdo povedal, kako se naj ravnajo. Seveda pa bi bilo lahko za marsikoga žaljivo, če ne bi dopuščal možnosti, da bo kakšno seme vendarle padlo tudi na rodovitna tla, kjer bo vzklilo. Če ne bi bilo tega upanja, kakšen smisel bi sploh imelo pisati o tem? Končno je to preizkušen način, kako je treba vzgajati ljudi. Ponavljati, ponavljati, pa spet ponavljati, kaj je prav in kaj ni. Potem ljudem počasi ostane v zavesti. S tem je tako kot s poštevanko, za katero smo verjetno svojčas vsi mislili, da se je ne bo mogoče naučiti, vendar pa nam že v tretjem razredu ni delala več težav. / Posebnih nasvetov so potrebni tudi predstavniki naših krajevnih skupnosti (svetov KS) in turističnih društev, kajti od njih je še najbolj odvisno, kakšni bodo naši kraji. Odgovorni so namreč Za urejenost favnih površin, torej predvsem~cest (cestarjise zanje ne brigajo), parkov in zelenic ter avtobusnih postajališč. Daleč od tega, da bi morali sami skrbeti zanje, le organizacija dela mora biti njihova skrb. Četudi udarniško delo morda še ni pov-. sod zamrlo, ga je mogoče organizirati le občasno, če gre za kakšno večje delo. Ob koncu zime vsekakor,, pozneje pa vsaj za čiščenje ne več. Ker pač naselj ne bi smeli toliko zanemariti, da bi rabili večje število ljudi, da bi jih spet spravili v kolikor toliko normalno stanje. Zato pride v poštev le sprot- no čiščenje - tudi košnja zelenic - kar bi naj opravljal eden ali več posameznikov. Delo mora biti seveda plačano. Toliko bolj in bolje, ker se za taka dela ljudje vsaj doslej še niso tepli. Tudi nabava in postavitev košarice za odpadke bi morala biti skrb vsake KS. Ljudem je treba omogočiti, da se znebijo odpadkov na kulturen način. Ne glede na to, da mnogi te ^ naprave niti ne bodo "znali" uporabljati, skratka, da botjo odpadke^e vedno metali po tleh. Kar se tiče kant za odpadke, ki jih imajo gospodinjstva, in zabojnikov (kontejnerjev), je v občini najbrž urejeno. Če bo organizirano redno čiščenje naših krajev, bo čedalje več tistih, ki bodo spoznali, da niti ni slabo, če okolje ni vsevprek nastlano z odpadki., To pa daje upanje, da se bomo tudi kar se tiče urejenosti okolja v nekaj desetletjih vendarle približali Evropi. V nasprotnem primeru je vsak optimizem pretiran. Smisel za red in čistočo si je očitno zares zelo težko privzgojiti. To nikakor ni pošte-vanka. Kljub temu je mnogim uspelo. Le zakaj ne bi tudi nam, če tako hočemo? Navsezadnje gre le.za ^odločitev med svinjarijo in urejenostjo, med tem, da nas bodo redoljubni, kulturni ljudje imeli za cigane (ne , Cigane ) ali pa za sebi enake. Torej sipo ali nismo? Janez Mavrič OBVESTILO REŠEVALCEM- _ ^ REŠITEV KRIŽANKE IZ DRUGE ŠTEVILKE: Vodoravno: Mozirje, MGA, Tirosek, Maori, Otoman, Hitler, Rl, Br, desetak, enka, karamele, aga, Šakala, dan, svat, tvor, orka, Er, pista, rjavec, Elkroj, Ines, break. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. NAGRADA (9 kg pralnega praška Persil): Marija Krefl, Nizka 14 2. NAGRADA (2 kg kave Barcaffe): Franc Zlovše, Ljubija 24 3. NAGRADA (masažni aparat Apollos): Ernest Špeh, Prešernova-9, Mozirje Nagrade prevzamejo nagrajenci osebno v trgovini POGO’S v Nazarjah. Čestitamo! Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do torka,.3. marca 1992 pošljite na naslov: EPSI, 63331 Nazarje 22. Med pravilnimi rešitvam; bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala MESARIJA BOGNER iz Prihove: 1. nagrada: 2 kg mrežne pečenke in 1 kg govedine s kostmi, 2. nagrada: 1 kg suhe vratovine in 1 kg domačih klobas, 3. nagrada: 1 kg hrenovk in 1 cela posebna salama. NAROČILNICA Brezplačni . mali oglas do 20 besed IME IN PRIIMEK NASLČV POŠTA podpis . telefon * / SAVINJA NUDI Poslovalnica: TRGOVSKI DOM Nazaije, tel: 831-914 Otroške trenerke bombaž od 10-12 let 943,00 SLT Otroške bluzice bombaž od 2-8 let ' 490,00 SLT Blago za ženske bluze - viskoza 233,40 SLT Blago za letne kostime - 301,20 SLT DISKONTNA PRODAJA Moka TIP 500 25/1 717,50 SLT Moka TIP 850 25/1 587,50 SLT Sladkor 57,60 SLT Rdeča pesa 2/1 ' 113,60 SLT Kumarica 2/1 * 102,40 SLT Kis za vlaganje 5/1 i 246,90 SLT ■ Poslovalnica: SA-MO Mozirje, tel.: 831-025 BTV Samsung 51 BTV Gorenje 561 TTX BTV Gorenje 561 Moški darilni set - ura, kravata Avtoradio z zvočniki Videorekorder SILVA Zastava Slovenije 100 x 200 40.075 40 SLT 46.723,90 SLT 43.288,30 SLT 1.680.00 SLT 5.537,90 SLT 46.816,50 SLT 1.044.00 SLT Velika izbira izdelkov iz srebra in zlata Zlatarne Celje Poslovalnica: NA PLAČU Ljubno, tel: 841-762 Kompot ananSs 565 g Rdeča pesa 700 g Kumare 700 g-Čaj planinski družinski Hlačne nogavice ENNY 85,70 SLT ■ 44,00 SLT 57,30 SLT 55,80 SLT PONUDBA VELJA DO ODPRODAJE 'M y m ■ ran Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p «. objavlja / JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev it d r . ^ - Izklicna cena st. Predmet v DEM Lsamonakladalna 24-28 3.500 2. samonakladalna PRP 3 2.500 3. ventilator za dosuševanje sena • 2.000 4. tračni obračalnik 2 kom 250 5.obračalnik URO 900 6. sejalnica za koruzo 4 redna 650 7. sllokombajn 1.400 8. molznaehota (vrč s pulzatorjem) 4 kom 400 9. kosilnica SIP 165 750 10. trosllec hlevskega gnoja krpan ‘ ' 650 11. silos za cement 7.500 12.okno leseno 50 T3.vitla traktorska 3 t 750 14. vitla traktorska 5 t 1.500 15. traktor ZETOR 7045 10.000 16. traktor ZETOR 6011 _ 7.000 17.odgnojevalna naprava 2 kom 1.250 18. tovorni avto MERCEDES 1213 ‘ .9.500 19. trosilec umetnega gnoja 50 Licitacija bo v četrtek, dne 12.3.199^ v Sp. Rečici ob 10. uri. Ogled je možen eno uro pred licitacijo v Sp. Rečici. Interesenti motajo vplačati varščino 10 % od izklicne cene eno uro pred licitacijo pri blagajni Mehanične delavnice v Sp. Rečici. Cene v DEM se navdan licitacije preračunajo v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ptometni davek je vkalkuliran v izklicno ceno. Kupec mora plačati kupnino pred prevzemom, vendar najkasneje v roku 3 dni po licitaciji. Licitacija bo po sistemu "videno - kupljeno”. Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 831-087. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno ie dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti in sicer: - dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, farne Školjke) c - dobava in montaža farnih niS s prevleko za zame pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepelitev v Ljubljano , — * - uredimo dokumentacijo v primeru smrti - vrSimo izkope in zasipe grobnihjam 7 dobavimo in dostavimo vam cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, prav tako vam pripeljemo lahko tudi vence - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto - /biografije