Poštnina plačana — Spod. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO T R G O VI N A leto iv. št. 75 I N I) U S T R I J A TRST, 5. AVGUSTA 1950 j. >»- ■•^arasaBrascosiaiJcaBZJBa* r K M E T I J S T \r O CENA LIR 20 Nemška mornarica vstaja Vzliodna Nemčija noče zaostati - Sčečin tudi nemška luka v mednarodnih pomorskih krogih zlaT sti angleških, je zbudil veliko pozornost hačrt o izgradnji nemške trgovinske tl,°rnarice> ki ga je postavil Walter Ul-^■■icht v imenu delavske stranke v Vzhodni Nemčiji, Na tretjem shodu franke je Ulbricht napovedal, da bo 'čhiška demokratična republika v pe‘ih letih zgradila 22 čezmorskih ladij. Prvi ^Ve bodo spustili v morje leta 1952. Po-leS tega bo Vzhodna Nemčija zgradila 20 ribiških ladij za lov na odpr‘em morji11- Ulbricht ni navedel niti tonaže ni i rzine novih ladij, ker je zadeva zaradi ^Mnarodnih obvez Nemčije -kočljiva. (Nemčija sme graditi ladje samo do določene brzine in tonaže.) Govornik je poudaril, da je takšna 'Mornarica posebno važna za nemško trgovino z Daljnim vzhodom. Načrt za fradnjo velikega nemškega pristanišča °b VzhoHnem morju je bil opuščen. I.-1-brirht je prepričan, da bos'a Hamburg m Lu-beck prej ali slej na razpolago vsei Nemčiji. Datlej bodo ladje Nemš e demokratične republike pristajale v Sče-rinu na podlagi s-orazuma s poljsko vlad0. Ulbricht je podal v glavnih obrisih Petletni načrt za gospodarsko obnovo Vzhodne Nemčije. Obnova se bo naslonila na vzhodni gospodarski blok, kar b° Prišlo do izraza v dolgoročnih trgovinskih pogodbah z ljudskimi demokracijami. Plan predvideva dvig kosmate Proizvodnje od 23 milijard DM v letu 1950 na 43,8 miljarde DM v letu 1955. Proizvodnjo železne rude bodo dvignili na 1,8 mil. ton, izkopali bodo za 1,95 mil. ton bakrene rude, 205 mil. ton rjavega premoga, 4 mil. ton črnega. Izgradnja industrije teži za neodvisnostjo Vzhodne Nemčije od Zahodne, življenjski standard naj bt se tako dvignil, da bi življenje v Vzhodni Nemčiji Privlačevalo delavce iz drugih predelov Nemčije. Narodni dohodek naj bi se dvignil za 160% v primeri z današnjim. TRGOVINSKA MORNARICA ZAHODNE NEMČIJE Današnja trgovinska mornarica Zahodne Nemčije je dosegla približno 1/10 Vse nemške mornarice pred vojno. Na koncu junija je zahodno-nemško ladjevje obsegalo 463.000 t nasproti 4,5 milijona brt v predvojnem času. V prvem polletju 1. 1950 se je tonaža Zahodne Nemčije povečala za 139.000 t, in. sicer za 89.000 brt z nakupom ladij in za 30.000 brt za gradnjo novih ladij. Iz morja so dvignili za 21.000 b t potopljenih ladij. Odpisali so 1000 brt ladij. V teku omenjenega polletja so nemške ladje prevozile okoli 3,4 milijona t blaga, medtem ko je ves blagovni Promet z inozemstvom v prvih 5 me- MANJ LADIJ Po podatkih Lloydovega registra je bilo v četrtletju, ki se je končalo 30. Junija, po vsem svetu v gradnji 4549921 kosmatih ton (brutto registrskih) parnikov in motornih ladij. Od teh gradijo 42,6 odst. v Angliji in 57,4 izven nje. Ta skupna tonaža je za 134.753 ton manjša kot v prejšnjem četrtletju. Izvzete so Poljska, od katere niso moeli dobiti podatkov za preteklo četrtletje, kakor tudi Kitajska, Nemčija in Sovjetska zveza zaradi njenih običajnih pridržkov. Proizvodnja v Po podatkih iz ameriškega vira je Proizvodnja jekla v ZDA 1. 1949 dosegla 78 milijonov ton. Letos je mesečna Proizvodnja tako visoka, da računajo, ameriška proizvodnja jekla, lahko pre-šegla 100 mil. Sovjetska zveza je 1. 1940 Poračunih ameriških izvedencev proizvedla 18,3 mil. t. jekla 1. 1949 pa 21,2 milijona ton. Za 1. 1950 je postavljena Proizvodnja na 25,4 milijona ton. Proizvodnja surovega železa je 1. 1949 znašala v ZDA 54,2 milijona ton, v Sovjetski zvezi pa 17 milijonov t; v ZSSR bodo letos po načrtu proizvedli 19,5 mil. t. — Proizvodnja premoga je v ZDA 1. 1949 znašala 435 mil. t, proiz-vodnja Sovjetske zveze pa 235,9 mil. ton; za letos predvideva sovjetski plan Proizvodnjo 250 mil. ton premoga. — Proizvodnja bakra se je v ZDA 1. 1949 dvignila na 1,06 mil. t, v Sovjetski zve-21 na 0,23 mil. t. — Električne energije so v ZDA pridobili lanskega leta 344.500 Piilijonov kilovatnih ur, v Sovjetski 2Vezi 73.200 mil. kwh; po načrtu bodo lotos v ZSSR proizvedli 80 milijonov kwh. ZDA so napravile lansko leto 6,243.000 nvtomobilov, Sovjetska zveza 284.000 lovornih in 20.000 osebnih avtomobilov. Po načrtu bo letošnja proizvodnja dosegla 428.000 tovornih in 72.000 oseb-nih avtomobilov. ZDA so 1. 1949 'Zdelale 5,675.000 traktorjev. Sovjetska zveza 79.000: letos bo po načrtu sovjetska proizvodnja dosegla 112.000 Iraktorjev. Niti približnih podatkov ni o proizvodnji letal. V zadnjih treh letih voj Pe je ZSSR izdelala menda 40.000 letal. ZlM so ] 1949 pridobile 1.843 milijonov sodov petroleja, ZSSR pa 33,4 milijona tou. ali približno 220 milijonov sodov. Sovjetska proizvodnja narašča Zadnje poročilo Evropske gospodarske komisije OZN, pri kateri sodeluje hidi Sovjetska zveza, prinaša tudi podatke o proizvodnji sovjetske industrije. Ta je med letom 1948 in 1949 napredo- secih tega leta znašal 8,1 mil. t. Nemčija ima lastne pomorske proge s skandinavskimi državami, V. Britanijo, Poljsko, Holandijo, Španijo, Portugalijo, z lukami Bližnjega vzhoda, z ZDA in Zahodno Indijo. Angleži proti nemškemu razmahu na morju Po poročilih iz Frankfurta je ameriški visoki komisar John McCloy pripravljen dati Nemčiji nove koncesije glede gradnje ladij. Ameriški izvedenci so že izdelali načrt, ki naj bi omogočil zahodnim nemškim ladjedelnicam gradnjo mnogo večjih ladij kakor doslej. (Nemci smejo graditi samo ladje s tonažo 7.000 brt). McCloy je že predložil zadevni načrt na zadnjem sestanku treh zapadnih visokih komisarjev na Petersbergu (pri Bonnu). Angleški visoki komisar Kirkpatrick se je uprl, češ, da niso zavezniški komisarji pristojni glede nemškega ladjedelništva. Sedanje omejitve so bile postavljene v rvashingtonskem dogovoru, ki so ga sklenile tri zahodne vlade; visoki komisarji ne morejo izpremeniti tega sporazuma. Nemška trgovina ■/. zahodnimi državami aktivna Po podatkih gospodarskega ministrstva Zahodne Nemčije je bila trgovinska bilanca Zahodne Nemčije z državami udeleženkami Marshallovega načrta v maju aktivna za 3,3 milijona dolarjev? Uvoz je znašal 101 mil. dol. izvoz 104,4 mil. dol. Se v aprilu je bila bilanca pasivna za 15,8 mil. dol., v januarju in decembru celo za 60 mil. dol. Zboljšala se je zlasti bilanca s šterlin-skim področjem; pasivnost te bilance je padla od 20 na 13 mil. dol. Nasproti sami V. Britaniji se je pokazal aktivni saldo 100.000 dol. Vrednost nemškega izvoza v Belgijo, Luksemburg in Belgijski Kongo je za 7 mil. dol. večji kakor uvoz. Tudi promet z Italijo je za Nemčiio aktiven in sicer za 4.7 mil. dol. s Turčiio za 4,6 mil. dol. in Holan-diio za 0.4 mil.; s Francijo pa je pasiven za 3 mil. dol. Nasproti dolarskemu področiu znaša pasiva 32 mil. dol. napram Kanadi pa aktiva 800.000 dol. Nasproti Južni in Srednji Ameriki je nemška trgovina pasivna za 8,7 mil. dol., nasproti ZDA pa za 20,4 mil. dol. TRGOVINSKI DOGOVOR MED ZAHODNO NEMCI-TO IN Italijo predvideva izmenjavo 137,5 mil. dol. (doslej 105 mil. dol.). Prvič po 24 letih bo Italija uvozila iz Nemčiie za 300.000 dol. potniških železniških vozov, medtem ko je za nemške turiste predvideno 4 milijone dol. V GRADNJI V’ Angliji in Severni Irski je bilo konec junija v delu 1,937.191 kosmatih ton. Ta slika kaže povečanje za 419972 ton. proti piejšnjemu četrtletju, toda zmanjšanje za 306.512 ton. nasproti io-naži, ki je bila v delu konec junija 1948, ko jc bila skupna tonaža 2243703 (največja po letu 1921). Izven Anglije je bilo v gradnji konec junija 2bi2730 kosmatih ton trgovskega 'adjevja parnikov in motornih ladij, ‘o je 17925 ton manj kot konec meseca marca. ZDA in ZSSR vala za 20%. Napredek med 1940 in 1949 pa znaša 41%. Zanimivo je, da so bile že lanskega leta 4/5 vse proizvodni ZSSR .prenesene v strateško zavarovana področja v azijski Rusiji, to se pravi na področja Urala, Sibirije in Srednje Azije. V povojnih letih je industrija v ZSSR naraščala za 27%. Lansko leto je naraščanje popustilo. Število delavcev nameščenih v industriji (torej rje v kolhozih) je 1. 1949 narastlo za 1,8 milijona, to se pravi za 5% vsega delavstva nameščenega v industriji. V industrijskih podjetjih je nameščenih 36 milijonov ljudi. Produktivnost nameščencev in delavcev se je povečala za 13%. Naraščanje se opaža zlasti v strojni industriji; premogovniki, petrolejski vrelci in jeklarska industrija kakor tudi elektrarne so izpolnili plan. Potrošna industrija je prvič dosegla predvojno višino. V evropskem delu Sovjetske zveze je danes samo še 1/3 sovjetske industrijske zmogljivosti, medtem ko so pred vojno na tem področju še proizvajali 40% vse sovjetskih izdelkov. Iz-venevropska industrijska področja so povečala proizvodnjo za 80% v primeri s predvojnim časom. Petrolejsko področje v Baku je po mnenju sovjetskih strategov preveč izpostavljeno napadom, zato skušajo Sovjeti dvigniti proizvodnjo zlasti ob uralskem pogorju; 40% petroleja naj bi dala notranja področja. Pridobivanje petroleja naj bi po načrtu doseglo 1. 