Poštnina pi&c&na v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*5(1.
TRGOVSKI LIST
■ (.
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. tJredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	24.	septembra	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	111.
Trgovina in trošarine
Producenti žganih pijač za trgovino in trgovci z žganimi pijačami preživljajo težko krizo, ki ima svoje korenine v nesmotrenosti političnih krogov v polpretekli dobi. Politika se je v nedavni preteklosti polastila raznih gospodarskih vprašanj in odločala o njih ne iz vidika gospodarskih interesov, temveč skoro izključno s stališča strankarstva. Klasičen vzgled nam, nudi v tem oziru ravno historijat ta-kozvane trošarine proste žganjekuhe, ki posega globoko v interese trgovine z žganimi pijačami. Vprašanje proste žganjekuhe je bilo pri nas pred par leti zadovoljivo urejeno. Naši kmetje so imeli pravico, da so si brez plačila trošarine skuhali toliko žganja, kolikor so ga rabili za sebe in po številu družinskih članov tudi za svojo družino. Ta zadovoljiv položaj pa se je izpremenil po zaslugi politike ne oziraje se na svarilne glasove, ki so dohajali odločujočim faktorjem iz trgovskih krogov. Po novih predpisih, ki so stopili že pred par leti v veljavo, sme kmetovalec iz lastnih pridelkov in pod gotovimi pogoji tudi iz kupljenih pridelkov neomejeno kuhati žganje brez plačila trošarine. Trošarina na tako žganje se pobira še le, ko kmet to žganje proda trgovcu za trgovski promet ali neposredno porabniku. Ker niso pri prosti žganjekuhi kontrolna določila, koliko se tako izkuhanega žganja povžije za namene, ki utemeljujejo dolžnost plačila trošarine, so tihotapstvu s takim žganjem na široko odprta vrata na škodo reelne trgovine z žganjem.
Priznavamo, da so svoječasno pri nas pečati na kotlih za žganjekuho povzročali prizadetim velike sitnosti, res pa je, da je bil ta način kontrole, objektivno vzeto, za trgovino bolj pravičen in tudi uspešnejši. Sicer se je ob razširjenju proste žganjekuhe vodstvo registra res nekoliko poostrilo, toda ta poostritev je trajala samo nekaj časa, nakar so se registri opustili vsaj za kraje, ki imajo izpod 2000 prebivalcev. Razlogi za opustitev registrov so sicer uvaževanja vredni, toda s tem se je trošarinska oblast na škodo trgovine odrekla skoro edinemu kontrolnemu sredstvu.
Posebno letos, ko je vse kot še nikdar obrodilo, poslužuje se podeželsko prebivalstvo ugodnosti proste žganjekuhe in pa odpravljenih registrov v taki meri, da je reelna trgovina z žganjem, ki je bila sedaj že težko obremenjena z dajatvami za državo, oblast in občino, popolnoma zamrla. Če tudi bi se trošarine prosto izkuhano žganje potrošilo za domačo potrebo, je vendar s tem oškodovan promet trgovine, ki nosi vsa davčna bremena. Naravnost katastrofalno pa vpliva prodaja nezatrošarinjenega žganja malim prodajalcem in direktnim konsumentom na deželi, ki nakupujejo velike množine žganja tihotapskim potom.
Je li vse to v interesu in logičnem skladu z enakopravnostjo vsega prebivalstva in s skrbjo za splošni dobrobit in napredek, je veliko vprašanje. Finančna uprava stremi^ za tem, da državne dohodke po možnosti dvigne in uravnovesi državno gospodarstvo, na katero se stavljajo vedno večje naloge. Pri tem stremljenju je nerazumljivo, da pušča iz vidika ogromne zneske, za katere je prikrajšana s tem, da prihajajo v promet in konsuro brez nakladnega plačila trošarine vedno večje množine trošarine prosto izkuhanega sadja.
presta žganjekuha.
Položaj trgovine z žganimi pijačami, ki zaposluje veliko nameščencev in daje eksistenco številnim družinam, se od dne do dne ostri, prosta žganjekuha pa, ki je privilegij kmetskega stanu, pa temu stanu ne do-naša pravega blagoslova, ker pospešuje žganjepitje v širših krogih našega prebivalstva.
Gotovo je, da mora poljedelec za vzdrževanje svojega posestva spraviti svoje pridelke v denar. Ako ne dobi odjemalca za svoje pridelke, mora skrbeti, da jih vsaj na kak drug način vnovči. Razume se, da tega načina ne išče daleč, temveč kolikor mogoče blizu. Kaj naj mu li preostaja nego da iz sadnega pridelka, ki ga vsled neorganizacije izkoriščenja ne more vnovčiti, napravi žganje, da se mu sadje brezplodno ne uniči. Toda to še ni vse. Ker si z domačo porabo tega pridelka ne bo mogel pomoči, ga izkuša prodati, ker mu manjka denarja. Oficijelno tega ne sme, ker bi ga sicer prijel davčni vijak, zato se pa poslužuje ugodnosti pod okriljem vseh priznanih in ne kontroliranih svobodščin. In kaj raste iz tega? Tiha, sicer nedovoljena kupčija, katera
Po pritožbah trgovcev z dežele se nova določila glede krošnjarenja, ki jih vsebuje naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 16. aprila 1919, po nekaterih krajih sploh ne izvajajo. G. veliki župan ljubljanske oblasti je na to pritožbo izdal dne 18. septembra 1929 pod O. br. 2479/7 vsem srezkim poglavarjem, vodji srezke izpostave v Škofji Loki, mestnemu magistratu v Ljubljani in policijski direkciji v Ljubljani naslednjo okrožnico:
Glasom določb člena 8. odnosno 16. uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 16. aprila 1929, št. 28It\6C> »Urad. lista«, je vsako krošnjarjenje ob delavnikih po 18. uri, ob nedeljah,
Prodajanje vžigalnikov
Po razglasu z dne 1. januarja 1929 Pr. br. 80 smejo izza tega dne prodajati vžigalnike in kamenčke za nje samo one osebe, ki dobe za to prodajo specielno dovolilo samostalne monopolske uprave. Na podlagi tega razglasa je prosilo iz Slovenije za 1 navedeno specialno dovoljenje več tr-| govcev, kateri pa do zdaj še niso j dobili zaprošenih dovoljenj. Posledi-; ca tega je, da so vžigalniki in ka-; menčki izginili iz prometa legitimne | trgovine in da se je razvilo s temi i predmeti tihotapsko kupčevanje, ko j e j ne povzroča škode samo legitimni 1 trgovini, temveč tudi monopolni upravi sami. Radi tega se je Zborni-| ca za trgovino, obrt in industrijo v
ZAKON O POSPEŠEVANJU KMETIJSTVA UVELJAVLJEN.
»Službene Novinec z dne 21. t. m. ob-| javljajo zakon o pospeševanju kmetij-j stva. Zakon je stopil s tem v veljavo. Ob ; enem objavljajo >Službene Noviine« pra-j vilnik, ki ga je izdal finančni minister ; glede razmejitve državnih samoupravnih j posestev povodom Ikatastracije zemljišč. 1 * * *
se javno ne more drugače označiti, kot tihotapstvo.
