ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Klavdija Mikuš, dr. Bogdana Borota | Umetniški projekt »Življenje se spreminja« | str. 44 - 48 | 44 UMETNIŠKI PROJEKT »ŽIVLJENJE SE SPREMINJA« Klavdija Mikuš, Otroški vrtec Ajdovščina Dr. Bogdana Borota, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Art Project Life is Changing IZVLEČEK Projekt Življenje se spreminja je bil zasnovan v vrtcu v okviru projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kul- turno-umetnostno vzgojo (SKUM). V izvedbo so bili vključeni raznovrstni akterji. Potekal je v vrtcu in ožjem družbe- no-kulturnem prostoru. V prispevku so opisane kronologija projekta in situacije, ki so vplivale na izbiro in potek ak- tivnosti. Začetna nedoločenost ciljev, vsebin in učnih okolij, omogočanje prostora možnosti za aktivno vlogo otrok ter zaupanje, da otroci to zmorejo in znajo, so prispevali k doseganju ciljev krepitve kulturne zavesti in izražanja ter dvigu sporazumevalne zmožnosti otrok. Ključne besede: SKUM, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturna zavest in izražanje, fi lm Bilo je nekoč ABSTRACT The project Life is Changing was conceived in a kindergarten in the framework of the SKUM project. The implementa- tion took place in the kindergarten and the immediate socio-cultural space and involved many participants. This paper describes the chronology of the project and the situations infl uencing the choice and course of the activities. The initial ambiguity of the objectives, contents, learning environments, and the space provided for children to play an active role and the confi dence that children could and would be able to do so strengthened cultural awareness and expression and raised children’s communication skills. Keywords: SKUM, cultural-art education, cultural awareness and expression, fi lm Once Upon a Time UVOD Eden od osrednjih ciljev projekta Razvijanje sporazume- valnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo 1 (SKUM) je dvig ravni sporazumevalne zmožnosti otrok in mlado- stnikov ter krepitev kulturne zavesti in izražanja. Posame- znik z razvito kulturno zavestjo in izražanjem sprejema in uživa kulturne dobrine ter tako izboljšuje kakovost svojega življenja in življenja drugih. 2 Ker naša kulturna zavest in izražanje (KZI) vplivata na oblikovanje pomena tistega, kar zaznavamo in izkusimo, lahko kompetenco KZI opredeli- mo kot spoštovanje pomena kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, vklju čno z glasbo, uprizoritvenimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi. 3 V tem kontekstu je bil v Otroškem vrtcu Ajdovš čina zasno- van in izveden projekt Življenje se spreminja, v katerem so sodelovali otroci in strokovni delavci vrtca, starši in domačini, etnologinja, koordinatorica s Pedagoške fakul- tete Univerze na Primorskem (UP PEF), kulturne ustanove in umetnika, ki sodelujeta v SKUM. Projekt je potekal od januarja 2021 do vklju čno junija 2021. Na črtovan je bil po načelih porajajočega se kurikuluma, kot ga opredeljujejo v pristopu Reggio Emilia (Rinaldi, 2006). Izvajanje projekta je bilo pospremljeno z raznovrstnim dokumentacijskim gradivom, ob katerem smo vzpostavljali ponovne vpoglede v učne situacije in reflektirali pedagoške procese. V projektu so se povezovala umetniška (uprizoritvena, glasbena in likovna umetnost, multimedija) in neumetni- ška področja kurikuluma (družba, gibanje, jezik). V ospred- ju so bili procesni kurikularni cilji, kot so: spodbujanje je- zikovne zmožnosti, razvijanje izražanja in komuniciranja v umetnosti, doživljanje lastnega telesa in ugodja v gibanju ter spoznavanje ožjega in širšega družbenega ter kulturne- ga okolja (Kurikulum za vrtce, 1999). Na ravni posameznika in skupine so bili na črtovani tudi nekateri vzgojni cilji, kot so na primer sproš čenost pri izražanju mnenj, zaupanje v lastne zmožnosti, usklajevanje mnenj ter medsebojno so- delovanje in povezovanje pri reševanju nalog. Prispevek opisuje potek projekta s posebnim poudarkom na opisu situacij, ki so projekt (pre)usmerjale in dolo čale kratkoro čne cilje. Opise bomo podkrepili z izjavami otrok. Otroci so bili spodbujeni k izražanju svojih stališ č in pog- 1 Projekt vodi Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Projekt sofi nancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ve č informacij je na www.skum.si. 2 Kulturna zavest in izražanje. Opisniki temeljne zmožnosti, dostopno na https://www.acs.si/wp-content/uploads/2021/01/Kulturna_zavest_in_izrazanje.pdf 3 Priporo čilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2005 o klju čnih kompetencah za vseživljenjsko u čenje, dostopno na L_2006394SL.01001001.xml (europa.eu) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 45 ledov, ki so bili upoštevani. V projektu se je udejanjala par- ticipacija otrok z njihovo soudeležbo v procesih odlo čanja (Rutar, 2013). POBUDA ZA PROJEKT Pobuda za projekt je vzniknila na sprehodu po mestnem jedru, ko so otroci opazili velike panoje s črno-belimi fo- tografijami na temo kulturne dediš čine. Otrokom so bili motivi na fotografijah tuji, prav tako je bilo zanje neznan- ka, zakaj so fotografije črno-bele. »Kaj je to? Kaj delajo? Ali takrat niso poznali barv?« so bila osrednja vprašanja, ki so v njih prebudila zanimanje za življenje v » črno-be- lih« časih. Razmišljati smo za čeli o načinih, kako otrokom približati življenje neko č, da bi bili v dejavnostih aktivni in ustvarjalni. Fotografija se je pokazala kot primeren medij. Lokalno okolje, muzeji, galerija, doma čije z bogatimi etno- loškimi zbirkami pa kot ustrezno okolje za raziskovanje, doživljanje in izražanje. Na začetku projekta nas je presenetilo dejstvo, da ve čina otrok ni imela izkušenj s tiskano fotografijo. Potrebo po fotografskem znanju in izkušnjah s fotografijo kot umet- niškim delom in fotografiranjem smo zaznali tudi pri strokovnih delavcih v vrtcu. To so bili razlogi, da smo k sodelovanju povabili fotografa Tadeja Bernika in projekt za čeli z izobraževanjem odraslih. Nova spoznanja so nas vodila k razmisleku o na činih razvijanja sporazumevalne zmožnosti 4 otrok na področju multimedije z vsebinskim poudarkom na kulturno-umetnostni vzgoji. PRVE IZKUŠNJE S FOTOGRAFIJO KOT UMETNIŠKIM DELOM V RAZMERAH PANDEMIJE COVIDA-19 Zaradi zaprtja vrtca smo prvo sodelovanje s starši in z otro- ki hoteli izpeljati na daljavo. Natisnili smo zbirke fotogra- fij, ki smo jih nameravali poslati na doma če naslove otrok. Doma naj bi jih uredili v priložnostno razstavo. Med temi pripravami so se vrtci ponovno odprli, omejen pa je ostal dostop do kulturnih ustanov. Tako smo razstavo fotografij Tadeja Bernika uredili v vrt čevski telovadnici. Odzivi otrok na razstavo so pokazali, da jim je fotografija kot umetniško delo tuja. Potrebovali so še ve č