1961 60 milijonov ton, večina v notranjih deželah. Dobro polovico jekla in premoga pridobivajo na področjih oddaljenih od meje. NOVO INDUSTRIJSKO MESTO gradijo v Armeniji, v dolini Ararata. Imenovalo se bo Oktemberian. Po sovjetskih pačrtih bodo tu tovarne strojev, tkanin, eteričnih olj in raznih konserv. * * JUGOSLOVANSKA PLOVBA NA DONAVI je odprla svoje agencije na Dunaju, v Linzu in Regensburgu. Fašistični recept za uničevanje našega gospodarstva Kako so se polastili premoženja Obrtniškega Lira v nevarnosti Vest o nameravanem razvrednotenju lire je prišla iz Amerike. Italijanska poročevalska agencija »Ansa« jo je zanikala, češ da gre za manever iz špekulacije; minister državne zakladnite Pella je vendar prav v zadnjem času poudaril, da bo vlada branila liro za vsako ceno. Dalje zatrjujejo v rimskih krogih, da je obramba kupne moči lire osnovno načelo finančne in gospodarske politike italijanske vlade. V resnici lira zgublja na vrednosti nasproti čvrstim valutam zlasti nasproti dolarju in zlatu. Tečaj lire je bd ?5. iuniia naspfoti tuiim valu'am: angleški funt v zlatu 6550-6f00 lir, mareneo 5075-5125 dolar 626,50-627 50, švic. frank 145,25-145,75, fr. fr. 176-177, zlato 763-770. Dober mesec nato (30. julija': funt v zlatu 7550-7700, marengo e^O”-6550, dolar 656-658, švic. frank 150,50-152, fr. fr. 171-173, zlato 860-865. Da nazaduie tudi kupna moč lire se lahko prenriča vsak meščan na tr^u in v trgovinah. Bodočnost bo pokazala, v kolikšni meri je tega kriva špeku’a-'dia ali deiansbo padanje vrednosti lire. Gotovo je, da ne gre samo za špekulacijo. Mednarodne cene vseh .vrst blaga — ne samo živil — skačejo. S tem se je zlasti podražila nabava surovin za italijansko industrijo, ki je navezana na uvoz iz inozemstva. 2e razvrednotenje lire v septembru za £-9% je podražilo italijanski uvoz bolj kakor je dvignilo vrednost italijanskega izvoza. Italijanski izvoz je bil v prvih treh mesecih 1950 nižji kakor v 1. 1949 (210 milijonov dolarjev nasproti 290>; vrednost uvoza je nazadovala od 397 v 1. 1949 na 371 mi), dolarjev. Za dolar v čeku so te dni zahtevali v Trstu že 680 lir. Vsako napovedovanje je seveda riskantno, ker ni mogoče napovedati razvoja mednarodnih dogodkov, od katerega je odvisna tudi usoda lire. Sposobnejšim prednost! »II Giornale di Trieste« se razburja zaradi konkurence jugoslovanske mornarice na progah med Trstom S'n Bližnjim vzhodom. Za povod je vzel članek rimskega strokovnega lista »H G or-nale del Mare«, ki opozarja rimske k o-ge na nevarnost, ki preti italijanski mornarici s strani Jugoslovanske linijske plovbe. Lista vidita nevarnost v tem, da je Jugoslovanska linijska plovba ta mesec uvedla 9 rednih prog na Bližnji vzhod namesto dosedanjih 4 in da zaradi boljše tehnične opreme svoj h modernih ladij lahko cene še vozi. Jugoslovanska mornarica si je zagotovila velik del nemškega in avstrijskega prometa z Bližnjim vzhodom čez Trst In celo Benetke. »II Giornale di Trieste« gre v svo em drugem članku tako daleč, da poz va na bojkot in sabotažo jugoslovansk h 'adii. List sicer govori o obrambni koristi tržaške mornarice, toda Tržačani predobro vedo, da so Benečani že za časa Mussolinija pobrali Trstu vse proge z Bližnjim vzhodom, ki so razmeroma najdonosnejše, in postavili tržaško ladjevje na proge z Južno Afriko, Eritrejo in Avstralijo. Na teh progah je »Tržaški LIoyd« moral ostaM še do danes, ker o njegovih progah odloča italijanski državni holding »Finmare«. (Gotovo ni slučajno, da je splovitvi zadnje LIoydove ladje v Trstu kume-vala prav soproga predsednika »Fin-mareja«). ne šla prednost. Jugoslovani n;so na morju vajenci, temveč so z morem zrasli. Tržačani tudi vedo, da so prav oni pobudniki In organizatorji ludi tržaške trgovinske mornarice še v avstrijskih časih. »Giornale di Trieste« se torej ne razburja, ker so v igri tržaške koristi, pač pa italijanske. Podobne članke e že pred vojno priobčeval »II Piccolo«, kakor da bi na moiju ne vladala svobodna konkurenca in da bi sposobnejšim V petek 28. julija so slovesno izročili prometu avtomobilsko cesto Zagreb-Beograd. Avtomobilska cesta je največje delo, ki ga predvideva, petletni načrt. Samo nekaj podatkov nas o tem takoj prepriča: Cesta je dolga 382 km. Ze 1. 1946 spomladi so tehniki pričeli s pripravljalnimi deli. Leta 1947 so začeli betonirati cestišča in do konca leta izvršili 8,5 odst. vsega dela. Spomladi 1. 1948 je šlo na delo kar 439 mladinskih brigad, v katerih je bilo organiziranih 77.000 mladincev. Do konca leta so zgradili 76 km ceste, končanega je bilo 40 odst. vsega dela. Leta 1949 so prišle na pomoč brigade iz inozemstva, v katerih je delalo 1500 mladincev. Poleg 710 de- V zvezi z nedavnim protestnim zborovanjem, na katerem so naši javni delavci zahtevali povračilo škode za uničeno slovensko imovino, bo našo javnost In menda tudi Zavezniško voja ko upravo gotovo zanimal podroben opis usode enega najstarejših slovenskih gospodarskih društev v Trstu. Oto tem primeru bo poslalo vsakomur še bolj jasno, da je današnje stanje stališče ZVU nevzdržno s pravnega, moralnega in političnega vidika. • * Obrtniško društvo v Barkovljah je bilo ustanovljeno 1. 1882. Leta 1897 je kupilo na Miramarski cesti posestvo na parcelah zemlj. vložka 139 in 140 s skupno površino 1318 kv.m; na tem prostoru je bila tudi hiša s hišno številko 182-183, v kateri sta bila društvena gostilna in dvorana. Poleg sedeža Obrtniškega društva so bili tu tudi prostori drugih slovenskih ustanov, kakor Prosvetnega društva »Adrija«, Hranilnice in posojilnice in »Sokola«. Društvo je pod Italijo doletela enaka usoda kakor ostale slovenske ustanove. Ze 1. 1921 v decembru je prišlek Giun-ta z drugimi pritepenci zažgal dvorano. L. 1925 ie društvo sezidalo novo dvorano, ki stoli še danes. Prosvetno društvo, ki je imelo tu svoje prostore je bilo razpuščeno 1. 1927, medtem ko je Obrtniško društvo delovalo samo s svojo gostilno do avgusta 1934. Dne 18. avgusta 1934 sta k predsedniku prišla po informacije komisar tržaške kvesture (policije) Cagliari in brigadir barkovljanskih karabinerjev. OBOROŽEVANJE POŽIRA MILIJARDE Po spopadu na Koreji je predsednik ZDA Truman zahteval od parlamenta, da mu odobri 10 milijard dolarjev za oboroževanje. Opozirionalec senator Taft je izjavil, da se bo feh 10 miiiiard deiansko povečalo morda na 50 in c<-Io 60 miiiiard na leto za dobo in-ts let, vse dotlej dokler bo tramJa hladna vojna. Za kritje teh izdatkov so že odobrili v ZDA nove davke. ZDA so do-siei izdale 5 odet. svoiega narodnega dohodka za oboroževanje. Navajamo še' podatke o izdatkih za obomževanie držav AtlanteVe nngodfoe jo Hupena, trgovec v' Trstu. Pokoj-1 ie bil znana osebnost v tržaških gospodarskih krogih. Kot zaveden Slovence p je živo zanimal za probleme sloven-^ 'h Pridobitnikov ter z vsemi silami de-Val za obnovo slovenskih gospodarskih ostanov in slovenskega gospodarstva v rstu sploh. Njegovo zgubo bodo sloven-^ | gospodarski krogi v Trstu živo obču-' P Zlasti je to težka izguba za SGZ, ^a katere razvoj in uveljavitev je po-ojni posvetil mogo truda in dragocenega časa. MINIMALNE PLAČE PRI TRGOVSKIH PODJETJIH PREHRANJEVALNE STROKE Razsodišče za minimalne mezde pri Uradu za delo, ustanovljeno po Ukazu št. 63 (1. dec. 1947) je izdalo dne 11. julija razsod za minimalne plače uslužbencev v trgovskih podjetjih prehranjevalne stroke. Minimalne plače, določene z novo delovno pogodbo za trgovska podjetja (glej »Gospodarstvo« št. 70, 27. 5. 1950), ter veljajo le za trgovska podjetja prehranjevalne stroke, ki niso včlanjena v strokovni organizaciji. Ta razsod velja od 1. julija t. 1. dalje. Obrtniške mezde povišane Obveščamo člane-obrtnike, da so bi-le v smislu sporazuma z delavskimi ^rokovnimi organizacijami z veljavnostjo od 1. julija povišane mezde de-iavcem, zaposlenim v obrtnih delavni-cah v naslednji meri: ^Pecializirani delavci; v_aliiicirani delavci težaki ^Pecializirane delavke Kvalificirane delavke povišek na urp 9.— lir 6.