Na tem polju imajo kmetijske organizacije lepo priliko, da pospešujejo zadružništvo ter kmetu vsestransko pomagajo potom lastnih agencij zainteresirati inozemstvo za odkup sadja itd. S tem bi pomagale kmetovalcu spraviti pridelke v denar, preprečile bi nedovoljeno trgovino ter preprečile oškodovanje interesov reelne trgovine. Kdo bi pa pri tem imel poleg kmeta največ koristi ni težko uganiti, ker bi se v državne blagajne stekali iz trošarinskih in drugih pristojbin lepi denarji. Sedanja praksa bo popolnoma zatrla reelno trgovino, vrgla bo na cesto tisoče uslužbencev, povečala brezposelnost in zmanjšala dotok davčnih sredstev. Skrajni čas je, da se nevzdržnemu položaju trgovine z žganjem odpomore z uvedbo pra-| vične in edino pravilne rešitve, da se j omeji svobodo proste žganjekuhe in postavi vse kotle znova pod pečat ter | uvede strogo kontrolo nad tem, koli-| ko se sme iz lastnih pridelkov izku-hati žganja za domačo porabo.
Brez teh odredb bomo morali v doglednem času govoriti, da smo imeli trgovino z .žganimi pijačami, da je pa nimamo več.
državnih in verskih praznikih pa ves dan prepovedano, v kolikor ne bodo v izvršilni naredbi glede državnih in verskih praznikov določene izjeme. Te določbe pa ne veljajo za prodajalce novin, revij, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve, sladoleda, presnega in posušenega sadja in se bo za te obratovalnice določil obratovalni čas v izvršilni naredbi posebe.
Ker se pa po dospelih pritožbah kljub točni določbi citirane ministrske uredbe krošnjari tudi ob nedeljah in po 18. uri ob delavnikih, Vam naročam, da potoni podrejenih organov nadzorujete poslovni čas krošnjarjev in proti kršiteljem kazensko postopate. — Po odredbi velikega župana: dr. Marn s. r.
In kamenčkov zanje.
Ljubljani obrnila na monopolsko upravo, da pospeši izdajo specialnih dovolil. Monopolska uprava je na to akcijo Zbornice odgovorila, da je vprašnje prodajanja vžigalnikov in kamenčkov vezano na odkup teh predmetov od dosedanjih lastnikov, koji so izgubili pravico jih prodajati. Vprašanje odkupa se sedaj razpravlja in ko bodo pogajanja končana, prične monopolska uprava dovoljenja za prodajanje takoj izdajati. — Se-i daj torej ni nihče upravičen proda-I jati vžigalnike in zraven spadajoče ; kamenčke. Ako bi interesenti izvedeli | za take kupčije, naj na nje opozore ‘ organe finančne kontrole.
IZVOZNO ZAVAROVANJE V AVSTRIJI.
Kritični notranji položaj v Avstriji je poživil neko zavarovalno panogo, v kateri je kupčija že več let popolnoma počivala, izvozno zavarovanje. Takoj po prvih vesteh o »maršu na Dunaj« so dobile velike zavarovalnice številna vprašanja glede zavarovalnih pogojev za zaščito proti ropanju, plenitvam itd.
Ivan Mohorič:	|
Na Holandsko.
(Nadaljevanje.)
Za palačami ministrstev se dvigate «zbornici generalnih držav» — kakor se nazivata oba doma parlamenta. Poleg njih v Mauritshuisu se nahaja Koninklijk Kabinet van Schil-derijen, ki spada med najbogatejše in naj dragocenejše umetniške zbirke sveta. Preko trga nam zapira ob zelenem Vijviru pot mrka stavba Ge-vangenporta -— nekdanje jetnišnice.
Zelo me je iznenadilo, da se nahaja kraljevska palača v živahni trgovski ulici v strnjeni vrsti z drugimi privatnimi hišami. Ako bi ne bilo pred palačo straže, bi človek pri sprehodu po Nordeinde straat niti ne opazil, da gre mimo rezidence.
Za obsežnim blokom telefonske centrale smo zavili proti palači mira (Vredespaleis). Predzgodovina te mogočne stavbe je v kratkem sledeča:
Leta 1898 je sklical ruski car Nikolaj II. konferenco vseh civiliziranih narodov, da v vzajemnem sporazumu znižajo moreča vojaška bremena in preprečijo bodoč« vojne. Kot sedež konference je bil določen Haag. Kraljica Viljema je stavila konferenci za razprave svojo palačo «Het Huis ten Bosch» na razpolago. Najvažnejši sklep konference je bil, da se osnuje stalno mednarodno razsodišče v Haagu.
Amerikanski milijarder Carnegie je nato pozneje leta 1903 podaril 3-75 milijona dolarjev za zgradbo posebne mirovne palače in strokovne biblioteke. Na ta način je prišlo v letih 1907 — 1913 do zgradbe impozantne palače, ki krasi danes severozapadni del Haaga. Usoda je hotela, da je bila tik pred svetovno vojno dokončana. Konflagracija kontinenta je takrat jasneje kot sploh kdaj v življenju pokazala, koliko so vredne lepe fraze in papirne pogodbe v kruti realnosti.
V tej palači zaseda od leta 1922 naprej stalno mednarodno razsodišče, pred katerim leži tudi cela vrsta odškodninskih tožb, ki so naperjene proti naši državi. V tej palači se je vršila minuli mesec finančna konferenca aliiranih držav glede reparacij skega vprašanja, tu se je poleti razpravljalo o valorizaciji naših dolgov Franciji in v njej bo padla v bodočih letih še marsikatera važna obsodba za naše državne finance.
Posebno znamenita je v tej palači knjižnica, ki je najpopolnejša zbirka razprav in študij mednarodnega prava. Vodilo bi mnogo predaleč, ako bi hotel naštevati vse znamenitosti, muzeje, zaklade in zbirke, ki jih čuva •mesto Haag v svojem okrilju. Zadostuje že, če povem da ima 12 muzejev, 5 stalnih umetniških razstav in tucat drugih znamenitosti, ki so vladne poseta in razgledan j a.
V trgovskem delu mesta se pridno gradi. Nastajajo nove hipermoderne poslovalnice, ki nekoliko amerikani-zujejo prejšnjo mirno in vsedlo idilo mesta.
, Skozi diven park Zorgoliet smo jo ob nepretrgani promenadi vil zavili proti svetovno znanemu kopališču Scheveningenu. Dasi je bilo sredi julija, nismo videli nobenega kopalca na plaži. V površnikih so se sprehajali gostje po obsežnih promenadah. Besno je udarjalo valovje Oceana ob obalno ozidje. Val za valom se je razbijal ob svetilniku.
Scheveningen je poleg Ostende naj-I elegantnejše in najbolj obiskovano
Poslovni čas za krošnjarje.
Važna odločba obrtne oblasti glede doklade gremija trgovcev v Ljubljani.
morsko kopališče na Severnem morju. Nekdaj je segala kopnina mnogo dalje proti zapadu. Toda velikanski vihar leta 1570 je preplavil celo ozemlje, uničil kraj tja do cerkve. Tudi pozneje so se katastrofe morskih povodnji ponovile.