umrlih po potrebi preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom Ce slučajno rabite samo pogrebno opremo brez ostalih uslug, vam sporočamo, da jo lahko dobite - v mrliški vežici v Mozirju, kjer opremo izdaja gospod Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, Mozirje, tel.: 831-617 - v mrliSki vežici Ljubno, kjer opremo izdaja gospod Golob'Janez, Ter 7, Ljubno, tel: 840-089 ali 840-045 - v mrliški vežici Rečica ob Savinji, kjer opremo izdaja gospod Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144, telefona pa žal nima - v mrliški vežici Šmartno ob Dreti, kjer opremo izdaja gospod Zidam Jože, Šmartno ob Dreti 18, tel: 845-264 V Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Telefonski šteivBd sta 721-667 in 721-'395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, PARIŽLJE lite, ' 63314 BRASLOVČE < v > - 1 - - OBVESTIM Celje - skladišče D-Per 7/1992 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 15. ure zjutraj, V , soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v-zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po, telefonu tudi v času dežurstva in sicer na telefonu 831-421. CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Vse občane obveščamo, da je Center za socialno delo Mozirje prešel na 40-urnl delovni teden. Uradne ure za stranke so: PONEDELJEK: od 8.00 do 13.00 ure SREDA: od 8.00 do 16.00 ure .PETEK-: od 8.00 do 13.00 ure VETERINARSKO DEŽURSTVO \ 24.2. do 1.3. LEŠNIK Marjan, dipl.vet., Mozirje, tel. 831-219 2.3. do 8.3. KRALJ Ciril, dipl. vet.', Ljubno, tel. 841-410 9.3. do 15.3. ZAGOŽEN Drago, dipl.vet., Ljubno, tel. 841-769 16*3. do 22.3. LEŠNIK Marjan, dipl.vet, Ljubija, tel. 831-219 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017 DEŽURNA SLl/ŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC MAREC 1992 24.2. - 1.3, TRATNIK Franc, Pusto polje, tel. 831-263 2.3. - 8.3. LEVER Peter, Paška vap, tel. 885-150 od 9.3. - 15.3. MAROLT Marko, Mozirje, tel. 831-877 od 16.3. - 22.3. JERAJ Franc, Prihova, tel. 831-910 od 23.3. - 29.3. TRATNIK Franc, Pusto polje, tel. 831-263 30.3. - 5.4.’LEVER Peter, Paška vas, tel. 885-150 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. MATIČNA KRONIKA ZA .MESEC JANUAR 1992 Rojstva: rodilo se je 9 deklic in 8 dečkov Poroke: Brunet B/anko, roj. 1969 Iz Tera in Gostečnik Martina, roj. 1971 iz Zgornjih Pobrežlj • Krebs'Marjan, roj. 1953 iz Luč in Stradovnik Milena, roj. 1963 iz Bočne • Zagoričnik Živko, roj. 1962 iz Podloga v Sav. dolini in Pestotnik Jožica, roj. 1968 iz Podloga v Sav. dolini • Peternel Janko, roj. 1963 iz Savine in Grudnik Branka, roj. 1973 iz .Okonine • Prepadnik Janez, roj. 1962 iz Konjskega vrha in Voler Ana, roj. 1965 in Nazarij. Smrti: Završnik Ana, roj. 1924 iz Rovta pod Menino • Sedovnik Amalija, roj. 1906 iz Mozirja • Potočnik Anton, roj. 1926 iz-Homec Brda • Ledinek Marjan-, roj. 1966 iz Lepe njive'» Presečnik Frančiška, roj. 1902 iz Bočne • Prek Janez, roj. 1908 iz Lenarta pri Gornjem Gradu • Remic Rudolf, roj. 1907 iz Dobletine • Pečnik Ana, roj. 1909 iz Mozirja • Kortnik Jožefa, roj. 1910 iz Šmihela nad Mozirjem. SPORED FILMOV ZA MESEC MAREC 1992 - KINO DOM MOZIRJE 29.2/1.3 - LEPI JOHNNY - ameriški film - akcij, komedija 7,- 8. - ČAROVNIK - ameriški film - komedija 14.