— lir 4.50 lir 6.30 lir 4.20 lir Sporazum o gornjih poviških velja le za neslednje obrtnike: mizarje, kovale in mehanike, tapetnike, čevljarje, kožarje in sedlarje, krznarje, krojače, barvarnice in likalnice, zlatarje in urar-je. — Draginjska doklada (mdennita di contingenza) ostane neizpremenjena. MEZDNA TABELA OBRTNIŠKIH DELAVCEV V zvezi z gornjim poviškom podajajo sedaj veljavne mezdne tabele. Navedene so tu le osnovne plače na uro, 1 katerim morajo seveda obrtniki prišteti še draginjsko doklado, doklado za ruh in družinske doklade. Mizarji, kovači in mehaniki, tapetnikg zlatarji in urarji Specializirani delavec na uro 49.30 lir valificiran delavec na uro 41.45 lir Pbcializiran težak na uro 37.45 lir Čevljarji, kožarji in sedlarji: Specializiran delavec na uro 47.32 lir valificiran delavec na uro 39.70 lir Krznarji: Specializiran delavec na uro 51.10 Ur Specializirana delavka na uro 37.05 lir ^valificiran delavec na uro 41.15 lir KValificjrana delavka na uro 31.30 lir Krojači: Specializiran delavec na uro 54.55 lir Specializirana delavka na uro 39.55 lir valificiran delavec na uro 46.30 lir kvalificirana delavka na uro 34.82 lir Za učence navedenih kategorij obrtnikov veljajo sedaj še dosedanje plače. °klada za kruh znaša lir 20.— dnevno, ‘azen za težje obrti, kjer znaša lir 30 dnevno. DRAGINJSKA DOKLADA ZA OBRTNIŠKE DELAVCE poracije oddati dela, ki presegajo znesek lir 2,000.000.—, le podjetjem, ki so vpisana v ta spisek. Prevzemniki, vpisani v ta spisek, so pri zasebnih licitacijah in pri javnih razpisih del oproščeni dolžnosti predložiti potrdilo o tehnični kvalifikaciji in druge listine. Prevzemniki javnih del so vneseni v ta spisek po abecednem redu z navedbo sedeža podjetja, vrste del, za katera je podjetje specializirano, ter zneska, do katerega sme glede na finančno in tehnično zmogljivost prevzemati javna dela. Glede na tehnično in finančno zmogljivost so podjetja razdeljena na 7 razredov; v najnižji razred spadajo podjetja do zneska lir 5,000.000.—, v najvišji pa podjetja za zneske nad Lir 240,000.000. Podjetja ne smejo prevzemati del za zneske, ki so nižji oziroma višji od njihove individualne klasifikacije. Prevzemniki, ki hočejo prevzeti delo, ki presega njihovo individualno kvalifikacijo lahko osnujejo družbo za izvršitev tega dela. K ponudbi za prevzem dela morajo priložiti izjavo, da bodo osnovali to družbo. V primeru, da jim je bilo delo res oddano, morajo družbo ustanoviti v roku 5 dni. Vpisi v spisek prevzemnikov javnih del so podvrženi letni taksi za uradno dovoljenje. Letna taksa je odmerjena za vsak razred posebej ter gre od 2.500 do 50.000 lir. Ta taksa se mora plačali najkasneje do 31. decembra vsakega leta za naslednje koledarsko leto. Vpis prevzemnikov javnih del v spisek se izvrši za naslednje specializacije — pri tem se upošteva značaj dela in ne namen, za katerega se imajo izvršiti: zemeljska in zidarska dela, gradbena dela v železobetonu, restavriranje spomenikov, hidravlična dela, vodovodi in odvodni kanali, pomorska dela in dela z bagarji, kovinske gradnje, tlakovanje cest, železniške gradnje, predori, mehanične in električne naprave, naprave za hranitev in razdeljevanje oljnih in sorodnih goriv, specialne naprave in dobave. Dovoljen je vpis za več specializacij. Pri vpisu v spisek morajo prevzemniki javnih del dokazati, da imajo splošne pogoje in pogoje tehničnega in poklicnega značaja. Pri oddelku za javne naprave pri ZVU se ustanovi od- bor, katerega naloga je pretresati prošnje za vpis, revidirati potrebne kvali-iikacije že vpisanih prevzemnikov javnih del ter sklepati o vpisih, suspenziji in izbrisih. ZAKONSKE DOLOČBE V ZADNJIH ŠTEVILKAH URADNEGA USTA Ukaz št. 116 (17. 6.): Začasno zvišanje najvišje starostne meie pri razpisih javnih službenih mest. Ukaz št. 117 (20. 6.): Predpisi o višini podpor na podlagi obveznega zavarovanja proti poklicnim nezgodam in boleznim za delavce v industriji. Ukaz št. 118 (2o. 6.): Razširitev področja industrijskega pristanišča v Zavijati in priznanje davčnih ugodnosti. Ukaz st. 119 120. 6.): Dopolnilni davek na dohodek od plačanega dela. Ukaz št. 120 (20. 6.): Podpisovanje izvlečkov iz katastralne mape pri delitvah nepremičnin. Ukaz št. 121 120. 6.): Dodelitev trgovin z monopolnim blagom osebam, ki jim je bilo iz raznih razlogov odvzeto obrtno dovoljenje. Ukaz št. 122 (21. 6.): Sprememba ukaza št. 23-1950. Ukaz št. 123 (22. 6.): Predpisi o vrstah in kakovosti moke, kruha in testenin. Ukaz št. 124 (22. 6.): Izdelovanje in prodajanje enotnih vrst kruha in testenin. Ukaz št. 125 (23. 6.): Carine prost uvoz nekaterih poljedelskih proizvodov-uvoženih v letih 1942 do 1945. Ukaz št. 126 (24. 6.): Predpisi o poškodovanih in dvignjenih trgovskih ladjah. % Ukaz št. 127 (24. 6.): Sprememba ukaza št. 73-1949 o ponovni uvedbi davčnih ugodnosti za podjetja, ki vzdržujejo letalske proge ter nadaljna oprostitev pristojbin za dovoljenje za nekatera trdna in tekoča goriva. Ukaz št. 128 (24.6): Sprememba davčnih predpisov glede mineralnih olj. Ukaz št. 129 (26. 6.): Prenos lastnine nepremičnin od javne pomorske imo-vine na imovino državnega zaklada. Ukaz št. 130 (30.6): Sprememba davčnih predpisov o špiritu, zaradi olajšanja destilacije vina ter sprememba zakonskih predpisov o nadrobni prodaji ekstraktov in esenc za izdelavo likerjev. Ukaz št. 131 (30. 6.): Taksne ugodnosti za nekatere pravne posle glede javnih obveznic. Ukaz št. 132 (1. 7.): Zvišanje taks, ki se morajo plačati notarskemu arhivu od listin, ki jih sestavijo ali overijo notarji m ki so podvržene registraciji. Ukaz št. 133 (3. 7.): Ureditev sestava stalnih mest za sodne pisarnice in tajništev ter sodnih vročevalnih uradnikov in sodnih slug. Ukaz št. 134 (3. 7.): Pooblastilo predsedniku prizivnega sodišča v Trstu za nastavitev začasnega osebja v sodnih pisarmicah in tajništvih. Ukaz št. 135 (10. 7.): Sfvemembe predpisov o obveznem zavarovanju zoper poklicne nezgode v poljedelstvu. Ukaz št. 136 (10. 7.): Povprečne mezde delavcev, zaposlenih pri mlačvi v sezoni 1950, določene v pogledu zavarovanja proti poklicnim nezgodam. Ukaz št. 137 (11. 7.): Uvedba spiska prevzemnikov javnih del. PREDLOG IZ OBČINSTVA za rešitev „tržaške vinske krize“ Kot že omenjeno na drugem mestu, Je draginjska doklada za delavce, za-Poslene v obrtnih delavnicah, ostala neizpremenjena ter znaša: Družinski poglavarj : ^ari nad 20 let: moški 77.25 lir n. u. ženske 68.75 lir n. u. Ud 18 do 20 let: moški 71.80 lir n. u. ^elavci, ki niro družinski poglavarji: b,ari nad 20 let: moški 77.25 lir n. u. „ ženske 63.50 lir n. u’ Ud 18 do 20 let: moški 69.50 lir n. u. ženske 52.— lir n. u. učenci: moški 66.40 lir n. u. „ , ženske 52.— lir n. u. d 16 do 18 let: moški 49.— lir n. u. , ženske 40.50 lir n. u. zPod Ig let: moški 26.65 lir n. u. ženske 26.— lir n. .u minimalne plače nestalnih HOCNIH DELAVCEV V TRGOVSKIH PODJETJIH Razsodišče za minimalne mezde pri radu za delo je določilo, da se z ve- lavnostjo od 1- junija t. 1. dalje dnevna osnovna plača ročnih delavcev v rgovskih podjetjih, ki niso stalno zaposleni, zviša na lir 480. K tej dnevni osnovni plači je treba seveda še do-ade (draginjsko, doklado za kruh in npižinsko doklado). uvedba spiska prevzemnikov JAVNIH DEL z ukazom št. 137 (11. jul. 1950) je d Pri oddelku za javne naprave pri . VU ustanovljen spisek prevzemnikov Javnih del v coni. V smislu čl. 1 tega aza smejo državne in poldržavne Pravne ustanove in druge javne kor- Italija preživlja težko vinsko krizo. Razpečavanje vina ni zadovoljivo. Zgrešena gospodarska politika — o kateri pa ne bomo tukaj govorili — ovira toliko notranjo potrošnjo kakor tudi Izvoz italijanskega vina. Obilica neprodanega vina in iz te izvirajoča pomnožena ponudba bi morala imeti ugodne posledice za tržaške potrošnike. Mi bi morali kar plavati v pristnem italijanskem vinu, ki se zaradi priključitve našega ozemlja k Italiji uvaža v Trst. brez uvoznih carin. Tržačani pa vemo iz izkušnje, da ni tako. Kakor hitro se v Trstu popijeta razmeroma pičli domači vinski pridelek in omejeni dovoz iz jugoslovanske cone, ostane naše mesto v pravem pomenu besede brez vina. Ker to kar se prodala skoraj po vseh tržaških gostilnah ood imenom »italijanska vina», je vse drugo prej kakor pa vino. Naiboliši dokaz za to je.dejstvo, da se popijejo v Trstu ogromne količine vseh mogočih piiač, kakor piva po 140 in 160 lir liter ali Coca-colr po 250 lir liter, medtem ko bi pri sedanjih razmerah 'ahko bili pristno vino po okoli 100 lir liter. Saj se vendar še danes dobi. — žal le v nekolerih tržaških gostilnah — izvrsten, nečemu okusu primeren ms tran» iz jugoslovanske cone po 140 lir liter, »čez ulieos pa celo po 132 lir. Kdo bi bil v Trstu tako nespameten, da bi pil razne drage «pančarije», ako bi se poleg domačega in istrskega vina prodajalo po tržaških krčmah pristno italijansko vino. Tako pa mora italijanski vinogradnik prodati svoj pridelek po smešno nizkih cenah, v Trstu pa se namesto tega pije »patina«. In zakaj? Zato ker se je med italijanske vinogradnike in tržaške vinske kupce vrinila brezvestna špekulacija, ki se redi na račun pridelovalcev in