Hatoll&k cerkven list. Danica izhaja vsak petek nn ceii poli, in vel j 4 po poŠti za celo i-to 4 gld. Ho kr., »» pol K-t« 2 el«I. 4" kr , /h ■ o-t 1 eM. ;0 V tiskarnici sprejeman« za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za čiteit letn 1 gl; nko zmlene na tn dan pranih. Dan..-* -hi: toprei. , - Tečaj XXXI. V Ijubljani 22. sušca 1878._List 12. Mzgietii bogoifabnih otrok iz rsih vas ar kersanstra. -1. A d e 1 i n a. (Dalje) Vsak dan je eetert ure premišljevala: naj rajše terpljenje Jezusovo; smertne britkosti na Oljski gori in grozne bolečine na križu. O postnem času je to pobožnost še pomnožila, ker je večkrat sv. kr.žev pot opravljala, svoj kruh revežem dajala, ob suhem kruliti .se postila itd. Večkrat na dan je obiskala in počest Ia Jezusa v presv. Košnje m Telesu. Nobena stvar je ni mogla od tega odverniti. Krona njeni pobožnosti pa je bila priserčno de-tfnska ljubezen do Mar je preč ste Device. Zelo se je razveselila, ko je bila nenavadno zgodaj, kmali po per-vem sv. obhajilu, s ic;cta v M arij no družbo, v kteri sc sleherni ud imenuje „Marijin otrok". Komu bi sc bilo pač bolje podalo to čestito ime, kakor njej, ki se je bila žc pn pervom sv. obhajilu s tako giiijenim sen eni Mariji popolnoma izročila V Zvesto je poslušala »o s; globoko v sere'i vtisnila svete in nauke, ki s> jih imele pobožne družabniee priložnost sc posebej poslušati v nagovi rili Marijne družbe. Vestno in natanko je spol-novala vse družbine pravila. Sploh v besedi in d Janji je vedno kazala, da jo res pridna hčerka naj bolj-e Matere. V pismih, ki jih je večkrat pisala svoji ljubljeni sestri, skor vscicj kaj omeni svojo nebeško Mater n. pr.: ,,Uganila si, ljuba sestrica, ko praviš, da se pečam z vertom pre.sv. Device. Začenjam ga prekopovati, in prizadevam prav čistega ohraniti, k;.r mi pa ni *. selej tako lahko." ' nekem drugem pismu pi istavlja: , Mislim, da imaš Šc k.-j vi ji lic na vet tu. Prav i\.zvc eliiu ni • boš, če mi ji!i nekoliko pošlješ, zakaj i.ainest ti i*oaiu mali šopek, ki sem ga z doma prinesla 7ii Mater li žjo !*' Vsi so bili zadovoljni ž njo, le sama seb >j še ni bila; ker dobro jc vedila, da človek na svetu se nikoli dosti ne poboljša in nikoli ne more reči, da bi ne mogel biti še boljši, Še svetejši. Kakor je k'ical sv. Karol Baroinej z I > • vidom : ,.Danes začnem'4, tako jc tudi ( na vedno svoje dobre eklcpe ponavljala in j> življala; o posebnih priložnostih si jih tudi zapi« vala. O nikar n> mislite, otroci, da je bila brez truda in prizadevanja tako dobra in pridna! Adelinica jc imela večkrat hudo vojsko. Vendar nikdar ni zgubila serčnosti. Omenim naj le samo treh reči, v kterih se ji je zmaga naj težja zdela. Napuha se je pred vsem bala. Pridne deklice namreč si naj težje ohranijo krotkost in priprosto po- nižnost. Kajti če so v resnici pridno, jih v e hvali iu — kar ni prav — večkrat «•«•!,', t pričo nj h povilWuje. Mlad • sere« si do-.;,de v svoji i« p«»ti. !'« /je d< be !•• pripisuje svojim za slug:, ni in sk>r neprevidoma .-«• inv/.ijo lic imeni sti — lepota serca obevoto, odpade z^ine! V taki nevarnosti je bila tudi .Vidina. P- la o pravem času je bila podučenn ia sv.-irj.wa nekako s temi le besedami: „Adeliuica, Bog te ljubi, in d.ija ti velike milosti. Nflivaležnost bi bila to t ;jiti, ..li ne jui-p znati tega. Tudi presv. Devica kaže, da ima in -t -nio ljubezen do t'bo, ker prejeta si bila v njeno družim. >»• preden si znala jirav cen.ti t 1 ko milost. Zator..j zve {o me poslušaj io i hrani, kar ti rečeni: Nečiniiirna iu samo ljubila misel, -kriti napuh zastvan č«-dn«-st: bi t • lahko v Bo/ jih očeh spremenil v pravo zv« r ij»o.;.,>t . \ aruj -c tedaj, brezno imaš pred svojimi nogami!4 Iu va-t ovala m; j - ter z B< ž jo i;i Mriiuo p moč o ,,1»..irovala i.s si pridobila toliko poiii/.nost. da se i* ir« i njMimi čednostmi še nuj bo|| odlikovala. Zapazila jc tudi, tla je za nektere reci • |.