izkušenj, predvsem pa pogo- stejši stik s tiskano fotografijo. K sodelovanju smo povabili starše. Skupaj z otroki so pregledovali doma če fotoalbume in iz njih izbirali fotografije iz razli čnih časovnih obdobij. Zanimanje otrok za fotografijo se je pove čalo ob prvem fo- tografovem obisku v vrtcu. Predstavil nam je nekaj svetov- no znanih fotografov in nas seznanil s fotografsko opremo. Sledila je igra fotograf in fotoaparat za spoznavanje tehnike fotografiranja. Spretnosti fotografiranja pa so si otroci raz- vijali skozi daljše časovno obdobje ob uporabi digitalnega fotoaparata in pametnega telefona. Kot ugotavlja tudi Ei- non, je u čenje in razvijanje spretnosti potrebno, da se otrok lahko izraža v izbranem (umetniškem) jeziku. Pri tem so gonilna sila izkušnje in lastna aktivnost (Einon, 2002). S prvimi fotografijami otroci niso bili zadovoljni. Bile so meglene in zabrisane, iz njih se ni dalo razbrati, kaj so pravzaprav želeli fotografirati. V želji, da jim uspe narediti tiste prave, kot jih zna fotograf, so z veseljem sprejeli prvo nalogo, da v razli čnih okoljih (mestu, vrtcu, naravi) poiš če- jo nekaj okroglega, modrega, lepega, hrapavega in to foto- grafirajo. Temu je sledil fotografski teden. Nastalo je veliko zanimivih fotografij, ob katerih so se otroci pogovarjali, kako bi jih lahko še izboljšali. V medsebojnih interakcijah in interakcijah z materiali so si ostrili čut za opazovanje in prepoznavanje motivov. Usvojili so tehniko postavljanja fotografij, kot so na primer panoramska, leže ča, pokon čna in detajlna fotografija. Iz njihovih pogovorov smo prepoz- nali estetski čut za lepo fotografijo. Napredovali so tudi v poslušanju drug drugega in medsebojni pomo či. Uspešni so bili v problemsko zasnovanem učenju. 4 Sporazumevalno zmožnost opredeljujemo kot zmožnost sprejemanja, razumevanja, doživljanja, vrednotenja ter uporabe in tvorjenja sporočil v različnih jezikih, kot so na primer besedni, matemati čni, glasbeni, likovni, gibalni. Sporo čila pa so tvorjena po vzorcih, zna čilnih za neko kulturno okolje. https://www.skum.si/ strokovne-podlage/sporazumevalna-zmoznost/ 5 Foneti čni zapis izjav otrok je del dokumentacijskega gradiva o projektu Časi se spreminjajo. Hranijo ga v vrtcu. Ma, tle je sam pol Jakoba, so mu odrezali glavo /…/ če bi hoteli imet celega Jakoba, bi morali it slikat bolj daleč. Ma, je postrani ta cinglca /…/ bi morali jo slikati naravnost /…/ ja, bi morali aparat držat pokonci in na miru. Vidiš, tudi ta fotografija s češarkom ima pokrovček od fotoaparata. Ni to lepo videt na sliki. To drevo ima posebne luknje, zato sem ga slikala. Slikala sem Leona, ker se tako lepo smeje.  PRIKAZ 1: Komentarji otrok o projektu Časi se spreminjajo. 5 FOTOGRAFIJA KOT MEDIJ ZA SPOZNAVANJE PRETEKLOSTI Ob pregledovanju fotografij iz domačih albumov smo se vrnili na za četek, k črno-belim fotografijam o ljudskih običajih in kmečkih opravilih. V ta čas in dogodke smo stopili skupaj z etnologinjo dr. Jasno Fakin Bajec, ki nam je predstavila tudi na čin raziskovanja preteklosti z inter- vjuji. Otroci so se u čili postavljati vprašanja. Preizkusiti so se želeli v vlogi raziskovalca kulturne dediš čine. V ta namen smo skupaj pripravili seznam vprašanj, ki so jih ob pomoči staršev postavili najstarejšemu žive čemu članu v sorodstvu. Otroci so v pogovorih s starejšimi izvedeli veli- ko novega o življenju nekoč. Pogovore so zapisovali njihovi ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Klavdija Mikuš, dr. Bogdana Borota | Umetniški projekt »Življenje se spreminja« | str. 44 - 48 | 46 starši. V nadaljevanju predstavljamo nekaj teh zapisov, ki so postali izhodiš če za nadaljevanje projekta in snovanje scenarija za film. Aleksander, 102-letni upokojeni duhovnik v Črničah, je povedal: »Kot otrok sem obiskoval italijansko šolo. Pisali smo še na tablice, torb sploh nismo poznali.