potrošnikov. Posamezni tržaški krčmarji si ne morejo pomagati, ker nimajo sredstev in možnosti, da bi sl takoj ob trgatvi nakupili neposredno od vinogradnikov za celo leto zadostne količine vina oziroma grozdja in se morajo zateči k raznim špekulantom, ki jim prodajajo, kar jg njim koristno, našim žepom in zdravju pa škodljivo. Italijanska vinska kriza je seveda zadeva samih Italijanov; za rešitev naše posebne tržaške vinske krize pa se moramo pobrigati mi sami. Ta naša naloga ni prav nič težavna in jo je mogoče z lahkoto rešiti na podlagi zadružnega načela. Pri tem pa ne mislimo na nekdanja naša konsumna društva, ki bi pri sedanjih razmerah zašla v podobne težave kakor tržaški krčmarji in gostilničarji. Ne, konsumna društva nebi mogla rešiti današnje krize, pač pa jo lahko rešijo naši krčmarji in gostilničarji, ako se združijo v mogočno nakupno zadrugo. Taka nakupna ali nabavna zadruga s primernim osnovnim kapitalom bi do- ■v /arisianhaj. bila prav gotovo toliko bančnega kredita, da bi si mogla že takoj ob trgatvi nakupiti za vse leto potrebno vino, kar bi bilo velike koristi ne samo za krčmarje, ampak tudi za vinogradnike in potrošnike vina. Krčmarska nabavna zadruga bi morala najprej pokupiti vse domače vino ali grozdje, potem tisto količino istrskega vina ki jo je pri obstoječem položaju mogoče uvoziti iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, in slednjič toliko italijanskega vina, kolikor bi bilo še potrebno za zadostitev tržaške letne potrošnje. Tržaška javnost, ki je navajena na domača vina iz tržaške okolice in Istre, želi, da bi se uvoz istrskega pa tudi vipavskega vina povečal n. pr. v okviru obmejnega prometa, tako da bi se v zadevo ne mešale koristi italijanskih kapitalistov, ki gospodarijo nad italijanskim vinogradništvom in vinsko trgovino. Glede italijanskega vina bi bilo bolje, da bi nakupilo neposredno od laških vinogradnikov samo grozdje in bi sc potem iz njega tukaj pri nas napravilo vino na naš način in po našem okusu. To bi nam predvsem jamčilo pristnost vina. Nekdaj dobro znani prof. Anton Bezenšek, ustanovitelj bolgarske stenografije, doma iz Štajerske, si je v Sofiji iz bolgarskega grozdja sam pripravljal prav izvrstno vino, medtem ko so sami Bclgiui iz istega grozdja delali tako vmo, da ga na dobro vino navajeni pioiesor ni mogel piti. Tržaški velesejem Po najnovejših obvestilih bodo lahko fazstavljalci na Tržaškem velesejmu pričeli urejevati posamezne s.ande 15. av-gus.a. Montiranje dveh velikih paviljonov bo končano v teku priho-njega ledna. Notranje stene paviljonov železne konstrukcije bodo pokrili s pes-bnim materialom iz cementa in lesenih odpadkov. V poslopju direkcije se je že namestil del upravnega aparata velesejma. Na odprtem prostoru so pričeli z gradnjo paviljonov petrolejske družbe »Aquila«, tržaških ladjedelnic ter paviljona, kjer bodo razstavili avtomobile, motocikle ter kolesa. Pri postranskem vhodu na ulici Rossetti je v teku delo za pristajališče helikopterja, ki bo po zgledu na milanskem velesejmu pristajal na samem sejmišču. V prihodnjih dneh bodo pričeli postavljati tudi ostale paviljone, namenjene inozemskim razstavljalcem, Jugoslaviji, Avstriji, Češki in Braziliji. Avstrija je že postavila sestavljeno leseno hišico po vzorcu podobnega proizvoda, ki ga že nad leto dni pošilja preko tržaškega pristanišča, zlasti v Avstralijo. Velesejem se bo pričel, kakor znano, dne 27. avgusta, za obiskovalce pa bo prireditev verjetno 28. avgusta. Jugoslavija na Tržaškem velesej mu Priprave jugoslovanskih strokovnjakov za udeležbo na Tržaškem velesejmu so v polnem teku. Načrte za ureditev jugoslovanskega razstave pripravlja ljubljanski Projektivni zavod pod vodstvom arhitekta Mihevca. Projektivni zavod v Ljubljani se je izkazal že z ureditvami na drugih sejmih, kakor v Milanu, Bariju in nekaterih nemških mestih, Jugoslavija je zavzela na sejmišču 300 kv. m pokritega prostora in 300 kv. m na prostem. Priredila bo tudi posebno stojnico, kjer bodo servirali tipične jugoslovanske proizvode, kakor posebna vina, klobase in druge zagrizke. Ko bi bila že dograjena »Palača narodov«, ki je v načrtu, bi Jugoslavija zavzela večji prostor v skladu s pomenom tržaškega trga za njene proizvode. V Trst je že prispela za sejem jugoslovanska lokomotiva, ki je bila zgrajena povsem iz jugoslovanskih surovin in polizdelkov. Lokomotiva bo vidljiv dokaz napredka industrializacije Jugoslavije. Češkoslovaška se ne bo uradno udeležila Tržaškega velesejma. Edino podjetje Pragotechna, ki ima v Trstu svoje predstavništvo, je zagotovilo svojo udeležbo. DRAGINJA V TRSTU Po podatkih urada za delo so življenjski stroški v Trstu v mesecu juniju narastli za dobrih 1.000 lir. Za petčlansko družino, (s tremi nedoraslimi otroci) so znašali v maju 33.030 v ju- Trst, 2. avgusta V drugi polovici preteklega meseca jc bil promet v pristanišču živahnejši. V omenjeni dobi so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE »Lafayette« (8500 ton, Mobile) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju manjšo količino raznega blaga, nakar je razložila v silosu večjo količino žita. »AmerLan Starling« (7800 ton, New York) je razložila v silos tovor žita. »Exempler« (9000 ton, New York) je prispela prazna iz Carigrada in je naložila razno blago za New York, med drugim večjo količino tobaka, papirja, celuloze, 49 ton čistega aluminija v palicah in nekaj vagonov žebljev avstrijskega izvora. »T. I. Stevenson« (8000 ton, New YorK) je iztovorila manjšo količino raznega blaga ter po kratkem bivanju odplula prazna v ZDA. »Kenneth Mc Kay« (8400 ton, Tampa FLA) je naložila veliko količino celuloze avstrijskega izvora za Vera Cruz. »Stella Ljk^s« (8do0 ton, La.te Charles LA) je izkrcala .med drugim blagom tudi večjo količino železnega materiala, cevi in čelov strojev za rafinerijo »Aquila« v Zavljan. ju narastli za dobrih 1.000 lir. Za pet-Ijenjski stroški zopet narastli zaradi suše in zaradi spiosnega dviganja cen živilom z zvezi z mednarodnim položajem, ki so ga izzvali dogodki na Koreji. Tako je n. pr. v zadnjem času mast poskočila od 320 na 380 lir za kg. »OCEANIJA« V nedeljo je bila v tržaških ladjedelnicah splovljena 13.000- onrka ladja »O-ceanija«, ki bo povečala la jevje Tržaškega Lloyoa. Nedavno so splovili enako »Avstralija«, v jeseni pa priče na vrsto tudi 13.000-tonska »Tasmanija«. — Na »Oceaniji« bo prostora za 1010 po.niicov in za 8450 kub. m blaga. Nove stavbe stanovanjskih zadrug Te dni so položili temeljni kamen za stanovanjsko hišo stanovanjske zadruge pri Delavskih zadrugah v Trstu na vogalu ulic Alviano in Doba. tire za petnadstropno stavbo s 15 stanovanji. Za gradnjo so prispevali 65% Z V U (kot nepovračljiv dar) ter 3b% Mestna hranilnica in Istituto Fondiario di Verona kot posojilo. —- V ulici Ghir-landaio so pričeli graditi stanovanjsko hišo za stanovanjsko zadrugo nameščencev pri bankah zavodih Banca Na-zionale del Lavoro in Banco di Sicilia. Tudi za to stavbo je vojaška uprava prispevala 65%. * * NAMESCENCT JAVNIH SKLADISC V TRSTU so 28. julija stavkali eno uro, da bi izsilili zboljšanje svojega gmotnega položaja. Naslednjega dne so stavko ponovili od 10—12 ure. Pogajanja še vedno trajajo. 5 MILIJONOV LIR JE ZASLUZILO neko tržaško podjetje pri špekulaciji z mastjo v trenutku, ko cene naraščajo. ODPRAVNINA ZA VSTOP V STANOVANJE znaša danes v Trstu okoli 500.000 lir. Toliko bolj srečen tisti, ki mu nakažejo stanovanje v hišah, ki so bile zgrajene z javnim denarjem. ZDRAVILIŠČE ZA JETIČNE s 300-400 posteljami bodo zgradili na premoženju barona Economa med Trste-nikom in Obeliskom. Novosti na tržaškem trgu Med tržaškimi gospodinjami je zbudila pozornost nova posoda znamke »Pyrex«, ki je bila uvožena iz Kanade. Izdelujejo jo iz »znanstvenega stekla«. Namizna posoda — krožniki, skodelice in skodele — nadomeščajo porcelanasto. Sinje barve je namizna posoda, ki vzdrži tudi toploto štedilnikove peči, bela posoda pa ima približno iste lastnosti kakor porcelanasta in je tudi cenejša kakor prva. Krožniki sinje barve stanejo 290 lir (iz finega porcelana okoli 400). Tretje vrste je kuhinjska posoda iz stekla, ki vzdrži tudi neposreden stik z ognjem. Ta je prozorna. Poleg raznih kozic so v prodaji tudi TRŽAŠKE LADJE Motorna ladja »Salvore« (1593 ton, Flli. Gerolimich) je naložila 2100 ton solitra avstrijskega izvora za Aleksandrijo. Druga motorna ladja »Chioggia« (3004 ton, Tržaški Lloyd) je vkrcala poln tovor solitra avs rijskega izvora in sicer 1700 ton za Aleksandrijo ter približno 375 ton za Famagosto; dalje les in manjšo količino raznega blaga. »Amfra« (7176 ton, Tržaški Lloyd) je priplula v luko pri Sv.Andreju. ANGLEŠKE LADJE »Domino« (4200 ton, Hull) in »Loch-wood« (4700 ton, Glasgovv) sta razložili v