«r Ve« sani« glavna. Njej, Li je bila tako natančna v -j. Ino Vdiiji svojih dol :r.< sti, jo silno te/.Uo ««jJo, ••• j-* bilo treba t'.di za majhne reči dovoljenja prositi !.•• po st.i-iio\itnem Vojskovanji si je sama ji ij»« lnniiia izh.la ••;•> termo lili ako težko se je privadila nafaiiein- rednosti. Dobra mati in sestia st«- jo večkrat natoop nmil«*. I\»-svai j iia, sc ve da, jc berž pospravila in poravnala v>e, kar |C bilo njenega: toda kmali je >}>• t razobesi a in razmetala obleko, knjige itd. vse uavskri/. i-: povj ivk. Pa tudi v tej reči sc je tako poboljšala , da -e \ i, .-ti ni mogla nobenega neredi. In če s«» |i hotele t v.i ~i< e ponagajat:, so ji razmetale lijei e zdaj tako J■ ■ |» • posi.rav ijciie reči. Vendar tudi s tem je t i-'. nioge v jezo » ti-jiiaviti. Iti človek lie ve. ali bi se I. Ij radii njeni :«až i osli. ali občudoval njeno j ot< :j>! j< ij •. ko ber« t. I« dt godbieo, ki sc je zgodila kake m t<-, da ?! imajo taki kraji posebno častiti. Vem » in pobožno ljudstvo tudi ne more drugaČ, da romana take kraje, vleče g» neka nepremagljiva moč, pobožno hrepenenje, pobožno ljudstvo čuti, da mu je potreba vsega tega. Na dalje vemo, in nas uči tudi skušnja, da Bog na takih krajih podeljuje posebnih, časih res čudovitih milosti in dobrot vsem, ki take kraje pobožno obiskujejo in časte. Neoveržljivo degodbe nam pričajo, da se na takih mil< 9tnih krajih prejemajo brezštevilne telesne in dušne dobrote, pa tudi čudeži se gode. Te in take dobrote pa ljudstvo še posebno vabijo in vlečejo na milostne kraje, in jih ne more ustaviti tudi surova sila ne. Iz V9ega rečenega nam je tedaj jasno, da božje poti so bogoslužne opravila, ki poganjajo iz vere, upanja in ljubezni, iz pokore, hvaležnosti in pobožnosti, one so tako rekoč odsev našega katoliškega mišljenja. Njih namen je avet, in so torej koristne za naao časno in večno srečo. Iz rečenega je razvidno pa tudi to, da posvetna oblast nima pravice božje poti, kolikor je ona bogoslužno opravilo in Bkazovanje vr-re, prepovedovati, omejati, aii kakor ko prestankih. Na pervo ie prav majčkena deklica za god nekaj povedkala. Nato so 4 eči goapo-oičine prav i»»po vcatio izveršile. Nasl »dvala je predstava sama. Kaj tako tilazega in plemeni^ serčm g 1 mora človek ie viditi, ter s* prepriča, koliko take naravne in nravne pa doveršeno do* ro in iepo i*pe?j;-vane 1 red-stave k omiki pripomorejo. Bog ohrani š<» mi:n(;o let preča tito gospo prednico, toliko vneto prijatiico za ml.t-dino in njeno lepo odrejo! — Predstave so se vdele-ževale gospodičine raznih krajev iu narolnov, kak«>r kažejo primki: Kom Leon., Fiškanul M., Tonelio P., pl. Jabnrnek J., bar. Lauer T., Notte M., B -netič Km. in II., Lu»i;er Km., p!. 1'Vrnasari Ot., Kan B. iu J., Kabattu M. iu K.. Petiogalli V.. Pikart L. Pavlin II, Popovi«- L, Orosel J., Debevec J., i) lar lin.. BoLmec Km., Siuigoj Km. itd. Koliko veseije je imela vsa šolska mladina, si je lahko misliti, kak -r tudi to, da pred oči stavljeni in poživljani lepi nauki se o tacih prilikah globoko v serce vtisnejo za p* ztc leta. V Novomestu, H*, marca. —ž — . N.»j mi bo dovoljeno v „Danici", kteri jo bil pokojni gosp. kanonik Karol Legat mnogo, mnogo let zvest naročnik, poznam-njati v naznanilo njegovim prijateljem po mili Sloveniji posh dnje trenutke preblagega pokojnika in njegov pogreb. Kadostno so pričeli g. kanonik letošnje novo leto, kajti čutili so se dokaj zdravega: — ali škoda, da le prehitro se je nasprotno pokazalo. Selški p< števi, ktere so ranjki kot c. kr. okrajni šolski nadzornik izdelovali s pečetkom t. I., so jih tako vznemirili — dasiravno so bili g. kanonik temu delu popolnoma kos — da se jim je iela dušna bolest znati, in marsikdaj so vsled nje pri duhovskih molitvah v koru prav iz globočine serca vznih-niii. Ni čuda, da