Treba je videti besneči Ocean, da more človek prav oceniti velikanske napore Holandcev, da zavarujejo svojo zemljo pred vodnimi katastrofami. Scheveningen se deli na dva dela. Prvi del je naselbina domačinov, sestoj eča iz priprostih hiš ribičev z ribiškim pristaniščem. Drugi del obsega moderne zgradbe, hotele in zabavišča mondenega kopališča. Promenada ob velikih hotelih vzdolž stranda in elegantnega kazina je dolga nad 3 km. Tu se koncentrira celo kopališko življenje. Okrog zdraviliške dvorane in na vgliki terasi, zgrajeni na mostišču, ki sega daleč v morje, na kateri je prostora za 5000 ljudi, se spreh^jo tisoči kopaliških gostov. Stotine avtomobilov je prome-niralo v lahkem tempu po bulevaru. Bili so izletniki iz Haaga, Rotterdama, Delfta, Leidena in drugih krajev, ki so prišli sem na nedeljski sprehod.
Velikanska razlika je med morskimi kopališči tu na severu napram onim v Dalmaciji. Smaragdno-zelena čista voda, toplo solnce, kršne gore in ažurno jasno nebo — vsega tega Nizozemska nima. In zato ne dvomim, da bi naše Primorje, ako bi j zgradilo nekoliko komforta, ne moglo odtegniti vsako leto par desettisočem bogatih gostov severnim kopališčev. Seveda predpogoj je udobno potovanje, prvovrstne prometne zveze, moderni hoteli z opremo in oskrbo, kakor so jo premožni ljudje z zapada navajeni. Danes smo šele na začetku, toda vztrajno delo nam lahko pomaga tudi tu do izbranejše publike in boljšega zaslužka.
Iz Scheveningena smo jo ubrali proti severu na Haarlem. Haarlem nam je znan po imenu kot središče semenarske trgovine v Evropi. Njegovo renomirano cvetličarstvo in cvetlično semenarstvo je staro že nad sto let in datira izza Napoleonovih časov. Haarlem je glavno mesto province Severna Holandija in sedež guvernerja ter šteje 113.000 prebivalcev. V prejšnjih stoletjih je slovel radi svoje svilarske in čipkarske industrije.
Cela prostrana pokrajina od Haaga proti Haarlemu je pravzaprav en sam vrt. Kakor daleč sega oko, vidiš same nasade tulp, hijacint, narcis, gladiol in drugih okrasnih cvetlic. Nepozaben utis, ki ga zapušča človeku pogled na ta polja spomladi v aprilu in maju, ko se nasadi razcvetijo. Cvetlice, ki se gojijo tod, se razpošiljajo po celem kontinentu, v Anglijo in Severno Ameriko. Bajne so dimenzije, v katere se je razvilo kultiviranje cvetlic. Prvotna idila je postala ena najdonosnejših industrij in eksportnih panog. Samo v severo-holandski provinci ji je okrog 2000 hektarov, v južnoholandski pa celo 3900 ha zasejanih s cvetlicami. Vrednost izvoza cvetlic je znašala leta 1925 ca. 45 milijonov holandskih goldinarjev ali 990 milijonov dinarjev. Haarlem je kakor vsa doslej imenovana holandska mesta, bogat na klasičnem holandskem stavbarstvu, na umetninah, ki so zbrane v treh muzejih, med katerimi je posebno Franz Halsov muzej znamenit, na divnih parkih in prijetnih novotarijah moderne iznajdljivosti.
Za Haarlemom smo v ravni črti brzeli proti Amsterdamu. Vožnja se je razvila v pravcato dirko, ker se naš šofer Bernik ni hotel udati električnemu brzovlaku, ki vozi tik ob cesti in tako smo ob peti popoldan dospeli na cilj, v nordijske Benetke, v slovito mesto diamantne industrije — v Amsterdam. Nemalo je bilo presenečenje naše delegacije, ko je pred verando, na kateri so ravno južinali, privozil jugoslovanski avtomobil. Amsterdamci so stikali glave in študirali, kaj bi mogle pomeniti tri črke SHS. Očividno njihovo geografsko znanje ne vsebuje te kratice, ker označujejo našo državo kot drugi po-
V zmislu sklepa gremijalnega občnega zbora z dne 18. marca 1929, odnosno na podlagi sklepa odbora z dne 22. marca 1929, je Gremij trgovcev v Ljubljani predpisal svojim članom gremijalno doklado za leto 1929 v izmeri 300% na občno pridobnino, predpisane članom v letu 1929. Proti predpisu se je pritožila neka tvrdka, a je pritožbo obrtna oblast zavrnila iz naslednjih razlogov:
»Tej Vaši protožbi mestni magistrat na podstavi § 127 o. r. opiraje se na določila § 115, odstavek 6, in § 119 a in c lit. c. o. r. ter §§ 14, 17 in 24 gremijalnih pravil ne more ugoditi, ker za to ni zakonitih razlogov.
Kot obrtno nadzorstveno oblastvo bi namreč mogel mestni magistrat razveljaviti ali pa spremeniti sklep gremijalnega zbora odnosno odbora o določitvi in porazdelitvi gremijalne doklade le v primeru, če bi bil ta sklep protizakonit, bodisi v stvarnem ali formalno-pravnem pogledu. Iz poročila gremija trgovcev v Ljubljani oziroma iz zapisnikov gremijalnega občnega zbora ter seje gremijalnega odbora pa je razvidno, da sta se obadva činitelja pri stvarjanju sklepov in njih izvajanja ravnala točno po določbah prej citiranih paragrafov obrtnega reda oziroma zadružnih pravil.
Gremijalni zbor, pravilno sklican in v zmislu § 17, odst. 7 gremijalnih pravil tudi sklepčen, je na svojem zborovanju z dne 18. marca 1929 skoro soglasno odobril proračun za leto 1929 ter določil tudi znesek, ki naj se po gremijalnemu načelstvu kot zadružna doklada porazdeli na vse gremijalne člane. Ta sklep gremijalnega odbora je postal, ker ni bil proti njem pravočasno vložen nikak ugovor, pravomočen in izvršljiv.
Prav tako je gremijalno načelstvo (odbor) v svoji seji dne 22. marca 1929, ki je bila tudi sklepčna, razpravljal o sklepu gremijalnega zbora glede porazdelitve doklad in skle-
Privilegirana agrarna banka je objavila dne 23. septembra t. 1. naslednji komunike:
Ker so izvršene vse priprave za pričetek rednega poslovanja Privilegirane agrarne banke, je izvršni odbor uredil vsa ostala vprašanja, ki so združena s poslovanjem banke. Na zadnji seji so bili odobreni naslednji pravilniki:	1.	Začasni pravilnik o
bančnem osobju; 2. pravilnik o posameznih vrstah poslov banke, pri čemur je bila določena naslednja obrestna mera:
1.	Banka bo dajala poljedelskim organizacijam posojila in kredite po 8 odstotkov z omejitvijo, da te orga-
Strokovno šolstvo.
GREMIJ ALNA TRGOVSKA NADALJEVALNA ŠOLA V MARIRORU.
Vpisovanje za vse razrede se vrši v nedeljo, dne 29. septembra od 10. do 12. ure v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu 1 /I. K vpisovanju naj prinese vsak učenec oz. učenka zadnje šolsko izpričevalo, po dve 'izpolnjeni rodovnici, ki jih dobi v pisarni Trgovskega gremija in novinci še potrdilo Trgovskega gremija v Mariboru, ki ga dobe tudi v gremijalni pisarni, Jurčičeva ul. 8/II.
Pismeni ponavljalni, sprejemni in drugi izpiti prično v ponedeljek, dne 30. septembra ob 15. uri (3. pop). Ustmeni izpiti se vrše v torek, dne 1. oktobra in po potrebi še v sredo, dne 2. oktobra od 15. mre dalje.