luki pri Sv. Andreju manjšo količino raznega blaga. »Fort Erič« (8000 ton, London) je izkrcala v silosu tovor žita. JUGOSLOVANSKE LADJE Motorna ladja »Zagreb« (3199 ton, Reka) je vkrcala večjo količino lesa za Sirijo in Paleshno. »Užice« (2927 ton, Reka) je po izpoplnitvi tovora lesa odplula iz luke pri Sv. Andreju v Halfo. »Žužemberk« (1310 ton, Reka) je naložila tovor lesa v lesni luki, nakar je vkrcala v luki pri Sv. Andreju še manjšo količino jekla v ploščah in pali ah za Palestino. Motorna la ja »Rijeka« (2400 to, Reka) je priplula v luko pri Sv. Andreju, kjer je naložila popoln tovor lesa. fib hangarju 69 je pris ala dne 29. julija motorna ladja »Titograd« (3199 ton, Reka). ITALIJANSKE LADJE, V luko pri Sv. Andreju so priplule manjša motorna ladja »Carbonello«, ki je naložila les, ter ladji »Avionia« in »S. Antonio«. V Staro luko so priplule »An-na Capano« (5000 ton, Torre Cel Grero), ki je naložila les, in ladji »Bucintoro« in »Loredan«. Ladja »Vincenzo« (3200 ton, Neapelj) je naložila tovor lesa za Palestino. GRŠKE LADJE »Frankis« (1670 ton, Pirej) je naložila v luki pri Sv. Andreju popoln tovor lesa za Grčijo. »Maria« (1700 ton, Pirej) je vkrcala poroln tovor Usa za Palestino. »Joannis Chandris« (7600 ton, Pirej) je izkrcala popoln tovor koruze. Nadalje so priplule v luko pri Sv. Andreju »Heron«, »Assimina« ter v Staro luko »Tinos«. Panamska ladja »Viktun« (8000 Ion, Panama Chy) je iztovorila ob hangarju 55 v luki pri Sv. Andreju približno 7000 ton nerafiniranega sladkorja naravnost v železniške tovorne vozove, namenjene v Avs rijo. Španska ladja »Castillo Bell-ver (7000 ton, Cadiz) je po Iztovorjenju železne rude odplula prazna v Valencljo. Druga španska ladja »Castillo Tordesil-las« (3500 ton, Cadiz) je naložila 3000 ton solitra avstrijskega izvora za Va-lencijo. »Villanueva« (3300 ton, Cadiz) je razložila popoln tovor pirita in bo v teku prihodnjega tedna naložila popoln tovor solitra. V zadnjem času so razne ladje naložile zna* 1 ne tovore solitra za Španijo, Korejo, zlasti pa za Aleksandrijo. Tudi promet z lesom je zelo živahen. Iz zaledja prihajajo dnevno železniški vozovi tega blaga, ki ga nalagajo naravnost na razne ladje ali pa razkladajo v obeh prostih lukah in na Proseku. D. nekakšni samovarji za čaj (2.400 lir) in kavo (3.900-4.800 lir). Blago se uvaža čež Genovo v italijanskem kliringu. ELEKTRIČNI BRALNIKI Električni pralnik angleške znamke »Hoover« stane 60.000 lir. Deloma deluje avtomatično, deloma na pogon z roko. Za pranje se uporablja milo v prahu s toplo vodo (50 stopinj). Na reklamnem letaku stoji, da s pralnikom lahko jpereš 1,5 kg suhega perila v štirih minutah. Trgovec trdi, dq je potrošnja električnega toka malenkostna; za perilo treh oseb stane potrošnja električnega toka na teden 7 8 lir. »Hoover« je angleški proizvod (Hoover-Pentrebach-Merthyr-Tydfil). Električni pralnik »Bindek« je kanadski proizvod. Pere in suši popolnoma av tomatično. V teku iričetrt ure obdela 4 kg perila; stane 280.010 lir Uporaba mila v prahu, ki ni po kemični sestavi enako navadnemu milu, se posebno širi v ZDA in prodira naglo v zahodno Evropo. V Trstu kroži ameriško milo v prahu bolj pod roko, medtem ko je v prodaji več podobnih mil italijanskega proizvoda. Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica Moreri?, tel. 56-08 - Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel. 51-25 Avtoproga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950 Cena vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni dnevi Km. Postajališča Km. Delovni dnevi Delovni dnevi Nedelje In prazniki Ceaa vožnji 8,— 13,— 20,— * Trst A 43 8. - 19.- 19.30 235— so,- 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 28 7.15 18.15 18.45 155— 115.— 9.05 ! 14.15 21,— 21 Koper 22 6.50 17.50 18.20 120,— 155,— 9.15 14 25 21.15 28 Izola 15 6.30 17.30 18— 80.— 185,— 9.25 14.35 21.25 34 Strunjan 9 6.20 17.20 17 50 50— 210 - 9.35 14.45 21.35 38 Portorož 5 6.10 17.10 17 40 25— 285,— 9.45 15.— 21.45 43 t Piran N — 6,— 17,- 17.30 ^ 0 prideš od Sv. Ane na vrh Cigan-2 e0a klanca, ki vodi navzdol proti n V^am, med ščedenjskimi Jeričl'ami ,a desni in krasnim kolonkovskim po-ern na. levi strani, se ti odpre krasen jjj2^ed po obširni žaveljski dolini do y 0rs^ega brega ob nekdanjih solinah. ,ani so Jeričle in grič, na katerem ^ vedno sameva kapelica sv. Panta-let'1-1’ t5a S0 pred več desetletji v po-..nih sušah hc-dVe ščedenjske p oce-'L''' Prosit dežja. Proti jugu do same-0a nor a zapirajo dolino griči, na kadrih so Mačkovlje, Prebenek in na 'nivišjem mestu Sv. Socerb, ki se e °BUe zakaj skril pod samim robom t“e9'1 Krasa, ki zapira dalje žavelj-dolino do Bol junca. Od tukaj na-P^ej zapirajo dolino proti severu pod-ki obro-ki, na katerih se sončijo va°režec, Boršt, Ricman. e in Ko’Pnko-Nizko spodaj, na samem robu ža-q . ske doline, so poleg Boljunca še lha, Kr0gije in ricmanjski Log. , ,a Pokrajinsko morda na lepši irtr-n-1 kotiček ni v astrijski dobi niti sa-jj,, * 0 kakšni industrijski coni in je te >n° živel svoje kmečko življenje no Se ponašal s svoiim izvrstnim vi-j.ni' O industrijski coni se je začela °koustiti šele fašistična Italija, da z cona - še vedno romantičen kotiček Industrijska bombastičnimi obljubami omami tržaško prebivalstvo, kateremu je zadušila cvetočo trgovino in pomorstvo. Začela je druga svetovna vojna in trobentanje o tržaški industrijski coni je bilo Zamenjano z bobnanjem o mogočnem italijanskem imperiju, dostojnim naslednikom nekdan.ega rimskega cesarstva. Vojna se je končala in bobnanje o naši industrijski coni je prišlo zopet na dnevni red. Človek, ki še ni videl te naše slavne industrijske cone, pričakuje, da bo do pevši na vrh Ciganskega klanca zagledal kar gozd dimnikov in vse polno ogromnih tovarn. Namesto tega pa vidi, da je vsa ta «indu-:trijska» cona še vedno tako lepo zelena, kakor je bila v davnih avstrijskih časih. Se več, proti morju ležeči nižji del žave’jske ravnine, ki je bi! nekda* ves močvirnat in je končal z zapuščinami solinami, je zdaj spremenjen v obširno koruzno polje, gotovo največje v coni A. Le na zasutih nekdanjih solinah straši nočnega potnika zapuščena tovarna semenskega olja s svojimi slepimi okni. Razen tega opaziš še nekaj drugih manjših zapuščenih industrijskih podjetij. Le prav daleč na južnem koncu, onstran mosta čez potok, ki loči mujl-sko (Mujla = Mi'je) od Tržaškega o-zemlja, na griču, ki spada pod muil-sko občino, je velika tovarna za predelavo nafte «Aquila». Ustanovljena je bila nekaj let pred drugo svetovno vojno. Vsekakor je «Aquila» danes eno najvažnejših tržaških industrijskih podjetij, ki se prav sedaj znatno razširja z novimi zgradbami in tehničn -mi napravami. Pod, etje zaposluje danes okoli 500 delavcev. Pri delu za razšir en>e podjetja je zaposlenih o-koli 1500 ljudi. Ta dela bodo končana prihodnje leto in bodo stala tri in pol milijarde lir, od teh odpade dve in po' milijarde na račun posojila ERP. Nekaj pojma o zmogljivosti tega podjetja dobimo, ako pomislimo, da zapušča tovarno dnevno oko'i 60 av-toci tern napolnjenih z bencinom in drugimi izdelki iz nafte, kakor pe- trolejem, mineralnim oljem za stroje itd. Govorijo, da sodi «Aquila» med tehnično najmodernejše rafinerije v Evropi; to je verjetno, saj je bila med vojno z bombami uničena in so jo morali po vojni popolnoma obnoviti. Sedanji mednarodni položaj mapete vojne nevarnosti)) je za «Aquilo» zelo ugoden. Sodi namreč, kakor tudi naše ladjedelnice im tovarna strojev, med tista industrijska podjetja, katerim se ni treba prav nič preusmerjati Za vojno industrijo. Priprave Za morebitno vojno, med katere spada seveda tudi kopičenje vojnih reze-v, omogočajo »Aguiti« neomejeno produktivnost; izbruh vojne same no bi bi’ lahko smrtonosen, kakor v zadnji vojni. Pse to velja v polni meri iudi Za naše ladjedelnice in za tovarni, st ojev. Popo'noma drugačen pa je položaj gled? »obljubljene dežele« inči. trii-ske cone n Zavljah. Predvsem je treba upoštevati, da imajo državniki za-padnega bloka, predvsem ZDA in An- glije, od katerih je za sedaj odvisna cona A, vse polno drugih težkih skrbi, da bi jim preostajal čas in tudi sredstva Za ustanavljanje konsumnih, za mirno dobo določenih industri. skih podjetij. Poleg tega je naše ozemlje — Za primer vojne — po mnenju zahodnih strategov preveč izpo tavl. ena zemljepisna točka, da bi zahodni kapital danes mislil na ustavnavljanje kakršnih koli novih industri, skih podjetij. Res je sicer, da so bile te dni podpisane razne kupno-prodajne pogodbe Za razlaščena zemi išča v Zavljah, toda pogajanja Za te kupčije so se pričela še preden so prišle novice o začetku oboroževanja Amerike, Anglije in d'~ugih držav zapadnega b o-ka. Od podpisa pogodb do pričetka del pa je