« Pradedek Ivan, rojen 1930, je povedal: »V družini nas je bilo šestnajst otrok, tako da eni so bili doma in pomagali mami in o četu na kmetiji, ma ve č kot polovica otrok je bila vedno drugje, kot pastirji in hlapci. Z delom drugje smo dobili le hrano ali pa smo se dogovorili za kakšno menjavo drv in pridelkov za vola, s katerim smo preorali njive. Igrali smo se preproste igre skrivalnice, gnilo jajce, Nemce in partizane. Igra č smo imeli zelo malo in še to so bile nare- jene iz lesa, lubja, slame, ponošenih cunj, kar se je našlo doma, v gozdu ali na travniku. Fantje kakšne lesene fra če ali piščali iz jesenovega lubja, deklice pa najve čkrat pun čke iz slame.« Doroteja, rojena 1934. leta je pravnukom pripovedovala: »Živeli smo skromno, doma nas je bilo devet otrok in vsi smo spali v isti sobi. Tuša in tople vode ni bilo, umivali smo se le enkrat na teden, tako da nam je mama vodo iz vodnjaka segrela in jo nalila v škaf.« UMETNOST V ČRNO-BELIH ČASIH V času, ki so ga opisovali starejši sorodniki otrok, je ustvar- jal domači umetnik Veno Pilon. Otroci so bili radovedni. Kaj bi nam on, če bi še živel, povedal o svojem otroštvu? Kako je doživljal ta čas in kako ga je upodobil v svojih umet niških delih? Prisluhnili smo jim in se podali v Pi- lonovo galerijo. Zaradi omejitve dostopa smo si njegova slikarska in fotografska dela ogledali po spletu. Otroci so radovedno opazovali umetniška dela in ob tem ugotavljali razlike med slikarskim delom in fotografijo. Konkretno izkušnjo z materiali in s pripomo čki ter vživlja- nja v umetniško snovanje slikarja in fotografa Vena Pilona smo otrokom omogočili v dejavnostih slikanja in fotogra- firanja ter uprizarjanja umetniških del slikarja. Otroci so na temelju lastnih izkušenj ugotovili, da je fotografiranje manj zamudno, da lahko narediš ve č fotografij in izbereš boljšo in da lahko med fotografiranjem spreminjaš položa- je in motive. Slikanje na slikarskem stojalu pa zahteva ve č priprav, je zamudnejše, med slikanjem motivov ne moreš menjati, na koncu pa je treba vse pospraviti. Sledil je drugi obisk fotografa v vrtcu. Cilji so bili usmer- jeni v pridobivanje izkušenj postavitve motivov Pilonovih slikarskih del in fotografij v naravno okolje. Z uprizarja- njem smo začeli v prostorih vrtca. Kasneje pa smo motive in ozadja za fotografije iskali v okolici vrtca. V naslednjih dneh smo pripravili še druge pripomočke za izdelavo čim bolj verodostojnih kopij Pilonovih umetniških del in nada- ljevali s fotografiranjem.  SLIKA 2: Uprizoritev fotografi je Vena Pilona v naravnem okolju (avtor: otrok pod mentorstvom vzgojiteljice) Otroci so se vživeli v vloge igralcev in modelov na slikah/ fotografijah Vena Pilona, pa tudi fotografa in koordinatorja fotografiranja prizorov. Fotografije so posneli otroci.  