je pri tej dušni bolesti tudi telesno zdravje jako veliko terpelo. Dan : t dr.cvm so priha-j vii preblagi gospod vedno le slabeji; 21. sveč. t. 1. so zadnjikrat tnaševali in ker je isti dan tu bila ravno slovesna černa maša po rarjem sv. Očetu Piju IX, tudi zadnjikrat pri pontitikalni maši azistira5:. Pa že popoi-dne se je ubotremu kanoniku jelo zelo blesti, kar po večjem do smerti ni pojenjalo. Iz tega vzroka so tudi mogli prejeti le sv. od veto, sv. poslednje olje in »postopki blagoslov za smertno ur:>. Kakor je bilo v zdravih dnevih življenje ranjega verino mirno in pohlevno, tako je bilo tudi v bolezni; — dasiravno niso bili pri pravi pameti in bo velike bolečine terpeli, so bili veuder popolnoma pokojni in vsi v voljo Božjo vdani. Ležali so samo dva dui, in ko jim je enkrat lc za malo trenutkov odleglo, rekli so: „Iz te bolezni ne bom več v-tal", kar se je tudi vresničilo. Vse prizadevanje zdravnikovo bilo je zaatonj, Gospod Bog je odločil jih k Sebi — v boljše življenje — poklicati, in tako so umerli med molitvami svojih duhovnih tovarifiev in prijateljev pustni torek na večer, ravno ko je v kapiteljski cerkvi zvonilo: „Zdrava Marija". Sel je v večnost mož, kteri je ves čas svojega življenja tako zvesto in izgledno Bogu služil ter se vestno varoval Božjo zapoved tudi v naj manjši reči prelomiti; mož, kteremu je bila naj večja radost ljube otroci« e, po izgledu nebeškega Učenika, okoli sebe zbirati b r jih k časni in večni sreči napeljevati. Z njim je zgubila Cerkev izglednega duhovnika, šola iskrenega prijatelja, otročiči milega učitelja, ubogi darežljivega podpornika, duhovščina pohlevnega ^obrata. O tem gospodu se pač s sv. pismom zamore reči: ,,Blagor jim, kteri v Gosp du zaspijo, kajti njihove dela iim sledijo". Ker jc bilo življenje ranjega kanonika tolikanj bogo-Ijubno, smemo z \sim upanjem reči, da oni zdaj gledajo Božje obličje in za nas Boga prosijo. Koliko ljubezen so preblagi kanonik vživali v vsih krogih, se je očitno pokazalo pri njihovem pogrebu. Osmega sušca ob '.) dopoldne je bil navaden pogreb. Soalo ae je razun domačo kapiteljske duhovščine iz sosednjih tr-h aekanij edenindvajset čč. gg. duhovnov in mntgo tirugin od:ieoib gospodov in gg. učiteljev. Pre nesli s » najprej mcrliča iz kapiteljske hiše v kapiteljsko cerktv, kj. * v c C. ' Po naključju zakasnjeno.) Vem, ljuba , Da .ka", da b< deš iz raznih krajev naše !.:ib' domovin", in še iz daljih 1. r je v poročevala, k ki Mi- je stoiila nagla vest o cen-vini pmerti našega I ju-'»c a Pi*a IX - Naj tudi nek. 'iko iz r.asih krajev po-v. : i. K«» h > pervi glasi do.^ii o smerti sv. očeta, ni hote! . den drugemu verjeti, k- r \ sak ;e mislil, da jc to l:a\- liberahka laž. in ker sn^o j-m bili tako privadili, •U je sLh»rni mislil, kakor da ne bi mogli umreti, so-vbn«» a-, ker sn;o zmeraj sliš-li, kako terdni so sv. Oče pri v -.veji vel:ki starosti. Tolikanj britkejo nam je udarilo na aerca, ko se nam j-» v občo žalost poterdilo, da e smert nemila tudi predragemu življenju našega najvi.-jega Pastirja konec storila. V marsikterem očesu ae je zasvetila solzica, sosebno ko smo v cerkvi slikali iz Danice brati o zadnjih trenutkih življenja sv. Očeta, nis> se vidile samo mnoge solzice, slišalo se je tudi glasno ihtenje. Kako smo Njim bili v ljubezni vdani, spričevala je v torek in sredo, ko je bila oba dne slovesna černa masa in polna cerkev, kakor ob nedeljah. Bil je v ta namen napravljen velik katatalk, pristojiu tudi za kako večo cerkev. Na verhu bliačeča tijara na čerui blazini, malo spodej velika svetla ključa v križ, na eno stran papežev križ, na drugo stran palica. Ljudje se niso mogli nagledati, ker kaj taccga še vi-dili niso. Pri sv. maši se je pela tudi žalosti primerna pesem. Iz Št. Jerneja, 13. sušca 1873. {Požar.) Da nosreča nikdar ne miruje, se je v naši fari zopet pokazalo. Pervo