IR eden pouk prične v četrtek, dne 3. oktobra ob 15. uri. Vse ostalo zvedo učenci, oz. njihovi gospodarji v šoli.
večini z Jugoslavijo. Do Amsterdama smo bili napravili v osmih etapah 1734 km, dasi znaša zračna črta komaj dobrih 1000 km, ker smo želeli obiskati vsa gospodarska središča po krajinah, skozi katere smo vozili.
(Nadaljevanje prihodnjii.)
nil soglasno na podlagi pooblastila gremijalnega zbora oziroma skladno z določilom § 14, odst. 2 in 3 gremijalnih pravil, da se ima doklada porazdeliti v izmeri 300% obče pridob-nine, odmerjene gremijalnim članom po davčnem oblastvu v letu 1928.
Gremijalno načelstvo se je torej s tem sklepom poslužilo le svojih pravic v mejah zakonitih predpisov in tudi okolnost, da je načelstvo pri tem vzelo kot osnovo za porazdelitev gremijalne doklade občno pridobnino, odmerjeno članom v pretečenem letu, t. j. v letu 1928, v čemur ne nasprotuje obstoječim predpisom obrtnega reda in zadružnih pravil, nasprotno se je načelstvo tega načina porazdelitve doklad kot sedaj posluževalo tudi v preteklih proračunskih letih. Na čin odmere gremijalne doklade, kot ga omenjate v svoji pritožbi, da naj bi se namreč za osnovo odmere vzel davek odmerjen v dotičnem letu, za katero se določa doklada, pa bi že iz finančnopravnega vidika ne bil primeren in priporočljiv, ker bi določbo in likvidnost gremijalnih dohodkov potisnil predaleč naprej v proračunsko leto, na drugi strani pa bi zadrževal ali onemogočal izplačevanje zapadlih gremijalnih dajatev ter s tem v mnogem oviral poslovanje gremija.
Ker v danem primeru gremij trgovcev odnosno načelstvo s svojim sklepom ni kršilo obstoječih zakonitih določil, ni torej nikakega zakonitega razloga za razveljavljenje odnosno spremenitev njegovega sklepa glede porazdelitve zadružnih doklad, vsled česar mestni magistrat Vaši tozadevni pritožbi ne more ugoditi.«
Priobčujemo gornji odlok v prepričanju, da bodo gremijalni člani, kateri doslej še niso iz katerihsikoli razlogov plačali gremijalne doklade, to takoj poravnali, da se izognejo stroškom prisilne iztirjave, ker bo gremij, kakor čujemo, te dni prosil obrtno oblast, da prisilnim potom iztirja še ne plačane, doklade od vseh zamudnikov.
nizacije od svojih članov za režijske stroške itd. ne smejo zahtevati več kakor 2 odstotka tako, da sme znašati najvišja obrestna mera za te vrste kreditov in posojil največ 10 odstotkov.
2. Za individualne kredite znaša obrestna mera 10 odstotkov.
3. Za, dolgoročna hipotekarna posojila je določena obrestna mera na 9 odstotkov.
Interesenti se pozivajo, da čimprej vložijo prošnje za posojila in kre-j dite, ki jih odbor takoj reši. Privile-I girana agrarna banka posluje začasno v Sremski ulici št. 6 v Beogradu.
ANKETA ZA UGOTOVITEV BORZNIH OBIČAJEV ZA TRGOVINO S PAPIRJEM.
V četrtek, dne 19. t. m. se je vršila , v Zbornici za TOI anketa za ugoto- j vitev borznih običajev za trgovino s j papirjem v področju Zbornice za j TOI. Ankete so se udeležili papirni j producenti in konsumenti, med njimi j zastopniki Združenih papirnic Vevče, i Goričane in Medvode gg. ravnatelj Jahn, gen. tajnik dr. C. Pavlin in Schrautzer, za Gremij tiskarnarjev g. ravnatelj čeč. Prečitane so bile pismene izjave nekaterih interesentov, ki se ankete niso mogli udeležiti osebno. Anketo je vodil tajnik gosp. dr. I. Pless. Bazo za razpravo je tvoril osnutek načrta uzanc, ki ga je poslala zbornici Ljubljanska borza in ki ga je sestavil po dunajskih in zagrebških uzancah g. dr. Pavlin. Po triurnem razpravljanju so prišli udeleženci ankete do soglasnih zaključkov in bo zbornica definitivno redi-giran načrt poslala borzi in potem ministrstvu trgovine in industrije v odobritev, nakar stopijo določila običajev v veljavo.
* * *
Umikanje naših denarnih zavodov iz Italije.
Zagrebške «Novosti» priobčujejo v nedeljski številki izpod peresa izvrstno informiranega pisca članek, ki ga prinašamo v naslednjem dobesednem prevodu:
«Ljubljanska kreditna banka je opustila svojo podružnico v Trstu, katero je prevzela Banca di Lavoro. S tem smo izgubili enega od naših zadnjih denarnih zavodov v Italiji. Na ozemlju Avstro-Ogrske, ki je pripadlo Italiji, je bilo koncem svetovne vojne nekoliko naših denarnih zavodov, samostojnih in filijalk. Tu so bile močna Jadranska banka v Trstu in Reška pučka banka na Reki kot samostojni zavodi, Ljubljanska kreditna banka je imela podružnico v Trstu in Gorici, a Prva hrvatska štedionica, Poljedelska banka ter Banka in štedionica za Primorje na Reki. Danes ni ostalo od vseh teh inštitucij skoro ničesar.
Usoda Jadranske banke je znana vsem. Najprej so ji delali take težave, dokler se ni morala predati fašistom, a kasneje je prišla v konkurz. S tem konkurzom je izginila tudi Podružnica banke in štedionice za Primorje v Reki. Reški pučki banki so se delale take težave, da so morali naši krogi opustiti pretežni del svojega angažmana tako, da je zavod prišel-pod upliv italijanskega kapitala. Prva hrvatska štedionica je bila vsled nastalih prilik primorana, da opusti svojo podružnico na Reki, dasi je tam imela zelo dobre posle. Poljedelska banka je s prevzemom sušaške podružnice Slavenske banke koncentrirala svoje posle na Sušaku. Tako smo ostali na Reki popolnoma brez vsakega naših zavodov. Ni tam niti ene manjše hranilnice.
in celo živnostenska banka je bila primorana, da preda svojo tržaško filijalo Banco Italo-Americano. A osrednja banka čeških hranilnic se je odstranila že mnogo preje. Sedaj zapušča Trst tudi Ljubljanska kreditna banka. In sigurno je, da bo morala zapustiti tudi Gorico.* Tako ne bo imel v bodoče niti en sam denarni zavod naše države v Italiji niti ene filijalke. Ne obstojajo več niti one denarne organizacije, koje je ustvaril naš živelj, M je ostal pod Italijo. Centrale zadružnih organizacij so vsled prisilnih mer prešle v tuje roke. Tako je naš živelj v Italiji prepuščen na milost in nemilost italijanskih zavodov.
Medtem se pa italijansko denar-stvo vedno bolj afirmira v našem go-; spodarstvu. Hrvatska banka razširja | vedno več svoje posle. Banca Dalmata j di Sconto iz Zadra je odprla podruž-j nico v Splitu in Šibeniku, a ima tudi i eno afilijacijo v Dubrovniku, še ved-j no se dela na tem, da se tudi Credito j Italiano, po veličini drugi italijanski j zavod, afirmira v našem gospodar-J stvu. Kakor se vidi, gre razvoj našega in italijanskega denarstva v po-popolnoma nasprotni smeri.»