lahko še zelo do’ga pot. Lahko se zgodi, da bodo kupci zemljišč počaka’i, da se zjasni poHtično obzorje, preden bodo začeli graditi. Takšna razjasnitev pa bo mogoča le, ako popolnoma preneha vojna nevarnost in nastop; trajen mir. Ako bi izbruhnila vojna, potem bi vprašanje naše industrijske cone popolnoma obtičalo. Za zdaj je gotovo, da industriji zapadnega bloka popolnoma zadostuje .sedanj položaj »napete vojne nevarnosti«, ki ji omogoča, da proizvaja s po no paro Za vojne potrebe; zaradi tega si nikakor ne more želeti same vojne z vsemi nevarnostmi, ki bi ijh prinesla. Medtem ko je torej sedanji položaj zel • ugoden za industrijo zapadnega bloka v splošnem, je skrajno neugoden Za razvoj naše, industrijske cone. Sicer pa je treba ponoviti misel iz članka v zadnji številki »Gospodarstva«, da je uresničenje načrta za industrijski cono odvisno od gospodarske neodvisnosti in od odprave carinskih mej našega ozemlja. To pomeni, da mora oiti uvoz vseh vrst blaga iz vseh držav — in ne samo iz Italije — kakor je sedaj — oproščen carin in kakršnih koli ovir. Ako se to doseže, ne bo treba več govoriti in pisati o industrijski coni v Zavljah, ker se ves angloameriški del našega ozemlja sam ob sebi spremeni v industrijsko cono. —od— TRŽNI PREGLED V zadnjih tednih so se cene mnogih proizvodov zopet dvignile. Prve podražitve so zadele poljedelske pridelke, kakor pšenico, rastlinske in živilske maščobe ter krmo. Podražitev se je naio raztegnila tudi na industrijske proizvode, predvsem na kovinske. Značilna je n. pr. podražitev pnevmatik, pri katerih so špekulanti v zadnji vojni nakopičili ogromne dobičke. Blaga vseh vrst je na trgu mnogo, vendar je pobuda za trgovanje prešla iz rok kupcev v roke prodajalcev, ki ne silijo kakor še do nedavnega s svojim blagom na tržišča. Blagovni promet je znatno oživel, čeprav se nahajamo tik pred obdobjem običajne mrtve sezone. Opazovalci predvidevajo, da se bo tendenza krepkih cen še ojačala v prihodnjih mesecih, tržni razvoj pa bo vsekakor pod vplivom mednarodnih dogodkov. Vse odvisi v bistvu od zaupanja, ki ga bodo imeli kupci in prodajalci v denar. Za zdaj je pomanjkanje tekočega denarja precejšnja ovira v začetni lazi špekulativnih operacij prekupčevalcev. Zaradi omejene kupne zmogljivosti širokih množic potrošnikov se na našem področju nadrobni nakupi niso vidnejše povečali. * * 2 IT A Cene pšenice so zopet nekoliko poskočile. Na nekaterih italijanskih tržiščih je n. pr. pšenica novega pridelka že presegla 6.500 hr za stot. Zbiranje žita v državne žitnice, ki jih je vlada ohranila na zahtevo proizvajalcev, ne gre več od rok. Izredno visoke so tudi cene koruze preuvsem, ker je suša povzročila koruzniiu kulturam velikansko škodo. Zadnji ceniki ži+ so naslednji: Rovigo: pšenica brez vreč, teža 83 do 84 kg za hi 6.4u0-l 500 lir za stot na debelo, II 6.3OO-C.400, III 6.200-6.250; rž 4.300-4.500; ječmen 4 400-4 500; oves 4.300 do 4 400; koruza (cirkvantin) 6.800 do 6.300; bela koruza 6.500-6.600. Vercelli: pšenica 5.900-6.200; rž 3.900 do 4.100; koruza 6.000-6.400; običajni riž 5.500-5.800; srednji riž 6.000-6.400; najboljši riž 13.000-13.500 lir za stot. ŽIVINA V glavnem so cene živine na krajevnem in drugih trgih precej stalne. Gibanje cen ni namreč zaenkrat zajelo v večji meri živinska tržišča. Boljše kaže vsekakor za dobro govejo živino. Precej visoke cene veljajo za prašiče, posebno za pitane živali, za katere vlada veliko zanimanje. Poudariti je, da je ponudba prašičev prezej manjša, kakor je bila lansko leto, ker so mnogi kmetovalci opustili rejo prašičev zaradi skrajno slabih cen, ki so veljale vse do pretekle pomladi. Zaiadi slabe letine ki me — poletne košnje so dale zelo slab donos — so živinorejci precej zaskrbljeni. Predvidevajo, da bodo morah mnogi živinorejci prodati živino še pred zimo zaradi težav, ki jih imajo pri zagotovitvi zadostne količine krme za zimski čas. Rovigo: voli 240-250 lir za kg žive teže; krave 230-240; biki 210-230; teleta 380-400; kokoši 500-520; race 240-250; gosi 180 220; za ei 140-150. Reggio Emilia: voli I. 250-270 lir; II. 130 210, III. 160-190; teleta od 50-70 kg 360-380, ista od 70-90 kg 380-400; ista nad 90 kg 400-420; prašiči 30-50 kg 420-470; 50-80 kg 380 420, 120-150 kg 320-330, 151-180 kg 330-340, nad 180 kg 340-350 lir za kg žive teže; prašički 18-20 kg 550-650, isti 20-25 kg 500-550. Treviso: voli 235.260; krave 195-210; teleta 390-420. MLEČNI IZDELKI Najznačilnejši pojav na trgih mlečnih izdelkov je splošna podražitev masla. Gre deloma za sezonsko podražitev, vendar so poleg tega trgovci pričeli z večjimi nakupi blaga, ki ga bodo hranili v hladilnikih. Siri niso bili deležni večjih izprememb na cenah. V Lodiju, znanem it. središču mlekarstva, so zadnje cene naslednje: maslo 790-810 za kg na debelo; parmezan 1948 880-970, isti 1949 550-600; gorgonzola 360-370; ementhal 370-430. VINO Na vinskem trgu vlada negotovost. Tržišča potekajo z neredno tendenco. Na nekaterih področjih se je vino nekoliko podražilo, na drugih pa pocenilo. V pričakovanju trgatve se večina pridelovalcev prizadeva, da bi izpraznili stare zaloge zlasti šibkejših in zaradi tega težko hranljivih vin. Verona: Valpolicella 420-470 lir za hl-stop; Soave 420-470; Bardolino 400 do 450; «Verona)) 400-410 lir za hl-stop. Bari: črna vina za rezanje «Bariet-ta» 295-320 lir za hl-stop., ista 12-13 stop. 290; fina bela vina 360-400 lir za hi stop. OLIVNO OLJE Kupci olivnega olja so postali mnogo bolj aktivni; cene so kakor se je predvidevalo v stalnem porastu. Bari: olivno olje do 1 stop. kisline 390-395 lir za kg, do 1,5 stop. kisline 330-390, do 3 stop. 370-375, do 5 stop. 360-365 lir za kg fco skladišče na debelo. KAVA Zaradi krepkih mednarodnih cen teži kava k podražitvi. Povpraševanje se je znatno povečalo zlasti za običajne vrste kave. Zadnji ceniki kave fco skladišče izven prostega pristanišča so v Trstu naslednji: Santos Superior 1.295 lir za kg, Santos Ekstra 1555, Hatiti 1.215, Salvador 1.355, Kostarika 1.365, Gimma 1.260, Moka 1.310. V prostem pristanišču so cene v dolarjih za 50 kg boys naslednje: Santos Superior 59.50, Santos Extra 64,50, Haiti 55,50, Salvador 64,50, Kostarika 65,50 dolarja za 50 kg. POPER V Trstu se ponudbe popra gibajo okrog naslednjih kvotacij: Lampsong črni 1.186 šilingov za cwt cif Trst; Ma-labar 1.250; Muntok 1.765. I ES Mednarodna Konjunktura ni imela do danes večjega vpliva na trgovanje z Mednarodno trgovanje je v zvezi s svetovnim položajem v polnem razvoju. Trenutno se svetovna trgovina nahaja v obdobju previdnega pričakovanja. Cene so v splošnem porastu razen nekaterih manjših izjem. Države, ki so pri dogodkih na Daljnem vzhodu neposredno prizadete, so pričele izvajati razne ukrepe (predvsem zvišanje davščin in omejitev kreditov), ki naj bi zajezili inflacijsko tendenco cen. Med vsemi proizvodi svetovne važnosti se te v naivečii meri p^dražu sladkor (kubanski od: 5,20 na 5,50 stotinke dolaria za funt). Sorazmerno manjše podražitve so beležili skoraj vsi poljedelski proizvodi, medtem ko vlada na področju kovin, vsaj zaenkrat prejšnje uravnovešenje cen. Poročajo, da so se nakupi potrošnikov v nadrobni prodaji v zadnjih tednih skoraj povsod znatno zvišali. Veliki magazini v ZDA so n. pr. na koncu julija prodali za 46% več blaga kakor v istem obdobju lanskega leta. Na istem treu so v prvih treh tednih juliia Američani kupili za 37% več sladkorja kakor v istem času lanskega leta. * * KOVINE Trgovanje s kovinami sloni na precej uravnovešeni podlagi, čeprav se je povpračevanje zlasti po neželeznih kovinah znatno povečalo. Notranje cene neželeznih kovin niso n.pr. v ZDA beležile nobenih izprememb. Država grozi z omejitvenimi ukrepi, ko bi se pojavile prve tendence k špekulaciji. Med vsemi kovinami se je zopet podražil le cin. Vprašanje ponovne .uvedbe carine na baker je v ZDA še vedno odprto. V pričakovanju dokončne odločitve, se ves baker, ki prihaja iz inozemstva, kopiči v prostih pristaniščih. Svinec in cink se bosta po napovedovanju opazovalcev v kratkem zopet podražila. Med postranskimi kovinam: je najbolj iskan volfram, ki se je na koncu julija v Londonu podražil za okrog 18%. Antimon pa se je nasprotno na istem trgu pocenil od 160 na 140 funtov šterlingov za tono. VLAKNA Bombaž se je podražil na vseh svetovnih trgih. Podražitev pripisujejo ne samo mednarodnemu položaju, temveč tudi špekulacijam prekupčevalcev. Za zajezitev cen je vlada ZDA pričela prodajati zaloge bombaža, ki jih je odkupila od proizvajalcev že 1. 