Radovednost.
ilospoda penzijonista Radoznalec in Vsevedec sta se ustavila pred Fišerjevo hišo, kjer je nabita reklamna deska z lepaki in raznimi oglasi.
»No, kaj bo danes novega?« je menil Radoznalec in z vso skrbljivostjo iskal novic in zanimivosti.
jfiHH!y~-Si 2~f?i' jSfcfiijL1 w,*lti'ii^'"v---"-*" f^-r^ .jirfij*'''' '"^¦'¦''illllHl1 ¦ "'i' i
»Nič posebnega,« je sodil njegov prijatelj in se | zdolgočasen zamaknil v razglas o neki draibi, ki ga " je bil že prejšnje dni trikrat prečital in ga je v resnici zelo malo zanimal. »Dražba se vrši v četrtek ob treh,« [ je opomnil Radoznalcu gladko in tekoče, ko si je bil |     že dodobra zapamtil stavek za stavkom.
»Kaj bi tisto!« je zavrnil oni in pokazal na maj-hen oglasni list, popisan z okornimi, drobnimi črkami. »Scm poglej!   Stanovanje se oddaja.«
»Kje, kje?« se jei začudil Vsevedec, ki ga še od-daleč ni brigala oddaja stanovanj. Trudoma se je sklo-nil in razbiral novico, ki je še ni bil doslej videl.
118
»Pa glej spaka!« se je jezil tovariš in natikal očali. »Kako se to bere? Prisojna ulica — in šte-vilke ni mogoče razločiti.«
»Številka?   Hm, 14 bo to!«   je menil Vsevedec.
»Nak, ne bo 14! Jaz pravim, to se bere: številka 17. Tako nerodno pisanje dajo ljudje izpod rok!«
»Kako vendar!« je vztrajal oni. »Jaz prav dobro vidim, da je 14.«
Radoznalec ni mogel pritrditi njegovemu prepri-čanju in jei kažoč tiščal svoj debeli prst pod številko. »Natančno poglej! Ta vijuga vendar ne bo pomenila četverke.«
Tudi Vsevedec, dolg, obilen človek, se je zbog tega važnega prepora še bolj sključil k oglasu. »Kako-pak!« je potrdil. »14 se to bere in amen je amen.«
»Viž ga!« je ugovarjal in silil nasprotnik. Na-stavil je svoje očali skoro čisto do papirja. »Tvoj amen ne drži nič, razumeš ...«
Takrat je prišla mimo stara gospodinja Nepo-trebnica in pristopila. »Je že spet kaj novega?« je povprašala radovedno in veselo.
»Dober dan! O ravno prav!« je vzkliknil Vse-vedec. »Ravno prav. Prosim, kako vi bercte to-le številko?«
Gospa  Nepotrebnica  si je  dala  vso  stvar na-   ' tančno razložiti, potem je menila: »Torej iščete novo stanovanje, gospod Vsevedec?«
»Kaj še! Samo toliko, da vem... Na stare dni se ne bom selil. Kakor rečeno, vsa tale reč me sicer zelo malo briga, ampak toliko, da vem. Na primer, če me kdo povpraša . .. lahko se zgodi. No, torej, kako se bere?«
Nepotrebnica se je zatopila v nerazrešno pisanje in izrazila prcpričanje, da je številka jako podobna devetici, pa tudi četverki, oziroma celo sedmici... Začelo se je pretresovanje okoliščin in vneto do-kazovanje na vse plati.
Ljudje, ki so hodili mimo, so se neodločni ozirali na trojico, ki je tako pozorno razbirala zagonetni oglas. Prva se je ustavila kuharica, ki se je vračala s trga.   »Gotovo so se spet podražila živila!« se jc
119
opravičila sama sebi in se primaknila k zidu in pla-katom. Koj zatem se je ustavila poleg nje tudi njcna prijateljica.
»Ali kaj vidiš?« je vprašala svojo znanko.
»Nič. Ampak nekaj mora biti.«
In obe sta potrpežljivo čakali, da ujameta novico.
Zgled vleče. Čez neikaj časa se je drenjala že cela kopica ljudi pred Fišerjevo hišo. Moški in žen-ske, stari in mladi in vmes so se rinjali otroci. »Ne-kaj mora biti!« so se tolažili radovedneži, gledali in poslušali.
»Kaj je pravzaprav?« je hitela poizvedovati go-spa Sitnica, ki je imela nesrečo, da je prišla med zadnjimi in ni mogla razločiti nobene črke. K sreči je takoj spoznala gospa Radoznalca, ki je z Vseved-cem in Nepotrebnico vred še vedno stal v ospredju in študiral zanimivo številko. »0 dober dan, gospod!« je poklicala glasno in pričakovanjapolno. »Vi stc že prebrali? Srečni! Jaz pa ne morem naprej... Kaj se je pravzaprav zgodilo?«
Takrat se je streznila trojica pred plakatom, ki se še vedno ni mogla zediniti.
»A, nič posebnega!« je uslužno in nekoliko v zadregi zatrdil Radoznalec. »Stanovanje z dvema sobama in s kuhinjo se ponuja v najem. Sicer nič posebnega.«
»Nič posebnega?« se je neverno začudila gospa Sitnica. »A tako, tako? Čudno, da ni nič posebnega.« Nerada in nepotolažena se je odstranila in se še par-krat ozrla nazaj...
»Menda res ne bo nič,« so spoznali tudi drugi številni radovedneži in razočarani so odhiteli kolikor mogoče neopazno po svojih potih. ..
Ta šmentana radovednost!
J o ž e   P 1 o t