* Goriška podružnica Ljubljanske kreditne banke se je morala opustiti, kakor znano, že leta 1928. — Op. uredništva.
OPOZORILO HMELJSKIM PRODUCENTOM.
Celjski sreski načelnik je izdal te dni na vse hmeljske producente v svojem srezu naslednji razglas: Razni brezvestni agenti, špekulanti in pustolovci razširjajo v zadnjem času vesti, da vlada pri hmelju v naših krajih nadprodukcija dn da je najboljše, da hmeljarji vržejo letošnji pridelek na smetišče, oziroma ga sežgo, ker nima nobene cene. Te vesti razširjajo v prozornem namenu, da bi mogli hmelj pokupiti po najnižjih mogočih cenah in b,i ga seveda potem z dobičkom prodali v inozemstvo. Zaradi tega se opozarjajo vsi hmeljarji, da letos cena hmelja še ni ustaljena in da naj takim lažem in intrigam nikar ne nasedajo, temveč naj razšiirjevalce takih vesti, bodisi da so podkupljeni ali naivni domačini, bodisi da so tuji agenti in pre-kupoi, takoj naznanijo najbližji orožniški postaji, nakar jih bo sresko poglavarstvo eksemplarično kaznovalo in tuje državljane za vselej izgnalo iz naše države.
 rr~ ■ n wnnnr t rriuiiiTiiinm« ni—n ■ im 11 fiim—iiibih—u-lj_lu_ _.
Začetek poslovanja Privilegirane agrarne banke.
Predavanje o delavskem zavarovanju.
V petek dopoldne je predaval ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. dr. J. Bohinjec v posvetovalnici Zbornice za TOI o poslovanju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Predavanja se je udeležilo okoli 20 obrtnikov in trgovcev ter funkcijonarji gospodarskih organizacij. Predavatelja je pozdravil kot domačin podpredsednik zbornice gospod Ivan Ogrin, ki je izjavil, da je zbornica rade volje ugodila prošnji ravnateljstva Okrožnega urada, ki hoče pripadnikom gospodarskih krogov pojasniti položaj in delovanje svojega zavoda. G. Ogrin povdari, da gre samo za informativen sestanek, na katerem naravno ne more priti do kakih sklepov.
Predavatelj je nato v nad 11/2-urnem govoru poročal o poslovanja ljubljanskega okrožnega urada, pri čemer je dokazoval navzočim na podlagi obširnega statističnega materij ala, da so kritike, ki se delajo dokazovati, da so kritike, ki se delajo glede poslovanja urada, neutemeljene. Zlasti se je obširno bavil z režijskimi stroški in jih primerjal z režijami socijalno zavarovalnih zavodov drugod in obširno tudi z vprašanjem, v koliko obremenjuje socialno zavarovanje naše gospodarstvo.
Referat, ki daje na podlagi bogatega -statističnega materijala dokaj jasno sliko o položaju in o poslovanju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je že v tisku in bo v kratkem času vsem, ki se zanimajo za to vprašanje, na razpolago.
Poročevalcu se je zahvalil predsednik Okrožnega urada g. M. Krek. Iz njegovih besed, ki jih je nato naslovil na udeležence konference, posnamemo naslednje:
»Le če bomo reformo gradili na temelju objektivnih dejstev, je mogoče soglasje. Po soglasju pa stremi Okrožni urad najživahnejše. V njegovem živem interesu je, da se debata o reformi ne izpremeni v boj — socialen boj delavcev in delodajalcev. Tu bo, upam, mogel graditi Okrožni urad na slovensko živo zavest vzajemnosti, na solidnost naših gospo-rarskih voditeljev. Kot je soliden pa pa siguren napredek našega skromnega gospodarstva mogoč le v miru in stalnem izpopolnjevanju, tako je razvoj socialnega zavarovanja mogoč le v mirnem napredku. Ljubezen do države nam vsem narekuje veliko skrb, da reforma socialne zakonodaje ne izvene v socialni boj, ki bi zanetil v temeljih našega gospodarstva neozdravljivo bolezen, ki je po svojem učinku še vse hujša in straš-nejša kot morda kaka politična in upravna nasprotja, četudi še tako potencirana. Zato vsi Slovenci želimo, naj bo reforma, če pride, le srečna etapa v izpopolnitvi delavskega zavarovanja v najnaprednejšem in najbolj socialnem smislu.«
Nato se je poročevalcu v imenu vseh zahvalil g. Josip Lenarčič z Vrhnike, ki je izjavil, da je brez podrobnejšega vpogleda v obširen statističen materija] nemogoče podati kakih izjav k izvajanjem predavatelja. Potrebno je, da se da ta materi-jal tudi gospodarskim krogom na vpogled. Povdaril je končno, da je zavarovanje pri nas drago, prekom-plicirano in zato potrebno reforme.
Nato se je predsednik g. Miha Krek zahvalil za zanimanje in še enkrat poudaril, da si OUŽD želi čim več neposrednih stikov s predstavniki gospodarstva.
Otvoritev nove palače Poštne hranilnice v Ljubljani.
pri naši podružnici okrog 100 milijonov dinarjev in je zato pojmljiv interes gospodarstva cele Slove-
Ljubljanska borza.
Tečaj 23. septembra 1929.	Povpra- ševanje Oin	Ponn<j!!»9 Ols>
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. goM. .		22-805
Bariin 1 M		—■—	18-54
Bonttelj 1 belga			7-9011
Budimpešta 1 pangfi . .	—‘—	99227
Durih 100 tir		1094-40	1097 40
Dwn*j 1 Šiling			800
London 1 funt .	275-22	27602
Mewyorik 1 dolar			•		56-77
Paril 100 fr			•		22258
Praga 100 kron		167 93	168 73
Trot 100 lir		296-36	298-35
V soboto, dne 21. t. m. dopoldne je bila svečano otvorjena nova palača ljubljanske poštne hranilnice. Ob 10. uri so se v prostorih nove zgradbe zbrali zastopniki oblastev, uradov in korporacij, med njimi komandant dravske divizijske oblasti divizijski general Sava T r i p k o v i č , zastopnik velikega župana dr. A n -d r e j k a , oblastni komisar dr. Natlačen, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin z generalnim tajnikom dr. F. W i n d i s c h e r -jem in tajnikom I. Mohoričem, tajnik Zveze industrijcev ing. š u k 1 j e , magistratni direk-rektor dr. Zarnik in dr. Pri otvoritvi so bili tudi zastopniki sko-ro vseh denarnih zavodov Slovenije. Iz Beograda je prispel predsednik nadzorstva poštne hranilnice Jaša Protič z večjim spremstvom poštno-čekovnih uradnikov iz Beograda, Zagreba in Sarajeva. Blagoslovitev je izvršil knezoškof dr. Jeglič.