postno nedeljo popoldne zakurili so otroci z že-plenkarai pod nekim poslopjem, in kakor bi trenil, Uko hitro se je ogenj po „S:ari vasi dolnji" raznesel. Ljudstvo bilo je večidel v cerkvi pri popoldanji službi Božji. Pa berž ko se je zaslišalo, da v ,,Stari vasi dolnji" gori, tekli so ljudje na pomoč, toda pomoč bila je zastonj; kajti sapa je bila tako močna, da se je vas kmalo vsa vnela, zlasti še, ker so bile hiše s *lamo krite, in v eni uri bilo je 24 hiš s poslopji vred pokončanib. Večidel ie revežem vse zgorelo, ne le klaja za živino, ampak tudi, kar je še hujše, veliko obleke, orodja in vsi pridelki za živež in setev. Siromaštvo je tako veliko, da se Bog usmili! Škoda je grozna, ker znaša od 30 do lOtisuč! Ljudje nimajo kaj v roke vzeti, ker denar je zarad slabih letin pošel in zavarovanih pa je bilo aam> 0 posestnikov, llitre pomoči je pač res tukaj potreba! Prosim toraj, ljuba „Danica", v imenu ubogih pogorel-cev, poterkaj na usmiljene serca Slovencev, naj svojim bratom po moči pomagajo. Vsak še tako majhen dar ae bo s hvaležnostjo sprejel, plačilo bo pa On podelil, kteri nam usmiljenje do revežev zapoveduje in ki nobenega še tako majhnega daru brez plačila ne pusti. Naša fara je glede ognja res nesrečna; v 8 mescih imeli smo že 5 pogoriš, pa vender ni bilo nobeuo tako hudo, kakor poslednje; poprešnji pogorclci so si pa že pomagali, zlasti Mahorovčaoi, kterim so tudi naš presvitli cesar Frančišk Jožef 500 gld. v dar podelili, za ktere naj jim Bog stoterno poverne! Slava! Darovi za Starovaščane, prosimo, naj se pošiljajo preč. g. župniku Janezu Ev. Vovk-u, da se bodo hitro med pogorelce razdeljevali. Janez Mervec. kaplan. .Misijonske sporočila r. P. Valjavca. LIII. Druge e mora šteti za smertni greh pred liogom. Ali se taki zijalast tcpec ne sramuje sam pred seboj Ali ne pomisli, da s tem zraven tega, da -kodo dela, tudi veliko drugih pohuja s takimi ostudnostmi? Kako bo pred Bogom dajal odgovor? Gorje, gorje pohujševalcu. Ah! bolje bilo bi sa tč, Da b' nikdar ne bil rojen. Na križu, v strašni bolečin' Roke, glej! razprostira, Objeti če te Božji Sin, V ljubezni sa-te v mira; Se v grozi skala razdvojf, Sterme nebeške Inči; Al tebe pa ne omeči? Saj le tvoj greh Oa muči! Radoslav. Gospod je moja radost. Oj beži, le beži posvetno veselje, Iskati jaz tebe več nočem nikdar! Živeti v Gospodu vse moje so želje, Iskati le Njega, to meni bo mar. Je ničeva sreča, ki ti jo obetaš, Knaka kot senca vsa tvoja je slast; V zanjke nečimurne duše zapletaš, Ti jemlješ človeku poštenje in čast! Ko hv tlo ti meče bi zadovoliti, Imel zaslepljene zares bi oči, Ker prav o vesel je mi hočeš greniti — Ljubiti Grspoda iz celih moči. Predobro je večkrat že marsikdo skusil, Da svetno veselje le pčlin deli; Kdor njega kdaj grenko je kupo okusil, Gotovo on tega si več ne želi! Ljubiti Gospoda, to sreča je prava, In blagor bo njemu, kdor dela tak6, Ker čaka v nebesih tam večna ga slava, Tam gori zlat venec za vselej dobo. Zatorej pred tabo jaz hočem bežati, Veselje posvetno, slovo ti zdaj dam! Veselje le pravo v Gospodu iskati — Sej radoat edina le On mi je sam! Ivan Zurnik. Cvet in tati zresle mntUre. Zahvale. St. 1. Ker sem svojo mater v bratovsko molitev priporočil, in obijuhii, da bom zahvalo očitno naznanil, ako se ozdravijo, Vas prosim, da bi djali v „Zgoanjo Danico", da so moja mati, na prošnjo Naše ljube Gospe, pop« Inoma ozdraveli. Češena bodi N. lj. G. presv. Serca in priserčna zahvala vsem, ki so v ta namen molili! Naj jim Bog stotero poveme! V Ljubljani, 7. sušca 1*78. //. St. 2. llvala Bogu in naši ljubi Gospej presv. Serca za hitro pomoč v bolezni, in tudi v drugih težavah ! Z Gorenjskega. L. P. St. 3. K veči časti Božji, ker smo bili tako hitro uslišani. Precej, ko smo začeli devetdnevnico opravljati, se je začelo očetu boljšati, in se zdaj vsaki dan bolje