- 15. - ROCKETEER - ameriški film - avanturistični 21,- 22. - GLEJ, KDO T.O GOVORI II. del - amer. film - komedija 28, - 29. BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE - ameriški film- komedija - KINO "JELKA” NAZARJE 29. -1 ./3. - NIKITA - ameriški -film - triler, akcijski 7,- 8. - MRAČNI ANGEL- ameriški film - akcijski 14.-15, - OBRAČUN V PREDMESTJU - amer. filrrr- triler 21.;22. MILERJEVO KRIŽIŠČE - ameriški film-kriminalka 28.- 29. OZKI PREHOD-- ameriški film-akcijski spektakel - KINO LJUBNO 7.- 8. - POLICIJSKA AKADEMIJA VI. - ameriški film - komedija 14,- 15. - INDIANA JONES lil. - ameriški avanturist. film 21.- 22. - ROBIN HOOD - ameriški avanturist, film 28,- 29. - MEMPHIS BELLE - ameriški vojni film Pridržujemo si pravico do spremembe programa. .. iiiiiiiniiiiiiiiiiii NOVE KNJIGE V KNJIŽI 5000000278 >3 Co I. STROKOVNA LITERATU ha: Jaušovec: Kako uspešneje reševati probleme * Nietzsche: Volja do moči * Giesmann: Novejši pogledi na slovensko književnost * Tavčar, Z.: Slovenci danes: 30 intervjujev z znanimi Slovenci in Slovenkami v emigraciji in doma * Guardini: Svet in oseba: poskus krščanskega pogleda na človeka * Popivoda: Postani nogometaš:-priročnik v sliki in besedi * Pirjevec: Filozofija in umetnost in drugi spisi * Simon: Poti iz stiske * Rupel:^Slovenska pot do samostojnosti * Rupel: Slovenstvo kot politično prepričanje * II. LEPOSLOVJE: Felc: V- znamenju lipicanca * Ott: Ukradeno otroštvo (spomini) * Mozetič: Obsedenost = Obsession. (poezija) * Njatin: Nestrpnost * Konsalik: Ujetnik puščave * Šoukal: Sem dolgo upal in se ves čas bal (spomini) * Jerovec: Žaba na maslu l(spomin1) IH. MLADINSKA LITERATURA Slikanice: Artelj: Dobri mož in hudobna žena * Prečudovite jesenske pesmi, Prečudovite potepuške pesmi (vse pesmi zbrala in z notami' opremila akad. slikarka Renata Bovhan) MALI OGLASI ! Prodam osebni avtomobil PZ-126, letnik 1982, dobro ohranjen, prevoženih 53.000 km. Cena 1.000 DEM. Tel. 831-068 • Strojnika na bagru - rovokopaču zaposlim. Tel. 831-341 (zvečer). • Prodam rabljen motokultivator Gorenje Muta. Cena po dogovoru. Tel. 832-197. • Popravljam televizorje, videorekorderje, avtoradie, tranzistorje ter montiram antenske in satelitske sisteme.tel. 842-1T9. • Kobilo, staro eno leto, pasme haflinger, prodam. Tel.' 832-674. • - Vsj, vrste ur po ugodnih cenah ! Tel. 841-084. Prodam bukova drva. Tel. 831-234. • Iščem, kooperante za izdelavo hrastovih in bukovih elementov ter hrastovih friz. Tel. 845-279. • Prodam traktorsko rotacijsko kosilnico BRITEV DISK 165 -ŠIP. Cena po dogovoru. Tel. 844-108. • Prodam nove tekaške smuči Rosšignol-dol. £10 cm, termo-- akumulacijsko peč 2,5 kw ter trajnožarečo peč - malo rabljeno. Tel. 832-383. Prodamo kozolec. Informacije na telefon 831-106. • Izračun dohodnine, investicijski programi, promet z vrednostnimi papirji, ekonomsko svetovanje, vodenje posjovnih knjig... VISING d.o.o., Šland-rova 12, Mozirje, tel. 832-543. • Prodaja in dostava premoga po najnižji ceni - naročila sprejemamo po telefonu ali v kemični 'čistilnici. Tel. 831-567. • Hišo v III. grad. fazi v Podvrhu II, Mozirje, ugodno prodam. Cena po dogovoru, tel. 061/ 572-010. • * y^V.V.V.Vr.V^.VVW.^W^.V.V.WW^.V.W^.V^^VAV.V.W.W^V.VAV^.WMW.V.V.VAW.V.-.V.-.VW.VvWAVAVAV/.-.VAW.VV^ I . • Oglašujte I v Savinjskih novicah Î s ■ ^ " E PSI