Upravnik podružnice g. dr. Vidmar je v lepem slavnostnem govoru po pozdravu navzočnih orisal razvoj ljubljanskega poštno-hranil-ničnega zavoda od prevrata do danes. število računov je narastlo od leta 1919 do konca avgusta t. 1. od 1656 na 5062. Tudi število vplačil se je od leta 1919 do leta 1928 povečalo od 0’6 na 3-1 milijona dinarjev v skupnem znesku od 257 na 5306 milijonov dinarjev. Virmanski promet je zlasti razveseljivo narasel in znaša nad 50% vsega prometa. Iz zgodovine za zgradbo nove stavbe je omenil, da so se že leta 1924 storili prvi koraki za novo zgradbo m že to leto je bila razpisana konkurenca, toda od 32 došlih načrtov nadzorstvo zavodov ni nobenega odobrilo, šele v začetku leta 1921 je bil odobren načrt ing. Černivca in razpisala se je licitacija. Gradbo je prevzela tvrdka ing. Fran Tavčar. Leta 1928 je bila stavba pod streho in drugi mesec se zavod v novo zgradbo stalno vseli.
Z iskrenimi besedami se je g. ravnatelj nato zahvalil vsem, ki so pripomogli do uresničenja te stavbe: vrhovnemu šefu ministru javnih del ing. Savkoviču, nadzorstvenemu svetu in upravniku hranilnice dr. Ne-deljkoviču, ljubljanskemu velikemu županu, Zbornici za TOI, Oblastni tehnični upravi, arhitektu ing. Černivcu in ljubljanskemu novinarstvu. Nato je prosil zastopnika ministrstva g. Protiča, da izvrši formalno otvoritev. Gospod Protič je v svoiem govoru povdaril velik pomen Poštne hranilnice za naše gospodarstvo in našo državno administracijo. Spomnil se je tudi uslužbenstva zavoda, ki je v toliki meri pripomoglo k uspehom zavoda, na kar je proglasil palačo za otvorjeno.
Predsednik Zbornice za TOI gosp. Ivan _ Jelačin je po formalni otvontvi pozdravil svečanost v izbra-bvesedah in je pri tem povdaril tudi zelje, ki jih ima slovensko gospodarstvo do uprave zavoda. Govorec o razvoju poštno-čekovnega prometa v Sloveniji, je povdaril, da je gospodarstvo v Sloveniji baziralo že dolgo desetletja pred vojno svoje kupčijsko poslovanje na kreditni sistem, na čekovni promet in na brezgotovinski obračun. Naši gospodarski kiogi so se ze davno posluževali Poštne hranilnice. Zato je narodna vlada v Ljubljani pra,vilno spoznala položaj in je med svojimi prvimi ukrepi sklenila, ustanoviti v Ljubljani lastno poštno hranilnico. Naša matica je igrala pozneje odlično vlogo pri organizaciji čekovnega zavoda v Zagrebu in pozneje v Beogradu. Veliko delo je izvršeno v toku preteklih 10 let. Organizirana je enotna čekovna in obračunska služba širom cele države, ki je za našo industrijo ter trgovstvo, pa tudi za male obrtnike m kreditne zadruge neprecenljivega pomena. Vedno bolj se izpopol-nuje tudi organizacija prometa s sličnimi institucijami v inozemstvu, kar znatno oljjjšuje tudi mednarodni obiacunski in nakaznični promet.
V svojem govoru je g. Jelačin nadalje navajal, da se kreta stanje vlog
ni j e na tem, kako in kje se ta denar plodonosno nalaga, da bi v čim večji meri služil koristim onega gospodarskega področja, iz katerega se steka in kateremu bi moral sledstveno tudi v prvi vrsti služiti. Gospod Jelačin povdarja, da je edino pravilno načelo, ki ga je v tem oziru zavzelo poslovno poročilo poštne hranilnice za leto 1925, ki naglaša, da velja glede geografske razdelitve kreditov princip, da se nalagajo na področju vsake direkcije oni zneski, ki se na tem ozemlju zbirajo kot vloge. G. Jelačin povdari, da je želeti, da se uprava v bodoče striktno pridržuje tega načela pri razdelitvi kreditov. Kreditna politika poštne hranilnice je za celo naše gospodarstvo neprecenljive važnosti, saj je doseglo stanje vlog v celi državi že nad 666 milijonov dolarjev, zato tem bolj pogrešamo, da v upravnem odboru poštne hranilnice, ki vodi kreditno politiko hranilnice, ne najdemo predstavnike gospodarskih krogov Slovenije, ker bi moglo biti njih sodelovanje za upravo poštne hranilnice, kakor tudi za naše celo gospodarstvo le od koristi. Omogočilo bi stalen stik in pravilno informacijo o stanju in potrebah gospodarstva v področju najmočnejše podružnice in dajalo vedno nove inicijative za napredek in razvoj zavoda. Pomen poštne hranilnice za naše kreditno tržišče kot vir najcenejših kreditov je vedno zelo pereč »in smatram zato za svojo dolžnost«, je naglasil g. Jelačin, »kot predsednik Zbornice za TOI izraziti ob tej slovesni priliki, da se čim prej ugodi naši davni in opetovano ponovljeni želji, da dobimo v centralni upravi poštne hranilnice svoje zastopstvo«. Predsednik g. Jelačin je ob koncu opozoril predsednika nadzorstvenega sveta g. Pro-tica koliko neprilik imamo danes radi pomanjkanja poštnih zgradb; naše izmenjalne pošte v Mariboru, na Jesenicah in Ljubljani vršijo danes izmenjavo poštnih zavitkov in ostalih poštnih pošiljatev s celo severno in zapadno Evropo. Samo preko Maribora se je uvozilo lansko leto 552.099 paketov, a danes nimamo prostora, da bi se ta služba organizirala tako, kakor bi zahteval interes gospodarstva in poštnega erarja. Besedam predsednika Jelačina so sledili vsi z vidno napetostjo in so mu ob koncu vsi navzoči živahno pritrjevali.
S tern je bil oficijelni del slavnosti zaključen in upravnik podružnice g. dr. Vidrnar je povabil goste, da so si ogledali pod vodstvom ing. Černivca novo zgradbo.
Po pregledu je izvršil prota Jankovič obred krstne slave.
OKuniiacli
MERKURJEVI VEČERNI POUČNI TEČAJI TER PLESNA ŠOLA.
* rgovsko društvo »Merkur« bo otvo-rilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na 'Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko 'in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino dn italijanščino se bodeta letos zopet vodila v dveh oddelkih a) za začetnike 'in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, d očim morajo nečlani, ako se prijavijo, 'postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni, Gradišče 17/1., med 10. in 12. uro dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. — Hkrati si usojamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo, pod vodstvom priznanega prvovrstnega plesnega učitelja, vsak torek pričenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice rna Miklošičevi cesti. Vstopnina 10 Din za osebo in večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — odbor.
&4>vdu
Izvoz Jugoslavije je znašal v avgustu 1006 mil. dinarjev, za 312 mil. dinarjev več kot v lanskem avgustu, v prvih osmih mesecih pa 4600 milijonov ali za 743 mil. oziroma za 19-15% več.
Znani ameriški senator Borah se bori proti zvišanju carine; pravi, da je posebna zaščita ameriške industrije že zato odvišna, ker je ta že sama na sebi v posesti 96 odstotkov svetovnega trga, namreč v posesti ameriškega prodajnega trga. Malo pretirano je, teh 96%, v bistvu ima pa Borah prav.
Deterding, predsednik petrolejskega koncerna Royal D uteh Shell, se bo zopet podal v Ameriko. Njegovo novo potovanje spravljajo v zvezo z zopetnimi poskusi za zbližanje velikih dveh svetovnih petrolejskih družb iRoyal Dutch Shell in Standard Oil. Na borzi v Parizu so petrolejske delnice že poskočile.
International Viscose Co {skupina Breda umetne svile) zopet ne razdeljuje nobene dovidende.