počutijo. Preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca. Obljubili smo precej po „Danici<( razglasiti, ako bomo uslišani, in to bodi s tem spolnjeno. Z Gorenjskega. A. G. St. 4. Mojemo možu so bili že zdravniki odpovedali ozdravljenje; po priprosnji N. lj. G. pa se je ozdravil, ksr po obljubi Mariji v čast in zahvalo očitno po „Zg. Dan." naznanim. Vojsko, 17. sušca 1878. Jera Lapa j ne. St. 5. Naj serčniši zahvala bodi Naši ljubi Gospej presv. Serca! Na njeno priprošnjo so se prav težavne družinske reči, kar mogoče, dobro izšle. Prošnje. Priserčno se priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospe presv. Serca mlad bolan mež, da bi mu Ona pri Bogu še sprosila ljubo zdravje, t.ko ni zoper voljo Božjo. — Ravno tako se tudi gorko priporoča v združeno bratovsko molitev N. lj. G. presv. Serca mlad bolau samostansk brat, če je volja Božja, da bi še ozdravel. — Neka oseba priporočuje svoje brate N. lj G. presv. S., posebno pa enega, ki je zelo hudi pijanosti vdan, da bi mu Marija sprosila gnado poboljšanja. — Priporočena je v bratovsko molitev oseba z bolno roko. — Za smert bolan mož za zdravje, če je Božja volja, in za vdanost in voijno poterpljenje. — Mož, pijači iu jezi podveržen, ki dela težavo domačim in drugim, je v bratovsko molitev priporrčen, da bi se spreobernil na mile priprošnje N. lj. G. presv. Serca. — Bratovski molitvi N. lj. G. presv. Serca zaupljivo priporočam svojo bolno mater, da bi jim dobrotljivi Bog dodelil ljubo zdravje, ako je njemu v čast in njih duši v zveličanje. — Starši priporočajo tudi svojega sina, ki ima že več let na roki nevarno ^bolečino, proti kateri ne pomaga nobeno zdravilo. — Ze čez leto in dan bolna gospodi-čina, ki ji nobene zdravila no pomagajo, je prav serčno priporočena v bratovsko molitev. Bratovskc zadeve. Nameni in pripnroČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec snŠtc. I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečen nastop novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi se rusko-turške zadeve obernile v prid katoličanstvu. II. Posebni nameni: L'7. sušca. Sv. Rupert. Fripnroč.: Velike in male semenisa. Več na duši in na telesu nadložnih. Lahko-mišljena mladina, ziasti v nekem posebnem oziru. 2*. Sv. Angehk*. Priporoč.: Preganjana Cerkev na Švicarskem iu Laškem. Vojaška mladina. Vredna velikonočna spoved in ti - ti, ki božje rope delajo. Sv. Mehtilda. Priporoč.: Boeu vdane duše za stanovitnost. Poživljr-nje verskega občutka po Slovenskem in spreobernjenje merzlih in napolvercev. Dobra letina. 30. Sv. Kvirin. Priporoč.: Poživljenjc sv. vere po Primorskem in Dalmaciji. Spreobernjenje Bosne, Krcegovine, Bu'garijc, Rusije in Rumunije. Poboljšanje ubožnih, zlasti žganjepivstvu vdanih. Obvarovanje otrok pred pohujšanjem. 31. Sv. Balbina. Priporoč.: Zapuseno ženstvo, zlasti v smertnih pregrehah. To leto novoporočeni. Tatinstvu vdani. Ta mesec umerli in v bratovsko molitev pr:po-ročeni. 1. mal. travna. Sv. Hugon. Priporoč.: Korist pridig in keršanskega nauka. Katoličanstvo na Kitajskem. Z ognjem in drugimi nesrečami poškodovani. 2. Sv. Frančišk Pavijan. Priporoč.: Bolehni, ubožni,. zapušeni. Odrastujoča mladina, zlasti po Slovenskem. Pobožnost in strah Božji v družinah. Obvarovanje dežele pred zapravljivci in pred oderuhi in sleparji. Jezusovo Serce. Ljubljeno botli povsod, presv. Serce Jezusovo! (100 dui odpustkov.) O presveto Serce Jezusovo, razlij najbogatejši blagoslov Čez sv. Cerkev, sv. Očeta, vse škofe, duhovne pastirje, in čez našega cesarja! Ohrani pravične, spre-oberni grešnike, razsvetli neverne, blagoslovi naše s« rod-nike in prijatelje, stoj umirajočim na strani, reši uboge duše iz vic in razširjaj dobrotno vlado svoje ljubezni nad našo domovino. Amen. Jezus, iz serca pohlevni in ponižni, stori da bode moje serce tvojemu podobno! (o00 dni odpustkov.) 