1948 (3,3 milijona bal). Zaradi tega je cena bombaža na ameriškem in deloma tudi na ostalih trgih ponovno nekoliko padla. Krepke cene beleži tudi egiptski in londonski trg bombaža. Na avstralskih trgih volne vlada običajno sezonsko mrtvilo. Na važnem svetovnem trgu volne v Londonu pa so cene volne še enkrat napredovale za 5—10%. Trenutno so bolj Iskane volne srednje kakovosti. Opazovalci predvidevajo, da bodo volneni izdelki ki jih bodo prodajali v prihodnji zimi za lesom. Ponudbe lesa, zlasti avstrijskega, so še vedno zelo aktivne. Povpraševanje po lesu je vsekakor nekoliko oživelo. Cene so usmerjene v glavnem na stalnost, ni pa izključeno, da bodo v kratkem poskočile. Milano: konična žagana jelovina in smrekovina sortiment A 38-48-000 lir za kub. m; L 36-30.000; II. 27-28.000; III. 15.500-18.500; tramovi «Trst» 13 do 15.000; orehovina 40-50.000; hrastovina 34-38.000;uvožena slavonska bukovina 52-54.000; uvožena slavonska hrastovina 65-70.000; bukove 3 mm vezane plošče 170-180.000 lir za kub. m. Genova: drogovi od 9-14 m dolžine 16.000- 17.600 lir za kub. m; konične deske prvi sortiment 35-35.700, II. 24.000 do24.600, III. 19.000-19.600; žagana ko-stanievina I. 29.000-29.600, II 22.000 do 22.600; žagana bukovina 27.000-27-700 II. 23.000-23.600; žaoa 13 brestovina 1. 30.000- 30.700, II. 25.000-25.600. 10—15% dražji v primerjavi s cenami pretekle zime. KOLONIALNO BLAGO Na svetovnih trgih kolonialnega blaga vlada negotovost. Kvotacije so neredne, nagli podražitvi sledijo prav tako nagle pocenitve. Tako se je n. pr. kava v New Yorku podražila na koncu julija za okoli 20%, v začetku avgusta pa zopet prišla na stare kvotacije. Brazilija, ki proizvaja največ kave na svetu, si na vse načine prizadeva, da bi od trenutne mednarodne konjunkture pridobila čim več korišti. Kupci se seveda branijo predvsem s tem, da se vzdržuiejo večjih nakupov in da izkoriščalo stare zaloge. Kaže, da jim je ta taktika uspela in da zaradi tega ne bo prišlo do znatnejših'izprememb na svetovnih tržiščih kave, Vsaj v najbiiž-ji bodočnosti. V Londonu nameravajo aprila 1951 oživeti blagovno trgovino s čajem in upaio. da bo trgovcem uspelo uvoziti zadostno količino kvalitativnega čaja za zadostitev predvsem evropskega povpraševanja. * * PODRAŽITEV KEMIČNIH PROIZVODOV Med vsemi industrijskimi izdelki se je trgovanje s kemičnimi proizvodi izkazalo kot hajbolj občutljivo področje. V trvovino lakov in barv se je n. pr. vrinila prava vojna psihoza. Surovine za izdelovanje teh snovi so se silno podražile. Tako je cena lanenega olja poskočila kar za 50%. Blaga v večjih količinah ne najdeš več na trgu. Prodajalci na debelo zahtevajo za te surovine takojšnje plačilo; kaže, da so tudi kupci premostili vse ovire glede razpoložljivosti likvidnega denarja, da bi utegnili napolniti svoje zaloge. Zaenkrat je ohranila stare cene le kolofo-niia, z vso verietnostjo se bo tudi ta podražila v najkrajšem času. V porastu so tudi cene skoraj vseh ostalih kemičnih kakor tudi farmacevtskih proizvodov Glicerin je skoraj izginil, čeprav so n. pr. ponudbe kupcev v Milanu že presegle ceno 700 lir za kg. „ GOSPOD ARSTVO“ izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. ■v V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 4/VII 18/VII 1/VIII Pšenica (stot. dol. za bušel) 221 25 224.75 225,- Koruza „ „ „ „ 152.35 154.— 152.25 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 22.50 22 50 22.50 >> n 79.25 91.- 9 /.50 S ••Lee „ „ „ 11.25 12.— 12.- 'k >j n y 15.-- 15. - 15.- A uminij „ ,, , 17.50 17 50 15.50 Nikelj „ „ „ 48,— 48,— 48,— Krom (dol. za tono) 38,— 38.50 38.50 Ž. srebio dol. za steklenico 71,— 71,- 78.80 LONDON Baker (f. šter. za d. ton >) 186,- 186 — 186.- B ker blister ,, 178 — 178 — 178,— Svinec „ „ „ „ 88.- 96,— 96.— Antimon ,, ,, ,, 160,— 160,— 140,— ALEKSANDRIJA Bombaž ,,Karnak“ I. (talerjev za kantar) 73.90 85 — 82.95 »Zagora“ I. „ „ ) —. ~ — • — SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 192.50 209.40 203.90 VALUTE V MILANU 21. VII. 3. VIII. Min. Maks- Funt šterling 7.400 7.850 7 400 7.900 Napoleon 6.025 6.650 6.025 6.650 Dolar 634 665 631 665 Francoski frank 173 174 162 174 Švicarski frank 147 156 147 155 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.550 1 550 1.520 1.550 23,50 24,50 23,50 24,50 Zlato 815 900 815 900 BANKOVCI V CURIHU dne 2. Vlil. 1950 ZDA (1 dol.) 4,34 Anglija (L f: št.) 10,58 Frai cija (100 fr.) 1,12 Italija (100 lir) 0,62 Avstrija (100 šil ) 14,50 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Belgija (100 fr.) 8.56 Holand. (1 '0 fi., 105.— »vedska (100 kr.) 67.— Izrael 1 f, št.) 5.90 Španija (100 pez.) 9 60 Argent. (100 pez.) 27.50 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič > Istra-Irsto »Lošinj* Mar inoltč Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 21. VII. 3. Vlil. Min. Maks. 2 085 2.035 2.020 2.110 5.575 5.400 5.260 5.650 710 712 710 715 1.600 1.535 1.535 1.600 1.700 1.950 1.600 1.950 500 500 SOJ 500 7.300 7.300 7.300 7.300 1.475 1.600 1.475 1.600 3.215 3.215 3.215 3.215 6.500 6.500 6.500 6.500 580 580 580 580 991 991 991 991 186 217 186 220 170 210 170 216 105 118 105 118 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 mStnUt KMEČKE ZVEZE SgDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1 O, I. - TELEFON ŠT. 54-58 Seja izvršilnega odbora Kmečke zveze Preteklega 27. julija je bila HI. redna seja izvršilnega odbora KZ. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsedstva ter razprava o raznih vprašanjih notranje in splošne narave. Izvršilni odbor je v smislu zvezirih pravil odo-IT il sprejem velikega števi a novih članov, kmetov, najemnikov in polovinar-jev. Nato je bil podan kratek pregled notranjega poslovanja. Od 1. marca do 25. julija t. 1. je poslovalnica Kmečke zveze rešila okrog 600 zadev v korist članov. Številna posredovanja so zahtevala mnogo prizadevanja in truda. Med te zadeve spada n. pr. intervenci ja za sečnjo in uvoz drv iz obmejnega pasu v korist stotine kmetovalcev v Gropadi, BazovD.i in Gročani. Delovanje Kmečke zveze se je razširilo na vsa področja, ki ji prlstojajo po pravilih. Omembe vredna so zlasti šlevil-na posredovanja za škodo, ki jo povzroča vojaščina, ter nasveti o davčnih vprašanjih, vojni škodi, melioracijah itd. Z Vestnikom Kmečke zveze, ki ga objavlja »Gospodarstvo« bo odslej omogočena večja povezava s članstvom, ki bo med drugim pravočasno obveščeno o vseh zadevah, ki ga posredno ali neposredno zanimajo. Naročnina na list, ki je za člane Kmečke zveze znižana, bo odslej vključena v članarino. Siedilo je poročilo članov strokovnih komisij o spiošnih vprašanjih ki j5h je Kmečka zveza načela v zadnjih mesecih.. Tudi ta vprašanja so zahtevala mnogo truda, zlasti za zbiranje potrebnih podatkov, zakonskih določb itd. Po pravnem priznanju bo odslej Kmečka zveza lahko predstavljala svoje člane med vsemi oblastmi in imenovala svoje predstavnike, kjer koli je to po zakonu predvideno. Izvršilni odbor se je nato seznanil ter zavzel svoje stališče v naslednjih zadevah splošne koristi: Strokovno kmečko izobrazbo, za katero do danes niso imele oblasti nobenega razumevanja, je treba nujno iz-popo'nšti. Ustanoviti se mora!o kmetijski nadaljevalni tečaji za šoloobvezno mladino, ki je dovršila osnovno šolo, in sf er kjer koli je to priporočljivo Prav tako je potrebno ustanoviti sred- njo dvoletno kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom po vzgledu vseh naprednih dežel. Ker ni v tem poslednjem vprašanju Kmečka zveza naletela na razumevanje pri pristojnih oblasteh, je bilo sklenjeno, da se sestavi spomenica, kjer ho zahteva po strokovnem solstvu podčrtana s stvarnimi dejstvi in tehtnimi podatki. Vprašanje predstavništva kmetov v Trgovinski zbornici je KZ načela v Trstu še pred vsemi ostalimi prizadetimi kategorijami. Na utemeljeno vlogo ni Kmečka zveza doslej prejela odgovora. Zaradi tega bo nadaljevala z intervencijami in vztrajala na zavzetem stališču. Ni namreč iz nobenega vidika utemeljeno, da predstavljajo danes delovnega kmeta v zbornici sami veleposestniki in državni tunkcionarji. Odločno stališče Kmečke zveze glede centralne mlekarne je naletelo brez dvoma na odmev. Po najnoveiših obvestilih so mnogi vneti zagovorniki te ustanove, pričeli dvomiti o koristnosti naprave. Ni zaradi tega izključeno, da bo načrt za ustanovitev mlekarne vsaj zaenkrat odložen za nedoločen čas. Kmečka zveza bo vsekakor budno sledila nadaljnjemu razvoju zadeve. Izvršilni odbor je Izčrpno obravnaval mnogo točk, ki so bile na dnevrem redu. Posebno pozornost bo morala Kmečka zveza obračati finančni politiki, ki jo vojaška uprava izvaja v pogledu kmečkega gospodarstva. Opozoriti bo treba oblasti na vse nedostat-ke, ki ovirajo razvoj kmečkega gospodarstva ier zahtevati ukrepe za zaščito kmečkega življa. Davčna politika, vprašanje skupnih zemljišč, javna dela, postopki za razlastitev zemljišč, vojna škoda, škoda, ki jo povzroča vojaščina, bodo med drugim predmet ž:ve-ga zanimanja