Belgijske cene za valjano žico so znižali za 15 frankov pri toni.
Dohod davkov v Franciji je znašal v avgustu 3631 milijonov frankov ali 561 milijonov čez proračun; v prvih osmih mesecih so nesli davki 4430 milijonov frankov več kot je bilo proračunjeno.
Andre Citroen je ustanovil z glavnico 1 milj. frankov kreditno družbo za avto-mobilno industrijo.
Obrestno mero v Newyorku hočejo zopet zvišati.
Sladkorni monopol hoče vpeljati grška vlada.
Občina Trogir v Dalmaciji je oddala napeljavo električnega omrežja tvrdki Škoda in je vzela v ta namen posojilo
900.000 Din. V kratkem bo dobila ta občina tudi vodovod, kar je poleg vsega drugega zelo važno tudi za tujski promet.
Delnice umetne svile so začele na berlinski borzi občutno padati.
Med Ameriko in nemškim pristaniščem Stettinoin, ki leži v bolj zaprtem Baltiku, se bo otvorila direktna zveza, s čimer se 'bodo stettinske pristaniške pristojbine bistveno zmanjšale.
Nemška posojila v Ameriki od začetka Davvesovega načrta v septembru 1924 naprej znašajo 1179 milijonov dolarjev, dočim so znašala istodobna nemška re-paracijska plačila 1990 milijonov dol.
Racionalizacija avstrijske kovinske industrije v zadnjih šestih letih je privedla do močnega padca v številu delavcev, do neprimerno velikega dviga letne produkcije in pa do dviga v povprečnem čistem dobičku za posad (Scbicht) in za osebo od šilingov 577 v letu 1923 na šilingov 9-08 v letu 1928.
Ameriška finančna skupina se zanima za naš železni rudnik v Ljubiji, ki je le deloma v obratu in ki ga hočejo Ameri-kanci skupaj z jugoslovansko vlado zopet pognati v poln obrat. Amerikanci hočejo uvesti velike investicije in bi mogel rudnik zaposliti 10.000 delavcev.
Promet v rumunskem pristanišču Rrajla je tako narasel, da pristaniške naprave ne zadostujejo več; izvršujejo se načrti za razširjenje pristanišča.
Štiri nove tovarne za produkcijo žveplene kisline bodo ustanovili na Poljskem; producirale bodo na leto
100.000 ton in bo na ta način znašala bodoča produkcija Poljske 475.000 ton. Poleg poljskega je udeležen tudi belgijski kapital.
Avstrijske zvezne železnice hočejo svoj vozovni park popolnoma reorganizirati. Doslej so naročili skupno 6050 novih vagonov, med njimi 200 za brzo-vlake, 300 za osebne vlake, 5550 pa tovornih vagonov.
Elektrarna Zschornewitz v Berlinu je dosegla dnevnih 4,500.000 KW-ur, česar doslej ni dosegla še nobena elektrarna na svetu.
Poljska trgovska bilanca v avgustu izkazuje izvozni prebitek nad 54 milijonov zlotov.
Trgovsko brodovje Nemčije je doseglo s 1. aprilom zopet tonažo nad 4 milijone ton (4.040.000); ladij šteje 3243.
Parniki ameriških plovbnih družb bodo pristajali od Novega leta naprej v Hamburgu in ne več v Bremenu.
Elektrarna s 450 milijoni dolarjev. Morganova finančna skupina je ustanovila pred nekaj časa družbo za napravo elektrarne ob niagarskih slapovih. Uporabljeni kapital znaša 450 milijonov dolarjev. V svrho zgradbe je kupila družba del obrežja reke Sv. Lav-rencija. Ta reka tvori niagarske slapove. Moč slapov je deloma že izrabljena.
Ameriški investment-trusti reprezen-tirajo glavnico 1800 milijonov dolarjev. Po računih lista »Journal of Commerce« «o prevzeli ameriški investment-trusti emisijskim potom v prvem letošnjem četrtletju 602-3 milijona dolarjev glavnice, v drugem četrtletju 210-8, skupaj v prvem letošnjem polletju 812*0 milijona dolarjev ali 17 Vi % vsega ameriškega emisijskega kapitala v znesku 4595 milijonov dolarjev. V ameriških investment-trustih investirani kapital je znašal na koncu preteklega leta ca 1000 milijonov dolarjev, se je torej v teku pol leta pomnožil za ca. 80 odstotkov.
Velika nova najdišča solitra t Južni Afriki. Poročilom o odkritju bogatih so-litrovih skladišč v Južni Afriki, ki se dajo morda primerjati s čilenskimi, posveča angleško časopisje veliko pozornost. Profesor Smeath Thomas z univerze v Kapskem mestu je razpravljal o svojih ugotovitvah glede najdišč solitra v okrožju ca 10.000 kvadratnih milj. Sicer bogastvo in obseg najdišč še nikakor nista popolnoma pojasnjena, vendar pravi prof. Smeath, da bo mogel priti soliter na trg s skupičkom treh do štirih funtov pri toni.
Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. septembra je iskalo dela 89 moških in 79 žensk; službenih mest je bilo 223 prostih, delo je dobilo 17 moških in 2 ženski, odpotovalo jih je 19, odpadlo pa 66, koncern tedna jih je bilo še 478 v evidenci. Od 1. januarja do 14. septembra pa je dela iskalo 4250 moških in 2389 žensk, službenih mest je bilo 3752 prostih, delo je dobilo 1388 moških in 1467 žensk, odpotovalo jih je 972, odpadlo pa 2284.
Industrijski razmah na Japonskem.
Povedali smo že, da izdaja newyorška Guaranty Trust Co. glasilo, »Index« imenovano. Ta index opozarja na stalni napredek, ki ga je imela Japonska v zadnjih letih na raznih gospodarskih poljih. Japonska je postala po pol sto-, letju presenetljivo hitrih sprememb v gospodarskem ustroju iz nazadnjaške in v glavnem agrarne dežele ena od merodajnih industrijskih in tTgovskih držav sveta. V zadnjih desetih letih je narasla njena industrijska produkcija za 83%. Obseg inozemske trgovine je naraste! za 31%, obseg tovornega prometa, eden najbolj nevarljivih znakov glede gospodarskega življenja, za 29%. Kljub potresu v letu 1923 in kljub finančni krizi leta 1927 je ostala valuta razmeroma stabilna. Leta 1928 so narasle hranilne vloge pri bankah za 3-7% in so dosegle ■višino 16.626 milijonov. Proračun je bil
v zadnjih šestih letih stalno v ravnovesju, jen je v zadnjih dveh letih padel le malo pod pari 49'8 ameriških centov. 46 odstotkov japonskega prebivalstva živi od poljedelstva, čigar glavni pridelek je riž. Gostota obljudenosti je napotila ostalo prebivalstvo do nenavadne prizadevnosti na industrijskem polju. Tkalna industrija je sedaj najvažnejša obrtna panoga, njeno lansko produkcijo cenijo na 488-6 milijonov dolarjev. Japonska je še zmeraj največji producent surove svile. Izvoz svile je znašal lani 340 milijonov dolarjev. Na polju fabri-kacije umetne svile, ki je tudi za Japonsko mlada industrijska panoga, je Japonska že na sedmem mestu v svetovni produkciji. Samo v lanskem letu je narasla produkcija umetne svile za 58'6 odstotkov.