0. sladko serce Marijno, bodi moje otenje. (300 dni odpustkov.) Obljube, katere je Gospod Jezus Kristus zveličani Marjeti Mariji Alakok razodel za vse tiste, ki njegovo Božje Serce časte: 1. Delil jim bodem vse njih stanu potrebne milosti. 2. Dal bom njih družinam mir. 3. Tolažil jih bodem v njih težavah. 4. Bodem jim v življenju in zlasti o smertni uri varno pribežališč. 6. Vse njih početja bodem z bogatim blagoslovom prenapolnoval. ti. Grešniki bodejo v mojem Sercu nahajali studence in neskončno morje usmiljenja. 7. Mlačne duše bodo prihajale goreče. 8. Goreče duše ee bodo naglo povzdigovale k veliki popolnosti. 9. Cel6 hiše bom blagoslovil, v katerih se bode moja podoba sv. Serca znašla in častila. 10. Mašnikom bodem podelil dar mečiti naj terši serca. 11. Imena tistih, ki bodejo to češenje pospeševali, bodejo v mojem Sercu zapisane in iz njega nikdar ne izbrisane. Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. XII. Sv. Marjeta, devica in spriievavka. (Dalje.) Naslednji dan deželni poglavar sveto devico zopet pokliče pred svojo sodbo, pa kako stermi, ko jo vidi popolnoma zdravo, lepo in cvetečo, angelju podobno. Zopet se ji jame prilizovati, rekoč: „Gl<*j, glej, zala gospodična, kako te naši bogovi ljubijo! Oni so te ozdravili, ker bi te radi, ki si višega svečenika hči, pogube oteh. Zahvali se jim tedaj in jim daruj, kakor tvoj oce!" Sveta devica se zagrozi in s povzdignjenim glasom reče: ,,Ni res ne, kar govoriš; vaši mertvi, gluhi in mutasti maliki tega ne premorejo; to bi prav lahko s svojo zdravo pametjo spoznal, ko bi te ne motil satan peklenski. Le Sin Božji Jezus Kristus ima moč telesa ran ozdravljati in duše grehov očiševati." Nečista ljubezen do svete device se v deželnem poglavarju zopet spremeni v naj hujše sovraštvo; ukaže jo k kolu privezati in z baklami žgati, pa tudi razbeljene železne ploše na njo pokladati, da je pod njimi nje meso čver-čalo. V teh strahovitih mukah je bila sveta devica v Bega tako zamaknjena, da bolečine ni čutila. Olibrij svojega peklenskega namena ne doseže, ukaže veliko kad prinesti in jo z vodč napolniti in zvezano devico vanjo potopiti. Ko sveta Marjeta vodo ugleda, se spomni, da še ni bila keršena, in tako le moli: „0 moj Gospod, Jezus Kristus! ozri se na svojo služabnico, raztergaj moje vezi, in daj, da naj ta voda namestuje kerst, po kterem hrepenim iz vsega serca, da bodem prerojena v svetem Duhu, da slečem starega človeka in novega oblečem." Med to molitvijo so jo rabeljni v vodo potopili. Pa glej, o čudo! zemlja se potrese, nad kadjo se prikaže svetel križ, na njem sedi bel golob s krono v kljunu. Golob se verti nad vodo, kakor da bi zajel vodo v kljun in se usede devici na glavo, in ob tem se sliši glas: ,,Mir bodi s teboj, o Božja služabnica, in prejmi krono iz rok Najvišega!" Nato zgine g dob nebeški s križem vred, in devica je biia rešena veti, stopi iz kadi in časti presveto Trojico. Pričujoče ljudstvo vidi goloba in s!iši nebeški glas; zato veru e petnajst tisoč mož in veliko žeu v Kristusa, in na glas vpijejo: „Kristus Jezus je resnični Bog, ajdovski maliki pa so hudiči, in vsi, ki jih časte, so hudičevi otroci." Deželni poglavar ukaže vojakom v svoji divji jezi vse očitne Kristusove spoznovavce pomoriti, sveto devico pa hitro iz mesta na moriše peljati in jo ob glavo d jati, ker se boji še večega hrupa in še bolj obilnega Bpreobračanja malikovavcev k sveti ker-šanski veri. Sv. Marjeto iz mesta na moriše peljejo, in spremlja jo silno velika množica ljudi. Na morišu stopi k nji vojak, po imenu Malh (Malbus), kteri je imel povelje ji odsekati glavo, jo prime za roko in ji reče: „Pomoli vrat in prejmi doželeno krono od svojega Boga; prosim te pa, spominjaj se mene, revnega hlapca, po prideš v nebeško kraljestvo. Vidil sem namreč danes veliko trumo angeljev, ki so te obdajali in tvojo svetost obvarovali." Sveta