organov Kmečke zveze. Na zadnji točki dnevnega reda je bil odobren predlog, da se v okv-.ru Kmečke zveze ustanovi čebelarsko društvo, ki je nujno potrebno za zaščito interesov vseh čebelarjev našega ozemlja. Izvršilni odbor poziva vse člane, naj se aktivno udeistvuiejo v živlienje organizacije, predvsem pa naj pravočas- no iznesejo vsa pereča vprašanja, ki se porajajo na deželi. Prvo polletje delovanja Kmečke zveze je bilo brez dvoma ?e’o plodno, na čeprav ne brez pomanjkljivosti. Od kmetovalcev samih odvisi nadaljnji razvoj ustanove, ki so jo sami ustanovili in jo tudi sami upravljajo. * * OLAJŠAVE ZA PRIDOBIVANJE ALKOHOLA Ukaz št. 130 dne 30. junija 1950 je raztegnil na tukajšnje področje olajšave, ki so že v veljavi v Italiji za pridobivanje alkohola iz vina, ki mora biti pristno ali le lahko pokvarjeno. Predpisi veljajo predvsem za tovarnarje in ne bodo imeli verjetno za tukajšnji vinski trg večjega pomena. ZA MACKOVLJANSKE ŽIVINOREJCE Pristojni rdzdni urad je na posredo- ; vanje Kmečke zveze začasno razve’ja- I vil odredbo, po kateri so prepovedali pašnjo na zasebnih parcelah v Mač- j kovljah. Dokočna ureditev zadeve pa spada v pristojnost poljedelskega od- | seka pri Zbornici za trgovino industrijo m poljedelstvo, ki pa se še ni sestal, j Globe, ki so jih naložili nekaterim lastnikom morajo prizadeti plačati ker • po tolmačenju urada za kmetijstvo, lah- j ko odloča o morebitnemu prekršku po predložitvi zapisnika samo sodna oblast. Priziv na sodišče pa bi prizadete stal mnogo več, kakor plačilo globe same j in to tudi v primeri, da bi sodišče raz- I veliavilo policijske ukrepe. Vsekakor je enoten nastop vseh Mačkovljanov v okviru KZ preprečil krajevni živinoreji ogromno gospodarsko škodo. ZA POLO VIN ARJE IN ZAKUPNIKE ZEMLJIŠČ Prifakule se odlok, ki bo podaljšal : za poljedelsko leto 1950-51 vse sedanje ’ pogodbe polovinarjev in zakupnikov zemljišč. Vsi člani, ki bi morenitno potrebo- J vali pojasnila in zaščito v tozadevnih vprašanjih (sklepanju pogodb, določanju zakupnine, v sporih) se lahko ob 1 racajo na Kmečko zvezo, ki ima med drugim tudi svojega predstavnika na Višjem tržaškem sodišču, ki je pristoj- : no za reševanje .vseh sporov, ki zadev-a jo poljedelske pogodbe polovinarjev in zakupnikov. Zavarovanje kmetov, zemljiških najemnikov in polovinarjev proti nezgodam na delu Mnogim našim kmetovalcem mso, jasni predpisi o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo v pogledu socialnega skrbstva (zavarovanje proti nezgodam na delu, boleznim itd.). Danes bomo govorili o predpisih, ki veljajo na nezgode na delu v poljedelstvu (»infortuni«). S tem bomo odgovorili tudi na številna vprašanja, ki nam jih zastavljajo člani Kmečke zveze. Zavarovanje proti nezgodam v poljedelstvu je obvezno. Vsi kmetovaMilast-niki zemljišč plačujejo zadevne zavarovalnine v obliki obvezne davščine. (K plačevanju pristojbin za socialno skrbstvo v poljedelstvu se bomo vrnili ob drugi priliki). Proti nezgodam v poljedelstvu so zavarovane vse osebe, ki so dovršile 12 let starosti In ki spadajo v naslednje kategorije: a) stalni ali začasni delavci, ki delajo na kmetijah ali v gozdarstvu; b) zemljiški lastniki, polovinarji, najemniki ter njihovi otroci, pod pogojem, da izvršujejo v posameznih gospodarstvih ročno delo; sorodniki, ki živijo v družini, se morajo smatrati za delavce in zaradi tega spadajo v kategorijo a); c) delovni nadzorniki v poljedelskih in gozdnih obratih, ki opravljajo plačano službo. V primeru nezgode imajo vse omenjene kategorije pravico do določenih odškodnin in podpor, ki pa niso za vse kategorije enake. Nezgoda ima lahko za posledico trajno ali začasno nesposobnost za delo ali smrt. V prvem primeru, t. j. v primeru začasne delanezmožnosti (»inabi-lita temporanea«), imajo pravico do podpore le osebe, ki smo jih zgoraj navedli pod kategorijo a) (delavci ter sorodniki kmeta polovinarja ali najem-* nika, razen otrok). Lastniki sami in njihovi otroci niso torej zavarovani proti začasni delanezmožnosti. Seveda pripada tudi tem osebam podpora, če delajo pri drugih, ali pa so zaposleni kot začasni ali trajni delavci v javni upravi, (n. pr. pri pogozdovanju, občinskih poljedelskih podjetjih itd.). Ce ima nezgoda za posledico začasno nesposobnost za delo, pripada ponesrečenim osebam dnevna podpora, ki pa jo ne plačajo za prvih 7 dni po nezgodi. Ud osmega dneva dalje tpred novimi sprememoami oa enajstega) so dnevne podpore naslednje: za moške nad 16 let 250 lir, za žene nad 16 let 165 lir, za moške in ženske pod 16 let 85 lir. Ce je nezgoda imela za posledico trajno nesposobnost za delo imajo ponesrečenci pravico do posebne podpore, poleg pravkar navedene dnevnice za prve tri mesece po nezgodi. Trajna nesposobnost za delo se računa v odstotkih. Do 15% nesposobnosti nimajo prizadeti pravico do nobene odškodnine, razen ao dnevnice, dokler poškodba ne ozaravi. Nesposobnost za delo se računa, v odsiouun, po predpisin, ki so doioceni po zakonu, iro ten predpisih zniza n. pr. zguoa cele desne roke delovno moč za 85%, leve 70%, zguba vseh prstov desne roke 70%, prstov leve bo%, desnega palca 30%, levega 25%, desnega kazalca 20%, levega 15%, mezinca in sredinca 12%, izguba vida na enem očesu 35% itd. Po najnovejših predpisih dobivajo ponesrečni posebno podporo v obliki rente, ki je izračunana na podlagi letne pogodbene plače, ki je po najnovejših predpisih določena na 153.000 lir za moške ter na 90.000 lir za ženske in otroke izpod 16 let. Žene, ki so poglavarji družine, so v tem primeru izenačene z moškimi nad 16 let starosti. Posebna lestvica, služi za izračunavanje rent za posamezne primere ne-ponesrečenci posebno podporo v obliki 15% invalidnosti 10.260 lir na leto, s 30% odstotki (n. pr. pri izgubi desnega paDa) 21.735 lir, s 70% 66.150 lir, s 100% invalidnosti pa 135000 lir. Ce je ponesrečenec poročen, se renta poviša za 5% za ženo ter za 5% za vsakega otroka izpod 16 let starosti. Pričak uieio, da bodo prizadeti z nad 50% invalidnostjo ta del rente lahko preieli v obliki glavnice, če nameravajo to glavnico vložiti v nakup zemljišč v melioracije ali v stroje. Vsi ti predpisi veliam od 21. julija dalje. Vedno v primeru stalne nesposobnosti imajo invalidi pravico tudi do dra-giniske doklade, ki gre od 12.000 lir letno za nad 40% invalidnosti do 30.000 letno za 100% invalide. V primeru smrti ponesrečenega, ki je posledica nezgod, gre preostalim sorodnikom renta, ki se računa na 2/3 plače, o kateri smo zgoraj govorili. Vdovi pripada 50% tako določene rente, vsakemu otroku do 16 let starosti pa 20% (40%, če so otroci brez obeh roditeljev). Poleg te rente se mora upravičenim preživelim družinskim članom priznati enkratna doklada 8.000 do 12.000 lir. Ostane tudi draginjska doklada od 8.000 do 16.000 lir letno, glede na razne okol-nosti. Prijava nezgode spada v pristojnost vsakega zdravnika, ki nudi ponesrečenemu prvo pomoč. Prizadeti morajo seveda obrazložiti okolnosti, v katerih je nezgoda nastala. Občinski zdravniki morajo dati ponesrečencem brezplačno prvo pomoč, bolnišnice pa morajo ponesrečenca vsekakor sprejeti. Zavarovalni zavod (Istituto infortuni sut lavoro — INFAIL1 mora na lastne stroške poskrbeti za zdravljenje in morebitne operacije do ozdravljenja ponesrečenega. Vendar velja to le za osebe, označene zgoraj pod b) in c) (delavci in delovni nadzorniki), ne pa za lastnike, najemnike, polovinarje in njihove otroke. Te osebe se morajo zdraviti na svoje jstroške, zavarovalni zavod pa jim te stroške povrne na podlagi tega. kar bi sam potrosil za zdravljenje, a samo v primeru, ako družina ni premožna. Podpore za začasno nesposobnost za delo mora zavod pričeti izplačevati najkasneje 20 dni po prijavi. Ker je vsa zadeva precej komplicirana, ne bo odveč, če se bodo prizadeti posvetovali s svojo strokovno organizacijo. Opazili smo, da se mnogi kmetovalci, polovinarji in zemljiški najemniki ne poslužujejo ugodnosti, ki jim pri-tičejo, in to zaradi nepoučenosti. BAZZANELLA UMBERTO TRGOVSKA ZASTOPSTVA INDUSTRIJSKE, SANITARNE IN KMETIJSKE DOBAVE. Vam nudi: Tehnične, sanitarne in kletarshe predmete, kleta ske stroje in kemikalije Iza trgatev, ohranilev vina in proti vinskim boleznim) Poljedelske stroje in traktorje Stroje za raznovrstno industrijo Motorje za pomorstvo in stalno inštalacijo Razne kovinske, železne in gumijaste cevi ŠKROPILNICE „V E R M 0 R E L‘, ROČNE IN MOTORNE Uradi in skladišče: Trst, Ulica Felice Venezian št. 5 Telefon št. 41-97 OBIŠČITE! OBIŠČITE! ZAGREBŠKI VELESEJEM 23. IX - 8. X. 1950 ZNIŽANE VOŽNJE! ZNIŽANE VOŽNJE! Informacije pri: GOSPODARSKI DELEGACIJI FLRJ TRGOVINSKI ODDELEK TRST - UL. CICERONE 8 AVIOPOIJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOOABAŽA - TRST ULICA JIOREKI 7 — ROJAN