SLIKA 3: Otroci v vlogi igralca in fotografa (avtor: vzgojiteljica) Pri posnemanju prizorov so pokazali sposobnost imitira- nja ter opazovanja in prepoznavanja detajlov na motivih. Uspešno so reševali izzive postavitve kadra kot celote. Napredovali so tudi v orientaciji na papirju in v prostoru. SCENARIJ ZA ČRNO-BELI FILM Pri uprizarjanju motivov umetniških del in igranju vlog so otroci postajali samostojnejši. Videlo se je, da uživajo v preoblačenju in nošenju kostumov ter poziranju foto- grafu. Ob ustvarjalnem delu otrok smo pomislili tudi na dokumentiranje ustvarjalnih procesov otrok in njihovih dosežkov. V ta namen smo otrokom postavili vprašanje, kako bi lahko naše delo in življenje otrok neko č predstavili drugim. Otroci so navedli ve č rešitev. Pri tem so ugotovili, da fotografija ujame trenutek. Če želimo pokazati do- gajanje, pa se moramo, kot je povedal eden izmed otrok, tudi premikati. Idejo je dopolni drugi otrok in predlagal: »Lahko se posnamemo. Oble čemo se tako kot v časih, in početi moramo tiste stare stvari.« Predlog je bil sprejet z  SLIKA 1: Uprizoritev slike Vena Pilona v naravnem okolju (avtor: otrok pod mentorstvom fotografa) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 47 navdušenjem in za čeli smo snovati scenarij za film. Z otroki smo pregledali intervjuje s prastarši otrok in po- iskali skupne zna čilnosti vseh pripovedi. Vsi intervjuvanci so govorili o delu in življenju na kmetiji. Kmetija je tako postala rdeča nit dogajanja v naših fotozgodbah, ki so postale izhodišče za filmski scenarij. Fotozgodbe so pripo- mogle k vživljanju v življenje otrok neko č. Otroci so fotografije sestavljali v smiselna zaporedja kmečkih opravil od jutra do ve čera. Fotografskemu zapisu so dodajali skice in pojasnila, kaj naj bi se v dani situaciji dogajalo. Ponekod so dodali tudi krajše dialoge, ki naj bi jih igralci govorili v filmu, kot na primer: Tukaj naj re če mama: »Pridite jest.« Na Sliki 3 vidimo otroke, ki slikovno izdelujejo scenarij za film. Predlagane dialoge so zapisali odrasli.  SLIKA 4: Slikovno izdelovanje scenarija za fi lm (avtor: vzgojiteljica) Sledilo je poskusno snemanje in fotografiranje prizorov iz filma na bližnji kmetiji. Snemali in fotografirali so otroci. Posnetke smo analizirali skupaj z otroki. Otroci so opozori- li, na kaj bomo morali biti še posebej pozorni pri »pravem« snemanju. Nekaj komentarjev otrok: • Tam je videti, da so otroci obuti. Morali bi biti bosi. • Tam se vidi druge otroke, ki tekajo in nimajo starih ob- lačil. • Zadaj se vidi traktor, v časih niso imeli traktorja. Otroci so v vsej polnosti doživljali ustvarjalen proces snovanja filma. Imeli so priložnost vživeti se tudi v delo režiserja in scenografa. Po teh prvih delovnih posnetkih smo bili pripravljeni na snemanje filma. Odpravili smo se na teren. Stara etnološka hiša, mlin na vodo, kovaški muzej in bližnji pašnik so za nekaj ur postali pravi filmski studii. Ve čino prizorov so odigrali in posneli otroci skupaj s stro- kovnima delavcema, sodelovali pa so tudi starejši otroci in domačini s kmetij, na katerih smo prizore snemali. Avten- tičnost okolja lahko razberemo na Sliki 5. K snemanju so otroci pristopili odgovorno in z velikim navdušenjem. Izkušnjo so opisali kot nekaj lepega in za- bavnega. Bralec bo izjave otrok v nadaljevanju bolje razu- mel in jih globje doživel po ogledu filma. 