devica mu odgovori: „Moj brat v Kristusu! malo počakaj, da pričujoče ljudstvo nagovorim in svojo molitev opravim; potem pa stori, kar ti je zapovedano." Nato z močnim glasom reče: Dragi moji brati in prijatli! jaz nevredna slažabnica Najvišega vas lepo prosim, blagovoljno poslušajte moje opomin;evanje. Povzdignite se s svojimi mislimi od zemlje v svete nebesa, in spoznavajte edinega pravega Boga in Stvarnika vsih reči; spoznavajte tudi njegovega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, našega Kešenika: spoznavajte tudi svetega Duha, našega Pusvečevavca; spoznavajte le edinega Boga, ki ga molimo v Očetu in Sinu in svetem Duhu; Njemu bodi čast in bvaia na vse veke. Amen." Po teh besedah sveta devica oči v nebo vprč in zdihovaje moli, rekoč: „0 vsegamogočni Bog, Stvarnik nebes in zemlje! Poveličujem, častim ia hvaiim te, ker si me sprejel med svoje izvoljene otroke. Ozri s:> na me, ubogo, revno stvar, in usiiši mojo ponižno molitev: Dodeli odpušenje grehov vsim, kteri se bodo mene spominjali, moje terpljenje popisovali ali braii, ali mene na pomoč klicali, ali tebe zavoljo mene hvalili in molili, ali v moj spomin sveto mašo tebi darovali; skaži jim svojo milost, odverni od njih lakoto in kugo, in vari jih večnega pogubljenja; sej si sam neskončno milostljiv in dobrotljiv na vse večne čase. Amen." Po tej molitvi se zopet tako močno potrese zemlja, da vsi pričujoči na tla popadajo, tudi vojak, ki je imel nalogo, odsekati ji glavo. Nato pride Kristus obdan s trumo angeljev, in stopi pred njo, rekoč: „Bodi veselega serca, nevesta moja, in nikar se nič ne boj! Tvojo molitev sem uslišal, vse bom spolnil ob svojem času, karkoli si me prosila. Blagor tebi! ker si se tudi grešnikov spominjala in zanje milosti pršila. Zdaj pa sem prišel pčte, da pnjdeš z menoj ▼ večno veselje.'1 Tudi ob tej priliki se je veliko malikovavcev spreobernilo. Po teh Kristuzovih besedah je bila sveta Marjeta popolnoma pr tolažečega in veselega srca, obernila se je k vojaku Mall.u in mu rekla: „Ljubi moj brat, berž stori, kar ti je zaetran mene zapovedano!" Vojak pa je bil tako prestrašen, da ni mogel meča vzdigniti. Sveta devica pa mu je dajala serčnost in ga prosila, naj nikar ne odlaša poglavarjevega povelja spolniti. S strahom in nerad ji glavo odseka 20. malega serpana 257, pod cesarjem Valerijancm. Zavoljo zadnje molitve svete Marjete iu zavoljo Kristusove ji d.sne obljube so jo svoje dni pobožni katoliški kristjani sprejeli med štirnajstere pomočnike v sili, jo v sili na pomoč klicali in jo tudi se zdaj kličejo. Poduk. Sv. Marjeta, devica in mučenica, je rajše vse strahovite muke preterpela, kakor da bi se bila omožila z deželn im poglavarjem Olibrijem, z grešnim malikovavcem, ker je po božjem razodenji spoznala lepoto in vrednost svete deviške čistosti. Sv<-ta deviška čistost je 1. lepota našega telesa, ker mu k moči, k terdnemu zdravju, tudi k dolgemu življenju veliko pri pomore, in če je Bog čioveku tudi telesno lepoto dal, mu jo sveta čistost dolgo oa^a ohrani, če mu previdnost Božja kake b, ,n se s svojim ženinom Jezusom Kiistusom zjročuj ? iu -e z njim zedinja po sveti ljubezni. — Sveta čistost je 3. studenec notranjega miru in pokoja, studenec nebeškega veselja, nasproti pa je nečistost vir dušnega nepokoja, mnozih težav in britkost, notranjega grizenja. — Sveta čistost nas 4. dela ange-ijem Božjim poH.bre in še ce.b enake.— Sveta čistosi je 5. IJogu pt sebno ljuba, ker ravno ta čednost dela človeka n*en>u n>«j bolj podobnega. Kolikor bolj pa je človrk Bogu podoben, toliko bolj ga Bog ljubi. — Poslednjič »'». plačuje Bog ciste duše s posebnim veliča-stvom, s pesebro nebeško krt no. Čiste, deviške duše so v nebesih raj b ž ? Božjega Jagnjeta. Dragi bravci! učite se iz t^ga spoznavali, č"-!ati, ljubiti in skerbno varovali sveto čtnt- sf — s eberni po svojem stanu. S: tan ie grozovit sovražnik svete deviške čbtosti. Sveto Mar » to, Kristusovo r- vest", je n »pad il in strašil v podobi strašar.sk»g-» zmaju in ostudnega plaj-arja; dai:ašnjc ;rxe:;i zg e iu in 7. r.j-i.iroi besedami vse ej v beg zipodile, rek"č: poznam tvoje zvijače in za- d« r.:e tvoje zlobe — tvoje hu iobne volje. V imenu r a-«fgi Gospoda Jezv.