Veletrgovina
31.	<šarabj
v oCjubljani	j j
priporoča
špecerijsko blago	||i!
raznovrstno žganje, moko in j deželne pridelke, raznovrstno '
rudninsko vodo.
jCastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.	i	j	!
telefon št. 2666.
TRŽNA POROČILA.
O žatskem hmelju. V zadnjem času proda Češkoslovaški trg vsak dan ■več tisoč stotov hmelja. Kupuje se tako za domači kot za tuji konsum, kakor tudi po navzočih zastopnikih raznih inozemskih velepivovarn. Po zanesljivi cenitvi je prodanih iz prve roke že dobrih 100 tisoč stotov po 50 kg, to je nekaj nad polovico letošnjega pridelka. Izbrani in prinia hmelj z veleposestev dosega ceno 600 do 650 Kč za 50 kg. Tendenca se je utrdila. Notacije za žatskd hmelj letošnjega pridelka so: izbrani hmelj 600 do 650 Kč, prima (splošno, ne samo z veleposestev) 550 do 600 Kč, dobra srednja vrsta 500 do 550 Kč, srednja vrsta 400 do 500 Kč, slabša vrsta 350 do 400 čsl. kron; vse to z, izključkom dvaodstot-nega prometnega davka. Tudi loco v Žatcu je kupčija živahna, vsak dan 50 do 150 stotov po 400 do 650 Kč.
Živinski semenj v Ptuju. Na živinski semenj v iPtuju, dne 17. septembra t. L je bilo prignanih 559 glav goveje živine, od katere je bilo 243 krav, 105 telic, 2 teleta, 151 volov, 37 juncev, 21 bikov in 85 konj, ki so notirali: krave 4-50 do
7, telice 7—9-75, teleta 10—13, voli 8 do 9, junci 6 75—9, biki 7—9 Din za kg žive teže. Konji 550—4500, žrebeta 300 do 1500 Din za komad. Prodanih je bilo 240 glav goveje živine in 45 konj. Na svinjski sejem dne 18. septembra t. 1. je bilo pripeljanih 345 glav svinj. Cena je bila 10—14 Din za kg žive teže, pra-seta 80—300 Din za komad. Prodanih je bilo 113 glav. Prihodnji živinski sejem se vrši dne 1. oktobra t. 1.
Razpis za prevažanje pošte v Ljubljani.
Dne 27. septembra 1929 se vrši pri mestnem magistratu v Ljubljani ponovno pogajanje za oddajo v zakup voženj za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Izklicna cena 58.625 dinarjev.
Razpis mesta za mehanike. Pri Mer-nički četi III. Armijske oblasti v Skoplju je razpisano mesto mehanika. Prošnje je poslati komandi omenjene čete do 30. septembra t. 1. Priložiti je dokaze o državljanstvu, o dovršeni vojaški službi, da prosilec ni starejši od 40 in ne mlajši od 22 let, o neoporečnosti, o usposobju kot mojster-mehanik, o popolni fizični sposobnosti (pregled piri komisiji III. Armijske oblasti), o pismenosti ‘in dovršenih šolah. Nastop takoj, plačo določi ministrstvo vojske in mornarice. Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani.
Oddaja del za zgradbo reflektorskega skladišča v Karlovcu se bo vršila potom licitacije dne 7. oktobra t. 1. pri Inže-njerskem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Predračun, načrti in pogoji so na vpogled pri istem odelenju.)
Oddaja del za zgradbo reflektorskega skladišča v Zagrebu se bo vršila potoni licitacije dne 8. oktobra t. I. pri Inže-njerskem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Predračun, načrti in pogoji so na vpogled pri istem odelenju.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 kg portland-cementa in raznega lesa. — Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe glede dobave »Balat«-jeirmen; do 2. oktobra t. 1. glede dobave 1150 kg volne za ležišča ter glede dobave motorjev za vrtilni tok; do 4. oktobra t. 1. glede dobave žagic za kovino, svedrov ‘in 8150 komadov šamotne opeke. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za ribapje dn krp za čiščenje. — Direkcija drž. rudnika Banja Luka sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg cilinderskega olja; do 30. septembra t. 1. glede dobave 500 metrov konopnenih cevi za gašenje požara; do 1. oktobra t. 1. pa glede dobave 300 kg dinamo olja. Direkcija državnega
rudnika Mostar sprejeiria do 1. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 2000 kg kave, 2000 kg svinjske masti, 2000 kg olja,
30.000	kg pšenične moke in 3000 kg pralnega mila. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, raznega železa, žičnikov, tračnikov, jekla, rudarskih sekir in str-gač lopat za gramoz, pil, jeklenih peres za šale, zakovic in strešne lepenke. — Direkcija drz. rudnika Breza sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov žarulj, 8000 kg karbida in 30 m plinskih cevi. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1350 kilogramov žebljev in 2 kopalnih kadi.
— Dne 24. septembra t. 1. se bo vršila pri 40. peškolku »Triglavskem« v Ljubljani licitacija glede dobave usnja. — (Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 4. oktobra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem odelku ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave bakrenih cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
, ®°J>aye- Strojni oddelek Direkcije orž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. oktobra ponudbe glede dobave 200 komadov brzino,merilnih trakov. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
— Direkcija drž. rudnika Banja Luka sprejema do 1. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida; do 3. oktobra t. 1. pa glede dobave 50.000 komadov kapsol. — Direkcija drž. rudnika Sarajevo sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsol. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 7. oktobra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave 500 metrov mrežastega platna. — Dne 8. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (tračnice, spojnice, podložne plošče, tračni žeblji, tirefondi, skretnice, vijaki, železni materijal za kolosek itd.). (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Dne 3. oktobra t. 1. se bo vršila pri iRačunsko-Eko-nomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija dobave majdinger-jevih, galvanskih in drugih elementov ter pripadajočega materijala. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za gradbe v Beogradu.) — Dne 7. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitet-skem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 3750 komadov bolniških in zdravniških plaščev; dne 10. oktobra t. 1. glede dobave 2000 parov copat; dne 16. oktobra t. 1. glede dobave 5000 parov nogavic; dne 17. oktobra t. 1. glede dobave 24.000 komadov iaane emajlirane posode. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Prodaja starih lesenih sodov. Dne 7. oktobra t. 1. se bo vršila pri Delavnici državnih železnic v Mlariboru ustmena licitacija glede prodaje ca 1000 komadov starih lesenih sodov. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni delavnici.)
USTANOVLJENO 1853
TEO D. KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S
(PREJE HENRIK KORN)
KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA
T
OVARNA PERILA RIGLAV, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št 8, nasproti hotela Štrukefl
priporoča v oliko izbiro moikoga parila po konkuronColb  * - Udoluja sa tudi po naročilu.	*
M Mit t .innstn lini
K,
knjige, Časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n a h
TISKARNA
MERKUR
m« LJUBLJANA Hlinili GREGORČIČEVA 23
TELEFON 2562	*
Lastna knjigoveznica
Za večja naročila zahtevajte proračune I
Veletrgovina
kolonljalne ln Špecerijske robe
HI JELKIH
LJUBLJANA
ZALOGA »rele pralene kave, mletih dllav in rudninske vode.
G
Točna In solidna
postrelim I •“litevafte cc.dkf
Diraj* dn. IVAH PLBS8. — Za Tmgwnko • indurtrijako d. d. »HEBKUB« kot iadajatelija in tiskarja: O. MIOHALEK, Ljubljana.