6 Izjave otrok po snemanju: • Vše č mi je bilo, ker je bila zemlja tako mehka in smo bili bosi. • Fajn je bilo, ker smo delali. Nalagali smo z vilami in grabljami. • Lepo mi je bilo grabiti, ker nisem še nikoli tega delala. • Meni je bilo lepo nalagat seno na voz, ma potem je bil voz težak. • Vše č mi je bilo na koncu, ker sem se peljala na vozu. Smo šli počasi. • Malo me je zeblo v roke, ker je bila voda mrzla. • Vše č mi je bilo, ker smo se igrali pri vodi. • Ni bilo težko nam porivati vozi čka, ker smo bili trije. GLASBA ZA FILM Otroci so z nestrpnostjo čakali prvi ogled »nemega« filma. Pozorno so ga gledali in ugotovili, da bo film brez glasbe za gledalce čuden in nezanimiv. To je bila spodbuda, da smo začeli iskati informacije o filmski glasbi. Na kanalu YouTube smo poiskali krajše odlomke nemih filmov in si jih ogledali z glasbo in brez nje. Po ogledu so otroci opisovali prizore, glasbo in tudi lastna občutenja. Z novimi izkušnjami o tem, kaj »naredi« glasba v filmu, smo za čeli snovati scenarij za glasbo. Namen je bil povabiti skladatelja in pianista Bojana Glavino v vrtec in mu predstaviti scenarij. Po njem naj bi glasbo za film improviziral, kot je bilo zna čilno za kino pred- stave v času nemega filma. Namero so ponovno prepre čile razmere, povezane s pandemijo covida-19, zato se je sodelo- vanje s skladateljem ter spoznavanje njegovega muziciranja preusmerilo na ekrane. Ob tej priložnosti nas je skladatelj povabil na javno izvedbo koncerta na daljavo, 7 ki so si ga otroci skupaj s starši ogledali od doma. Naslednji dan smo 6 Film Bilo je neko č, https://www.youtube.com/watch?v=tZ9d53NtRUU (dostopno 5. 11. 2021). 7 Spletni klavirski koncert Bojana Glavine, https://www.youtube.com/watch?v=V46KVeKqD_8 (dostopno 5. 11. 2021).  SLIKA 5: Prizor iz fi lma (avtor: otroci pod mentorstvom fotografa) ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Klavdija Mikuš, dr. Bogdana Borota | Umetniški projekt »Življenje se spreminja« | str. 44 - 48 | 48 odlomke s koncerta ponovno poslušali v vrtcu. Glasbo so otroci opisali kot lepo, glasno, pa tudi strašno. S skladateljem smo do zaklju čka projekta sodelovali na daljavo. Poslali smo mu videoposnetek in časovnico filma z opisi glasbe za posamezne prizore. Primeri komentarjev glasbe, kot so jih podali otroci: • Bi lahko dali glasbo od vetra, tako kot da bi pihalo. • Ma, jaz bi dala tako bolj glasno, ker smo pobirali ka- menčke in so tako padali v posodo. • Malo bi bila tiha, da bi bilo slišati kot voda, in potem bi za čelo biti čim bolj, čim bolj glasno. • Delanje na vrtu bi lahko bilo bolj hitra in bolj glasna glasba. Ker smo delali bolj težko in smo tolkli z motika- mi. • Glasba bi bila malo nagajiva in taka glasna, ker smo te- kali in metali seno. • Ja, taka težka bi morala bit, ker je težko prati cunje na roke. Otroci so brez težav povezovali dogajanje in glasbo z ob- čutki, ki so jih doživljali med snemanjem. Intuitivne mi- selne predstave otrok o filmski glasbi so bile najpogosteje izgrajene kot zvo čno slikanje – to, kar se je slišalo v na- ravnem okolju, naj bi se slišalo tudi v glasbi. Ta konkretna raven rabe glasbe je tesno povezana z otrokovim slušnim zaznavanjem, doživljanjem narave in s petjem, najpogo- stejšo glasbeno aktivnostjo otrok (Borota, 2020). Scenarij za glasbo je bil skladatelju zanimiv. Znal se je vži- veti v domišljijski svet otrok in njihovo doživljanje. Napisal in posnel je sedem klavirskih karakternih skladb: Uvod, Delo na vrtu, Luš čenje koruze, Molža krav, Perice, Pobira- nje sena in Porivanje vozi čka. Otrokom je