-n Kristusa te zarotim : pob« ri s? od mere in n koli več blizo ne hodi!" Molitev. O sveta Marjeta, pomočnica v sili! ki si peklenskega zmaja s svetim križem premagala iu v beg zagnala; bodi moja pomočnica v tej solzni dolini, zlasti ob moji smertni uri, ko bi me peklenska pošast begal:* in strašila; odženi jo od moje smertne postelje in sprosi mi srečno zadnjo uro od Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Amen. Listek za raznoterosti. Katoliška družba ima 31. sus^a ob 6 popoldne svoj letni «hod v navadnih prostorih v Virantovi hiši. Kaznovana prederznost. Neki igralec, ki je lansko leto 2.0. libtop. v nemškem ljubljanskem igrališu zanič-ljivo smešil poglavarja vesoljne katoliške Cerkve, je bil 14. t. m. od c. kr. aodnije obsojen v zapor na 24 ur, poostren s postom. Po pravici je namestnik derž. pravdnika go^p. Gerdežič gluraača na njegovo izgovarjanje zaverni), da z enakimi nespodobnimi šalami sc hudo žalijo katoliški prebivalci. — Žalostno je, da se kaj tako nespodobnega zgodi v napravah, kterih namen ima biti olitsa in blaženje naroda, ne pa gerdenjc naj večega sooštovanja vrednih oseb. Kranjski zvonovi v Pariz. Kavno odpravlja g. Sa-masa v i ariz 3 prav lične, lepo vglasbene zvonove (12, <5, 4 c\; z i m*1 ni Frančišk, Elizabeta, Rud o 11. V svoji tovarni ima med drugim zlasti tudi obilco zalogo prav rabnih iz brončevine litih svečnikov izvirno-cerkvenih šeg, ki so priporočevaiija vredni zarad ter-peža in lepote., G- Janez Sttbic, si,kar, je sedaj na Dunaju. Ako bi želel kdo k«j pri njem naročiti, naj napiše: Herrn J o h. Subic, Mater in Wien, \Vieden, Karolinengas3?, Nr. 7, II. Mtck. Iz Grade*. (' erkveno petje.) (iraško pevsko društvo („SiDgvcrein l) — okrog oO pevcev in pevkinj — spod-budovaio je pervo jjostno nedelj ) prijatelje cerkvenega petja z zg (io-insko imenitno Palestrinovo kompozic;jo: „Missa Papae Marc-lli" iz 10 stoletja, ktero kompozicijo je n v. Tridetinski zbor imenoval izgled lit-irgičn? maše. Pelo se je pri škofovi maši v cerkvi usmiljenih bratov, kjer so praznovali cerkvenega patrona sv. Janeza od Bogi. Po vsili kotih je bila natlačena cerkev« Poslednje novice. Iz Pctrograda naznanjajo, da 17. t. m. so bita menjane poterdivne pisma za mir meči Rusijo n Tur"ijo. Sporočiti s'> se im^le vol kirn vladam boje 1'.'. t. m. iu potem » klicati. — „Oss?rVtttore Ro-inano'- 15. t. rr. fn^nia, v kolike tesnobe je prišel sv. St' 1 v redanjih o c lišinah ter nc more nadaijevati tistih velikanskih dobrod. lnost, s kakoršiimi je vedno bil v slovezu. (Kje tel:.j s;j tisti ?nikar*ki milijoni?!) Pr> vsem »era so novi papež 25.000 l.r izročili kardinalu namestniku za uboži.e Rimskega mesta. — 15. t. m. so sv. O t sprejiii v 11 i k » deputacijo vernikov iz Belgije. — L-,, ki l.bs r:i!ec C.iroli ž i dolg ) ča-a kerpa akupa] novo- .ifk ) mii i:4ei5t.o, pa a.č ne more opraviti. 21 h'*^rtshe s&rets,embe. V Teržaški škofiji: Umeri je 11. t m č. g. Miha G*l!o, l-apit lski dei.an v Kopru. R. I. P. £M obrat nt darovi. v /•i jto>)e 'c-; „Starova*čane11 v Šentjernej i: G. L. V. 1 gl. 40 kr. G. To m. Pirnat 5 gl. — G. dr. in prošt A. J*rc 5 g'd. — G. sem. vodja in kan. dr. A. CeDašek 5 gl. — lz Lipogiava 2 gl. Za pogorel ce v Ilrenovški fari: Iz Lipoglava 1 gl. Za novo cerkev N. fj. (J. presv. Serca v Davči: S. L. iz Selc 2 gl. v sr. Za sv. Očeta: Gosp. fajm. Mat. Tavčar 5 gl. Za sijonske sestre r Jeruzalemu: Iz Lipoglava 2 gl. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlazniLovi dediči v Ljubijani.