bila glasba vše č in predlagali so, da jo dodamo filmu. Film je dobil svojo dokon čno podobo. Temu je sledilo na črtovanje premiere v mestnem kinu, a smo jo zaradi omejevanja dostopa do kulturnih ustanov preselili v prostore vrtca. Pripravili smo vstopnice in jih na dan ogleda filma podelili obiskovalcem. Film je pomemben prispevek k obujanju preteklosti in ohranjanju kulturne dediš čine. Je dokaz o otroku kot ve- likem raziskovalcu in umetniku, ki potrebuje priložnosti, da se izrazi. Obenem je to priložnost za odrasle, da otroka pripoznamo kot bogatega v potencialih in zmožnostihin kot otroka, ki je del družbe odraslih in otrok (Malaguzzi, 1998). SPLOŠNE UGOTOVITVE Projekt Življenje se spreminja se je za čel z veliko mero nedoločenosti tako na ravni ciljev, vsebin in u čnih okolij kot tudi na ravni strukturiranosti vzgojno-izobraževalne- ga dela. Že na samem za četku je bil vzpostavljen prostor možnosti, v katerem so imeli aktivno vlogo predvsem otroci. Vloga odraslih je bila osredinjena na zagotavljanje priložnosti za njihovo ustvarjanje, doživljanje ter smiselno in aktivno u čenje. Pri u čenju so posebno pozornost name- njali evokaciji – aktivnemu obujanju spomina vsega, kar so otroci že vedeli o dolo čeni temi. Tako so bili vzpostavljeni pogoji za u čni transfer, pa tudi razvoj kriti čnega mišljenja. Nenadomestljiva je vloga odraslih pri razvijanju spretnosti rabe tehnologije in drugih umetniških sredstev. Vedno znova so omogo čali možnosti za uporabo znanja v novih situacijah, kar je še posebej pomembno v obdobju pora- jajočih se sposobnosti in na činov izražanja v umetniških jezikih. Skozi celoten projekt smo verjeli, da otroci »znajo in zmo- rejo«. Iz opisov pedagoških situacij razberemo njihove pobude, opažanja in vrednotenja, pa tudi vlogo odraslega (vzgojitelja, umetnika) pri slišanju in upoštevanju otro- kovega glasu. Ocenjujemo, da sta bila gonilni sili projekta radovednost otrok in njihovo aktivno u čenje v pristnih učnih okoljih. Vzpostavljene so bile bogate interakcije med udeleženci, pa tudi umetnostjo, kulturno dediš čino in naravo. Če prenesemo splošne ugotovitve Krofliča o podobi in pravicah otroka na konkreten primer izvajanja kulturne- umetnostne vzgoje, potem lahko re čemo, da bodo tovrstni projekti zaživeli v tistih institucionalnih okoljih, v katerih se zaznava spremenjena podoba otroka kot bogatega in zmožnega, pa tudi otroka kot bitja pravic (Moss, 2011). VIRI IN LITERATURA Borota, B. (2015). Glasbene dejavnosti in vsebine. Unive rzitetna založba Annales. Borota, B. (2020). Artistic expression of experi- ences after listenig to music. V: Interdisciplinary perspectives in music education. Nova Science Publishers. Einon, D. (2002). Ustvarjalen otrok. Učila. Moss, P. (2011). On the image of the rich child, and on democracy and experimentation as precondi- tions for good preschool education. An interview with prof. Peter Moss. [Robi Kroflič oseba, ki inter- vjuva.]V: Sodobna pedagogika, 62, 172‒189. Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Malaguzzi, L. (1998). History, ideas and basic phi- losophy. V: The hundred languages of children. Ablex Publishing. Rinaldi, C. (2006). In Dialogue with Reggio Emilia. Listening, Researching and Learning. Routledge. Rutar, S. (2013). Poti do participacije otrok v vzgoji. Univerzitetna založba Annales.  SLIKA 6: Vstopnica za ogled fi lma (avtor: vzgojiteljica)